Pa je pomlad prišla … (foto anja)

RIBIŒ 3GLASILO SLOVENSKEGA RIBIØTVA

LETO 2015LETNIK LXXIV

ISSN 0350-4573

RIBIČ 3/201542

SEJMI

Naša ribičija na sejmu Alpe-Adria Turizem

Letošnji sejem Alpe-Adria Turizem je trajal od 28. do 31. januarja na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Na skupni razstavni stojnici smo se pod nazivom Športni ribolov na rekah, jezerih in v morju v Sloveniji skupaj uspešno predstavili Ribiška zveza Slovenije, Zavod za ribištvo Slovenije in Zveza za športni ribolov na morju Slovenije. Kot gost je na naši stojnici sodelovala tudi

Delovna skupnost ribiških organizacij Alpe-Adria.

Osrednji moto letoønjega nastopa Ribiøke zve-

ze Slovenije in Zavoda za ribiøtvo Slovenije je bil Zaøœitimo domorodne ribje vrste slovenskih celinskih voda. Ribiøka zveza Slovenije se je na sejmu predstavila s svojo dejavnostjo, povezano z varovanjem voda, uprav- ljanja z ribjim æivljem in ri-bolovom na rekah in jezerih Slovenije. Predstavili smo broøuri Ribolov na rekah in jezerih v Sloveniji in Muhar-jenje v Sloveniji. Poleg tega smo obiskovalcem ponudili tudi dva prospekta – enega o dejavnosti Ribiøke zveze Slovenije, drugega pa na temo zaøœite domorodnih ribjih vrst v sladkih vodah. Posebej so se s svojimi pro-spekti in filmi predstavile ribiøke druæine Bled, Idri-ja, Ilirska Bistrica, Ljubno, Novo mesto, Radovljica in Tolmin. Posebna novost je bila predstavitev projekta Urbani ribolov na Ljubljanici in njenih pritokih. V njem so RD iz Conskega odbora Ljubljanice skupaj z Zavo-dom za ribiøtvo Slovenije predstavili reko Ljubljanico s pritoki in moænosti ribolo-va na njej. Projekt je naletel na veliko zanimanje obi-skovalcev in predstavnikov medijev. Tako ga je æe pred sejmom predstavila nacio-nalna TV Slovenija v oddaji Na lepøe, v œasu sejma pa tudi Ljubljanski dnevnik in drugi mediji. V œasu sejma smo predstavniki Ribiøke zveze Slovenije in Zavoda za ribiøtvo Slovenije pred-stavili svojo dejavnost tudi æupanu Ljubljane Zoranu

Jankoviœu ter predstavni-kom agencije SPIRIT in Ljub-ljanske turistiœne organiza-cije. Mesto Ljubljana je pro-jekta Urbani ribolov na Ljub- ljanici in njenih pritokih ter Zavoda za ribiøtvo Slove-nije Riba park uvrstilo v

okvir turistiœnih aktivnosti Ljubljane in projekta Ljub- ljana – zelena prestolnica Evrope 2016.

Zavod za ribiøtvo Slo-venije se je predstavil s svojim strokovnim delom na podroœju sladkovodne-

ga ribiøtva. Obiskovalcem sejma so ponudili broøu- re domorodnih ribjih vrst slovenskih celinskih voda. Na panojih, s filmi in tiska-nimoi besedo so predsta-vili svoje strokovno delo na podroœju upravljanja s slovenskimi domorodnimi ribjimi vrstami v celinskih vodah, s poudarkom na sulcu in potoœni postrvi. Na razstavni stojnici je Zavod za ribiøtvo Slove-nije predstavil zasnovo za projekt Riba park – ribiøko uœno pot, ki jo naœrtujejo v sodelovanju z RZS na lokaciji v Gameljnah, kjer imajo sedeæ.

Zveza za øportni ribolov na morju Slovenije je pred-stavila moænosti øportnega ribolova v Sloveniji na mor-ju in ribolovno opremo za ribolov na morju.

Obiskovalcem smo po-nudili tudi nekatere spe-cialitete iz sladkovodnih rib, paøtete iz prekajenih postrvi in soma ter terino iz zlatovøœic, morski ribiœi pa marinirane sardele in karpaœo iz brancina.

Poleg sploønih obisko-valcev so naø razstavni pro-stor obiskali tudi øtevilni novinarji. V œetrtek, 29. januarja, so nas obiskali turistiœni novinarji iz zdru- æenja FIJET z obmoœja Alpe-Jadran pod vodstvom zna-nega turistiœnega novinarja Draga Bulca. Predstavili smo jim øportni ribolov v rekah, jezerih in na morju, delovanje vseh treh orga-nizacij ter prej navedene projekte.

Borut Jerøe

Na skupni razstavni stojnici smo se pod nazivom Športni ribolov na rekah, jezerih in v morju v Sloveniji skupaj uspešno predstavili Ribiška zveza Slovenije, Zavod za ribištvo Slovenije in Zveza za športni ribolov na morju Slovenije.

Posebna novost je bila predstavitev projekta Urbani ribolov na Ljubljanici in njenih prito-kih. V njem so RD, povezane v Conskem odboru Ljubljanice, skupaj z Zavodom za ribištvo Slovenije predstavile reko Ljubljanico s pritoki in možnosti ribolova na njej.

RIBIŒGLASILO SLOVENSKEGA RIBIØTVA

Ribič je z odločbo Ministrstva za kulturo, št. 61510-42/2014/3, izdano 16. 5. 2014, vpisan

v razvid medijev pod zaporedno številko 1880.

ISSN 0350-4573UDK 632

IzdajaRibiška zveza Slovenije,1001 Ljubljana, p. p. 2974.

Izhaja vsak prvi teden v mesecu, razen številk 1-2 in 7-8, ki so združene.

Uredništvo in uprava: Tržaška cesta 134,

1000 Ljubljana.

Telefon:uredništvo:

(01) 256 12 97tajništvo:

(01) 256 12 94041 738 849

telefaks:(01) 256 12 95

www.ribiska-zveza.si

NASLOVI ELEKTRONSKE POŠTE RIBIŠKE ZVEZE SLOVENIJE:Ribiška zveza Slovenijeinfo.rzs@ribiska-zveza.si

sekretar RZSsekretar.rzs@ribiska-zveza.si

tajništvo RZStajnistvo.rzs@ribiska-zveza.si

računovodstvo RZSracunovodstvo.rzs@ribiska-zveza.si

uredništvo glasila Ribičglasiloribic.rzs@ribiska-zveza.si

Transakcijski račun: 02010-0017838266

UREDNIŠTVO: odgovorni urednik:

Igor Holy

UREDNIŠKI ODBOR: predsednik:

Jože Kuzma

Člani: MMiran Habe, Borut Jerše,

Robert Skrbinek, Jože Vrhunc

ČASOPISNI SVET:predsednik:

dr. Tomo Korošec

Člana: dr. Jože Ocvirk, dr. Božidar Voljč

Lektoriranje: Marjetka Šivic

Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost se od glasila obračunava davek na dodano vrednost

Naklada: 11.100 izvodov

Priprava za tisk in tisk: Tiskarna SCHWARZ PRINT, d. o. o.

SEJMINaša ribičija na sejmu Alpe-Adria TurizemBorut Jerøe 42

OHRANIMO NARAVOPonovna oživitev TemeniceBorut Jerøe 44Uničili drstiščeIrena Kavœiœ 46

RIBIŠTVOBolezen zaspanih koi krapovProf. dr. Vlasta Jenœiœ, dr. vet. med. 47

IZ NAŠE PRETEKLOSTIRiba kot hrana, zdravilo, simbol in prispodobaDr. Romana Erhatiœ Øirnik 49

PREDSTAVLJAMO VAMVsi za enega, eden za vseJoæe Ømejc 50

NE SPREGLEJTEUrbani ribolov − reka Ljubljanica s pritokiJure Uøeniœnik 52

ALI JIH POZNAMODeviška IškaJure Uøeniœnik 54

ČUDOVITI RIBIŠKI DNEVIZimski dnevi in ljubi kruhekLenart Leviœar Bahtjari 57Ribolovno dovolilnico prosimLenart Leviœar Bahtjari 58

IZ RIBIŠKIH DRUŽINTujerodna rdečeperka v Cerkniškem jezeruDejvid Tratnik 60Uspešno delo z mladimi ribiči v Koroški ribiški družiniRobert Preglau 61

DOGODKIMed nebom, ribami in krapiTone Urbas 60

EN DAN Z RIBIČIStrast, odločnost in pogumTone Økrbec 62O ribičiji in še čemTone Økrbec 62

POPRAVEKSoliden uspeh slovenskih tekmovalcevJoæe Ømejc 65

MUHARSKI KOTIČEKPijavkaNadica in Igor Stanœev 66

NASVETIToga navezaRadek Filip 69Nekaj napotkov za muharjenje v marcuVladimir Mikec 72

RIBIŠKA PRIPOVEDSulčarjeva izpovedNace Nouvel 75

OBVESTILARibiški sejmi v letu 2015Borut Jerøe 77

V SPOMINKarol Koblar 77

RIBIČI KUHAJOPašteta iz prekajene postrvi v ovoju iz maslaBorut Jerøe 78

Izberite si najuspešnejši dan za ribolov 78

KAPITALNI ULOVI 79

4 33/2015 RIBIČ

Obvestilo dopisnikom RibičaProsimo vse dopisnike, ki svoje prispevke piøete na osebnih raœunalnikih, da jih, œe je le mogoœe, poøiljate po e-poøti glasiloribic.rzs@ribiska-zveza.si, originalni izpis prispevka pa z obiœajno poøto na naslov uredniøtva. Na isti naslov lahko poøljete tudi disketo s prispevkom in priloæenim izpisom.

Prispevke za glasilo Ribič je treba poslati uredništvu trideset (30) dni pred izidom, nujna obvestila pa dvajset (20) dni pred izidom.Poslanih prispevkov ne vraœamo, razen na avtorjevo æeljo. Izvirnike hranimo 15 dni od objave v glasilu. Po sklepu predsedstva RZS z dne 18. oktobra 2003 ne honoriramo:- pisem bralcev,- kapitalnih ulovov,- obvestil,- poroœil o delu strokovnih delovnih teles RZS.

Nenaročene prispevke bomo objavljali skladno z razpoložljivim prostorom in njihovo aktualnostjo. Da bi se izognili neobjavam, občasnim dopisnikom svetujemo predhodni posvet z odgovornim ured-nikom, da bi zagotovili tematsko uravnoteženost vsebine Ribiča, skladno s programsko zasnovo.

Uredništvo

Vsebina

V posameznih prispevkih izražena stališča ne predstavljajo nujno tudi stališč uredništva.

TemenicaReka Temenica je poleg Ljubljanice in Reke ena najbolj znaœilnih ponikalnic slovenskega krasa. Medtem ko Ljublja-nica in Reka teœeta po znaœilni kraøki Notranjski, Temenica teœe ob robu kraøkega sveta Dolenjske. Temenica je ena bolj znanih dolenjskih ponikalnic, saj na svoji poti do izliva v Krko po-nikne kar dvakrat. Dobrøen del tako teœe po temaœnem kraøkem podzemlju, zaradi œesar je brækone tudi dobila svoje ime. Njen povrøinski tok se zaœne na nadmorski viøini nad 550 m in se prviœ konœa na viøini 264 m. V dolæino meri skoraj 28 km. Izvira na juænih poboœjih Posavskega hribovja, pri naselju Javorje v obœini Ømartno pri Litiji. Nato teœe mimo kraja Temenica v obœini Ivanœna Gori-ca, nadaljuje svojo pot po Dolenjskem podolju in teœe skozi Obœino Trebnje, kjer prviœ ponikne v veœ poæiralnikih pri Dolenjih Ponikvah. Na dan pride v Mirnopeøki dolini pod hribom Svete Ane v izviru Zijalo. Od tam teœe do ponorov pri Goriøki vasi, kjer drugiœ izgine pod povrøje. Tretji, zadnji izvir Temenice je v Luknji pri Preœni. Potem teœe œez Zaloøko polje in se kot levi pritok izlije v Krko.

Temenica ima veœje pritoke le v zgor-njem delu, kjer z desne vanjo priteka potok Bukovica. Preostale povrøinske pritoke dobi z leve strani, saj je desna stran poreœja v kraøki Suhi krajini, ki reko prek podzemlja napaja øele v spodnjem toku. Od kraja Breg ima reka øtevilne okljuke in je plitvo vrezana, pogosto poplavlja. Do Trebnjega ima vodni tok øe nekatere alpske znaœilnosti, kasneje pridobi vse znaœilnosti kraøke reke. Ce-lotno poreœje reke Temenice meri veœ kot 300 km2.

Počasna smrtRazlogov za slabøanje razmer za æivljenje v reki Temenici je veœ. Po franciscejskem

katastru iz let 1823 do 1826 je bilo na reki Temenici in na pritoku Bratniøca od njenih izvirov v juænih poboœjih Po-savskega hribovja do poæiralnikov v Dolnjih Ponikvah od œasov nastanka katastra do konca prve svetovne vojne vsaj 39 objektov, predvsem mlinov. Vsi so imeli jezove, ki so jih mlinarji tudi redno vzdræevali. Jezovi so zadræevali vodo, da v suøni dobi ni prehitro odtekla. Pod jezovi so bili tolmuni, v katerih je mrgolelo rib, veliko je bilo tudi potoœnih rakov. Od nekdanje mlinarske obrti, ki je preæivljala ljudi v tamkajønjih krajih, je ohranjen le øe Grilov mlin na Bukovøœici. Objekti, v katerih so bili mlini, propadajo. Zdaj se obœasno zavrte kolesa øe na mlinu v Œagoøœah (kakøen kilometer nad vasjo Temenica), drugod skoraj æe ni sledu o nekdanjih mlinih. Podrli so se tudi jezovi, ki so dajali ribam skrivaliøœa v globokih tolmunih in v reko dodajali kisik. Ker jih ni veœ, voda hitreje odteka. Njen nivo pada, na dnu se pospeøeno nabira

mulj. Nemalokrat voda pozimi upade, ker sneæne padavine prevladujejo pred deæevnimi, poleti pa svoje dodajajo tudi suøna obdobja. Na pomanjkanje vode zelo vplivajo tudi veliki odvzemi na samem izviru za napajanje trebanjskega vodovoda in vzdolæ celotnega vodotoka za druge namene. V sedemdesetih in osemdesetih letih prejønjega stoletja so se pritiski na reko zelo poveœali; nastajale so nove hiøe, rasla je industrija, veliko od-plak pa je odteklo v reko. Zaradi uporabe sodobnih pralnih, œistilnih ter razliœnih kemiœnih sredstev v gospodinjstvih, kme-tijstvu in industriji, mineralnih gnojil ter drugih posledic intenzivnega kmetovanja je v njej skoraj ugasnilo æivljenje. Reka takega pritiska ni zdræala.

Neustrezno ločevanje odplakOnesnaæenje prihaja iz vseh mogoœih virov. Pojavlja se razprøeno onesnaæeva- nje, kamor uvrøœamo onesnaæevanje s kme-tijskih povrøin, pa tudi toœkovne obreme-nitve s øtevilnimi nedovoljenimi izpusti odpadnih izcednih vod in fekalij. Reko zelo onesnaæuje tudi odtekanje gnoj-nice vanjo.

Veliki Gaber z okolico ima v dolini Temenici edini pravo œistilno napravo, ki je bila zgrajena med letoma 2006 in 2010, medtem ko Øentlovrenc in Velika

OHRANIMO NARAVO

44 RIBIČ 3/2015

Ponovna oživitev Temenice»Nisem verjel, da bom doživel, da se bo stanje v reki Temenici še kdaj izboljšalo. Ob njej sem rasel. Živo se spominjam globokih tolmunov, kjer smo se kot otroci kopali. V njej je bilo veliko rib, od potočnih postrvi do klenov, ščuk in divjih krapov. Zelo hudo mi je bilo, ko sem opazoval, kako reka propada. Pritiski nanjo so bili prehudi. Srečen sem, ko vidim, da se zadnji dve leti stvari vidno popravljajo. Sedaj spet verjamem, da lahko reko moje mladosti s skupnimi napori oživimo in jo vrnemo v stanje, v kakršnem je bila pred dobrimi tridesetimi leti,« je dejal Tone Blatnik, gospodar pododbora

Temenica RD Novo mesto.

Izdelava umetnih muh in prodaja pripomočkov za muhar-jenjeServisiranje ribiške opreme, krpanje ribiških škornjev in menjava podplatovGSM: 040/225-516, e-naslov: ribistvo.mozina@gmail.com

Djordje Vučković, predsednik RD Novo mesto Bojan Arih, predsednik pododbora Temenica

Loka ter naselja v njuni okolici meteor-ne in fekalne vode øe vedno spuøœajo v naravo in reko. V Trebnjem sicer je œistilna naprava, ki sprejema odplake øirøega obmoœja mesta Trebnje in tudi odplake industrijskega izvora. Delova-ti je zaœela v letu 1982 ter v letu 2004 doæivela obnovo in razøiritev. Obmoœje mesta Trebnje po vseh dosedanjih ugo-tovitvah rabi sodobno œistilno napravo, ki bi loœevala fekalne odplake in me- teorno vodo, kajti ko nastanejo poplave, so razmere takøne, kot da Trebnje sploh nima œistilne naprave.

Pogini kot posledica neugodnih razmerRibiœi se niso æeleli sprijazniti z dejstvom, da njihova reka umira. Bojan Arih, pred-sednik pododbora Temenica, je dejal: »Najpomembnejøe je dejstvo, da je priølo do premika v glavah ribiœev – œlanov naøega pododbora. Priœeli so se zavedati, da je naøa temeljna naloga zagotavljanje ribam prijaznega æivljenjskega okolja, ne le ribolov. Tako je dozorela odloœitev, da moramo vrniti æivljenje naøi reki, ob kateri in s katero æivimo. Pri tem smo imeli tudi polno podporo matiœne RD Novo mesto. Natanœno smo popisali, katere zapornice bi bilo smiselno obnoviti in kje bi bilo smiselno zgraditi pragove. Tako smo prvo resno pobudo o ureditvi zapornic dali æe leta 2006, ko so po nekaj suønih poletjih razmere v reki postale nevzdræne. Posledica majhnega pretoka vode in nizkega vodostaja so bili pogini, zelo slaba je bila tudi kakovost vode. RD je o stanju reke obvestila pristojne dræavne institucije, vendar odgovora ni bilo.«

Leta 2007 je nastal prvi veœji pogin rib. Ribiœi so iz reke pobrali veœ kot 350 kilogramov poginulih rib. Glavna razloga sta bila nizek vodostaj in neustrezna komunalna infrastruktura Trebnjega, ki omogoœa meøanje meteornih vod z odplakami, kar je pri kratkotrajnih in obilnih padavinah povzroœilo odtekanje viøkov neposredno v reko. Pogini rib so nato sledili øe v letih 2009 in 2011. Reko so pestila øtevilna onesnaæenja, poleti pa

huda suøa in odprtje poæiralnikov. Ribiœi so morali ponovno reøevati razmere. Vodni æivelj so iz najbolj kritiœnih delov reke preselili nizvodno od Zijala, kjer je bilo veœ vode. Na tak naœin so prepreœili ponoven veœji pomor. Nikakor pa se niso æeleli sprijazniti z dejstvom, da je bilo edino, kar lahko in kar so morali delati, pobiranje mrtvih rib ob vsakoletnih po-ginih. Zavedali so se, da poloæaj lahko reøi le celovita sanacija reke. Zato so se trudili, da bi z vzpostavitvijo ukrepov za trajno ponovno oæivitev reke izboljøali razmere za æivljenje v njej in ji poœasi vrnili æivljenje.

Aktivnosti za oživitev rekeV sodelovanju z RZS in ARSO so se z vso vnemo lotili evidentiranja virov onesnaæevanja reke Temenice od Dolnjih Prapreœ do Ponikev. Œlani pododbora Temenica so v letu 2013 pregledali 25 kilometrov reke in 5 km pritokov ter v kataster prispevali popis sedemnajstih sumljivih iztokov v reko. Teh podatkov doslej ni zbral øe nihœe, œeprav bi jih morali imeti æe zdavnaj kot argument resne razprave o sanaciji, predvsem pa bi iztoke morali odpraviti æe zdavnaj. Po oceni ribiœev podatki verjetno øe vedno niso povsem popolni, kajti leta in leta se ni nihœe ukvarjal z nadzorom iztokov, tako da so lahko prenekateri øe skriti in zasuti z muljem ter blatom. Æe prve ocene pa so pokazale, da gre za razmere, ki so na robu katastrofe.

Stvari so se zaœele reøevati v letu

453/2015 RIBIČ

Tone Blatnik, gospodar pododbora Temenica }

Pododbor TemenicaRD Novo mesto je najøtevilœnejøa iz-

med 64 ribiøkih druæin v Sloveniji in øteje 630 œlanov. Zaradi neposrednega in smotrnejøega izvajanja dejavnosti, predvsem gojitve in varstva rib, varovanja voda in narave ob njej ter sklicevanja zborov œlanov je druæina razdeljena na pododbore:

•  Æuæemberk,•  Straæa - Dolenjske Toplice,•  Novo mesto – desni breg,•  Novo mesto – levi breg,•  Kronovo,•  Temenica in•  Ljubljana.

Œlani se vanje vkljuœujejo glede na kraj svojega stalnega prebivaliøœa. Pod- odbor Temenica gospodari z reko Temenico od Velikega Gabra v Obœini Trebnje do Vrhovega v sosednji mirno- peøki obœini in ribnikom Blato pri Raœjem selu. V pododbor Temenica je vœlanjenih 69 ribiœev iz trebanjske, mirnopeøke in mirnske obœine. Predsed-nik pododbora je Bojan Arih, gospodar pa Tone Blatnik.

Temenica (foto: Z. Leko) Obnovljena brv in zapornica Zakrajškovega mlina pri Ponikvah (foto: Z. Leko)

2012. Tedaj so se trebanjski ribiœi sreœali z æupanom Trebnjega Alojzijem Ka-stelicem, ki je teæave poznal in se je zavedal tudi odgovornosti zaradi neu-rejene komunalne mreæe. Ribiœi so mu predstavili svoje delo in naœrt, kako se lotiti sanacije, in za zaœetek predlagali sa-nacijo Zakrajøkovega mlina pri Ponikvah. Æupan se je s predlogom strinjal. Obœina Trebnje je objavila javni razpis za obnovo zapornic, RD Novo mesto pa se je nanj prijavila in bila tudi izbrana za izvajalko obnove. Pripravila je projekt, pridobila ustrezna soglasja in dovoljenja, izbrala podizvajalce in stvar je stekla.

Zadovoljni z rezultati »Oœistili smo strugo in okolico, obnovili dohod do zapornic, obnovili zapornico in betonski nasip, poglobili mlinøœico in strugo za zapornico. Z ureditvijo zapornice smo omogoœili, da ob nizkem vodostaju lahko umetno dvignemo nivo vode in ob morebitnih izpustih s tem prepreœimo hude posledice,« sta ponosna na doseæeni uspeh povedala predsed-nik RD Novo mesto Djordje Vuœkoviå in podpredsednik Zoran Leko, ki sta se v druæini zelo zavzela, da je akcija uspeøno stekla. Obœina Trebnje je za ureditev prispevala 7.000 EUR, ribiøka

druæina pa 350 delovnih ur in 200 EUR za impregnacijo brvi.

V letih 2013 in 2014 se je v sanacijo Temenice aktivno vkljuœil tudi ARSO, enota Novo mesto. »Zavedamo se, da je bilo zares potrebno izvesti œiøœenje in utrditev breæin na Temenici. Veseli smo, da nam je uspelo zagotoviti ustrezna sredstva. Dela smo opravili v soglasju z naravovarstveniki in ribiœi in ob njihovi pomoœi. Vemo, da je to øele zaœetek, a v naslednjih letih bomo z delom nada-ljevali, kolikor nam bodo dovoljevale finanœne moænosti,« je povedal vodja enote Robert Kepa. Tudi ribiœi so bili zelo zadovoljni s kakovostjo opravlje-nih del, posebno øe, da bo ARSO v naslednjih letih nadaljevala z deli na Temenici in tudi na drugih vodotokih, kjer z ribjim æivljem upravlja RD Novo mesto.

Z opravljenim delom ribiœev pri sanaciji Zakrajøkovega mlina pri Po-nikvah so bili zelo zadovoljni tudi na Obœini Trebnje. Zato so se na sreœanju v decembru 2014 z æupanom Alojzijem Kastelicem in direktorjem obœinske uprave Janezom Pircem dogovorili, da bo obœina v okviru moænosti tudi v naslednjih letih zagotovila sredstva, da bi z deli lahko nadaljevali. Ribiœi

æelijo, da bi na Temenici na odseku od Ponikev do Prapreœ obnovili øe dve zapornici in øest do deset pragov. Po dogovoru z obœino ji je RD Novo mesto æe posredovala predlog obnovitvenih del na reki Temenici za obdobje od leta 2015 do 2017.

Dobri obeti za prihodnostGlede na napisano lahko ribiœi, zdruæeni v pododboru Temenica, v sklopu RD Novo mesto, upraviœeno verjamejo, da se njihovi Temenici obetajo boljøi œasi in da se bo vanjo vrnilo æivljenje. Doseæeni uspehi jim bodo hkrati spodbuda za delo, ki jih øe œaka. Odloœeni so, da bodo z obnovo zapornic in gradnjo pragov nadaljevali. Hkrati bodo s strokovnim upravljanjem z ribjim æivljem storili vse, da bo v naslednjih letih Temenica spet zaæivela kot dolenjska lepotica, ki bo v svojih tolmunih skrivala potoœne postrvi, øœuke, klene, krape, linje, plat-nice, podusti, rdeœeoke in zelenike, pa tudi potoœne rake, kot je bilo to v mladih letih Toneta Blatnika, Bojana Ariha in drugih trebanjskih ribiœev ter da bo tudi mladi rod ribiœev lahko uæival v lepotah reke, kakrøno so doæiveli njihovi oœetje in dedje.

Borut Jerøe

OHRANIMO NARAVO

46 RIBIČ 3/2015

Drstišče pred posegom in po njem. (Foto: R. Svetičič)

Uničili drstišče28. novembra 2014 je Vlada RS spre-

jela Akcijski naœrt interventnih aktivnosti zaradi poplav, ki ga je pod vodstvom Irene Majcen, ministrice za okolje in prostor, pripravila medresor-ska delovna skupina. V prvem sklopu so opredeljena nujno potrebna inter-ventna gradbena dela na slovenskih vodotokih, ki bodo prepreœila øe veœjo økodo v primeru ponovitve poplav. Na seznamu intervent-nih ukrepov se je znaøla tudi sanacija leve breæine Soœe pod pokopaliøœem v Kobaridu, ki je bila poøkodovana v poplavah v Posoœju

leta 2012. Kljub opozorilom Zavoda za varstvo narave, da œasovnica izvedbe del ni sprejem-ljiva, je izvajalec zaœel z deli na Soœi. Poslediœno je uniœil eno od po-membnih naravnih drstiøœ soøke postrvi (Salmo marmoratus) v zgornjem toku reke Soœe, ki jo varuje Direktiva o habitatih EU. O nesprejemljivem posegu je ena najveœjih naravovarstvenih nevladnih organizacij WWF (World Wide Fund for Nature) obvestila Evropsko komi-sijo, skupaj s preostalimi nevladnimi organizacijami pa so ministrici za okolje in prostor poslali protestno pismo, v

katerem pozivajo k takojønji zaœasni ustavitvi intervencijskih posegov, pred-videnih v Akcijskem naœrtu. Zahtevajo ponovno prouœitev vseh predlaganih interventnih ukrepov in zagotovitev sodelovanja strokovnjakov s podroœja varstva narave, ribiøtva in zainteresirane javnosti pri njihovi reviziji. Interventni posegi namreœ potekajo na øtevilnih vodotokih v Sloveniji in mnogi med njimi niso naœrtovani sonaravno. Po mnenju podpisnikov protestnega pisma postopek priprave Akcijskega naœrta in njegova izvedba krøita evropsko in nacionalno zakonodajo.

Irena Kavœiœ,Evropski alpski program WWF,

vodja projekta Soœa

Globalizacija, ki je zajela vse dele so-dobne druæbe, vpliva tudi na zdrav-

stveno problematiko ljudi in æivali. Ne le da se razliœne kuæne bolezni hitreje in laæje øirijo, pojavljajo se tudi vedno nove, ki jih imenujemo porajajoœe se bolezni (emerging disease), nekatere æe izkoreninjene pa se pojavijo ponovno, bodisi v æe znani ali pa v øe nevarnejøii obliki. To so tako imenovane ponovno porajajoœe se bolezni (re - emerging disease). Pri ribah je ena takih bolezni tudi Koi Sleepy Disease - KSD, za katero øe nimamo uradnega prevoda in jo bomo poimenovali kar bolezen zaspanih koi kra-pov oziroma bomo upo-rabljali priznano kratico angleøkega imena – KSD. Sinonim za bolezen je tudi Carp Edema Virus – CEV, v prostem prevo-du virus krapske vodeni-ce. Gre torej za bolezen KSD/CEV.

KSD/CEV so prviœ ugotovili v sedemdesetih letih prejønjega stoletja pri koi krapih na Japonskem. V Evropi se za to bolezen dolgo nismo zanimali, odkar pa so jo pred nedavnim ugotovili v Angliji, Nemœiji, Franciji, na Nizozemskem in v Avstriji, pa smo ji zaœeli namenjati veliko pozornost. V sosednji Avstriji sicer øe niso zabeleæili velikih poginov krapov zaradi te bo-lezni, ugotovili pa so povzroœitelja pri okrasnem in gojenem krapu. Ker je okuæba KSD/CEV zelo blizu nas, je prav, da so ribiœi in ribogojci seznanjeni z nekaterimi temeljnimi dejstvi.

KSD/CEV je poleg spomladanske viremije krapov (SVC), koi herpes viroze (KHV) in koz krapov, o ka-terih smo v naøi sestavkih æe pisali, øe ena virusna bolezen, ki lahko pri-zadene krape. Zaradi narave vzreje v zemeljnih ribnikih, ki imajo lahko zelo velike povrøine, je vse kuæne bolezni krapov zelo teæko izkoreniniti, najveœkrat pa to sploh ni mogoœe, zato je øe toliko pomembnejøe uœinkovito prepreœevanje. Predvsem je treba po-znati nekaj temeljnih znakov, da bi zna-

li na bolezen posumiti in pravoœasno prepreœiti njeno øirjenje.

Veœina podatkov o KSD/CEV izvira iz izkuøenj in øtudij, opravljenih na Ja-ponskem, kjer se z boleznijo sreœujejo æe nekaj desetletij. Tam je izbruh bolezni povezan s stresom oziroma neugodnimi razmerami in se pojavi pri temperaturah

videli in opisali s pomoœjo elektronske-ga mikroskopa. Doslej virusa namreœ øe ni uspelo kultivirati in izolirati na celiœnih kulturah, kar je sicer obiœajno za potrditev virusov, potrdili pa so ga z molekularnimi metodami (PCR). Kljub temu lahko z gotovostjo trdimo, da je omenjeni virus povzroœitelj KSD, saj

so s tkivom økrg iz obo-lelih krapov, ki so kazali znaœilne kliniœne znake zaspanosti, uspeøno okuæili zdrave krape, ki so zboleli za povsem ena-kimi znaki. Na tak naœin so bolezen izzvali tudi, œe so kuæno tkivo dvanajst-krat filtrirali (pasirali) skozi bakterijske filtre. Visoko smrt-nost krapov so ugotovili predvsem pri zarodu, teækem od 0,10 do 0,26 g. V povrøinskih (epitelnih) celicah økrg naravno in poskusno okuæenih krapov so ugotovili virus, podoben krapskim kozam. Pri bol-nih krapih so ugotovili tudi patohistoloøke spre-

membe na trebuøni slinavki, ledvicah, vranici in v œrevesju. Zaradi pojava edemov so bolezen poimenovali tudi Carp Edema Virus – CEV (virusni edem krapov). Kot reœeno, je na Japonskem KSD/CEV æe dolgo znana bolezen, izgubam krapov pa se izognejo, da pred priœakovanim stresom, kot ga povzroœijo na primer sortiranje, prevoz in podobno, koi krape imajo v vodi, ki so ji dodali 0,5 % soli.

V Evropi doslej o KSD øe nimamo prav veliko znanstvenih zapisov. Nekaj raziskav so naredili v Angliji v CEFAS (Centre for Environment, Fisheries and Aquaculture Science) v Weymouthu, nekaj na Nizozemskem in lani v Avstriji. V dosegljivih zapisih so øe najveœkrat poroœila veterinarskih uprav priza-detih dræav. Da ima najveœ podatkov o KSD prav Anglija, ni nakljuœje, saj so doslej tam evidentirali tudi najveœ primerov. Prav v Angliji so leta 2009 v Evropi tudi prviœ ugotovili KSD pri uvoæenem koi krapu in potem znova v letih 2011 in 2013 prav tako pri koi krapih v ljubiteljskih ribnikih. Leta 2013

473/2015 RIBIČ

RIBIŠTVO

Bolezen zaspanih koi krapov je nova virusna bolezen, ki je dobila ime po značilnih vedenjskih spremembah prizadetih krapov, ki so videti, kot bi spali.

DOBROBIT RIB V PRAKSI (9. DEL)

Bolezen zaspanih koi krapov

Vnos koi krapov v krapski ribnik je lahko tveganje za bolezni.

vode od 15 do 25 °C. Pogosto bolezen izbruhne tudi med deæevno sezono od poznega junija do konca julija ali spo-mladi in jeseni, œe so krape premestili iz zemeljnih ribnikov v betonske. Bolezen je dobila ime po znaœilno spremenjenem vedenju bolnih krapov, ki se obnaøajo, kot bi spali. Drugi kliniœni in patoloøki znaki bolezni pa so zelo podobni tistim, ki se pojavijo tudi pri KHV. Kot pri KHV imajo prizadeti krapi udrte oœi (endophtalmus), kar je za sladkovodne ribe precej nenavadno, saj imajo te pri izrazitih septikemijah (mikroor-ganizmi so prisotni po vsem telesu) navadno izbuljene oœi (eksophtalmus). Na KHV spominjajo tudi spremembe na økrgah in razjede na koæi. Kot pri KHV tudi pri KSD ni nujno, da ugoto-vimo patoloøko spremenjene notranje organe. Pri krapih, prizadetih zaradi KSD, ugotavljamo øe edeme (bolezen-sko nabiranje tekoœine), tkivo økrg pa odmira (nekrotizira), zato krapi teæko dihajo in se zaduøijo. Smrtnost mla-dih krapov je lahko tudi 80 do 100 %. Povzroœitelj KSD/CEV je virus, ki so ga }

so nizke vrednosti virusa ugotovili tudi pri zdravih koi krapih, ki so jih uvozili iz Izraela in Japonske. Pomembno pa je, da so v letih 2012 in 2013 KSD ugotovili tudi pri navadnih krapih, ki so kazali znaœilne znake »zaspanosti«. Pri tem je zanimivo, da se je pri navadnem krapu KSD pojavila pozimi in zgodaj spomladi pri temperaturi vode od 6 do 9 °C, med tem ko se pri koi krapih bolezen pojavi pri viøjih temperaturah pozno pomladi in poleti. V Angliji so bili kliniœni znaki prizadetih krapov zelo podobni tistim, ki jih opisujejo tudi na Japonskem. Praviloma so bili krapi apatiœni in so zaplavali le, œe so jih vznemirili, po gobœku in bazah plavutih pa so imeli razjede. Zelo znaœilne so bile mikro-skopsko vidne spremembe økrænega tkiva, celice sekundarnih økrænih lamel pa so bile zlepljene. Spremembe, ki so jih ugotovili v drugih organih, so bile po vsej verjetnosti posledica pomanjkanja kisika zaradi prizadetosti økrg, saj v teh tkivih podobno kot na Japonskem niso ugotovili virusa. Zgodnje ugotovitve KSD so v Angliji potrdili z moleku-larno metodo PCR, ki so jo razvili na Japonskem, kasneje pa so v CEFAS to molekularno metodo izpopolnili tako, da zajame veœji del virusnega genoma in je zato diagnostika tudi bolj zanesljiva.

Septembra leta 2013 so KSD/CEV ugotovili tudi pri koi krapih na Nizo-zemskem. Tam se je bolezen pojavila pri temperaturi vode 20 °C, znaki pa so bili zelo znaœilni. Ugotovili so ve-liko smrtnost, prizadeti krapi pa so bili »zaspani«, teæko so dihali, bili so nejeøœi in so imeli izrazito udrte oœi. Pri patoloøki sekciji so ugotovili spremem-be na økrgah, ki so razpadale (nekroza), na njih pa je bilo tudi veliko zajedavcev Gyrodactylus spp. Pri notranjem pregle-du ni bilo sprememb. Laboratorijsko so na Nizozemskem virus potrdili v CEFAS v Angliji.

Spomladi leta 2014 so ugotovili dva primera KSD/CEV v Avstriji. V enem primeru so bili prizadeti odrasli koi krapi, v drugem pa so okuæbo ugoto-vili v manjøem ribolovnem ribniku pri navadnih krapih, ki so bili malo prej prineseni iz Œeøke.

V Avstriji so bili vsi pozitivni prime-ri, podobno kot v Angliji, ugotovljeni pri temperaturah 7 do 15 °C, medtem ko na Japonskem bolezen ugotavlja-jo tudi pri viøjih temperaturah, to je od 15 do 25 °C. Poleg temperature vode je imelo pomembno vlogo tudi premeøœanje rib, saj so krapi zboleli dva tedna po naselitvi. V enem prime-ru so bili zelo mirni, drugih znakov, znaœilnih za KSD, pa ni bilo. Ko so bili krapi vznemirjeni zaradi transporta ali zaradi postopkov preiskave in ko se je poviøala temperatura vode od 10 na 15 °C, so se razvili izraziti kliniœni

znaki. V vseh primerih je bila ugotov- ljena lepljiva sluz na økrgah in koæi, posebno øe na plavutih. Økrge so bile tudi blede in razpadajoœe (nekrotiœne), vrhovi økrænih lamel pa znaœilno beli. Vsi preiskovani krapi so bili tudi zelo napadeni z zajedavci Trichodina sp, Ichthyoophthirius multifiliis, Gyrodactylus sp. Dactylogyrus sp., Argulus foliaceus, Ictyobodo necator, Botriocephalus sp. in Capillaria sp. V najveœ primerih so bile prav napadenost z zajedavci, oslabe-lost in sekundarne okuæbe vzrok za

Ker metodi nista bili enako uœinkoviti pri potrditvi okuæbe pri koi krapih in navadnih krapih, ugotavljajo, da nobena od metod ni dovolj obœutljiva in je zato povsem mogoœe, da je okuæb øe veœ, pa jih nismo ugotovili. To nakazuje tudi filogenetska (prouœevanje izvora in razvoja neke vrste) øtudija virusa v Angliji, ki je pokazala precej veliko sorodstveno oddaljenost od virusa, ugotovljenega v Angliji, od tistega, ki so ga ugotovili na Japonskem, kar prav tako potrjuje, da je bil v Anglijo virus po vsej verjetnosti vnesen æe dolgo nazaj. Virusa tudi ni mogoœe vzgajati na celiœnih kulturah, zato ga po vsej verjetnosti ne ugotavljajo(mo) pri ru-tinski diagnostiki ugotavljanja vzroka obolevnosti in smrtnosti krapov. Zato lahko upraviœeno predvidevamo, da je morda virus KSD/CEV v Evropi æe bolj razøirjen, kot se zavedamo.

Gre torej za novo bolezen, ki lahko povzroœa tudi veœjo smrtnost krapov kot 50 %, o kateri pa vemo øe zelo malo in po vsej verjetnosti tudi øe nimamo uœinkovitih diagnostiœnih metod. Ker je virus morda (æe) okrog nas, ne vemo pa, kakøen je njegov vpliv v resnici in kakøne bodo posledice za evropsko krapogojstvo, œe se nenadzorovano razøiri, sta potrebni ozaveøœenost in previdnost, zlasti øe pri morebitnem uvozu in nenadzorovanem izpustu koi krapov neznanega zdravstvenega izvora v krapske ribnike.

Prof. dr. Vlasta Jenœiœ, dr. vet. med.Inøtitut za zdravstveno varstvo in

gojitev divjih æivali, rib in œebelVeterinarska fakulteta Univerze

v Ljubljanivlasta.jencic@vf.uni-lj.si

Literatura

Haenen, O., Way, K., Stone, D., En-gelsma, M., (2014). First case of koi sleepy (KSD) by carp edema virus (CEV) in the Netherlands. 18th Annual Wor-kshop of the National Reference Labo-ratories for Fish Diseases. Copenhagen. Denmark, June.

Lewisch, E., Gorgoglione, B., Way, K., El-Matbouli, M., (2015). Carp edema virus/koi sleepy disease: an emerging disease in central-east Europe. Trans-boundary and Emerging Diseases 62: 6-8. http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/25382453

Miyazaki, T., Isshiki, T., Katsuyuli, H., (2005). Histological and electron microscopy studies on sleepy disease of koi Cyprinus carpio koi in Japan. Disea-se of Aquatic Organisms 65: 197–207.

Way, K., Stone, D. (2014). Emergence of Carp edema virus-like (CEV-like) disease in the UK. FinFishNews CEFAS Weymouth 15: 32–34.

RIBIŠTVO

48 RIBIČ 3/2015

Po vsej verjetnosti je ta zapis o bolezni zaspanih krapov eden prvih zapisov v slovenskem jeziku, s katerim pa nismo æeleli slovenskih ribiœev in ribogojcev vznemirjati. Æeleli smo le, da za bole-zen vedo ter so previdni in upoøtevajo navodila, ki veljajo za prepreœevanje bolezni v ribogojstvu. Iz vseh opisanih primerov kliniœnih izbruhov bolezni je razvidno, da imata pri tem veliko vlogo stres in obremenitev krapov z zajedavci. Zaenkrat je v Evropi sicer le nekaj evidentiranih pojavov KSD, ki pa bodo (so) spodbudili raziskovalce in zakonodajalce k prouœevanju in objek-tivni oceni tveganja, ki bolezen lahko pomeni za evropsko ribogojstvo ter na tej podlagi oblikovanju ustreznih napotkov ali celo zakonodaje, ki bo to tveganje zmanjøevala. Po nekaterih izkuønjah, tudi pri primeru KHV, pa vemo, da je to lahko æe (pre)pozno.

smrtnost rib. Pri vseh KSD pozitivnih ribah je bila namreœ opravljena tudi bakterioloøka preiskava, pri kateri sta bili ugotovljeni bakteriji Aeromonas hy-drophila in A. sobria. V enem primeru so skupaj s KSD ugotovili tudi koi krap herpes virozo in spomladansko viremijo krapov.

V Avstriji so vse primere KSD te-meljito prouœili in ugotovili øtevilne patoloøke in patohistoloøke spremem-be notranjih organov. Omenili bi le nekatere, ki so vidne tudi s prostim oœesom. Na sploøno so bili notranji organi krhki, bledi ter lisasti. Skladno s sploønimi edemi (bolezensko nabiranje tekoœine) so bila edematozna tudi celot-na prebavila, v katerih je bila namesto hrane lepljiva rumeno oranæna sluz. Virus KSD/CEV v prizadetih ribah privlaœijo imunske celice, na kar kaæejo nekrotiœne razpadajoœe rane (lezije) na økrgah, ledvicah in vranici. Zaradi iz-razitih patoloøkih sprememb na økrgah krapi teæko dihajo in se zaduøijo. To je vzrok, da za KSD poginjajo tudi starejøi krapi. Na tak naœin si lahko razloæimo navadno kroniœen potek bo-lezni pri naravnem izbruhu. V Avstriji so vse kliniœne pojave KSD tudi sami laboratorijsko potrdili, pri œemer so uporabili dve molekularni metodi PCR.

Riba kot hrana, zdravilo, simbol in prispodoba

Zdravniki in zdravilci vseh vrst so od nekdaj svetovali bolnikom in pre-

bolevnikom uæivanje ribjega mesa. Øe dandanes velja kot izredno zdrava hrana, ki pa je pri mnogih øe vedno premalokrat na jedilniku.

Poleg tega so posamezne vrste rib ali deli njihovega telesa veljali kot izredno uœinkovita in zato tudi cenjena zdravila. O mnogostranski uporabi rib v zdravil-stvu se je mogoœe pouœiti v nekaterih øe ohranjenih starih lekarniøkih knjigah, v katerih so objavljeni za zdajønje œase zelo œudni recepti. V srednjeveøkih lekarnah ni smelo manjkati stolœenih ribjih kosti, razliœnih luskin, posuøenih ribjih organov in podobnega. Od sladkovodnih rib so cenili predvsem jegulje, krape, øœuke, linja, menka, pa tudi druge ribe.

Ribje meso so polagali na sveæe in gnojne rane, menda z odliœnim uspehom. Verjeli so, da lipanovo meso preæene koze, da je z uæivanjem linjevega mesa mogoœe zniæati temperaturo, lahko pa z njim pozdravimo vnete oœi. Pomagalo naj bi celo pozdraviti kugo. Z jeguljino krvjo naj bi bilo mogoœe odpraviti brada-vice in tudi rojstna materina znamenja. Bradavice je bilo mogoœe odstraniti tudi z oljem, ki so ga dobili iz menkove ma-sti. Menkovo olje pa naj bi bilo odliœno sredstvo proti pleøavosti.

Nadvse cenjen je bil æolœ. S krapo-vim æolœem so zdravili oœesne bolezni. Somova jetra so uporabljali proti revmi in garjam. Zdrobljena øœukina œeljust je bila odliœno zdravilo proti æolœnim kamnom. Zmlete ostriæeve luske so ve-ljale za odliœno sredstvo za bruhanje. Œe je bolnik uæival v prah zdrobljene øœukine zobe, je to spodbudilo znojenje. Apnenœaste sluøne kamenœke (otolite) so padarji vdelali v plemenito kovino in drago prodajali. Menda so pomagali proti vsem notranjim boleznim.

Ribo so kot simbol uporabljale razliœne kulture. Predvsem je riba znana kot eden prvih krøœanskih simbolov. Izhaja iz grøke besede Ichthys (riba) in kot ideogram predstavlja zaœetnice besedne zveze Jezus Kristus, Sin Boæji, Odreøenik (Iesous Christos Theou Hyos Soter). Ribe simbolizirajo ljudi, ki verujejo v Jezusa

Kristusa. V Kristusovih œasih so simbol uporabljali za prepoznavanje kristjanov med sabo. Prve kristjane so preganjali, morali so se skrivati. Sporazumevali so se s samo njim znanimi simboli in ta simbol je bila riba. Kristjan je ob sreœanju z morebiti drugim kristjanom narisal lok in œe je bila druga oseba tudi kri-stjan, je dopolnila sliko z drugim lokom – nastala je riba. Simbol ribe so kristjani uporabili tudi za oznaœevanje krajev, kjer so se sestajali. Riba je bila navdih øtevilnim umetnikom. V katakombah ali na starokrøœanskih nagrobnih spo-menikih riba predstavlja Kristusa. Motiv ribe, ki nosi ladjo na hrbtu, simbolizira Kristusa in njegovo cerkev. V slikarstvu je Kristus pogosto upodobljen kot ribiœ, ribe pa simbolizirajo ljudi, ki verujejo v Jezusa Kristusa.

Na malce hudomuøen naœin so posa-mezne vrste rib simbolizirale nekatere

vasi na Øtajerskem, predvsem v okolici Ormoæa in Ljutomera. Tako so imele vasi Sodinci in Stanovno v ormoøki obœini ter Hrastje v Obœini Radenci v svojem øaljivem grbu krapa, Branoslavci v Obœini Ljutomer soma, Cezanjevci v Obœini Ljutomer belugo (vizo). Tudi nekatere zdajønje obœine so za osrednji motiv v svojem obœinskem grbu izbrale ribo. Obœina Veræej je izbrala krapa, motiv ribe simbolizira Obœino Ribnica, Obœina Gornji Petrovci ima v grbu motiv vidre z ribo v gobcu.

Omeniti velja øe nekatere znane pri-reditve, kjer prav tako najdemo ribo kot simbol. Nedavno smo imeli priloænost obœudovati velikansko øœuko, maskoto cerkniøkega pustovanja, na nekdaj zna-menitega podkovanega krapa v Ljubljani pa je veœina æe skoraj pozabila.

Lastnosti oziroma znaœilnosti rib ljud-je uporabljamo tudi v vsakodnevnem pogovoru. Za œloveka, ki æivi prijetno in brezskrbno æivljenje, lahko reœemo, da æivi kot riba v vodi. Œe kdo noœe izdati skrivnosti, pravimo, da molœi kot riba. Za brezœutnega œloveka velja prispodoba, da je hladen kot riba. Kadar nam gre slabo ali nam je zares neugodno, reœemo, da se poœutimo kot riba na suhem. Zdrave-mu œloveku oziroma tistemu, ki stoka, vendar mu ne verjamemo, da je bolan, po navadi odvrnemo, da je zdrav kot riba. Za œloveka, ki se odliœno znajde v doloœeni situaciji, reœemo lahko, da plava kot riba v vodi. V zdajønjem œasu pogosto sliøimo pregovor, da riba pri glavi smrdi, pa tudi, da nekdo ribari v kalnem. In za konec – øe dandanes velja, da mora riba plavati trikrat: v vodi, olju in vinu.

Dr. Romama Erhatiœ Øirnik

Viri: Krnjak, F., 2013. O ljudskih grbih in øe

kaj.Malenoviå, S. 2010. Riba faraonika (di-

plomsko delo).Pajek, J., 1884. Œrtice duøevnega æitka

øtajerskih Slovencev.Pirc, A. S., 1954. Riba v zdravilstvu in

vraæah. Ribiœ. Starc, I., 2004. Æivalski simboli v zahodnem

krøœanstvu (diplomsko delo).

493/2015 RIBIČ

IZ NAŠE PRETEKLOSTI

Ljudje se že od pamtiveka ukvarjajo z ribolovom, ribe pa so od nekdaj pomemben vir hrane za človeka, včasih tudi pomemben vir preživetja. S pojavom krščanstva so bile ob petkih ali postnih dneh ribe redno na jedilniku. V celinskem delu Slovenije, dokler še ni bilo železnice in drugih hitrih transportnih sredstev, so bile to predvsem sladkovodne ribe. V starih kuharskih knjigah je mogoče najti številne recepte za pripravo ribjih jedi; najdemo recepte, kako pripraviti krapa, ščuko, belugo (vizo), soma, mreno, ostriža, postrvi,

jeguljo in druge vrste rib. Žal teh kuharskih receptov danes ni mogoče preveriti, saj navedenih rib ni mogoče kupiti na trgu.

Ribiški prizor iz cerkve sv. Trojice v Hrastovljah. Freske je leta 1490 naslikal Janez iz Kastva. (Foto: I. Holy)

Riba – simbol krščanstva (Wikipedija)

Slovenski ribiœi imamo k sreœi v naøih vrstah kar nekaj takih, ki s prostovolj-

nim delom prispevajo pomemben deleæ k ohranjanju dolgoletnega ribiøkega po-slanstva. S svojim zgledom spodbujajo zanimanje in poslediœno vkljuœevanje svojih druæinskih œlanov v naøo ribiøko organizacijo. Tako so nastale prave ribiøke »familije« – druæine, v katerih njihovo æivljenje dodatno povezuje prav ribiœija. Ena takih druæin je prav gotovo druæina Pikelj iz Radeœ. Æe na poti k njim po dolini potoka Sopota œlovek takoj opazi, da tod æivijo in delujejo prizadevni radeøki ribiœi. Na to nas v strugi potoka opozarjajo øtevilni urejeni vodni pragovi, ki ob spreminjajoœem se vodnem toku nudijo zatoœiøœe ribjemu æivlju. Potok, ki si utira pot med cesto in travniøko-gozdno pokrajino, s svojim nemirnim æuborenjem dopolnjuje lepoto doline, ki se konœa v predmestju Radeœ, tik pred izlivom v Savo.

Pikljevi æivijo v dolini Sopote, v na-selju Stari dvor, le nekaj kilometrov oddaljenem od Radeœ. Ob tem potoku je naø sogovornik Jernej Pikelj prviœ zakorakal, saj je s starøi æivel le dobrih dvajset metrov od njega. Æe takrat je z zanimanjem spremljal æivljenje ob vodi in v njej. Najraje je opazoval œudovite potoœne postrvi, okraøene z rdeœimi pikami. Med potoœnicami so ga kot ta-kratnega kratkohlaœnika straøili potoœni raki, œe je bos zabredel v mrzlo vodo. Pri osmih letih se je vkljuœil v RD Radeœe in

takrat v roke prejel prvo pravo ribiøko dovoljenje, ki je sicer veljalo le med poœitnicami. Æe takrat se je z zanima-njem vkljuœeval v dejavnosti svoje RD in temu volonterskemu delu ostal zvest vse do danes.

Pred øestnajstimi leti so Jerneja starejøi (nekateri æal æe pokojni) œlani RD Radeœe nagovorili, naj prevzame mesto pred-sednika gospodarskega odbora (GO) v RD. To funkcijo je opravljal øtirinajst let. »Takoj po prevzemu odgovorne funk-cije smo priœeli z izgradnjo ribogojnice. Takratni pobudniki zahtevnega projekta smo øe danes ponosni na uspeøno oprav-ljeno delo. Danes imamo uspeøno valil-nico postrvjega zaroda. Zapiski sledenja nam potrjujejo, da se je v øtirinajstih letih v naøi ribogojnici izvalilo 3,5 milijona zaroda postrvi. Naøe postrvi bogatijo vodotoke v kar nekaj slovenskih krajih. Ribiøkim druæinam, ki prihajajo po naøe postrvi, se v imenu radeøkih ribiœev zahvaljujem za njihovo zaupanje, saj je njihovo sodelovanje pomembna spodbu-da pri naøi ribogojni dejavnosti. Sicer pa je vzreja postrvjega zaroda namenjena predvsem naøim gojitvenim potokom, s katerimi v naøi RD naœrtno gospodarimo. V dolini Sopote med drugim ohranjamo enajst kilometrov lovnega potoka, ki se zaœne v Radeœah in konœa pri Gostiøœu Celestina. Ja, trdo smo garali, da smo uspeli ribogojno dejavnost pripeljati do æelenega cilja, katerega rezultat in ponos sta ribogojni objekt ter lastna plemenska

jata œudovitih zdravih postrvi, name-njenih nadaljnjemu razmnoæevanju. Da vse poteka nemotemo, imajo ogromno zaslug zvesti ribiøki »udarniki« ribogojci Robi Trbovc, Vinko Mesec in Drago Œeœ, ki vsako leto posamezno opravijo od 400 do 500 ur ribogojnega dela, za kar se jim ob tej priloænosti zares lepo zahvaljujem. Trenutno priœakujemo za naøo dejavnost prejetje evropskega certifikata. To bo za nas najviøje mednarodno priznanje in naø velik doseæek,« je ponosno in z vidnim zadovoljstvom na obrazu pove-dal Jernej Pikelj, prizadevni zanesenjak in ribogojec z ogromno strokovnega znanja.

Naøemu sogovorniku ribiøka de-javnost pomeni zelo resno zahtevno ljubiteljsko podroœje, a njegova glavna dejavnost, ki mu reæe kruh, je grafiœna dejavnost. Pred leti se je izøolal v tej stroki in ob tem spoznal svojo æivljenjsko sopotnico Mojco, s katero sta si v dolini Sopote s trdim delom uspela zgraditi poslopje za zasebno grafiœno dejavnost, ki dandanes daje kruh in topel dom njuni druæini. Njuno trdno vez v œasu odre-kanja in trdega dela je osreœilo rojstvo sina Lenarta in kasneje hœerke Tine. Ati jima je bil vedno vzor ter prvi in pravi ribiøki mentor na podroœju ohranja-nja narave in na ribiøko tekmovalnem podroœju v panogi lov rib s plovcem (LRP). Poleg njima je bil uspeøen mentor kar nekaj radeøkim najmlajøim ribiøkim zaœetnikom.

PREDSTAVLJAMO VAM

50 RIBIČ 3/2015

Ljudje, ki si izberejo svoj življenjski prostor v objemu neokrnjene narave in ob tem s svojimi dejanji veliko pripomorejo k njenemu ohranjanju ter za naravovarstveno ozaveščanje in izobraževanje na področju športnega ribolova svojo pozornost in prosti čas

namenjajo našim najmlajšim ribiškim zanamcem, so prav gotovo vredni vsega spoštovanja.

NA OBISKU PRI DRUŽINI PIKELJ V RADEČAH

Vsi za enega, eden za vse

Vsi za enega, eden za vse! Ribška družina Pikelj (z leve): Tina, Jernej, Mojca in Lenart. V ribogojnici RD Radeče (z leve): vodja Jernej Pikelj, predsednik GO Zoran Podlesnik ter ribogojca Drago Čeč in Vinko Mesec.

Njegova æena Mojca je vseskozi skr-bela za svoje druæinske œlane. Bila je in je øe vedno v veliko oporo Jerneju in svojima marljivima otrokoma Lenartu in Tini. Nastala je prava ribiøka druæina, ki jo dodatno trdno povezuje prav ribiœija. Pri njih ni niœ neobiœajnega, œe je treba ob obilici dela za nekaj ur priskoœiti na pomoœ oœetu Jerneju pri delu v ribogoj-nici. Æivijo in delajo po muøketirskem naœelu vsi za enega, eden za vse. Vse to sem zaœutil in videl na obisku pri Pikljevih ter se na lastne oœi prepriœal o urejenosti ribogojnice.

Uspehov naœrtnega in strokovnega dela pa v ribiœiji ne æanje le Jernej s svoji-mi marljivimi ribogojci, temveœ tudi nje-gova uœenca, sin Lenart in hœi Tina, ki sta s trdim delom dosegla raven vrhunskih tekmovalcev v lovu rib s plovcem.

Tina je v lanski tekmovalni sezoni æe tretjiœ zapored osvojila naslov dræavne prvakinje v LRP. Simpatiœna gimnazij-ka mi je zaupala, da je to njen najveœji øportni doseæek, ki ga je zelo vesela. Upajmo, da bo Tini prihajajoœe fakultetno izobraæevanje dopustilo toliko prostega œasa, da bo uspela nadaljevati svojo uspeøno øportno pot. V nasprotnem primeru bi bila to velika izguba za naøo æensko œlansko reprezentanco.

Lenart po oœetovih besedah posta-ja zelo dober grafiœni oblikovalec, ki

uæiva v svojem delu. Slednje potrjuje, da se Pikljevim ni bati za nadaljevanje druæinske dejavnosti. Tako kot Lenart uæiva in uspeøno ustvarja v svoji poklicni dejavnosti, tako uæiva in æanje uspehe tudi v tekmovalnem ribolovu v kategoriji LRP. Njegovi izjemni øportni doseæki segajo od otroøkih in najstniøkih dni pa vse do dandanaønjih, ko 23-letni marljivi mladeniœ æe uspeøno nastopa v œlanski dræavni reprezentanci v lovu rib s plov-cem. Lenart je med drugimi doseæki osvo-jil naslov dræavnega prvaka v kategorijah U-14, U-18 in U-23. Njegove doseæke bi lahko øe dolgo naøtevali, a sem izjemne-ga tekmovalca raje povpraøal, katerega øportnega doseæka se je najbolj razveselil. »Teæko je reœi, kateri doseæek mi najveœ pomeni, saj sem bil vseh zelo vesel. Seveda prevladujejo nekateri zame zelo pomembni doseæki v œlanski konkurenci, a teæko bi se opredelil, kateri od njih je imenitnejøi. Izjemen uspeh sem doæivel v ekipnem A-ligaøkem tekmovanju, saj smo s sotekmovalci ekipe RD Pesnica - Sensas æe tretje leto zapored osvoji-li najviøjo dræavno lovoriko v œlanski konkurenci v LRP. Æal smo pred dobrim letom in pol v Italiji le za las zgreøili (2 KT) najviøji naslov klubskih svetovnih prvakov. Veliko mi pomeni drugo mesto med posamezniki, doseæeno v A-ligi leta 2013, kot tudi moj prvi reprezentanœni

nastop v dræavni reprezentanci na nedav-nem SP na Hrvaøkem, kjer smo zasedli solidno deseto mesto med 37 ekipami dræav udeleæenk,« je o svojih uspehih povedal reprezentant Lenart. Ob tem je zamolœal, da je bil z osvojenim tridesetim mestom med posamezniki v konkurenci dvesto treh nastopajoœih tekmovalcev najmlajøi in najuspeønejøi udeleæenec v naøi reprezentanci. Spomnil sem ga na to in povpraøal, kako mu je uspel tako imeniten prvi reprezentanœni nastop. »Prvi dan treninga sem zbolel, a sem se hitro pozdravil in uæival, saj smo se znali pogovarjati, øtudirati taktiko tekmova-nja in se pripravljali v resniœno teækih vremenskih razmerah. Ribiœija je bila zelo zahtevna v nenormalno deroœem reœnem kanalu, kar je zahtevalo velik fiziœni napor. Prijemi velikih in teækih rib so bili redki, zato si moral imeti dobro realizacijo,« je z rahlim nasmeøkom zado-voljstva med drugim povedal skromen, a neverjetno nadarjen in uspeøen mladi reprezentant Lenart.

Ob koncu obiska v dolini Sopote sem Jerneju Piklju postavil vpraøanje, kako vse to zmorejo. Kot iz topa je izstre-lil: »Brez marljivih œudovitih otrok in razumevajoœe ljubeœe æene ter naøih zvestih ribiøkih somiøljenikov to zago-tovo ne bi bilo izvedljivo!«

Besedilo in fotografije: Joæe Ømejc

513/2015 RIBIČ

Obetaven ribiški podmladekNa ogledu v ribogojnici so me prijetno

presenetili najmlajøi radeøki ribiœi, »taborniki«. Vodila sta jih prizadev-na mentorja Bojan Martinøek in Ivo Vudrag v druæbi nekaterih starøev, ki so zimske poœitnice izkoristili za svojevrstno ribiøko doæivetje v pro-storih ribogojnice. Prijetno je diøalo po peœenih palaœinkah, ki sta jih pripravila mentorja.

Jernej Pikelj je predstavil ekipo mlad-cev in poudaril, da je to skupina dræavnih radeøkih prvakov v LRP. Med drugim je poudaril aktivnosti te izjemno delovne skupine, ki enkrat na teden na ribiøkih uœnih urah z dobro voljo veliko pripo-more k urejenosti ribogojnice ter njene okolice. Najbolj marljiva, Urøka in Pa-trik, sta v sezoni opravila æe vsak veœ kot sto udarniøkih ur, a tudi preostali

pridni sovrstniki jima uspeøno sledijo. Njihova mentorja Bojan in Ivo sta pou-darila, da je to izjemna ekipa, ki zdruæuje øportnotekmovalno in naravovarstveno ribiøko dejavnost.

Vse œestitke in spoøtovanje vsem ome-njenim, ki s svojim delom skrbijo in zagotavljajo, da bo vzorno organizirana radeøka ribiœija øe dolgo delovala na trdnih in uspeønih temeljih!

Najmlajši ribiški zmagovalci (z leve spredaj): Gal, Žan, Marcel, Klemen in Rok ter (z leve zadaj) mentor Ivo Vudrag, Urška, David in Patrik z mentorjem Bojanom Martinškom.

Najmlajša ribiška udarnika RD Radeče, Urška in Patrik, sta v ribogojni sezoni opravila vsak več kot sto ur dela.

Od izvirov na Vrhniki do izliva v Savo pri Zalogu ponuja Ljubljanica, reka sed-

mih imen, øtevilne moænosti za aktivno preæivljanje prostega œasa. Urbano obmoœje Ljubljane in njene okolice, ki se naravno zliva s Krajinskim parkom Ljubljansko bar-je, je øe posebno zanimivo za ribiœe. Poleg odliœnega ribolova øtevilnih domorodnih ribjih vrst ponuja ta del urbane Slovenije dobro ribiøko infrastrukturo in pestrost na razmeroma majhnem obmoœju.

Ljubljanica s pritoki je lahko raj za lju-bitelje beliœarjenja platnic, podusti in dru-gih belic, vijaœenja velikih øœuk in drugih plenilk, muharjenja domorodnih potoœnic, poletnega pravljiœnega ribolova lipanov s suho muho in ribolova divjih krapov. Vznemirljiv ribolov je zagotovljen tudi na kraøkih reœicah Ljubiji, Bistri in Iøœici, na reœici alpskega tipa s kristalno œisto vodo, Iøki, ter na predalpski Gradaøœici. Ljubiteljem krapovcev in øœuk priporoœamo Koseøki ribnik, ribnik pod Debnim vrhom in øtevilne druge obetavne stojeœe vode. O lovu øœuke na Ljubljanici smo podrobneje æe pisali v Ribiœu, 12/2013, o muharjenju lipa-nov na Gradaøœici pa v Ribiœu, 10/2014.

Posebno doæivetje je zimski ribolov sul-cev, kraljev voda, ki øe æivijo v celotnem toku Ljubljanice. Ljubljana je verjetno edina pre-stolnica na svetu, kjer v reki, ki teœe skoznjo, øe æivijo te velike in plemenite ribe. Ribiœi jih lahko ujamejo tudi v srediøœu Ljubljane, pod Tromostovjem, Zmajskim mostom ali pri Pleœnikovih stopnicah v Trnovem, mikav-na in s sulci bogata predela reke pa sta pri Vrhniki in niæje po toku, blizu izliva reke v Savo. Ribolov je na koøœku Slovenije, kjer se stikata trdi alpski svet in toplo Sredozemlje, prava urbana ribiøka pravljica.

Predstavitev projektaS projektom prikazujemo moænosti za ri-bolov na reki Ljubljanici in njenih glavnih pritokih, dodatne informacije za ribiœe in njihove spremljevalce o namestitvenih in gostinskih zmogljivostih, moænosti za najem plovil, nasvete za ribolov in tako naprej. Pomembno je poudariti, da pred-stavljamo revirje in ribolov, ne pa ribiøke druæine oziroma ZZRS.

Namen projekta je predstaviti lepote ribolova v Ljubljani ter œare Ljubljanice

in njenih glavnih pritokov. Cilj projek-ta je v javnosti utrditi ime Ljubljanice, ki je zelo zanimiv ribiøki cilj, poleg tega pa je zgodovinsko pomembna in naravo-varstveno zavarovana reka. Skladno z druøtvenimi usmeritvami dajemo velik poudarek ozaveøœanju o pomenu domo-rodnih vrst rib.

Pred izvedbo projekta smo najprej se-stavili ekipo, pripravili strategijo, nato pa zaœeli z operativnimi posli: logotip,

besedila, naredili smo izbor fotografij in postavili obliko za letake in spletno stran. Vzporedno z razvijanjem projekta smo vodili kampanjo za pojavnost v medi-jih, kolikor nam je paœ dopuøœal skromni proraœun. Uspeli smo vzbuditi zanimanje nekaterih medijskih hiø. Januarja smo na Ljubljanici posneli prispevek za oddajo Na lepøe (TV Slo). Pri tem nam je bila v pomoœ Komisija za promocijske dejavnosti RZS, za kar se jim na tem mestu lepo zahvaljujemo. Dva prispevka, eden skromnejøi in drugi obseænejøi, sta bila objavljena v œasniku Dnevnik. Na Ljubljanici smo gostili tudi sodelavca novinarske agencije Reuters, ki je fotografiral ribiœe pri urbanem ribolovu, fotografije pa so æe objavljene na nekaterih spletnih portalih.

Krona zaœetkov tokratne promocije Ljub-ljanice in njenih pritokov je bila prisotnost na sejmu Alpe-Adria 2015. Od 28. do 31. januarja smo se predstavili na Gospodar-skem razstaviøœu v Ljubljani in doæiveli prijeten in spodbuden odziv obiskovalcev. Na sejmu smo dali tudi izjavo za televizijski program Uæivajmo.si.

NE SPREGLEJTE

52 RIBIČ 3/2015

Urbani ribolov – reka Ljubljanica s pritoki

Ko se nad reko Ljubljanico in njenimi pritoki razkadijo meglice, se ribičem pokaže čaroben svet, poln zanimivih prepletov bogate naravne in kulturne dediščine … S temi besedami začenjamo predstavitev projekta Urbani ribolov – reka Ljubljanica s pritoki, ki je plod sodelovanja ribiških družin Barje, Dolomiti, Vevče in Vrhnika ter Zavoda za ribištvo Slovenije. S projektom predstavljamo možnosti za ribolov ob reki Ljubljanici in njenih pritokih. Naše glavno mesto si bo prihodnje leto nadelo laskavi naslov Zelena

prestolnica Evrope 2016. Tudi ribiči bomo ob tej priložnosti ponosno prispevali svoj delček v celoten mozaik dogodkov.

Snemanje za prispevek oddaje Na lepše, ki so jo predvajali januarja 2015.

Logotip projekta Urbani ribolov – reka Ljubljanica s pri-toki

Zakaj urbani ribolov?Urbani ribolov ni posledica morebitne veœje kakovosti voda v mestnih srediøœih, kot menijo nekateri, niti ni zadnja modna muha. Pri urbanem ribolovu gre za to, da ribiœi sprejmejo ribolov v urbanem okolju kot nekaj lepega in posebnega ter ga doæivljajo kot ælahtno zlitje bogate kulturne in naravne dediøœine, ki sta v Sloveniji izjemni. Vsaj v Ljubljani in njeni okolici ima urbani ribolov æe kar stoletno tradicijo, vendar lahko o pravem urbanem ribolovu govorimo zadnjih nekaj desetletij. Na obmoœju Ljubljanice in njenih pritokov je prisotnost urbanega zelo zaznavna, zato je doæivljanje ribolova malce drugaœno kot v divjini.

presenetili øe mnogi drugi zanimivi ribiøki kotiœki.

Ljubljanica je v zgornjem in srednjem delu mirna in globoka reka, kjer bodo ribiœi lahko ujeli velike sulce in øœuke, domorodne platnice in potoœne postrvi, ki so pogostejøe v zgornjem toku, v srednjem pa bodo najvztrajnejøi ujeli velike in divje krape. Za oba – zgornji in srednji tok reke – je znaœilno, da je ribolov uspeønejøi in udobnejøi, œe ga bodo ribiœi izvajali s œolna. To ne pomeni, da ribolov z obale ni mogoœ; ribiœi si bodo s predhodno pripravo zagotovili primerno in prijetno ribolovno mesto tudi na bregu. Spodnji tok Ljubljanice zaznamuje veœji naklon ozemlja, zato je reka æivahnejøa in v povpreœju plitvejøa; ustvarja manjøe prelive in globoke tolmune. Ljubija, Bistra in Iøœica, desni pritoki Ljubljanice, so kraøke reœice s peøœenim in ilovnatim dnom ter bogatim rastlinstvom in æivalstvom. V njih øe æivijo

domorodne potoœne postrvi in œudoviti lipani, na katere so ribiœi zelo ponosni. Lepi lipani æivijo tudi v predalpski Gradaøœici, reœici, ki teœe iz Polhograjskih Dolomitov in se v Ljubljani izlije v Ljubljanico. Pravi biser je Iøka, ki priteœe z Bloøke planote. V predelu nad Iøko vasjo je v kristalno œisti vodi mogoœe muhariti domorodne potoœne postrvi. Izmed stojeœih voda smo predsta-vili Koseøki ribnik in ribnik pod Debnim vrhom. V prvem æivijo veliki krapi, somi, øœuke in smuœi, v drugem pa tudi obilje ribjega drobiæa.

Na naøe ribiøke okoliøe in ribolovne revirje smo ponosni in ne sramujemo se po-kazati zakladov, ki nas bogatijo. Æelimo si, da bi predstavljene vode kdaj obiskali tudi vi in se o bogastvu ribolova na Ljubljanici in njenih pritokih prepriœali na lastne oœi. Lepo vabljeni!

Jure Uøeniœnik

533/2015 RIBIČ

Vse informacije v povezavi z ribolo-vom na Ljubljanici in njenih pritokih, z gostinskimi in namestitvenimi zmoglji-vostmi vseh kategorij, ribiøkimi vodniki in moænostjo najema opreme in œolnov so na voljo na www.ribolov-ljubljana.si.

Nad urbanim ribolovom se v Sloveniji verjetno navduøuje veœ tisoœ ribiœev, pravih zagrizencev pa je trenutno veœ sto. Bolj razvit je v tujini, kjer je sprejemanje ribiœev kot del urbanega na viøjem nivoju, je bolj naravno. Toda vsaj v srediøœu Ljubljane se navedeno zelo izboljøuje, podobno je verjetno tudi v Mariboru, na Ptuju in dru-gih urbanih obmoœjih po Sloveniji. Ribiœi smo in bomo del urbanega, zato ribolov v mestnem srediøœu ni niœ nenavadnega in lahko kveœjemu popestri tamkajønje doga-janje. Nikoli ne bi smeli pozabiti, da so reke izjemno pomembna mesta za sreœevanje, stiœiøœa in to zavedanje lahko pomagamo promovirati tudi ribiœi. Vsekakor pa je urbani ribolov primernejøi za tiste ribiœe, ki jih ne motijo zvedavi pogledi mimoidoœih domaœinov ali turistov.

Predvidevamo, da bo urbani ribolov postal zanimivejøa oblika preæivljanja pro-stega œasa, a le za tiste, ki æe lovijo ribe, pa øe to v omejenem obsegu. Ribiœi poseæejo po ribolovu v urbanem, ko jih je veœ skupaj, imajo druæbo, zdruæijo ribolov z dobrim kosilom ali kot popestritev ribolova v div-jini. Urbani ribolov na Ljubljanici in njenih pritokih ne prenese mnoæiœnega turizma, niti se ni bati, da bi nastal. Konec koncev smo upravljavci neprofitna druøtva v jav-nem interesu, naø namen pa ni finanœne narave, temveœ skrb za vodotoke in ribe. Je pa lahko urbani ribolov dobra popestritev obstojeœe turistiœne ponudbe.

Predstavljeni revirji Odloœili smo se, da bomo v okviru projekta predstavili zgornji, srednji in spodnji tok Ljubljanice, kraøke reœice Ljubijo, Bistro in Iøœico, alpsko lepotico Iøko in oœarljivo Gradaøœico. Od ribnikov smo izpostavili Koseøki ribnik in ribnik pod Debnim vr-hom. Z izbiro revirjev smo æeleli prikazati izjemno pestrost, ki ribiœem nudi øtevilne priloænosti. Poleg predstavljenih bodo ribiœe

Na sejmu Alpe-Adria smo se predstavili pod okriljem RZS. Poleg fotografij revirjev in ulovov smo obiskovalcem ponudili zemljevid ribolovnega območja in uporabne ribiške nasvete.

Letake v slovenskem in angleškem jeziku so obiskovalci lepo sprejeli, kar kaže na precejšnje zanimanje za urbani ribolov. Presenečeni smo bili nad dobrim odzivom ruskih obiskovalcev.

Iøka je hudourniøka reœica alpskega tipa, ki je v neokrnjenem delu nad Iøko vasjo

juæno od Ljubljane lahko pravi raj za mu-harje. Posebno zanimiva je v odmaknjenem Iøkem vintgarju, kjer se prebija skozi bele skale in ustvarja zelene tolmune in hitre brzice. V njih se skrivajo øarenke, domo-rodne potoœne postrvi, nekoliko niæje pa tudi kleni in urne pohre. Œas za najboljøi ribolov na Iøki je zgodaj spomladi, ko je reka dovolj vodnata, ribe pa laœne in ne tako plaøne kot poleti.

Reœica izvira na obmoœju vzhodne Not-ranjske planote na okoli 780 metrih nadmor-ske viøine in teœe v izrazito premoœrtni smeri proti Ljubljani. Iøka je sprva majhen potok, omembe vredna postane øele pri sotoœju z Zalo, levim pritokom Iøke, ki izvira pri Rakitni. Okolica Iøke sodi v hriboviti svet

Krimskega hribovja. Teren je izrazito skal-nat, a porasel z meøanimi gozdovi. Najviøje vrhove – Krim (1107 m), Mokrec (1059 m) in Maœkovec (911 m) – prekinjajo globoke doline in vmesna izravnana obmoœja dvig- njenih dinarskih planot.

Voda reœice je zaradi apnenœaste in do-lomitne podlage videti siva do sivo zelena in je zato zelo podobna nekaterim vodoto-kom v Julijskih Alpah ali na Tolminskem. Povpreœni letni pretok je od 0,5 do 1,5 m3/s, vendar ima reœica hudourniøki znaœaj. Jeseni 2010 so zabeleæili rekorden pretok 327 m3/s, zelo visokega pa je imela tudi jeseni 2014, okoli 120 m3/s. Œez leto je reœica pohlevna, za ribolov pa je najprimernejøa, ko je pretok do 2 ali 2,5 m3/s.

Breæine Iøke so obrasle z grmovjem in listnatimi drevesi, vendar je vihtenje muhar-

Prekrasna potočna postrv iz reke Iške. Po nekaterih raziskavah naj bi imele tamkajšnje potočnice do 96 % donavskih genov, kar jih uvršča v eno izmed gensko najčistejših populacij domorodnih potočnih postrvi pri nas.

ALI JIH POZNAMO

54 RIBIČ 3/2015

Deviška IškaEden obetavnejših ribolovnih revirjev za muharje je gotovo rečica Iška, ki teče z vzhodnega roba Notranjske planote in se pri Črni vasi blizu Ljubljane izliva v Ljubljanico. Zaradi samote, ki jo bo na rečici občutil ribič (revir je razmeroma neznan), posebno pa zaradi čudovite naravne okolice in kristalno bistre vode, muharji opisujejo Iško kot eno bolje varovanih muharskih skrivnosti. V odseku nad Iško vasjo je v njej mogoče muhariti domorodne potočne postrvi in šarenke. S prvim aprilom bo muharska sezona na Iški zopet v polnem razmahu. Obiščite jo in se na lastne oči prepričajte, zakaj smo ji

dodali pridevnik deviška.

Iška je v soteski nedotaknjen muharski revir, kjer bodo ribiči uživali v muharjenju šarenk in domorodnih potočnic.

Pogled na povprečno globoko strugo rečice. Med kamni živijo manjše potočnice, v tol-munčkih pa se skrivajo večji primerki in pogostejše šarenke.

ske palice razmeroma udobno. V meøanih gozdovih, ki obdajajo reœico, æivi øtevilna srnjad, jelenjad in rjavi medved, ki je pogost

obiskovalec Iøke, vendar se obiskovalcem vintgarja, tudi ribiœem, umakne.

Naravna dediøœina reke Iøke in Iøkega vintgarja je zaradi pomena lepot in biot-ske raznovrstnosti vkljuœena v Naturo 2000. Vzdolæ reke poteka tudi zani-miva naravoslovna uœna pot Pot ob reki Iøki – Okljuk, ki pred-stavlja reko in njeno okolico. Predstavitev poti oziroma reke po-teka skozi tri znaœilna obmoœja: divji vint-gar, rodovitni vrøaj in moœvirno Ljubljan-sko barje. Od æivih bitij, ki so vezana na tamkajønjo œisto vodo, lahko omenimo nekatere pomembne æuæelke in metulje, pomembna je pri-sotnost navadnega koøœaka (Austropo-tamobius torrentium), ribiœe pa bo razve-selila gensko œista potoœna postrv. Za-nimiv sestavek na to temo lahko preberete v Ribiœu, 1–2/2015. Poleg domorodnih potoœnih postrvi v reki æivijo øe kleni, pohre in øarenke,

slednje tudi v Iøkem vintgarju, kjer je voda za belice premrzla. Med starejøimi ribiœi, ki lovijo na Iøki, kroæi zanimiva zgodba o Franketovih øarenkah, ki naj bi jih konec 19. stoletja nosil v Iøko. Njihove potomke tam æivijo øe dandanes, tudi drstijo se. So zelo lepe ribe, z belo obrobljenimi trebuønimi plavutmi. Ne zrastejo velike; ta lastnost ve-lja za vse ribe v Iøki, vendar so, ko jih ribiœ zapne, zelo borbene.

Glavni podatki o revirjuS hudourniøko reœico Iøko, ki izvira juæno od Rakitne in se po okoli tridesetih kilometrih pri Œrni vasi blizu Ljubljane izliva v reko Ljubljanico, gospodari RD Barje. Dnevna ribolovna dovolilnica stane 15 evrov in dovoljuje ribolov od sotoœja z Zalo (pribliæno 3 km gorvodno od doma v Iøkem vintgarju) do izliva v Ljubljanico. Uporaba brezzalust-nikov za muharjenje postrvi ni predpisana, je pa zaæelena. Kazalnik prijema je dovoljen. Dovoljen dnevni uplen so tri postrvi, od tega le ena potoœna, trije kleni ali pet poher.

Varstvene dobe rib so podobne kot na drugih muharskih revirjih po Sloveniji. Za domorodno potoœno postrv velja prepoved ribolova od 1. oktobra do 31. marca ter najmanjøa lovna mera 25 cm; za øarenke je varstvena doba od 1. novembra do 31. marca, najmanjøe lovne mere pa zanjo ni. Za klena je varstvena doba od 1. maja do 30. junija ter najmanjøa lovna mera 30 cm. Ribolov poher je prav tako prepovedan od 1. maja do 30. junija, najmanjøa lovna mera za to ribo pa je 20 cm.

Do najboljøega odseka na revirju Iøka bo-ste priøli le po lokalni cesti Ig–Iøka vas–Iøka. Predlagamo, da se zapeljete do konca, vse do doma v Iøkem vintgarju. Na maka-damskem parkiriøœu pustite avtomobil in pot nadaljujte peø v slikovito sotesko. Œe boste zaœeli loviti pri domu v Iøkem vint-garju, vam bo pot do sotoœja z Zalo vzela skorajda ves dan.

Veœ informacij o revirju Iøka je na voljo na spletni strani www.rdbarje.si/iska. Do-volilnice lahko kupite tudi prek spleta.

Ribolov na Iški Najboljøa odseka za ribolov na Iøki navidez-no razmejuje dom v Iøkem vintgarju. Nad njim se razteza soteska, kjer je okolica ne-dotaknjena, ribe pa divje. Tam prevladujejo potoœne postrvi, tudi precej divjih øarenk bodo ribiœi lahko ujeli. Od doma po toku navzdol je veœ sledov civilizacije, reka je ujeta v pregrade, tudi nekaj jezov jo omejuje. V tem delu je Iøka regulirana, postrvi pa so vloæene. Kljub temu je tudi tam mogoœe ujeti rdeœepikaste domorodne lepotice.

Obdobje, ko je ribolov na Iøki najboljøi, traja od aprila do junija ter septembra in oktobra. V poletnih mesecih je vode pre-malo, obiskovalcev pa preveœ; ob reki tabo-rijo, kurijo ogenj, peœejo na æaru in motijo ribolov. Najboljøi œas je aprila in maja, ko cveti pomlad, nato pa spet jeseni, ko viso-ke vode sperejo korito in imajo postrvi v priœakovanju drstne sezone poveœan tek.

Spomladi, ko postrvi øe niso »naøpikane«, bo pravi skoraj katerikoli posnetek obteæene liœinke, ki jo boste izbrali; odliœne so ajdovke, zajœja uøesa, princi (brez volframove kroglice in z njo), tomiji, evroliœinke in drugi posnetki

553/2015 RIBIČ

Znameniti tolmun Zelenec, eden izmed številnih dih jemajočih prizorov ob Iški, kjer bo vsakemu muharju zaigralo ribiško srce. }

Ocenjevalni listRevirje ocenjujemo tako, da vsako izmed sedmih kategorij ocenimo z oceno od 1 do 6. Ka-tegorije so ustrezno ovrednotene, kar pomeni, da sta npr. œistoœa vode ali ribja populacija pomembnejøi kategoriji kot moænost parkiranja ali dostop do vode.

Vodotok: Reka IøkaRevir: Od sotoœja z Zalo v Iøkem vintgarju do Iøke vasiUpravljavec: RD Barje

Kategorije in Obrazloæitev kategorije Ocena Rezultat vrednost (faktor) od 1 do 6 (zvezdice)

Kakovost vode Œistost vode in okolice vodotoka. Sploøna 6 1,20 0,20 senzoriœna ocena.

Pestrost ribolova Ali je na revirju primeren ribolov za zaœetnike 2,5 0,25 0,10 in izkuøene ribiœe? Pestrost vodotoka s staliøœa naœina ribolova.

Cena dovolilnice Ocena razmerja med kakovostjo ribolova in ceno 3 0,30 0,10 dnevne dovolilnice.

Ribja populacija Moænost ribolova veœ ribjih vrst v razliœnih 2,5 0,75 0,30 letnih œasih.

Pristop do vode Zaraøœenost vodotoka, udobnost pri ribolovu 2 0,15 0,075 (metanje).

Dostop do revirja Prometna povezanost, moænost primernega 4 0,30 0,075 parkiranja.

Ocena upravljavca Dostopnost do pomembnih informacij, odzivnost 5 0,75 0,15 informacij, odzivnost in prijaznost upravljavca.

25,0 3,7 toœk zvezdic

liœink, vezani na trnkih kosirnikih. Takrat boste ribe lovili ves dan in prav niœ ne bodo izbirœne. Bolj kot izbira muhe je pomemb-no, kako se gibljete ob vodi. Ker je okolica izjemno tiha, voda pa kristalno bistra, so postrvi øe kako obœutljive za kakrønekoli nenavadne premike ob vodi in v njej. Ribiœi zato priporoœajo, da v vodo sploh ne hodite, œe to ni nujno.

Bolj kot se pomlad nagiba v poletje, redkejøi bodo prijemi œez dan in ujete ribe bodo v povpreœju manjøe. Ko se pretok zmanjøa pod 0,5 m3/s, je ribolov izjemno zahteven, tudi zaradi øtevilnih dnevnih obiskovalcev, ki v Iøkem vintgarju poiøœejo hladno zavetje pred pripekajoœo vroœino v mestu. Takrat se postrvi poskrijejo pod ka-menje in globoko v tolmune. Vztrajni ribiœi bodo prijeme doæiveli zveœer, œez dan pa le izjemoma na delih, kjer je mir. Tam predla-gamo, naj poskusijo tudi s suhimi muhami, na primer drobnimi puhovkami, koœijaæem ali razliœnimi posnetki enodnevnic. V tolmu-nih in pod pregradami bo previden ribiœ v poletnih veœerih lovil z manjøimi obteæenimi potezankami zemeljskih barv. Øe najbolje se verjetno izkaæeta graøevec brez uvezanih oœi in razliœni krtaœniki z rjavo srnino dlako. Po prvem jesenskem deæju pogumne potoœnice spet poærejo vse, kar jim priplava naproti. To je verjetno œas, ko je v Iøki mogoœe ujeti najveœje potoœne postrvi.

Sami najraje zaœnemo z ribolovom pri domu v Iøkem vintgarju, kjer se preobleœemo

v opremo in sestavimo palice. Po vodi bro-dimo poœasi in z obœutkom, za predloæek pa uporabljamo kolutni ali stranski met. Œe je le mogoœe, se premikamo proti toku, zelo redko s tokom navzdol. Premikamo se poœasi in preudarno preœesavamo obe-tavne dele vode. S posnetki liœink navadno prelovimo curke, obmoœja, kjer se voda peni, vrtinœasta oœesa za veœjimi skalami in podobno. Lovimo povsod, kjer menimo, da æivijo postrvi. Napredujemo poœasi in vedno ob desnem ali levem bregu reœice.

Skoraj vedno lovimo na obteæene po-snetke liœink, vezane na trnke øtevilka 12, 14 ali 16, z manjøimi ne lovimo. Uporabljamo penasti kazalnik prijema, ki ga namesti-mo na primerno razdaljo od muhe in zelo stisnemo, da je œim manjøi. Pri ribolovu s posnetki liœink najraje uporabljamo trnico, debeline 0,14 mm in dolæine do 2 m. To v okoliøœinah, ki smo jim priœa na Iøki, popolnoma zadoøœa.

Potezanke se izkaæejo le v izjemnih primerih, pa øe takrat so uporabni po-snetki bolj podobni velikim prodnicam ali drugim veœjim posnetkom liœink. Prave potezanke, na primer graøevci, sitneæi (angl. woolly bugger) in podobne, na Iøki niso zelo uporabne muhe, primerne so le ob vroœih poletnih veœerih in poviøanem vodostaju.

V povpreœju so postrvi, ki jih ujamemo na Iøki, majhne – merijo le od 15 do 25 cm. Sem in tja ribiœi lahko ujamejo tudi kakøno veœjo

postrv. Œe je potoœna, je to prava trofeja! Naravni prirast je v Iøki boren, vloæek pa majhen, da se ne bi poøkodovala plemenska jata domorodnih rdeœepikic. Ribiøki slado-kusci se vsako pomlad vraœajo v globoko Iøko sotesko zaradi œudovite odmaknjene narave, bistre in kristalno œiste vode ter samote, ki jo doæivijo med ribolovom. Tam se njihova duøa zlije s prabitjem v njih, øtevilo ujetih rib in centimetri pa postanejo nepomembni.

VtisiGostje iz Moskve, ki so na Iøki lovili maja 2014, so bili nad okolico soteske in ribolovom navduøeni. Niso mogli verjeti, da se lahko odæejajo kar z vodo, v kateri stojijo, in kjer æivijo pravljiœno lepe potoœnice. Æe res, da so majhne in da jih je malo, a taka je paœ Iøka in njeni œari so drugje.

V dobro smo øteli osupljivo naravno oko-lico in kristalno œisto vodo, moænost ulova domorodnih potoœnic in odliœno odzivnost upravljavca. Pri ocenjevanju je tako revir dobil 25 toœk (od 42 mogoœih) in konœno oceno 3,7 zvezdice (od 6 mogoœih).

O reki Iøki bi lahko napisali øe veliko veœ, a naj bo ta skromen zapis dovolj. Za nekatere revirje je bolje, œe jih prekriva tanœica skriv-nosti. Tako bodo ostali nedotaknjeni, takøni, kot jih æelijo vsi pravi ribiøki zanesenjaki. Iøka, ostani deviøka!

Besedilo in fotografije: Jure Uøeniœnik

ALI JIH POZNAMO

56 RIBIČ 3/2015

Potočna postrv iz deviške Iške v vsej njeni lepoti … V povprečju so ulovljene postrvi majhne, merijo od 15 do 25 cm.

Nekatere ulovljene potočnice so prave trofeje. Tale je merila slabih 40 cm in je po hitrem poziranju na peščini mirno zaplavala nazaj v svoje domovanje. (Foto: Uroš Kristan)

Med ribiči, ki muharijo na Iški, velja ta 57 cm velika postrv za eno izmed najbolj cenjenih tro-fej. Nekega majskega večera jo je ribič ujel med skalami v vintgarju. Prijela je na krtačnik.

Za dober ribolov v letnem œasu, ki ga zaznamujejo nizke temperature in s

tem povezana manjøa aktivnost rib, je morda øe bolj kot sicer potrebno pozna-vanje zimskih prebivaliøœ krapov. Zdi se, da so na zaprtih vodah, pa tudi v rekah taka mesta ista iz leta v leto. Da bi jih odkrili, pa je treba vloæiti nekaj truda, ki zajema veœkratne, lahko tudi neuspeøne ribolove, menjavo ribolovnih mest, prido-bivanje informacij od drugih ribiœev itn. Na podlagi teh informacij lahko doloœimo obmoœje, na katerem so krapi pogosto pozimi ali celo stalno. Œe smo bili pri tem uspeøni, lahko poslediœno le v nekaj urah ujamemo precej rib. Naslednja stopnja pa je, da glede na dogajanje doloœimo œas dneva, ko je riba najbolj aktivna, in za vodo ni treba zmrzovati ves dan. Preprosto smo tam ob najbolj udarnem œasu. Seveda pa pridobljeni podatki niso nobena stalnica in jih je treba ponovno preverjati iz sezone v sezono.

Na ribnik v ljubljanskih Kosezah so me zvabili predvsem veœji krapi, ki smo jih vloæili lani novembra. Najteæji je tehtal 14,5 kg, veœina pa od 8 do 12 kg. V rib-niku je veliko manjøih krapov od 3 do 6 kg, pa precej lepih ploøœiœev, srebrnih koresljev in lepo rejenih androg. Te ribe so naravnost odliœne za ribolov s plov-cem in za t. i. feeder ribolov ali ribolov s krmilnikom. Œeprav je veœina rib manjøih, pa naj oprema ne bo preøibka, saj veœje ribe, ki jih je v vodi veliko, rade primejo takrat, ko najmanj priœakujemo, ali pa na vabo, ki jim ni namenjena. To se mi je æe velikokrat primerilo, tako da to zame sicer ni veœ preseneœenje, a sem vseeno preseneœen vedno znova. No, tokrat so mojo palico krivili krapi, teæki okoli 3 kg, razen enega, ki je tehtal pribliæno 5 kg. In to zares krivili, ker so to zelo borbene ribe in je treba vloæiti kar nekaj energije, da jih usmerimo v podmetalko. Pri tem vedno zelo uæivam, œe pa vmes prime kakøen veœji, nimam niœ proti. A tokrat velikih nisem naøel. Kot je znano, imajo povsem svoja pota, tako da bo potrebno spet nekaj dodatnega truda.

Prvi dan sem ujel osem krapov in nekaj drugih rib. Pripravil sem si drobno (brez veœjih delcev) praøkasto hrano za krmil-

malo pokrmim. Œe so krapi v bliæini, se odzovejo razmeroma hitro. Kolikor natanœneje bomo prigrizek ponudili med jato krapov, toliko prej bo prijem.

V naslednjih dneh je vnema pri krapih malo popustila, a sem vseeno uspel ujeti vsaj dva ali tri in øe nekaj drugih rib. Øport, kot se spodobi!

BajsekZa tem sem øel nekajkrat na reko Gradaøœico, kjer sem prigrizke ponujal predvsem klenu. Odloœitev zanjo je padla predvsem zato, ker jo imam v bliæini, na voljo pa sem imel le nekaj ur na dan. V njej poleg drugih rib plavajo tudi precej debeli kleni. Ribolov nanje je vedno prav posebno doæivetje, saj so hvaleæne ribe, ki se le redko ne odzovejo na ponujeno vabo. Øe posebno pozimi, ko se aktivnost ribjega drobiæa zmanjøa na

padel dol. To ni nujno slabo, saj na tak naœin øe dodatno pokrmimo lovno oko-lico. Ob vsakem novem metu moramo natakniti nov kosem kruha. Nekateri ga nadomeøœajo s posebnim, za ribolov namenjenim kruhom, imenovanim tudi francoz, ki se zaradi specifiœne sestave dobro dræi trnka, obenem pa lepo na-brekne, ko se napije vode.

Sam lovim na kruøno sredico enako kot na bojlije in veœji kosem stisnem kar na lasek. Trnek tako ostane prost ter ribo hitro zapne. Tak sistem imam najraje predvsem zato, ker prepreœuje, da bi riba vabo pregloboko pogoltnila øe pred zategom, kar se pogosto zgodi s pokritim trnkom pri ribolovu na dnu, ker lahko pozneje zaznamo prijem. Pri ribolovu s plovcem je tega precej manj. Odvisno pa je tudi, ali nameravamo ribe upleniti ali ne.

573/2015 RIBIČ

ČUDOVITI RIBIŠKI DNEVI

}

Čeprav smo v Koseški ribnik lani novembra vložili večje krape (enega pred vlaganjem v ribnik drži Amir, član RD Dolomi-ti), pa sem se nalovil le manjših. Do velikih mi ni pomagala niti zmagovita kombinacija s Šumbarja.

nik, medtem ko sem za vabo uporabil bel plavajoœi bojli. Zmagovalnega recepta paœ ne menjam. Prigrizek za enkrat v usta in niœ veœ. Nobenega predhodnega krmljenja, œeprav to ne pomeni, da taka taktika ne bi bila uspeøna, œe bi bili za to oœitni razlogi. Po navadi pa pred prvim prijemom nekajkrat vræem poln krmilnik na mesto ribolova in na tak naœin tudi

najmanjøo mogoœo mero, jih rad lovim na bel kruh.

Tokrat sem krmilnike namenoma pustil doma, s seboj sem vzel le øtruco sveæega belega kruha in nekaj drobnega pribora. Kruh je izjemna, v zadnjem œasu precej zapostavljena vaba. Razlogov je najbræ veœ, eden izmed njih je mogoœe tudi njegova neobstojnost na trnku. Œe ga nanj nataknemo pravilno in ga samo malo stisnemo, potem bo tak za ribo iz-jemno privlaœen in loven, po drugi strani pa bo vedno, ko bomo sistem povlekli,

Zimski dnevi in ljubi kruhek

Na prigrizke, s katerimi sem imel na Šumbarju kar nekaj uspeha, lovim krape vso zimo in na pomlad. Tudi v drugih letnih časih, če se pokaže prava priložnost, vendar najraje in največ pozimi. Osredotočam se na ribnike in jezera, če niso zamrznjena. Krapi, ki jih ujamem, so večinoma velikosti od 3 do 5 kg. Takih je v omenjenih vodah tudi največ, kar je posledica dejstva,

da krape take velikosti vlagamo najpogosteje.

Da je kruh na lasku obstojen dlje, do-dam nanj øibrico ali razmakljiv obroœek. Oboje sluæi temu, da se kruh dlje zadræi na lasku in ne odpade æe pri prvem metu. Kosem iz kruhove sredice samo stisnem prek øibrice ali obroœka in to veœinoma zadostuje.

Klen tako vabo prepozna æe po vide-zu, saj je bela barva kruha lepo vidna v veœinoma bistrih zimskih vodah. V œasu sploønega metanja odveœnega kruha v vodo z namenom krmljenja vodnih ptic, predvsem rac in labodov, so se ribe nanj æe tako navadile, da ga sprejmejo brez zadrækov in dodatno krmljenje sploh ni potrebno. To ponekod velja celo za podust, za katero je znano, da potrebuje precej krme za preusmeritev pozornosti od njene vsakdanje hrane na naøo vabo. Sam sem jih æe precej ujel tako, da sem jim ponudil zgolj vabo (kruh) na trnku.

Œe je klen v bliæini, bo tako vabo pobral brez velikega obotavljanja. Prvi mi je prijel na globini kakih 2 m, skoraj iz roke, kot pravimo trenutnemu prije-mu, ko po metu palice øe nismo uspeli postaviti na stojalo.

Ujel sem tri klene, najteæji med njimi je bil pribliæno 2 kg teæak bajsek. Nudil

mi je veliko veselja vse od prijema, ko je lepo zakrivil vrh palice, in utrujanja, pri katerem je zapela zavora na kolescu, pa vse do pogleda nanj na blazini za odpenjanje.

Na Savo, a ne na sulcaNekaj dni sem preæivel øe na bregu reke Save. Øe preden sem se tja zares odpra-vil, sem povsem sluœajno sreœal svojega ribiøkega znanca iz RD Dolomiti, Marjana Stariœa. Kot se za ribiœe spodobi, je beseda hitro nanesla na ribe in obvezno uvodno vpraøanje: »Ali kaj loviø ?« Ker je bilo sreœanje v neposredni bliæini gostinskega lokala, sva zavila kar tja. Obetal se je namreœ zanimiv pogovor in nikakor se ga ni spodobilo opraviti na cesti.

Konec januarja letos je Marjan v reki Savi (revir RD Træiœ) ujel izjemno lepega in za marsikaterega ribiœa kar sanjskega sulca. No, sanjski je bil, kot sam pove, tudi zanj, saj je doslej njegov daleœ najveœji. Naj zapiøem øe mere: njegov sulec je v dolæino meril 113 cm, tehtal pa je 17,4 kg. Prijel je na 13 cm dolg, plavajoœi vobler Rapala jointed, srebrnih bokov in rjavka-stega hrbta. Pri ribolovu mu je pomagal soribiœ Jani Bartol. Pri Marjanovem sulcu

se je rek, da je sulec riba tisoœ metov, øe posebej potrdil. Ribiœa sta namreœ ves dan neuspeøno (œe odmislimo postrvi) premetavala umetne vabe po reki Savi, a øele tik pred veœernim polmrakom se je srameæljivi sulec odloœil za prijem. Marjanu sem za kapitalni ulov seveda œestital, saj si to nedvomno zasluæi. Po-tem pa sem ga povpraøal øe o letoønjem skupnem ribolovu sulca v organizaciji RD Dolomiti, na katerem sam izjemoma nisem sodeloval. Kakih trideset ribiœev je uspelo ujeti veœ kot petdeset sulcev, a æal

ČUDOVITI RIBIŠKI DNEVI

58 RIBIČ 3/2015

Za lažjo postavitev kosma belega kruha na lasek, predvsem pa, da ta tam nekaj časa tudi ostane, je v pomoč navadna šibrica ali obroček na lasku.

Najtežji izmed treh klenov je bil pravi bajsek. Nudil mi je veliko veselja vse od prijema do izpustitve v Gra-daščico.

Predel na Gradaščici, ki mi je prinesel tri lepe klene. Vse je zamikal precejšen kosem belega kruha, postavljen na lasek.

Ribolovno dovolilnico, prosim!Miran Suhadolc, dolgoletni ribiøki

œuvaj v RD Dolomiti (poprej tudi dva mandata gospodar), je zadovoljno ugotovil, da je moja ribolovna dovo-lilnica pravilno izpolnjena. »Ribiœi se v glavnini dræijo ribolovnih pravil in veœjih prekrøkov ni,« mi je povedal. Miran pri svojem œuvajskem opravilu na prvo mesto postavlja korekten odnos do ribiœev, od njih pa priœakuje predvsem upoøtevanje ribolovnih pravil.

Sicer pa najraje muhari na lipana (najveœji 45 cm) ter vijaœi na øœuko in sulca. Slednje je letos v Gradaøœici ujel in spustil æe tri, velikosti od 70 do 90 cm. Ugotovila sva tudi, kje so dobre jate po-dusti. Sulci so verjetno v bliæini!

Miran Suhadolc

nobenega merskega. Marjan meni, da je bila pravi krivec za to nizka in œista voda, v kateri veœji sulec nerad prijema.

Ko sva se po dobri uri poslovila, sem razmiøljal, ali ne bi morda namesto mren in klenov raje øel na sulca. Ja, nekaj œasa me je to resno »dræalo«, potem pa sem vseeno ostal pri prvotnem naœrtu. Torej mrene, kleni in kompanija. Sava je ena izmed vodá, na kateri preprosto moram loviti vsaj nekajkrat, sicer moje ribolovno leto ni popolno.

Prvi dan sem se opremil z lahkim priborom in zelo malo drobnega pribora. Palica, podmetalka, blazina za odpenjanje in manjøi nahrbtnik je bilo vse, kar sem nesel s seboj. Nameraval sem namreœ preloviti veœje obmoœje in veœ opreme bi me pri tem samo oviralo. Na vsa-kem obetavnejøem mestu sem se zadræal najveœ pol ure. Za vabo sem tako kot na Gradaøœici uporabil le kruh. Ribolov sem konœal precej klavrno, œe temu lahko tako reœem. Ujel nisem nobene ribe, øe veœ: tudi zaznal nisem nobene. Vse, kar je bilo dobrega, je bilo, da sem po savskih prodnikih prehodil lepo razdaljo in obi-

skal mesta, kamor po navadi ne grem. Na nekaterih sem bil sploh prviœ, zahvaljujoœ tudi precej nizki vodi. Z ribolovom sem konœal na mestu, za katerega lahko z gotovostjo trdim, da je glede rib dokaj radodarno, a tokrat ni bilo.

Naslednji dan sem kljub temu ali zgolj zato nadaljeval prav na tistem mestu. Za razliko od prejønjega dne sem se tokrat odloœil, da bom tam ostal, œe le mogoœe, kar ves dan. Zaliv je precej velik in ribe ga rade obiskujejo, tako da sem se nadejal lepega ribolova kljub izkuønji prejønjega dne. A ribe na moje poboæne æelje niso dale kaj dosti, kakor tudi ne na ponudbo mojih prigrizkov, ki sem jim jih namenil. Ves dan sem tako preæivel brez pravega dela, œe odmislim obœasno menjavo vab in da sem s polaganjem na vedno druga mesta poskuøal (brezuspeøno) najti ribe. Zveœer sem doma zaspal kot top. Zaradi œesa æe? V øali bi lahko rekel, da zato, da sem se dobro spoœil pred naslednjim ribolovom.

Le-ta pa je potekal na povsem drugem mestu nekaj kilometrov stran. Odloœitev za ribolov na povsem drugem obmoœju se je izkazala za dobro oz. kar odliœno. Ujel sem precej mren, teækih do 2 kg. Da so te ribe zelo borbene, ni treba posebej poudarjati. Kot po navadi sem jim ponudil bojli, obdan s kakovostnim testom. Vse skupaj sem zaœinil øe s praøkasto krmo v krmilniku. A na tistem mestu bom raje izpostavil lepega krapa, ujetega samo na kosem belega kruha. Prijel je v mirni vodi, kakøen meter do dva od glavnega reœnega toka. Z nekaj lepimi daljøimi pobegi mi je naredil precej sladkih preglavic. Pri tem k sreœi ni naletel na nobeno oviro, za katero bi se lahko zapletel. Po daljøem utrujanju sem ga le uspel spraviti v podmetalko in na suho. Na oko je imel dobrih 5 kg in posebnost – le polovico repne pla-vuti. Kje in kako je ostal brez nje, ne vem, razlogov pa je lahko veœ: vidra, kormoran, œlovek … Pozneje je na velik kosem belega kruha, postavljen na lasek in namenjen krapu ali klenu, prijela øe 2 kg teæka platnica.

Nalovil sem se torej veœ kot dobro. Ali bi se tudi, œe bi ostal na prejønjem mestu, ne vem, sem pa bil zadovoljen, da sem se prestavil. Kruh se je øe enkrat izkazal za izredno lovno vabo, ki jo lahko uporabljamo na razliœne naœine. Lovimo lahko na skorjo (na gladini, na dnu in nad njim), na veœji ali manjøi kosem iz sredice, kot sem to poœel jaz, lahko pa ga uporabimo za izdelavo npr. sirnega testa, pri œemer kruhovi sredici dodajamo sir ter gnetemo, dokler ne dobimo œvrstega testa. Tako testo oboæuje veœina rib, a glede na moœno aromo sira in kruha je øe posebno pri-merna v mrzlih dneh za klena. Dobra stran sveæega kruha je ne nazadnje tudi, da ga lahko sami pojemo, œe se oglasi lakota.

Veliko je torej naœinov in moænosti za uporabo te vsestranske in nadvse uspeøne vabe. Œe bi moral izbrati samo eno vabo za ribolov, ne bi preveœ premiøljal.

Lenart Leviœar Bahtijarilenart.bahtijari@t-2.net

593/2015 RIBIČ

Marjan Starič, moj ribiški kolega iz RD Dolomitov, je imel konec januarja letos precejšnjo ribiško srečo, saj je v reki Savi (revir RD Tržič) uspel ujeti 113 cm dolgega in 17,4 kg težkega sulca. Riba spoštljivih mer je prijela v večernem polmraku na vobler Rapala in preden sta ga s soribičem Janijem Bartolom spravila na suho, se je že precej stemnilo.

Jutro na Savi Na Savi najprej nisem ujel ničesar. Ko pa sem zamenjal mesto, sem se dobro nalovil rib. Poleg več lepih in borbenih mren sem bil najbolj vesel tega polrepega krapa in platnice blizu dveh kilogramov. Tako kot klene na Gradaščici je oba je premamil velik kosem belega kruha na lasu. Mrene pa sem ujel na bojli, obdan z okusnim testom in s pomočjo krmilnika. Kot po navadi …

V glasilu Brestov obzornik, ki je izhajalo v Cerknici, je leta 1969 pisalo naslednje:

»Øportni in turistiœni ribolov bo v vodah RD iz Cerknice kmalu postal zelo privlaœen ne samo za domaœe ribiœe, temveœ tudi za turiste in ribiœe od drugod. To privlaœnost bo zveœal nov prebivalec voda ... riba rdeœeperka. Okrog tisoœ teh rib je namreœ ekipa cerkniøkih ribiœev polovila v reki Pivki v Postojni in jih prenesla v te vode … Te ribe se zelo hitro mnoæijo, øe posebej pa je za strastne ribiœe zanimiva zato, ker zelo hitro zgrabi za trnek …«

Strokovnjakinja s podroœja ihtiologi-je dr. Meta Polæ nas opozarja, da je bila rdeœeperka poleg poskusa poveœanja øportnega ribolova v vode RD Cerkni-ca vloæena tudi z namenom popestritve øœukinega jedilnika.

Iz rezultatov ihtioloøkih raziskav v letih 1969 do 1973 je razvidno, da je bila prisot-nost rdeœeperke v celotni sestavi ribjega æivlja Cerkniøkega jezera zanemarljiva, nato pa se je ta tujerodna vrsta v nekaj letih eksplozivno razøirila po celotnem jezeru. Zdaj, prikazano v kosih, je najpogostejøa lovna riba Cerkniøkega jezera.

Še nekaj besed o lovu na rdečeperkoV Cerkniøkem jezeru zaradi hitrega se-grevanja vode in obilice naravne hrane rdeœeperke rastejo hitro in dosegajo tro-fejne velikosti. Najveœji primerki doseæejo dolæino veœ kot 40 cm in teæo veœ kot en kilogram. Na Cerkniøkem jezeru lovijo rdeœeperke predvsem z beliœarskim pribo-rom, praviloma s plovcem. Najprimernejøa naravna vaba je kruh oziroma testo. Na-vadno rdeœeperka vabo globoko poære, zato ni treba prav niœ odlaøati z zategom. Lov je najuspeønejøi v toplem, soparnem vremenu, ko ribe pogosto hlastajo za zraœno hrano. Takrat je zelo uspeøen naœin lova nanje muharjenje. Glede umetnih muh rdeœeperke niso pretirano izbirœne, ribiœi pa najveœkrat poseæejo po posnetku œmrlja ali tako imenovanem »bumbarju«.

Od leta 2009 v vodah Ribiøke druæine Cerknica za rdeœeperko ni varstvene dobe in najmanjøe lovne mere. Najveœja dovolje-na dnevna koliœina uplena ostaja do 5 kg rib na osebo.

Rdeœeperkino meso je kljub øtevilnim drobnim srtem, ki jih s pravilno pri-pravo nevtraliziramo, izredno okusno. Ker je rdeœeperka najbolj mnoæiœna riba v Cerkniøkem jezeru in ribolov nanjo ni zahteven, jo znajo v okoliøkih vaseh pripraviti na øtevilne naœine. Nekaj za-nimivih in izvirnih receptov za njeno pripravo lahko najdete tudi na uradni spletni strani RD Cerknica.

ZaključekNaselitev rdeœeperke v vode Cerkniøkega jezera kaæe na nepremiøljen primer nase-litve tujerodnih rib v izolirane in specifiœne ekosisteme, zaradi œesar lahko nastane nepopravljiva økoda na rastlinstvu in æivalstvu.

Dejstvo je, da so nove prinesene ribje vrste, med katerimi je najbolj øtevilœna

rdeœeperka, s svojo agresivnostjo, øte-vilœnostjo in veliko mero prilagodljivosti odvzele prostor in prehranske vire, name-njene domorodnim vrstam rib.

Cerkniøki ribiœi se v zadnjih letih trudi-jo, da bi poskusili popraviti napake svojih predhodnikov in zmanjøati øtevilo tuje-rodnih rib v jezeru. Eden izmed naœinov je tudi, da pri reøevanjih ob presihanjih Cerkniøkega jezera dajejo popolno pred-nost domorodnim vrstam rib, kot so øœuke, linji, menki in kleni.

Dejvid Tratnik

Literatura

– Brestov obzornik. 1969, øt. 21 (30. 06. 1969).

– Kebe, J., 2011. Cerkniøko jezero in ljudje ob njem.

– Øumer, S., Povæ, M. in Seliøkar, T., 2003. Analiza bioloøkih obremenitev in vplivov na vode – Pregled in posledice vnosov in preseljevanj sladkovodnih ribjih vrst v in po Sloveniji in vpliv na oceno ekoloøkega stanja vodnih teles v okviru Direktive o vodah.

– Spletna stran Ribiøke druæine Cerknica. (2014). http://www.rdcerknica.si/ribe_rde-ceperka.shtml

IZ RIBIŠKIH DRUŽIN

60 RIBIČ 3/2015

Tujerodna rdečeperka v Cerkniškem jezeruPredvsem v zadnjih desetletjih 20. stoletja se je število rib v Cerkniškem jezeru povečalo zaradi naseljevanja vrst, ki ne sodijo v

ta svetovno znani biser ekosistema. V nadaljevanju bomo predstavili najbolj številčno izmed njih – rdečeperko.

CERKNICA

Po navadi rdečeperka vabo globoko požre, zato z zate-gom ni treba odlašati.

l DOGODKI

Med nebom, ribami in knapiTisti, ki pobliæe poznamo dr. Borisa

Skalina, vemo, da je bil v mladih dijaøkih letih tudi navduøen jadralni letalec, ki je jadralske izkuønje pridobival pod bloøkim nebom, na kar ga veæejo nepozabni spomini. Kljub œastitljivim 85. letom, ki jih bo praznoval œez dober mesec, øe niso utonili v pozabo. Øe ved-no se rad spominja Blok, jadralcev in domaœinov.

Slovenski ribiœi pa dr. Skalina pozna-mo kot ribiøkega strokovnjaka, ribogojca, zagrizenega naravovarstvenika, avtorja øtevilnih knjig in strokovnih prispevkov v domaœi in tuji literaturi in øe bi lahko naøtevali.

V drugem tednu letoønjega januarja pa nas je presenetil z odmevno fotograf-sko razstavo, s katero se je predstavil v preddverju dvorane Dræavnega sveta v Ljubljani. Kot je dejal, si je kleno knapov-

sko govorico, navade in mehko œuteœe srce pridobil prav skozi trdo æivljenje v revirjih, kjer je odraøœal v zrelega in razumevajoœega œloveka. Rad se je druæil s knapi, z njimi sodeloval pri øtevilnih delovnih akcijah, rad pa je s fotoaparatom globoko pod zemljo beleæil øtevilne neponovljive trenutke, pa tudi dneve, leta in desetletja, kot je ob odprtju razstave njegovih fotografij z naslovom Slovo od rudarjenja v Zasavju zapisal prof. Aleø Leko Guliœ. V pozdravnem nagovoru je øe posebej poudaril, da prav dr. Skalin s svojimi fotografijami odpira vrata v pozabljene œase dolgo-letne zasavske knapovske tradicije, ki umira prav zdaj.

Slavnostnemu govorniku se je z iz-branimi besedami pridruæil øe predsed-nik Dræavnega sveta R Slovenije Mitja Bervar.

Program je zasnovan tako, da obvestimo vse osnovne øole na Koroøkem o brezplaœnem

teœaju za mlade med 7. in 15. letom starosti, ki ga izvajamo pod budnim oœesom mentorjev vsak ponedeljek od 16. do 18. ure v œasu poletnih øolskih poœitnic. Namen teœaja je, da se œim veœ mladih seznani z ribolovom, se priuœi tehnik ribolova in spozna osnove, potrebne za ribolov.

Lani se je teœaja udeleæilo veœ kot 130 mla-dincev in mladink med petim in petnajstim letom starosti. Udeleæba je bila res neverjet-na, teœajev pa so se udeleæili celo mladi iz sosednje Avstrije. Avgust Skrbiø, mentor za delo z mladimi v Koroøki RD, je zato mladim namenil ogromno svojega prostega œasa. Seveda pa vsega ne bi zmogel sam, zato so mu na pomoœ priskoœili øe preostali œlani iz vseh aktivov Koroøke RD, ki so se organizirali v deæurstva ob ponedeljkih.

Mladi nadebudneæi so bili najprej deleæni prvih nasvetov øole ribolova. Spoznali so, da ribiœi ne lovijo samo rib, ampak poœnejo øe marsikatere druge stvari, povezane s priza-devanji za ohranjanje narave in varovanje okolja. Izvedeli so o vse o pomembnosti dobrih odnosov med ribiøko druøœino, spo-znali so osnove etike ribolova in ravnanja z ribami, se seznanili s spoøtljivim odnosom do

narave in se posvetili tudi samemu ribolovu. Skrbiø poudarja, da je med mnogimi mladimi opaziti veliko navduøenje nad ribiœijo in z zadovoljstvom ugotavlja, da s takønimi teœaji pridobivamo mlade œlane. Dodaja, da je delo z mladimi zelo zanimivo, a tudi naporno, saj mladi hoœejo ves œas akcijo, prav tako je pri mnoæici otrok teæko doseœi mir in tiøino, ki sta zelo pomembna pri predajanju teoretiœnega znanja o ribolovu. Mentorji se tako trudi-jo, da po svojih najboljøih moœeh znanje in

navduøenje do ribolova prenaøajo na mladi rod. Ob zavesti, da bo vsakemu udeleæencu teœaja le-ta zagotovo ostal v lepem spominu in doprinesel k pozitivnemu osebnostnemu razvoju ter odnosu do narave in soljudi in da bo zaradi vloæenega truda tudi œlanstvo RD poœasi pomlajeno, ni nikomur od mentorjev æal nobene minute, ki jo preæivijo z mladino ob vodi. V zdajønji dobi raœunalnikov je vsaka ura, ki jo mladi preæivijo v naravi, zanje øe kako dragocena in dobrodoøla.

Avgust Skrbiø je mentor za delo z mladimi v Koroøki RD øele eno leto, vendar se æe lahko pohvali z vrhunskimi rezultati. Mladi ribiœ Rok Svetec je pod njegovim mentorstvom namreœ postal dræavni prvak v lovu rib s plovcem v kategoriji U-14. Rok ima øe enega dobrega mentorja, Stanka Prednika, ki ga uri v muharjenju in tudi v lovu rib z umetno muho je bil Rok dræavni prvak v svoji kategoriji. Posebej pa je treba omeniti Mateja Œebula, ki je prav tako odliœen na tekmovanjih v lovu rib z umetno muho. Njemu je mentor kar njegov oœe Robert Œebul, znan kot vrhunski tekmovalec v tej tekmovalni disciplini. Av-gust Skrbiø, mentor za delo z mladimi, se je lani udeleæil tudi tabora na Bledu s tremi mladinci. Æe omenjena Rok in Matej sta bila tudi udeleæenca muharskega tabora.

Avgust Skrbiø je res odliœen mentor mladim, z veliko æeljo po uspeønem delu, zato nemalokrat pravi, da karkoli in kolikor naredimo, je øe vedno manj, kot bi lahko storili, da bi mlade privabili v svoje vrste. Po njegovih besedah moramo starejøi ribiœi v tej smeri narediti veliko veœ, namesto da samo stokamo, kako se œlanstvo nenehno zmanjøuje. Samo dobro in kakovostno delo bo skozi œas prineslo tudi æeleni uspeh. Delo z mladimi je tek na dolge proge in rezultatov ne gre priœakovati œez noœ; z vztrajnostjo bodo zagotovo priøli in koroøki ribiœi verjamemo, da se nam ni treba bati prihodnosti.

Robert Preglau

613/2015 RIBIČ

KOROŠKA

Uspešno delo z mladimi ribiči v Koroški ribiški družini

Tudi Koroška RD namenja precej pozornosti promociji in delu med mladimi. Že tretje leto zapored izvajamo program za delo z mladimi v poletnem času na ribniku Brdinje.

l DOGODKI

Darko Ajd, eden izmed mentorjev, prika-zuje tehniko ribolova.

Tečaja za mlade ribiče se udeležuje veliko otrok iz vse Koroške.

Prof. Aleš Leko Gulič in dr. Boris Skalin ob odprtju razstave, ki je bila na ogled do konca januarja.

Da morata ustvarjalnost in trdo delo, ki sta globoko zakoreninjena v dr. Skali-nu, prihajati iz œloveka samega in ne kot skupek zunanjega sveta, sem se prepriœal æe pred leti, ko sem videl v njegovih fo-tografijah ujete nakljuœne, neponovljive trenutke v naravi in tudi v objektivu

zreæirane trenutke, kaj-ti prepriœan sem bil, da z zamrznjenimi podo-bami kritiœno komenti-ra druæbo in okolje in ne œisto na koncu tudi lastne obœutke.

Njegove fotografije velikokrat pritegnejo ljudi in obiskovalce njegovih razstav, kot je bila tokratna – tudi zato, ker dr. Skalin le ni poklicni fotograf, ki bi ustvarjal »lepe in vøeœne« podobe, ampak je ob njih treba razmiøljati. Tista prava

moœ fotografije se namreœ odraæa ravno v tem, da svojo zamrznjeno formo spravi v gibanje in ji da pripoved, kar je za dr. Skalina znaœilno in vidno tudi na fotografski razstavi Slovo od rudarjenja v Zasavju.

Tone Urbas

Kakor skozi predor noœi je v soju æarometov pod mano tekla pole-

denela cesta. Pasovi megle, mleœni in mehki, skozi katere sem ves napet vozil na sreœanje v Vodicah, niso ustavili toka mojih misli. Desetletja nazaj sem gledal sulce, leæeœe kot klade v bazenih ribogojnice Povodje … Øinkov turn … Tukaj nekje je æivel Roman Vertaœnik, ki je nesreœno umrl v najlepøih ribiøkih letih. Spoøtoval sem ga … Ustavil sem pod cestno svetilko, kjer so me v rumeni svetlobi œakali, da gremo naprej proti Kamni Gorici. David je Ribniœan in nov. Ne poznam ga, ampak njegovo nareœje mi je ljubo. Danijel je tisti zelenec, ki je pred dve-ma letoma na skupinskem ribolovu v Radovljici ujel krasnega sulca. Boøtjan je prekaljen maœek, ki ga øe najbolj poznam prek njegove matere Brede in oœeta Mohorja. Mohor je øe edina vez, ki veæe mnoge moje ribiøke spomine, da jih ne odnese piø œasa.

Pripeljali smo v sveæe odkidan sneg na parkiriøœe pod javno razsvetljavo. Nekaj hiø je iz teme kazalo svetla proœelja. Po gazi smo odøli naprej œez majhen lesen mostiœek, ko sem opazil œisto nebo in mesec, ki je srameæljivo sijal. Sneg se øe ni otepel z drevja. Pred starim mlinom, ki je sedaj gostilna, sem ostal sam. Mlinskih koles æe davno ni veœ. Videl sem z mahom poraøœeno betonsko korito, po katerem je tekla bistra in hitra voda in v redki svetlobi sem videl peøœeno dno in redke øope trave, ki so nihali v toku. Bila je noœ, kakor stara devica, ki se odpravlja spat, in srkal sem vtise za rep.

Mencal sem roke in puhal sapo v mrzlo gorenjsko noœ, ko so zaœeli prihajati prvi pari. Tujci in nekaj naøih je tod prespalo. Vidno zaspani in utrujeni od pomenkov in naœrtov, ki so jih delali pozno v noœ, so poœasi kapljali skupaj. Nekateri so lovili æe prejønji dan. Bolj sveæi in nabruøeni so bili drugi, ki so se pripeljali z vseh koncev Slovenije. Hodili so v zaletu in naravnost. Œutil sem tisto medsebojno povezanost, moøko tovariøtvo in napetost pred dogodkom, kakor bi se odpravljali v boj. Sulec je visoka divjad. Sulec ni riba za mleœnozobce in razvajenœke. To sem

videl kasneje, ko sem jih gledal, kako so po skupinah posedli za mize, srebali kavo, kupovali ribolovnice in klepetali. Rekel bi, da je bila povpreœna starost malo pod øtirideset let. Videl sem ribiœe, ki to so; imajo nagon, strast, odloœnost, pogum in tisto moøko plemenitost, ki izvira iz samozavesti, da znajo biti hu-mani, œuteœi in spoøtljivi do narave in ljudi, in pomislil sem na tiste, ki bi to radi bili, pa niso in verjetno tudi nikoli ne bodo. Ostali bodo ljudje, ki bi sicer radi postali ribiœi in me bodo øe naprej,

kot æe tolikokrat doslej, prepriœevali, da je sulca mogoœe ujeti tudi z besedo. V svoji nemoœi bodo øe naprej skrivaj poœeli svinjarije, zganjali nevoøœljivost in zdrahe, prodajali buœnice za suho zlato, pisali nove in nove predpise, skalili œisto vodo do konca samo za to, da bi sami izpadli pomembni, da bi ustvarili nered, kjer cvetijo drobni lopovi brez œasti. En hipodrom je res premalo, da bi vsi konji priøli do izraza.

Ura je bila skoraj deset, ko sva se z Boøtjanom ustavila pri mostu œez Savo v

EN DAN Z RIBIČI

62 RIBIČ 3/2015

Zadnji vikend v januarju je RD Radovljica organizirala prvi mednarodni skupinski ribolov na sulca za pokal RD Radovljica. Novica je do mene prišla nenadno. Še dan prej, v petek, je zelo snežilo in bil sem brezskrben ter poln pričakovanj. Zaskrbelo me je šele proti večeru, ko sem izvedel, da moram biti ob petih v Kamni Gorici in ko sem računal nazaj, mi je postalo jasno, da bom vstal ob treh in petnajst. Kdo, ki ni ribič, bi me razumel? Kdo, ki ni ribič, bi razumel nekoga, ki tako zgodaj rine v mraz in sneg, pa sploh ne bo lovil? Ampak kaj je večje razkošje od tega, da lahko uživam

v neresnem početju, sem živ in sem to, kar sem?

MED SULČARJI V RADOVLJICI

Strast, odločnost in pogum

O ribičiji in še čemMatej Øparovec, gospodar RD Ra-

dovljica, in Boøtjan Podbevøek, ki sta ribiœem prodajala dovolilnice in dajala napotke, sta œakala samo øe na veœjo skupino tujcev. V tistem œasu smo se zapletli v pogovor o namenu in organizaciji dogodka.

Zakaj organizirate tako sreœanje?»Vzrokov je veœ in so kompleksni,«

je rekel Matej in nadaljeval. »Ribiøke druæine smo s podpisom koncesijske pogodbe, po kateri imamo pravice in dolænosti v zvezi z upravljanjem rib, prevzele tudi obveznost plaœevanja koncesnine. Naj poudarim: lastnik vode in rib je dræava, mi pa smo dolæni izvajati ribiøko upravljanje v skladu s koncesijsko pogodbo, katera vkljuœuje tudi spoøtovanje vseh zakonskih in podzakonskih aktov, ki so kakorko-li povezani z ribiøkim upravljanjem, varstvom narave, delovanjem druøtva in øe marsiœem. Zakonskih in drugih predpisov si nismo izmislili ribiœi in, po pravici povedano, v veliki meri æal nanje niti ne moremo vplivati, saj jih po veljavnih postopkih doloœi dræava. Torej lahko delujemo samo znotraj zakonitih okvirov, ki pa so veœkrat

nelogiœni, neusklajeni, premalo stro-kovni ali strokovno si nasprotujoœi in celo zastareli. Prav hudo mi je, kadar smo ribiœi deleæni kritik javnosti zaradi svojega dela in øe huje mi je, ker kri-tike vdano prenaøamo, ne da bi jasno pokazali na krivca. To je dræava. Saj ne reœem, greøimo tudi mi in tvegamo sankcije, kar je prav, ampak kdo bo sankcioniral dræavo?

Poleg koncesijske dajatve imamo ribiœi øe veliko stroøkov, povezanih z ribiøkim upravljanjem, za kar potre-bujemo ustrezna finanœna sredstva. Dobivamo jih iz æepov naøih œlanov, ki skozi œlanarino in z nakupom ribo-lovnih dni plaœujejo ribiøko stanovsko strukturo, obveznosti do dræave in vse, kar je nujno potrebno za uœinkovito upravljanje z ribami.

Moænost za dodatno pridobivanje finanœnih sredstev je prodaja turistiœnih ribolovnih dovolilnic v koliœini razlike med dovoljenim øtevilom ribolovnih dni v revirju, ki jih spet doloœi dræava, in øtevilom ribolovnih dni, ki so jih naøi œlani kupili vnaprej za tekoœe leto. Poleg zakonske doloœbe, da smo ribiœi dolæni najmanj 10 % ribolovnih dni ponuditi na træiøœe za ribiœe turiste, nastane v

Lancovem ter z mostu opazovala nekaj ribiœev, ki so lovili tam blizu. Voda je bila nizka in œista. Zavila sva na del vodne uœne poti Grabnarca, ki zdruæuje prikaz lokalne zgodovine v povezavi z vodnim in obvodnim æivljem. Po tristo metrih gaæenja snega sva priøla na mesto, kjer se pohodniki lahko na poljuden naœin seznanijo z vrstami rib, ki æivijo v tistih vodah. Vsekakor dobrodoøla in hvale-

vredna pridobitev, predvsem za mladino. Odøla sva do sotoœja Dolinke in Bohinjke. Od ribiœev sva izvedela, da je tam zjutraj nekdo ujel sulca, ampak saj veste, kako je z govoricami v ribiøkih krogih. Imela sva œudovit sprehod v sveæem snegu ob vodi, ki sva ga nadaljevala kasneje pri Fuksovi brvi, pod katero je obseæen in globok tolmun. Kako drugaœen dan je bil od tistega izpred dveh let, ko sem

tam blizu prviœ lovil sulca jaz! Bil sem tako zatrapan vase, da sem res verjel, da ga bom ujel prviœ in sem prosil Joæeta Boriøka - Bura, ki slovi po œudovitih fotografijah, naj me spremlja. Tudi Ma-tej je bil zraven in voda je bila visoka. Zrak je imel tri stopinje, ko sem skupaj z nahrbtnikom s skale zgrmel v vodo, da sem dobil meglen vid in mi je voda skozi nos pritekla v grlo, ko sem, dræeœ palico, sunkovito otepal po vodi. Øe sreœa, da mi ni odplavilo kape; bila je usnjena in jo imam øe sedaj. Med valjanjem v vodi sem pogledoval na breg in razen dveh zgroæenih tipov v dilemi tam nisem videl kaj prida pomoœi. Ni kazalo drugaœe, kot da sem ven prilezel sam. Potem sem se slekel do golega, oæel oblaœila in øe tri ure prav besen lovil, dokler ni adrenalin popustil in me je zaœelo zebsti; obrnil sem nazaj, od koder sem priøel, in ko sem prisopihal nazaj, sem bil spet ves moker od potu. Ogrel sem se øele v Ljubljani, ko sem zlezel v vroœo banjo. Øe vedno ne morem verjeti, da ob vsej sila zanimivi akciji Bur ni napravil niti enega posnetka, tako da moram sedaj pisati po spominu in lahko bi narisal oba skupaj œisto natanœno, pa nimam roke za to. Povem lahko le, da sta imela odprta usta in fekalni pogled. Tako nadraæen

633/2015 RIBIČ

Na delu Save, s katero gospodari RD Radovljica, so odlična mesta za lov sulca.

Boštjan Podbevšek in Matej Šparovec

RD dilema, koliko veœ od tistih 10 % ponuditi. Œe jih ne ponudimo veœ, to pomeni dodatno finanœno breme za œlane, œe pa jih, œlani nergajo, œeø da jim turisti zmanjøujejo kakovost ribolova. Nikoli razreøen krog. Poleg tega imamo razliœne ribiøke druæine tudi razliœno privlaœne vode za turiste. Nekatere druæine so svoje moænosti æe dobro izkoristile in poslujejo so-

razmerno udobno in mirno. V naøi druæini ocenjujemo, da na podroœju ribiøkega turizma øe nismo izkoristili vseh moænosti in to je osnovni vzrok, zakaj smo se na upravnem odboru odloœili, da organiziramo tak dogo-dek. Vode imamo lepe, z ribami dobro gospodarimo, æelimo prodati øe veœ turistiœnih ribolovnih dovolilnic, za kar imamo moænosti. Zato ta dogodek ni nikakrøna tekma, kakor bi nekateri radi prikazali, ampak je zgolj skupen ribolov zaradi promocije naøih revirjev in preprostega druæenja tistih, ki nam ribolov nekaj pomeni. To je ozko gle-danje skozi ribiøke oœi. Je pa res, da je ribiøki turizem del celovite turistiœne ponudbe dræave in kot tak lahko precej dobrega doprinese k veœji osebni bla-ginji vseh, ki so kakorkoli povezani s turistiœno dejavnostjo, kakor tudi vsem nam dræavljanom skozi dohodke, ki bi jih dræava ob veœjem turistiœnem prometu lahko imela, pa jih sedaj æal nima. Œe æe nismo gostoljubni po nara-vi, v kar dvomim, pa bi lahko bili bolj gostoljubni vsaj zaradi zasluæka.«

Za organizacijo takega dogodka je po-trebno kar nekaj dela in truda. Kako ste se lotili tega?

»Osnova nam je bil tradicionalen ´pogon na sulca´, ki ga dvakrat v sezoni organiziramo æe vrsto let in privablja vse veœje øtevilo ribiøkih gostov,« je rekel Boøtjan. »To osnovno idejo smo

samo malo nadgradili, saj postajajo slo-venske vode spet privlaœne za tuje ribiœe na sulca. Privlaœne nagrade za najboljøe, ki so jih prispevali sponzorji in naøa ribiøka druæina, so samo øe dodaten motiv poleg æe tako lepih in bogatih revirjev. Delo na organizaciji in izvedbi takega dogodka je za nas, ki to poœnemo neprofesionalno, seveda velik izziv – predvsem, kako visoko skakati, ko ti letijo polena pod noge. Jasno, da se moje poznavanje ribiøke zakonodaje ne more meriti z znanjem ribiøke inøpektorice, ki je tokrat reagirala bliskovito, takoj ko je prijela prijavo o naøih nameravanih domnevnih krøitvah zakonodaje – æe ob sami objavi dogodka. Hvala Bogu. Tako smo dileme lahko razreøili vnaprej in ne za nazaj.«

Pravita, da delo pri organizaciji prire-ditve opravljata zastonj. Ali imata pokrite vsaj stroøke?

»Delava zastonj in stroøkov nimava v celoti povrnjenih.«

Torej sta sponzorja?»Kakor praviø. Mogoœe tudi.« Malo

smeha, potem pa je Boøtjan razpredal naprej: »Ravno v œasu ribolova na sulca traja lovopust na lipana in postrv, ki sta naøi ribolovno najbolj izpostavljeni vrsti. Torej pomeni poveœano zani-manje za ribolov na sulca nekakøno podaljøanje ribolovne sezone, posebej ob upoøtevanju dejstva, da je verjetnost

}

}

ulova lepega sulca v naøih revirjih kar velika. Kakor je rekel Matej, se moramo dræati zakonskih okvirov, pa kljub temu vidim teæave pri razliœnem razlaganju le-teh. Strinjam se, da je naœin ulova ujemi in spusti za koga lahko sporen. Konec koncev tudi sam verjamem, da ribo boli in jo je strah takrat, ko jo ribiœ zapne na trnek in vleœe iz vode, ampak lepo vas prosim, kako pa naj to naredi drugaœe, œe ima namen loviti na pri nas zakonit naœin. Zakaj kdo lovi, je lahko toliko vzrokov, kolikor je ribiœev, pa vseeno je tisti praœut lovca, ki se prenaøa v genih, pri enih bolj izrazit pri drugih pa manj. In ali to, da veœina ribiœev, ki jim je ribolov v veselje, ne lovi rib zaradi potrebe po prehrani, pomeni, da je treba negospodarski ri-bolov ukiniti? Mogoœe, kaj vem, ampak za take odloœitve spet nisem pristojen jaz, niti veœina ribiœev, temveœ sploøne druæbene norme obnaøanja in vrednot, ki se udejanjajo v predpisih. Oceniti ribiœa, ki ribo v skladu z veljavno za-konodajo ujame in upleni kot negativca in onega, ki jo izpusti, poveliœevati

kakor humanista, je ravno tako neum-no, kakor œe ribiœa prisiliø, da vsako mersko ribo ubije. Kakor da so tiste podmerske, ki bodo v vsakem primeru izpuøœene, cepljene proti boleœinam in strahu, in si tiste merske ne æelijo drugega od smrti. Ujemi in spusti je naœin, po katerem ribiœ lahko lovi brez potrebe po ubijanju v upanju, da bo ribi pri ulovu prizadejal najmanj økode. To pomeni loviti z enojœkom brez zalusti, to pomeni ribo œim manj prijemati in je ne mrcvariti pred izpustitvijo, pa se øe vedno zgodi, da riba poære trnek pregloboko, zakrvavi in jo je treba ubiti. Sezonska kvota uplena sulca v naøi druæini je dvanajst sulcev v dolæini najmanj 90 cm. Ko je kvota izpolnjena, je sezone konec. V zadnjih desetih letih pri nas kvota ni bila nikoli doseæena. Na sezono je uplenjenih okoli pet do øest sulcev, kar ne pomeni drugega kot to, da veœina ribiœev lovi iz potrebe po zadovoljitvi ribiøkega nagona in pristnega doæivljanja narave, prvinsko, v skladu z izroœilom kot sestavni del narave, na naœin, ki je od vseh poznanih

naœinov za ribe najbolj human. Ujemi in spusti nam na tak naœin, kakor je v praksi sedaj, zagotavlja sulœelov skozi celo sezono.«

Kaj je tisto, kar vama daje potrebno voljo za delo v ribiøki druæini?

»Predvsem to, da ribe, vodo in ribo-lov jemljem kakor del sebe. Tak si ali pa nisi. Lahko bi bil lovec, pa nisem. Lahko bi bil kolesar ali pa gasilec, pa tudi nisem. Sem pa ribiœ,« je rekel Boøtjan.

»Jaz imam ribolov v krvi. Tak sem se rodil in tak sem se zgradil. Tudi jaz bi bil lahko kaj drugega, pa nisem. Ribe imam rad, œeprav me dogajanja v ribiøtvu in okoli njega vœasih spo-minjajo na farso,« je dodal Matej in nadaljeval: »Samo en primer: gladina Save pri nas samo zaradi hidroelek-trarne niha okoli pol metra. Spet bom celo pomlad in poletje ob vodi priœa grozljivim pomorom rib, pa nikomur mar. Vsi vemo, da se œisto majhne mladice najraje umaknejo v toplo plitko vodo œisto na robu reke. Ko elektrarna

EN DAN Z RIBIČI

64 RIBIČ 3/2015

Uroš Kogoj Aljoša Savič in Saša Kladnik

Aljoša Savič s sulcem

nili ribiœi. Utrujeni, laœni, æejni in dobre volje. Govorilo se je o velikih øarenkah, ki so zagrizle v vabe œez dan, in øepetalo se je o prijemih pobeglih sulcev. Vse je postalo jasno, ko sta Uroø Kogoj in Anej Matevæiœ pokazala fotografije 95 in 79 centimetrov dolgih sulcev, ki sta takrat æe – upam, da dokaj mirno –, æiva in zdrava, prebolevala grenko izkuønjo tistega dne.

V nedeljo je bilo kislo vreme. Se-demnajst parov ribiœev, kolikor se jih je udeleæilo sreœanja, je zaœelo nov dan v no-vem upanju. Œrnogorec Velibor Ivanoviœ, odliœen sulœar in cenjen ribiøki vodnik, je pripeljal na kosilo svojo skupino. Rene Muster, Markus Friedel, Wolfgang Mi-helic in Kai Röhrig so bili navduøeni nad vodo in ribolovom.

Z veœerom smo sklenili naøe dvodnev-no druæenje. Ujeli in fotografirali so øe tri sulce in konœni obraœun je pokazal naslednje rezultate: prva zmagovalca prvega mednarodnega skupnega ribo-lova na sulca za pokal RD Radovljica sta

sem tisto sezono lovil øe trikrat. Slekel sem obleko nastopaœa in postal garaœ. Gazil sem sneg do kolen, prenaøal deæ, spoøtoval sonce in se izogibal kraja, kjer sem padel v vodo. Bogec me ni veœ uœil padati v vodo in v treh dneh sem ujel 104 centimetre dolgega lepotca. Sulci niso zastonj, je pa res, da prinesejo doæivetja in te zbudijo iz spanja sodobne druæbe. Cena je v mojem spominu œedalje manjøa, sulec pa veœji. Spet me mika.

Na Posavcu sva naøla skupino dobro razposajenih ribiœev. Stara znanca, Stane Æurbi in Roman Bergant, sta pripovedo-vala o sulcu, ki se je snel, in malo naprej sta lovila Aljoøa Saviœ in Saøa Kladnik, oba prekaljena sulœarja. Kratka sneæna ploha nas je pregnala v bliænji gostinski

lokal in trajala je za dolæino mirno popi-tega øilca sadjevca, potem je spet sijalo sonce in ogledal sem si Kamno Gorico. Kraj, ki je videl æe boljøe œase. Œudovite in razkoøne stare hiøe, po veœini lepo obnovljene, in stara ozka cesta, vijugasto speljana skozi vas od vogala do vogala. Cerkev na hribœku in potok, ki je speljan po lesenem koritu, ki kakor most preœka strugo Lipnice, potem pa v lepem kori-tu vijuga od mostiœka do mostiœka po vasi. Opazoval sem postrvi v njem. Na vsak moj sunkovit gib so blisknile pod bliænji most. Na hribu so smuœali otroci in osamljen dolgin je elegantno tekel na smuœeh po polju. Lahen veter je odnaøal sneg z vej.

Z veœerom so se v gostilno Mlin vr-

postala Uroø Kogoj in Anej Matevæiœ (95 in 79 cm), druga sta bila David Merhar in Danijel Keser (82,5 cm), tretja Aljoøa Saviœ in Saøa Kladnik (82 cm) ter Metod Mramor na œetrtem mestu (65 cm). Toliko je bilo v dveh dneh tudi ulovljenih in izpuøœenih sulcev.

Ko ob koncu razmiøljam o tem druæenju ribiœev in podobnih, vidim veliko cincanja glede tega, ali so taka druæenja dobra ali slaba, ki ga iz ust tistih, ki jih ni bilo zraven, razumem podobno, kot pravi znani juænjaøki pre-govor v milem slovenskem prevodu: zeza nor prestraøenega. Smo slovenski ribiœi res toliko prestraøeni, da se pu-stimo od norcev vleœi za tisto nekaj, kar sicer nesejo kokoøi? Mar se res ne znamo zbrati v polnem øtevilu skoraj dvanajst tisoœ ljudi na enem mestu in javnost spomniti na nekaj sto tisoœ majhnih ribic, ki vsako leto zaradi nenehnega nihanja vodostaja Save ostanejo na njenih suhih breæinah v Radovljici; na nekaj sto tisoœ tistih, ki jih na leto pomorijo nerazumni

posegi v slovenske vodotoke, da o po-morih veœjih in dobro vidnih rib, ki se redno dogajajo, sploh ne govorimo; da opozorimo slovensko javnost, da ribiœi nismo, za kar nas imajo kvazihumanisti in urbani ekologi. Povejmo jim, da smo ljudje, tako kot vsi drugi, le da imamo skupen cilj v ohranjanju in varovanju narave daleœ pred potrebo po mrcvarje-nju in ubijanju rib in da smo kot taki ne samo koristni, ampak je naøe ravnanje tudi druæbeno popolnoma sprejemljivo. To bi bil lahko izziv za vsakega izmed nas, øe posebno pa za naøo stanovsko hierarhijo.

Za vas napisal in fotografiral: Tone Økrbec

Soliden uspeh slovenskih tekmovalcevZahteva za popravek prispevka (Ribič, 1,2/2015)

V skladu z Zakonom o medijih zahte-vam popravek zaœetka œlanka z naslo-

vom Soliden uspeh slovenskih tekmo-valcev, objavljenega v Ribiœu 1,2/2015, v katerem avtor œlanka navaja neresniœne podatke, kot sledi: Pravico do nastopa na svetovnem prvenstvu je imelo prvih pet najboljøih tekmovalcev iz lige veteranov v letu 2013. Po uvrstitvah so bili to Drago Kutnjak, Mile Kojc, Branko Verdenik, Bruno Zorko in Zdravko Bregar.

Uraden nabor prvih petih (najboljøih) tekmovalcev Dræavnega prvenstva LRP 2013 – liga veteranov – je naslednji: 1. mesto Joæe Ømejc, 2. mesto Drago Kutnjak, 3. mesto Zdravko Bregar, 4. mesto Brane Zeliœ in 5. mesto Mile Kojc (rezervni tekmovalec).

Joæe Ømejc

653/2015 RIBIČ

obratuje, je gladina reke viøja, potem pa v piœle pol ure, ko zapornico spustijo, upade za pol metra. Ves ribji drobiæek se tako naglo ne more umakniti in na tisoœe ribic ostane na suhem ter pogine. Hudo je, kadar jih v dlaneh prenaøam nazaj v vodo in vem, da me naslednjiœ ne bo poleg. Pa nikomur mar. Res so pred leti elektrarne kupile sulœje mla-dice, ki smo jih v ribiøkih druæinah potem dobili zastonj, pa vseeno. Ta ribji drobiæek so tudi ribe, ravno tako æive kot velike, pa se ne najde prav nihœe, ki bi alarmiral javnost in se potegnil zanje. Mar je njihovo æivljenje samo zato, ker so majhne, lahko postranska økoda zaradi minimalne koristi od dobiœka iz poslovanja hidrocentral, ki do davkoplaœevalcev niti ne seæe, paœ pa v bodoœe celo grozi, da se bo spremenil v izgubo, medtem ko nas prepriœujejo o potrebnosti izgradnje novih in novih? Elektriœno energijo davkoplaœevalci plaœujemo, mar ne? Plaœujemo tudi banane in bencin, pa nam zaradi tega v zadnjih letih ni po-trebno jeziti narave in ljudi.«

Metod Mramor Del učne poti, kjer se pohodniki lahko na poljuden način seznanijo z vrstami rib, ki živijo v tamkajšnjih vodah. Pri-dobitev je dobrodošla predvsem za mladino.

l POPRAVEK

Poznamo veœ kot sedemsto vrst pijavk. Nekatere so zelo velike

(n.pr. iz juænega Œila) in v dolæino zrastejo tudi do 75 cm! Veœina pijavk je mnogo manjøih, po navadi od 3 do 5 cm, odrasli osebki pa lahko doseæejo tudi do 20 cm. Loœimo tri skupine pijavk:

− sladkovodne,− kopenske in − morske.Veœina pijavk je sladkovodnih,

nekatere æivijo na kopnem, zlasti v nizkem rastlinstvu deæevnih gozdov, kjer se v suønem obdobju zarijejo v zemljo in tam hibernirajo ter preæivijo tudi brez vode. Preprosto se skrœijo, njihova telesca pa postanejo zelo suha. Œe jih zmoœite, v desetih minutah povsem oæivijo.

Pijavke so œlenasti œrvi (bliænji sorodnik deæevnikov) s 34 obroœki. Øtevilo obroœkov je pri pijavkah stalno, medtem ko jih deæevniki »dodajajo«. Zanimivo je, da ima pijavka kar 32 moæganov, saj so deli tega organa v vsakem œlenku, razen v prvem in zadnjem. Pijavke zaradi podobnosti z æivœnim sistemom ljudi pogosto upo-rabljajo pri preiskavah moæganskih motenj.

Po navadi imajo pijavke nekoliko sploøœen trebuøni del, na prvem in zadnjem œlenku pa imajo obroœaste priseske.

Medicinska pijavka (Hirudo medici-nalis) ima tridelno œeljust, ki je videti kot majhna æaga. Na njih je okoli sto ostrih zob, ki jih pijavka zaseka v gostitelja. Pijavkin zasek puøœa sled z obroœem, v katerem je obrnjena œrka Y. Njeni zobje so tako ostri, da prebijejo celo debelo koæo povodnih (nilskih) konj.

Pijavkin zadnji prisesek je veœji in ga uporablja za pritrditev na mestu; ima preproste oœi, s katerimi loœi le svetlobo od teme ter grobe oblike in premike. Pijavkina koæa ne raste z njo, zato se veœkrat levi. Barva telesa je razliœna: temno rjava, olivna, œrno-zelena ter rjava ali zeleno-rjava.

Pijavke so v glavnem noœne æivali in so œez dan veœinoma skrite. Velik del leta, ko je temperatura vode niz-ka, so medicinske pijavke zarite v blatu ali pod potopljenimi predmeti na dnu struge ali jezera. Ko se tempe-ratura vode poveœa, pijavka postane æivahnejøa in obœutljiva za gibanje v vodi. Œe zaœuti potencialnega gostitelja, takoj zaœne plavati proti njemu, zlasti œe rahlo krvavi. Optimalni draæljaji kemiœno obœutljivih tipal pijavke so pri temperaturi gostitelja od 33 do 40 °C. Obe tipali (receptorja) ima na prvem œlenku.

Pijavke so odliœne plavalke. Med plavanjem se kaœasto zvijajo, vendar ne levo – desno, paœ pa gor – dol. Med premikanjem po reœnem dnu ali na kopnem se premikajo s pediœenjem.

Pijavke so hermafroditi, kar po-meni, da ima vsaka æival æenske in moøke spolne organe. Zato ima lahko æe samo ena æival svoje potomstvo. Podobno kot deæevniki tudi pijavke zaleæejo jajœeca v zapredke, ki jih pritrdijo na podlago blizu vode ali pa kar nase na spodnjo stran telesa. Pijavke, ki pritrjujejo svoje zapredke z jajœeci na kamenje v vodi, so precej aktivne. Odrasle medicinske pijavke pa zapustijo vodo in odloæijo svoje zapredke z jajœeci na vlaænem obreæju tik nad gladino. Po navadi odlagajo jajœeca julija in avgusta. Pijavka odloæi od enega do osem zapredkov s po 12 do 16 jajœec; vœasih tudi veœ, vendar je v takih primerih nekaj jajœec ne-oplojenih. Liœinke pijavk se izvalijo po øtirih do desetih tednih. Zelo so podobne odraslim osebkom, vendar so svetlejøe, saj imajo v koæi manj pigmenta. Brez hrane lahko preæivijo do sto dni.

V angleøko govoreœih dræavah so pijavke znane pod imenom blood suc-king leeches – krvosesi in hematophagous – prehranjevalke s krvjo, saj zajedajo ribe, æabe, æelve in druge æivali, pa tudi œloveka, in jim sesajo kri. Velik obrok krvi lahko pijavko nasiti za veœ mesecev.

MUHARSKI KOTIČEK

66 RIBIČ 3/2015

PijavkaPijavke (Hirudinea) uvrščamo med mnogočlenarje (Polimeria). Pripadajo deblu kolobarniki (Annelida) – mnogoščetinci (Poly-chaeta) – maloščetinci (Oligochaeta) z več kot 17.000 vrstami. Po videzu so podobne drugim maloščetincem, vendar se od njih

razlikujejo po tem, da imajo na spodnji strani glave okrog ust velik prisesek.

Uporabljeni material:– trnka: zadaj: kratkohrbtnik za

liœinko, #4–8; spredaj: za potezan-ko #4–8,

– vezna nit: 6/0, temne barve,– obteæba: volframova kroglica,

∅ 5 mm,– povezava med trnkoma: vpletena

nit iz kevlarja, ∅ 0,10 do 0,30 mm,– telo: lesketajoœi se øenil in olivno

ali œrno marabujevo pero, vsuka-no v zanko.

Izdelava:Faza 1: Na kratkohrbtni trnek naveæemo

snopiœ olivnih marabujevih peres in naredimo zanko iz vezne niti.

Faza 2: Naveæemo lesketajoœi se øenil z

dolgimi vlakni.Faza 3: V zanko namestimo fibre mara-

bujevega peresa. Faza 4: Zanko zasukamo in naredimo

øenil iz marabuja. Faza 5: Medsebojno zasukamo oba

øenila.Faza 6: Tako nastali preplet obeh øenilov

navijemo na trnek. Faza 7: Preplet øenilov priveæemo ob

obroœku trnka in s økarjami obliku-jemo stoæœasto (koniœno) telo.

Faza 8: Na sprednji trnek nataknemo vol-

framovo kroglico, naveæemo konœek kevlarjeve niti, ki ga dobro pritrdimo in uœvrstimo s kapljico sekundnega lepila. Drugi del kevlarjeve niti potegnemo skozi obroœek zadnjega trnka.

Faza 9: Na prednji trnek naveæemo leske-

tajoœi se øenil in oblikujemo novo zanko.

673/2015 RIBIČ

Faza 10: V zanko namestimo fibre marabujevega peresa (kot

pri fazi 3) in jo zasukamo.Faza 11: Medsebojno zasukamo oba øenila (kot pri fazi 5).Faza 12: Trnek z zadnjim delom posnetka mora biti na sredini

kevlarjeve niti. Vzporedno postavimo kevlarjevo nit in preplet obeh øenilov.

Faza 13: Skupaj zasukamo kevlarjevo nit in preplet obeh

øenilov, pri œemer trnek z zadnjim delom posnetka pridræimo na sredini.

Faza 14: Preplet obeh øenilov in kevlarjeve vrvice pritrdi-

mo na hrbtiøœe prvega trnka in pustimo, da se med-sebojno zvijeta. Nastane gibljivi del telesa posnetka pijavke.

Faza 15: Naredimo zanko za øenil iz fiber marabujevega peresa,

iz katerega bomo v nadaljevanju izdelali prvi del telesa.Faza 16: S sekundnim lepilom pritrdimo drugi konec kevlarja

na hrbtiøœe trnka. Faza 17: V zanko namestimo fibre marabujevega peresa.Faza 18: Zavijemo zanko s fibrami marabuja in jo dræimo

vzporedno skupaj z ostankom prepleta obeh øenilov – gibljivega dela telesa posnetka pijavke.

Faza 19: Vse skupaj navijemo okoli hrbtiøœa trnka vse do

volframove kroglice. Faza 20: Pritrdimo s skritim vozlom, ga polakiramo in poœeøemo

fibre po celotnem telesu posnetka.

Faza 1

Faza 5

Faza 2

Faza 6

Faza 3

Faza 7

Faza 4

Faza 8

Faza 9

Faza 13

Faza 10

Faza 14

Faza 11

Faza 15

Faza 12

Faza 16

Faza 17 Faza 18 Faza 19 Faza 20

Krvosesnih pijavk je pravzaprav malo, so pa pijavke, ki s sesanjem za-jedajo medicinske pijavke, npr. mlada pijavka vrste Glossiphonia complana-ta. Nekatere pijavke so mesojede, saj goltajo majhne œrve in liœinke æuæelk. Veœina pijavk je mrhovinarjev, saj jedo ostanke poginjenih æuæelk in veœjih æivali. Take pojedo tudi œloveka, œe imajo priloænost!

Pijavke imajo velik tek. V enem obroku lahko zauæijejo koliœino krvi, ki je petkrat veœja od njihove teæe. Na gostitelju ostajajo od trideset minut do øest ur. Ko se nasitijo, se spustijo z go-stitelja in poiøœejo varno skrivaliøœe.

Za odstranitev pijavk je znanih veœ naœinov: plamen (væigalice ali væigalnika), priægana cigareta, sol, alkohol, kis ali limonin sok. Ob stiku z naøtetim se pijavka hitro loœi od gosti-telja. Œe s plamenom segrejete kovinski predmet in se dotaknete hrbta pijavke, se bo sama hitro spustila. Pijavko (øe posebno kopensko) uœinkovito odstra-nimo tudi tako, da pod njeno sesalno œeljust potisnemo noht ali kateri drug predmet z ostrim robom. To povzroœi, da pijavka izvleœe svoje œeljusti, na-kar jo zlahka odstranite in vrnete v vodo. Æivi in pusti æiveti – pijavke paœ poskuøajo preæiveti na svoj naœin.

Œeprav pijavka pregrizne koæo in sesa kri, to ne boli. Izloœa namreœ anestetik, ki zmanjøuje boleœino, in hirudin, ki prepreœuje strjevanje (koa-gulacijo) krvi. Tudi sodobna medicina je prepoznala vrednost uporabe medi-

cinskih pijavk v zdravstvene namene; terapijo imenujemo hirudizem. Pijavke naj bi v medicinske namene uporab-ljali æe v antiœni Indiji, tisoœ let pred naøim øtetjem. Iz telesa odstranjujejo zaostalo kri in tako prepreœijo nastanek gangrene. Ker lahko prenaøajo razliœne okuæbe, medicinske pijavke dobimo v lekarnah na recept in so za enkratno uporabo. V 19. stoletju so iz Nemœije v Ameriko izvozili trideset milijonov pijavk. Zaradi pretiranega odvzema iz naravnega okolja, zmanjøevanja njiho-vega æivljenjskega prostora, izsuøevanja moœvirij pa tudi zaradi vse manjøega øtevila pasoœih se konj, ki so bili njeni najljubøi gostitelji, je medicinska pijav-ka zavarovana v skoraj vseh dræavah, kjer jo je øe mogoœe najti v naravi.

Glede na to, da pijavke lahko po-jedo ogromen obrok hrane naenkrat, preæivijo brez nje od enega do dveh let. Preæivijo izgubo devetih desetin lastne teæe in so lahko celo izpostavljene nekaterim kemikalijam. Razliœne vrste pijavk imajo razliœno dolgo æivljenjsko dobo. Nekatere æivijo celo do deset let.

Pijavke so na jedilniku mnogih dru-gih æivalskih vrst: rib, æelv in ptic. Skoraj vse ribe iøœejo te velike zalogaje in jih jedo za poslastico.

Pijavke so glavna hrana ribe v zgod-nji pomladi, preden zaœne rasti obreæno rastlinje, pa tudi v pozni jeseni, ko rojenje æuæelk æe pojenjuje. Takrat bo posnetek pijavke pravi zadetek za veliko velikih rib.

Kadar lovite s posnet-kom pijavke na hitro tekoœih rekah, posnetek pijavke sunkovito po-tegnite tri- do øtirikrat, da pritegnete pozornost rib. Œe lovite v reki, kjer je peøœeno ali zablateno dno, je priporoœljivo po-tegniti øtiri- ali petkrat in nato pustiti posnetek, da potone na dno in dvigne »oblak« usedlin, kot da se namerava vkopati in skriti pred plenilko.

Pri lovu s œrno (»kr-vavo«) pijavko uporab-ljamo toneœo muharsko vrvico (ang.: sinking line). Priporoœava, da take posnetke ponudite ribam vzdolæ globokih robov, kjer breg strmo prehaja v globino, potem ob zaplatah podvodnega

rastlinstva, pa tudi v odprti vodi.

V plitvi vodi uporabite obteæen posnetek na plavajoœi vrvici ali pa na poœasi toneœi muharski.

Zgodaj v sezoni zaœnite s œrnim ali olivnim posnetkom, izdelanim iz marabuja v kombinaciji s svetlikajoœim se øenilom v odtenku pavovih fiber. Kasneje, ko se voda segreje, so enako uœinkoviti posnetki v rjavi in økrlatno rdeœi barvi (ang.: Brown and reddish purple).

Za posnetke manjøih pijavk upora-bite potezanko (angl.) wooly bugger. Na take posnetke lahko lovite vse leto na vseh rekah, uporabljajte pa toneœo muharsko vrvico.

Uspeøni so posnetki, izdelani iz ma-rabujevih peres, tjulenje dlake, trakov zajœje koæe, puranjih peres, fazanovih peres ali peres drugih velikih ptic v kombinaciji s svetleœim se øenilom ali pa s prejo z zelo dolgimi nitmi. Za boljøo akcijo na prvi trnek pritrdite svinœeno øibro, volframovo kroglico ali kaj podobnega. Za prikaz jajœec, pritrjenih na telo pijavke, pritrdite perle ali penaste kroglice.

Take posnetke pijavk so kot prve imele priloænost preizkusiti ribe na Norveøkem leta 1998. Doslej so se po-snetki izkazali kot zalogaj, ki se mu ne morejo upreti ribe po vsem svetu.

Besedilo, fotografije in posnetki muh:

Nadica in Igor Stanœevdanicamk@t-home.mk

Prevedel: Marko Koraœin

MUHARSKI KOTIČEK

68 RIBIČ 3/2015

Pijavka se je prisesala na polža.

Mnogi ribiœi menijo, da je mehak in proæen material pri navezi kljuœ do

uspeha – ulova velikih krapov, toga naveza pa je dokaz, da ni vedno tako. Izkuøeni veliki krapi pogosto hitro zazna-jo mehke vrvice, kako ravnati z mehkimi vrvicami. Togi laksi iz fluorokarbona,

ki so v vodi nevidni, so lahko reøitev v zagati, kako prevarati najbolj izkuøene brkate velikane. Toga naveza je zaradi svoje posebne zgradbe in uporabe fluo-rokarbona, ki je precej odporen proti mehanskim poøkodbam, uporabna tam,

kjer je dno trdo, kamnito, prodnato in peøœeno, manj pa v revirjih z zamuljenim in poraøœenim dnom.

Ker je material za izdelavo naveze – fluorokarbon – sam po sebi tog in trd, ni potrebna cevka za poravnavo vrvice.

693/2015 RIBIČ

Za uspešen ribolov krapovcev ni potrebno natančno poznavanje vseh mogočih navez. V večini lahko uspešno lovite z eno in isto navezo, ki pa odpove v primeru drugačne vode ter divjih in izbirčnih rib. Zato je modro poznati več navez, s katerimi se lahko prilagodite različnim razmeram. Serijo opisov navez za ribolov krapovcev nadaljujemo s togo navezo, ki ni zahtevna

in jo lahko z malo truda zvežejo tudi začetniki.

NAVEZE ZA LOV KRAPOVCEV (4. DEL)

Toga naveza

Odrežite približno 30 cm 10 do 25 lb fluorokarbonske-ga laksa. Sam sem uporabil 15 lb (6,8 kg), debeline 0,35 mm. Glavna prednost fluorokarbonskega laksa je v njegovi togosti; zaradi teže hitro potone, v vodi pa je tudi praktično neviden.

S pomočjo enostavnega vozla na koncu laksa zvežite zan-ko, na katero boste nataknili bojli.

Odvečen laks odrežite s škarjami.

Za izdelavo toge naveze potrebujemo zatiče (štoperje), daljše trnke (dolgohrbtnike), karabine za hitro namestitev (snap-hook), škarje, vabe (bojlije), iglo za prebadanje in namestitev vab (bojlijev), pripravo za zategovanje vozlov, svinčeno utež, fluorokarbonski laks (0,35 mm) in volframovo pasto.

Z iglo prebodite bojli (20 mm) in ga namestite na končni del laksa.

Na končnem delu laksa položaj vabe utrdite z zatičem (štoperjem).

NASVETI

Med prsti pregnetite volframovo pasto, ki deluje kot utež. Namestite jo na fluorokarbonski laks, približno 5 cm nad ušesce trnka.

NASVETI

70 RIBIČ 3/2015

Na fluorokarbonski laks nataknite trnek kosirnik ali kate-rega izmed drugih dolgohrbtnikov z ravnim hrbtom. Ker ne bomo uporabljali cevke za poravnavo vrvice, so slednji primernejši.

Vaba naj bo pritrjena na približno 2 cm dolgem konč-nem delu vrvice (lasku). Z drugim koncem laksa ovijte trnek od 8- do 10-krat in utrdite položaj z uporabo brezvozelnega vozla. S fotografije sta lepo vidna polo-žaja trnka in vabe.

Na drugem koncu laksa s pomočjo enostavnega vozla izdelajte zanko.

Navlažite vozel in ga utrdite s pripravo za zategovanje vozlov, pri čemer uporabite primerno silo. Odvečen laks odrežite s škarjicami.

Toga naveza se odlično izkaže pri ribolovu v revirjih s trdim dnom (kamenjem, prodom, peskom). Na fotografiji je avtor prispevka z lepim spomladanskim zrcalarjem.

Brat Milan rad lovi blizu doma v akumulacijskem jezeru, kjer je prodnato dno. Tam je ujel že veliko takih in podobnih krapov.

Delo bo opravil laks sam in trnek bo ob prijemu kar zdrsnil v pravilen poloæaj za zasek (v spodnjo krapovo ustnico). Naveza je idealna pri ribolovu z veliki-mi (daljøimi) trnki dolgohrbtniki in pri uporabi veœjih bojlijev, ki v premeru merijo veœ kot 20 mm. Naveza najbo-lje deluje tam, kjer smo predhodno nakrmili z bojliji. Krape na tak naœin prisilimo k iskanju hrane, jato pa spod-budimo k tekmovalnosti pri hranjenju, kar poveœuje uspehe pri ribolovu. Na-vezo toplo priporoœajo pri ribolovu v revirjih z bistro vodo, saj fluorokarbon

zmanjøuje vidnost naveze. Z njo smo sami uspeøno lovili v Øpaniji, v revir-jih Lagunas de Ruidera, kjer je voda kristalno œista. Ko jo boste uporabljali, vedno razmiøljajte, ali jo uporabljate pravilno. V revirjih z mehkim dnom predstavitev vabe ni naravna, saj je trnek v nenavadnem, celo sumljivem poloæaju in lahko previdne krape zmoti.

Vrsta toge naveze, ki deluje kot naveza za lebdeœe vabe (pop up), se

imenuje zgibna toga naveza in je za izdelavo zahtevnejøa. V nadaljevanju opisujem izdelavo osnovne toge na-veze. Vedno uporabljam le izjemno ostre trnke.

Sestavine za izdelavoZa izdelavo toge naveze ne potrebujete cevke za poravnavo vrvice. V prime-ru zamuljenega in zaraøœenega dna

ni primerna, na prodnatem dnu pa je naravnost odliœna tudi za ribolov najveœjih krapov. V naslednji øtevilki Ribiœa vam bom predstavil t.i. D-na-vezo, do takrat pa vam æelim obilo uspeha pri uporabi opisane toge naveze in dober prijem!

Besedilo in fotografije: Radek Filip

Prevedel: Jure Uøeniœnik

713/2015 RIBIČ

S togo navezo boste lahko ujeli tudi lepega linja.

Na dnu rek in jezer je vse mogoče. Toga naveza je zaradi odpornosti proti mehanskim poškodbam primerna za ribolov povsod, kjer bi ovire na dnu lahko poškodovale vrvico, ki jo sicer uporabljamo pri drugih navezah.

Zanko pretaknite skozi karabin za hitro namestitev (snap-hook). Lahko uporabite tudi običajni karabin. Če želite, stik lahko zavarujete s cevko, ki bo preprečila vozlanje.

Na začetni del naveze s pomočjo Grinnerjevega vozla namestite glavno vrvico ali laks (korak ni prikazan na fo-tografiji). Stik zavarujte s cevko, ki bo preprečila vozlanje. Namestite svinčeno utež.

Izdelava toge naveze je končana.

Takole je videti toga naveza.

Prvi pomladni meseci skoraj praviloma prinaøajo nestabilne razmere. Vode so

visoke, kalne in pomeøane s sneænico, kar marsikaterega muharja odvrne od misli na ribolov. Res je, da viøji vodostaj, mraz in neaktivne, otrple postrvi niso ravno privlaœne razmere za ribolov, a pravi zagrizeni muharski zanesenjaki bodo kljub temu oblekli topla oblaœila, navlekli neoprenske økornje in se z muharico podali za vodo.

Pri tem bodo morali tehniko ribolova prilagoditi razmeram na vodi. Veœ o tem, kaj je pri prvem spomladanskem muharjenju pomembno in na kaj je treba paziti, bomo napisali v nadaljevanju prispevka.

Temperatura vodeŒe se temperatura vode giblje okrog 5 °C ali manj, so ribe v stanju obmrlosti in niœ jih ne bo spodbudilo do prijema, ker se v takønem stanju ne prehranju-jejo. Velikokrat je temu vzrok dodatna koliœina sneænice v glavnem toku, ki hladi vodo. V takem primeru poiøœite podvodne izvire toplejøe vode ali poj-dite lovit v pritoke, ki so po navadi toplejøi od glavnega toka. V takem primeru so øe posebno primerni kraøki izviri, ki imajo stalno temperaturo od 7 do 10 °C.

Kje bomo iskali postrviZgodaj pomladi je kljuœ do uspeha v za-vedanju, da se postrvi v reki ne obnaøajo enako kot v kasnejøih mesecih sezone. Topljenje snega in spomladanska deæevja prinaøajo v reko velike koliœine ledene vode, kar poveœa njen vodostaj, hitrost in spremembo barve, to pa zelo spre-meni æivljenjske razmere za vsa æiva bitja v njej. Postrvi se na take razmere odzovejo tako, da se umaknejo v globlje, mirnejøe dele vodotoka, za pregrade, ki upoœasnjujejo vodni tok, ali pa se umak-nejo k bregu, kjer je moœ toka veliko manjøa. Tam ostanejo »prilepljene« v svojih skrivaliøœih, ker bi jim boj s hitrim vodnim tokom vzel preveœ energije, æe tako porabljene v œasu drsti.

Previden pristop do vodeVedeti je treba, da imajo ribe veliko øirøe vidno polje, kot si ga ljudje lahko pred-stavljamo. Vidno polje v obliki stoæca proti povrøini vode in njihov periferni vid jim dajeta veliko prednost pred plenilci, med katere spada tudi œlovek. Seveda

ne smemo pozabiti na poboœnico, ki jih opozori na vsako neobiœajno doga-janje v vodi, in ne nazadnje: na njihov voh. Æe pred samim zaœetku muharjenja je torej pomemben pristop do vode. Pri pribliæevanju vodi izkoristite krijte obreænega rastja in grmovja, œe pa ju ni,

za veœino postrvjih aktivnosti. V spomla-danskem œasu se podnevi, posebno v sonœnih dneh, temperature lahko dvig-nejo tudi za 10 °C, zato se povrøinski del vode segreje in ribe postanejo aktivne. Najprimernejøi œas za ribolov je od 13. do 16. ure popoldan.

NASVETI

72 RIBIČ 3/2015

Nekaj napotkov za muharjenje v marcu

Začetek muharske sezone na Krki

se sklonite in œim bolj pritihotapite do vode. Nekateri muharji se ribi, ki so jo videli, pribliæajo celo po kolenih in v ta namen uporabljajo posebne silikonske kolenœnike. Torej: œe vas postrv ne bo opazila, so vaøe moænosti s pravilno ponujeno muho in pravilnim vodenjem kljuœ do uspeha. A slednje velja vso sezono, ne samo spomladi.

Izogibajte se bredenju po vodi, saj voda veliko bolje in hitreje prenaøa zvoke, ki plaøijo vedno previdne po-strvi.

Kdaj za vodo v marcuBiti za vodo ob zori v je prvih dneh sezone vsaj po mojih izkuønjah nesmi-selno. Na trnku bo obvisela samo kakøna vloæenka, ki se øe ni prilagodila normal-nim razmeram v odprti vodi. Zapomnite si, da so jutranje ure najveœkrat premrzle

Na kaj še moramo biti pozorni pred začetkom muharjenjaOpremo izbira vsak muhar po svojih æeljah in predvidevanjih. Zagotovo ne bomo izbrali muharice razreda #2 ali #3, œe je voda motna in visoka. Razred #5 ali #6 bo ravno pravøen za vse naøe potrebe na takøni vodi. Z muharico tega razreda bomo lahko lovili z liœinkami in manjøimi potezankami, œe pa se okoli poldneva zaœnejo ribe dvigovati za su-himi muhami, bomo lahko lovili tudi tako. Kar pa zadeva muharske vrvice in predvrvice, bomo morali imeti v prvem mesecu muharske sezone pripravljenih nekaj razliœnih. Prav nam bodo priøle plavajoœa in poœasi toneœa ter hitro toneœa muharska vrvica. Za razliœne tipe vode in naœine muharjenja bomo uporabili razliœne vrvice. Pri predvrvicah lahko zaœnemo s standardno dolæino 3 m in

premerom trnice 0,15 mm. Œe med ri-bolovom naletimo na globlji tolmun, lahko dolæino predvrvice podaljøamo do 6 m v kombinaciji s plavajoœo vrvico. Trnico prilagajajmo velikosti rib, ki jih priœakujemo. Poskuøajte uporabljati œim moœnejøe trnice, da boste postrv lahko spravili œim prej do sebe.

S čim bomo lovili postrvi v marcuV tem œasu, ko ne bo prav veliko do-gajanja na vodni povrøini, œeprav bodo izletavali posamezni osebki enodnevnic, prodnic in dvokrilcev, se bomo morali osredotoœiti predvsem na lov pod njo. Tam je øe vedno obilica hrane za laœne postrvi, predvsem pri dnu vodotoka. Lovili bomo na teæke liœinke enodnevnic, prodnic in mladoletnic na precej velikih

lovnega obmoœja, œe je le-to bilo zamrz-njeno. Kjer je voda toplejøa, so bile v ledu luknje, ki prav teæko zamrznejo zaradi podzemnih izvirov tople vode, in œe smo si jih zapomnili, ne bo teæav. Na takih obmoœjih so øe posebno zanimivi predeli, kjer raste podvodno rastlinje, saj se tam vedno zadræuje obilo liœink, rakcev, œrviœkov …, ki so potencijalna hrana po-strvi, ki prav rade kriæarijo nad takønimi predeli. Muho ponudite vzpredno s pod-vodnim rastlinjem in jo pustite potoniti na æeleno globino, nato pa jo z zelo poœasnimi kratkimi potegi vodite nazaj proti sebi. Pri tem rahlo trzajte z vrhom muharice levo – desno ter navzgor – navzdol, obœasno naredite kratek premor, da se zaœne muha potapljati. Po navadi to postrv spodbudi k prijemu.

vica, bo prevelik in preden bo sunek ob zategu priøel do postrvi, bo le-ta muho æe izpljunila. Zato je v tem obdobju muharjenje na kratki razdalji (od 5 do 10 metrov) veliko uspeønejøe, ker imamo muharsko vrvico ves œas pod kontrolo. Pri tem vedno razmiøljajte o prostoru, s katerega nameravate narediti svoj prvi met. Œe ta ni najprimernejøi glede na vaø cilj, vsekakor spremenite poloæaj, tako da boste na najprimernejøem me-stu. Ne pozabite, da je ribo veliko laæje zategniti po toku navzdol kot po toku navzgor. Pri slednjem se velikokrat pri-meri, da ji muho potegnemo iz gobœka ali da je riba tako slabo zapeta, da se med utrujanjem sname. Posebno je to pomembno pri lovu z obteæenimi potezankami »jig«.

V tem œasu med muharjenjem nikoli ne spreglejte prehodov iz plitvih brzic v globino in obratno, øe posebno, œe se nivo vode dviguje. Takrat se najveœje ribe premaknejo ravno v take predele, saj jim poviøan vodostaj prinaøa obilico sveæe hrane.

Lov s potezankamiPri lovu s plavajoœo muharsko vrvico predloæite potezanko navzgor po toku nad mesto, kjer predvidevate postrv. Nato dvignite muharico in naredite premet vrvice proti toku, kar bo muhi omogoœilo, da se bo potopila na æeleno globino. Poteg in pavza ali pa popolno-ma brez vodenja s hitrostjo, ki jo doloœa vodni tok, bo v prvih dneh zadosto-valo za laœne postrvi. Ne bojte se, da bi zgreøili prijem, œe boste upoøtevali samo dejstvo, da ste s primerno napeto vrvico v stalni povezavi z muho. Po drsti postrvi namreœ zlepa ne zamudijo nobenega obilnejøega obroka in se odzo-vejo z moœnim prijemom. Pri tem dokaj neaktivnem vodenju vam bodo v pomoœ æe same potezanke, posebno tiste, ki so izdelane iz marabujevih peres ali mehke zajœje dlake, ker so æe samo zaradi ma-teriala, iz katerega so zvezane, v vodi æivahne. Ne pozabite tudi na razliœne kroglice, medeninaste in volframove, v prednjem delu potezanke, ki jo bodo hitro spravile v globino.

Pa øe to: temne muhe za oblaœne dneve in kalne vode, za sonœne dneve in œiste vode pa svetle, svetlikajoœe se potezanke.

ZaključekNe dovolite, da vas malo mraza ali snega odvrne od vaøega najljubøega uæitka za vodo. Lahko se namreœ zgodi, da tako zamudite najveœjo ribo in najboljøi, œe ne najlepøi ribolov v svojem æivljenju. Veliko uspeha vam æelim, ko boste v tem hladnem mesecu preizkuøali svoje moœi in znanje.

Dober prijem in obilo zabave za vodo!

Vladimir Mikec

733/2015 RIBIČ

CDC-enodnevnica

Izganjalec Marabu

Bela terminatorka

Črna dvoperlna kamenjarka

øtevilkah trnkov. Uporabljali bomo tudi razliœne potezanke, ki bodo verno posne-male ribice, œrviœke in veœje æuæelke, ki æivijo v vodi. Prav nam bodo priøli tudi razliœni domiøljijski posnetki, ki prav v tem œasu dajo najveœ rezultatov. Ne bomo potrebovali muharskega telovnika, nabitega z mnoæico muharskih økatlic, polnih razliœnih posnetkov æuæelk. Ducat najljubøih liœink, nekaj mokrih posnetkov in øe kakøna potezanka je po navadi dovolj.

Katere tehnike bomo uporabljali pri ličinkarjenjuŒe boste lovili na jezerih ali ribnikih, potem vzemite s seboj termometer, saj lahko le z njim ugotovite, kje so pre-deli vode, ki so tudi do 5 °C toplejøi od okolice. Nekateri od vas take terene æe poznate øe iz zimskih obiskov vaøega

Na tekoœi vodi uporabljajte tehniko prostega plavanja muhe, angl. dead drift. Iz vode jo potegnite z Leisenringovim dvigom. To pomeni, da palico, ki ste jo ob spremljanju muhe polagoma spusti-li vzporedno z vodno gladino, poœasi dvignete, ko muha pride v vidno polje ribe. Dvigajoœa se palica in vodni tok dvigneta muho proti povrøini, kar za ribo pomeni zadnjo moænost, ko jo øe lahko ujame …

Svojo obteæeno muho torej predloæite œez tok in rahlo navzgor od predela, kjer priœakujete postrv. Muhi pustite, da potone do dna, nato pa hitro vlecite viøek muharske vrvice nazaj proti sebi. Tako boste v stalnem stiku z muho, ko potuje s tokom. Bistveno je ravno to, da ohranjate ravno linijo z vabo, sicer ne bo œasa za zateg ob prijemu ribe. Lok, ki ga bo na tej poti naredila muharska vr-

OGLAS

74 RIBIČ 3/2015

Iz občutkov in spoznanj se dostikrat rodijo želje. Sprva so majhne, neznatne kot drobtinice, ki se zakopljejo v misli. Če jih gojimo, zrastejo in obrodijo sad, postanejo vidne in resnične. Vrejo pod kožo in silijo na svetlo. Ob svojem času se prikradejo na plano, zasijejo kot utrinek. Trajajo le trenutek in hipoma izginejo, ugasnejo. Tako se uresničujejo vse naše majhne in velike želje, silovito in prehitro, minejo kot topel dih v mrzlem zimskem večeru. Vžgejo se nam v spomin, pot do nekaterih

zbledi, najlepše pa tam ostanejo za vedno.

Vsako leto me na koncu sulœarske sezone preplavijo spomini minulih doæivljajev

ob slovenskih bistrih rekah. Grejejo mi misli in v priœakovanju nove muharske sezone krajøajo veœere. Sneæenih ribiøkih dni ob naøi Savi ne bom pozabil nikoli, tudi prvega velikega sulca, ki sem ga ujel s pomoœjo prijatelja in odliœnega ribiœa Zvoneta, ne. Premnogo dni in veœerov sva v tovariøtvu preæivela ob vodi, kamor sva zahajala z æeljo po ulovu kralja voda.

Sulœelov sem vedno obœutil kot pli-movanje v meni, vsako leto v mogoœnih valovih. Ne silovito, temveœ spokojno, jasno in vseobsegajoœe. Æe od nekdaj je v meni, zadnje jeseni in zime je postal celo naœin æivljenja. Velikokrat sem se spraøeval, od kod izvira silna æelja po ribolovu teh skrivnostnih salmonidov. Je to ribolov, prijem, ulov ali uplen, morda meøanica naøtetega ali pa le zadovoljstvo, da sem lahko ob reki? Neøteto ribolovnih dni je za mano, ko sem bolj ali manj neuspeøno premetaval vabe, in ni mi jih æal. Øele zdaj spoznavam, da sem se kalil, spoznaval ribiøke terene, obnaøanje sulcev, pomen vodostaja, vab ... In uæival! Sulœelova nikoli ne bom obvladal in to me neizmerno osreœuje. Naprej me æenejo le nova spoznanja, ki se stapljajo z mojo duøo vsakiœ, ko se vrnem domov s prijemom ali brez njega.

Nimam spektakularnih ulovov, kot nekateri drugi ribiœi, ki preæivijo ob vodi tudi do sto dni na leto. Za øtevilo ulovlje-nih sulcev se ne zanimam kaj dosti, niti se ne oziram na uspeønost zaseka. Prav tako me ne zanimajo centimetri in øtevilo ribolovnih dni. V tem pogledu se nekateri sulœarji, ki jih opazujem, spreminjajo v ob-sedence. Videti je, kot bi jih zajela otopela histerija, podlegli so vroœiœnemu tekmo-vanju med seboj, ne z ribo. Plemenitejøi œas je minil, sprostitve ob vodi skorajda ni veœ. V digitalni dobi so pomembne fotografije (veliko fotografij!) le najveœjih sulcev. V eni sezoni jih mora ribiœ ujeti œim veœ, da so prijatelji in druga ribiøka javnost zavistni. Stari ribiœ Vinko iz Bele krajine nam je, takrat øe rosno mladim nadebudneæem, poloæil na srce, naj pre-ziramo poganjke zla, opevamo intimo in preganjamo zmedo v mislih. Vse drugo naj bi vodilo v ribiøki delirij.

Æeljo po ulovu velikega sulca sem prviœ zaœutil, ko sem v ribiøkem domu RD Barje v Ljubljani gledal fotografije ujetih sulcev iz Ljubljanice in Gradaøœice. Takrat je Ljubljanica veljala za reko, v kateri æivi veliko krasnih sulcev. Strast me je dokonœno prevzela na skupnem sulœelovu, ko je neki ribiœ ujel okoli 95 cm velikega debeluøœka kar sredi dneva.

Dolgo se ni zgodilo niœ. Nekega vroœega junija, ko sva s prijateljem Zvonetom ma-licala slovenske dobrote v domaœiji nad Spodnjo Idrijo, pa je pogovor nanesel tudi na ribiøke aktivnosti pozimi. S sulœelovom sva zaœela øe isto jesen na Kolpi, ker spremstvo œlanov ni bilo obvezno. Do-volilnice sva kupila na bencinski œrpalki v Koœevju, nato pa sva øla k prijatelju po nekaj sulœarskih vab. Z ribolovom sva zaœela pod nekim jezom, nedaleœ od mejnega prehoda. Spominjam se, da sem lovil kar s srednje lahko palico za øœuke, ki je imela akcijo od 40 do 80 gramov. Metal sem majhne silikonske ribe srebrne barve z enojœkom, v torbi pa sem imel tudi dva cofa in tri spuævaste kapeljne. Pojma nisem imel, kako naj lovim z njimi.

Veœino œasa sem premetaval silikonske ribe in v kanjonu mi je med skalami celo prijel manjøi sulec, ki se mi je snel pod nogami. Nisem obupal. Ciljev ali æeljá po metrskih sulcih nisem œutil, kar se mi zdaj, ko se ozrem nazaj, zdi prav. Sœasoma so tudi sulci zaœeli prijemati pogosteje. Poleg Kolpe sva z Zvonetom lovila øe na drugih revirjih po Sloveniji, recimo na Savi pred Litijo, na Savi Bohinjki in na radovljiøki Savi. Sreœo sem poskusil tudi na Gradaøœici, Malem grabnu in Ljubljanici, ki ima sloves teæke vode, pa na Savinji in Sori. Strast naju je gnala v Bosno, na Hrvaøko, v Nemœijo in Avstrijo, kjer sva doæivela celo manjøi sneæni plaz; zasul naju je do vratu, ko sva preœila neko travnato poboœje ob Dravi. Prestraøena sva takoj pobegnila nazaj v hotel.

Spominjam se, da sem vmes æe obupal, sulca veœ mesecev niti videl nisem, kaj øele ujel. Na sreœo me je spodbujal Zvone, ki je sulœelov primerjal z ribolovom lososov na Irskem. To mi je dalo novega vetra in prav na hitro sem si kupil solidno palico, ko-lesce in mnoæico vab. Æeljan sem priœakal novo sezono, ki je bila hitro tu.

Prvi spopad z velikim sulcem sem doæivel na Savi pri Kresnicah, kjer se reka zliva œez øiroke skale in oblikuje veliœasten tolmun. Pod srebrnimi penami se voda vrtinœi in na veœ mestih ustvarja curke, med njimi pa mirne in globoke zatone. Nekega decembrskega dne sem tam stal na levem bregu in v vodo metal veliko in teæko srebrno silikonsko ribo. Poœasi in preudarno sem jo vodil mimo podvodnih œeri in po potopljeni sipini, da se je za njo rahlo kalila voda. Po dobrih petnajstih minutah se je vaba nenadoma ustavila, vrh palice pa je zaœel silovito utripati. Viharno sem zategnil in ga za-pel. Sulec je stresel s koøœeno glavo in se jadrno spustil v globino med skale, ki sem jih œutil na laksu, ki je zavoljo sulœeve teæe in nazobœanega kamenja nenadoma popustil. Zarobantil sem, v rokah pa mi je ostal prazen konec laksa in spomin na veliko ribo, ki je s prijemom morda osreœila katerega drugega ribiœa.

Sonœno januarsko nedeljo sem od Zvo-neta dobil SMS-sporoœilo, v katerem me je spraøeval, œe bi prihodnji teden odøla na sulca. Ker smo bili ravno na Rinæi in smo lovili øœuke, pa øe veliko dela sem imel, sem z odgovorom odlaøal. Odpisal sem mu øele dopoldne naslednjega dne. Odgovor sem hitro prejel; œe bi øla na Gorenjsko, na Savo, kar tako na hitro, do teme.

V sluæbi se mi je mudilo in doma sem vse pridno postoril predœasno, da sem lahko lovil brez skrbi. Zvone je priøel do mene ob pol treh popoldne in opremo sva naloæila v avto. Med potjo proti Gorenjski sva kot vedno klepetala o sulcih, naœinu prijema, vremenskih okoliøœinah, vabah in revirjih. Omenil sem mu, da sem napet zaradi dela in obveznosti. Poøalil se je, da sem podoben sulcem in œutim spremembo vremena. Nato sva govorila o vabah in se strinjala, da so najboljøe vabe voblerji in cofi. V spuævaste kapeljne, denimo, nisva verjela.

Med hribi je ob cesti in po poljih leæala debela sneæna odeja. Asfaltna pot je bila skrbno oœiøœena, kolovoz, ki je med smre-kami vodil do druæinske brunarice, pa je bil nedotaknjen. Z Zvonetom sva peø odøla do nadstreøka in v notranjost, na toplo. Postregla sva si z viskijem in sedé œakala

753/2015 RIBIČ

Sulčarjeva izpovedRIBIŠKA PRIPOVED

na Rikija, œuvaja in lovca iz okolice Jesenic. Bil je toœen, napisal nama je dovolilnici, jaz pa sem mu v zahvalo poklonil domaœo divjaœinsko salamo.

Ob pribliæno pol petih popoldne sva se pripeljala k samotni hiøi na desnem bregu Save, nasproti manjøega zaselka, od katerega je diøalo po zaæganem lubju. Na levi strani je globoœina, ki se nadaljuje v øirok iztek, nato pa se reka zaleti v veliko dolomitno skalo, oblikuje velik tolmun in oster desni zavoj.

Hitro sem se preoblekel, obul økornje in sestavil ribiøko palico. Karabin iz jeklene æice sem na moœan laks navezal æe doma. Nauœil sem se, da so vozli, ki jih naredim na mrzlem zraku, slabøi od tistih, ki jih zveæem doma na toplem. Ko sva bila po kakih desetih minutah oba pripravljena, sva mirno odøla k vodi. Vse je bilo tiho, le reka je æuborela in sem in tja je kriknila oddaljena vrana. Bil sem brez priœakovanj, v oœeh sem øe œutil alkohol od nedavno popitega viskija. Z Zvonetom sva bila, kot vedno tik pred ribolovom, brez besed.

Ko sva si æe izbrala predel, kjer bova lovila, sva postala v goøœavi za nekaj deset minut in opazovala naravo, kako se pripravlja na spanje. Zrak v dolini se je gostil, shladilo se je. Ptice so poœasi potih-nile, sem in tja se je med drevesi zasliøal droben pok, ko je suha veja popustila in padla na tla, ali ko se je z drevesa usul kos juænega snega. Nebo se je obarvalo turkizno modro in roænato. Zadnji izdihljaj œarobnega dne, ki Zemlji øepne slovo pred prihajajoœo noœjo.

Po prstih sva stopila do vode, nato pa z dvignjenega brega metala vabe v motno vodo, ki je drla z leve proti desni. Nisva se obremenjevala, kako bi zapetega sulca pripeljala do sebe. Na delu, kjer sem lovil, je bila reka dobra dva metra pod menoj … Prijatelj je lovil na moji levi z voblerjem, jaz pa sem metal spuævastega kapeljna. Poœasi sem ga vodil po dnu in bilo mi je vseeno, œe zapnem, v ribiøkem nahrbtniku sem jih imel øe dovolj. Tol-mun, v katerem sva zaœela z ribolovom, je bil le uvod v pravi sulœelov, ki sva si ga æelela privoøœiti nekaj sto metrov po toku navzdol. Vedela sva, da tam æivi øest ali sedem velikih sulcev.

Priøla sva do ribiœem dobro znanega kraja, velikega ovinka, kjer z leve strani Savo strogo omejuje visoka skala, velika kot manjøi stanovanjski blok. Najprej sva previdno stopila na sipino, s katere sva metala v plitvejøo vodo na najini levi. Oba sva lovila s srednje toneœimi voblerji, velikosti 18 cm, znanega slovenskega pro-izvajalca. Ko se je æe zaœelo mraœiti, sem z grozo ugotovil, da se je »æliœka« edinega takega voblerja, ki sem ga øe imel pri sebi, iztaknila. Pokazal sem ga Zvonetu in rekel je, da ga bo vzel in odnesel v popravilo. Ni mi preostalo drugega, kot da sem navezal novo vabo in znova sem se odloœil za spuævastega kapeljna, ker je dokaj velik in teæak. Z njim lahko ribiœ preprosto prelovi

dno, kjer naj bi bili najveœji in najlepøi sulci. V trenutkih, ko sem kapeljna ali peøa, kot mu po domaœe reœejo sulœarji, natikal na karabin, sem razmiøljal, v kakøni prednosti je Zvone. Mirno je metal vabe in lovil, jaz pa sem se moral ubadati z menjavo pokvarjene vabe … ´Pa øe peøa si izbral, modrijan; zapel boø na dno in se muœil z odpenjanjem ali morebitnim novim na-vezovanjem karabina, œe boø vse skupaj utrgal,´ sem si mislil. Na koncu sem vabo dokaj hitro namestil in nekajkrat vrgel, nato pa sva se z Zvonetom odloœila, da

se vejo. Srce mi je zadrhtelo in po æilah je øinil adrenalin. To je vznemirjenje, ki ga verjetno obœutijo le ribiœi in lovci! Æe iz navade sem poøevno zategnil in sulec na drugi strani je podivjal. Stresal je z glavo in se æelel znebiti bodeœega tujka v gobcu, jaz pa sem zategnil øe enkrat, za vsak primer. Sulec se je boril, a ne preveœ, in pomislil sem, da je velik od 70 do 80 centimetrov. Dræal sem stik z njim, da se ne bi odpel, in samozavestno navijal laks k sebi. Sila trzajoœe ribe na drugi strani je bila vedno moœnejøa, sunke divjega mogoœneæa pa je

RIBIŠKA PRIPOVED

76 RIBIČ 3/2015

Iz občutkov in spoznanj se dostikrat rodijo želje. Sprva so majhne, neznatne kot drobtinice, ki se zakopljejo v misli. Če jih gojimo, zrastejo in obrodijo sad, postanejo vidne in resnične.

bova pretipala vodo malo niæje. Najin cilj je bil tolmun Pod æagarijo, kakih 200 met-rov niæje. S sipine sva se skobacala nazaj na kopno in œez korenine; Zvone je odøel malo niæje, jaz pa sem se odloœil, da bom poskusil v predelu tik pred skalovjem na nasprotni strani reke, ki se naglo spuøœa v globino. Na tistem mestu je Sava øiroka le kakih dvajset metrov, globoka pa od 3 do 4 metre. Na obali sem imel nemalo teæav, saj je bilo ribolovno mesto zelo neudobno. Z vseh strani so molele veje, tako da vrha palice nisem mogel niti dobro dvigniti. Z leve strani me je omejevalo øe deblo velikega drevesa, a se zaradi tega nisem vznemirjal.

Kolikor je bilo mogoœe tiho in neæno sem pristopil do skrajnega roba breæine in teæko vabo zanihal proti nasprotni strani reke. Z neba se je spuøœala noœ, toda svetlo je bilo øe ravno toliko, da sem videl, kje je vaba padla v vodo. Zaprl sem preklopnico na kolescu in poœasi potegnil, nato pa je sledilo preseneœenje. Vaba se je ustavila, a ne takoj, temveœ je bil obœutek bolj podoben, kot bi zapel v premikajoœo

deloma blaæil laks, deloma vrh palice. Riba je togotno suvala z glavo in rinila k dnu. Vmes sem jo nekajkrat dvignil h gladini, kjer je z repom udarila po vodi in zvok œofotanja je odmeval med skalovjem.

Zaklical sem Zvonetu, da ga imam. Sprva me ni dobro razumel in je vpil nazaj, da me œaka, zato sem se zadrl øe enkrat in zdelo se mi je, da k meni hodi celo veœnost. Vmes sem odloœno navijal laks in stemnilo se je. Priægal sem naglavno luœko in Zvone se je, ko je bil konœno pri meni, splazil po bregu navzdol, kjer je zabredel v vodo. Tam je bila, hvala bogu, globoka le kakega pol metra. Opozoril sem ga na veje in da ne morem visoko dvigniti palice. Stal je v vodi in mirno œakal na trenutek, ko bi sulca pripeljal do njega. A ni ølo vse tako zlahka, plemeniti gospod se ni dal ukrotiti. Zvone je ponavljal le: »Samo mirno, samo mirno in poœasi,« ko je zaœel sulec ropotati pod najinimi nogami. Toda bil sem popolnoma miren, le voda je pljuskala naokoli in pred oœmi se mi je zaradi izdihanega zraka v soju svetilke delal oblak megle.

Sulec se je konœno vdano ulegel na bok. Zvone je prijel laks in ga povlekel do sebe, nato pa poœasi s prsti segel pod gobec, da bi ga prijel. Zadræal sem dih in uspelo mu je. Kralja voda je brez teæav dvignil v zrak, jaz pa sem spustil palico in mu pomagal na breg. Bil je prav lep in velik sulec, ocenila sva ga na dober meter. Priduøeno sem vzkliknil: »Ja!« Zvone je plemenito ribo poloæil na mrzla in gola tla pod smrekami, v glavi pa sem œutil mnoæico nepopisno evforiœnih misli. V meni je plapolalo zmagoslavje. Veœ let sem ga lovil in ga konœno tudi ujel prav tam, kjer se je pred leti sreœa nasmehni-la tudi mojemu sulœarskemu prijatelju Zvonetu.

Menda se prvega merskega sulca spo-dobi upleniti. Tudi z mojim se je zgodilo tako. Ne toliko zato, da se ne bi od zavr-njenega blagra zameril sv. Petru, zavetniku ribiœev, temveœ od same vroœiœne sle, ki je æarela iz mene. Par bridkih udarcev z moœno palico po glavi in moj lovski nagon je bil poteøen. Velikanovo telo se je streslo in æivo bitje je postalo kos mesa, sladka neænost je bila premagana. Øe je diøal po meøanici travniøkih zaœimbnic in sveæe krvi. Ko je leæal na kamniti mizi pred ribiøko koœo, kamor smo ga nesli na uradno tehtanje in merjenje, je skoraj popolnoma izgubil sijaj, ki ga je krasil øe nedolgo tega. Poøteno smo ga zalili in krokali do polnoœi. Sulœjemu telesu se je med tem vrnila prvotna granitna podoba z bakrenim odtenkom in œrnimi pikami. Le oœi so postale motne, svetloba v njih je izginila. Opazoval sem jih v meseœini in premiøljal, œe se ni morda skrila med œredo zvezd nad nami. Te so se mi v tistem trenutku zazdele kot lesk sulœjih oœi, ki na koncu vselej roma v viøave mogoœne veœnosti.

Nace Nouvel

Ribiški sejmi v letu 2015Nekaj pomembnih ribiøkih sejmov po Evropi je letos æe za nami. Za nas sta bila

posebno zanimiva sejma v Vicenzi in Saint Etiennu. Prvi, ki je potekal od 7. do 9. februarja, je najveœji ribiøki sejem v sosednji Italiji. Letos so ga prviœ zelo uspeøno organizirali kot samostojen sejem. Prejønja leta so ga organizirali skupaj s sejmom lova. Drugi je sejem SA.NA.M.A., mednarodni sejem muharjenja v Saint Etiennu v Franciji. Na njem smo se predstavili tudi slovenski ribiœi.

April 10. do 12. 4. REVIER & WASSER – Mednarodni sejem lova, ribolova in

narave, Gradec, Avstrija17. do 19. 4. LOV – Mednarodni sejem lovstva in ribiøtva, Gornja Radgona18. do 19. 4. EWF – mednarodni muharski sejem, grad Fürstenfeld pri

Münchnu, Nemœija

Junij11. do 13. 6. EFTTEX – evropski poslovni sejem ribiøke opreme, Varøava,

Poljska

Oktober7. do 11. 10. LORIST – mednarodni sejem lova, ribolova in øporta, Novi

Sad, Srbija

December3. do 6. 12. PFERD & JAGD – mednarodni sejem konjeniøkega øporta,

lova in ribolova, Hannover, Nemœija

Objavljeni pregled ni popoln spisek sejmov na temo ribiøtva, ribiøke opreme in ribolovnega turizma, ki jih pripravljajo sejemske hiøe v Evropi. Veœinoma gre za sejme v sosednjih ali bliænjih evropskih dræavah, ki so za naøe bralce najbolj zanimivi z vidika obiska. Œisto poseben je sejem EFTTEX, ki je namenjen le po-slovnim obiskovalcem in ga vsako leto v drugi evropski dræavi prireja evropsko zdruæenje proizvajalcev ribiøke opreme EFTTA. Pregled sejmov je narejen na podlagi sejemskih koledarjev, ki so jih objavili posamezni sejmi. Ker med letom pogosto nastajajo spremembe in celo odpovedi posameznih prireditev, bralcem svetujemo, naj pred odhodom na sejem pri organizatorju sejma ali na njegovi spletni strani øe enkrat preverijo termin.

Izbor pripravil: Borut Jerøe

773/2015 RIBIČ

l V SPOMIN

Lani, 4. decembra, nas je pretresla novica, da je naøe vrste po krat-ki, a zahrbtni bolezni za vedno zapustil naø dolgoletni œlan Karol Koblar.

Korl, kot smo ga klicali ribiœi, je bil z duøo in telesom ribiœ in dober prijatelj. Æe v mladosti je bilo jasno, da bo postal zavzet ribiœ. Kot mladi ribiœ se je naprej vpisal v RD Jesenice, saj je stanoval blizu Save Dolinke, a se je kmalu preselil v Ra-dovljico, kjer se je leta 1964 vpisal v RD Radovljica in leto kasneje opravil

Karol Koblar(1944–2014)

ribiøki izpit. V tej RD je bil œlan skoraj dve desetletji, nato pa je leta 1983 iz nje izstopil in se vpisal v RD Bled, katere œlan je bil do zadnjega.

Karol je bil znan po svoji zavzeto-sti ter marljivosti, œe je bilo treba kar koli postoriti v ribiøki druæini. Bil je nepogreøljiv œlen pri œistilnih in de-lovnih akcijah, vse dokler mu tega ni prepreœila nesreœa na delovnem mestu. Od takrat naprej je zaradi invalidnosti veœji del ribaril. Najraje je zahajal k Blej-skemu jezeru, kjer je bil znan po svoji strokovnosti pri ribolovu ter ribiøkih uspehih, saj skoraj ni bilo leta, da se ne bi v druæini pogovarjali o njegovem lepem ulovu. Tudi Sava Bohinjka mu ni bila tuja, œeprav je zaradi invalidnosti ribaril le v zadnjem revirju, ki øe vedno dopuøœa uporabo vodne kroglice. Mu-

harjenje je bilo zanj paœ neizvedljivo. Voda mu je pomenila mir in poœitek; to je najraje preæivljal s prijatelji.

Ker je bil vedno pripravljen poma-gati pri razliœnih dejavnostih druøtva, je leta 2006 opravil tudi dræavni izpit za sodnika na tekmovanjih v lovu rib z umetno muho. Leta 2007 je bil izvoljen za predsednika RD Bled, funkcijo pa je opravljal eno leto.

Peœata, ki ga je s svojim delom in znaœajem pustil v dobrih petdesetih letih v treh druæinah, ni mogoœe po-zabiti.

Korl, æal te ne bomo veœ videvali ob Blejskem jezeru in kramljali s tabo, ne ob Savi Bohinjki, ampak verjemi, ne bomo te pozabili, v naøih srcih boø vedno æivel. Hvala ti.

RD Bled

OBVESTILA

V prejønji øtevilki smo zaœeli s predstavit-vijo kuharskih receptov Gojka Økoriœa

- Gojca za razliœne naœine priprave slad-kovodnih rib. Tokrat predstavljamo dve paøteti: iz prekajene postrvi in prekajenega soma. Lahko uporabimo tudi katero drugo vrsto prekajenih sladkovodnih rib; zelo dobre so prekajene podusti, krapi, linji in podobno. Teæava je le v tem, da je do njih teæje priti, razen œe jih prekadimo sami ali pa prijatelji.

Pašteta iz prekajene postrviZa pripravo paøtete za øtiri osebe potrebu-jemo: 500 g prekajene postrvi, 80 g majo-neze, 1 dl kisle smetane, limonino lupino (iz neøkropljenih limon), sok ene polovice limone, 0,1 dl olivnega olja, konjak (ali vinjak – po æelji), belo suho vino (po æelji),

peterøilj, roæmarin, æajbelj, koper, sol, beli poper, 200 g masla za ovoj.

Maslo pusti- mo na sobni tem-peraturi. Na pult raztegnemo PVC--folijo, po njej na- maæemo maslo in jo pokrijemo z drugo PVC-folijo. Razvaljamo z va-ljarjem za testo, da dobimo enakomer-no debelino plasti masla. Skupaj s fo- lijo ga poloæimo v kalup (model),

odstranimo vrhnjo folijo in napolnimo s paøteto.

Priprava paøtete

Postrv filiramo, odstranimo koæo, gla-vo in kosti. Tri œetrtine mesa zmiksamo, œetrtino prihranimo. V multipraktik damo meso postrvi, dodamo kislo smetano, olivno olje, limonin sok in lupino, pa øe majonezo, konjak ali vinjak, belo suho vino ter po æelji ribje zaœimbe, posolimo in popopramo. Vse skupaj dobro zmiksamo in z dobljeno maso napolnimo model do polovice. V sredini modela po dolæini dodamo koøœke mesa, ki smo jih prihranili, in potem zapolnimo z ostankom paøtete. Tako doseæemo, da bodo v paøteti, ko bo narezana, v sredini koøœki mesa, kar je videti øe posebno lepo za predstavitev oziroma postreæbo.

Paøteto damo za dobro uro v hladilnik. Ohlajeno zvrnemo iz modela, odstranimo PVC-folijo, nareæemo na kose, okrasimo s kolesci rdeœe paprike ali listiœem peterøilja in postreæemo z opeœenim kruhom.

Pašteta iz prekajenega somaPostopek priprave je enak kot pri pripravi paøtete in prekajene postrvi, ki smo ju opisali. Je pa somovo meso mnogo bolj œvrsto in se po okusu precej razlikuje od postrvi. Gojc bralcem priporoœa, naj poleg navedenih sestavin za prekajeno postrv v paøteto vmeøajo øe hren.

Zanimiva je tudi paøteta, v katero vmeøamo malo tartufov.

K paøtetam priporoœamo dober sauvig-non – suh, lahko tudi polsuh.

Borut Jerøe

RIBIČI KUHAJO

78 RIBIČ 3/2015

IZ KUHARSKE BELEŽNICE GOJKA ŠKORIČA

Pašteta iz prekajene postrvi v ovoju iz masla

Pašteta iz prekajenega soma, postrežena na tankih rezinah bagete.

IzberIte sI najuspešnejšI dan za rIbolovNa osNovi HerscHlovega vremeNskega kljuœa vam svetujemo NajprimerNejøe dNi za uspeøeN ribolov:

MAREC 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31

SALMONIDI , , : : : : : : , , , , , , , , , . . . . . . , , , , , , , ,

CIPRINIDI p p p p p p p r r r r r p p

APRIL 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30

SALMONIDI , , : : : : , , , , , , , , , , . . . . . , , , , , , , , ,

CIPRINIDI p p p p p p p r r r r r p p

LEGENDA: SALMONIDI : DOBER ULOV , SREDNJI ULOV . SLAB ULOV CIPRINIDI p DOBER ULOV SREDNJI ULOV r SLAB ULOV

2015 8 52

2015 8 52

793/2015 RIBIČ

Ribiøka druæina: BledVoda (revir): Blejsko jezeroVrsta ribe: ščukaDolæina (cm); teæa (kg): 86 cm; *Naœin lova in vaba: vijačenje, silikonska ribicaDatum ulova: november 2014Ujel: Nik ŠavliNaslov: Nova Gorica

Ribiøka druæina: Novo mestoVoda (revir): Krka K3Vrsta ribe: somDolæina (cm); teæa (kg): 171 cm; 28 kgNaœin lova in vaba: vijačenje, silikonska ribicaDatum ulova: 2. december 2014Ujel: Tomaž TramteNaslov: *

Ribiøka druæina: LjutomerVoda (revir): ŠčavnicaVrsta ribe: smučDolæina (cm); teæa (kg): 81 cm; 6,2 kgNaœin lova in vaba: vijačenje, silikonska ribicaDatum ulova: 15. november 2014Ujel: Ljubo NovakNaslov: Ljutomer

Ribiøka druæina: VoglajnaVoda (revir): Slivniško jezeroVrsta ribe: krapDolæina (cm); teæa (kg): 105 cm; 28 kgNaœin lova in vaba: talni ribolov, bojliDatum ulova: 19. december 2014Ujel: Željko PušnikNaslov: Planina pri Sevnici

Priporočilo, kolikšne naj bi bile minimalne mere trofejnih rib, je bilo objavljeno v Ribiču, 4/2006, najdete pa ga tudi na spletni strani Ribiške zveze Slovenije: http://www.ribiska-zveza.si/ribolov/pogosta-vprasanja.

Ribiøka druæina: VevčeVoda (revir): Ljubljanica, revir 47Vrsta ribe: ščukaDolæina (cm); teæa (kg): 98 cm; 7,1 kgNaœin ribolova in vaba: *Datum ulova: 31. januar 2015Ujel: Antun GrigičNaslov: *

KAPITALNI ULOVI

PopravekV Ribiœu, 1,2/2015, smo na strani s kapitalnimi ulovi pomotoma zapisali, da je ribiœ Zdravko Novak svojega sulca ujel v delu Savinje, s ka-tero gospodari RD Mozirje. Ujel ga je v delu, s katerim gospodari RD Øempeter. Za neljubo napako se vsem prizadetim opraviœujemo.

Uredniøtvo

Zavod za ribiøtvo SlovenijeVoda (revir): Sava BohinjkaVrsta ribe: sulecDolæina (cm); teæa (kg): 103 cm; 11,9 kgNaœin lova in vaba: vijačenje, voblerDatum ulova: 27. januar 2015Ujel: Bojan CestarNaslov: Ljubljana

Ribiøka druæina: RadovljicaVoda (revir): SavaVrsta ribe: sulecDolæina (cm); teæa (kg): 99 cm; *Naœin lova in vaba: vijačenje, spužvasti kapeljDatum ulova: 28. januar 2015Ujel: Jure Ušeničnik SchiffersteinNaslov: Ljubljana

Ribiøka druæina: RadovljicaVoda (revir): SavaVrsta ribe: sulecDolæina (cm); teæa (kg): 102 cm; *Naœin lova in vaba: vijačenje, voblerDatum ulova: 9. februar 2015Ujel: Bojan CestarNaslov: Ljubljana

Koščak (Austropotamobius torrentium) (foto anja)