KOMPJUTERSKA OBRABOTKA - vistinomer.mkvistinomer.mk/wp-content/uploads/2016/08/INTERPOL-MAKEDONSKI... · institut za sudska medicina, kriminalistika i medicinska deontologija pri

INSTITUT ZA SUDSKA MEDICINA, KRIMINALISTIKA I MEDICINSKA DEONTOLOGIJA PRI MEDICINSKIOT FAKULTET VO SKOPJE

KOMPJUTERSKA OBRABOTKA: BLAGOJA NAJDOVSKI, daktilograf internacionalen velemajstor

1


2

IDENTIFIKACIJA NA @RTVITE OD NESRE]A

1. Op{ti zabele{ki 1.1. Voved 1.2. Komisii za identifikacija na `rtvite od nesre}a 1.3. Dokumentacija 1.4. Religija i kultura 1.5. Stres i personal za socijalna, odnosno dopolnitelna pomo{ 1.6. Oprema i personal

1.1. VOVED Nesre}ite, odnosno katastrofite, bilo da se prirodni, tehnolo{ki

ili ve{ta~ki, za àl pretstavuvaat ìvoten fakt. Eden nivni zaedni~ki aspekt e neizbe`nosta od mnogu policiski, tehni~ki, medicinski i drugi ispituvawa, koi sledat analogno na istite.

Celta na ovoj vodi~ obraboten i usoglasen po preporakite na INTERPOL (za unifikacija na metodologijata na postapuvawe pri masovni katastrofi i nie vo dobar del zedovme u~estvo i na{i sogleduvawa i iskustva vo dobar del se vgradeni vo zavr{niot dokument na IOKP INTERPOL) e da se pro{iri dobrata praktika, soglasno koja bi se po~ituvale pravilata na edna od istragite koi se vodat, koga odredeno lice }e go zagubi ìvotot: Identifikacija na `rtvi na nesre}a.

Dodeka ovoj dokument e baziran vrz prakti~noto iskustvo sobrano od aktuelnite nesre}i, odnosno katastrofi, zabeleìtelen e faktot spored koj vodi~ot moèbi }e bara usvojuvawe od strana na dràvite ~lenki, so cel istite da go prilagodat so svoite nacionalni ili regionalni zakonski akti i propisi, ili do religioznite, odnosno organizacionite praktiki.

Identifikacijata na `rtivite od nesre}a, koj sekako spada|a vo domenot na odgovornost na policijata, moè da dovede do uspe{en zaklu~ok, edinstveno preku soodvetno planirawe, {to zavisno od potrebite mora da vklu~i i aktivno u~estvo na mnogu drugi agencii. Me|utoa, toa e samo eden od aspektite koi se odnesuvaat na nesre}ite, {to sekoga{ }e imaat prioritetna va`nost, kako so ogled na nivnata teìna,



3

taka i spored nivniot efekt. I pokraj toa, postapkite na identifikacija – objasneti vo ovoj vodi~, moàt da se primenuvaat vo site uslovi, bez ogled na brojot na `rtvite koi se javuvaat pri sekoj od niv. Osnovnata cel na site operacii za identifikacija na `rtvite mora nedvosmisleno da bide opredeluvawe na identitetot na sekoja od `rtvite, preku komparirawe i klasifikacija na to~ni „Ante Mortem“ (AM) i „Post Mortem“ (PM) podatoci.

Glava 2 se odnesuva na nekoi od op{tite aspekti na soo~uvawe so nesre}ite, so cel da se ilustrira na~inot na koj moè da vlijaat mnogu od operaciite koi se prezemaat, odnosno potrebata od koordinacija i nivno me|usebno vlijanie.

Glava 3 nakuso gi objasnuva metodite na identifikacija, kako i pri~inite za vklu~uvaweto na razli~ni grupi na specijalisti vo ramkite na integriranata operacija.

Vo Glava 4 se opi{ani trite glavni fazi na identifikacija na `rtvite, imeno:

– dobivawe na „Ante Mortem“ informacii za eventualnite `rtvi (AM podatoci)

– zazdravuvawe i ispituvawe na telata so cel da se obezbedi verodostoen dokazen materijal od po~inatiot (PM podatoci)

– komparacija, odnosno sporedba na AM i PM – podatocite zaradi identifikacija na sekoe telo.

Glava 5 se odnesuva na serija eliminacioni tabeli koi moàt da koristat za olesnuvawe na procesot na ra~na obrabotka na podatocite.

Sekoja dràva ~lenka }e treba da odlu~i dali }e go koristi ovoj sistem ili pak alternativniot metod, kako {to e kompjuterskiot na~in.

Vrskata me|u dràvite ~lenki po nesrea}ata, odnosno planiraweto da se odgovori na edna od niv, soglasno me|unarodnoto pravo, propisi, spogodbi i konvencii se sodràni vo Glava 6 i prilozite kon istata. Prilogot D, posebno ja dava Rezolucijata na INTERPOL za identifikacija na `rtvite od nesre}a, koja e usvoena od strana na Generalnoto sobranie na negovata 65 sesija, odràna 1996 godina.

1.2. Komisii za identifikacija na `rtvite od nesre}a

So cel da se dostignat, odràt i podobrat standardite, odnosno da se olesni me|unarodnata vrska, INTERPOL prepora~uva sekoja dràva ~lenka da postavi edna ili pove}e postojani komisii za identifikacija na `rtvite od nesre}a. Tie treba da ja imaat odgovornosta ne samo za katastrofite, odnosno nesre}ite, tuku i za vitalnite funkcii vo procesot na planirawe, odnosno obuka na personalot koj ima klu~na uloga, poto~no koj, soglasno svoite sposobnosti }e moè da se vklu~i, odnosno da bide zadolèn za eden ili pove}e aspekti od nesre}ata, vklu~uvaj}i ja vo tie ramki i identifikacijata na `rtvite.

Postapkite za identifikacija, objasneti podolu vo vodi~ot,. pretpostavuvaat deka }e bide organizirana post-katastrofalna



4

intervencija; postoi intencija istata da bide osnova vrz koja }e se primenuvaat i razvivaat praktikite na identifikacija na `rtvite od nesre}a, odnosno istite }e se standardiziraat od pove}e aspekti. Sovetodavniot element moè da bide od osobena korist za dràvite ~lenki koi nemaat formirano postojani komisii za identifikacija na `rtvite od nesre}i.

1.3. Dokumentacija

Postojaniot Komitet za identifikacija na `rtvite od nesre}i pri INTERPOL ima razvieno i razraboteno me|unarodno priznati formulari za identifikacija na `rtvi od nesre}i, koi, vsu{nost bi moèle da se koristat i vo slu~ai kade e vklu~eno samo edno neidentifikuvano telo. Koristeweto na ovie formulari od strana na site zemji ~lenki }e obezbedi dobivawe na celosni informacii, a istovremeno zna~itelno }e go olesni prenosot na podatocite za identifikacija me|u dràvite ~lenki. Opi{aniot proces na zabeleùvawe na AM i PM podatoci e baziran vrz koristeweto tokmu na ovie formulari. Istite, vklu~uvaj}i gi zabele{kite za pojasnuvawe, go ozna~uvaat na~inot na nivna upotreba, a se objavuvaat oddelno od strana na Generalniot sekretarijat na INTERPOL.

Va`no e da se napomene deka pri sekoja primena na spomenatite formulari od strana na bilo koja zemja, za nejzino vnatre{no koristewe na istite, kazneniot sistem na me|unarodno odobrenite formulari na INTERPOL, izri~no }e se primenuva.

1.4. Religija i kultura

Religioznite i kulturni obi~ai se elementi koi se karakteristi~ni vo celiot svet i ovoj fakt mora da se ima predvid vo procesot na planirawe na reakcijata pri katastrofi, odnosno nesre}i. Iskustvoto dokaùva deka ovoj faktor e osobeno relevanten koga se zboruva so preìveanite, odnosno rodninite na `rtvite.

Sekoe religiozno veruvawe i etni~ka kultura imaat svoi eti~ki elementi, koga stanuva zbor za smrtta. Vo vodi~ot ne e mo`no da se navedat barawa a i o~ekuvawata od sekoja poedine~na veroispovest ili ubeduvawe, me|utoa va`nosta na prifa}aweto i razbiraweto za site `rtvi ne treba nikoga{ da se odmine.

Sepak, religioznite i kulturnite pra{awa, i pokraj va`nosta od nivnoto priznavawe kako prava, ne moàt da se kompromitiraat so pravnite proceduri, vo ~ii ramki, nadle`nite lokalni organi, odnosno istra`ni agencii se ograni~eni, soglasno zakon. Vo tekot na planiraweto na reakciite po katastrofite, dràvite ~lenki se sovetuvaat vo vrska so potrebite i voljata soglasno razli~nite veruvawa. Za taa cel, mo`no e da se utvrdi koj vid na pomo{ bi bila pogodna, kako za organite, odnosno licata koi ja vr{at istra`nata funkcija, taka i za semejstvata na `rtvite. Vakvoto prethodno razbirawe, nesomneno }e pomogne da se izbegnat konfliktite me|u ovlastenite agencii i drugite subjekti – involvirani vo fazata vo koja se javuvaat posledicite od istite. Dràvite ~lenki, isto taka se sovetuvani da se obidat da formiraat t.n. multi-agenciski „timovi



5

od pripadnicite na verskite zaednici“ koi bi se povikuvale da vr{at sovetodavna funkcija, davaj}i poddr{ka vo tekot na vremetraeweto na krizite. Ovie timovi se pokaàa kako mo{ne korisni vo tekot na prethodnite katastrofi, odnosno nesre}i, obezbeduvaj}i zna~itelna pomo{ na ranetite, odnosno oàlostenite lica, kako i ovlastenite agencii.

Timovite od pripadnicite na verskite zaednici moàt da pomognat preku:

– neguvawe i grià na povredenite, odnosno usmrtenite lica;

– upatuvawe na barawata na istite do telata koi }e gi razgleduvaat;

– obezbeduvawe na duhovna uteha na preìveanite, evakuiranite lica, odnosno semejstva i si.;

– sovetodavna pomos vo vrska so verskite barawa.

1.5. Stresot i sostojbata na licata

Stresot e normalna reakcija vo edna nenormalna sitauacija. Sposobnosta da se prepoznae stersot i da se utvrdat efektite od nego ne moè da bidat predmet na procenka. Sekoj {to e involviran vo odredena nesre}a }e strada od odreden stepen na stres, no toa moè da se razvie od normalna reakcija vo medicinska bolest so seriozni potencijalni rizici i psihi~ki konsekvenci.

Najgolemiot rizik doa|a koga vo taa nenoramalna situacija se prisutni karakteristiki svojstveni na nesre}a. Pri kontakti so preìveanite i nivnite rodnini se sozdava ~esto nevoobi~aen pritisok koj vlijae vrz individualnite reakcii. Prepora~livo e vo proektite da se vklu~at odredbi za efektot na stresot na licata.

Metodite za reducirawe na efektite od stresot se dobro istrazeni i dokumentirani i so ovoj vodi~ ne se odi vo detali. Vo pregledot, soodvetna podgotovka na personalot e va`na i mo`no e da bide postignata so nivna obuka za zada~ite koi od niv se o~ekuva da gi izvr{at. Od ednakva va`nost e i informiraweto od strana na personalot koj u~estvuval vo operacijata, ne samo da gi iskaè profesionalnite aspekti od operacijata tuku i da se obezbedi mo`nost da se diskutira za li~ni ~uvstva i reakcii. Toa moè da se realizira individualno ili timski, no vo slu~aj na stres pri kriti~en incident mora vo korist na individuata da se ima takov vid na informirawe. Pove}e nesre}i moè da ja otkrijat potrebata za sovetuvawe na nekoi lu|e vo podolg rok. Toa da bide efektno, sovetuvaweto i informiraweto za stresovi vo kriti~ni incidenti mora da bidat zaedno i da bidat sprovedeni od obu~en personal {to istovremeno e i doverliv, i e ~esto medicinski vr{at i istraùvawa za soodvetnata hrana koja moè da pomogne vo reducirawe na stresot. Postoi golem opseg na korisni tehniki kako {to se postojani odmori, li~ni promeni i ve`bi i dr. no bidete jasni vo izborot na metodite koi zavisat od niza karakteristiki za da ne vi dojdat kako optovaruvawe.

personal. Se

1.6. Oprema i personal


http://personal.se/


6

O~igiedno e deka e nevozmo`no ovoj Vodi~ da obezbedi iscrpna lista na oprema potrebna vo odnos na aspektite na site nesre}i.

Barawata }e se menuvaat, zavisno od vidot na incidentot (avionska nesre}a, zemjotres, poplava, hemiska katastrofa) i vidot na lokacijata (centar na gradot, pustina, planinski oblasti, more), od vremoto (sneg, ekstremni temperaturi, monsuni) i od profesijata na personalot (voena, policiska, volonterska) i opremata mora da bide vo soglasnost so nivnite profesionalni obvrski.

Me|utoa, postojat opredeleni elementi koi se potrebni vo opredelena sodrìna. Spisokot e daden podolu.

Mesta na incidenti

• vreci za tela • nalepnici za tela • sopstveni vre}i • sopstveni nalepnici • markirawe na mestoto so traki ili ogradi (barieri) • nosila • oprema za ~istewe na zemji{teto • oprema za istraùvawe i detekcija . • identifikacija na zria~kata/oblekata • planovi/fotografii napraveni od opredelena vozdu{na visina • materijali za crtawe na mestoto na incidentot • oprema za fotografirawe

Mrtove~nica

• masi za ispituvawe • kapaciteti za skladirawe na teloto • topli i ladni prostorii • instrumenti za specijalisti~ko ispituvawe • skladi{ta za kontejneri • drenaà (su{ewe na terenot) • ma{ini so ultravioletovi zraci • oprema za fotografirawe • oprema za otpe~atoci na prsti

Transport

• na teloto od mestoto na incidentot, do mrtove~nicata, so kamioni so uredi za razladuvawe

• evakuacija • oprema za vnesuvawe na informacii za identifikacija • evidentirawe za otstranetite ostatoci • kamioni za vle~ewe • vozila za sanirawe

Adminstracija



7

• prostorii • mebel • formulari na Interpol • drug pribor • za{titeni molivi/penkala • dokumenti • kabinet • oprema za prva pomo{ • pari za ad hok tro{oci i kupuvawa

Komunikacii

• Radio • Telefon • Faks • Kompjuter • Fotokopir • Dostavna slu`ba • Menaxment vo slu`bata za informirawe • Materijal so kusi upatstva • Snabduvawe so elektri~na energija • Mestoto na nastanot • Mrtove~nicata • Privremenite objekti

Dopolnitelna pomo{

• uslovi Higienski• Hrana i piewe • Li~na za{titna obleka • Sovetodavna slu`ba

Go cenime va{iot anga`man za popolnuvawe na ovie formulari, koi se nadevame ne se iscrpuva~ki, i sekoj obid za nesoodvetno dopolnuvawe i objavuvawe na popisot na prepora~anata oprema }e bide ne samo nekorisen, tuku istiot moè da dovede do pogre{no ~uvstvo, odnosno pretstava za za{titata/bezbednosta.

Me|utoa, mnogu dràvi ~lenki na INTERPOL imaat izgotveno planovi i barawa za oprema, koi se adekvatni na utvrdenite potrebi vo konkretnite sferi na deluvawe. Nivnoto iskustvo moè da bide dostapno i za drugi dràvi koi baraat informacii, bilo na direkten ili posreden pat, preku Generalniot sekretarijat na INTERPOL. Isto taka, ne moè da se dade definitiven vodi~ za opredelen broj lu|e, so cel istiot da im pomogne vo reakciite, odnosno deluvaweto pri katastrofi, odnosno nesre}i. Povtorno potencirame, neophodno e da se zemat predvid vidot i mestoto na incidentot, kako i brojni drugi kriteriumi.

Me|utoa, moè da se dade eden poseben del so sovetodaven karakter. Onie koi se soo~ile so katastrofa, odnosno nesre}a od bilo koj stepen, sekako }e se soglasat deka vo takvi situacii mnogu lesno se potcenuva


http://hig.ien.ski/


8

potrebnoto vreme, brojot na personal, odnosno vrednost na potrebnata oprema.

Nadvor od Kordon

1. Tim za transport 2. Vlezna/iziezna straà 3. Personal 4. Oddel na AM fajl 5. Javni odnosi 6. Personal za bezbednost 7. Dostavuva~i 8. Oprema 9. Komandno mesto 10. Prva pomo{ i kontrolen punkt 11. Oddel za PM fajl 12. Ispitani tela 13. Kof~ezi i vre}i za tela 14. Ispituvawe na zabi 15. Medicinsko ispituvawe 16. Skladi{ta za tela 17. Fotografii i otpe~atoci na prsti 18. Sopstvenost 19. Priem na tela



9

3. IDENTIFIKACIJA

3.1. VOVED 3.2. VIZUELNO PREPOZNAVAWE 3.3. PERSONALNI EFEKTI 3.4. FIZI^KA EVIDENCIJA 3.4.1. Nadvore{ni ispituvawa 3.4.2. Vnatre{ni ispituvawa 3.4.3. Ispituvawa na zabite 3.4.4. Genetska identifikacija

3.1. VOVED

Pravilna identifikacija e postignata so povrzuvawe na informaciite od AM i PM koi se dobieni od:

• Evidencija na karakteristikite (primer personalni efekti kako {to se obleka, nakit)

Fizickata evidencija e obezbedena od:

• Vnatre{no ispituvawe, primer generalni karakteristiki (opisi) i specifi~ni osobenosti (otpe~atoci na prsti).

• Vnatresno ispituvawe, primer medianska evidencija, evidencija na zabite i laboratorisko ispituvawe.

3.2. VIZUELNO PREPOZNAVAWE

Vizuelnoto prepoznavawe na teloto moè da bide kriterium prifaten vo odredeni zemji za identifikacija na `rtvata. Vo mnogu slu~ai rezultatite od vakov nenau~en pristap moè da se pokaàt podocna kako nevistiniti. Toa moè da dovede do seriozni nepravilnosti i pravni te{kotii vo zamjata od koja poteknuva `rtvata. Toa e najdobar na~in da se obezbedi pravilna identifikacija koja }e se postigne so procenka na kombinirani kriteriumi, a ne samo so primena na eden edinstven, a toa e vizuelnoto prepoznavawe.

3.3. PERSONALNI EFEKTI

Opisite na oblekata, nakitot mora najprvin da bidat zabeleàni. Toa moè da pomogne vo pravilna identifikacija, dobiena so detalna i sigurna ante-mortem deskripcija na site dobieni informacii koi se sporeduvaat. Mora da se ima na um deka odredeni izgubeni predmeti moè lesno da se pridodadat na pogre{no efekti moè da sozdadat vrednosni osobenosti za utvrduvawe na identitetot, no nikoga{ ne dokaùvaat ne{to. Tie se samo faktori kombinirani so drugite koi pravat pozitivna identifikacija.

telo. Personalnite

Policijata moè da insistira li~nata sopstvenost (nakitot, ~asovnici/dokumenti, i drugo) da bide ispitana od Kriminalisti~kata tehnika i da asistira zaedni~ki vo identifikacijata i istragite.


http://telo.personalni.te/


10

3.4 FIZI^KA EVIDENCIJA

3.4.1 Nadvore{ni ispituvawa

Toa e generalna soglasnost identifikacijata na nepoznato telo da bi moèlo primarno da bide bazirana na fizi~ka evidencija dobiena od samoto telo. Istraùvaweto i opi{uvaweto na fizi~kite osobenosti najdobro se vr{at od pripadnici na policijata vo sorabotka so medicinski eksperti kako {to se patolozi, hirurzi, medicinski ispituva~i ili istra`ni sudii. Vo procesot na identifikacija }e se utvrdat i pri~inite na smrtta i medicinski eksperti }e mora da participiraat vo otstranuvaweto i opisite na osobenostite na oblekata i teloto. Ovaa involviranost na istite }e pomogne vo utvrduvawe na najdenite povredi i sozdava mo`nost za determinirawe na pri~inata na smrtta.

Toa e va`no i za vnatre{na i nadvore{na analiza na telata koja prodolùva vo edna strukturna faza.

Generalnite karaktersitiki na goloto telo }e bidat opi{ani preku utvrduvawe na polot, godinite, gradbata i bojata na koàta. Nekoi karakteristiki, na primer, bojata na o~ite i kosato se rabota na rasuduvaweto i moè da se pokaè nivnoto utvrduvawe nepravilno. Zaedno so drugite detali moè da dovedat do pozitivna identifikacija.

Specificnite karakteristiki, kako sto se luzni, mladeì, tetovaì se ~esto unikatni i dosta e va`no da se povrzat so informaciite vo ante-mortem.

Otpecatocite na prsti se specifi~ni vnatre{ni karaktersitiki. Ako gi ima na teloto i ako otpe~atocite od ante-mortem moè da bidat dobieni za sporedba, tie sozdavaat vaè~ka za{titna identifikacija. Tie isto mora da bidat snimeni od ekspert. Vo INTERPOL formata za otpe~atok na prst e taka dizajnirana da ovozmoùva otpe~atokot da bide prenesen me|u zemjite ~lenki vo eden dogovoren format, no i soodvetnite formi upotrebeni od individualnite zemji }e bidat dovolni. Ima i odredbi za identifikacija na umrenata `rtva so koi formularite

ante-

mortem i post-mortem se zabeleùvaat.

3.4.2. Vnatre{no ispituvawe

Vo nekoi zemji vnatre{noto ispituvawe e vi{ok na evidencija za pri~inata na smrtta, no ako identitetot na `rtvata ili pri~inata za smrtta ne moàt da se utvrdat so nadvore{no ispituvawe, autopsija e neophodna.

Identifikacijata na `rtvata ne moè, da bide zemena kako edinstvena: taa e integralen i su{testven del na globalnata istraga za smrtta. Bi trebalo da ima standardna praksa za autopsija na site umreni `rtvi, a ne samo identifikacija na pri~inata na smrtta, tuku i prevencija vo minimilizirawe na efektite vo sli~ni incidenti vo idnina.

Sekoga{ }e ima odgovornost na medicinskite eksperti – koi }e bidat ograni~eni od legalnite barawa na konkretnata zemja da determinira kolku detalni ovie ispituvawa treba da bidat. Me|utoa, policiskata istraga moè da bara ispituvawe na vnatre{nite organi ili da se zemat predvid odredeni uslovi so {to }e postoi povrzanost me|u policijata i medicinskite ispituva~i. Na diskrecija na ispituva~ite, primerocite moè da bidat potrebni i upotrebeni za idna specijalisti~ka istraga.



11

Medicinskite eksperti moè da pobaraat vidot na krvta da bide utvrden i da se ispita dali vo teloto ima alkohol, droga, karbon monoksid i drugo i primeroci od krvta da bidat ispitani vo toksikolo{ki i patolo{ki labaratorii.

Tie medicinski naodi }e pomognat vo identifikacijata, kako i utvrduvaweto na frakturite, hirur{kite zafati, organi koi nedostasuvaat (pr. slepo crevo, materica i bubreg), ili se vsadeni.

3.4.3. Ispituvawe na zabite

Ispituvawe na zabite e posebno va`no i e efekten metod vo identifikacijata i moè da bide to~na i kako individualna anaiiza. Ispituvaweto na zabite i vilicata moè da go izvr{at zaben krim tehnicar koj }e izvede oralno ispituvawe kako del od generalnata autopsija. Bidej}i to~ni detali moè da bidat dobieni od ova ispituvawe, toa e prifateno od zabnite eksperti koga e neophodno da se zemat zabite za ispituvawe i preku toa ispituvawe da se utvrdat godinite ili vilicata (cela ili del) moè da se zeme na ispituvawe vo zabni krim labaratorii.

Opremata so ultravioletovi zraci moè da bide od golema korist i za vnatre{nite i za zabnite ispituvawa, posebno koga procenka na godinite e pobarana i koga treba da se otkrijat drugi informacii na edinstvenata identifikacija. Ispituvaweto so ultravioletovi zraci e dosta efekten metod vo lociraweto i utvrduvaweto na delovi od kur{umi i bombi vo teloto. Portabl opremata so ultravioletovi zraci sekoga{ e od korist za utvrduvawe na smrtnosta.

3.4.4. Genetska identifikacija

Genetskata identifikacija e dosta mo}no dijagnosti~ko sredstvo vo kriminalisti~kata medicina i moè so nea uspe{no da se identifikuva umrenata `rtva. Individualnite genetski osobenosti ostanuvaat konstantni duri i po smrtta.

Analizite na biolo{kite primeroci go pravat mo`noto povrzuvawe na individuite so nivnite predci i potomci i informaciite od ovie analizi moè lesno da bidat kompjuterizirani.

Tehnikite na genetskata identifikacija denes se upotrebuvaat vo komplet so drugite metodi za identifikacija na umrenata `rtva, posebno koga teloto e unakaèno.

Biolo{kite analizi rezultiraat so:

• genetsko povrzuvawe na `rtvata so negovata familija • zaklu~oci deka `rtvite ne bile povrzani • povrzuvawe na delovite na teloto

Analizite treba da bidat izvr{eni na site `rtvi.

No mora da se zapameti deka obidot za vrska me|u `rtvata i negoviot tatko ili deca sozdava rizik od nedokaùvawe na tatkovstvoto.

Dobivaweto, ~uvaweto i analizite na ovie primeroci od `rtvata i od potencijalnite rodnini bara specijalna ekspertiza i bi moèla da bide prezemena od nau~en ili medicinski ekspert. Sovetot na ekspertot zna~i da se zeme predvid najsoodvetniot metod na prosleduvawe na primerokot do negovata destinacija, da se obezbedi negovata bezbednost i integritet.



12

6. ME\UNARODNA SORABOTKA 6.1. VOVED 6.2. VRSKA ME\U DR@AVITE ^LENKI 6.3. ME\NARODNI IDENTIFIKACIONI STANDARDI

6.3.1. ODGOVORNOSTI NA GENERALNIOT SEKRETARIJAT NA INTERPOL

6.3.2. ODGOVORNOSTI NA DR@AVITE ^LENKI

6.4. ZAKLUÔK

6.1. VOVED

Porastot na me|unarodniot turizam, koj e karakteristi~en za poslednite godini nesomneno }e prodolì i istiot }e pretstavuva mo`nost na stranskite dràvjani za nivno involvirawe vo nesre}i, bilo prirodni ili predizvikani od ~ove~ki faktor, odnosno od pri~ini vrzani za tehnolo{ki neuspeh. Kopneniot, vodeniot i vozdu{niot transport, nesomneno pretstavuvaat sektori kade rizicite se najgolemi, nezavisno od pri~inite za nesre}ata i sekako analogno na toa, se javuva potreba za identifikacija na `rtvite, odnosno o~ekuvawe deka istata }e bide realizirana vo sekoj poedni~en slu~aj.

Identifikacijata na `rtvite i ispituvaweto na pri~inite za nesre}ata voop{to, }e bide vo nadle`nost na dràvata vo koja se slu~ila nesre}ata, no isto taka, moè direktno da se odrazi i vrz dràvjanite, odnosno ìtelite na drugi zemji, odnosno da se reflektira i vrz pravnite sistemi na spomenatite zemji.

Vo slu~aj na avionski nesre}i, na primer, }e bide involvirana dràvata vo koja e registrirana avionskata nesre}a, kako i dràvata kade istata nastanala. Kako rezultat na gorenavedenoto, dràvite – dogovorni~ki na ICAO se soglasija, za opredelen minimum standardi i proceduri, soglasno tehni~kite ispituvawa, odnosno analogno prifa}awe na istite od strana na site dràvi i agencii koi se povrzani so ovoj problem.

Dopolnitelno, predlo`no e i vklu~vawe na odredeni proceduri vo razli~i dogovori. Dokolku takvi dogovir ne postojat, sekoja zemja koja



13

ima interes vo konkretniot slu~aj bi ja ispituvala nesre}ata, soglasno sopstvenite standardi.

Me|utoa, momentalno, takvi standardi ili spogodbi, odnosno dogovori za identifikacija na `rtvite od nesre}i ne postojat. Edna od posledicite na iznesenoto moè da dovede do somnenie od strana na konkretna dràva za zaklu~ocite na druga dràva. Vakvite somnevawa ~esto pati se neosnovani, no morav da se priznae deka postojat i slu~ai na nekorektnost, odnosno nevistinitost, kako i nepostoewe na identifikacija, kako rezultat na koristeweto na nezadovolitelni metodi. Isto taka, postoi mo`nost od pojava na nedoverba, vo slu~aj na koristewe na necelosen, odnosno nedovolen dokazen materijal po nesre}ata, kako dokaz za identifikacija. Nekoi dràvi se ~uvstvuvaat obvrzani da sproveduvaat (verojatno duplicirano) – proces na identifikacija, koristej}i gi sopstvenite sistemi i resursi, {to pak moè da se izbegne dokolku se dogovorat standardi koi bi vlegle na sila, odnosno bi vaèle za konkretnata sfera.

Identifikacijata na `rtvi – stranski dràvjani ne moè sekoga{ da se realizira bez sorabotka so ovlastenite organi na mati~nata dràva na `rtvata, odnosno nastradanoto lice. Infomaciite za is~eznati lica se va`ni, no dokolku ovlastenite organi na mati~nata dràva na `rtvata nemaat doverba, istite moàt da ja zadràt informacijata i da go zemat, odnosno da go zadràt materijalot za nivna natamo{na upotreba. Slu~aite na zadrùvawe na celokupniot materijal se ekstremni, so ogled na faktot {to istite moàt seriozno da go dovedat vo pra{awe celiot identifikacionen proces. Imeno, dràvjanite na stranska dràva – ivolvirani vo konkretna nesre}a moàt da ostanat neidentifikuvani, a potoa moè da se dogovori to~na identifikacija na `rtvite.

6.2. VRSKA ME\U DR@AVITE ^LENKI

Potrebno e nastojuvawe za obezbeduvawe na slednive preporaki:

– zaemna i efikasna sorabotka preku INTERPOL ili direktno me|u dràvite ~lenki pri identifikacija na `rtvite;

– po~ituvawe na osnovnite ~ovekovi prava na `rtvite i nivnite najbliski, so cel da se napravi to~na identifikacija, koga e toa mo`no;

– po~ituvawe na potekloto na po~inatoto lice.

6.3. ME\UNARODNI IDENTIFIKACIONI STANDARDI

6.3.1. Odgovornosti na Generalniot sekretarijat na INTERPOL

Soglasno preporakite, odnosno predlozite Generalniot sektretarijat, pod nadle`nost na Generalnoto sobranie treba:

(1) da go odrùva Postojaniot komitet za identifikacija na `rtvite od nesre}i, odgovoren za:



14

– predlagawe merki vo nasoka na podobruvawe na procedurite za identifikacija i me|unarodna sorabotka so procesot na identifikacija;

– predlagawe na podobruvawa, odnosno unapreduvawa na formularite na INTERPOL – nameneti za identifikacija na `rtvite;

– vodewe, soglasno steknatoto iskustvo i novootkrienite tehniki i predlagawe na metodi, proceduri, odnosno dokumentacija za identifikacija na `rtvite od nesre}i, za dràvite ~lenki;

(2) Pottiknuvawe na dràvite ~lenki istite da gi prifatat i primenuvaat preporakite od postojaniot komitet;

(3) Potsetuvawe na dràvite ~lenki na Rezolucijata AGN/65/RES/13 (Prilog D), koga se soo~uvaat so problemot na nesre}i, vo koi se involvirani i stranski dràvjani;

(4) Barawe izve{tai za identifikacionite procesi, koi se prezemaat po site nastanati nesre}i vo dràvite ~lenki;

(5) Objavuvawe na godi{ni izve{tai za nesre}ite i ~uvawe, odnosno memorirawe na takvite informacii, so cel istite da bidat dostapni za koristewe na disketa ili drugi sredstva – za site zemji ~lenki, po nivno barawe.

6.3.2. Odgovornosti za dràvite ~lenki

Pri podgotvuvaweto za posledicite, koga moè da bide pobarana identifikacija na `rtvite od nesre}ata, sekoja dràva ~lenka se sovetuva da gi prezeme slednive ~ekori:

(1) Formirawe na tim za vrski za identifikacija na `rtvite od nesre}ata podreden na negovoto Nacionalno centralno biro (NCB) i angaìrawe na oficer od policijata, patolog za ve{ta~ewe i odontologist, so ~ii imiwa treba da se zapoznaeni site dràvi ~lenki na lista, za ~ie aùrirawe e nadle`no Generalnoto sobranie. ^lenovite na timot treba:

– da gi poznavaat procedurite, formularite i preporakite koi se odnesuvaat na procesot na identifikacija na `rtvite od nesre}a;

– da bidat odgovorni za site kontakti, dokolku e potrebno preku INTERPOL, so NCB na sekoja dràva, kade se pojavila nesre}a;

– da bidat odgovorni za obezbeduvawe na ante-mortem informaciii za formularot na INTERPOL, na jazikot koj go upotrebuva ovaa organizacija i za dostavuvawe na spomenatiot formular do timot za identifikacija na `rtvite od nesre}i na relevantnata dràva;

– da bidat odgovorni za dostavuvawe na site dokazni materijali za identifikacija do dràvite na koi istite im se potrebni;

– da obezbedat informirawe na sopstvenite regionalni i nacionalni ovlasteni organi, vo slu~aj na nesre}a soodvetno informirawe



15

za procedurite – objasneti vo Vodi~ot na INTERPOL za identifikacija na `rtvite od nesre}i, vklu~uvaj}i gi tie predlozi, odnosno preporaki.

(2) Formirawe na multidisciplinaren tim za identifikacija na `rtvite od nesre}i (pripadnici na policijata, patolog-ve{tak, odontologist i si.)

– da ja sovetuvaat i pomagaat lokalnata policija, vo slu~aite koga e pronajdeno telo ili tela, koi ne moàt brzo da se identifikuvaat od strana na nekoj koj go ili gi poznava is~eznatite lica i koga okolnostite indiciraat teòk proces na identifikacija;

– pomo{ vo slu~aj na prezemawe na operacii za identifikacija vo druga dràva.

6.3.2.1. Koga nesre}ata }e nastane na nivna teritorija, dràvite ~lenki treba da gi prezemat slednive dejstvija:

– itno prezemawe na odgovornosta za identifikacija;

– informirawe na site drugi dràvi ~ii dràvjani moàt da bidat involvirani preku INTERPOL;

– obezbeduvawe, odnosno dobivawe na ante-mortem detali na soodvetnite formulari na INTERPOL za identifikacija na `rtvite od nesre}i;

– prifa}awe pomo{ od personalot – odgovoren za identifikacija na `rtvite od nesre}ata od dràvite ~ii dràvjani se involvirani;

– permanentno izgotvuvawe na zapisnici za materijalot, odnosno podatocite od procesot na identifikacija na `rtvite od nesre}ata i ~esta razmena, odnosno razgleduvawe na materijalite, odnosno zapisnicite od personalot za identifikacija na `rtvite od drugi dràvi;

– pomo{ na timovite za identifikacija na `rtvite od nesre}i, davaj}i im mo`nost na istite da gi dadat svoite mislewa vo odnos na identifikacijata na nivnite dràvjani;

– ovozmozuvawe na timovite za identifikacija na `rtvite od nesre}i, istite da go razgleduvaat fizi~kiot dokazen materijal, koj se odnesuva na nivni dràvjani;

– zapi{uvawe, odnosno snimawe na celokupniot dokazen materijal na formularite na INTERPOL za identifikacija na `rtvite od nesre}i.

Isto taka, strogo se prepora~uva:

– da go pokanat personalot – odgovoren za identifikacija na `rtvite od nesre}i od drugite dràvi, za ~ii dràvi se znae deka se involvirani ili pak zada~ata vo odnos na identifikacijata e osobeno te{ka;

– da ovozmoàt pomagawe na personalot za identifikacija na `rtvite od nesre}i vo posetuvaweto i ispituvaweto na mestoto na nastanot, odnosno nesre}ata;



16

– da ovozmoàt soodvetna poseta od strana na eksperti za identifikacija na `rtvi od nesre}a, istite da u~estvuvaat ili da gi observiraat site post-mortem ispituvawa i natamo{ni komparativni sporedbi na dobienite podatoci;

– da baraat od personalot za identifikacija na `rtvite od nesre}a, so nivna pomo{ da gi potpi{at identifikacionite dokumenti;

– da obezbedat mo`nosti za personalot – odgovoren za identifikacija na `rtvi od nesre}i od drugi dràvi da u~estvuva kako nabquduva~, so cel istiot da se stekne so iskustvo.

6.3.2.2. Dràvite ~ii dràvjani se is~eznati pri nesre}a treba:

– da pottiknat odgovor na site barawa za informacii i pomo{ od dràvata na ~ija teritorija se slu~ila nesre}ata;

– vednas da ja informiraat relevantnata dràva, koga nivnite dràvjani se prijaveni kako potencijalno involvirani;

– itno da obezbedat celosni ante-mortem informacii za nivnite is~eznati dràvjani, vklu~uvaj}i otpe~atoci od prsti, DNK primeroci, rentgenski snimki, stomatolo{ki snimki i sl. na formularite i jazikot na INTERPOL;

– da obezbedat pomo{ i oprema od ekspert za identifikacija na `rtvite od nesre}a, dokolku istata e pobarana;

– da ~uvaat kopii od site dokumenti, isprateni do druga dràva;

– da gi potpi{at identifikacionite dokumenti – izgotveni. odnosno celosno kompletirani od dràvata kade se slu~ila nesre}ata;

– dokolku e potrebno, da baraat dozvola za toa.

6.4. ZAKLUÔK

Site `rtvi na nesre}a ne mora da bidat dràvjani na zemjata kade se slu~ila istata. Vo slu~aite koga stranskite dràvjani se ili moàt da bidat involvirani, dràvata koja go prezema sproveduvaweto na procesot na identifikacija, treba brzo da vospostavi i potoa da odrùva tesna sorabotka so mati~nite dràvi na potencijalnite `rtvi.

Za oficerite za vrski na edna od involviranite dràvi podobro e da bide vklu~en vo operaciite za identifikacija na `rtvite od nesre}a, so cel da se vospostavi vrska i da se obezbedi razmena na informacii. Dokolku postoi golem broj na `rtvite koi se dràvjani na stranska dràva, kade e formirana Komisija za identifikacija na `rtvi, moè da bide pobarana pogolema pomo{ od istata, vo smisla na ekspertiza i oprema.

Iako ekspertskata grupa od stranska dràva }e raboti normalno pod jurisdikcija na dràvata koja ja pokanila da participira, odnosno u~estvuva, imalo nesre}i i incidenti vo koi dràvata koja se soo~uva so problemot na nesre}ata ne raspolagaat so baranata ekspertiza i resursi.



17

Poznati se slu~ai kade nekoi od odgovornostite za identifikacija bile delegirani na stranski grupi.

Me|utoa, nema me|unarodni dogovri, odnosno spogodbi za sorabotka ili delegirawe na odgovornosti za identifikacija na `rtvi od nesre}a. Dràvite ~lenki se upateni da ja ispituvaat mo`nosta za eden ili pove}e od nivnite eksperti za identifikacija, koi vedna{ bi dopatuvale vo dràvite kade se slu~ila nesre}ata, koga nivni dràvjani se ili moàt da bidat `rtvi. Seto ova bara izgotvuvawe na lista na takvi eksperti, so nivnite karkateristi~ni li~ni podatoci, broj na paso{ i negovo vremensko vaèwe, vakcinacii, odnosno fotografii koi se neophodni za podnesuvawe na aplikaciite za viza.

Za sekoe lice koe e nositel na klu~na funkcija, treba da bidat navedeni alternativi vo slu~aj na nedostapnost na istoto vo konkreten kriti~en moment. Site lica navedeni na listata mora da bidat podgotveni da otpatuvaat vedna{ po informiraweto za nesre}ata, a bitnite pra{awa za li~noto osiguruvawe i plata vo takvite situacii mora da bidat odnapred dogovoreni, odnosno opredeleni.

Za identifikacionite eksperti postoi mo`nost na istite da im bide dodelen privremen diplomatski status ili pak, vo slu~aj na komercijalna avionska nesre}a, istite da bidat priklu~eni kon Komisijata za tehni~ka istraga, za koja postojat me|unarodni propisi (standardite na ICAO i prepora~ani praktiki, Aneks-13 na îka{kata konvencija za me|unarodno civiino vozduhoplovstvo).

Kone~no, formiraweto na edna ili pove}e me|unarodni komisii za identifikacija, moè da se razgleduva kako najdobar na~in za pomagawe na dràvite ~lenki ili drugi organizacii, kako Obedinetite Nacii, koga postoi potreba od koristewe na ekspertiza i resursi za sproveduvawe na procesot na identifikacija na `rtvite od nesre}a na nepristrasen na~in.



18

IDENTIFIKACIJA NA @RTVITE OD NESRE]A

Identifikacija na `rtvi pri nesre}a Kako da se popolni formularot POST-MORTEM

Ve molime popolnuvajte ~itlivo.

I. PRIDR@UVAWE DO OPREDELENI PRAVILA NA MESTOTO NA NESRE]ATA

Niedno telo da ne bide pomesteno pred da bide snimena negovata

polo`ba.

Site li~ni delovi koi nesomneno pripa|aat na umrenata li~nost bi trebalo da se soberat i ~uvaat so teloto ili delovi od teloto od taa li~nost. Site drugi delovi bi trebalo da se snimat, utvrdat i ~uvaat odvoeno vo prvata instanca.

Dokazite, koskite bi trebalo da se priloàt do sekoe telo ili utvrden del za da se osigura, od zaguba.

II. GENERALNI INSTRUKCII

Formularot za POST-MORTEM e napraven za sobirawe na site

informacii koi moè da se dobijat i {to moàt da pomognat vo negovata identifikacija, za da se kompariraat tie informacii so dobienite informacii na mestoto na ìveewe na mo`nata `rtva ili is~eznata li~nost i nivno zapi{uvawe na òltiot formular ante-mortem.

Va`no: Zapi{uvawe na site informacii {to moè da bidat dobieni, pred da se znae koi informacii moè da bidat nabaveni od mestoto na ìveewe na `rtvata za sporedbeni celi.

Rasporedot na formularot e da se dopi{at site aktuelni sekvenci od nastanite i da se dozvoli istovremeno ispituvawe na delovite, teloto i zabite.

Kade ima obezbedeno, upotrebi soodvetni figuri za opi{uvawe.

Primer: Del C1: Popolni go so figurata „06“ vo „Ne“ kolonata vo to~kta 24 za opi{uvawe na materijalot vo prostorot obezbeden za taa informacija.

Koga se opredeleni, kutiite moè ednostavno da se obeleàt so krst. Ve molime koristete {to e mo`no pove}e od niv. Tie moè da vi ja olesnat elektronskata obrabotka na informacii i e mo`no da se napravat ra~no pi{uvani izve{tai sobrani na razli~ni jazici bez prevod (zemjite – ~lenkite na INTERPOL ja koristat istata forma). Od taa pri~ina, rasporedot e ist za formularite za post-mortem.



19

III. SPECIFI^NI INSTRUKCII

Del B – Sanirawe na teloto od mestoto: Popolni go formularot vo tekot na saniraweto od mestoto na nesre}ata i dodaj go brojot na dodadenite koski priloèni kon teloto ili kon negov del.

Del C1 do C3 – Prvo fotografirawe na teloto, potoa otstranuvawe na negovata obleka i nakit.

C1 – obleka i ~evli

C2 – li~ni delovi

C3 – nakit.

Del D1 do D4 – Ispitani i opi{ani li~ni delovi

D1 do D3 – fizi~ki opis na mrtvoto telo

D4 – zabeleùvawe na posebni obele`ja (tetovazi, i si.)

Oddeli E1 do F2 – izvr{eno medicinsko ispituvawe

E1 & E2 – spisok na site dobieni informacii od vnatre{noto ispituvawe {to moè da pomogne vo identifikacijta.

F1 & F2 – informacii za zabite (instrukcii vo Odelot F1)

Oddel G – Zabeleùvawe na sekoja inforfmacija koja{to moè da pomogne vo identifikacijata i/ili da se prodolì so opisite od prethodniot oddel (C do F) ako dovolno nema prostor.

Ako identifikacijata e napravena, kompletniot „Izve{taj za identitetot na `rtvata“ e vo soglasnost so instrukciite.

NAÎN NA UPOTREBA NA FORMULAROT „ANTE MORTEM“ (AM)

Ve molime pisuvajte citlivo

I. OP[TI INSTRUKCTI „AM“ formularot e namenet za zabeleùvawe na site informacii

koi moàt da se dobijat od rodnini, prijateli i/ili doktori na eventualnite `rtvi ili is~eznati lica, {to moàt da pomognat pri nivnata identifikacija, so cel navedenite informacii da se sporedat so podatocite koi se dobieni kako rezultat na ispituvawate na mrtvite tela na mestoto na nesre}ata.

VA@NO: Vo formularot da se zabeleàt site informacii koi moàt da se upotrebat, soglasno faktot deka ne e poznat rezultatot od podatocite zemeni na mestoto na nesre}ata.



20

ZABELE[KA: Va`no e da se dobijat konretnite informacii i istite ponatamu brzo da se konkretiziraat. Onamu kade {to e predvideno, koristete soodvetni opisni izrazi.

PRIMER: Oddel C1: Popolnete na mestoto „06“ vo kolona „No“ to~ka 24 za ozna~uvawe na poluver i opis na materijalot, i sl. Na mestoto predvideno za ovaa informacija.

Dokolku e vozmo`no, ozna~enite kvadrati moàt ednostavno da se popolnat so znakot „X“.

Ve molime koristete pove}e od niv, bidej}i na toj na~in se ovozmoùva olesnuvawe na elektronskata obrabotka na informaciite, a isto taka se ovozmoùva i izgotvuvawe na izve{tai na stranski jazik bez prevod (site zemji – ~lenki na INTERPOL gi koristat istite formi). Od tie pri~ini, planiraweto, odnosno rasporedot e ist, kako za „Ante Mortem (AM), taka i za „Post Mortem,, (PM) formularite. Tokmu zaradi ovoj identi~en raspored, nekoi od numeriranite mesta se ostaveni prazni (na pr. mestoto 31 vo Oddel D1: Ova e mesto – predvideno za opis na telesnata sostojba na rozev PM formular).

II. POSEBNI INSTRUKCII

Oddel A1 i A2 Li~ni podatoci na `rtvata ili is~eznatoto lice

Oddel B Ne se primenuvaat tuka (Oddel B na rozeviot formulatr e Izve{tajot za zazdravuvawe na teloto od mestoto na nesre}ata)

Oddel C1 do C3 Opis na efektite (obleka, nakit i sl.)

Oddel D4 Zabeleùvawe na odredeni belezi za raspoznavawe (tetovaì i sl.)

Oddel E1 i E2 Naveduvawe na informacii koi moàt da pomognat pri identifikacijata

Oddel F1 i F2 Informacija za zdravstvenata sostojba na zabite (na pr. instrukcii vo posledniot del od Oddel F1)

Oddel G Zabeleùvawe na bilo kakvi natamo{ni informacii, koi moàt da pomognat pri identifikacijata i/ili prodolùvaweto na opisot od prethodniot oddel (od C do F), dokolku nemalo dovolno prostor.

Treba da se ima predvid faktot, soglasno koj site fotografii na oblekata, nakitot i sl. opi{ani vo razli~nite oddeli, moàt da bidat od golema korist vo kompariraweto so detalite – najdeni na mestoto na nesre}ata. Ve molime, dokolku e mo`no, priloète gi istite.



21

Tabela br. 1

Lanec na komanda

vidi original Odgovorniot islednik }e bide odgovoren za koordiniranite napori

vo za~uvuvaweto na ìvotot i sopstvenosta, da identifikuva smrt, i da ja istraì pri~inata ili pri~inite za nesre}ata.

Aktivnostite za koi toj e odgovoren se mnogu a i se razli~ni, pri {to }e mu trebaat nekolku postari policiski oficeri koi }e mu pomagaat.

Osven nadgleduvawe na kombiniranite operacii od po~etok do kraj, od nego }e se bara da ja istraùva pri~inata na nesre}ata. Kako i da e, ako dokazite vrz koi se gradat zaklu~oci ne se dostapni dodeka ne zavr{i spasuva~kata operacija ili onaa za sanirawe, site materijalni dokazi na kraj mora da mu se dostapni za procenka. Finalniot izve{taj gi prezentira zaklu~ocite vo odnos na pri~inata ili pri~inite, no isto taka koga e vozmozno vklu~uva predlozi za izbegnuvawe ili minimizirawe na efektite na idnite sli~ni nesre}i, i moè da predloì podobruvawa vo procedurite na odgovor i na na~inite na upravuvawe so operacii vo slu~aj na nesre}a.

Za efektivna kontrola i koordinacija na razli~nite aktivnosti, odgovorniot islednik }e ima potreba od najmalku tri asistenti, sekoj odgovoren za osnovnite aspekti na celosnite operacii:

– Direktor za komunikacii – Direktor za spasuva~ki operacii – Direktor za identifikacija na `rtvi.



22

Identifikacijata na `rtvi koi se predmet na ovoj vodi~, odgovornostite na direktorot za identifikacija se opi{ani vo detali vo poglavjeto 4.

Sekoj direktor treba da ima ovlastuvawe da dobie i da rasporedi oprema i personal {to mu trebaat.

Isto taka, treba da bide vo mo`nost da gi kontrolira razli~nite aktivnosti i oddeli na koordinatorite koi se pod negova komanda i supervizija.

Koordinatorite treba da nazna~at {ef na oddel i lider na timot, kako {to soodetstvuva, vo odnos na specifi~nite aspekti na odgovorot.

2.3. KOMUNIKACII (vidi ja slikata br. 2)

Isklu~itelno e zna~ajno vedna{ da se vospostavi komunikacionen centar. Od prakti~ni pri~ini ovoj centar treba da se vospostavi vo {tabot na policijata, vo koj normalno bi imalo soodvetni prostorii, komunikaciona oprema, personal i drugi osnovni mo`nosti. Koga e vozmo`no, treba da se obezbedi samostojna kontrolna tabla i dodatni komuinkacioni kanali kako radio, telek, faks, i kompjuterski linii. Se prepora~uva kancelariite za trojcata direktori i nivnite razli~ni edinici ili timovi da bidat blisku do ovaa lokacija.

Tabela br. 2

Komunikacii: protok na informacii

vidi original



23

Komunikacioniot centar treba da obezbedi uslugi kako kopirawe na dokumenti, prevod i prenos na poraki za operaciite na drugi lokacii. Dokolku e te{ko da se vospostavi komunikaciona oprema, ili tehni~ki prekini ~esto se slu~uvaat, treba da se napravi nabavka na sistem za dostava so personal koj e postojano na raspolagawe.

Vo mnogu slu~ai taa }e se osmisli so vospostavuvawe na edinicata za is~eznati lica vo nea ili blisku do komunikacioniot centar i site podaruvawa i informacii vo odnos na potencijalnata `rtva treba da se naso~at vo taa edinica.

Zna~itelen broj na javni i mediumski pobaruvawa, ne site povrzani za is~eznati lica, mora da se predvidi. Ova najdobro se pravi preku oficerot za odnosi so javnosta, no direktorot za komunikacii, vo vrska so odgovorniot islednik treba da bide vo krajna linija odgovoren za davawe na informacii vo mediumite; samo tie moàt celosno da procenat {to se postignalo vo dadeno vreme i koja informacija moè da se objavi bez kompromitirawe na operaciite i istragite.

Na primer, ne treba da se dadat detali za `trvite na mediumite pred da se informira semejstvoto (ili ambasadite) so cel rodninite da ne slu{nat preku pe~ateni mediumi za involviraniot ~len od semejstvoto.

2.4. OPERACII ZA SPASUVAWE (vidi ja slikata br. 3)

Operaciite za spasuvawe zapo~nuvaat vedna~, ~esto od preìveanite i ~lenovi na zaednicata, vo blizinata na nesre}ata. Prvi~noto izvestuvawe do slu`bite za itno deluvawe retko davaat dovolni detali za goleminata na nesre}ata i brojot i sostojbata na `rtvite; Direktorot za spasuva~kite operacii zatoa mora, da bara dopolnitelni informacii od verodostojni izvori. Kako normalna policiska procedura, najbliskata policiska patrola opremena so radio treba da se upati na mestoto na nastanot pod itno, da se obezbedat to~ni informacii direktno od mestoto. Isto tolku zna~ajno e na nastanot, oficerite da bidat uniformirani.


http://eesto.se/


24

Tabela br. 3

Operacii za spasuvawe vidi original

Se istaknuva deka prviot policiski personal koj }e pristigne }e

mora da odolee na predizvikot da bide li~no zasegnat vo operaciite za spasuvawe. Nivna primarna funkcija vo taa faza e da obezbedat i prenesat to~ni informacii taka da merkite za odgovor da bidat proceneti i prezemeni. Li~noto vklu~uvawe, {to moè da gi stavi nadvor od kontakt vo kriti~noto vreme, moè samo da gi prekine vitalnite komunikacii so mestoto na nastanot. Na mesta kade pristapot so avtomobil ne e moèn, na primer: pustina, planinska oblast, ili {uma ili prekrieni oblasti so sneg ili voda, to~ni informacii u{te pote{ko }e bide da se dobijat. Helihopterite ili drugite letala, (policiski, voeni ili civilni) moè da se upotrebat za izviduvawe i izve{taj. Vo avionski nesre}i navremeni telefonski kontakti moàt da se napravat i da se odrùvaat so najbliski kontrolni centri na avionskiot soobra}aj i so avionskite kompanii koi se vklu~eni vo obezbeduvawe na zna~ajni informacii vo odnos na primer, destinacijata na letalata i detalite na povicite za nesre}a, opasen tovar.

Direktorot za spasuva~kite operacii mora da bide zasegnat za spasuvaweto na site preìveani i za nivna itna medicinska nega. Mora da obezbedi deka bolnicite vo oblasta se izvesteni, da ovozmoì da zapo~nat



25

so implementacija na planovi za itnost. Za sekoja bolnica toj mora da zeme predvid blizinata so incidentot, kolku povredeni lu|e moè da prifati, i koga ne moè da prifati pove}e povredeni.

Ovie informacii }e vlijaat na planirawe na patot, vidot i brojot na ambulantnite koli koi se potrebni, i odluka za toa kade da se ispratat razli~nite `rtvi. Moèbi }e bide potrebno da se vospostavi privremena bolnica blisku do mestoto na nastanot, koja }e vklu~i transportirawe na medicinski personal i oprema na mestoto na nastanot. Spravuvaweto so ovie problemi moè da se olesni so prethodno planirawe na slu~ajot i procenka na rizikot.

Te{kotiite {to se javuvaat pri lociraweto na preìveanite treba da se predvidat. Ne e nevobi~aeno za nekoi preìveani da pobegnat od mestoto na nastanot dokolku ne bile te{ko povredeni. Tie moèbi bi bile me|u prvite evakuirani pred otpo~nuvawe na organiziran odgovor no i da oti{le doma, ili vo bolnica, doktor ili na nekoe bezbedno mesto, ili lutaat naokolu vo sostojba na kompletna komfuzija.

2.4.1. Koordinator na mestoto na nastanot

Mnogu lu|e moàt da bidat angaìrani vo obidite za spasuvawe na mestoto na katastrofata. Ovie obidi moraat da bidat koordinirani i intezivirani dokolku teìnata na katastrofata go bara toa. Koordinatorot na mestoto na nastanot treba da bide nazna~en za vospostavuvawe na efektivna kontrola i koordinacija na mestoto (vidi Poglavje br. 3). Toj treba da odi vedna{ na mestoto na katastrofata i vospostavi komandno mesto so pretpostavka da obezbedi najdobri linii na komunikacii so komunikacioniot centar.

Se dava prednost, ili moèbi kako edinstvena opcija, da vospostavuvaweto na komandno mesto na mestoto na nastanot, da bide vo {ator ili soodvetna zgrada, ili komandno policisko vozilo koe gi ima neophodnite komunikacioni sistemi ili itno da se opremi so takva. Vo takvi slu~ai postavuvaweto treba da bide na najsoodvetena vlezna ili izlezna to~ka na perimetarot od mestoto na nastanot.

Celosnoto obezbeduvawe e osnovno so cel da se dozvoli na operaciite za spasuvawe da prodolàt bez prekini, da se za{titat dokazite i javnosta od opasnost. Moèbi e neophodno da se ogradi mestoto ili jasno da se obeleì, pri {to }e ima potreba od kru`no uniformirano obezbeduvawe. Od momentot na vospostavuvawe na perimetarot i vlezno-izleznata to~ka, koordinatorot na mestoto na nastanot mora da obezbedi da se napravi kontrola na personalot so site detali vo dnevnik (ime, organizacija, data i vreme) za site lica od personalot i nivno vleguvawe i izleguvawe od mestoto na nastanot. Civilnite dobrovolci i drug neoficijalen prisuten personal, vo odnos na va`nosta na operacijata, treba da bide vpi{an, organiziran i da mu se dadat posebni zada~i pod kontrola i nasoka na edna od slu`bite na itno deluvawe. Sekoj neovlasten personal koj ne e potreben treba da se zamoli da go napu{ti mestoto, inaku, kako potencijalni svedoci, nivnite imiwa i adresi }e bidat vpi{ani.



26

Organiziranite spasuva~ki operacii generalno zapo~nuvaat so formirawe na spasuva~ki tim. Dokolku e vozmo`no, sekoj tim treba da se sostoi od lider i najmalku dve nosila-nosa~i. ]e pretstavuva prednost za timot da ima ~len koj e medicinar, doktor ili sestra, ili ~len na crveniot krst ili na ambulantski tim. Zna~ajno e vodi~ot na timot ili medicinskiot personal da bide razlikuvan preku bexovi, oznaki na ali{tata ili ne{to okolu rakata. Detalnite instrukcii se davaat na mestoto kade se istraùva i kako da se spravat so preìveanite. Celata sopstvenost, ostatocite, telata, itn., mora da ostanat na mestoto dokolku e vozmo`no. Dotoga{ koordinatorot na mestoto na nastanot treba da ima informacii od direktorot na spasuva~kite operacii vo odnos na mestata kade se smestuvaat povredenite, bolnicite, i ambulantite ili drugi sredstva na transport.

Edinicata za kontrola na transportot, parkinzite, pati{tata vnatre i nadvor, helihopterskata pateka, itn. mora da se vospostavat za da se olesni tovareweto i prenesuvaweto na `rtvite. Upravuvaweto na soobra}ajot pome|u mestoto na nastanot i bolnicata moèbi e neophoden.

Soodvetno opremenata i sovremenata stanica za prva pomo{ so personal od doktori i sestri, niz koi treba da pominat site preìveani, treba da se postavi na vlezno-izleznata to~ka na mestoto na incidentot. Primarnata uloga na stanicata e da gi za{titi ìvotite i da gi podgotvi preìveanite za transport. Vo te{ki okolnosti ovaa stanica moè da se pro{iri vo polska bolnica, vo koj slu~aj treba da ima vrska so pogrebalnoto vo odnos na smrtnite slu~ai. Nekoi od `rtvite doneseni do to~kata za prva pomo{ ili polskata bolnica moè da se mrtvi ili umreni po pristigaweto, vo koj slu~aj treba da se odnesat do pogrebalnoto (vidi Poglavje 4), a ne bukvalno da bidat trgnati na strana. Treba da se razmisli za upotreba na hladwa~i koi moàt da se koristat za privremeno drèwe na telata i niven transport, obezbeduvaj}i telata da ne dojdat smrznati.

Zna~jno e da se zapi{at detalite na site preìveani i povredeni lica na postavenata kontrolna to~ka na ovaa lokacija vo odnos na `rtvite.

Otkako edna{ preìveaniot e trgnat od mestoto na nastanot, odgovornosta na koordinatorot na mestoto na nastanot }e se promeni. Gaseweto na poàrot i ~isteweto na ostatocite moè da e vo tek, no tehni~arite (isleditelite na avionski nesre}i) i personalot za identifikacija na `rtvite moè da otpo~ne so operacijata pod svoja sopstvena komanda. Koordinatorot na mestoto na nastanot treba da prodolì da obezbeduva podr{ka {to e potrebna za ovie specijalni grupi.

2.4.2. Re{etka (vidi slika br. 1)

Na isleditelite, personalot za ras~istuvawe, saniraweto na `rtvite i timot za identifikacija }e im treba to~na lokacija na mapa na oblasta zafatena so nepogoda so cel da im ovozmoì soodvetno istraùvawe i to~no zapi{uvawe na pronajdocite. Za golema oblast zafatena so nepogoda, vozdu{noto fotografirawe moè mnogu da pridonese vo podgotovkata na mapite ili planovite, dodeka za zgradite posledovatelno nabrojanite katovi vo planovite e dovolno.



27

Za lokacii kako avionskite pisti, poliwata i drugite delovi kade mestoto e relativno zafateno se prepora~uva re{etka. Ovaa, nakratko sodrì osnovna linija izbrana od ili pome|u fiksirana i prepoznatliva to~ka na zemjata, i paralelni linii markirani odnadvor so lenta na interval od 10 metri za da formira kvadrati vo koi se prebaruva metodolo{ki; re{etkata mora da go pokrie celoto mesto na nepogodata.

Dokolku incidentot se slu~i na nedostapen teren, iskustvoto pokaùva deka re{etkata, so svoite regularni kvadrati, sekoga{ ne e najkorisen sistem. Podobra opcija vo ovie slu~ai e da se dobijat vozdu{ni fotografii i mapi, ili to~no skicirawe na zemjata {to se pokriva i potoa da se podeli na sektori vrz osnova na prirodni ili karakteristiki napraveni od ~ovekot kako re~ni obali, prepreki od ìva ograda, poliwa, pati{ta, karpi ili zgradi. Ovie sektori ponatamu moàt da bidat podeleni vo pomali, za polesna kontrola.

Se podgotvuva karta {to odgovara na sekoj sektor, jasno pokaùvaj}i ja re{etkata ili glavnite fiksni to~ki, i se pravat soodveten broj na kopii. Drugite operacii za istraìuvawe i sanirawe }e se sproveduvaat na sli~en metodolo{ki na~in, sledej}i ja procedurata za sanacija na teloto, so cel da obezbedi deka sekoj del od mestoto e soodvetno istraèno i deka site relevanini pronajdoci se precizno zabelezani.

Kakov sistem da se upotrebuva, prv personal {to vleguva vo oblasta {to se istraùva isleditelite za fizi~ki dokazi koi odat vo ista linija, sledeni od planer koj gi zaveduva site pronajdoci vo planovite, a posle specijalistite koi go oblikuvaat teloto, sopstvenosta, kako timot za obnovuvawe na dokazite, tehni~kite islediteli, i ako treba vo soodveten medicinskiot personal.



28

Figura 1. Primer za re{etka od avionska nesre}a vidi original

Ova e drugo

Identifikacija na `rtvi od nesre}i

Upatstvo za upotreba na DVI setot formulari na INTERPOL

Op{to



29

Setot na formulari DVI se upotrebuva vo slu~aj na golemi katastrofi kako i vo poedine~ni slu~ai – posebno, koga podatocite vo odnos na poznato, is~eznato lice ili nepoznat mrtov ~ovek treba da se ispratat vo druga zemja. Dokolku se upotrebuva setot na formulari vrskata za brojot na detalot (pr. AM-18/2 Hi PM-43/02/4) }e ovozmoì to~en prenos na podatoci. Odredenite instrukcii za upotreba na AM i PM formularite se dadeni na strana 2 i 3 od omotot.

Popolnuvawe na izve{taite, koga slu~ajot e zatvoren

Koga }e se napravi identifikacija i koga }e se popolni izve{tajot za sporeduvawe, AM i RM formularite treba da se spojat vo eden izve{taj. Site AM formulari treba da bidat probu{eni so dupki pokraj desniot kraj; i site RM formulari da bidat probu{eni pokraj levata strana; stranite S1 i slednite treba da se smestat na takov na~in {to brojot na stranite {to odgovaraat da bidat edna kon druga (òlta-rozeva, òlta-rozeva) so koi podatocite {to odgovaraat moàt da se sporeduvaat strana po strana.

Izve{tajot za identifikacija na `rtvata e finalen dokument {to treba da se popolni, i {to go zatvora slu~ajot.

Ova e drugo

Simon ovde fali edna slrana, taa e po gre{ka izbri{ana, ako ima potreba isprati ja }e ja prevedeme pak.

Formular za identifikacija na `rtvi na INTERPOL, Sekcija F1 i F2

Op{ti informacii

Formularot za identifikacija na `rtvite na INTERPOL se sostoi od nekolku sekcii – podeleni vo dve grupi:

1) òlti formulari za vpi{uvawe na poslednite poznati podatoci za isceznati lica;

2) rozevi formulari za vpi{uvawe na site pronajdoci vo odnos na mrtvi lica.

Identifikacijata na mrtvite tela moè da se napravi dokolku podatocite vpi{ani vo rozoviot formular vo odnos na ova telo moàt da se sporedat so, i prika~ano e sovpa|awe, podatokot vpi{an vo òltite formulari vo odnos na nekoi is~eznati lica. Dokolku identifikacijata e napravena, vklu~enite eksperti }e go popolnat izve{tajot za identifikacija, kako pretpostavka za izdavawe na posmrtnica i osloboduvawe na teloto za pogrebuvawe.

Identifikacijata na mrtvoto telo moè da se postigne na nekolku na~ina, vo odnos na vidot na podatocite koi se koristat.

Formular na INTERPOL za identifikacija na `rtvite e postaven na na~in, da sekciite vo koi se vpi~ani istite podatoci se markirani (zolto), a sekcijata F1 i F2 (rozevo); bidej}i za specijaliziranite re~nici, tie moraat da bidat ispolneti od obu~eni zabni tehni~ari. KOMPJUTERSKA OBRABOTKA: BLAGOJA NAJDOVSKI, daktilograf internacionalen velemajstor


30

Upatstvo za upotreba –

Sekcija F1 i F2 AM (òlta)

Ovoj formular e namenet za vpiùvawe na site zabni informacii sobrani od zabniot zapisnik za praktikuvawe ili drugi izvori.

Vo sekcijata F1, obezbedi da evidencioniot broj e jasno ozna~en – i deka polot e jasno ozna~en (vo kutiv~iwata gore). Popolni gi site detali {to se baraat podolu. Pod „Okolnosti na is~eznuvawe“, daj go najkratkiot vozmoèn policiski komentar. Pod „Zabna informacija“, vpi{i nekoja dopolnitelna informacija dobiena od policijata, od familijata ili drugi. Pobaraj od policijata – i vpi{i – to~no ime, adresa i telefonski broj od zabarot/institucijata od koja zapisot na pr. e dobien, i vpi{i go vaè~kiot period (edna godina).

Pismenite izve~tai treba da bidat originali ili dobri fotokopii.

Obezbedi da site rentgenski snimki, modeli, fotografii se jasno obeleàni so imeto na pacientot, ime na zabarot, denot na izloùvaweto ili proizvodstvo, dokolku ne mora sam da go napravi{.

Vo sekcijata F2, treba da se vpi{i posledniot poznat zaben status za is~eznatata li~nost. Statusot moè da se vospostavi preku izvlekuvawe od – i povtorno sreduvawe na podatocite vpi{ani vo edna ili pove}e zabni zapisi – ili odvoeno od rentgenot/modelite, fotografii ili drug proizvoden materijal. Poeni so posledno vnesuvawe vo pismeniot zapis i raboti nanazad; na toj na~in, site prethodni tretmani sega pokrieni so posledniot tretmen moàt da se otpi{at. Ozna~i go poramnuvaweto so koristewe na glavniot sistem na bukvi; M – mesialen, O – oklusalen, D – distalen, V – vestibularen, L – lingvalen; dokolku drugi kratenki se koristat, ve moiime objasnete gi vo edna od kvadratite podolu. (Bele{ka: }e ima bele{ka samo za tretmanot/uslovite vsu{nost opi{ani ili videni vo materijalot) – Ponatamu, prikazi gi na zabna tabla lokacijata i iznos na site popolneti ne{ta i drugi vpi{ani uslovi kako sega spored va{eto preureduvawe na podatocite. Za razlikuvawe vo boja, koristi crna za amalgam, crvena za zlato, zelena za zabno oboeni materijali.

Za izvadeni zabi ili neoblikuvanite, stavi golem X preku soodveten zaben kvadrat. Dokolku zapisot za prakti~ari vklu~uva dentalna tabla, sporedi ja so tvojata i obezbedi da se ozna~eni. Ne se dvoumete da go kontaktirate praktikumot za razjasnuvawe dokolku se dvoumite. Dokolku rentgenot i/ili drugi materijali se vozmo`ni, ozna~i – vo soodvetnite kvadrati – vidot, godina na izloùvawe ili proizvodstvo, kako i sostojba na zabite. Na kraj, zapi{i godina i vreme na is~eznuvawe. Koga sekcijata F2 e zavr{ena, vpi{i ime, adresa, tefefonski broj (ili slu`ben pe~at) vo kvadratot na dolniot del od sekcijata F1. Na kraj, vnesi ja datata na kompletirawe nad va{iot li~en potpis.

Zapomni – ova e legalen dokument, zatoa ~uvajte celosna kopija za va{e dosie. Isto taka, napravi kopija na site originali so zapi{an materijal, pred da go vratite na prakti~arot.


Documents

KOMPJUTERSKA OBRABOTKA - vistinomer.mkvistinomer.mk/wp-content/uploads/2016/08/INTERPOL-MAKEDONSKI... · institut za sudska medicina, kriminalistika i medicinska deontologija pri