AJ DELA ZVEZA ~ KAJ DELA ZVEZA ~ KAJ DELA

Piramidni sistem šolanja pilotov

- Na V.stopnji šola teoreti~no trojna fakulteta,praktično - I pa IC lAA in to 8 - 10 andid tov iz IV.selektivne

stopnje.Teoretični del na fakulteti plača PIS PZ.Za praktični del plačila za nalet ao 200 ur (pogoj za poklicno dovoljenje ilota) pa š~ ni rešeno preko PIS PZ. To so bodoči piloti in uAravniki letalsk'ih šol.

- Motorna sekcija p i AK je IV.stopnj selekcije.Letno I

sprejme na šolanje za motorne pilote 20 - 30 učencev iz III. selektivne Jtopnje.folanje za športnega pilota izvajajo regisirirane letalske šole na\(nternatski baz~ po predpisih ~Z.Šolanje financirajo 64% sami ter 36% družba. I \

so III.stopnja sel~kCije.Letno selekcije cca 100 u~encev na

\

- Jadralnet~Cije pri AK sprejmejo iz II.stopnje šolanje a jadralnega pilota.Plačniki

I \ so sami ter 30%

\ družba.psip n! tej stopnji šolanja je 50%.

- Modelirski klubi pri aerokluOID- so višja oblika\organiz1-ranoJti in sq II.stopnja selekcije.V modelarske klube se v~ljuči 20% iz I.stopnje selekcije ali ,cc~- 800 otrok. To financira o otroci sami ter 30% družba.

aza so motivirani otroci za letalstvo v osemletkah preko letalskih krožkov na šolah. Ta baza šteje cca 4.000 motiviranih otrok za letalstvo. To financirajo šole in otroci in je I.stopnja selekcije.

Piramidaini sistem šolanja letalskih kadrov - pilotov, ki ga objavljamo v tej številki revije, je v celoti identičen z vse­bino in določili zakona o usmerjenem izobraževanju . Ta koncept izobraževa­nja, ki ga podpira tudi temeljna izobraže­valna skupnost za zračni promet in letališke dejavnosti v okviru posebne izobraževalne skupnosti prometa in zvez, je najbolj smotrn, saj temelji na dispoziciji in motivaciji otroka, zato je tudi najbolj ekonomičen . Praksa v letals­tvu je to že zdavnaj potrdila. Če pogle­damo iz zornega kota, kaj to pomeni za družbo, oziroma kakšna finančna sreds­tva so potrebna za realizacijo tega

sistema, pot<'m VltillIlO, da to ktno predstavlja (teoretični in praktični del pouka) 20,000.000 din.

Na prvi pogled zelo veliko. Ko pa primerjamo 20,000.000 din s ceno enega letala DC-9, ki stane 25,000.000 dolarjev ali 162 milijard starih din, potem vidimo, kakšna je materialna odgovornost pilota do družbe, ki mu je zaupala pilotirati takšno letalo . Da o življenju potnikov niti ne govorimo. Vsi želimo vzorno lcteti, ko pa režcmo kolač sredstev za izobraževanje letalskih kadrov, ta želja ni ravno preveč navzoča.

MIRKO BITENC sekrctar PS ZLOS

naslovna

stran 4

stran 12

stran 20

stran 24

revtja letal cev in ljubiteljev letalstva

LETO XII * FEBRUAR '83 * ST. 2

Pred vrati je naša letna skupščina - zato je tudi vsebina današnjega Letalskega vestnika namenjena predvsem zadevam, ki naj bi jih naš najvišji zbor dokončno potrdil. Gre za zapisnik s seminarja v Portoro­žu, kjer so strokovnjaki začrtali okvire programa Zveze za tekoče leto. Najbolj nas pestita dve ujmi : pomanjkanje (in cena!) letalskega goriva in varnost letenja. Obema smo se v preteklosti navzlic vsemu le pre­malo posvečali, stvaren pristop in temeljita analiza našega dela pa po­menita za marsikateri klub in šolo, za marsikaterega letalca, kar resne posledice. Zamisliti se moramo ob izkoriščenosti letal in padal,ob kakovosti in učinkovitosti naših prizadevanj, koliko staneta vsak kilo­meter in vsak skok. Sklepi skupščine morajo veljati za vse! - Za pa­dalce bo zanimiv prevod iz nove belgijske jadralske revije "Gliding International" o "orologiu", italijanski zemeljski uri, za padalce pa izčrpen prispevek o likovnih skokih.

Naslovnica nas spominja, da se tudi prava letalska sezona hitro bliža: mojstra - ak robata Jože Slana in Benjamin Ličer sta se takole "zrcalila" nad našo obalo pri Piranu.

Najnovejše Boeingovo letalo na Brniku Letalska pošta "Orologio" - jadralni start po italijansko Navodila za trening likovnih skokov s kupolo Nove merske enote v aerodinamiki Kako je Rudi svoj prvi skok napravil Izgubili smo Stojana Vestnik

4 6 8

12 18 20 22

kR'L~ Izdaja Zveza letalskih organizacije Slovenije v Ljubljani. Lepi pot 6 * Revija izhaja vsak mesec, razen julija in avgusta -(:; Gradivo za objavo v KRILIH prispevajo ljubitelji letalstva brezplačno . Denarno nagrado prejme samo avtor fotografije, uporabljane za naslovno stran: 500 din ZB barvni diapozitiv, 300 din za črnobeli pozitiv. Za točnost vsebine svojih prispevkov odgovarjajo pisci sami. Vabimo vsakogar. naj sodeluje v reviji s poročili in slikami, ki obravnavajo dejavnosti , kot: modelarstvo. jadralstvo, padalstvo, motorno letenje. raketarstvo, zmajarstvo in balo­narstvo. Uredništvo si pridržuje pravico skrajšati , dopolniti ali prilagoditi prispevke glede na prostorske in kakovostne zahteve v reviji ;:, Uredni~ki odbor: Gustav Ajdič. Mirko Bitenc. Stane Bizilj , Janez Brezar, Jože Cuden. Jurij Frankp . Oominjk Gregl . Belizar Keršič, Leon Mesarič . Jure Mežnaršič . Franček Mordej , Marjan Moškon (glavni in odgovorni 'urednik), Jože Perhavc, Srečo Petric (tehnični urednik) in Ciril Trček «( Lektor: Marjan Bauer «( Na­slov uredni~tva : Marja~ Moš~on . poštni predal 33. 68001 Novo mesto ;:, Prispevki za objavo v KRILIH morajo biti v uredništvu najpozneje do 10. dne v mesecu , pred mesecem v katerem izide naslednja številka - Rokopisov in slik ne vračamo, razen " barvnih diapozitivov in tu~h knjig. če je priložena ovojnica s povratnim naslovom in potrebnimi znamkami ;:, Naslov uprave: Zveza letal.skih organizacij Slovenije. Lepi pot 6, poštni predal 496 , 61001 LJUBLJANA, telefon (061) 222-504. tekoči račun pri ZlOS, štev. 50101 -678-51077 . Spremembo naslova sporočite upravi revije ter obvezno napišite stari in novi naslov. upravi revije spo~očite tudi . če revije ne prejemate redno «( Letna naročnina 300 din. cena posamezne številke 25 din -(:; Lektori ra nje rokopisov. grafična priprava in tisk : Dolenjski informativni in tiskarski center Novo mesto.

B-757 se je poka­zal na Brniku v vsej svoji veličini

de!evnega je­senskega dne (Foto: Daril)

Najnovejše Boeingovo letalo na Brniku

V o ktobru je ameri ška fir ma Boeing na brni škem l e t a l i šč u po kaza la svoje naj­novejše potniško let alo 757, ki jc na­menj eno za kratke in sred nj e razd alje. Račun a j o, da ga bodo lahk o prod ajali še po letu 2000.

l.etalo lahko vkrca do 239 potnikov, pri vz letu pa bo lahko imelo n ajvečjo maso 10H.HOO kg. Pr i grad nj i in o premi letala so upo rabili vrs to novitet , ki po­več uj ej o e ko n o mi čn os t letala. Struktu ra let ala je zgrajena iz najnovejših mate­rial.ov, s čemer so z manj ša li maso le tal a za 950 kg. Krilni nosilci in o plata k rila so

iz nuv d] al umini j ~vih z lit in , ki im ajo večjo rrdno st in so bo lj o dpo rn e prqt i ko roz iji . Smern o in v išin sko krmil o, spo ilcrji, preho di kril o -tru p , vrata pod v­o zj a, o k lopi po ti snikov in po d v kabini so iz pla s t ične mase , ki je o krepljena z ogljik o vimi vl akni in k evlarj~m .

Koncem leta 19R4 bo mo ž no d obit i zavo re na glav nih kolesih, ki bodo imele z avorne: p lo š':' ice: I Z pla s ti ':' n ~ mas~ o k ro:pljcne z og ljikovimi vlakni in bo n jihova ma sa ma nj ša sko raj z a 300 kg, 7.ivljenj ska do ba pa petkrat večja od se­danjih pl ošč ic .

Prva letala imajo vgrajene Ro ll s­Royceove ventilatorsko: poti sni ke R B211 -5YiC s stat ič n im pot isko m 1(,(,,2R kN . I .e ta 19H4 bo mož.no izb irati nova dva poti sni ka, in sicer RolI s-Royc~ RB2 11 --535 R4 ~ s tatičnim pOli skom 17R 54 k N in Pratt - W hitn ey P\V 203 7 s stali':'n im pot iskom 170 ,20 k N . Z adnj a dv a pot i­sn ika bosta gled c porab~ goriva i zr~dno ekonom i':·na. Čc narcd i mo pri m~rjal ni i z rač un porabe gori va na potni ški scd ~7. /.a ra /.daljo IR50 km in primL'l'j amo z !et alon i i30e ni g 727, je: poraba s. se,laj vg raj<:nim a pOli snikoma za 34 manj ša. S poris niko lll P\V 20.>7 pa bo manj ša za 42.

Tako bo kl alo porab ilo Z.l razda lj o I liSO k m pri h li:t.ll o .D kg go riva Il a pot n i­ški sede:! .. In ~<: <:n za nimi v podatek . Poti -

POTNIaKO LETALSTVO

I-d ::e 1\) o \..OJ -.J

I-d li CD li CD N

< CD ~ et-1-1' ..... Il) et-o li CD ~ CD

()q Il)

"CI o et-1-1' CD P 1-1' J:'1 Il)

snik PW 2037 bo dal 5,7 krat večjo po­tisno si lo kot bo njegova teža. Pri dana­šnjih potisnikih je to razmerje 4,5.

Pilotska kabina je predvidena za dva člana posadke in je temu primerno

ventilator zgorevalne

oprem lj ena. Poleg nekaj klasičnih inst­rumentov so osnovni instrumenti za letenje, meteorološki radar, kontrola delovanja potisni kov in opozorilni sis­tem za posadko prikazani na barvnih ekrani h katodnih cevi, ki se dajo med seito j, če je treba, tudi zamenjat i. V siste­mu za programirano vodenje letala so preko računalnika povezani sistem za avtomatsko krmarjenje letala, sistem za elektronsko krmiljenje potisnikov in vsi navigacijski sistemi, kar omogoča sprot­no optimizacijo sposobnosti letala v vseh fazah leta, ali drugače povedano -zmanjšanje porabe goriva.

Proizvodnja letal je stekla v začetku leta 1979, prvi preizkusni let pa je bil v začetku lans kega leta. Prvi kupec dobi letalo v teh dneh. Po zadnjih podatkih je osem letalskih družb naročilo skupaj 176 letal.

Stat i čni trdnostni preizkusi konstruk­cije letala so že zaključeni. Preizkusi, ki naj bi pokazali utrujanje materiala, pa bodo zaključeni leta 1984.

Na koncu še glavnc mcre: rezpetina krila 37,95 m dolžina letala 47,32 m višina letala 13,5 m

D. G REGL

220 000 lb (99 700 kg) RB211-535C '

240 000 lb (108 800 kg) RB211-535E4 PW2037

Dolet letala Iz Londona za razli­čne mase letala

pri vzletu ln za ra­zlične potIsnike. Izračun Je nare­

Jen za 218 potni-kov. Upoitevani so tudi statlstlčn~ podatki za veter

EA o LETALSKA POŠTA o PAR AVION o AIR MAILoVIA AER Kupili bomo letalo

Tudi v minuli sezoni smo v aero klubu Slovenske Kon;ice močno zavihali ro­kave. Glavni ~alogi v letu 1982 sta bili usposobiti letalsko stezo in dokončno opre­miti delavnico.

To nam je dokaj dobro uspelo. Prirediti smo nameravali tudi letalski

miting, vendar nam je pri delu močno nagajala vreme, tako da je miting od­padel. Ob tej priložnosti se zahvaljujemo vsem, ki so pomagali ali nameravali po­magati, ter jih še prosimo za sodelovanje.

Pred kratkim smo kupili stroj, ki nam bo olajšal delo v delavnici. Doslej smo delali ' na starem stroju, izdelki so na­menjeni DO Comet, s katero uspešno sodelujemo. Delamo skoraj vsak dan v tednu, med počitnicami bomo nadoknadi­li zamujeno.

Den~r, ki si ga bomo prislužili mladin­ci, bomo imeli za šolanje. Teoretična pre­davanja smo že končali. V letu 1982 se je število članov močno povečalo. V letu 1983 nameravamo kupiti jadralno letalo, če bodo možnosti, pa tudi motorno letalo.

Zahva(iujemo se vsem članom in osta­lim, ki so pomagali pri delih na stezi, hkrati vabimo vse, ki bi tudi radi pomagali.

SAMO GROLEGER

Iz Novega mesta te dalj časa ni bilo iz Novega mesta za

našo rev~;o nobenih prispevkov, zdaj pa se je nabralo neka; stvari.

Naš upravnik Slavko Kosje bil vabljen na občinsko slovesnost, kjer je dobil za aktivno letalsko delovanje v novomeški občini" srebrno Bloudkovo značk~".

Na tej slavnosti so podelili priznanja tudi našim modelarjem, ki so se uspešno prebili v sam vrh iugoslovanskega mode­larstva. Z zagnanost;o in delom so dokaza­li, da j:star rek "b~ez muje se še čevelj ne obuje" še vedno aktualen. Priznanja za svoje uspešno delo so dobili: Dxagan Stankovi"l, Stojan Kranjc, Damjan tulič, Janez Grošelj, Darko Bauer ter Gregor Golobič.

Tudi za fizično kondicijo smo skrbeli. Priredili smo pohod na Gorjance, ki je zelo uspel, saj smo na Gorjance VSI prišli. Nekateri so se pripeljali z avtom do vasi Gabr;e, ki je zelo blizu cilja, drugi pa kar

na ciI;. Vzdrževanje kondici;e se je na: dal;evalo v domu na "Gospodični".

il kratkem se bodo zaiela zimska pre­davan;a, na katerih bodo sodelovali vsi aktiv~i letalci, saj se vedno kaj novega sliši.

Zadnje čase se precej slišijo besede, kot so denar, stabilizac~;a, bencin in podobno. Dohodek je zelo aktualen, saj omogoča letenje. Pridobivamo si ga z našo "štanco", na kateri delamo regulatorje za Labod. Ta "zadeva" ;1' od časa tudi prosta, zato imajo na ~;ej prednost tova­riši, ki so z regulatorji v minusu, z letenjem pa v plusu. Na koncu obveščam vesoljno leteče in neleteče članstvo, da bo 5. februarja tradi­cionalni letalski ples s proglasitvijo naj­bo~;ših športnikov. Brez naših vrlih boljših polovic seveda ne bo šlo.

S. PETRIC

Predlog za obliko Z . velikim zanimanjem spremljam

razvoj naše edine letalske revije" Krila", štejem jo za dovolj strokovno glasilo, ki lahko pomaga k napredku našega letal­stva. Ker pa bi želel - to je verjetno tudi želja drugih - da postane revija dblikovno še bo~iša, imam nekaj predlo­gov - oziroma pripomb.

V času splošnega varčevanja menim, da je nekoliko preveč razmetavanja pri up­orabi papirja, beli rob širine 30 mm odvze­ma namreč kar 20 odstotkov površine papirja, ki bi jo lahko potiskali, ne da bi povečali stroškov za papir. Menim tudi, da so nekateri naslovi v rev~;i nepotrebno veliki, saj zavzemajo preveč dragocenega prostora. Pozdravljam pa napore, da bi bila vsebina primerno ilustrirana, kar naj ve~;a zlasti za strokovne prispevke. Le tako bo bralec lahko preprosto in nazorno dobil ustrezno razlago. Mislim, da bi mo­rali tudi prispevke razmestiti tako, da bodo posamezni članki (na primer iz le­talske tehnike in tehnologije) v reviji vedno na določenem mestu. Ugotavljam tudi, da je preveč tiskovnih napak, kar zmanjšuje vrednost revije.

UpaYlb da mi uredništvo dobronamer­nih pripomb ne bo zamerila.

Dr. inž. BORIS CIJAN

mA o LETALSKA POŠTA o PAR AVION o AIR MAILoVIA AER PONUDBA & POVPRASEVANJE

V tej rubriki brezplatno objav­ljamo oglase, ki niso deijIi od 30 besed in naslova, ~er sodijo po vsebini v letalsko in modelarsko podrotje1 Oglase poliljajte na na­slov uredhištva: Marjan Molkon, ~. p. 33, 68001 NOVO MESTO.

DLC v Novem mestu zaposli letalskega mehanika z veljavnimi licencami za vzdrževanje letalskega parka. Osebni. dohodek po dogovoru, samsko stano­vanje na letališču, prijavite se na naslov DLC p. p. ~, Novo mesto.

Prodam skoraj novo R-kanalno RC napravo Grunding-VARIOPROP (4 servomotorji, baterija, oddajnik, spre­jemnik), ter polnilec baterije; vse skupaj za 21.000 din . :žULiČ DAMJAN, Vel. Bučna vas 2/a, 6ROOO NOVO MESTO (tel. 06R 24-736 dopoldne).

Prodam sprejemnik SSM contest, trup makete jadralnega letala, nekaj ka­lupov za izdelavo trupov modelov, načrt in vezano ploščo za VP.

Branko Dežman 64202 Naklo

Naklo 156

PRODAM odlitek epoxy trupa jad­ralnega letala Cirrus 75 (razpon 3m). Informacije.

RUDI KORBER Polzela 136 p.p. 63313

tel. 063/720 047

Kupim polnilec in dva servo motorja za RC napravo SSM SOVNTI TEST Simprop elektronik.

Obreza Boštjan 29. Jablanica 18

Šmartno pri Litiji 61275

"Orologio" - jadralni start po italijansko

ZGODOVINSKO OZADJE

Določanje trenutka starta na prelet s pomočjo že tradicionalne startne linije je postalo (predvsem v zadnjih letih) zaradi neverjetnega poboljšanja sposobnosti jadralnih letal za t ekmovanja neprimer­no.

Piloti poskušajo preleteti linij o starta z nevarno velikimi hitrostmi, da bi potem za linijo z zmanjšanjem hitrosti pridobili še nekaj višine, pov eča pa se tudi število preletov linije v določenem času. Postopek z linijo in radiom tudi zelo obremenjuje pilote in organizatorja.

O tem smo se pogovarjali na sestankih med svetovnim prvenstvom v Paderbor­nu. Večina je menila, da so spremembe nujne, obenem pa tudi kritizirala "photo-time" sistem. Zaradi visoke cene opreme in nep"imerrtosti za večja med­narodna tekmovanja.

V Italiji smo ta problem skušali rešiti na več, včas ih tudi neuspešnih načinov. Vsak od teh pa je kljub slabim točkam vedno prispeval izboljšavo. Ko sem dobil nalogo, da organiziram prvo F Al evropsko prvenstvo v jadralnem letenju, sem imel priložnost uporabiti že pri­dobljene izkušnje in uresničiti nekatere svoje zamisli . Osnovne zamisli - kot pos­taviti primerno vrsto ure, ki bi jo piloti med letom fotografirali in s tem dokaza­li , kdaj so startali na prel et , so se razvijale postopoma v kratkem času (osem mesecev) zanimivih ugibanj in poskusov.

TEHNIČNE PODROBNOSTI

Našo "orologio" (\talijans~o ura) sestavlja vzorec IZ devetIh velIkih p~~yokotnih p'lat.~n (~x2q m), ki rezIJo na tleh m JIh pIlotI fotografir~i<? kot obratne t.očk~, le da je vlsma za fotografIranje omeiena navzgor (v RletI 2000 m). Pri tej šifnrani uri in zahte­vanem času intervala (15 sekund pri nas, kot J'e z~hteval FA.l­-CIV V) je ovolj, da el!o II! samo eno platno spremem sVOJ

status - na primer postane belo, če je bilo črno (ali še bolje ne­vidno) in obratno. To je ena od bistvenih značilno sti tega uspele­ga sistema, ki jamči zanesljIvost 111 preprečuje vsako napačno interpretacijo. Tudi če je slika ure posneta v trenutku menjave statusa platna, je največja napaka samo en interval (v našem pnme­ru 15 sekund).

Za boljše razumevanje delova­nja tega sistema si oglejmo iz­mišljen vrstni red sprememb (glej sI. 1). Predpostavimo, da imamo v določenem trenutku razpore-

R

...

Slika 1

JADRALNO LETALSTVO

Slika 2

ditev, kot je pod (A). Po Izteku časovnega in,tervala se seremeni samo eno platno (belo vemo, alI izgine) (B). Po naslednjem imer­valu (C) se spremeni samo eno naslednje platno in tako naprej. Z devetimi platni, kolikor smo jih mi uporabili, dobimo 1023 razli­čnih kombinacij, kar zadošča za več kot štiri ure delovanja, z ma­lim trikom ta čas lahko še podvojimo.

Najprej sem nameraval upora­biti na zemlji prave številke, ven­dar sem to zamisel opustil zaradi težav, ki bi nastale, če bi uro posneli ravno med spremin­Janjem. Tudi odčitavanje časa pri nejasnih fotografijah (zaradi gi­banja letala ali atmosfersKIh vplivov) bi bilo težje.

T dave z nejasnimi slikami so se pojavile že pri poskusih na lo­kalnem tekmovanju, kar nam je dalo zelo uporabne in poučne iz­kušnje. Velikost, obliko in pol­ožaj platen smo spremenilI in opis.alI pilotom postopek foto­grafIranJa.

Fotografirati moramo iz us­taljenega zavoja, ko smo znotraj 90° sektorja/ kot je prikazano na sI. 2. Slike, Ki smo Jih posneli v premočrtnem letu, so bile vse ne­Jasne, zaradi bočnega drsenja ob poskusu viziranja s konca krila z uro na zemlji. Ustaljen, enako­meren zavoj je skoraj popolnoma rešil težavo z nejasnimi fotografi­jami, če pa platna še pravilno razporedimo, ne bomo imeli nooenih težav. Ena od "skrivno­sti" je, da položimo pravokotna platna vzporedno s prečno osjo letala in jIh tudi tako zamakne­mo, da preprečimo prekrivanje (sI. 1).

Slika 3 rrimerja vpliv močnega nagibanja letala okrog vzdolžne OSI na posnetek pri dveh različnih razporeditvah platen. V primeru ,a) nagibanje letala samo podaljša

Lnake, ki še vedno zadržIjo svojo obliko, ostanejo čitljivi zaradi srednjega dela, ki ostane še vedno bel.

V primeru (b') pa nagibanje le­tala po'!"zroči dolge pravokotne sive sence, ki se delno prekrivajo. Če pomislitno, da je takih platen 111 senc po devet, si lahko predsta­vljamo težave pri dešlfriraniu fotografije ure. Ta "trik" in se nekaj drugih n-ampoveča us­pešnost in zanesljivost sistema. Brez pomislekov 111 ne&,otovosti smo uspešno dekodirali ze na sto­tine fotografij.

Opravili smo tudi nekaj prime­rjav s posnetki photo-time. Zelo redko je bila razlika med siste­mom večja od pet sekund.

UGOTOVITVE S STALIŠČA PILOTA

V primerjavi s "tradicionalnim" po­stopkom za startanje se je obremenitev jadralnega pilota presenetljivo zmanjša­la, kar zopet govori v prid tega sistema.

Ko se pilot prepriča, da je start za . njegov razred odprt (dobi obvestilo po

radiu in znak na zemlJi, 1, ·11, -111 -za-trl razrede), se samo približa območju, kjer je zemeljska ura, in jo slika enako kot

. obratno točko. Še več""; li tem primeru Ima to prednost, da zelo natančno ve, kjer je

~e'L,410

Slika 3

"točka" , in da jo lahko slika tolikokrat, kot želi,

Z uro je sinhroni:z,iran tudi zvočni sig­nal po radiu, kar je pilot u še v dodatno pomoč, el a pride na pravo mesto ob pravem čas u . Za največj o višino slikanja ure smo določ ili 2000 m (QFE). S pomočj o izboljšav mehani zacije sistema bo ta viš ina z lahka 2500 m.

JADRALNO LETALSTVO

I I

lIZ' I

-'

Tako odprav imo rudi zahtevo po na­t an č nem merjenj u višine , barograf po­po po lnoma ustreza. Le nekajkrat smo si morali pomagati s fotografijo in natan­čnimi izračuni na računalniku, postopek je bi l seveda občutno dalj ši. Natan čn ost te metoJe je okrog 70 m, po tem ko se ugotovi zariščn a razda lj a fotoapa rata.

S teh višin posnamemo vel iko obmo-

JADRALNO LETALSTVO

čje, zato ure skoraj ne moremo zgrešiti. Pilot slika uro velikokrat in tako odpravi ali zmanjša bojazen pred napakami .

Zelo očitna pred nost za pilote in orga­nizatorje je tudi odprava "časovnega intervala za razpoz navanje" (recognition time interval) .

MEHANIZACIJA IN RAZVOJ

Zaradi po manjkanja časa nisem mogel še bolj razvit i mehanike ure. Med orga­nizac ijo evropskega prvenstva nas je tek ­ma s časom prisilila, da smo izbrali sk­rajno preprost in zanesljiv sistem. Up­orabili smo devet belih, zelo lahkih pravokotnih platen z merami 3x20 m, na daljših stra nicah sta bili dve vrsti obrobljenih lukenj , skozi katere smo potcgnili par vzpored na1 vrvi (glej sI. 4), tako smo lahko posamczna platna hitro zložili in raztcg nili . Naprava je delovala zelo dobro tudi v vetru, ker jo jc šč itil mcjni sloj ozračja .

Samo pri nekaterih platnih (tist ih, ki so se spreJ11injala bolj pogosto, na primer na 15 ali 30 sek und ali eno J11inuto) smo sta ln o potrebovali dva č l ovcka, medtem ko so za druga platna (za 2,4, R, 16,32 J11inut in tako naprej) sk rbeli ljudj e, ki so se pomikali od enega do drugega.

bntje so oprav lj ali d o l gočas no delo, ve ndar ne tako tež ko, kot bi si mislil upazovalec, ki bi od st rani gledal to noro sce no , kjer so t ista smešna platna zlaga li

ICE!1L4 11

in raztegovali po ukazih strašnega režise­rja z megafonom. V resnici najbolj aktiv­ni fantje med svojo dvourno dnevno tlako niso pretekli več kot 2000 metrov . Omembe vredna je "potrošnja goriva" za delovanje sisteme. Fantje pri uri so na dan zahtevali povprečno 60 litrov coca cole in podobnih pijač.

Kot že rečeno, je bila to samo začasna rešitev. Ko se je sistem pokazal, da dela, ga nameravamo mehanizirati, tako da bo ena njegovih glavnih prednosti majhno število izurjenih ljudi.

Pri razvoju in izgradnji napol stabilne strukture na letališču smo porabili lepo vsoto denarja. Sistem bo pripravljen za uporabo, celo tekmovalno sezono, de­lamo tako, da bodo začetni stroški hitro amortiziram.

Časovni interval lahko zmanjšamo, toda s tem povečamo število platen in čas dekodiranja. Rezultati se zaokrožajo na cela števila in zato je taka natančnost nepotrebna.

Sam pred lagam celo 30 sekund in mi­slim, da bi zadostovalo. O varnosti lahko rečemo, da nevarnost trčenja v pas u ure ni ni č večja kot pri obratnih točkah, čeprav je res, da se okrog ure lahko zbere množica jadralnih letal. Možnost pona­vljanja slik pa omili kriti čnos t okoli šč in . Pri slikanju obratnih točk čas teče in nevarnost za izvenletali ški pristanek je vedno pri sot na, zato je tudi psihični pri­tisk večji. Če že govorimo o razvoju, nekaj ne

'smemo pozabiti . Obstaja namreč ne­varnost, da bi se ekipe, pomočniki in tisk tako l oč il i od dogajanja, da bi izgubili zanimanj e za tekmovanje.

V Rietij u smo zato prosili pilote, da javijo č as svojega starta po radiu, tako da se že med letom objavij o vsaj približne informacije. Preliminarne rezul tate smo računali na os novi podatkov o časih, ki so jih piloti vpisa li na za to namenjen formular takoj po pristanku.

Predlagam, da mora pilo t po radiu na določen i frekvenci v določenem času (re­cimo 5 minut) javiti čas svojega starta. Za prepozno ali preveč približno spor­oči lo bi uvedli tudi nekaj kazenski h točk. Na žalost bi tako kaznovali tudi pilote, ki bi imeli okvaro na radiu, zato bo morala biti kazen taka, da bo prest raš ila kri ve in ne preveč kaznovala nesrečnih.

PIERLUIGIDURANTI Iz "G liding Internati onal" prevedel

FRA NCE ŠTRU KELJ

Navodila za trening likovnih skokov

s kupolo Osnovni namen teh navodil je poduk v

osnovah tehnike likovnih skokov s kupolo. Iz teh navodil se padalci lahko naučijo različnih načinov počasnega gi­banja in manevrov v zraku. Prednosti takega pristopa so večstranske, zlasti pa tak način omogoča večjo varnost zaradi lažje neposredne verbalne komunikacije.

Prvi likovni škok; s kupolo se izvajajo s p'reprostim ciljem: čimbolj varno se pnbližati kupoli tovariša, jo ujeti in nato na "utrezni višini" spet lepo spustiti. Zakaj toliko poudarjam to ustrezno višino? Iz izkušenj se je pokazalo, da padalci zaradi prevelike želje, da bi se ujeli s tovarišem v zraku, često pozabijo, kam so obrnjeni, nad kakšnim terenom letijo, ali so v veter ali z vetrom in ali imajo še dovoli' višine za odpiranje rezervnega pada a v ~rimeru, če bi se zapletli v vrvice tovarisevega padala. Vsi našteti faktorji skupaj pa so osnova z~I1t~ve, ki jo mora im:ti pa~al;c pr~d ocml, 111 JO mora upostevatt, ce hoce varno skakati likovne skoke s kupolo. Poleg teh faktorjev pa sodijo v ta sistem varnosti še dodatne tehnične zahteve za celotno padalsko opremo: Nož je ob­vezen. Padalec naj ima na glavi čelado, ki ne pokriva ušes, tako da bo lahko dobro slišal svojega tovariša in se uspešno spo­razumeval v zraku. Na nogah naj ima . mehke copate brez ostrih zaponk, ki bi lahko poškodovale kupolo tovariševega padala ali pa se bodo drugače zataknile za blago ali vrvice kupole. Padalec naj ima na nogah tudi ustrezne debele nogavice. S tem se zaščiti pred opeklinami, ki na­stanejo zaradi trenja vrvic kupole ob kožo. Če ima padalec copate z vezal­kami, naj bodo te lepo zavezane in na­meščene tako, da se ne bodo mogle zaplesti z vrvicami NAČRTOVANJE SKOKA (Vidiki, ki jih mora vsak paJalec upoštevati pri na­črtovanju likovnih skokov s kupolo)

Obstojata dve osnovni formaciji: "nadstropna" in "vzporedna".

- PrI nadstropnT je mišlfen poloŽaj,

ko se zgornji padalec zataknc z nogami v gornjc dclc vrvic padala spodnjcga padal­ca ali v sprcdnje celice kupole spodnjega padalca.

- Y. vzporedni (biplan - triplan ... ) pa se padalec spusti po vrvicah tovariša tako nizko, da ima noge v višini njcgove glavc in kupoli tvorita nckakšno dvok-rilno · strukturo. .

- Stabilnost v vzporedni formaciji je mnogo večja zaradi večjih stičnih točk med padalcema. V taki formaciji padala in zakoni aerodinamikc dopuščajo manj­še napake. V primeru nadstropnc forma­cije pa je stabilnost manjša in često priha­ja do guganja. To v zadnji konsekvenci pripelje (lo gašenja kupol.

--=- Prehod iz nadstropne formacije- v vzporcdno je dokaj preprost . Samo spo­dnji padalec z vlečenjcm zavor postopo­ma dviguje svojo kupolo višje, dokler mu tovariš ne pride z nogami v višino glave ali na ramena.

- 'Že pred skokom se je trcba dogovo­riti, v kateri formaciji bosta padalca lete­la in kako se bosta približevala, kdo bo naredil formacijo in kdo bo pomagal.

- Sporazumevanje v zraku mora bi ti kratko, jedrnato in razumljivo. Zato se morata padalca mcd seboj dobro slišati in vedeti, kaj ponicni posamezno povel­Je .

-- O,novne besede teh vcrbalnih ko-munikacij so naslcdnje: "Dcsno! Levo! Pridi! Leti ali letimo! Drži!"

Prr tem posamczna povelja pomenijo: desno ali lev o pomeni - naredi majhno korekcijo v rečeno smer; pridi pomeni -počasno zategovanje zavor, tako da se kupola dviga in približuje kupoti tovari­ša; drži ali ~pu~ti - se uporablja v trenut­kih, ko nastanejo težave z vrvicami, za­pletajo se.

- Zelo pomembni za LSK so tudi tipi padal. Ločimo dve različni vrsti: 7 ce­lična oz. padala s 7 celicami na zrak in S celična. {Nadaljevanje na 13. str.)

PADALSTVO

V primeru, ko skačeta padalca s taki­ma različnima padalonu je običajno v formaciji pri LS K zgoraj tisti s 5 celicami in spodaj tisti z 7 celicami na zrak. To pravilo je treba upoštevati tudi pri dru­gih kombillacijah. Pri skakanju LSK z istovrstnimi padali pa se v formaciji po­razdelijo padalci po teži, tako da je naJte­žji zgoraj in najlažji spodaj. Seveda pri izurjenih padalcih v LSK to pravilo ne predstavlja velikega problema. Za zače­tniške skoke pa se ga je treba dosledno držati, le tako se nevarnost zmanjša na najmanjšo možno mero.

- Prej opisano pravilo pride zlasti do izraza, ko je treba poiskati najugodnejšo razvrstitev padalcev v formaciji IS K, da se doseže kar na/'večja stabilnost.

Stanja vertika 11ega spuščanl'a padalca se močno razlikujejo od pada ca do pa­dalca, v povezavi s starostjo in tipom padalca pa prihaja do še večjih razlik. Da se te razlike ne bi negativno odrazile v nestabiini formaciji pri LSK, si poma­gamo z eksperimentiranjem v zraku v času treniranja večjih formacij.

- Pred skokom naj se padalci na­tančno posvetujejo in proučijo vremen­sko situacijo. LSK naj se nikoli ne izva­jajo pri spremenljivem vremenu, tur­bulentnem ozračju ali močnem vetru s spremenljivo smerjo. V takih okolišči­nah se je treba izogibati prevelikemu približevanju kupol ali celo združevanju v formacijo!

Nikoli se LSK ne skače z namenom ustvariti formacijo za vsako ceno. Prime­ri takih nevarnih in hkrati neuspelih skokov so pokazaji, da taka zanesenja­štva Ile vodijo nikamor.

- Kadar piha zmeren veter in je vre­me kolikor toliko ustaljeno, naj vodja formacije pri LSK vseeno kontrolira smer vetra v različnih višinah (tu mu po­maga pilot letala z dviganjem!) in se na podlagi zapažanj s tovariši šele odloči za ' nadrobnosti odskoka in letenja v forma­ciji. Na ustrezni višini sledijo pred nale­tom še zadnje izhodne komande (še mor­da popravek leta letala in navodila) in oddvoj iz letala.

- Padalci naj skačejo s presledkom najmanj 1 sekunde! Tako se pridobijo ustrezno varnostno razdaljo. .

- Vrstni red izskoka(oddvoja) se določi že na zemlji glede na dogovorjeno formacijo in vrstni red približanja v for­n1acijo. Vendar mora tak dogovor vedno dopušl'ati možnost spremembe v zraku pred oddvojem iz letala (v primeru: sprememba nal'rta LS K zaradi vremen­skih pogojev, slabost enega padalca, akti­viranje padala itd.)

"1:""13 Le tako nas ne bo v zraku nič presene­

tilo in bomo zbrano skočili in zbrano tudi manevrirali s padlom v LSK.

- Po izskoku iz letala je priporočljivo počakati 2-3 sekunde in s tem zagotovi­ti večjo stabilnost padala pri odpiranju ter dovolj veliko razdaljo od repa letala. Na ta način se zagotovi tudi boljša zb­ranost in kontrola med odpiranjem padala.

~EPOSREDNO PRIBLIŽEVANJE Po odpiranju padala se je treba takoj

orientirati (tudi glede na zemljo) v zraku in točno locirati ostale padalce, ki so z vami. "Baza" in "zapenjalec" (prvi in drugi padalec) naj bosta v bližini, da se z najmanjšo izgubo časa lahko približata Ln v središčni točki zapreta, pride do kontakta. V tem primeru je najboljše, če se obrneta proti vetru. Če se eno padalo počasneje odpre, nastane takoj večja višinska razlika. Zato se mora zgornji padalec s pomočjo sprednjih vrvic -gurten - spustiti na višino tovariša. Le tako je mogoče nadaljevanje normalnega zaporedja postopkov v LSK. To spušča­nje je lahko ravno ali pa spiraino (če padalec potegne le eno sprednjo gurtno). Pri spiralnem spuščanju mora padalec paziti, da ima dovolj prostora za izvedbo tega manevra. Poleg tega pa mora preiti iz spiralnega spuščanja v horizontalni let čim bolj počasi in previdno. Če tega ne s~ori, lahko pride do osciliranja (guga­nja). V tem primeru padalec izgubi dragocen čas za izvajanje manevra .{>fi­bliževanj.a. V si ti manevri s sprednJImi gurtnaml so zelo zahtevni in včasih tudi nevarni. Zato naj se vsak padalec, ki hoče skakati LSK teh manevrov nauči in tako dodobra obvlada svoje padalo.

Poznamo dva osnovna načina priblite­vanja z dotikom: s strani in od spodaj.

a) Način stranskega dotika se upora­blja, če imajo padala pribliino isto razmerje med horizontalno in vertikalno hitrostjo. Neposredna priprava pred"do­tikom traja 15-20 sekund. V tem času morata padalca leteti vzporedno na isti višinj!

b) Način dotika od spodaj se upora­blja v primeru, če so padala za letenJe LSK različnih lastnosti.

c) Postopki v bližini in dotik Ko smo Izvedli vse predhodne postop­

ke, ostane še dovolj časa za počasne manevre pred dotikom. V se korekcije naj .bodo fili~ransko precizne. To dosezemo z rahlIm popravkom komande - če pa tega nismo vešči, potem r"ahlo pocukamo za komando (se pravi gib od 3 do 5 cm) in takoj spet zravnamo. Pri manevrih v vzporednem letu je treba zavoje začeti ustavljati, še preden pridd

"2fL,414

IT.IW . \' I

\\ \ " .. ':l,'1 X ~.D

C:~.

\1 I ')' ' . ....

7-.. ·~·~.,~ .,-' ~ , ,

. ~

I

® c::::===i

, / \ I

\/ ""-CD\::::::;

\ ./

(~ CD Slika 2

PADALSTVO

do točke, kjer naj bi bil zavoj. Tako preprd'iš guganje in druge nestabilnosti, ki močno ovirajo uspešno izvedbo LSK.

- Pri približevanju zadnjemu delu prijateljeve kupole nikoli ne smemo zag­rabiti korita, zadnji del kupole. To je tako, kot če bi zgrabila letalo za krilca ali flapse in posledice so več kot očitne. Zato je važno, da si po dotiku hiter in zbran. Ko se približaš do neposrednega kontak­ta, hitro zgrabi rob celic in nato stabilizi­raj let.

- Pri letenju vzporedno se nikar ne obračajte s telesom, da bi gledali od kod prihaja prijatelj. Običajno to obračanje pogosto povzroči, da se padalec obesi na eno komando in s tem je postopka pri­bliževanja konec! V se je treba začeti zno­va. Zato se obračajte le z glavo, s telesom vedno vzporedno s padalom.

- Nikoli ne leti t e pred formacijo, ki se zbira, ker lahko povzročite zmedo!

STRANSKI DOTIK

A Ko se postavite drug poleg drugega, oseba, ki vodi formacijo (1) pokliče zapenjalca (2), da se obrne. Ko se (2) počasi obrne proti (1) padalcu, mora (2) počasi leteti za padalcem (1).

Oba padalca morata biti ves čas na isti višini. Ko se padalec (1) pribli ža celicam (2), mora zavreti zavoj in se usmeriti v isto smer kot (2).

B Med tem ko (1) zavi ja, mora (2) počasi zavirati. (Nikar ne zavirajte do stall položaja!!) Posledica tega manevra bo ta, da bo postavilo (1) pred (2) .

e Posled ica zav iranja pa bo tudi, da se bo padalo (1) počasneje spuščalo in drselo v center celic padala (2).

D Ko sta kupoli dovolj blizu, naj se (1) prime za kupolo (2) in se zatakne. Padalo mora prijet i z obema rokama. (1) padalo se bo malo nagnilo naprej. To pa pomaga preprecItI (2) (nevarno .. je dviganje kupole okoli telesa (1) . Ce se padalec "pilot" nahaja izven celltra, spodnji pa­dalcc zak li če: "levo" ali "desno" in tako pride "pilo t " v center. Ko je gornji pa­dalec v centru, naj vstavi obe nogi med centralne vrvice in si jih z enim zavojem noge ovije okoli gležnj a (zatak ne) .

DOTIK OD SPODAJ Za dotik od spodaj se uporabljajo pa­

dala z različnimi last nostmi (pet ali sedem celic). Približevanje od spodaj se uporablj a predvsem pri trojkah in večjih formacijah.

Po neposred ni pripravi se nov i padalec

PADALSTVO

nahaja zadaj in pod padalcem, s katerim želi doseči kontakt.

Zgornji padalec drži komande 1/8 -1/4 maks. Ta hitrost je nujna zaradi sta­bilnega oibanja naprej in navzdol.

b v

Prednost je v tem, da lahko poveea hitrost, če je potrebno.

Spodnji padalec naj bo postavljen 45-60 cm pod prvim padalcem. Kot približe­vanja je nekoliko drugačen od osebe do osebe.

Splošno pravilo je, da je hrbet zgornje­ga padalca v liniji s spodnjim robom srednje celice približajočega se padalca.

Spodnji padalec naj začne zav irati in se dvigati proti zgornjemu padalcu. Če ste spodnji padalec in zagledate glavo zgornjega padalca, se dvigate prehitro ali letite prepočasi . Zmanjšajte zaviranje in pojdite v vodeči rob nazaj (hrbet zgornjega padalca v liniji s spodnjim robom srednje celice spodnjega padalca) .

Kadar zgornji padalec izginja za vašim vodilnim robom padala, pomeni, da ga

prehitavate in se ne dvigate dovolj hitro. To se da popraviti z močnim zaviranjem.

Dotik od spodaj je z vajo možno opra­viti z minimalnimi popravki. Če greste v kontakt četrti ali več, se je bolje postaviti zadaj dalje in niže.

DVOJNO LETENJE Kadar je narejena dvoj ka, naj zgornji

padalec rob spod njega padala dvigne nad svoj nahrbtnik. in se z nogami zapne za vrvice. Spodnji padalec mu pomaga z za­viranjem, tako da ima večje dviganje.

Zgornji padalec zdrsi počasi po vrvi­cah navzdol. Če se mora zgornji padalec fizično vleči navzdol po vrvicah, potem je najbolje, da to stori z obema rokama naenkrat. To bo lažje kot plezanje z eno roko izmenično, ker zmanjša oscilacijo. ko je zgornji padalec že -spodaj pri slide­rju, mora noge postaviti med sprednjo gurtno in slider. Noge je potrebno oviti okoli gurten na enak način kot pri pri je­mu vrvi na vrhu padala. Spodnji padalec naj zravna svoje padalo. Pilot - zgornji padale.: - poveljuje in nato začneta lete­ti kot biplan. Sedaj je on odgovoren za l~enje formacije in pobiranje ostalih padalcev.

Ko vsak naslednji padalec začne polno leteti, bo opazil, da je nos padala rahlo nagnjen od zgornjih vrvi padala nad va­mi. Da se nos normalno odpre, morate "pumpati" s komandami, da vrh dobi obliko. Ko je profil polno odprt, spodnji padalec preide nazaj v polno drsanje. Če se profi l ponovno nagiba, ga moramo spet odpraviti s "pumpanjem". Mogoče boste spoznali , da morate nekoliko drža­ti komande, da ostane profil nepoško­dovan.

Kadar se približujete od spodaj, me­rite v pilotov nahrbtnik kot svoj cilj. Če pilot priče nja izginjati nad vodi lnim robom, morate uporabiti več zavor. Če s'e pilotova glava spušča pod vaš vodi lni rob, je potrebno povečati hitrost s spuščanjem komand . (Slika 5)

LETENJE V FORMACIJI V večjih formacijah je funkcija

"pilota" gladko in ustaljeno letenja in kontrola celotne ekipe. V času, ko se formacija gradi, naj "pilot" manevrira še posebno previdno (popravki 2 - 4 im­pulzi, 4 - 7 cm dolgi). Hitre spremembe

~e'L4 16

smeri namreč destabiliz irajo celotno for­macijo. Pozoren je treba biti na termiko, ki je na vzletnih stezah letali šč, nad pa­rkirišč i in nad hi ša mi. Če se začnejo pa­dala v formaciji gugati vsak v svojo smer, lahko popravlja zgornji "pilot". Če se padala gugajo bočno, pa jih popravljamo tako, da tisti , ki so zapeti z nogami, po­pustijo ustrez no nogo iz zatika in tako stabilizirajo let prijateljevega letala. Na­to se ponovno zapnejo na prej šnje mesto. To je edino pravilno popravljanje stabilnosti. Če to poskušamo narediti s komandami, često pride do še večjih os­cilacij in razpada formacije. Vendar je bolje, da taka nestabilna formacija raz­pade. kot da se v njej trmasto vztraja in ogroža varnost sebe in vseh ostalih udeležencev!

Prekinitev osc ilacij (guganja) v vzpo­rednem letenju (biplanu).

V tem primeru je postoyek malo dru­gačen od prej opisanega. Ce se začne gu­ganje - drsenje spodnjega padalca po vrvicah zgornjega od leve do desne in nazaj - je treba to ustaviti . To dosežemo tako, da zgornji padalec v formaciji po­pusti komande in poveča hitrost , spodnji pa jih malo zategne, tako da se padali razmakneta in napneta. Nato se počasi spet približata brez ponovnega povzr­oča:nja oscilacij. Če na ta način svojega leta ne stabilizirate dovolj, potem je bolje, če greste narazen in poskusite zno­va. morda v naslednjem skoku!

PREKINITEV IN PRISTANEK

Zemlja se kot pri vseh skokih vedno bliža z nazadržno naglico in ukrepati je treba vedno pravočasno . vedno preverite vse faktorje, ki vplivajo na pristanek. Res

PADALSTVO

je at raktivno prist ati kar s celotno for­macijo. še zlast i pred publiko. Toda ve­dite, da je tako ravnanj e napačn~ in zelo n~varno! Nad zemlj o so razni termični tokovi in nestalno ozračj e pogostejši. Posebej ni priporočljivo ostaj at i v forma­ciji. ko piha močan veter. Večja je formacija, hitreje se vert i­

kalno spušča! Priporočam največ po 4 : skupaj v formaciji. Kakršnakoli večja for­macija je že surov odnos do spod njega padalca. Če se bos te odločili, da ne boste pris­

tajali v formaciji , morate pred tem dol­očiti ustrez no višino za razid enje. Raz­hajanje začne spodnji, ki gre naprej in levo. drugi des no itd. Tako se mellse­bojno ne ovirate in ne pridete v zračni to k drugega padala .

Ta postopek se naredi na višini, večji

od 400 m. Večje formacije (kot npr. R kupol) se lah ko prek inejo v sredini in gre polovica kupol levo. polovica desno. Ta postopek se uspešno izvede sa mo v primeru, če je vsak član formacije us­trezno in dobro poučen. Varnost mora biti vsakem u padalcu prva skrb. Z last i takrat, ko se odločajo pristati v fo rmaci­ji. "pilot" ne sme nad ze mlj o izvajat i nikakršnih večjih manevrov ali po­pravkov smeri . . Padalci moraj o drug drugemu zaupati. t ako da bodo zanes­ljivo spustili padalca , ki hoče iz forma­cije. Vertikalno spuščanje mora biti od 3 - 5 misec. toje že nevarna hitrost . zlast i pri pristajanju v rav ni formaciji zaradi povečanja vertikalne hitrosti.

Začnite pristajati v dvočlanskih for­macijah. da se tako naučite rudi vzporednega letcnj a. preden začnete s pristan ki v večjih formacijah.

POSTOPKI V SlU

V vsaki fazi skoka (prostega ali likov nega) se moramo zavedati trenutne višine, vedno nam mora ostati še tistih 400 m za odpiranje reze rvnega padala. Uspeh postopkov v sili je odvi sen ravno od ustrezne višine (minimalne) .

Pri likovnih skokih s kupolo. kj er po­skušate narediti nadstropno veččlansko formacij o, Je prepovedano Izvajati postopke znova od začetka faze pod 500 m. Do 500 m mora biti formacija zgraje­na in dokončana, dru gače naj ostane v takem štev ilu. kot je bila narejena do te višine. Če en padalec ne more po več

PADALSTVO relertlJ 17

poskusih uspešno prilete ti v skupino, naj se umakne drugemu. Posebno nevarno, je prehitro približevanje, ker lahko pa­dalec pade skozi vrvice tovariša in se v njih zaplete. To je lahko usodno za celotno formacijo.

Često prihaja tudi do praznjenja celic kupole zato, ker zaidcmo v zračni tok drugega padala. Posled ica je lahko tudi tren utna izguba višine (20 - 30 m), kar je spet nevarno . Treba se je čimpreje od­makniti v stran in takoj napolniti (s "pumpanj em") kupolo .

V primeru, d a gres te skozi vrvice tova­riševega padala (pri pribli ževanju), boste morali odmetavati glavno padajo in od­pirati rezervno.

V primeru , ko sta padalca zapletena in sta oba v nevarnost i, naj od metava ti st i, ki je višje. s tem se ognemo težavam z drugo kupolo in še lažLe spodnji padalec od metava vse skupaj. Ce naj bi odmeta­va l glavno kupolo spodnji, bi to povzr­oči lo zaplete in t ežave gornj emu in mu otežkoča lo eventueIno odmetavanje.

Nikoli ne spravljajte prijatelja v ne­varnost z nasilnim in hitrim prihodom od spodaj.

Prenos teže padala se uporablja, kadar ste že prenizko za odmetavanje, vendar imate še horizontalno hitrost , ki omog­oča prenos . Pri prenosu naj vas prijatelj drži za glavno padalo do trenutka, ko vi odprete rezervno padalo in šele nato odvržcte glavno padalo, po možnosti ra­ko, da ne ogroža te varnosti prijatelja.

Povezano z nekaterimi splošnimi pra­vili za izvajanje skokov in upoštevanje vseh naštetih nasvetov vam bo približalo in olajšalo LSK.

LSK so v padalstvu disciplina, ki se v zadnjem času izredno hitro razvija, potrebne so nove in nove izkušnje padalcev.

Naj vam bodo LSK v športni užitek! DRAGO BUNČIČ BENJAMIM ŠMID

BERNARDA GAŠPERŠIČ

Svetina, I.Jug, Bo!lč ln Intihar nad letalllčem v Lescah (Arhiv ALe)

rcle'L418 SISTEM MER

Nove merske enote v aerodinamiki

Ker smo po zakonu o merskih enotah in merilih (Uradni list SFRJ št. 13/76) do.lžni tudi v letalstvu uporabljati med­narodno sprejeti sistem SI, moramo v prihodnje v vseh naših prispevkih upora­bljati sprejete merske enote in merila. Ob tem prispevam zapis, ki obravnava najosnovnejšo mersko enoto gostote zraka.

Vsaka inženirska študija mora vsebo­vati meritve in izračun po ustaljenem sistemu enot (unit), s katerimi se da izmentl 111 izrazIti. Ta sistem je "Systeme Internationale d'Unites" (skra­jšano SI), ki se uporablja v aerodinamiki in fiziki leta. Potrebno je, da spoznamo razliko med "dimenzijo" in "merno enoto" (unit). Tako na primer dimenzija "dolžine" izraža koncept linearnega pre­mika ali razdaljo med dvema točkama. Naziv enote za dolžino pa je meter (m), v simbolični obliki X metrov pa jo iz­razimo z [L]. Poznamo osnovne dime­nzije, iz katerih se lahko izrazijo vse os­tale veličine. To so masa [MJ, dolžina [LJ, čas [TJ in temperatura - (teta). V aeronavtičnem inženirstvu so sprejete merske enote: kilogram, meter, sekunda in kelvin ali cc.

Vemo, na primer, da je hitrost defini­r3n:t kot obvladana razdalja v enoti časa . ki ima dimenzijo [L T _IJ 111 se Izraža v metrih na sekundo (m/s), kilometrih na uro (km/h) ali vozlih na uro (knots/h).

Z uvajanjem principa "dimenzijske homogenosti" lahko odredimo dime­nzije in enote kompleksnejših velikosti. Tako "silo" izražamo z "maso" pomno­ženo s "pospeškom", kjer je pospešek enak "hitrost" deljena s "časom":

sila = [M].[ f>1 = [MLT~]

kar dokazuje, da silo izražamo v enoti (kg.m/s2). Sila je po SI poimenovana z newtonom (njutn) (N), iz česar sledi.

IN = 1 kg.m/s2

a ne več kp ali kg. Na osnovi teh primerov lahko pridemo tudi do dime­nzije i·n merne enote za gostoto zraka. Gostota nekega materiala je mera količine materiala v dani prostornini. Zamislimo si fluid v neki majhni krogli s prostornino 6. v, ki ima maso 6. m. V

tem primeru mejno vrednost ~, če'v teži k ničli, imenujemo gostoto veni točki fluida. Gostoto zaznamujemo z

(ro). <; = lim .0.m . .0.v oTv

Dimenzija za gostoto je [ML-lj, meri se z merno enoto kilogram v kubnem metru (kg/ml). Pri standardnih pogojih atmosfere (temperatura 288 K, zračni pritisk 101325 N/m3) bo gostota suhega zraka

<; = 1,2256 kg/m3

Stanje fluida odrejajo tri fizične ve­likosti: pritisk, gostota in temperatura. Pri vsakem fluidu je med temi velikostmi analitična povezanost, ki je poimenova­na z "enačbo stanja". Idealni plini se ob­našajo po splošni enačbi stanja:

<; 1 -p= g.R.T.

pri čemer je g pospešek zemeljske teže, R plinska konstanta (R29,27) [kpm/kpo KJ in T absolutna temperatura izražena v stopinjah kelvina

TOl( = 273 + tOC V dosedanjih učbenikih se je gostota

izračunavala na osnovi omenjenih vred­nosti po enačbi :

<;0 1 .. 0333 . ~ O,12S[kps2m4 : 9,81.29.27.?R8

Po SI ima plinska konstanta dimenzijo J/kgK ali J/kgOC U - joule, je merska enota za energijo z dimenzijo [ML2T-2]. v aerodinamiki se uporablja plinska konstanta R287,26 J/kgK (ne več kpm/kpOK). Tudi atmosferski pritisk smo prej izražali s 760 mm živosrebrnega stebra (na gladini morja). Pritisk ima (intenziteta sile) dimenzijo:

SISTEM MER

sila: površino=[MLT~ ]: [L2 ] = [ML -l T~ 1 in se izraža v enotah newtona na m2

(N/m2). Zračni pritisk na gladini morja znaša:

S temi novimi enotami Izračunamo pv enačbi stanja pI - RT gostoto zraka na gladini morja po ISA tj. "standardno gostoto" \

I

~o = ~ = -101325 ~ 1,2256 kg/m3

R.T o 287,26. 288

(računska vrednost 1.22471 ki je bila v dosedanjih aerodinamikah iz­ražena z

~o = 0.125 kps2 m"" Še nekoliko besed o dmamlčnem priti­

sku, ki je po Bernoulliju enak razliki med skupnim in statičnim pritiskom.

~P = Ps - P = i ~ VZ olmenzijsko ga Izražamo:

1- ~VZ=[ML.a .L2T~] = [ML -l T~]

Dinamični pritisk je odvisen od ener­gije gibanja fluida, zato ga matematično izražamo:

q -= i (m VZ)

V starejših učbenikih fizike leta je gostota izvedena s pomočjo specifične teže zraka. Kot smo videli, specifična teža sploh ne pride v poštev kot merska enota. Specifično težo označujemo z (gama) in jo vnašamo v enačbo dina­mičnega pritiska:

~ = ..m.. :: Jlig = 1. = 1 '~r V TJTr g 9,

= 0,125 =1/8 kgm""s2

Obstoječo tabelo standardne atmo­sfere v knjigi avtorja tega članka "Vazduhoplovno jedriličarstvo" je torej treba na strani 126 delno korigirati, medtem ko relativne vrednosti 0= §igo in ja ostanejo še naprej nespremenjene.

V dosedanjih učbenikih je bil dinami­čni pritisk izražen

~ = [kg/m2]

kjer je kg označeval težo, medtem ko ima pritisk pomen sile na površino, zatorej NIm!, kar pa ni isto.

Hitrosti 144 kmlh ustreza 40 mIs tj. q = 100 kg 1m2, medtem pa je

q 112 (1,2256.402) = 98,48 N/m2

S tem kratkim člankom' sem želel po­kazati na nove merske enote, še posebej za gostoto in pritisk, ki jih je treba v starejših učbenikih korigirati.

B.J. C

••• WILGE IN JANTARJI!

Iz Novega Sada smo od INTERSER­VISA dobili takole pismo:

Kao što smo vas izvestili našom ponudom od 14. 12. 1982 god. u okviru jednog kompenzacionog posla sa NR Poljskom, koji je sada upripremi, u 1983 god. bicemo u mogucfJosti da za dinar­ska sredstva placanja obezbedimo og ra­ničen broj aviona WILGA 35A ijedrilica iz NR Poljske za aero-klubove naših republika in pokrajina.

Obzirom na ograničen broj ovih vaz­hudoplova, molimo vas da nas što je moguce pre izvestite o vašim potrebama, jer konstrukciju posla moramo završiti

, do kraja februara ove god. Ujedno vas izvdtavamo o cenama za

jedrilice: - tip J ANT AR STANDARD 3 - US 18.900.-- tip JANTAR 2B - US 24.000.-- tip PUCHACH - US 20.300.-

U cenu je uračunat redovan pribor. IzvdtavajuCi vas o prednjem, drugar­

ski vas pozdravljamo. "AGROVOJVODINA"

RO INTERSERVIS OOUR "EXPORT -IMPORT"

••• AKaJE LETALSKIH DRUŽB

'Na ne~yorški borzi so ob koncu leta delnice letalskih prevoznikov rekordno skočile. Čeprav so nekateri politiki na­kup oziroma prodajo delnic odsvetovali, sta se med večjimi družbami, ki so koncem avgusta izgubljale na borznih akcijah, znašli samo Pan Am in World.

Velik dobiček so imele družbe Nort­hwest, Sout'hwest in Federal Express. Zaslužek ob koncu leta je pokril ne­katere izgube, ki so jih družbe doživele v prvi polovici leta, ki je minila v znaku upadanja letalskega prometa.

• SVOJ prvi skok napravil

Rudi Berač je že star mož. Še leto, pa jih bo štel osemdeset. pa se še dobro drži . Še vedno mu ni težko živeti samemu v dveh sobicah na samotnem letali šču soboškega aerokluba. Ko potreb uje družbo, sede v svojega vedno bleščeče čistega fička in se odpelje v Mursko Soboto, sicer pa še najraje posedi v letali­ški gosti lni, ko je dovolj toplo, pa kar pred hangarjem. V si letalci ga dobro poznajo, saj je na l eta l išču dalj časa kot marsikater i med njimi. vsi rudi vedo, da je bil Rudi nekoč pi lot, dober pi lot, in da je , kot sam trd i, prv i v Jugoslav iji skoč i l s padalom iz letala.

"Ze dugo je tega, ne morem se več spomniti, kerega leta točno je bilo. Bil sen pilot v vojski, osemnajst ali deve­tnajst let sem bil star:" nam je pripovedoval, ko sino ga povprašali o teIH njegovem podvigu, še vedno v prl­ešči n i, ki jo je ohranil vsa dolga leta pote­panj po J ugos lav iji.

"Tistega časa smo dobi li prvo padalo, iz Francije so ga poslali. V Sarajevu bi ga mogli prvič probati . Mene so do loč i li, da vrže n v rečo peska, privezano na padalo, ven iz aviona. N o, pa sva šla s kolegom, keri je p ilotiral. S starim avionom sva šla - Po likarpov 2 je bil. Pilo t je bi l tudi Slovenec, no, zdaj se nemrem spomniti, kak se je pi sal... aja! Tršavec je bil, iz Radenee. Med letom sen gleda, kak je vse to napravljeno. Vidim: to gre tak, ono onak, pa se n lepo odpel žakel pa sebe privezo. Ko sva mela dosti višine, pa jaz splczan na kr ilo, kolega pilot se pa zadere: "Kaj si ti nor?" Jaz pa lepo samo skoči m."

Tu nas je seveda zanimalo, kakšen občutek je imel, ko se je pognal s krila letala, z višine tisoč metrov.

"Fajn je bilo . Fajn. Doli jc bilo tol ko naroda, pri moji du ši ... " in se je zasmejal ob spominu na množico, ki je osuplo ugotav ljal a, da na padalu ne visi vreča.

SPOMINI

"Potem, ko sen prileto dol, pa je bilo hudo. Mi j komandir mi je hteo dati mesec dni prepovedi letenja zato, ker sen delal po svo ji glavi. Pa je bil poleg ko­mandant mesta Sarajeva pa me je rešil kazn i. Še nagrajeni sen bil potlej. "

Takše n kaveljc je bil torej Rudi v mladost i. Ko smo hoteli od njega izve­deti še kaj podatkov o njegovih juna­štvih, pa se žal ni spomnil ničesar določenega. Leta so opravi la svoje, spo­min je opešal, kakšnih fotografij ali za­piskov pa tudi nima. " Kdo bi te mislio na pisanje, da si mlad?" je dejal.

Po temeljitem brskanju po spo minu pa smo le s sk up\1 imi močmi ugotov ili , kdaj približno je opravil ta svoj skok: bilo je o krog leta 1923-24, ko je bil že približno dve leti v vojnem letalstvu stare Jugoslavije pilot in letalski meha­nik . 1'0 tem skoku jih je oprav il še nekaj , v glav nem pa je letel kot vojaški pilot vse do začetka dru ge svetovne vojne oz iro­ma do razpada st aro jugos lovanske \'ojske.

Tekst in foto: JOŽE POJBIČ

"eU421

ČE NISTE VEDELI Kd o je bil prvi letalec na svetu?

"Naša krila " so v štev ili 45121. oktob­ra 1939 ob jav ila:

"Ni dolgo tega, ko je neki 2R-let ni Anglež preletel z jadralnim letalom kanal La Manche . Nad mestom Dinstag se je povzpelI ROO m visoko pri Falkeston u pa je letalo doseglo že viš ino 2000 m in od tu je leta lu zaradi ugodnega vetra po treh urah uresni č il svoj polet in pristal pri Bo­log nu. Ta podvig je ostal precej nezapa­žen, čeprav je imel šport ni značaj, pri če­mer ne smemo zanemariti tudi pomemb­nosti , ki jo ima jadralno letalstvo v raz­voju znanost i iz aerod inamike.

Ob tej priložnost i velj a omeniti, da praoče jadralstva pi, kot se smatra, nemec Lilientral, ki je leta 1 RR9 pričel letati z jadralnim letalo m, ampak je prvi po let na "jedrilici" opravil general Rezinc, ki je ž ivel od leta 1729 do 1 RlI. Ta general je pravzaprav prvi letalec XIX veka. Izdelal je dve precej močni krili iz tanke železne pločevine in ju oblepi l s perjem večje perjadi . Ta priprava, pritrje­na na č loveško telo v višini ramen, je delovala po n ačelu ptičjih kril. Z njo se je pos reč il o generalu Rezi ncju skočiti z večje viš ine in se zadrhti v z raku nekaj trenutkov.

Ker n i imel dovolj moči (Rez ine je 'bil star 7S ler), je prvi letalec padel in si pri tem zlo mil nogo. Vseeno je preletel 300 m dolgo pot . To se je dogajalo leta 1 R06, torej !lJ let pred poletom Lilientra la, ki jl' l)rL·,,"t('1 razdaljo 200 m".

3000 PIPERJEVIH CABOV ZE LETA 1938!

"Naša Kril a" so v številki 377, 14.maja 193R objav ila:

"Lahko letalo "CAB" osvaja svet. Ame­riška tovarna "Piper Aircraft Corpora­cion " (prej "Taylo r"), v kateri so izdelali več sto lahkih letal tipa "CAB", znani h po vsem svetu, je naroč il a v tovarni motorjev "Continental" 1500 novih motorjev z močjo 40 KS, ki jih bodo vgradili v nove "CAB".

V tem svetu bo tovarna dobavlj ala dva t ipa letal : za športne in turistične na­mene . Ob ko ncu leta 193R bo na svetu 3000 leta l "CAB", ki bodo postala naj­bolj razširj eni tip lahkega letala na svetu. Noh~n a druga ameri ška leta lska t ovarn a ni izddala toliko letal, ko t ravno o menJena .

,

Izgubili smo Stojana

Tik pred novim letom smo na žalosten način izgubili nepozabnega tovariša, izrednega letalskega modelarja in raketa­rja, 22-letnega Stojana Kranjca. Od njega smo se za vedno poslo:" vili 4. januarja na pokopalisču Pobrežje v Mariboru z besedami vodje modelarske sekcije novomeškega aerokluba Damjana Žuliča:

'\ V imenu ARK VEGA iz Sevnice Sl' je od Sto;dna poslo·vil

klubski tovariš Marjan Zidarič:

Dragi naš Stojan! Člani astronavtično raketnega kluba V EGA iz Sevni('e nikakor

nismo mogli ver;eti, da te ne bo več Int'd nalili in da ti na letošnji skupščini ne bomo mogli podeliti zasl"žmega priman;a.

Ze kot osnovnošolec si od leta 197J "ktivl/o deloval v ndšelll klubu, in si ga zapustil 1980 zaradi nove službe v NovelII lIIestu. Tam si delo nadal;eval v aeroklubu. Prav na strokovneIII področ;" si pomenil steber dejavnosti. Z never;etno vztYd;nost;o, pretirano skromnost jo, čutom za tehniko in inovaci;allli si ic v nd;lII/d;šib letih nenehno iskal v raket nem modelarstvu neka; novega, uporabnejšega.

Ena tvojih v rlin, ki smo jo najbolj ('enili, j(' bila lastnost, da si svoje znanje venomer prenašal na mla;še rodov(', ki dan1'5 usp('šno deluje;o v klubu in službah tehničnih poklicev. Toje sposobnost, za katero se ti moramo še posebe; zahvaliti. Vrsto "'t si bil član slovenske reprezentam'e v raketnem modelarstvu in žel številne tekmovalne uspehe. Leta 1978 si postavil driavni YI'kord v rak(,tah stimer. Tvoji modeli raket so bili na št('vilnih razstavah, po osnov­nih šolah in v strokovnem časopis;u.

Z nenehnim delom si med mladimi l1etil pravi oKenj, kije širil to plemenito dejavnost. Za zasluge, ki jih ni moč iaaziti z bese'Mmi, se ti člani kluba iskreno zahvaljujemo in obi;ubl;amo, da ta dgen; ne bo nikoli ugasnil, in da bomo čimveč znan; prelu'sli na mlajše. Po tebi bomo imenovali slovensko prvenstvo v strimaju. Tolikokrat smo ga priredili s skupnimi močmi .. .

člani ARK VEGA Sevnica

Dragi Stojan!

Neusmiljeno se je zarezala 'v naša srca in naše m~delanke načrte tragična ves t, da Idiš smrtno ranjen v novomeški bolni­šnici. Čeprav smo' vedeli, da ti ne more nihče več pomagati, smo vendarle tiho upali, da bomo še skupaj rezljali balzo, stiskali pesti za zmage in rekorde, potem pa družno in tova riško nazdrav ljali naj­boljšim. Upanja so se razšla, z umirajoči;n starim letom si se poslov il tudi ti ...

Spalllinjam se, kako si 1979 prvič prišel v naš aeroklub, da se prijav iš in začneš delati z naini. Povedal si, da si se z mode­lant-vom uk·varjal že pn:j ·v Se'vnici, da si tudi že tekmoval .. Še isti dan si začel delati, začetno nezaupl;ivost mcd nami si prema­gal sam, saj si dokazal da Sll/o s teboj dobili dobrega tovariša in v rhunskega modelar;a. T voja športna pot se je začela strmo vzpenjati. Odličen rezultat si dosegel že na prvem tekmovanju, ko si na državnem prvenstv u 1980 dosegel šesto mesto. Od takrat pa do tega žalostnega trenutka .Ii se držal v samem v rhujugoslo­·vanskega in evropskega modela nt-va. Vseh tvojih zlllag se skoraj ne da našteti. N a; omenimo v sa; l1ekatere: I. mesto na mednarodnem p~kalu republike 1980, uvrstitev v republiško reprezentanco, osv­o;itev naslova drža vnega prvaka 1981, ~~I rstitev v drža v no reprezentanw in tako; zateIII 4. mesto na balkani;adi v Tur{i;i, zmaga na mednarodnem prvens­tvu za "Soko kup" 1982, drugo mesto v držav i 1982, zmaga na zveznem tekmo­v anju za "Utva" kup in še in še. Izpolnil si vse pogoje, da dosdeš sva; življen;ski cii; .- sv etovno prv enstvo v A v strali;i, katerega bi se moral letos udeležiti kot član državne reprezentance. O svo;il si tudi :, srebrni" in "zlati Cn

, kar;e največja želja vsakega model(/r;(/. Nisi ' bil ic v~hun;ki športnik, svoje znanje si kot modelarski

INMEMORIAM

inštruktor nesebično razdajal mlajšim pa tudi starejši modelarji smo radi poslušali tvoje nas-vete.

Stojan! Ob tvoji smrti smo globoko pretreseni vsi ljubitelji modelarstva. vsi tvoji pr!jatelji . .. ~e pr~d nekaj meseci smo skupaj merili moči na modelarskih liva­dah in se borili za vsako točko. Kljub telllu . da je šlo na tekmo-vanjih vč~sih tudi tebi ;a nohte. si zmeraj ~ašel čas za nasvet kolegu. ki muje šlo s/~bo. Nikoli ne bom pozabil zadnje tekme v Mostarju. -kjer sem razbil model ,posodil si mi svojega. čeprav sva bila neposredna tekmeca za prvo mesto. Čep ra-v si bil miren in skrajno resen. si si

pridobji prijatelje po vsei Jugoslaviji. , vala natančnost ln neizmerna vzt-

rajnost sta bila tudi med nami. modelar}l. izjemni ter zato še več vredni in cenjeni. Tvoja strokovnost in popolna predanost našemu športu pa tudi vedrost in tova­rištvo so ti odpirale vrata v vse naše klube in domove. povsod so te spreJ!!!tali kot starega znanca in dobrega pri/atelja. Bil sr in ostajaš nedosegljiv vzor. Zato se ti želi­mo skromno oddolžiti tudi tako. da bomo tvojemu spominu posvetili eno naših tek­movanj.

V naših srcih in delavnici pa boš ostal nepozabni Stojč. Vsak dan. ves čas. V vsakem našem modelu naj bo vsaj nekaj tvojega znanja. -v vsak~m sta riu vs;j drobec t-vojega navdušenja. v vsakem za vaju vsaj kanec tvoje ljubezni. Še .loIgo bom~ skupaj tekmov~li!

Tone ln Stolan med tekmo (Foto: Jo!e Slm~I~)

.~e pred pogrebom pa smo' dobili tudi pismo iz AK Ljubljana:

SrOJANU V SPOMIN Pred nekaj tedni je bil Stojan pri meni. Mladosten. razigran. poln življenja.

Dolgo sva se dogovarjala za ta prijateljski obisk. prišel je. bil je mož beseda. Kot športnika .- modelarja sva preživela tisti dve urici v delovnem vzdušju. Kaj naj bi se sicer s Stojanom pogovarjala pred pričetkom no.ve tekmovalne sezone? Vse se je -vrtelo okoli tako priOubljenih letalskih modelov FlA. Pro/Ili. inducirani upori. stabilnost. taktika na tekmovanjih. rezultati v tekmo-valni sezol1i il1 Ulj - Avstralija. Kot športna tovariša naj bi šla na s'veto-vno prv('rlstvo. Reke/je. da mora narediti še nove uške. Rad sem mu dal nekaj mataia/a. Pravi/ mi je o izdelavi svojih ušk - zanimivo. Njegova gradnja j(' bila nekaj no-vega - to bo fdalo.

Po-veda/ S('III mu o mojem novem modelu. tudi on je že premišljeval o novi sIlIeri prijadra/nih mode/ih. Ugotovila sva marsikaj. tudi to malenkost. daje tudi japan si/no različen - vendar važen pri modelih.

Stojan. rad selil te' imel. V tebi sem videl del sebe. svojo prehojeno športno pot. po katai si začel hoditi - mlad. zagnan v notranjosti. uspešen na teklllo-v,mji". p., tIIdi dober in iskren športni tovariš.

TONE VIDENŠEK

............................... ' ................................... . Zmagovalec po­kala sezone Je bli Anton Vldeniek (Foto: M.Vesel)

Pokal sezone Dolenjski modelarji so se pred nekaj

leti na pobudo velikega ljubitelja tega športa Dolfa Šuštarja odločili za tekmo­vanj e prostoletečih modelov kategorij A-1, F-1-A, B in C za "POKAL SEZONE". Tekmovanje je postalo za­ključek tekmovalne sezone slovenskih modelarjev v teh k:ltegori jah.

"POKAL SEZONE" ima nekoliko drugačne propOZICIJe, kot podobna tekmovanja v teh kategorijah. Pokal do­bi v trajno last zmagovalec v kategoriji A-1 (pionirji) in tekmovalec, ki osvoji najbo lj ši rezultat v kategoriji F-1, ne glede ali je to F-1-A, Bali C.

Organizacijo letošnj ega tekmovanja je v dogovoru z dolenj skimi modelarji pre­vzela ljudska tehnika Mirna. Mimogrede naj omenimo, da je L T Mirna leta 1979 uspešno organizirala republiško prven­srvo in leta 19R1 Dolenjski pokal v vseh kategorijah prosto l e tečih modelov.

Tekmovanje je bilo 13. novembra lani na Rakovniku pri Šentrupertu, udeleži lo se ga je okrog 40 tekmovalcev in sod­nikov iz štirih slovenskih klubov: aero­kluba Ljubljana, aerokluba Novo mesto, aerokljuba Metlika in ljudske tehnike Mirna.

Naftna kriza je naredila svoje in je bila zato udeležba š tev il čno nekoliko ma­njša, kot smo pričakovali. Toda to ne pomeni, da tekmovanj e ni bilo kva­litetno, saj so se ga udeležili tekmovalci, ki so osvajali najvišje naslove v svetov­vnem, evropskem in državnem merilu :

Vrem.:nski pogoji so bili dokaj ugod­ni . Vreme je b il o mi rno, mo rd a nekoliko manj te rmi čn o . Dogovorjeno je b ilo, da se v ka tego rij ah F- I-A, B in C tek­muj e v sedmih t urnusih , prvi je trajal pol ure, os talih šes t pa po dvajset minu t. Pionirji so v kategoriji A- l tekmovali \' t reh turnusih , prvi je trajal eno uro, osta­la dva pa po štiridese t min ut.

Rezultati t ekmovanja (do tretj ega mesta): I. F- I - A, B in C - Anton Videnšek, Ak Ljublj ana 1,256 točk

- Stojan Kranjc , AK N ovo mesto 1.021 točk

- J anez Grošelj AK N ovo mest o 1.00') točk

2. A- l (pionirji) - And re j Heferle, AK Novo mesto 224 točk

- Mitja Brudar, AK Novo mesto 206 točk - Jože Brcar, LT Mirna 1')2 točk

Ekipnih uvrstitev ni, ker propozicij e tega ne predvideva jo. Vsekakor je potrebno pripomniti, da je za nemoten potek tekmovanj a veliko prispevala eki ­pa sodnikov. katere so pripeljale s seboj (uajmanj po enega) vse sodelujoče ekipe.

Podelitev pokalov in praktičnih daril pokrov itelj a je bila na samem tekmo­valnem terenu, Od tu smo se nato vsi sodelujoči preselili v gost ilno "Kolenc" na Mirni, kjer smo imeli kosilo. Po kosil u je st ekla beseda o težavah, v katerih smo se znaš li slovensk i modelarji, in to predvsem zaradi pomanjkanja osnovne­ga materiala (bal za, lepilo, papir itd. ). Napredek tega lepega športa zaradi tega zelo trpi.

"Dana" Mirna je že tretjič zapored prevzela pokroviteljstvo nad modelar­ski m tekmovanj em. Leta 1')7') je prevze­la po kroviteljstvo nad republiškim prve­nstvo m in dve leti kasneje tudi nad tekmovanjem za "Dolenj ski pokal". Pokroviteljstvo ni bilo samo formalno. ampak je "Dana" nudil a tudi vso mate­rialno in tehnično pomoč pri izvedbi t ekmovanja. Pokrovitelju smo za vse zelo hvaležni . Zahvala za pomoč pri izvedbi tekmovanja gre tudi DO 10 "Pohorje " Dob pri Mirni in lMV Mirna.

MILAN KONESTABO LT MIRNA

EI3 LETALSKI VESTNIK Organizacijsko glasilo 10 ZLOS *Ieto VIII *številka 2. februar 1983

Dogovor strokovnjakov v Portorožu

seminarja upravnikov in mehanikov letalskih šol ZLO S ter ostalih strokov­nih delavcev, ki je bil v času od 18. do 23. januarja 1983. v "ortorožu. Prisotni: . ojan, ALC LESCE - Kadunc

AK AJDOVŠČlNA - Lo- Bojan, Hladnik Vojteh, AK rencon Edvard, Stokalj St- CELJE - Karner Peter, Ga-

I· ............. ~~···· .. ····· ..... II Na osnovi 19. in 21. člena Statuta Zveze letalskih organizacij Slovenije, Predsedstvo skupščine ZLOS

:kl~:u:~:tn::ku:.Šč~:o8:L::' ~iO~O uri v Ljubljani, II Hajdrihova 2 - Elektrogospodarstvo SRS

Predlog dnevnega reda: 1) Otvoritev skupščine ter izvolitev organov skup-

: ščine (delovno predsedstvo, zapisnikarja, overovatelje

I zapisnika in verifikacijsko komisijo)

I 2) Proglasitev športnikov za leto 1982 ter podelitev

priznanj ZLOS-a 3) Poročilo verifikacijske komisije 4) Poročilo predsednika PS ZLOS

•: 5) Realizacija strokovnega in športnega programa

Z LOS za leto 1982 I 6) Zaključni račun PS Z LOS za leto 1982

I 7) Sprejem programa ZLOS in finančnega plana PS Z LOS za leto 1983

8) Razprava o poročilih in pianih • 9) Izvolitev dveh delegatov za PK LZJ ter štirih I delegatov za skupščino LZJ

I 10) Zaključki skupščine Na osnovi 18. člena Statuta, sestavljajo delegacijo

• največ trije delegati s pravico enega glasa na osnovi

I pismenega pooblastila, ki j~ . v pr~log~ m.aterialov: .. Prosimo, da se delegaCije vclanJenlh organizacij v

ZLOS ter vabljeni, udeležite skupščine .

I Predsednik skupščine ZLOS ALOJZ GOJČIČ

...........................................

I •

j~ek franc, AK LJUBLJANA '- Pirc Vasko, Jancžič Franc. Le MARIBOR - Erjavec Rudi, Vrečko Edi irt Majceno­vič Zvonko, AK MURSKA SOBOTA - Petrovič Stani­slav, Brodar Franc, DLC NOVO MESTO - Kos Slav­ko, Šuštar Adolf, AK PO­STOJNA - Golob Rok, Bo­gataj Vilijam, CLC PORTO­ROZ, - Ličer Benjamin, Marjanovic Vlado, Ganza Uro~ AK PTUJ - Čuček Ivan, Firšt Branko, AK VE­LENJE - Leskovšek Marko, DAGL "Bloke" - Taras Krivenko, AK BOVEC -Bajc Bogomir, ŠC IAA - Go­rjup Janči, DS pri PS ZLOS­Bitenc Mirko, Bizilj Stanc in Brezar Janez.

Ostali zunanji sodelavci in gostje, ki so bili prisotni na seminarju in dogovorih:

Gojčič Alojz - predsednik PS ZLOS, Vules Milivoj -pred . kom. za varnost pri PS ZLOS, Ajdič Gustav - sekre­tar kom. za ispite pri PS ZLOS, Ivaščenko Gligor, Tri­funovič Svetozar, Gajic De­jan, Simovic Bata, Djordjevic Ljubiša - SYI ZKPZ, Rajic Milenko in Ceranic Sava -VV A Zadar, Korda Stojan, Mi~kovic Petronije in Petrovic Dragi~a - PV VSJ, Gašper Anton in Carl Franc -RŠTO, Čerin Tone - "ELAN"

1

, Starovič Vojko - Letali~če Portorož . .

Seminar je potekal po prog­ramu se minarja , obdelane so bi lc vse s trokovne panoge , ter sprejet program dela za leto 1983 z določenimi zaključki za posa mezno deja vnost.·

Letal ski mehaniki so se v to ku se minarja praktično us­posabljali za vzdrževa nje letal "UTVA-75" in "ZLlN-526" . Organizirani so bili tudi izpiti za vpis o menjenih tipov v dovoljenja za delo leta lskih mehan ik·ov.

Stro kovni progra m posa­meznih le tal skih šo l za le to 1983 je na tabelah v prilog i tega za pisnika.

- V uvodni besedi je tov. Gojčič Alojz, izčrpno seznan il vse udeležence se minarja o družbeno ekono mskih in 'poli ­tičnih odnosi h doma in v sve­tu. Posebno je opozoril na težavnost gospodarje nj a v po­gojih vsesplošnih stabi li zacij­sk ih naporov in s tem tudi na težave, ki jih bomo imeli v letošnjem ietu pri realizaciji našega progra ma.

Program i dela bodo vse­kakor o krnjeni, vendar to v nobenem pr'imeru ne sme vpli­va t na varnost letenja, ki v preteklem letu ni bila na zad ovolji vi ravni.

ANALIZA NESREČ V LETU 1982

· Podana je bila analiza ne­sreč v letu '1982, ki so se zgo­dile v na~ih letalskih ~olah. Inšpektorji SV I-ZK PZ, pa so podali analizo nesreč v dru ­gih republikah 111 analizo inšpekcijskih pregledov naših le ta Iskih '-ol tokom letalske sezonc. Mcd ostalimje bila po­dana informacija, da je bilo v lelU 1982 od s trimi SV'I pozva­nih 6 pilotov ZLOS-a na izred­ni prei zkus znanja in tehnik e pilotiranja vend,ir se temu ni

2

nihče odzval. Ravno tako je bilo ugotovljeno , da sklepi sprejeti na seminarju Icta 1982, ki se nanašajo na varnost leten ja niso bili 'realizi­rani . Nereaiizacija sprejetih sklepov in dogovorov, pa je bila vzrok več ini n esreč, ki so se zgodile preteklo le to.

Dogovor za bodoče delo na osnovi ugoto­vitev.

- v zimskem času o rga­ni zirati utrjeva nje teore tične­ga znanja ' pilo tov, katerih prisotnost na predavanjih mo­ra biti obvez;w,

- vso pozornos t posve titi poznavanju e ksp loa tac ij e letal in izred nih pos topkov v sili . Iz navedenega izdelati "ček-liste " za vsak lip le tala . To je nalo­ga strokovn ih komisij pri PS ZLOS in mora biti realizirana do pričetka letalske sezone 1983.

- poostriti oz. striktno iz­vajati sp l o~no pripravo na letenje,

- posebno pozornost po­sve titi organizac iji letenja z le­tali "ZLIN - 526",

- prijadralnemletenju ob­vezno vnesti v program šola­nja in trenaže " PRISTAJANJE ·v KVADRAT", ter istega

izvajati, ~ upravniki letalskih šo l

so dolžni in morajo izvajati kontrolo nad dclon, učiteijev padalstva, .

- v vsaki letalski ~oli ob­vezno oformi ti "dnevnik ill'ed­nih slučajev" v padalstvu v katerega se mora ev identirati vsako odpiranje re zerv nega padala (v sili) in vlrok 7a odpiranje ,

- v vse samoupravne akte letalskih šol ali AK je potrebno vnesti klavzu le in razčleniti materialno odgo\'ornoq pri nesrečah,

- PRIMARNA naloga vseh upra vniko\' letalskih šol je 01'­

ga ni lac ija in skrb la VAR­NOST LETEN JA . za vse to

so kazensko in materialn o odgovorni. Vsa os tala dela in naloge upravnikov so E­KUNDARNEGA značaja in niso opravičilo za ne mai'nos t oz. neo rgani zacij o letenja ,

- vsi ti dogo vori se morajo 'obravnava ti na seminarjih uči­teljev letenja in pacialstva , kateri mo raj o biti o rgani zirani v predsezoni 1983 za posa­me zne panoge dejavnosti.

Ostali dogovori Vprašanje 6 pilotov iz

ZLOS-a, ki so bili pozvani na izredni preiskus te h . pilotira­nja od strani SVI-ZKPZ, ase tc mu niso odzva li naj obrav­na va PS ZLOS oz. disciplin­ska komisija pri PS ZLOS.

Vsestransko je bil ob ra vna ­van in analiziran predlog osn utk a Pravilnika o minimal ­nih pogojih, katere morajo izpolnjevati letalske šole in le­talsko osebje. Podani h je bi lo niz predlogov in dopolnitev ka terc na j komisi ja v sesta vi: Ajdič Gu's tav, Golob Ro k in V'ules Milivoj upošteva pri ses­tavi pripomb na pravilnik.

JADRALNA DEJAVNOST

Osnovno ~olanje učencev v jadralnem Ietenju'in s tem tudi 'kandidato\, za 'motorno ~o l a­nje ŠROA \' letu 1983 se bo vi'~ilo \' internatih posamell1ih letalskih ~o l. Planirano števi lo kandit!;tto\ ' la tovrstno ~() Ia ­nje je manjše kakor pretekla leta, \endar v okviru potreb ~o lanja novih kadrov.

V;,e leta ISke ~()Ie mora jn la ~n\anje brC/pogojno i/p()lnje­lati pogoje minimalnih norm, predp isanih za tm rstno ~() Ia­nje, a \sem <;olam se sugerira, da la to šo lanje up()r:;bljajn obs tOJeča vitla v ZL OS.

Int ~rna t i.olanja učence \ pogodbenih nalog bo orga­n i/iran \' letalski šo li Murska Sohota. Vsa vprašanja \' Iveli , nrgani/aeijo tega internat:1

r6ujeta ZLOS in AK Murska Soh;lla medsebojno, ko bodo 111ana pogodben'a dolpčila.

Vitla Z ozirom na energetsko

krizo mora strokovna komisi­ja I.a jadralno letenje posvetiti več pozornosti vitlam oz. mo­ramo te ži ti za tem, da se vsaka letalska šola opremi z villo. V ZLOS-u sedaj posedujcmo 4 vitla (1 TOST, 3 "Herkules").

Vitla "Herkules" so že zelo i:trahljena in je vprašljiva nad­;iljna varna uporaba istih. ker je motor teh vitel izvenserijski 'in lanj pri na~ ni moč d()biti rC:tervnih delov.

V I.vC:ti z vitiami je bilo dO!2.ovorjeno: . _ ~ Z( OS je že z<lprosi l CSSR za ponudbo novih vitel, ki so jih pričeli izdelovati. PO prejemu ponudbe ZLOS isto po~reduje vsem letalskim ~ola m ,

- AK Ajdov~čina urejuje s proj/vajalce;ll vitla .. Herkuies" v CSSR :ta !2.eneralno obnovo

svoje vitle. AK Ajdov~čina se ob~'e/ujc. da bo 'isto sku~ala urediti ' tudi za vit ic AK Celje in IC Maribora, .

- takoj je potrebno rcšiti vpra~anje nabave nnvih."sajl'· :ta vitla .. Herkules" iz CSSR, ker i~t i h pri nas ni moč dobi ti (4.5). ;1 bobni za navijanje ne dovoljujejo uporabo ' mc')čne­j~ih "saji " . . - AK M ursk;1 Sobota mo­ra takoj oz. najkasneje do 1.3.1983: i:tvr~ iti pregle~1 vi lic "TOS!''' :

- pregled motorja - pregled sistema navIJa-

nja in bobnov . - pregled sistema za seb

nje ill dost;lviti ZLOS-u seznam pot rebnih rC:tervnih delov La v:td r/eva nje vi tie , da se poqje lahte vek 1;1 te del~ na VS] ,

- vpra ; anje PADAL­(I(TV la vitb re~i ZLOSoz. to uredi BrC:tar .l. 7 V.P.3363 Cerklje. AK Mursb Sobota poš lje: v/orec p;ldal<:a. a p()-

trebe so sledeče: AK Murska Sobota 4 kom., Ljubljana 2 kom., Ajdovščina' 2 ' kom. , Celje 2 kom., Maribor 2 kom.

Skupno je potrebno 12 pa­dal<: za vitla.

- villo "TOST" , ki je v Murski Soboti za pot'rebe pogodbenega šolanja, po rea­li zac iji te naloge koristijo :

AK Celje od 10.d03l.julija 1983 ' . .

AK Ljubljana od 1. do 31. a V!2.usta '1983.

I)ri mopn:daja vi tie se izvrši v M. Soboti oz. v Celju. Pogoj :ta prevzem vitic je izšolan up­ravljalec vitle. V zvezi s tem je bilo' dogovorjeno, da AK Lju­blj<lna po<;lje v času internata v M. Soboti svojega č lana, da se usposobi za upravljanje vit ic .. TOST".

- dogovorjena cena za up­orabo vit ic "TOST" v letu 1983. zna~a 50.- din po štartu.

Taborjenja jadralnih ' pilotov ZLO S

V letu 1983 . načrtujejo po­samCIni klubi logovoranja v Titovi Korenici za doseganje višin in v Subotici za daljše pr~lete, ki so pogoji I..a vi'šje ~porlne :tnačke. Klubi naj se v zvezi s tem medsebojno pove­žejo in dogovorijo, d;1 bi bila orga nizacija teh akcij či m bolj ekonom ična.

Udeležbo na teh akcijah načrtujejo: Titova ' Korenica OLC Novo mesto AK Celje AK M u'rska Sobota AK Postojna Subotica DLC Novo mesto AK Ajdov~čina. AK Llubljana AK Postc)jna

Mladinsko republiško jadralno prvenstvo in pokal ,,8-4"

Tekmovanje bo v času od S. do 8. m;I:FI 1983. Organi7ator

te kmovanja je ZLOS in DLC Novo mesto :

V zvezi s tem tekmovanjem je bilo dogovorjeno: .

- Pravilnik tekm ovan ja ostane enak kakor preteklo leto . Vsebovati, pa mora dol­očilo, da se tekmovanja ne more udeležiti pilot, ki ' je že tekmoval na državnem jad­ralnem prvenstvu. Prav{lnik tekmovanja mora biti poslan vse m letalskim šolam do 6.4. 1983.

- ZLOS deponira v Novo mesto 1000 kg goriva 100 LL za to tekmovanje.

- pokrovite(ja tekmovanja poišče OLC Novo mesto,

- predračun stroškov tc­kmovanja dostavi OLC Novo mesto ZLOS-u, da na osnovi isteg:ljadralna komisija pri PS ZLOS določi kotizacijo za tekmova ln o ekipo, ,

- vodja tekmovanja bo tov. Kos' Slavko, a soc!niško komisijo določi OLC Novo mestn,

- OLC Novo mesto je dolžan do 1.2.1983 dostaViti ZLOS-u dodatne obratne toč­ke, da se pravočasno dobi so­glasje za slikanje iz zraka,

- letala za vlek s pilotom I.a to tekmovanje dajo:

letal O LC Novo mesto 3 AK Ptuj I LC Maj'ibor I

- predvideno število t~k­movalcev - udeležencev tega prvenstva:

letal AK Ajdovščina 2 ALC ' 3 AK Celje I AK Lju'bljana 2 AK Maribor 2 AK Murska Sobota I OLC Novo mesto 4 AK Postojna I AK Ptuj ' 2 AK Slovenj Gradec I AK Velenje 2

Skupilj : 21

3

Republiško jadralno prvenstvo in 1. med­narodno tekmovanje jadralnih pilotov za po­kal "ELAN - OG".

Tekmovanje organizirata ZLOS in ALC Lesce v času od 13 . do 22. maja 19S3 .

V zvezi .z organizacijo prve­nst va .le b'do dogovorjeno:

- 12. in 13 . maj;l bo na letališču Lesce or'ganiziran uradni trening teknl(~valcev.

- pravilnik tekmovanja izdelata ZLOS in ALC Lcsce in mora biti poslan vsem letal­skim ~olam najkasneje do 12. aprila 1983. ' .

- ALC Lesce je dolžan do 1.2.1983 dostaviti 'ZLOS-u do­datne obratne točke. da ZLOS pra vočasno dobi soglasje za fotografiranje iz zraka.

- višino' kotizacije določi jadralna komisija pri PS ZLOS a osnovi predračuna A LC Lesce.

- za potrebe tekmovanja ZLOS deponira v ALC Lesce 4.0()O kg goriva 100 LL.

- vodjo tekmovanja dol-oči A LC Lesce. .

- glavnega sodnika in sod­ni .~ko komisijo imenuje in dol­oči jadralna komisij;l pri PS ZLOS.

- fotolaboranta organizi­ra A LC Lesce.

- za vlek se vzamejo vsa letala UTVA - 75. 'ki jih

,imajo klubi ZLOS. V kolikor klub pošlje na tekmovanje vlečno letalo PA - 18 n;l­mesto UTVE. se bo le to ob­računavalo po dogovorjeni ce-ni za letalo "Utva"! .

- vsi piloti vlečnih letal morajo biti izkušeni v vleki jadralnih letal in z zadostno trenažo v letošnjem letu.

- predvideno število ude­ležencev - tekmovalcev:

AK Ajdovščina ALC Lesce AK Celje AK Ljlibljana AK Maribor

4

letal 2 7 6 4 3

AK Murska Sobota 2 D LC Novo mesto 3 AK Postojna I OLC Poriorož I AK Ptuj 4 AK Slovenj Gradec I AK Velenje 3

skupilO: 37

- VS.! načrtuje. da se tega tekmovanja udeležita tudi 2 reprezenta·nta zvezne selekcije. V. kol.ikor bosta č l ana orga­nlZ<lClJ ZLOS je njihova udele ­žba všte ta v' štcvi lu tekmo­valcev letalskih šol ZLOS.

- maksimalno števi lo ud e­Icžencev na tem tekmovanju je 55.in ALC mora v prililefu prIJav večjega števi la tujcev prvenstveno upoštevati llde­ležbo na ~ih tekmovalcev.

- vse letalske šole si mo­rajo pravočasno nabaviti za­dostno števi lo bencinskih bo­nov za vračanje letal po zemlji. a ZLOS uredi s PETROL-Olil da bo v času tekmovanja n,; črpalki v Radovljici zad~)stna količina avtognriva za potrebe tekmo va nja oz. vračanja jad-ralllih letal. . .

Državno jadralno prvenstvo

Okvirni termin tega prvellS­tva .le od 4. do 20. julija 1983. Organizator tekm(;vailja še ni znan. Mnenje ZLOS-a Ic. da se to tekIllovanje mora o'rganizi­rati in primarna naloga VS'! je. da se pra vočasno poišče onia-nizatorja. ~

- pravilnik tekmovanja in ostala določi la v zvezi s ' tem teknl0vanjem izdela jadralna komisija pri VS.J. .

- ZLOS se tekmovanja udeleži s selekcijo po določit"ih tek Illovalnega sistema TK O Slovenije.

- viečna letala za to tek­movanje naj zagotovi republi­ka organizator tekmovanja oz. naJ se angažirajo letala sosednjih - najbližji'h repuh-lik. ..

po informaciji predsta v­nika VS.J. je gorivo za to

tek mova nje zagotovljen o, - organizator tekmovanja

~llora razmišljati tudi o vpr~l­~a nJ u avtogorI va za vrača n je letal po zemlji oz. poskrbeti. da bo v mestu tekmovanja dovolj goriva na črpalkah ..

V zvezi z udeležbo na vseh tekmovanjih so bili vsi opo­zorjeni na PRA VaČ' ASNO NABAVO FILMOV za svoje tekmovalce!!!

Mednarodni program jadralne dejavnosti

Predstavnik VS'! tov. Korda je seznani l vse udeležence s predlogom mednarodnega prog~'ama v .k~u 1983. Prog­ram se ni dGtlnltlven. ker še ni jasno vprašanje deviznih sred­stev. kijih ho prejela VS.J za to leto. vendar je že sedaj jasno. da v letu 1983 odpade rcše­vanje deviznih sredstev za ko­tizacijo s strani ZLOS-a oz. SR Slovenije.

Načr'[<wani program: - Evropsko prvenstvo ja­

dralnih pilotk - Belgi·ja . Tekmovanja naj bi se udelaile Ma rija Lelic ~ A K Subotica in Milena Cestnik - AK Ptuj.

- Predlaga se . da ZLO'S po~l. j e na bazi reprocitete klub - klub 2 tekmo valca - re­prClentanta v Ri eti - Italija (leta 1984 svetovno prvenst v~)) in 2 na Ni/ozemsko za kar so mo;l. no~ti na isti osnovi.

- ma tnia le o možnost i h i/menjave jadralnih pilotov­tekm ovalcev poš lje VS.J na ZLOS. da se isti posredujejo letalskim šolam. . .

Izpiti za dovoljenja jad­ralnega pilota in poob­lastila

Spomladanski izpitni rok termin to. do 12. junij

1983 organi"ltor: OLC Novo

mesto . Zadnji rok za pišiljanje pri­Jav ln taks na ZLOS je 10.5.1983. .

. Kandida! 7a organizacijo i/­pitO\' /a UCITEL.JE v tem ro-

ku je OLC Portorož. MJe~cnski izpitni rok

- termin 16 . do 18. septe­mber 83.

- organizator: AK Celje Zadnji rok za po~iljanje pri­

jav in taks na ZLOS je '16.8.1983.

Takse za izpite ostanejo v vi~ini iz lela 1982 in znašajo na izpit 700.- din. popravni' izpit 500.- din.

Dogovor je, da se ob prijavi za izpi t vplača 50 takse .

Ostali dogovori in vprašanja v jadralni de­javnosti

- Na postavljeno vprašanje in na osnovi razprave v kateri je sodeloval tudi inšpektor SVI ZKPZ, o uporabi .zakrilc pri šolanju na letalu "Blanik" se mora koristiti po navodilih proizvajalca letalav t.j. ZA­KRILCA SE PRI SOLANJU UČENCEV UPORABLJAJO.

- Podana je bila informa­cija () poteku nabave radijskih postaj za jadralna letala. Na­bavila se bodo postaje Ditlel A TR - 720 v kombinaciji pa je tudi tip ATR - C. Sredstva za nabavo postaj je zagotovil SSNO. a klubi jih bodo prejeli za dinarska sredstva brez ca­rinskih in os talih dajatev.

- V zvezi s pad,ili za jad­ralna letala je predstavnik VSJ podal sledeče informacije :

- padalo m Z-IP-=-MJ letnik 1966 se po izvršeni re­viziji podaljša res urz za 2 leti.

- v letu 19!B bo VSJ prejel od K R V ~e cca 50 kom. padal PPL-04. Klubi naj ta­koj po~ljejo zahtevke za ta pa­dala na VSJ

- novo padalo tovarne .. Kluz" za jadralna letala s kupolo padala PR-03 ne bo odgovarjajoče, ker ne zagota­vlja varen pristanek. Komisija za padalstvo naj takoj po~lje pripombe o tcm padalu in ...vojc mišlj.:njc na VSJ .

Prvo letalo .. VUK", ka­terega prejme ZLOS prevzame AK Celje. To letalo naj bi v Celju preizkusili naši najboljši jadralni piloti iz vseh letalskih ~ol in dali o njem svoje strokovno mnenje .

- Podana je bila informa­cija. da letalo ' "KOŠA VA" ne bo i7dobavljena šolam pogo­dbenih nalog do meseca marca in ni realno računati, da bi v internatih pogodbenih učen­cev uporabljali ta letala .

- Razpravljano je bilo o programu pomoči KRV za obnovo materialne baze VSJ oz. problematiki DG-IOO v odnosu na .. VUK-an. Dogo­vor je, da o tem mora razpra­vljati PS ZLOS na svoji nasle­dnji seji.

- Predstavnik .. ELAN-a" je seznanil udeležence s pro­blematiko proizvodnje letal, razvojnih načrtih in terminih izdobave naročenih letal s st­rani naših letalskih .~ol.

5

j .

"ELAN" sporoči ZLOS­u števil o le tal, ki soji h naročile naše I ~ta l s ke šo le, d a ZLOS poizkusi doseč i oprost itev ca ­rine za uvoženi material za izdelavo teh le ta l.

- Seminar za učite lje jad­ralnega le tenja in jadra lne pilo te b o v Celju dne 5. marca 1983.

MOTORNA DEJAVNOST

Po progra mu dela te de­javnosti bomo v letošnjem le tu ~o l a li 19 učencev ~ zače­tnikov . Število je realno v odnosu na potrebe za nadaljni kontinuirani razvoj te de­javnos ti . Večina letalskih šol ho šo la la učence v lastnih internat ih , a šole ki ne izpol­nj ujejo pogojev za tovrstno šo lanje naj pošljejo svoje učence v organizirane inter­nate po medsebojnem dogo­voru.

Isti dogovor velja za kandi­date, ki se bodo šolali v polnih akrobacijah.

InterniH pogodjJcnega šola­nja učencev za SROA bo v Murski Soboti. Ko bodo zna­na vsa pogodbena določila in š tevilo učencev se po vseh vprašanjih v zvezi z organiza­c ij o internata dogovorita

6

medsebo jno ZLOS in AK Murska Sobota.

V zvezi s tem šo lanjem so bili vsi upravniki . o po·zo rjeni na poš iljanje učencev na VLK. se lekti vne izpite in nadaljnje m šo lanju uč e n cev po interna tu v mati č nih leta lskih šo lah do d ovolj enja ~po rtnega pil o ta.

Republiški aero-rally

Tekmovanje bo o rga ni zi­rano v čas u od 3. do 5. junija 1983. Organizator tekl;lOvil-

nJa Je AK Ajdov~č ina ln ZLOS.

V zvezi z organ izacijo tek­l110vanja je bilo dogovorjeno:

- Pravilnik tekmovanja izdela AK Ajdovščina in ' ga pošlje vsem leta lskim ~ola m najkasneje do 4. maja 1983.

- dogovorjeno je bilo. da posadko letala ses tavljata dva č l a na pilot in copilo t (mlajši perspektivni motorni pilot).

- vod jo tekmovanja dol­oči AK A jdovšč in a. .

- gla v'nega sod nik a in sod­ni š ko ko misijo ime nuje in dol­oč i mo to rna' ko misij :1 pri PS ZLOS,

- vi~ino ko ti zac ije za tek­mova ln o ekipo do l oČ i 111 0 tor­na ko mis ija na osnovi pred­računa AK Ajdovščine.

- predvideno š tevil o ekip - ' ude leže ncev prve nst va:

A K Ajdovščina ALC Lesce AK Celjc AK Lju'bljana LC Maribor AK Murska Sobota DLC Novo mes to AK Pos tojna OLC Por torož

J

le tal 3 2 2 3 3 I 3 2 2

AK Ptuj 2 AK Slovenj Gradec I AK Velenje 3

Skupno: 27

Republiško prvenstvo v akrobatskem letenju

Tekmovanje bo v času od 22. do 24. julija 1983. Orga­nizator tek;llovanja je ZLOS in AK Ajdovščin~i ..

V zvezi z organ izacijo tekmovanja je bilo dogovor­jeno: . - trenaža pilotov - tek­movalcev bo v A jd ovščini 21.7.1983 .

- Pravilnik tekmovanja iz­dela mo torna komisija p;'i PS ZLOS. a izda ga AK Ajdovšči­na. Pravilnik mora biti poslan vsem letalskim ~olam naj­kasneje do 21.6.1983.

- 'vodjo tek movanja dol­oči AK Ajdovščina. .

- poki'ovitelja tekmova­nja poišče AK · A jd ovščina . . - davnega s()dnika in sod­ni~ko kOl11isilo imenuje in dol­oči komisiJa za illotorno letenje J1ri Ijs ZI.OS.

višino kotizacije določi mot. komisija na predlog AK Ajdovščine.

. - predvideno število tck-l110va Icev: ' AK Ajdovščina I ALC Lesce 2 AK Ce lj e I AK LjLibljana 3 AK Maribor I OLC Portorož 3 AK Ptuj 2 AK Slovenj Gradec I

Skupaj: 14

Jugoslovanski aero-rally

Tekmovan je bo v času od 17. do 20. juilija 1983. na ruti Portorož ' . Ti va t. Orga­nizator tekmovanja je VSJ. določila pravilnika 'še niso zna na, Posad ke za udeležbo na tem rally-u določi motorna komisija pri PS ZLOS na osnovi veljavnih določil tek­m ova lnega' sistema v Sloveniji.

Državno prvenstvo v akrobatskem letenju

Tekmovanje .Ic predvideno

v mesecu septembru 1983. Or­ganizator tekmovanja bo AK Paračin . ZLOS se tekmovanja udeleži z ekipami po določilih tekmovalnega sistema v Slove­niji. V zvezi s tem tekmo­v;i njem je bilo dogovorjeno . da mora zvezne motorna ko­misija sprejeti sklep. da vsaka republika pošlje na to tekmo­vanje svoje letalo ZLIN za svolc teknlovalee,

Mednarodno tekmova­nje motornih pilotov za pokal "Branko Ivanuš"

Organizator tekmovanja je ZLOS. l eta l išče Portorož in Obalno-Kra~ka poslovno tu­ristična skupnost. Tekmova­nje bo v času od 3. do 4, julija 1983. v Portorožu. . ,

Pravilnik tekmovanja in vse ostale informacije bo ZLOS pravočasno poslal udeležen­ce m naših organizac ij in nac, aeroklubom vč l anjenih v FAI.

Vodjo tekmovanja. glavne­ga sodnika in sodniško komi­~ijo imen uj e in določi motorna kC)t11isija pri PS ZLOS .

7

- predvideno število ekip iz naših letalskih ~ol:

letal AK Ajdoviščina 1 ALC Lesce 1 AK Celje 3 AK Lju'bljana 3 LC Maribor 3 AK Murska Sobota 2 DLC Novo mesto 3 AK Postojna 1 Portorož ' 4 AK Ptuj 2 AK Slovenj Gradec 1 AK Velenje ' 3

. Skupno: 26

Ostala tekmovanja

Aeroklubi: OLC Portorož, A jdovšči na, A LC Lesce in Postojna načrtujejo organiza­cijo medklubskih tekmovanj motornih pilotov v leto .~njem letu. Dogovor v zvezi s temi tekmovanji je bil, da klub or­ganizator ' pošlje Pravilnik in pogoje za udeležbo ostalim le­talskim šolam najkasneje en mesec pred pričetkom te'kmo­vanja.

- V vsa ta medkluhska tekmovanja naj se vključijo piloti pogodbeni trenažisti le­talskih šol ZLOS.

Izpiti za športnega pooblastila

dovoljenja pilota in

Spomladanski izpitni rok - termin 10. do 12. junij

1983. - organizator: DLC Novo

mesto Zadnji rok za pošiljanje pri­

jav in taks na ZLOS je 10.5. '1983. . Jesenski izpitni rok

- termin 9. do Il. eptem­ber 1983 .

- org,t'nizator: ALC Lesce Zadnji rok za pošiljanje pri­

jav in taks na ZLOS je 9. 8. )983. .

AKRO in Radionavigacija - termin 24. in 25. septem­

ber 1983. - organizator: AK Ptuj Zadnji rok za pošiljanje pri­

jav in taks na ZLOS je 24. 8. 1983.

Takse za izpite ostanejo v višini iz leta 1982. in dogovor je. da se pri prijavi za izpit vplača 50r:'r takse.

Izpiti za učitelje motornega letenja so v domeni zvezne iz­pitne komisije pri VS], a ker predstavnik VSJ ni bil priso­ten na dogovoru o tem niso znane podrobnosti tj. termini. organizator itd.

Ostali dogovori in vprašanja v motorni dejavnosti

- ZLIN - 526 Na vseh treh letalih ZLIN ,

ki jih imamo v ZLOS-u razp­olagamo s 1.660 urami resu­rza . Dogovorjeno je bilo. da letno porabimo po letalu 150 ur ali 450 na vseh treh letalih . (Ieto~nji plan šolanja in tek­movanj 470 ur)

- Letala ZLIN se morajo uporabljati izključno 'in SAMO za akrobatsko letenje .

- Letala ZLIN niso opi'e­mljena z radijskimi postajami. predstavnik VS] (PetroviC) je zagotovil. da je to vprašanje že rešeno in da KRV že 1110ntira radijske postaje v letala dode­ljena VS]. V zvezi s tem je bil podan predlog. da s trokovnja­ki KRV izvrše montažo postaj na naša letala na enem izmed letališč v Sloveniji. To uredi tov. Petrovic in o· tem obvesti ZLOS.

- ZLOS takoj uredi (do­govor z tov.lorencom ). da se iz ČSSR nabavita dva komple­ta orodja za vzdrževanje letala ZLIN. ' .

- Dogovorjeno je bilo. da letalske ~ole. ki imajo letalo IJTVA-66 takoj po'šljcjo na

VSJ tov. Petrovicu štev ilke kristalov za radijske postaje. da bi se iste lahko uporabljale.

- Podana je bila informa­eija o po teku 'nabav radijskih postaj za motorna letala. Naj­ver jetneje se bodo nabavile ra­dijske postaje .. KIN G" pod pogoji. ki so navedeni za pos­taje jadralnih letal.

. ~ ZLOS-u sta dodelieni dvnlOvi leta li UTV A-75. ki jih prevzameta po sklepu PS ZLOS. letal ski šo li OLC Po rtorož in A K Pos toina. V letu 1983 prejme ZLo"S še 4 letala UTV A-75 tak o. da jih bomo imeli skupno 18. Razde­litev letali izvrši PS ZLOS.

- Podana je bi la in fo rm a­eija o gorivu za le to 1983. oz. težavah s katerimi se sreču j e ZLOS pri zago tavljanju devi"z­nih sreds tev in soglasij za uvoz goriva. Gorivo katerega uva­ža mo je namenje no izključno in sanio za šo l;inje in šp'o rtno dejavnost. a za poslovno turis­tično le tenje je po trebno iskati sredstva iz drugih enot SISEOT-a. V zvezi s tem je bi­lo dogovorjeno. da LC Mari­bor tak o j dostavi dokumenta­cijo programa letenja za zašči­to proti toči, ki obsega eca 500 ur le tenja za ZLOS, da se za to ktenj e zago tovijo devizna sredstva za uvoz goriva iz to ­namenskih virov.

:- Na osnovi pregleda ka­pacitet za shranjevanje go ri va . stanja cistern in po treb posa­me znih letal skih šo l je bilo dogovorjeno. da odpis,i ne a vt­oc is terne pri V. P. 3363 Cerklje prevzamejo iste :

cis terne AB - I ALC Lesce LC Maribor AK Ptuj AK Postojna Ciste rne F - 6

AK Murska Sobota AK Ve lenje DLC Novo mesto

- Ugotovljeno je bilo, da so zavarova lne premije , ki jih p l ačujejo letalske šole za

zavarovanje letal zelo različne in visoke. 'Dogovorjeno je bi­lo. da letalske šo le na svojem območju zahteva jo ponudbe od zava rova lnic, .

- LC Maribor , Zavarova l­nica "Duna v".

- OLC Portorož. Zavaro­'valnica "Triglav" Koper,

- AK Postojna. "Triglav" (tov. Bratož)

Ponudbe naj se dos tavijo na ZLOS. da se Iste posred'ujejo vsem leta lsk im šolam in da se pri najugodnejšem ponudniku zava ruj ejo vsa le ta la ZLOS.

- Kraj in čas sem inarja za učitelje motornega letenja dol­oč i mo torna komisija pri PS . ZLOS. Ko mi sija izdela tudi program seminarja.

- Zadnji dan se minarja je predstavnik VSJ tov. Miško­vic sezna nil udeležence o sprejetem mednarod nem pro­gramu mo to rne dejavnost i na ravn i VSJ, ki pa finančno ovredno ten preds tavlj a 5.000.000.- deviznih din in smatra mo, da ni real e n.

Inform irani smo o demon­straciji letala " PIC", ki bo 27. 1. 1983. V Portorožu in katere­ga VSJ za udeležbo na svetovnem akrobatskem pr­venstvu v letošnjem letu.

Poda na je bila' informaci ja o značka h in diplomah za mo­torne pilote kat ere je naročil VSJ.

Na osnovi poda nih infor­macij smatramo. da ni v redu in se ne moremo strinjati z na­činom dela VSJ, ki o nekaterih prireditvah ne obvešča PS ZLOS npr. Evropski ra lly­Portorož, JAR-začetni punkt Portorož, Postojna -~tartno letališče za JAR.

Za slednje je bil delegat VSJ opozorjen na meteorološke pogoje. ki so občasno na tem področju in s tem v zvezi zahtevnosti za varen pris tanek letal.

PADALSKA DEJAVNOST!

Po programu te dejavnosti bomo v letošnjem letu šo lali 40 učencev zače·tnikov. Šolanje teh učencev je !lahko samo v organiziranih internatih v le­talskih šolah , ki izpolnjujejo vse pogoje minimalnih norm za tovrstno šo lanje, a šole ki ne izpolnjujejo teh pogojev naj pošljejo učence v orga ni zira ne internate po medsebojnem dogovoru.

Republiško padalsko prvenstvo - člansko in mladinsko

Tekmovanje orga nizira A LC Lesce ob pomoč i ZLOS­a. Te rmin tekmovanja še ni d o l oče n. a orga nizira'no bo v mesecu juliju 1983. - Pra­vilnik te'km'ovanja izdela ALC Lesce in mora biti pravočasno poslan vse m leta lskim šola m,

- vodjo tekmovanja dol­oč i ALC Lesce.

- g lavnega sodnika in sod­niško komisijo imen uje in dol­oči komisija za pad a lstvo pri PS ZLOS.

- viši no tekmovalne takse določi padalska komisija pri PS ZLOS na osnovi pred loga oz. predračuna ALC Lesce.

Državno padalsko prvenstvo - člansko

Termin tekmovanja in orga­nizator še nista znana. V kolikor VSJ ne najde orga­nizatorja to tekmovanje pre­vzame LC Maribor s tem, da jih VSJ o tem v najkrajšem času obvesti.

Slovenija se tega tekmova­nja udeleži po določilih te­kmovalnega sistema Sloveni­je. Ekipo določi padalska ko­misija pri PS ZLOS.

9

Državno padalsko prvenstvo mladin-sko

Organizator in termin tek­movanja šc nista znana. ZLOS se teg,i tekmovanja udeleži z ekipo izbrano po določilih tekmovalnega sistema slove­nije. Ekipo določi padalska komisija pri PS ZLOS.

Mednarodno tekmo­vanje za "XII. Jadran­ski padalski pokal"

Kandidaturo, za organiza­cijo tega tek m()va njaje na VS'! poslalo tudi letali~če Portorož, vendar je po izjavi predstavni­ka VS'! tov. Miškovica to tekmovanje prevzel AK Rije­ka oz. Opatija. Termin tekmo­vanja ~e ni določen .

Ostala tekmovanja po­kal "Podlehnik 83"

Tckm()v,mje bo JO. in JI.

10

julija v Ptuju . Organizacijo 'tek 'movanja v celoti prevzame AK Ptuj; vključujoč Pravilnik te km ov;, nj a. 'š po ,:t n o k o m is ij o in določi vi~ino kotizacije.

"Pomurski pokal" To tekmovanje organizira

AK Murska Sobota in na njem sodelujejo tudi padalske ekipe pobraieilih mest. Termin tek­movanja ~e ni določen . orga­nizacij;) tekmovanja v celoti prcvz;,me' AK Mur~ka Sobota.

Odprto "Para - ski" prvenstvo LC Maribor smatra, da za

realizacijo tega tekIllovanja v leto~nje,il letu ni realnih mol.­nosti. ' Vpra~,mje letala in snežne rai'.mere onemogočajo to prvenstvo. Dogovorjeno je hilo. lb se to prvenstvo or­'~anizira v letu 19X4. a orga­~lii'.ator bo IC Maribor.

Izpiti za dovoljevanje padalca

Ii'.pitne roke in organiZ<ltor-

.je i/ritov določi padalska ko­misija rri PS ZLOS.

liriti se lahko organii'irajo S,II110 \' letalski i'.oli, ki i/pol­nj ujej'o \'~c pogoje 1<1 tovrst no dejavno~t in im<l letalo 1<1 sk<l­ka'nje padalecv.

Letalo AN - 2 !'.1.0S je I<lprosila V. P.

5551 Zagreb 1<, pomoč i' le­l<lIom A -2 v okviru CC<l 50 ur I gorivom la potrebe pa­d<llskc dej<lvnosti v letu 19XJ. Odobritve s str<lni v. P. šc nismo prejeli. la to letalo so z<lprosili v sledečih terminih.

od 22.4. do J. 5. IYXJ AI.C I.esce

od 17. 6. do 26. 6. IYXJ . ALe I.c~ce .

mesec .lU L 1.1 1 A Le I e~cc (rL'publi ~ ko pad,lIsko prve n­~t vo)

od 27.4 . do 4. 5. IlJXJ. AK PTU.I . M<lri\1nr in Mur~ka Sobol<I

30. in 31. julija 1983. AK PTUJ (Pokal'"Podlehnik")

Na osnovi odobrenega na le­ta i7vr~i razdelitev terminov kori~čenja letala AN-2 pa­dalska komisija pri PS ZLOS s tem . da se mora prvenstveno upoštevati potreben nalet za organizacijo republiškega pa­dalskega prvenstva.

- Predlog VSJje tudi. da se eno letalo A -2. ki je last VSJ preda ZLOS-u. Let;tio naj bi bilo Slacionirano v ALC Lesce in bi se koristilo po medsebojnem dogovoru za potrebe padalske dejavnosti ZLOS-a, ZSH in VS BiH.

O tem pred logu naj A LC po~lje svoje sta li šče na PS ZLOS.

- Vpra~anje kori~čenja le­tala AN - 2 last VSJ v letu 1983. je zelo nejasno. ker je še popol'noma nerešeno vpra'~an­je goriva.

Ostala vprašanja in dogovori v zvezi s pa­dalsko dejavnostjo

- ZLOS naj takoj obnovi pogodbe o najemu UTEV -66 h!:a leto 1983 .. ki jih pre­vzamejo AK Ajdovščina. OLC Novo ' mesto ii] LC Maribor. To zadevo bo uredil nz. posp-6il tov. Petrovic na VS'!.

- Letalo AL - 60 last AK Ptuj bo do sezone prišlo il re­vizije. Cena koriščenja letala s pilc;tom ZIla~a 1.200.- din po uri letenja l!,orivo. Letalo je primernc) z,~ šolanje začet Iii­kov in ima za to odobritev.

- Postavljeno je bilo vpra­~anje padalskih automatov, ki so bili nabavljeni v CM v preteklem letu ' (novi). a na pregled u je ugotovljeno odsto­panje od norm in scjim ne izda 1'Cl!,istracija oz. dovoljenje za uporabci (Maribor 20 kOI;l. os­tali niso imeli po'datkov).

Re~i tev tega vpra~a nja je prevzel tov. Petrovic VS.! in bo o vsem obvestil ZLOS.

- Postavlja se vpra~anje novih padal. ki so načrtovana v programu pomoči KRV za obnovo materialne baze VS.!. Do sedaj smo prejemali samo ~olsko-desantna padala , kar pa ni v skladu s programom oz. potrebami. vprašanje pre­hodnih padal 'in visokosposo­bnih-tekmovalno se mora pričeti rcševati takoj. To vpra­šanje naj se postavi na dnevni red PS ZLOS.

- Paclala PD - 08 in opremo, ki se nahaja v AK Ptuj pallalska komisija pri PS ZLOS ralllcli letalskim šo lam . ki imajo to dejavnost.

Pogodbene naloge v letu 1983.

Predstavnika RŠTO sta sez- · nanila vse upravnike 7 obse­gom teh nalog v letošnjem le­tu. trenažo. ki se bo zahtevala in načinom izvrševanja iste. OOl!,ovorjeno je bilo. (la vsa k pilc;t-trenažist pred pri­četkom trenaže podpiše po­l!,odbo in se s tem obveže. da bo isto realiziral.

Ostali dogovori na se­minarju

- Inciator sestanka za re­ševanje letališča AK Ljubljana bo tnv. Bitenc Mirko~sekretar PS ZLOS. Sestanek bo orga­niziran na letališču Brnik.

..

- Ape lira se na vse klube, da medsebojno plačujejo po­slane fakture v zakonskih ro­kih tj. 15 dneh.

- ' Na seminarju je bila pri­kazana oprema-instrumenti, katero izdelujejo člani AK Celje in jo bo ' moč nabaviti preko "Kovinotehne" Ccljc (cl. variometer z računalni­kom. mc rilec hitrosti višinske­ga vctra. polnilci rad. postaj idr.). Več o tem bodo scz­nanjeni vsi jadralni piloti na sClllinarju v Celju.

ZAPISNIK SESTAVIL BREZAR JANEZ

11

t-~ 1 C', "f',' 1 "1 • , .~" i , .... t l .. .. ......... _._,..

.. ~OJ...A

SOIQ~it. -·h·e. .... i.a,

U2

Vide .. ; .. -..el. l'c!.\c".-1u ... ~t t-...d.. I ~ le. .. ie..

UIl. UR.

S K. UPAJ

UR.

I ~'" . ~'" ISb.~1 ~"""\i lo"".

iol.. .. ·I-I-...... ""'~I>Y "%IC.PZ :: ";\otu

Ir-A_~ __ O_O_V_Š_Č_l_~_A __ ~_3~_Z-+ __ 4-__ 1_3 __ ~3-+ __ ~_9_S __ -4 __ ~ __ 5 __ ~ ___ ~O_0 __ ~~_~O_0 ____ ~8_+1-~-1;_~-9~~--+_2-t~ I A 1. C. 3 S ~ 4- I - 4-00 450 300 U 50 {i, 4G 58 S~ 20

I C~L:JE.. ---_.-_~~J~_~. ! :3 ~SS 4o~ __ t"· I 90S 15

. lo.! l,J,. "" ...

il bUBL:>A'-I"--__ L~~~.' ~, I G (,00 300 COoO ,~. 500 _~_155 6. Gi ~ I MARIBOR ! - i • I -. i - P ! ..." JO. . SO _~"" i ,,"29 30 21

I~URSKA SOBOTA, i-;: · ~ itttR-· i· I 100 "'0 1 --'"--+~~ -, =-~ ! '9_L~"J' i \.J0\10 ME5TO 1 - 2. , - l- - 2 - I 2.00 ~300 ! ~OO : E)oo .3 2.. 124 23 125 I It-· I ~~- - .- . ! ·--'1 I POSTO:::JI.JA. I - :3 - I 4 3 - 2{o (oo - :5{0 It <to .,.. 43 I ~ I ,i i I

I PCI:2.TOl2.0Ž. I 2. 3 ( 1 ~ 2 I 2. z,E)o 80 ! E.o 500 9 "4 23 ~7 22-

PTU~ 2. . • - 1 - ~ 4 -ioo 900 35 :5'1

- - - \ - - It 2~~ lS'1 410 - 2.4 2.~ 24

3 ~ - I - 2. ~ 2.00 • :500 It

SKUPAJ - 83: 49 29 I 2 S 2.9 2.t 3.050 4.4'10 &065

'JADRALNO LE.TEt4:JE. --- PLA\-'! ,""' -1983.

LETALSKA ~~~;tq l'osoj: ...... t>IJ.

l)IJ. 1>+-e.1 e.~ ~~" O~"' \.lq SkUl""i 1>0..01' lo.". O,SQ. ])0'1. SR.. Zl.. u UR I

' v

~I. j lici!. S1~ c" .. c. H 500 I.C·' 1("1 ~-.. ~ t-:l .. tov . U'"

S01.A. 500 U~Z ... r'~~ Id. " .. ;leiu

A:)DCVŠČ.I~A S 5 - 2 3 - - - - - Voo '1.000 ~9 38 57 43 42.

A Le. 4 8 2 2 8 3 • , 4 .t 2.800 28.000 2.. 69 90 '1'1 3~

c.. .EL:::J.E. 8 CD .{ .3 .3 2. 2. 2- • 4 405"00 . 4S.()oo 2.5 s • 'lit 59 ,,2.0

LJUBLJA~A " 8 J 4- It 4- It- 4 { ~ t~oo ~3.000 to {,2 st 70 ~6

I

Mt\~IBOl2. o- S 4 2 S 4- 4- - .t - tcooo ~6.000 o ~ 36 60 4It 2.'1

I

MURS~SOBe~ 4 5 OO 2 2. 5 2. " • ~ 4 800 "8.000 n 45 32- 2.0 25 ,

hleva M.LS. TO 4-I 12 -" 2 2. 2. 2 - -" - 800 8.000 (S" :58 55 40 45

POSTO:J~A 8 e 4 2. It 4 2- 2- - - 4.50 4.5'00 2.0 4~ 35 2.3 43

PCP.TOROŽ 5 2- 4 - 2. 4 .t ~ ~ • 650 6.500 ~5 co 2. 49 3.

PTU~ " 4- - .3 .3 2- 2. - - - 980 9.800 43 .'56 lt9 Ito 20

SL. GtRAOEC " 8 ( • " It 2. I I 4 .3 .t 880 9.000 2.0 22 ~ ~ 2. t

VE.LEJ·.l:JE - S 4 :!> ~ 2- 4 t ~ ~ 600 6.000 .&3 23 36 28 .ty ,.

S~UPAJ-83: 56 69 4~ 26 48 R.'I 22 .to .to 7 "3.060 ~30.8oo 220 4.4 ~3-t 482 .24

.. ~ j~ "

.L~TALS'''A il SqLA.

";:J DO V 5Č., i--I A

A.L e

'z. 1-4 ..... č:.. 14 .E.

~~n'IDov'l Ub~~~ uS!:: .z~.. .t. d;i· 2,4;j . .3.d;~ SOIo'l . t-od. II c.:' O" E. " =F" Ga'

... tili ", ~ "

~

1~214 121412121212

Sko"ov I.~q I ~q _I.skot'"·ll~~?lj:::,,, ~O~>1.. ~-J I'qd..~ "%.Icpzl \oo

~a.l.

~Oo~ 15 I~ IG 18

1..500 --r.;~ 1 22 1 34- I US 1 ?3 i

i CEL:J.E.. ---i---H' I II L:JA\-.tA. I

I'Li--~-A.-;;'BOR _ I~ l~ 12 1 6 1 II MURSkASOSOTA 'II 5 i 2.1 ~ I ~ I

II ~o'Jo~~ro I I I I 1

II Po S TO:> ~ A I ~'--+----l--+--+----I'---+--+---+--I PORTOQOŽ. -to I I I !

PTU:::J 6 13 2

3 i 2. t=-f i ~;305 1 6 : 241 30 1.30 I 43 .

-t Ol - -:-T 4-50 : I I II

51 5 '1"0 l ? - ' 4.5 I ,

Ti , i

-t-i 50 I ~ 1- I ~ i - 1 50

+tI 200 I .0 I 2 I .. ~ 11. 1 .. 6

~.300 ~ I J't- I ~o I J.7 1 65

SL. GRA.D.E.C

V.E..LLI--1:J.E.

S ~UPA"J - 83: 140 14~ I S 1 "3 lIJ 1 4 12 i 2. 1 S.90S 14-'1 i '12.1 ~~9. 188 149

"1") >-("J

' .~

':l;....

'" !"'­. ~ r; ~ .. ...-J

I ,. 4. ... ~ ...

(~ "

t -

"{1 r-' ,~ z::

1-~1~

.... " D.> v.a

POROČILO KOMI­SIJE ZA VARNOST LETENJA

Obiskali smo letalske šole v Slovcnjgradcu, Lcscah in Novem mestu, na povabilo upravnika pa tudi M msko Soboto, kjer smo obravnavali varnost letenja in ne­disciplino posamičnih članov. V

ovem mestu smo naleteli na zaprta vrata, čeprav smo obves: tilo o obisku poslali deset dni prej. Splošni načrt obiskov ni bil v celo­ti izpolnjen, saj so se že začeli dopusti, intenzivnost letalskega pouka jc že padla, po ebno jad­ralnega. Jasno je, da se lahko na varnost letenja najbolj vpliva v času priprav na letenje in v času najbolj intenzivnega letenja. 'Žal komisija glcde na čas u.stanovitve (25. junija) tega ni mogla uresni­čiti.

Faktorji, ki so negativno vpli­vali na varnost letenja:

l. Nemetodičnost v letalskcm pouku.

Učitelje imamo, celo novi pri­hajajo, vendar je njihova strokov­nost, posebej v metodološkem pristopu, nezadostna, kar se od­raža in se bo odražalo na kakovos­ti pouka s tem pa tudi varnosti letenja. V posamičnih primerih pri pouku ne zagotove postopno­sti, nc gredo od preprostega z zapletenemu. Tako na primer je tekel pouk nočnega letenja, ne da bi bil poprej izvršen program inst­rumentalnega letenja, pred kate­rim je scveda treba obvladati teo­rijo instrumentalnega letenja in položiti izpit. V časih opravijo prešolanje na drug tip letala v enem dnevu, vštevši tudi eksploa­tacijo letala in motorja z normal­nimi in prisilni mi postopki. Opa­zili smo tudi, da učitelji ali vodje letenja dokaj slabo ocenijo pilote­-jadralee, dajejo jim naloge, za katere niso dovolj usposoblieni.

2. Kršenje predpisov, ki r~gult­rajo pouk letenja-nedisciplina.

Obstajajo pravila in predpisi, navodila, inštrukcije in drugi re-

15

gula-tivi, o njih smo delali tudi rzpIte. Kljub temu je bilo glede tega v tem letu precej kršitev o čemer govori tudi 10 nesreč, 'od tega samo ena zaradi napake matenala. Primer Portoroža, kjer se Je Zllll ponesrečil izključno za­radi slabe organizacije in kršenja predpiSOV (venem dnevu prireje­no tekmovanje, opravljena pripra­va, letenje brez radijske zveze, brez vodje letenja na startu brez vizualnih signalov), je dovolj zgovoren, čeprav je bilo tega še obilo.

3. Slabe ali nikakršne infonna­cij e o nesrečah.

~ilj anali~ nesreč ali grobega krsenJa dlsclpll11e letenja (tudi v pnmer~h, ko ni bilo posledic) je preprecevanj e take ali podobne nesreče . Ta element je popolnoma odpovedal. Poročila oziroma in-

16

fUlllld ... ;j~ prihajajo po osmih mesecih ali nikoli. Menimo, da bi morali predpisati, da je treba naj­kasneje v 15 dneh po nesreči imeti kratko informacijo o okoliščinah nesreče, vzroku in predlogu ukre­pov. V popolnem poročilu, ki ne bi smelo kasniti več kot 2 meseca pa bi mo ralo biti povedano, kd~ (ali kaj) je nesrečo zakrivil in kakšni so bili ukrepi. Potrebna bi bila tudi analiza kritičnih točk v letenju (v letalskih šolah) - kljub temu da ni b il o pos l.:dic, saj le tako preprečujemo nesreč.:.

To so po našem mnenju osnov­ni činite lji , ki so v negativnem smislu vplivali na \'arnost letl.!nja. ~eveda to ni vse. Tu sta še psiho­tizična sposobnost in slaba pripra­va, o čemer bi bilo treba kaj več reči med zimskimi ana li zami.

Predlog ukrepo\' za naslednj.: obdobje.

1. Zimsko obdobje je treba v vseh letalskih šolah izkoristiti za teoretično in strokovno usposa­bljanje vseh letaleev in padaleev, Treba je imeti načrte, ki določajo vsebino in čas pouka ter preda­vatelja. Pouk naj poteka semi­narsko, navzočnost je obvezna, letalei se morajo na predavanje pripraviti. Na koncu naj bi bi li pismeni izpiti iz vseh predmetov, praktični pa nao'!etalu, z normalni­mi in pris ilni mi postopki. To obdobje je treba uporabiti za na­stavitev l etalčevega osebnega no­tesa najvažnejših stvari (podsetn i­ka). T u bi posebej poudaril, tudi potrebo za večjim teoretičnim in strokovnim usposabljanjem uči­t~ljev letenja in padalstva. Naj se ne od likuj ejo samo v veščini lete­nja ali skakanja, ampak tudi s teoretičnim znanjem, primernim vedenjem, iskrenostjo, poštenjem itd. Samo taki učite l ji lahko pozi­tivno vplivajo na mlade letalee in padalee. Te elemente bi bilo treba upoštevati tudi pri izbiri kandi­datov za učitelje letenja,

2. Na seminarju upravnikov le­talskih šol je treba podrobno preučiti vzroke nesreč v minuli sezoni, kako bi jih lahko preprdi­li in kaj je treba storiti, da se n.: bodo ponavlja le. Z analizo in ukrepi je treba seznaniti članstvo.

3. Zoper kršilce pravil, pr.:d­pisov in disciplin.: je tr.:ba ostr.:j.: ukrepati. Enako naj velja za tiste, ki zagrd.: nesr~čo, ki ima za poskdico gmotno škodo ali po­škodbo. Tro:ba jo: pov.:dati, da jo: bilo na odgovornost poklicanih zelo malo pilotov - in še to za kršitv.: disciplin.:, ki niso imde posll'die. Nerazumljivo j.: na prim.:r, da morate za no:pravilno parkiranj.: plačati kazen, n.:ka7-novani pa ostan.:t.:, čeprav zakri­vi te v.:čmilijonsko škodo. To ni v r.:du, čeprav s.:v.:da nihč.: n.: zaht.:va sekanja glav. Takšno stanj.: in odnos do kršitelj.:\· na­mreč slabi ta obču tek za odgo\'or­nost in no:gativno vplivata na tovariš.:.

MILIVOJ VUl.ES preds.:dnik konlisije za

\'arno,t ktenja