Knjiga je pisatelju to, kar je lepotici njena zrcalna

Interno glasilo Instituta “Jožef Stefan” Številka 125, maj 2006

Dnevi Jožefa Stefana~Dnevi Jožefa Stefana~Dnevi Jožefa Stefana~Dnevi Jožefa Stefana~Dnevi Jožefa Stefana~ Hidrodinamika z napakoHidrodinamika z napakoHidrodinamika z napakoHidrodinamika z napakoHidrodinamika z napako ~Opt ična karakter izac i ja in~Opt ična karakter izac i ja in~Opt ična karakter izac i ja in~Opt ična karakter izac i ja in~Opt ična karakter izac i ja inmodeliranje tankoplastnih sončnih celicmodeliranje tankoplastnih sončnih celicmodeliranje tankoplastnih sončnih celicmodeliranje tankoplastnih sončnih celicmodeliranje tankoplastnih sončnih celic ~~~~~ OdprOdprOdprOdprOdprtje rtje rtje rtje rtje razsazsazsazsazstttttavavavavave Pe Pe Pe Pe Poldeoldeoldeoldeoldettttta Oblaka Oblaka Oblaka Oblaka Oblakaaaaa

Knjiga je pisatelju to, kar je lepotici njena zrcalna slika.Knjiga je pisatelju to, kar je lepotici njena zrcalna slika.Knjiga je pisatelju to, kar je lepotici njena zrcalna slika.Knjiga je pisatelju to, kar je lepotici njena zrcalna slika.Knjiga je pisatelju to, kar je lepotici njena zrcalna slika.

(JEAN P(JEAN P(JEAN P(JEAN P(JEAN PAAAAAUL)UL)UL)UL)UL)

KAZALOKAZALOKAZALOKAZALOKAZALO

Novice IJS, glasilo Instituta ”Jožef Stefan”Urednika: dr. Polona Umek, Blaž Kralj, univ. dipl. kem.Sodelavka: Natalija Polenec, univ. dipl. inž. arh., Lektor: dr. Jože GasperičNaslovnica: Porazdelitev fluksa termičnih nevtronov v sredici reaktorja TRIGA

izračunana s programom Monte Carlo MCNP. Avtor: Luka Snoj, univ.dipl. fiz., F8

Fotografije: Marjan Smerke in avtorji prispevkovhttp://www-novice.ijs.si, e-pošta: [email protected]. Tisk: Grafika M, fotoliti: Fotolito DolencPonatis vsebine je dovoljen z opombo, da gre za prispevek iz Novic IJS. Članke,predloge in pripombe lahko pošljete po e-pošti: [email protected] vsebino strokovnih in (poljudno)znanstvenih člankov odgovarjajo avtorji!ISSN 1581-2707

Iz kotov vseh od Skjapatrov do Šamanov

tak’ kakor srake gnezda vkup nosimo

besed tuje, z njim’ obogatimo

slovenski novi jezik Ilir’janov

Te Prešernove vrstice kažejo na to, da pojav ‘’integracije’’ tujk v slovenščino vsekakor ni takonov. Da, kar težko je ostati trden kakor skala, kost ob obilju tujih, a nadvse všečnih nambesed, ki se lepijo na nas od ranega jutra, ko s pritskom na tipko prebudimo naša Okna, in tjado poznih ur, ko nam v ušesih valovi šumenje barvnega zaslona. Vsekakor naravoslovje intehnika nista nobeni izjemi. Toliko novih odkritij in izumov mora dobiti svoje besede, inzakaj ne tudi v slovenščini? Saj imamo že zgoščenko, medmrežje pa računalnik. Naj se beseda“računalnik” sliši še tako samoumnevno, so v kar nekaj jezikih zanj enostavno prevzeli angleškobesedo. C se je morda spremenil v k, pa še kakšen j se je vrinil tam nekje sredi besede. Ali sene sliši lepše RaČunalniK kot pa “kompjuter”? Nikar me ne razumite narobe, nisem nobenazaprisežena ‘’puristka’’ slovenskega jezika. Mimogrede, vejice mi povzročajo velike preglavice.Kar se pa jezika tiče, vem le to, da je jezik živ, in če ga nameravamo ohraniti, ga moramo tudinegovati. Namen tega uvodnika je, da nam pošljete še svežo tujo besedo, ki vas je z jezikovnegavidika že temeljito ožulila, skupaj s slovensko sopomenko v uredništvo Novic, kjer ju bomoobjavili.

Polona Umek

Dnevi Jožefa StefanaDnevi Jožefa StefanaDnevi Jožefa StefanaDnevi Jožefa StefanaDnevi Jožefa Stefana .................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................... 33333Odprtje razstave projekta tehnoperformans 06 akademskega slikarja Sreča Dragana ........... 33333Srečanje gospodarstvenikov z ministroma za razvoj ter visoko šolstvo znanost intehnologijo na IJS .......................................................................................................................................................... 66666Podelitev priznanj zlati znak Jožefa Stefana ..................................................................................................... 77777Predavanja v okviru dnevov Jožefa Stefana ................................................................................................... 1111100000Dan odprtih vrat ......................................................................................................................................................... 1111111111Podelitev priznanj raziskovalcem ........................................................................................................................ 1111111111

Sporočili so namSporočili so namSporočili so namSporočili so namSporočili so nam ....................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................... 1111122222Institut “Jožef Stefan” podpisal dogovor o sodelovanju z Univerzo v Ljubljani ............................... 1111122222Institut “Jožef Stefan” podpisal pogodbo o sodelovanju z Joanneum Research Centrom izGradca............................................................................................................................................................................. 1111122222Slavnostni podpis soglasja k preoblikovanju Politehnike v Univerzo v Novi Gorici ....................... 1111133333

Prišli-OdšliPrišli-OdšliPrišli-OdšliPrišli-OdšliPrišli-Odšli ................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................... 1111133333PrispevkiPrispevkiPrispevkiPrispevkiPrispevki .................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................. 1111144444

Hidrodinamika z napako .......................................................................................................................................... 1111144444Optična karakterizacija in modeliranje tankoplastnih sončnih celic iz amorfnega silicija ....... 1111177777Uvajamo metodo rezanja zamrznjenih celic v dušiku .............................................................................. 2020202020Interakcija robne plazme v fuzijskih napravah s površinami sten ...................................................... 2222222222V Evropi smo končno dobili samostojno organizacijo Internet Society –ISOC-ECC ...................................... 2323232323

Obiski na IJSObiski na IJSObiski na IJSObiski na IJSObiski na IJS ............................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................... 2222244444Obiski po odsekih ........................................................................................................................................................ 2222244444

Kulturno dogajanje na IJSKulturno dogajanje na IJSKulturno dogajanje na IJSKulturno dogajanje na IJSKulturno dogajanje na IJS ........................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................ 2626262626Odprtje razstave slik Poldeta Oblaka .............................................................................................................. 2626262626

3NOVICE IJSNOVICE IJSNOVICE IJSNOVICE IJSNOVICE IJS maj 2006maj 2006maj 2006maj 2006maj 2006

DNEVI JOŽEFDNEVI JOŽEFDNEVI JOŽEFDNEVI JOŽEFDNEVI JOŽEFA SA SA SA SA STEFTEFTEFTEFTEFANANANANANAAAAA

ODPRODPRODPRODPRODPRTTTTTJE RAZSJE RAZSJE RAZSJE RAZSJE RAZSTTTTTAAAAAVE PRVE PRVE PRVE PRVE PROOOOOJEKJEKJEKJEKJEKTTTTTA TEHNOPERFA TEHNOPERFA TEHNOPERFA TEHNOPERFA TEHNOPERFORMANS 06ORMANS 06ORMANS 06ORMANS 06ORMANS 06AKADEMSKEGAKADEMSKEGAKADEMSKEGAKADEMSKEGAKADEMSKEGA SLIKARA SLIKARA SLIKARA SLIKARA SLIKARJJJJJA SREA SREA SREA SREA SREČA DRAČA DRAČA DRAČA DRAČA DRAGGGGGANANANANANAAAAA

PONEDELJEK, 20. MARCA 2006PONEDELJEK, 20. MARCA 2006PONEDELJEK, 20. MARCA 2006PONEDELJEK, 20. MARCA 2006PONEDELJEK, 20. MARCA 2006

UMETNOSUMETNOSUMETNOSUMETNOSUMETNOST KT KT KT KT KOOOOOT RAZISKT RAZISKT RAZISKT RAZISKT RAZISKOOOOOVVVVVANJE,ANJE,ANJE,ANJE,ANJE, Ob pr Ob pr Ob pr Ob pr Ob prooooojektu Srjektu Srjektu Srjektu Srjektu Sreča Dreča Dreča Dreča Dreča Dragana TEHNOPERFagana TEHNOPERFagana TEHNOPERFagana TEHNOPERFagana TEHNOPERFORMANS 06ORMANS 06ORMANS 06ORMANS 06ORMANS 06

Novi mediji in tehnologije preoblikujejooblike zaznavnja in orientiranja, vplivajo namišljenjske obrazce in generirajo tudi noveoblike sodelovanja in socializacije. Nedvomnospadajo kot bistveni generatorji sprememb vsodobno informacijsko, spektakelsko insoftversko družbo, v katero se umešča tudinovomedijska in intermedijska umetnost kotpodročje, na katerem tradicionalne funkcijeolepševanja, stilizacije in reprezentacije(mimesis) nadomeščajo nove funkcije, in sicerraziskovanje, nove oblike komuniciranja indruženja ter (politični) aktivizem. Vprašanje(lepe) oblike postaja sekundarno, prav takonarava (stabilnega, materialnega) artefakta,v ospredje stopajo umetniško kodiranoreševanje problemov, raziskovanje,algoritemske intervencije, softverskemodifikacije in organiziranje alternativnihsocialnih projektov. Takšna umetnost tudiopušča umestitev v beli galerijski kocki inprehaja na nova prizorišča; raziskovalnilaboratorij, klubi didžjeske in vidžejskekulture, univerzitetna predavalnica,medmrežje in poti mobilnega komuniciranja(tudi z rabo GPS) so zanjo primernejša mestaod ekskluzivnih muzejskih umestitev.Tovrstna umetnost se dogaja na presečiščihumetnostne avantgarde, novih medijev,tehnoznanosti, političnega aktivizma, nove,tehnomodelirane senzibilnosti in druženjater novih oblik mobilnega komuniciranja.Njene umestitve so v vmesnih prostorih, kipa so nedvomno relevantni tudi za drugapodročja, ki se jih dotikajo: za tehnoznanosti,sodobno družbeno in politično teorijo,raziskave novih kulturnih in življenjskihslogov, novo ekonomijo in komunikološkevede.

Sreča Dragana Projekt Tehnoperformans 06,osredotočen predvsem okrog njegoveMatrice - koincidence iz 2005. leta, izhaja iznovega razumevanja (postestetske,postartefaktske, storitvene in raziskovalne)umetnosti in tudi iz nove vloge umetnika kotraziskovalca in organizatorja; če je danesumetnost predvsem umetnost vmesnihprostorov in področje meddiscplinarnegasodelovanja, potem je spremenjena tuditradicionalna vloga umetnika. Ni več znacionalnim patosom obdan genij, usmerjenk ustvarjanju iz niča, temveč producent inraziskovalec, katerega poglavitno področje somreženje, organiziranje in povezovanja, kiprečkajo različna področja in spreminjajoustaljene predstave o umetniškem delu inumetniških umestitvah.

Pri Matrici - koincidenci se tako srečujemo zgalerijo, spremenjeno v laboratorij, kotenakovredna umetniška lokacija pa nastopatudi kavarna, v kateri se uresniči zmenekakterjev – sorodnikov v hoji, ki jih prekomobilne telefonije mobilizira galerija –laboratorij, v katerem je bila analiziranaposebnost obiskovalčeve – uporabnikove hojez uporabo naprav, oprtih na tehnologijoračunalniškega vida. Toda nič manjpomemben od stabilnih lokacij ni tudiprostor trajektorija, tisti mobilni “vmes” medgalerijo – laboratorijem in končno postajo –lokalom za uresničitev možne, na skupnihinteresih utemeljene socializacijeudeležencev. To je dejansko pot skozi mesto,ki pa že dolgo ni več nekaj enostavnega,ampak je kompleksna dejavnost posameznika

4 NOVICE IJSNOVICE IJSNOVICE IJSNOVICE IJSNOVICE IJS maj 2006maj 2006maj 2006maj 2006maj 2006

kot mobilnega avatarja (termin Adriane deSouza e Silva), ki postaja z rabo mobilnihzaslonskih naprav postavljen v vlogo tistega,na katerem se srečujejo realni in virtualnisvetovi, bližnji realni in oddaljeni virtualiziranikonteksti in se dogaja tudi njihovahibridizacija. Za Matrico - koincidenco jebistveno, da je udeleženec takšnegaperformansa z mobilniki opremljen nomad,ki je s tem, ko ima pri sebi vključen mobilnik,dejansko mobiliziran, vpoklican na sceno;njegova pot ni več enostavno in linearnogibanje od točke A k točki B, ampak lahkovsak trenutek sprejme informacije, ki bodopovzročile bistveno vektorsko spremembonjegove poti; namesto k točki B bo najprejzavil k točki C ali D (odvisno od vsebine klicaali SMS-sporočila) in šele potem nadaljeval potdo točke B. Lahko pa se bo vrnil v izhodiščnipoložaj (A), opustil namero po doseganju Bali pa se bo namesto k B preusmeril kot kciljni destinaciji, k točki T.

In točka T je v primeru tega projekta lokal,kamor je preko SMS-sporočila povabljenadvojica tistih, katerih posebnosti hoje, njunikoreografiji, se ujemata. SMS-sporočilo, prejetokjerkoli na uporabnikovi poti, je lahkointerpretirano kot poziv k možnemu druženju“sorodnikov v hoji”. Ni rečeno, da se bostaodzvala nanj, tudi ni nobenega jamstva, dače na zmenek prideta, iz tega nastane kakoobvezujoče poznanstvo in sodelovanje, todaprav vse možnosti so odprte, in ob uspelemuresničenju je lahko prav prvotni umetnostni(kon)tekst generator njunega skupnega

zunajumetniškega “teksta”. Srečujemo se torejz novo funkcijo novomedijske umetnosti, kiizhaja iz novih taktik, ki jih prevzemaumetnostno področje, prav tako pa je tukajbistvena tudi raba mobilne telefonije, ki je vsedanjosti vir novih oblik druženja insodelovanja, lahko tudi takšnega, ki usmerjak političnemu aktivizmu; značilna oblikasocialne mobilizacije in aktivnosti na podlagimobilnikov je od leta 2003 poznani “flashmobbing” kot trenutna akcija v javnemprostoru, h kateri so po mobilnikih pozvanizainteresirani.

Merilo za mobilizacijo posameznikov innjihovo potencialno druženje (v parih) vDraganovem projektu ni kakšen skupniimenovalec s področja političnih ali kulturnihpreferenc, temveč gre za podobnost v načinuin izvedbi njihove hoje. Zakaj prav hoja? Alini to merilo nekam trivialno in prevečvsakdanje, da bi bilo na njegovi podlagismiselno izvesti kakšno socialno in kulturnonadgraditev? V izboru tega merila jenedvomno nekaj avtobiografskega; avtorMatrice - koincidence je prepričan, da jenjegova hoja nekaj posebnega, kar pa lahkotudi posplošimo, kajti tudi aktivnost hojevedno zrcali samosvoj slog hodčevegagibanja. Stvari, ki so na prvi pogled videtisamoumevne, takšne v resnici pogosto niso,in ob primeru hoje kot motivnega generatorjaDraganovega projekta bi lahko zapisali:“Pokaži mi, kako hodiš, in povem ti, kdo si.”

Vsekakor je hoja kinestetična in motoričnaaktivnost telesa kot poglavitnega medija zaposedovanje sveta (stališče fenomenologaMaurica Merleau-Pontyja iz njegoveFenomenologije zaznave). Predvsem na hojitemelji gibanje telesa skozi prostor, inhodčevo telo je tudi vir prav posebnegazaznavanja, ki ga omogoča relativna majhnahitrost gibanja (hoja ni tek) in ne prevelikaoddaljenost od tal. Hoja ni statično, ukopanogledanje, zato je tudi prvi pogoj za avtentičnorecepcijo vrste novomedijskih del, kizahtevajo bodisi približevanje in oddaljevanjebodisi pot in zato hojo skozi njihov prostor.Hoja s svojimi prekinitvami, povezanimi z


Odprtje razstave je bilo dobro obiskano.

5NOVICE IJS maj 2006NOVICE IJS maj 2006NOVICE IJS maj 2006NOVICE IJS maj 2006NOVICE IJS maj 2006

zaustavljanji, ki tudi spadajo k njej kotbistveni momenti, postaja na novo odkritatudi z rabo mobilnih zaslonskih naprav,katerih navigiranje zahteva svojevrstneintervale med hojo in zaustavljanjem.

Tehnoperformans 06 nas nedvomno usmerjak širšemu konceptu sodobne umetnosti inustvarjalnosti; ker gre za raziskovalnoumetnost so v ospredju predvsem povezaveumetnosti in znanosti, vendar pa sopomembni tudi drugi aspekti, ki zadevajosodobno življenje. Vanj umetnik dejanskoposega tudi kot organizator in inscenator, in

SREČO DRAGAN je leta 1969 končal študij

slikarstva na ALU v Ljubljani, kjer je tudi

magistriral. Kot štipendist Prešernovega

sklada se je leta 1973 izpopolnjeval na

področju medijske umetnosti v Londonu. V

obdobju 1984 in 1985 je bil štipendist

francoske vlade za video umetnost v Parizu,

na VIII. univerzi in Audiovizualnem

raziskovalnem ateljeju INA ter SFP TV Pariz.

Leta 1968 je bil član skupine OHO in z njo

razstavljal v Zagrebu. Leta 1969 je posnel z

Nušo Dragan prvi videoart v bivši

Jugoslaviji. Od leta 1987 predava video-nove

medije na Akademiji za likovno umetnost

v Ljubljani. Njegova dela so v stalnih

zbirkah v Ljubljani, Beogradu, Gradcu,

Varšavi, Buenos Airesu, Benetkah in

Londonu.

Za svoja dela je prejel števile nagrade in

priznanja. Živi in dela v Ljubljani, kjer svoja

najnovejša ustvarjalna in pedagoška

prizadevanja usmerja v realizacije

robotskih interaktivnih artinternet-

instalacij ter računalniške 3D-animacije.

http://black.fri.uni-lj.si

DNEVI JOŽEFDNEVI JOŽEFDNEVI JOŽEFDNEVI JOŽEFDNEVI JOŽEFA SA SA SA SA STEFTEFTEFTEFTEFANANANANANAAAAADNEVI JOŽEFDNEVI JOŽEFDNEVI JOŽEFDNEVI JOŽEFDNEVI JOŽEFA SA SA SA SA STEFTEFTEFTEFTEFANANANANANAAAAA

njegovi projekti so meddisciplinarni inmultidisciplinarni. Prav zato pri njihpraviloma sodelujejo tudi strokovnjaki zdrugih področij, pri Matrici - koincidenci,recimo, programerji Matjaž Jogan, MihaPeternel, Borut Batagelj, Jan Babič, GregorBoroša in Miha Cirman, kar nedvomnousmerja k procesni in postartefaktski naravitakšnih projektov, ki prečkajo različnapodročja in imajo smisel tudi kot mestaizobraževanja.

Dr. Janez Strehovec

Srečo Dragan



SRESRESRESRESREČANJE GOSPODČANJE GOSPODČANJE GOSPODČANJE GOSPODČANJE GOSPODARSARSARSARSARSTTTTTVENIKVENIKVENIKVENIKVENIKOOOOOV Z MINISV Z MINISV Z MINISV Z MINISV Z MINISTRTRTRTRTROMA ZA RAZVOMA ZA RAZVOMA ZA RAZVOMA ZA RAZVOMA ZA RAZVOOOOOJJJJJTER VISOKTER VISOKTER VISOKTER VISOKTER VISOKO ŠOLSO ŠOLSO ŠOLSO ŠOLSO ŠOLSTTTTTVVVVVOOOOO, ZN, ZN, ZN, ZN, ZNANOSANOSANOSANOSANOST IN TEHNOLT IN TEHNOLT IN TEHNOLT IN TEHNOLT IN TEHNOLOGIJO NOGIJO NOGIJO NOGIJO NOGIJO NA IJSA IJSA IJSA IJSA IJS

Srečanje gospodarstvenikov in ministra za

razvoj dr. Jožeta P. Damijana in ministra

za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo

prof. dr. Jureta Zupanana na IJS je bilo v

torek, 21. 3. 2006. Institut je še enkrat, kot že

v oktobru, uspešno opravil nalogo

povezovalca med gospodarstvom, znanostjo

in oblastjo. Na srečanju je bilo tudi

precejšnje število novinarjev. Srečanje se je

končalo z okroglo mizo.

Blaž Kralj

Polna predavalnica udeležencevsrečanja

Minister za VŠZT prof. Jure Zupan vpogovoru z akad. Robertom Blincem inprof. Igorjem Emrijem

Ministra prof. dr. Jure Zupan in dr. JožeP. Damijan med pogovorom

Dr. Milan Čerček med predavanjem



PODELITEV PRIZNPODELITEV PRIZNPODELITEV PRIZNPODELITEV PRIZNPODELITEV PRIZNANJ ZLAANJ ZLAANJ ZLAANJ ZLAANJ ZLATI ZNTI ZNTI ZNTI ZNTI ZNAK JOŽEFAK JOŽEFAK JOŽEFAK JOŽEFAK JOŽEFA STEFA STEFA STEFA STEFA STEFANANANANANAAAAAPriznanja zlati znak Jožefa Stefana

podeljuje IJS za najodmevneša doktorska dela vSloveniji v preteklih treh letih. Priznanja soprejeli: dr. Nina Daneu z Instituta Jožef Stefan,doc. dr. Janez Krč s Fakultete za elektrotehniko,Univerze v Ljubljani ter dr. Daniel Svenšek sFakultete za matematiko in fiziko Univerze vLjubljani. V nadaljevanju objavljamoutemeljitve priznanj nagrajencev. Slavnostnigovornik na prireditvi, ki je bila v sredo 22. 3.,ob 18 h na IJS, je bil minister dr. Jure Zupan. Naprireditvi je nastopila pevka Vita Mavrič sspremljevalno skupino.

DR. NINA DANEUDR. NINA DANEUDR. NINA DANEUDR. NINA DANEUDR. NINA DANEU

je prejela zlati znak Jožefa Stefana št. 38 zauspešnost in odmevnost doktorskega dela“Inverzne meje v cinkovem oksidu” napredlog doc. Spomenke Kobe.Doktorsko disertacijo je uspešno zagovarjala 24.6. 2003 na Naravoslovnotehniški fakultetiUniverze v Ljubljani. Disertacija dr. Daneu spadav področje materialov in nanotehnologije.Električne lastnosti varistorske keramike naosnovi dopiranega cinkovega oksida so tesnopovezane z mikrostrukturnimi lastnostmi, odkaterih ima posebno pomembno vlogo velikostzrn. Rast zrn se v teh sistemih navadnoobvladuje z dodatkom oksidov, ki tvorijospinelno fazo z ZnO. Ti dopanti sprožijo tudinastanek ploskovnih napak – inverznih mej vzrnih ZnO. Mehanizmi, ki opisujejo rast zrn,so do sedaj upoštevali izključno vlogo spinelov,

medtem ko vpliv inverznih meja ni bil raziskan.V začetnih raziskavah je kandidatka ugotovila,da kositrov oksid, podobno kot antimonovoksid in titanov oksid, povzročata tvorboinverznih mej v zrnih ZnO. Dodatek SnO2, kiima sicer neugoden vpliv na električne lastnostivaristorske keramike, se je izkazal kot idealendodatek za raziskavo mehanizmov, kikontrolirajo rast zrn. Tako je kandidatkadokazala mehanizem, po katerem inverznemeje povzročajo pretirano in anizotropno rastv začetni fazi razvoja mikrostrukture. S kontrološtevila zrn z inverznimi mejami je možnouspešno nadzorovati njihovo rast in s temkončno velikost zrn. Za določitev kemijskesestave inverznih mej je sodelovala pri razvojunove metode analitske transmisijskeelektronske mikroskopije, ki omogoča točnoin natančno določevanje kemijske sestaveploskovnih defektov na nanometrskem nivoju.Z uporabo ugotovljenega mehanizma jedokazala, da je v keramiki na osnovi ZnOmožno doseči poljubno velikost zrn skaterimkoli dopantom, ki povzroča nastanekinverznih mej v zrnih ZnO. Rezultati raziskavv okviru doktorskega dela so pomembenprispevek k osnovnemu znanju otermodinamiki in kinetiki procesov, ki potekajomed nukleacijo in rastjo kristalov na atomskemnivoju. Na osnovi dobljenih rezultatov lahkorečemo, da so posebne meje začetna stopnjanastajanja politipnih oz. polimorfnih faz innikakor niso posledica naključnih perturbacijkristalnih domen in kasnejšega izločanja indifuzije dopanta po posebni meji, kot torazlagajo mnogi avtorji. Raziskave inverznihmej na atomskem nivoju dajejo tako vpogled vosnovne principe graditve kristaliničnihmaterialov in omogočajo reševanje določenihproblemov na področju materialov, kot jepretirana rast kristalov v polikristaliničnemokolju.S področja doktorata je objavljenih 9 člankov.Od 57 citatov je 26 čistih. Na splošno sepojavljajo v zadnjem času vse bolj obširni citatine samo v uvodih člankov drugih avtorjev,temveč tudi v diskusijah. Raziskave o vplivuinverznih mej na rast zrn v ZnO-keramiki jepo izjavi VARSI v fazi patentne prijave zatehnološki postopek. Raziskave kandidatke senadaljujejo na vrsti domačih in mednarodnihtemeljnih ter aplikativnih industrijskihprojektov.


DOC. DR. JANEZ KRČDOC. DR. JANEZ KRČDOC. DR. JANEZ KRČDOC. DR. JANEZ KRČDOC. DR. JANEZ KRČ

je prejel zlati znak Jožefa Stefana št. 39 zauspešnost in odmevnost doktorskega dela

“Analiza in modeliranje tankoplastnihoptoelektronskih struktur iz amorfnegasilicija s hrapavimi in gladkimi spoji” napredlog prof. Marka Topiča.

Doktorsko disertacijo je uspešno zagovarjal30. 10. 2002 na Fakulteti za elektrotehnikoUniverze v Ljubljani. Disertacija doc. Krčaspada na področje elektrotehnike –optoelektronike. Tankoplastne strukture izamorfnega silicija in drugih polprevodniškihmaterialov so v zadnjih letih pomembensegment na področju optoelektronike, šeposebej pri razvoju fotovoltaike, senzorike inhitro razvijajočega se področjaprikazovalnikov, ker npr. tranzistorji iztankoplastnega hidrogeniziranegaamorfnega silicija krmilijo več milijonovslikovnih elementov LCD-prikazovalnika.Prednost tankoplastnih struktur se kažejo vracionalnejši rabi omejenih zemeljskih virovpolprevodniških in drugih materialov,možnosti nanašanja tankih plasti na velikepovršine z uporabo nizkotemperaturnihprocesov, kar prispeva k manjši porabi

energije pri izdelavi polprevodniških struktur.V doktoratu razvit nov optični model zaanalizo optičnega dogajanja v tankoplastnihstrukturah s hrapavimi in gladkimi spoji jekandidat uspešno vgradil v numeričnisimulator ASPIN. Optične lastnostiposameznih plasti je opisal z valovnoodvisnimi kompleksnimi lomnimi količniki.Hrapavost posameznega spoja, ki povečaučinkovitost ujetja svetlobe v strukturi in stem absorpcije svetlobe v aktivnih plasteh,je opisal s srednjo kvadratično vrednostjovertikalne hrapavosti. Za opis učinkarazpršitve je v modelu vpeljal dva tipaparametrov: faktor razpršitve za prepuščenoin odbito svetlobo, ki določa razmerje medrazpršeno in celotno svetlobo, ter kotnoporazdelitveno funkcijo prepuščene in odbitesvetlobe, ki določa kotno porazdelitevintenzitet razpršene svetlobe. Razviti optičnimodel vsebuje vrsto lastnosti, ki jih obstoječimodeli ne vsebujejo. Model in numeričnisimulator sta zelo pomembna segmentaoptimizacije tankoplastnih optoelektronskihstruktur. Še bolj pa sta uporabna prioptimizaciji tankoplastnih sončnih celic nesamo amorfno in mikrokristalno silicijevihsončnih celic, temveč tudi polikristalnihsončnih celic, kar dokazuje nedavno prejetanagrada na 20. evropski fotovoltaičnikonferenci junija 2005 v Barceloni.

Doc. Krč je predstavil izsledke, ki so vezanina doktorsko disertacijo, v kar 11 člankih vrevijah z visokimi faktorji vpliva, v katerih jeprvi avtor. Njegova dela so bila skupaj citirana42-krat, desetkrat od drugih avtorjev. Pomenrezultatov doktorske disertacije se izkazujetudi preko interesa tujih raziskovalnih skupinin predvsem industrije. Eden največjihsvetovnih proizvajalcev amorfnih sončnihcelic Kaneka Corporation iz Japonske je žekupil dve licenci za simulator. Raziskovalnodelo se sedaj nadgrajuje s sodelovanjem naTU Delft in v raziskovalno razvojnem centruKaneka Corporation ter v okviru dveh novihevropskih raziskovalnih projektov.



DR. DANIEL SVENŠEKDR. DANIEL SVENŠEKDR. DANIEL SVENŠEKDR. DANIEL SVENŠEKDR. DANIEL SVENŠEK

je prejel zlati znak Jožefa Stefana št. 40 zauspešnost in odmevnost doktorskega dela“Vpliv hidrodinamskih tokov nareorientacijsko dinamiko tekočihkristalov” na predlog prof. SlobodanaŽumerja.

Doktorsko disertacijo je uspešno zagovarjal28. 03. 2003 na Fakulteti za matematiko infiziko Univerze v Ljubljani. Svenškovo delospada v širši okvir fenomenološke teorijekompleksnih tekočin, ki izhaja iz splošnihnačel termodinamike in hidrodinamike. Vdoktorski disertaciji Daniel Svenšek pričneteoretično obravnavo enega od odprtihproblemov v fiziki tekočih kristalov. Vdisertaciji se je posvetil opaženi, anerazjasnjeni asimetriji pri anihilacijidefektnega para, ki se pojavi kot asimetrija vhitrosti pozitivne in negativne topološkedisklinacije. Z novo idejo, da asimetrijopovzroča hidordinamični tok tekočine, in neelastična anisotropija - kot je bilo do tedajmišljeno - je nagrajenec našel rešitevproblema.

V svojem delu je kandidat študiralreorientacijsko dinamiko v tekočih kristalihz upoštevanjem hidrodinamskih tokov.Upoštevanje hidrodinamskega toka priizračunih dinamike tekočih kristalov je precej

zapleteno. Reševanje problema zahtevatehnične prijeme numerične hidrodinamike,pri tem pa učinkovite standardne metode nisouporabne. Zato je kandidat moral najprejrazviti učinkovito numerično orodje zareševanje hidrodinamike nematske tekočine,da bi lahko z njim razjasnil omenjeni problemasimetrije. Nagrajenec se je v svojem deluposvetil tudi opisu hidrodinamike tankegasloja smektika C, kjer je motivacijo dobil odnemških eksperimentalnih kolegov, skaterimi je tudi sodeloval na njihovo pobudo.Nazadnje se je Svenšek v doktorski disertacijilotil rešitve problema stabilnosti in fluktuacijtopoloških disklinacijskih linij. Fluktuacijskiproblem disklinacijske linije je posebejpomemben, saj gre za značilno strukturonematske faze. Dotlej je bil problem šenerešen. Gre pa za izvirno vprašanje, kakšnaje narava fluktuacij, ki privedejo do razpadadefektov.

Nagrajenec je pri svojem delu pokazalizjemno samostojnost, iznajdljivost invztrajnost ter spretnost pri numeričnemmodeliranju in računalniških simulacijah.Svoje delo je doslej predstavil v nizu 12 člankov,objavljenih v uglednih mednarodnih revijah,kjer lahko posebej poudarimo dve objavi vPhysical Review Letters. Dela so bila citiranaskupaj 57-krat, 36-krat od drugih avtorjev.Poleg citiranosti o odmevnosti dela kaže tudidejstvo, da je kar pet skupin po svetu pokazaloželjo po sodelovanju, z dvema pa je kotposledico sodelovanja kandidat že objavilskupna članka. Tudi Humboldtova štipendija,ki jo je kandidat prejel, priča o kvalitetinjegovega doktorskega dela.


Na prireditvi je nastopila pevka VitaMavrič s spremljevalno skupino.


PREDPREDPREDPREDPREDAAAAAVVVVVANJANJANJANJANJA V OKVIRA V OKVIRA V OKVIRA V OKVIRA V OKVIRU DNEVU DNEVU DNEVU DNEVU DNEVOOOOOV JOŽEFV JOŽEFV JOŽEFV JOŽEFV JOŽEFA SA SA SA SA STEFTEFTEFTEFTEFANANANANANAAAAA


Letos so bila med dnevi Jožefa Stefana karštiri zanimiva predavanja. Štefanove dneve jeodprl prof. dr. Boris Žemva s predavanjem»Oksidanti par exellence«, v katerem jepredstavil zanimivo in tudi nevarno kemijofluora. V sredo je predavala prof. dr. NeeraBorkakoti, ki je govorila o načrtovanju novihspojin, ki bi lahko postale zdravila. V četrtek

je predaval akad. prof. dr. Franc Strle o gripiin ptičji gripi. Na predavanju smo izvedeli,da tudi človeška gripa izvira od ptičev. Zadnjepredavanje pa je imel prof. dr. Bernard Roth,ki je predaval o »Design Thinkingu« kotorodju pri reševanju problemov v tehnologijiin življenju.

Blaž KraljAkad. prof. dr. Franc Strle

Prof. dr. Boris Žemva

Prof. dr. Neera Borkakoti Prof. dr. Bernard Roth


DAN ODPRDAN ODPRDAN ODPRDAN ODPRDAN ODPRTIH VRATIH VRATIH VRATIH VRATIH VRATTTTT

PODELITEV PRIZNPODELITEV PRIZNPODELITEV PRIZNPODELITEV PRIZNPODELITEV PRIZNANJ RAZISKANJ RAZISKANJ RAZISKANJ RAZISKANJ RAZISKOOOOOVVVVVALALALALALCEMCEMCEMCEMCEM


Obiskovalci so z zanimanjem prisluhnilirazlagi in...

... si pogledali demonstracije.

Nagrade so podelili raziskovalcem, ki so v

preteklem letu zaključili doktorska ali

magistrska dela na Institutu. Na prireditvi je

govoril svetovalec direktorja prof. dr. Peter

Prelovšek. Na prireditvi je nastopil pevec Zoran

Predin. V nadaljevanju objavljamo seznam

magistrov in doktorjev.

DoktorjiDoktorjiDoktorjiDoktorjiDoktorji

Dr. Robert Bergant

Dr. Ilija Bizjak

Dr. Uroš Cvelbar

Dr. Damjan Dvoršek

Dr. Dušan Gabrijelčič

Dr. Uroš Gregorc

Dr. Nives Klopčar

Dr. Damir Omrčen

Dr. Aleksander Pivk

Dr. Svetozar Polič

Dr. Andrejka Popit

Dr. Arso Savanović

Dr. Jurij Simčič

Dr. Nina Slapar

Dr. Polona Smrkolj

MagistriMagistriMagistriMagistriMagistri

Mag. Tanja Arh

Mag. Tadeja Kosec Mikić

Dr. Andrej Studen

Dr. Jernej Šribar

Dr. Marjan Šterk

Dr. Gašper Tavčar

Dr. Boris Vodopivec

Dr. Bojan Zajec

Priznanja sta podelila direktor IJS prof.dr. Jadran Lenarčič in svetovalecdirektorja prof. dr. Peter Prelovšek.


SPOROČILI SO NAMSPOROČILI SO NAMSPOROČILI SO NAMSPOROČILI SO NAMSPOROČILI SO NAM

INSINSINSINSINSTITUT “JOŽEF STITUT “JOŽEF STITUT “JOŽEF STITUT “JOŽEF STITUT “JOŽEF STEFTEFTEFTEFTEFAN” PODPISAN” PODPISAN” PODPISAN” PODPISAN” PODPISAL DOGOAL DOGOAL DOGOAL DOGOAL DOGOVVVVVOR OOR OOR OOR OOR OSODELSODELSODELSODELSODELOOOOOVVVVVANJU Z UNIVERZANJU Z UNIVERZANJU Z UNIVERZANJU Z UNIVERZANJU Z UNIVERZO V LJUBLJO V LJUBLJO V LJUBLJO V LJUBLJO V LJUBLJANIANIANIANIANIDne 16. 3. 2006 sta rektorica Univerze vLjubljani prof. dr. Andreja Kocijančič indirektor IJS prof. dr. Jadran Lenarčič podpisaladogovor o sodelovanju med Institutom inuniverzo. Direktor je ob tem podal naslednjoizjavo:“Na Institutu “Jožef Stefan” si veliko obetamo

od dogovora, ki smo ga danes podpisali z

Univerzo v Ljubljani. Dogovor vodi k temu,

da bodo študentje, raziskovalci in profesorji

imeli možnosti sodelovanja, uporabe

raziskovalne opreme in laboratorijev obeh

ustanov, da bodo lahko prehajali med

ustanovama. Gre za to, da povežemo

visokošolsko izobraževanje, raziskovanje in

tehnološki razvoj, da izkoristimo vse

možnosti, ki jih imamo na voljo, da bi

Sloveniji dali tehnološki zagon. S tem

dogovorom se ne ukinja konkurenca, želimo

pa, da ustanovi sodelujeta tam, kjer za to

najdeta skupni interes, in da hkrati tudi

tekmujeta S ciljem čim večje uspešnosti.

Menim pa, da ta dogovor sam po sebi še ne

prinaša vsega. Ta dogovor so le vrata, ki

omogočajo pretok, od nas vseh pa je odvisno,

ali bodo v prihodnje odprta ali zaprta.

Danes govorimo o evropskem

raziskovalnem in izobraževalnem prostoru.

Če naj Slovenija vstopa v ta prostor, mora

najprej ustvariti tak prostor doma. Mislim,

da Slovenci imamo ljudi, imamo možnosti

in priložnosti, da ni trebna, da samo

capljamo za razvitimi, zmoremo in moramo

se potruditi, da pridemo čim bliže vrhu.

Pomembno je, da se tudi s podpisom

današnjega dogovora dokazuje, da se med

raziskovalci in profesorji širi zavedanje, da

smo tudi mi odgovorni za gospodarski in

kulturni razvoj Slovenije in človeštva

nasploh.”

INSINSINSINSINSTITUT “JOŽEF STITUT “JOŽEF STITUT “JOŽEF STITUT “JOŽEF STITUT “JOŽEF STEFTEFTEFTEFTEFAN” PODPISAN” PODPISAN” PODPISAN” PODPISAN” PODPISAL POGODBAL POGODBAL POGODBAL POGODBAL POGODBO OO OO OO OO OSODELSODELSODELSODELSODELOOOOOVVVVVANJU Z ANJU Z ANJU Z ANJU Z ANJU Z JOJOJOJOJOANNEUM RESEARANNEUM RESEARANNEUM RESEARANNEUM RESEARANNEUM RESEARCH CENTRCH CENTRCH CENTRCH CENTRCH CENTROM IZOM IZOM IZOM IZOM IZGRADCAGRADCAGRADCAGRADCAGRADCAV Gradcu sta 15. 3. 2006 so direktorjaJoanneum Reasearch Centra iz Gradca prof.dr. Bernhard Pelzl in mag. Edmund Muellerter direktor IJS prof. dr. Jadran Lenarčičpodpisala dogovor o sodelovanju medinstitucijama. Pogodba zajema sodelovanjemed drugim tudi na področjihnanotehnologije, novih materialov, okolja,informacijskih tehnologij, biomedicinskihtehnologij.

Blaž Kralj Podpis pogodbe


SPOROČILI SO NAMSPOROČILI SO NAMSPOROČILI SO NAMSPOROČILI SO NAMSPOROČILI SO NAM

SLASLASLASLASLAVNOSVNOSVNOSVNOSVNOSTNI PODPIS SOGLASTNI PODPIS SOGLASTNI PODPIS SOGLASTNI PODPIS SOGLASTNI PODPIS SOGLASJJJJJA K PREA K PREA K PREA K PREA K PREOBLIKOBLIKOBLIKOBLIKOBLIKOOOOOVVVVVANJUANJUANJUANJUANJUPOLITEHNIKE V UNIVERZO V NOVI GORICIPOLITEHNIKE V UNIVERZO V NOVI GORICIPOLITEHNIKE V UNIVERZO V NOVI GORICIPOLITEHNIKE V UNIVERZO V NOVI GORICIPOLITEHNIKE V UNIVERZO V NOVI GORICI

Dne 12. 4. 2006 so zastopniki soustanoviteljevPolitehnike v Novi Gorici podpisali soglasjek preoblikovanju Politehnike v Univerzo v

Novi Gorici. V imenu Instituta je soglasjepodpisal direktor prof. dr. Jadran Lenarčič.

Blaž Kralj

Soglasje kpreoblikovanjuPolitehnike vUniverzo vNovi Gorici

PRIŠLI-ODŠLIPRIŠLI-ODŠLIPRIŠLI-ODŠLIPRIŠLI-ODŠLIPRIŠLI-ODŠLI

Prišli v delovno razmerje:Prišli v delovno razmerje:Prišli v delovno razmerje:Prišli v delovno razmerje:Prišli v delovno razmerje: Odšli iz delovnega razmerja:Odšli iz delovnega razmerja:Odšli iz delovnega razmerja:Odšli iz delovnega razmerja:Odšli iz delovnega razmerja:

1. 3. 06 Janez Srakar, fizični delavec v CMI

1. 3. 06 dr. Igor Bertović, asistent zdoktoratom v F-9

1. 3. 06 prof. dr. Vladislav Rajkovič, višjiznanstveni sodelavec v E-9

13. 3. 06 Vesna Talan, dipl. uprav. org., strokovnasodelavka pripravnica v U-4

16. 3. 06 Dejan Gradišar, univ. dipl. inž. el.,asistent v E-2

28. 2. 06 Neda Bogdanović Golić, univ. dipl.inž. rač. in inf., samostojna strokovnasodelavka v E-5

24. 3. 06 dr. Lea Spindler, asistentka zdoktoratom v F-7

31. 3. 06 dr. Aljoša Košak, asistent v K-9

31. 3. 06 doc. dr. Andrej Žnidaršič, znanstvenisodelavec v K-9

3. 4. 06 dr. Petra Kralj, asistentka zmagisterijem v K-3

Vsem novim sodelavcem želimo prijetnopočutje na delovnem mestu!

Marjetka Purkart, sekretariat IJS


PRISPEVKIPRISPEVKIPRISPEVKIPRISPEVKIPRISPEVKI

Ob podelitvi priznanja zlati znak IJS mi je vveselo dolžnost na kratko predstaviti svojodoktorsko disertacijo ter raziskave, ki so jisledile in še potekajo. Gre predvsem zadinamiko defektov v nematskem tekočemkristalu, sklopljeno s hidrodinamiko.Za tekoče kristale smo najbrž vsi že slišali, sajže dolgo poznamo tekočekristalneprikazovalnike, po domače LCD-je (liquidcrystal display), zaslončke, v zadnjem času paseveda tudi prav prijetne računalniške za-slone in televizorje. V resnici gre za oljnatetekočine nič kaj prijetnega videza, ki velikopokažejo šele, ko nanje pogledaš v pravi luči(tudi dobesedno).Tekočim kristalom pravimo tudi mezofaze,torej vmesne faze, agregatna stanja medtekočinami in kristali. Kljub imenu gre vresnici bolj za tekočine kot za kristale; odnavadnih tekočin se ločijo po tem, da se lahkoob primernih pogojih do neke mere notranjeuredijo. Ukvarjal sem se predvsem s t. i.nematskimi tekočimi kristali (nematiki), ki sonajpreprostejši in tudi aplikativnonajzanimivejši. Sestavljajo jih podolgovate aliploščate molekule, ki se ob prehodu vnematsko fazo (kar kontroliramo stemperaturo) delno orientacijsko uredijo;smer, v katero kažejo, podamo s t. i.direktorjem. Sicer pa gre za navadne tekočine.Kako to, da so nematiki postali tako uporabniin kaj je pravzaprav tisto, kar je uporabno?Prvič, smer ureditve lahko sučemo s pravšibkim električnim (redkeje tudi magnetnim)poljem, kjer se, odvisno od snovi, molekuleusmerijo vzporedno ali pravokotno na polje.V tekočini pač nič ne ovira reorientacijemolekul, hkrati pa gre za sistem s spontanozlomljeno orientacijsko simetrijo, in za tevemo, da lahko privilegirano smer v principumočno zasučemo že z najmanšo motnjo. Indrugič, zaradi orientacijske ureditve molekulso nematiki optično anizotropni in lahkosučejo polarizacijo svetlobe, kar je koristno voptičnih napravah. Gre torej za to, da lahko sšibkim električnim poljem sučemo direktorin s tem močno spreminjamo optičnelastnosti snovi. Razlika je, nekoliko šaljivo, kotnoč in dan – med prekrižanimapolarizatorjema, na primer.

HIDRHIDRHIDRHIDRHIDRODINODINODINODINODINAMIKA Z NAMIKA Z NAMIKA Z NAMIKA Z NAMIKA Z NAPAPAPAPAPAKAKAKAKAKOOOOO

drdrdrdrdr. Daniel S. Daniel S. Daniel S. Daniel S. Daniel Svvvvvenšekenšekenšekenšekenšek, U, U, U, U, Univnivnivnivniverererererza v Lza v Lza v Lza v Lza v Ljubljani, Fjubljani, Fjubljani, Fjubljani, Fjubljani, Fakakakakakultultultultulteeeeettttta za mata za mata za mata za mata za matematiko in fematiko in fematiko in fematiko in fematiko in fiziko, Oddelek za fiziko, Oddelek za fiziko, Oddelek za fiziko, Oddelek za fiziko, Oddelek za fiziko,iziko,iziko,iziko,iziko,

Ker je nematik tekočina, reorientacijadirektorja skoraj vedno povzroči tudihidrodinamični tok. Gre za zapleten pojav,ki pri preklapljanju direktorja vtekočekristalnih zaslonih k sreči ni zelopomemben, ni pa čisto neopazen. Zlasti pri

Slika 1: Dinamika izklopa slikovne točke(“piksla”): izklop vertikalnegaelektričnega polja v dvodimenzionalnicelici. Tokovno polje (levi stolpec):direktorsko polje in kotna hitrost vrtenjadirektorja (senčeno) v treh značilnihtrenutkih kažejo tipično dvostopenjskovedenje. (a) Vrtenje direktorja generiratok v nasprotni smeri urnega kazalca,zaradi katerega se osrednji deldirektorskega polja zavrti v napačnosmer (‘’kick-back’’-pojav); črtkana črtarazmejuje območji z različnima smeremavrtenja direktorja. (b) Prehod v drugofazo: tok spreminja smer. Opazimo lahkoobratni zasuk direktorja na sredini. (c)Tok in vrtenje direktorja sta v nasprotnismeri urnega kazalca vse do ravnovesja,ko je direktor poravnan vodoravno.



starejših prikazovalnikih je bil viden t. i. “kick-back”-pojav, kjer je ob izklopu slikovne točke– ‘’piksla’’– (prehodu iz temnega v svetlostanje) kontrast za trenutek zatrepetal,preden smo dosegli svetlo stanje. Pri temmalenkostnem, a zanimivem pojavu vrtenjedirektorja ob izklopu električnega polja segenerira hidrodinamični tok, ki vpliva nazajna direktor, tako da se ta v osrednjem delu‘’piksla’’ sprva zavrti v napačno smer (slika1). Reorientacija direktorja in tok tekočine stasklopljena v pravem pomenu besede:

reorientacija povzroči tok in tok povzročireorientacijo. Pri opisu dinamike nematskegatekočega kristala moramo tako sklopitidinamično enačbo za ureditveni parameter(direktor), ki podaja elastične in električneefekte, s posplošeno Navier-Stokesovoenačbo. Opravka imamo torej zviskoelastično tekočino z enoosno simetrijoin notranjo dinamično prostostno stopnjo –z direktorjem.Žal opis nematika z nazorno preprostimdirektorjem ne zadostuje, če so v sistemudefekti. Kot v vsaki kondenzirani fazi sspontano zlomljeno simetrijo jih srečamo tudiv nematskem tekočem kristalu; tukaj gre zadisklinacije – linije ali točke, kjer orientacija(direktor) ni definirana (slika 2). V navadnihtekočekristalnih aplikacijah se moramo zelopotruditi, da ni defektov – v ne posebejobdelanih vzorcih so namreč pravilo, neizjema. Disklinacije v dramatični meripokažejo, da pravi ureditveni parameternematika ni direktor, ampak brezslednisimetrični tenzor (ki se ga je prijelo lakoničnoime Q-tenzor) – tenzor kvadropolnegamomenta orientacijske porazdelitve molekul.Pri tem direktor po dogovoru označuje tistolastno smer tenzorja, v kateri se ureditevnajbolj odmika od izotropne. Jedrodisklinacije, ki v direktorskem opisu pomenisingularnost, Q-tenzor opiše brez pretresov,pri čemer moramo lokalno dopustiti tudidvoosne porazdelitve (slika 3). Kar se

Slika 2: Disklinacija z močjo 1/2; koprepotujemo namišljeno zanko, sedirektor zavrti za 180°.

Slika 3: Prerez skozi 1/2 disklinacijo vnematiku. Polje Q-tenzorja prikazujejoškatlice. Daleč od jedra je nematikenoosen in velja direktorski opis kot nasl. 2, okrog enoosnega jedra s planarnoureditvijo pa imamo dvoosni prstan.

Slika 4: Zanimiv model para disklinacije1/2 (zgoraj) in antidisklinacije -1/2


makroskopskih posledic tiče, pa jepomembnejše spoznanje, da v nematikuobstajajo disklinacijske linije s polovičnomočjo (moč linijskega defekta je z 2p deljenikot zasuka direktorja, ko enkrat obkrožimodefektno linijo, slika 2). Takih defektov nesrečamo kar tako, ni jih denimo vferomagnetu, superprevodniku, superfluidu.V nematiku namreč ni polarne ureditve(direktor podaja zgolj smerno os, ni pausmerjen) in je kvadropolni moment vresnici prvi neničelni netrivialni momentsmerne porazdelitve molekul.Kar se topološke algebre tiče, so nematskedisklinacijske linije zelo preproste:direktorsko polje okrog dveh disklinacij močin1 in n2 ustreza disklinaciji z močjo n1 + n2.Direktorsko polje okrog defektov moči +1/2in -1/2 je torej brezdefektno (slika 4) inanihilacija takega para defekt-antidefekt je boljnavaden pojav po hitrem prehodu v nematskofazo, ki ustvari obilico disklinacijskih linij. Vzadnjem času so eksperimentalcem uspeletudi povsem kontrolirane meritve anihilacijedisklinacijskih linij, kjer so izmerili hitrostiravnih +1/2 in -1/2 disklinacij posebej.Zanimivo, pokazalo se je, da je disklinacijatipično do dvakrat hitrejša od antidisklinacije.Kaj je vzrok za to to asimetrijo? Večinatekočekristalnih raziskav se opira na t. i.približek ene elastične konstante, v kateremje elastičnost direktorskega polja izotropna,

čeprav je v resnici enoosna – pogosto se letako da kaj zares izračunati, rezultati pa sopo večini kvalitativno pravi. V tem približkuni prav nobene razlike med energijamadisklinacije in antidisklinacije – v naj-preprostejšem opisu, ki zanemarjahidrodinamični tok in je skoraj izključno vrabi, sta zato njuni hitrosti enaki. Seveda jebilo vseskozi očitno, da upoštevanje elastičneanizotropije to simetrijo poruši, a vendarle jebilo veliko izmerjeno razliko v hitrostih težkopripisati razmeroma majhni elastičnianizotropiji.Zagate ni bilo več, ko smo pokazali,vzporedno in neodvisno od raziskovalcev vZDA, da je razlika v hitrostih disklinacije inantidisklinacije posledica toka nematsketekočine, ki nastane zaradi dinamikeureditvenega parametra pri anihilaciji. Okrogdisklinacije se tako generira močan tok, ki le-to nosi v smeri siceršnjega gibanja, medtemko je tok okrog antidisklinacije šibek (sliki 5in 6). Zanimivo je, da smo pojav napovedaliteoretično, kar je spodbudilo eksperimente,ki so ga čez tri leta potrdili. Pri tem je šlopravzaprav za izolirane disklinacije, ki so jihgnali z električnim poljem. Dodatno smopokazali, da v tem primeru k hitrostniasimetriji prispeva le hidrodinamični tok,medtem ko elastična anizotropija nanjo nevpliva.

Slika 6: Lega defektov v odvisnosti odčasa (v brezdimenzijskih enotah; začetnarazdalja med defektoma je okrog 0,5mikrometra); (a), (b) anihilaciji s tokom(razlikujeta se po globalnem zasukudirektorja za kot 90°), (c) brez toka

Slika 5: Simulirani hidrodinamični tokpri anihilaciji para 1/2 (zgoraj) in -1/2;legi defektov označujeta krožca(temnejši piki).




PovzetekPovzetekPovzetekPovzetekPovzetek

V prispevku opisujemo način optične

karakterizacije in modeliranja

tankoplastnih amorfno-silicijevih sončnih

celic s hrapavimi spoji. Za opis

razprševanja svetlobe na nanohrapavih

podlagah smo vpeljali dva parametra:

faktor razpršitve in funkcijo kotne

porazdelitve razpršene svetlobe. Prikazani

so primeri izmerjenih parametrov za

različne podlage. Na kratko je opisan optični

model, ki smo ga razvili za simulacijo in

analizo optičnih dogajanj v tankoplastnih

strukturah sončnih celic. Predstavljeni so

rezultati simulacij absorpcije svetlobe v

posameznih plasteh in profil svetlobno

generiranih nosilcev naboja v realni

amorfno-silicijevi sončni celici.

1 Uvod1 Uvod1 Uvod1 Uvod1 Uvod

Hidrogenirani amorfni silicij (a-Si:H) jepolprevodniški material, ki ga uporabljamov mnogih elektronskih aplikacijah. a-Si:H jenpr. osnovni material za izdelavotankoplastnih tranzistorjev (TFT), ki krmilijo

OPTIČNOPTIČNOPTIČNOPTIČNOPTIČNA KARAKA KARAKA KARAKA KARAKA KARAKTERIZATERIZATERIZATERIZATERIZACIJCIJCIJCIJCIJA IN MODELIRANJEA IN MODELIRANJEA IN MODELIRANJEA IN MODELIRANJEA IN MODELIRANJETTTTTANKANKANKANKANKOPLASOPLASOPLASOPLASOPLASTNIH SONČNIH CELIC IZ AMORFNEGTNIH SONČNIH CELIC IZ AMORFNEGTNIH SONČNIH CELIC IZ AMORFNEGTNIH SONČNIH CELIC IZ AMORFNEGTNIH SONČNIH CELIC IZ AMORFNEGA SILICIJA SILICIJA SILICIJA SILICIJA SILICIJAAAAA

doc. drdoc. drdoc. drdoc. drdoc. dr. Janez Kr. Janez Kr. Janez Kr. Janez Kr. Janez Krč, prč, prč, prč, prč, prof.drof.drof.drof.drof.dr. F. F. F. F. Frrrrranc Smole in pranc Smole in pranc Smole in pranc Smole in pranc Smole in prof. drof. drof. drof. drof. dr. Mar. Mar. Mar. Mar. Marko Tko Tko Tko Tko Topič, Uopič, Uopič, Uopič, Uopič, Univnivnivnivniverererererza v Lza v Lza v Lza v Lza v Ljubljani, Fjubljani, Fjubljani, Fjubljani, Fjubljani, Fakakakakakultultultultulteeeeetttttaaaaaza elektrotehniko, za elektrotehniko, za elektrotehniko, za elektrotehniko, za elektrotehniko, Laboratorij za polprevodniške strukture in optoelektronikoLaboratorij za polprevodniške strukture in optoelektronikoLaboratorij za polprevodniške strukture in optoelektronikoLaboratorij za polprevodniške strukture in optoelektronikoLaboratorij za polprevodniške strukture in optoelektroniko

milijone slikovnih elementov v sodobnihprikazovalnikih na tekoče kristale (LCD-monitorji). Poleg uporabe v sodobnielektroniki se a-Si:H uporablja za izdelavocenenih tankoplastnih sončnih celic. Tepretvarjajo svetlobno energijo Sonca velektrično. Nizkotemperaturne tehnikenanašanja a-Si:H plasti (npr. PECVD pri T <250 0C) omogočajo poleg klasičnih steklenihali kovinskih togih podlag tudi uporaboupogljivih plastičnih podlag in s tem izdelavot. i. fleksibilnih sončnih modulov. Absorpcijasvetlobe v a-Si:H je mnogo (100-krat) večjakot v kristalnem siliciju, električne lastnostipa so zaradi neurejene (amorfne) strukturemateriala slabše. Oba dejavnika zahtevatauporabo tankih plasti pri izdelavi sončnihcelic a-Si:H.

Pri nadaljnjem razvoju in optimizaciji sončnihcelic a-Si:H igra pomembno vlogo optičnomodeliranje. Dosedanji eksperimentalnirezultati in teoretični izračuni kažejo nasorazmerno velik neizkoriščen potencial vučinkovitosti ujetja in absorpcije svetlobe vtankoplastnih strukturah sončnih celic [1].

Slika 1: Struktura značilne sončne celicea-Si:H. Sprednji in zadnji kontakt starealizirana s prevodno plastjo TCO in Ag.

Slika 2: SEM-fotografija podlage SnO2:F(Asahi U). Označena razdalja (desnospodaj) ustreza enemu mikrometru.


Tankoplastne strukture, ki so sestavljene izmnogih plasti z debelino v razredu valovnihdolžin vpadne svetlobe, so specifičen optičnisistem. Razvoj modelov, ki opisujejo optičnodogajanje v tankoplastnih sončnih celicah, innjihova kalibracija pri obstoječih strukturah,je izredno pomembna za optimizacijo innadaljnji razvoj novih struktur.

V nadaljevanju bomo opisali način optičnekarakterizacije in modeliranja tankoplastnihsončnih celic a-Si:H s hrapavimi spoji.Osredinili se bomo na enega izmednajpomembnejših problemov razprševanja(sipanja) svetlobe na hrapavih podlagahsončnih celic, ki igra ključno vlogo pripovečanju učinkovitosti ujetja in absorpcijesvetlobe v strukturi. Vpeljali bomo dvaparametra: faktor razpršitve in kotnoporazdelitev razpršene svetlobe, ki sta hkratitudi vhodna kalibracijska parametra našegaoptičnega modela [2]. Prikazali bomo

rezultate simulacij realne sončne celice a-Si:Hin osvetlili njihov pomen.

2 T2 T2 T2 T2 Tankoplasankoplasankoplasankoplasankoplastne sončne celice iz amortne sončne celice iz amortne sončne celice iz amortne sončne celice iz amortne sončne celice iz amorfnegafnegafnegafnegafnegasilicijasilicijasilicijasilicijasilicija

Shematski prikaz značilne sončnih celic a-Si:Hin debeline posameznih plasti so prikazanina sliki 1. Osnovna polprevodniška strukturap-i-n (p-dopirani, i-intrinzični (nedopirani) inn-dopirani a-Si:H) omogoča učinkovitozbiranje svetlobno generiranih nosilcevnaboja v i-plasti (absorber). Svetloba vstopav celico skozi stekleno podlago, ki je prekritas plastjo transparentnega prevodnega oksida(TCO) iz SnO

2:F ali ZnO:Al. TCO je sprednji,

Ag pa zadnji kontakt sončne celice. Nano-hrapava površina TCO-ja omogočarazprševanje svetlobe v celici in s tempodaljšanje optične poti svetlobe v plasti.Primer morfologije ene izmed komercialnodobavljivih hrapavih podlag TCO tipa SnO2:H(Asahi U) je prikazan na sliki 2. Pomemben


Slika 3: Razprševanje(sipanje) prepuščenesvetlobe na nanohrapavipodlagi in definicijafaktorja razpršitve H terfunkcije kotneporazdelitve svetlobe ADF

Slika 4: Primeri izmerjenih faktorjevrazpršitve H na različnih hrapavihpodlagah

Slika 5: Primeri izmerjenih funkcij kotneporazdelitve ADF na hrapavih podlagah(Krivulje so aproksimacije.)


parameter, s katerim opišemo vertikalnohrapavost površine, je srednja kvadratična(efektivna) hrapavost srms (prikaz na sliki 1).Zaradi tankih plasti se hrapavost podlageprenese tudi na vse druge spoje v sončnicelici, kar zagotavlja še dodatno razprševanjesvetlobe.

3 Rezultati3 Rezultati3 Rezultati3 Rezultati3 Rezultati

Optična karakterizacija hrapavih podlagRazprševanje prepuščene svetlobe na nano-hrapavi podlagi je shematsko prikazano nasliki 3. Poleg spekularnega (nerazpršenega)žarka z močjo Ispec se pojavi tudi razpršenasvetloba s skupno močjo Idif. Za opis učinkarazprševanja svetlobe vpeljemo dvaparametra: faktor razpršitve H (Haze) infunkcijo kotne porazdelitve razpršenesvetlobe ADF (Angular Distribution

Function). Medtem ko H določa stopnjorazprševanja, ADF opisuje smeri razpršenesvetlobe (enačbi ob sliki 3). Oba parametrapodobno določimo tudi za primer odbitesvetlobe.

Slika 4 prikazuje primere izmerjenih H zaprepuščeno svetlobo v odvisnosti od njenevalovne dolžine za tri podlage z različnimi

TCO (SnO2:F (Asahi U) in podlage ZnO:Al zrazličnimi hrapavostmi srms). Osnovnaznačilnost, ki jo opazimo na sliki, je, da se zvečanjem srms faktor razpršitve povečuje, zvečanjem valovne dolžine pa upada.

Na sliki 5 so podani izmerjeni rezultati(simboli) za ADF teh treh podlag. Pri temlahko opazimo, da se z večanjem srms ADF oži(večji del svetlobe se razprši v manjše kote).V splošnem na razprševanje svetlobe ne vplivasamo en parameter morfologije (npr. srms),ampak so pomembni tudi preostali, vertikalniin lateralni parametri (npr. korelacijskadolžina).

Optični model in simulacijeV razvitem optičnem modelu 1-D opišemolastnosti posameznih plasti z valovnoodvisnimi (izmerjenimi) kompleksnimilomnimi količniki in debelinami plasti. Kotvhodna parametra nastopata tudi dejanska Hin ADF podlage, izmerjena na zraku, tako zaprepuščeno kot tudi odbito svetlobo. Naosnovi teh podatkov opravimo kalibracijoenačb, s katerimi v modelu računamoparametre razprševanja na notranjih spojihv strukturi. Določitev H temelji namodificiranih enačbah skalarne teorijesipanja [2], medtem ko transformacija ADF

temelji na Snellovem lomnem zakonu. Vmodelu spekularno (nerazpršeno) svetloboobravnavamo kot elektromagnetno valovanje,


Slika 6: Simulirani poteki absorpcij vposameznih plasteh a-Si:H sončne celice(Meritev izmerjenega zunanjegakvantnega izkoristka je podana ssimboli.)

Slika 7: Izračunan profil svetlobnihgeneracij v strukturi sončne celice a-Si:H


razpršeno pa opišemo v oblikinekoherentnih žarkov. Upoštevamo odbojena vseh notranjih spojih in dodatnorazprševanje na vseh notranjih hrapavihspojih. Rezultati simulacij našega modela sovalovno odvisne absorpcije v posameznihplasteh, odbojnost in prepustnost strukture,profil svetlobnih generacij v polprevodniškihplasteh in drugo.

V nadaljevanju prikazujemo rezultatesimulacij standardne sončne celice a-Si:H,nanesene na podlago tipa SnO

2:F (Asahi U).

Debeline posameznih plasti se ujemajo znavedenimi na sliki 1. Na sliki 6 so prikazanesimulirane absorpcije v intrinzični plasti inabsorpcije v drugih plasteh celice terodbojnost celice R

tot (izgube).

Upoštevajoč poenostavljeno električnoanalizo celice je absorpcija v intrinzični plastikar zunanji kvantni izkoristek celice QE. Takoje v graf za primerjavo in verifikacijo vrisantudi dejanski izmerjeni QE celice. Dobroujemanje (tudi v legi interferenčnih vrhov)nakazuje pravilnost modeliranja realnegaoptičnega dogajanja. Na podlagi simuliranihrezultatov lahko določimo tudi izgube(absorpcije) v posameznih plasteh v celici,kar eksperimentalno v osnovi ne moremoneposredno izmeriti. Pomemben rezultat, kije osnova za nadaljnjo električno analizo, soprofili svetlobnih generacij za posameznevalovne dolžine in celoten sončni spekterAM1.5 (slika 7). Tudi teh profilov ne moremodoločiti brez uporabe simulacij.

4 Sklep4 Sklep4 Sklep4 Sklep4 Sklep

Optično modeliranje je eden izmedpomembnih segmentov pri optimizaciji inizboljšavah tankoplastnih sončnih celic. Vprispevku smo opisali način karakterizacijepodlag in modeliranja sončnih celic a-Si:H. Zaopis razprševanja svetlobe na hrapavihpodlagah smo uporabili dva parametra:faktor razpršitve in funkcijo kotneporazdelitve razpršene svetlobe. Prikazalismo primere izmerjenih parametrov zapodlage TCO tipa SnO2:F (Asahi U) in ZnO:Al.Na kratko smo predstavili razviti optičnimodel in podali rezultate simulacij za realnosončno celico a-Si:H.

Opisani optični model je vgrajen v numeričnisimulator ASPIN [3], deluje pa tudi kotsamostojni modul (simulator SunShine). Dosedaj se je izkazal kot uporabno orodje zaoptimizacijo obstoječih tankoplastnihsončnih celic različnih tipov in tudi zanačrtovanje novih struktur.

Literatura

[1] A. Shah et al., J. Non-Cryst. Solids 338-340(2004), 639

[2] J. Krč, Analiza in modeliranje

tankoplastnih optoelektronskih struktur iz

amorfnega silicija, doktorska disertacija,Fakulteta za elektrotehniko, ULm 2002, ISBN961-6371-50-9

[3] M. Topič, Analiza heterospojnih

amorfnosilicijevih struktur, doktorskadisertacija, Fakulteta za elektrotehniko, UL,1996



drdrdrdrdr. T. T. T. T. Tina Zavina Zavina Zavina Zavina Zavašnikašnikašnikašnikašnik-Ber-Ber-Ber-Ber-Bergant, Bgant, Bgant, Bgant, Bgant, B

Zakaj raziskujemo celice?Na Odseku za biokemijo in molekularnobiologijo raziskujemo celice. Vloga različnihceličnih beljakovin v normalnih celičnihprocesih nam pomaga razumeti tiste celičnedogodke, ki vodijo v patološke spremembe oz.so njihova posledica. Kot sem že napisala v

UVUVUVUVUVAAAAAJJJJJAMO METAMO METAMO METAMO METAMO METODO REZANJODO REZANJODO REZANJODO REZANJODO REZANJA ZAMRZNJENIH CELIC V DUŠIKUA ZAMRZNJENIH CELIC V DUŠIKUA ZAMRZNJENIH CELIC V DUŠIKUA ZAMRZNJENIH CELIC V DUŠIKUA ZAMRZNJENIH CELIC V DUŠIKU

prispevku v februarski številki Novic priraziskavah veliko uporabljamo različnemikroskopske tehnike.

In zakaj izobraževanje v tujini?Za vse tehnike, ki jih vključujemo v delo naOdseku za biokemijo in molekularno


dobro ohranjenimi beljakovinami velikouspešneje označimo s specifičnimi protitelesi.V ultramikrotomu za rezanje kriorezin jenosilec z zamrznjenimi celicami vpet v odprtikomori, v kateri vzdržujemo želenotemperaturo s stalnim dodajanjem tekočegadušika. Gibanje in hitrost diamantnega nožaza rezanje celic določimo glede na vrstovzorca, temperaturo v komori ter želenodebelino rezin. Ultratanke rezine zamrznjenihcelic (70 nanometrov) režemo pri – 120 °C.

Uporabnost nove metodePriprava tankih zamrznjenih rezin celic zaoznačevanje s protitelesi in opazovanje zelektronskim mikroskopom ponuja podporoin alternativo drugim mikroskopskimtehnikam. Še posebej je metoda primerna zadoločanje beljakovin, ki so v celicah v nizkihkoncentracijah.

Na Institutu ‘’Jožef Stefan’’ deluje Center zaelektronsko mikroskopijo (CEM), zatopričakujem, da bomo z uvedbo nove tehnikepriprave celic na našem odseku postali boljpogosti uporabniki storitev in opreme tegacentra tudi raziskovalci Odseka za biokemijoin molekularno biologijo, ki delamo zbiološkim materialom in pregledujemobiološke vzorce in ki smo doslej gostovali nadrugih institucijah doma in v tujini. Dogovoriso v teku.

SLIKA 1. V krioultramikrotomu režemoultratanke rezine zamrznjenih celic(posneto na EMBL, Heidelberg).

biologijo v Sloveniji preprosto ni dovoljznanja niti izkušenj. Prav zato sem v okvirusvojega podoktorskega izobraževanja delala,raziskovala in se učila v Evropskemlaboratoriju za molekularno biologijo(European Molecular Biology Laboratory –EMBL) v Heidelbergu z namenom in jasnimciljem, da na institut prinesem potrebnoznanje, ki ga do sedaj nismo imeli, in sicer onovi metodi, ki jo vključujemo v raziskave nanašem odseku. Uvajamo namreč metodorezanja zamrznjenih celic v atmosferi dušika,zato da jih bomo laže analizirali zelektronskim mikroskopom.

Z elektroni gledamo v notranjost celičnihorganelovPresevna (transmisijska) elektronskamikroskopija je metoda, s katero lahkopregledujemo strukturo in vsebino celičnihorganelov; tudi tistih, ki so manjši od 50nanometrov. In le-teh je v celicah zelo veliko.

Vendar, kako naj pripravimo celice, da bomolahko opazovali njihovo strukturo in hkratinašli ter označili želene beljakovine sspecifičnimi sondami?

Lepa struktura versus ohranjenebeljakovineLepa struktura celičnih organelov (ohranjenelipidne membrane) ne pomeni hkrati tudi,da so celične beljakovine ostalenespremenjene, tako da jih lahko spoznajododane specifične sonde (protitelesa).Namreč, po »klasični« pripravi celic zaelektronsko mikroskopijo z organskimi topiliin smolami so celične beljakovine pogostospremenjene in poškodovane in zatoneprepoznavne za specifična protitelesa. Čeje iskane beljakovine zelo malo, potem le-tehv celici preprosto ne moremo več najti.

Od živih celic do njihovih tankihzamrznjenih rezinPostopek, pri katerem celične beljakovinedobro ohranijo svoje značilnosti, vključujestabilizacijo celičnih beljakovin s fiksativom,zaščito celic pred tvorbo velikih kristalov ledus sladkorjem saharozo ter rezanje ultra-tankihkrio-rezin celic. Tako pripravljene celice z




Z ustanovitvijo Slovenske fuzijske asociacije(SFA) v okviru Euratoma se je s prvimjanuarjem 2005 Slovenija tudi formalnoaktivno vključila v raziskave razvojakontrolirane jedrske fuzije. Podpisnikapogodbe o asociaciji sta naše Ministrstvo zavisoko šolstvo, znanost in tehnologijo inEuratom, Bruselj. Vodja slovenske raziskovalneenote je prof. dr. Milan Čerček z odseka F8.Ob dejstvu, da je bil po večletnih pogovorihkončno lansko leto sprejet dogovor o gradnjivelikega fuzijskega reaktorja ITER v Evropi,so raziskave s tega področja dobile še dodatnizagon. Projekt ITER je namreč prviznanstveno-tehnološki projekt, ki je zaresglobalne razsežnosti. V njem združujejo svojeraziskovalne napore Evropska unija, Združenedržave Amerike, Rusija, Japonska, Južna Korejain Kitajska, pogovori pa potekajo tudi opridružitvi Indije in Brazilije.

V okviru fuzijske problematike smo dejavnitudi na IJS, še posebno na področju raziskavinterakcije robne plazme v fuzijskih napravahs površinami sten (IPS, angleško PWI). Predtem je potekalo kar nekaj mednarodnih akcij,ki so pomembne za naše delo na tempodročju. Raziskave s področja IPS potekajov okviru štirih fizikalnih projektov pri SFA.

Sodelavci, ki v okviru fizikalnih projektov SFAdelamo pri reševanju problemov vplivaplazme na notranje stene tokamakov, smo od28. do 30. septembra 2005 obiskali Institutza fiziko plazme Raziskovalnega centra Jülich(Institut für Plasmaphysik (IPP) -Forschungzentrum Jülich (FZJ) - http://www.fz-juelich.de/ipp/), Nemčija. Obisk je bilorganiziran v obliki delavnice z naslovom “1st

bilateral meeting on plasma edge physicsand plasma-wall interactionForschungzentrum Jülich - Jožef StefanInstitute”. Njegov namen je bila izmenjavamnenj o aktualnih problemih ter razprava omožnostih in skupnih interesih zasodelovanje na področju fuzijskih raziskav. Sslovenske strani smo se delavnice udeležili dr.

drdrdrdrdr. Izt. Izt. Izt. Izt. Iztok Čadeok Čadeok Čadeok Čadeok Čadežžžžž, F2, F2, F2, F2, F2

MEDNMEDNMEDNMEDNMEDNARARARARARODNO SODELODNO SODELODNO SODELODNO SODELODNO SODELOOOOOVVVVVANJE S PODRANJE S PODRANJE S PODRANJE S PODRANJE S PODROCOCOCOCOCJJJJJA FIZIKALNIHA FIZIKALNIHA FIZIKALNIHA FIZIKALNIHA FIZIKALNIHRAZISKARAZISKARAZISKARAZISKARAZISKAV INTERAKV INTERAKV INTERAKV INTERAKV INTERAKCIJE RCIJE RCIJE RCIJE RCIJE ROBNE PLAZME IN SOBNE PLAZME IN SOBNE PLAZME IN SOBNE PLAZME IN SOBNE PLAZME IN STEN FUZIJSKIHTEN FUZIJSKIHTEN FUZIJSKIHTEN FUZIJSKIHTEN FUZIJSKIHNNNNNAPRAAPRAAPRAAPRAAPRAV TV TV TV TV TOKAMAKOKAMAKOKAMAKOKAMAKOKAMAK

Iztok Čadež, dr. Primož Pelicon, SabinaMarkelj MR (z odseka F2) dr. Miran Mozetič,dr. Alenka Vesel (z odseka F4) ter prof. dr.Vida Žigman Z Univerze Nova Gorica.

Na delavnici smo sodelavci iz Slovenijepredstavili svoje delo s štirimi predavanji (P.Pelicon, M. Mozetič, S. Markelj in I. Čadež).Sodelavci FZJ-a pa so nas seznanili zdejavnostmi in najnovejšimi rezultati terrazložili detajle tokamaka TEXTOR (skupajdevet predavanj). Po predavanjih smo vobširnih diskusijah analizirali možne skupneposkuse na fuzijskem reaktorju TEXTOR spodročja robne fuzijske plazme ter njenegavpliva na izpostavljene elemente reaktorja.Med obiskom smo si tudi ogledali samtokamak TEXTOR in bili ob tem seznanjeniz detajli eksperimentov, ki na njem potekajo.Sodelavci tega pomembnega evropskegacentra za fuzijske raziskave so storili vse, dabi nam temeljito predstavili svoje raziskovalneaktivnosti in načrte. Prepričani smo, da bosodelovanje z IPP FZJ kreativno in uspešnopri skupnem izvajanju nekaterihraziskovalnih nalog.

Kolegi z FZ Jülich, dr. Sebastijan Brezinsek,dr. Arkadi Kreter in dr. Marek Rubel, (sicerredno zaposlen na KTH, Stockholm) soobiskali IJS od 14. do 16. februarja. Srečanjesmo poimenovali “2nd FZJ–JSI meeting onPWI”. Glavni del srečanja je bil posvečenpodrobnim posamičnim diskusijam, zaradiširšega informiranja pa smo 15. februarjadopoldne imeli serijo kratkih seminarjev. Vokviru teh so sodelavci iz FZJ predstavili svojepredloge za sodelovanje naše skupine (I.Čadež, M. Mozetič, P. Pelicon in B. Zajec) panaše posamezne projekte.

Še ena akcija, ki je potekala s področjaraziskav interakcije plazme s stenami, je bilčetrti sestanek posebne tematske skupineEFDA-e (Task Force for Plasma WallInteraction, TF PWI - http://www.efda-taskforce-pwi.org/). Kot kontaktna oseba zaSlovenijo se je sestanka udeležil dr. Iztok



Čadež z odseka F2. Sestanek je potekal vCentru CEA za jedrske raziskave v Cadaracheu,Francija, od 17. do 19. oktobra 2005. Nasestanku so kontaktne osebe iz skoraj vsehevropskih centrov za fuzijske raziskavepredstavile najnovejše rezultate dela inmedsebonjega sodelovanja s tega področja.Reaktor ITER bo zgrajen prav v Cadaracheuin so nas organizatorji med sestankompopeljali na ogled lokacije, kjer bo ITER stal.Dr. Čadež je na sestanku predstavil projektes področja interakcije plazme s stenami, nakaterih delamo v okviru Slovenske fuzijskeasociacije in imel številne diskusije o našemdosedanjem in prihodnjem delu. Sestanek jebil zelo aktiven s široko izmenjavo pogledov,diskusijo problemov ter dogovarjanjem zanadaljnje sodelovanje v okviru problematike,v kateri ima Evropa vodilno vlogo v svetu.

V okviru istih dejavnosti je I. Čadež 5. in 6.aprila obiskal Max-Planck-Institut fürPlasmaphysik (http://www.ipp.mpg.de), kjer

je na povabilo Odseka za raziskave materialov(Bereich Materialforschung) imel predavanjeo projektih s področja IPS Slovenske fuzijskeasociacije in posebno o raziskavah zvibracijsko vzbujenimi molekulami vodika.Ogledali smo si tudi tokamak ASDEX Upgrade,pospeševalniški center (tandem 3 MV), RF-izvire negativnih ionov in posamezneeksperimentalne aparature. Izkazan je velikiinteres za sodelovanje na področju vsehprojektov IPS, pri katerih v Sloveniji delamo.Ob pogovoru z dr. J. Rothom, vodjo TF PWI,smo dobili tudi ponudbo, da v Ljubljaniorganiziramo letošnje srečanje TF PWI.

Z zadovoljstvom ugotavljamo, da jesodelovanje s fuzijskimi centri v Evropi poposameznih projektih vse bolj aktivno(Interakcija vibracijsko vzbujenih molekulvodika – FZJ, FOM , IPP; Katalitske sonde inreaktivna plazma – FZJ; IBA metode – FZJ,IPP; Zadrževanje vodika v materialih – ENEAFrascati, CNR Milano).

Internet Society je mednarodno združenje, kije bilo ustanovljeno l. 1992 v času, ko jeomrežje Internet začelo zapuščatiuniverzitetna in druga akademska okolja inje stopilo v svet, ki ga poznamo danes.Ameriška administracija je leta 1992 preneslavzdrževanje akademske inernetne hrbteniceameriških akademskih ustanov nakomercialnega operaterja. Internet Society jebil ustanovljen z namenom, da nadaljujeakademski duh razvoja internetnih tehnologijin poskrbi za nemoteno delovanje interneta.Veja Internet Society - ISOC, ki še naprejrazvija internetne tehnologije, je Internet TaskEngineering Forces (IETF), druga veja pa jeodgovarjala za nemoteno delovanje vsehsestavnih delova interneta, tako da določaunikatne identifikatorje - Internet AssignetNumbers Authority. ISOC je ustanovilnajpomembnejšo mednarodno neprofitnokorporacijo, ki je odgovorna za funkcioniranjeinterneta in je najbolj pomemben dejavnik

prprprprprof. drof. drof. drof. drof. dr. Bor. Bor. Bor. Bor. Borkkkkka Jera Jera Jera Jera Jerman Blažič, E5man Blažič, E5man Blažič, E5man Blažič, E5man Blažič, E5

V EVRV EVRV EVRV EVRV EVROPI SMO KOPI SMO KOPI SMO KOPI SMO KOPI SMO KONČNO DOBILI SONČNO DOBILI SONČNO DOBILI SONČNO DOBILI SONČNO DOBILI SAMOSAMOSAMOSAMOSAMOSTTTTTOOOOOJNO ORJNO ORJNO ORJNO ORJNO ORGGGGGANIZAANIZAANIZAANIZAANIZACIJOCIJOCIJOCIJOCIJOINTERNET SOCIETY –ISOC-ECCINTERNET SOCIETY –ISOC-ECCINTERNET SOCIETY –ISOC-ECCINTERNET SOCIETY –ISOC-ECCINTERNET SOCIETY –ISOC-ECC

pri njegovem upravljanu, tj. InternationalCorporation for Assigned Names andNumbers ICANN). Ta skrbi za domene nainternetu in koordinira dodeljevanjeinternetnih številčnih naslovov. Nacionalneorganizacije združenja Internet soorganizrane kot odbori združenja Internet aliInternet Chapters.

Predsednik upravnega odbora ZdruženjeInternet (ISOC, http://www.isoc.org) FredBaker je 7. marca v Utrechtu, Nizozemska,podpisal izjavo, ki dopušča legalno združitevevropskih odborov pod okriljem evropskeorganizacije z imenom European ChaptersCoordinating Council (ISOC-ECC, http://www.isoc-ecc.org) in uporabo imena ter logo-tipa ISOC oziroma vseh intelektualnih pravic,ki izvirajo iz imena ISOC.

Vzpostavitev ISOC-ECC pomeni prvo pobudoza ustanovitev evropske kontinentalneorganizacije, temelječe na ISOC-strukturi, ki


ima 20 združenj iz petnajst evropskih držav.ISOC-ECC je pristojen za izvajanje misije invloge glede vprašanj, povezanih z internetomna evropski in globalni ravni. Je multi-interesno združenje, saj ima predstavnikecivilne družbe ter zasebni in akademskisektor. Posamezni predstavniki delujejo vokviru lokalnih, regionalnih ali nacionalnihuradov oz. pisarn. ISOC-ECC se bo podobnokot ISOC, osredinjal na vprašanja, povezanas standardi internetnih tehnologij,izobraževanja in na zadeve interneta gledejavne politike in upravljanja z njim.

Podpis izjave pomeni konec osem lettrajajočega pogajanja med upravnimodborom ISOC-a in evropskimi odbori. ISOC-ECC je bil med pogajanji ves čas aktiven,čeprav je bilo njegovo delovanje zaradipomanjkanja ustreznega zakonskega okvirazelo okrnjeno. Med konferenco INET 04 vBarceloni, maja l. 2004, sta glavno vodstvoISOC in ISOC-ECC dosegla končni sporazum(Memorandum of Understanding, MoU).Junija l. 2004 so bile izvedene volitve v ISOC-ECC. Postopek elektronsko podprtih volitevje zagotovilo novo vodstvo, potrdil pa ga jesvet ISOC-ECC. Na osnovi začrtane procedureje bila aprila l. 2005 izpeljana prva virtualnageneralna skupščina ISOC-ECC, kateregostitelj je bil ISOC Belgija. Na skupščini jerazpravljalo in glasovalo 48 predstavnikovevropskih odborov, ki so izbirali glede naobjavljeni poziv kandidatom in z uporoaborazličnih internetnih orodij mesto glavnegasedeža vodstva ter potrdili izvoljeno vodstvo

ISOC-ECC. Tako so potrdili tudi izvolitev prof.dr. Borke Jerman-Blažič za predsednico ISOC-ECC. Vse odbore ISOC-ECC je vodilaodločenost, da postane ISOC-ECC pravnisubjekt in dejavnik ter sogovornik vlad EUglede vprašanj s področja interneta. Medvloženimi kandidaturami je gostiteljstvo teevropske mednarodne organizacije dobilaBarcelona. V Španiji se je začel postopekregistracije mednarodnega subjekta ISOC-ECC. Z registracijo, ki je v teku, bo ISOC-ECCpostal prepoznaven subjekt v evropskem inglobalnem prostoru. Pri dosedanjemdelovanju je ISOC-ECC dobil vabilo in sedežv evropski instituciji EURid, ki upravlja zdomeno .EU in v Evropskem vrhovnemstandardizacijskem odboru za področjeinformacijsko-komunikacijske tehnologije.

ISOC-ECC je na evropski ravni dolžanzastopati načela in cilje ISOC in hkrati tudievropske interese s področja internetnihvprašanj pred javno in civilno družbo, ISOC-om ter drugimi globalno delujočimiinstitucijami. Poslanstvo ISOC-ECC jepodpiranje, spodbujanje in pospeševanjesodelovanja v okviru evropskih raziskovalnihprojektov s področja internetnih tehnologijin krepitev vezi med evropskimi akterjiinterneta. Poslanstvo ISOC-ECC naj bi bilo vizobraževanju evropskih uporabnikov,podpori industriji in raziskovalcem tervladnim ustanovam glede upravljanjainterneta. Pospeševal naj bi njihovozastopanost pri odločanju glede ključnihvprašanj, povezanih z internetom.


OBISKI NA IJSOBISKI NA IJSOBISKI NA IJSOBISKI NA IJSOBISKI NA IJS

OBISKI PO ODSEKIH (28. 02. - 1(28. 02. - 1(28. 02. - 1(28. 02. - 1(28. 02. - 19. 09. 09. 09. 09. 04. 2006)4. 2006)4. 2006)4. 2006)4. 2006)

Odsek za fiziko nizkih in srednjih energij F-2Odsek za fiziko nizkih in srednjih energij F-2Odsek za fiziko nizkih in srednjih energij F-2Odsek za fiziko nizkih in srednjih energij F-2Odsek za fiziko nizkih in srednjih energij F-2Med 9. 4. in 12. 4. 2006 je bil na obisku prof.dr. Bogdan Povh, Univerza v Heidelbergu,Heidelberg, Nemčija. Obisk je bil namenjenpogovorom o sodelovanju. Med obiskom jeimel gost tudi predavanje na Fakulteti zamatematiko in fiziko Univerze v Ljubljani.

Odsek za fiziko trdne snovi F-5Odsek za fiziko trdne snovi F-5Odsek za fiziko trdne snovi F-5Odsek za fiziko trdne snovi F-5Odsek za fiziko trdne snovi F-5Od 24. 2. do 5. 3. 2006 je bila na obisku dr.Alexsandra Ioannidou, University of WesternMacedonia, Kozani, Grčija. Dr. AlexandraIoannidou nas je obiskala v okviru slovensko-grškega bilateralnega projekta “Novel Solid-State Intermetallic Materials for Hydrogen

Storage and Advanced Characterization”.Med obiskom se je dr. Alexandra Ioannidoupredvsem uvajala v računanje elektronskihlastnosti Laves-ovih faz, ki so zanimive zaskladiščenje vodika.

Odsek za kompleksne snovi F-7Odsek za kompleksne snovi F-7Odsek za kompleksne snovi F-7Odsek za kompleksne snovi F-7Odsek za kompleksne snovi F-7Na krajšem obisku je bil med 4. 4. in 6. 4.2006 prof. dr. Karerlheinz Shwarz, Institutfür Materialchemie, Technische UniversitätWien, Dunaj, Avstrija. Obisk je bil namenjenpogovorom o izračunih kristalnih strukturnanožic MoSI in pogovorom o nadaljnjemsodelovanju. V okviru obiska je imel prof.Shwarz kolokvij na IJS z naslovom Simulacije


struktur modernih materialov s teorijo

gostotnega funkcionala.

Od 1. 4. do 5. 4. 2006 je bil na obisku dr.Alexander Kotlyar, Department ofBiochemistry, The George S. Wise Faculty ofLife Science, Tel Aviv University, Tel Aviv,Izrael. Na odseku F7 so z gostom potekalipogovori o sodelovanju in rezultatih raziskavna področju uporabe biološkihmakromolekul v nanoelektroniki. Medobiskom je imel gost tudi odsečni seminar znaslovom Encimska sinteza novih DNA

nanostruktur.

Odsek reaktorsko fiziko F-9Odsek reaktorsko fiziko F-9Odsek reaktorsko fiziko F-9Odsek reaktorsko fiziko F-9Odsek reaktorsko fiziko F-9Na dvodnevni obisk je dne 10. 4. 2006 prišelakademik prof. dr. Bogdan Povh, Univerza vHeidelbergu, Max-Planck-Institut fürKernphysik, Heidelberg, Nemčija. Obisk jebil namenjen pogovorom o nadaljnjemsodelovanju. Med obiskom je imel prof. Povhodsečni seminar z naslovom Two Scales of

the Hadronic Structure.Med 6. 4. in 9. 4. 2006 so bili na obisku prof.dr. Haris Kagan, Ohio State University,Columbus, ZDA, prof. dr. William Trischuk,Toronto University, Kanada in dr. HeinzPernegger, CERN, Ženeva, Švica. Gosti odsekaF-9 so se udeležili sestanka skupine ATLASBCM.Od. 14. 3. do 16. 3. 2006 so bili na obisku dr.Oleksiy Lytovchenko in dr. VladirKhomenkov, INFN, Padova, Italija ter dr.Norman Manna, Universita degli Studii di Bari,Bari, Italija. Namen obiska so bile meritvesevalnih poškodb v elektroniki zaeksperiment ATLAS na LHC. S sodelavcemodseka F-9 so elektronske komponenteobsevali z nevtroni v reaktorju TRIGA.

Odsek za anorOdsek za anorOdsek za anorOdsek za anorOdsek za anorgansgansgansgansgansko kko kko kko kko kemijo in temijo in temijo in temijo in temijo in tehnologijo Kehnologijo Kehnologijo Kehnologijo Kehnologijo K-1-1-1-1-1Med 8. 3. in 12. 3. 2006 je bil na obisku dr.Mahmood N. Amiry, University of Glasgow,Glasgow, Velika Britanija. Gost je prišel naobisk v okviru evropskega projektaFUNFLUOS. Med obiskom se je dr. Amirypodrobneje seznanil z našim delom pri temprojektu, predvsem s postopki pripravekovinskih fluoridov z visoko specifičnopovršino, ki jih nadalje karakterizirajo vGlasgowu z uporabo radioaktivnih sledilcev.Pregledali smo tudi dosedanje rezultate terpripravili načrt nadaljnjih skupnih aktivnosti.

Odsek za nanosOdsek za nanosOdsek za nanosOdsek za nanosOdsek za nanostrtrtrtrtrukturukturukturukturukturne matne matne matne matne materiale Keriale Keriale Keriale Keriale K-7-7-7-7-7Na tridnevni obisk je 1. 3. 2006 prišel dr. Jae-Ho Jeona, Korea Institute of Machinery and

Materials - KIMM, Changwon, Koreja. Namenobisk dr. Jae-Ho Jeona so bile skupne TEM-preiskave vzorcev v okviru raziskav priprojektu Interface analysis of piezoelectric

ceramic materials. Projekt, ki ga vodi doc.dr. Miran Čeh, pogodbeno izvajamo za KoreaInstitute of Machinery and Materials.

Odsek za znanosti o okolju O-2Odsek za znanosti o okolju O-2Odsek za znanosti o okolju O-2Odsek za znanosti o okolju O-2Odsek za znanosti o okolju O-2Na dvotedenskem strokovnemizpopolnjevanju je bil med 14. 3. in 29. 3.2006 Ahmad Shanan, Jordanski jedrskiinštitut, Amman, Jordanija. Izpopolnjevanjeje potekalo v okviru IAEA (JOR/05010V). Medobiskom si je štipendist ogledal laboratorijena odsekih O-2 in F-2 za meritve naravne inumetne radioaktivnosti v okolju. Posebej seje zanimal za postopke akreditacije in analizeSr-90 in H3 (pogovori z Urško Repinc) terspektrometrijo gama (pogovori z dr. DenisCindro in dr. Matjažem Korunom).Pridobljeno znanje bo uporabil priposodabljanju in akreditaciji laboratorija nasvojem institutu.Dne 4. 4. 2006 je bil na obisku prof. dr. MarkHines, University of Massachussets of Lowell,Department of Biological Sciences, ZDA.Obisk je bil namenjen razgovorom v okviruslovensko-ameriškega sodelovanja znaslovom projekta “Mikrobne in biokemijsketransformacje Hg v porečju Idrijce in Soče”.

Odsek za komunikacijske sisteme E-6Odsek za komunikacijske sisteme E-6Odsek za komunikacijske sisteme E-6Odsek za komunikacijske sisteme E-6Odsek za komunikacijske sisteme E-6Dne 11. 4. 2006 je bil na obisku g. GiedonNaveh, RAFAEL Ltd., Haifa, Izrael. Obisk je bilnamenjen pogovorom o sodelovanju priprojektu.

Odsek za reaktorsko tehniko R-4 in ReaktorskiOdsek za reaktorsko tehniko R-4 in ReaktorskiOdsek za reaktorsko tehniko R-4 in ReaktorskiOdsek za reaktorsko tehniko R-4 in ReaktorskiOdsek za reaktorsko tehniko R-4 in Reaktorskiinfrastrukturni center RICinfrastrukturni center RICinfrastrukturni center RICinfrastrukturni center RICinfrastrukturni center RIC

Na enodnevnem obisku so bili 23. 3. 2006prof dr. Christian Sylvain, prof. dr. GerardCastello, oba AREVA, Paris, Francija in prof.dr. Helios Nadal, CERCA, Paris, Francija. Zgosti so si predstavniki odseka R-4 in RIC-aizmenjali izkušnje na področju izobraževanja,usposabljanja in raziskovanja varne rabejedrske energije.

V Novicah IJS objavljamo le tiste obiske, kiso vneseni v bazo podatkov (http://www.ijs.si/ijs/obiski). S tem lahko zagotav-ljamo večjo ažurnost, pravilnost in zaneslji-vost objav.

OBISKI NA IJSOBISKI NA IJSOBISKI NA IJSOBISKI NA IJSOBISKI NA IJS


KULKULKULKULKULTURNO DOGTURNO DOGTURNO DOGTURNO DOGTURNO DOGAAAAAJJJJJANJE NANJE NANJE NANJE NANJE NA IJSA IJSA IJSA IJSA IJS

Slikar, razpet med evropski likovniprostor in slovensko pokrajinoSkozi vse dalj trajajočo slikarsko izkušnjopridobljena znanja o naravi likovne govoricevodijo akademskega slikarja Poldeta Oblakav različne izpovedne teme. Pred petdesetimileti je po končanem študiju slikal predvsemženske portrete in akte. Pri ustvarjanju inrazstavljanju v tujini pa je že od koncašestdesetih let zvest fragmentističnemuslikarstvu, ki pomeni popolnoma novolikovno stališče v slikarskem ustvarjanju: otem je skupaj z madžarskim slikarjemGeorgom Kressom in italijanskim slikarjemNicollom Biancom leta 1966 izdal prviFragmentistični manifest. Izvirnost njihovegaustvarjanja je v širšem evropskem prostoruvzbudila veliko pozornost, kar ponazarja tudivrsta pomembnih mednarodnih nagrad. Stem opusom se zadnja leta predstavlja tudi vslovenskih galerijah.Slikar, razpet med evropski likovni prostor,ki mu daje duhovno širino, in slovenskopokrajino, na katero je bil čustveno vednonavezan, pa se predvsem zadnja leta pogostejeposveča tudi slikanju krajine. Žanrske podobese izražajo v kompozicijah, ki si jih slikar vnaravi sam izbere za motiv. Na Oblakovihslikah se želja po upodabljanju naravnih lepotkaže v prepoznavnem odslikavanju slovenskekrajine, med katerimi po slikovitosti izstopajočustveno nasičene in živobarvne podobeKrasa. Njegove slike ne težijo kmonumentalnosti, temveč v čustvenoumirjeno realistično odslikavo, ki je projekcijadanega trenutka, saj slike nastajajo v naravi.Za Oblakovo likovno izpoved je značilnatenkočutnost in prava mera romantičnosti,saj so njegove podobe prežete z lepotostvarnosti in njenim doživljanjem. Različnikrajinski izrezi in vedute v trenutku prenosana platno ne postanejo privlačni le kotref leksija resničnosti, temveč tudi kotimpresija doživetega trenutka, saj je Oblakovobčutek za izbor barv, uravnoteženokompozicijo in podajanje slikarske snovipredvsem pri slikanju v naravi spontan. Zbogato tonsko lestvico upodobitve, pri katerihje slikar z barvo in svetlobo prestregeldragoceni trenutek in zaustavil gibanje,

zaživijo v vsej plastičnosti. Kot pozorenopazovalec narave pa je poleg nezmotljivegaobčutka za krajinske kompozicije tudi odličenkolorist v značilni slogovni smeri poetičnoobarvanega realizma in impresionističnoobčutenih podob sveta.Cikel na Dolenjskem nastalih slik lahkozapolnjuje umirjen pogled na leno reko, kjerspokojnost kompozicije nosijo harmoničneplasti zelenih barv žalujočih, k vodi otožnonagnjenih dreves; drugič spet cikel trdnograjenih podob gorenjske pokrajine zrazumevanjem domačina slikar upodablja shladnim koloritom; ali pa v kraških ciklih, kiso mu predvsem blizu, plamenijo barve rdečezemlje, sonca in ruja. Način njegovega slikanjaje na prvi pogled klasičen, vendar nam daljšein podrobnejše ogledovanje odkrije finoniansirano odmevnost na dražljaje, ki jihpovzročajo izjemno razčlenjene značilnostirazličnih slovenskih področij od rastlinstvain arhitekture do svetlobe. Vse to slikar polastnih odločitvah za izreze in kompozicijo znavidezno rutino vgrajuje v danosti lastnesvetlobe in barvne občutljivosti. Oblakovenezamenljive podobe slovenske pokrajine, vklasično trdnih kompozicijah prežarjene zljubeznijo do živih, intenzivnih barv,osončene s svetlobo, ki v odnosu do senčenihdelov na slikah ustvarjajo prostorske iluzije,nosijo veliko avtorsko dovršenih značilnosti,ki njegovo slikarstvo značilno opredeljujejo.

ODPRODPRODPRODPRODPRTTTTTJE RAZSJE RAZSJE RAZSJE RAZSJE RAZSTTTTTAAAAAVE SLIK AKADEMSKEGVE SLIK AKADEMSKEGVE SLIK AKADEMSKEGVE SLIK AKADEMSKEGVE SLIK AKADEMSKEGA SLIKARA SLIKARA SLIKARA SLIKARA SLIKARJJJJJAAAAAPOLDETPOLDETPOLDETPOLDETPOLDETA OBLAKAA OBLAKAA OBLAKAA OBLAKAA OBLAKAPONEDELJEK, 1PONEDELJEK, 1PONEDELJEK, 1PONEDELJEK, 1PONEDELJEK, 10. APRILA 2006, OB 10. APRILA 2006, OB 10. APRILA 2006, OB 10. APRILA 2006, OB 10. APRILA 2006, OB 15.00 URI V G5.00 URI V G5.00 URI V G5.00 URI V G5.00 URI V GALERIJI IJSALERIJI IJSALERIJI IJSALERIJI IJSALERIJI IJS

Polde Oblak na odprtju razstave


Polde Oblak je poleg klasičnega slikarstva tudimojster najzahtevnejših klasičnih grafičnihtehnik. Ta dvojnost, izmenično bivanje v tujiniin domovini, se kaže v vsem njegovemumetniškem opusu. Značilne tridelnekompozicije v tehniki barvne jedkanicezdružujejo evropsko likovno tradicijomoderne dobe in tradicionalno prijaznostdomačega okolja v harmonično skladnost.Slikovna ploskev na njegovih grafikah jerazdeljena na več samostojno izpovednihdelov, ki hkrati delujejo kot organsko nedeljivacelota. Sozvočje vznemirljivih in harmoničnihbarv ustvarja uravnotežen likovni organizem,delitev slikovne ploskve z različnimi prizori,ki so v osnovi pomensko povezani, pa hkratinov, a vsebinsko smiselno organiziranslikovni prostor.Kras odzvanja tako v fragmentih njegovih grafikkot danes na slikah, kjer Oblakovo slikarskopripoved pomenljivo zaznamuje slikovitokraško okolje z značilno razgibano pokrajinoin bogato stavbno in kulturno dediščino.Kraška pokrajina ter kraška kamnitaarhitektura z vaškimi vedutami, kamnitimivodnjaki, portoni in dvorišči kraških domačijpa se kljub realističnim upodobitvam na tehpodobah kažejo bolj kot simboli, spomeniki,sanjske slike kot pa živa resničnost. Resničnostprostora je zaradi izsekov iz pokrajine kljub svojiočitni prepoznavnosti izkrivljena tako, dapostane vsakdanjost v likovnem posnetku tujain oddaljena.Na istih grafikah, kjer prepoznamo Oblakovtipičen ikonografski obrazec arhetipskihznakov, že skoraj tri desetletja navdihnjenihiz kraškega prostora, umetnik združujenavidez nezdružljive elemente v estetsko inharmonično urejeno podobo tako, da jihkonceptualno umesti med statične izsekepreteklega in sedanjega časa ter jim s tempodari njihovo brezčasnost. Podobe, ki slonijona tradiciji klasičnega slikarstva, so prežarjenez domačnostjo in toplino, iskrenostjo inspomini na preteklost. Statična postavitevizsekov teh podob v velike barvne jedkanicepa ne govori o minevanju, temveč o trajanju.Sobivanje iz na prvi pogled različnih innezdružljivih fragmentov prehaja v zgodbe,pri katerih zaustavljeni trenutku realnostiustvarjajo tako občutja odtujenosti inmelanholije kot uzakonjene večnosti.Avtorsko prepoznavna likovna govorica zracionalno razporeditvijo geometrijskozasnovanih slik pokrajine, arhitekture in

njenih detajlov ter z ohranjanjem figure je vtem vsebinskem smislu skupek podob, kirazkrivajo umetnikov odnos do kulture innjenih ikon ter njegovo intimnost kotnasprotje družbene stvarnosti. Spovezovanjem aluzivnosti in iluzivnosti,sanjskega in nadrealnega ozračja – od modrihdaljav in dimenzije tišine do praznika sonca– ter soočanjem odtujenega in izpraznjenegaprostora z mirno navzočnostjo ženskegaportreta, akta, neba, hiš, balonov, jabolka,detajla slike, drevesne krošnje... ustvarjapomenljive, vsebinsko drugačne razsežnostigrafičnih podob.V petih desetletjih likovnega ustvarjanja jeakademski slikar Polde Oblak v nizanju vednonovih podob kot slikar in kot grafik ohranilmladostno radoživost in polno energijo terju uravnotežil z zrelostjo in modrostjo.Ustvaril je zavidljiv likovni opus, za kateregaje bil deležen priznanj doma in za kateregaje bil s pomembnimi priznanji večkratnagrajen v tujini, zaradi česar je njegovografično in slikarsko ustvarjalno delopomemben prispevek slovenski kulturi.

Tatjana Pregl Kobe

KULKULKULKULKULTURNO DOGTURNO DOGTURNO DOGTURNO DOGTURNO DOGAAAAAJJJJJANJE NANJE NANJE NANJE NANJE NA IJSA IJSA IJSA IJSA IJS

Polde Oblak

Rojen 8. februarja 1931 na Bledu. Študiral

je na Akademiji za likovno umetnost v

Ljubljani, kjer je leta 1954 diplomiral ter leta

1956 končal tudi slikarsko specialko pri

profesorju Gojmirju Antonu Kosu. Nato je

za več desetletij odšel v München, kjer je

nadaljeval podiplomski študij pri profesorjih

Erichu Gletteju in Georgu Meistermannu. V

tem obdobju je slikal predvsem ženske

portrete in akte. Leta 1966 je s slikarjema

Georgom Kressom in Nicollo Biancom izdal

Manifest fragmentizma, ki pomeni povsem

novo likovno stališče v evropskem prostoru,

o čemer priča tudi vrsta mednarodnih

nagrad. Leta 1977 je z Georgom Kressom in

Burkhardom Schenckom v Kasslu izdal II.

fragmentistični manifest. Kasnejše obdobje

je značilno po tem, da so se na podobah

pojavili klasično slikani prizori, ki jih je

slikar na isti ploskvi v smiselni povezavi

razdelil na več prostorov. Zadnja leta se

slikar posveča Krasu in njegovi pokrajini.

Živi in ustvarja v Münchnu, Sežani in v

Ljubljani.

Fo

to:

Jošt

Ste

rg

ar

še

k

Črni trn (Prunus spinosa L.)Črni trn (Prunus spinosa L.)Črni trn (Prunus spinosa L.)Črni trn (Prunus spinosa L.)Črni trn (Prunus spinosa L.)

Črni trn uvrščamo v družino rožnice(Rosaceae). To je zelo raznolika družina,obsega vse oblike od enoletnic, prek trajnihzelišč, do olesenelih rastlin, kot so grmi indrevesa, čeprav so enoletnice manj pogoste.Listi so pri rožnicah spiralasto nameščeni,lahko so enostavni, deljeni (npr. brek, glog,petoprstnik) ali sestavljeni (npr. strašnica,šipek), pogosto z obstojnimi prilisti.Cvetovi,v socvetjih ali posamični so večinomadvospolni, zvezdastosomerni in petštevni,redko štiri ali večštevni. Cvetno odevalo jepraviloma dvojno, iz čaše in venca, redkeje pavenčni listi manjkajo (npr. plahtica, strašnica).Lahko se pojavi tudi zunanja čaša, ki je zunanji krog listov, alternirajoč s čašnimi listi. Prašnikiso večinoma številni, lahko pa prihaja do zmanjševanja njihovega števila. Plodnica je lahkoena sama, lahko dve ali pa jih je mnogo. Plodnice so podrasle ali nadrasle, njihovi vratovi paso lahko prosti ali zrasli med seboj. Cvetišče je razširjeno in deluje kot nektarij, pri nekaterihpa je zraslo s plodnico. Značilni so tudi ekstrafloralni nektariji, ki so razviti na listih. Tumravlje nabirajo medičino in zato branijo rastlino pred vsiljivci. Družino delimo na štiripoddružine (Spireoideae, Rosoideae, Maloideae in Prunoideae, v zadnjo uvrščamo tudi črnitrn), ki se med seboj ločijo po številu plodnih listov, ki sestavljajo plodnico in po tipu plodov.

Za poddružino Prunoideae je značilna podrasla plodnica, ki jo tvori en sam plodni list (karpel),po oprašitvi in oploditvi pa se iz nje razvije koščičast plod. Pri tem je omesenel le zunanji delosemenja, notranji pa je olesenel (koščica).

Črni trn torej spada v družino rožnice in skupaj z znanimi sadnimi drevesi (marelica, breskev,češnja, sliva) v poddružino Prunoideae. Je do tri metre visok grm, ki še pred olistanjem pobeliprisojne lege, žive meje in gozdove po vsej Sloveniji. Če grm črnega trna pogledamo od blizu,najdemo na njem kopico majhnih, dober centimeter širokih, snežno belih cvetov, ki soposamično razvrščeni po skoraj črnih vejah z močnimi trni. Plodnice pestičev so gole, pravtako bodo goli temno modri, kroglasti plodovi s sivo modrim poprhom. Narobejajčasti listi(pri peclju ožji, proti vrhu listne ploskve pa širši) so goli ali spodaj po žilah dlakavi. Cvetinekako od marca pa do maja, seveda pa na čas cvetenja vplivajo tako vremenske razmereposameznega leta kot tudi mikroklimatske razmere na rastišču.

Jošt Stergaršek

Viri:

Mala flora Slovenije: ključ za določanje praprotnic in semenk, A. Martinčič et. al, TZS 1999;

Navodila za vaje iz sistematske botanike, N. Jogan, 2000;

Gradivo za Atlas flore Slovenije, N. Jogan et. al., Center za kartografijo favne in flore, 2001;

Exkursionsflora von Deutschland, W. Rothmaler,Gustav Fischer Verlag, Jena, 1995

Documents

Knjiga je pisatelju to, kar je lepotici njena zrcalna