Letnik XIII/6

Informativno vojaškostrokovno glasilo Ministrstva za obrambo RS

SLOVENSKA

VOJSKA

Intervju zveleposlanikom Šinkovcem

V 18. bataljonu pripravljeni za NRF

Izkušnje 1. brigade pri celostni skrbi za pripadnike

22 S LOV E N S K A VO J S K A S LOV E N S K A VO J S K A S LOV E N S K A VO J S K A 3

Sp

rem

lja

mo

Sp

rem

lja

mo

Obrambni ministri o bojnih skupinah EUMinister za obrambo Karl Erjavec se je v petek, 18. marca, v Luksemburgu udeležil neformalnega srečanja obrambnih mini-strov držav članic EU. Ministri so pozornost namenili operaciji EU Althea v Bosni in Hercegovini, govorili pa so tudi o vzpostavitvi bojnih skupin EU, za katere so se članice EU odločile v okviru razvoja svojih vojaških zmogljivosti.

Združenih narodov. V okviru srečanja so obrambni ministri razpravljali tudi o boju proti mednarodnemu terorizmu, informacijski politiki znotraj evropske varnostne in obrambne politike, naravni nesreči v jugovzhodni Aziji in vedno večjem vključevanju EU v krizno upravljanje v Afriki. MP/EU

Namen srečanja je bila izmenjava mnenj in informacij o mirovni operaciji EU Althea v Bosni in Hercegovini. Minister Erjavec je napovedal, da bo Slovenija v vojaško operacijo EU Althea še v prvi polovici leta poslala deset izvidniških skupin, ki bodo zadolžene za stike z lokalnim prebivalstvom. Obrambni mi-nistri EU so razpravljali tudi o razvoju vojaških zmogljivosti EU s poudarkom na oblikovanju bojnih skupin EU, v katere je napovedala svoj prispevek tudi Slovenija. S 13 načrtovanimi bojnimi skupinami, v vsaki naj bi bilo približno 1500 pripadnikov, bo EU do leta 2007 sposobna izvajati operacije hitrega odzivanja ob krizah po svetu, najpozneje v petih do desetih dneh po zahtevi

Na normativnem področju so bili v prejšnjem mandatu pripravljeni in sprejeti ustrezni strateški dokumenti ter zakoni, na primer Zakon o obrambi, ki je omogočil uvedbo poklicne vojske, in Zakon o vojaški dolžnosti. »Menim, da je bilo delo v prejšnjem mandatu pri pripravi in sprejemanju strateških dokumentov za izvedbo reforme v SV dobro opravljeno. Nekoliko manj dobro je stanje pri pripravah in spre-jemanju podzakonskih predpisov, kar pa ni pomembneje vplivalo na potek reform v SV.« Reforma SV po oceni ministra poteka uspešno, pri čemer se je vojna sestava zmanjšala na 18.000 pripadnikov. »Kadrovsko po-polnjevanje novih formacij je potekalo skladno s kadrovskim načrtom, manj uspešno je bilo popolnjevanje s po-godbenimi rezervisti.« MO je januarja 2003 začelo izvajati projekt PROVOJ, ki je po ministrovem mnenju slabo potekal, predvsem pri podprojektih, kot so vojaška služba, zadrževanje in odhod iz službe, prilagoditev za-konodaje in razvoj infrastrukture. Minister Erjavec je sprejel odločitev, da MO nadaljuje projekt in pregleda stanje po posameznih podprojektih. »Novi vodja projekta PROVOJ bo načelnik GŠSV, ki bo neposredno odgovoren za stanje pri posameznih podprojektih.« Na področju civilne obrambe je bil zgrajen in

Minister Erjavec predstavil stanje na MOV sredo, 23. marca, je na MO potekala tiskovna konferenca, na kateri je minister za obrambo Karl Erjavec predstavil oceno stanja na Ministrstvu za obrambo. »Ugotovimo lahko, da je MO v prete-klem mandatu pripomoglo k doseganju pomembnih ciljev, kot sta bila predvsem članstvo Slovenije v zvezi Nato in prehod z naborni-škega sistema na poklicno vojsko,« je dejal minister Erjavec.

opremljen NCKU, niso pa bila sprejeta ustrezna izhodišča za oblikovanje ce-lovitega sistema kriznega upravljanja. Na področju zaščite in reševanja po mnenju ministra Erjavca ni posebnih težav, več pozornosti bodo namenili preventivni dejavnosti. »Zakon o ga-silstvu nameravamo v kratkem dati v obravnavo vladi.« Pri gospodarjenju z nepremičninami je stanje slabo. Veliko težav predstavljajo neurejene evidence nepremičnin in slabo med-sebojno sodelovanje strokovnih služb znotraj MO. »Neurejeno je tudi zemljiškoknjižno stanje, posledica tega pa je oteženo gospodarjenje z nepremičninami,« je pojasnil minister in dodal, da je že sprejel načrt ukrepov za odpravo ugotovljenih nepravilnosti. Na kadrovskem področju je še veliko neskladij, predvsem glede strukture zaposlenih v SV, čeprav je bilo v pre-teklih dveh letih veliko storjenega za izboljšanje strukture. Minister Erjavec je pojasnil, da je z današnjim dnem v obrambnem sistemu nerazporejenih

67 ljudi. To so zaposleni, ki zaradi negativne ocene varnostnega tveganja ne opravljajo dela skladno z veljavno sistemizacijo in formacijo v SV. »V 95 od-stotkih je varnostni zadržek dvojno državljanstvo,« je dodal minister Erjavec in pojasnil, da je OVS zadolžil za ponovno varnostno preverjanje. MP/SR


Vse

bin

aV

seb

ina

Naslednja številka revije Slovenska vojska izide 15. aprila 2005. Nenaročenega gradiva ne vračamo.

Informativno vojaškostrokovno glasilo Ministrstva za obrambo

Naslov uredništva: Kardeljeva ploščad 24, 1000 Ljubljana, telefon: +386 1/471 26 62, faks: +386 1/471 27 70, elektronska pošta: [email protected], http://www.mors.si. Številko uredila: Meta Grmek, novinarja: Marko Pišlar, Valerija Šket, fotograf: Bruno Toič, prevodi: Mateja Perpar, tajnica uredništva: Milena Topolovec, priprava in tisk: Schwarz, d. o. o., naklada: 10.500 izvodov. Revija Slovenska vojska je prvič izšla 14. maja 1993. Izhaja dvakrat na mesec, julija in avgusta ena številka.Novinarski prispevki, objavljeni v reviji, niso uradno stališče Ministrstva za obrambo.

SPREMLJAMO 2

Minister Erjavec predstavil stanje na MOObrambni ministri o bojnih skupinah EUNačelnik nacionalne garde Kolorada v Sloveniji 6Sprejet državni načrt zaščite in reševanja 7Slovenija dejavno sodeluje v Natovi agenciji NAMSA 8

INTERVJU 4

SV popolnoma integrirana v vojaško strukturo Nata do leta 2015Sodelovanje v Afganistanu je prednostna naloga Nata in s tem tudi Slovenije 10

PREDSTAVLJAMO VAM 13

Vse več posluha za posameznika

IZ VOJAŠKEGA ŽIVLJENJA 16

Slovenski vojaki potrdili usposobljenost za NRFNa zimskih pripravah za Patagonijo 1817. BVP kandidate preizkuša na zahtevnem usposabljanju 20Dnevnik nadporočnika Jake (9. del) 24

STROKOVNE TEME 23

Potrebujemo enotno bazo angleških in slovenskih vojaških izrazovGlavna izhodišča realnega usposabljanja vojakov (3. del) 30

ZAŠČITA IN REŠEVANJE 25

Bolje usposobljeni za ukrepanje ob nesrečah

IZ TUJINE 26

Ministri SE v Varšavi o boju proti terorizmuNatov sistem protiraketne obrambe do leta 2010 27

SODOBNA TEHNIKA 28

Kmalu tudi bojna brezpilotna letala

TUJE OBOROŽENE SILE 32

Sistem logistične podpore v madžarskih oboroženih sil

RAZVEDRILO 35

Naloga stalne misije RS pri Natu je celovito predstavljanje in

zastopanje interesov Slovenije. Vodja misije v Bruslju vele-

poslanik Matjaž Šinkovec je z našim vstopom v Nato postal

stalni predstavnik Slovenije v Severnoatlantskem svetu. Z ne-

kaj več kot trideset sodelavci z MZZ in MO ter zaposlenimi v

nacionalnem vojaškem predstavništvu v Monsu med drugim

redno pridobiva podatke o potrebah Nata za posamezne

operacije in jih skupaj s političnimi ocenami ter predlogi

posreduje v prestolnico. »Kolegi v Sloveniji me poznajo kot

morda preveč iniciativnega, saj sem bil vpleten v pobude za

pravzaprav vse naše prispevke v Natove operacije,« je pove-

dal in dejal tudi, da Slovenijo čaka odločitev, ali bo z vojaškimi

enotami sodelovala v bojnih operacijah Nata.

MO bo vladi kmalu predložilo program razvoja in opremljanja

SV do leta 2010, v katerem kot prednostna področja pred-

laga bataljonsko bojno skupino, 18. bataljon RKBO, sistem

zračne obrambe, komunikacijsko-informacijske sisteme ter

oblikovanje obveščevalno-izvidniškega bataljona. Posebno

pomemben bo, kot je v intervjuju poudaril direktor štaba na

GŠSV, sistem vojaškega izobraževanja in usposabljanja. Pri-

padniki 2. lahkega voda za dekontaminacijo iz 18. BRKBO so

usposobljenost za delovanje v NRF nedavno potrdili na vaji

mednarodnega bataljona za kemično, biološko, radiološko

in jedrsko obrambo v Španiji. Vod bo v stalni šestmesečni

pripravljenosti za delovanje v NRF od julija letos. Intenzivna

usposabljanja potekajo tudi v 17. bataljonu vojaške policije,

ki po šestih letih prav v teh dneh končuje sodelovanje na mi-

siji MSU v BiH. Drugi kontingent pripadnikov 17. BVP odhaja

na operacijo Kforja konec meseca, v bataljonu pa poteka še

prvo usposabljanje kandidatov za VP po posodobljenem pro-

gramu, ki vključuje tudi pridobivanje individualnega znanja

s področij, kot so varovanje območja, ravnanje z vojnimi

ujetniki in specializirane naloge vojaške policije. Kandidate

za prvo alpinistično odpravo SV, ki bo konec leta potekala

v Patagoniji, pa pred majskim izborom čakajo tehnično za-

htevna usposabljanja.

Meta Grmek

Fotografija na naslovnici je bila posneta med kandidati za pridobitev VED VP.


Inte

rvju

Inte

rvju

Kakšno delo opravljate kot direktor štaba na Generalštabu SV?Kot načelnik Združenega sektorja za planiranje in razvoj J-5 sem se ukvarjal predvsem z vsebinskimi vprašanji, na novi dolžnosti pa je bistveno več orga-nizacijskega dela. Kot direktor štaba na Generalštabu SV skrbim za notra-njo organizacijo in delitev dela ter tudi za to, da so naši izdelki kakovostni in pravočasni. Najbolj odgovorno delo je koordinacija dela strokovnih organov Generalštaba SV, od Sektorja za kadre in izobraževanje J-1 do Sektorja za civilno-vojaško razmerja in podporo J-9. Odgovoren sem tudi za koordinaci-jo povezav z upravnim delom Ministrstva za obrambo, sodelujem v odboru za obrambni sistem in v odboru za notranji nadzor ter vodim koordinacijo Generalštaba SV s podrejenima poveljstvoma, in sicer Poveljstvom sil SV ter Poveljstvom za doktrino, razvoj, izobraževanje in usposabljanje.

Pred SV je intenzivno obdobje integracije v vojaško strukturo zavezništva. Kateri so po vašem mnenju glavni izzivi pri tem?Integracija je po organizacijski, kadrovski in logistični strani zelo zahteven proces, saj je povezana predvsem s spremembo načina mišljenja in oprav-ljanja aktivnosti. Največji izziv bo gotovo izboljšanje znanja, v kar bomo mo-rali vložiti največ prizadevanj. Med integracijo si bomo morali pridobiti veliko strokovnega znanja s tistih področij, na katerih poteka ta proces. Stroknosilci bodo imeli bistveno večjo odgovornost, kot so jo imeli v začetnzah integracije. Integracija prinaša tudi nekatere težave, vendar se mozavedati, da smo tukaj zato, da jih rešimo in ugotovimo, ali so vzroki sistemski ali operativni. Posebno zahtevna bo integracija na področju kDoločeno število ljudi moramo namreč poslati v poveljstva Nata, saj lahtako v vojaški strukturi zavezništva normalno delujemo. Običajno je to vstrokoven kader, ki bi ga zelo potrebovali v Sloveniji. Z integracijo se vtrenutku intenzivno ukvarjajo vojaška logistika, področje komunikacijsformacijskih sistemov in obveščevalno-varnostno področje. To je bil napogoj, da smo lahko začeli izvajati določene procese in normalno dev sistemu kolektivne obrambe. Veliko se bo moralo spremeniti pri vojausposabljanju, predvsem glede skupinskega bojnega usposabljanja. struktura v Sloveniji nam ne omogoča opravljanja teh dejavnosti, zanajveč težav z organizacijo in finančnimi viri za te dejavnosti. Kdaj lahko po vašem mnenju pričakujemo, da bo SV popolnoma integrv vojaško strukturo Nata?Integracija je dolgotrajen proces. S strani vrhovnega poveljnika zaveznsil za Evropo je predvideno, da se bo ta proces končal najpozneje do le2015. Menim, da bo toliko časa za popolno integracijo v vojaško struk-turo Nata potrebovala tudi Slovenija, če upoštevamo, da obrambni sistem Slovenije že deluje v sistemu kolektivne obrambe.

SV popolnoma integrirana v vojaško strukturo Nata do leta 2015

1. januarja letos je dolžnost direktorja štaba na Generalštabu SV prevzel polkovnik Dragan Bavčar. Kot dosedanji načelnik Združenega sektorja za planiranje in razvoj J-5 na Generalštabu SV je imel pomembno vlogo pri vključevanju in integraciji SV v mednarodne integracije, predvsem v zvezo Nato, ter pri pripravi strateških in razvojnih dokumentov, ki se nanašajo na razvoj SV. Polkovnik Bavčar je v pogovoru za revijo Slovenska vojska poudaril, da je integracija kompleksen in dolgotrajen proces, ki se bo končal najpozneje do leta 2015, ko bo SV popolnoma integrirana v vojaško strukturo zavezništva.

Kakšne izkušnje so z integracijo imele druge države članice Nata in koliko ste jih upoštevali?Ne bi želel presojati njihovih izkušenj, predvsem ne tistih, ki so povezane s težavami. Moram povedati, da nas je zelo podprla Madžarska, ki je imela določene težave in v kateri nekatere stvari niso potekale tako, kot je načr-tovala. Madžari so vse izkušnje delili z nami in nam pomagali, kar pomeni zelo dobro dvostransko sodelovanje

dveh sosednjih držav, članic Nata. Pomoč nam je prek naših nacionalnih predstavnikov v vojaških poveljstvih Nata ponudilo tudi poveljstvo zavezni-ških sil za južno Evropo in vrhovno poveljstvo zavezniških sil za Evropo. Združeni sektor za planiranje in razvoj je sodeloval pri pripravi strateških in doktrinarnih dokumentov, kot sta strateški pregled obrambe in Splošni dol-goročni program razvoja in opremljanja SV. Katera izhodišča ste upoštevali pri njihovi pripravi?Pri njihovi pripravi smo upoštevali ustavno-zakonski položaj vojske v Sloveni-ji, dejstvo, da smo del sistema kolektivne obrambe, politične ambicije, ki nam jih je narekovala politika, kadrovske in finančne vire ter znanje. Na začetku smo se namreč vprašali, kaj je tisto, kar že obvladamo. Te dokumente smo pripravljali skupaj z Direktoratom za obrambno politiko MO.

S LOV E N S K A VO J S K A S LOV E N S K A VO J S K A 55

Inte

rvju

Inte

rvju

On January 1st 2005 the duty of Slovenian Armed Forces General Staff Director was taken over by Colonel Dragan Bavčar. His former post was Head of the Joint Sector for Planning and Development J-5 at the SAF General Staff, where he had an important role in the process of joining and integration of the SAF in important international integrations, above all in NATO. He also participated in the preparation of strategic and de-velopment documents pertaining to the development of the Slovenian Armed Forces. In his interview for Slovenska vojska Colonel Bavčar spe-aks about the key challenges in the process of integration of the SAF in the military structure of the Alliance, about the participation of the SAF in NATO Response Forces - NRF, about the European Union combat groups and about the protection of Slovenian air space.

Ali so po vašem mnenju ti dokumenti zasnovani tako, da bi jih bilo mogoče brez večjih sprememb ohraniti do leta 2015 ali jih bo treba po določenem času zaradi spremenjenih varnostnih razmer v svetu spremeniti? Noben dokument nima trajne veljave in mislim, da se bo tudi z našimi do-kumenti dogajalo podobno. Zanesljivo lahko trdim, da imajo naši dokumenti ustrezno strokovno podlago, vendar je malo verjetno, da jih bomo lahko ohranili do leta 2015. Mislim, da so okviri zelo dobro postavljeni, zato jih ne bo treba veliko vsebinsko spreminjati. Glede izrabe rezultatov tehnološkega razvoja moramo vedeti, da smo del razvojnih projektov Nata, tako da bo le od nas odvisno, kako bomo sodelovali v teh raziskavah in pri razvoju. Slo-venija bo izsledke raziskav lahko uporabljala pod drugačnimi pogoji kot do zdaj. Bolj kot količina bo pomembna kakovost. Trenutne varnostne ocene so zelo ugodne, kar pomeni, da večje spremembe niso predvidene. V prihodnje bodo varnostne ocene pripravili za to pristojni organi znotraj Nata in v Slove-niji, katerim se bosta SV in obrambni sistem prilagodila.

MO bo vladi v obravnavo predložilo Srednjeročni program razvoja in opre-mljanja SV do leta 2010. Katera področja imajo prednost?Srednjeročni program razvoja in opremljanja SV do leta 2010 je v fazi konč-nega potrjevanja in MO ga bo v kratkem predložilo vladi v obravnavo. Ne glede na to, da je bil program pripravljen že lani, smo ga zaradi objektivnih razlogov zadržali in dopolnili. V njem so kot prednostna opredeljena tista področja, ki se nanašajo na izboljšanje zmogljivosti SV. Omenil bi predvsem bataljonsko bojno skupino, 18. bataljon RKBO, sistem zračne obrambe, komunikacijsko-informacijske sisteme kot podporo poveljevanju in kontroli v SV ter razvoj obveščevalne dejavnosti, tudi v okviru novega obveščevalno-izvidniškega bataljona, ki ga oblikujemo. Poseben poudarek je na sistemu vojaškega izobraževanja in usposabljanja, od katerega je odvisna uresniči-tev vseh drugih projektov.

Slovenija ima od januarja v stalni pripravljenosti za delovanje v četrti rota-ciji Natovih reakcijskih sil (NRF) prvo enoto iz sestave 18. bataljona RKBO. Kakšen bo prispevek SV v naslednje rotacije NRF? Oblikovanje NRF je zelo pomemben projekt znotraj zavezništva. Njegov na-men je doseganje visokih zmogljivosti in preseganje pomanjkljivosti, ki jih je do zdaj imelo zavezništvo. Glavni cilj oblikovanja NRF je razvijanje visokih zmogljivosti za hitro odzivanje na krizne razmere v svetu. NRF so tehnološko sodobno opremljene, premestljive in visoko interoperabilne sile, ki so se sposobne na podlagi odločitve zavezništva hitro odzvati na krizne razmere v svetu. Vse enote SV, ki jih bomo uporabljali za sodelovanje v operacijah v tujini, bodo slej ko prej rotirale skozi NRF, saj pomeni delovanje v NRF katalizator za doseganje operativnih zmogljivosti celotne enote ali njenih posameznih delov pod posebnimi pogoji. Ko bodo enote dosegle končne operativne zmogljivosti, jih bomo začeli rotirati skozi NRF, čeprav to ni ob-vezno pravilo. O tem, kdaj se bo to zgodilo, smo že razpravljali in naše ocene posredovali Natu. Kot veste, imamo za NRF 4 v stanju pripravljenosti 1. lahki vod za dekontaminacijo (LVD), za NRF 5 se že pripravlja 2. LVD, v nadaljnje rotacije pa bomo prispevali zmogljivosti za RKBO, vendar tokrat na področju RKB-izvidovanja, in deloma vojaško policijo. Za prispevek v nabor sil za NRF se bomo pozneje odločali glede na dinamiko doseganja operativnih zmog-ljivosti posameznih enot SV.

Slovenija bo svoje pripadnike prispevala tudi v bojne skupine EU, saj so se voditelji držav EU odločili, da bodo države članice do leta 2007 oblikovale 13 bojnih skupin EU. Katere sile bo SV namenila za sodelovanja v bojnih skupinah EU?Slovenija bo kot polnopravna članica sodelovala pri vzpostavitvi vojaških

zmogljivosti EU. V bojno skupino EU, ki mora končne operativne zmogljivosti doseči leta 2007, bo prispevala eno četo. Pri tem bi rad poudaril, da Slove-nija ne oblikuje ločenih zmogljivosti za Nato in EU, kar pomeni, da bo treba v fazah operativnega načrtovanja zelo natančno opredeliti, katere zmogljivosti bo SV v določenem obdobju namenila za delovanje v operacijah posamezne organizacije.

Kako poteka aktiviranje sil EU in kakšen je njihov reakcijski čas za napotitev na krizno območje?Bojne skupine EU se aktivirajo na podlagi politične odločitve vseh 25 držav članic, nato se ocenijo vojaške zmogljivosti, ki so na voljo, in sprejmejo od-ločitve za napotitev na krizno območje. Koncept aktiviranja bojnih skupin EU lahko v nekaterih delih primerjamo s konceptom NRF. Sile EU bodo po siste-mu rotacij sodelovale v samostojnih operacijah EU in operacijah na kriznih območjih, osredotočene pa bodo na hitro posredovanje v kriznih razmerah, za tako imenovane petersburške tipe operacij, zato bodo morale biti nepre-stano v visoki operativni pripravljenosti, saj morajo v kratkem reakcijskem času, ki lahko traja največ deset dni, priti na katerokoli krizno območje. Sodelovanje v bojnih skupinah EU bo omogočeno tudi tistim evropskim državam, ki niso članice EU, in kandidatkam za članstvo v tej organizaciji. S to iniciativo EU spodbuja partnerske države, da sodelujejo v njenih silah, predvsem pri standardizaciji in poenotenju konceptov usposabljanja, kar pomeni, da bi bile zmogljivosti partnerskih držav pozneje lahko uporabljene tudi v konceptu bojnih skupin EU.

Do konca leta zaščito slovenskega zračnega prostora zagotavlja Italija. SV mora še letos MO predložiti ustrezne dolgoročne rešitve, ki jih boste ministru za obrambo predstavili v drugi polovici leta. Z nekaterimi državami že potekajo dvostranski pogovori o določeni obliki sodelovanja. O kakšnih možnih rešitvah se pogovarjate?Varovanje zračnega prostora je naloga, ki jo v miru opravlja vsaka suverena država, tudi Slovenija. Če za to nima na voljo ustreznih zmogljivosti, ji pri tem pomagajo druge članice zavezništva. Verjetno bo za Slovenijo najbolj spre-jemljiva tako imenovana Natova rešitev, ki pa še nima ustreznih okvirov, da bi bila izvedljiva. Slovenija zagotavlja varovanje svojega zračnega prostora prek inštituta nabora sil Nata, na katerega se je javila Italija, določeni po-govori o podrobnejši določitvi opravljanja varovanja zračnega prostora pa v Sloveniji še vedno potekajo. Na zahtevo ministra za obrambo bomo na Generalštabu SV pripravili strokovne predloge za dolgoročnejšo rešitev tega vprašanja, v katerih bodo opredeljene finančne, kadrovske in druge posledi-ce posameznih rešitev.

Marko PišlarFoto: BT


Sp

rem

lja

mo

Sp

rem

lja

mo

Minister za obrambo Karl Erjavec se je v imenu predsednika vlade Republike Slovenije Janeza Janše v četrtek, 10. marca, udeležil mednarodnega foruma o demokraciji, terorizmu in varnosti, ki je potekal v Madridu pod pokroviteljstvom španskega kralja Juana Carlosa. Na forumu je sodelovalo približno 200 strokovnjakov in politikov iz več kot 50 držav. Ob robu foruma se je minister Erjavec sestal tudi z načelnikom kopenskega poveljstva zveze Nato v Madridu generalpolkovnikom Perezom Navarrom in s slovenskimi pripadniki, ki delajo v tem poveljstvu, ogledal pa si je tudi prizoriš-če terorističnih napadov pred letom dni v španski prestolnici.

Minister Erjavec se je v enem od štirih odborov plenarnega zasedanja v svojem govoru najprej spomnil lanskih terorističnih napadov v Madridu, v katerih je izgubilo življenje 191 ljudi, približno 2000 pa je bilo ranjenih. Erjavec je poudaril pomembnost razumevanja temeljev terorizma in povezave terorizma s socialnimi, etičnimi, verskimi ter ekonomskimi razsežnostmi. Opozoril je na spoštovanje človekovih pravic pri skupnem boju proti terorizmu in na vlogo, ki jo imajo mednarodne organizacije v boju proti tem grožnjam. Generalni sekretar Nata Jaap de Hoop Scheffer je dejal, »da je varovanje in promoviranje demokracije najboljši odgovor na terorizem. Če bo v boju proti terorizmu potrebna uporaba sile, je za-vezništvo pripravljeno«. Dodal je, da Nato sile in zmogljivosti prilagaja novim grožnjam, obenem pa poglablja odnose s partnerskimi državami tako iz Sredozemlja kot Bližnjega vzhoda. Ob robu foruma se je slovenski obrambni minister sestal še z načelnikom kopenskega poveljstva Nata v Madridu generalpolkovnikom Perezom Navarrom. Največ pozornosti sta namenila delu slovenskih predstavnikov na omenjenem poveljstvu, na katerem trenutno dela sedem slovenskih častnikov in podčastnikov. Minister Erjavec se je udeležil tudi slavnostne večerje za vodje delegacij, ni pa bil na osrednji slovesnosti ob španskem dnevu žalovanja, ki je po-tekala v madridskem parku Retiro. Med zbranimi so bili španski kralj Juan Carlos, premier Jose Luis Rodrigues Zapatero, generalni sekretar ZN Kofi Anan, visoki predstavnik EU za skupno zunanjo in varnostno politiko Javi-er Solana in številni najvišji državni predstavniki, Slovenijo pa je zastopal slovenski veleposlanik v Španiji Tomaž Lovrenčič.

Minister Erjavecv Madridu o terorizmu

Minister za obrambo Karl Erjavec je v torek, 15. marca, sprejel pred-stavnike nekdanje Manevrske strukture narodne zaščite brigadirja An-tona Krkoviča, mag. Marjana Fekonjo, Mihaela Petroviča in polkovnika Miha Butaro. Slednji so ministra prosili za podporo pri letošnji jubilejni slovesnosti ob 15. obletnici, ki bo 17. maja, in ministru predstavili pred-log svojih aktivnosti v prihodnje. Karl Erjavec jim je obljubil podporo pri pripravi počastitve dogodka, ki je pomemben za nastanek Slovenske vojske in krepitev samostojne Slovenije.

Predstavniki Manevrske strukture narodne zaščite pri ministru

Na povabilo načelnika GŠSV generalmajorja Ladislava Lipiča je v sredo, 16. marca, na tridnevni obisk v Slo-venijo prispel načelnik nacionalne garde Ko-lorada generalmajor Mason C. Whitney. Na-čelnik GŠSV je gostu predstavil temeljne procese v Slovenski vojski, predvsem po-polnjevanje enot s pogodbeno rezervo, s čimer ima garda veliko izkušenj, in sodelo-vanje SV v operacijah

v podporo miru. Generalmajorja Whithneyja je sprejel tudi minister za obrambo Karl Erjavec, v državnem zboru pa se je gost srečal s predsed-nikom odbora za obrambo Antonom Anderličem. Načelnik nacionalne garde Kolorada, ki je bil v Sloveniji že večkrat, saj je naša država z njo leta 1993 podpisala partnersko pogodbo, je obiskal tudi Poveljstvo sil SV na Vrhniki.

Načelnik nacionalne garde Kolorada v Sloveniji

Območno združenje Veteran iz Nove Gorice je v soboto, 12. marca, na novogoriški mestni občini pripravilo glavni letni zbor Zveze veteranov vojne za Slovenijo. Predsednik ZVVS Srečko Lisjak je bil zadovoljen z namero vlade, da s spremembami zakona o vojnih veteranih uredi njihov status, in izrazil pričakovanje, da bo vlada status uredila še letos. Delo zveze lani je ocenil kot dobro, finančno stanje zveze pa se ni izboljšalo. Na zboru so potrdili poročilo o delu, finančno poročilo in poročilo nadzornega odbo-ra ter najzaslužnejšim članom podelili priznanja. Zlato plaketo zveze je tako dobil Tone Sračnik, spominsko medaljo pa častni konzul kraljevine Jordanije v Sloveniji Samir Amarin, saj je bila Jordanija ena od prvih držav, ki je priznala samostojnost Slovenije.

ZVVS pričakujeureditev statusa vojnih veteranov

Foto

: Vek

osla

v Ra

jhFo

to: m

ag. A

ndre

ja J

erne

jčič


Sp

rem

ljam

oS

pre

mlja

mo

V ponedeljek, 21. marca, je bil v Vojašnici Kranj slovesen postroj pripadnikov poveljstva za podporo pred odhodom v mirovno operacijo Euforja Althea v BiH ter na mirovno misijo Kforja na Kosovo.Pripadniki Poveljstva za podporo tokrat prvič prevzemajo vodenje in po-polnjevanje dveh nacionalnih podpornih elementov, ki delujeta v Sarajevu in Prištini. Enoti zagotavljata administrativno in logistično-tehnično pod-poro enotam SV v mirovni operaciji Althea v Tuzli in Sarajevu ter Kforjevi operaciji Joint Guardian v Prištini. V kontingentu, ki je odšel v BiH, so tudi pripadniki vojaške zdravstvene enote, ki bodo zamenjali pripadnike sani-tetnega voda role 1. Slednji zagotavljajo zdravstveno oskrbo pripadnikom mednarodnih sil v bazi Butmir v Sarajevu. Na postroju je pripadnicam in pripadnikom SV ter njihovim družinskim članom poveljnik Poveljstva za podporo polkovnik Anton Tunja dejal, da je ponosen na postroj, v katerem stojijo pripadniki Slovenske vojske, ki so leta 1991 kot pripadniki Teritorialne obrambe obranili odločitev slovenskega naroda, in na mlade pripadnike poveljstva, ki prinašajo polet ter nove zamisli. Polkovnik Tunja je pripadnicam in pripadnikom, ki so odšli na misijo, zaželel srečno pot ter uspešno delo. Boštjan Poklukar

Pripadniki iz PPpred odhodom v BiH in na Kosovo

PDRIU je od 14. do 17. marca v Vojašnici slovenski pomorščaki v Ankaranu organiziral srečanje za pripravo predlogov sprememb Postrojitvenih pravil SV. Srečanje so pripravili na pobudo kolegi-ja podčastnikov načelnika GŠSV.

Podčastniški zbor oblikoval predloge o postrojitvenih pravilih

Vlada je nedavno sprejela državni načrt zaščite in reševanja ob velikih požarih, s čimer želi zagotoviti organizirano in načrtno vključevanje sil s širšega območja v gašenje požarov, ki zajame-jo več kot 600 hektarjev. URSZR je načrt pripravila na podlagi analize velikih požarov v zadnjih letih, predvsem požara na Krasu poleti 2003, ki je zajel več kot 1200 hektarjev. Načrt je pripravljen za najbolj ogrožene regije v Sloveniji, in sicer za obalno, severnoprimorsko ter notranjsko. Predvideva opazo-vanje požarno ogroženega naravnega okolja s pomočjo športnih letal ter vojaških in policijskih helikopterjev. Ob veliki požarni ogroženosti morajo občine na svojem območju organizirati opazovanje in obveš-čanje, URSZR pa organizira sodelovanje vojaških in policijskih enot ter letalskih klubov. Regijski centri za obveščanje ob požaru v naravi aktivi-rajo gasilske enote, o aktiviranju državnih sil za zaščito in reševanje pa odloča poveljnik Civilne zaščite. V načrtu so navedene še naloge, ki jih morajo izpolniti tudi drugi organi v državi, in sodelovanje z italijanskimi ter hrvaškimi enotami ob meji.

Sprejet državni načrt zaščite in reševanja

MO je na podlagi javnega razpisa podpisalo pogodbo z izvajalcem sa-nacije mariborske kadetnice, ki je dela začel v ponedeljek, 21. marca. Izvajalec bo izsušitev konstrukcij objekta in odstranitev neuporabnega stavbnega pohištva ter instalacijskih sistemov opravil v 90 dneh. Ome-njeni posegi so prve dejavnosti, povezane s postopki predvidene pre-nove, rekonstrukcije in preureditve. Dela, ki bodo končana predvidoma konec junija, naj bi nadaljevali z rekonstrukcijskimi deli, za katera je MO razpis že pripravilo in pridobilo ustrezno gradbeno dovoljenje, zagotovi-ti pa je treba denar. Prenova bo trajala dalj časa in bo potekala skladno z možnostmi ter zagotavljanjem denarja.

Obnova kadetnice se nadaljuje

V skupini za pripravo predlogov sprememb Postrojitvenih pravil SV je bilo devetnajst podčastnikov iz različnih enot SV, ki se pri svojem delu vsakodnevno srečujejo s postrojitvenimi pravili, vodja delovne skupine pa je bil štabni vodnik Igor Skopec iz Šole za podčastnike. Skupina je predloge oblikovala tako, da so postopki postrojil razumljivi in jih bo laže izvajati. Nekaj predlogov so oblikovali s ciljem, da bi bila SV po načinu izvajanja postrojil prepoznavna med drugimi vojskami. Pod-častniki so pri delu pokazali znanje, samoinciativnost, motiviranost in ustvarjalnost. Načelnik GŠSV podčastnike podpira pri delu, tako da so takšno obliko dela izvedli že decembra lani, ko so oblikovali pred-loge sprememb Pravil službe v SV. Cilj podčastniškega zbora je, da z znanjem in delovnimi izkušnjami oblikuje predloge sprememb za tiste pravilnike, ki vplivajo na delo podčastnikov. Podčastniki se načelniku GŠSV zahvaljujejo za njegovo podporo. Igor Skopec


Sp

rem

lja

mo

Sp

rem

lja

mo

Slušatelji 4. generalštabnega vojaškega izobraževanja in usposablja-nja na Poveljniško-štabni šoli so v petek, 18. marca, končali petdnevno študijsko potovanje po Italiji. Obiskali so center za visoke obrambne študije in medzvrstno operativno poveljstvo italijanske vojske v Rimu, poveljstvo južnega krila Nata v Neaplju ter poveljstvo Euroforja v Firen-cah. Slušatelje so sprejeli najvišji predstavniki omenjenega centra in poveljstev, srečali pa so se tudi s slovenskim veleposlanikom in voja-škim atašejem v Italiji ter s predstavniki Slovenske vojske na Natovem poveljstvu v Neaplju.

Slušatelji PŠŠ na izobraževanju v tujini

Na 14. osrednjem slovenskem oglaševalskem festivalu, ki se je v petek, 11. marca, končal v Portorožu, je agencija Studio Marketing J. W. Thompson za oglaševalsko akcijo o Slovenski vojski dobila tri nagrade. Žirija ji je do-delila nagrado za najboljšo celostno oglaševalsko akcijo Vojska kot poklic in zlato plaketo za televizijski oglas V službi domovine, občinstvo pa nagra-do za najboljšo predstavitev celostne oglaševalske akcije. Pri predstavitvi akcije v Portorožu so sodelovali pripadniki 1. brigade Slovenske vojske in z nastopom navdušili občinstvo. V tekmovalnem delu festivala so bila 604 dela 73 prijaviteljev, v ožji izbor za nagrade pa se jih je uvrstilo 130.

Tri nagrade oglaševalski akciji Vojska kot poklic

Ameriška gospodarska zbornica v Sloveniji je v ljubljanski dvo-rani Union že četrtič organizirala humanitarno prireditev Noč tisočerih večerij. Prireditev, katere gostitelji so bili veleposlanik ZDA Thomas Robertson, veleposlanik Kanade Robert Hage in direktor ITF Dorijan Maršič, je bila namenjena zbiranju prostovoljnih prispevkov za projekta za razminira-nje v BiH, ki ju vodi organizacija USA-UNA. Noči tisočerih večerij se je udeležilo več kot dvesto uglednih gostov, ki jih je pozdravil častni gost minister za obrambo Karl Erjavec, na njej pa so zbrali približno štiri milijone tolarjev. Zbrani znesek bodo ZDA podvojile na osem milijonov tolarjev. Prireditev že peto leto zapored poteka v več kot 50 državah po vsem svetu in jo prirejajo v okviru kampanje ZN Adopt-A-Minefiled. Pro-grame kampanje v Jugovzhodni Evropi izvaja Mednarodna ustanova - fundacija za razminiranje in pomoč žrtvam min ITF.

Pripravili že četrto Noč tisočerih večerij

Luksemburgu je od 8. do 10. marca potekal redni delovni sestanek skupine nacionalnih direktorjev za kodifikacijo, ki sta se ga udele-žila direktor slovenskega kodifikacijskega odbora Aleš Železnik in nadporočnik Maks Golob iz kodifikacijskega oddelka na GŠSV.To Natovo telo skrbi za tehnično in vsebinsko usklajevanje podatkov in datotek, ki se nanašajo na materialno-tehnična sredstva in so temelj logističnih procesov ter materialnega poslovanja v članicah Nata. Na sestankih na najvišji ravni se predstavniki članic Nata dogovarjajo o tehničnih zadevah, ki se nanašajo na vsebino in obliko podatkov, na-menjenih medsebojni izmenjavi. Sklepni dogovori neposredno vplivajo na nacionalne logistične sisteme, ki uporabljajo Natov kodifikacijski si-stem, in na sisteme v več kot 20 državah, ki uporabljajo ta sistem identi-fikacije in označevanja materialnih sredstev. Na sestanku so sprejeli 60 dogovorov, ki se nanašajo tudi na delovanje MO, SV in slovenske indu-strije in so dostopni na http://www.mors.si/kodifikacija/index.htm.

Slovenija dejavno sodeluje v Natovi agenciji NAMSAV sredo, 23. marca, je v Vojašnici Postojna potekala slovesnost ob

dnevu artilerije. Organizirali so jo pripadniki 460. artilerijskega bataljo-na iz 72. brigade Slovenske vojske. Navzoče je pozdravil poveljnik 72. brigade Slovenske vojske podpolkovnik Vladimir Maher. Artilerija SV je za svoj praznik izbrala 23. marec, dan, na katerega se je leta 1754 v Zagornici pri Ljubljani rodil Jurij Vega, znanstvenik, matematik, artile-rijski častnik, profesor, konstruktor artilerijskega orožja in avtor mnogih artilerijskih pripomočkov.

Slovesnost ob dnevu artilerijeFo

to: S

tudi

o M

arke

ting

Foto

: Bru

no To

ič


Sp

rem

ljam

oS

pre

mlja

mo

Ljubljana, 14. marecMinister za obrambo Karl Erjavec je na MO sprejel predsednika Društva upokojencev MORS Ivana Herberta Kukca in predsednika nadzornega odbora društva Borisa Ožbolta. Gosta sta predstavila delo društva in izhodišča za oživitev njegovega delovanja. Predlagala sta sodelovanje članov pri strokovnih časo-pisih in periodiki ministrstva, minister pa je obljubil pomoč pri pridobitvi statusa društva, ki naj bi v prihodnje delovalo v javnem interesu.

Gornja Radgona, 17. marecUprava za obrambo Murska Sobota in občina Gornja Radgona sta vojaške obveznike letnika 1987 seznanili z njihovimi dolžnostmi ter pravicami. Ob tem so jim predstavili možnosti za prostovoljno služenje vojaškega roka, zapo-slitev in pogodbeno opravljanje vojaške službe v rezervni sestavi SV. Na dvorišču občine so hkrati pripravili delni prikaz oborožitve in opre-me Slovenske vojske.

Maribor, 17. marecMariborski škof ordinarij Franc Kramberger je v Vojašnici generala Maistra med sveto mašo bla-goslovil novo kapelo, udeležili pa so se je vojaški kaplani in pripadniki 72. brigade SV ter drugih enot Slovenske vojske, nastanjenih v tamkajšnji vojašnici.

Vipava, 18. marecV tamkajšnji vojašnici so v okviru Centra za uspo-sabljanje začeli izvajati program za pridobitev VED bolničar. Kandidati bodo v trinajstih tednih osvojili znanje o delovanju človeškega telesa, obolevanjih in poškodbah, veliko pozornosti bodo namenili sistemu zdravstvenega varstva v vojni, osnovam dajanja prve pomoči ter negi poškodo-vancev in bolnikov. Usposabljanje so začeli tudi kandidati za VED strelec, ki se bodo v šestih tednih usposobili za delo z orožjem in vojaško opremo pehotnega oddelka ter se pripravili na najtežje razmere na bojišču. V mariborski Vojaš-nici generala Maistra pa so na šesttedenskem

usposabljanju kandidati za VED mehanik za pehotno oborožitev.

Ljubljana, 21. marecMinister za obrambo Karl Erjavec je na srečanju s češkim veleposlanikom v Slove-niji Tomašem Szunyogom izmenjal izkušnje glede izvajanja obrambnih reform in profesio-nalizacije. Pri tem je minister Erjavec poudaril pomen usposabljanja vojakov za sodelovanje v mirovnih operacijah v okviru zagotavljanja kolektivne obrambe, odpravljanja kadrovskih neskladij in preoblikovanja vojaške infrastruk-ture. Sodelovanje med državama na obram-bnem področju sta ocenila kot uspešno, predvsem skupno usposabljanje kandidatov slovenske Šole za častnike in slušateljev češke vojaške akademije. Veleposlanik je ministra povabil na uradni obisk na Češko in slovesnost ob odprtju mednarodnega sejma obrambne industrije IDET 2005, ki bo maja v Brnu.

MO je v avli osrednje stavbe pripravilo razstavo umetniških izdelkov stot-nika Marjana Ručigaja, ki s fotografijami prikazuje pesmi, zapisane v kamnu, razstava male plastike pa obsega avtorjeva oblikovalska izpričevanja. Z avtorjem, ki dela v Vo-

srečate v četrtek, 7. aprila, ob 14. uri ob razstavljenih delih. Na fotografiji je ena od plastik v lesu iz cikla Vrnitev.

Vabilo

Spoštovani načelnik GŠSV generalmajor Ladislav Lipič,ob boleči izgubi ljubega moža in očija Staneta Trpina se vam in vsem njegovim sodelavcem zahvaljujeva za izraze sožalja in darovano cvetje.Najlepše se zahvaljujeva Slovenski vojski za pogreb z vojaškimi častmi.Posebej se zahvaljujeva podpolkovniku Venčeslav Ogrincu za poslovil-ne besede in msgr. dr. Jožetu Plutu za tolažilne besede, ki sta jih izrekla na pogrebni slovesnosti.S spoštovanjem, žena Marjana in sin Nejc

Zahvala

V Knjižnično-informacijskem centru MO je dr. Anton Žabkar v sredo, 16. marca, predstavil drugi del svoje monografske publikacije Marsova dediščina. V prvem delu knjige, ki je izšla lani, dr. Žabkar obravnava temelje vojaških ved, v drugem delu pa metode vojaških ved in vpliv globalne preobrazbe strateškega razmerja sil ter oboroženih spopadov na spremembe vojaških doktrin in vojaške znanosti ob prehodu v tretje tisočletje. Avtor knjige je vojaške vede definiral kot samostojno znan-stveno disciplino, ločeno od podobnih ved, kot sta obramboslovje in polemologija. Recenzijo knjige je predstavila predstojnica Katedre za obramboslovje na FDV dr. Ljubica Jelušič, ki je bila zadovoljna z izidom večjega števila knjig in prevodi temeljnih del z vojaškega področja v zadnjem času.

Predstavitev nove knjige dr. Antona Žabkarja

Kronika

Foto

: Vek

osla

v Ra

jh

S LOV E N S K A VO J S K A 11

Inte

rvju

Inte

rvju

Sodelovanje v Afganistanuje prednostna naloga

Nata in s tem tudi Slovenije Veleposlanik Matjaž Šinkovec je bil novembra 1998 imenovan za velepos-lanika in vodjo stalne misije RS pri zvezi Nato, januarja 1999 pa je prevzel to funkcijo v Bruslju. Od 29. marca 2004 je stalni predstavnik RS v Severnoatlant-skem svetu. Veleposlanik Šinkovec je s svojo ekipo pripomogel k enemu naj-večjih mednarodnih uspehov Slovenije, torej vključitvi v Nato. Pojasnil je, da je sodelovanje Nata v Afganistanu pred-nostna naloga zavezništva in s tem tudi Slovenije, ki je že najavila sodelovanje v skupinah za obnovo provinc. Pomem-ben vidik članstva je še, da lahko stalna misija neposredno in posredno poma-ga slovenski obrambni industriji.

litično-vojaško-obrambno ekipo, ki bo kos vsem nalogam zavezniške misije pri Natu. Uspešnost teh naporov naj ocenjujejo drugi. Z dnem vsto-pa Slovenije v Nato 29. marca lani so skladno z Natovim acquisom vodje misij postali stalni predstavniki v vrhovnem organu Nata Severno-atlantskem svetu, ki vodi to organizacijo. Stare izzive so zamenjali novi, in sicer zavezniški, in skupaj z nekaj več kot trideset sodelavci v Bruslju ter z zaposlenimi v nacionalnem vojaškem pred-stavništvu v Monsu se jim zavzeto posvečamo.

V svoji karieri ste si pridobili veliko izkušenj na različnih področjih. Katero znanje je za vodjo misije nujno za uspešno delo in kako pomembno je jezikovno znanje? Od začetka službovanja leta 1978 na Republi-škem sekretariatu za mednarodne odnose se ukvarjam z mednarodnimi odnosi Slovenije tako na vladni ravni kot v okviru nevladnih organizacij, parlamentu, diplomaciji, kot veleposlanik v Lon-donu, potem na MZZ in zdaj v Bruslju kot tudi v sindikatu ter stranki. Za to področje sem se začel zanimati kot dijak, tako da sem že v letih 1968 in

1970 začel oblikovati željo po svobodni Sloveniji. V pomoč mi je bil tudi dodiplomski in podiplomski študij v ZDA. Diplomacije pravzaprav ne moreš naštudirati, saj je obrt, ki se je priučiš. Pomembni so čim širše splošno znanje, odprtost, strpnost in ljubezen do domovine. Pri uveljavljanju države v mednarodni skupnosti in pri uresničevanju njenih interesov se zunanja politika in obrambna ozi-roma vojaška sposobnost države dopolnjujeta. Čeprav sem se z obrambnim področjem ukvarjal že prej, me je v zadnjih šestih letih dobesedno prepojilo. Predvsem pa menim, da razumem sinergijo med zunanjo in obrambno politiko. Znanje jezikov ni le orodje za golo sporazumeva-nje, temveč tudi za razumevanje ljudi in njihovih kulturnih okolij, brez česar pogosto ne razumeš odločitev. V Natu sta dva uradna jezika, in sicer angleščina ter francoščina. Nujno moraš dobro obvladati vsaj enega, drugega pa razumeti, saj na najožjih in najzahtevnejših srečanjih stalnih predstavnikov ni tolmača. Moj drugi tuji jezik je sicer španščina, toda namenjam ji premalo časa. Med drugim sem študiral tudi portugalščino, vendar imam z njo že preglavice, upam pa, da bo kdaj priložnost za osvežitev. Skoraj povsem sem žal zanemaril nemščino, rad bi popravil svojo osnovno italijanščino. Pri navezovanju pristnejših stikov s 25 kolegi pomaga znanje njihovih jezikov.

Vstop Slovenije v Nato je bil eden najpomemb-nejših ciljev naše države. Kje kot naš veleposla-nik pri Natu opazite razlike glede odnosa Nata in držav članic do sodelovanja Slovenije pri po-membnih vprašanjih pred vključitvijo in po njej? Kako velike so te razlike? Naj začnem z drugim delom vprašanja. Razlika je zelo velika. Ko si v Natu, si subjekt, če pa nisi, dogajanje le opazuješ s strani. Odkar je Slovenija postala članica Nata, nobena odločitev te orga-nizacije ni sprejeta brez soglasja naše države. Odločitve v Natu se ne sprejemajo na podlagi ve-činskega mnenja, temveč na podlagi konsenza. Vsaka od 26 članic ima svoj glas, ki ima enako

Kateri so bili in so glavni izzivi pri vašem delu kot veleposlaniku in vodji stalne misije pri Natu? Izziv je bil večplasten. Najprej sem v stiku s 16, potem pa 19 zaveznicami in Natovim aparatom želel storiti vse, da Slovenija pridobi vabilo za vstop v Nato in da se včlani. Drugi izziv je bil vplivati na odločitve v domovini, da se Slovenija izkaže kot država, ki si jo zavezništvo želi v svojih vrstah. Poleg tega je bilo treba Slovenijo uspešno zastopati v takrat dosegljivih zavezniških telesih, predvsem v Evro-atlantskem partnerskem svetu na veleposlaniški ravni, in integrirati ter razviti do tedaj preveč razdrobljeno misijo v homogeno po-

Veleposlanik Šinkovec med pripadniki SV v Kabulu


Inte

rvju

Inte

rvju

težo, ne glede na to, ali gre za ZDA, Luksemburg oziroma Slovenijo. In če je proti le ena članica, od-ločitev ni sprejeta. Torej, če se Slovenija ne strinja z določenim predlogom, ta ne bo sprejet. Ko smo bili še partnerska država, so zaveznice sicer vča-sih vljudno prisluhnile našemu mnenju, vendar če se to ni skladalo z njihovimi stališči, našega mnenja niso upoštevale.

V stalni misiji delujejo zaposleni z MZZ in MO. Ste zadovoljni z uskladitvijo dela obeh ministr-stev, je tu opazen napredek? Celovito predstavljanje in zastopanje interesov RS v severnoatlantskem zavezništvu zahteva tesno in dobro usklajeno sodelovanje med zuna-njepolitičnimi in vojaškoobrambnimi strukturami. Le z ustrezno ravnijo sinergije je mogoče optimal-no izkoristiti možnosti, ki jih je dobila Slovenija z vstopom v Nato. Že med pristopnimi pripravami z Akcijskim načrtom za članstvo je bil storjen velik napredek pri vzpostavljanju mehanizmov za do-seganje ustrezne sinergije med MZZ in MO. Član-stvo v zavezništvu je dodatno izboljšalo kakovost in povečalo obseg sodelovanja med ministrstvo-ma, kljub temu pa obstajajo še številne možnosti za izboljšanje trenutnega stanja. Nedvomno bi imela okrepitev institucionalne dimenzije sodelo-vanja pozitiven vpliv na sedanje sodelovanje. Hkrati je treba obravnavati sodelovanje med MZZ in MO kot dovolj prilagodljiv razvojni proces za uresničitev vitalnih varnostnih ter političnih inte-resov RS v evro-atlantskem prostoru.

V enem od intervjujev ste dejali, da Slovenija kot članica Nata ne bo sodelovala le v operacijah za podporo miru, temveč tudi v najzahtevnejših vojaških operacijah. Slovenija je že vključena v sile za hitro posredovanje Nata (NRF) z lahkim vodom za dekontaminacijo, sodeluje pa tudi v Afganistanu. Ste mislili na takšne operacije?Deloma da, predvsem glede geografske oddalje-nosti, težavnosti razmer ipd. Mislil sem predvsem na še zahtevnejše operacije, ki se jih bo zavezni-štvo brez dvoma lotevalo, če bo za to politično soglasje in vojaška zmožnost. Najzahtevnejše vojaške operacije so bolj podobne koalicijskima operacijama v Afganistanu (OEF) in Iraku, to pa so bojne in ne mirovne operacije. Sodelovanje v NRF pomeni tudi možnost sodelovanja v najza-htevnejših operacijah, če bi bile NRF aktivirane, zato v njem ne moremo sodelovati z enotami, ki so usposobljene ter opremljene le za mirovne operacije. Vendar, sposobnost je eno, udeležba pa drugo. Slovenija se bo v posamičnem primeru morala najprej odločiti, ali naj se Nato loti takšne operacije, potem pa, ali bo Slovenska vojska so-delovala v njej.

Aprila lani ste z drugimi stalnimi predstavniki držav članic Nata in generalnim sekretarjem zavezništva Jaapom de Hoopom Schefferjem obiskali Afganistan in se seznanili z razmerami v tej državi. Kakšni so vaši vtisi o tej državi in kako ocenjujete prispevek Slovenije glede na število ter zvrsti sodelujočih? Kakšna so vaša nadaljnja priporočila za Slovenijo glede na to, da bo Nato do leta 2006 razširil operacijo na ves Afganistan?Afganistan je država, ki se sooča s številnimi problemi, zaradi katerih bo verjetno še nekaj časa potrebovala mednarodno pomoč, najprej pri zagotavljanju varnosti, vse bolj pa pri obnovi in razvoju. Natovo angažiranje v tej državi je prednostna naloga zavezništva, s tem pa tudi naša. Slovenija je vitalno zainteresirana za uspeh naše skupne operacije, tudi zato, da ne-stabilnost ne bi posredno ali neposredno ogro-zila varnosti naše države. Prispevek Slovenije v Kabulu je kljub sorazmerno malo ljudem, in sicer sodeluje 20 pripadnikov izvidniškega od-delka iz 10. motoriziranega bataljona, veterinar in veterinarski tehnik iz vojaške zdravstvene enote in sedem gasilcev, zelo koristen, saj na primer vojaki opravljajo zahtevne in nevarne izvidniške naloge. Izkazali so se tudi pri poseb-nih nalogah, na primer pri iskanju morebitnih preživelih po letalski nesreči. Gasilci skrbijo za nemoteno delovanje mednarodnega letališča v Kabulu, ki je afganistansko okno v svet. Sloveni-ja je že najavila sodelovanje v tako imenovanih skupinah za obnovo provinc. To so vojaško-civil-ne, večinoma multilateralne skupine, ki bodo v okviru operacije Isafa sčasoma ustanovljene v večini provinc Afganistana, kjer bodo prispevale k obnovi in razvoju države. O našem prispevku veliko razmišljam. Pravkar sem se vrnil iz Ka-bula in Herata, pred tem sem bil v Kandaharju. Prepričan sem, da lahko Slovenija v tem okviru veliko prispeva, na primer pri širitvi Isafa na zahod države, tudi na podlagi izkušenj, prido-bljenih drugje, predvsem na Balkanu. Najbolj pomembno je, da še naprej delujemo skladno s potrebami Afganistana in svojo pomoč v okviru zmožnosti prilagajamo njihovim interesom.

Kako se misija vključuje v pogovore glede pri-spevka SV v operacije in koliko misija konkreti-zira sodelovanje?Misija redno pridobiva podatke o potrebah za posamezne operacije in jih skupaj s političnimi ocenami ter predlogi posreduje v prestolnico. Pogosto so to konkretne informacije in predlogi, končno odločitev pa sprejmejo v Ljubljani. Kolegi v Sloveniji me poznajo kot morda preveč iniciativ-nega, saj sem bil vpleten v pobude za pravzaprav

vse naše prispevke v Natove operacije. Ko v Sloveniji sprejmejo odločitev, da bo prispevala svoje zmogljivosti v kakšno operacijo, ali kadar se naši prispevki bistveno spreminjajo, običajno obvestim Severnoatlantski svet. Izpeljava našega prispevka poteka prek našega nacionalnega vojaškega predstavništva pri Natovem poveljstvu za operacije v Monsu (SHAPE), ki organizira konferenco o naboru sil, na kateri države s svo-jimi prispevki oblikujejo večnacionalno vojsko za Natovo operacijo. Poudariti je treba, da je med našimi pogovori o prispevkih v Natove operacije vedno jasno, ali gre le za pridobivanje splošnih in-formacij o tem, kaj bi Slovenija lahko prispevala, ali za izražanje pripravljenosti Slovenije, da nekaj ponudi. Slednje je mogoče le na podlagi odločitve slovenske vlade.

Slovenija bo poslala pet inštruktorjev za uspo-sabljanje iraških varnostnih sil v tretjo državo, za financiranje usposabljanja iraških častnikov bo nakazala 100.000 evrov, prispevala pa bo tudi veliko orožja. Ali bi po vašem mnenju lahko sodelovala v Iraku tudi s stabilizacijskimi silami?Na podlagi prošnje prehodne iraške vlade in man-data VS OZN je v Iraku Natova misija za pomoč pri usposabljanju iraških varnostnih sil, ne pa za stabilizacijo. Vojaški odgovor je najbrž, da so slovenski inštruktorji sposobni sodelovati v misiji Nata v Iraku. Odgovor na to, ali oziroma kdaj bi lahko šli v Irak, je preprost, in sicer če oziroma ko bo tako odločila slovenska vlada. Dosedanja od-ločitev omogoča sodelovanje pod oznako Nata v eni od tretjih držav, torej ne v Iraku in Sloveniji. Slovenija bo ocenila možnosti napotitve svojih in-štruktorjev v eno od držav, kjer usposabljanje že poteka. Natova prednostna naloga pa je Bagdad, česar se moramo zavedati.

EU je letos od Nata prevzela vodenje misije v Bosni in Hercegovini. Kako je to vplivalo na vaše delo? S prenosom obveznosti za vodenje operacije v BiH na EU so se seveda zgodile določene spre-membe. Za prenos obveznosti je bilo treba med organizacijama uskladiti precej dokumentov na politični in vojaški ravni. Na zaprosilo Evropske unije je Nato odobril uporabo svojih zmogljivosti skladno s sporazumom Berlin+ in skupno od-ločanje o uporabi rezervnih sil za operativno ter strateško raven na Balkanu. Nato je ostal v BiH s svojim poveljstvom v Sarajevu, ki je zadržalo del svojih pristojnosti, predvsem pri svetovanju glede obrambnih reform in pomoči pri aretaciji osumljenih vojnih zločinov. Torej, delo se za Nato v BiH še ni končalo.


Inte

rvju

Inte

rvju

Ali lahko stalna misija pomaga slovenski vojaški industriji?Stalna misija RS pri Natu neposredno in tudi prek MZZ, najpogosteje pa prek Direktorata za logistiko in Direktorata za obrambno politiko MO, pomaga slovenski obrambni industriji. Menim, da je to zelo pomemben vidik članstva v Natu. Kot članica imamo s tem dostop do informacij, tudi tistih, ki so teh-nološko in varnostno najbolj občutljive. Takšne so na primer povezane z zelo pomembnima projektoma prihodnjih Natovih zmogljivosti, in sicer s povelje-valno-nadzornim sistemom (AGS) ter protiraketno obrambo (TMD). S tem, ko se vključujemo v projekte, se na podlagi sistema vložek in iztržek Slovenija ne pojavlja le kot plačnica, temveč ima tako možnost, da za svojo industrijo tudi pridobi kakšen posel. Nato pomeni za slovensko industrijo velik izziv, ne le zaradi pridobitve poslov, temveč predvsem zaradi možnosti dostopa do znanja in tehnologij ter zaradi zelo pomembne mednarodne prepoznavnosti, ki jo je mogoče pridobiti le s sodelovanjem v takšnih projektih.

Kako je s prepoznavnostjo Slovenije v Natu in kako bi jo lahko povečali? Slovenije ali Slovaške? Šalim se. Danes je vsem v zavezništvu jasno, da je Slovenija ena od njegovih članic. Za prepoznavnost skrbimo z udeležbo v Natovih operacijah, z nacionalnimi stališči, ki jih uveljavljamo na zaseda-njih Severnoatlantskega sveta in odborov, s stiki z diplomati itn. Od vrha v Pragi novembra 2002, ko smo bili povabljeni k pristopnim pogovorom za vstop v Nato, do referenduma za vstop v Nato marca 2003 smo bili najbolj prepoznavna država med kandidatkami za članstvo, ker smo si tako sami kot predstavniki drugih držav članic Nata prizadevali, da bi bil referendum uspešen. Takrat so nas pogosto obiskovali predsedniki držav ali vlad, mi-nistri za zunanje zadeve in obrambo ter stalni predstavniki držav članic pri Natu. Za promocijo v smislu javne diplomacije smo v obdobju pristopa, torej 29. marca 2004, na Natu pripravili več aktivnosti, s pomočjo katerih smo predstavili našo državo. Maja letos bomo na spomladanskem zasedanju Natove parlamentarne skupščine v Ljubljani gostili približno 700 predstavni-kov parlamentov držav članic Nata in partnerskih držav, razmišljamo pa tudi o možnosti organizacije zahtevnejšega Natovega zasedanja v prihodnje. Promocija Slovenije v javnosti držav članic je sicer predvsem odgovornost pristojnih v Sloveniji in naših veleposlaništev.

V strokovnem svetu SDS vodite odbor za obrambo. Katero funkcijo oprav-ljate in kakšna so vaša priporočila predsedniku vlade za obrambno po-dročje?Gre za strokovno svetovanje in ne politično funkcijo. Lani sem bil involviran v pripravo programa SDS, ocene stanja na področju obrambe in v pripravo tega dela koalicijske pogodbe. Glavni svetovalec predsednika vlade za obrambo je seveda obrambni minister. Sam nikdar nisem skoparil z odkritimi ocenami in predlogi v depešah, ki smo jih pošiljali v Ljubljano. Nikdar nisem zagovarjal različnih stališč kot veleposlanik Republike Slovenije in kot član SDS ter eden od pobudnikov ustanovitve te stranke leta 1988. V tem smislu bom tudi nadaljeval, če bo za to priložnost. Moja želja je močna in uspešna Slovenija. Članstvo v Natu nam zagotavlja tako kolektivno obrambo zavez-ništva, kot nam daje v uporabo pomembno orodje za uresničevanje naših nacionalnih interesov, prinaša pa soodgovornost za skupno varnost.

Ste se navadili na življenje v Bruslju in ali se pogosto vračate v Slovenijo?V Sloveniji sem tako pogosto in povezan z njo na toliko načinov, da se ne počutim odtujenega domovini. V bilaterali prej začneš razmišljati kot do-mačin kot pa v multilateralni funkciji, na primer znotraj Natovega sistema. Na Bruselj se je bilo treba navaditi, saj te ne prevzame tako kot na primer London, vendar je v njem preprosto živeti, saj je sorazmerno majhno mesto z odličnimi komunikacijami. Tako Nato, kjer deluje stalna misija, kot rezidenca sta na obrobju mesta, zato grem v center bolj redko, saj je delovni dan zelo dolg. Severnoatlantski svet se ne sestaja le v Bruslju, temveč tudi drugod, kjer so Natove ustanove, in sicer v Belgiji, Nemčiji, Italiji, ZDA itn., ter tam, kjer ima operacije in partnerstva, torej pravzaprav na vsem evro-atlantskem območju. V prostih trenutkih greva z ženo na sprehod ali bolšji trg in se po-svečava sinovoma ter mačku Soxu. VŠ

In November 1998, ambassador Matjaž Šinkovec, was appointed RS Ambassador to NATO and Head of the Permanent Mission of Slovenia to NATO. In January 1999 he took over his responsibilities in Brussels. Ambassador Šinkovec, together with his team, played a significant role in one of the key processes and challenges for Slovenia - the integration in NATO. He told us that the NATO cooperation in Afghanistan was the priority mission for the Alliance and thus also for Slovenia, which has already announced the participation in the group for the restoration of provinces in Afghanistan. An important point of the membership is also the fact that Slovenian defence industry can have direct and indirect be-nefits from the country's participation in the permanent mission.

Revija Slovenska vojska v elektronski obliki na spletnih straneh MO

www.mors.siwww.mors.si

Elektronska pošta: [email protected]


Pre

dsta

vlja

mo

vam

Pre

dsta

vlja

mo

vam

Projekti CSP vse bolj prepoznavni Projekt celostne skrbi za pripadnike in njihove družine v 1. BR izvajajo od začetka lanskega leta, nadporočnica Tanja Blatnik pa ga vodi od septembra lani. Program obsega več področij, med njimi duhovno in psihološko oskrbo, pravno pomoč in prostočasne aktivnosti. »Ko sem začela delati kot pomoč-nica za celostno skrb za pripadnike SV in njihove družine, sem bila nekoliko zadržna, saj nisem vedela, ali smo na pravi poti. Zdaj opažam, da so ti pro-jekti pomembni, pripadniki jih dobro sprejemajo in tudi pričakujejo, da jim ponudimo to, da se bodo na delovnem mestu dobro počutili. S CSP zago-tavljamo nadstandard. Pripadnikom pokažemo, da se zavedamo, da delajo v SV, tako da skrbimo zanje in za njegove družine. CSP je velik motivacijski dejavnik.« Poveljniki enot svojim pripadnikom izročijo čestitko, kadar se jim rodi družinski član in jim podarijo darilni bon v vrednosti 30.000 tolarjev. Ob odhodu na misijo ali prihodu z nje pripravijo protokol tudi za družinske člane in jih pogostijo. Pripadnici, ki se je preselila iz Šmarja pri Jelšah v Ljubljano, so ponudili pomoč pri selitvi. Vsako leto organizirajo družinski dan in dan bri-gade, povabijo družinske člane, upokojene pripadnike in otroke preminulih pripadnikov. Če kdo želi, pomagajo pri organizaciji vojaške poroke, svojcem pri pogrebih itn. »Menim, da je od teh področij najbolj razvita in tudi najbolj prodorna duhovna oskrba tako v brigadi kot tudi na misijah, saj je bila med pripadniki dobro sprejeta,« je dejala nadporočnica Tanja Blatnik.

Prisluhnejo željam pripadnikov Višji vodnik Folko Puconja je zdaj referent za CSP v poveljstvu 1. BR, prej pa je delal v 20. MOTB na dolžnosti referenta za civilno-vojaško sodelovanje.»Pripadniki pričakujejo od celostne skrbi pomoč pri opravilih zunaj službe, na primer pri selitvi, skrbi za družine med misijo, pri prostočasnih aktivnostih za otroke itn. Programi CSP naj bi zagotavljali tisto, kar civilne ustanove ne zagotavljajo pripadnikom SV.« Kot je poudarila nadporočnica Tanja Blatnik, poskušajo pripadnikom zagotoviti pomoč, ko jo potrebujejo. »Vedno se ne dr-žimo programa, saj je CSP živ organizem, zato ne moremo vnaprej predvide-ti vseh dogodkov. Želimo si, da bi tudi pripadniki prišli k nam z oblikovanimi predlogi. Poveljnik 1. brigade nas pri delu podpira, kar je zelo pomembno, saj brez njegove odobritve ne bi mogli na primer pomagati pri selitvi.« Višji vodnik Puconja je poudaril, da je treba standard pri CSP v SV poeno-titi. »Prihajam iz Maribora, tako da popoldan ne morem na fitnes v Vojašnico

V 1. brigadi predlagali uvedbo vrtca

Celostna skrb za pripadnike (CSP) se v Slovenski vojski razvija, obsega pa dejavnosti, s katerimi podpirajo posameznikovo pri-padnost kolektivu in organizaciji, ga motivirajo za kakovostno opravljanje delovnih nalog in omogočajo osebnostni razvoj. Bili smo v 1. brigadi SV, v kateri so nam pojasnili, katere projekte izvajajo v okviru celostne skrbi za pripadnike in njihove družine ter kako so pripadniki, od katerih je več družinskih članov zapo-slenih v SV, zadovoljni s programi in česa si še želijo.

Vse več posluha za posameznika

Foto

: Bru

no To

ič


Pre

dst

av

lja

mo

va

mP

red

sta

vlj

am

o v

am

Franca Rozmana Staneta. Želim sv okviru CSP lahko obiskoval fitnVojašnici generala Maistra, ki sopod 72. brigado. Pripbi morali namreč immožnost obiskovati nprimer telovadnicotudi tam, od koder so doma.«Poveljniku 1. brigade so v okviru CSP pred-lagali, da bi za otroke pripadnikov organizirali vrtec. NadporočniTanja Blatnik je dejala, to velik napredek na celostne skrbi.

čnik Andrej Indof je v SV zapo-od leta 1992 in je pomočnikoperativno-logistične zadeve

er namestnik načelnika S-4.Med drugim je bil poveljnik od-delka na minometih, vojaški policist, pomočnik za premi-ke in transport. »Starši dobro

sprejemajo najino delo vojski. Mislim, da so ponosni naMoj oče na primer za praznikobesi zastavo. S sestro se oi pogovarjava, saj oba delava

rigade, čeprav je ona začasnoveljstvo sil. Imam mesec dni

staro hčerko Lio, s partnerko pa sva se preselila v službenostanovanje v Ljubljani. Dobro je, da imam to možnost, sicer bi bila odvisna od staršev. Vojaški poklic je poseben, če pomislim le na delo v tujini, zato se mora prilagajati vsa družina. Bil sem že na Kosovu, želim si še iti v tujino. Najraje bi tam delal nekaj let, z menoj pa bi šla tudi družina. Glede celostne oskrbe se je v letih, odkar sem v vojski, precej spremenilo. Preden smo šli na misijo na Kosovo, so nas pripravili na odhod, ko pa smo se vrnili, nam niso pripravili sprejema. Zdaj se to razvija, saj ko pridejo pripadniki z misije, jih v vojašnici pričakajo svojci in predstavniki brigade ter se skupaj veselijo. Tudi na področju duhovne oskrbe je kaplan Matej Jakopič zelo dejaven in dobro-došel na misijah. On je prvi in edini, ki bi mu zaupal morebitne težave. Slišal sem tudi za piknike na Pokljuki in tisti, ki so se jih udeležili, so pohvalili tako druženje. Menim, da je zelo dobro, da se to v okviru celostne skrbi razvija. Ko sem dobil otroka, me je poveljnik 1. brigade polkovnik Furlan zelo presenetil z bonom za 30.000 tolarjev. Takšna pozornost mi je zelo všeč. Tudi za odlično zamisel o vrtcu sem slišal. Pogrešam telovadnico, za katero upam, da bo čim prej zgrajena, tudi častniški klub se oblikuje. Pomembno je, da imajo v Slovenski vojski vizijo in da vidijo, da pripadniki potrebujemo celostno skrb.«

Še tretji član morda v SV

zadeve v 20. MOTB in je v vojski zapolet, njegova hči vojakinja Katja Kac pzaposlena v poveljniško-logistični četi 7BR od maja lani. »Najprej sem bila nusposabljanju v Vipavi, zdaj pa delamv Mariboru. Od majhnega me je za-nimal poklic vojaka, zato sem vedno spremljala delo očeta, ki je veliko hodil na teren, kar se mi je zdelo zelo zanimi-vo. Rada imam terensko delo in delo v naravi in tudi če oče ne bi bil zaposlen v

Vojaške družine Kaj pričakujejo od Slovenske vojske, kako sprejemajo projekte CSP, česa si še želijo, smo vprašali pripadnike SV, ki imajo v Slovenski vojski zaposlenega še kakšnega družinskega člana, in sicer brata, sestro, očeta oziroma hčer. Višja vodnica Tanja Balažic je pripadnica 1. BR, začasno razporejena na delo v Poveljstvu sil, njen brat nadporočnik Andrej Indof dela v 1. BR. »V Slovenski vojski delam od leta 2000, brat pa je zaposlen že dalj časa. Večkrat sem ga videla v uniformi in mi je bila všeč, vendar na mojo odločitev za službo v SV ni pretirano vplival. Ko sem izrazila željo, da bi se tudi jaz zaposlila v njej, mi je pomagal in ni ničesar olepševal. Se pa petletna hči Klara rada pohvali, da je njena mami vojakinja. Naredila sem podčastniško šolo in takrat sem spo-znala, kako je biti vojak. Čeprav sem podčastniško šolo delala ob delu, je bil program zelo zanimiv, predvsem je bilo veliko novih stvari. Starši posebej ne poudarjajo, da imajo sina in hčer zaposlena v Slovenski vojski, je pa res, da je moj brat bolj vojaški tip in ima oblikovane poglede na vojsko. Pri delu se ne srečujeva, doma se včasih kaj pogovarjava, tekmovalnosti pa med nama glede na to, da je on častnik, jaz pa podčastnica, ni. Če bi bila mlajša, bi se najbrž odločila za študij na fakulteti in potem za častniško šolo, sem pa na brata, ki je častnik, ponosna. Posebnega programa celotne skrbi v logistični bazi Grosuplje, kjer sem najprej delala, ni bilo. Potem sem bila v poveljstvu 1. BR, v kateri je to bolj organizirano, mislim pa, da je najbolj opazna duhovna oskrba. Nisem še bila pri vojaških kaplanih, všeč pa mi je, ker so dostopni. Dobra zamisel se mi zdi vrtec v vojski, saj bi ga nekateri res potrebovali, ker težko usklajujejo delavnik v službi in delovni čas vrtcev, še posebno težko pa je tistim, ki se vozijo od daleč. Prav tako so dobrodošle možnosti za telesne aktivnosti, čeprav sama na primer ne morem popoldan ali zvečer v telovad-nico, ker nimam časa. Pohvalila bi tudi zimske in poletne tabore za otroke.«

Andrej z družino in sestra Tanja

Darko ter sinova Aleš

in Gregor

Marko s hčero Katjo


Pre

dsta

vlja

mo

vam

Pre

dsta

vlja

mo

vam

Slovenski vojski, bi se verjetno zaposlila v njej.« »Hčerinim odločitvam nisem nikoli nasprotoval, tako da le povem svoje mnenje. Nikoli nisem rekel, da ne sme delati v vojski, se mi pa zdi dobro, da ji je uspelo končati usposabljanje in da dela v Slovenski vojski, saj jo to delo veseli. Nekaj sem ji povedal o tem, kako je v vojski, vendar ne preveč, saj sem želel, da sama spozna, kako je, in se sama odloči. Imam še 19 let starega sina, ki končuje zdravstveno šolo. Tudi on premišljuje o zaposlitvi v SV, in sicer v saniteti. Žena se je navadila, da ima v družini vojake in vsega, kar vojska prinese s seboj. Leta 2000 sem so-deloval na misiji v Bosni in Hercegovini kot bolničar v role 1.« »Zavedala sem se, da ima oče službo z vsemi prednostmi in slabostmi. V vojski se hodi na terene, tako da sem ga pogrešala med njegovo odsotnostjo, vendar sem se zavedala, da se bo vrnil in da je taka narava njegove službe. Doma smo že navajeni usklajevati družinske in službene obveznosti.« »Zame je bilo delo na misiji, na kateri smo skrbeli za zaposlene v Sforju, nov izziv, pridobil pa sem tudi veliko novega znanja. Delo je bilo zanimivo, poleg tega sem spoznal ve-liko ljudi.« »Tudi jaz si želim sodelovati na misiji, saj si pridobiš nove izkušnje, tako da bi šla za začetek v Bosno in Hercegovino. Zdaj sem zadovoljna z delom v poveljniško-logistični četi, v vodu za oskrbo.« »Opažam, da se celo-stna oskrba razvija. Ko sem se vrnil z misije, nismo imeli pogostitve, česar tudi nismo pričakovali. Dobro je, da programi potekajo, vendar je odvisno od posameznika, kako jih sprejema. Ko prideš z misije, želiš čim več časa preživeti z družino. Menim, da bodo mladi bolj potrebovali celostno skrb, na primer pri reševanju problematike, povezane s stanovanjem.« »V okviru celo-stne skrbi sem bila pred kratkim vojaško krščena in se mi je zdelo zelo lepo, ker sem med tem v uniformi. Programov v okviru CSP sicer ne poznam na-tančno, vendar upam, da bom kakšnega še izkoristila.«

Babica je ponosna na svoje vojakeV SV so zaposleni trije člani družine Markovič, in sicer poleg očeta še sinova. Višji vodnik Darko Markovič, pribočnik poveljnika 1. BR, dela v SV od leta 1993. Med drugim je delal v vojaški policiji in pokrajinskem poveljstvu, od leta 1999 pa v 1. BR in je voznik poveljnika brigade. »Delo je zanimivo in lahko rečem, da sem s tem zelo zadovoljen. Bil sem tudi na mirovni misiji Alba 2 v Albaniji, kjer smo delali predvsem z begunci in sem si pridobil nove izkušnje. Ko sem bili na misiji, še ni bila razvita oskrba za pripadnike in njiho-ve družine, vendar smo bili na misiji starejši pripadniki. Zdaj odhajajo mlajši, ki imajo majhne otroke, zato se mi zdi nujno in dobro, da se to področje raz-vija. Sinova sta zaposlena v Slovenski vojski in sta se za to sama odločila. V

družini imamo tradicijo, da delamo v uniformi, saj je bil moj oče policist, zdaj pa smo trije zaposleni v Slovenski vojski. Razne oblike pomoči v okviru celo-stne skrbi, kot so na primer duhovna oskrba, pomoč pri pogrebih, psihološka oskrba ter pravna pomoč, so dobrodošle in se strinam s tem.«Vojak Gregor Markovič je na usposabljanju v Vipavi. »Od nekdaj sem bil navdušen nad civilno policijo, vendar sem se premislil in delal kot varnostnik pri družbah za varovanje, potem pa sem se le odločil za vojsko. Oče in brat nista veliko vplivala na to določitev, saj me je tako delo veselilo že v osnovni šoli, sicer bolj delo policista. Potem sem se navdušil za vojsko, želim pa si postati vojaški policist. Brat pravi, da je v Slovenski vojski zadovoljen. Oče mi je vojsko malo predstavil, zdaj pa me spodbuja in sprašuje, kako je, in si želi, da bi bil uspešen v tem, kar sem si zaželel, da bi delal. Mama naju spodbuja, še posebno ponosna pa je babica, ki vsem pove, da vsa zaposlena v SV. Tudi partnerka me spodbuja, tako da mislim, da bova lahko uskladila družinsko življenje in delo v Slovenski vojski, saj so službe različne in je povsod nujno določeno prilagajanje. V prostem času se veliko ukvarjam s športom, poleg tega sem se rekreativno ukvarjal z boksom, veliko tudi tečem. Želim si, da bi delal kje blizu doma, najraje pa v vojaški policiji.« Vojak Aleš Markovič dela v 14. inženirskem bataljonu, trenutno pa je na Centru za usposabljanje, kjer pridobiva VED pionirec. V SV je zaposlen od ja-nuarja lani. »Končal sem četrto stopnjo izobraževanja. Opravljam dinamično delo z veliko športnimi aktivnostmi, poleg tega dnevi niso enaki. V Vipavi sem končal temeljno vojaškostrokovno usposabljanje in pridobil VED strelec. To, da oče dela v Slovenski vojski, se mi je zdelo v redu. O tem poklicu ima dobro mnenje in mogoče je tudi to nekoliko vplivalo na odločitev, da sem se zapo-slil v vojski. Moj oče je podčastnik in tudi sam si želim, da bi najprej končal peto stopnjo izobrazbe in potem šel na podčastniško šolo. Oče je prej delal v vojašnici v Novem mestu, zdaj pa je voznik poveljnika 1. brigade. Ko je bil še zaposlen v Novem mestu, je delal kot vojaški policist. Spomnim se, da sem ga obiskal v vojašnici, ko je bil dežuren ob koncu tedna, tako da sem imel glede vojske ves čas dober občutek. Mama je ponosa, da smo zaposleni v vojski, saj je to redna služba, poleg tega služiš domovini. Tudi partnerka, s katero se bova poročila maja, me pri mojem delu spodbuja. Poročil bi se lahko v vojaški uniformi oziroma bi me lahko poročil vojaški kaplan, vendar raje ločujem za-sebno življenje od službe. Za zdaj pomoči v okviru celostne oskrbe še nisem potreboval. Če bi lahko prišli na fitnes tudi člani moje družine, bi bilo to v redu. Mislim, da je za nas dobro poskrbljeno, pa tudi to, da pozimi in poleti za otroke organizirajo tabore, je pohvalno.« Valerija Šket

Foto

: Bor

ut P

odgo

ršek


Iz v

oja

ške

ga

živ

lje

nja

Iz v

oja

ške

ga

živ

lje

nja

Na vaji v Španiji več kot 350 sodelujočih

SV je na vaji sodelovala s 27 pripadniki 2. LVD, ki bo od julija letos v stalni šestmesečni pripravljeno-sti za delovanje v NRF pete rotacije, s častnikoma

Slovenski vojaki potrdili usposobljenost za NRF

Od 3. do 11. marca je na vojaških poligo-nih na območju Valencije v Španiji pote-kala vaja sil mednarodnega bataljona za kemično, biološko, radiološko in jedrsko obrambo (Multinational Chemical Biolo-gical Radiological and Nuclear Defence Battalion) Gripho 2005, na kateri je med več kot 350 pripadniki sodeloval tudi kontingent 31 pripadnikov 18. bataljona RKBO, med njimi 27 pripadnikov in pri-padnic 2. lahkega voda za dekontamina-cijo (2. LVD). Namen vaje je bil preveriti usposobljenost in opremljenost, izboljša-ti integracijo in povezljivost večnacional-nih enot v sestavi mednarodnega bata-ljona. »Za pripadnike držav, ki prispevajo svoje enote v sestavo mednarodnega bataljona, je bila vaja tudi priložnost za izmenjavo znanja in izkušenj s področja opremljenosti in usposobljenosti pred RKB-nevarnostmi,« je pojasnil vodja slovenskega kontingenta 18. bataljona RKBO nadporočnik Miljenko Belina.

za koordinacijo delovanja in ocenjevanje usposo-bljenosti LVD ter z vojakoma za logistično pod-poro, ki sta ob pomoči Španije kot vodilne države v mednarodnem bataljonu za NRF 5 zagotavljala preskrbo slovenske enote s pitno vodo, vodo za dekontaminacijo, s hrano, osnovnimi potrebšči-nami ter drugimi elementi logistične zagotovitve. Slovenski kontingent je pri dejavnostih uporabljal tri specialna vozila za dekontaminacijo, štiri to-vorna vozila in dve terenski vozili. Na vaji je sodelo-valo več kot 350 udeležencev, od tega približno

Delo pripadnikov na mestu poveljnika voda v sklopu postaje za dekontaminacijo

Slovenski vojaki med dekontaminacijo vozil

180 Špancev, 80 Nizozemcev, 50 Francozov, šest Poljakov, deset Čehov, 31 Slovencev in po en pred-stavnik turške, kanadske in ameriške vojske. Kot je dejal nadporočnik Belina, je bila vaja namenjena predvsem urjenju bataljona za skupno delovanje, povečevanju njegove operativnosti in interoperabil-nosti, preverjanju dosežene ravni usposobljenosti enot za opravljanje skupnih nalog v operacijah zavezništva ter ugotavljanju morebitnih pomanj-kljivosti in njihovemu odpravljanju. Scenarij vaje je predvideval, da so teroristi v spopadu med namiš-ljenima državama uporabili orožje za množično uničevanje in umazane bombe z radioaktivnimi odpadki. Na krizno območje se je na podlagi od-ločitve Nata napotil mednarodni bataljon za kemič-no, biološko, radiološko in jedrsko obrambo, ki ima v svoji sestavi sile za RKB-izvidovanje, laboratorije za analizo najdenih kontaminantov in sile za RKB-dekontaminacijo. Na kontaminirano območje so najprej prišle izvidniške enote, ki so ugotavljale navzočnost kontaminantov, pobrale njihove vzor-ce in označile kontaminirano območje. Na podlagi ugotovitev laboratorijskih analiz je poveljstvo bata-ljona aktiviralo enote za RKB-dekontaminacijo, v sestavi katerih je deloval 2. LVD. »Poleg slovenskih vojakov so bili za dekontaminacijo ljudi, vozil in opreme zadolženi tudi pripadniki nizozemske in francoske vojske, tako da smo opremljenost ter usposobljenost Slovenske vojske lahko primerjali

Foto

: 18.

BRK

BO

Foto

: 18.

BRK

BO


Iz voja

škeg

a živ

ljen

jaIz vo

jaške

ga

življe

nja

SAF servicemembers ready to participate in the NRFFrom 3rd to 11th March, an exercise of the Multinational Chemical, Biological, Radiological and Nuclear Defence Battalion, entitled Gripho 2005, took place at the military training grounds in the area of Valencia, Spain. Over 350 servicemembers participated in the exercise, among them also 31 servicemembers of the 18th SAF RKBO (Chemical, Bio-logical and Radiological Defence Battalion) with 27 servicemen and women from the 2nd SAF Light Decontamination Platoon. The aim of the exercise was to test the preparedness and equipment as well as to improve the integration and connectability of the multinational units operating within the structure of the international battalion. »For the ser-vicemembers of the countries whose units participate in the structure of the international battalion this exercise was also an opportunity to exchange knowledge and experience about the equipment and skills needed in cases of Chemical, Biological and Radiological danger,« explained Head of the Slovenian contingent of the 18th SAF RKBO Bat-talion at the Gripho 2005 exercise, First Lieutenant Miljenko Belina.

z njihovo,« je pojasnil nad-poročnik Belina.

Slovenski vod odlično ocenjen

Vaja je bila razdeljena na več delov. »Prvi dan smo od Špancev dobili nalogo, da postavimo dekontami-nacijsko postajo, s čimer so preverili našo opremljenost, usposobljenost, opera-tivnost, pripravljenost za izvedbo premika, sanitetno oskrbo, logistično podporo in sposobnost enote za samostojno opravljanje nalog v sestavi višjih enot,« je poudaril nadporočnik Belina. Osrednji del vaje je bila tako imenovana tridnevna vroča faza, v kateri so slovenski vojski opravljali dekontaminacijo ljudi, vozil, opreme in zemljišča. Slo-venski vod je bil podrejen češki enoti za RKB-izvidovanje. »Iz vojaške baze Mari-nes, kjer so bile nastanjene sodelujoče enote, smo prvi dan vroče faze opravili premik na območje vaje in začeli priprave za postavitev postaje za dekontami-nacijo, pri čemer smo morali poskrbeti za vse elemente, kot so ureditev pogojev za nastanitev in bivanje, skladiščenje opreme in sredstev ter zavarovanje.« Prvi dan vroče faze je češka izvidniška enota dobila nalogo, da opravi izvidovanje območja, ki je bilo kontaminirano z radiološkimi snovmi. »Po opravljenem iz-vidovanju in določitvi območja kontaminacije smo od nadrejenih dobili nalogo, da opravimo dekontaminacijo enote, ki je bila na kontaminiranem območju, pri čemer so določili čas, v katerem mora biti enota pripravljena za delovanje,« je dopolnil nadporočnik Belina. Drugi dan vroče faze so pripadniki SV ponovno dobili za nalogo dekontaminacijo, tokrat pa so njihovo delo spremljali pripadniki poveljstva mednarodnega bataljona in španska množična občila. »Še isti dan smo dobili tudi nalogo, da opravimo dekontaminacijo terena, ki je bil kontami-niran s kemičnimi snovmi. Poveljnik LVD se je odločil, da bo sodeloval le en od-delek, ki je v dveh urah uspešno opravil dekontaminacijo zemljišča.« Zadnji dan vroče faze je slovenska enota porabila za konsolidacijo, pospravljanje tabora in vrnitev v bazo Marines, kjer so pripadniki enote nadaljevali čiščenje opreme in se pripravili za premik enote v domovino. V okviru vaje so gostitelji pripravili tudi taktično-tehnični zbor, na katerem so Nizozemska, Francija, Češka, Španija in Slovenija predstavile svojo opremo in sredstva za RKB-obrambo.

Primerljivi z drugimi vojskami»Z uspešno opravljeno vajo smo dokazali, da smo po opremljenosti in usposo-bljenosti primerljivi z vojskami zveze Nato. Izvajali smo kemično in radiološko dekontaminacijo in delali v nočnih razmerah, saj nam nova oprema to omo-goča. Sporazumevanje z nadrejenim poveljstvom je potekalo v angleščini, s čimer nismo imeli težav,« je pojasnila častnica za evalvacijo usposobljenosti LVD poročnica Lidija Hribar iz 18. bataljona RKBO. Vojaki LVD bodo tako pri-dobili certifikat usposobljenosti za delovanje v Natovih silah za posredovanje. »Slovenski častniki in vodni podčastnik smo se po koncu vaje udeležili spreje-ma pri poveljniku bataljona, na katerem nam je predal priznanje in plaketo ter poudaril, da smo svoje naloge na vaji uspešno opravili in da smo opremljeni ter usposobljeni za sodelovanje na misiji,« je dejal nadporočnik Belina. LVD je letos dobil veliko nove opreme in se intenzivno usposabljal za njeno uporabo, zato bodo v enoti potrebovali določen čas, da bodo odpravili tehnične po-manjkljivosti, ki so jih ugotovili. To je bila prva vaja vsestranskega preverjanja usposobljenosti LVD ob simuliranju realnih razmer v tujini. »LVD za sile NRF 5 smo oblikovali zelo hitro, zadnji specialni zabojnik smo dobili le teden dni pred odhodom na vajo, sicer pa so se pripadniki usposabljali na stari opremi in del-

no tudi na novih sistemih. Po opravljeni analizi bomo ugotovili pomanjkljivosti in se odločili, kako jih odpraviti, da bo enota lahko v stalni pripravljenosti za sodelovanje v NRF 5 v drugi polovici leta,« je dejal poveljnik 18. bataljona RKBO major Branko Podbrežnik. Poveljnik 2. LVD poročnik Robert Tomše je opozoril na visoko motiviranost in uigranost vojakov. »Vojaki so na vaji pokazali dobro pripravljenost in izjemno iznajdljivost, tako da smo lahko vse naloge uspešno opravili. Kljub temu nas letos čaka še veliko urjenj, da se bomo lahko kakovost-no pripravili za sodelovanje v NRF. V vodu imamo kar šest vojakinj, ki so se na vaji izkazale prav tako dobro kot fantje. Naš vod je edini v sestavi mednarodne-ga bataljona za NRF 5, v katerem sta oba spola,« je pojasnil poročnik Tomše.

Veselijo se odhoda na misijo v tujinoVojakinja Petra Krabonja, ki opravlja dolžnost vojakinje dekontaminatorke v 2. oddelku 2. LVD, je dejala, da je zadovoljna, da se je lahko udeležila vaje, saj je tako dobila nove izkušnje in spoznala ljudi. »Nekaj težav sem imela s hrano, ki je nisem bila vajena, potem pa sem se nanjo navadila. Pri sporazumevanju s tujimi pripadniki ni bilo težav, tako da bomo z mnogimi ohranili prijateljstvo ali si dopisovali prek elektronske pošte. Na vaji smo lahko spoznali delovanje tujih vojsk in njihovo opremljenost. Veselim se morebitnega odhoda na nalogo v tujino.« Vojak Ernest Kotnik, ki opravlja nalogo vojaka dekontaminatorja v 1. oddelku 2. LVD, je povedal, da so se kot enota na vaji dobro razumeli in pokazali veliko usposobljenost za opravljanje nalog RKB-dekontaminacije ter tako dobro predstavili Slovenijo v tujini. »Pohvalil bi tudi prijazne gostitelje, ki so nam pred-stavili veliko naravnih in kulturnih znamenitosti Španije.« Marko Pišlar

NadporočnikMiljenko Belina

PoročnicaLidija Hribar

VojakErnest Kotnik

VojakinjaPetra Krabonja

PoročnikRobert Tomše


Iz v

oja

ške

ga

živ

lje

nja

Iz v

oja

ške

ga

živ

lje

nja

Večplastne priprave Priprave potekajo na več področjih. Prvi del obsega priprave kandidatov, drugi del pa so organizacijske priprave, torej postopki nabave dodatne opreme in prehrane. V okviru teh pri-prav sodelujejo tudi s polkovnikom Liparjem, atašejem, pristojnim za sodelovanje z oborože-nimi silami Argentine. Tretji del priprav obsega pridobivanje informacij s terena, pred kratkim se je z večtedenske civilne odprave v Patagoniji vrnil vojaški uslužbenec Silvo Karo. Kandidati odprave so januarja na medicinski fakulteti preverili fizično in psihično pripravljenost ter opravili preverjanje zdravstvenega stanja. »Podatki o fizični pripravljenosti kažejo precej različno vstopno stanje kandidatov, vendar smo pri nadaljnjih skupnih usposabljanjih opazili napredovanje pri pripravljenosti,« je dejal major mag. Medja. Pri skupnih pripravah moštva imajo težave z usklajevanjem z drugimi rednimi službe-nimi nalogami, ki jih opravljajo kandidati odprave. Dva kandidata sta odstopila, saj je eden odšel na dolžnost v tujino, drugi pa na častniško šolo, tako da jih je ostalo šestnajst. Z udeležbo na pripra-vah so zadovoljni, čeprav se skupnih ne morejo vedno vsi udeležiti. »Ves čas se prilagajamo vre-menskim razmeram v gorskem svetu. Dneve, ki smo jih imeli na voljo, smo dobro izkoristili. Tako smo dvakrat izvajali ledno plezanje in dvakrat skalno plezanje, opravili smo nekaj vzponov, med drugim na Triglav, v zahtevnih razmerah smo v globokem snegu prečili Jelovico in prenočevali

Na zimskih pripravahza Patagonijo

Kandidati odprave v Patagonijo so se sredi marca četrtič zbrali na skupinskih pripravah, za katere imajo vsak mesec na voljo tri dni. Tokrat so vreme izkori-stili za skalno plezanje in se odpravili na zahtevno turo s prenočevanjem na območju Komne. Kot je pojasnil major mag. Klemen Medja, vodja odprave in poveljnik 132. gorskega bataljona, priprave potekajo po načrtih, čeprav so morali zaradi vremenskih oziroma snežnih razmer nekatere aktivnosti prilagoditi.

nujno. Večdnevne aktivnosti so zelo pomembne, saj smo ob bivakiranju prisiljeni drugače živeti in si deliti delo. Tako pridobivamo skupne izkušnje in se še bolje spoznavamo,« je dejal major mag. Medja. Vojaški uslužbenec Silvo Karo je poudaril pomembnost psihične pripravljenosti v alpi-nizmu. »Če se ustrašiš gore in podviga, fizična pripravljenost zbledi. Za psihično pripravljenost je zelo dobro, da imamo čim več aktivnosti v gorah in na zahtevnih terenih, kakršen je tudi v Patagoniji.«

Maja bo izbirni postopekPo načrtu sledijo tehnično bolj zahtevna uspo-sabljanja, maja pa bodo opravili izbirni postopek in število kandidatov zmanjšali na manj kot pet-najst. Poleti načrtujejo usposabljanje v Franciji v kombiniranem svetu ledu in skale. Vsi kandidati so v Gorski šoli dobili specialistično opremo, torej delno opremo, ki jo bodo uporabljali na odpravi. Za končno ekipo bodo dobavili del nove opreme, ki je lažja od običajne. »Koristno je, da opremo čim več uporabljamo, da se nanjo dobro nava-dimo. Na primer kuhalnik, ki ga ne uporabljamo vsak dan, bomo na odpravi pogosto uporabljali,

zunaj. Priprave so bile usmerjene v pridobivanje kondicije na daljših pohodih v zimskih razmerah. Za nas, ki smo odgovorni za izbor, je pomembno, da dobivamo informacije o fizični in psihični pri-pravljenosti, kar vpliva tudi na vedenje v skupini. Na zahtevnejši aktivnosti se ob posledični utruje-nosti vidi, kako se posameznik odziva v nekoliko stresnih okoliščinah. Na odpravi bomo samo-zadostni, zato je oblikovanje trdnega kolektiva

Zimska tura na Lanževico nad Komno

Foto

: Mih

a Ku

har


Iz voja

škeg

a živ

ljen

jaIz vo

jaške

ga

življe

nja

zato se moramo nanj navaditi. Pri razvoju opreme sodelujemo z MO, saj pre-izkušamo nekaj kosov opreme, tako da pristojni ljudje od nas dobijo koristne informacije o kakovosti opreme,« je dejal major mag. Medja.

Živijo za alpinizem Vojak Matej Bizjak iz 16. BNZP je alpinistično znanje pridobil v civilnih struk-turah in je inštruktor alpinizma. Da se je prijavil na razpis, ga je vzpodbudil oče, ki je bil tudi alpinist. »Smo na četrtih skupnih pripravah, ki potekajo do-bro in za zdaj še niso preveč zahtevne. Za individualne priprave imamo na voljo uro na dan v službi, vendar je to premalo. Veliko se pripravljam doma, še posebno ob koncih tedna, ki jih večinoma preživim v gorah, sicer pa vsaj dve do tri ure na dan. Čez teden večinoma delam vaje za kondicijo in moč, ob koncih tedna plezam v Julijskih in Kamniških Alpah, doma pa sem iz Go-doviča pri Idriji. Tudi prej sem prosti čas namenjal alpinizmu, tako da zdaj ne živim nič drugače. Tekmovalnosti v skupini nisem začutil, čeprav bodo med nami izbrali kandidate, ki bodo odšli na odpravo. Razumemo se dobro in mislim, da so se že oblikovale posamezne plezalne naveze.«Vojak Janez Razpotnik dela v 18. BRKBO in je inštruktor alpinizma v alpinistič-nem odseku Litija. Da bi sodeloval na odpravi v tuja gorstva, se mu zdi nekaj enkratnega. »To je zame nov izziv. Mislim, da so skupinske priprave dobro organizirane. Za individualne priprave porabim veliko časa, in sicer dve uri na dan tečem, vsaj uro do dve petkrat na teden preživim na umetni steni, po-tem pa še v plezališčih. Veliko sem tudi v hribih. Alpinizem je smisel in način mojega življenja, zato se zaradi priprav na odpravo ne odpovedujem ničemur. Nadrejeni me zelo podpirajo. V 18. RKBO se pripravljamo za sodelovanje v Natovih reakcijskih silah, vendar so me razporedili kot rezervo. Zato se svoje-mu poveljniku zahvaljujem za podporo, da se lahko pripravljam za odpravo.« Višji vodnik Miha Larisi iz Gorske šole se enkrat ni udeležil skupnih priprav, ker je bil na svetovnem vojaškem prvenstvu v Romuniji. »Med pripravami smo bili na Triglavu, kjer so bile razmere ugodne, vendar to ne pomeni, da smo se odpravili na turo brez primerne zimske opreme. Varovala smo dobro videli, zato je bilo plezanje nekoliko manj zahtevno. Ura na dan, ki nam jo omogočajo v službi za individualne priprave, je premalo, saj moramo čim več časa preživeti v hribih. Tisti, ki prihajamo iz Gorske šole, imamo svojo opremo, nekateri so jo še nekaj dodatno zadolžili. Tehnična oprema je dobra, vendar se uniforma v slabih vremenskih razmerah premoči.« Poddesetnik Miha Rakar iz 18. RKBO je v alpinizmu še začetnik, vendar ga zelo zanima. »Od malega hodim v hribe, ko pa so mi pokazali skalno plezanje, me je navdušilo. Nisem še bil na nobeni odpravi in tako bi si na tej pridobil nove, bogate izkušnje. Priprave so zahtevne, zato veliko hodim v hri-

In March, the SAF servicemembers taking part in the expedition to Pata-gonia met for the fourth time in order to carry out the monthly three-day preparations. This time, the weather conditions enabled them to do some rock climbing and conduct a demanding climbing tour which inc-luded spending the night in the area of Komna. Head of the expedition and Commander of the 132nd SAF Mountain Battalion, Major Klemen Medja, M.A., explained that the preparations were going according to plan despite the fact that some activities had to be modified due to the weather and snow conditions.

be, v Patagoniji pa bi rajši plezal, kot pa prečil led. V Gorski šoli sem zadolžil opremo za skalno in ledno plezanje, turno smučanje ter bivakiranje. Oprema je dobra, saj je že preizkušena. Razumemo se odlično, pa tudi pomagamo si med seboj.« Valerija Šket

Major mag. Klemen Medja in vojaški uslužbenec Silvo Karo ves čas spremljata napredek kandidatov.

2 02 0 S LOV E N S K A VO J S K A S LOV E N S K A VO J S K A S LOV E N S K A VO J S K A 21

Iz v

oja

ške

ga

živ

lje

nja

Iz v

oja

ške

ga

živ

lje

nja

Sodoben program za pridobitev VED VP

Skupina 29 kandidatov za vojaške policiste se je po novem programu začela usposabljati 10. januarja letos, končala pa ga bo 22. aprila. Program, ki obsega 655 učnih ur, je v sodelo-vanju s PDRIU lani oblikovala delovna skupina 17. bataljona vojaške policije. Usposabljanje pomeni dopolnitev snovi, ki so jo kandidati za VP osvojili na tečaju za pridobitev pooblastil, saj je praktičnemu urjenju v individual-nih veščinah vojaških policistov, ki podpirajo kolektivne naloge enot VP, namenjenih kar 75 odstotkov ur. »Pro-gram smo v delovni skupini oblikovali na podlagi doktrine in postopkov Nata za vojaško policijo ter izkušenj bataljona pri opravljanju nalog VP doma in v mirovnih operacijah. Se-stavljen je iz petih osnovnih področij, in sicer uveljavitve zakonov, nadzora prometa, varovanja območja, ravna-nja z vojnimi ujetniki in zahtevnejših specializiranih nalog vojaške poli-cije,« je pojasnil nadporočnik Žbogar. Vsako področje zahteva številne individualne veščine, ki jih kandidati spoznavajo pri predmetih o oborožitvi in opremi VP, borilnih veščinah, taktiki pri praktičnem postopku ter taktiki

vojaške policije. V sklopu teh vsebin spoznavajo posebno vojaškopolicijsko opremo in oborožitev, se urijo v streljanju, vožnji z vojaškimi terenskimi vozili

in helikopterji, v postopkih javnega reda in miru ter nadzora množic in v drugih veščinah. Inštruktorji namenjajo posebno pozornost psiho-fizični kondiciji kandidatov in njihovim gibalnim spo-sobnostim, je pojasnil višji vodnik Milan Setničar, ki je v 17. BVP inštruktor za šport. »Čeprav se kandidati na tem usposabljanju prvič srečujejo s številnimi veš-činami, mislim, da so imeli prav glede psihofizične kondicije največ težav. Med tečajem za pridobitev pooblastil, ki je trajal dva meseca, niso imeli posebno veliko časa za redno fizično vadbo, prav tako smo imeli nekaj težav zaradi prehladnih obolenj, zato smo morali program usposabljanja nekoliko prilagoditi.« Kot je dejal športni inštruktor, lahko kandidat izostane

17. BVP kandidate preizkuša na zahtevnem usposabljanju

V 17. bataljonu vojaške policije se po programu za pridobitev vojaške evidenčne dolžnosti vojaški policist usposablja prva generacija vojakov. Program osnovnega vojaškostrokovnega usposabljanja, ki ga je pripravila izkušena skupina inštruktorjev v bataljonu, temelji na doktrini in postopkih Nata za vojaško policijo in na izkušnjah bataljona pri opravljanju nalog tako doma kot v tujini. Skoraj štirimesečno usposabljanje bo 28 kandidatov, ki so se sami odločili zanj, končalo z zaključnim enotedenskim terenom konec aprila na Počku. Kandidati, ki so že osvojili osnovne individualne veščine vojaške policije, se zdaj v ljubljanski Vojašnici Franca Rozmana Staneta usposabljajo v individualnih veščinah za opravljanje zahtevnejših vojaškopoli-cijskih nalog.

17. BVP kader pridobiva iz drugih enot SV

V 17. bataljon vojaške policije lahko vstopijo vojaki iz vseh enot Sloven-ske vojske, ki so opravili temeljno vojaškostrokovno usposabljanje. »Na razpis 17. BVP se je lani prijavilo več kot petdeset pripadnikov Slovenske vojske, kadrovska služba bataljona pa jih je po opravljenem izbirnem postopku na usposabljanje napotila trideset,« je uvodoma dejal poveljnik učne skupine vojaške policije, nadpo-ročnik Matjaž Žbogar. Kot je pojasnil, želijo v bataljonu s pridobivanjem kadra iz drugih enot SV dobiti vojake s čim več izkušnjami, ki so obenem motivirani za ta vojaški poklic. Tako so morali kandidati pred začetkom usposabljanja za VED VP uspešno opraviti dvomesečni tečaj za prido-bitev pooblastil pooblaščenih uradnih oseb, ki ga 17. bataljon VP organizira v sodelovanju s policijsko akademijo. »Na njem so se kandidati seznanili z vsemi slovenskimi zakoni in predpisi s področja delovanja vojaške policije. Tečaj daje teoretično znanje za delo-vanje vojaškega policista in je obenem priložnost za ponovni premislek kandi-datov glede odločitve o delu v vojaški policiji. Čeprav je razmeroma obsežen in zahteven, je iz osebnih razlogov odstopil le en kandidat,« je povedal nad-poročnik Žbogar.

Nadporočnik Matjaž Žbogar

Višji vodnikMilan Setničar

Višji vodnikBranko Vinkovič

PoročnikJure Nahtigal

Nadzor vojaške osebe v prometu


Iz voja

škeg

a živ

ljen

jaIz vo

jaške

ga

življe

nja

pri največ 15 odstotkih učnih ur, česar se kandidati, ki so se odločili za delo v VP, dobro zavedajo. »Pri predmetu o taktiki VP, ki vključuje vsebine, kot so pregledovanje in nadzor območja, nadzorne točke in drugo, generacija nima posebnih težav, saj jih je veliko na usposabljanje prišlo iz 10. in 20. motorizi-ranega bataljona ter drugih enot SV, pri čemer jih je nekaj že sodelovalo tudi v mirovnih operacijah in so nekatere vsebine dobro poznali. Tako jih predvsem učimo vojaškopolicijskih postopkov in taktike, ki je drugačna od taktike bojnih enot.« Psihofizično kondicijo in gibalne sposobnosti kandidati povečujejo tudi pri po-uku o borilnih veščinah. Ta obsega osnovno znanje iz samoobrambe, skupaj s taktiko pri praktičnih postopkih pa ga izvaja višji vodnik Branko Vinkovič. Kot je dejal, se kandidati urijo v postopkih ugotavljanja identitete, varnostnem pre-gledu osebe, oklepanju in vezanju, spremljanju osebe peš in z vozilom, v pri-jetju, privedbi in pridržanju osebe ter drugih veščinah, s katerimi lahko vojaški policist učinkovito izvaja svoja pooblastila. Kandidati se urijo tudi v logičnem povezovanju tehnik in znanja o praktičnih postopkih ter v znanju samoobram-be ob upoštevanju policijskih pooblastil, izboljšajo pa tudi svoj reakcijski čas. Opozoril je, da »mora biti vsak postopek vojaške policije zakonit, korekten in hiter, zato zahtevam glasno, razumno in odločno delovanje, ki mora izhajati iz kodeksa policijske etike«. Kandidati se morajo tudi zavedati pomena varnosti postopkov tako za vojaškega policista kot za osebo, proti kateri poteka po-stopek. »Doslej smo opravili osem ocenjevanj in menim, da imajo kandidati zadovoljivo znanje, čeprav je večina te vsebine prvič spoznala. Nekateri sicer morajo dvakrat opravljati posamezno preverjanje, da so uspešni.« »Kandidate učimo zelo veliko veščin in verjamem, da je usposabljanje za njih po eni strani precej zahtevno, po drugi pa zelo zanimivo,« je dejal poročnik Jure Nahtigal in posebej poudaril visoko motiviranost kandidatov. Pohvalil je strelsko znanje kandidatov in znanje premikanja po bojišču, ki so ga kandidati imeli pred začetkom tega usposabljanja. »Težko bi rekel, katero od področij, ki jih učim, kandidate najbolj zanima. Vpadi v objekt, vojni ujetniki, terenska vožnja z osebnimi vozili, posebno vojaškopolicijsko orožje – zanima jih vse. Za vojaško policijo so se kandidati odločili sami, več kot polovica pa bi se jih rada preizkusila tudi v mirovni operaciji. V povprečju so stari 25 let in s takšno zagnanostjo imajo možnost tudi za to. Med postopki jih opozarjam na morebitne nevarnosti, torej na kaj morajo biti posebno pozorni,« je pojasnil poročnik Nahtigal. Posebej je poudaril dobro kohezivnost skupine, saj si med seboj pomagajo, usposabljanje pa je doslej zapustila le ena kandidatka, in si-cer zaradi drugih delovnih obveznosti. Kot je še dejal, inštruktorji glede zahtev in kandidati ne delajo razlik do kandidatk v skupini. Vsi so se za usposabljanje odločili predvsem zaradi dinamičnosti dela, zato si po končanem usposablja-nju želijo, da bi jih razporedili na zahtevnejše dolžnosti. »Nekateri od njih so zato prišli na pogovor k meni. V bataljonu bomo njihove želje poskušali čim bolj upoštevati, seveda pa bo pri njihovem razporejanju pomembno tudi zna-nje, ki ga bodo kandidati pokazali med usposabljanjem,« je pojasnil poveljnik učne skupine, nadporočnik Žbogar.

Brez znanja vstopa v bataljon ne boZ oblikovanjem programa za pridobitev vojaške evidenčne dolžnosti vojaške-ga policista, ki vključuje nekatere nove vrste znanja, je morala učna skupina vojaške policije oblikovati tudi merila za ocenjevanje uspešnosti kandidatov. To velja predvsem za ocenjevanje uspešnosti pri nekaterih individualnih veš-činah vojaškopolicijskega dela, pri katerem so se inštruktorji oprli na izkušnje bataljona pri opravljanju nalog doma in v tujini ter na tujo in domačo stro-kovno literaturo. »Za našo učno skupino je program izziv, da damo vojakom najbolj kakovostno znanje. To pomeni, da program že med usposabljanjem analiziramo in prilagajamo sposobnostim skupine tako, da bi vsak kandidat osvojil čim več znanja. Naš cilj je, da bi usposabljanje uspešno končali vsi

Pri praktičnih postopkih morajo kandidati dosledno spoštovati policijska pooblastila.

2 22 2 S LOV E N S K A VO J S K A S LOV E N S K A VO J S K A S LOV E N S K A VO J S K A 2 3

Iz v

oja

ške

ga

živ

lje

nja

Iz v

oja

ške

ga

živ

lje

nja

17th SAF Military Police Battalion with the cooperation with Military Edu-cation and Training Centre in Vipava organised the first training carried out according to the modernised education programme in which the candidates achieve the Military Operational Skill 'Military Policeman'. The training was attended by 28 candidates. It started this January and is going to be concluded with one-week field exercise at the central SAF training ground at the end of April. A group of skilled instructors is preparing the candidates for individual military police assignments in the area of classic police work, securing the area, POWs, traffic control, help with manouvres and movements as well as for skills needed for members of specialised military police units, the latter being the areas and asignments servicemembers of the 17th SAF MP Battalion face in the course of their work and are defined as necessary in the NATO Mili-tary Police Doctrine.

Poddesetnik Blaž Čolik:V SV sem dobro leto, na usposabljanje pa sem prišel iz 20. MOTB. Zanj sem se odločil, ker je delo vojaške policije izziv, saj moraš ravnati preudarno, zanimiva pa je tudi policijska takti-ka, ki je drugačna od taktike bojnih enot. Uspo-sabljanje je pestro in dolgo, vsak dan pa se na-učimo česa novega. Tudi tečaj o pooblastilih je bil zanimiv, le snov za učenje je bila preveč dol-gočasna, zato so taktični postopki zdaj toliko bolj zanimivi. S kondicijo nimam težav, saj me

zelo zanimajo borilne veščine. Med kandidati je tudi nekaj tekmovalnosti, kar vpliva na doseganje boljših rezultatov. Čeprav se dobro razumemo, se v prostem času ne družimo, ker se jih veliko vozi domov. Sem iz Prekmurja in imam dva otroka, vendar med tednom ostajam v vojašnici. V 17. BVP so predvideli, da bi opravljal dolžnost v enoti za varovanje objektov, vendar me to ne veseli posebej. Želim si bolj dinamičnega dela in o tem sem že govoril z nadrejenimi. Mislim, da imajo tudi inštruktorji veliko razumevanja za nas. Sicer pa sem z delom v SV zadovoljen, saj izpolnjuje pričakovanja, ki sem

Poddesetnik Gregor Mustafa:Delo v vojski je zame izziv, zato sem pred dve-ma letoma redni študij na fakulteti zamenjal za izrednega in podpisal pogodbo s SV. Delal sem v 20. MOTB, želel pa sem postati pripadnik enote za specialno delovanje. Odločil sem se za vojaško policijo, v kateri je delo dovolj dina-mično, obenem pa mi omogoča, da končam študij. V 17. BVP bi najraje delal na področju protiterorističnega delovanja in tudi v tujino bi rad šel, pa ne zaradi denarja, temveč zaradi

izzivov. Vem, da je takšno delo lahko nevarno, vendar lahko to zmanjšamo z usposobljenostjo in uigranostjo ekipe. V SV bi rad ostal, dokler bo mogoče. Zdaj se izobražujem civilno, želim pa tudi na Šolo za podčastnike in druga vojaška usposabljanja. To usposabljanje je res odlično in dinamično. Dobili bomo veliko znanja, na voljo imamo precej materialnih in tehničnih sredstev in tudi inštruktorji so odlični. Mislim, da noben kandidat nima večjih težav, res

Poddesetnica Monika Berčon:V vojski sem tri leta, v VP pa sem prišla iz 670. poveljniško-logističnega bataljona, saj se mi zdi delo vojaškega policista bolj odgovorno, več bo terenskega dela, predvsem pa lahko kot vojaška policistka na primer na mirovni misiji komu pomagam. Mislim, da bom naloge zmogla dobro opravljati, čeprav se moramo med usposabljanjem kakšnim zasebnim stvarem tudi odreči. Biti moramo v dobri kon-diciji, pripravljeni in osredotočeni na program.

ženskami in moškimi pri ocenjevanju uspešnosti izvedbe naloge ni, zato sem vesela, da si med seboj pomagamo. Včasih se tudi šalimo, do dela pa imamo resen odnos. Ne bojim se, da usposabljanja ne bi opravila, saj smo tu, da ga uspešno naredimo. Seveda se pri nekaterih aktivnostih ne morem primerjati s fanti, trudim pa se, da jih naredim po svojih zmožnostih. Po usposabljanju grem na splošno dolžnost VP v Novo mesto, pogodbo v SV pa nameravam podaljšati.

kandidati, pri čemer bodo morali prikazati svoje znanje in veščine,« je povedal nadporočnik Žbogar. Znanje kandidatov med usposabljanjem ocenjujejo za vsako področje vojaškopolicijskega dela posebej. Kandidati bodo oceno do-bili tudi na enotedenskem zaključnem terenu, za pridobitev VED pa morajo biti vse pozitivne. »Učni načrt vključuje veliko specializiranih področij, zato od inštruktorjev zahteva tako strokovno znanje kot usposobljenost za podajanje in motiviranost za delo. V učni skupini so pripadniki 17. BVP, ki naloge v bata-ljonu opravljajo že več let, sodelovali so v mirovnih operacijah in usposabljali druge pripadnike 17. bataljona pred odhodom na misije, zato verjamem, da bomo to usposabljanje uspešno opravili,« je dejal nadporočnik Žbogar in do-dal, da pripravljajo tudi program ter učni načrt usposabljanja za podčastnike VP. Sicer bodo program usposabljanja za pridobitev VED po njegovi izvedbi analizirali v poveljstvu bataljona skupaj s predstavniki vipavskega Centra za usposabljanje. Kot je še poudaril poveljnik učne skupine, je pomembno, da kandidati, ki bodo program uspešno opravili, izkušnje nenehno dopolnjujejo v praksi in da se zavedajo, da bodo celovito znanje vojaškopolicijskega dela pridobili šele v enoti z usposabljanjem za kolektivne naloge skupin, oddelkov in vodov ter pri bojnih urjenjih. Meta Grmek

Foto: Bruno Toič

Poddesetnik Seminko Rakovič:V Slovenski vojski sem pet let. Kot pripadnik 10. MOTB sem sodeloval v mirovni operaciji v BiH v Doboju, s 17. BVP pa v MSU v Sarajevu. Za to usposabljanje sem se odločil, ker je bilo delo na misijah zanimivo. Za VP moraš imeti veliko znanja in tudi na tem usposabljanju je precejšen tempo. Najtežje vsebine na uspo-sabljanju ni oziroma je vse težko. Če je volja, tudi zmoremo. Odgovornost pri delu VP je velika. Za nas je pomembno, da si pomagamo,

saj nihče postopkov ne izvaja 100-odstotno. Strahu, da kdo usposabljanja ne bi uspešno opravil, ni, saj se trudimo, mislim pa še, da so izbrali naj-boljše kandidate. Tudi inštruktorji so vrhunski in nam dajo priložnost, da do-ločene vsebine dopolnjujemo. Skoraj vsak dan imamo kolektivni sestanek, na katerem nas poveljnik učne skupine vedno vpraša, kako nam gre. Po usposabljanju bom predvidoma opravljal dolžnosti v vodu za zavarovanje oseb, česar sem vesel, saj me prav to delo najbolj zanima. Zdaj čakam na podpis druge pogodbe v SV, spoznati pa želim kolektiv v 17. BVP in še kdaj oditi na misijo.

2 2 S LOV E N S K A VO J S K A

Stro

kov

ne

tem

eS

troko

vn

e te

me

Zakaj ste se odločili, da boste sodelovali pri pre-vajanju in pripravi vojaškostrokovnih priročnikov in slovarjev za potrebe pripadnikov SV?Na prvih sestankih s predstavnikih Nata in Partnerstva za mir sem ugotovil, da je vojaška terminologija specifična in da angleščina, ki smo se je naučili v šoli, ne zadostuje. Delal sem v operativi GŠSV in se ukvarjal z operacijami ter usposabljanjem. Želel sem, da se na jezikovnem področju naredi korak naprej, saj smo s sodelavci zelo potrebovali strokovne slovarje. Prvi priročnik osnovnih vojaških pojmov je nastal leta 1994. Po tematskih poglavjih, kot so na primer čini, postro-jitvena pravila, taktika, oprema itn., sem prevedel, kar smo najbolj potrebovali. S podpolkovniMahničem sva leta 1996 pripravila angleslovenski priročni slovar in tri leta pozneje slosko-angleški priročni slovar, ki sta dopolnjepriročnik. Obsegata več kot 5000 besed, kzbrane predvsem iz tujih vojaških slovarjev. 2000 sem se dogovoril s prevajalkami s Šoltuje jezike, da prevedejo razlagalni Natov tenološki slovar, vendar je zelo zahtevno prevvojaško terminologijo, če nisi strokovnjak zpodročje. Zato sem prevajalkam zagotavljal kovno podporo oziroma sem opravil recenNato sem šel na enoletno šolanje v ZDA, prepa je ostal v osnutku. Ko sem se vrnil, semodločil, da ta projekt končamo. Spet sem se

Potrebujemo enotno bazo angleških in slovenskih vojaških izrazov

Poveljnik 1. brigade polkovnik Branimir Furlan je avtor priročnika osnovnih vojaških pojmov, s podpolkovnikom Marjanom Mahničem sta avtorja slovensko-angleškega in angleško-slo-venskega priročnega slovarja, z Darijo Brinc, Tamaro Derman - Zadravec in Tadejo Hafner s Šole za tuje jezike pa so konec januarja izdali skripta angleško-slovenskega vojaškega terminološkega slovarja. Kot je poudaril polkovnik Furlan, bi potrebovali enotno bazo angleških vojaškostrokovnih izrazov, v kateri bi pripadniki SV in MO lahko dobili prevode in ustrezno besedišče, s tem pa bi poenotili uporabo angleške in slovenske vojaške terminologije.

povezal s prevajalkami, tako da smo večkrat pre-gledali delo drug drugega in se strokovno uskla-dili. Natov slovar obsega nekaj tisoč pojmov. Teh-nologija se razvija in nabor besed se povečuje, zato sem dodal besede iz drugih specializiranih vojaških slovarjev, ki niso bile v Natovem slovarju, na primer s posameznih področij vojske ali za opremo. Te izraze sem prevedel in ponovno smo se uskladili s prevajalkami. Kaj je bilo najbolj zahtevno pri terminološkem slovarju?Zahtevno je vse, kar ni domače. Zelo težavni so bili na primer izrazi s področja mornarice in letalstva. Nekaterim izrazom smo se rajši izognili, saj je bo-lje, da ne napišemo nečesa, kar nihče ne uporab-lja. Pri takih ps slovensko r a z l a g o , vendar jebeseda brezp r e v o d aDruga težavapa je, da jdoločen izrasestavljen več besed in je skoraj nemogoče najti ustrezen prevod v eni ali dveh besedah, zato smo to storili opisno. Angleško-slovenski vojaški terminološki slovar zdaj uporabljate v 1. brigadi, potrebovali pa bi ga v vsej Slovenski vojski.S prevajanjem in pripravo slovarjev sem se ukvar-jal zaradi osebne motivacije, saj smo slovarje po-trebovali, in zato, ker se drugje na tem področju ni

tovili, da za določen angleški izraz uporabljajo drugačen prevod, zato bi se ta v bazi pod strokov-nim vodstvom Šole za tuje jezike popravil in po-sledično bi vsi uporabljali novo besedo. Podatke bi pridobivali iz ene baze, ki bi se tudi povečevala, saj vsak dan najdemo kakšno novo besedo.Komu bi taka baza še koristila? Vladna prevajalska služba prevaja za potrebe tistih, ki delajo v Bruslju, prav tako prevajajo do-kumente, ki prihajajo iz Bruslja v Slovenijo. Tako bazo bi potrebovali tudi v Natovih poveljstvih in na Ministrstvu za zunanje zadeve. Poslal sem jim nekaj izvodov terminološkega slovarja, ker so se zanj zanimali, saj ga potrebujejo za prevode

t k di

Del iz angleško-slovenskega vojaškega terminološkega slovarja

Se pri uporabi slovenskih vojaškostrokovnih iz-razov pojavljajo težave in ali so že poenoteni? S prevajanjem angleških vojaških pojmov se ob-likuje tudi slovensko vojaško izrazoslovje. Pred osamosvojitvijo smo imeli hrvaško ali srbsko lite-raturo, ki ni bila vedno prevedena, zdaj pa je vo-dilo angleška literatura. S sprejemanjem Natovih standardov povzemamo definicije in jih ustrezno prevajamo. Pomembno je, da terminologijo po-

enotimo, saj moramo neki vojaški izraz vsi razumeti enako. Tako sta se na primer

pojma juriš ali naskok uporabljala za enako stvar, vendar po definicijah pomenita različni zadevi. Tudi zato potrebujemo slovenski terminološki

razlagalni slovar.

Valerija ŠketFoto: Bruno Toič

2 42 4 S LOV E N S K A VO J S K A S LOV E N S K A VO J S K A S LOV E N S K A VO J S K A 2 5

Iz v

oja

ške

ga

živ

lje

nja

Iz v

oja

ške

ga

živ

lje

nja

Pisanje bo objavljeno po prihodu sil, zato lahko mirne duše kaj napišem o bolj občutljivih stvareh. Sicer bi že bingljal na kakšni ulični svetilki.

5.–6. marecSobota bi morala biti zabaven dan. Zjutraj delovni zajtrk pri Italijanih, nato Medal parade, zvečer karaoke v piščančji farmi. Jutro. Lije kot iz škafa, sunki vetra kapljice zabijajo naravnost v oči. Ob 9.30 se zbe-remo v italijanskem NSE-ju. Okrog mize s hrano kar brenči. Predvsem zaradi novic o okrepitvah. Neapelj je dvignil OTHF – Over the Horizon Forces. Čim prej na Kosovo. Tako lahko v naslednjih dneh pričakujemo povečanje pripravljenosti in prihod novih sil. Hitro nazaj v pisarno, drugi »šok«. Od-padla je Medal parade. Vzrok – skupek prej omenjenih dejavnikov. Za razvedrilo za-čnem po kosilu brati novice o dogodkih na inter-netnih straneh domačega tiska. Takoj opazim tiskovno konferenco MO RS. Natisnem še zadnjo revijo Slovenska vojska, ki sem jo snel s strani obrambnega ministrstva. Kot kaže, sem že malo poklicno obremenjen, toda novice me niso poto-lažile. Do druge ure sem že tečen. Z mrakom se dež počasi spreminja v sneg, obenem pa priha-jajo prijetna obvestila. Sobotne zabave odpadajo ena za drugo. Organizatorji napačno razumejo povelje. Ej, piše, da odpadejo dogodki zunaj kam-pa. Vse drugo se še vedno lahko prekvalificira v mednarodno družabno srečanje. Nedeljsko jutro. Praskanje snežnega puhalnika me prebudi zelo zgodaj. Ni počitka, če se greš vojno. Letala z opremo in moštvom navkljub snežnemu metežu kar pristajajo.

Dnevnik nadporočnika Jake (9. del)

Ponedeljek, 7. marecSneg se je opoldan odločil, da ga je dovolj. Prej je seveda vladal cestni kaos. Dovoz do vojaškega dela slatinskega letališča ni splužen. Je pa lepo zvožen. OTHF so s seboj pripeljale tudi nekaj za-pletov. Težava pri tajnih operacijah je, da so, poglej, poglej, tajne. Zato civilni del letališča ni bil priprav-ljen na povečano število vojaških letal. Del so jih morali oskrbeti tudi na civilnem delu letališča, kjer jim je kmalu začelo primanjkovati goriva. Seveda ima vojska načrt za vse okoliščine. Zato smo ne-mudoma napotili dodatne cisterne z gorivom.

Torek, 8. marecDan žena. Čestitam.

Končuje se sklepno dejanje epo-peje UÇK. Ramush odhaja v Haag. Kot da hočejo kosov-ski Albanci Srbom pokazati,

kako se stvari uredijo. Naš ministrski predsednik gre

prostovoljno, kje pa sta vaša glavna obtoženca.

Zaradi spremenjenega delovnega ritma sem

opravljal nočno dežur-stvo v Joint Operati-

ons Centru. Letalom še ni videti konca.

Četrtek, 10. marecMučeniki. Ali se je kdo spomnil na naš praznik?

Redke izjeme. Ponovno na nočnem delu. Upam, da zadnjič, kajti okrepitve so tu. Pri-pravljene na akcijo.Moji brigadniki so danes začeli dvodnevni zimski pohod v visokogorje. Tokrat na Vršič. Kot zakleto me spet ni zraven. Lani, ko so po metrskem snegu prodirali na Komno, sem imel nujne opravke v sončni Ajševici. Priprave na misijo. Kockanje v Perli. Zdaj pa malo res-nosti. Resnično zelo pogrešam te vrste šport-ne aktivnosti in sem kar malo nevoščljiv.

11.–13. marecKončno malo sprostitve. V petek sem bil povab-

ljen na češko poslovilno zabavo. Sobota pa ... Brez oblačka na nebu. Pravi dan za podelitev Natovih medalj slovenskemu kontingentu, ki odhaja. Zvečer pa dogodek tedna. Poslovilna

zabava J-4. V zadnjih dneh marca odhaja domov kar enajst članov mojega kolektiva. Zato smo Fil-mograd povabili na manjšo večerno pogostitev v norveški NSE. Udeležba brezplačna. Organizacija je našemu super adminu vzela precej časa, ven-dar je bil bogato poplačan. Po podpisih udeležen-cev sodeč smo imeli približno tristo zadovoljnih obiskovalcev. Nedelja je bila seveda namenjena počivanju po sobotnih naporih in krajšemu pospravljanju pri-zorišča nočnega dejanja.

Ponedeljek, 14. marecNova službena pot v Prizren. Tokrat je bil voznik moj romunski podčastnik, ki terensko vozilo ne vozi prav vsak dan. Zato je potreboval malo šolo vožnje. Najprej prestaviš v nižjo prestavo, šele nato začneš prehitevati. In ne nasprotno. V mestu sem se sestal z vodjo nemškega CIMIK-a. Nepremičninski posli zaradi plačila najemnine za zasedeno zasebno zemljišče. Hiter skok do katastrske pisarne, nato pa ogled zemljišča na vrhu hriba nad mestom. Cesta pa ... Raje bom tiho. Same serpentine in blato do kolen.Med vračanjem izvem, da je v centru Prištine eksplodiral smetnjak. Pred konvojem. Predsed-niškim. Na srečo ni bilo smrtnih žrtev. Neprijetni, vendar pričakovani dogodki za leto, v katerem naj bi se odločila usoda dežele vran.Pomlad je tu. Pogrešam zvončke in trobentice.Rajanje se začenja. Nadporočnik Jaka Konjar1

1 Nadporočnik Jaka Konjar v poveljstvu Kforja v Prištini kot častnik za nepremičnine zbira podatke in svetuje načelniku logističnega sektorja.

S LOV E N S K A VO J S K A S LOV E N S K A VO J S K A 2 52 5

Za

ščita

in re

ševa

nje

Za

ščita

in re

ševa

nje

»Povabilo za organizacijo takšnega tečaja v Slove-niji smo dobili od Civilne zaščite RS, pobudo zanj pa so dali predstavniki Slovenije, ki so se udeležili mednarodnega tečaja s podobno tematiko, ki ga je Pakt stabilnosti priredil v Pulju. Tudi program smo pripravili skupaj s Civilno zaščito in je prirejen prav za Slovenijo, na nacionalni ravni. Individualno želimo obravnavati vsa mogoča tveganja, ki bi lahko povzročila nesrečo v Sloveniji,« je povedal Mike Evans.Obravnavali so različne nesreče, scenarij za osred-njo praktično vajo udeležencev pa je predvideval letalsko nesrečo na Brniku ob pristanku letala, ki bi mu odpovedal motor. Udeleženci so po naključ-nem izboru odigrali vloge akterjev, kot so letališka uprava, policija, gasilska služba, reševalna služba in civilna zaščita, ki se morajo odzvati v takem pri-meru. Z vajo so predavatelji hoteli doseči čim večjo usposobljenost za koordinacijo. Za izvedbo tečaja

Bolje usposobljeniza ukrepanje ob nesrečah

Preventiva pred nesrečami in ukrepanje ob njih sta bili temi tečaja, ki je od 7. do 18. marca potekal v Izobraževalnem centru za zaščito in reševanje (ICZR) na Igu pri Ljubljani. Vodila sta ga direktor Centra za proučevanje nesreč z bri-tanske univerze v Bournemouthu Mike Evans in Richard Gordon z iste univer-ze. Tečaj je organiziral Pakt stabilnosti za Jugovzhodno Evropo, denar zanj pa je zagotovilo britansko veleposlaništvo v Sloveniji. Udeležilo se ga je 28 stro-kovnih delavcev, ki delujejo v sistemu zaščite in reševanja, med njimi štirje iz Bosne in Hercegovine, Makedonije, Madžarske ter Romunije. in povezavo med predavateljema ter ICZR je skrbel

strokovni sodelavec v centru Stanislav Lotrič. Po-vedal je, da je tečaj pod vodstvom predavateljev z univerze v Bournemouthu del cikla, ki bo trajal pet let, v tem času pa se bodo pri nas usposobili strokovni delavci, ki bodo lahko samostojno izva-jali takšne tečaje.Ena od udeleženk tečaja Franja Turk Stojanovič, višja svetovalka iz oddelka za načrtovanje na Upravi za zaščito in reševanje RS, je poudarila, da ji bodo izkušnje in pridobljeno znanje s seminarja koristili pri vsakodnevnem delu, saj dobro pozna-vanje upravljanja nesreč zelo potrebuje tudi pri pripravi državnih načrtov zaščite in reševanja ter ocen ogroženosti. Med tujimi udeleženci tečaja je bil tudi predstavnik iz Bosne in Hercegovine, ki se je že precej seznanil z delovanjem Civilne zaščite v Sloveniji. Mirko Tri-vić, ki dela v Republiški upravi Civilne zaščite Republike srbske kot višji strokovni sodelavec za organizacijo, načrtovanje in ukrepanje, si je na-mreč pri nas ogledal vajo Potres 2004. Imel je do-

bre vtise o organizaciji vaje, v katero so vključili vse organizacije in društva, ki sodelujejo pri ukrepanju ob velikih nesrečah, kar pri njih še ni ustaljen način organiziranja vaj. Precej tečajnikov prihaja iz gasilstva. Predavatelj na Fakulteti za gasilske častnike v Bukarešti Ionel – Alin Mocioci je tečaj pohvalil z vidika spoznavanja sistemov organizacije in delovanja civilne zaščite ter gasilstva v različnih državah. To ga namreč še posebej zanima, saj v Romuniji trenutno poteka reforma gasilstva, ki naj bi bilo kmalu v celoti pro-fesionalno. Gasilec je tudi Gabor Toth, višji svetova-lec za upravljanje nesreč v upravi županije Fejèr na Madžarskem. Zadovoljen je bil, da je na tečaju do-bil usmeritve za upravljanje nesreč na vseh ravneh, in sicer od lokalne do regionalne in nacionalne. Pri svojem delu se največkrat srečuje z ukrepanjem ob poplavah, ki so na Madžarskem precej pogoste, vsak mesec pa se v okrožju, kjer dela, zgodi tudi nesreča ob prevozu nevarnih snovi. Predavatelji in udeleženci so se na tečaju ukvarjali z vprašanjem, kako doseči, da bi bilo tveganje za ne-

sreče čim manjše, saj ga ni mogoče izničiti. Izkušnje, pridobljene na tem tečaju in podobnih, pripomorejo k boljši pripravljenosti na nesreče, k bolj učinkovite-mu in usklajenemu odzivu nanje ter tako tudi k hitrejši obnovi.

Jerica PavšičFoto: Bruno ToičM. Evans S. Lotrič T. Stojanovič M. Trivić A. Mocioci G. Toth


Iz t

uji

ne

Iz t

uji

ne

Kitajska bo obrambni proračun letos zvišala za 12,6 odstotka na 247,7 milijarde juanov oziroma 29,9 milijarde ameriških dolar-jev, so sporočili iz kitajskega parlamenta. Obrambni proračun Kitajske je kar sedemkrat večji kot pred dvema desetletjema. Kot navajajo nekateri tuji strokovnjaki, v uradnih podatkih niso zajeti vsi obrambni izdatki, saj naj bi tudi druga ministrstva finan-cirala vojaške programe, predvsem vesoljske in jedrske ter programe razvoja vojaške tehnologije. Po ocenah zahodnih obveščevalnih služb naj bi Kitajska vsako leto vojski namenila kar 78 milijard dolarjev. Obrambni proračun ZDA bo letos znašal 400 milijard dolarjev, japonski pa 47 milijard ameriških dolarjev. Največji dobavitelj orožja za Kitajsko je Rusija, ki naj bi ji dobavila sodobna lovska letala, podmornice in rušilce.

Kitajskapovečuje obrambni proračun

so 17. in 18. marca na konferenci v Varšavi govorili o skupnem boju proti terorizmu in organiziranemu kriminalu. Udeleženci konference so proučili nekatere nove ukrepe, s katerimi naj bi se Evropa uspešneje borila proti terorizmu in organiziranemu kriminalu. Posvetovali so se o konvenciji za boj proti terorizmu, ki naj bi jo na vrhunskem srečanju SE maja letos sprejeli predsedniki vlad in držav članic te organizacije in bo prva mednarodna pogodba, ki se bo ukvarjala s preprečevanjem terorističnih dejanj. Konvenciji naj bi SE pripravil tudi na področjih boja proti organiziranemu kriminalu in glede žrtev trgovine z ljudmi. Slove-nijo je na konferenci zastopal svetovalec ministra za notranje zadeve Bojan Potočnik.

Ministri SEv Varšavi o boju proti terorizmu

Enote Isafa so v Afganistanu našle več skrivališč nelegalnega orožja in od 28. februarja do 9. marca afganistanskim oblastem pomagale zavarovati več kot tri tone orožja. Skupaj z afganistanskimi varnostnimi silami so pripadniki Isafa našli več večjih skrivališč orožja in pomagali pri zbiranju nelegalnega orožja, ki so ga predale lokalne frakcije. Kot je po akciji dejal poveljnik Isafa general Ethem Erdagi, »so pripadniki Isafa v akciji pokazali, da pri pre-prečevanju sovražnih aktivnosti delujejo učinkovito in tako, da zagoto-vijo varno okolje za vse ljudi na območju operacije. Tokratna operacija je posledica profesionalnosti enot Isafa in afganistanskih sil za hitro posredovanje in je odličen primer dobrega sodelovanja med Isafom ter afganistansko vlado«. Orožje so pregledali Isafovi strokovnjaki za od-stranjevanje eksplozivnih sredstev, ki so pomagali pri njegovem trans-portu na zavarovane lokacije, kjer ga bodo nadzorovano uničili.

Pripadniki Isafazavarovali nelegalno orožje

»Obrambni proračun Hrvaške znaša letos 1,87 odstotka BDP oziroma 4,1 milijona kun, kar je najmanj v zadnjih petih letih, in naj se v prihod-nje ne bi več zmanjševal,« je za revijo Hrvatski vojnik dejal pomočnik obrambnega ministra za finance in proračun Josip Budimir. Kot je po-vedal, je delež za plače v lanskem finančnem načrtu ministrstva znašal 71,7 odstotka, letos pa naj bi bil 69,07 odstotka. Zaradi zmanjševanja števila zaposlenih v obrambnem sistemu v zadnjih nekaj letih se zmanjšuje absolutni znesek stroškov zanje, vendar je hkrati padal tudi obrambni proračun. Po pričakovanju Budimirja naj bi zmanjševanje letos ustavili, z nadaljnjim preoblikovanjem sistema in zmanjševanjem števila zaposlenih pa naj bi izdatke za zaposlene v strukturi obrambne-ga proračuna Hrvaška do načrtovanih 50 odstotkov znižala v obdobju od leta 2010 do 2015. Takrat naj bi 30 odstotkov namenjali operativnim stroškom, 20 pa projektom posodobitve in opremljanja.

Zniževanjeobrambnega proračuna

naj bi Hrvaška letos ustavilaFo

to: I

saf


Iz tujin

eIz tu

jine

o nakupu konkurenčne ameriške družbe United Defense Industries. Po-godba, vredna 4,19 milijarde ameriških dolarjev, je del strategije evrop-skega velikana, da vstopi na ameriški trg in postane vodilna družba v svetu za proizvodnjo sistemov za kopensko vojsko. Ameriška UDI razvi-ja in izdeluje bojna vozila, artilerijske sisteme, ladijske topove in raketne lanserje, pri čemer je lani ustvarila za 2,29 milijarde dolarjev prihodkov. Okrepljeni BAE Systems naj bi za ZDA, Veliko Britanijo, Švedsko in druge države na leto izdelal približno 130.000 oklepnih vozil. Prevzem naj bi izpeljali sredi leta.

BAE Systemskupuje ameriškega tekmeca

Evropska komisija ima v okviru strategije za približevanje EU državlja-nom organizirano posebno informacijsko službo Europe Direct. Služba zagotavlja odgovore na vprašanja državljanov, ki jih posredujejo na brezplačni telefonski številki 00800 67 89 10 11 ali 0032 22 99 96 96 vsak delavnik med 9. uro in 18.30 oziroma prek elektronskega naslova, objavljenega na spletni strani http://europa.eu.int/europedirect/. Vpra-šanja lahko državljani postavijo v katerem koli uradnem jeziku EU, tudi v slovenščini. Največ vprašanj so doslej dobili od iskalcev zaposlitve ter srednjih in malih podjetij, ki poslovne priložnosti iščejo v tujini. Delova-nje službe nadzira generalni direktorat Evropske komisije za tisk, ki re-šuje tudi politično občutljiva vprašanja ali vprašanja posebne narave. Slovenski urad vlade za informiranje je 1. marca letos začel sofinan-cirati delovanje Centra Evropa, ki pri nas skrbi za informacije in izob-raževanje o EU. Center deluje na Dalmatinovi 4 v Ljubljani vsak delavnik med 10. in 17. uro, ob sredah pa do 19. ure. Za informacije o EU lahko pokličete brezplačno telefonsko številko 080 20 02 ali obiščete spletno stran http://evropa.gov.si.

Hitreje do informacij o EU

Nekdanji kosovski premier in poveljnik osvobodilne vojske Kosova Ramush Haradinaj se je v ponedeljek, 14. marca, pred mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije izrekel za nedolžnega. Obtožnica ga bremeni zločinov proti človečnosti ter kršitve pravil in običajev vojskovanja. 36-letni Haradinaj je zanikal vseh 37 točk obtožnice, ki ga bremeni preganjanja in prisilnega premeščanja ljudi, umorov, posilstev, okrutnega ravnanja in protizakonitega za-piranja ljudi ter uničevanja premoženja. Haradinaj je takoj po objavi obtožnice odstopil s položaja kosovskega premiera in prostovoljno odšel v Haag. Soobtožena sta tudi nekdanja pripadnika OVK Idriz Balaj in Lahi Brahimi.

Nekdanji kosovski premierzanika obtožbe

Nato bo do leta 2010 vzpostavil sistem protiraketne obrambe, s katerim bo zaščitil enote na bojišču iz držav članic pred balistič-nimi raketami kratkega dosega. Kako pomembna je zaščita vojaških enot pred balističnimi raketami, predvsem vrste scud, se je pokazalo že v 90. letih minulega stoletja. Balistične raketne programe ter raketne konice s kemičnim, jedrskim in biološkim orožjem razvijajo številne države, zato se potreba po učin-koviti obrambi povečuje. Zavezništvo je v zadnjih letih razvijalo sistem protiraketne obrambe, ki bo z integracijo različnih sistemov, kot so patriot, meads in samp-t, omogočal večplastno obrambo. Sistem naj bi stal približno 650 milijonov evrov. Dogovor zanj so obrambni mini-stri sprejeli že junija lani, severnoatlantski svet pa je formalni začetek programa odobril v petek, 11. marca. Sistem naj bi postal popolnoma operativen do leta 2012.

Natov sistem protiraketne obrambe do leta 2010

Foto

: Uni

ted

Defe

nse

Indu

strie

s

Foto

: Nat

o

S LOV E N S K A VO J S K A 2 9

So

do

bn

a t

eh

nik

aS

od

ob

na

te

hn

ika

je v 70. letih prejšnjega stoletja začela uporab-ljati izraelska vojska. Letalo je zahtevalo veliko raziskovalnega dela, ki pa na začetku ni dalo pričakovanih rezultatov. Izraelci so namreč precej prvih brezpilotnih plovil izgubili.Brezpilotna plovila delimo na strateška, ki de-lujejo na velikih višinah, taktična, ki delujejo na majhnih višinah, in bojna, ki nosijo oborožitev. Zanje je značilno, da so bila konstruirana zato, da lahko ostanejo v zraku dlje kot letala s posadko in da bi se izognili izgubi posadke letala med vojno ali krizo. Izdelek evropskega konzorcija EADS ea-

gle lahko na primer ostane v zraku trideset ur. Če eagla pošljemo na območje, ki je oddaljeno tisoč kilometrov, lahko tam dogajanje nadzira dva-najst ur, česar letalo s posadko ne zmore. Druga njegova prednost je, da eagle sliko v nadzorni center posreduje brez zakasnitve. Načrtovalci operacije lahko tako neposredno spremljajo, kaj se dogaja na terenu, in skladno s tem spreminjajo svoje odločitve.Število ljudi, ki upravljajo brezpilotna plovila, je odvisno od velikosti letala. Med majhne UAV-je sodita tudi nemška luna in aladin. Sistem luna

Daljinsko vodena letala in helikopterji, ki so jih v preteklosti razvijali ter upo-rabljali predvsem ljubiteljski modelarji, danes v vseh sodobnih vojskah posta-jajo sredstvo za nadzor, izvidovanje in obveščanje. V prihodnje jih bo vojska uporabljala tudi kot bojne stroje.

Kmalu tudi bojna brezpilotna letala

Unmanned aerial vehicle – UAV je brezpilotno zračno plovilo, torej plovilo brez posadke. Prve modele UAV-jev, ki so bili še precej nezanesljivi,

Foto

: EAD

S

Foto

: NAS

A

Foto

: voj

aško

leta

lstv

o ZD

AStrateško brezpilotno letalo predator uporabljajo ZDA v Afganistanu. Global hawk se je izkazal tudi pri civilnih nalogah.

2 8 S LOV E N S K A VO J S K A S LOV E N S K A VO J S K A S LOV E N S K A VO J S K A 2 92 9

So

do

bn

a te

hn

ikaS

od

ob

na

teh

nika

v nadzorni postaji upravljata operater misije in upravljalec slike. Poleg tega sta še dva človeka, in sicer eden na mestu lansiranja, drugi pa na mestu pristanka. Luno lansirajo s katapultom, pristane pa s padalom aladina, ki je še nekoliko manjši, upravlja pa ga le en človek. Poleg njega je v posadki še drugi član, ki letalo prenaša in lansira.Pri večjih UAV-jih sodeluje številčnejša posadka, ki misijo vodi in nadzoruje iz nadzornega centra. Tako pred poletom pripravi letalo in misijo, ki je digitalno nadzorovana. Vodja misije pripravi načrt poleta, ki pozneje poteka povsem samodejno, v vsakem trenutku pa lahko načrt spremeni. Med misijo operater izvidniških sistemov opazuje in upravlja optične naprave. UAV ima vgrajene senzorje in kamere, ki omogočajo snemanje okolice v vseh vremenskih po-gojih, podnevi in ponoči. Tretji član posadke je zadolžen za nadzor nad delovanjem UAV-ja. Pravza-prav je pilot, toda le opazuje inštrumente, ki posredujejo podatke o stanju sistemov na letalu. Spremlja položaj UAV-ja, njegovo hitrost, višino, smer, stanje vseh podsistemov na UAV-ju, podatke o delovanju motorja, električ-nem sistemu, gorivu ipd. Glede na to, da polet poteka samodejno, je njegova najpomembnejša naloga, da se pravilno odloči ob morebitni okvari letala ali katerega od njegovih sistemov.

UAV-je so uspešno uporabili v operacijah Iraqi Freedom v Iraku in Endouring Freedom v Afganistanu. V takih razmerah je zelo pomembno, da je plovilo pravilno izdelano in združljivo s civilnimi sistemi. Zato so UAV-ji narejeni tako, da jih lahko uporabljamo med vojnami, krizami in tudi v mirovnih operacijah, kar pomeni, da so vsi kritični deli sistemov podvojeni. Pri teh letalih so po-skušali doseči tako stopnjo varnosti, kot jo imajo vsa civilna letala. UAV-ji so združljivi tudi s civilnim letalstvom. Med krizami ali mirovnimi operacijami je zračni prostor namreč pod nadzorom civilnih oblasti. Eagel ima opremo, ki mu omogoča vključitev v sistem civilne kontrole letenja, kar pomeni, da brez-pilotna plovila lahko uporabljamo tudi v civilne namene.Z UAV-ji lahko slikajo območje, ki je bilo prizadeto v naravnih nesrečah. Tako se lahko hitreje začnejo reševalne akcije in oceni škoda na objektih ter v naravi. Prav tako se lahko uporablja za komunikacijo, opazovanje okolja in vremena ter za pomoč policiji. Pri tem se pojavlja vprašanje stroškov, ki jih imajo uporabniki. V represivnih organih stroški sicer niso najbolj pomembni, vendar je uporaba UAV-jev obi-čajno precej cenejša kot pri plovilih s posadko. Ekipa, ki vzdržuje strateške UAV-je, je štirikrat manjša kot pri podobnem letalu s posadko. Tudi šolanje posadke, ki upravlja ta letala, je mnogo cenejše. Stroški uporabe UAV-jev so torej nižji kot pri letalih s posadko, zaradi česar je zanimanje za njih veliko.Brezpilotna plovila danes opravljajo nebojne naloge, pričakujemo pa lahko, da bodo UAV-je v prihodnosti opremili tudi z bojnim tovorom. Bojne UAV-je oziroma UCAV-je (C – combat) so že uspešno preizkusili pri Boeingu s pro-totipom X-45 in pri Northrop Grummanu s plovilom X-47.Plovila brez posadke vedno bolj nadomeščajo različna vojaška letala. Po ocenah analitikov naj bi bil skupni lovski bombnik JSF F-35, ki ga razvija Lockheed Martin, zadnje zahodno bojno letalo s posadko. Uporabljati naj bi ga začeli leta 2008, in sicer vsaj 25 let, potem pa naj bi bojno vlogo letal prevzeli UCAV-ji. Borut Podgoršek

In the past, radio-controlled control airplanes and helicopters were developed and used mainly by model-assembling enthusiasts. Today, they are being increasingly used as a means of surveillance and reco-naissance as well as for gathering information. The author of the article gives detailed description of the assignments and operation of strate-gic and tactical radio-controlled vessels. According to his belief, in the future, armed forces are going to use some of these vessels as fighting machines, since some of the prototypes of remote control vessels have already been tested and proved successful. Analysts estimate that the joint strike fighter JSF X-35 currently being developed by Lockheed Martin is the last crew-flown fighter plane. It is planned to be put in operation in 2008 and will continue to be used for at least 25 years. Afterwards, the role of the fighter planes is to be taken over by UCAVs.

Foto

: DAR

PAFo

to: D

ARPA

X-45 je prvo bojno brezpilotno plovilo, ki ga Boeing še testira.

Northrop Grumman se bo z X-47 potegoval za naročilo ameriških oboroženih sil.

Iz enega nadzornega centra lahko pilot operater upravlja tudi dve plovili hkra-ti, kar je ena od glavnih prednosti, ki jo ima UAV pred letalom s posadko. Taktična brezpilotna plovila pilot upravlja prek radijske zveze ali pa je njihov let že vnaprej programiran. Takrat plovilo leti z avtopilotom, ki deluje s pomočjo GPS-a, komunikacijo z zemeljsko postajo pa mu omogoča radijska povezava.Pri strateških UAV-ji, kot so eagle, global hawk in predator, ki letijo na misije zunaj vidnega dosega zemeljske postaje, se za komunikacijo uporabljajo drugi načini. Najbolj pogosta je satelitska komunikacija, ki omogoča poveza-vo med nadzornim centrom in UAV-jem tudi zunaj vidnega območja, včasih pa poteka komunikacija tudi s pomočjo drugega UAV-ja. Takšen način je še posebno učinkovit, če letali letita nad goratim območjem, saj takrat v nad-zornem centru ne morejo videti obeh UAV-jev, temveč le enega. Podatke v nadzorno postajo pošilja tisti UAV, ki ga je mogoče opazovati. Glavni namen, za katerega se uporabljajo UAV-ji, je torej nadzor, izvidovanje in obveščanje, zato so opremljeni z različno opremo in merilnimi inštrumenti. Osnovna oprema je pri večini UAV-jev enaka.Opremljeni so z optično-elektronskimi senzorji. To sta dnevna kamera, ki pre-naša sliko v živo, in infrardeča kamera za nočno opazovanje. Strateški UAV-ji imajo lahko vgrajen tudi sintetični režni radar, ki skenira površino, sistem za izogibanje trčenju v zraku in laserski označevalec.


Str

oko

vn

e t

em

eS

tro

kov

ne

te

me

Usposabljanje podčastnikov iz vsebin usposab-ljanja na orožju in streljanja mora temeljiti na celovitem usposabljanju vojaka profesionalca. Podčastnik lahko postane le tisti, ki je bil deležen celovitega vojaškostrokovnega usposabljanja, zato morata podajanje in poglabljanje nujnega znanja in veščin iz oborožitve za podčastnika po-tekati nasprotno kot pri vojaku, kar lahko prikaže-mo v prispodobi gradnje piramide kot na sliki 1.Temeljno izhodišče mora biti zasnovano na ra-zumevanju in predvidevanju varnostnih ukrepov pri delu ter ravnanju z orožjem. Gre za metodični pristop podajanja preprostih mer in ukrepov, ki so predpisani, ter sposobnost predvidevanja nevar-nosti pri delu z orožjem, ki jih praksa in zakonito-sti vojaškega usposabljanja vsiljujejo, še preden jih kdo pisno uveljavlja. Najbolj pomemben del piramide je metodika usposabljanja na orožju in streljanja, ki naj bi podčastniku ponudila dodano vrednost lastnemu znanju ter izkušnjam, ki jih je pridobil kot vojak, in strokovno nadgradnjo prak-tičnega znanja, ki mu ga morajo podati izkušeni strokovnjaki z vseh področij usposabljanja, po-sebno iz vsebin oborožitve in streljanja, za uspeš-no samostojno vodenje manjše taktične enote, in sicer oddelka ali voda, v boju in za izvajanje usposabljanja v miru, predvsem na oborožitvi in pri neposrednem vodenju streljanj. Na vrhu pira-mide se povezuje praktično znanje, dopolnjeno s poglobljenim teoretičnim znanjem iz vsebin, kot so osnove konstrukcije orožja, notranja in zunanja balistika ter osnove teorije in pravila stre-ljanja. Omenjeno poglobljeno teoretično znanje mora dati podčastniku dokončne odgovore in dokazila, zakaj je pri delu z orožjem pomembno upoštevanje varnostnih ukrepov in kakšen je po-men doseganja učinkovitosti z orožjem.Najtežje je razumeti problematiko celovitega usposabljanja vojakov, kar je bistvo problema,

Glavna izhodišča reusposabljanja vojako

Nikoli končana zgodba

V tretjem, zadnjem delu članka avtor konča razmišljanje, kako pri usposab-ljanju z orožjem doseči osnovne cilje in predstaviti ter poenostaviti izvajanje učnih vsebin.

saj se tega ne da treba pogosto tudivojaškega usposaboborožitve, ki temelUsposabljanje iz na orožju in streljanin ne sme izvajatorožja. Poenostavprimerjava je mona primeru gra»brvi«1, kar je prikazpredstavlja organizvseh vsebin iz usponja. Prehod čez ovirjo postavili in ki omociljev usposabljanjameljnega usposabljpomemben elemenin bojna materialnglavni nosilni stebeovire. Drugi nosilni steber, ki ga postavljamo na začetku prehoda čez oviro, so bistvene metode usposabljanja na orožju, ki so sestavljene iz treh korakov, in sicer pokaži, pojasni in uri.Zveza med stebri mora biti uravnovešena z vrvema, in to s spodnjo, ki predstavlja prostor, in zgornjo vrvjo, ki predstavlja čas za izvajanje usposabljanja. Dolžini obeh vrvi predstavljata tudi sestavo tematike, ki jo narekuje proces urjenja. Zato imamo v povezavi med materialno zagotovitvijo in izbranimi metodami med uspo-sabljanjem tudi postopnost v doseganju ciljev, kot so seznaniti, prikazati in ponoviti lažje ali splošno znane in že osvojene preprostejše vsebi-ne. Ti cilji predstavljajo čvrsta tla za stopnjevanje procesa usposabljanja in jih moramo upoštevati. Med začetnimi, postavljenimi in končnimi, realizi-ranimi cilji je napeta spodnja vrv, ki je odvisna od velikosti in kakovosti prostora, materialne zagoto-vitve za izvedbo usposabljanja in od števila ude-ležencev. Druga zgornja vrv predstavlja čas, ki ga potrebujemo za urjenje in nam omogoča do-seganje merljivih ciljev, na primer izuriti postopke vojaka strelca na avtomatski puški za doseganje predpisanih norm ali izuriti merilca na mitraljezu za doseganje najvišje strelske usposobljenosti na orožju. Tudi od postavljanja omenjenih viso-

kih ciljev do njihove realizacije je med glavnima stebroma napeta zgornja vrv, ki je predstavljena z realno določenim časom, kakovostjo materialne zagotovitve za izvedbo usposabljanja in s števi-lom udeležencev, ki morajo doseči postavljene cilje. Dodati je treba še bistveni vsebini ali uteži, ki nadzirata in ohranjata popolno ravnotežje in dajeta čvrstost, dinamičnost in varnost iz uspo-sabljanja na orožju in streljanja ali naše »brvi«. Prva utež je varnost, v prispodobi napenjalne vrvi, ki je vezana na postavljene oprijemljive cilje na stebru, ki ponazarja metode. Varnost je zako-ličena s klinom, ki predstavlja tri temeljna načela v pristopu izvajanja usposabljanja z orožjem, in sicer postopnost in sistematičnost, nazornost in zavestno ustvarjalno aktivnost.Druga zelo pomembna utež, ki ima prednost v razpravi in je konstanta v vojaškostrokovnem usposabljanju, je nevarnost. Nevarnost je ne-nehna, zato jo moramo upoštevati in nadzirati, izhaja pa iz materialne zasnove usposabljanja, predvsem zaradi uporabe orožja in vadbenih ter bojnih sredstev. Tudi nevarnost je zakoličena s klinom, ki predstavlja tri pomembna načela za doseganje oprijemljivih ciljev med usposablja-njem z orožjem. To so približevanje urjenja real-


Stro

kov

ne

tem

eS

troko

vn

e te

me

višji ravni odločanja hote ali nehote zagovarjajo zaradi tako imenovanih možnih poškodb, ki bi jih posameznik dobil med urjenjem. Izjave in razmiš-ljanja, da se bojno usposabljanje vojakov vstavi v okvire in zaključene procese, ki so podobni indu-strijski proizvodnji na tekočem traku, je v naspro-tju z bistvom vojske. Takšen pristop je strokovno nedopusten in je v bistvu družbeno škodljiv, saj se s tem ustvarja »sofisticirano topovsko meso«5, ker je zaviranje inovativnosti in iniciativnosti, ki poživljata usposabljanje, nesprejemljivo. S tem se neposredno ali posredno deluje na glavno gibalo realnega usposabljanja, ki ga imenuje-mo načelo približevanja usposabljanja realnim bojnim razmeram. Usposabljanje vojakov je in mora vedno biti odprt proces, ki vsiljuje uporabo in vnos nove oborožitve ter opreme in s tem tudi upoštevanje novih sodobnih pristopov in metod usposabljanja, ki jih lahko narekuje sodobno bojišče. Odgovorni za napake pri usposabljanju morajo biti imenovani6 in odgovornost se ne sme prenesti v splošni obliki na vojaško organizacijo, ker obstaja subordinacija. Še enkrat je treba raz-misliti o vojni, tokrat iz zornega kota filozofa vojne 19. stoletja Carla von Clausewitza, ki nam v enem samem stavku, napisanem v delu Vom Kriege7, in sicer »sila se opremlja z iznajdbami umetnostmi in znanosti, da bi se soočila s silo«, odkriva bistvo orožja. To potrjuje, da se stalni vpliv dosežkov so-

dobne znanosti na razvoj in prilagajanje vojaške misli ter veščine že dolgo univerzalno ponazarja na znanstvenih temeljih, kar se na koncu im-plementira v spremembah taktičnih postopkov vojaka na bojišču ali kriznem žarišču, to pa mora izhajati iz realnega usposabljanja tudi na orožju. Tako je moja več kot desetletna kritična miselnost v pristopu izvajanja usposabljanja na orožju in streljanja, ki izhaja iz realnega in problemsko usmerjenega poučevanja ter usposabljanja voja-kov, podčastnikov in častnikov Slovenske vojske na vpogled ter revizijo strokovni in širši javnosti.»Docendo discimus« naj bo sklepna misel za vse, ki iz prakse dobivajo energijo za izpopolnjevanje teorije in nasprotno, odgovor pa se ponuja že v naslovu članka.

Major Boris Gregor

Literatura• A. Žabkar: Marsova dediščina – temelji vojaških ved.

Ljubljana: FDV, 2003. • M. Unger: zbirka strokovnih člankov, objavljenih leta

2003 in 2004 v reviji Slovenska vojska. • A. Mideldorf: Taktika pohoda na Rusijo. Beograd: VIZ,

1958. • Ailleret: Ratna veština i tehnika. Beograd: VIZ, 1958. • V. Čujkov: Odbrana Staljingrada. Beograd: VIZ,

1961. • Sokolovski: Vojna strategija. Beograd: VIZ, 1965. • Šapošnjikov: Mozak vojske. Beograd: VIZ, 1964. • A. Schliffen: Kana. Beograd: VIZ, 1953. • J. Joffre: Ratni memoari. Beograd: VIZ, 1956.

1 Poenostavitev razumevanja problematike usposablja-nja iz oborožitve v prispodobi postavitve preprostega mostička, ki nam omogoča prehod čez oviro. 2 Začetek je z vso enoto, osrednji ali glavni vsebinski del s posameznikom ali v parih, sklepni del pa z vso enoto. 3 To je izrek avtorja, ki ga je uporabljal pri izobraževanju kandidatov na Šoli za častnike. 4 Misli se na postopke posameznikov in ukrepe, ki zago-tavljajo vojaku osnovno zaščito preživetja na bojišču.5 Neizurjeni vojaki na bojišču v pogojih sodobnega bojevanja, opomba avtorja.6 Misli se na obravnave civilnih sodišč zaradi poškodb vojakov, ki so jih dobili na usposabljanjih, na katerih je bil navzoč avtor članka. Nesmisel pri tem pa je, da je vedno kriva vojska oziroma država.7 Knjigo je avtor napisal leta 1832 v Berlinu.

nemu bojnemu položaju, trajnost znanja veščin in spretnosti na orožju ter povezljivost splošnega in specialističnega urjenja, ki povezuje osebne oborožitvene sisteme s skupinskimi oborožit-venimi sistemi in dodatno opremo ali sredstvi, ki izboljšujejo učinkovitost orožja. Tako dobimo realen pristop in varno uravnovešenost procesa usposabljanja. Dodati je treba le še oblike uspo-sabljanja na orožju, ki jih načeloma izvajamo v si-stemu kombinacije2. Organizator usposabljanja da enoti pred »brvjo« nujne usmeritve in navodila za potek, ki ga lahko figurativno imenujemo uspe-šen prehod posameznika čez »brv« pod nazorom neposrednih izvajalcev usposabljanja.Poenostavljen prikaz je predstavljen v prispo-dobah, kako se cilji usposabljanja na orožju in streljanja lahko dosegajo z nadziranjem nevar-nosti, ker »je spoštovanje orožja iz strahu senca neizurjenosti3«.Ob koncu moram opozoriti na tri bistvene prvine, ki jih vojna povzroča, in sicer na stalno izpostav-ljenost smrtni nevarnosti, nenehno negotovost razmer in naključnost. Zaradi prvih dveh prvin moramo upoštevati realen pristop usposabljanja vojakov, ki se kaže tudi z odnosom do orožja. Na-ključnost kot zadnja omenjena prvina je mogoča le v vojni in se zato pri usposabljanju ne sme in ne more upoštevati. Ne smemo tvegati na račun usposabljanja, da na bojišču ne bo nihče zadet, ker mina ne bo eksplodirala, ker bo to šlo mimo nas in tako naprej. Bojišče je in bo vedno zahteva-lo drzne, iznajdljive ter usposobljene bojevnike, ki se bodo znali prilagoditi in kljubovati razmeram, ki jih bo povzročala sodobna sofisticirana bojna tehnika. Tudi v takšnih pogojih bojevanja se morajo poiskati rešitve, odgovore na to pa mora ponuditi vojaška veščina, ki ima nalogo, da se ob-likujejo stvari4, ki bi v normalnem času izgledale nemogoče.Zato se ne strinjam z nerealnimi in birokratskimi pristopi do usposabljanja vojakov, ki jih po-samezni visoki odgovorni častniki in organi na

Slika 2

Slika 1


Tuje

ob

oro

žen

e s

ile

Tuje

ob

oro

žen

e s

ile

Sistem logistične podpore MOS je rezultat preoblikovanj v poldrugem desetletju, v katerem sta imela najpo-membnejšo vlogo zmanjšanje števila pripadnikov oboroženih sil s 300.000 pripadnikov naborniške vojske na 30.000 poklicnih pripadnikov in uskla-jevanje z Natovimi standardi. Danes si-stem logistične podpore, ki se opira na nacionalne vire in sodelovanje zavezništva, zagotavlja izpolnjevanje temeljnih nalog oboroženih sil, in sicer obrambe ozemlja Madžarske ter sodelovanja v zavezniških silah. Tako so MOS v mirnodobnem času sestavljene iz prostovolj-

Sistem logistične podpore v madžarskih oboroženih silah

nih pripadnikov, med vojno oziroma v operacijah po 5. členu washingtonske pogodbe pa bi sestavo dopolnili z vpoklicanimi vojaki. Tretja prav tako pomembna naloga MOS je sodelo-vanje v operacijah EU, OVSE in ZN.V naloge, ki se nanašajo na 5. člen washingtonske pogodbe, predvsem pri obrambi ozemeljske celovitosti,

neodvisnosti in suverenosti Madžarske, bi bili vključeni vsi pripadniki MOS z vsemi razpoložljivimi sredstvi, v nalogah, ki ne izhajajo iz 5. člena, pa MOS sodelujejo z opredeljenimi enotami. Pri vseh vrstah nalog MOS delujejo z bojnimi enotami in enotami za bojno podporo. MOS so za potrebe operacij, ki ne sodijo v 5. člen washingtonske pogodbe, razvile nišne zmogljivosti, ki zahtevajo specializirano logistično podporo. Po celoviti strukturni preobrazbi bodo MOS v zavezniških silah sodelovale z bojno enoto brigadne ravni, eno-to za letalski transport in z oddelkom vojaškega bojnega letalstva. MOS so sestavljene iz kopenske vojske in letalstva, njihov logistični sistem pa je skladen z Natovimi standardi, pri čemer se sooča z izzivi, kot so na primer prilagajanje hitro spreminjajoči se Natovi doktrini, oblikovanje večnacionalnih organizacij do taktične ravni, interoperabilnost in standardizacija ter zahteve glede podpore države gostiteljice. Logistična podpora v MOS je opredeljena kot celota nalog in pravil, ki urejajo transport, premike, vzdrževanje in oskrbo vojaških enot, kot tudi načrtovanje in usklajevanje omenjenih nalog. Vključuje logistično oskrbo enot za potrebe obrambe domovine in potrebe, ki izhajajo iz članstva države v zavezništvih ter mednarodnih organizacijah. Glavna delov na področja logistične podpore so oskrba, operacije, premiki in trans-port, infrastruktura ter storitve. Funkcije logistične podpore so med seboj ne-odvisne, načrtujejo in izvajajo pa jih strokovnjaki, specializirani za logistična

Glavne sile preoblikovanja madžarskih oboroženih sil (MOS) so bile od leta 1987 Obrambna doktrina in Varšavski pakt, pozneje pa članstvo v Natu. Ta raznolikost je močno vplivala na posto-pek preoblikovanja vojske, pri čemer sistem logistične podpore in predpisi še niso povsem skladni z Natovimi standardi. V zadnjih letih se nedavne spremembe v doktrini Nata kažejo pri nalogah MOS in logističnem sistemu.

Terensko vozilo za prevoz eksplozivnih sredstev

Foto

: Hun

garia

n De

fenc

e M

irror

Tuje

ob

oro

žen

e sile

Tuje

ob

oro

žen

e sile

področja, ki znotraj logistike delujejo na različnih ravneh poveljniških struktur. Znotraj sistema logistične podpore te naloge opravljajo različne specializira-ne skupine.Oskrba obsega nabavo, shranjevanje, vzdrževanje in obnavljanje zalog, pri-pravo na njihovo porabo ter uravnavanje porabe in zalog. Delovanje vključuje sklop nalog in predpisov, katerih cilj je oskrba oboroženih sil in enot z opremo, ki zagotavlja njihovo nemoteno delovanje ter tehnično podporo, omogoča zanesljivo ocenjevanje pričakovanih izgub in njihovo nadomeščanje ter vzdrževanje tehničnih sredstev. Premiki in transport so sistem, ki zagotavlja mobilnost enot in njihovo oskrbo, vključuje pa vojaške in civilne transportne ter prometne zmogljivosti. Sistem obsega načrtovanje, organizacijo in uskla-jevanje vojaških prevozov, dodelitev, določitev, priprave, delovanje, tehnično podporo in popravila transportnega omrežja. Vključuje tudi razporeditev osebja, materiala in sredstev, ki so nujni za vojaške operacije, kot tudi odre-janje vojaških premikov in prevozov. Terenska podpora infrastrukturi obsega naloge in pravila za zagotavljanje naložb v infrastrukturo in namestitvene zmogljivosti za potrebe oboroženih sil.Logistična podpora je podsistem bojne podpore v okviru podpore vojaškim operacijam in mora slediti dejanskim potrebam oboroženih sil ob upošteva-nju njihove dejavnosti. Tako v mirnodobnem času omogoča polno zmoglji-vost enot glede na stopnjo njihove bojne pripravljenosti, naloge in potrebe. V operacijah kriznega upravljanja in mirovnih operacijah omogoča logistika ustrezno strukturo in zmogljivosti enot tako, da so enote funkcionalno in ope-rativno neodvisne ne glede na zahtevnost ter lokacijo operacije. V morebitnih tradicionalnih oboroženih spopadih bi logistične enote popolnili z osebjem in sredstvi, ki jih imajo sicer bojne enote. Zmogljivosti sistema logistične podpo-re bi povečali do stopnje, da bi enote za logistično oskrbo lahko zagotavljale popolno podporo in obnavljanje zmogljivosti bojnih enot glede na stopnjo intenzivnosti bojevanja. V MOS obstajata dve osnovni področji logistike. Na področju zmogljivosti logistika skrbi za standardizacijo, interoperabilnost, sklepanje pogodb, pre-skrbo in nadzor zanesljivosti. Izvajajo jo oddelki ministrstva za obrambo in službe, ki so ministrstvu neposredno podrejeni oziroma delujejo na državni ravni. Na področju porabe logistika vključuje celotno oskrbo MOS, izvaja pa jo generalštab in njemu podrejena poveljstva ter enote.MOS glede porabe v logistiki ločuje tri ravni. Prva je na ravni brigade in ob-sega enoto ter njej podrejene podporne enote za logistiko. Druga raven je kopenska vojska, ki opravlja nacionalno podporno funkcijo. Tretja raven je raven osrednje logistične podpore, ki jo sestavljajo združeno poveljstvo za logistiko in podporo s podrejenimi enotami. Na prvi ravni ločujemo logistično podporo četam, bataljonom oziroma samostojnim četam ter podporo na ravni brigade, ki vključuje podporne enote velikosti bataljona. Zmogljivosti logistične podpore v četi so zelo omejene, tako da četa dobiva podporo z bataljonske ravni. Specializirano osebje za logistiko v četi pomaga poveljniku pri načrtovanju in usklajevanju usposabljanja, oskrbe ter vzdrževanja. Tako lahko vzdržujejo opremo, nadzirajo stanje oborožitve in jo varno shranjujejo ter zagotavljajo oskrbo in stalen nadzor nad zalogami. Na ravni bataljona deluje četa za podporo z vodoma za oskrbo in vzdrževanje, na ravni samostojne čete pa deluje vod za podporo. S-4 na tej ravni poveljniku pomaga pri načrtovanju in opravljanju nalog logistične podpore. Velikost in način organizacije elementov logistične podpore sta skladna z organizacijo ter nalogami bataljona oziroma samostojne čete. Logistika na ravni bataljona potrebe zadovoljuje neposredno in omogoča določeno stopnjo neodvisnosti pri izvajanju operacij ter hitro premeščanje sil in manevrskih zmogljivosti. Zagotavlja opravljanje naloge vzdrževanja, ki omogoča takojšnje opravljanje nalog, bojno pripravljenost in nujna popravila, naloge oskrbovanja, ki z nujno oskrbo omogoča ustrezno raven operabilnosti in manevrske zmogljivosti,

ter naloge transporta, ki omogoča prevoz opreme bataljona. Načrtovanje in usklajevanje logističnih nalog izvaja neodvisno osebje v S-4 na ravni bataljo-na, naloge pa opravljajo poveljstvo bataljona ter četa za logistično podporo z vodoma za oskrbo in vzdrževanje. Zmogljivosti poveljstva bataljona in čete za logistično podporo omogočajo prevoz in vzdrževanje sredstev bataljona ter s tem ustrezno samostojnost logistike. Na ravni brigade imajo podrejeni logistični bataljoni precejšnje zmogljivosti. Vsak od njih je organiziran skladno s potrebami brigade, običajno pa imajo za prevoz, oskrbo in vzdrževanje ustrezne čete. V letalstvu vključuje bataljon za logistično podporo tako imenovani logistični operativni center, ki skrbi za načrtovanje in usklajevanje logistike. Brigadni G-4 načrtujejo in usklajujejo logistične naloge, zagotavljajo oskrbo ter sredstva za vojaško usposabljanje in opravljanje nalog. Posebnost vojaškega letalstva je, da logistično načrtova-nje, usklajevanje in podporo izvaja bataljon za inženirsko in tehnično podporo z oddelkom S-4. Bataljon deluje ločeno od logistično operativnega centra.Pri logistiki na ravni kopenske vojske ne gre za posebno operativno raven, temveč za dodaten element, s katerim se povečujejo zmogljivosti vojaške logistične podpore tako doma kot v tujini. Na tej ravni je za logistiko zadolžen logistični polk, ki je organiziran skladno z osnovno nalogo usklajevanja pre-voza in premikov. V MOS je ta naloga glavni element pri razmeščanju enot tako doma kot v tujini. Del logističnega polka sta tudi nacionalni bataljon za podporo in četa za koordinacijo premikov. Nacionalni bataljon za podporo skrbi za ustrezne zmogljivosti enot pri skladiščenju in prevozu opreme, njego-vo organiziranost pa je z aktiviranjem dodatnega administrativnega osebja mogoče prilagoditi povečanim potrebam enot. Transportni bataljon v polku opravlja cestne prevoze na domačem ozemlju, pri čemer so najpomembnejši

Novo terensko inženirsko vozilo na šasiji BTR-80 AFV med prečkanjem vodne ovire

Naprava zenon za čiščenje pitne vode med premeščanjem


Tuje

ob

oro

žen

e s

ile

Tuje

ob

oro

žen

e s

ile

prevozi med enotami po Madžarski in osrednjo logistično bazo, centrom za oskrbo z nevarno opremo in sredstvi ter civilnimi bazami. Eden od najpo-membnejših porabnikov je nacionalni bataljon za podporo, pri čemer sestava transportnega bataljona omogoča njegovo okrepitev ob razmestitvi v tujini. Glavne naloge čete za koordinacijo premikov so načrtovanje in usklajevanje premikov enot na operativni in taktični ravni ter spremljanje vojaških konvojev, pri čemer pa četa ne more opravljati klasičnih vojaškopolicijskih nalog. Deluje lahko tako doma kot v tujini, in sicer samostojno ali kot podrejena enota do-mači oziroma večnacionalni enoti višje ravni. Doma ima četa osrednjo vlogo pri podpori države gostiteljice.Raven osrednje logistične podpore sestavljajo združeno poveljstvo za logi-stično podporo in njemu podrejeni elementi, in sicer polk za podporo, vojaški transportni center, delavnica za popravilo letal, osrednja logistična baza in center za oskrbo z nevarno opremo in sredstvi. Struktura naj bi se kmalu spremenila, saj želijo MOS okrepiti povezanost logistike ter racionalizirati in centralizirati sredstva.Ob združitvi treh centrov za oskrbo in nekaterih drugih organizacij MOS na-črtujejo ustanovitev osrednje logistične baze in centra za nevarno opremo in sredstva. Pri tem naj bi ukinili 14 skladiščnih baz. Za oskrbo enot, ki sodijo pod poveljstvo budimpeške garnizije, kot tudi za transportne naloge na ravni poveljstva garnizije bo zadolžen polk za podporo. Ta sodeluje tudi pri pro-tokolarnih nalogah. Center za vojaške premike načrtuje, usklajuje in nadzira premike vojaških enot ter osebja v zraku, na kopnem in po morju. Odgovoren je tudi za organizacijo namestitve oziroma premestitve madžarskih enot v tujini ter za načrtovanje, usklajevanje in zagotavljanje premikov tujih enot na Madžarskem v okviru podpore države gostiteljice. Ob večjih vojaških premikih v bazi centra oblikujejo nacionalni center za usklajevanje premikov. Za zahtev-nejše vzdrževanje, kalibracijo in popravila letal ter helikopterjev madžarskega vojaškega letalstva skrbi delavnica za vzdrževanje letalstva. Oskrbo s sredstvi III. in V. stopnje načrtuje ter usklajuje center za oskrbo z nevarno opremo in sredstvi. Osrednja logistična baza je neodvisna enota brigadne ravni pod ne-posrednim poveljstvom združenega poveljstva za logistično podporo MOS, ki v celoti oskrbuje tako kopensko vojsko kot letalstvo z vsemi sredstvi, razen s sredstvi III. in V. stopnje. Da bi zagotovili zanesljivo in hitro oskrbo, bodo MOS 14 obstoječih logističnih baz centrov za oskrbo s sredstvi in za vojaško tehnično oskrbo združile v osrednjo logistično bazo. Tako bodo odpravili pre-več zdajšnjih baz za podporo po vojašnicah in zagotovili enotno shranjevanje sredstev v eni bazi. Poleg centralizacije skladišč, materiala in oskrbe bo enotna baza opravljala dejavnosti podpore na ravni oboroženih sil, kot so specialistično usposabljanje, naloge nacionalne agencije, evidentiranje vseh dobav MOS, preverjanje sredstev pred terensko uporabo, nadzor in popravila sredstev, izločenih iz enot, odstranitev odpadkov in drugo.Najvišjo raven organiziranosti logistike MOS predstavlja združeno poveljstvo za logistično podporo, ki je odgovorno za podporo obrambnemu ministrstvu in vojski pri vojaški tehnologiji, oskrbi, transportu in porabi. Izvaja načrtovanje in usklajevanje logistične podpore v miru ter vojni. V združenem poveljstvu so elementi za logistiko, podporo, poveljevanje in nadzor, ki vodijo delo

podrejenih organizacij ter enot. Strateško načrtovanje in odločanje v po-veljstvu zagotavljata izvajanje funkcije J-4. Zaposleni v poveljstvu, ki delajo na različnih področjih, sodelujejo z ustreznimi sektorji generalštaba MOS ter direktoratoma J-4 v kopenski vojski in letalstvu s podrejenimi enotami. Delo-vanje poveljstva nadzira načelnik generalštaba in namestnik poveljnika prek podrejenih elementov ter enot.Zdajšnje načrtovanje in usklajevanje osrednjih logističnih nalog opravljajo oddelki MOS za vojaško tehnologijo, za oskrbo, za transport ter za ekono-mijo. Funkcionalni nadzor poteka na vseh stopnjah vojaške hierarhije. Naj-pomembnejše mesto ima državni sekretar MO za javno administracijo, ki delo logistike nadzoruje prek pomočnika za obrambne ekonomske zadeve. Sekretar nadzira dejavnosti združenega poveljstva za logistično podporo, ne opravlja pa neposredne poveljniške in nadzorne funkcije. Poveljnik združe-nega poveljstva nadzira delovanje osebja logistike v MOS, pri čemer mu po-magajo načelnika logistike J-4 in A-4 ter načelnik logistične veje v poveljstvu budimpeške garnizije. Vodje logistike na ravni kopenske vojske nadzirajo osebje in enote logistike ter lahko izdajajo odredbe na področju logistike in od podrejenih zahtevajo poro-čila o delu. Vodje logistike v enotah nadzirajo osebje na področju logistike, pri čemer mora sistem logistične podpore temeljiti na učinkoviti uporabi virov in razporeditvi zalog.Sodobne in prihodnje naloge ter potrebe MOS zahtevajo sistem logistične podpore, ki zagotavlja sredstva ustrezne kakovosti in količine v določenem času ter po sprejemljivi ceni. Sistem mora biti prilagodljiv in pregleden, pri čemer je pomembna naloga MOS združitev različnih večnacionalnih formacij in področij logistične podpore, kot so podpora države gostiteljice, podpora vodilne države in druge. Istvan Talian, Tibor Kovacs

The main driving forces of transformation of the Hungarian Defence Forces (HDF) since 1987 have been the Defence Doctrine and the War-saw Pact. Later on the biggest influence was the Hungarian members-hip in NATO. This diversity had a significant effect upon the process of transformation. The system of logistic support and regulations is not yet fully compatible with NATO standards. In the recent years, the changes in the NATO doctrine have been reflected in the HDF tasks and logistics system, whose structure, operation, competence of individual services and future progress are described in detail by the author of the article.

Naprava zenon za čiščenje pitne vode med delovanjem

Vozilo unimog za vzdrževanje letališč

S LOV E N S K A VO J S K A S LOV E N S K A VO J S K A 3 53 5

Ra

zved

riloR

azve

drilo

Reševalcem nagradnega kvizaPravilna rešitev kviza iz prejšnje številke: RDEČI PETELIN.Nagrade prejmejo: Maksimilijan Fojkar, Frankovo naselje 41, 4220 Škofja Loka, Franc Lepšina, Dečno selo 43, 8253 Artiče, in Ožbe Marolt, Petkovec 42, 1373 Rovte.Nagrajencem čestitamo. Pravilne rešitve tokratnega kviza nam pošljite do petka, 8. aprila 2005, na naslov: Uredništvo Slovenske vojske, Kardeljeva ploščad 24, 1000 Ljubljana.

Ime: .......................................... Priimek: ..........................................Naslov: .................................................................. Pošta: ...............Rešitev gesla: .....................................................................................................................................................................................................

72. brigada SV vas v sredo, 30. marca, med 9. in 17. uro vabi na dan odprtih vrat Vojašnice generala Maistra

obenem dan artilerije in 74. oklepno-mehaniziranega bataljona.Ob dnevu odprtih vrat si boste lahko ogledali tehnični zbor s pri-kazom oborožitve in opreme enot SV. Spo-znali boste tank T 55S in druga bojna vozila, helikopter cougar, te-rensko vozilo hummer,

opremo enote za radiološko in kemično zaščito, vo-jaško zdravstveno enoto, vojaško policijo, sredstva zvez, inženirska sredstva ter sredstva protizračne obrambe in se preskusili na trenažerjih za urjenje na osebni, protioklepni in oklepni oborožitvi. Pred-

stavili vam bodo vojaški poklic. Ob obletnici rojstva ge-nerala Maistra si boste lahko ogledali razstavo likovnih del z mednarodnega srečanja POAART za mir in spomin-sko sobo generala Maistra. Dan odprtih vrat 72. brigada organizira v sodelovanju s 1. brigado SV, 37. vojaško-teritorialnim poveljstvom, 15. helikopterskim bataljo-nom, 9. bataljonom zračne obrambe, Centrom za uspo-sabljanje Vipava in z mari-borsko skupino iz oddelka za pridobivanje kadra.

Za dodatne informacije lahko pokličete pomočnika za odnose z javnostmi v 72. brigadi Boruta Vitka na tele-fonsko številko (041) 77 32 66.

D a n o d p r t i h v r a tVojašnice generala Maistra

Foto

: Mar

ko P

išla

r

Documents

Letnik XIII/6