KOMUNICIRANJE Z MLADIMI NA PRIMERU MLADINSKEGA …Komuniciranje z mladimi na primeru mladinskega hotela Stran 4 KOMUNICIRANJE Z MLADIMI NA PRIMERU MLADINSKEGA HOTELA Ključne besede:

Jože Praper

KOMUNICIRANJE Z MLADIMI NA PRIMERU MLADINSKEGA HOTELA

Diplomsko delo

Maribor, september 2010

Komuniciranje z mladimi na primeru mladinskega hotela Stran 1

Diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa

KOMUNICIRANJE Z MLADIMI NA PRIMERU MLADINSKEGA HOTELA

Študent: Joţe Praper

Študijski program: UN ŠP Medijske komunikacije

Smer: Medijska produkcija

Mentorica: Doc. dr. Suzana ŢILIČ FIŠER

Lektorica: Tanja OZVATIČ, prof.

Maribor, september 2010

tft #,* *r *r,,'orch ni k*.ratuna! niStv* in i*fnrm*ti 'rtr

Imtfan*r,,a ulir* 17)0{}t] h4aribar

Stevilka: BMK-25Datum in kraj: 27.08.2010, Maribor

Na osnovi 330. dlena Statuta Univerze v Mariboru (Ur. l. RS, 3t. 1, / 2010)

SKLEP O DIPLOMSKEM DELU

loi,etu Praperiu, Studentu univerzitetnega Studijskega programa Medijskekomunikacije, smer Medijska produkcija, se dovoljuje izdelatt diplomsko delo pripredmetu Uvod v komuniciranje.

MENTORICA: doc. dr. SuzanaZilit FiSer

Naslov diplomskega dela:KOMUNICIRANTEZ MLADIMI NA PRIMERU MLADINSKEGA HOTELA

Naslov diplomskega dela v angleSkem jeziku:COMMUNICATING WITH YOUNG PEOPLE IN THE CASE OF THE YOUTHHOSTEL

5. Diplomsko delo je potrebno izdelati skladrto z "Navodrh za izdelavo diplomskegadela" in ga oddati v treh izvodih (en vezanrzvod in dva nevezana tzvoda) ter enizvod elektronske verzije do 27.08.2011v referatu za Studentske zadeve.

Pravni pouk: Zoper ta sklep je moZnaprltolba na senat dlanice v roku 3 delovnih dni.

Obvestiti:. kandidata,. mentorico,o odloZiti v arhiv.

7.

2.

3.

4.


ZAHVALA

Zahvaljujem se mentorici doc. dr. Suzani Ţilič Fišer

za pomoč in vodenje pri opravljanju diplomskega

dela. Hvala tudi očetu in materi, ki sta me podpirala

in verjela vame ter mi omogočila študij.

Posebna zahvala velja bratu Primoţu, ki mi je

pomagal in me spodbujal skozi vsa leta študija ter

pri diplomskem delu.


KOMUNICIRANJE Z MLADIMI NA PRIMERU MLADINSKEGA

HOTELA

Ključne besede: komuniciranje z mladimi, mladinski hoteli, novi mediji

UDK: 316.77:316.653(043.2)

Povzetek

Diplomska naloga obravnava komuniciranje z mladimi na primeru mladinskega hotela,

kateremu so odnosi z javnostmi mladih še posebej pomembni. Poudarek je na obravnavi

novih elektronskih oz. sodobnih medijev, povezanih z internetom in mobilnimi telefoni.

Ugotovitev diplomske naloge je, da delež komuniciranja mladih z novimi mediji raste in da

vedno več mladinskih hotelov uporablja nove medije, kot so spletne strani, Facebook,

Netlog, RSS, YouTube, Twiter, Flicker, za predstavljanje, promoviranje in tudi siceršnjo

vsakdanjo komunikacijo z notranjimi in zunanjimi javnostmi.


COMMUNICATING WITH YOUNG PEOPLE IN THE CASE OF

YOUTH HOSTEL

Key words: Communicating with young people, youth hostels, new media.

UDK: 316.77:316.653(043.2)

Abstract

This thesis deals with communicating with young people in the case of the youth hostel to

which the public relations of young people are particularly important. Emphasis is on the

new electronic or. modern media related to the Internet and mobile phones. The

conclusion of this work is that the proportion of young people who communicate through

new media is growing and that more and more youth hostels using new media like

websites, Facebook, Netlog, RSS, YouTube, Twitter, Flicker to represent, and promote in

current everyday communication with internal and external public.


VSEBINA

1 UVODNI DEL ............................................................................................................. 7

1.1 UVOD ..................................................................................................................... 7

1.2 OPREDELITEV PROBLEMA, HIPOTEZE. ..................................................................... 7

2 KOMUNICIRANJE Z MLADIMI .......................................................................... 10

2.1 OPREDELITEV SPLOŠNIH ZNAČILNOSTI MLADINSKIH HOTELOV ............................. 10

2.2 JAVNOSTI ............................................................................................................. 11

2.3 NOTRANJE JAVNOSTI ............................................................................................ 13

2.4 ZUNANJE JAVNOSTI .............................................................................................. 13

3 VLOGA MEDIJEV V KOMUNICIRANJU Z MLADIMI ................................... 15

3.1 KOMUNICIRANJE .................................................................................................. 16

3.2 KAJ MEDIJI (PO URADNI DEFINICIJI ZAKONA O MEDIJIH) NISO ............................... 19

3.3 TRADICIONALNI MEDIJI ........................................................................................ 20

3.4 NOVI MEDIJI ......................................................................................................... 20

4 KOMUNICIRANJE MLADINSKIH HOTELOV V SLOVENIJI ...................... 23

4.1 PREGLEDNA TABELA MLADINSKIH HOTELOV V SLOVENIJI .................................... 23

4.2 PREGLEDNA TABELA NAČINOV KOMUNICIRANJA IN NOVIH MEDIJEV .................... 24

4.3 POVZETEK IN ANALIZA DOBLJENIH REZULTATOV ................................................. 25

5 PREDLOG KOMUNICIRANJA V ŠTUDIJI PRIMERA, KOMUNIKACIJSKI

NAČRT ............................................................................................................................... 30

5.1 OSNOVNE INFORMACIJE O MLADINSKEM HOTELU, PREDNOSTI IN PRILOŢNOSTI .... 30

5.2 OBLIKUJEMO PODOBO .......................................................................................... 30

5.3 DOLOČIMO SPOROČILO ......................................................................................... 31

5.4 PREGLED PREDLOGOV ZA KOMUNICIRANJA ZA MLADINSKI HOTEL RAVNE ......... 32

6 SKLEP ........................................................................................................................ 35

7 VIRI IN LITERATURA ........................................................................................... 36

7.1 SPLETNI VIRI ........................................................................................................ 37

8 PRILOGE .................................................................................................................. 40


1 UVODNI DEL

1.1 Uvod

Diplomska naloga obravnava komuniciranje z mladimi na primeru mladinskega hotela.

Naslovna tema komuniciranja je v kontekstu mladih obravnavana skozi nove medije, ki

imajo vedno večjo veljavo.

Uvodoma opredelimo temeljne pojme komuniciranja in mladih ter definiramo splošne

značilnosti mladinskih hotelov. Nadaljujemo s poglavjem o komuniciranju z mladimi, kjer

podrobneje obravnavamo značilnosti mladinskih hotelov, notranjih in zunanjih javnosti in

metode ter orodja komuniciranja. Poglavje o medijih razdeli komuniciranje na

tradicionalne medije, nove medije in načine komuniciranja, ki po definiciji niso mediji.

Sledi osrednji del empirične raziskave, kjer smo analizirali mladinske hotele v Sloveniji in

ugotavljali, v kolikšni meri uporabljajo nove medije, kdaj so jih pričeli uporabljati oz. ali

jih v bliţnji prihodnosti nameravajo uporabljati.

1.2 Opredelitev problema, hipoteze.

Da bi lahko mladinski hotel predstavili v javnosti, ga moramo najprej spoznati sami in se

zavedati njegovih lastnosti. To pomeni, da moramo poznati njegove dobre in slabe strani.

Preden se lotimo komunikacije z javnostmi, zato z oţjo delovno skupino mladinskega

hotela izdelamo analizo prednosti in slabosti, priloţnosti in nevarnosti ter oblikujemo

vlogo in poslanstvo mladinskega hotela. (Cepin in drugi 2005)

Z odgovori na vprašanja izdelamo osebno izkaznico mladinskega hotela, v katero vpišemo

namen mladinskega hotela in cilje, ki jih ţelimo s svojim delom doseči. Zapisana osebna


izkaznica nam pomaga predstaviti mladinski hotel svojim sodelavcem in tudi drugim, za

katere ţelimo, da nas poznajo in razumejo. (Cepin in drugi 2005)

Zastavimo si cilje, ki jih ţelimo s komunikacijo doseči: akcijski cilji so konkretni in

merljivi, kot npr. število gostov na leto; »image« cilji pa pomenijo ustvarjanje prepoznavne

podobe mladinskega hotela v javnosti, promocijo novega programa.

(Cepin in drugi 2005)

Pozicioniramo mladinski hotel.

Cilj naloge je podati pregled javnosti in načinov oziroma orodij komuniciranja medijev na

osnovi primera izgradnje mladinskega hotela.

Hipoteza: vloga novih medijev pri komunikaciji z mladimi na področju mladinskih hotelov

je vedno večja.

Ko izrišemo zemljevid deleţnikov, preverimo svoje odnose do posameznega deleţnika in

ugotovimo, ali je ta takšen, kakršnega ga ţelimo. Pri odgovarjanju na to vprašanje iščemo

pot po našem zemljevidu deleţnikov, po kateri bi se lahko začeli premikati v ţeleni smeri.

Zato moramo najprej ugotoviti, kje smo, kam ţelimo priti in kdo nam pri tem lahko

pomaga oziroma kdo nas ovira. (Cepin in drugi 2005)

Izvedemo raziskavo o lastni ponudbi. Preverimo svojo ponudbo med uporabniki, ki jim je

namenjena, in njihov odziv.

Pripravimo načrt komuniciranja. Pri oblikovanju načrta komuniciranja si nujno zastavimo

sledeča vprašanja:

- kje smo danes? – analiza trenutne situacije;

- kam bi radi prišli? – trţna objektivnost;

- kako pridemo do tja? – strategija in akcije.

Pripravimo posamezne aktivnosti v celotnem načrtu:

a) opredelimo osnovne informacije;

b) oblikujemo podobo;

c) določimo sporočilo;


d) odločimo se za tehnike komuniciranja:

a. plakati, posebni dogodki, članki, oglasi, javne objave, letaki, oddaje, pisma,

brošure,

b. tradicionalni mediji: časopis, radio, televizija,

c. novi mediji: svetovni splet;

e) izdelamo operativni načrt, ki opredeljuje: vrsto medija, vrsto objave, število

izvodov oziroma način objave, okvirne stroške, predviden čas izvedbe, zadolţeno

osebo.



2 KOMUNICIRANJE Z MLADIMI

Komuniciranje z mladimi ima določene posebnosti. Ključno zanj je razumevanje pomenov

besed in simbolov na obeh straneh komunikacije. Pomembno je torej, da z mladimi

komuniciramo v njihovem jeziku.

Pomemben pojem so tudi povratne informacije. Prav po tem se enosmerno komuniciranje,

pri katerem vir ne ve – ali ga ne zanima, - kakšen je odziv prejemnika, razlikuje od

dvosmernega komuniciranja, kjer lahko prejemnik komentira ali celo spremeni dogajanje z

odgovorom na sporočilo.

2.1 Opredelitev splošnih značilnosti mladinskih hotelov

Hostli (ali mladinski hoteli) zagotavljajo kratkoročno nastanitev potnikom. V mladinskem

hotelu se najame posteljo (včasih pograd) v spalnici, kjer si več ljudi deli skupno

kopalnico, kuhinjo, bivalni prostor in sobe. Pogosto so na voljo tudi zasebne sobe.

Prednost mladinskih hotelov je, da se popotnik spozna z drugimi potniki z vsega sveta.

Običajno so manj formalni in cenejši kot hoteli. Najpogosteje jih uporabljajo mladi potniki.

V preteklosti so mnogi mladinski hoteli uvedli starostne omejitve, danes pa je običajneje,

da sprejmejo goste vseh starosti. V nekaterih delih sveta so mladinski hoteli splošno znani

kot "backpackers", zlasti v Avstraliji in Novi Zelandiji. Nekateri mladinski hoteli tudi

omogočajo dolgoročno stalno prebivališče lokalnim, prehodnim gostom, brezdomcem ali

ljudem v teţavah, ki nimajo drugih moţnosti. Tradicionalno mladinski hoteli tem

skupinam ljudi ponujajo stanovanja brez kakršnih koli stroškov v zameno za gospodinjska

dela, kar je veliko manj pogosto v sodobni druţbi, vendar mnogi mladinski domovi

zaposlijo svoje rezidente za daljši čas npr. kot receptorje v zameno za brezplačno

nastanitev (Worldiq 2010).

V Sloveniji se je razcvet mladinskih hotelov še posebej pričel po objavi razpisa Republike

Slovenije za sofinanciranje izgradnje mladinskih hotelov iz nepovratnih sredstev

strukturnih skladov Evropske unije (EU). Razpis predvideva sistematičen pristop

mladinske organizacije k načrtovanju, izgradnji in upravljanju mladinskih hotelov, pri


čemer ima pomembno vlogo tudi obveščanje in informiranje oziroma komuniciranje z

javnostmi. (Urad RS za mladino 2010)

V Sloveniji so mladinski hoteli organizirani v okviru javnih zavodov, del pa jih deluje kot

gospodarske druţbe. Javni zavod kot oblika organiziranosti izhaja iz dejstva, da so javni

zavodi praviloma bolj upravičeni do nepovratnih sredstev EU, tako v fazi izgradnje kot v

fazi izvajanja mladinskih programov.

Mladinski hoteli nudijo relativno poceni prenočišča tako v sobah kot na pogradih (skupna

leţišča), običajno jih vodijo mladi, obiskovalcem nudijo tudi moţnosti nekaterih dodatnih

storitev, kot so mini kuhinja, pralnica, shranjevanje koles, klubski programi.

2.2 Javnosti

Mnogi teoretiki so javnosti opredelili iz socioloških pogledov razvrstitve socialnih enot na

socialne kategorije, socialne agregate in skupine. Ugotovili so, da je javnost nejasno

opredeljen tip socialne kategorije. V socialni kategoriji ljudje niso povezani zaradi fizične,

zunanje realnost, marveč po presoji opazovalcev, ki so pri njih opazili eno ali več skupnih

značilnosti.

Ko komunikator naslovi na sloj (kategorijo) ali na več slojev svoje sporočilo, se s stališča

komunikatorja spremene v javnost. Za obstoj javnosti ni potreben dejanski sprejem

komuniciranega sporočila, marveč zadostuje domneva, da je neki del zamišljene javnosti

sporočilo sprejel in ga zaznal.

Posamezne javnosti so večje enote in jih je zato moč razdeliti še v podenote. To nam

pokaţe zgled potrošniške javnosti, na katero se obrača šef reklame ali oglaševalec.

Podenota lahko temelji na statusni stratifikaciji ali pa na slojevitosti glede na demografske

značilnosti; obstajajo podenote odličnih odjemalcev, pa tudi diskriminiranih ljudi, dalje

podenote predmestnih ljudi ali pa delavcev, otrok in mladine, gospodinj in podobno.

Javnost je socialna kategorija, ki zajema »atomizirane«ljudi, med katerimi ni odnosov

komuniciranja. Višja stopnja javnosti je aktivna javnost, ki sodeluje pri določenih

vprašanjih javnega ţivljenja in ni več nepovezana socialna enota, kajti veţe jo

razpravljanje o določenem vprašanju; povezana je s komunikacijskimi vezmi mnoţičnih


medijev. Pereče vprašanje poveţe pripadnike javnosti v trdnejšo socialno enoto. (Vreg

2000)

Vreg opredeljuje javnosti v smislu interesnih skupin kot posebne javnost:

"Množične interesne skupine (sindikati, kmetje, zeleni itd.) predstavljajo interese posebnih

javnosti in govore v njihovem imenu. Posebne javnosti med seboj niso interesno povezane

in niso motivirane za usklajeno delovanje. Nekateri problemi pa se nanašajo na vse

posebne javnosti, ki tako presežejo svojo interesno »omejenost« in se zlijejo v občo

javnost. (Vreg 2000, 36)

Tako lahko razločujemo več javnosti: obče javnosti strokovne javnosti in posebne

javnosti. O njih Vreg prav:

Obče javnosti:

"Občo javnost sestavljajo ljudje, katerih pozornost je obrnjen k vrsti političnih dogodkov

nasploh; zanimajo jih zunanja in notranja politika, gospodarska vprašanja, socialni in

zdravstveni problemi populacije, inflacija, nezaposlenost družbeni standard. Veliki

informativni tisk in drugi mediji so predvsem sredstva obče javnosti. " (Vreg 2000, 36)

Strokovne javnosti:

"Strokovne javnosti so profesionalne skupine, ki imajo svoje organizacije, svoje vzorce

vedenja in svoje etične kodekse. To so organizacije arhitektov, zdravnikov, pravnikov,

politologov, sociologov, fizikov, komunikologov, kemikov in drugih strokovnjakov. V

javnosti skušajo uveljaviti svoje strokovne rešitve (tipe bolnic urbanistične načrte, itd.).

(Vreg 2000, 36)

Posebne javnosti:

"Posebne javnosti so tiste, ki jih zanima le določen sektor dejavnosti, na primer kmetijstvo,

šolstvo, zdravstvo in podobno. Posebne javnosti imajo svoje organizacije, ustaljene

pozicije, svojo ideologijo, svoje medije in v mnogih primerih tudi svoje poklicne govornike

(zdravniška združenja, kmečke organizacije, sindikati). " (Vreg 2000, 36).

Vse javnosti, ki so delne se usmerjajo na neko »občo javnost«, ki pa v dejanskosti ne

obstaja. (Vreg 2000)

Odnosi z javnostmi so panoga, ki se ukvarja z ugledom organizacij (ali izdelkov, storitev

oziroma posameznikov), s ciljem doseči razumevanje in podporo zanje. Bistvo odnosov z


javnostmi je sloves – posledice tega, kar naredite, kar rečete in kar drugi pravijo o vas.

(Theaker 2004)

Javnost so ljudje, ki so soočeni z določenim problemom in razpravljajo o njegovi

morebitni rešitvi. Za opredelitev javnosti je pomembno, da med ljudmi poteka neki

mnenjski proces, ki je temelj oblikovanja javnega mnenja o kakem spornem vprašanju. V

stroki odnosov z javnostmi nastopa pojem javnosti v tem zadnjem pomenu. Torej osnova

za nastanek javnosti so deleţniki. Slednje pa postanejo, če se tudi organizacijsko aktivirajo,

aktivistične skupine, ki svojo mnenjsko moč preoblikujejo v materialno.

Običajno so javnosti razdeljene na:

notranje javnosti in

zunanje javnosti.

(Verčič in drugi 2002)

2.3 Notranje javnosti

Notranje javnosti mladinskega hotela predstavljajo člani organizacije, člani

organizacijskega odbora pri gradnji, zaposleni v organizaciji, svet zavoda. Vzroki za

nastanek notranjih javnosti so »trdo delo«, plače, kritičnost ljudi, sodelovanje, nujnost.

Pri komuniciranju z notranjo javnostjo se pojavljajo naslednje oblike: individualni

razgovori, razgovori s skupino, nagovor vodstva zaposlenim, srečanja nameščencev vse

organizacije, hišni časopis, pismo zaposlenim, elektronska pošta, sporočila ob plačilnih

listah, predstavitve, proslave ob praznikih. (Cepin in drugi 2005)

2.4 Zunanje javnosti

Zunanje javnosti mladinskega hotela predstavljajo potrošniki, lokalna skupnost, drugi

nosilci turističnega razvoja, dobavitelji, povezave v stroki in panogi – sponzorji in

partnerji, institucije, ki zagotavljajo in kontrolirajo porabe sredstev. (Jurše 1993)


Vloga odnosov z javnostmi kot instrumenta komuniciranja se v razmerah, ko uporabniki

zahtevajo boljšo informacijo, večjo vrednost in boljši servis, povečuje. Vendar pa morajo

biti odnosi z javnostmi kot ključni del vključeni v celoten komunikacijski načrt.

Ena od glavnih nalog strokovnjakov na področju odnosov z javnostmi je najti in ustvariti

ugodne novice o organizaciji, produktih in ljudeh, kar zahteva ustrezno usposobljenost

specialistov za odnose za javnostmi. Le-ti morajo doseči, da bodo mediji in drugi

komunikacijski kanali novice sprejeli, kar zahteva od njih komunikacijske veščine in

sposobnost razvijanja medsebojnih razmerij. (Jurše 1993)

Navedeno velja tudi za nove medije, ker se računalniška znanja marsikdaj zamenjuje za

znanja strokovnjakov za odnose z javnostmi. Komuniciranje z novimi mediji zahteva tudi

znanja upravljanja in uporabe sodobnih elektronskih naprav in prav na tem segmentu je

temu povpraševanju nujno slediti.


3 VLOGA MEDIJEV V KOMUNICIRANJU Z MLADIMI

Kdo so mladi?

Po opredelitvi Urada RS za mladino štejemo v Sloveniji med mlade tiste osebe, ki so stare

od 15 do 29 let, torej v ţivljenjskem obdobju, ko se največ izobraţujemo. V evropskih

drţavah kot kriterij postavljajo tudi druga starostna obdobja, praviloma je zgornja starostna

meja 30 let. (SURS 2010)

"V Slovenji živi približno 300.000 prebivalcev v starosti od 15 do 25 let. Po segmentacijski

analizi podatkov so jih na Mediani razdelili v tri osnovne skupine, ki jih ločuje predvsem

življenjski slog: trendovske uživače, dinamične najstnike in umirjene povprečneže.

V nekaj podjetjih in medijskih agencijah smo povprašali, kako pomembna je za njih ciljna

skupina mladih, kje, kako in kdaj jih ujeti, ali so še ulovljivi v klasičnih medijih ali pa so

bolj dosegljivi drugje, s kakšnimi težavami se srečujejo pri načrtovanju oglaševalskih

akcij, ki ciljajo na mlade. (Marketing magazin 2010)

O mladih, njihovih načinih izraţanja in interesih, nekaj izjav vodilnih ţensk, ki imajo

opravek z mladimi:

"Mladi opazijo le tisto, kar jih res zanima. Ni dovolj, da so le v vlogi opazovalca, ponuditi

jim je treba aktivno sodelovanje," pravi Rosana Turk, vodja oddelka brezalkoholnih pijač,

sektor marketing, iz Droge Kolinska.

Eva Aljančič, vodja tržnega komuniciranja pri Si.mobilu, je prepričana, da so mladi tisti,

ki prvi osvojijo nove medije in trende, zato je le-te nujno uporabljati pri načrtovanju

oglaševalskih akcij: "Nenehno moramo spremljati trende in razvoj medijev, s poudarkom

na internetu."

"Mladi so težko ulovljiva ciljna skupina v tradicionalnih, pasivnih medijih, ne pa tudi v

digitalnih. Na mobilnikih in internetu jih je mogoče ciljati bistveno bolje kot kdaj koli

prej," pravi Barbara Modic, direktorica podjetja Pristop Media.

Simon Šketa, vodja službe za odnose z javnostmi v Mobitelu, pa še dodaja, da so mladi zelo

specifična ciljna skupina, dinamični, odprti za novosti in polni pričakovanj, hkrati pa

cenovno občutljivi, odzivni in komunikativni. Zato zahtevajo vso pozornost in najboljšo

vrednost za svoj denar. " (Marketing magazin 2010)


Medij je oblika mnoţičnega komuniciranja, katere glavni namen je dnevno ali periodično

ustvarjanje in razširjanje uredniško oblikovanih medijskih vsebin, ki se posredujejo

širšemu občinstvu z namenom obveščanja in zadovoljevanja kulturnih, izobraţevalnih ter

drugih potreb javnosti, in so v pisni, zvočni in/ali slikovni obliki dostopne javnosti na

kateri koli način in na kateri koli napravi ali nosilcu. Mediji so zlasti časopisi in revije,

televizijski radijski programi, videi in radii na zahtevo, elektronske publikacije in druge

oblike dnevnega ali periodičnega objavljanja uredniško oblikovanih medijskih vsebin, ki

ustrezajo definiciji medija iz prejšnjega stavka. (Zakon o medijih – osnutek 2010)

3.1 Komuniciranje

Komuniciranje izhaja iz glagola komunicirati, ki ga Slovar slovenskega knjiţnega jezika

opredeljuje kot: 1. izmenjavati, posredovati misli, informacije, sporazumevati se in 2. biti

razumljiv, sprejemljiv. (SSKJ, 2010)

Komuniciranje je ena tistih človeških dejavnosti, ki jih vsi prepoznajo, a le redki

zadovoljivo definirajo. Komuniciranje, je televizija je pogovor z nekom, naša pričeska,

širjenje informacij, literarna kritika: seznam je neskončen. To je ena izmed teţav, s

katerimi se spoprijemajo akademiki: ali ploh lahko imamo za »študijski predmet« nekaj,

kar je tako mnogostransko in raznoliko, kot je človeško komuniciranje? (Fiske 2005).

Obstajata dve poglavitni šoli preučevanja komuniciranja: šola procesa in semiotska šola.

(Fiske 2005)

Šola procesa vidi komunikacijo kot prenašanje sporočil. Zanima jo, kako sporočevalci in

prejemniki kodirajo in razkodirajo, kako oddajniki uporabljajo kanale in medije

komuniciranja. Zanima jo učinkovitost in natančnost. Komuniciranje vidi kot proces, s

katerim človek vpliva na vedenje ali razmišljanje drugega. Če je vpliv drugačen ali manjši

od vpliva, ki je bil predviden, potem šola procesa navadno govori o komunikacijski napaki

in pregleda stopnje procesa, da bi ugotovili, kje se je zalomilo. (Fiske 2005)

Semiotska šola vidi komuniciranje kot oblikovanje in izmenjavanje pomenov. Zanima jo,

kako sporočila ali teksti delujejo vzajemno z ljudmi, da bi ustvarili pomene: zanima jo


torej vloga besedil v naši kulturi. Uporablja strokovne izraze kot signifikacija in ne vidi

nerazumevanj kot nujnega dokaza komunikacijske napake – lahko so rezultat kulturnih

razlik med prejemnikom in sporočevalcem. Za Semiotsko šolo preučevanje komuniciranja

pomeni preučevanje kulture in besedil. Poglavitna metoda preučevanja je semiotika (veda

o znakih in pomenih). (Fiske 2005)

Šola procesa ponavadi črpa iz druţboslovnih ved, zlasti sociologije in psihologije, in se

praviloma nanaša na komunikacijska dejanja. Semiotska šola navadno črpa iz jezikoslovja

in umetniških predmetov in se praviloma nanaša na komunikacijska dela. Vsaka šola po

svoje interpretira definicijo komuniciranja kot druţbeno interakcijo prek sporočil. Šola

procesa definira druţbeno interakcijo kot proces, s katerim se en človek nanaša na druge

ali pa vpliva na vedenje, razmišljanje ali čustven odziv drugega - in seveda nasprotno.

Semiotska šola pa definira druţbeno interakcijo kot tisto, ki določa posameznika kot člana

določene kulture ali druţbe. (Fiske 2005)

Cilj komuniciranja je ustvariti širše in globlje razumevanje med organizacijami,

posamezniki, javnostmi in mediji, z ţeljo doseganja boljše usklajenosti. Da bi se lahko

razumeli z drugimi, moramo najprej razumeti sebe. Pri tem nam lahko pomagata kakovost

informacij in način komuniciranja. Nestrukturirane in nepovezane informacije odraţajo

notranjo neusklajenost in površnost. (Bačovič Dolinšek 2007)

Cilj komuniciranja je oblikovanje kulture razumevanja na osebni in druţbeni ravni.

(Bačovič Dolinšek 2007)

Pri komuniciranju z mladimi, še posebej mladinskih hotelov, identificiramo različne

moţnosti, orodja in načine. Posvetili se bomo raznovrstnosti tako medijev kot tudi načinov

obveščanja, ki ne spadajo med medije.

SPLETNA STRAN. V namen promocije bomo postavili spletno stran, na kateri

bomo sprotno obveščali o napredku izgradnje mladinskega hotela, dostopna bosta

fotogalerija poteka in video gradivo. Na strani bo moţnost dajanja pripomb, pohval

idej, uporabniki bodo imeli moţnost registracije, tako da se bodo lahko aktivno

vključili v proces izgradnje in kasneje tudi sodelovali pri prepoznavnosti hotela.

FACEBOOK. Izdelali bomo profil hostla na Facebooku, kjer bodo dostopne

podobne informacije kot na spletni strani. Tako bomo zajeli skupino ljudi, ki jim je

ta način komuniciranja všeč in ki ga mladi v veliki meri tudi uporabljajo.


LETAKI. Ob mejnikih, pomembnih dogodkih (poloţitev temeljnega kamna,

začetek gradnje, odprtje, …) bomo med ljudi delili letake, ki bodo opozarjali na

dogodke in vabili k udeleţbi.

TELEVIZIJA. Na internih kanalih televizij bomo objavljali sporočila, ki bodo

informirala javnosti, obveščala o dogodkih in vabila k udeleţbi.

RADIO. Na radijskih postajah bomo pripravili intervjuje z ljudmi, ki sodelujejo pri

izvajanju projekta in so pomembno doprinesli k realizaciji projekta.

NOVINARSKA KONFERENCA. Izvedli bomo novinarsko konferenco s

predstavitvijo mladinskega hotela, nanjo bodo povabljeni vsi mediji tako iz

lokalnega kot tudi iz vseslovenskega prostora (lokalni, regionalni, nacionalni

mediji).

SPOROČILA ZA JAVNOST. Ob primernih priloţnostih bomo medijem

posredovali sporočila za javnost, ki bodo obveščala o poteku in fazi izgradnje

mladinskega hotela.

RAZLAGALNA GRADIVA. Izdelali bomo razlagalna gradiva, v katerih bo

zapisano ozadje, vsebina, posledice in vplivi izgradnje mladinskega hotela.

Razlagalna gradiva bomo uporabili na novinarskih konferencah, ob odprtju in

ostalih dogodkih skozi izgradnjo mladinskega hotela.

PRIROČNIK NAJPOGOSTEJŠIH VPRAŠANJ IN ODGOVOROV. Izdelali bomo

priročnik, kjer bodo ţe zapisani odgovori na najrazličnejša najpogostejša vprašanja,

povezana z izgradnjo in delovanjem mladinskega hotela.

NOVINARSKA MAPA. Izdali bomo novinarsko mapo, v kateri bodo zbrana

pomembna pisna gradiva. Zasnovana bo kot paket različnih informacij in

dokumentov z ţe določeno strukturo.

Komunikacijski načrt je načrt, s katerim preko analize trenutnega stanja s trţno strategijo

objektivnostjo interakcijo določimo, kje smo danes, kam bi radi šli in kako pridemo do tja.


Pri analizi vloge medijev v komuniciranju z mladimi ločimo komuniciranje, ki poteka

preko kanalov, ki niso mediji, ter komuniciranje preko medijev, ki pa jih razdelimo na

tradicionalne in nove.


3.2 Kaj mediji (po uradni definiciji Zakona o medijih) niso

Zakon o medijih med drugim definira tudi, kaj mediji niso.

Mediji niso:

– bilteni, katalogi ali drugi nosilci objavljanja informacij, ki so namenjeni izključno

oglaševanju, poslovnemu komuniciranju, izobraţevalnemu procesu ali notranjemu

delu pravnih oseb ali drugih organizacij;

– šolska glasila;

– Uradni list Republike Slovenije, uradna glasila lokalnih skupnosti in druge uradne

objave oziroma nosilci objavljanja informacij, ki vsebujejo izključno vsebine,

katerih javna objava je predpisana;

– plakati, letaki, prospekti in transparenti;

– neplačana obvestila v obliki video strani brez avdiovizualnih programskih vsebin

ali avdiovizualnih komercialnih sporočil;

– spletna mesta oziroma storitve zagotavljanja ali distribucije vsebin, ki jih

proizvajajo uporabniki za namene skupne uporabe in izmenjave znotraj interesnih

skupin;

– objave na spletnih mestih, kjer je omejen krog oseb, ki lahko dostopajo do teh

vsebin;

– vse oblike zasebne komunikacije, kakršna je elektronska pošta, poslana omejenemu

številu prejemnikov;

– dejavnosti in storitve, katerih glavni namen ni zagotavljanje uredniško oblikovanih

ali pripravljenih vsebin, ampak so te vsebine vsebina le naključno povezane z

dejavnostjo ali storitvijo oziroma jo dopolnjujejo.

(Zakon o medijih – osnutek 2010)

V našem primeru bomo uporabili naslednje načine komuniciranja, ki niso mediji: bilteni,

katalogi, plakati, letaki, prospekti in transparenti, objave na spletnih mestih, kjer je omejen

krog oseb, ki lahko dostopajo do teh vsebin, vse oblike zasebne komunikacije, kakršna je


elektronska pošta. Torej se ne bomo posluţevali samo medijev, ki so to samo po definiciji

Zakona, ampak tudi ostalim načinom komuniciranja z mladimi ter načinom, s katerimi jih

v čim večji meri lahko doseţemo.

3.3 Tradicionalni mediji

Med tradicionalne medije spadajo: časopis, radio, televizija.

Časopisi in revije so najstarejši izmed tradicionalnih medijev. Njihovi začetki segajo ţe v

začetek novega veka z izumom tiskalnega stroja okoli leta 1455.

Radio je prvi med elektronskimi mediji, novost iz dvajsetih let 20. stoletja, ko se je začel

ponujati kot alternativa tiskanim informativnim medijem in je prinesel revolucijo v

komuniciranje in v zametke odnosov z javnostmi.

Televizija je radiu sledila, mnoţično je na trg prišla leta 1928.

3.4 Novi mediji

Novi mediji so se pojavili z razmahom interneta in mobilne telefonije. Obravnava novih

medijev je pomembna, saj vedno več mladih kot osnovno sredstvo za komuniciranje

uporablja prav te medije. Raziskave uporabe interneta kaţejo naslednje podatke:

– 82 % mladih iz Slovenije uporablja internet vsak dan (petek, 15. januar 2008

– vsak drugi Evropejec uporablja internet vsak dan. Med mladimi jih kar tri četrtine

internet uporablja dnevno;

O dostopu do interneta:

– V EU ima dostop do interneta 65 % gospodinjstev, 56 % jih na internet dostopa

preko širokopasovnega omrežja. A med posamezni državami so seveda razlike -

medtem ko ima na Nizozemskem dostop kar 90 % gospodinjstev (Luksemourg 87 %

Švedska 86 %, Danska 83 %, Nemčija 79 %), jih ima v Bolgariji le 30 % (Grčija in

Romunija 38 %). Slovenija sodi v sredino – 64 % slovenskih gospodinjstev ima

dostop do interneta;


– največji delež gospodinjstev, ki uporabljajo širokopasovni dostop, je na Švedskem:

80 %; na Nizozemskem 77 % in Danskem 76 %;

Kdo so najpogostejši uporabniki interneta:

- na ravni EU je tričetrt dnevnih obiskovalcev v starosti med 16 in 24 let. Zopet

prednjačijo Nizozemci: v tej starostni skupini jih devet izmed desetih internet

uporablja vsak dan, sledijo Danci in Estonci (88 %). Najmanjši delež dnevne

uporabe interneta imajo Romuni - le štirje izmed desetih, ter Grki in Irci (57 % oz

58 %);

Spletni nakupi v odstotkih in po drţavah:

– skoraj 40 % uporabnikov interneta kupuje na spletu. V letu 2009 je 37 %

uporabnikov interneta v EU kupovalo prek spleta bodisi izdelke ali storitve. V

Veliki Britaniji je kar 66 % spletnih nakupovalcev (podoben odstotek jih je tudi v

Danski, Nizozemski in Švedski). Na drugi strani pa le 2 % Romunov, 5 % Bolgarov

in 8 % Litovcev kupuje na spletu. Slovenci smo v letu 2009 po spletu kupovali manj,

kot znaša evropsko povprečje - nekoliko manj kot četrtina uporabnikov je opravila

vsaj en nakup. Kot razkriva raziskava Eurostat, po spletu kupuje več moških kot

žensk, pri nas pa razlike med spoloma praktično ni.

(Zavod za zdravstveno varstvo Ljubljana 2010)

Novi mediji so mediji, ki temeljijo na elektronski komunikaciji in modernih informacijsko-

komunikacijskih tehnologijah, kot so mobilni telefoni in svetovni splet. v. Novi mediji so

izredno dinamična kategorija, ki se nenehno razvija in spreminja ter so med seboj izredno

prepleteni in povezani. Med nove medije štejemo predvsem:

– elektronsko pošto,

– spletne strani,

– internetne bloge, forume,

– socialna omreţja: Facebook, Netlog, MySpace,

– socialna omreţja za kratka sporočila, kot je npr. Twiter,

– video in slikovno gostovanje, kot je npr. Flickr ali Piccasa,


– RSS: skupek spletnih povezav, ki se na strani uporabnika, ki je na njih naročen,

samodejno posodabljajo (npr. sporočila z blogov, novic, …),

– orodja za takojšnje sporočanje: Skype, MSN, Google, Messenger,

– video spletni servisi: YouTube, Vimeo.


4 KOMUNICIRANJE MLADINSKIH HOTELOV V SLOVENIJI

Empirični del naloge temelji na telefonskem anketiranju mladinskih hotelov, katerih

telefonske številke smo pridobili z njihovih spletnih strani. Sogovornikom iz mladinskih

hotelov smo postavili niz vprašanj o uporabi novih medijev pri komuniciranju, na katera so

odgovarjale kontaktne osebe mladinskih hotelov. Vprašalnik je v prilogi. Podatke smo

nato obdelali in jih pretvorili v grafe za nazornejši prikaz.

Raziskava je zajemala šestindvajset mladinskih hotelov. V tabeli v nadaljevanju je

navedenih vseh šestindvajset, v predstavljenih grafikonih pa je predstavljenih dvajset. Do

razlike je prišlo, ker se vsi mladinski hoteli niso odzvali ali pa podatkov niso ţeleli razkriti,

ker to ni v skladu z njihovo politiko, v nekaterih primerih tudi nismo mogli dobiti

kompetentnih sogovornikov.

4.1 Pregledna tabela mladinskih hotelov v Sloveniji

Hotel Naslov Regija Št. postelj

Bled-Bledec Grajska 17, 4260 Bled Gorenjska 55

Bohinjsko jezero - YH Pod Voglom Ribcev Laz 60, 4265

Bohinjsko jezero Gorenjska

Črnomelj Ulica Otona Zupančiča 7,

9340 Črnomelj Gorenjska 50

Idrija - Youth Hostel Idrija IX Korpusa 17, 5280

Idrija Severnoprimorska 14

Ilirska Bistrica - Brce - YH Brkini Brce 8, 6250 Ilirska

Bistrica Notranjsko-Kraška 10

Kamnik - Youth Hostel Pod Skalo Maistrova ulica 32, 1240

Kamnik Osrednjeslovenska 21

Ljubljana - Alibi Hostel Cankarjevo Nabreţje 27,

1000 Ljubljana Osrednjeslovenska 102

Ljubljana - Hostel Park Ljubljana Tabor 9, 1000 Ljubljana Osrednjeslovenska

Ljubljana - Youth Hostel Alibi M14 Miklošičeva 14, 1000

Ljubljana Osrednjeslovenska 20

Ljubno ob Savinji - YH Ljubno ob

Savinji

Loke 16, 3333 Ljubno ob

Savinji Savinjska 19

Maribor Ruše - Vetrnica Mariborska cesta 31, 2342

Maribor - Ruše Štajerska 56

Piran - Alibi B11 Hostel Bonifacijeva 11, 6330

Piran Primorska 21


Piran - Youth Hostel Alibi B14 Bonifacijeva 14, 6330

Piran Primorska 20

Piran - Youth Hostel Alibi T60 Trubarjeva 60, 6330 Piran Primorska 10

Podčetrtek - Gostišče Ciril Zdraviliška 10, 3254

Podčetrtek Savinjska 40

Portoroţ Šentjane 25, 6320

Portoroţ Primorska 95

Postojna - YH Proteus Trţaška cesta 36, 6230

Postojna Primorska 60

Radenci - Youth Hostel Radenci Pristojna cesta 4, 9252

Radenci Pomurska 50

Radovljica - Youth Hostel

Radovljica

Linhartov trg 3, 4240

Radovljica Gorenjska 22

Rečica ob Savinji - YH Menina Varpolje 105, 3332

Rečica ob Savinji Savinjska 150

Šmartno ob Paki - YH Mc Šmartno

ob Paki

Šmartno ob Paki 13, 3327

Šmartno ob Paki Savinjska

Mladinski hotel Celica Metelkova 8, 1000

Ljubljana Osrednjeslovenska 90

Celjski mladinski center Mariborska cesta 2, 3000

Celje Savinjska 42

Sobe pod gradom Breg 21, 3000 Celje Savinjska 8

Maribor Terme Maribor Volkmerjev prehod 7 Štajerska 84

4.2 Pregledna tabela načinov komuniciranja in novih medijev

Tabela v nadaljevanju prikazuje, katere nove medije uporabljajo posamezni mladinski

hoteli. Številka 1 pomeni, da mladinski hotel medij uporablja, poševna črta (/) pa pomeni,

da ga ne uporablja.

HOTEL Youtube Facebook Twitter RSS Flicker Blog Mobil My

Space

Bled-Bledec 1 / / / / 1 1 /

Bohinjsko jezero -

YH Pod Voglom 1 1 / / / / / /

Črnomelj / / / / / / / /

Idrija - Youth

Hostel Idrija / / / / / / / /

Ilirska Bistrica -

Brce - YH Brkini / / / / / / / /

Kamnik - Youth

Hostel Pod Skalo / / / / / / / /

Ljubljana - Alibi

Hostel / 1 / 1 / / / 1


Ljubljana - Hostel

Park Ljubljana / 1 / 1 / / / /

Ljubljana - Youth

Hostel Alibi M14 / 1 / / / / / 1

Ljubno ob Savinji -

YH Ljubno ob

Savinji

/ 1 / / / / / /

Maribor Ruše -

Vetrnica / 1 / / / / / /

Piran - Alibi B11

Hostel / 1 / / / / / 1

Piran - Youth

Hostel Alibi B14 / 1 / / / / / 1

Piran - Youth

Hostel Alibi T60 / 1 / / / / / 1

Podčetrtek -

Gostišče Ciril / / / / / / / /

Portoroţ 1 / / / / / / /

Postojna - YH

Proteus / / / / / / / /

Radenci - Youth

Hostel Radenci 1 / / / / / / /

Radovljica - Youth

Hostel Radovljica / / / / / / / /

Rečica ob Savinji -

YH Menina / / / / / / / /

Šmartno ob Paki -

YH Mc Šmartno

ob Paki

/ / / / / / / /

Mladinski hotel

Celica 1 1 1 / / / / /

Celjski mladinski

center 1 1 / / / / / 1

Sobe pod gradom 1 1 / / / / 1

Maribor Terme

Maribor / 1 1 / / / / /

Skupaj: 7 13 2 2 / 1 1 7

4.3 Povzetek in analiza dobljenih rezultatov

Raziskava zajema podatke o uporabi novih medijev pri komuniciranju mladinskih hotelov.

Vsi mladinski hoteli imajo spletne strani. Število obiskov ne beleţijo na zunanjem delu

spletne strani, ampak samo na zadnjem (administratorskem), do katerega pa ima dostop

samo vzdrţevalec strani. Tako nisem mogel priti do številke obiskov, po oceni

sogovornikov pa naj bi bil obisk stani velik. Zanimivo bi bilo videti števec ogledov ţe iz


smisla promocije mladinskega hotela, saj bi videli, koliko ljudi izve za mladinski hotel s

spleta.

1998

2000

2005

2006

2007

2008

2009

Graf št. 1: Letnica postavitve spletne strani, v obliki kolača.

1 1

3 3 3 3 3

7

13

16

18

20

0

2

4

6

8

10

12

14

16

18

20

1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009

Število novih spletnih strani mladinskih

hotelov izdelanih v tem letu

Skupno (kumulativno) število strani vseh

mladinskih hotelov

Graf št. 2: Letnica postavitve spletne strani - stolpec

Porast spletnih stani mladinskih hotelov se začne v letih 2005 in 2006, za ta porast je

»krivih« več dejavnikov. Kot prvo, so mladinski hoteli pri nas relativno nov pojav.

Nekateri so zamenjali lastnika in šele ta je uredil spletno stran, nekateri pa so samo

dopolnili dejavnost, to so npr. dijaški domovi. Najstarejša spletna stran oziroma spletno

mesto mladinskega hotela je staro dvanajst let, najmlajše pa le eno leto.


Da

Ne

Graf št. 3: Mailing lista.

Kar 75 % mladinskih hotelov ima izdelano »mailing listo«, kar je relativno visok odstotek.

Zanimivo je, da le manjši del vprašanih ni vedel, kaj to sploh je, niti se niso s tem

obremenjevali. Opaziti pa je moč, da za vzdrţevanje spletnih strani predvsem manjših

mladinskih hotelov skrbijo otroci lastnikov, ti jim pri tem puščajo proste roke.

0102030405060708090

100

Facebook My Space Netlog

Socialna omrežja

Graf št. 4: Socialna omreţja.

Najbolj razširjeno socialno omreţje je Facebook, ima ga kar 70 % mladinskih hotelov.

Sledi mu My Space, Netloga pa nobeden ni navedel kot komunikacijski kanal. Nekateri od

vprašanih so sicer povedali, da Facebook imajo, vendar ni redno posodobljen, in da jim

glavno sredstvo sporočanja še vedno predstavlja spletna stran.


0

20

40

60

80

100

Twitter Youtube

Ostala spletna mesta

Graf št. 5: Ostala spletna mesta.

Deleţ Twitterja je dostojen. Uporabljajo ga predvsem večji mladinski hoteli, ki pa jih tudi

ni tako veliko. YouTube je dobro zastopan. Večina na njem objavlja krajše predstavitvene

spote mladinskega hotela in okolice ter lokalnih zanimivosti.

0

20

40

60

80

100

Mail Skype Google Chat MSN

Spletni kontakt

Graf št. 6: Moţnosti spletnega kontakta.

Najučinkovitejša komunikacija je še vedno elektronska pošta, saj jo imajo vsi mladinski

hoteli. Programi, ki omogočajo spletno telefonijo, pa v tej panogi ne igrajo večje vloge.

0102030405060708090

100

RSS

Dodatnemožnosti

Graf št. 7: Dodatne moţnosti.

RSS-a večina vprašanih ni poznala. Našle pa so se tudi svetle izjeme, ki ne samo, da so

vedeli, kaj RSS je, ampak so ga tudi uporabljali kot komunikacijsko sredstvo.


Najbolj razširjeno komunikacijsko sredstvo so še vedno spletne strani in mislim, da bodo

kot osnova za ostale nadgradnje z drugimi storitvami to tudi ostale. Veliko mladinskih

hotelov svoje spletne strani dopolnjuje z različnimi aplikacijami. Zelo velik odstotek jih

tako zraven spletne strani ponuja tudi Facebook. Zanimivo je tudi to, da nekateri sploh

nimajo svoje spletne strani, ampak uporabljajo skupne spletne strani. Ena izmed takšnih je

tudi Hostelworld.com, kjer pa se, da dobiti vse ţelene informacije. Nekateri lastniki

mladinskih hotelov imajo tako svoje kot tudi skupne spletne strani. Takšne je tudi laţje

najti, saj ob vpisu v spletni brskalnik ime mladinskega hotela izpiše več zadetkov.

Menimo, da bo trend spletnih strani in novih medijev z večjim povpraševanjem in obiskom

še naraščal in uporabniku omogočal še več zanimivih vsebin, ki ga bodo pritegnile in

prepričevale o kakovosti ponudbe.


5 PREDLOG KOMUNICIRANJA V ŠTUDIJI PRIMERA,

KOMUNIKACIJSKI NAČRT

5.1 Osnovne informacije o mladinskem hotelu, prednosti in priložnosti

Za laţje razumevanje, kaj mladinski hotel je in katere so njegove značilnosti, mora tisti, ki

komunicira z javnostmi, poznati nekaj podrobnosti o sami gradnji. V našem primeru bo

mladinski hotel grajen kot ekološki hotel, kar nam daje še dodatne moţnosti za

promoviranje, saj bo skladen s smernicami zelene energije, bo okolju prijazen, saj ne bo

imel izpustov CO 2, mladim in okolici pa bo za vzgled.

Mladinski hotel bo zgrajen ob športnem parku na Ravnah na Koroškem. Maksimalno

število hkratnih nočitev bo 48, to je v primeru, da bodo vse postelje uporabljene kot

pogradi (nadstropne postelje). Od tega bo 16 postelj v skupnem dormitoriju, ostale pa v

dvoposteljnih sobah. Objekt se bo zgradil v letu 2011 in bo lesene gradnje ter

nizkoenergijski.

5.2 Oblikujemo podobo

Podoba objekta bo temeljila na naslednjih prednostih:

lesena gradnja, ekološki hostel;

hostel, naklonjen športnikom, saj leţi ob športnem parku. V športnem parku je

moţno plavanje v letnem in zimskem bazenu (notranji bazen ima tudi savno), v

njem so nogometni stadion z atletsko stezo, trim steza, smučišče, telovadnica za

različne športe (košarka, odbojka, namizni tenis, ...), fitnes, kegljišče, dvorana za

borilne veščine;

hostel leţi v bliţini mladinskega kluba in kulturnega centra (moţnost prenočitve po

prireditvah, zabavah);

nizka cena prenočitve (okoli 20 EUR na noč);

moţnost prenočitve tudi za poslovne goste (sobe kategorije ***);


bliţina turističnih, kulturnih in rekreativnih območij (Rimski vrelec, Ošven, Ivarčko

jezero, Uršlja gora, Preţihova domačija).

5.3 Določimo sporočilo

Sporočila bodo prilagojena novim medijem, spletne strani in ostale aplikacije omogočajo

mnoţico slik, tako idejne zasnove, poteka gradnje v različnih fazah, novinarskih konferenc,

razgrnitvi načrta, polaganju temeljnega kamna. Na spletni strani bodo tudi video vsebine,

ki bodo prikazovale različne faze gradnje, intervjuje z osebami, ki sodelujejo pri izgradnji

(arhitekti, vodje projekta, ţupani, direktor zavoda), ponujena bo priloţnost vpogleda v

delovanje organizacije, ki bo vodila in gradila mladinski hotel.

Glede na interes mladih po interaktivnosti je smiselna izdelava spletnega foruma, ki bo

odgovarjal na zastavljena vprašanja, bo moderiran in bo podajal odgovore na vprašanja in

bo omogočil tudi laţje razumevanje ţelja uporabnikov. Ponujeni bodo tudi ţe odgovori na

najbolj pogosto postavljena vprašanja, vsebine pa se bodo dopolnile glede na ţelje

uporabnikov. Ena izmed moţnosti je tudi organizacija natečaja za najboljšo fotografijo na

določeno tematiko v povezavi z mladinskim hotelom, zmagovalne fotografije bodo

nagrajene in uporabljene v promocijske namene.

Za promocijo in prepoznavnost se bodo organizirali dogodki na socialnih omreţjih, kar je v

primerjavi z ostalimi načini informiranja in promoviranja občutno ceneje.

Sporočila bomo z javnostmi komunicirali:

ob pričetku gradnje (seznanjanje javnosti),

med samo gradnjo (seznanjanje javnosti),

ob odprtju (seznanjanje javnosti),

promocijska sporočila (promoviranje, privabljanje).

Opredelili bomo ciljne skupine, različne javnosti bomo dosegali skozi različne

komunikacijske kanale:

- zaposlene bomo obveščali z mailing listami,


- mlade z aplikacijami in programi, ki so jim blizu, to so obveščanje z SMS-i,

Facebook, Twitter, My Space, objave na različnih portalih, ki so namenjeni

mladim,

- športnike, skozi njihove klube in zveze,

- popotnike - na straneh ki so namenjene popotništvu …

V določenih segmentih je seveda še vedno smiselno in potrebno komunicirati tudi skozi

klasične medije, kot so letaki, plakati, radijski pogovori, vse naštete pa lahko tudi

prilagodimo za objavo na spletnih straneh. Tako se bodo posnete oddaje lahko poslušale na

zahtevo, letaki in plakati bodo sluţili za spletno obveščanje, z malo kreativnosti pa tudi za

promocijo mladinskega hotela.

5.4 Pregled predlogov za komuniciranja za mladinski hotel Ravne

Vrsta medija Število izvodov

oziroma način

objave

Okvirni stroški Predviden čas

izvedbe

Zadolţena oseba Aktivnosti

Tradicionalni mediji

Objava na radiu

Objava na kabelski

televiziji

Objava v časopisu,

reviji

Novi mediji

Spletna stran

Facebook,

My Space,

Netlog

Twitter

Spletna Stran

Youtube


RSS

SMS sporočila

Blog

Galerija

Ostali načini komuniciranja

Plakati

Jumbo-plakati

Letak

Javni natečaji

Promocijski

dogodki, strokovne

konference,

mladinska srečanja

Promocijski

material (majice,

pisala, kape, …)

Oglaševanje

(mediji, LCD

ekrani v TICu…)

Promocijski

dogodki,

sponzoriranje

športnih prireditev

Organizacija

dogodkov in

izmenjav

(projektov) kjer so

potrebne nastanitve

Udeleţba na sejmih

Sodelovanje in so-

organizacija

dogodkov s društvi

in klubi

Vzpostavljanje

partnerski povezav

v tujini, izmenjave,

EU projekti

Priprava sporočil za

javnost

Organizacija


tiskovnih konferenc

Interni časopis


6 SKLEP

Diplomska naloga obravnava komuniciranje z mladimi na primeru mladinskega hotela.

Naloga skuša opredeliti, preko katerih medijev poteka komunikacija z mladimi, kateri so

novi mediji in kaj mediji niso. Izkaţe se, da delitve in strukturiranja medijev ni mogoče

narediti eksaktno, še posebej pri novih medijih se storitve in načini komuniciranja zelo

prepletajo.

Pri analizi mladinskih hotelov smo ţeleli dobiti podatke, kako mladinski hoteli

komunicirajo z mladimi in predvsem to, ali pri komuniciranju uporabljajo nove medije,

kdaj jih uporabljajo in v kolikšni meri jih nameravajo uporabljati tudi v prihodnosti.

Zapisano je tudi, katera aplikacija je najbolj razširjena in v kakšnih odstotkih se

uporabljajo ostale aplikacije, torej s katerimi se mladi najbolj poistovetijo.

Hipoteza, da je vloga novih medijev pri komuniciranju z mladimi vedno večja, se na

primeru mladinskih hotelov v Sloveniji potrdi, saj večina mladinskih hotelov ţe uporablja

nove medije in njihove vmesnike.

Na osnovi navedenega lahko povzamemo, da je za komuniciranje z mladimi pomembno

vlaganje v nove medije, ki postajajo vodilni nosilci informacij in posredniki do mladih.

Tega se morajo zavedati načrtovalci in upravitelji tako mladinskih hotelov kot tudi ostalih

dejavnosti, v katerih ţelijo komunicirati z mladimi.


7 VIRI IN LITERATURA

Bačovič Dolinšek, O., 9Korakov učinkovitega komuniciranja pot prosvetljenja, Slovensko

društvo za odnose z javnostmi: Informa Echo, Ljubljana, 2007.

Cepin, M., A. Oblak, S. Derganec, P. Ferjančič, J. Gornik, M. Šuligoj, D. Kozoderc, S.

Lenart, P. Čular, U. Slana, K. Strojan, A. Burja, Priročnik za menedžerje v mladinskih

organizacijah, Salve, Ljubljana 2005.

Cutlip, S. M., A. H. Center, Effective public relations, 5. izd., Prentice-Hall, New Jersey,

1978.

Davis, A., Mastering public relations, Palgrave, Macmillan, 2007.

Fiske, J., Uvod v komunikacijske študije, FDV, Ljubljana, 2009.

Hunt, T. , J. E. Gruning, (pr.) B. Gradišnik, Tehnike odnosov z javnostmi, DZS, Ljubljana,

1995.

Jurše, M., Mednarodni marketing, Maribor, EPF, 1993.

Napotnik, D., J. Dobaj, T. Tašner, Odnosi z javnostjo na primeru nekaterih mariborskih

hotelov, Srednja trgovska šola, Maribor, 1999.

Postruţnik, N., Bosi v odnosih? Zbornik ob 15. obletnici slovenskega društva za odnose z

javnostmi, Narodna univerzitetna knjiţnica, Ljubljana, 2006.

Sriramesh, K., D. Verčič, The Global Public Relations Handbook Theory: Research, and

Practice, Routledge, New York, 2009.

Theaker, A., Priročnik za odnosi z javnostmi, GV zaloţba, Ljubljana, 2004.

Ule, M., Psihologija komuniciranja in medsebojnih odnosov, Zaloţba FDV, Ljubljana,

2009.


Verčič, D., F. Zavrl in P. Rijavec, Odnosi z mediji , GV zaloţba, Ljubljana, 2002.

Vreg, F., Politično komuniciranje in prepričevanje, komunikacijska strategija, diskurzi,

prepričevalni modeli, propaganda, politični marketing, volilna kampanja, FDV, Ljubljana,

2000.

7.1 Spletni viri

Bled-Bledec: http://www.youth-hostel-bledec.si/, 22.9.2010.

Bohinjsko jezero - YH Pod Voglom: http://www.slovenia.info/si/mladinski-dom/Hostel-

Pod-Voglom.htm?mladinski_dom=33179&lng=1, 22.9.2010.

Celjski mladinski center: http://www.mc-celje.si/, 22.9.2010.

Črnomelj: http://www.slowenien-gastgeber.com/Mladinsko-prenocisce-v-x3rnomelj-

id115.html, 22.9.2010.

Idrija - Youth Hostel Idrija: http://www.slovenia.info/si/mladinski-dom/Youth-Hostel-DD-

Idrija.htm?mladinski_dom=31453&lng=1, 22.9.2010.

Ilirska Bistrica - Brce - YH Brkini: http://www.hihostels.com/dba/hostels-Ilirska-Bistrica-

Brce---YH-Brkini-092533.en.htm, 22.9.2010.

Kamnik - Youth Hostel Pod Skalo: http://www.slovenia.info/si/mladinski-dom/Hostel-

Pod-skalo.htm?mladinski_dom=34565&lng=1, 22.9.2010.

Ljubljana - Alibi Hostel: http://www.hostelbookers.com/hostels/slovenia/ljubljana/5733/,

22.9.2010.

Ljubljana - Hostel Park Ljubljana:

http://www.hostelbookers.com/hostels/slovenia/ljubljana/15082/, 22. 9. 2010.

http://www.youth-hostel-bledec.si/

http://www.slovenia.info/si/mladinski-dom/Hostel-Pod-Voglom.htm?mladinski_dom=33179&lng=1

http://www.slovenia.info/si/mladinski-dom/Hostel-Pod-Voglom.htm?mladinski_dom=33179&lng=1

http://www.mc-celje.si/

http://www.slowenien-gastgeber.com/Mladinsko-prenocisce-v-x3rnomelj-id115.html

http://www.slowenien-gastgeber.com/Mladinsko-prenocisce-v-x3rnomelj-id115.html

http://www.slovenia.info/si/mladinski-dom/Youth-Hostel-DD-Idrija.htm?mladinski_dom=31453&lng=1

http://www.slovenia.info/si/mladinski-dom/Youth-Hostel-DD-Idrija.htm?mladinski_dom=31453&lng=1

http://www.hihostels.com/dba/hostels-Ilirska-Bistrica-Brce---YH-Brkini-092533.en.htm

http://www.hihostels.com/dba/hostels-Ilirska-Bistrica-Brce---YH-Brkini-092533.en.htm

http://www.slovenia.info/si/mladinski-dom/Hostel-Pod-skalo.htm?mladinski_dom=34565&lng=1

http://www.slovenia.info/si/mladinski-dom/Hostel-Pod-skalo.htm?mladinski_dom=34565&lng=1

http://www.hostelbookers.com/hostels/slovenia/ljubljana/5733/

http://www.hostelbookers.com/hostels/slovenia/ljubljana/15082/


Ljubljana - Youth Hostel Alibi M14:

http://www.visitljubljana.si/si/nastanitev/775/detail.html, 22. 9. 2010.

Ljubno ob Savinji - YH Ljubno ob Savinji: http://www.hostels.com/ljubno-ob-

savinji/slovenia?source=hostelscomnew&gclid=CJ7Rlr_256ICFQU9ZgodB2Hs1g,

22.9.2010.

Maribor Ruše – Vetrnica: http://www.hihostels.com/dba/hostels-Maribor-Ru%C5%A1e---

Vetrnica-092554.en.htm, 22. 9. 2010.

Maribor Terme Maribor: http://www.termemb.si/default.asp?id=71, 22.9.2010.

Marketing magazin: http://www.marketingmagazin.si/mm/novice/kdo-so-mladi-v-

sloveniji-in-kako-jih-ujeti/, 19.9.2010.

Mladinski hotel Celica: http://www.souhostel.com/si/index.html, 22.9.2010.

SSKJ – slovar slovenskega knjiţnega jezika: http://bos.zrc-sazu.si/sskj.html, 21.9.2010.

Piran - Alibi B11 Hostel: http://www.hostelworld.com/hosteldetails.php/Alibi-B11-

Hostel/Piran/6920?source=googleadwordshostelsbyname&gclid=CKyQxZ7356ICFQ4EZg

odrjEQww, 22.9.2010.

Piran - Youth Hostel Alibi B14:

http://www.hostelbookers.com/hostels/slovenia/piran/11128/, 22.9.2010.

Piran - Youth Hostel Alibi T60: http://www.portoroz.si/hostel-alibi-t60, 22.9.2010.

Podčetrtek - Gostišče Ciril: http://www.ciril-youthhostel-bc.si/, 22.9.2010.

Portoroţ: http://www.portoroz.si/hostel-panorama-portoroz, 22.9.2010.

Postojna - YH Proteus: http://www.hihostels.com/dba/hostels-Postojna---YH-Proteus-

092539.en.htm, 22.9.2010.

Radenci - Youth Hostel Radenci : http://www.slovenia.info/si/mladinski-dom/Youth-

Hostel-Radenci.htm?mladinski_dom=31455&lng=1, 22.9.2010.

http://www.visitljubljana.si/si/nastanitev/775/detail.html

http://www.hostels.com/ljubno-ob-savinji/slovenia?source=hostelscomnew&gclid=CJ7Rlr_256ICFQU9ZgodB2Hs1g

http://www.hostels.com/ljubno-ob-savinji/slovenia?source=hostelscomnew&gclid=CJ7Rlr_256ICFQU9ZgodB2Hs1g

http://www.hihostels.com/dba/hostels-Maribor-Ru%C5%A1e---Vetrnica-092554.en.htm

http://www.hihostels.com/dba/hostels-Maribor-Ru%C5%A1e---Vetrnica-092554.en.htm

http://www.termemb.si/default.asp?id=71

http://www.marketingmagazin.si/mm/novice/kdo-so-mladi-v-sloveniji-in-kako-jih-ujeti/

http://www.marketingmagazin.si/mm/novice/kdo-so-mladi-v-sloveniji-in-kako-jih-ujeti/

http://www.souhostel.com/si/index.html

http://bos.zrc-sazu.si/sskj.html

http://www.hostelworld.com/hosteldetails.php/Alibi-B11-Hostel/Piran/6920?source=googleadwordshostelsbyname&gclid=CKyQxZ7356ICFQ4EZgodrjEQww



http://www.hostelbookers.com/hostels/slovenia/piran/11128/

http://www.portoroz.si/hostel-alibi-t60

http://www.ciril-youthhostel-bc.si/

http://www.portoroz.si/hostel-panorama-portoroz

http://www.hihostels.com/dba/hostels-Postojna---YH-Proteus-092539.en.htm

http://www.hihostels.com/dba/hostels-Postojna---YH-Proteus-092539.en.htm

http://www.slovenia.info/si/mladinski-dom/Youth-Hostel-Radenci.htm?mladinski_dom=31455&lng=1

http://www.slovenia.info/si/mladinski-dom/Youth-Hostel-Radenci.htm?mladinski_dom=31455&lng=1


Radovljica - Youth Hostel Radovljica: http://www.youth-

hostel.si/anglesko/hostels.asp?id=53, 22.9.2010.

Rečica ob Savinji - YH Menina: http://www.hostels.com/hostels/ljubno-ob-savinji/hostel-

menina/27345, 22. 9. 2010.

SURS – Statistični urad Republike Slovenije:

http://www.stat.si/novice_poglej.asp?ID=666, 20.9.2010.

Sobe pod gradom: http://www.elfa-sp.si/hostel/index.php?center=slo_prenocisce.php,

22.9.2010.

Šmartno ob Paki - YH Mc Šmartno ob Paki: http://www.slovenia.info/si/mladinski-

dom/Youth-Hostel-MC-%C5%A0martno-ob-Pak.htm?mladinski_dom=26475&lng=1,

22.9.2010.

Urad RS za mladino:

http://www.ursm.gov.si/si/javni_pozivi_razpisi_narocila/javni_razpis_za_izbor_operacij_z

a_sofinanciranje_investicij_v_mladinsko_turisticno_infrastrukturo_mladinski_centri/,

22.9.2010.

worldiq http://www.wordiq.com/definition/Hostel, 23.9.2010

Zakon o medijih – osnutek:

http://www.mk.gov.si/fileadmin/mk.gov.si/pageuploads/Ministrstvo/Zakonodaja/Predlogi_

zakonov/ZAKON_O_MEDIJIH-1__osnutek_-objava.pdf, 18.9.2010.

Zavod za zdravstveno varstvo Ljubljana: http://www.zzv-

lj.si/nimages/static/zzv_static/449/files/Mladi%20in%20elektronski%20mediji%2021_5_2

010.pdf, 19.9.2010.

http://www.youth-hostel.si/anglesko/hostels.asp?id=53

http://www.youth-hostel.si/anglesko/hostels.asp?id=53

http://www.hostels.com/hostels/ljubno-ob-savinji/hostel-menina/27345

http://www.hostels.com/hostels/ljubno-ob-savinji/hostel-menina/27345

http://www.stat.si/novice_poglej.asp?ID=666

http://www.elfa-sp.si/hostel/index.php?center=slo_prenocisce.php

http://www.slovenia.info/si/mladinski-dom/Youth-Hostel-MC-%C5%A0martno-ob-Pak.htm?mladinski_dom=26475&lng=1

http://www.slovenia.info/si/mladinski-dom/Youth-Hostel-MC-%C5%A0martno-ob-Pak.htm?mladinski_dom=26475&lng=1

http://www.ursm.gov.si/si/javni_pozivi_razpisi_narocila/javni_razpis_za_izbor_operacij_za_sofinanciranje_investicij_v_mladinsko_turisticno_infrastrukturo_mladinski_centri/

http://www.ursm.gov.si/si/javni_pozivi_razpisi_narocila/javni_razpis_za_izbor_operacij_za_sofinanciranje_investicij_v_mladinsko_turisticno_infrastrukturo_mladinski_centri/

http://www.wordiq.com/definition/Hostel

http://www.mk.gov.si/fileadmin/mk.gov.si/pageuploads/Ministrstvo/Zakonodaja/Predlogi_zakonov/ZAKON_O_MEDIJIH-1__osnutek_-objava.pdf

http://www.mk.gov.si/fileadmin/mk.gov.si/pageuploads/Ministrstvo/Zakonodaja/Predlogi_zakonov/ZAKON_O_MEDIJIH-1__osnutek_-objava.pdf

http://www.zzv-lj.si/nimages/static/zzv_static/449/files/Mladi%20in%20elektronski%20mediji%2021_5_2010.pdf




8 PRILOGE

Tabela v nadaljevanju prikazuje vprašalnik, na osnovi katerega je bila izvedena telefonska

raziskava uporabe novih medije med mladinskimi hoteli.

DA/NE OD KDAJ ALI GA NAMERAVATE

UPROBALJATI, KDAJ

Internetna povezava

Domača stran

Mailing lista

Facebook, Netlog MySpace

Twitter

Youtube

Skype, Google chat, MSN

Internetni radio (posnetki)

RSS

-

Komuniciranje zmladtmr na primeru mladinskega hotela Stran 1

_ rt{ t fr ,* ' d -4

fi,r1$i*gr,'':a:ir'l:alJl:li.1::::i'::i:i:;

t - -$s{f l***

Podpisana mentorica

Student

IZJAVA O USTREZNOSTI DIPLOMSKEGA DBLA

SUZAN I.LIUE FISER(ime in priimek mentorja)

JOLE PRAPER

t4avljam, da je

tzdelal diplomsko(irne in priimek Studenta-tke)

delo z naslovom: KOMUNICIRANJE Z MLADIMI NA PRIMERU MLADINSKEGAHOTELA

(naslov diplomskega dela)

v skladu z odobreno temo diplomskega dela, Navodili o pripravi diplomskega dela inmojimi navodili.

Datum in kraj:

24.9.2010

-

Komuniciranje zmladtmt na primeru mladinskega hotela Stran 2

*.1{ l f >$" s -4

;r lrir.., '..ir,? i',, .,.i.,i' : i i r l . i i : i . l : . . : . : ;

'4r r,*u*P

TZJAVA O ISTOVETNOSTI TISKANE IN BLEKTRONSKE VERZIJEDIPLOMSKEGA DELA IN OBJAVI OSEBNIH PODATKOV DIPLOMANTOV

Ime in priimek diplomanta-tke:

Vpisna Stevilka:

JOZE PRAPER

8 1007 864

Studijski program: MEDIJSKE KOMUNIKACIJE

Naslov diplomskega dela: KOMUNICIRANJE Z MLADIMI NA PRIMERUMLADINSKEGA HOTELA

Mentor: DOC. DR. SUZANE ZILIC FISER

Somentor:

Podpisani-aJoZEPRAPER-iz jav| jam,dasemZapotrebearhiv i ranjaodda1elektronsko verzljo zakljucnega dela v Digitalno knjiZnico Univerze v Mariboru.Diplomsko delo sem izdelal-a sam-a ob pomoci mentorja.V skladu s 1. odstavkom 21.clena Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah (Ur. l. RS, 5t. 1612007) dovoljujem, da sezgoraj navedeno zakljucno delo objavi na portalu Digitalne knjiZnice Unlerze v Mariboru.

Tiskana verzlja diplomskega dela je istovetna elektronski verztlt, ki sem jo oddal za objavov Digitalno knjiZnico Unlerze v Mariboru.

Podpisani izjavljam. da dovoljujem objavo osebnih podatkov vezanTh na zakljucek Studija(ime, priimek, leto in ktaj rojstva, datum diplomirarya, naslov diplomskega dela) naspletnih straneh in v publikacijah UM.

Datum in kraj : 24.9.2010 Podpis diplomanta-tke:Podpis diplomanta-tke:

-

Komuniciranje z mladtmi na primeru mladinskega hotela Stran 3

TZJAVA O AVTORSTVU

diplomskega dela

Spodaj podpisani/-a JOZE PRAPER ,

z vpisno Stevilko F,1007864

sem avtorl-rca diplomskega dela z naslovom:

KOMUNICIRANJF. Z MLADIMI NA PRIMERU MLADINSKEGA HOTELA

S svojim podpisom zagotavljam, da:

o sem diplomsko delo rzdelall-a samostojno pod mentorstvom (naziv, ime inpriimek)

DOC. DR. SUZANE LNIC FISER

. so elektronska oblika diplomskega dela, naslov (slov., angl.), povzetek (slov.,angl.) ter kljudne besede (slov., angl.) identidni s tiskano obliko diplomskegadela.

V Mariboru, dne 24.9.2010_ Podpis avtorja/-ice:

Documents

KOMUNICIRANJE Z MLADIMI NA PRIMERU MLADINSKEGA …Komuniciranje z mladimi na primeru mladinskega hotela Stran 4 KOMUNICIRANJE Z MLADIMI NA PRIMERU MLADINSKEGA HOTELA Ključne besede: