KAJ DELA ZVEZA EI7 KAJ DELA ZVEZA EI7 KAJ DELl Jat bo kupil dva boeinga 737-300

Izvršni odbor I nves­tbanke je Jugos lovan­skem aerot ranspo rtu odobril jamstva za na­kup dveh bocingov 737-300. Predračuns ka vrednos t tega nakupa znaša 69 milijo nov do larjev. J AT bo sam prispeva l I3 mil ijonov

• . in 809.000 do larj ev, tu­jih posojil pa bo za 55 milijo noy. in 200.000 do larjev. Letal a naj bi prispela ko nec tega a li v za četku nasl ednj ega leta . Ti dve leta li po menita s popr ej kupljenim a boeingoma istega tipa in nedavno kuplj enim C D-lO ve­liko o krepit ev za Jugo­slovanski aerotrans­

I port. Ko so skl epali pogodbo o nakupu . so va njo vnes li tudi kl a-

. vzulo. po kat eri so Američa ni do lžni uv­oziti ju gos lovans ke iz­delke v vrednos ti 50 ods to tkov cene letal. Pri tem pos lu sode­lujejo Prva peto letk a iz Trstenik a. zemunski Teleoptik. mostarski So ko in še nek atere dru ge delovne o rgani­zac ije.

(Tanj ug)

Prihodnje leto večairbusov

Ker so že lani do bili več novih naroč il . še več pa jih pri ča kuj ej o letos, so se č l ani evropskega konzorcij a Airbus Industri e odl­oč ili , da bodo prihod­nj e leto precej poveča li izdelavo letal. Letos bodo i zd~ l a li na mesec po 3 leta la A 310 in A 300/600. prihodnje leto pa naj bi jih na mesec izde la li od 10 do 12, raze n leta l A 310 in A 300 tlldi še letala ' A 320.

( Po D ELU)

Kjer je volja., je tudi pot Pred . na mi je 4. evrops k~ jadra ln o

prvenstvo za ženske, ki bo v Subotici o d 30. junija do 13 . julij a" in svetovn o prvens tvo v Ri etiju od 18. 7. do II. 8. Obeh se bo mo najverj etn eje udeležili in si ce r prvega s tremi do petimi , dru gega pa z n ajveč tremi ekipa mi .

ln kdo so repreze nt a nti? Žal , se še ne ve. Kd o se to rej naj pr ipra vlja na veliko t ekmova nje? Vs i. ki so v poz iciji , da bi to lahk o posta li . In ka ko se naj pripra­vljamo'! Ka ko bo mo leteli ta m, kamo r že kd o gre - indi vidua ln o a li v pa ru ? ln kaj se bo lj o bn ese, če nisi vl eten s so tekm o va lce m?

Žensk e bi se naj zače l e' priprav~ati na subo ti ško prvenstvo na Po krajins kem prvenst vu Vojvodin e v N ovem Sadu , ko ntinuirano in skupaj do sam ega tekmova nja. To bi naj bil ta ko im eno va­ni že nski ta bo r (klubi naj prij a vijo svoje jadralk e čimprej na ZLOS). Nat ančn ej e mi stva ri še niso znan e.

Možki bi se naj priprav lj a li v Lesca h dese t dni pred odhodo m v Italijo. ko se bo že t očn o vedelo . kdo bo za stopal naše ba rve (velik a odloč it ev bo padl a na drža vnem prvenstvu v Ce lju.)

Zelo do bro bi bil o ... marsik aj.

Poz na mo st anj e v dru gih ~po rtih, kjer je vpra ša nje pripr av, trenerja, selekto rja , dolgo ročnih nač rt ovanj in vzgaja nj a rešen o (bo lj a li ma nj , seveda ). J e jad­ra lstvo res ta ko individu a len špo rt , d.a te­ga ne po trebuj e? Ne, menim . Eden Murp­hij evih za ko nov prav i: » Prepu šče n e sa me sebi , se stva ri vedno poslabšaj o.« Saj čis to ta ko v naše m leta lstvu zopet ni! Vendar bi bil o mnogo bo lj e, če bi nekdo dalj še o bdo bje spremljal r azvoj posa­meznih leta lcev, vodil priprave, usm erj a l tekmovalce... Skratka, po trebuj emo nekoga, ki se bo n ačrtno ukvarjal z razvojem tekmo va lnega jadralnega lete­nja. Ko nkretna prošnj a, ponudba , za ht e­va, razpis a li kakork o li že to im enujemo, je:

Če želite in se čutite sposobnega za vodenje ženskega tabora (v času od 28. 4 do konca prvenstva), sporočite svoje zahteve na ZLOS, Lepi pot 6, L'j ubljana .

Upajmo, da se' bo iz tega raz.vil o tudi vode nj e moš kih reprezent ant ov, da bodo v bodoče priprave skupne (za moš ke in

. ženske), ka r bi bilo optimaln o, d'a se bo mo, skratk a, pribli žali na činu dela v drugih špo rtih . Ce ne na zvezni pa na re­publi ški ravni . Spo mnimo se uspeh o v, ki

~o jih ju g~~ lova n s kijadra l c i dosega li v cas u, ko Je za pnmerno trenažo in stroko vn ost skrbel Vršac, ka r kaže na to, da je neki center vsekakor po treben. Stcer pa se oznmo po dru gih država h , ki imajo to vpraša nj e urej eno na razne na­čin e, a vseka ko r bo lj e ko t mi (N emč ij a, Fra ncIJ a, Madža rska, Po ljs ka ) .

Ali pa mis li kdo bistv eno drugače? Za ZLOS

MIL EN A CESTNIK

Prošnja pilotom 1938/41 Kot je večini slovenskih leta lcev

zna no, za zgodovino našega leta lstva že nekaj let zbira mo gradivo o delova nju slovenskih let a lskih o rga nizacij in le­talcev. Zbira nje zgodovinskega gradi va j e do lgotrajn o in težavno delo, uspeh pa je odvise n od doseglj ivos ti o bj av lj enih poda tk ov v predvojnih dn ev nih časopi ­sih in lis tu »Naša kril a« bi všega kra lj evs kega aero kluba. Najtežje je kilo sestaviti spiske jadralnih in mo to rnih pil otov, ki so se izšola li med leto ma 1932 in 1941 , saj so njihova im ena o bjav lja la »Naša kril a« sa mo do ko nca leta 193!L

Da bi v preglede leta lcev, ki bodo o bj a vlj eni v dru gi knjigi zgodov in e uvrs­tili prav vse Slovence, ki so kon ča li jad­ra ln oa li mo to rno šo lo do leta 1941 , na pr­oša m vse tiste, ki so se šo la li po letu 1938 do 1941 , naj poš ljejo do maja 1985 pisar­ni ZLOS na Lepem po tu 6 v Ljublj ani na­slednje poda tk e: im e in priimek, v kat erem aero klubu je bil vč la nj en , kraj in čas šo la nj a, štev ilk a diplo me (j adra ln a , mo to rna ) in seda nji nas lov sta nova nj a. Pri ča kuj em , da bodo prizad eti pos la li te poda tke in ta ko pripo mogli k ce lo vit ejše­mu pregledu in po po ln ejši zgodovini na­šega letalstva , za ka r se jim vna prej naj­lepše za hva ljuj em.

G USTAV AJDi Č

stran 4

stran 13

stran 16

revija letal cev in ljubiteljev letalstva

LETO XV * FEBRUAR '85 * ŠT. 2 Ker Krila na žalost niso nobena prava letalska velerevija, ampak samo usodno odvisna od dobre volje navdušencev, ki vanjo dopisujejo, se zgodi, da imamo včasih preveč takih, včasih pa preveč drugačnih pri­spevkov, in skoraj nikoli ravno pravšno mero enih in drugih za dobro številko ... Tako se zgodi, da moramo večkrat čakati tudi po mesec ali dva na prispevek, brez katerega tekoči snopič skoraj ne more iziti. Ne čudite se, raje pobrskajte po svojem koledarj;.J, kdaj ste Krilom poslali svoj zadnji labodji spev. Zato tudi ne moremo izhajati najbolj redno in vsa opravičila pri tem nič ne pomagajo. Ce se sami sebi zdimo predrag časopis, potem moramo vedeti, da v tujini ni več nobene revije, katere snopič bi stal manj kot dolar (»cirka« 250 din brez šticunge!). S pov­prečno naklado ene številke 30.000 izvodov priteče v upravo take revije vsak mesec okrog 7,500.000 deviznih dinarjev ali točno toliko, kot zdaj stane tiskanje treh kompletnih letnikov naših ljubiteljskih Kril. Stroški izdajanja pa tam niso nič bistveno večji kot pri nas. Morda vas tak podatek lahko malo pomiri, še zlasti takrat, ko vam poštar pri­nese Krila z zamudo enega meseca ali kaj. Smo pač majhen narod in revna država, pa nam ostane vsaj ponos, ki mora odtehtati ves tisti po­trošniški luksuz in baharijo. Pa brez zamere! {:; Ceprav bo letos jadara ­nje hit sezone, ne smemo pozabiti na padalce, ki jih prav tako čaka vrsta nastopov in začetek resnih priprav na jubilejno XX. svetovno prvenstvo, ki bo morda le spet na Bledu. Posnetek doskoka z leškega letališča (naslovnica) je delo Leona Mesariča.

Rieti 1985 - velik izziv za jugoslovanske jadralce Leport - Y Letalska pošta Iz Ljubljane v vesolje Hitro, zanesljivo, varno, ceneje ... Za boj v zraku Pristanek s pol krila ln me mori am Vestnik

4 10 12 13 16 18 22 23

ICe'L,4 Izdaja Zveza letalskih organizacij Slovenije v Lju bij an i, Lepi pot 6 ;:, Revij a iz haja vsak mesec , razen ju lija in avgusta )~. Gradivo za objavo v KRILIH prispevajo ljubitelji letalstva brezplačno. Den arno nagrado prejme samo avtor fotografije , upor;lbljane za naslovno stran: 2000 din za barvni diapozitiv, 500 din za črno beli pozitiv . Za točnost vse bi ne svojih pr ispevkov odgovarjajo pisci sami. Vabimo vsakogar , naj sodeluje v reviji S poročili in slikami, ki obrav­navajo dejavnosti, kot: mode larstvo. jadralstvo, padalstvo, motor no letenje, raketarstvo. prosto letenje balonarstvo in amatersko gradnjo. Uredništvo si pridržuje pravico skrajšati. dopoln iti ali prilago diti pr ispevke gl ede na prostorske in kakovostne zahteve v reviji f..: Uredniški odbor: Gust av Ajdi č . Mirko Biten c. Stane Bizilj . Janez Brezar. Tone Cer in, Jože Cuden , Rok Golob , Dominik Greg l. Selizar Keršič, I van Konavec . Taras Kr ivenko. Leon MesariČ,JureMežna­ršič , Franček Mordej, Marjan Moškon (glavni in odgovorni urednik ), Jože Perhavc, J ure Pestotnik, Srečo Petric (teh­nični urednik) in Ciril Trček ;:' Lektor: Jože Mikec ;:' Nas lov uredništva: Marjan Moškon, poštni predal 33, 68001 Novo mesto 1..: Prispevki za objavo v KR ILI H morajo bitiv uredništvu najpoznejedo 10. dnev mesecu. pred mesecem v katerem izide naslednja številka - Rokopisov in slik ne vračamo, razen barvnih diapozitivov in tujih knjig, če je pr iložena ovojnica s povratnim naslovom in potrebnimi znamk ami <:.: Nas lOV uprave: Zveza letalskih organizac ij Slovenije, Lepi pot 6, poštni predal 496, 61001 LJUBLJANA, telefo'n (061) 222-504, tekoči račun pri ZLOS, štev. 5010 1-678-51077. Sprem em bo naslova sporOČ ite uprav i revij e ter obvezno napišite stari in novi nas lov, upravi rev ije sporočite tudi , če revije ne prejemate redno * Letna n aroč n in a 800 din , cen a posamez neštevi lke80 din 'tr Grafična priprava Ole , tozd Grafika, Novo mesto - tisk : T iskarna. Novo mesto.

19th world gliding championships XIX campionati mondiali di volo a vela

IOlEfO 1181

Svetovno prvenstvo v jadralnem lete­nj u bo v letu 1985 od 2. do 11. avgusta vRIETIJU.

Ker nam je Rietl dokaj blizu pa tud i nači n letenja naj bi ustreza l veči­ni načih tekmovalcev , je prav, da se na to največj e tekmova nj e jadra lnih pilotov še posebej dobro pripravimo. Moja želja in mislim, da jo delimo vsi je, da bi tekmova lci potova li v Rieti tem e­ljito pripravljeni, z zadostno opremo, z dobrimi leta li in ne nazadnje s to lik šnimi finančnimi sredstvi, da bodo imeli zagotovljen vsaj osnovni življenjski minimum .

Z vsemi temi probl emi se bo spopad la jadralna komisija pri ZLOS , prav pa je, da se priprave začno tak oj! Pri tem delu bodo v veliko pomQč izku šnje, ki jih je prinesel s seboj Ivo Simene z letoš nj ega italijanskega državnega prvenstva , kjer je dosegel odlično osmo mesto v stan­da rdnem razredu.

Moj pris pevek k tem pr iprava m je za­pi s, ki govori o vremenu v širši okolici Rietija v obdobju, ko bo tam prvenstvo. Pri tem mi je bil v veliko pomoč č l a n ek ita lijanskega meteoro loga Plinia Roves­tija, o bjavlj en v junijsko-julijsk i štev ilki rev ije VOLO A VELA (letnik 1984), grecej izkuše nj pa mi je pos redova l Ivo Simene.

Meteoro loški pogoji na a peninskem območju v o ko lici Rietija v prvi po lovici avgusta.

Leta l i šče Rieti se nahaja v isto imens ki do li n i, na hribovitem področju v centra l­nih Apeninih. Na vzhodni stra ni ga o b­daja pogorje Mont e TerminiIlo, a na za hodu gorska skupin a tvl o nt e Sabini. Področj e, kjer se leti , leži severno od mes­ta , sko raj t očno v sredini Ita lij e (Rimljani so mes to imenova li Popek It a lij e). D o li ­na , kj er mesto leži se imen uj e tudi Sveta do lin a (Valle Santa), saj je tu za časa svojega življenja Frančišek Asiški Ll S­

tanovil 4 samostane na gričih, ki o bkr­ožajo mesto.

Pred 30 leti je to območje prvi č odkril za jadralce Maggiore Mantelli. Od tedaj so jadralei na tem področju na leteli ·na tisoče ur, dosegli meje troposfere in obkroži li trik o tnik e prek 600 km. Da je to področje tako zanimivo za jadralce, so zas lu žni predvsem gorski hrbti , ki se raztezajo proti severu in jugu in dosežejo viš ino skoraj 3000 m. Območje Rietija ima vse značilnos ti

kon tin en talnega podnebja, ki ga še blaži vpliv Jadranskega in Tirenskega morja.

Ker leži na nadmorski viš ini 3RO m in sred i doline. ga v prvem dciII avgu~ta ka­rakterlzira~velike temperaturne raz­lik e čez dan, ki neredko dose~ajo do

RIETI VALLEY 0 7 . )0 SUMIIER TUlE AUC:rU~i 2 1964

---------Oom4·300 - ---...:- __ \VlND~

21r:/ 2..0 K.,."

1'':) ,n~('~ r~'\ (~"") ("~

( O ~Oc...A"tt""C.) '-' ---..J '--" !2 4 '::/

INITIA!. "T1I(O"i\ETIC~!. \Y.~E " W,TtI 3~oC IH "~f. \>~~I"~

20 K"t,..

I

D:P.T.~ I I

- 2000 \

.~L::;;:;~:::;;;:;;:;;.;;:;;:;:;;~~;:::::;~~~;;;;:;=~.:: Vi:,j e. i.l. i T '/ ~\

" iyl\f\I\f.MI"," 51!)€. , , , " , ,

"' , , , , , , t7LO;::oC:::·/,';"'L-r------------""'"'.;..;:::.-'"'"T'---l · ~ 'o \(11"/1 \ +-",_11_"_. +_9o.....::Ic.::0_I:.:I::...;:Ic.::2.....:;I3:....:I~4_I:.:5:.....:;.:...:..:....;::..::.;:...:~+_-_l -4 500 (12. 'fi) \

" ON.I.'/ cRnZI5 ... " "' ,

> I! t(l~ t1Icn l---------..,M'"'Ie~----f"""""''f'

.,k m l-------~9a:e:;J--

2km

Slika 1: Primer anticiklonalne situacije. Zgoraj levo: prizemna slika splošne situacije,

-1000

r

[-500 Rieti

, \

\ \

\

~

, , ,

, , ,

, , ,

,

spodaj levo: prognozirani dnevni potek temperature, oblačnosti, dviganj in vetra.

, , ,

Desno: temperaturna sondaža v Rietiju - obdelavn z vsemi elementi, pomembnimi za jadral ce.

Airbusi za Pan Am

Am niška klal s ka dru žba Pan Amer ica n Wo rld Airl in es (Pan Am) . ki je pred kral­kim o d kon zorcija evropske Ielals ke iil­dusl rij e A irous že pre­vzda šliri kla la i\ .100 . v naslednjih m eseci h pa bo še X lelal A 300 in 4 kw la A 310. na­črtuje.da oo imda 1990. kw skupaj že 75 k la l Airo us . Pri a m e­ri škem izdelova lcu k­lal s kih mO lo rj ev Prall and Whilnev ic naroči ­la izdelavo 'n~lVih mo­torjev PW 4000 za kI a­la 'A 300 in A 3 10 v vrednosl i 144 milijo­nov dolarjev . pri iztk­lov,ticu Int ernalional Aero Engi nes (l AE) pa izdda vo 16 mot o rjev V 250() za klala A J2() v vrednosl i 125 milijo­nov dolarjev.

me/ri 2800

2500

22

1900

1600

1300

1000

700

400

C:)I I I

~,J1ft ~~",: t>/ !, 1 ................................... ) ' ;f::'~~ ~ ,1

....... 7'E11p. /NVE'IaIJA .1 ~ /. .

rt:1 rLEIf ./' /. .!

1600

.i~"IJIt~ . ,1 I ~ __ ~;~~_t._~ __ ~_vE-1~ ___ -r _______ f-__ -+ __ ~··_··_···+400

O~~-rT<-r~rr~~-,-,~~~~~~~~-r-r~-r~~

rt Irt 2Cf 'x! "rt : 4 5 6 7 8 910 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 TEMPERATURA "C I URA PO SONCU

Slika 2: Shematični prikaz temperaturne stratifikacije poleti v dolini Rietija z dnevnim potekom konvektivne oblačnosti.

30° C. Zjutraj imamo temperaturne mi­nimum e o d 5° C d o 10° C. dn evn e m a ksi-

, 0 . ~~ .. vg, . ~. 1" Cors;ca ' ;

., .... 110+ ~ _ ... . -~ _ ..... - •• "

.. " D c. Trulli1.

/

Slika 3b: Včasih se primeri, da se fronti m. v. z jadranske in tirenske strani srečata na sredini italijanskega polotoka v obliki konvergenčne linije. To se zgodi v poletnih mesecih okrog 18. ure po Soncu. Jadraici morajo paziti na to, da je baza kumulusov na jadranski strani različna od baze kumu­lu sov na ti ren ski strani.

Grška vlada odložila nakup letal

'lišina '

Ft

7000

6000

5000

4000

(

vračajoči se aorski zI,'ak

SVETOVNO PRVENSTVO

ma ine vrednosti p a d osežejo do 35 C. Vse to je posledica a nticiklo na lnih raz mer, ki po sta tis tiki , prevladuj e v tem o bdo bju. Za nimi vo je , da te razmere nas to pajo vsaj v 75% primero v (m ed 12 dn evi so ime li v 20-letni tradiciji tekm ova nj vsaj 9 tekmovalnih!) , za to zas lu ži, d a s i jo d o dobra ogled a mo.

Anticiklonalni položaj Na s liki I ima mo primer ta kšnega po l­

ožaja. Vidimo, da v ečino za ho dn e, srednj e in ju žne Evro p e s Sred ozemlj em prekriva pri tl eh območj e visokega z ra čnega pritis ka, na viš ini pa se o draža t ermoba ri č ni g reben , ki d o vaja nad področje centra lne Ita lij e s š ibkimi sever­ozah odnimi vetro vi to pel zrak .

Takšne sta biln e raz m ere (vs i front a ini sistemi v tem času po tuj ejo severn o o d Alp) kara kt e ri z ira močno iz raže najutra­nja , oz. d o po ldansk a inverz ija, ki j e na­stal a ko t posledica s teka nja hla dn ega zrak a s pobočij v do lin o. T e invcrz ij e d o segajo v povprečju d ebelino 700 do 800 m, zas ledili pa so celo in verz ij e d ebele 1000 m in to pra v v prvih dn eh av­gust a . Na s liki 2 s i la hk o ogleda m o primer ta kšne inverz ij e.

1500

90- Om 1000

G rška vlada je iz doslej neznanih raz lo­gov odložil a nakup 80 bojnih leta l, za ta na­kup se je odloč il a lanskega novembra. Grško vojno letalstvo naj bi kupilo 40 ameri­ških letal F-16 in francoskih mirage 2000 za več kot 2 milij ardi dolarjev. Francoska družba Dassault-Baige pa se je obv ezala, da bo G rkom zagotovil a so­delovanje pri proizvo­dnji rezervnih delov, namenjenih za kuplje­na letal a. Američa ni so ponudili,da bi in vesti­rali v razvoj gospo­darstva in turizma v Grčiji.

3000 OBMOČJE SIJ,.B~ VIDNO::>TI ~ \ "-- DOBRA \ -YIDNOST

(Tajnug)

2000

1000 dote'ka jočiaorski zrak

Razdalja od .orja v ka

kontinentalni , zrak 500

\ ' --Slika 3a: Shematski prikaz fronte morskega vetri ča (Sea-breeze front). Komu­lusni oblak je v preseku narisan pretirano velik, zona dviganj tik pred fornto je v povprečju široka 150 m.

(1) Nil> 3!!? ~ II>~ _. ~ 0'g.:"~1I> < iii'", < ~ :!. < o) ~ "TI /l)0!,,_0

~< ~'3 --.~ iije: Q,O= ~iii' ~ (1)'"

~-. c.. N oo (1)11> :;. iii' ČIl iD 0'0 =3 N o "O 11>(1) 11>< ~C1) .... ~ o Q, _._. 'Oo :1(1) 11>< (1)< -II> =:0 g= ~(ii' ... < -< o ""..:: (1) (J)< (1) e: c.. _. "N e:3 e:_ tC/I) '011> 2 g .!. ~ -- (1) " 11>" _(1) < _. II> tC ..:: iii' Q, II> ~:I o:;

II> " II> - c: = (1) 3 iii' 3 (1):1 - :1(1) (1) _" " 11>(1) 3 !:2.tC o iii' II> < - Q, II> " ... ~ _ . Ne -. (1)1» e: 0< N _. ~ o 0tC Q, -1» ~ ~'O :1 3'" _. ~

3 0:1 <(1) 11>-n<

o (1) 3 3 3 (1) (1)

o' 3 <

- ' 11> Q,N OQ, tJ' _. _.(1) =0 Q,~' :1= (1):1 r.>1I> • I

,--OPEN CLASS

TASK tlo .• 5.

ITALIAtI GLIOING CIIAMI'IONSHIPS - RIETI 19134

15 METEn CLASS

TASK No •• 5. ST\NDARD CLASS

TASK rlo . .5.

DATE .. 2 .. AUGUST . 1984

GENERAL INF'OR~!ATION

De;:.Jrture RIETI (O) RIETI (O) IUETI (O ) I GRID ORDER .1° . . S!I!D .• CLASS

2°.15. PL. CLASS

3° .Q~.li .. CLASS

...!;~ ta!1CC + h1g .. . ~1. •. 4 .. X .. 09.9~ .. . . 19P .• :Z .. x. ., .322.~ . .. , .7.2.9 . .. ~ .. . \35~ . .

; ,; t TlIr:1 f'OHIT L'A~UILA 4 PONTASSIEVE 69 LUCO DEl MARSI 2

Il I :; tar,cI" + hdg .. 196 .•. 1 .. )f. . , 3.1.a~ .. . .1.10.2. . . X . . 334 !I .. .

:':.<1 H'iU " PO INT ! tlItltlIENA 67 ! GUtlBIO 45!lst TAKE OFF AT .12,,30 haur:;

LAST TAKE OFF AT 15,900 hOllrs d istance l' hdg i. ..• . .••..•• .•. ••• '"

:';'G ~ ':i :N POINT

,! j !"'> ~a :)-:C' • !'~G I

.l~ ~ " ')P.tl rOINT I d! s t :lncc -t ~di r . 19~.·.9 .. ~ ... 1 ~.9.~ ..

1

..199 .•. 7. .. 1' ... 142.° .. .1. . . 1.Q4. P . .. ~ .. . \68~ .. RIETI nIETI nIETI

TJ T:,:' :lISTMICE 407.0 km 381.3 km 347.6 km -~~-~t . '1

:,L;-EliiIAE TAS;'; RIETI (O) RIETI (O) nU:TI (O)

t: i s t~r.c e + hdg ............... .. ... .. .. /,

~" t T')RII POINT

.:.: : ~~ t :": :-.C {' • t.J e.

. . :V' Tl:iHl ?O 1 ;n

: !:; tar,r.~ • hdg 1 ..... ~~~~~ ... ..... .. . I . ... .. ~~~~~ . .. . . .. ... ,I ...... ~;~:.~;""""" ------t-.------+.------+.-

o;oJ-;"f,i. hr ST/\j;C:~_J _____ _

1st START .2Q .. min. after last take of:

in each ' class'

LAST START • • ? .... haurs after apenine

for each class

FREQUENCIES III USE :

DUnING TOWING •• t~? •. &I~Hz

enOUND CLOCK INTERVALS 12fi..65 r·l!iz

FINISH LINE :t?}!5 .. MHz

LA1'IOING F~!~ .. MHz

EMERGENCY 121.500 lolH:: In G~GGLES in· RIF.TI VALLEY ln.6 M~

NOTES ; Rele'3. s e Zone •• EO.R'lA .RoilAllA .•••

Rele'3.se height 700 m ~FF

Gr,.und Cl"ck phntn pnint:

IOPER CL-\SS.115 III Ct.\SS I ST \ nn\!rr I. • ~~A . ~~ • . 4r.t!1:\4 ..

Al t .i tud (' li 'nU: • ~ m~>. . ~ .. ·~Fi ' .'

Evropska družba bo izstrelila dva satelita

Evropska k01l1erci­a lna dru žba za vesolj­ski prevoz Arianes­pace je z raketo Ariane 3 izstrelila dva k0 1l1u­nikacijska satelita. Eden od njiju bo prvi iz serije treh . ki jih je na­ročila Arabsal. orl!a­ni zac ij a za vcsolj~ke komunikacije arabske lige . ust a novljena na sestanku arabske lil!e leta 1967. V ligo Je vč l anjenih 22 arabskih držav.

(AP)

Takšna in ve rzija se ra zb ije šele po 10.JO (po soneu l ). kot posledica so nčne­ga obsevanja. Zatoje prva karakteristika teh stabilnih ra zmer relativno pozen štart - navadno se štarta še le ob 13. uri . ka r pa še vedno zadošča za izpolnitev tekmo­va lnih nalog. Okrog 10.JO se prično tvo­riti tudi prvi kumulusi . ki imajo nad dolino bazo približno 1600 m (po QNH) in nad masivom Monte Terminillo bazo od 2000 do 2200 n1.

Komulusi vz trajajo na nebu povprečno po 7 ur . ko pa izginejo . se termična ak­ti vnost še nadaljuje na slednje 2 do Jurc. kot posledica kompenzac ijskih tokov. ki nastanejo za radi steka nja zraka v dolino - večerna tcrmika!

Sedaj s i poglejmo. k,akšn i vetrovi pre­vladujejo v takšnih položajih.

Na višini imamo š ibke vetrove II.

pretežno severnega kvadran ta . pri tleh in

TURN POINTS AND DISTANCE FROM RI ETI

Hdg 270· to 90· from RI.tI (north) Hdg 90· to 270· from RI.tl (south)

nome or TP number

Laga di Ripo Sollil. 1 Piediluco 3 Narni 5 Cilloreole 7 Fonte San Gemini 9 Acquasparto 13 Orte 15 Compoloslo 17 Travi 19 Coslelluccio 23 Todi 25 Foligno 27 Bellona 29 Assisi 33 Perugia 35 Cosa Cosloldo 37 Guoido Tadino 39 Cosfoccioro

I 43

Gubbia 45 Umbertid. 47 Cortono 49 CillO di Coslello 53 Serrovolle di Cordo 55 Arezzo 57 Sonsepolcro 59 Posso Viomoggio 63 Pieve Sonto SIefono 65 Bibbieno 67 Ponlossieve 69

The leiler ollel IhIJ distance slor.ds tor lhe region A Ah/Ul/O

C - ComponlO l - lazIo U - Umbno

I':m trom Rlell

8 L 15 U 29 L 33 U 36 U 3H 39 U 44 U 51 A 53 A 55 U 58 U 72U 73 U 87 U 88 U 91 U

104 U 105 U 106 U : 19 U 126 U 127 U !39 U 141 IJ 151 U 153 U 163 U :91 U

:lome ol TP number km hom

Riel i

Arsoli 2 45 A L'Aquilo 4 47 L Assergi 6 55 L Fosso 8 56 A Subioco 10 59 L BoriSCIOno 14 62 L Avezzano 16 I 64 A S. SIefono dl Sessonlo 18

I

66 A Celano 20 70 L Luca dei Morsi 24 73 L Navelli 26 75 A Fluggi 28 76 A i Guorcino 30 80 L Popoli

I 34 85 L

Anverso d~gli Abruzzi 36 93 L Compoli Appenn iQo 38 103 A Pescosseroli 40 104 L Sconno 44 104 A Pettorano SIJ] Gizio 46 105 A OPI 48 108 A Compo dl Giove I 50 109 L Rivisondoli

I 54 118 L

Borreo 56 120 L Costel dl Sangro 58

125 A I Costel San Vincenzo

1

60 132 A Monteroduni 64 149 L Pietroro!o

~6 184 C I Sapino 68 185 C

-- __ J

Nolt: The tllln pOlnI" wllh even ~umhms con be found on the TCt mup 1100 000 AsrWllO P. Mf)USE, the lUin pomI', wllh uneven numbers on the mop UM61dA e M.A.R(:Hl

Tabela 1: Spisek obratnih točk z njihovo razdaljo od Rietija.

SVETOVNO PRVENSTVO

v spodnjih plasteh pa so vetrovi zarad i orograrij e kana li z irani - usmerjen i v oseh dolin. Ti dolinski vetrovi doscžejo naj večjo jakost ob naj večjem son čn e'm obsevanju . ki ne presega J5 km/ h , Plast . v kateri pihajo ti ve trovi (ita lijansko se imenu je brezze) je zelo tanka - od 200 m do 50!) m. za nililivo pa je to. da jt: smer dolinskega vetra pogosto nasprotna S111e­ri vetra na viš ini . oz, smeri vetra . ki bi jo thloči li na karti s poznavanjem barične­ga položaja,

Ko sonce ne sije več vzpored no 1. osjo doline. se pojavijo ll1di prečni vetro vi. ki pihajo proti bolj ogrctim gorski 111 hrbtom in s tem povzročajo močn e vzgornike m edtem. ko se na hladnej ših področjih. v senci pojavijo spuščajoči tokovi, Tako izs uhih in ozkih dolin odte­ka topel in nes!<tbilcnl.rak v š irše dolin e. kjer je hladnejši zrak in povzroča do­datno nestabilnos t.

Takšnc r,II1l1ere se pojavljajo predvsem na tirenski strani. ko se tam nahaja področje visokcga zračnega pritiska (po P. Rovcs tiju). na jadranski s trani pa imamo področjc enakomernega zračne­ga pritiska . Ta sc poja v lj a na obeh st­ranch Apenino v tedaj. ko .IC s lrse področje Mediterana pod vplivo111 ami­c iklona inna višinah p ihajo šibki vetrovi, Ko nastanc do volj velika temperaturna razlika 111ed 111orje111 in kopnim . pri čne pihati veter z morja na kopno intedaj ter­mika nenadno popusti (zaradi mešanjal), Ugod ni termični pogoji se vzpostav ij o šele okrog 50 km v notranjost (od obeh strani obal) in 10 postopno. ko se prične hladnejši morski zrak nad kontinentom segrevati pri gibanju v notranj ost Ape­ninov, Debelina p lasti. v kateri piha ta veter je debe la najmanj JOO m in pravi lo­ma ne pf(~sega 700 m. če je hitrost vetra maj hn a . Cc hitrost vetra dos cž.e vsaj II km/h (6 knotov). ta vetrič pOVI. roča pravo fronto . ki teče vzporedna z oba lo. Ta fronta morskega zraka povzroča padec pritiska. Debel ina takega slo ja v t cm pri mcru je od 1200 111 do I SOO 111', Č.'e je kontinentalni zrak. ki ga dviga ta fron­'ta dovolj vla žen. se poj~vijo kU111ulus ni obla ki vzdol? ozkega pasu dvigajočih se tokov ,

V priI1leru . da je kont in en talni I.rak . ki ga izriva ta tako im enovani sea br e!.!.e fronta dovolj suh pa do tvorbe kUI1lulu­snih oblakov ne pride. Vseeno pa lahko natančno določimo . kje ,jc meja obeh zra­čnih gmot: pomagamo si I . vidnostjo. k i je na kontinentalni strani dobra . v smeri 'proti morju pa močno I.manjšana. Da se je potrebno izogibati načne masc proti 1110rjuje vsakomur jasno. če Ic hočeI1lo šc os tati v zraku .

Acqun 8pa rta Anve rsa degli Abruzzi Ar ezzo Ar so li As st:! rg 1 Assi s i Avezzano Barisciano Barrea Bettona Bibblenll Campo di Glove Campoli Appennino Campotosto Casa Castaida Castel di ' Sangro Castelluccio Castel Sa n Vincen zo CeLIno Citta di Cast~ 11 0 Cittarea l e Cortona Cos t acc. i a r o Fiuggl Foligno Fonte Sa n Gemin i F OSG3

Guaido Tadino Guar cl no Gub bio Lago di Ripa Sot til e L 'Aqui1a Luco de i Mar s i Mont e r oduni Na r ni Nave ili Opi Orte Passo Viamaggi o Perugia , Pe scasserol1 Pettorano Bul Gizio Piedlluco Pietraroia Pleve Santo Stefano Pontassieve Popoli Rivisondoli Sansepolcro Santo Stefano di Sessanio Scanno Sepino Serravalle di Carda Sublaco Todi Trevi Umbertide

d lst-m

1900 1200 1300 1450 1500 1400 2600 1900 1150 850 1200 1100 1050 1100 1100 700 950 1400 1450 900 1010 800 12 50 1300 2000 1150 1600 1350 120 0 1300 1600 1400 1050 600 1500 600 700 1450 1600 2000 600 1600 1300 850 850 1450 1750 750 1150 1250 1950 600 i.2~O

900 1000 900 1600

TARr.r:TS

hdg deg .

77 53 72 105 152 37 78 84 84 140 75 20 31 200 182 159 60 123 57 179 226 17 2 47 lJ 82 235 35 7 190 Ril 25 '24 4 7 nI, 44 104 88 93 71 94 ·222 152 58 139 164 47 194 107 61 165 63 66 47

, 59 156 182 163 38

a lt . mASt

299 773 251 388 9 75 425 687 1027 1130 392 315 1077 580 1315 500 800 1303 700 825 269 650 500 550 572 217 335 754 470 525 500 375 725 667 41 0 200 680 1125 45 925 427 1155 770 585 575 418 78 251 1226 315 975 1126 650 614 375 344 223

' 240

Tabela 2: Spisek objektov ozr. tarč za slikanje na obratnih točkah s priporočljivo razdaljo, magnetno smerjo in nad­morsko višino v metrih.

Področj a kumulu sov . ki so poveza ni s to front o so dobro razv idna zaradi lah ko spoznavnih frak to ku mulusov (C u fra ) ob sami fro nti . Dviga nj a ti k pred fronto dosegajo do 2 mis in na m omogočajo leteti precej km ob sa mi fro nti . brez iz­gube višine . (G lej sliko 3 a in 3 b l.

Ta kšne fro nt e lahk o v nekaterih primerih celo preidejo Apenin e. prav il o­ma pa se kanalizi rajo v dolinah. ki pote­kajo od vzhoda pro ti za ho du in obra tno na tirensk i stra ni . .I adralei morajo biti ze lo pazljivi. ko prehajajo takšne do line. preleteti jih je potrebno hitro in vsaj na 1500 m viširie (po QN H) . To je še posebej pomembno tedaj . ko ta fro nt a ni o beleže­na s fro nta ln imi o bla ki .

Zavetrni valovi (Lee ware) Na področju Apenin ov se v poletn em

čas u le red ko pojav lj ajo zavetrni va lov i. dočim so pozim i. ko pihata tramon tana in l ebi č do kaj pogos t pojav. Poleti se pojavlj ajo predvsem o b jugozahodn ih ve trovih in le redko o b severnih . Ma ksi­ma ln a doseže na viši na po leti je bil a 6000 m. dosegel jo je tržaški pilot Nordio na zavetrn i strani hr iba Mo nt e Pizzuto (pogorje Sabini ) in sicer v jU lij u .

Nevihte V anti ci kl o nalnih razmera h se nev iht e

le redko pojav lj ajo in še to le v o bliki ter­mič nih neviht. Navad no se javljajo lo­ka ln o na oz kem območju viso kih hr ibov. kj er so tudi sicer do bra dviga nj a. pod imeno m .. inve nt arni Cb« jih poznamo pri nas in sicer v popo lda nskih urah.

Ciklonske razmere Medt em. ko o a ntici klo nalnih razme­

rah la hk o ve liko povemo in op jšemo ve­liko za konit osti . ciklo nalnih razmer ne moremo zajeti v ta kše n o kvir. Položaj se zelo hit ro sp reminja in prav il ni. Letenj e je tedaj on emogočeno . v to lažbo pa nam je pod atek. da takšne razmere navadno ne trajajo dlje kot 48 ur. Splošna ocena je. da so vremenske razmere v prvi po lo­vici avgusta v širši o ko li ci Rietij a zelo ugodne za jadral ce.

Na s liki 4 s i la hk o ogleda mo formular za tekmovanj e z disciplinami za vse tr i razrede.

V tabe li l si lahk o ogledamo spisek o b­ra tnih t očk z njihovo razdaljo od Rietija, velike črke za razdaljo v km pa povedo, v ka teri regiji se kraji nahajajo tako;. da jih laže najdemo na karti .

V tabeli 2 ima mo za vse obra tn e točke podane priporočlj iv e razdalj e za slikanje o bjekt ov (targets) z magnetno smerjo in nadmo rsko viši no v metrih .

MIRAN FERLAN

letalska nesreča na Aljaski

V letalski nesreči, ki se je 5. februarja zgodi­la na Alj aski, je umrlo devet ljudi. Letalo s sedmi mi potniki in dvema članoma po­sadke je strmoglavilo in se vnelo komaj pold­rugi kilometer od med­narodnega letališča Soldotna Dvomotor­nO.letalo družbe North Pacific Airlines je lete­lo na progi Enco­rage-Soldotna. Zara­di goste megle in dežja je pilot zgreši l prista­jalno stezo.

(UP I)

Ekskluzivno letalo, kot si ga predstavlja modelar - entuziast

Manjše potniško letalo .. LEPORT -yu je amphibia za panoramske polete v obmorskih turističnih deležah, na-

menjeno predvsem potnikom in zahtev­nejšim turistom, ki uživajo, tako v lete­nju, kot v panoramskem razgledu.

LETECE MAKETE ree"" 11

Trifletnica I

Saljuta 7

Veso ljska postaja sa ljut 7. dom treh sovjetskih vesoljskih posadk. ki so jo obi­ska le tudi štiri »gos­tujoče« skupine koz­monavtov. bo kmalu zabeleži la tretje leto delovanja v veso lju . To postajo so izstrelili 19. apri la 1982. Na saljutu 7 so v tem času opravili ce lo vrsto raziskovanj in poizkusov. Na salju­tu 7 so ok tobra lani vesoljci Leonid Kizim. Vladimir Solovjev in Oleg Atkov dosegli svetovni rekord v dol­žin i bivanja v vesolju - 237 dni. Poleg sovjetski h veso ljcev so bili na orbitalni postaji saljut 7 tudi indijski in francoski vesoljci.

(po Dnevniku)

Prav v ta namen Je koncept I<onstruk­cije temu prilagojen, zlasti oken in korens kega dela smernega stabilizatorja. V tem delu na koncu kabine je nameščen poševno-dvižni sedež, torej mesto, na­menjeno potniku , ki želi vizualno spre­mljati let saQl in manevriranje pilota. Izpod, proti soncu chromirane zaste­klitve, se mu nudi razgled na vso pov­ršino kril in krmila , zgornjo po vršino trupa, pogonski agregat in v uvlačljive podporne plovce.

-VTtihuzni izvedbi sprejme, udobno

dtmenzionirani trup, II potnikOV, v tu­ristični razm estitvi pa 18. Spodnji del tru­pa, kot podporni plovci, krmila (skupno ca 30% konstrukcij e) je iz sodobnih plas­tičnih mas, zgornji del trupa in nosilne površine pa v klasični izvedbi .

Krila v »Y« lomu imajo negativni opornik, širokega nosilnega profila, v katerem so, oz. tvori rezervoar za gorivo. Pogonski agregat v (potisni-potegni) izvedbi, z dvema turbo-prop motorjema, nameščen nad trupom, omogoča pilotu nezahteven in enostaven korekcijski manever pri morebitnem izpadu enega motorja . Propelerja sta nasproti se vrteča.

Uvlačljiva podporna plovca, ki vse­bujeta tudi po eno majhno pod porno kolo, držita v spuščenem položaju letalo v horizontalni legi in služita praktično le pri vožnji ob majhni hitrosti (rulanju). Glavno, centralno podvozje (kot nosilno kolo) pa je nameščeno v sredini trupa, s čimer tudi poševno pristajanje ni proble­matično, kot npr. pri jadralnem letalu.

Dimenzije : - dolžina 15 m - razpon 18 m - obtežba kril cca IlO kg/m 2 Na fotografijah je model zgrajen v me­

rilu 1 : 5, konstruktor Marjan Mencinger iz Lesc je v gradnjo vložil 2400 ur in tre­nutno izvaja z njim poskusne polete.

V. M.

LEPORT Y dobro sedi na snegu, za polzkusne lete pa čaka njegov avtor na debelejšo odejo - da bo bolj varno 000 Kot pravi sam, so jezera za zdaj le premrzla!

A o LETALSKA POŠTA o PAR AVION o AIR MAIL o VIA AEl Občni zbor aerokluba Postojna

Koncc f('hruarja .10 .Il' =IJ/'a li Ila wojl'lII rl'dn l'lII (;hčn l' lII ::horu c'ialli iII /jllhi/elji 11'­/als/va aeroklllha Postojna. 1= poročil predsednika in lIpral'llika aeroklllha je razvidno, da so ICI alci l ' Po.l/ojlli 1111logo /1'­ga kal' .1'0 si =as/al'ili, /lIdi lIresIličiIi. PredvselIl je hila sk lIpIla IIg%l'iu'I', da je hila pre/ek la .\'('=(lI1a l ' pogledll I'amos/i le/enja :;1'10 u.ljieiilla. Nadll/je so pric'eli čla­ni z dopollli/nilll deloIII /0 je = i=dc/m'o žl'h/jel' l ' koo pe raciji = /jllh/jal1.lko M r­TAI.KO. Pral' tako so l ' pre/ekli se=(lI1i pričeli = lIeka/erillli deli Ila letali.I(' II , iII sicer postavi/i'I' s/rc/ol'(}(llIe lIapc/jal'e Ila hangarju in IIpravlli s/m'hi /er IIredi/ el' he­nzi/1.lk e c'i'palk e. Zlas/i /0 sledllje hodo uresIličiIi l ' /1'111 ICI II. Na OhČII('1II =horu, Ila ka/erelll so sodclovali /lIdi lI eka /eri gos/je jl' hila skupna ug% l'i/el', da 11101'11 klllh skupaj = ohčillsko kOllf('r('//co SZOI. l' kra/kelll sklica/i proh/elll.lko k(J1/fi'r('//co o delovanjII letalske dejal'lIo.l/i Ila PO.l/ojll­.Ikem.

Vplllnll =lIle/o.lnjo l e/al.lko se=(J1/O sosi zas/avili vjadrallli.l ek ciji lIale/e/i 55()IIr, = /11otornimi l e/(lli 25{) III'. i=.lolati 5 1I00'ih jadmlni h in m%rnih pilo/Ol' / el' .lodeIOl '(J­/i na vseh /ekll1ovalljih l ' o/..Tiru ;(1.0.'1-11 . Poglohi/i o=irollla lI;'edi/ije po/rc/mo lIIdi sodelovIlnje = ostalill1i kIlIhi. =Ia.l/i s A·I. Vrhnika in AA' Cerknica.

Oh konCil ohc'lIega =hora so =a 1'.1'('.1/­ransko POl1lo c' pri ra=l'ojllle/als kegll .lllor­ta podelili plaketo l ' =lIl1k pri=lWlljll /OI '.

Ldvard/.! 1.0 ren con II i= IIjdOl'.16I1c /er pis/11ena priznanja L.S TRI(I/ .II V PO.l/oj­na, pO k mji/1.1 k 1'111 II .I/(Ihu TO No /ralljske in svetu za 1.0 in OS .Ikllp.16l1e II .. Bis/rica.

IIN/)/?I~I HU1I70/' I 'os/ojnll

PONUDBA & POVPRASEVANJE

V tej rubriki brezplačno objavljamo oglase, ki niso daljši od 30 besed in naslova, ter sodijo po vsebini'v letalsko in modelarsko področje. Oglase po­šljite na . naslov uredništva: Marjan Moškon, p.p. 33, 68001 NOVO MESTO.

Proda m časopis FLUG R EVUE, le­tnik 1982,83 in 84. Ce na za letnik je 3.600 din. Poš ljem po povzetju . Zvonko Radi č, 1. L. Ribara 106/3 2, 56230 VUKOVAR , telefon 056-44-864x y

PRODAM zmaja CX. Bogdan .Jug, Gradnikova 89, 64240 RADOVLJI CA

, i inles , ,

industrija stavbnega pohištva 61310 ribnica partizanska 3 jugoslavija telefon : (06'1861·411

inovak okna kombivak okna okna s polkni gibljiva polkna notranja vrata vhodna vrata garažna vrata lamelirani profili lamelirane ploiče

RAKETARSTVO

Strmoglavila reaktivca v ZRN

Na vajah sta sc ja­nuarja 'zalctela d va ph ,lIito ma zah odno­ncm šk ih letal skih s il in strmo gl av il a b liw 13rc­mcn h ,~vn a Ko t jc spll r­očila po li cij a. jc h il žrt ev t l' n es reče neki delavce. pct lj udi pa jc hilo ra n jcnih . ka jt i cdcn od rcaktivccv'jc trcšč il prav n a skl a­di Ščc. v kat crcm so dc­la li , Oha pil o t a sta sc rcšila s padalom,

(AP)

Iz LjublJane," ,.. .~

v vesolje Objavljamo prispevek iz 6. številke »Kozmoplova cc , ki je izšla 21. septembra 1984

Pred kratkim so j ugos lo va nski dn evni­ki pri o bč ili Tanjugovo vest, da se je na Zemljo vrnil prvi jugos lovanski predm et, ki je 63 dni krožil o ko li na šega pla neta , Gre za značk o oz. embl em našega klu­ba, .. Zdaj j e zna čk a že v Ljubljani, ka mo r j e pripo tova la po pošti iz Mos kve za­taknjena za prve stra ni knjige .. Zvjozd­nij « (Zvezdnji je krajša o blika za .. Zvezdno mesto Leo nida 1. Brežnj eva «), kje'r živijo in se urij o sovj etski veso lj ci) , ki so nam jo podarili so vj etski koz mo navti.

V knji gije pos ve til o, ki ga j e podpisal o deset zna nih sovj etskih koz mo navto v;.in datum 11 . 4. 84. da n na ka terega se je prvi jugos lo va nski predm et vrnil il veso lja na Zemlj o. Ob znački pi še : .. Ta embl em je od šel v vesolje 8. 2. 84 in se vrnil na Zemljo s posadk o Sojuza T-IO J . Ma­li ševo m, G . Streka lovo m in R. Sha rmo.«

Pot v vesolje Znano je, da prvi poskus, da hi posla li

kakšen jugoslo vanski predmet v veso lj e (dve naš i zn ač ki), 26. se pt embra 1983, ni

"~'L4 13

uspel, za radi poža ra na ra keti nos ilki soju z, ki j e izbruhnil o ko li 90 sekund pred na merava nim sta rto m. Ta kra t so z reševa lno ra keto - tedaj prv i č doslej up­o rablj eno - na vrhu ra kete nos ilk e rešili življ enji kozmo navto ma Vl adimiru Tito­vu in G enadiju Streka lovu . Ra keta nos il ­ka je na to padla v o dprtin o pod šta rtn o mi zo. Vse kaže, da je z ist ega vz l eti šča po letela 3. 4. 1984 sovjetsko-indijska po­sadk a, ka r po svoje zgovorn o ilustrira višin o nas ta le škode a li pa hitros t po pravil. ..

Ka ko j e zn ačka ko nčn o venda rl e naš la svojo po t v vesolj e? Zelo preprosto in brez biro kra tskih a li pa fin a n čnih ov ir , ka kršne rada postavlja na pr im er a meri­ška agencija za veso lj ske raziskave N A­SA . Res pa je, da so za uspehe pri sko raj 15 letn em delova nju našega dru štva, ki se imenuj e po prvi žrtvi veso ljskih po letov kozmo na vtu Vladimiru Ko maro vu , ki se Je po n es reč il 24. aprila 1967 pri nes reč n em prista nku s Sojuzo m 1, zadnj a leta sli ša li že mars ikj e po svetu , ka r je gotovo pripo moglo k naše mu naj­novejšemu in d os lej n aj večj emu uspehu in pri znanju ...

Med kra tkim s reča nj em z novin a rjem ,. Pravde« Vla dimirom S . Guba rj evo m, ko menta to rjem vesoljskih po letov in piscem vrste po pula rnih knjig na temo astro navtik e, nekaj ur pred k0ncem sta rega leta , 31. decembra 1983 v zgradbi ,. Pravde« v Moskvi, sem mu predal primerek z na čk e in pismo član ov kluba na menjeno so vj etskim koz mo na vto m, s podpis i vse h čl a nov , ki so prisostvova li redni letni s kupščini društva ko nec lanskega leta . V pismih so bil e zapi sa ne želje za uspešno izvedbo programa v ves­o lju in meha k prista nek na Zemlji in pozdra v h ra brim kozmo navto m. G u­ba rj ev mi je odljubil, da bo da l pismo in značko sovjetsko-indijski posadki a li pa mo rda že tis ti , ki po leti pred njo ...

Pozdravi iz vesolja V repo rta ži iz Centra za upravljanj e

veso lj skih po leto v v Ka liningradu blizu Mos kve z naslo vo m ,. Naš prekrasni pla net«, ki je bil a o bijavijena v .. Pravdi « 9. a pril a 1984, je bil o med dru gim za pi­sa no tudi to le: ,. Malo pred tiskovno ko nfe renco so se redak cij i Pravde oglas ili č l a ni Astro navtsko ra keta rskega kluba V, Ko ma rov iz Ju gos lav ij e, posadki so zaželeli , da bi uspešno oprav il a delo v vesolju in da bi mehk o prista la na Zemlji .

- Kaj bi poveda li bodočim koz mo­navto m 2 r. stoletja? smo vpraša li Vl adi ­mira Solo vj ova . Predvsem do vo lit e, da se za hva lim vsem . ki misl ijo na nas, za lep e že lj e - je odgovoril ladijski in že nir.

ICrefL,414

Izdelali prvi letalski dizelski motor na kerozin

Strokovnjakom ita­lij anske družbe VM (skupina IRI) je prvi v zgodovini let alstv a us­pelo izdelat i letalski dizelski motor na ker­ozin, I.j. na let alsko gorivo, ki se običajno uporablja za reaktivne motorje. Motor z močjo 110 do 257 kW ( 150 do 350 KM) je namenjen predvsem za pogon manjših, 1. i. poslovni h letal, ki jih je na svetu približno 400.000. Iz­delovali ga bodo v dveh različicah, in sicer s št irimi in s šest i­mi valji , odkaterih bo imel vsak 37 kW (50 KM) moči, motorna gred pa se bo v minuti zasuk ala 270G-kral. Njegova prednost v primerjavi s standard­nim letalskim motor­jem sta večja odpornost in manjša poraba gor i­va. Dizelskih motorjev v let alstvu doslej niso uporablja li ; vzrok sta bili njegova velikost in teža v primerjavi z močjo. Italijanski kon­struktorji so problem reš ili z drugačnimi materiali . naredili so drugačne ventile. up­orabi li so turbokom­presor in nov sistem za hlajenje olja.

(AFP)

o neuspelem poskusu štarta nove vesoljske ladje septembra 1983, v kateri sta bili tudi znački iz Ljubljane, je na kongresu poročal vodilni konst­ruktor sovjetskih pilotiranih vesolj­skih ladij K. P. Feoktistov

- Mladim kozmonavtom tako v Jugoslaviji kot tudi v drugih deželah, kjer so takšni klubi, bi rad zaže lel , naj ve­rjamejo v svojo zvezdo, naj bodo vztrajni pri dosega nju svoj ih ciljev, naj ljubijo Zemljo in svoj sen. Tedaj bo vse naj­lepše« - je direktno iz vesolja odgovoril Vladimir Solovijev ...

Nevarno potovanje Naj kot za nimi vost zapišem tudi to, da

je ob znački zapisan še datum 17.4. 84. Tega . dne se je opo ldn e sovjetsko­indijska posadka z letalom vrnila s kozmodroma Bajkonur v Moskvo.

Bojazen, da se utegne značka med sv- . ojim »zemeljsk im « delom potovanja , kje

PODATKI O POLETU PRVEGA JUGOSLOVANSKEGA PREDMETA

lčas izstrelitve 8. 2. 1984 ob 13.07 po jug. času kraj izstrelitve kozmodrom Bajkonur, ZSSR geograf. keordin. kozmodroma 47° 22'20" N; 65° 29'00" E raketa nosilka sojuz vesoljska ladja Sojuz T -10 kroženje okoli Zemlje pretežno s Saljutom 7 hitrost kroženja 7,8 km/s nagib ravnine tira 51,6° čas pristanka Il. 4. 1984 ob 12.50 po jug. času kraj pristanka 46 km vzhodno od Arkalika, ZSSR pristajaina kabina Sojuz T -10 trajanje poleta 62 dni 22 ur in 43 minut

RAKETARSTVO »izgubtti « - lahko rečem, da smo se za usodo emblema v klubu mnogo bolj bali med njegovim potovanjem po pošti iz Moskve v LjUbljano, kot pa med njego­vim kroženjem okoli Zemlje in smo zato vnaprej opozorili carinsko službo na pri­haj ajočo knjigo z značko - le-ta pa se je vrnila na naš n\lslov v četrtek, 26. aprila z običajno navadno pošto ... ! - bojazen je bila torej n eupravičena. Na našo veliko srečo in zadovoljstvo ...

Mislim, da med podpisanimi vesoljci ne bo odveč posebej omeniti Georgija Beregovoja, heroja že iz druge svetovne voj ne, ki je poletel prvi za nesrečnim Ko­marovom in sicer oktobra leta 1968 v Sojuzu 3, danes paje vodja Centra za pri­pravo kozmonavtov »Jurij A. Gagarin« v Zvezdnem mestecu Leonida 1. Brežnje­va pri Moskvi, nato Vladimira Šatalova, ki je zdaj vodja programa urjenja sovjet­skih vesoljcev in je bil sa m trikrat v ves­o lju (dvakrat leta 1969 in enkrat let a 1971) in ne nazad nje Valerija Kubasova, ki je leta 1969 prvi opravi l tehn ološki po­skus va rjenja v vesoljskem vakuumu or­bitalnega dela kabin e Sojuza 6, leta 1975 je sode loval pri skupnem sovjetsko­ameriškem poletu Apollo-Sojuz, tretji polet pa je izvedel proti pred štirimi leti, skupaj z madžarskim vesoljcem Berta­lanom Farkasem.

Le dan po vzletu sovjetskih vesoljcev Jurija Maličeva, Genadija Strekalova in prvega indijskega kozmonavta Rakesha Sharme, to je 4. aprila 1984, smo v klubu v telefo nskem pogovoru z Vladimirom Stepanovičem izvedeli , da je emblem poletel v vesolje že 8. februarja, prav na Prešernov dan ... Značko je vzel s seboj Leonid Kizim , poveljnik t. i. dolgotrajne ekspedicije na orbital ni znanstveni pos­taji Saljut 7, ki je tega dne starta l s kozmonavtoma Vladimirom Solovjom in Olegom Atkovskim v veso ljski ladji Sojuz T -10. Vladimir Gubarjev je še povedal, da se bo značka vrnila na Zemljo s sovjetsko- indijsko posadko. Kot je že v navadi, je sovjetsko-indijska posadka, ki je prišla na postajo Saljut 71e na enotedenski »obisk«, pustila svojo »svežo« vesoljsko ladjo Sojuz T -II zd­ruženo s postajo in se vrnila na Zemljo v Sojuzu T -10, vkateremje bila - zaradi poenostavitve bržkone kar vseh 63 dni -tudi jugoslovanska značka.

Nepozabni dnevi Nemogoče je op isati čustva in občutja,

ki jih ima človek, ko se za ve dejstva , da prav tisti trenutek neki njegov predmet kroži »tam gori« po vesolju s fa ntastično hitrostjo blizu 28 tisoč kilo metov na uro in da je to hkrati prvi jugoslovanski predmet v orbiti okoli Zemlje"

RAKETARSTVO

,4 _ ... _--­.. Kozmoplovc< je gla-silo Astronavtskega raketarskega kluba Vladimir M. Koma­rov iz Ljubljane. Pr­vim številkam v letih 1973174 je šele po desetletnem premo­ru sledila poskusna, vendar pestra in za­nimiva 6. številka (na sliki), ki prinaša naj­več prispevkov s po­dročja astronavtike in raketnega mode­larstva. Sodelavci ust­varjajo list brezplač­no, požrtvovalno in z velikim navdušenjem. Najbrž jim prav zato tudi nimamo kaj oči­tati!

ZDA bodo opravile poskuse z raketami MX

Ameri ški državni se­kretar George Shult z je izjavil. da bodo ZD A o prav il e pos kuse s spornimi raketami MX v Južnem Pac ifi­ku, venda r pri tem ne bo sodelovala Avs tr a­lija. ko t so sprva na­poveda li. Schult z je to izjavil po pogovorih s predsedniko m avs tra l­ske vlade Bo bo m H aw­kom. ko je bil na uradnem o bisku v ZDA. Ameriška vlada Se j e odrekl a avstralskim usluga m. je dejal Shul­tz. da bi po kaza la. da upošteva avst ralsko javno nenje. Avs tral­ska javnost seje izrek la proti vsakršnemu avst­ralskemu sodelovanju pri preizkuša nju r ake t MX . .

(Tanjug)

To so bili nepozabni dn evi veselj a in po nosa za vse č l an e našega društva lju­bljanskih ast ronavti kov in ra ketnih modela rjev. Pred nami je bil a o dgovorn a na loga, da še nepo trj eno vest sporočimo dvaindvajset milijonski jugoslovanski javnosti o b tveganju , da ves t morda ni po vse m t očn a . Prvo, zdaj že zgodovinsko sporoč ilo kluba je im elo da tum 6. a pril 1984. 7. april a s mo ga razposla li petin­dvajse tim raz li čnim naslovom na terito­riju SFRJ . Slovenska javnost je bil a obvešče n a tu d i po t elev iz iji že Il. a pril a, večer pred medn arodnim dnevo m koz mo navtike in leta lstva. Prikaza no je bilo idealn o (ugo dni vremens~i pogoji) spušča nj e pristaja in e ka bine Sojuza T -10 in značk a v prvem pl anu . Na to sta sledili 14. a prila 1984 Tanjugova vest za Jugoslavijo in ves t - .. posebej za tu­jino«, ki so jo do bili po vsem svetu ...

Psiho loška ba ri era, neka kšen »stra h pred nez nanim vesolj em«, ki se na m je Jugos lova no m vedno zdelo nedoseg­ljivo, je nanado ma odpadla. Vesolje na m je posta lo bližje. Z izs trelit v ij o prvega jugos lova nskega predmeta v veso lj e j e bil na pravljen prvi ko ra k. Za kaj ne bi o b ka­kšni prihodnji priložnos ti po letel tudi kakše n bo lj zapl et en predm et, ki ne bi bil sa mo s imbo l, a mp ak bi tudi kaj meril in za pisoval ...

Ob tem si č love k ne upa reč i še kaj več - na primer o velik ans kem po menu morebitnega po leta jugoslova nskega koz mo navta v bodočnos ti - o b odklo­niln em (beri kra tkov idn em) s t a li šč u jugos lovanskih po litikoV ...

o Leonidu Kizimu in Vladimiru Solovjovu

Tisti trenut ek, ko j e 4. a pril a Vladimir Guba rjev po t elefonu poveda l, da je vzel našo značko v veso lj e prav Leo nid Kiz im se m se spo mnil prij etn ega in sproščen ega kl epeta o pro blemih v veso lju in na Ze­mlji , ki sem ga im el z do brodu šnim , prepros tim in simpa ti čnim č lo vek om nižj e postave o kto bra 1982 na 33 . ko ngresu medna ro dn e as tron avti čn e fe­da rac ije (IA F) v Pa rizu . Bil je. prij eten sogovornik, zna l pa je tudi pozorno pri­sluhniti . Pripovedova l sem mu o delova­nju našega dru štva. Ta krat j e im el za seboj že prvi vesoljski po let in priprave v rezervni posadki za sovj etsko-francos ki po let. Med šes timi č l a ni glavne (a li »osnovne«) in rezervne (t. i. tr ij e »dubl e­rji «) posad kev katerih so bili štirj e Sovje­ti in dva F ra ncoza s kater imi sem se ta~ kra t s r eča l je prav Leo nid Denisovi č na­pra vil na me najbo lj ši vtis. Z Vl adimiro m Solovjovo m. ki je bil 'v pogovoru nek-

~e'1.4 15

o liko »o preznejši« sva se takra t dogovo­ril a za s reča nje v Moskvi , ki pa se je ža l izja lovil o. Kizim in So lovjov sta na pravi­la vtis zelo ko mpl ement a rn e dvoj ice -trenutno sta sk up aj z zd rav niko m dr. O lego m A tkovo m še ved no v vesolju -ki sta zdaj reko rderj a v biva njU med spreho di izven vesoljs kega plo vil a. Nju­na uskl ajenos t je prišla do izraza med letoš njimi petimi sprehodi izven Saljut a 7, ko sta izvedl a vrsto mo nt ažnih del (najver jetneje po pravil ) na pogo nsko-

GLAVNI PODATKI O PRVEM JUGOSLOVANSKEM »SATELlTU«

masa premer dolžina z ig lo maksimaln a debelina prva serija datum izdelave funkcija

3,295 gramov 19,9 mm 48,3 mm

1,8 mm marec 1975

1974175 emblem

agrega tn em o dseku postaje med emm sa­mim sprehodo m pa sta mo ntira la tudi dve d odatni plošči so n čnih baterij na eno izmed t re h glav nih »kril « vrtljivih po so ncu. Za ena ko s icer za htevno o perac ij o sta Lja hov in Aleksa ndrov la ni po trebo­vala d va izhoda iz o rbita ln e zna nstvene postaje Sa ljut 7.

Kako do značke Značka, ki je bil a v vesolju , je bil a

prv i č preds tav lj ena javnosti na tisko vni ko nferenci 22. maja 1984 v Do mu dru žbenih o rga nizacij , Ko menskega 7 v Ljublja ni . Po leg značk e v knjigi s posve­til o m sovjetskih koz mo navto v sta bil a razstavlj ena po ma njšan a modela rakete nos ilke sojuz in veso ljske ladje tipa sojuz, s ka kršno je po letel v veso lje prvi jugoslo­va nski predmet. Po prvih ves teh jeza ma­li medenin as ti simbol velikos ti novega d ina rja in mase ko maj 3,295 gramov za­vl adalo med zbira lci zn ačk velik o za ni­ma nj e, čeprav je bilo o ko li 4000 primerk ov značk e izda no že v marcu 1975. To je bil a ta kr at prva slovenska in ena prvih jugoslova ns kih as t ronavtičnih značk (po prvi tovrstni jugos lovanski zn ački rev ij e " Kos mo plov«). Trenutno je ni nikje r mogoče do biti. Za to smo se v ARK Vl adimir M . Ko marov odloč ili , da izda mo novo serijo s spremljaj očimi po­datki o zgodovinskih dogodkih v zvezi z značko in njenim veso ljskim po leto m. Nova z načka bo predvido ma povsem ena ka, po da tki pa bodo opremlj eni z uradn im žigo m kluba.

VOJK O KOGEJ

Hitro, zane~Jj 1

arno, ceneje ... l

l i l

:ž:ivahen tovorni dan na brniškem letališču (iz knjige Letališče Ljubljana)

Centrala za Tele-X

Švedsko podjetje Eri cson Info rm ation Systems je dobilo na­roč i lo švedsk e družbe za vesoljske polete, da izdela in opremi ce nt­ralo za posredovanje nordijskega satelitske­ga tel ev izij skega prog­rama Tele-X.

( PO Delu )

Bra lci revije Krila so pred časo m že imeli pril ožnost prebrati nekaj č l a nkov o razvoju letalskega to vo rn ega prometa na ljublja nske m l e t a li šču . Novost, ki s mo jo na te m področju uv.:dli pr ed do brim leto m dni se imenuj e zbirni leta ls ki to vo rni pro met . Kaj pra vza pr av to po m eni? Na kratko poveda no - z uvedbo zbirnega prevoza tovora se ugod­nim stra nem leta ls kega prevoza , ko t so hitros t, za neslj ivos t in varnost prevoza, pridružuje še ena ugodn ost za naročnik a: ni žja ce na p revoza. G re to rej za no vost v

n ačinu o rga ni z iranja pn:voza in ne novust v tehn o loš kem s mislu. Pr i vsem tem je to no vos t le v leta ls kem pro metu v Jugnslav iji , saj v tuj ini ta ko o rga ni zacijo prevoza poznajo že do lgo, v d rugi h pro me tnih zv rsteh pa je to spl oš no' znan in upo ra hijen n ačin prevoza bl aga.

Os no vni pogoj i za uvedbo takega na­čin a o rga nizacije p revoza so redn e le­ta lske povezave, pa letni l ko n tejn ers ki sis tem prevoza in zad ostni po tencia l up­o ra bn iko v, ki pretežno pO'š iljajo majlllle pošiljke. S lednje seveda ne po meni , da je

TOVORNI PROMET

velikost pošiljke navzgo r omejena. Z lju­bljanskega letališča imamo organiziran zbirni tovorni pro met na relaciji pro t i Združenim državam Amerike z redn o li­nijo Jugos lovanskega ae rotra nsporta. Odprema pošiljk je možna v New York ter dalje v Boston . Chicago. Miami. Houston. Los Angeles in San Francisco. Vsak uporabnik nastopa kot posamez ni pošiljatelj le nasproti Letališču Ljublja­na. ki organizira prevoz in za vsako pošiljko izstavi hišni tovorni list. Leta­lišče Ljubljana pa vse tako zbrane pošiljke zd ruži in jih preda na prevoz JAT z glavnim tovornim listom. ki je

Dvižna ploščad nosilnosti 18.200 kg za manipulacije $ pale­tlziranim tovorom Regalni način skladiščenja blaga v avio­blagovnem skladišču (Foto: J. Mežnaršič)

rcre'L4 17

običajni letalski tovorni li st. l z tega sledi, da obstaja večja verjetnost, da bo prevoz­nik dobil na prevoz večjo količino tovo­ra . Z večjo težo po tovornem listu se cena prevoza po enoti teže zmanj šuje v sklad u z med narodnimi prevoznim i pogoji. Tu se pojavi prihranek v stroških prevoza za pošiljatelja, ki se giblje med 10 in 30(/IJ od običajne tovorn i ne. Za primer vzemimo prevoz l kg. ali 6 dm3 tovora na relaciji Ljubljana-New York :

Teža

Minimum po

Redna tar ifa

din

pošiljki 6.630,-10 kg 1.013.-50 kg 775.-100 kg 555 ,-500 kg 349,-Veljavno na dan 06. 02. 1985

Zbirna tarifa

din

5.700.-599,75 568.75 406.75 255,35

Uvedba zbirnika je lep primer sodelo­vanja med raznimi organizacijami v procesu prevoza blaga. Tu sodelujejo špediterji (Inter europa. Transjug itd). kot neposredni ' o rga nizato rji prevoza. Letališče LjUbljana. kot organizator zbirnika ter Jugoslavanski aerotransport, ko t prevoznik. Zadnji člen v tej verigi je inoze mski partner v ZDA. ki skrbi za razpošiljanje poš iljk naslovnikom.

Letalski zbirni promet je za enkrat or­ganiziran v smeri ZDA. torej daje ugodnejše možnosti za prevoz našim izv­oznikom. V pripravi je tudi organizacija prevoza iz ZDA. raziskujejo pa še možnosti za uvedbo zbirni ka za nekatere afriške države.

.IURE MEŽNARŠiČ

Spet o sibirski eksploziji Sovjetski znanstvenik Vasiljev je izja­

vil, da je bila verjetna povzročiteljica ve­like eksplozije leta 1908 v Sibiriji vesolj­ska ladja z drugega planeta. Nedavno je namreč vodil raziskovalno odpravo v Si­birijo in si ponovno ogledal prizorišče . Po njegovih besedah gre tukaj za vesoljsko ladjo ali sondo, ki pa ni zemeljskega izvora . Vasiljev trdi , da je »objekt« pred eksplozijo zamenjal prejš­njo smer vzhod-zahod proti severu in potem nenadoma eksplodiral.

Ta svetOVno znana eksplozija je bila 30. junija, leta 1908, približno ob sedmih zj utraj . PO mnenju strokovnjakov je bila moč eksplozije enaka 35 megatonom TNT. Na površini 2150 kilometrov je gozd popolnoma pogorel, na veliki pov­ršini pa sO drevesna debla kriva , kar se lahko vidi še danes .

Tretje letalo DC-lO v Jatovi floti

Na beograjskem le­t ališču je S. februarja pristalo tretje letalo DC-lO v .Jatovi !loti. Letalo ima 16 sedežev v prvem in 259 sedcžev v ekonomskem razre­du. Svoj prvi redni polet je letalo opravi lo 16. februarja na progi Beograd-Montreal­TTa tretj a desctka bo letela tudi na progah v Avst ra lijo in ZDA . .Jat si je letalo sposodil pri družbi Air Afric.

(Tanjug)

Rakete sodobnih letal

Samovodljivi projektili

Vsa sodobna bojna letala, še posebno lov­ci - .prestrezniki so oboroženi ne le z avto­matskimi topovi, temveč tudi s samovode­nimi raketnimi izstrelki.lzstrelijojih z leta­la proti lelalu v zračnem boju. Pri borbah v višinah s klasičnim oz. običajnim orožjem (topovi in mitra ljezi), se nasprotnika pri­bližata drug drugemu na nekaj desetin a li stotin metrov. Pri borbi z raketami se pa nasprotniki pogosto ne vidijo, vsaj ne z očmi. Cilj odkrije radar in pilot izstreli raketo, ko je oddaljen po več kilometrov od cilja. Trenutek, ko je potrebno raketo izstreliti, ne določa Ic pilot, temvečje to naj­bolj pogosto letalski elektronski računal­nik. Tu ponazarjamo s sliko in besedo naj­pomembnejše in najbolj znane sodobne rakete zvrsti zrak - zrak.

SIDEWINOER AIM - 9L, ameriška vc tcranka mcd rakctami zrak -zrak. Na­rcjcnihjc več inačic tc rakete. ki so vobor­ožit vi vcčih armad posvetu. Najsodobne­jša inačica jc AIM - 9L. ki je razvita iz A IM - 9H. Rakcta S ID EW IND ER zadcnc cilj na razdaljah od 300 m do 15 k m. Bojna glava je razpršiina in ima laser­sk i bližinski vžiga lnik . Rakc ta se vodi k cilju s pomočjo infra rdečega sistcma. Rakcta jc dolga 2900 mm, premera 127 mm in tcžka H4,5 kg. Hitrost rakete je 2,5 macha.

2 ANAB AA - 3 (NATOoznaka)Sovjet­

ska raketa s katcro najpogosteje obor­ožujejo leta la SU - 9. Ohstajajo in ačicez infra rdcčimi in polaktivnim radarskim sa movodcnjcm. Ra kcta jc dolga 3600 mm, prcmcra 2g0 mm I. razponom kril 1300 mm in domctom 10 km .

VOJAŠKO LETALSTVO

Raketa, ki jo je izstrelil F-4 phantom, zasleduje severnovie­tnamskega mig 17 posnetek je iz vietnamske vojne, po knji­gi Dictionary of Aviation, tiskani lani pri Mladinski knjigi v Ljubljani)

Inačici raket Matra R. 530 zrak-zrak z radarsk'im (zgoraj) in infrardečim vodenjem (spodaj) - po JANE'S All the world's Aireraft

3 ACRID AA - 6 (N ATO o zna ka ).

So vje tska ra keta kijo nos i lo vec MI G 25 . Izdelujejo jo v inačicah z infra rdečim in po la ktivnim sa movod enj em .. Rad a rska verzija je d o lga 6290 mm in infra rdeča 5910 mm . Premer o behj e 360 mm , razpo n kril 1760 mm . Rad a rska verzij a je težka 800 kg, z d o meto m 50 km a IR 700 kg, z d o meto m 20 km.

4 SUPER MATRA S30jefra ncos ka ra ke­

ta s po laktivnim radars kim sa mo vo den­jem. Do lga je 3540 mm , premera 263 mm , težka pa je 250 kg in im a d o met 35 km . Njena hitrost je 5 mach ov.

5 ATOLL AA - 2 (NATO o zn a ka ) je

sovjets ka ra keta z IR sa mo vo denj em . Do lga je 2800 mm, premera 127 mm, z razpo no m kril 530 mm. Do met je 10 km .

6 ATOLL AA - 2 verzij a s po la ktivnim

sa movodenjem.

7 APHID AA - 8 (N ATO o zn a ka ). T o

so vejtsko rak eto izdelujejo v inačica h z I R in po la ktivnim sa mo vod enj em . D o lga je 2 100 mm , premera 130 mm in razpo no m kril 540 mm . T eža rad a rske inač i ce je 55 kg z d o meto m 15 km in IR 45 kg z d o meto m 8 km .

8 RED TOP je a ngleška ra keta z IR

sa movod enj em ,d o lžine 3270 mm, preme­ra 225 mm , razpo no m kril 910 mm in sku p ne teže 150 kg. D o met je 12 km .

9 SPARROW AIM -7Fje no vejša in ači­

ca iz a me ri ške dru žine S PARROW ra ket. Vo di se po la kti vno z ra d a rje m . D o lga je 3660 mm , premera 200 mm , razpo n kril 1020 mm in 200 kg teže. Hit ros t ra kete je o ko li 3.5 macha. D o met pa jeod 600mdo 25 km . Ang leži to ra keto izd elujejo pod nazivo m SKY F LASH .

10 APEX AA - 7 (NATO ozna ka ) je

sovjetska ra keta, ki jo izd elujej o v IR in radars ko sa m ovod eni verziji . D o lga je 4300 mm , pre mera 260 mm , z razpo no m kril 1050 mm in o krog 300kgteže . D o met IR in ačice je 15 km, rad a rske pa 30 km . Hitros t je o ko li 3,5 macha .

II MAGIC R SSO je fra ncos ka raketa z IR

sa movodenjem . D o lžina ra kete je 2930

rcl!fL420

E}zl 1

[liDI ~ 2

, €ti: iZ i 1>

4

[) O ?> !5

[) II a~ 11 i>

6

7

~ C3Ei ID IJ

8

1>

9

I~ 1>

Skice opisanih raket (po Frontu 1372/84)

11

1;'

.' . ...

16

)

IJ

ID

VOJAŠKO LETALSTVO

~I 6 "-== II · I!. ~7

,,g;, :>'

u ~ II)

L ' -3l>

II III:>

1 i ~ IJ

VOJAŠKO LETALSTVO

Reagan: 26 milijard za »vojno zvezd«

Ameriški predsed­nik Ronald Reagan je izjavil , da nameravajo ZDA nadaljevati razi­skave, povezane s pro­jektom »vojna zvezd .. , celo tedaj, če se bodo na sovjetsko-ameriških . pogovorih sporazu me-li o odpravi ofenzivne­ga jedrskega orožja. V intervjuju za New York Times je povedal , da bodo vložili v razi­skave 26 milijard do-

a rjev, (AP)

Magnetni tečaj potuje

Kanadski zna nstve­niki so pred dnevi spet našli severni magn etni t ečaj , ki ga že od leta 1973 ni bilo več mogo­če natančno določiti. Danes je pribli žno 1500 kilo metrov južno od geografskega sever­nega tečaja in seje v za­dnjih dvanajstih letih premaknil za 100 kilo­metrov proti severu.

mm, premer 160 mm, razpon kril650 mm in teža 90 kg. Raketa leti s hitrostjo do 2,5 macha in zadeva cilje od 300 m do 10 km.

12 ASH AA - 5(NATOoznaka)jesovjet­

ska raketa kijo izdelujejo v IR in radarski inačici. Dolžina 3300 mm, premer 300 mm, razpon kril 1300 mm in domet 30 km.

13 ASPIDE je italijanska raketa s poIak­

tivnim radarskim samovodenjem. Dolži­na 3700 mm, premer 203 mm, razpon kril 1000 mm in teža 220 kg. Hitrost je do 3 mache in domet do 25 km. S to raketo so oborožena letala F 104 S Starfighter, kije v oborožitvi italijanskega vojnega letalstva .

14 SUPER FALKON (AIM - 4G)je ena

od inačic iz velike družine ameriških raket tipa zrak - zrak, imenovane FALKON. Dolžina rakete je 2000 mm, premer 162 · mm, razpon kril 508 mm in teža 65 kg. Hitrost raketeje do 3 mache. Domet paje 10 km. K cilju se vodi s pomočjo IR siste­ma za samovodenje. Obstaja tudi inačica s polaktivnim radarskim sistemom.

15 SAAB 372 je švedska raketa z IR

samovodenjem. Dolžina rakete je 2600 mm, premer 175 mm, razpon kril 620 mm in teža 110kg. Domet je okoli 15 km .

16 SRAAM je angleška raketa z IR

samovodenjem za borbo na majhne raz­dalje. Dolžina 2700 mm in premer 168

.. Do zob" oboroženi saab 37 viggen Kaze svoJ arzenal (po Modern Fighters and Attack Aircraft, Salamander, London 1980)

mm. Z njo lahko zadevajo cilje, ki so od­daljeni od 400 m do 8 km.

17 FIRESTREAK je angleška raketa z IR

samovodenjem. Dolžina je 3190 mm, . premer 220 mm, razpon kril 750 mm in teža 136 kg. Domet rakete je okoli 8 km.

18 . ALKALI AA - I (NATO) oznaka je

sovjetska raketa s polaktivnim radarsKim samovodenjem. Dolga je 1900 mm, premer 180 mm, razpon kril 580 mm. Domet je do 8 km.

19 SHAFRIR je izraelska raketa z IR

samovodenjem. Dolžina je 2600 mm, premer 160 mm, teža 93 kg in domet 10 km.

20 GENIE AIR - 2Aje ameriška raketa z

nuklearno bojno glavo. Dolžina raketeje 2740 mm, premer430 mm, razpon kril609 mm. Teža rakete je 372 kg, domet paje 10 km.

21 MATRA R. 530 je francoska raketa,kijo

izdelujejo z IR in polaktivnim radarskim samovodenjem. Dolžina 3280 mm, premer 260 mm, razpon kril 1100 mm, teža 195 kg in domet 19 km.

22 MATRA R. 511 je francoska raketa s

polaktivnim radarskim samovodenjem. Dolžina 3090 mm, premer 260 mm, razpon kril 1000 mm, teža 180 kg in domet 10 km.

23 PHOENIX AIM - 54A je ameriška

raketa velikega dometa, ki je v prvi fazi poleta vodena polaktivno s pomočjo le­talskega doppler - radarja . Na razdalji

. 20 km od cilja preide na aktivno radarsko samovodenje s pomočjo impulznega doppler - radarja na raketi. Dolžina 3960mm,premer 380mm, razpon kril914 mm, težina 380 kg, domet do 160 km in hitrost do 4 mache. Z raketo PHOENIX so oborožena letala FI I I (SWINGER)in mornariški lovci F 14 TOMCAT.

24 BRAZO je ameriška raketa)<i so jo raz­

vili izraketeSPARROW injevoborožitvi španske armade. Dolžina 3700 mm, premer 200 mm, razpon kril 1020 mm , teža OKoli 200 kg, domet 25 km in hitrost okoli 3,5 macha .

po FRONTI! prevedel : S. Pet-rlc

t:~'L422

Preložili izstrelitev ameriškega shuttla

Izstrelit evameriške­ga shuttla Chalenger, sprva predvidena za 20, februarja, je prelo­žena na 3. marec . Tako je izjav il predstavnik državne uprave za aeronavtiko in vesolj­ske raziskave (NASA). Do tegaje prišlo za rad i težav s termičnimi pl­oščam i . Vesoljska la­dja naj bi ponesla v vesolje sedemčl a nsko posadko, v kateri bos­ta tudi prvi fr ancosk i vesoljecin ameri šk i se­nator.

(AP)

Munchen: avtobus v cisterno - 18 mrtvih

V n esr eč i , ki se je zgodi la, ko sta trčila avtobus in cisterna z letalsk im gor ivom, je umrlo naj manj 18 čla­nov vojaškega orkest­ra britanskega letals­tva . Pol icij a je sporoči­la, da seje dvonadstro­pni av tobus z 41 potniki zari l v spodnji del cistern e na avto­mobilski cesti med Nu­rnbergom in Mi.inch­nom. I z cisterne je iztek lo 6000 lit rov go­riv a, izbruhnil pajetu­di velik poža r.

(Reuter)

Rekordni polet cencorda

Concorde družbe British Airways je 13. februarja vzletel z leta­li šča Heathrow proti Sydneyu 17.000 kilometrov dolgo pot naj bi preletel v 17 urah in tako potolk el sve­tovni rekord. Sto po­tnikov je pl ača l o viso­ko vso to: da bi se lahko udeležili rekor­dn ega poleta tega nad­z vočn ega leta la.

( UPI)

NEVERJETNO

Pristanek s pol krila Tudi teoretični izračun ne bi dal nobene možnosti

Veliki boeing 747, last tajske letal- la o brnil navzdol, se je u§meril n avzgor in ske družbe China Airlines, je 21. feb- leta lo j e začelo padati. Cez n ekaj sekund ruarja mirno letel 12.500 metrovviso- so utihnili še drugi trij e mot orji in leta lo ko in do Los Angelesa je bilo še okoli j e sa mo še pada lo. Pil o t je poskuša l up-800 kilometrov. Nenadoma se je za- očasniti hitros t padanja , to da silo viti čel za 243 potnikov in 25 članov po- uda rci turbulence so o dtrga li vrata in jih sadke dve minuti trajajoči pekel. v sunk ov it em vetru vrgli n a rep leta la. Na

»Ljudje so frča li po leta lu kot pi šča nci , je povedala e na o d prič. »Strahovita s il a jih j e tako re k oč prilepi la na st"rop . Videl sem kakih 20 ljudi , ki so z g lavo uda rja li o b strop,« je poved a l drug i. Z normalne višine 12.500 metrov se j e let a lo obrnilo na g lavo in se v pičlih dveh minutah spus­tilo na 2800 metrov. Grozila je ne­varnos t , d a se za rij e na ravno st v glad in o Pacifik a. Nepriveza ni pot niki so o medle­li , ti s ti pa, ki so os ta li pri zavesti in vide li , kaj se d ogaja, so z g rozo čakali na uda rec, ko bo leta lo trešč il o v ocea n, ka r naj bi po menilo ko nec za vse. Vibrac ij e v letalu so bil e stra h ov ito močn e, tak o d a se je enemu o d po tnik ov zdelo ko t d a ne­ka kšna močn a roka posk uša zmečkati le­ta lo o d zu naj . Pe klens ki dve minuti s ta se vlekli v n es k o n čn os t.

Nad zorni sto lp na l e t a li šču v San Fra nci scu je v sredo prestregel poz iv ta­jskega\ leta la na progi Tajpeh-Los Ange le~~pros il o j e za d ovolj enje za prisil­ni pri s ta n . Pil o t leta la j e sporoč il , d a »vs to pajo v -Irbu l e nč n o območj e« in da imajo težave z mo torj i. Radars ka slu žba je bil a os upl a. Nihče ni mogel razum eti pilotovih besed -leta lo je naglo pada lo, za več kot 9000 metrov sa mo v d veh mi­nut a h. Spreje li so prošnjo za prista nek. Uslu žbenci l e t a li šča , ki so pričakali leta lo na pristajaini stezi in ga spravili do ha n­ga rj a, so bili za prepade ni .

J ek leni vel ik a n je os ta l br ez po l d esne­ga krila, stab iliza to rji v repu letala so se spremenili »v reza nce«. M a njkala so vra­ta, zunanja pl očev in a j e bi la čisto va lov i­ta. Cisto prestra šen e po tnik e so prepelja­li z avtobusi in voz ili prv e pomoč i vam­bulanto. Ugotov ili so sa m o lažje po­škodbe, če prav j e več 10 ljudi ' doživelo hud šok.

Preds tav niki leta liških oblast i in zvez­ne uprave za leta lstvo so nemudo ma zače li preiskavo . Pregleda li so tak o imenovani ni gh t recorder , napravo, ki be leži podatk e med po leto m. Prvi poda t­ki so pokazali , da je s ilov it a ~urbulenca udarja la v d es no krilo letala, kjer se j e kmalu ustav il mo tor. Pilo t se j e ti sti hip odločil za ma n ever , po do ben kot pri pris­taj a nju, tod a nam esto da bi se kljun leta-

repu leta la so ma njk a li kos i, večji o d en e­ga metra . Pribli žno 3000 metrov viso ko se j e pilo tu posreči l o ukro titi leta lo, sp et vžgati m o to rj e in se usm eriti pro ti San Franciscu. D o padca v ocea n in s ko raj ne izogibne smrti po tnikov in posad ke je ma njka lo le še 36 sekund , so pozneje ugo tov ili pre is kov a lci.

»Ne mo rem verjet i, da je to, kar je os­t a lo od leta la , lahko pril et elo do San Francisca«, je izjavil eden od s tro kov­nja kov. »Tudi t eoretični i z ra čuni n e bi pot nik o m d a li nik akršn e možnos ti , da bi prežive li t a k dogodek,« je rekel drugi. Vsi pa so s i bili edini: če ne bi bilo pil o tove izjemn e prisebnosti, spretn osti in tudi fizične moč i , bi na črni spisek veli­kih le ta lsk ih k a tas t rof zapisali še eno z 268 žr tva mi .

Tanjug (po Delu)

o galebih in orlih Letošnja ja nuars ka številka ugledn e

angleške revije Al R Int erna tio na l pri­naša i zčrpe n pri sp evek o ra zvoju jugo­slova nske voj aške letalske industrij e. Na desetih stra neh objav lja pod naslovom »0 ga lebih in o rlih« poleg besed ila še 27 črnobe lih in ba rvnih fotografij naš ih le ta l, čez d ve dvojni stran i pa izredno na t a nč ni »cutaway« ri sbi (brez o pl a te) konstrukcij~kih podrobnosti o rl a 2 in galeba 4. C la nek objektivno sezna nj a bra lce z vsemi težava mi in uspehi naš ih pri zad eva nj in pravi , da sta nas to pa G -4 v Farnboroughu in leto prej v Pa rizu »med tujimi opazovalci razpdila vse dvome o t ehnični izkušenosti in proizvodni sposobnosti tega balkanskega proiz vajal­ca letal« (verjemite, da se ta stavek v a n­gl ešč ini še s lajše s li š i!) . Če na m bos ta le prostor , in čas d ovolj evala, bomo za pis skuša li preves ti in objaviti , saj je na domačih zelnikih t ežko najti koga, ki bi kaj ta kega na pisal, še težje pa sp et drugega prepriča ti , d a bi bilo ta ko pi­sa nje la hk o ko ristno tudi za krepit ev do­mo vins ke zavesti in širjenje letals ke kul­ture - v Jugos la viji!

M . MOŠKON

IN MEMORIAM

Blizu Minska strmoglavilo letalo Aeroflota

Potniško letalo TU-134 sovjetske let alske dru žbe Aero llo t je strmoglav il o precej lio vzle tu v !.davn em mes­lU Bc lor~lSije Mins ku. Nam cnjeno je b ilo v Leningrad. O n es r ečije poroča l glavn i partij­sk i časo pis t e sovjetske republike Sovjels'ka Belo rusi ja . O mor eb i­tnih žrt va h in podrob­nostih n esreče nc por­očajo. TU-1J4 im a XO sedežev. kot je raz brati iz prospek t;i Aero ll o­ta . vendar ni znano, ko li ko potnikov je bilo v letalu. ko je strmo­glav il o. Po · poroči lih nekat erih za ho dnih ča­")pis nih agencij bi lahko domneva li . da j e bilo žrtev veliko. Men­da je bila v letalu tudi skup in a uradnih oseb­nos ti. m ed njimi sedem ge nera lov. t\ rm adn i Zlnevnik Kras na ja zve­zda je objavil dan po leta ls ki nes r eči po r­oč ilo o smrti dveh sovjet skih ge nera lov . vendar ni omenj al. kaj je bil vzro k njune s mr­ti . V števi lki je tai st i časop i s objaVi l s por­oči lo o smrt i še štirih funkcionarje v. Objav i­li so tudi . da je beioru­ska vlada sest av ila posebno ko mi s ijo. ki raz isk uje vzroke nesre­če flri M insk u . To je 7.e peta n es reča TlJ-1J4 v w dnjih desetih letih .

(Tanju g)

V B6blingenu pri Stutt gartu je 16. ja­nuarj a 1985 umrl profesor F ran z Xaver Wo rtm a nn " rojen 24. sept embra 1921 v Westfaliji . Studira l je fi zik o in t ehni č n e ve de v Stuttgartu. Študij fi zik e je k on ča l na univerzi M'unstru . tehni č n e viso ke šo le pa v Stuttgartu. Leta 1955 je pro mo­vira l z disert ac ijo »Pri spevek projektu la­min a rnih pro filov za jadraln a let a la in he lik o pt erj e«. 1960. leta je pos ta l doce nt , 1968 pa profeso r na univerz i v Stuttgar­tu. Večin a konstrukt o rjev jad ra lnih leta l mo ra pri projekt iranju kril in trupov v pogledu lamin a rn ega vzd rževa nja »m ej­nega sloja« in izbo lj ša nja perfo rma ns up­oštevati rezu lt a te merit ev in publikac ij e, ki jihje o prav il Wo rtmann . Večina nem­šk ih jadralnih leta l še d a nes uporablja » i~ x« pro fil e. Tudi za angleško »super« jadra lno leta lo »S ig ma «. s predvideno fin cso 50, so upo ra bili W o rtma nove pro fil e.

V inštitutu za ae ro dinamik o in dina­mik o plinov t e hni č n e uni verze v Stutt­ga rtu je Wo rtma nn konstruirallaminar­ni zračni tun el. ki je bi l edins t ven v svetu, nam enj en prei zku ša nju pro fil ov z majh­nimi zra čnimi upo ri . Rezult a te merit ev ve lik ega števi la r azličnih pro fil o v je obja -

"fi!'UJ 23

vil v posebnem katalogu. Leta 1968-69 je pod a tke iz kat a loga upo ra bil a indust­rij a ZDA pri ra zvoju tra n ss i o ni čn ih pro­fil ov za rotorje heliko pt erj ev. Lep primer upo rabe nj egovih profil ov zajadra ln a le­tala je upo ra ba le-teh tudi v drugih pano­ga h le tal stva.

Wo rt ma nn je bil sode lavec OSTIV-a in nos il ec plakete te orga nizac ij e v letu 1970. Bil je teoretik z velikim občutkom pra ktik a. Njegov pribijubijeni špo rt je bi­la na vtika . Večkrat je s svojo družino obiska l Jugoslavijo in se zadrževa l na Kornatih , ki so mu ze lo ugajali. Njegov drugi hob i je bila as tro no mija ; zase si j e zgradil teleskop . Veliko mladih ko nstC

ruktorj ev je pri nj em našlo primern e na­sve te in pomoč, na os no vi katere so zgra­dili znana jadra ln a le ta la. Bil je velik pri­j a t elj Jugos lova nov in moj osebni.

dr. in ž. Bo ris C ija n

Naročite se na jadralski priročnik!

V Veliki Britaniji strmoglavilo letalo

Pose bn a skupina strokov nj a kov že d a lj časa pripraV lj a sodobni ilu s trira ni u č benik za šolanje jadra lnih pilotov do športnega dovolj enj a. Učbenik bo o bsega l o krog 300 stra­ni . sta l pa bo predv ido ma 1.000 din. Ke r s ta nak la d a in do končna ce na odv is ni od naroči l , vljudno prosimo vse za int eres ira ne za pis mena n aroč il a v smi slu dogovora na sem inarju v Po rt o rožu.

Učbenik bo izšel še le tos. Predlagamo vsak i leta lsk i šo li , naj o dku p i vsaj 100 izvod ov učbe n ika za potrebe šolanj a jaclra lnih pilotov vsaj za 51et na prej. ZLOS nim a finan­čn ih možnosti . cia bi ta učbe nik tiska l na za logo.

MIRKO BIT ENC, sek reta r PS ZLOS

Let alo. v kat erem st a bil a brit a ns ki kr a­lj evi inštruko r morna­rišk ega le ta lstva in nj egov pilot. je strmo­glav il o na· kmet ij o pri­bli žno pet kil o m et rov seve rn o od opo ri šča v Yev ilto nu. Oba st a bila mrt va. Kot je objav il o britansko o bra mbno ministrstvo. sta b il a pilo t in in štruktor n a običajn ih vajah .

(AP)

ru Ul)@W@~®~ lesni kombinat n. sol. o. novo mesto-straža

Organizacijsko ~ glasilo PS ZLOS ir -I~to X.: Št~vilka 2 1::: feb. 1985' - -- -- _. - -.~ -

Kako bomo letos leteli in skakali / Zapisnik--s seminarja upravnikov.

mehaniko\' in ostalih strokovnih de­lavcev ZLOS. ki je bil v času od L8. l. do l . 2. 1985 v Portorožu ter o sprejetih dogo\'orih.

Prisotni: AK AJDOVŠČiNA - Stojan

Štokelj. Iztok Kompanl. Edv;lrd Lorl'nwn. f\LC Lescc - Bojan Kadunc. VOjt·t'll Hladnik. Bruno Št ular. AK ~ CELJ E - Peter Karne r. Franc Gajše·k. Ferdo Kočl'\'ar. AK LJUBLJANA -Marjan Pirc. LC MARIBOR -Erja'wc Rudi . Branko Bunderla. , AK MURSKA SOBOTA - Sta-

nislav Petrovič. Franc Broder. DLC NOVO MESTO - Slavko Kos. BoŽo Nahtigal. A K POSTOJ­NA - Franc- Jaklič. Janez Podbevšek. OLC PORTOROŽ­Benjamin Ličer. Zlat.!<o H o mlj a k. AK PTUJ - Ivan Cuček. Vi lko Tomašič. AP " PORTOROŽ« -Boris Možina. AK SLOVENJ GRADEC - Stanislav Potočnik .

. Alojz Tretjak . DS pri PS ZLOS-Mirko Bitenc in Janez Breza r.

Ostali zunanji s~delavci in gostje. ki so se udeležili seminarja in dogovorov:

Alojz Gojčič -

ZLOS, Miroslav .Isakov ic, Lj~­biša Djon;ljevic ~ ZKPZ-SVI, Jure Pestotnik - V. P. 3363, Mi­'ka St~lInen kov ic - V. P. 2050 Lj., Gustav Ajdič - preds .• prop. kom. pri PS ZLOS, Adolf Suštar - pred , teh . kom . ZLOS, Ro k Golob - strok. sodelavec ZLOS , -Bruno Golob - V. P. 551 l,g., Franc Košnjek - strok. sode!' AP ­,> Brnik «, _Miran Ferlan - meteo. Brnik . Matjaž Bohinc - AKL Br­nik. Janči Gorjup - ŠC IAA Brnik.

Seminar je potekal po sprejetem programu, obdelali p.a so vse

! •

Pogovor z mehal)iki o zamenjavi letalskega motQrja

slI'o ko·vne pa noge ,le r spreje li p rogra m d ela za leto . 19X5 z do l oče nim i za klju čk i :.a posa­m ezno d ejavnos t. Stro kov ni prog­ra m za let o 19X 5 j e na tabe la h v p rilogi t ega za pisni ka.

Analiza nesreč v letu 19W4 '

Pod a na j e bil a ,[na liza nes r eč in po,šk<idb le ta l v letu 19X4. ki so se zgod ile v naših le ta lsk ih šo lah. Inšpektorji SV I-ZK PZ pa so sez na nil i' ude ležence z n es rečam i , ki so se zgollile v te m letu v d rugih rep ubl ika h in podal i ana li zo Ie­ich . Splošna ' ocena jc, da se. je varnost letenja nekoliko izb(J1jša­la, venda r je mare r.ia lna škoda

. p reve li ka in še vedno je preveč neorganiz iranos t i pri vodenju letenja.

Dogovor i za bodoče delo na osno\'i ugotovite,'

- pri jadralni kpmi~iji pri PS ZLOS. lOV! Medič , I3i tene.Kerš i č izdelajo aria lizo nesreč v tej de­javnos t i in ugotovit ve pos reduj ejo 'PS ZLOS.

, - A K L ju b ljan a in LC Ma- OLC Novo

ribo r m o ra til p<;s lat.i TA KO J za- Š uštar . l1cs to - Adoll

pi ~ nik e o n es reča h jad ra ln ih 'leta l Ii' tok Peko lj , na Z KP Z. Z LO S. Pos toj il a - l: n ll1c Ru p ni k

- klub . v ka tcrem se je zgodi la A K ' Ptuj - Mi li vo j Vules n es reča. ta koj o tcm obves t i ZK- Kos t ja Ko l a ri č . PZ, VS.h n i LOS te r pqkl i če č l a- ' pad,ils tvo: - .J a nCi' I3rcI<p' -na kO l)1i S'ij e za raz iskavo nes l' eG . k i ZLOS :;0 v .n aš i p'ri s tojn'Os li iz seznama Ed i V rečko - Ma r ibo r 'č l a n ov KO I~1i sij e za n es r ečc pri PS Drago Bunč i č - ALe ZLOS. - ; , zimskel11 čas u morajo vse

- č l a n kom is ij e na osnovi le talske šole ol'l.:an i /. ~ra ti I vsemi u gotov it ev ii'd e la predp is a no do- leta l<l i S'e m inarj~, kater.i h vseb ina kUl11e n tac ij6. 1 kate ro Le K LUB mora biti uSI11,erje na z las t i v do lžan takoj dost,w it i 'na ZKPZ- 'VARNOST L ETEN .J A (·inedni

. -SV!, ZLOS. VS.J in .Ja vnemu pos to pki . p ri prav,,; i'a pre lete. to žil stv u pr is toj ne občin e. ' postopk i pre lcta . a li prista n ka na

- la vse č l ane kom is i je la rai'i - Brnik, uporaba radiopostaj ~ ska vo ne src.č j e potrebno· dobiti od' i'rai'Co logij a itd.) . prist o~1ih. institucij (ZK pz. R K- . -..,- vse letal~kc šole morajo ta-PZ) pooblas til a i'a to d e lo, koj izLie.lati pravilnik o vaj' nos ti

- Komisija za ne-;rcčc. za leto 1985 \

AK Ajdovšči na Lore'ncon ' "

Edvard

ALe Lesce - Bruno Št ula r Vojteh l lladnik AK Celje - Dra!.(o (il inšek. AK Ljuhlj ;ln,1 - '(iustav ;\jdi č. I.C Maribor - Andrija .J ;'lkšič

(čl. 12. Zakona o ZP). v katerem naj bodo navedene tudi kai'ni. ki jih' lahk o izreče upra vn ik - učit e lj kt,t!ske šole in ~to rj eni prekršek. ali nedi scip lino. ki ogr 07.a yarnQst letenja .

- \ IVCli I obvestilom proii'­vaj,t!ca. da ,(1 n,1 l'c,t ;t1u lJT- ' VA-75 dov(iljene polne akroba­cije j e bilo s klei1j cn( ). Li ,1 Sl' IC-IC ne i/vajajo s tem ktalol11. ker bi biLa

' r~sno ogrožena varnost.letenja za­radi konstrUkcijskih napak pri izdelavi letala ~

- podana je bila tudi i'nforma­cija o jadralnem letaiti »VU K -

/ T«, katero v »kovitu <! po treh ob- . n!tih že kas ni pri izhodu iz » kovi~. ta« za 2 in 112 obrata,. To naj up­oštevajo ' učitelji pri določanju pil o tov za to letalo, . - v zvezi z nesrečami z letalom »Z LlN " je bilo dogovorjeno, da v bodoče motorh a komisija zma-, njša koeficient za 30 - 40 tako, da bo znašal' max . 420 - 450 točk . .Tekmovalni p rogram je potrebno prilagQdit"i pilotom in zmožnos­tim letala .

Dogovori z AKL Ljubljana .­Brnik "

- p r,ed pričetkom vsak o dn ev- ,. nega ·letenja so upravIliki letalskih / šo l DOLZ.NI NAJAVITI L ETE­NJ E - ~KL LJUBLJANA BRNIKI,

- kljub \ velikim finančnim sredst vom je potrebn'o razmišljati , da p~stopno o premimo motorna letala s transponderji . Varnost in gostota prometa v zl].lčn em prostoru na m narekujeta, da v prvi fazi op remimo s temi varnos­tnimi napravami poslovno - tu-ri s ti č n a leta la. '

- v vsa ITI O!Orna in jadralna leta la montirati SOS oddajnike na va lovni d o lžini '12 1,5 MH z. Od­dajnik e i zeli:: I uj e in g. Črtomir ROJNIK A K Ce lj e. .

- vse .pilo te . ki 'preletajo aerodronlsko cono LjUblja na -

Brnik je potrebno v predpripravI let a instruirati o postopkih, to­čkah i'n načinu jav ljanja, frazeolo­giji in frekvencah.AKL LjUbljana.

- pristanek z jadralnimi letali brez radijske zveze na letališču Br­nik -"-o postopek:

. - prelet kontrdinega stolpa pod kotom 90 v odnosu na stezo.

- kroženje-znižanje nad koh­trolnim stolpom s tem, da so vsi zavoj i v smeri, proti severu.

- po vizuelnem zraku -dovoljenju AKL' (aldis svet .. rake­ta) pristanek na stezo. oz. .izvozno-uvoz no stezo. ki je v severn6zahodni smeri letališča . Upoštevati smer vetra (vetrokazje 'na letališču) . ,

- OPOZqRILO: Ne upora­bljajte trav.natih površin letališča Brnik.

,- dogovo rjenq je bilo . da le­talske šole Maribor. Ptuj in Slovenj Gradec v času. ko AKt Maribor ne del a najayljaj() let enje AKL Ljubljan fl.

,JADRALNA DEJAVNOST

Osnovno šolanje učencev v jad­ralne m lets nju in s tem tudi kandi­datov zaS ROA v letu 19!i5 je v o kviru Qotreb šo lanja novih kadrov. Sol a nj e bo poteka lo v itllerna tih posamez nih leta lskih šo l. Združe ni int ernat šolanja pa bodo o rganiz iral e . letalske šo le Maribor. Ptuj in Murska Sobota .. Šolanj e bo z"vitlom TOST. a ter­IllllllllternataJ e po Int el;natu gI 111-

Udeleženci seminarja pr'ed hotelom

nazije " M . Tito" v Murski Soboti, V·zvezi z uporabo vitic TOS'P.

ki je v Murski Soboti. a je last ;KRV je bilo dogov,orjeno: '

1 - vitlo lahko uPof? bljajo tudi . druge letalske šole'. vendar samo v termini h po končanellJ internatu , pogodbenega šolanja.

/ - primopredaja vitle se opravi v Murski Soboti po predhodnem pismen'em dogovoru, s to šo lo . Pogoj za prevzem v'itle TOST je iz­šolan upravljal.ec .vitie s predpisa­nim pooblastilom za to delo.

~ - dogovorjena cena za up­orabo vitle IV letu ,19,!i5 znaša 250.00 di'n na štart. .

- v drugi polovici A PR I LA 19!i5 bo v Murski Soboti organizi­ran seminar za upravljalce vjtel z izpiti . y.odja seminarja bo tov . Edvard Lorencon.

- strokovni material o meto- -, diki šolanja nil vitli in v vleku z le­talom I}LANIK je treba ra zmn­ožiti in poslati vsem letal s kim šolam. \ j .

Akcija preletoY 1985 \

Dogovorjeno je bilo. aa bo .,po nov no organ iz irana »A kcij a ' preletov,; . za jadralr.te · 'pilo te

ZLOS. Akcija preletov bo v letu 19!i5 v Murski So boti. od 10. julij a dalje . Pogoj za sod~ lovanje na tej akciji je : '

- 100.ur samostojn ega letenja (od tega 10 ur na tipu):- Pravile nik Z KRZ ., - osvojena Sr. ,;<:> ' zn ačko

- nalet v letu 1985 20 ur ---' 10 pristank ov na l e t a li šč u v

določe ni kvadrat«

Letalsk a ,šo la la hk o pošlje n a to akcijo tudi ' j adr a ln e pilo t e. Ki posed uj ejo do vplj enj e jadralnega pilota , a nc izpo lnjuj ejo prvih' dveh naveden ih pogojev s tem, da poš ljejo tu di svojega, u čite lj a jad-

. rainega letenja . ki bo ' vodil te pilote. ' ,

Načrtovano š tevi lo udeleženQev te akcije:

AJDOVŠČiNA ALC - LESC E CELJE , ~J!JBLJANA MARIBOR , MURS K A SOB. NOVO MESTO PTUJ POSTOJNA SLOV, GB.ADEC

2 pilota 2 - 3

2 ' 10 4

3-4 PORTOROŽ'

I

~

Skupno načrtovano štev ilo 32 pilotov.

Za v lečn a letala se bo Murska Sobota dogovori la z.ost?limi le­tal sk imi šolami v okviru po treb Jn

števila udeležencev medseboj no .

MLADINSKO, REPUBLIŠKO JADRALNO PRVENSTVO

Organizator tekmovanjq b.o OLC" Novo mesto. Tekmovanj e bo v ·čas u od 9. no 12. maja 1985.

'- Pravilnik tekmovanja os­tane enak kot v preteklem letu l n mota biti dostavljen letalskim šolam najk aSneje no ? AI.>RILA 1985, ~ višino kotizacije za tekmo­

valca določi DLC Novo mesto in o tem obvesti vse letalske šole (s Pravilnikom), '

- obratne točke za to tekmo­vanje ostanejo , enake :kot v preteklem letu. Soglasje za. sli­kanje iz zraka pravočasno pnskr­bi ZLOS,

- vodja tekmovanja: Slavko Kos - OLC Novo mest.o

glavni sodnik : Rok Golob , ostale člane tekmovalne ko mi­

sije določi DLC Novo mesto, oz, jadralna komisija pri PS ZLOS ~ letala za vlek s pilotom za to

tekmovanje dajo :J AK Celje 1 letalo AK Ljubljana t letalo - Predvideno število tekmo­

valcev - udeležencev tega,tekmo­vanja: v v

AJDOVSCINA ALC - LESCE CELJE LJ UBLJANA

. MARIBOR MU RSKA SOB , POSTOJNA PORTOROŽ PTUJ . ,' SLOV. GRADEC VElLENJE

.Sku'P:a1

REPUBLIŠKO JADRAl:NO 'PRV!ENSTVO

. CLANSKO

2 letali 3 letala 2le.tali 2 letali

, 2 .letali 2 letali

21etah 2 ·Ietali 17 letal

- Praviln.ik tekmova nja z dogovorjeni mi dopolnitv.ami izde-

\

la Ajdovščina in ga pošlje vsem le- \ DRŽAVNO ta ls.k im šolam najkas neje do . 18. JADRALNO apnla 1985. ." ' . O

- Viš ino kot izaCIj e na osnOV I , PRVENSTV stroškov nika določi AK Ajdovtči-na in o tem o bvesti vse leta lske šole (s Pravi lniKom),

- AK Ajdovščina je do lžan TAKOJ dostav iti ZLOS seznam o bra tnih točk, . da ZLOS prav­očasno do bi soglasje za slik anje iz zra ka .

- AK Ajdovščina poš lj e vsem letalskim šolam kart e z označe ni". mi tereni za zas iln e pristanke na načrtovanih rutah in z opisom meteo pogojev na tem področj u ,

- Organizator tekmova nj a se pravočas no dogovori z t'LC Lesce (ura), AK Celje (računal~l­šk i program) Meteo BrnIk (meteo­rolog),da bo tekmoya nJe nemote-no potekalo . .

- V času -tekmovanja bo Ajdovščina izprazn ila oba ha !'Iga­rja za shrambo. Jadral mh. letal teK.movalcev v pnmeru burje,

- AK Celje ured i, da »Aurea« Celje izdela za' to tekmova nj e PR EHODNI POKAL za zmago­valca .

- Vodja tekm ovanja bo: St­ojan Štokelj - up.rpvlli k let. šole Ajdovščina Glavl1l sodmk: Stane Bizilj - ZLOS . '

---6stale člane tekmovalne koml­. sij e določi jadralna ko mis ija pri

PS ZLOS.

- Letala za vlek s piloto m za to tekmovanje dajo: AK Ljublj~na AK P:tuj DLC Novo mesto OLC Portorož

I letalo I letalo '1 le,talo I letalo

- rezerva - Dogovorj ena c·ena letala

-UTV A - 75" za UfO" letenja je 1.500,00 dih brez ~or iva in dnevni-

I ca pilotu. \ - Predvideno število udeležen­

'cev - tekmova'lcev: Ajdovščina ALC Lesce Celje Ljubljana Mar~ bor

2 letali 4 - 6 leta'l 4 - 7le'taI

4 letala ·1 leta li 2 Jelali

O rga ni za tor tekmovanja bo de­finitivno AK Celje lil bo v čas u od 30, maja do 9, junija 1985,

- Pravilnik tekmovanj 'l in os­ta iGI do loč il a v zvez i 5 tcm tekmo­va njem izde la ,jadra ln a komisija pri LZJ in AK Ccl.je ,

- Ko ti zacij a za tekmovalno ekipo znaša 17.000,00 din.

- ZLOS se tega tekmovanj '!. udeleži s selekcijo, po do loči lih \ tekmovalnega sist ema na ravhi re­publike (5 tekmova lcev) in ~a nj <:> plača participacIJo-ko ti zac Ij e v viš ini za to namensk o prejetih sredstev od ZTKOS za leto 1985.

- Vlečna leta.(a s pilo t'o m za to tek mova nje dajo:

ALC - LESCE LJUBLJANA MARIBOR MURSKA SOBOTA DLC NOVO M ESTO PTUJ .

, Cena za leta·lo UTVA '- 75 ,in os­tali pogoj i so navedeni pod RJP ( Ajdovšč in a )

- Predv.ide no štev,i·lo tekmo­valcev iz letals kih šo l ZLOS: ALC - LESCE 4 leta la CE LJ E 7 .letal LJU BLJANA 4 letala MARIBOR 4 letala MURSKA SOB. 3 leta la NOVO MESTO 1 j,etalo POSTOJN A (Vrhnika) l letalo

. PORTbROŽ I leta'l<l PTUJ 3 letala SLOV, G RADEC 21eta l·j VELENJ E 3 letal a Skupaj : 33 letal

IZP'IT.IZA DOVOLJENJA ) JADRALNEGA PILOTA IN POOBLASTILA Murska So b.

DlC Novo mesto Post ojna

2letaH \ 3 letal a

Bortorož Ptuj 'Slov. Gradec Velenje Skupaj :

'1 letal o 2 letali

2 - 3 ktali . 2 letali

30 - 36.letal

Spomladans'ki izpitni .rok - termin; dru'ga polov ica mc­

seca J UNIJA 19~5 - organ iza to r :

mesto DLe Novo

Zadnji ro k za poš ilj a nj e prijav in taks na ZLOS j e 15. MAJ 1985111

KandidaJ za o rga nizacijo iz­pitov za UC IT ELJ E v tem roku je AK Slov'enj G race. Jesenski izpitni rok - termin: dru ga po lov ica m esece SE PTEMBR A !

- o rga niza to r : LETALSKI CE NTER M ARIBOR

MOTORNA DEJAVNOST

" . Po progra mu te d ej avnosti

Zadnji ro k za pošilj anj e ta ks in prijav na ZL0 S je IS. AVGUST 1985!!~

Ka ndidaJ za o rga nizacijo iz­pitov za UC IT ELJ E v tem ro kuje A K Murska So bota.

bo mo v letošnj em letu. š6 ~a li 19 u čencev-zače tni kov. Stevil o je rea lno , venda r so bili vs,i upravni­ki znoya o pozorj eni na sklep PS , da mora mo vsa kega u če n ca ' iz_

-šo la ti do dovo lj enja v dveh letih . Več in a letalskih šol bo svoje u če n ce šo la la v las tnih int ern atih . Vse intern a te šola nj a učen cev so

" leta ls ke 'šole do lžne prij aviti ZLOS in na ZKPZ.

Ostali dogovori v j aclralni (fcjavl1o­sli

Dogovo rj c~ je bil vrstni red do­bave jadra lnih leta l »VU K- T « iz kvote ZLOS po ' raz delilni ku dru žbenega dogovo ra za o bno vo materia ln e os nove VSJ . ZLOS prej me še 10 letal - vrs.tn i red je takl e:

I DLC Novo mes to 2 Slovenj Grad ec 3 Ljublj a na ' 4 Postojna 5 Ptuj 6 Ajdovšč in a 7 Ma ribor 8 Murska So bota 9 Ce lj e

10 ALC Lesce. Vse letals ke šo le morajo .za ta le­

ta la . dostav iti Z LOS uradn o na ročiIn ico.

- Po da na je bil a informa~ ij ao poteku priprav za izdajo » Učbe ni-ka za jadra ln e pilo te« - Dogovo r­jeno je b il o , da vsa ka le ta lska 'šo la odkupi 100 učbenikov . Na os novi tega dogovo ra je b il o skl enj eno, da se učbe n i k tis ka v nak ladi 2000 izvoqov.

- Po dogovo ru s ' tov. Fer­la no m bo v februa rj u orga ni z iran II Celju semi nar za vse jadra lne u č ite lj e leta lskih šo l Z LOS . Na­men seminarja je osve~it ev meteo- '\ rol oškega znanja, upo raba po­da tkov slik e iz met co. sa t ~ l i t o v za leta lstvo, prip rava na tek mova nja i. d r. , sk ra tk a z zna nj em la h ko v

Ive li k i meri izbo ljša mo vrh unske rezu lt ate v tem špo rt u' in po­veča mo va r nost letenja.

- Poda na je b il a inform <lc ij či, da se Z(l zemeljs ke radij ske pos taje »Ditt cll « lah ko nabav ij o ak umu­latorj i v Md ici.

Podana je bil a tudi informacija, d a A K Ptuj la hk0 V klju č i nekaj u če ncev ili tern a t šo lanj a v ŠRO A, Pogoj za udeležbo v tem int ~rn a tu Je:

- dovo lj enj e jadrarn ~ga pilo ta , - cena šo la nj a po učencu

znaša 300,000.- din . V~e os ta lo je st var mepsebojne­

gfl dogo vo ra z AK Ptuj -letals ka šola, ki namerava pos la ti uče n ca .

REPUBLIŠKI AERO -RALLY

Tekmovanje bo o rga ni z irano v času od L 7. do ~. 7. 1985. Orga­niza to r tekmo vanja bo LC Ma­ribo r ob pomoč i Z LOS.

- Pravil nik tekmovanj a in vsa osta la do l oč il a v zvezi s tem ' tek mo va nj em izdela in do loči mo to rna ko mis ij a pri PS Z LOS .

- Višin o ko tizacij e do l oč i LC Ma ribo r in o tem o bves ti vse le­ta lske šo le naj kas neje do I . 6. 1985. Oo tega ro~a mo ra pos la ti tu d i ys em šo la m Pravi lni k tekm o­va nj a .

- Vodj a t ekmo va nja bo tov. Jože ~ajhen.

- Spo rtno ko misijo do loči ko­mis ija za m oto rno letenj e pr ~ PS ZLOS. '

- Predvideno število udeležen­cev teg<:t tekmova nj a: Ajdovščin a . ALC Lesce Celj e Ljublj ana Ma ribor , Murska So bota DLC No vo mesto Postojna O LC. Po rto rož PTUJ Slov. G radec Velenj e Skupaj :

REPUBLIŠKO PRVENSTVO V AKROBATSKEM LETENJU

2 leta li 2 leta li 2 leta li '

, '2 leta li 4 leta la 2 leta li 2 letali 1 letalo 1 letalo 3 leta la 2 letali 2 letali 25 letal

D ogovo rjeno je bilo, d a naj mo to rn a ko misija pri PS ZLOS glede na stqnj e leta l ZLIN (2 leta li) in število pilo tov, ka­terim je pred tekm o va njem po­trebno zagotoviti ustrezen na­let-trenažo ugdt6vi smotrnost o rganizacije tega tekmova nja ,

Ka nd ida t za o rga nizacijo prven­stv a je A K Slovenj G radec ,

JUGOSLOVANSKI AERO - RALLY »JAR« ,

T ek movanje bo v čas u od 28, 5, ' ,do/2. 6, 1985, Orga niza to r tekmo­va nja je VSJ , a de l teklilOvan ia in

,

Predstavnik VP 2050 izroča EdijU' Lorenconu priznanje za Aero-klub Josip 'Križaj iz Ajdov~čine ' ,

\

zak lju ček je prevzel AK Ptuj , ZLOS se tega tekmovanja udeleži z ekipami po določilih tekmo­va lnega s is tema v SIQveniji ,

- Pravilnik tekmovanja in os­tal a do ločila v zvez i s tem tekmo­vanjem izdela in določi motor~a komisija pri PK VSJ,

- za č l ane sodniške komisije iz ZLOS se predl agajo: , I Edvard Lorencon , Rok Golo b,

Igo r , Kol ar ič_ Maks M ul ej

- ZLOS a pelira na vse le­talske šole, da se udeležij o zaklju­č ka, z leta li , v ,č im večjem štev ilu in, da dajo vsa sredstva in pilote - padalce, ki bodo načrtovani v pr~gram aero mitinga,

, - udeležbo na tekmova nju »JA R - 85« načrtujejo: ' Celje 2 letali Maribor 2 letali ' DLC N , m esto 2 letali Ptuj 2 letali M, Sobota I letalo Skupaj: 9 leta l

, '

D'RŽAVNO PRVESTVO V AKROBATSKEM LETENJU

Isti dogovor kot

za republiško prvenstvo!

Kandidat za organ izac ij o tega tekmovanja je AK Ajdovšč ina.

MEDNARODNO . TEKMOVANJE ZA POKAL»BRANKO IVANUŠ«

Tekmovanje za S pokal »B. Ivan uš« bo v čas u od 5~ do 7. 7. 1985. v Po rto rožu. Organ iza to r tekmovanja je ZLOS in AP Portorož.

- Prav ilnik tekmovanja in vsa osta la določi l a v zvezi s tekm o­vanjem bodo pos lan fj vse m leta l­sk im šo lam najkasneje do 5. 6. 1985.. ' ~ ko ti zacija za tekmova lca na

('em tekmovanju znaša 2.000.­din za naše teK moval ce,

- tekmova lni let bo na mar­šrut i Porto-rož - Lesce (pris­tanek) - Portorož. , - predvideno števi lo tekm 07 va lcev -odeležencev tega tekmo­vanja: Ajdovščina , ALC Lesce Ce lj e Ljubljana Maribor _ Murska Sobota D LC N. mesto Portorož Ptuj SI. Gradec

. Ve lenj e Sk upaj:

2 leta li I leta lo 2 leta li 2 leta li I letalo 2 letali 3 leta la 3 leta la 2 le ta li 2 letal i 2 letali 22 leta l

IZPITI ZA DOVOLJENJA ' ŠPORTNEGA PILOTA IN POOBLASTILA

Spomladanski izpitni rok - ter­min: druga polovica J UN IJ A 85

- o rga ni za to r: DLC Novo mes to

Zadnji rok za poši lj a nj e taks in prijav za ZLOSje 15. MA.J 1985!!!

, K;'lI1didas za organ izac ij o iz­pItov 7,a UC IT ELJE v tem rok uje AK SLOVEN J G RAD EC.

Jesenski izpitni rok - term in: druga polovica SEPTEM BR A 85

- o rga ni711 tor: A lC Lesce OPOZORILO! Vsi kandidati ,

ki so se šola li na ' leta lu PA-38 in bodo_ na tem leta lu po laga li tudi izpit, mo rajo priti v Lesce 'z letalom.

Zad nji rok za pošiljanje prija v in ta ks na ZLOS je 15. A'VG UST 1985.!!

Ka ndidat za organi zacijo iz­pitov za UČITELJ E v tem roku je AK Murska Sobota.

V zv~z i z organizacijo izpitov je bi lodogovorjeno; da uprav nik le­tal ske šo le - o rga ni za tor ice iz­pitov po dogovoru s predsed­nik o m izpitn e komisije izdela U R­N IK izpitov _po predmetniku, Tega URNIKA so se do lžni držati vsi č l a ni komisij e in kand ida ti :

Ostali dogovori 'v moforni dcjavno- , sli /

- Podanaje bilainformacijao go rivu - doseda nji preskrbljeno­sti, ki je dokaj dobra in zbrani po­datki o potrebnih ko li činah go ri­va v letu 1985 za realizacijo na­črtovar.lega programa.

'v let u 1985 potrebujejo še , oz, bodo nabav ili nasled nj e količine gor iva 100 LL: '

Ajdovščina ALC Lesce Ce lj e LjUbljana _ LC Maribor Murska Sobota DLe Novo mesto Post bjna OLC Portorož Ptuj Slov. G rad ec Velenje Skupaj :

15 ton 20 to n

7 to n 8 to n

20 ton 5 ton

10 to n 3 to ne 5 ton

12 to n ,10 to n 10 ton

125,000 kg goriva 100 LL

Od te k oličine ga v'mesecih ma­rec - maj 85 potrebujejo letalsk e šo le: Ma rib o r (5), Murska So bota (3), Novo mesto (5) , Velenj e (5) in Ce lje m skLtpn o 20.000 kg go riva. - PONOV NO OPOZORiLO!! Vse letcds ke šo le mo rajo TAKO.! vrnil i V. P. 3363 Ce rklj e ob Krki SODE O D ~UA , ki j ih do lguj ejo tej voj ni poš ti .

/ - O bravnava no je bil o vpraša­nJe od krivanja gozdnih poža rov z letali in dogovorjeno, da vse 'le­ta lske šo le vodijo dn ev nik-e­v id~nco o odkritih poža rih : -Kdaj , da tum , čas

- kj e, nata n č n a lo kac ij a - ko mu je bila pos redova na

inform ac ij a o poža rl:l ?

PADALSKA DEJAVNOST'

Po programu te dejavnos ti bo mo v letošnj em letu šolali 27 u če n cev - za četnik ov. D ogovo r­jeno je bil o , da se vsi ti uče n c i šolajo v o rgani z iran em int ern a tu, ki bo v čas u od 26. 4. d o 5. 5:{ 985 'v Ma ribo ru. Vo dj o int ernat a in vse os ta lo v zvez i s šo, lanj em u čen cev bo do l oč il a pad als ka ko­misija pri J;'S ZLOS .

Nada lj eva ino šo lanj e, a li int er­na t B špo rtn e skupin e bo o rga­ni zira n v ALC Lesce. Int ern at bo v čas u od 20. 6. d o 27. 6. 1985. No rm a tive za udelcžbo v tem intern a tu bo predpisa la padal ska ko misij a pri PS ZLOS, a sama ude ležba v int ern a tu po predh o d­nem medsebojn em dogovoru z · ALC Lesce.

REPUBLIŠKO PADALSKO PRVENSTVO­ČLANSKOIN MLADINSKO

Tek mo;anj e bo ' o rga ni zi ra l ALC Lesce 'ilybo v čas u o d 27. d o 30. 6. 1985. na l e t a li šč u : Lesce

- Prav ilnik tekm o vanj a mo ra biti dosta.v lj en leta ls kim šo lam najk aS [1 eje do 27. 5. 1985.

- višino ko ti zacij e za tekmo­va lca dol oči A LC Lesce in d o iste­ga termin a in O te'm o bvesti vse le- ' tal ske šo le, ,

- Vodj o tekm ova nja, so.d ni­ški ko legij'in vsa osta l a 'do l oč il ~l v

DRŽAVNO PADALSKO PRVENSTVO ČLANSKO

zvezi s t e~ tekmova nj em do l oČ i pad a lska ko mis ij a pri PS ZLOS.'

Te rmin tekmova nj a iri o rga­ni za to r 'še ni sta zna na. Vsa do l oč i ­la v zvez i s tem tek mo va nj em do l­oč i pada lska komisij a pri LZJ. ZLOS se tega tekmova nja udeleži , po do l očilih tekmovaln ega siste­ma v ? Ioven ij'i. Tekmovalno ekipo do l oč i pad a lska ko misij a p ri PS ZLOS. <

DRŽAVNO PADALSKO PRVENSTVO

, MLADINSKO Termin tekmovanja in o rga­

ni za to r še nista znana: Vsa določ i­la v zvez i s tem tekmo vanjem in dogo vori o udeležbi ekipe ZLOS ' so ena ka . 'ko t za č l a n s ko prvenst vo.

O stala tekmovanja

POKAL »PODLEHNIK 1985«

T ekmo vanj e bo od 2. do 4. 8 . . 1985 ·v Ptuju . Organi zac ij o tega tekm o vanja v celoti prevza me A K Ptuj, vk lj u č ujo~ Prav ilnik tek mo­va nja , špo rtno ko misij o in do loči višino ko t izacij e za udeležbo .

Pokal »CASINO« Portorož

To klubsko tekmova nje z med­narodn o udeležbo o rga niz ira O LC Porto rož v čas u 17. in 18.8, 1985. Vsa do l oč il a v zvezi s tem tekmovanj em reš i o rganizato r s tem, da mu je v pomoč pada lska ko mis ij a pri PS ZLOS.

IZPITI ZA DOVOLJENJAt PADALCA I

, Jesenski izpitni rok - term in : d ruga po lov ica SEPTEMB RA 85

- o rga ni za to r: ALe Lesce Zadnj i ro k za pošilj anje prija v

in taks na Z LOS je 15. 8. 1985!!

Ostali dogovori v zvezi s padalsko dejavnostjo

- Vi šina' o do brene kvote na le­ta iz pomoči V. P. 551 z leta lo m

, AN-2 za potrebe pad a lstya še ni znana. Razdelit ev lJ a leta se o pra­vi, ko ' bo znana viš in a o-dobrene kvo.te in to po p rior it eti načrt o­vci nega programa d ela:

\ I. ) internat zače tniškega šo la-nJ a, .

2.) repu bli ško pada lsko prven­stvo,

3.) intern a t špo rtn e skupin e B . - nada ljeva in o šo la nj e . . 4.) Po kal »Podlehf) ik 85«, po-

kaL»Casino«. . - G lede na to, da ima ' V. P. '

5551 za leto 1985 na raz po lago samo eno le ta lo za 3 republik e ' (ZLOS, ZSH in BIH ) bo na let bistveno manj ši in je predlog, da za RPP zapros imo za heliko pter M -8, .

- - DLC No vo mesto, Ajdo­vščina in Celj e imajo v eč šolskih in špo rtnih pad a l. T a padal a bi o menje.ne leta lske šo le o dproda le klubo m, ki im,ajo pada lsko de­Javn ost. Vse v zvezi s tem se klubi dogovorij o medsebojno.

- Na KRV je bilo v preteklosti pos la nih več za htevko v za leta la V - 51 , a ker nismo prejeli v zvez i s tem nObe)l ega odgo vora" bo p . po lk. G o lo b sku ša l urediti, da do­bi~o I o dg,ov6 r, oz. da za ht evke res IJO poz itivno.

POGO'DBENE NALOGEIV LETU 1985.,

· - Intern at pogodbenega šola­nJa u če n cev gim nazij e, »M . T ito« iz Mos ta rja bo o rga nizi ran v leta l­ski šo li Murska So bo ta. Vsa vpraša nj a v zvez i z orga nizacijo II1ternata rešuj eta ZLOS in Mur­ska Sobota medsebojno, ko bodo zn ana pogodbena do l o~ il a.

· - Int er Qat šola nja motorn ih pilo tov z~ SROA bo. Y A K Ptuj. Vsa ~pra~a nJa~v zvezI z organiza­

, CIJ O II1t ern ata rešuj eta ZLOS in AK 'Ptuj medseboj no, ko bodo zna na pogod bena do l oč il a .

· Vs i uprav ni ki so bili opozorje­IlI, da morajo ka nd idati Zla tovrstno šolanje imet i soglasje od VO ,. oz. ' od Sveta za ljudsko ·o bram bo. .'

- Števi lo rezervnih piloto v za VL še ni znaJlo: Ko bodo znana

'7

O -p :li j r O f ~

ff- •

o tQ

o ­o

1.0 ~

o O

...t (\j

o ""'('"

o o tD . .......

Lo . ~

o Il)

o LO .......

o O

'"" .......

o O , ~

o \o

o . C-I

O lfl

-)1. ~_+-_-+-_-+ __ +-_-lI-_~

I

ci u \.J -CA •

o O

"'"

tJ. O CD eJ. -<: L

~ O

. cO O

w) •

L:

O til ti)

Ln CO

pogodbena do l oč il a in število pilo tov,_ bo ZLOS ta koj pos lal pogodbe letal skim šo lam. Izpo l­nj evanje . pogodbenih do l oč il pri to vrs tn i trenaži mora bit i teme­ljit ejše . ko t v preteklem letu. .Posebno so bili upra vniki opozor­jeni na 'PISANJ E IN POŠI­LJANJ E POROČ I L »S LUŽB E­N IH O CEN« po k o n ča ni trenaži.

- Vpraša nj e šo lanj a pa da lcev za po trebe VL ni reše no na relaciji SSNO - VO Občin . Mi smo tu nem očni in šo la mo sa mo u če n ce za svoje pqtrebe, a to število je dos ti ma nj še od po t reb Vlo

_ Pogodba z RŠT O za leto 1985 še ni po dpisana , venda r bo v o bsegu la nsko letn e. Tudi tu so bili upravniki o pozo rjeni na spošto­va nje pogodbenih do loč il , oz. na rea lizac ij o na let a posa mez nih p il o to v in na pošilj a nj e po ročil o rea lizac iji .

- Pogodba z V. P. 2050 Lju­blja na je za i'e to 1985 podpi sana. Vsi upravniki so bili sezna nje ni z do l oč ili pogodbe in na loga mi v le­tu 1985. Ob prejemu pogodbe za trenažiste bo do po a mezne le­talske šole pr~j e1 e tud i grafiko ne o bvezn ih trenažnih vaj po do l oči­lih pogodbe, ka tere : mo rajo skrbn o izpo lnj eva ti in so sestav ni del po roč il a o rea li zac ij i na log za to leto.

- Predstav nik V.' P . 2050 Lj u­blj a na p. po lk . Mik a Sla menkov ic je o b tej priložnos ti i Zl"oč il pri z­nanj e A K »J os ip Kri žaj« Aj do- · v~čin a za uspehe v letu 1985.

ES KA DRI LA PŠTO AJDO­VŠČ I NA JE~ROGLAŠENA ZA NA J BOLJŠO ENOTO V LETU 1985 V SLOVEN IJI IN J UGOSLAV IJ I.

V tek u sem ina rj a je predsed nik PS ' ZLOS tov . Alojz Gojčič, i zčrpn o sez n~l nil vse ude leže nce sCi'nina rja o družbeno ekonom­ski h odnosih doma ln v tuj ini. Opowril je na težavnc nlZ:ll1crc gospodarjenja v splošnih stabi­lizacijskih naporih in s tcm tudi na tcžavc . ki jih bomo imcli pri rca­'Iizaciji. našcga programa v Ictoš­njem l'e tu. Poudaril paje. da nobc-

. na tcžava ne smc vp livati na VARNOST letcnja. .

Zapisnik sestavil Jan CI Breza r

,MOTOR.-hlO L.E..T'E.hl:J.E.. - P.LAhJ -1985

LEIAl...S\GA­SOl...A.

3 - 2.

2. 4 - 3 G

280 ASa

uR ~o~\o"_

~u"'; l.\:ic. .. o

4-00 450 '+0-0

200 4--00

ltoo 300 Soo

550 -\6 22

;\.25"0 2 50 52 . S2

3S 35

1.2.00 6it 70 6B

M~RIBO~ - S - . ~ - 2: ~ .:360 ltoo ~oo 860 G 23 2.9 28 ,

12.0 300 - 420

24-

It-.,----~--- -.....:''---+---+-+-~~.--~-4--4----+-.---- " -~+------4f----4f--~-~--+----I1

lJovo MLSTO 2. 2 300 50 500 2 2.0 2.0 25

190 70 25"0 2. 8 10 9 OJ

OLe =?O'RTOROZ 4 300 Go 400

A':P POR.TOROŽ. - 510 5~o 2 -.. 2 2.

1

2. 44-0 300 -foo 84-0 35 20

SLOY.EJ.JJ ~~.l\t>H 3 .3 - A ~ !l 260 ~45 .30 435

2. 2. - ~ ~30 270 A5'So

PLA.~ - 85 ~9 29' ~ 9 ~Q j A2 3.2.30 2.985. 4.940 8.A 55 45 3~2 357 3~5 22'48

.. . \

\ ~

-L.E.. T AL51<.A OS~ 'D0\l.

~""bb~;I", ~Oc,e7' 1<>. : DIJ "q IJ", siluu,j l>o_l\~ 1>0",."( SR. zL

KM p .. elQ..~-ov UR. uQ. " ~ol~"i~ .-

"J O'·~ S1tr "e" .,C" A H ~C +"'e",c.i~ "t>llOTC'I :z.1!~Z 1-0 !:>O.LA ?,t>1<UI 00 0 n\krlC\ C" It.. ;3<><> - ..·.1 .. 4."

-.l\:lDO'JŠČ u.olA- 7 & - Z, 2 - - - - - Ao .ooo toao "'9 35 54- 43 ~8'5c

/ ,

ALe 8 8 2 2 ro :3 ~ 1\ ... ~ 42 . 000 2.800 I ~3 80 93 80 30 -

" . \ \ ..

CEl.JE.. ~o ,2- ,j ~ 2. ' . .:i :3 5 2 ~ 1\8 . oo o t500 ~3 Si €lIt - 5-\ 23

LJu BL::Jt\~t\- - 4- ,j l44-o G G· 2. Z f, 4 ... ,j ~8.000 . ~f, 74 90 94 ~G -

MA.R..IBOR ~o 10 z 5 '7 5 4- ~ - 2 ~ ~5 . 000 ~.5 0o I

28 4-1 ~9 5~ 2'1

M. SOBO-;'-A -

G 3 ~ 2. .3 2. 3 2- ~ 9·000 800 .... - ,(3 20 .33 2i 24-

\ \

\.Jovo M~STO 4- 4- 2. 4 . .3 .{ ~ - - - '7.000 7 0 0 ~3 .3G 49 38 Alt-' I

POSTO:::Jt--lA I

4- ~ ~ 1 ~ - - - - - 5.000 550 9 ~5 2.4- ~6 2.3

v -Ol.e PORTOROZ 6 4 - - 5' • ,j - ~ - ~ , 4,800 4-Bo .-to ~o 2.0 ~o 2.4 -,

"PTU::J ... ~3. 'ooo ,

~2 :3 f;. ~ 4 'Z 2. - - - ~.~oo 40 52 44- 2S ~

SL, ~RA.D.EC Aa 5 2. 2- 7 4 Z 2 ' 1 ;\ 8 ,500 8~5 ~2 2G 38 .32 24'io . -

V .E..LE ~::JE f, CO 4- 3 4 ' 2- ~ ~ 1 1 7.000 700 ~.3 28 4~ 34- 2.0'50 .

"P.L;\l-.J - 85 8eS G~ ~5 2G 50 27 2{ ~4 9 6 ~57· 300 ~3.585 ~?~ 4'5G 627 494- 2~'40 -

/

, Zaključni račun PS, ZU1S"za, leto 1984 ~ .. I - . ,

Prihodki: , , din

ZTKOS za OD, rež ij o in program 2,512.400 ZTKOS za sem,in a r ,\ ' 100,000 -ZTKOS za ' vrhuns ki špo rt , ' , 300,QoO ZTKOS za špo rtni dodatek vrh , špo rt. 729,540 . T KS Slovenije Za jadralni priročnik lOO,OOO -_ZOTKS Z~l modela rstvo in mo to rni' špo rt i70 ,000 VSJ - KRV \Pogodba 2,221.400 VSJ - K R V obračun ·za leto 1983 58 ,000 RŠrfO pogodbene naloge _ 1,632,000, V,p" 2050 Ljublja na, pogodbene naloge 1,250,820:50 PIS PZ za progra m 1.019,758 PIS PZ za u č i l a I 20,000 ' ZOTKS .za !Tfo deJa rstvo 20,000

~Tekmova ln a tak sa za RPP v Bovcu 90,090 ' Prodaja znam!s' za špo-rtn e lic>e nce 3,852,50

I. zpitn e takse ' , ' 90.400 JAT po pravilo I,eta la AK Ptuj 31.273

. Fond so lida rn osti .. - mo del. ma terial 33 .364 Osta li prihod ki 1 200,000 Revija Krila - pogodbe z OZD 3 10,000.

l ' Revija Krila rek la mni oglasi ' 111 ,00b Revija Krila naročn i na' , 1, 193 ,8 10 TKS Sloven ij e za rev ij o Kril a ' 120,000 PIS PZ za rev ijo Krila ' 50;000

,Ako ntacij e za go rivo 100 LL 18,857,627 PrenDs iz leta ' 19'83 2,322,242,50 Skupaj 33,477.577,50

Odhodki:

OD z dajat 'Lm;,'iDS pri, PS ZLOS Naje mnin a, kurj av~, č iš~e nj e Pisa rni ški rpa ter ial ' . . PTT stroš kI , tele('on in poštnina Fotokopira nj e in Ih no poroč il o ZLOS Proviz ija SD K Prov iz ij a LB Uradni list Zelva rova nj e in v.zd rževanj e strojev Repreze ntanca , ' . Nado mes til a prevozov na de lo Pr iznanja ,Z·LOS Potni stroški I?olni 's trošk i za delegs'lte VSJ

',C lana ri na SISEOT ' PI;cnos na sk lad skup ne porabe Prevoz inšpe~cije ZKPZ z Letalom SCln in arji: Portorož, Vršac, Smederevo Brnik ' 'ApaNI tura ' .. meteosat « avans Učben i k zajadralce - papir

'3. Esropsko prvenstvo v ALC' 2f. RJ prvenslNo v Cclju OJP v Banja Luki RMJ P v . A Jdovščini ' Album' obr:atnill točk RPP v (Bovnl DPP v Lescah

lo

din I ,689 ~240 , 134,389,50

39,098 49.400 89, 100 25 .835

859 3,350 2,393 2.508

26.641 82.354 69.7 17

, 57,097 1,000

'40,006 39,200

160,833,50 327,()05 240,726 131.146 o

57.472 50,000 20,000

100,00P 220.378,50

. 52 .000

'T rener B-unči č Drago 50,000 . - " Stroški padalske ko mis ij e - 1.906

o Rep, r~ lI y m.o t. pi lotoy , 2.402 5, pokal B., Ivanuš - priprave , 33,860 JAR par ti ci pac ij a 60,000 Pokal bra tstvo jedinstvo T itograd 146,3,52 Rep , modelarska prvenstva 14,063,50 Modela rsk i mat eri a l ' - 57.14L V.p. 2050 Ljublj a'na - trenaža pil ptov 1,164.000 V§J - KRV pO,godbene naloge· 1,924.920 RSTO pogodbene nalqge 1,5 12.00Q Akcija 'Postojna »gaze la«- 24.452 Potn i st roški za pog,odbene na loge 41.591 Vaja - O tok 19.84 ' . 15t .632 ' Strošk i izpitov . I 33.439,50 ' Spo.f.t ne 'z l) amk ice VSJ 2.000 Fotodok uinent ac ij a a kcij za Kri la , ' 4.849' Popravi lo leta la AK Ptuj 24.202,50 Tisk revije Kri la 1,541.489

. Adrema in v rečke za Kr il a 1, 55 ,772,50 Avto rski ho no ra l:98.136 Drugi stroš ki rev ij e Krila 13.828,50 t\včjns i Petrolu za gor ivo 100 LL 18,242,298,50 Sportni d odatek kat eg, špo rtnikom' 729,540 Prenos v ('ond so lida rn os ti 480.441

; Skupaj 30,70'5.658,50 ..,

Presežek prih odkov na<;l od ho dki znaša 2,771.9 19 din . O b vez nost i 11 a sa ldo:

Re vij a Kril a Vrhuns ki šport Akontacija za bencin Sk la'd skupne porabe Skupaj _

din 75.574

300.000 6 15 .3.28, 50

50.000 / 1,040.902,50

Č i s ti doh odek za leto 1984 znaša 1,13 1.01 7 di n, Od čistega -d o hodk a pred lagamo 10% ,za ('o n d solidar­nosti , ra zli ko pa v rezervo proraču n a PS ZLOS za \ leto , 1983. R ačunovodja': Sekretar PS ZLOS: Sta ne- Bizilj' Mirko Bitenc

cev ZLOS \ , ,

Zv\:za kt a lskih o rgan izacij Slov\:nij\: , Pr\:dsd stvo ~k u pščin\:

Predlog predračuna prihodkov in odhodkov PS ZLOS za leto '1,9,85

, Prihodki:

ZTKOS za vrhunski šport ZTKOS za OD DS pri PS ZI.OS in rL·i.ijl') TKS SIOV\:\,lik za r\:vijo Krila PIS PZ za iz·ohra7.\:\'ailj\: V,p. 2050 l.juhljal'la "la' pogodh~nL' nall)g~ RSTO za pogodh\:n\: nalogL' LZ.J .za pogodh\:n\: naloge la KVI , RSLO preko ZOTKS za opa/ll\'anje RSLO pr~ko ZOTKS za l11odL'larst\'l) ZOTKS za l11oddarst\·o Krila naročnina za 2000 i"'odo\" Krila po'godh\:no s\ii'inanciranjL'

I Krila r\:klal11ni IH.dasi 5. pokal Branko 'Ivanuš - Porton);;. ZT,KOS za vrhunski šport il kta 19X4 Skupaj

Odhodki:

OD OS 'pri PS Zl.OS Rdijski stroški PS Zl.OS

. R\:vija Krila Pogodh\:l1L' nalog\: za v.p. 2050 Ljuhljan:t Pogodb\:n\:~ naloge za RSTO Pogodh\:nL' nalog\: la LZ.J - K V L Strpkovni seminar v PortOrll7.U in Cdju Tisk ktn\:ga poročila ZLOS . 5. pokal Branko Iv.inuš - Portorož Pokali in pril.l1anja Z L9S Državno jadralno prwnstvo - kotizacija Državno padalsko prv\:nstvo - kotizacija 2~, .JAR v Ptuju - kotizacija Tf.\:n\:r padalstva Bunčič Drago Dl'ž,fvno nwddarsko tL'knH)vanjL' - kotizacija Stroški dek~atov na zvani ra v;li . R\:/wva PS 'ZLOS Skupaj

.f

, J

/

.

din 30() .()()O

2.500.()OQ 15() .OOO

1.300.000 1.927.47X 1.600,000 2.500.000

50.0()O 50,000

100.000 1.600.000

400.000 100.000 910.000 300,000

13.787A78

din 2.970.000

400.000 3.000.000

. 1.734 ~ n I 1.300.000

, 2.200.000 . 200.000 100.000 910.000 100.000 150.00() 150.000 50,000

100.000 !OO.Ol)O !OO. (JOO J22 ,7 ~ 7

U.787A78

Pripol11inja 1110. da vsi prihodki za kto 19X5 še nisI) / !lan i. latI' pr.L·d laga 11 Il' s ku pŠl'i Il i. da Il() \ ,hlast i PS Z l. OS za spr\:jel1l r\:balansa pr\:dračuna . kI) bOlh) /nani \ši Iwdat ki. f I

PS Zl.OS