LAIČNA OSKRBA RAN V PRVI POMOČI

(Diplomsko delo)

Maribor, 2018 Boris Tomanič

LAIČNA OSKRBA RAN V PRVI POMOČI

(Diplomsko delo)

Maribor, 2018 Boris Tomanič

Mentor: predav. mag. Anton Koželj

ZAHVALA

Zahvaljujem se mentorju predav. mag. Antonu Koželju za vso pomoč in usmerjanje

pri pisanju zaključnega dela.

Posebna zahvala gre moji družini in punci Dani, ki so mi v času študija stali ob strani.

Zahvaljujem se tudi vsem drugim, ki so mi pomagali pri študiju.

I

LAIČNA OSKRBA RAN V PRVI POMOČI

POVZETEK

Teoretična izhodišča: Znanje laikov o oskrbi ran v prvi pomoči je zelo pomembno,

saj so običajno ravno oni prvi na kraju nesreče. Včasih so rane tako obsežne oziroma

nevarne, da lahko človek, če ni takojšne oskrbe, umre. V diplomskem delu smo

predstavili, kako laiki kot prvi prisotni pomagajo drugim in sebi pri oskrbi ran. Z

raziskavo smo hoteli ugotoviti, kakšno je znanje ljudi o oskrbi ran.

Raziskovalna metodologija: Uporabili smo opisno (deskriptivno) metodo dela in

kvantitativno metodo raziskovanja. Podali smo tudi anketni vprašalnik, ki je vseboval

18 vprašanj. Raziskovalni vzorec je zajemal 50 anektiranih od tega 33 moških in 22

žensk. Pridobljene rezultate smo obdelali s pomočjo programa Excel in jih prikazali z

grafikoni.

Rezultati: Z raziskavo smo ugotovili, da je splošno znanje o ranah ter njeni oskrbi

dobro. Laična populacija pozna postopke, kako ukrepati v primerih, ko pride do

poškodbe. Rezultati so pokazali tudi to, da bi se v večini udeležili predavanja na temo

oskrbe ran.

Sklep: Znanje družbe je o prvi pomoči je zelo pomembna veščina saj nikoli ne vemo,

kdaj jo bomo potrebovali. Znanje vprašanih je dobro; menimo, da bi se lahko z

dodatnimi tečaji oz. predavanji na to temo še izboljšalo.

Ključne besede: Poškodbe kože, populacija, znanje ukrepi, opekline.

II

LAIC WOUND CARE IN FIRST AID

ABSTRACT

Theoretical background: A lay person’s knowledge of first aid wound care is of

utmost importance, as they will usually be the first at the site of an accident. If there is

no immediate treatment, extensive and serious wounds may be fatal. This diploma

thesis thus presents ways how lay people, as first attendants, may help others and

themselves treat wounds. The research conducted among the laic population examined

their level of knowledge about wound care.

Research methodology: For this study the descriptive quantitative research design

was used. An 18-question research questionnaire was prepared and addressed at

participants (i.e. research sample) consisting of 50 people, 33 of whom were men and

22 women. The obtained results were processed using Excel and presented in charts.

Results: The study found that the level of general knowledge of wounds and their

treatment seems to be good. The laic population is familiar with procedures that may

be used in case of an injury. Additionally, our results show that they are willing to

attend a seminar on wound treatment.

Conclusion: The general public’s knowledge of first aid is a very important skill

because we never know when it may be useful to us. The respondents’ knowledge of

first aid is good, but we believe that it could be further improved with additional

courses and seminars on this topic.

Keywords: Skin injuries, population, knowledge, measures, burns.

III

KAZALO

1 Uvod in opis problema .......................................................................................... 1

1.1 Rane ............................................................................................................... 1

1.2 Zgradba kože .................................................................................................. 1

1.3 Vrste ran in prva pomoč ................................................................................. 2

1.4 Krvavitve........................................................................................................ 7

1.5 Okužbe ran ..................................................................................................... 7

1.6 Prva pomoč pri ranah ..................................................................................... 8

1.7 Imobilizacija .................................................................................................. 9

2 Namen in cilji zaključnega dela ......................................................................... 10

3 Raziskovalna vprašanja ...................................................................................... 11

4 Raziskovalna metodologija ................................................................................. 12

4.1 Raziskovalne metode ................................................................................... 12

4.2 Raziskovalno okolje ..................................................................................... 12

4.3 Raziskovalni vzorec ..................................................................................... 12

4.4 Etični vidik ................................................................................................... 12

4.5 Predpostavke in omejitve raziskave ............................................................. 13

5 Rezultati ............................................................................................................... 14

6 Interpretacija in razprava .................................................................................. 23

7 Sklep ..................................................................................................................... 27

Literatura .................................................................................................................. 28

Priloge.......................................................................................................................... 1

IV

KAZALO GRAFOV

Graf 1: Spol ................................................................................................................ 14

Graf 2: Starost ............................................................................................................ 14

Graf 3: Stopnja izobrazbe........................................................................................... 15

Graf 4: Nudenje prve pomoči osebi z rano ................................................................ 15

Graf 5: Opredelitev poškodovanca............................................................................. 16

Graf 6: Kakšne vrste ran poznate? ............................................................................. 16

Graf 7: V katerih primerih bi poiskali zdravniško pomoč?........................................ 17

Graf 8: Ali ločite med kapilarno, vensko in arterijsko krvavitvijo? .......................... 17

Graf 9: Oskrba opeklinske rane.................................................................................. 18

Graf 10: Sterilna oskrba ran ....................................................................................... 18

Graf 11: Ustrezen komplet prve pomoči .................................................................... 19

Graf 12: Odstranitev tujkov iz rane ............................................................................ 19

Graf 13: Udeležba predavanja o oskrbi ran v prvi pomoči ........................................ 20

Graf 14: Čas, v katerem mora biti oskrbljena rana, da ne pride do zapletov ............. 20

Graf 15: Načini zaustavljanja krvavitve ..................................................................... 21

Graf 16: Ravnanje po ugrizu neznane ali gozdne živali v tem primeru je rana

majhna? ........................................................................................................ 22

1

1 Uvod in opis problema

Znanje laikov o prvi pomoči je ena najpomembnejših veščin posameznika, saj se lahko

vsak od nas znajde v situaciji, ko bo sebi ali prisotnim lahko nudil prvo pomoč. Ker

nesreča nikoli ne počiva, poškodbe nastanejo zelo hitro. Praske, odrgnine, ureznine,

amputacije − vsem je skupna poškodba tkiva. Najpogosteje sta to koža ali sluznica,

lahko pa so prizadeti tudi drugi telesni organi.

Vsakdo je na podlagi 2. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem

zavarovanju (ZZVZZ) dolžan poškodovanemu ali bolnemu v nujnem primeru po svojih

močeh in sposobnostih nuditi prvo pomoč in mu omogočiti dostop do nujne

medicinske pomoči.

1.1 Rane

Rana je vrsta poškodbe, ki se zgodi relativno hitro, ko se koža raztrga, razreže ali

predre v notranjost; te rane imenujemo odprte rane. Rane, povzročene s tlačno silo,

povzročijo kontuzijo, s tem pa zaprto rano.

Vsako nasilno prekinitev celovitosti kože in sluznic oziroma telesne površine, ki lahko

zajema povrhnja in globoka telesna tkiva, imenujemo rane (Ahčan, 2006).

1.2 Zgradba kože

Koža je zgrajena iz dveh plasti: vrhnjice (epidermis), ki tvori najbolj zunanjo plast, in

dermis (usnjica), ki je notranja plast. Usnjica se dotika plasti, ki jo imenujemo

hypodermis (podkožje), ki jo večinoma vsebuje maščevje (Shiland, 2014).

Koža največji telesni organ, ščiti telo pred škodljivimi vplivi iz okolja in preprečuje

izgubo pomembnih snovi, zlasti vode. Poleg tega ima še druge pomembne naloge:

je del imunskega sistema,

sodeluje pri uravnavanju telesne temperature,

sintetizira vitamin D,

je največje čutilo,

omogoča osebno prepoznavo (Saletinger, 2012).

2

1.3 Vrste ran in prva pomoč

Praske in odrgnine

Če se odrgnemo ali oprasnemo po trdem ali robatem predmetu, nastanejo površinske

rane, ki jih imenujemo praske in odrgnine. So posledica delovanja strižnih sil,

napetosti in pritiska. Pri teh ranah je poškodovana vrhnjica in del usnjic; take rane se

navadno zacelijo hitro s pospešenim naravnim nadomeščanjem odmrlih celic vrhnjice

ali iz ostankov kožnih priveskov. Pri praskah in odrgninah je praviloma prisotna

kapilarna krvavitev, ki se normalno spontano ustavi (Ahčan, 2006).

− Prva pomoč pri praskah in odrgninah:

Izpiramo s hladno tekočo ali prekuhano vodo ter zaščitimo s sterilno gazo ali sterilnim

obližem.

Vbodnine

Med penetrantne poškodbe štejemo tiste, pri katerih je predmet (žebelj, nož ...) predrl

kožo in poškodoval tudi dele pod kožo.

Zlato pravilo pri katerem koli predmetu, ki je še v rani, je, da se le-ta stabilizira na

mestu vboda. V bolnišnici bo ta predmet odstranilo strokovno osebje (Campbell,

2013).

Pri vbodnini nastane ozka, globoka luknja, ki nastane zaradi predmeta, ki predre kožo.

Vbodnine po navadi ne krvavijo močno, ampak lahko povzroči notranjo poškodbo.

Pomembno pri vbodninah je tudi redno cepljenje (tetanus) (Fiala Novak, 2016).

Veliko penetrantnih ran je povzročenih s pištolo. Pomembni podatki pri teh poškodbah

so tip orožja, velikost naboja in razdalja, s katere se je streljalo (Campbell, 2013).

− Prva pomoč pri vbodninah

Odstranimo oblačila, ne odstranjujemo ali premikamo predmeta, če je še v rani, saj

lahko povzroči nadaljnje krvavitve ali poveča poškodbo. V primeru, da predmet ovira

dihalno pot, lahko predmet odstranimo. Kontroliramo krvavitev in s pritiskom

zmanjšamo krvavitev. Stabiliziramo predmet in poškodovancu priskrbimo strokovno

zdravstveno pomoč (Thygerson, et al., 2011).

3

Opekline

Opeklinske rane so poškodbe kože ali drugih delov telesa, povzročene zaradi

ekstremne temperature, plamenov, dotika vročih predmetov ali kemikalij (McLaughlin

& Paterson, 2012). Opekline povzročajo hude bolečine, večinoma tudi šok

(Keggenhoff, 2006).

Za oceno obsega opeklinske rane ponavadi uporabljamo pravilo »števila devet«.

Površina glave in vratu predstavlja 9 %, površina trupa spredaj zajema 2 x 9 %,

površina trupa zadaj zajema 2 x 9 %, površina zgornjega uda zajema 9 %, površina

presredka in spolovila zajema 1 % ter površina spodnjega uda 2 x 9 % celotne telesne

površine (Jeschke, et al., 2012).

Pri opeklinah prve stopnje je poškodovana samo zunanja plast kože ali povrhnjica

(epidermis), lahko pa je tudi prizadeta podkožna plast v le manjšem obsegu. Koža pri

opeklinah prve stopnje je po navadi rdeča, otečena in boleča.

Pri opeklinah druge stopnje je poškodovana tudi debelejša notranja usnjica (dermis),

Koža je pordela, otekla, pokrita z mehurji, pogosteje so prisotne hude bolečine.

Pri kritičnih opeklinah ali opeklinah tretje stopnje so opečene vse plasti kože. Opeklina

sega tudi v maščevje, v mišice in celo v kosti, področje pa je navidezno suho in belo.

Pri opeklinah tretje stopnje je lahko področje opekline zelo veliko, lahko je tudi

opečeno področje dihal. Sem štejemo tudi opekline z električnim tokom visoke

napetosti (Ahčan, 2006).

− Prva pomoč pri opeklinah

Pri lažjih opeklinah ohladimo opeklinsko rano s tekočo čisto hladno vodo; s tem

zmanjšamo bolečino in preprečujemo nadaljnjo poškodbo poškodovanih. Hladimo do

odprave bolečin, takoj ko je to mogoče. Običajno hladimo opeklino 30 minut oziroma

vsaj 5 do 10 minut. Če so obsežnejše opekline, hladimo 5 minut, saj ne smemo

poškodovanca podhladiti. Opeklinske rane nikoli ne mažemo z mazili in nikoli ne

damo nanjo leda. Opeklino pokrijemo s sterilno gazo in povijemo s povojem. Nikoli

ne prediramo mehurjev, ki so nastali pri opeklini. Manjše opekline se po navadi celijo

brez nadaljnjega zdravljenja (Dolan & Holt, 2013).

4

Pri večjih opeklinah ali kjer je več poškodovanih oziroma pri poškodbah v zaprtih

prostorih takoj pokličemo pomoč na številki 112 in do prihoda ekipe NMP: preučimo

mesto nezgode, odstranimo vir toplote (pogasimo ogenj z odejo, plaščem), ocenimo

tudi druge poškodbe in ustrezno ukrepamo, opečenega prinesemo na varno, če oblačila

niso prilepljena na rano, jih odstranimo, opeklino hladimo − ne smemo uporabljati ledu

ter ne prediramo mehurjev. Če je opeklina povzročena s kemikalijami, izpiramo s

tekočo vodo 60 minut. Če je opeklina povzročena z električnim tokom, poskrbimo za

prekinitev stika z virom elektrike. Električnih opeklin ne hladimo, ampak rano samo

sterilno pokrijemo. Poiščemo čimprejšnjo nujno medicinsko pomoč (Ahčan, 2006).

Ureznine in vsekanine

Ureznine so rane, ki so povzročene z ostrim predmetom. Najpogosteje se z rezilom

urežemo v domačem okolju ali na delovnem mestu. Prepoznamo jih po gladkih, ravnih

robovih rane, ki jih v večini primerov povzroči ostrina noža, stekla, pločevine. Pogosto

so posledica fizičnih napadov ali so povzročene v samomorilne namene. Ureznine so

redno umazane rane, pogosto pa jih spremljajo arterijske ali venske krvavitve. Če pa

je rana povzročena z udarcem ostrega predmeta ali padcem na ostrem predmetu,

govorimo o vsekanini. Pomembno pri teh ranah je dosledno cepljenje proti tetanusu

(Ahčan, 2006).

− Prva pomoč pri urezninah in vsekaninah

Natančno pregledamo rano, zaustavimo krvavitev, rano sterilno pokrijemo in

poškodovani ud imobiliziramo. Pri globokih, večjih ranah poiščemo čimprejšnjo

zdravniško pomoč (Subbarao, et al., 2009).

Razpočene rane

So rane, ki nastanejo z delovanjem tope sile na kožo ali sluznico, napeto preko trde

podlage. Navadno sta prisotni udarnina in oteklina. Rano prepoznamo po načinu

nastanka in neravnih, nazobčanih, zmečkanih robovih. Najpogostejše razpočne rane so

v predelu glave ali pri stisnjenju prstov med valjih (Ahčan, et al., 2008).

− Prva pomoč pri razpočenih ranah

Rano sterilno pokrijemo in zaustavimo krvavitev. Poiščemo čimprejšnjo nujno

medicinsko pomoč (Ahčan, et al., 2008).

5

Raztrganine

So najpogostejša vrsta ran. Nastanejo, ko sila deluje poševno na površino in povzroči

pretrganja kože. Prepoznamo jih po nepravilnih robovih in delno odmrlem tkivu.

Pogosto so raztrganine umazane, ob neustrezni oskrbi pride do hudega vnetja (Ahčan,

2006).

− Prva pomoč pri raztrganinah

Rano sterilno pokrijemo, ter opazujemo in zaustavimo krvavitev. Poiščemo

čimprejšnjo nujno medicinsko pomoč (Ahčan, 2006).

Zmečkanine

Rane, ki nastanejo zaradi delovanja velike sile na majhno telesno področje, imenuje

zmečkanine. Prepoznamo jih po deformaciji prizadetega dela telesa. Pogosto je ista

poškodba hkrati raztrganina, udarnina in zmečkanina (Ahčan, et al., 2008).

− Prva pomoč pri zmečkaninah

Pri stisnjenih udih in zmečkaninah bolečine blažimo s hladnimi obkladki, ud pa

previdno imobiliziramo (Ahčan, et al., 2008).

Ugriznine

Ugriznine, največkrat pasje, vedno pomenijo veliko nevarnost okužbe, saj po ugrizu

pridejo povzročitelji bolezni iz gobca živali v rano. Poleg tega je tkivo na območju

rane pogosto zmečkano, s tem pa postane manj odporno proti klicam (Keggenhoff,

2006).

− Prva pomoč pri ugrizninah

Rano moramo po ugrizu temeljito sprati z milom in tekočo vodo. Bolnika naj pregleda

zdravnik v urgentni ambulanti za poškodbe in antirabični ambulanti (Ahčan, 2006).

Potrebna je sledljivost cepljenja domače živali proti steklini.

6

Amputacije

Amputacijske poškodbe najpogosteje prizadenejo, najbolj aktivno starostno skupino

prebivalcev. Povzročijo lahko invalidnost, visoki so tudi stroški zdravljenja in

dolgotrajna rehabilitacijska doba. Poznamo popolno amputacijo, kjer je stik tkiva

prekinjen med telesom in amputiranim delom in nepopolne amputacije, kjer se od drži

telesa (Ahčan, 2006).

− Prva pomoč pri amputacijah

Najprej poskrbimo za poškodovanca, zaustavimo krvavitev, oskrbimo rano,

imobiliziramo, nato pa oskrbimo amputirani del telesa. Amputirani del telesa zavijemo

v sterilno gazo in ga položimo v čisto vrečko, v drugo vrečko natresemo kocke ledu,

da dosežemo temperaturo 4 stopinje C. Obe vrečki damo v tretjo vrečko in nanjo

napišemo podatke poškodovanca. Poskrbimo za čim hitrejši transport v bolnišnico

(Ahčan, 2006).

Tujki v ranah

Tujke v ranah, kot so na primer les, steklo ali večji predmeti, reševalci ne odstranjujejo,

saj obstaja nevarnost dodatnih poškodb na živcih ali večjih krvavitev (Keggenhoff,

2006).

− Prva pomoč pri tujkih v ranah

Okrog tujka previdno položimo eno ali več sterilnih gaz, pazimo, da tujka ne

premikamo. Tujkov v ranah ne odstranjujemo, izjema so le površinsko ležeči manjši

tujki. Ranjeni del telesa imobiliziramo, rano naj dokončno oskrbi zdravnik (Ahčan,

2006).

Strelne rane

Veliko penetrantnih ran je povzročenih s pištolo. Pomembni podatki pri teh poškodbah

so tip orožja, velikost naboja in razdalja, s katere se je streljalo (Campbell, 2013).

Poznamo: prestrel (prisotna vstopna in izstopna rana), zastrel (najdemo le vstopno

rano) in prestrel (krogla oplazi površino telesa) (Ahčan, 2006).

− Prva pomoč pri strelnih ranah

Predmetov, ki so v sami rani, ne odstranjujemo, sterilno pokrijemo in zaustavimo

krvavitev. Čim prej omogočimo nujno medicinsko pomoč (Keggenhoff, 2006).

7

1.4 Krvavitve

Zunanje krvavitve so tiste, ko lahko vidimo kri iz odprte rane. Termin hemoragija

pomeni velika količina izgubljene krvi v kratkem času (Prasad, 2011).

Pri poškodbah gre za poškodbo žil in razlog za to je krvavitev. Poznamo tri tipe

krvavitve, in sicer na katere žile je vplivala poškodba, kapilare, vene in arterije.

Kapilarna krvavitev: počasi prehaja iz rane. Je najpogostejša vrsta krvavitve in se

najhitreje ustavi.

Venska krvavitev: teče mirno, ker je pod manjšim pritiskom in jo je lažje ustaviti kot

arterijsko krvavitev. Kri je temno rdeče barve.

Arterijska krvavitev: brizgne z vsakim srčnim utripom. Gre za najresnejši tip

krvavitve, saj lahko kar hitro izgubimo veliko količino krvi − kri je svetlo rdeče barve

(Thygerson, et al., 2011).

− Zaustavljanje (hemostaza) krvavitev:

Pri nudenju prve pomoči lahko uspešno ustavimo vsako krvavitev, z začasnimi načini,

kar je izrednega pomena pri hudih krvavitvah. Ločimo več vrst zaustavljanja

krvavitev: s pritiskom na krvavečo žilo, s pritisno oziroma kompresijsko obvezo, s

pritiskom na rano preko gaze, s prevezo uda (Esmarchovo prevezo), tamponado rane.

Poškodovanca, ki je izgubil več krvi, položimo na ravna tla ter mu vzdignemo vznožje.

Pri zelo hudih krvavitvah uporabimo avtotransfuzijski položaj, pri katerem je glava

poškodovanca spuščena nižje, obe roki pa sta vertikalno in tesno povezani od telesu

(Hall, et al., 2014).

1.5 Okužbe ran

S poškodbo koža izgubi svojo zaščitno funkcijo, s katero nas varuje pred okoljem.

Klicam in drugim povzročiteljem bolezni je omogočen vstop v telo, zato pri ranah

vedno obstaja nevarnost okužbe (Keggenhoff, 2006).

Največji strah je okužba s povzročiteljem mrtvičnega krča (tetanus), nevarnost za to

okužbo je lahko tudi prisoten pri manjši rani, še zlasti, če je prisotna vrtna ali gozdna

zemlja. Edini preventivni ukrep je cepljenje, zato je v Sloveniji cepljenje proti tetanusu

obvezno za vse državljane (Keggenhoff, 2006).

8

Rane se zdravijo z manj okužbami, če so prekrite z antibiotičnim mazilom ali kremo

le, če je rana odrgnina in v primeru, da žrtev nima znanih alergij (Markenson, et al.,

2010).

1.6 Prva pomoč pri ranah

Prvo pomoč opredelimo kot oceno stanja in izvedene posege prve pomoči, ki jih lahko

opravi navzoči (ali žrtev) z minimalno ali brez medicinske opreme. Ponudnik prve

pomoči je opredeljen kot nekdo, ki je prisoten na kraju dogodka in skladu s svojim

znanjem ponudi prvo pomoč poškodovani osebi. Nudenje prve pomoči ne sme odložiti

aktivacije sistema nujne medicinske pomoči ali druge zdravstvene pomoči, kadar je to

potrebno (Markenson, et al., 2010).

Če smo očividci prometne nesreče ali katere drugi nesreče je najpomembnejše, da

poskrbimo za varnost sebe in varnost udeležencev nesreče. Pri prometni nesreči kraj

ustrezno označimo z varnostnim trikotnim in ga primerno osvetlimo. Če smo udeleženi

v prometni nesreči, najprej se prepričamo, v kakšnem položaju je vozilo, in nato

razmislimo, ali stopimo iz vozila ali počakamo na pomoč.

Pravila za oskrbo ran: prepreči, da bi se rana onesnaževala naprej s klicami in drugimi

povzročitelji bolezni, ustaviti krvavitev, imobilizirati predel z rano in s tem lajša

bolečino (Keggenhoff, 2006).

Na trgu je ogromno preparatov za dobro oskrbo rane. Ti so: povidon-iodin,

chlorhexidine, hydrogen peroxide (Trott, 2012).

Pri nudenju prve pomoči pri ranah je pomembno, da imamo čiste, umite (razkužene)

roke ali uporabljamo rokavice, v rano ne dihamo, ne uporabljamo nobenih mazil,

praškov in neznanih pripravkov iz »domače lekarne« (O`Connor & Blahd, 2015).

Rane in odrgnine je treba temeljito sprati z veliko količino tekoče vode sobne

temperature z ali brez mila, dokler v rani ni nobene tuje snovi (Markenson, et al.,

2010).

Pri prvi pomoči je pomembno, da se zavedamo, da se bo gaza prilepila in zasušila na

rano, zato jo pred prevezo namočimo s fiziološko raztopino ali s hladnimi prekuhanimi

kamilicami ali pa že v okviru prve pomoči uporabimo sodobne obloge za rane, ki so

na voljo v lekarnah ali trgovinah s sanitetnim materialom (Ahčan, et al., 2008).

9

Celjenje rane je odziv telesa na poškodbo tkiva, poznamo primarno in sekundarno

celjenje rane (Sarabahi & Tiwari, 2011). Celjenje rane poteka v štirih fazah.

Hemostaza je prva in se začne takoj po nesreči, venska kri zapolni prostor med stenama

rane in tvori se krvni strdek. Sledi vnetno obdobje, kjer telo poskrbi z obrambnimi

celicami; s tem se rana ne okuži. Pri čistih ranah vnetna faza traja 37 dni, če pa je rana

okužena, se to obdobje podaljša. Tretje obdobje je maturacija (»zrela« rana), kjer se

tvori in razgradi kolagen, nastane manjše število fibroblastov, tukaj nastane največ

granulacijskega (vezivnega) tkiva, ter nastane na koncu brazgotina. Zadnje obdobje

celjenja ran je proliferativno obdobje (obdobje rasti), kjer raste granulacijsko tkivo,

nastane epitelizacija (rast krovnega tkiva) ter zapira se rana. Epitalizacija rane je

hitrejša v vlažnem okolju, pri šivanih ranah epitelizacija nastane lahko že drugi dan

(Hess, 2012).

1.7 Imobilizacija

S pomočjo obvezilnih materialov učvrstimo poškodovane dele telesa ob trup, zdrav ud

ali na opornice v najugodnejšem položaju. Omogočimo tudi dvigovanje in nošenje

poškodovanega uda (Keggenhoff, 2006).

Ranjeni del telesa ali ud mora mirovati. Imobilizacija ublaži bolečine, preprečuje

povečanje ali novo nastalo krvavitev in širjenje morebitne okužbe (Ahčan, et al.,

2008).

10

2 Namen in cilji zaključnega dela

Namen diplomskega dela je preveriti usposobljenost glede oskrbe ran v prvi pomoči

pri laični populaciji.

Cilji empirične raziskave so:

opisati vrste ran,

predstaviti nudenje prve pomoči pri posamezni vrsti rane,

ugotoviti, kakšno je znanje laične populacije o oskrbi ran v prvi pomoči,

ugotoviti, ali bi se anketiranci udeležili predavanja o pravilni oskrbi ran v prvi

pomoči.

11

3 Raziskovalna vprašanja

RV1: Kakšno je znanje laične populacije o oskrbi ran v prvi pomoči?

RV2: V kakšni meri bi se bili anketirani pripravljeni udeležiti izobraževanja o oskrbi

ran v prvi pomoči?

12

4 Raziskovalna metodologija

V teoretičnem delu diplomskega dela je uporabljena deskriptivna (opisna) metoda

dela, v empiričnem delu pa še kvantitativna metoda raziskovanja.

4.1 Raziskovalne metode

Za izdelavo teoretičnega dela diplomske naloge smo uporabili opisno (deskriptivno)

metodo analize podatkov, pridobljenih iz tujih in slovenskih strokovnih virov. Vire in

literaturo smo iskali s pomočjo podatkovnih zbirk, kot so: Google schoolar, PubMed,

COBISS. Ključne besede, ki smo jih uporabili za iskanje virov, so: rane (wound),

oskrba ran (wound care), prva pomoč (first aid), laik (layperson).

V diplomskem delu je uporabljena kvantitativna metoda raziskovalnega dela, za

katerega smo izdelali anketni vprašalnik. Namen anketnega vprašalnika je ugotoviti,

znanje laične populacije o ranah, kako se srečujejo z njimi v domačem okolju, potek

oskrbe rane in kdaj obiščejo zdravnika po poškodbi tkiva. Cilj raziskave je ugotoviti,

ali je znanje laične populacije o oskrbi ran zadostno. V anketnem vprašalniku je 18

vprašanj zaprtega, odprtega in kombiniranega tipa. Anketni vprašalnik je v prilogi.

4.2 Raziskovalno okolje

Anketo smo izvajali med naključno izbranimi v podravski regiji.

4.3 Raziskovalni vzorec

V raziskavi so sodelovali naključno izbrani prebivalci podravske regije, stari med 18

in 70 let. Raziskava je zajemala 50 anketirancev.

4.4 Etični vidik

Vsi sodelujoči v raziskavi so bili pred začetkom reševanja seznanjeni z namenom in

cilji raziskave. Anketa je anonimna in prostovoljna. Podatki, ki smo jih dobili z

vprašalnikom, bodo uporabljeni zgolj za izdelavo diplomskega dela in so zaupni. Ob

anketiranju smo upoštevali načela Oviedske deklaracije.

13

4.5 Predpostavke in omejitve raziskave

Predpostavljamo, da bodo vsi anketiranci na vsa vprašanja odgovorili iskreno.

Raziskava bo omejena na podravsko regijo in anketirance, stare med 18 in 70 let,

omejitev vzorca pa je 50 anketirancev, tako da raziskave ne moremo posploševati. V

anketirano populacijo ne bomo vključili zdravstvenih delavcev.

14

5 Rezultati

Rezultate ankete smo predstavili v naslednjih grafih.

Graf 1: Spol

V raziskavi je sodelovalo 50 (100 %) anketirancev, od tega 33 (60 %) moških in 22

(40 %) žensk (Graf 1).

Graf 2: Starost

Anketirance smo razdelili v 3 starostne skupine. Največ oseb je bilo starih med 18 in

30 let, in sicer 60 % (30), sledijo jim stari med 31 in 50 let 12 % (6), 28 % (14) jih je

bilo starih med 51 in 70 let (Graf 2).

60%

40%

moški ženske

60%12%

28%

18-30 31-50 51-70

15

Graf 3: Stopnja izobrazbe

50 % (25) anketirancev je imelo poklicno oziroma srednješolsko izobrazbo, višjo ali

visoko je imelo 42 % (21), univerzitetno izobrazbo 4 % (1), osnovnošolsko in

magisterij ali doktorat pa 2 % (1) (Graf 3).

Graf 4: Nudenje prve pomoči osebi z rano

Na vprašanje, ali so že vsi nudili prvo pomoč poškodovani osebi z rano, so vsi (100 %

oz. 50) anketirani odgovorili z DA (Graf 4).

4%

50%42%

2% 2%

osnovnošolska izobrazba poklicna ali srednješolska izobrazba

višja, visoka izobrazba univerzitetna izobrazba

magisterij, doktorat

100%

0%

DA NE

16

Graf 5: Opredelitev poškodovanca

V Grafu 5 vidimo, da so vsi anketirani (100 % oz. 50) odgovorili tako, da so prvo

pomoč nudili sebi in nekomu drugemu.

Graf 6: Kakšne vrste ran poznate?

Iz odgovorov je mogoče razbrati, da anketiranci večinoma poznajo vse vrste ran, razen

dveh, ki sta odgovorila, da ne poznata amputacij (Graf 6).

100%

poškodovan sem bil jaz poškodovan je bil kdo drug oboje

47

47,5

48

48,5

49

49,5

50

50 50 50 50 50 50

48

50

17

Graf 7: V katerih primerih bi poiskali zdravniško pomoč?

Zdravniško pomoč bi večina 98 % (49) anketirancev poiskala pri amputaciji, kar je

pravilno ravnanje. Prav tako bi 98 % (49) anketirancev poiskalo pomoč pri vbodu z

žebljem; tudi ti bi ravnali pravilno. 96 % (48) anketirancev bi poiskalo pomoč pri

arterijski krvavitvi, kar je seveda potrebno. Zdravniške pomoči pri odrgnini ne bi

poiskalo 94 % (47) ljudi. Takšna odločitev je pravilna pod pogojem, da rana ni

prevelika in za njeno oskrbo ni potrebna strokovna pomoč (Graf 7).

Graf 8: Ali ločite med kapilarno, vensko in arterijsko krvavitvijo?

Večina (64 % oz. 32) anketiranih meni, da poznajo razliko med krvavitvami, 16 % (8)

razlike ne pozna, 20 % (10) pa se je opredelilo za odgovor »ne vem« (Graf 8).

3

48

35

4749

32

18

4947

2

15

31

18

32

1

0

10

20

30

40

50

60

odrgnina prisotnaarterijskakrvavitev

prisotnavenska

krvavitev

raztrganine vbod zžebljem

ugriznina opeklinskarana

amputacija

da ne

64%

16%

20%

da ne nevem

18

Graf 9: Oskrba opeklinske rane

Pri tem vprašanju je bilo možnih več odgovorov. 76 % (38) anketiranih bi opeklinsko

rano hladilo pod tekočo vodo 15 min, kar pomeni, da bi ravnali pravilno, 58 % (29)

anketiranih bi rano namazalo s hladilnim gelom ali mazilom; ta odgovor je pogojno

pravilen. 62 % (31) bi jih rano hladilo z ledom ali s hladnimi vložki, kar je nepravilen

odgovor, 84 % (42) bi jih rano hladilo, dokler bolečina ne preneha, kar je pravilen

odgovor, in le 14 % (7) bi jih predrlo mehurje, ki so nastali, kar je popolnoma

nepravilno (Graf 9).

Graf 10: Sterilna oskrba ran

Večina (76 % oz. 36 vprašanih) meni, da bi vse rane morale biti oskrbljene sterilno.

16 % (8) se jih s tem ne strinja, 8 % (4) anketirancev pa odgovora ne pozna (Graf 10).

38

2931

42

7

0

5

10

15

20

25

30

35

40

45

rano hladimopod tekočo vodo

15 min

rano namažemos hladilno kremo

rano hladimo sledom in

hladnimi vložki

rano hladimodokler bolečina

ne preneha

mehurje , ki sonastali predremo

76%

16%

8%

da ne nevem

19

Graf 11: Ustrezen komplet prve pomoči

60 % (33) vprašanih ima doma ustrezen komplet prve pomoči, 40 % (22) pa ga v

domačem okolju nima (Graf 11).

Graf 12: Odstranitev tujkov iz rane

Kar 90 % (45) ljudi večjih tujkov ne bi odstranilo iz rane, 8 % (4) bi jih odstranilo, 2

% (1) anketirancev pa ni povedalo, kaj bi storili (Graf 12).

60%

40%

da ne

2%

90%

8%

da ne nevem

20

Graf 13: Udeležba predavanja o oskrbi ran v prvi pomoči

Velika večina vprašanih, kar 90 % (45), bi se predavanja udeležilo, 10 % (9) pa ne

(Graf 13).

Graf 14: Čas, v katerem mora biti oskrbljena rana, da ne pride do zapletov

Čas, v katerem mora biti rana oskrbljena, da ne pride do zapletov, je po mnenju 30 %

(15) anketirancev pol ure od nezgode, odgovor 1 uro je izbralo 20 % (10) ljudi, prav

tako 20 % (10) ljudi meni, da do zapletov ne bi prišlo po 5 urah. 30 % (15) anketiranih

meni, da je pravilen čas oskrbe ran v roku enega dne. Za odgovor 42 ur od nezgode se

ni odločil nihče. Pravilen odgovor je v 6 urah (Graf 14).

90%

10%

da ne

21

Graf 15: Načini zaustavljanja krvavitve

Pri tem vprašanju je bilo možnih več odgovorov. 90 % (45) ljudi je pri vprašanju o

načinih zaustavljanja krvavitev odgovorilo, da bi zaustavili krvavitev z neposrednim

pritiskom na rano preko gaze. Drugi najbolj pogostejši odgovor, ki ga je obkrožilo 82

% (41) ljudi, je, da bi zaustavili krvavitev s pritisno oz. kompresijsko obvezo. Med

najmanj pogostimi odgovori, za katerega se je odločilo 44 % (22) oseb, je, da bi

zaustavili krvavitev z dvigom uda v višji položaj. Med pravilne odgovore sodijo vsi

možni, vendar dvig uda v višji položaj sodi med dodatno pomoč (Graf 15).

38

41

45

32

22

0 10 20 30 40 50

z direktnim pritiskom na krvavečo žilo

s pritisno oz. kompresijsko obvezo

z direktnim pritiskom na rano preko gaze

s prevezo uda(esmarchovo prevezo)

z dvigom uda v viši položaj

22

Graf 16: Ravnanje po ugrizu neznane ali gozdne živali v tem primeru je rana

majhna?

Vsi (100 % oz. 50 vprašanih) so odgovorili, da bi poiskali zdravniško pomoč, 24 %

(12) od teh bi tudi po ugrizu rano spralo z milnico pod tekočo vodo in jo sterilno

oskrbelo (Graf 16).

50

0 0

12

0

10

20

30

40

50

60

poiskal bi zdravniškopomoč

ugrizu, ne bi posvečalvelike pozornosti

če bi iz rane iztisnildovolj krvi ne bi

poiskal zdravniškepomoči

po ugrizu, bi ranospral s milnico podtekočo vodo in josterilno oskrbel

23

6 Interpretacija in razprava

Raziskava je potekala na začetku januarja 2018 s pomočjo anketnega vprašalnika, in

sicer v Podravski regiji. V raziskavi je sodelovalo 50 anketirancev, od katerih jih je

bilo 33 moškega in 22 ženskega spola. Največ anektiranih je bilo starih med 18 in 30

let, najmanj pa med 51 in 70 let. Največ anektiranih je imelo poklicno ali srednješolsko

izobrazbo, sledili so tisti z višjo ali visoko izobrazbo, najmanj pa je bilo tistih z

osnovnošolsko izobrazbo ali z magisterijem ali doktoratom.

Vsi sodelujoči v anketi so nudili prvo pomoč pri oskrbi rane, prav tako tudi vsi so bili

v vlogi poškodovanca kot tudi tistega, ki so pomoč nudili drugim.

Poznamo več vrst ran: praske in odrgnine, vbodnine, opekline, ureznine in vsekanine,

razpočne rane, raztrganine, zmečkanine, ugriznine, strelne rane, amputacije, tujki v

ranah (Ahčan, 2006). Vsi anektirani so poznali omenjene rane, le dva anektirana nista

poznala amputacijske rane oz. poškodbe.

Rezultati naše ankete so pokazali, da bi zdravniško pomoč pri odrgninah poiskali 3

anketiranci, 47 anketirancev pa je ne bi. Največ anketirancev (48) bi pomoč poiskalo

pri vbodu z žebljem in pri amputaciji, samo en anketiranec pa je ne bi. Pomembno pri

amputaciji je hitro in pravilno ukrepanje, saj lahko poškodovanec izkrvavi (Ahčan,

2006). Pri vbodu z žebljem, če je ta še v rani, le-tega nikoli ne odstranjujemo ali

premikamo, saj lahko ta povzroči nadaljnje krvavitve ali poveča poškodbo. Pomembno

je cepljenje proti tetanusu (Thygerson, et al., 2011). Večina anketirancev bi pravilno

ukrepala in bi pri teh poškodbah poiskala takojšno zdravniško pomoč. Zdravniško

pomoč pri arterijski krvavitvi bi poiskalo 48 anketirancev, 2 anketiranca pa zdravniške

pomoči ne bi poiskala in bi napačno ukrepala. Pri raztrganini bi 47 anketirancev

poiskalo zdravniško pomoč, 3 anketiranci pa je ne bi. 35 anketirancev bi zdravniško

pomoč poiskalo pri venski krvavitvi, 15 anketirancev pa jih bi samih ukrepalo.

Ugriznine, največkrat pasje, vedno pomenijo veliko nevarnost okužbe, saj po ugrizu

pridejo povzročitelji bolezni iz gobca živali v rano (Keggenhoff, 2006). Tukaj bi

pomoč poiskalo 32 anketirancev, 18 pa je ne bi. Potrebna je sledljivost o cepljenju

proti steklini pri živali. Ne vemo namreč, če je žival cepljena ter ali sta potrebna

zdravniška pomoč poškodovancu in cepljenje proti steklini. Zanimalo nas je tudi,

24

koliko ljudi bi poiskalo pomoč pri opeklinski rani. 18 anketirancev bi poiskalo

zdravniško pomoč, 32 jih ne bi. Verjetno so se odločili glede na obseg rane iz prejšnjih

izkušenj. Če bi bila opeklinska rana druge ali tretje stopnje, je zdravniška pomoč

obvezna oziroma zelo priporočljiva.

Zunanje krvavitve so tiste, ko kri lahko vidimo iz odprte rane (Prasad, 2011). Na

vprašanje, ki smo si ga zadali, in sicer ali ločijo razliko med kapilarno, vensko in

arterijsko krvavitvijo, jih je 64 % anketirancev odgovorilo pritrdilno. 16 %

anketirancev je obkrožilo odgovor, da ne poznajo razlik med krvavitvami, 20 %

anketirancev pa tega ne vedo. Pri kapilarni krvavitvi kri počasi prehaja iz rane, je

najpogostejša vrsta krvavitve in se najhitreje ustavi. Pri venski krvavitvi kri (temno

rdeče barve) teče mirno, ker je pod manjšim pritiskom in jo je lažje ustaviti kot

arterijsko krvavitev. Pri arterijski krvavitvi kri (svetlo rdeče barve) brizgne z vsakim

srčnim utripom. To je najbolj resen tip krvavitve, saj lahko hitro izgubimo veliko

količino krvi (Thygerson, et al., 2011).

V anketi nas je zanimalo tudi, kako bi ljudje oskrbeli opeklinsko rano in možnih je

bilo več odgovorov. Pomembno je poznavanje oskrbe opeklinske rane, saj se dosti

manjših opeklin, ki ne potrebujejo zdravniške oskrbe, zgodi prav doma (kuhanje). 38

anketiranih bi opeklinsko rano hladilo pod tekočo vodo 15 min, 29 anketiranih bi

namazali hladilni gel ali mazilo, 31 bi rano hladilo z ledom ali hladnimi vložki, 42 bi

rano hladilo, dokler bolečina ne preneha, in le 7 bi jih predrlo mehurje, ki so nastali.

Na to vprašanje je pravilno odgovorilo 38 anketirancev, saj bi rano hladili pod tekočo

vodo, in 42 anketirancev, ki bi rano hladilo, dokler bolečina ne bi prenehala. Pri lažjih

opeklinah ohladimo opeklinsko rano s tekočo čisto hladno vodo, s tem zmanjšamo

bolečino in preprečujemo nadaljnjo poškodbo tkiv. Hladimo do odprave bolečin, takoj

ko je to mogoče. Običajno hladimo opeklino 30 minut oziroma vsaj 5 do 10 minut. Če

so opekline obsežnejše, hladimo 5 minut, saj ne smemo poškodovanca podhladiti.

Opeklinske rane nikoli ne mažemo z mazili in nikoli nanjo ne damo ledu. Nikoli ne

prediramo mehurjev, ki so nastali pri opeklini (Dolan & Holt, 2013). Pri večjih

opeklinah ali kjer je več poškodovanih oziroma pri poškodbah v zaprtih prostorih takoj

pokličemo pomoč na številko 112 (Ahčan, 2006).

25

Na naslednje vprašanje v anketi je 76 % anketirancev odgovorilo pravilno, saj bi

sterilno oskrbeli rano. 16 % anketirancev rane ne bi sterilno oskrbelo, 8 % pa jih ne

ve, če bi rano sterilno oskrbelo. Rano moremo vedno oskrbeti sterilno, saj preprečimo,

da bi se rana onesnaževala naprej s klicami in drugimi povzročitelji bolezni; tako

poskrbimo, da ne pride do vnetja rane (Keggenhoff, 2006).

Z naslednjim vprašanjem v anketi smo ugotovili, da ima 60 % vprašanih doma ustrezen

komplet prve pomoči, 40 % pa ga nima. Odgovori so nas presenetili, saj smo menili,

da imajo vsi anketiranci doma ustrezen komplet prve pomoči.

Rezultati naše ankete so pokazali, da je 90 % anketirancev odgovorilo pravilno, da

večjih tujkov ne bi odstranilo. 8 % bi jih odstranilo, 2 % anketirancev pa se nista

opredelila, kaj bi storila. Tujkov v ranah ne odstranjujemo, izjema so le površinsko

ležeči manjši tujki. Ranjeni del telesa imobiliziramo, rano naj dokončno oskrbi

zdravnik (Ahčan, 2006).

Predavanja o oskrbi ran v prvi pomoči bi se udeležilo 90 % anketirancev, 10 % pa ne.

Odgovori so nas presenetili. Posledično domnevamo, da večina ljudi ni dovolj

ozaveščena oziroma poučena o oskrbi ran o prvi pomoči.

Na vprašanje, v kolikšnem času mora biti rana oskrbljena, da ne pride do zapletov, je

pravilno odgovorilo 10 anketirancev, in sicer v 6 urah. Kot pravi Ahčan (2006) morajo

biti zdravniško oskrbo pri hudih ranah, da ne pride do nadaljnjih zapletov pri celjenju

rane. Ustrezen čas za oskrbo ran pozna 20 % vprašanih.

Na krvavečo rano položimo sterilno gazo, čisto kuhinjsko krpo ali brisačo in

neposredno pritiskamo s prsti ali celo dlanjo vsaj 5 min. Če oseba krvavi iz okončine,

lahko to dvignemo v višji položaj od srca (Thygerson, et al., 2011). Na to temo smo

anketirancem zastavili vprašanje, katere načine zaustavljanja krvavitev poznajo

(možnih je bilo več odgovorov). V anketi so vsi odgovori pravilno, vendar vidimo, da

večina še ne pozna vseh postopkov zaustavljanja krvavitve. 45 ljudi je pri vprašanju o

načinih zaustavljanja krvavitev odgovorilo, da bi krvavitev zaustavili z neposrednim

pritiskom na rano preko gaze. Drugi najpogostejši odgovor (obkrožilo 41 ljudi) je, da

bi zaustavili krvavitev s pritisno oz. kompresijsko obvezo. Med najmanj pogostimi

odgovori, za katerega se je odločilo 22 oseb, je, da bi zaustavili krvavitev z dvigom

26

uda v višji položaj; ta manever spada med dodatne načine zaustavljanja krvavitve, zato

je potreben še kakšen drug postopek.

Na koncu ankete nas je zanimalo, kako bi ljudje ravnali po ugrizu neznane ali gozdne

živali, da je rana majhna. Vseh 50 anketirancev je odgovorilo, da bi poiskali

zdravniško pomoč, 12 anketirancev bi tudi po ugrizu rano spralo z milnico pod tekočo

vodo in jo sterilno oskrbelo. Vseh 50 anketirancev je odgovorilo pravilno, saj mora,

kot pravi Ahčan (2006), bolnika pregledati zdravnik v urgentni ambulanti za poškodbe

in antirabični ambulanti. Potrebna je sledljivost cepljenja domače živali proti steklini.

RV1: Kakšno je znanje laične populacije o oskrbi ran v prvi pomoči?

Odgovor na to vprašanje smo dobili od 4. vprašanja naprej. Naše mnenje je, da imajo

laiki dobro znanje o oskrbi ran v prvi pomoči in da bi znali ukrepati in pomagati

drugim. Pred raziskavo smo napačno menili, da je njihovo znanje slabše. Glede na

podane odgovore kljub temu menimo, da bi ljudje potrebovali več izobraževanj o

nudenju prve pomoči.

RV2: V kakšni meri bi se bili anketirani pripravljeni udeležiti izobraževanja o

oskrbi ran v prvi pomoči?

Glede na zastavljeno vprašanje v anketi bi se jih 90 % udeležilo izobraževanja o oskrbi

ran, le 10 % se predavanja ne bi udeležilo. To nas preseneča, saj je iz odgovorov

razbrati, da si želijo novih informacij o oskrbi ran ali vsaj osvežiti svoje znanje.

27

7 Sklep

Prve pomoči se lahko nauči vsak od nas. Z njo se seznanimo že v vrtcih in šolah,

kasneje pa pri vozniškem izpitu, na usposabljanjih zaposlenih in individualnih tečajih.

Oskrba ran že leta ostaja nespremenjena. Na prvem mestu mora biti zagotovljena

varnost tako poškodovanega kot tistega, ki pomoč nudi. Od vrste poškodbe pa je

odvisno, kakšen bo pristop. Z raziskavo smo ugotovili, da znanje laične populacije o

oskrbi ran dobro, saj so na večino vprašanj odgovorili korektno. Menimo, da bi lahko

organizirali dodatna izobraževanja o oskrbi ran v prvi pomoči.

Poudariti smo želeli pomen pravilnega postopka oskrbe ran od zaustavljanja krvavitve

do sterilne obveze, obiska zdravniške pomoči ter skrbi za preprečevanje okužbe.

28

Literatura

Ahčan, U. ed., 2006. Prva pomoč: priročnik s praktičnimi primeri. Ljubljana: Rdeči

križ Slovenije.

Ahčan, U., Slabe, D. & Šutanovac, R., eds., 2008. Prva pomoč: priročnik za

bolničarje. Ljubljana: Rdeči križ Slovenije.

Campbell, J., 2013. International trauma life support for emergency care providers.

7th ed. Harlow: Pearson Education Limited.

Dolan, B. & Holt, L. eds, 2013. Accident & emergency: theory and practice. 3rd ed.

Edinburgh: Elsevier Health Sciences.

Fiala Novak, P,. 2016. Kako oskrbeti rano. [Online] Pomurske lekarne. Available at:

http://www.pomurske-lekarne.si/tocka-zdravja/kako-oskrbeti-rano [Accessed 10. 1.

2018].

Hall, A., Stockert, P., Griffin Perry, A. & Potter, P., 2014. Essentials for nursing

practice. 8th ed. St. Louise: Elsevier Health Sciences.

Hess, C. T., 2012. Clinical guide to skin and wound care. 7th ed. Philadelphia:

Lippincott Williams & Wilkins.

Jeschke, M., Williams, F., Gauglitz, G. & Herndon, D. eds., 2012. Handbook of burns.

Philadelphia: Elsevier Saunders.

Keggenhoff, F., 2006. Prva pomoč-pomagam prvi. Ljubljana. Prešernova družba.

Markenson, D. et al., 2010. Part 17: first aid: 2010 American Heart Associationand

American Red Cross guidelines for first aid. Circulation, 122(Suppl. 3), pp. S934–

S946.

McLaughlin, E. S. & Paterson, A. O. eds., 2012. Burns: prevention, causes and

treatment. New York: Nova Science.

O`Connor, M. & Blahd, W., 2015. How to clean a skin wound. [Online] WebMD.

Available at: https://www.webmd.com/first-aid/how-to-clean-a-skin-wound

[Accessed 14. 11. 2017].

Prasad, K., 2011. First aid for nurses. London: Jaypee Brothers Medical.

29

Saletinger, R., 2012. Anatomija, fiziologija z osnovami patologije: višješolski učbenik.

Maribor: Doba Epis.

Sarabahi, S. & Tiwari, V. K. eds., 2011. Principles and practice of wound care.

London: Jaypee Brothers Medical.

Shiland, B. J., 2014. Medical terminology & anatomy for ICD-10 coding. 2nd ed. St.

Louis: Elsevier Moesby.

Subbarao, I., Lyznicki, J. & James, J. J. eds., 2009. Handbook of first aid and

emergency care. New York: Random House.

Thygerson, S. M. et al., 2011. First aid, CPR, and AED essentials. 6th ed. Burlington:

Jones & Bartlett.

Trott, A. T., 2012. Wounds and lacerations. 4th ed. Philadelphia: Elsevier Saunders.

Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ). Uradni list RS,

št. 72/06 - uradno prečiščeno besedilo, 114/06 – ZUTPG, 91/07, 76/08, 62/10 –

ZUPJS, 87/11, 40/12 – ZUJF, 21/13 – ZUTD-A, 91/13, 99/13 – ZUPJS-C, 99/13 –

ZSVarPre-C, 111/13 – ZMEPIZ-1, 95/14 – ZUJF-C, 47/15 – ZZSDT in 61/17 – ZUPŠ.

1

Priloge

Anketni vprašalnik

Spoštovani, sem Boris Tomanič, študent Fakultete za zdravstvene vede v Mariboru.

Pripravljam diplomsko nalogo z naslovom »Laična oskrba ran v prvi pomoči«. Namen

anketnega vprašalnika je ugotoviti znanje laične populacije o ranah, kako se srečujejo

z njimi v domačem okolju, potek oskrbe rane in ali obiščejo zdravnika po poškodbi

tkiva. Sodelovanje v anketi je anonimno in prostovoljno, pridobljeni podatki bodo

uporabljeni izključno za izdelavo diplomskega dela.

Vljudno Vas prosim, da si vzamete čas in si vprašanja pozorno preberete ter obkrožite

ustrezen odgovor, ali odgovor dopišete pod drugo.

Za sodelovanje se Vam že vnaprej zahvaljujem!

1. Spol

M Ž

2. Starost

_________ (prosim, vpišite vašo starost!)

3. Stopnja izobrazbe:

a. osnovnošolska izobrazba

b. poklicna ali srednješolska izobrazba

c. višja, visoka izobrazba

d. univerzitetna izobrazba

e. magisterij, doktorat

2

4. Ali ste se že nudili prvo pomoč poškodovani osebi z rano?

a) DA

b) NE

5. Če ste na zgornje vprašanje odgovorili z DA, opredelite poškodovanca ?

a) poškodovan sem bil jaz (samopomoč)

b) poškodovan je bil nekdo drug

c) oboje

6. Kakšne vrste ran poznate? (možnih več odgovorov)

a. Praske in odrgnine

b. Vreznine

c. Vsekanine

d. Strelne rane

e. Vbodnine

f. Raztrganine

g. Amputacije

h. Ugriznine

i. Drugo:_______

7. V katerih primerih je smiselno poiskati dodatno pomoč pri zdravniku?

(možnih je več odgovorov)

a. odrgnina

b. arterijska krvavitev

c. venska krvavitev

3

d. raztrganina

e. vbod z žebljem

f. ugriznina

g. opeklinska rana

h. amputacija

i. drugo:_____

8. Ali ločite razliko med arterijsko, vensko in kapilarno krvavitvijo?

a) DA

b) NE

c) NEVEM

9. Kako oskrbimo opeklinsko rano? (možnih več pravilnih odgovorov)

a) Rano hladimo pod tekočo vodo 15min

b) Rano namažemo s hladilno kremo

c) Rano hladimo z ledom in hladnimi vložki

d) Rano hladimo dokler bolečina ne preneha

e) Mehurje, ki so nastali predremo

f) drugo:__________

10. Ali menite, da morajo biti vse rane oskrbljene sterilno?

a. DA

b. NE

c. NE VEM

4

11. V kolikšnem času po vašem mnenju, bi morala biti oskrbljena rana, da

ne pride do zapletov pri celjenju rane?

a) 30 min

b) 1 uro

c) 5 ur

d) 24 ur

e) 42 ur

f) Drugo:______

12. Ali bi po vašem mnenju zmanjšali možnost okužb ran, če bi ustrezno

ravnali pri sami oskrbi rane?

a. DA

b. NE

c. NE VEM

13. Ali menite, da bi komplet prve pomoči morali imeti tudi v domačem

okolju?

a. DA

b. NE

c. NI POTREBNO

14. Ali imate doma ustrezen komplet prve pomoči?

a) DA

b) NE

5

15. Kakšne načine zaustavljanja krvavitve poznamo? (možnih več

odgovorov)?

a. Z direktnim pritiskom na krvavečo žilo

b. S pritisno oz. kompresijsko obvezo

c. Z direktnim pritiskom na rano preko gaze

d. S prevezo uda (Esmarchova preveza)

e. Z dvigom uda v višji položaj

16. Kako, bi ravnali v primeru, da vas ugrizne neznana ali gozdna

žival?(Rana je majhna)

a. Poiskal bi zdravniško pomoč

b. Ugrizu, ne bi posvečal/a velike pozornosti

c. Če bi iz rane uspel iztisniti dovolj krvi, ne bi poiskal zdravniške pomoči

d. Po ugrizu, bi rano spral s milnico pod tekočo vodo in jo sterilno oskrbel

e. Drugo:____________________________________

17. Ali iz ran v prvi pomoči odstranjujemo tujke, ki so povzročili (npr. nož,

kos lesa itd.)?

a. DA

b. NE

c. NEVEM

18. Ali bi se udeležili predavanja o pravilni oskrbi ran v okviru prve

pomoči?

a. DA

b. NE

Hvala za sodelovanje!