Knjižnojezikovni standardinspletHELENADOBROVOLJC

INŠT ITUT ZA SLOVENSKI JEZIK FRANA RAMOVŠA ZRC SAZU

6. JULI J 2016

Osnovni pojmi

knjižnijezik=standarnijezik knjižnijezik>standardnijezik

knjižnijezik≠standardnijezik

Izrazje

Zakaj dva termina?

Ø knjižni jezik ….prvotnopovezanzgrafičnimsporazumevanjem,danespoimenovan sstališčakakovostiØ standardnijezik....poimenovansstališčapostopka,kigaopravimovprocesustandardizacijeØ knjižnojezikovni standard....spomensko:knjižnojezikovna norma

Zakonojavnirabislovenščinesesklicujenaknjižnojezikovni standard.

SSKJPOMENSKOUSTREZNEJŠI ŠIROKOSPREJETINRAZŠIRJEN

stándarden -dna-oprid.(a)1. nanašajočsenastandard,predpis: standardnemereoblačil/standardnipredpisi2. splošnouporabljan,uveljavljen: standardnametodaraziskovanja;temeljno//navaden,običajen: standardnopohištvo/standardnarešitevproblema◊ ekon.standardnadeviacijaštevilčniizraz,kikaženarazlikeodpovprečjadoločenihpodatkov;kor.standardniplesidružabniplesi,nastalipodvplivomangleškeganačinaplesanja;lingv.standardnijezikknjižnijezik;

knjížen -žna -oprid.(i)

1. nanašajočsenaknjigo: knjižnihrbet,ovitek;knjižnaomara,polica/knjižnisejem;novostisknjižnegatrganjegovepesmisoizšlevknjižniobliki

•ekspr.knjižnimoljkdorzelovelikobere,študira //redkoknjiževen,literaren: izdajatiknjižničasopis/delojenjegovknjižniprvenec

2. lingv.nanašajočsenakodificiranijezikjezikovne,narodnostneskupnosti:knjižnijezik;knjižnaizreka

3. kiserabizaknjiženje: knjižnistroj

◊ tisk.knjižnitisktehnikavisokegatiskasčrkinklišejev

Različno izrazje,različni nazori

Pojmovanje norme inpredpisa

Ø implicitna norma (nezavednost:kolektivna navada jezikovne skupnosti)

Ø eksplicitna norma (dogovornost:pravila,raba začetnice…)

Ø norma posameznih jezikovnih ravnin (pravorečna,oblikoslovna…)

Ø

Kaj paspletna norma?

Øimplicitna norma (interpunkcijska pravila na internetu@,stičnost pike…)

Ø eksplicitna norma (netiketa)

Prožna ustaljenostProžna ustaljenost jenačelo,spomočjo kateregarešujemovprašanja,povezana zživostjogovorjenega jezika,kijenosilec sprememb inrazvoja,inželjo po ustaljenosti njegove pisanepodobe.

(Mathesius 1932)

Primeri:

a)Stožice:stožiški/stoženjski

b)Braille:brajlica/brajica

c) pletna/pletnja

Pri usmerjanju knjižnega jezika jepomemben podatekotem,kako seglede inovativnih prvin vjeziku odločajo govorci intuitivno (nelektoriranabesedila).

Kaj pravijo oomenjenih prvinah besedilarazličnih korpusov?

Janes Kres Gigafidabrajica 11 15 176brajlica 1 5 78pletna 101 36 506pletnja 8 5 181stoženjski 3 0 1stožiški 117 35 481

Spreminjanje knjižnojezikovnegastandarda kot dejstvo

Časspremenivse.Nobenegarazlogani,dabi jezikušeltemu

univerzalnemuzakonu.(F.deSaussure,1912)

Svetnespreminjajočesejezikoslovneodličnosti,kitemeljinasijajupreteklihliterarnihoblik,obstajalevdomišljiji.

Edinijeziki,kisenespreminjajo,somrtvijeziki. (D.Crystal,2005)

Slepo sklicevanje na enkrat zajetonormo jetorej nazadnjaško,sajjeziku preprečuje nujno potrebenrazvoj.(Toporišič, ESJ,1992)

Dinamika jezikovnih sprememb…naSlovenskemvodvisnostioddružbenegadogajanja:

Ø konec Avstro-Ogrske (1918):polnofunkcijska raba slovenščine

Ø konec 2.svetovne vojne (1945):sprememba družbeneureditve

Ø 60.leta:razmah radia intelevizije (2.komunikacijska revolucija)

Ø 2000:splet (3.komunikacijska revolucija):razširitev skupnosti pišočihvjeziku

Razširjenost interneta

Ocena:ca38.000uporabnikov interneta (=potencialnih piscevbesedil na spletu)vLjubljani

Diferenciacija indemokratizacija

Kvantitativnainkvalitativnanorma

EnPrešernovaliŽupančičevzapis,kivsebujenekojezikovnorabo,nammorabititehtnejšiodvelikegaštevilazapisovljudi,pačehočetetudipisateljev. JosipVidmar(Jezikinslovstvo,1964)

Enaglavnihpredpostavkkvantitativnegaraziskovanjaje,daobstajajovstvarnostiobjektivnezakonitosti,predvsemvoblikivzrocno-posledicnihzvez,kijihjemogoceodkrivati,razloziti,stempatudinapovedati innadzirati.(Vogrinc 2008)

PosodabljanjenormativnihpriročnikovinkorpusJanesNeustaljenost knjižnojezikovnega standarda

NeustaljenostvzapisuPodomačitev v ZAPISU je hitrejša, a tudi “vzvratna”

1.prečrkovanje:

(a)podvojeni soglasniki:clipping– kliping,mobbing –mobing;aquafitness – akvafitnes;(b)podvojenisamoglasniki: googlanje – guglanje;geek – gik;(c)samoglasniki,ki jihslo.nepozna:casual – *kežuel;wi-fi– *vajfaj;lionizem – *lajonizem;camp >kamp/kemper;dandy>dendi/dandi; (č)vzvratnazamenjava:textanje,qrc

2.zapiranjezevaalihijata:(a)amoniak– amonijak; revialen– revijalen;(b)borelia– borelija :borelioza;olimpijada :olimpionik;diamant;violina;

3.prilagoditevzapisavbesedah,prevzetihvstarejšihobdobjih:

(a)sprint– šprint;stopati– štopati;avtostop– avtoštop;stadion– štadion;instruirati– inštruirati;(b)institucija – inštitucija; instrument – inštrument;(c)specifičen;inspiracija; (č)konzerva/konserva;insulin/inzulin; disertacija/disertacija

Neustaljenost voblikoslovjuØ Spremembe števila inspola:• starš,brokoli,copat/copata,cigaret/cigareta,prsi/prsa;karitas,vodja,vilice,ara,panda ...tapeta/tapet?

Ø Sklanjatveneneustaljenosti:• latinsko-grškaimena:AristotelinAristotelesTODA Aristotela;unikumunika(unikuma)• lastnaimena,homonimna zobčnimi:PožarPožarja– požarpožara;SeverSeverja– severnaseveru;gejzir ...

• imenazneobstojnim polglasnikom: biftekbifteka,avstralopitekavstralopiteka• sklanjanjenedoločnih števnikov: zveč/večimi• podaljšaveosnovest:Mark(ot)a ...Silvo;medo,nono

ØGlagolskedvojnice:• neso,reko INnesejo,rečejo;vedo/vejo,bodo/bojo

SMERNICE:delovanje jezikapo analogiji oddaljujejezikoslovje od iskanjahistoričnih utemeljitev

Smernice vbesedotvorjuPraktičnosporazumevalnopoenobesedenje:◦ digitalni fotografski aparat > digitalec◦ halogenska žarnica > halogenka◦ anonimno pismo > anonimka◦ eksterni izpit > eksterec

Nesistemske tvorbe:◦ e-denarnica, filmofil, ksenofob, iglomat, šopoholik

Ženski par moškemu:◦ esejistka, velemojstrica, politologinja, žirantka

Svojilni pridevniki iz priimkov ob ženskih imenih:◦ metoda Marije Montessori, metoda po Montessorijevi nasproti *Montessorijinametoda◦ lestvica Viktorije Apgar, metoda po Apgarjevi nasproti *Apgarjina metoda

Zloženke,ki tonisoangl.potatosalad – *krompirsolata – krompirjevasolataangl. NewYorkmarathon– Newyorškimaraton

piknik prostor,kasko zavarovanje,pleksi steklo,mentol bombon,narko kartel,evro kovanec,pingpongmiza,lastminute ponudba

Lego kocke,Hama perlice,Petrol klub kartica,Poli salama,Adidasmajica,DenisAvdićšov,Mercator center

Priporočila:Hama perlice: Igram se s perlicami Hamakamp oprema: oprema za kampiranjeevro kovanec: evrski kovanec

Purizem vskladnji

• nerabišbitipravnik,samopismen...

• predinpopredavanjih...

• delati na …

• kjervoziralnihodvisnikih

• trebaje/potrebnoje

VSSKJoznačenozneustalj./ publ.

Kakšen jenestandardni jezik vkorpusuJanes?Ugotovitve:

Ø heterogenostnestandardnegajezika

Ø močnaželjapoopaznosti(arhaizmi,neologizmi,rekontekstualizacija...)

Ø mešanjeprvingovorainzapisa

Ø napoved potencialnih jezikovnih sprememb prihaja iz nestandardnihbesedil (centrifugalneincentripetalnesile– Bahtin;prožnaustaljenost–Mathesius),zanimajo panas sistemskipremiki,kivplivajonacelotnoskupinoistovrstnihjezikovnihenot(npr.rabaločilnegaštevnikaobmnožinskihsamostalnikih)

SklepŠtirje tipiknjižnojezikovnega standarda glede na to,čigavo jezikovno rabo upoštevamo prinormiranju jezikovnih prvin (Dolník2011):

Ø univerzalistični tip,ki jeodprt jezikovni rabi voptimalni meri (jeliberalen dorabe)

Ø intencionalni tip,ki seusmerja na prestižne prvine (iz rabe sprejema prvine,ki jih uporabniki

občutijo kot prestižne)

Ø integracijski tip,ki seusmerja na ožjo knjižno rabo (njegova težnja jeusmerjanje jezikovne

prakse vduhu te rabe)

Ø rezistenčni tip,ki seusmerja na ohranitev danega sistema (konservativni tip)

Kam sebo uvrstila slovenščina?