LETNO POROILO BANKE CELJE d.d. IN SKUPINE

BANKE CELJE ZA LETO 2014

Celje, marec 2015

Banka Celje d.d. in Skupina Banke Celje Letno poroilo za leto 2014, pripravljeno po mednarodnih standardih raunovodskega poroanja, kot jih je sprejela Evropska unija.

3

Vsebina

NAGOVOR UPRAVE BANKE CELJE D.D. ..................................................................................................... 5 POROILO NADZORNEGA SVETA BANKE CELJE D.D. ............................................................................. 7 I POSLOVNO POROILO ............................................................................................................................. 13

1 POMEMBNEJI PODATKI IZ POSLOVANJA BANKE ............................................................................................... 13 2 PREDSTAVITEV ........................................................................................................................................................ 14 3 AKTIVNOSTI PRIDOBIVANJA KAPITALA, POSTOPEK DRAVNE POMOI IN PRENOS SLABIH TERJATEV NA

DUTB ..................................................................................................................................................................... 16 4 POMEMBNEJI DOGODKI V LETU 2014 IN DOGODKI PO DATUMU BILANCE STANJA ....................................... 17 5 INFORMACIJE O UKREPIH IN POSTOPKIH NA PODROJU ODKODNINSKIH ZAHTEVKOV ............................. 18 6 PLAN POSLOVANJA BANKE ZA POSLOVNO LETO 2015 ....................................................................................... 18 7 GOSPODARSKO IN BANNO OKOLJE V LETU 2014 .............................................................................................. 19

7.1 Gospodarsko okolje v letu 2014.................................................................................................................................... 19 7.2 Banno okolje v letu 2014 ............................................................................................................................................. 20

8 POROILO O POSLOVANJU V LETU 2014 .............................................................................................................. 21 8.1 Finanni rezultat ........................................................................................................................................................... 21 8.2 Finanni poloaj............................................................................................................................................................ 22 8.3 Analiza poslovanja po kljunih podrojih....................................................................................................................... 24 8.4 Prevzemanje in upravljanje bannih tveganj ................................................................................................................. 30 8.5 Notranja organizacija in upravljanje s kadri ................................................................................................................... 36 8.6 Informacijska podpora .................................................................................................................................................. 39 8.7 Trajnostni razvoj in drubena odgovornost ................................................................................................................... 40 8.8 Trenjsko komuniciranje ............................................................................................................................................... 40 8.9 Delovanje slube notranje revizije ................................................................................................................................ 41

9 ORGANI UPRAVLJANJA BANKE .............................................................................................................................. 43 10 ORGANIZACIJSKA SHEMA BANKE ....................................................................................................................... 44 11 IZJAVA O UPRAVLJANJU ....................................................................................................................................... 45 12 IZJAVA O ODGOVORNOSTI POSLOVODSTVA ..................................................................................................... 53 13 POROILO POOBLAENEGA REVIZORJA ........................................................................................................ 54

II RAUNOVODSKO POROILO ................................................................................................................. 61

1 IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA..................................................................................................................................... 61 2 IZKAZ DRUGEGA VSEOBSEGAJOEGA DONOSA ............................................................................................... 62 3 IZKAZ FINANNEGA POLOAJA ............................................................................................................................ 63 4 IZKAZ SPREMEMB LASTNIKEGA KAPITALA ....................................................................................................... 64 5 IZKAZ DENARNIH TOKOV ....................................................................................................................................... 66 POJASNILA K RAUNOVODSKIM IZKAZOM ............................................................................................................. 68

1 OSNOVNI PODATKI ...................................................................................................................................................... 68 2 POVZETEK POMEMBNIH RAUNOVODSKIH USMERITEV ....................................................................................... 68 2.1 Izhodia za pripravo raunovodskih izkazov ............................................................................................................... 68 2.2 Primerjalne informacije ................................................................................................................................................. 71 2.3 Odvisna druba ............................................................................................................................................................ 71 2.4 Konsolidacija ................................................................................................................................................................ 71 2.5 Prevedba tuje valute ..................................................................................................................................................... 72 2.6 Prihodki in odhodki za obresti ....................................................................................................................................... 72 2.7 Prihodki in odhodki za opravnine .................................................................................................................................. 72 2.8 Prihodki iz dividend ....................................................................................................................................................... 73 2.9 Finanni instrumenti ..................................................................................................................................................... 73 2.10 Oslabitev finannih sredstev ....................................................................................................................................... 76 2.11 Pobot .......................................................................................................................................................................... 78 2.12 Zaasni nakupi in prodaje vrednostnih papirjev .......................................................................................................... 78 2.13 Denar in denarni ustrezniki ......................................................................................................................................... 78 2.14 Raunovodsko obraunavanje najemov ..................................................................................................................... 78 2.15 Nalobene nepreminine ............................................................................................................................................ 79 2.16 Opredmetena osnovna sredstva ................................................................................................................................. 79 2.17 Neopredmetena sredstva ........................................................................................................................................... 80 2.18 Zaloge ........................................................................................................................................................................ 80 2.19 Davki .......................................................................................................................................................................... 80 2.20 Ugodnosti zaposlenih ................................................................................................................................................. 81 2.21 Prejeti krediti, prejeti depoziti in izdani dolniki vrednostni papirji .............................................................................. 81 2.22 Rezervacije za obveznosti in stroke .......................................................................................................................... 82 2.23 Finanne in storitvene garancije ................................................................................................................................. 82

4

2.24 Delniki kapital............................................................................................................................................................ 82 2.25 Poroanje po segmentih ............................................................................................................................................. 83 2.26 Pomembneje raunovodske usmeritve in ocene ....................................................................................................... 83 3 RAZKRITJA K IZKAZU POSLOVNEGA IZIDA ................................................................................................................ 84 3.1 iste obresti .............................................................................................................................................................. 84 3.2 Prihodki iz dividend .................................................................................................................................................... 85 3.3 iste opravnine .......................................................................................................................................................... 85 3.4 Realizirani dobiki iz finannih sredstev in obveznosti, ki niso merjeni po poteni vrednosti skozi izkaz poslovnega

izida ........................................................................................................................................................................... 85 3.5 iste (izgube) iz finannih sredstev in obveznosti, namenjenih trgovanju .................................................................. 86 3.6 Dobiki iz finannih sredstev in obveznosti, pripoznanih po poteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida ............. 86 3.7 Spremembe potene vrednosti pri obraunavanju varovanj pred tveganji ................................................................. 86 3.8 isti dobiki / (izgube) iz teajnih razlik ...................................................................................................................... 87 3.9 Druge iste poslovne (izgube) ................................................................................................................................... 87 3.10 Administrativni stroki ................................................................................................................................................ 88 3.11 Amortizacija ............................................................................................................................................................... 88 3.12 Rezervacije ................................................................................................................................................................ 89 3.13 Oslabitve ................................................................................................................................................................... 89 4 POJASNILA K IZKAZU FINANNEGA POLOAJA .................................................................................................. 89 4.1 Denar v blagajni, stanje na raunih pri centralnih bankah in vpogledne vloge pri bankah .......................................... 89 4.2 Finanna sredstva, namenjena trgovanju .................................................................................................................. 89 4.3 Finanna sredstva, razpololjiva za prodajo .............................................................................................................. 90 4.4 Krediti bankam (brez vpoglednih vlog) ....................................................................................................................... 91 4.5 Krediti strankam, ki niso banke .................................................................................................................................. 92 4.6 Druga finanna sredstva ............................................................................................................................................ 93 4.7 Izvedeni finanni instrumenti, namenjeni varovanju ................................................................................................... 93 4.8 Opredmetena osnovna sredstva ................................................................................................................................ 94 4.9 Nalobene nepreminine ........................................................................................................................................... 95 4.10 Neopredmetena sredstva .......................................................................................................................................... 96 4.11 Dolgorone nalobe banke v kapital odvisnih, pridruenih in skupaj obvladovanih drub .......................................... 96 4.12 Terjatve za davek od dohodkov pravnih oseb ............................................................................................................ 96 4.13 Druga sredstva .......................................................................................................................................................... 97 4.14 Finanne obveznosti, pripoznane po poteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida ................................................ 98 4.15 Finanne obveznosti, merjene po odplani vrednosti vloge bank in centralnih bank ............................................... 98 4.16 Finanne obveznosti, merjene po odplani vrednosti vloge strank, ki niso banke ................................................... 99 4.17 Finanne obveznosti, merjene po odplani vrednosti krediti bank in centralnih bank ............................................ 100 4.18 Finanne obveznosti, merjene po odplani vrednosti krediti strank, ki niso banke ................................................ 100 4.19 Dolniki vrednostni papirji ...................................................................................................................................... 100 4.20 Druge finanne obveznosti ...................................................................................................................................... 101 4.21 Rezervacije .............................................................................................................................................................. 101 4.22 Druge obveznosti ..................................................................................................................................................... 102 4.23 Kapital ..................................................................................................................................................................... 102 4.24 Dividenda na delnico ............................................................................................................................................... 103 4.25 Potencialne in prevzete obveznosti ......................................................................................................................... 103 4.26 Denar in denarni ustrezniki ...................................................................................................................................... 104 4.27 Razkritja odnosov s povezanimi osebami ................................................................................................................ 104 4.28 Podatki o delu poslovno-organizacijskih enot v tujini ............................................................................................... 108 4.29 Dogodki po preteku poslovnega leta ........................................................................................................................ 108 5 UPRAVLJANJE Z BANNIMI TVEGANJI ............................................................................................................... 109 5.1 Kreditno tveganje ..................................................................................................................................................... 109 5.2 Trna tveganja ......................................................................................................................................................... 124 5.3 Likvidnostno tveganje .............................................................................................................................................. 129 5.4 Kapital in kapitalska ustreznost................................................................................................................................ 131 5.5 Potena vrednost finannih sredstev in obveznosti ................................................................................................. 132 6 SEGMENTNA ANALIZA .......................................................................................................................................... 135

III RAZKRITJA BANKE CELJE D.D. ............................................................................................................ 143

1 SPLONA POJASNILA .......................................................................................................................................... 143 2 CILJI IN POLITIKE UPRAVLJANJA TVEGANJ (435. LEN UREDBE CRR) ............................................................... 143 3 PODROJE UPORABE (436. LEN UREDBE CRR) .................................................................................................. 158 4 KAPITAL (437. LEN UREDBE CRR) ......................................................................................................................... 158 5 KAPITALSKE ZAHTEVE (438. LEN UREDBE CRR) ................................................................................................. 162 6 IZPOSTAVLJENOST KREDITNEMU TVEGANJU NASPROTNE STRANKE (439. LEN UREDBE CRR) ................. 164 7 POPRAVKI ZARADI KREDITNEGA TVEGANJA (442. LEN UREDBE CRR) ............................................................ 166 8 NEOBREMENJENA SREDSTVA (443. LEN UREDBE CRR) ................................................................................... 174 9 UPORABA ECAI (444. LEN UREDBE CRR) ............................................................................................................. 175 10 IZPOSTAVLJENOST TRNEMU TVEGANJU (445. LEN UREDBE CRR) .............................................................. 176 11 OPERATIVNO TVEGANJE (446. LEN UREDBE CRR) ........................................................................................... 176

5

12 IZPOSTAVLJENOST IZ NASLOVA LASTNIKIH INSTRUMENTOV, KI NISO VKLJUENI V TRGOVALNO KNJIGO (447. LEN UREDBE CRR) ...................................................................................................................................... 177

13 IZPOSTAVLJENOST OBRESTNEMU TVEGANJU PRI POSTAVKAH, KI NISO VKLJUENE V TRGOVALNO KNJIGO (448. LEN UREDBE CRR) ........................................................................................................................ 177

14 SISTEM PREJEMKOV (450. LEN UREDBE CRR) .................................................................................................. 177 15 UPORABA TEHNIK ZA ZMANJEVANJE KREDITNIH TVEGANJ (453. LEN UREDBE CRR) ............................... 181

Seznam kratic ALCO Assets and Liabilities Committee Odbor za upravljanje z bilanco banke Banka Banka Celje d.d., Celje CIR Cost Income Ratio dele strokov v neto prihodkih CISA Certified Information System Auditor revizor informacijskih sistemov COREP Common Reporting skupno poroanje CRD IV Capital Requirements Directive IV Direktiva o kapitalskih zahtevah IV CRR Capital Requirements Regulation Uredba o kapitalskih zahtevah DDV davek na dodano vrednost DUTB Druba za upravljanje terjatev bank EBA The European Banking Authority Evropski banni organ EBA-DPM The European Banking Authority Data Point Model EBITDA Earnings before Interest, Taxes, Depreciation and Amortization poslovni izid pred obrestmi in davki ECAI External Credit Assessment Institutions zunanja bonitetna agencija ECB Evropska centralna banka EK Evropska komisija EU Evropska unija EWS Early warning sistem sistem zgodnjega odkrivanja poveanega kreditnega tveganja FINREP Financial Reporting finanno poroanja FURS Finanna uprava Republike Slovenije ICAAP The Internal Capital Adequacy Assessment Process proces ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala IRB Internal Rating Based Approach pristop na podlagi notranjih bonitetnih sistemov IT Information Technology informacijska tehnologija LCR Liquidity Coverage Ratio kolinik likvidnostnega kritja MRA Master Restructuring Agreement pogodba o finannem prestrukturiranju MRS Mednarodni raunovodski standardi MSRP mednarodni standardi raunovodskega poroanja MT Monitoring Trustee nadzorni zaupnik NPL non-performing loans nedonosni krediti NSFR Net Stable Funding Ratio kolinik neto stabilnega financiranja NSVS nacionalna stanovanjska varevalna shema Odvisna druba Posest d.o.o., Celje OMRS Odbor za mednarodne raunovodske standarde OPMSRP Odbor za pojasnjevanje mednarodnih standardov raunovodskega poroanja PKT Sistem spremljanja poveanega kreditnega tveganja RS Republika Slovenija SEPA Single Euro Payments Area enotno obmoje plail v evrih SISBON slovenski informacijski sistem bonitet fizinih oseb Skupina Skupina Banke Celje SME Small and medium-sized enterprises mala in srednje velika podjetja TRR transakcijski raun ZBan-1 Zakon o bannitvu ZDavP-2 Zakon o davnem postopku ZGD-1 Zakon o gospodarskih drubah

6

ZTFI Zakon o trgu finannih instrumentov ZUKSB Zakon o ukrepih za krepitev stabilnosti bank

NAGOVOR UPRAVE BANKE CELJE d.d. Za nami je eno najintenzivnejih let v 150-letni zgodovini Banke Celje. Izzivi so bili veliki. Poleg zagotavljanja nemotenega bannega poslovanja in vzdrevanja visokih likvidnostnih rezerv smo se morali namre sooiti s potrebo po zmanjanju kapitalskega primanjkljaja, kar nam zagotavlja dolgorono stabilno kapitalsko ustreznost. To smo v letu 2014 dosegli, hkrati pa smo se uspeno repozicionirali in usmerili na svoj primarni regijski trg. Aktivnosti za poveanje kapitala so se priele e na skupini banke leta 2013, po objavi rezultatov stresnih testov konec leta 2013 pa smo dokapitalizacijske aktivnosti okrepili. Opravili smo razgovore s tedanjimi vejimi lastniki banke, prav tako pa tudi s predstavniki slovenskih bank v tuji lasti. Potencialnega vlagatelja smo iskali tudi zunaj Slovenije. Pri iskanju stratekega partnerja smo sodelovali s tujo svetovalno drubo, ki je testirala banni trg. al so bile razmere v prvem etrtletju 2014 tako zahtevne, da nihe od potencialnih vlagateljev ni izrazil zadovoljivega interesa za dokapitalizacijo Banke Celje. Po odredbi regulatorja smo aprila 2014 izvedli dokapitalizacijsko skupino. Soasno je nastal program za pridobitev dravne pomoi, saj je bilo banki naloeno, da mora v primeru neuspele dokapitalizacijske skupine regulatorju predloiti podroben nart ukrepov za svojo reorganizacijo ter pobudo za izvedbo ukrepov dravne pomoi. Ker obstojei delniarji, imetniki podrejenih kapitalskih instrumentov banke in drugi zainteresirani vlagatelji, niso uspeli poveati kapitalskega vloka v Banko Celje, smo konec aprila zaprosili za dravno pomo prek prenosa doloenega premoenja na dravno Drubo za upravljanje terjatev bank (v nadaljevanju DUTB) in poveanja osnovnega kapitala. Med obravnavo narta, ki smo ga predloili, je Vlada Republike Slovenije izrazila potrebo po dodatni zavezi, in sicer, naj drava v primeru pridobitve veinskega delea, Banko Celje zdrui z Abanko. Na podlagi teh izhodi smo oktobra 2014 Evropski komisiji (v nadaljevanju EK) v Bruselj predloili program prestrukturiranja zdruene Banke Celje in Abanke. Ves as smo vzporedno iskali tudi monosti za poveanje osnovnega kapitala Banke Celje prek zasebnih vlagateljev, zato je v banki potekal skrbni pregled. Po koncu skrbnega pregleda je zasebni vlagatelj izrazil interes za sodelovanje v kasnejih fazah konsolidacije slovenskega bannega sistema. S ciljem, da se v Banki Celje vzpostavijo pogoji za dolgorono uspeno poslovanje, upotevaje zdruitev banke z Abanko, in da se ohrani stabilnost slovenskega finannega sistema, smo 16. decembra 2014 iz Banke Slovenije prejeli odlobo o izrednih ukrepih. Na podlagi te odlobe so prenehale vse kvalificirane obveznosti banke, izvedla pa se je dokapitalizacija v viini 190 milijonov evrov. Drava je tako postala edina lastnica Banke Celje. S poveanjem osnovnega kapitala so bile izpolnjene zahteve glede minimalnega kapitala in zagotovljena je bila dolgorona kapitalska ustreznost. Zahtevnim procesom navkljub nam je uspelo ohraniti zaupanje komitentov, kar se odraa med drugim v rasti depozitov prebivalstva in samostojnih podjetnikov. V preteklem letu smo skupno odobrili za 213 milijonov evrov novih kreditov, tako podjetjem kot samostojnim podjetnikom in prebivalstvu. Krediti nebannemu sektorju so se glede na leto poprej sicer zniali, vendar je treba pri tem upotevati prenos slabih terjatev na DUTB v povezavi s pridobivanjem dravne pomoi. Tudi sicer je razmere v celotnem bannem sistemu v dravi zaznamovalo upadanje kreditiranja, kar gre pripisati ibki kreditni sposobnosti podjetij, zaetim steajnim postopkom in izbrisom drub iz poslovnih registrov zaradi steaja. Banka Celje je v letu 2014 ustvarila 38,7 milijona evrov dobika pred oblikovanjem oslabitev in rezervacij. Po prenosu slabih terjatev na DUTB ter oblikovanju oslabitev in rezervacij v viini 64,4 milijona evrov, belei za 21,1 milijona evrov negativnega finannega rezultata po davkih.

Banka je v minulem poslovnem letu nemoteno zagotavljala banne storitve vsem strankam, uvajala pa je tudi nove storitve in pripravljala posebne ponudbe. Ob spremenjeni poslovni politiki smo se prednostno usmerili k ponudbi klasinih bannih produktov z manjo porabo kapitala. Tako smo na prvem mestu podpirali mala in srednje velika podjetja ter prebivalstvo, ki so postali najmoneji segment kreditnega poslovanja banke. Spremenjen model poslovanja in finanni nart s programom prestrukturiranja ter oblikovanja nove zdruene banke izvajamo tudi v letu 2015. Banka Celje bo letos poleg usmerjanja poslovanja na regionalni trg in kreditiranja malih in srednje velikih podjetij ter prebivalstva e poveevala stopnjo opremljenosti komitentov s svojimi produkti, nadgrajevala bo proces upravljanja s tveganji in dalje izboljevala operativno uinkovitost. Kot zaupanja vreden poslovni partner bo, tako kot doslej, z vsemi deleniki v okolju razvijala drubeno odgovorne odnose, v svoje poslovanje pa bo vpenjala temeljne vrednote tradicije, znanja in strokovnosti.

POROILO NADZORNEGA SVETA BANKE CELJE d.d. Okvir za delovanje nadzornega sveta banke ter njegove pristojnosti in obveznosti opredeljujejo zakonodaja (Zakon o bannitvu, Zakon o gospodarskih drubah, Sklep o skrbnosti lanov uprave in lanov nadzornega sveta bank in hranilnic) in interni akti banke (Statut ter Poslovniki o delu nadzornega sveta in njegovih odborov) ter ostale pravne norme, ki se nanaajo na delovanje banke. Strokovno podporo pri odloanju na nekaterih posebnih podrojih delovanja banke so nadzornemu svetu v letu 2014 zagotavljali revizijski odbor, komisija za prejemke in kadrovska komisija. Delovanje nadzornega sveta Nadzorni svet Banke Celje d.d. je bil imenovan na 26. redni Skupini delniarjev Banke Celje d.d. dne 24. maja 2011. V letu 2014 je deloval v sestavi: dr. Jure Peljhan, predsednik, mag. Barbara Smolnikar, namestnica predsednika, dr. Toma Suboti, Melita Malgaj, mag. Zdenko Zanoki in Bojan rot, kot lani nadzornega sveta. Nadzorni svet se je v letu 2014 sestal na desetih rednih sejah, na katerih je obravnaval 104 toke dnevnega reda, in petih korespondennih sejah, na katerih je obravnaval 11 tok dnevnega reda. Na sejah se je nadzorni svet preko poroil uprave banke seznanjal z medletnim poslovanjem banke. Posebno skrb je namenil obravnavi ukrepov, ki jih je banka prejela od Banke Slovenije, skupaj z informacijami o aktivnostih banke za odpravo ugotovljenih nepravilnosti. Tekoe se je zelo natanno seznanjal z aktivnostmi za dokapitalizacijo banke ter s postopkom konsolidacije Banke Celje in Abanke. Obravnaval in potrdil je revidirano Letno poroilo banke in skupine za leto 2013, po obrazloitvi revizorjevega poroila s strani pooblaenega revizorja. Nadzorni svet se je tekoe seznanjal tudi z vsemi kljunimi elementi Letnega poroila banke in skupine za leto 2014. Nadzorni svet se je seznanil z ukrepi banke na podroju izboljanja upravljanja s tveganji (s posebnim poudarkom na kreditnem tveganju) ter izdal soglasja za politike in strategije banke za upravljanje s tveganji in profil tveganja banke za leto 2014. Sprejel je poslovno politiko in finanni nart banke za leto 2014 ter spremljal delovanje slube notranje revizije. Na pobudo nadzornega sveta je bil s strani zunanjega izvajalca izveden tudi poseben pregled odobravanja kreditov ve pomembnim komitentom banke s trenutnim statusom neplanika, od leta 2008 dalje; izsledki pregleda in aktivnosti banke za izboljanje so bili lanom nadzornega sveta podrobno predstavljeni na ve sejah. Nadzorni svet je potrdil tudi Politiko ocenjevanja primernosti lanov organov vodenja in nadzora v Banki Celje, seznanil pa se je s Politiko ocenjevanja primernosti nosilcev kljunih funkcij v Banki Celje d.d. Predsednik nadzornega sveta je bil v rednih stikih z upravo banke, kar je nadzornemu svetu omogoilo tekoe nadziranje njenega delovanja. Nadzorni svet je na svoje seje povabil pooblaenega revizorja in mu omogoil, da mu je predstavil ugotovitve, povezane z revidiranjem banke. Nadzorni svet ugotavlja, da v letu 2014 njegovi lani niso bili v nasprotju interesov ter da so kot lani nadzornega sveta delovali samostojno in neodvisno. Sej nadzornega sveta so se lani udeleevali redno, tako da je nadzorni svet zasedal v polni sestavi, vsi lani pa so aktivno sodelovali pri kreiranju odloitev, saj so se udeleevali razprav pri posameznih tokah dnevnega reda. Na osnovi obsega opravljenih aktivnosti v letu 2014 nadzorni svet ocenjuje, da je bilo delo nadzornega sveta v letu 2014 izvedeno strokovno korektno, v najveji moni meri skladno s Kodeksom upravljanja javnih delnikih drub, in da ni prihajalo do odstopanj od dobre prakse njegovega delovanja.

Delovanje revizijskega odbora, komisije za prejemke in kadrovske komisije Revizijski odbor v sestavi: dr. Toma Suboti, predsednik, Melita Malgaj, namestnica predsednika, mag. Barbara Smolnikar, lanica in mag. Blanka Vezjak, pooblaena revizorka, zunanja neodvisna lanica revizijskega odbora, se je v letu 2014 sestal na osmih sejah. Obravnaval je 67 tok dnevnega reda. Obravnavana gradiva so se nanaala na sprejem narta delovanja revizijskega odbora v letu 2014, seznanitev s poroilom o delu slube notranje revizije za leto 2013, s programom dela slube notranje revizije za leto 2014 in poroilom o delu slube notranje revizije v prvem polletju 2014, seznanitev z informacijo o pregledu Banke Slovenije (proces ICAAP) in o vseh drugih odprtih zadevah banke do Banke Slovenije, s strategijo in politikami upravljanja s tveganji, strategijo trgovanja ter profilom tveganja banke vse za leto 2015. V juliju se je seznanil s ponudbami za izbor revizorja in nadzornemu svetu predlagal imenovanje revizorja za poslovno leto 2014. Spremljal je medletne poslovne rezultate banke ter izpostavljenost banke kreditnemu tveganju (etrtletno), petletni razvojni plan banke ter poslovno politiko in finanni nart banke za leto 2014. Revizijski odbor je aktivno (na vsaki seji) obravnaval aktivnosti s potekom restrukturiranja terjatev do 15 najvejih podjetij, ki imajo potencial za preivetje. Spremljal je poroila o prouitvi pravnih monosti za vloitev zahtevkov (odkodninskih, kazenskih ali drugih postopkov) pri odobravanju kreditov v obdobju 2004 2010 v Sloveniji in izven. Predstavljene so mu bile: pogodba o revidiranju poslovanja banke za leto 2014, ugotovitve zunanjega revizorja po opravljeni predhodni reviziji za leto 2014 ter poslovanje odvisne drube Posest d.o.o. Predsednik revizijskega odbora je nadzorni svet redno, preko poroil na sejah nadzornega sveta, obveal o vseh aktivnostih revizijskega odbora. Revizijski odbor je v letu 2014 uspeno izvedel vse z nartom zadane naloge in je nadzornemu svetu nudil ustrezno svetovalno podporo na podrojih, zaradi katerih je bil tudi ustanovljen. Komisija za prejemke se je v letu 2014 sestala na dveh sejah in se seznanila s smernicami Evropskega bannega organa o ocenjevanju primernosti lanov organov vodenja ali nadzora ter obravnavala Politiko ocenjevanja primernosti lanov organov vodenja in nadzora v Banki Celje ter se strinjala z njeno vsebino. Kadrovska komisija se je v letu 2014 sestala dvakrat ter obravnavala in potrdila kriterije za izbor predsednika uprave banke, prav tako je obravnavala ponudbe kadrovskih agencij in izbrala kadrovsko agencijo za izvedbo postopka za izbor novega predsednika uprave. S sklepom o prekinitvi postopka izbora predsednika uprave, ki ga je sprejel nadzorni svet, je kadrovska komisija zakljuila svoje delo v letu 2014.

POSLOVNO POROILO

Banka Celje d.d. in Skupina Banke Celje Poslovno poroilo 2014

13

I POSLOVNO POROILO 1 POMEMBNEJI PODATKI IZ POSLOVANJA BANKE

- zneski v tiso evrih

2014 2013 2012

1 2 3 4=1:2 5=2:3

1. Izkaz finannega poloaja (na dan 31. decembra)

Bilanna vsota 1.711.982 1.815.228 2.270.076 94 80

Skupni znesek vlog nebannega sektorja 1.251.321 1.274.152 1.416.899 98 90

- pravnih oseb in s.p. 580.748 616.295 716.570 94 86

- prebivalstva 670.573 657.857 700.329 102 94

Skupni znesek kreditov nebannemu sektorju 891.629 1.240.057 1.590.853 72 78

- pravnim osebam in s.p. 600.212 930.480 1.265.826 65 74

- prebivalstvu 291.417 309.577 325.027 94 95

Celotni kapital 201.581 40.758 157.943 495 26

Oslabitve finannih sredstev in rezervacije 162.997 360.139 166.432 45 216

Obseg zunajbilannega poslovanja 360.701 524.980 551.939 69 95

2. Izkaz poslovnega izida (v obdobju od 1. 1. do 31. 12.)

iste obresti 39.012 37.291 46.589 105 80

isti neobrestni prihodki 32.022 94.680 24.714 34 383

Redni stroki (28.688) (30.610) (31.848) 94 96

Stroki restrukturiranja (1.052) - - - -

Amortizacija (2.593) (2.891) (3.392) 90 85

Oslabitve in rezervacije (64.352) (214.054) (63.600) 30 337

Poslovni izid pred obdavitvijo iz rednega poslovanja (25.651) (115.584) (27.537) 22 420

Davek od dohodkov pravnih oseb iz rednega poslovanja 4.550 (10.673) 2.553 (43) (418)

3. Izkaz vseobsegajoega donosa

Drugi vseobsegajoi donos pred obdavitvijo (8.135) 8.478 1.844 (96) 460

Davek od dohodkov pravnih oseb od drugega

vseobsegajoega donosa (279) 586 (265) (48) (221)

4. tevilo komitentov

- prebivalstvo 127.766 132.735 136.144 96 97

- pravne osebe 6.596 6.936 7.423 95 93

5. tevilo zaposlenih (na dan 31. decembra) 468 500 508 94 98

6. Delnice

tevilo delniarjev 1 706 709 - 100

tevilo delnic 5.000.000 508.629 508.629 983 100

Nominalna vrednost delnice oz. pripadajoi znesek

kosovne delnice v osnovnem kapitalu (v evrih) 10 33 33 30 100

Knjigovodska vrednost delnice (v evrih) 38 80 311 48 26

7. Kazalci v %

Kapital

Kolinik kapitalske ustreznosti 18,22 2,49 13,01 732 19

Kvaliteta sredstev in prevzetih obveznosti

Oslabitve finannih sredstev, merjenih po odplani

vrednosti, in rezervacije za prevzete obveznosti na

razvrene aktivne bilanne in zunajbilanne postavke 13,01 21,61 7,96 60 271

Profitabilnost

Obrestna mara 2,35 1,73 1,93 136 90

Mara finannega posrednitva 4,28 6,13 2,95 70 208

Donos na aktivo po obdavitvi (1,27) (5,87) (1,03) 22 570

Donos na kapital pred obdavitvijo (45,76) (81,59) (15,37) 56 531

Donos na kapital po obdavitvi (37,64) (89,12) (13,95) 42 639

Stroki poslovanja

Operativni stroki na povpreno aktivo 1,95 1,56 1,46 125 107

Vir: Metodologija za izraun kazalnikov poslovanja z dne 1. 1. 2014 in navodila o spremembi z dne 10. 12. 2014.

Indeksi

Krediti in depoziti pravnih oseb vkljuujejo tudi podatke o samostojnih podjetnikih, v nadaljevanju poroila so samostojni

podjetniki vkljueni k podatkom za prebivalstvo.

Banka Celje d.d. in Skupina Banke Celje Poslovno poroilo 2014

14

2 PREDSTAVITEV Banka ima v 100 % lasti drubo Posest d.o.o. Celje, v konsolidacijo z banko je vkljuena po polni konsolidaciji. Odvisna druba je z vidika obsega poslovanja nematerialna, pomembneje bilanne postavke pa so podrobneje predstavljene v raunovodskem delu letnega poroila. Predstavitev banke Zaetki delovanja banke segajo v leto 1864, ko je bila ustanovljena Hranilnica mestne obine Celje. Leta 1971 se je kot Kreditna banka Celje prikljuila k Ljubljanski banki, konec leta 1989 se je preoblikovala v delniko drubo in v sistemu Ljubljanske banke kot banka hi ostala do leta 1994. Od 15. junija 1994 banka posluje samostojno in lastniko neodvisno pod dananjim imenom Banka Celje d.d. V skladu s strategijo iritve izven celjske regije je banka v letu 1996 pripojila Banko Noricum d.d. Ljubljana in jo najprej preoblikovala v Glavno podrunico Ljubljana in nato v letu 2014 v poslovno enoto banke, v letu 1998 pa je pripojila e Hmezad banko d.d. alec in jo najprej preoblikovala v Podrunico Hmezad, leta 2011 pa prav tako v poslovno enoto banke. Leta 1999 je podpisala Pogodbo o stratekem partnerstvu in poslovnem sodelovanju z Novo Ljubljansko banko d.d. ter postala pridruena lanica njene banne skupine. V februarju 2011 se je konzorcij lastnikov banke odloil za postopek javne prodaje delnic banke, na podlagi esar je bil v maju 2011 opravljen skrbni pregled poslovanja banke s strani potencialnega kupca, lastniki so nato prodajo zaasno ustavili. Decembra 2014 je banka zaradi primanjkljaja kapitala ob dovoljenju Evropske komisije prejela dravno pomo in sprejela zavezo, da se bo zdruila z Abanko najkasneje do 1. januarja 2016. V letu 2014 je banka praznovala 150. letnico delovanja, ki jo je javnosti predstavljala s sloganom Z vami skozi generacije, iz leta v leto, e 150 let. Osebna izkaznica banke Ime Banka Celje d.d. Sede Vodnikova 2, 3000 Celje Transakcijski raun 01000-0000600028 IBAN SI56 0100 0000 0600 028 SWIFT SBCESI2X Davna tevilka 89734912 Identifikacijska tevilka za DDV SI89734912 Matina tevilka 5026121 Osnovni kapital 50.000.000,00 evrov t. reg. vpisa pri Okronem sodiu v Celju Srg.3053/94 Telefon 03 422 10 00 Telefax 03 422 11 00 Spletni naslov http://www.banka-celje.si E-pota info@banka-celje.si Facebook Banka Celje Obseg poslovanja Banka je samostojna finanna institucija, ustanovljena kot delnika druba za opravljanje vseh bannih in drugih finannih storitev. Na podlagi izdanih dovoljenj lahko opravlja naslednje vzajemno priznane finanne storitve po 10. lenu Zakona o bannitvu (v nadaljevanju ZBan-1): - sprejemanje depozitov; - dajanje kreditov, kar vkljuuje tudi: potronike kredite, hipotekarne kredite, odkup terjatev z

regresom ali brez njega (factoring), financiranje komercialnih poslov, vkljuno z izvoznim

Banka Celje d.d. in Skupina Banke Celje Poslovno poroilo 2014

15

financiranjem na podlagi odkupa z diskontom in brez regresa dolgoronih nezapadlih terjatev, zavarovanih s finannim instrumentom (forfeiting);

- plailne storitve; - izdajanje in upravljanje drugih plailnih instrumentov (na primer potovalnih ekov in bannih

menic) v delu, v katerem ta storitev ni vkljuena v storitve iz 3. alineje; - izdajanje garancij in drugih jamstev; - trgovanje za svoj raun ali za raun strank: s tujimi plailnimi sredstvi, vkljuno z menjalnikimi

posli, s standardiziranimi terminskimi pogodbami in opcijami, z valutnimi in obrestnimi finannimi instrumenti;

- trgovanje za svoj raun: z instrumenti denarnega trga, s prenosljivimi vrednostnimi papirji; - oddajanje sefov v najem. Banka lahko opravlja tudi naslednje dodatne finanne storitve po 11. lenu ZBan-1: - posredovanje pri prodaji zavarovalnih polic po zakonu, ki ureja zavarovalnitvo; - trenje investicijskih skladov, prodajo investicijskih kuponov oziroma delnic investicijskih skladov; - storitve odvisnega borznoposrednikega zastopnika. Svojo ponudbo storitev banka dopolnjuje e preko specializirane odvisne drube Posest d.o.o. Celje, ki je bila ustanovljena leta 1991 kot druba z omejeno odgovornostjo. Predstavitev skupine Skupino Banke Celje (v nadaljevanju skupina) na dan 31. decembra 2014 sestavljata: Banka Celje d.d. (v nadaljevanju banka) kot matina banka, in Posest d.o.o. Celje (v nadaljevanju odvisna druba). Banka je 100-odstotni lastnik odvisne drube. Osebna izkaznica odvisne drube Ime drube Posest d.o.o. Celje Sede Vruneva ulica 1, 3000 Celje Transakcijski raun 06000-0004429610 odprt pri Banki Celje Identifikacijska tevilka za DDV SI72078537 Matina tevilka 5509327 Osnovni kapital 2.124.486,00 evrov Telefon 03 428 25 50 Telefax 03 428 25 52 Spletni naslov http://www.posest.si E-pota info@posest.si Druba Posest je bila ustanovljena 6. septembra 1991, njen dalji naziv je: Posest, Podjetje za trgovino, ineniring in posredovanje, d.o.o., Celje. Obseg poslovanja odvisne drube Druba je registrirana za opravljanje najrazlinejih dejavnosti, med osnovne posle pa spadajo: - trenje nepreminin v lasti drube in banke; - cenitve nepreminin in opreme; - kontrola namenske porabe odobrenih kreditov banke investitorjem; - pomo pri unovevanju teje izterljivih terjatev banke; - lizing nepreminin; - ineniring lastnih in tujih nepreminin; - svetovanje banki na podroju financiranja nepremininskih projektov.

Banka Celje d.d. in Skupina Banke Celje Poslovno poroilo 2014

16

3 AKTIVNOSTI PRIDOBIVANJA KAPITALA, POSTOPEK DRAVNE POMOI IN PRENOS SLABIH TERJATEV NA DUTB

Zaradi ugotovljenega primanjkljaja kapitala je banka do konca januarja 2014 regulatorju posredovala nart aktivnosti za zmanjanje oziroma pokritje kapitalskega primanjkljaja do leta 2015. Soasno s pripravo dokumenta je banka izbrala drubo za svetovanje pri dokapitalizaciji in pristopila k intenzivnemu iskanju zasebnih stratekih vlagateljev. Dvostopenjski proces iskanja potencialnega kupca se je zakljuil zaradi ne dovolj mono izkazanih zavez. Po prejemu Odredbe Banke Slovenije o dodatnih ukrepih za poveanje osnovnega kapitala v mesecu aprilu 2014, je bila sklicana dokapitalizacijska skupina, vendar poveanje kapitala v zahtevanem roku ni bilo realizirano. Po nerealizirani dokapitalizaciji s strani zasebnih vlagateljev je banka konec aprila 2014 zaprosila za dravno pomo v obliki prenosa doloenega premoenja na DUTB in poveanja osnovnega kapitala v skladu z Zakonom o ukrepih za krepitev stabilnosti bank (v nadaljevanju ZUKSB) in s pravili o dravnih pomoeh. Za pridobitev dravne pomoi je pripravila samostojni program prestrukturiranja banke, ki je bil v mesecu aprilu posredovan Evropski komisiji, v mesecu oktobru pa ji je bil posredovan nov program prestrukturiranja, izdelan za zdrueni Abanko in Banko Celje. Evropske komisija je soglasje za dravno pomo izdala dne 16. decembra 2014 pod pogojem zdruitve z Abanko najkasneje do 1. januarja 2016 in odprodajo zdruene banke do leta 2019. Dne 16. decembra 2014 je banka prejela odlobo Banke Slovenije o izrednih ukrepih, na podlagi katere so v celoti prenehale vse kvalificirane obveznosti banke, ki so nastale do dneva izdaje odlobe in so predstavljale osnovni kapital banke ter podrejene finanne instrumente in se je hkrati poveal kapital banke. Po zmanjanju osnovnega kapitala na ni evrov (0) se je kapital banke hkrati poveal za 190 milijonov evrov, drava pa je postala edina lastnica banke. Osnovni kapital banke po dokapitalizaciji znaa 50 milijonov evrov in je razdeljen na 5 milijonov novih navadnih kosovnih delnic s pripadajoim zneskom 10 evrov, emisijska vrednost delnice je znaala 38 evrov. Polovica dokapitalizacije banke je bila realizirana z denarnimi vloki, druga polovica pa s prejemom obveznic RS. Soglasje Evropske komisije za odobritev dravne pomoi je bilo tudi predpogoj za prenos slabih terjatev na DUTB. Prenosna vrednost terjatev je bila doloena v viini 369.092 tiso evrov in vkljuuje prenos kreditov, finannih nalob in z njimi povezanih terjatev. Za prenesene terjatve je banka prejela obveznice DUTB s porotvom drave v znesku 125.795 tiso evrov. Evropska komisija je izdajo dovoljenja pogojevala z izpolnjevanjem zavez, ki jih mora banka izpolnjevati in jih bo redno spremljal nadzorni zaupnik t.i. Monitoring Trustee (MT). Zaveze banke se nanaajo predvsem na izboljanje strokovne uinkovitosti, izboljanje upravljanja s tveganji, umik banke iz tveganih trgov in nalob ter izboljanje korporativnega upravljanja. V januarju 2015 je bila za koordinacijo dela pri izpolnjevanju zavez ustanovljena posebna delovna skupina.

Banka Celje d.d. in Skupina Banke Celje Poslovno poroilo 2014

17

4 POMEMBNEJI DOGODKI V LETU 2014 IN DOGODKI PO DATUMU BILANCE STANJA Pomembneji dogodki v letu 2014 - priprava in posredovanje narta aktivnosti za zmanjanje oziroma pokritje kapitalskega

primanjkljaja do leta 2015 Banki Slovenije skladno z zahtevo iz odredbe dne 17. januarja 2014; - sodelovanje banke s tujo svetovalno drubo pri iskanju stratekega partnerja banke; - izvedba skrbnega pregleda s strani zasebnega investitorja, ki je ob zakljuku izrazil interes za

sodelovanje v kasnejih fazah konsolidacije slovenskega bannega sistema; - prejem Odredbe o odpravi kritev z dodatnimi ukrepi, ki jo je Banka Slovenije izdala 11.

marca 2014, z zahtevkom sklica dokapitalizacijske skupine; - sklep Vlade RS z dne 19. marca 2014, da je banka primerna za izvedbo ukrepov za krepitev

stabilnosti bank (na osnovi ZUKSB) in da bo Vlada RS izvrila svojo zavezo po dokapitalizaciji banke in prenosu dela tveganih postavk na DUTB, e dokapitalizacija s strani zasebnih vlagateljev ne bo uspena;

- izvedba dokapitalizacijske skupine delniarjev dne 11. aprila 2014 in izglasovanje sklepa o poveanju osnovnega kapitala z denarnimi vloki najmanj v viini 160 mio evrov z rokom vplaila do 25. aprila 2014; dokapitalizacija ni uspela, saj nihe od povabljenih vlagateljev ni vplaal novih delnic;

- obravnava samostojnega programa prestrukturiranja banke na Ministrstvu za finance in Svetu Banke Slovenije v mesecu aprilu ter njegovo posredovanje Evropski komisiji s kasnejimi dopolnitvami;

- prejem sklepa in sodbe Vijega sodia v Celju v gospodarskem sporu zaradi plaila nadomestila glede nezmonosti uporabe v denacionalizaciji vrnjene upravne stavbe na Vodnikovi 2 in plailo 5 milijonov evrov dne 30. septembra 2014 denacionalizacijskima upravienkama, hkrati banka vodi nadaljnje aktivnosti v postopku za plailo odkodnine v zvezi z navedenim postopkom;

- priprava in posredovanje programa prestrukturiranja zdruene Abanke in Banke Celje Evropski komisiji dne 15. oktobra 2014;

- prejem Odredbe Banke Slovenije z dne 19. novembra 2014 o posebnih ukrepih nadzora, na podlagi katere se do odloitve Evropske komisije o dopustni dravni pomoi banki zadri izplailo glavnice in obresti iz naslova podrejenih obveznosti banke;

- prejem Odlobe Banke Slovenije o izrednih ukrepih z dne 16. decembra 2014 s ciljem, da se v banki ponovno vzpostavijo pogoji za njeno dolgorono poslovanje, upotevajo zdruitev z Abanko, ter ohrani stabilnost finannega sistema v RS.

Dogodki po datumu bilance stanja - ustanovitev delovne skupine za izvajanje koordinacije z Monitoring Trusteejem (MT) z dne

12. januarja 2015, katere kljuni nalogi bosta spremljava in poroanje o uresnievanju sprejetih zavez Evropske komisije;

- v okviru aktivnosti, povezanih z zdruevanjem Abanke in Banke Celje, sta banki v februarju izbrali drubo za izvajanje svetovalnih storitev na podroju zdruevanja;

- zakljuek sodelovanja banke s Finanno upravo Republike Slovenije (v nadaljevanju FURS) v okviru horizontalnega monitoringa z uveljavitvijo spremenjene zakonodaje v mesecu aprilu 2015 in prehod na formalno davno obravnavo poslovanja banke v skladu z dolobami Zakona o davnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2);

- v procesu zdruevanja z Abanko se bo mag. Aleksander Vozel, po pridobitvi licence Banke Slovenije in po imenovanju novega lana uprave Banke Celje, pridruil upravi Abanke, kjer bo nadaljeval delo pri zdruevanju obeh bank.

Banka Celje d.d. in Skupina Banke Celje Poslovno poroilo 2014

18

5 INFORMACIJE O UKREPIH IN POSTOPKIH NA PODROJU ODKODNINSKIH ZAHTEVKOV Zaradi zaite interesov in povrnitve ugleda je banka na podlagi odredbe Banke Slovenije dolna vloiti zahtevke v okviru odkodninskih, delovnopravnih in drugih ustreznih postopkov, kjer je to pravno mogoe, ter zahtevati povrnitev kode in vseh koristi, pridobljenih s kritvijo veljavnih predpisov. Podatke je dolna banka javno razkriti. Na tej osnovi je banka v obdobju od 1. januarja do 31. decembra 2014 skupaj z zunanjimi odvetniki vloila 43 naznanitev sumov storitev kaznivih dejanj oziroma kazenskih ovadb zoper 31 fizinih in 12 pravnih oseb. V skupno 32 premoenjsko pravnih zahtevkih je bilo priglaeno za 32,6 milijonov evrov kode. Hkrati je tudi zunanja revizijska druba v prvem polletju 2014 izvajala pregled odobravanja, spremljanja in izterjevanja kreditov za izbrane komitente banke z vidika spotovanja predpisane banne regulative, internih aktov banke in mednarodne banne prakse na tem podroju. 6 PLAN POSLOVANJA BANKE ZA POSLOVNO LETO 2015 Banka je v mesecu novembru 2014 nadzornemu svetu predstavila planska izhodia, konni planski dokument za leto 2015 pa je bil pripravljen po potrditvi programa prestrukturiranja na Evropski komisiji oziroma po pridobitvi dravne pomoi. Kot strateki dokument za obdobje do leta 2019 se bo uporabljal program prestrukturiranja zdruene Banke Celje in Abanke. Poslovna politika banke s finannim nartom za leto 2015 temelji na programu prestrukturiranja zdruene Banke Celje in Abanke, ki je bil pripravljen v sodelovanju z zunanjo svetovalno drubo, in je bil 15. oktobra 2014 posredovan Evropski komisiji v okviru postopka presoje dovoljene dravne pomoi. Prav tako plan spotuje zaveze banke, dane Evropski komisiji. Pri oblikovanju poslovnih usmeritev in finannega narta za leto 2015 je banka upotevala: - zagotovitev dolgorono stabilne kapitalske ustreznosti; - prejem kapitala; - ohranitev samostojnosti poslovanja v letu 2015, ciljni datum zdruitve Banke Celje in Abanke je

1. januar 2016; - makroekonomske napovedi in zakonske spremembe. Poslovni nart banke za leto 2015 vkljuuje naslednje kljune cilje: - usmeritev na regionalni trg in v kreditiranje malih in srednje velikih podjetij (v nadaljevanju SME,

Small and Medium-sized Enterprises) ter prebivalstva; - poveanje stopnje opremljenosti strank s produkti; - nadgradnjo procesa upravljanja s tveganji; - nadaljnje izboljanje operativne uinkovitosti. Ciljni trg banke je Slovenija, predvsem regije, kjer ima svoje poslovne enote. Z namenom razpritve kreditnega tveganja bo banka v letu 2015 pospeevala kreditiranje SME in prebivalstva. Glede na planirane trenjske aktivnosti in predvidene spremembe prodajnih procesov banka nartuje za leto 2015 povianje povprene opremljenosti strank s produkti banke. Poveanje stopnje opremljenosti strank s produkti je predvideno pri vseh kljunih segmentih poslovanja s prebivalstvom. Na podroju upravljanja s tveganji bo banka v letu 2015 nadgradila interni bonitetni sistem razvranja dolnikov in doloanje limitov, vzpostavila sistem zgodnjega odkrivanja poveanega kreditnega tveganja (EWS, Early Warning Sistem), nadgradila podroje upravljanja z likvidnostnim tveganjem in izvajanje stres testov za merjenje izpostavljenosti posameznim tveganjem.

Banka Celje d.d. in Skupina Banke Celje Poslovno poroilo 2014

19

7 GOSPODARSKO IN BANNO OKOLJE V LETU 2014

7.1 Gospodarsko okolje v letu 2014 V letu 2014 se je v Sloveniji nadaljevalo okrevanje gospodarske aktivnosti. Po prvi oceni se je bruto domai proizvod v letu 2014 realno poveal za 2,6 %. K rasti sta najveji dele prispevala zunanje povpraevanje in bruto investicije. Tradicionalno je najve prispeval izvoz, ki se je v letu 2014 poveal za 6,3 %, edalje bolj pa se krepi tudi uvoz. V letu 2014 je dosegel 4,1 %, kar bi lahko poleg ohlajanja gospodarstev v najpomembnejih trgovinskih partnericah v prihodnje vplivalo na manji prispevek neto izvoza h gospodarski rasti. Investicije so se poveale predvsem v infrastrukturi na lokalni ravni, ki so bile delno financirane z evropskimi sredstvi. Skupno so se v letu 2014 poveale za 3,6 %. Ob izboljevanju gospodarskih razmer v dravi se je v letu 2014 zaela postopoma znievati stopnja brezposelnosti. Konec leta 2014 je bilo brezposelnih 119.460 oseb, stopnja brezposelnosti pa je znaala 13,0 %. Leta 2013 je stopnja brezposelnosti znaala 13,5 %, tevilo brezposelnih pa je preseglo 124.000 oseb. Letna stopnja inflacije, merjena s harmoniziranim indeksom cen ivljenjskih potrebin, je bila v Sloveniji v letu 2014 negativna v viini 0,1 %, deflacija je bila predvsem posledica nijih cen energentov, pa tudi hrane in trajnih dobrin. Povprena 12-mesena rast cen je znaala 0,4 % in je bila za 1,5 odstotne toke nija kot v letu 2013. V dravah lanicah Evropske monetarne unije je letna stopnja inflacije po novembrskih podatkih v povpreju znaala 0,3 %, v dravah lanicah Evropske unije (v nadaljevanju EU) 0,4 % in v Sloveniji 0,1 %. BRUTO DRUBENI PROIZVOD realne stopnje rasti v %

Vir: Ekonomsko ogledalo, januar 2015, Urad za ekonomske analize in razvoj

2,6

-1,0

-2,6-3,0

-2,0

-1,0

0,0

1,0

2,0

3,0

ocena 2014 2013 2012

Banka Celje d.d. in Skupina Banke Celje Poslovno poroilo 2014

20

7.2 Banno okolje v letu 2014 Krenje bilanne vsote bannega sistema se je v letu 2014 nadaljevalo peto leto zapored, a je bilo v primerjavi s predhodnima dvema letoma poasneje. Na nalobeni strani bannih bilanc so se najbolj zmanjala posojila nebannemu sektorju, poveale pa so se manj donosne nalobe v bolj likvidna sredstva in vrednostne papirje. V okviru posojil nebannemu sektorju so se krediti podjetjem na eni strani znievali zaradi prenosa slabih terjatev na DUTB in na drugi strani zaradi ibke kreditne sposobnosti podjetij. V letu 2014 so se zaeli steajni postopki v 1.302 drubah, 850 drub je bilo izbrisanih iz poslovnega registra Slovenije zaradi konanih steajnih postopkov. Poveevalo se je le kreditiranje prebivalstva, ki z nizko stopnjo nedonosnih terjatev velja za manj tvegan sektor. Zaradi relativno nizke zadolenosti se v prihodnje priakuje e ve aktivnosti bank usmerjenih k prebivalstvu. Na kreditno aktivnost bank so vplivali tudi nestabilni viri financiranja. Vse ve je namre kratkoronih virov financiranja, ki predstavljajo precejnjo omejitev pri financiranju dolgoronejih posojil, zato jih banke delno investirajo v vrednostne papirje. Tudi viri Evropske centralne banke (v nadaljevanju ECB) so kratkorone narave in so primerni predvsem za kratkorono uravnavanje likvidnosti. Obseg kreditov v tuji valuti, kjer prevladuje zadolitev v vicarskem franku, je konec leta 2014 znaal manj kot 5 % vseh kreditov. Ve kot dve tretjini vseh kreditov v tuji valuti predstavljajo krediti prebivalstvu, ki se je zadolevalo predvsem za stanovanjske namene. Od najvije ravni oktobra 2008 se je obseg kreditov v vicarskih frankih znial za okoli 60 %, z razdolevanjem in zamenjavami v evrske kredite. Obseg vlog prebivalstva in drave se je v letu 2014 poveal, obveznosti bank do tujih virov financiranja pa so se e zmanjevale. Prebivalstvo je v letu 2014 poveevalo predvsem vpogledne vloge, drava pa je nasprotno v najveji meri poveevala kratkorone in dolgorone depozite. Obveznosti do ECB so se zaradi izvedbe druge avkcije ciljno usmerjenih dolgoronejih operacij refinanciranja ob koncu leta 2014 poviale, vendar so bile e vedno precej nije kot v letu 2013. Ob izrazitem izboljanju kapitalske ustreznosti po izpeljanih dokapitalizacijah v letih 2013 in 2014 je potrebno upotevati, da je zmanjevanje kreditne aktivnosti in prilagajanje strukture tveganosti nalob bank ter s tem povezano znievanje kapitalskih zahtev prevladujo nain vzdrevanja in izboljevanja kapitalske ustreznosti. Zaradi nizkih obrestnih mer, zmanjevanja obsega poslovanja in poveanega financiranja podjetij v tujini se bo v slovenskih bankah v prihodnje poveevalo dohodkovno tveganje, saj bodo banke v taknih razmerah teko ustvarile dovolj prihodkov za pokrivanje operativnih strokov in strokov oslabitev. Kljuen vpliv na obseg dohodkovnega tveganja v bankah bosta imeli kreditna rast in obseg slabih posojil v strukturi posojil.

Banka Celje d.d. in Skupina Banke Celje Poslovno poroilo 2014

21

8 POROILO O POSLOVANJU V LETU 2014 8.1 Finanni rezultat V letu 2014 je banka ustvarila dobiek pred oblikovanjem oslabitev in rezervacij v viini 38.701 tiso evrov. Po zmanjanju za dodatno oblikovane oslabitve in rezervacije je bil ustvarjen negativni finanni rezultat pred obdavitvijo v viini 25.651 tiso evrov. GIBANJE OBRESTNIH IN NEOBRESTNIH PRIHODKOV, STROKOV POSLOVANJA TER OSLABITEV IN REZERVACIJ v tiso evrih

iste obresti so bile za 1.721 tiso evrov vije kot v letu 2013, pri tem so bili prihodki niji za 21.120 tiso evrov in odhodki za 22.841 tiso evrov. Na nije prihodke so vplivala nija povprena stanja obrestovanih sredstev in nije obrestne mere. Nije so bile predvsem obrestne mere kupljenih vrednostnih papirjev in kreditov bankam. Tudi na nije odhodke so vplivala nija povprena stanja obrestovanih obveznosti in nije obrestne mere depozitov, dodatno pa e manj obresti od izdanih podrejenih obveznic in potrdil o vlogi zaradi zadranja izplail zapadlih obveznosti po teh instrumentih in njihove razveljavitve ob dokapitalizaciji banke s strani drave, skladno z odlobama Banke Slovenije. Obrestna mara banke je znaala 2,35 % in je bila zaradi vijih istih obresti in nije bilanne vsote vija kot v letu 2013, ko je znaala 1,73 %, presegla je tudi doseeno v bannem sistemu. Neobrestni prihodki so znaali 32.022 tiso evrov in vkljuujejo iste opravnine in iste dobike iz finannih poslov. iste opravnine so z realizacijo v viini 14.944 tiso evrov zaostajale za realizacijo v letu 2013 za 5,5 %, razmerje med istimi opravninami in stroki poslovanja pa je znaalo 46,2 %. Veino istih opravnin je banka ustvarila s kartinim poslovanjem, plailnim prometom in vodenjem raunov. Iz naslova finannih poslov je bil realiziran dobiek v viini 17.078 tiso evrov, v letu 2013 pa v znesku 78.862 tiso evrov. V letu 2013 je bil dobiek predvsem posledica vrednotenja podrejenih obveznosti na poteno vrednost, v letu 2014 pa je bil dobiek ustvarjen predvsem s prodajo nalob v delnice in vzajemne sklade ter s prodajo obveznic RS.

39.012

32.022

-31.281

-64.352

37.291

94.680

-33.501

-214.054-230.000

-200.000

-170.000

-140.000

-110.000

-80.000

-50.000

-20.000

10.000

40.000

70.000

100.000

Obrestni prihodki Neobrestniprihodki

Redni stroki Oslabitve inrezervacije

2014 2013

Banka Celje d.d. in Skupina Banke Celje Poslovno poroilo 2014

22

Redni stroki z amortizacijo so dosegli 31.281 tiso evrov in so bili za 2.220 tiso evrov oziroma za 6,6 % niji kot v letu 2013. Stroki dela so bili realizirani v viini 15.062 tiso evrov. Banka je skladno s planom znievala tevilo zaposlenih v letu 2014 za 32 delavcev in prenehala vplaevati premije dodatnega pokojninskega zavarovanja. Stroki materiala in storitev so znaali 13.628 tiso evrov, najveji del strokov se je nanaal na IT storitve in stroke plailnih kartic. Stroki amortizacije so se v letu 2014 zniali za 10,4 % in ob koncu leta 2014 znaali 2.593 tiso evrov. Stroki restrukturiranja so znaali 1.052 tiso evrov in predstavljajo enkratne stroke v procesu zdruevanja z Abanko skladno z zavezami, danimi EK. Realizirani so bili v viini 72,6 % nartovanih za leto 2014 in so vkljuevali stroke odpravnin, stroke revizijskih in svetovalnih storitev, stroke nadzora restrukturiranja in stroke iz naslova selitve iz upravne stavbe Vodnikova. Strokovna uinkovitost banke, merjena z deleem operativnih strokov v povpreni banni aktivi, je v letu 2014 znaala 1,95 %, dele strokov v neto prihodkih (CIR, Cost Income Ratio) pa 45,52 %. Oslabitve in rezervacije so bile oblikovane v skupni viini 64.352 tiso evrov in so bile nije kot v letu 2013. Oslabitve in rezervacije v viini 58.133 tiso evrov so bile oblikovane za kreditno tveganje, oslabitve v znesku 5.761 tiso evrov se nanaajo na vrednostne papirje, razpololjive za prodajo, dodatno oblikovane rezervacije v znesku 458 tiso evrov pa na pravno nereene tobe v zvezi z denacionalizacijskim postopkom. 8.2 Finanni poloaj V letu 2014 se je obseg bilannega poslovanja v banki zmanjal za 103.246 tiso evrov, oziroma za 5,7 %. Bilanna vsota banke je ob koncu decembra 2014 znaala 1.711.982 tiso evrov. SREDSTVA BANKE v tiso evrih

Neto krediti nebannemu sektorju so se zmanjali za 348.428 tiso evrov oziroma za 28,1 % in so imeli z realizacijo v viini 891.629 tiso evrov v strukturi aktive 52-odstotni dele. Najveje zmanjanje je bilo realizirano v mesecu decembru, ko so bile prenesene slabe terjatve na DUTB.

26.884

306.049

487.420

891.629

26.453

209.862

338.856

1.240.057

15.000 215.000 415.000 615.000 815.000 1.015.000 1.215.000

Druga sredstva

Krediti bankam,denar v blagajniin sredstva pri

CB

Finannasredstva

Kreditistrankam, kiniso banke

2013

2014

Banka Celje d.d. in Skupina Banke Celje Poslovno poroilo 2014

23

Najbolj so se zmanjali neto krediti velikim podjetjem, in sicer za 40,6 %, vrednostno za 155.349 tiso evrov, njihov dele v vseh sredstvih banke pa se je znial z 21 % na 13 %. Krediti SME so se zniali za 31,1 % oziroma za 120.542 tiso evrov, krediti drugim osebam pa za 36,0 % oziroma za 42.495 tiso evrov. Najmanj so se zniali krediti prebivalstvu in samostojnim podjetnikom, in sicer za 8,6 %, vrednostno za 30.042 tiso evrov. Njihov dele v strukturi aktive je z 19 % ostal nespremenjen in hkrati postal najmoneji segment kreditnega poslovanja banke. Nalobe v finanna sredstva so konec decembra 2014 znaale 487.420 tiso evrov in so se v letu 2014 poveale skupno za 43,8 % oziroma za 148.564 tiso evrov. Banka je v letu 2014 zmanjala nalobe v finanna sredstva, namenjena trgovanju in obstojee nalobe v finanna sredstva, razpololjiva za prodajo. Poveanje je predvsem posledica dokapitalizacije in prenosa slabih terjatev na DUTB v mesecu decembru. Iz naslova dokapitalizacije je banka prejela obveznice RS v viini 94.998 tiso evrov, ob prenosu slabih terjatev na DUTB pa je prejela obveznice DUTB s porotvom drave v viini prenosne vrednosti slabih terjatev. Krediti bankam, denar v blagajni in stanje na raunih pri centralni banki so se zaradi visoke operativne likvidnosti in likvidnostne rezerve v letu 2014 poveali za 45,8 %, vrednostno za 96.187 tiso evrov. Poveanje je predvsem posledica dokapitalizacije banke v mesecu decembru delno z denarnimi vloki, in sicer v viini 95.002 tiso evrov. OBVEZNOSTI BANKE v tiso evrih

Obveznosti do nebannega sektorja so se zmanjale za 1,8 %, vrednostno za 22.831 tiso evrov, njihov dele v vseh obveznostih pa se je povial s 70 % na 73 %. V primerjavi z letom 2013 so se najbolj zmanjali depoziti velikih podjetij, in sicer za 36,9 %, kar vrednostno predstavlja zmanjanje za 33.076 tiso evrov. Depoziti SME so se zmanjali za 4,6 %, vrednostno za 6.061 tiso evrov, depoziti drugih oseb pa za 0,9 % oziroma za 3.197 tiso evrov. V okviru depozitov drugih oseb ve kot polovico vlog predstavljajo depoziti Ministrstva za finance, ki so konec leta 2014 znaali 221.152 tiso evrov. Depoziti prebivalstva in samostojnih podjetnikov so edini segment, ki je v letu 2014 dosegel rast, in sicer za 2,9 %, njihov dele v strukturi obveznosti pa se je povial z 38 % na 41 %. Banka je sledila cilju zagotavljanja ustreznega razmerja med krediti in depoziti nebannega sektorja, ki se je v letu 2014 znialo z 0,97 na 0,72.

15.260

106.776

137.044

201.581

1.251.321

17.975

134.841

347.502

40.758

1.274.152

10.000 210.000 410.000 610.000 810.000 1.010.000 1.210.000

Drugeobveznosti

Izdani VP

Obveznosti dobank in ECB

Kapital

Obveznosti dostrank, ki niso

banke

2013

2014

Banka Celje d.d. in Skupina Banke Celje Poslovno poroilo 2014

24

Obveznosti do bank in ECB so se zmanjale za 60,6 % in so konec decembra 2014 znaale 137.044 tiso evrov. Veina obveznosti do bank je dolgoronih. Banka ob koncu leta 2014 ni imela obveznosti iz naslova najetih kreditov pri ECB, saj jih je v mesecu juniju v celoti odplaala. Kapital banke je konec decembra 2014 znaal 201.581 tiso evrov in se je v letu 2014 povial za 160.823 tiso evrov. Obstojei osnovni kapital banke v viini 16.980 tiso evrov je bil 16. decembra 2014 zmanjan na ni evrov (0), nato je bila banka dokapitalizirana s 190 milijoni evrov. Dodatno sta na spremembo kapitala v letu 2014 negativno vplivala ista izguba v viini 21.101 tiso evrov in znianje prevrednotovalnega popravka finannih sredstev, razpololjivih za prodajo, v znesku 8.413 tiso evrov. Pozitivni vpliv je imelo poveanje kapitalskih rezerv iz naslova poenostavljenega zmanjanja osnovnega kapitala z umikom delnic v znesku 17.274 tiso evrov in prenos neizplaanih dividend v viini 9 tiso evrov ter neizplaanih nagrad lanom nadzornega sveta iz preteklih let v viini 34 tiso evrov v druge rezerve iz dobika. Ker so vse kvalificirane obveznosti banke na dan dokapitalizacije prenehale, banka na dan 31. decembra 2014 ni imela ve lastnih delnic. Obveznosti iz izdanih vrednostnih papirjev so se zmanjale za 20,8 %, vrednostno za 28.065 tiso evrov. Sprememba je nastala predvsem zaradi zapadlosti potrdil o vlogi razlinih ronosti in izplaila obresti po izdanih obveznicah. 8.3 Analiza poslovanja po kljunih podrojih 8.3.1 Poslovanje s podjetji Poslovanje s podjetji je banka spremljala po treh segmentih, in sicer velika podjetja, SME ter druge osebe. Med druge osebe so vkljueni predvsem drava in druge finanne organizacije. Krediti podjetjem Kreditiranje podjetij se je v letu 2014 zmanjalo za 35,8 % oziroma za 318.386 tiso evrov in ob koncu leta 2014 v neto vrednosti znaalo skupno 570.411 tiso evrov. Najveje zmanjanje je bilo realizirano v mesecu decembru, ko so bile prenesene slabe terjatve na DUTB. eprav so se vrednostno zniali krediti vsem segmentom, se je dele kreditov SME v strukturi aktive banke zmanjal najmanj in s 15-odstotnim deleem skladno s poslovnimi usmeritvami banke postal najmoneji segment kreditojemalcev med podjetji. Banka je v letu 2014 podjetjem odobrila za 113.352 tiso evrov novih kreditov, bruto kredite v skupni viini 97.756 tiso evrov pa je obnovila. Hkrati so zapadli bruto krediti podjetjem v skupni viini 726.032 tiso evrov, pri emer so med zapadle kredite vkljuena tudi predasna odplaila in prenos terjatev na DUTB.

Banka Celje d.d. in Skupina Banke Celje Poslovno poroilo 2014

25

NETO KREDITI PODJETJEM v tiso evrih

Banka je v letu 2014 odobrila reprogram kreditov v skupni vrednosti preko 150 milijonov evrov, in sicer predvsem iz naslova pravnomono potrjenih prisilnih poravnav in zavez v okviru sklenjenih pogodb o finannem prestrukturiranju (MRA, Master Restructuring Agreement). Od problematinih dolnikov je prejela poplaila terjatev v skupnem znesku 45 milijonov evrov. Depoziti podjetij Depoziti podjetij so se zmanjali za 7,2 %, vrednostno za 42.334 tiso evrov in ob koncu leta 2014 dosegli 548.287 tiso evrov, njihov dele v vseh obveznostih pa je znaal 32 %. Najveji dele predstavljajo depoziti drugih oseb, v njihovem okviru pa depoziti Ministrstva za finance. Med preostalimi depoziti podjetij najveji dele zavzemajo depoziti SME z realizacijo v viini 125.566 tiso evrov. 8.3.2 Poslovanje s prebivalstvom in samostojnimi podjetniki Poslovanju s prebivalstvom in samostojnimi podjetniki posvea banka veliko pozornosti, zato ima v celjski regiji iroko razvejano mreo poslovnih enot in bankomatov, s katero eli svojo ponudbo pribliati im ve strankam. Ta segment poslovanja bo banka pospeevala tudi v prihodnje. Krediti prebivalstvu in samostojnim podjetnikom V letu 2014 so se krediti prebivalstvu zniali za 5,9 %, vrednostno za 18.160 tiso evrov in so ob koncu leta 2014 znaali 291.417 tiso evrov. Kljub znianju je njihov dele v strukturi aktive s 17 % ostal nespremenjen in hkrati postal najmoneji segment kreditnega poslovanja banke. Krediti samostojnim podjetnikom so se zmanjali za 28,5 % oziroma za 11.882 tiso evrov na skupno 29.801 tiso evrov kreditov. Zmanjanje je v veliki meri posledica preoblikovanja samostojnih podjetnikov v drube z omejeno odgovornostjo. Banka je v letu 2014 prebivalstvu in samostojnim podjetnikom odobrila za 99.676 tiso evrov novih kreditov, bruto kredite v skupni viini 7.199 tiso evrov pa je obnovila. Hkrati so zapadli bruto krediti v skupni viini 133.790 tiso evrov, pri emer so med zapadle kredite vkljuena tudi predasna odplaila. Preko 90 % vseh bruto kreditov je bilo odobrenih prebivalstvu.

214.436

262.432

93.542

378.461 370.568

139.895

0

50.000

100.000

150.000

200.000

250.000

300.000

350.000

400.000

Velika podjetja SME Druge osebe

31.12.2014

31.12.2013

Banka Celje d.d. in Skupina Banke Celje Poslovno poroilo 2014

26

KREDITI PREBIVALSTVU v tiso evrih

Depoziti prebivalstva in samostojnih podjetnikov Depoziti prebivalstva in samostojnih podjetnikov so segment nebannega sektorja, ki je v letu 2014 dosegel rast, njihov dele v strukturi pasive pa se je povial z 38 % na 41 %. Poveanje depozitov za 2,9 % kae na to, da prebivalstvo banki kljub dolgotrajnemu procesu dokapitalizacije e vedno zaupa. Varevanje prebivalstva se je v letu 2014 povealo za 1,9 % na skupno 672.071 tiso evrov, depoziti samostojnih podjetnikov pa za 26,4 % na 32.460 tiso evrov. eprav so se v letu 2014 poveale vpogledne vloge prebivalstva za 8,2 %, vezane vloge pa so se zmanjale za 3,3 %, varevanje prebivalstva e vedno ostaja najmoneji in najstabilneji vir financiranja banke. DEPOZITI PREBIVALSTVA v tiso evrih

164.172

91.914

35.330

170.269

102.893

36.415

0

20.000

40.000

60.000

80.000

100.000

120.000

140.000

160.000

180.000

Stanovanjski krediti Potroniki krediti Ostalo

31.12.2014

31.12.2013

326.613

345.458

301.983

358.008

270.000

280.000

290.000

300.000

310.000

320.000

330.000

340.000

350.000

360.000

370.000

Vpogledne vloge Vezane vloge

31.12.2014

31.12.2013

Banka Celje d.d. in Skupina Banke Celje Poslovno poroilo 2014

27

Uvedba novih storitev in posebnih ponudb Banka je z namenom pospeevanja poslovnega sodelovanja s prebivalstvom uvajala nove, komercialno zanimive produkte in izboljevala obstojeo ponudbo. Pomembneje novosti v ponudbi so bile naslednje: - uvedba kreditiranja stanovanjskih skladov; - uvedba druinskega kredita; - uvedba kratkoronega postopnega varevanja; - paket Prava odloitev, namenjen novim strankam; - monost ugodnejega sklepanja depozitov v domai valuti preko spletne poslovalnice Klik; - uvedba posebne ponudbe rentnega varevanja z ugodnejo obrestno mero za nove stranke; - posebna ponudba Poletni paket; - posebna ponudba stanovanjskih kreditov s prilagojeno obrestno mero in znianjem strokov

odobritve kredita.

Banno zavarovalnitvo Banka omogoa svojim varevalcem tudi alternativne oblike varevanja. e nekaj let tri zavarovalne storitve ter s tem dopolnjuje klasine banno-finanne posle. V okviru zavarovalnih storitev strankam nudi tevilne oblike zavarovanj, na podlagi izdanega dovoljenja za posredovanje zavarovalnikih storitev sodeluje z zavarovalnicami: NLB Vita, Zavarovalnico Maribor, Zavarovalnico Triglav, Adriatic Slovenico in zavarovalnico Tilia. Banka svojim strankam nudi zavarovanje za primer brezposelnosti, nezgode in trajne invalidnosti, ivljenjsko zavarovanje, nezgodno zavarovanje, premoenjsko zavarovanje, turistino zavarovanje in zavarovanje imetnikov kartic. Sodobne trne poti Poleg klasinega poslovanja v poslovnih enotah, banka e vrsto let ponuja svojim strankam tudi sodobneje trne poti, kamor spadajo kartino in bankomatsko poslovanje, elektronsko bannitvo, telefonsko bannitvo, banno pismo in spremljava poslovanja s pomojo kratkih SMS sporoil. Na podroju brezgotovinskega poslovanja ima banka v svoji ponudbi iroko paleto kartinih storitev. Izdaja plailne kartice blagovnih znamk Maestro, Mastercard, Visa in Visa Electron. Ob koncu leta 2014 je imela banka 165.753 izdanih kartic, najve je bilo kartic Maestro, sledile so ji kartice Mastercard. Za spodbujanje uporabe plailnih kartic z odloenim nainom plaila je banka ob koncu leta uvedla posebno ponudbo, ki novim uporabnikom plailnih kartic z odloenim nainom plaila omogoa prvo leto brezplano lanarino za izdajo navadne ali zlate plailne kartice Activa/MasterCard in/ali Activa/Visa ter prvo leto brezplano prejemanje varnostnih SMS sporoil o opravljenih transakcijah za eno ali vse plailne kartice. Banka je konec junija 2014 mreo POS terminalov za plaila s karticami prenesla v zunanje upravljanje. Ob koncu leta 2014 je banka v svojo kartino ponudbo dodala sklepanje pogodb za hotelske rezervacije in storitev avtomatski polog gotovine, ki stranki omogoa takojnje razpolaganje s poloenimi sredstvi na transakcijski raun (v nadaljevanju TRR). Na podroju samopostrenega poslovanja je bilo uporabnikom ob koncu leta 2014 na voljo 79 bankomatov. Banka vseskozi skrbi za varnost, iritev uporabnosti in dostopnost bankomatskega poslovanja. Uporabnikom je 24 ur dnevno, poleg storitev dviga gotovine, plaila UPN nalogov, pologov gotovine, polnjenja mobilnih raunov, na voljo tudi mini izpisek z monostjo izpisa transakcij za zadnjih 90 dni.

Banka Celje d.d. in Skupina Banke Celje Poslovno poroilo 2014

28

Sodobna spletna poslovalnica Klik je strankam na voljo e 15 let in omogoa hitro, varno in preprosto opravljanje veine storitev, ki jih banka ponuja. Elektronsko bannitvo se nenehno prilagaja novim sodobnim tehnologijam, za varnost pa je poskrbljeno z najsodobnejimi spletnimi tehnologijami. Uporabnikom Klika je omogoena uporaba elektronskega bannitva z mobilnim telefonom in tablinim raunalnikom, pregled prometa in podrobnosti plailnih kartic ter poslovanje z e-rauni. 8.3.3 Poslovanje z bankami Krediti bankam in vloge pri centralni banki Krediti bankam so se zaradi visoke operativne likvidnosti in likvidnostne rezerve v letu 2014 poveali za 137.336 tiso evrov in ob koncu leta znaali 155.203 tiso evrov. Poveala so se predvsem stanja na transakcijskih raunih v tujini in druge kratkorone nalobe v tuje banke. Vloge pri centralni banki so se nasprotno zmanjale, in sicer za 41.589 tiso evrov, saj je banka operativne preseke likvidnosti zaradi izboljanja dobikonosnosti v veji usmerjala na medbanni trg. Obveznosti do bank in ECB Obveznosti do bank so se zmanjale za 29,9 % in so konec decembra 2014 znaale 137.044 tiso evrov. Medbanne vire financiranja je banka pridobila pri SID banki. V letu 2014 je ob zapadlosti odplaala kredite v skupni viini 55 milijonov evrov, za neporabljen del virov pa je sklenila novo kreditno pogodbo in tako pridobila nov dolgoroni, petletni namenski vir financiranja. Banka je v juniju 2014 v celoti odplaala vse najete vire financiranja pri ECB. 8.3.4 Poslovanje s finannimi instrumenti Nalobe v vrednostne papirje Obseg nalob v vrednostne papirje je ob koncu leta 2014 znaal 487.420 tiso evrov oziroma 28 % vseh sredstev banke in se je v primerjavi z letom 2013 poveal za 43,8 %. Banka je v decembru 2014 prejela dravno pomo, od tega polovico v obveznicah, in prenesla slabe terjatve na DUTB, v zameno pa prejela obveznice s porotvom drave. Ob koncu leta 2014 je imela banka le slab odstotek nalob v finanna sredstva, namenjena trgovanju, skupno 4.636 tiso evrov, ves preostali del v znesku 482.784 tiso evrov so predstavljale nalobe v finanna sredstva, razpololjiva za prodajo.

Banka Celje d.d. in Skupina Banke Celje Poslovno poroilo 2014

29

NALOBE V VREDNOSTNE PAPIRJE v tiso evrih

Banka je v letu 2014 skladno s poslovnimi usmeritvami odprodala vse nalobe v finanna sredstva, namenjena trgovanju. V tej kategoriji finannih sredstev je izkazovala le e terjatve po izvedenih finannih instrumentih v viini njihove potene vrednosti. Finanna sredstva, razpololjiva za prodajo, so namenjena upravljanju likvidnostnega, valutnega in obrestnega tveganja. Nalobe v vrednostne papirje ECB eligible so del likvidnostne rezerve banke. Med nalobami v tej kategoriji finannih sredstev so nalobe v lastnike vrednostne papirje znaale 3.350 tiso evrov in so predstavljale manj kot 1 odstotek vseh nalob v vrednostne papirje, razpololjive za prodajo. Stanje nalob v delnice se je v letu 2014 zaradi prodaj in prenosa na DUTB znialo za 66,4 %. Nalobe v dolnike vrednostne papirje so ob koncu leta 2014 znaale 479.434 tiso evrov in so se v primerjavi z letom 2013 poveale za 161.513 tiso evrov oziroma za 50,8 %. Poleg prejema dokapitalizacijskih obveznic v viini 95 milijonov evrov in obveznic DUTB v viini 125,8 milijona evrov je banka zaradi presene likvidnosti sredstva plasirala tudi v nakup prvovrstnih vrednostnih papirjev. Izdani vrednostni papirji Obveznosti iz izdanih vrednostnih papirjev so se v letu 2014 zmanjale za 20,8 % in so ob koncu leta 2014 znaale skupno 106.776 tiso evrov oziroma 6 % vseh obveznosti banke. Sestavljale so jih navadne obveznice in navadna potrdila o vlogi. Podrejene obveznosti so bile v letu 2013 prevrednotene na poteno vrednost, decembra 2014 pa so ob dokapitalizaciji banke s strani drave v celoti prenehale (Odloba Banke Slovenije o izrednih ukrepih). Banka je tako imela ob koncu leta 2014 izdane e tri emisije navadnih obveznic, dve z zapadlostjo v letu 2015, in eno z zapadlostjo v letu 2016. Obveznosti banke iz tega naslova so znaale 98.523 tiso evrov in so se v letu dni zmanjale za 761 tiso evrov zaradi izplaila obresti. Obveznosti iz izdanih navadnih potrdilih o vlogi so ob koncu leta 2014 znaale 8.253 tiso evrov in so se v primerjavi z letom 2013 zmanjale za 26.304 tiso evrov. Banka je manji del zapadlih navadnih potrdil o vlogi v letu 2014 obnovila z izdajo novih emisij v skupni viini 2.687 tiso evrov.

4.636

482.784

10.961

327.895

0

50.000

100.000

150.000

200.000

250.000

300.000

350.000

400.000

450.000

500.000

VP, namenjeni trgovanju VP, razpololjivi za prodajo

31.12.2014

31.12.2013

Banka Celje d.d. in Skupina Banke Celje Poslovno poroilo 2014

30

8.3.5 Plailni promet Banka je na podroju plailnega prometa tudi v letu 2014 sledila vsem spremembam, ki jih prinaa zakonodaja in jih narekujejo poslovne potrebe njenih komitentov. Na podroju SEPA (Single Euro Payments Area - enotno obmoje plail v evrih) je v tehnolokem smislu, skladno z Uredbo 260/2012, implementirala vse zahteve, kar pomeni tudi popolno uporabo standarda ISO 20022 xml pri izmenjavi podatkov med banko in komitentom. Glede na dejstvo, da imajo banke nosilno vlogo pri razvoju in procesiranju e-raunov, je tudi naa banka v letu 2014 tevilne aktivnosti usmerila prav na to podroje. V elji im veje uporabe tega produkta je nadaljevala z aktivnim trenjem obstojeega produkta. Komitentom je pripravila tudi monost ronega vnosa e-rauna, saj se zaveda, da nekateri komitenti nimajo svojih lastnih reitev oziroma monosti izdaje e-raunov. Kljub pestri ponudbi in konkurennim cenam, ki jih ponujajo nekatere druge slovenske banke, je banka v letu 2014 poveala tevilo odprtih TRR za slabih 500 raunov glede na leto 2013. Ob koncu leta je bilo v banki odprtih 13.035 transakcijskih raunov, kar predstavlja 5,7 % dele v slovenskem merilu. Za svoje komitente je banka v letu 2014 preko transakcijskih raunov opravila 12,5 milijonov plailnih transakcij v skupnem znesku 38.654 milijonov evrov. Kljub nekoliko nijemu deleu banke (3,44 %) v skupnem tevilu odlivnih transakcij v Sloveniji, v primerjavi z letom 2013 (3,47 %), se je poveal obseg plailnega prometa za 3 %. 8.4 Prevzemanje in upravljanje bannih tveganj Banka je pri svojem poslovanju izpostavljena razlinim tveganjem, zato je razvila tevilne postopke in metode za njihovo upravljanje. Kakovostno ocenjevanje vseh vrst tveganj ter pravoasno odzivanje in zmanjevanje izpostavljenosti tveganjem so med pomembnejimi dejavniki za doseganje stratekih ciljev banke. Banka ima izdelano strategijo prevzemanja in upravljanja s tveganji in devet politik, v katerih so podrobno opisani postopki ugotavljanja, merjenja oziroma ocenjevanja, obvladovanja in spremljanja tveganj. Strategija in politike prevzemanja in upravljanja s tveganji se letno posodabljajo, pri tem se upotevajo razmere v okolju in pri poslovanju banke ter novo pridobljene izkunje in znanja na podroju upravljanja s tveganji.

Ne glede na predhodno navedena tveganja banka zagotavlja, da je sposobna upravljati tudi z vsemi drugimi pomembnimi tveganji, ki jih prevzema v okviru svojega poslovanja. V primeru pojava novih tveganj se taka tveganja vkljui v vse aktivnosti upravljanja s tveganji. Banka je najbolj izpostavljena kreditnemu tveganju, sledijo tveganje dobikonosnosti, strateko, likvidnostno, operativno tveganje, tveganje ugleda, obrestno in kapitalsko tveganje ter trna tveganja. Banka je vzpostavila in uresniuje Politiko prejemkov v Banki Celje d.d., Politiko za oceno primernosti nosilcev kljunih funkcij v Banki Celje d.d. in Politiko ocenjevanja primernosti lanov organov vodenja in nadzora v Banki Celje d.d.

Banka Celje d.d. in Skupina Banke Celje Poslovno poroilo 2014

31

S 1. januarjem 2014 je priela veljati nova kapitalska ureditev kot posledica zahtev Basla III. Vsebina nove kapitalske ureditve je v evropski banni prostor prenesena v obliki dveh dokumentov: - Uredbe (EU) t. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih

zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja ter o spremembi Uredbe (EU) t. 648/2012 (v nadaljevanju Uredba CRR - Capital Requirements Regulation);

- Direktive 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o dostopu do dejavnosti kreditnih institucij in bonitetnem nadzoru kreditnih institucij in investicijskih podjetij, spremembi Direktive 2002/87/ES in razveljavitvi direktiv 2006/48/ES in 2006/49/ES (v nadaljevanju Direktiva CRD IV - Capital Requirements Directive IV).

Nova kapitalska ureditev Basel III, ki je bila v banni prostor prenesena v obliki zgoraj omenjene direktive in uredbe, je bila v poslovanje banke implementirana 1. januarja 2014. Vse aktivnosti za implementacijo doloil nove zakonodaje se v banki izvajajo v okviru Projektne skupine Basel III, katere cilj je zadostiti zakonskim zahtevam glede poroanja regulatorju ter izboljati spremljavo tveganj kot podlago za nadaljnji proces odloanja. Nova zakonodaja najbolj posega na podroje upravljanja s kapitalskim in likvidnostnim tveganjem, pomembne pa so tudi spremembe na podroju upravljanja s kreditnim tveganjem. V nadaljevanju so opredeljena posamezna banna tveganja. Kreditno tveganje Kreditno tveganje predstavlja tveganje nastanka izgube zaradi neizpolnitve obveznosti dolnika do banke in spada med najpomembneja banna tveganja. Cilj prevzemanja in upravljanja s kreditnim tveganjem je, da banka skrbi za sprotno upravljanje in ocenjevanje tveganosti dolnikov oziroma nalob in kreditnega portfelja. Banka im bolj natanno izmeri tveganost dolnika pred odobritvijo kredita in nato ves as kreditnega razmerja meri velikost izpostavljenosti kreditnemu tveganju. Banka usmerja nalobe k dolnikom z dobro bonitetno oceno ter k manj tveganim dejavnostim in regijam. Tveganost nalob vgradi v obrestno mero in poskrbi za im bolje zavarovanje terjatev. Koncentracijo portfelja omejuje z vzpostavljenimi limiti do dolnikov oziroma skupin povezanih oseb in limiti za celotni kreditni portfelj (po sektorjih, regijah, poslih, dejavnostih). Veji del poslov izvaja na obmoju RS, v drugih dravah EU izvaja predvsem zakladnike posle na trgih JV Evrope pa zniuje izpostavljenost. Banka ima vzpostavljen sistem zgodnjega odkrivanja poveanega kreditnega tveganja ter svoje aktivnosti intenzivno usmerja v izterjavo neporavnanih terjatev. K restrukturiranju finannih sredstev pristopi tam, kjer ima podjetje vzdrni model in zadostni denarni tok za odplailo kreditov pod novimi restrukturiranimi pogoji. Ob nepristranskih dokazih o poveanem kreditnem tveganju banka oceni izgube iz kreditnega tveganja ter oblikuje oslabitve in rezervacije v skladu z mednarodnimi standardi raunovodskega poroanja (v nadaljevanju MSRP) ter nato sproti preverja njihovo ustreznost. Banka izraunava kapitalske zahteve za kreditno tveganje po standardiziranem pristopu. Na tri mesece izraunava tudi interno oceno kapitalskih potreb za pokrivanje nepriakovanih izgub iz naslova kreditnega tveganja. Banka interno oceno kapitalskih potreb presoja tudi z vidika zunanjih dejavnikov in izvaja stresne teste ter meri vpliv izrednih, a verjetnih dogodkov, na dohodek in finanni poloaj banke. V letu 2014 je prenos terjatev na DUTB vplival na znianje izpostavljenosti kreditnemu tveganju. Pomembno so se zniali nedonosni krediti in krediti v dejavnostih z vijo stopnjo tveganja (gradbenitvo, finanno posrednitvo, strokovne, znanstvene in poslovne dejavnosti). Dele dolnikov razvrenih v bonitetni skupini A in B (investicijsko sprejemljivi skupini) se je poveal na 67,20 % (2013: 57,12 %), v bonitetni skupini C (podstandardna bonitetna skupina) se je znial na 10,97 % (2013: 11,39 %), v bonitetni skupini D in E (neplaniki oz. nedonosni krediti) pa se je znial

Banka Celje d.d. in Skupina Banke Celje Poslovno poroilo 2014

32

na 21,83 % (2013: 31,49 %). Banka je v letu 2014 oblikovala dodatne oslabitve in rezervacije za pokrivanje izgub iz kreditnega tveganja v viini 58.591 tiso evrov (2013: 207.897 tiso evrov). Na oblikovanje oslabitev v letu 2014 so imeli vpliv novi insolvenni postopki in postopki preventivnih prestrukturiranj podjetij, znianje potene vrednosti zavarovanj, dolgotrajni postopki izterjave, nadaljnji negativni dogodki pri dolnikih, do katerih je banka restrukturirala terjatve. Nova kapitalska ureditev (Uredba CRR in Direktiva CRD IV) je uvedla na podroju upravljanja s kreditnim tveganjem spremembe izrauna kapitalskih zahtev za kreditno tveganje, s ciljem omejiti nalo