LOKALNI RAZVOJNI PROGRAM - ivancna- · PDF fileZagotavljanje pogojev in okvirov za trajnostni razvoj ob upoštevanju ... Lokalni razvojni program oz. dolgoročni občinski strateški

LOKALNII RAZVOJNI

PROGRAM 2016-2020

(PREDLOG)

Ivančna Gorica, November 2016

Kazalo

1 Predgovor župana............................................................................................. 4

2 Vizija občine...................................................................................................... 5

3 Namen LRP ...................................................................................................... 6

4 Usklajenost z evropskimi in nacionalnimi razvojnimi politikami .......................... 7

4.1 Dokumenti na ravni EU ..................................................................................... 7

4.2 Dokumenti na nacionalni ravni .......................................................................... 8

4.2.1 Partnerski sporazum ......................................................................................... 8

4.2.2 Operativni program za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju 2014-

2020 ................................................................................................................. 9

4.2.3 Program razvoja podeželja 2014-2020 .............................................................. 9

5 Analiza stanja po posameznih področjih ..........................................................11

5.1 Demografske, sociološke in ekonomske značilnosti .........................................11

5.2 Okolje in infrastruktura .....................................................................................14

5.2.1 Prometna infrastruktura ...................................................................................14

5.2.2 Komunalna infrastruktura .................................................................................15

5.2.3 Oskrba in raba energije ....................................................................................17

5.3 Gospodarstvo ..................................................................................................17

5.3.1 Turizem ............................................................................................................17

5.3.2 Kmetijstvo ........................................................................................................18

5.4 Družbene dejavnosti ........................................................................................20

5.4.1 Zdravstvo .........................................................................................................20

5.4.2 Socialno varstvo ..............................................................................................21

5.4.3 Predšolska vzgoja ............................................................................................23

5.4.4 Šolstvo in izobraževanje ..................................................................................25

5.4.5 Kultura .............................................................................................................27

5.4.6 Šport ................................................................................................................27

5.4.7 Mladi ................................................................................................................28

5.4.8 Naravna in kulturna dediščina ..........................................................................29

5.4.9 Viri ...................................................................................................................34

6 SWOT analiza ..................................................................................................36

7 Primerjava s primerljivimi občinami v Sloveniji in tujini (potencialna partnerstva)

39

7.1 Primerjava občin v Sloveniji .............................................................................39

7.1.1 Sosednje občine ..............................................................................................39

7.1.2 Občine v Ljubljanski urbani regiji ......................................................................40

7.1.3 Potencialna partnerstva z občinami v Sloveniji .................................................41

7.2 Primerjava občin v tujini ...................................................................................41

7.2.1 Primerljive občine na Hrvaškem .......................................................................41

7.2.2 Primerljive občine v Avstriji ..............................................................................41

7.2.3 Primerljive občine v Italiji ..................................................................................42

8 Strateške razvojne usmeritve in prioritete ........................................................43

9 Strateški razvojni projekti v občini ....................................................................47

10 Pregled možnosti sofinanciranja projektov z EU sredstvi do leta 2020 .............50

10.1 Programi EU 2014-2020 ..................................................................................50

10.2 Čezmejni programi ...........................................................................................51

10.3 Transnacionalni programi .................................................................................52

10.4 Medregionalni programi ...................................................................................54

10.5 Centralizirani programi .....................................................................................55

11 Informiranje javnosti o LRP ..............................................................................60

11.1 Občinski časopis Klasje ...................................................................................60

11.2 Občinska spletna stran Občine Ivančna Gorica ................................................60

11.3 Socialno omrežje Facebook .............................................................................60

12 Spremljanje izvajanja in financiranje aktivnosti v okviru LRP ............................61

Vzorec

4

1 Predgovor župana

Vzorec

LOKALNI RAZVOJNI PROGRAM

5

2 Vizija občine

Dolgoročni občinski strateški načrt bo temeljni občinski dokument za doseganje dolgoročnih razvojnih ciljev lokalne skupnosti in izboljšanje kakovosti življenja prebivalcev v občini. Z njim želi občina nadaljevati razvojno pot, preseči razdrobljenost in izkoristili svoje prednosti in priložnosti. Lokalno in širše okolje občine se v zadnjih letih nenehno spreminja. S tem se spreminjajo tudi pričakovanja, potrebe in vrednote občanov ter subjektov, ki delujejo v občini. Nove trende mora občina prepoznati, spremljati in se nanje ustrezno odzvati. Vizija občine je:

S PODJETNOSTJO, ZNANJEM IN TRADICIJO DO SKUPNE BLAGINJE Njeno poslanstvo je:

Samostojno upravljanje in urejanje javnih zadev lokalnega pomena

Zagotavljanje pogojev in okvirov za trajnostni razvoj ob upoštevanju naravnih danosti

Zagotavljanje enakih možnosti za vse in krepitev socialnega kapitala

Načrtno vključevanje mladih in starejših v procese odločanja ter ustvarjanja dodane vrednosti

Vzorec

6

3 Namen LRP Lokalni razvojni program oz. dolgoročni občinski strateški načrt je temeljni občinski dokument

za doseganje dolgoročnih razvojnih ciljev lokalne skupnosti in izboljšanje kakovosti življenja

prebivalcev v občini Ivančna Gorica. Predstavlja skupni dogovor o dolgoročnih prioritetah

razvoja med različnimi nosilci razvoja in področji delovanja občine. Občina Ivančna Gorica

ima številne razvojne potenciale, ki jih je mogoče izkoristiti le s premišljenim načrtovanjem

bodočih aktivnosti in usmeritev.

Dolgoročni občinski strateški načrt je bil pripravljen z namenom določitve in usmeritve

dolgoročnega delovanja in razvoja občine. Je obenem nadaljevanje leta 2011 pripravljenega

Lokalnega razvojnega programa za obdobje 2011 – 2018. Nov dokument združuje

prenovljene cilje, prioritete, usmeritve in projektne aktivnosti, ki so uresničljivi v obdobju 2016

– 2020. Obenem je strateški načrt živ dokument, ki terja nenehno načrtovanje, spremljanje,

izvajanje, prilagajanje in predvidevanje razvojnih sprememb.

Predlagani razvojni cilji občine so:

Spodbujanje podjetništva za konkurenčno gospodarsko rast, razvoj socialnega

podjetništva

Trajnostno upravljanje z naravno in kulturno dediščino ter razvijanje turistično

prepoznavnega območja

Izboljšanje kakovosti življenja

Varstvo in izboljšanje bivalnega okolja in spodbujanje učinkovite uporabe virov

Dolgoročni občinski strateški načrt predstavlja ustrezno osnovo za načrtovanje proračuna

Občine Ivančna Gorica v posameznih letih obdobja 2016-2020 ter za načrtovanje občinskih /

regionalnih razvojnih projektov. Namenjen je tudi vključevanju občinskih projektov v iskanje

sredstev EU za sofinanciranje njihove izvedbe.

Vzorec


7

4 Usklajenost z evropskimi in nacionalnimi razvojnimi politikami

4.1 Dokumenti na ravni EU

Evropska komisija je pripravila Strategijo Evropa 2020, ki vsebuje vizijo socialnega tržnega

gospodarstva Evrope za 21. stoletje. Določila je tri prioritetna področja, ki se medsebojno

dopolnjujejo, in sicer:

Pametna rast: razvoj gospodarstva, ki temelji na znanju in inovacijah;

Trajnostna rast: spodbujanje bolj konkurenčnega in zelenega gospodarstva, ki

gospodarneje izkorišča vire;

Vključujoča rast: utrjevanje gospodarstva z visoko stopnjo zaposlenosti, ki krepi

socialno in teritorialno kohezijo.

Komisija predlaga pet merljivih ciljev EU do leta 2020, ki jih je treba upoštevati in so vključeni

tudi v nacionalne razvojne cilje. Nanašajo se na naslednja področja:

zaposlovanje: 75% prebivalstva med 20 do 64 let mora imeti zaposlitev;

raziskave in inovacije: 3% BDP EU je treba nameniti raziskavam in razvoju;

podnebne spremembe in energija: doseči cilje 20/20/201 na področju podnebja in

energetike, vključno z zmanjšanjem emisij za 30% pod ugodnimi pogoji;

izobraževanje: delež mladih, ki se odločijo za zgodnjo opustitev šolanja mora biti

pod 10% in vsaj 40% mladih mora uspešno zaključiti terciarno izobraževanje;

boj proti revščini: revščina naj bi ogrožala 20 milijonov ljudi manj kot danes.

Komisija predlaga sedem vodilnih pobud, s katerimi želi spodbuditi napredek na vsakem od

prednostnih področij:

1. Unija inovacij za izboljšanje okvirnih pogojev in dostopa do financiranja raziskav in

inovacij, da bi lahko inovativne zamisli pretvorili v proizvode in storitve, ki ustvarjajo

gospodarsko rast in delovna mesta;

2. Mladi in mobilnost za povečanje uspešnosti izobraževalnih sistemov in olajšanje

vstopa mladih na trg dela;

3. Evropski program za digitalne tehnologije za hitrejšo vzpostavitev hitrega interneta

in izkoriščanje prednosti enotnega digitalnega trga v gospodinjstvih in podjetjih;

4. Evropa, gospodarna z viri za prekinitev vezi med gospodarsko rastjo in porabo virov,

podporo prehodu v nizkoogljično gospodarstvo, povečanje uporabe obnovljivih virov

energije in spodbujanje energetske učinkovitosti;

5. Industrijska politika za dobo globalizacije za izboljšanje poslovnega okolja, zlasti za

mala in srednja podjetja, in podporo razvoju močne in vzdržne industrijske osnove, s

katero bo mogoče konkurirati na svetovnih trgih;

6. Program za nova znanja in spretnosti in nova delovna mesta za posodobitev trgov

dela ter okrepitev vloge in položaja ljudi z razvijanjem njihovih znanj in spretnosti v

vsem življenjskem obdobju, da bi povečali vključevanje delavcev in bolje uskladili

povpraševanje po delovni sili in njeno ponudbo, tudi z mobilnostjo delavcev;

1 Cilji energije za leto 2020, doseganje 20% (ali celo 30%) zmanjšanja emisij CO2 v primerjavi z

ravnmi iz leta 1990, 20% energije, na podlagi porabe, ki prihaja iz obnovljivih virov energije in 20% povečanje energetske učinkovitosti.

Vzorec

8

7. Evropska platforma za boj proti revščini za zagotovitev socialne in teritorialne

kohezije, tako da bodo imeli od rasti in novih delovnih mest korist vsi ljudje in da

bodo ljudje, ki se spopadajo z revščino in socialno izključenostjo, lahko dostojno

živeli in se aktivno vključevali v družbo.

Teh sedem vodilnih pobud bo zavezujočih tako za EU kot za države članice. Instrumenti na

ravni EU, zlasti enotni trg, finančni vzvodi in orodja zunanje politike, se bodo v polnosti

uporabljali za odpravljanje ovir in izpolnjevanje ciljev strategije Evropa 2020. Komisija

prednostno določa, kaj je treba storiti, da bi oblikovali izvedljivo strategijo izhoda, nadaljevali

reformo finančnega sistema, zagotovili konsolidacijo proračuna za dolgoročno rast in okrepili

usklajevanje v Ekonomski in monetarni uniji.

4.2 Dokumenti na nacionalni ravni2

Ključni razvojni dokumenti Vlade RS za obdobje 2014-2020 so:

Strategija razvoja Slovenije 2014-2020 (v pripravi);

Strategija pametne specializacije (v pripravi);

Partnerski sporazum;

Operativni program za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020;

Program razvoja podeželja 2014-2020.

4.2.1 Partnerski sporazum

Predstavlja pogodbo med Evropsko komisijo in Republiko Slovenijo glede izvajanja

kohezijske politike v obdobju 2014-2020.

EU je določila 11 tematskih ciljev ki se navezujejo na strategijo EU 2020 za pametno,

trajnostno in vključujočo rast:

1. Krepitev raziskav, tehnološkega razvoja in inovacij;

2. Povečanje dostopnosti do informacijsko komunikacijskih tehnologij ter njihove

uporabe in kakovosti;

3. Povečanje konkurenčnosti malih in srednjih podjetij ter kmetijskega sektorja (za

Evropski sklad za razvoj podeželja-EKSRP) ter sektorja ribištva in akvakulture (za

Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo-ESPR);

4. Podpora prehodu na nizkoogljično gospodarstvo v vseh sektorjih;

5. Spodbujanje prilagajanja podnebnim spremembam ter preprečevanja in

obvladovanja tveganj;

6. Varstvo okolja in spodbujanje učinkovite rabe virov;

7. Spodbujanje trajnostnega prometa in odprava ozkih grl v ključnih omrežnih

infrastrukturah;

8. Spodbujanje zaposlovanja in mobilnosti delovne sile;

9. Spodbujanje socialnega vključevanja in boja proti revščini;

10. Vlaganje v spretnosti, izobraževanje ter vse-življenjsko učenje

2 Dokumenti so dostopni na spletni strani Službe Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko:

http://www.eu-skladi.si/ekp/kljucni-dokumenti ter Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano: http://www.mkgp.gov.si/si/delovna_podrocja/program_razvoja_podezelja.

http://www.eu-skladi.si/ekp/kljucni-dokumenti

http://www.mkgp.gov.si/si/delovna_podrocja/program_razvoja_podezelja

Vzorec


9

11. Izboljšanje institucionalnih zmogljivosti in učinkovita javna uprava.

V skladu z zahtevami EU bo Slovenija morala:

vsaj 50-60% sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR) nameniti za

1-4 tematski cilj naveden zgoraj, od tega vsaj 10-20% za četrti tematski cilj,

vsaj 60-80% sredstev Evropskega socialnega sklada bo morala osredotočiti na štiri

izbrane prioritete, od tega vsaj 20% na deveti tematski cilj.

4.2.2 Operativni program za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020

Enoten Operativni program za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020 je

strateški izvedbeni dokument, ki je podlaga za črpanje 3,2 milijarde evrov razpoložljivih

sredstev iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR), Evropskega socialnega sklada

(ESS) in Kohezijskega sklada (KS) v obdobju 2014-2020. Dokument je 15. decembra 2014

potrdila Evropska komisija.

Dokument, v katerem so opredeljena prednostna področja, v katera bo Slovenija vlagala

sredstva v naslednjih sedmih letih, je skladen s Partnerskim sporazumom med Slovenijo in

Evropsko komisijo za obdobje 2014-2020 in sledi strategiji EU 2020 ter ustreza zahtevam

posameznega sklada EU, tako da bo zagotovljena ekonomska, socialna in teritorialna

kohezija.

4.2.3 Program razvoja podeželja 2014-2020

Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja (EKSRP) je skupaj s preostalimi strukturnimi in

kohezijskim skladom ter Evropskim skladom za pomorstvo in ribištvo vključen v t.i. »skupni

strateški okvir EU skladov« in s tem neposredno vpet v doseganje ciljev Strategije Evropa

2020. EKSRP in tudi politika razvoja podeželja je s tem jasno opredeljena kot razvojna

politika, ki prispeva k doseganju ciljev na ravni EU kot celote.

Ključne nacionalne usmeritve PRP 2014–2020 so:

prenos znanja in inovacij,

prestrukturiranje v smeri povečanja produktivnosti in trajnostne rabe naravnih virov

ter blažitve in prilagoditve na podnebne spremembe,

spodbujanje razvoja kratkih oskrbnih verig in gozdno-lesnih verig ter dviga

kakovosti,

razvoj endogenih potencialov podeželja in delovnih mest.

Ključni konceptualni premiki v vsebini PRP 2014–2020 glede na programsko obdobje 2007–

2013 so naslednji:

Podnebne spremembe, skrb za okolje in inovacije bodo sedaj neločljiv element vseh

ukrepov PRP 2014–2020. Delitve programa na posamezne osi ni več, vsi ukrepi

morajo prispevati k uveljavljanju večnamenskega modela razvoja kmetijstva, ki bo

moralo istočasno zasledovati tako večjo ekonomsko kot tudi okoljsko učinkovitost

(torej proizvesti več z manj viri in vplivi na okolje).

Vzorec

10

Prenos znanja in inovacij je postavljen v središče PRP 2014–2020, ki podpira vse

ostale prednostne usmeritve PRP 2014–2020. V tem okviru bodo ključni ukrepi,

povezani z dvigom usposobljenosti, večjo dostopnostjo do specializiranega

svetovanja ter tesnejšimi povezavami med raziskavami in kmetijsko prakso. Eden

od povsem novih vidikov prenosa znanja in inovacij, ki ga uvaja evropska politika

razvoja podeželja, so operativne skupine Evropskega inovacijskega partnerstva.

Znotraj teh skupin se bodo lahko povezovali kmetje, raziskovalci, svetovalci in druge

organizacije. To naj bi doprineslo zlasti k večji neposredni uporabnosti in hitrejšemu

prenosu znanja in inovacij v prakso.

Večja ciljna usmerjenost investicijskih podpor, namenjenih povečevanju

produktivnosti in konkurenčnosti: Z namenom ustreznejše obravnave kmetijskih

gospodarstev z vidika njihovih razvojnih potreb in funkcij, ki jih opravljajo v okviru

trajnostnega modela kmetijstva, se uvaja dvotirni sistem spodbujanja investicij. Ta

dvotirni sistem uvaja dve ločeni investicijski tranši, in sicer za razvojno naravnana

majhna in velika kmetijska gospodarstva. Omenjeni diferenciaciji kmetijskih

gospodarstev glede na ekonomsko velikost sledi tudi diferenciacija na področju

podpiranja naložb in tudi sektorjev ter zahtevnosti kriterijev upravičenosti in meril za

izbor.

Pri tem bodo večja, intenzivnejša kmetijska gospodarstva prvenstveno usmerjena k

učinkoviti rabi virov, zniževanju stroškov proizvodnje, prilagoditvi na standarde,

okoljski učinkovitosti, blaženju podnebnih sprememb (preko zmanjševanja emisij

toplogrednih plinov) in prilagajanju nanje (preventivni mehanizmi) ter spodbujanju

dobrega počutja živali. Manjša, razvojno naravnana kmetijska gospodarstva pa k

prestrukturiranju v smeri povečevanja dodane vrednosti, večje tržne usmerjenosti,

kolektivnim naložbam, povezovanju.

Večja ciljna naravnanost kmetijsko-okoljskih-podnebnih plačil in možnost

individualnega izbora dodatnih zahtev, ki jih bo izvajal upravičenec poleg osnovnih

zahtev.

Bistveno večji poudarek namenjen horizontalnemu in vertikalnemu povezovanju v

agro-živilske in gozdno-lesne verige. Doseganje večjega povezovanja se namerava

doseči preko spodbujanja ustanavljanja skupin proizvajalcev, ki se v novem

programskem obdobju 2014–2020 širijo še na področje gozdarstva, in ukrepa

»Sodelovanje«, ki je povsem nov ukrep v evropski politiki razvoja podeželja in

vključuje raznovrstne oblike sodelovanja, s katerimi bo akterjem na podeželskih

območjih omogočeno lažje premagovanje ekonomskih in drugih omejitev, s katerimi

se ti soočajo zaradi razdrobljenosti.

Eden od pomembnih ciljev bodoče politike razvoja podeželja je celovitejši pristop k razvojnim

izzivom podeželskih območij in v tem okviru še posebej ustvarjanje pogojev za ohranjanje in

ustvarjanje delovnih mest.

V obdobju 2014–2020 se bo izvajalo 13 ukrepov, določeni izmed njih so razdeljeni v več

podukrepov. Upoštevanje usmeritev strateških razvojnih dokumentov pri razvoju občine

Ivančna Gorica pomeni ne samo sledenje državnim razvojnim ciljem, ampak tudi evropskim

in s tem večjo stopnjo verjetnosti odobritve projektov.

Vzorec


11

5 Analiza stanja po posameznih področjih

5.1 Demografske, sociološke in ekonomske značilnosti

Občina Ivančna Gorica je del osrednjeslovenske statistične regije. Meri 227 km2, po površini

se uvršča med večje slovenske občine in sicer na 21. mesto. Glede na gostoto naseljenosti

se z 70,7 prebivalcev na km2 uvršča med spodnjo polovico slovenskih občin. V občini je 137

naselij, ki so razdeljena v 12 krajevnih skupnosti, katere so z določili statuta Občine Ivančna

Gorica opredeljene kot pravne osebe javnega prava. Na območju občine Ivančna Gorica

prebiva 16.182 prebivalcev, od tega 8.222 moških in 7.960 žensk (SURS, 1. poletje 2016).

Slika 1 Število prebivalcev po naseljih (vir: geoprostor.net)

Vzorec

12

Graf 1 Gibanje števil prebivalcev občine od leta 2008 do leta 2015

VIR: SURS, 2. POLETJE 2016

Rast števila prebivalcev občine je razvidna iz

2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015

št. prebivalcev 14798 15138 15338 15624 15781 15905 16050 16185

14000

14500

15000

15500

16000

16500

št. prebivalcev

Vzorec


13

Graf 1. Po številu prebivalcev se je Ivančna Gorica med slovenskimi občinami uvrstila na 31.

mesto. Število živorojenih je bilo višje od števila umrlih. Naravni prirast na 1.000 prebivalcev

v občini je pozitiven, znaša 4,3 (v Sloveniji 1,3). Število tistih, ki so se iz te občine odselili je

bilo nižje od števila tistih, ki so se vanjo priselili. Selitveni prirast na 1.000 prebivalcev v

občini je bil torej pozitiven, znaša 2,2. Seštevek naravnega in selitvenega prirasta na 1.000

prebivalcev v občini je bil pozitiven, znašal je 6,5 (v Sloveniji 1,6). Prikaz absolutnih podatkov

o naravnem, selitvenem in skupnem prirastu prebivalcev je v Graf 2.

Graf 2 Prirast prebivalstva občine od 2000-2015

VIR: SURS

Povprečna starost občanov je bila 39,5 leta in je tako nižja od povprečne starosti prebivalcev

Slovenije (42,4 let). Med prebivalci te občine je bilo število najmlajših – kar je značilnost le

redkih slovenskih občin – večje od števila najstarejših. Struktura števila prebivalcev po

starostih skupinah je razvidna iz Graf 3.

Graf 3 Prikaz prebivalstva občine po starostnih skupinah

VIR: SURS, NA DAN 1.7.2016

2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015

selitveni 134 111 139 106 106 154 163 247 352 181 107 148 35 52 74 35

naravni 41 -5 13 6 29 8 16 61 83 81 108 110 68 98 106 75

skupni 175 106 152 112 135 162 179 308 435 262 215 258 103 150 180 110

-50

0

50

100

150

200

250

300

350

400

450

500

selitveni naravni skupni

0

200

400

600

800

1000

1200

1400

Skupaj Moški Ženske

Vzorec

14

Število delovno aktivnega prebivalstva v občini Ivančna Gorica je bilo sredi leta 2015 4.460 in

glede na pretekla leta narašča. Rast in struktura delovno aktivnega prebivalstvo, katero se

deli na zaposlene, samozaposlene kmete in ostale samozaposlene je razvidna iz Graf 4.

Graf 4 Gibanje strukture delovno aktivnega prebivalstvo od 2011 do 2015

VIR: SURS

Stopnaj registrirane brezposelnosti je na dan 1.2.2015 v občini Ivančna Gorica znašala 8,3%,

dočim je bila na ravni države 13,3%. Podatki o registrirani brezposelnosti po starostnih

skupinah kažejo, da je brezposelnost v občini nižja od brezposlenosti na ravni države. Med

posameznimi skupinami pa najbolj izstopajo prebivalci stari med 25-29 letom.

Tabela 1 Stopnja registrirane brezposelnosti v občini Ivančna Gorica in Sloveniji na 1.2.2015

15-24 25-29 30-34 35-39 40-44 45-49 50-54 55-59 60+

Slovenija Registrirane brezposelne osebe 11261 18932 15958 13478 11769 13207 15985 17360 4602

Stopnja registrirane brezposelnosti 30,5 19,2 12,4 9,6 8,9 9,7 12,1 18,8 21,4

Ivančna Gorica Registrirane brezposelne osebe 64 112 85 77 48 67 92 93 17

Stopnja registrirane brezposelnosti 18,4 11,9 7,2 6,5 4,4 5,6 8,6 12,9 15,9

VIR: SURS

5.2 Okolje in infrastruktura

Struktura območja se kaže na reliefno močno razgibana področja na severnem in južnem

delu občine. Čez sredino občine poteka avtocestna in železniška povezava med Ljubljano in

Novim mestom. Za ravninske predele je značilna intenzivna kmetijska raba z večjo gostoto

poselitve in gospodarsko dejavnostjo, reliefno razgibana območja so redkeje poseljena z

ekstenzivno kmetijsko dejavnostjo, gozdarstvom, turizmom in vinogradništvom.

5.2.1 Prometna infrastruktura

Glavna prometna os v občini Ivančna Gorica je dolenjski krak avtoceste, katerega trasa

poteka po Dolenjskem podolju. Nanj se proti jugu navezuje regionalna cesta I. reda po dolini

reke Krke proti Novemu mestu in Beli Krajini ter regionalna cesta II. reda od Trebnja preko

0

500

1000

1500

2000

2500

3000

3500

4000

4500

5000

2011 2012 2013 2014 2015

samozaposleni kmetje samozaposleni ostali zaposlene osebe

Vzorec


15

Radohove vasi proti severu po dolini Temenice in preko Bogenšperka v dolino Save. Med

regionalne ceste III. reda sodijo tudi avtocesti vzporedna povezava v smeri vzhod – zahod od

Peščenika preko Višnje Gore, Ivančne Gorice in Radohove vasi do Pluske, iz občine

Grosuplje preko Luč do Krške vasi ter cesta od Zagradca preko Ambrusa do Žvirč.

Tabela 2 Dolžine cest v občini po kategorijah

Kategorija ceste Dolžina v km

Avtoceste 16,2

Hitre ceste 0

Hitre ceste – dvopasovne

0

Glavne ceste 0

Regionalne ceste 54

Lokalne ceste 127

Javne poti 212

SKUPAJ: 408 VIR: DRSC IN ODLOK O KATEGORIZACIJI OBČINSKIH CEST V OBČINI IVANČNA GORICA

Po Odloku o kategorizaciji občinskih cest v Občini Ivančna Gorica (Uradni list RS št.

83/2014) Občina Ivančna Gorica upravlja s 122,7 km lokalnih cest, 4,10 km zbirnih krajevnih

cest v naselju Ivančna Gorica ter 212,8 km javnih poti med in v naseljih. Vseh cest na

območju občine Ivančna Gorica je za 413 kilometrov.

Glede na prometne tokove, ki potekajo v občini, je trenutno najbolj kritična točka prehod čez

železniško progo v naselju Ivančna Gorica, saj ob prometnih konicah zjutraj in popoldne ob

spuščenih zapornicah nastajajo daljši zastoji, ter posledično povezava do Stične iz zalednih

naselij.

5.2.2 Komunalna infrastruktura

a. Oskrba s pitno vodo

Dejavnost oskrbe s pitno vodo po večini občine izvaja Javno komunalno podjetje Grosuplje V

upravljanju imajo vodovodne sisteme Stična, Globočec, Metnaj in Debeli hrib. Dejavnost

obsega vzdrževanje vodovodnih sistemov, vodohranov, črpališč in vseh ostalih objektov,

rekonstrukcijo starih sistemov, odpravo okvar na omrežju in nadzor kakovosti pitne vode.

Največ prebivalcev oskrbuje vodovodni sistem Stična. V občini delujejo še nekateri lokalni

vodovodi, ki jih upravljajo krajevne skupnosti oziroma vodovodni odbori (na območju

krajevnih skupnosti Sobrače, Temenica in Višnja Gora). Celotna dolžina vodovodnih

sistemov v občini je 242 kilometrov. Glede na strukturo starosti je je 50% sistema starejšega

od 20 let, polovico pa mlajšega od 20 let. Vodovod je sestavljen iz polietilenskih cevi v deležu

52%, cevi iz modularne litine je 26%, azbestno-cementnih cevi je 21 kilometrov, kar

predstavlja 22%. Določen del vode iz vodnega sistema Globočec se prodaja Komunali Novo

mesto za občino Žužemberk.

b. Odvajanje in čiščenje odpadnih in padavinskih voda

No območju Občine Ivančna Gorica upravlja kanalizacijske sisteme Ivančna Gorica, Šentvid

pri Stični in Muljava Javno komunalno podjetje Grosuplje. V kanalizacijski sistem Ivančna

Gorica s čistilno napravo katera imam kapaciteto 15.000 PE, se iztekajo odpadne vode iz

aglomeracij Ivančna Gorica, Vir pri Stični, Mleščevo. Kanalizacijski sistem Šentvid pri Stični,

Vzorec

16

s čistilno napravo katera ima kapaciteto 1.950 PE, pokriva aglomeracijo Šentvid pri Stični.

Čistilna naprava na Muljavi, s kapaciteto 350 PE, pokriva isto imenovano aglomeracijo.

Celotna dolžina kanalizacijskega omrežja je 55 kilometrov, ki je sestavljeno iz 29% fekalnega

kanalizacije, 9% meteorne kanalizacije in 62% mešanega sistema (fekalni in meteorni). V

zadnjem obdobju se je širitev kanalizacijskega omrežja izvajala v aglomeraciji Vir pri Stični

ter izgradnja povezovalnega kanala od Višnje Gore do centralne čistilne naprave v Ivančni

Gorici. Vsa ostala območja še niso opremljena s kanalizacijskim sistemom. V skladu z

Operativnim programom odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode je v občini 34

aglomeracij, katere bi bilo potrebno opremiti z javnim kanalizacijskim sistemom. Trenutno je

na kanalizacijski sistem priključenih 37 % prebivalcev. Okvirno 2500 gospodinjstev leži izven

območij aglomeracij, kjer ni predvidena izgradnja kanalizacijskega sistema. Vsa taka

gospodinjstva so po trenutno sprejetem Operativnem programu odvajanja in čiščenja

komunalne odpadne vode obvezana urediti čiščenje z malo komunalno čistilno napravo. Rok

za ureditev čiščenja na prispevnem območju občutljivega območja je 31.12.2015, za vsa

ostala območja pa 31.12.2017. Občina Ivančna Gorica za vsa gospodinjstva, katera ne

spadajo v območja aglomeracij, subvencionira izgradnjo malih komunalnih čistilni naprav.

Slika 2 Aglomeracija (Vir: geoprostor.net)

c. Ravnanje z odpadki

V občini Ivančna Gorica izvaja zbiranje in odvoz odpadkov Javno komunalno podjetje

Grosuplje (JKPG). Poleg občine Ivančna Gorica JKPG izvaja službo tudi v občinah

Dobrepolje in Grosuplje. Odpadki se odvažajo v Center za ravnanje za odpadki Spaja dolina,

ki je na meji med občino Ivančno Gorica in Grosuplje in je bila odprta leta 2001. Pred tem so

se odpadki vozili na deponijo Stehan. Občina Ivančna Gorica je skupaj z izvajalcem javne

službe z leti uvedla individualni odvoz mešanih komunalnih odpadkov, embalaže in

organskih odpadkov po celotni občini. Na ekološki otokih se zbira še papir in steklo. Kakor

prikazuje

Graf 5 prikazuje, da se zmanjšuje količina odloženih komunalnih odpadkov na prebivalca, kar

je posledica večjega ločevanja odpadkov in ločenega odvoza.

Graf 5 Kilogrami odloženih komunalnih odpadkov na prebivalca

Vzorec


17

VIR: SURS

5.2.3 Oskrba in raba energije

V občini Ivančna Gorica je 6304 stanovanj, povprečna površina stanovanja pa znaša 84 m2.

Iz statističnih podatkov lahko razberemo, da se gospodinjstva ogrevajo pretežno (več kot

polovica) s trdimi gorivi in sicer z drvi oz. sekanci. Okoli 30 % stanovanj se ogreva z ELKO.

UNP pripada zelo nizek delež in sicer slaba 2%, najmanjši delež pa predstavlja ogrevanje z

elektriko. V občini Ivančna Gorica nimajo zgrajenega plinovoda. Na podlagi statističnih

podatkov ugotavljamo, da ima v občini Ivančna Gorica 4569 stanovanj centralno ogrevanje,

ostalih 1735 stanovanj pa drugo ogrevanje oziroma ogrevanja nimajo (SURS, Popis

prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj 2002 in SURS, podatki 2011). Skupnih kotlovnic ni,

razen v blokih in v okviru šolskega centra v Ivančni Gorici, kjer se iz kotlovnice na sekance

ogrevajo vrtec, osnovne in srednja šola. Daljinskega ogrevanja, kljub gosti poselitvi naselja

Ivančna Gorica ni in posamezne kotlovnice uporabljajo za ogrevanje ELKO ali biomaso.

Podjetja za ogrevanje in tehnološke potrebe večinoma uporabljajo UNP (Lokalni energetski

koncept občine Ivančna Gorica, Energen d.o.o., december 2010). V občini Ivančna Gorica ni

zgrajenega plinovodnega omrežja.

5.3 Gospodarstvo

Po podatkih SURS je bilo v občini leta 2014 skupaj 1.156 podjetij registriranih kot pravna ali

fizična oseba, ki so v tem letu izkazala prihodek ali imela zaposlene osebe. V teh podjetjih je

delalo skupaj 4.251 zaposlenih ali samozaposlenih, skupen prihodek pa je znašal

359.445.000 EUR.

Tabela 3 Število podjetij, zaposlenih, prihodek po letih v občini Ivančna Gorica

2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014

Število podjetij 895 954 1.002 1.023 1.064 1.141 1.156

Število oseb, ki delajo 4.115 4.009 4.129 3.652 3.931 3.991 4.251

Prihodek (1000 EUR) 301.228 250.405 287.497 310.250 300.290 324.439 359.445

2010 2011 2012 2013 2014 2015

Odloženi komunalni odpadki(kg/preb.)

264 196 131 113 101 101

0

50

100

150

200

250

300

Odloženikomunalniodpadki…

Vzorec

18

VIR: SURS

V letu 2013 je na območju občine 300 gospodarskih družb in zadrug ustvarilo za

245.606.000 EUR prihodkov. Prihodki so se povečali za 11,3% glede na preteklo leto. V

gospodarskih družbah in zadrugah je bilo zaposlenih 2.081 ljudi. Povprečna mesečna plača

je znašala 1.393 EUR. Družbe so ustvarile 76.802.000 EUR bruto dodane vrednosti.

Povprečno je ena zaposlena oseba ustvarila 36.130 EUR neto dodane vrednosti.

Gospodarske družbe v občini so ustvarile neto čisti dobiček v višini 9,5 milijona EUR, kar je

Ivančno Gorico uvrstilo na šesto mesto v Osrednje slovenski regiji. Ostale prihodke v občini

so ustvarili samostojni podjetniki, pri katerih je bila neto dodana vrednost na zaposlenega

31.280 EUR.

5.3.1 Turizem

Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije - SURS, je v Ivančni Gorici na voljo

majhno število objektov z nastanitvenimi kapacitetami. V njihovi podatkovni bazi ni zajetih

vseh dejanskih nastanitvenih kapacitet, tudi navedeno število ležišč in sob ne odraža

dejanskega stanja. V letu 2012 naj bi tako v Ivančni Gorici razpolagali z 52 sobami in 117

ležišči v različnih objektih, kar pomeni, da je po teh meritvah prišlo do trenda upadanja, saj

naj bi v letu 2009 razpolagali s kar 63 sobami in 141 ležišči. Analiza dejanskega stanja v

prvem polletju 2013 pa kaže na večje prenočitvene zmogljivosti, kot jih prikazujejo podatki

SURS-a.

Glede na tip prenočitvenih kapacitet v Ivančni Gorici pa po najnovejših podatkih lahko

ugotovimo, da več kot 50 odstotkov razpoložljivih ležišč ponujata dva objekta, ki nista tipična

ponudnika turističnih storitev. Gre namreč za prostore Cistercijanskega samostana Stična ter

novozgrajeni objekt Centra za zdravljenje bolezni otrok v Šentvidu pri Stični, ki skupaj

ponujata 170 ležišč. Ostalih slabih 50 odstotkov prenočitvenih kapacitet odpade na klasične

ponudnike turističnih storitev, med katerimi z dobrimi 20 odstotki prednjačijo gostišča, ki

skupaj ponujajo 70 ležišč. Edini ponudnik hotelskih storitev v občini ne deluje v polnem

obsegu.

Občine Ivančna Gorica ne moremo šteti med tipične turistične destinacije, vendarle pa

nekateri elementi njene turistične ponudbe že uživajo dolgoletno tradicijo. Vsaj v evropskem

prostoru je dobro poznana Cistercijanska opatija Stična, v slovenskem pa nedvomno

Jurčičeva domačija z muzejem na prostem. V zadnjem času lahko pod turistično prepoznavni

točki štejemo tudi reko Krko z njenim izvirom ter mesto Višnja Gora. Z vzpostavitvijo krovne

blagovne znamke Prijetno domače, za katero skrbi Občina Ivančna Gorica, so vsi ponudniki

deležni boljše promocije.

5.3.2 Kmetijstvo

Aktivnosti v preteklih letih v občini Ivančna Gorica so bile izvajane v smeri ohraniti

poseljenost in obdelanost kmetijskih zemljišč v občini, omogočanje razvoja živinorejskih in

poljedelskih usmeritev v proizvodnjo, omogočiti večjo proizvodnjo kakovostnih proizvodov,

namenjenih prodaji na tržnici, oskrbi zavodov (vrtec in šola) ter povečati strokovno

usposobljenost podeželskega prebivalstva. Izvajale so se aktivnosti z ukrepi za izboljšanje

oskrbe občanov z lokalnimi pridelki, povečati lokalno samooskrbo, povečati delež kmetij z

Vzorec


19

ekološko in integrirano pridelavo, živalim in okolju prijazno kmetovanje, izboljšanje velikostne

in posestne strukture kmetijskih gospodarstev, izboljšanje dostopnosti obdelovalnih površin

in organiziranost različnih interesnih skupin kot spodbujevalk razvoja podeželja.

Tabela 4 Kazalniki kmetijskih površin v občini Ivančna Gorica

VIR: SURS

Glede na statistične kazalnike iz tabele 4 je razvidno, da se zmanjšuje delež kmetijskih

površin glede na celotno površino občine, verjetno zaradi intenzivne gradnje v obdobju do

leta 2010. V okviru celotnega fonda kmetijskih površin se zmanjšuje delež njiv in povečuje

delež travnikov in pašnikov. Delež kmetijskih površin na prebivalca, oziroma vsi taki kazalniki

iz tabele 4 se zmanjšujejo zaradi dveh dejavnikov, to sta rast prebivalstva in zmanjševanje

obdelovalnih površin.

Tabela 5 Kmetijska gospodarstva, zemljišča, število glav velike živine

VIR: SURS

Dve tretjini kmetijskih gospodarstev v občini izvaja pridelavo za lastno uporabo, ostala ena

tretjina dela za trg.

Kazalnik 2000 2010

Površina kmetijskih zemljišč v uporabi na kmetijsko gospodarstvo (v ha) 6,2 6,2

Delež kmetijskih zemljišč v uporabi, glede na celotno površino občine (v %) 29 26,8

Delež površine njiv glede na kmetijsko zemljišče v uporabi (v %) 28 25,2

Delež površine trajnih travnikov in pašnikov glede na kmetijsko zemljišče v uporabi (v %) 70,2 73,8

Delež površine trajnih nasadov glede na kmetijsko zemljišče v uporabi (v %) 1,8 1

Površina kmetijskih zemljišč v uporabi na 1.000 prebivalcev (v ha) 494 397

Površina njiv na 1.000 prebivalcev (v ha) 138 100

Površina žit na 1.000 prebivalcev (v ha) 68 41

Delež kmetijskih gospodarstev z 10 ali več hektarov kmetijskih zemljišč v uporabi (v %) 14,8 14,6

2010

Število kmetijskih gospodarstev 987

Kmetijska zemljišča v uporabi (ha) 6085

Število glav velike živine (GVŽ) 5550

Pretežni namen kmetijske pridelave družinskih kmetij: za lastno porabo 659

Pretežni namen kmetijske pridelave družinskih kmetij: za prodajo 326

Vzorec

20

Tabela 6 Vrsta živine na kmetijskih gospodarstvih v občini

VIR: SURS

Kakor prikazujejo statistični podatki se zmanjšuje število živali v reji na kmetijah v občini v

večini kategorijah razen pri konjih, drobnici in čebelah. Najbolj občuten padec je zaznati v

kategoriji prašičev, krav in perutnine.

Vsta živine Število živali

Število

kmetijskih

gospodarstev Število živali

Število

kmetijskih

gospodarstev

1101 Govedo 8227 928 7263 626

1101.031 Krave 2882 788 2126 466

1101.0311 Krave molznice 1797 398 1161 144

1101.0312 Krave dojilje 1056 410 965 345

1102 Prašiči 11281 266 795 149

1102.03 Prašiči v pitanju 4757 182 422 105

1107 Perutnina 10992 809 6065 490

1107.01 Kokoši nesnice 9563 793 4849 480

1107.02 Pitovni piščanci 996 37 857 16

1105 Konji 311 102 714 158

1134 Drobnica 1076 102 1750 96

1108 Kunci 3851 248 1698 146

1109 čebelje družine 492 24 616 28

2000 2010

Vzorec


21

Tabela 7 Tipi kmetovanja v občini v letu 2010

VIR: SURS

Tabela 8 Vrsta kmetijskih zemljišč po površini in številu kmetijskih gospodarstev

VIR: SURS

Tudi podatki o rabi zemljišč kažejo za zmanjšanje vseh vrst kmetijskih zemljišč.

5.4 Družbene dejavnosti

5.4.1 Zdravstvo

Zdravstveno dejavnost na primarni ravni opravlja Zdravstveni dom Ivančna Gorica, katerega

ustanovitelj je Občina Ivančna Gorica. Njegovo temeljno poslanstvo je zagotoviti pacientom,

predvsem občanom občine ustanoviteljice, čim bolj kakovostno zdravstveno in

Tip kmetovanja 2010

Specializirani pridelovalec poljščin 183

Specializirani vrtnar z

Specializirani gojitelj trajnih nasadov z

Specializirani rejec pašne živine 628

Specializirani prašičerejci in perutninarji z

Mešana rastlinska pridelava 22

Mešana živinoreja 55

Mešano rastlinska pridelava – živinoreja 72

Vrst zemljišča v uporabi Površina (ha)

Število kmetijskih

gospodarstev

Površina

(ha)

Število kmetijskih

gospodarstev

1. VSA ZEMLJIŠčA V UPORABI 14216 1071 12621 987

1.1. KMETIJSKA ZEMLJIŠčA 7096 1071 6350 984

1.1.1. KMETIJSKA ZEMLJIŠčA V UPORABI 6588 1071 6085 984

1.1.1.1. Njive 1847 1057 1534 896

1.1.1.1.01. Žita 906 914 623 629

1.1.1.1.01.01. Pšenica in pira 338 561 154 262

1.1.1.1.01.02. Ječmen 230 382 315 387

1.1.1.1.01.05. Koruza za zrnje 322 621 97 231

1.1.1.1.02. Krompir 285 933 121 686

1.1.1.1.03. Industrijske rastline z z z 6

1.1.1.1.04. Krmne rastline 615 671 756 708

1.1.1.1.04.04. Silažna koruza 399 337 380 327

1.1.1.1.07.02. Zelenjadnice ... ... 26 624

1.1.1.2. Trajni Travniki In Pašniki 4624 1056 4490 955

1.1.1.2.01. Travniki in pašniki: z enkratno rabo 792 327 454 163

1.1.1.2.02. Travniki in pašniki: z dvokratno rabo ... ... 2582 683

1.1.1.2.03. Travniki in pašniki: s trikratno rabo ... ... 1387 275

1.1.1.2.04. Travniki in pašniki: s štiri in večkratno rabo 32 10 68 32

1.1.1.3. Trajni Nasadi 116 749 61 331

1.1.1.3.P01_02 Sadovnjaki in oljčniki - skupaj z z 40 181

1.1.1.3.03. Površina vinogradov 26 259 21 182

1.2.1. GOZD 6983 1044 6123 899

1.2.2. NERODOVITNA ZEMLJIŠčA 136 1039 148 987

2000 2010

Vzorec

22

zobozdravstveno oskrbo, izvajanje 24 urnega zdravstvenega varstva in nujne medicinske

pomoči ter izvajanje zdravstveno vzgojnih programov. Zdravstveni dom deluje na dveh

lokacijah, osrednja je v Ivančni Gorici ter na zdravstveni postaji v Zagradcu. Glede na rast

števila prebivalcev se nakazujejo potrebe po dodatnih novih prostorih v Ivančni Gorici.

5.4.2 Socialno varstvo

Center za socialno delo Grosuplje (v nadaljevanju CSD) je javni socialno-varstveni zavod, ki

opravlja storitve socialnega varstva v okviru mreže javne službe za območje občine Ivančna

Gorica. Nudi pomoč posameznikom, družinam in posebnim skupinam ljudi, ki potrebujejo

pomoč in zagotavljajo storitve ter ukrepe za preprečevanje in odpravljanje stisk. CSD izvaja

naloge in program:

Izvrševanje nalog na podlagi javnih pooblastil in drugih predpisov (Zakon o socialnem

varstvu, Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, Zakon o zakonski

zvezi in družinskih razmerjih, Zakon o izvajanju rejniške dejavnosti, Zakon o

kazenskem postopku, Kazenski zakon, Zakon o usposabljanju invalidnih oseb, Zakon

o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih odraslih oseb, Uredba o merilih

za odločanje oprostitev pri plačilih socialno-varstvenih storitev, Zakon o

preprečevanju nasilja v družin, Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, idr), ki

določajo naloge na področju socialnega varstva.

storitve pomoči družini za dom - PDZD

storitve prve socialne pomoči - PSP

storitve osebne pomoči -OP

storitve socialne preventive - SP

organiziranje skupnostnih akcij za socialno ogrožene skupine prebivalstva.

vodil postopke ugotavljanja upravičenosti in dodeljevanja enkratnih denarnih pomoči

iz občinskih sredstev

izvajal preventivne in prostovoljne programe za otroke in mladostnike

izvajal preventivne programe za romske otroke in mladostnike

organiziral srečanja in strokovno usposabljanje rejnic in rejnikov

Dejavnost institucionalnega varstva za starejše občane občine Ivančna Gorica izvaja Dom za

starejše občane Grosuplje. Trenutne kapacitete po domskem varstvu so zadostne. Vzroki po

zmanjšanju povpraševanje po domski oskrbi v zadnjih letih je v spremembi zakonodaje,

katera od oskrbovancev zahteva tudi zavarovanja na nepremičnem premoženju. Na račun

tega se izražajo vse večje potrebe po oskrbi na domu, katero za Občino Ivančna Gorica

izvaja Dom za starejše občane Grosuplje.

Občina Ivančna Gorica na področju socialnega varstva zagotavlja izvajanje storitev iz okvira

javne službe, za katero je zadolžena z zakonodajo. S svojimi programi oziroma s

subvencioniranjem drugih izvajalcev, ki izvajajo socialno varstvene programe, zagotavlja

učinkovite pomoči v sistemu socialnega varstva ljudem, ki so pomoči potrebni (tistim, ki so se

znašli v socialnih težavah ali bi vanje lahko zašli v primeru brez pomoči). Programi so

oblikovani glede na potrebe prebivalstva in skladno z zakonodajo. Področje porabe

socialnega varstva je razdeljeno na posamezne sklope kot so osebna pomoč, domsko

varstvo in pomoč na domu. Ti so opredeljeni znotraj izvajanja programov socialnega varstva,

ki obsegajo:

financiranje pravice do izbire družinskega pomočnika,

Vzorec


23

sofinanciranje programov Območne organizacije Rdečega Križa,

financiranje storitve pomoč družini na domu,

doplačila oskrbnih stroškov za občanke in občane v institucionalnem varstvu, ki tega

sami ne zmorejo,

zagotavljanje denarnih pomoči (za premostitev trenutnih materialnih stisk, plačilo

osnovnih pogrebnih stroškov v primeru hude socialne ogroženosti, subvencioniranje

stanarin, denarno darilo ob rojstvu novorojenčka, ...),

subvencioniranje socialno varstvenih programov nevladnih organizacij in javnih

zavodov na osnovi javnih razpisov (vir: Akcijski program za starosti prijazno Občino

Ivančna Gorica za obdobje od 2014 do 2020, junij 2014).

Graf 6 Delež prebivalcev, starih 65 let ali več v % od leta 2008 do 2015

VIR: SURS

Kakor je razvidno iz Graf 6 je delež starejših od 65 let v občini Ivančna Gorica v primerjavi z

deležem v državi Sloveniji nižji in je vse do leta 2013 padal. Porast se je začel v letu 2014 in

2015. Glede na to, da se število prebivalcev v občini povečuje pa posredno pomeni, da je ob

padanju deleža starejših absolutno število starejših prebivalcev ostajalo na približno isti ravni,

kar je razvidno iz Graf 7.

2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015

Slovenija 16,3% 16,5% 16,6% 16,6% 17,0% 17,3% 17,7% 18,4%

Ivančna Gorica 14,7% 14,5% 14,4% 14,1% 14,0% 13,9% 14,2% 14,4%

0,0%

2,0%

4,0%

6,0%

8,0%

10,0%

12,0%

14,0%

16,0%

18,0%

20,0%

Slovenija Ivančna Gorica

Vzorec

24

Graf 7 Gibanje števila prebivalcev starejših od 65 let in vseh prebivalcev

VIR: SURS, NA DAN 1.7

Novejša in vse bolj uveljavljena oblika skrbi za starejše je t. i. dnevno varstvo v

medgeneracijskih centrih, katerega Občina Ivančna Gorica uvaja in tudi že izvaja v dnevnem

centru za starejše Šentvid pri Stični.

5.4.3 Predšolska vzgoja

V občini Ivančna Gorica deluje javni vzgojno varstveni zavod Vrtec Ivančna Gorica. Vrtec

Ivančna Gorica izvaja dnevni program vzgoje in varstva, ki se odvija v dopoldanskem in

popoldanskem času in obsega vzgojo, varstvo in prehrano otrok v starosti od 11 mesecev do

vstopa otroka v osnovno šolo. Predšolska vzgoja se izvaja na več lokacijah:

1. Vrtec Marjetica, Ivančna Gorica

2. Vrtec Marjetica, dislociran oddelek Muljava

3. Vrtec Čebelica, Šentvid pri Stični

4. Oddelka vrtca v OŠ Ferda Vesela v Šentvidu pri Stični

5. Vrtec Miška, Stična

6. Vrtec Polžek, Višnja Gora

7. Vrtec Sonček, Zagradec

8. Vrtec Pikapolonica, Ivančna Gorica

9. Vrtec Krka, Krka

Enote vrtca so razporejene po celotni občini, kar pomeni, da je med njimi razdalja nekaj

kilometrov. Vrtci so na ta način bližje družinam – porabnikom, vpeti so v kulturo okolja, kjer

se nahajajo in na ta način lažje sodelujejo z vsemi vključenimi. Prav tako manjše število

oddelkov v posamezni enoti pomeni prednost, saj se dogaja neke vrste »družinska vzgoja«,

kjer otroci zelo dobro poznajo vse zaposlene in tudi vse otroke v enoti. Otrokom se hitreje

2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015

SKUPAJ 14798 15138 15338 15624 15781 15905 16050 16185

65 + let 2182 2188 2205 2197 2214 2209 2278 2319

0

2000

4000

6000

8000

10000

12000

14000

16000

18000

SKUPAJ 65 + let

Vzorec


25

omogoči načelo zasebnosti in intimnosti, prav tako dobrega sodelovanja s starši in dobrega

kritičnega vrednotenja. Kvaliteta razpršenosti in manjših »hiš« se kaže tudi v lastnih kuhinjah,

kjer je možna sveža priprava hrane, takojšnja ponudba in možnosti izbire. Vsekakor pa je

zaradi velike razpršenosti oddelkov po vsej občini otežena racionalna organizacija dela.

Vrtec Ivančna Gorica na dan 1.1.2015 posluje z 38 oddelki, v katerih varuje in vzgaja 690

otrok.

Tabela 9 Število otrok vključenih po enotah na dan 1.11.2014 ENOTE VRTCA starostni razred število otrok

Sonček Zagradec 3-6 letni 19

Muljava 3-6 letni 26

Miška Stična 3-6 letni 42

Polžek Višnja Gora 3-6 letni 85

Polžek Višnja Gora 1-3 letni 14

Pikapolonica Ivančna Gorica 3-6 letni 134

Marjetica Ivančna Gorica 3-6 letni 55

Marjetica Ivančna Gorica 1-3 letni 98

Čebelica Šentvid pri Stični 3-6 letni 57

Čebelica Šentvid pri Stični 1-3 letni 14

Čebelica v OŠ Šentvid pri Stični 3-6

letni

44

Vrtec na Krki 3-6 letni 80

Vrtec na Krki 1-3 letni 14

Šentvid pri Stični Razvojni oddelek 5

Skupaj 687

VIR: LETNO POROČILO 2015, VRTEC IVANČNA GORICA, FEBRUAR 2015

Vključenost otrok v vrtec se z vsakim letom zvišuje na račun vsakoletne izgradnje novih

oddelkov, kar je razvidno iz Graf 8.

Graf 8 Delež vključenih otrok v vrtec

VIR: SURS

2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014

% v vrtcu 63,9% 57,3% 63,1% 67,9% 65,8% 66,5% 72,0%

0,0%

10,0%

20,0%

30,0%

40,0%

50,0%

60,0%

70,0%

80,0%

Vzorec

26

Vsako leto določeno število otrok ne dobi prostega mesta za izvajanje predšolske vzgoje, kar

je posledica naravnega prirasta v občini in nezadostnih kapacitet. Po večini so to otroci v

prvem starostnem obdobju in v starosti od 1 do 2 leta. Število otrok za katere ni bilo

zagotovljena mesto v javnem zavodu VVZ Ivančna Gorica je bilo na dan 28.4.2015 69,

obenem pa je zavod imel na voljo 15 prostih mest. Do razlik prihaja zaradi različne strukture

po starostnih obdobjih čakajočih in razpoložljivih mest. Javni zavod VVZ Ivančna Gorica je

imel ob vpisu v septembru 2014 vključenost otrok v vrtec glede na letnico rojstva, kakor

prikazuje Slika 3.

Slika 3 Vključenost predšolskih otrok v Vrtec Ivančna Gorica živečih na območju občine

VIR: LETNO POROČILO 2015, VRTEC IVANČNA GORICA, FEBRUAR 2015

Na območju Občine Ivančna Gorica je v marcu 2014 začel delovati zasebni vrtec Ribniček, v

katerega je vključen 1 otrok prvega starostnega obdobja in 17 otrok drugega starostnega

obdobja. 28.4.2015 je imel zasebni vrtec še dve prosti meti.

5.4.4 Šolstvo in izobraževanje

Na območju občine Ivančna Gorica delujeta Osnovna šola Stična, katero obiskuje 1089

učencev in Osnovna šola Ferda Vesela Šentvid pri Stični, katero obiskuje 396 učencev.

19%

59%

76% 78% 80%

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

70%

80%

90%

2013 2012 2011 2010 2009

Vzorec


27

Tabela 10 Osnovni šoli z podružnicami

razred

OŠ Stična, Cesta občine

Hirschaid 1, 1295 Ivančna

Gorica

Matična šola 1.-9.

Podružnična šola Višnja Gora 1.-9.

Podružnična šola Ambrus 1.-5.

Podružnična šola Zagradec 1.-5.

Podružnična šola Krka 1.-5.

Podružnična šola Muljava 1.-5.

Podružnična šola Stična 1.-3.

Osnovna šola Ferda Vesela

Šentvid pri Stični, Šentvid pri

Stični 46, 1296 Šentvid pri

Stični

Matična Šola 1.-9.

Podružnična šola Temenica 1.-2.

podružnični šoli v Centru za

zdravljenje bolezni otrok

1.-9.

VIR: LETNI PROGRAM DELA 2014, OŠ STIČNA IN OŠ FERDA VESELA

Glede na naravni in selitveni prirast, ki se najbolj izkazujeta na območju naselja Ivančna

Gorica in Višnja Gora, sta kapaciteti matične šole v Stični in podružnice v Višnji gori polno

zasedeni. Glede na plan investicij v šolsko infrastrukturo se bo v letu 2015 dokončala

novogradnja popolne podružnične šole v Zagradcu, katera bo sprejela tudi učence od 6. do

9. razreda iz šolskih okolišev Ambrus, Krka in Zagradec, ter s tem sprostila kapacitete na

matični šoli. V šolskih okoliših, ki spadajo pod Osnovno šolo Šentvid pri Stični, prirast

prebivalstva trenutno ni tolikšen, da bi se soočali s prostorsko stisko, saj je bila v letu 2007

zaključena investicija v povečanje kapacitet.

Srednješolsko izobraževanje v občini nudi Srednja šola Josipa Juričiča, kjer se izvajata dva

programa izobraževanja in sicer splošna gimnazija in program ekonomski tehnik. Glede na

pretekla leta je število oddelkov v srednješolskem izobraževanju upadlo, nekaj tudi na račun

ukinitve programov s strani ministrstva za šolstvo. Prostorske kapacitete objekta Srednje

šole Josipa Jurčiča omogočajo širitev in uvedbo novih programov in oddelkov. Določen del

prostorov trenutno šola oddaja za izvajanje predšolske in osnovnošolske vzgoje.

V občini se nahaja tudi Vzgojno-izobraževalni zavod Višnja Gora, namenjen vzgoji in

izobraževanju mladostnikov med 14 in 18 letom s težavami v odraščanju in razvoju (5

vzgojnih skupin v Višnji Gori in 1 stanovanjska skupina v Ljubljani). Zavod izvaja tudi

programe nižjega in srednjega poklicnega izobraževanja – kot dislocirane enote drugih

srednjih in poklicnih šol.

Za dejavnost glasbenega izobraževanja na območju občine Ivančna Gorica skrbi Glasbena

šola Grosuplje, katere soustanovitelj je tudi Občina Ivančna Gorica. Glasbena šola gostuje v

prostorih Srednje šole Josipa Jurčiča v 10 namenskih prostorih, ki so ustrezno akustično in

zvočno-izolativno urejeni. Terciarno izobraževanje se ne izvaja na območju občine Ivančna

Gorica.

Vzorec

28

5.4.5 Kultura

V občini Ivančna Gorica deluje več kulturnih ustanov in društev na področju kulture. V letu

2013 ustanovljen Zavod Prijetno domače za kulturo, turizem, promocijo, informiranje in

upravljanje Jurčičeve domačije je postala krovna organizacija, ki poizkuša usmerjati

delovanja društev na področju kulture. Več kot 20 kulturnih društev, ki delujejo v občini, so

združena v Zvezo kulturnih društev Ivančna Gorica, katera deluje kot povezovalno telo in

predstavlja mrežo za izmenjavo dobrih izkušenj. Zveza oblikuje in izvaja skupne kulturne

prireditve, organizira strokovna izobraževanja za svoje člane in sodeluje z območno

izpostavo JSKD RS (Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti). Na področju

kulturne infrastrukture so v občini Ivančna Gorica nepremičnine razvidne iz Tabela 11.

Tabela 11 Nepremičnine v občini namenjene kulturi

Naziv naslov nepremičnina v m2

Družbeni center Krka in (Izposojevališče knjižice na Krki)

Krka 1d, Krka Celotna površina objekta, razen vzhodni del, kjer je gasilski dom.

Kulturni dom Muljava Muljava 21, Ivančna Gorica

Celotna površina objekta.

Kulturni dom Stična Stična 27a, Ivančna Gorica

Celotno 1. nadstropje objekta in pripadajoče sanitarije v pritličju objekta z vhodom s stopnišča preddverja dvorane.

Kulturni dom Šentvid pri Stični

Šentvid pri Stični 70, Šentvid pri Stični

Celotna površina objekta.

Jurčičeva domačija na Muljavi

Muljava, Ivančna Gorica

Vsa zemljišča in vsi na njih stoječi objekti.

Enota knjižnice v Ivančni

Gorici

Cesta 2. grupe

odredov 17,

Ivančna Gorica

Prostori v pritličju objekta levo od

vhoda, ter celotno 1. nadstropje

objekta z ocenjeno površino 246 m2

5.4.6 Šport

V občini je registriranih 46 društev, katera so ustanovljena za namen izvajanja športnih

dejavnosti, od tega jih je 75% vključenih v Zvezo športnih organizacij Ivančna Gorica, katera

je krovna in povezovalna organizacija na občinski ravni. Društva, katera delujejo na območju

občine pokrivajo večino širše razpoznavnih športnih panog. Po številčnosti, prepoznavnosti

in uspeh izstopa Rokometni klub SVIŠ ,Nogometni klub Ivančna Gorica in Avtomoto društvo

Šentvid pri Stični. Delujejo društva ki ukvarjajo z malim nogometom, košarko, karatejem,

strelstvom, teakwondo, smučanjem, smučarskimi skoki, tajskem boksu, tenisu, atletiki, šah,

kajak in kanu, pohodništvo in šah. Športniki, ki vadijo v športnih društvih, v okviru

osnovnošolskih tekmovanj, redno osvajajo naslove na medobčinskih in regijskih tekmovanjih.

Na leto pa osvojijo tudi kar nekaj državnih naslovov. Posebej uspešni so v rokometu, atletiki,

nogometu, strelstvu, motokrosu in še nekaterih drugih športih. Občina v okviru svojega

proračuna nameni od 3 do 4 odstotke proračunskih sredstev za šport.

Vzorec


29

5.4.7 Mladi

V občini deluje nekaj mladinskih organizacij, katere se prvenstveno ukvarjajo s problematiko

mladih. Večina mladih je vključenih v društva, katera delujejo na področju kulture, športa,

gasilstva in podobno, kjer imajo posebej ustanovljene mladinske sekcije. V preteklem

obdobju je v občini nekaj časa deloval mladinski svet, katerega aktivnosti so v zadnjem

obdobju zamrle. Občina nimam izdelane strategije razvoja področja mladih oziroma nima

pridobljenega certifikata Mladim prijazna občina. Je pa položaj mladih z vidika zaposlovanja

zaskrbljujoč tako na nivoju države in posledično tudi na nivoju občine. Kakor prikazujejo

statistični podatki od leta 2011 do 2015 je stopnja brezposelnih oseb v občini v starostnem

razredu od 15 do 24 let in od 25 do 29 let nižja kakor na državnem nivoju. Stopnje

brezposelnosti na nivoju države in občine so imele podobne trende, do leta 2014 je

brezposelnost naraščala, v marcu 2015 pa je opaziti padec stopnje brezposelnosti v obeh

razredih. Absolutno je bilo v marcu 2015 63 registrirano brezposelnih oseb starih od 15 do 24

let, medtem ko je bilo 114 brezposelnih oseb starih med 25 in 29 let. Gibanje brezposelnosti

po obeh starostnih skupinah mladih je prikazano v Graf 9 in Graf 10.

Graf 9 Podatki o brezposelnih o občini v starostni skupni 15 do 24 let med delovno aktivnim prebivalstvom

VIR: SURS

2011 2012 2013 2014 2015 2016

IVG - Delovno aktivno preb. 333 297 282 247 285 310

IVG - Registrirane brezposleneosebe

54 58 75 80 63 43

SLO - Sotnja registriranebrezposelnosti %

24,6 23,7 29,6 33,9 29,5 19,7

IVG - Stopnja registriranebrezposelnosti %

14 16,3 21 24,5 18,1 12,2

0

50

100

150

200

250

300

350

Vzorec

30

Graf 10 Podatki o brezposelnih o občini v starostni skupni 25 do 29 let med delovno aktivnim prebivalstvom

VIR: SURS

Kakor je bilo prikazano v

Tabela 1 v poglavju 5.1 Demografske, sociološke in ekonomske značilnosti, je največja

stopnja brezposelnosti med delovno aktivnim prebivalstom ravno med mladim med 15 in 29

letom starosti.

5.4.8 Naravna in kulturna dediščina Občina Ivančna Gorica ima številna naravna in kulturna bogastva, ki predstavljajo tudi njen razvojni potencial. Nekaj najpomembnejših znamenitosti naravne in kulturne dediščine ter tradicionalnih prireditev je navedenih v nadaljevanju.

Reka Krka z izvirom, Krško jamo in jamo Poltarico – ponuja različne vodne športe, lov in ribolov, jamarstvo.

Izvir reke Krke

Krška jama

2011 2012 2013 2014 2015 2016

IVG - Delovno aktivno preb. 914 886 826 804 811 844

IVG - Registrirane brezposleneosebe

67 86 121 118 114 80

SLO - Sotnja registriranebrezposelnosti %

14,9 14,7 17,6 20,6 18,6 13,5

IVG - Stopnja registriranebrezposelnosti %

6,8 8,8 12,8 12,8 12,3 8,7

0

100

200

300

400

500

600

700

800

900

1000

Vzorec


31

Reka Krka spada med naše najdaljše kraške reke. Poznana je po znamenitih lehnjakovih tvorbah, ki jih v svojem koritu odlaga v obliki pragov in pregrad. Izvira v zahodnem delu Suhe krajine, v zatrepni dolini pri naselju Gradiček na nadmorski višini okoli 270 m. Po dobrih 90 km toka se v bližini Čateža izliva v Savo. Krška jama se odpira nad izvirom reke Krke severno od vasi Gradiček. To je vodoravna jama, iz katere bruha podzemska voda le ob povodnji. Za vhodom je prostorna dvorana z mestoma zasiganimi stenami. Dolga je dobrih 200 in široka do 30 metrov. Strop oblikujejo uravnani kamniti skladi. Tla prekrivajo grušč in veliki balvani, na vzhodnem delu nagrmadeni vse do stropa. Dvorano zaključuje 30 metrov dolgo sifonsko jezero.

Jama Poltarica, soseda Krške jame, je bila odkrita aprila leta 2003. Nahaja se nad vasico Gradiček, tik nad izvirom Poltarice, prvega pritoka reke Krke. Do danes je raziskanih 740 metrov podzemnih rovov, dvoran, kanjonov in sifonov. Krasijo jo številni kapniki, zavese, cevčice, pet sifonskih jezer, človeške ribice in brzice.

Reka Temenica – ponuja predvsem možnosti ribolova, ob njej pa še vedno deluje tudi Grilov mlin, ponuja dostop do vinorodnih okolišev Debeli Hrib in Čagoška Gora.

Reka Temnica je ena najbolj značilnih ponikalnic slovenskega krasa. Temenica teče ob robu kraškega sveta Dolenjske in je levi pritok Krke. Izvira v Posavskem hribovju, pri naselju Javorje v občini Šmartno pri Litiji. Nato teče mimo kraja Temenica, v občini Ivančna Gorica nadaljuje tok po Dolenjskem podolju in teče skozi občino Trebnje:

Slapovi Košce – izvir reke Višnjice in slapovi ponujajo predvsem pohodniška doživetja, mimo pelje tudi Pot dveh slapov.

Slapovi Kosce so dvostopenjsko slapišce, nastalo z nalaganjem lehnjaka. V zatrepu dva kilometra dolge doline, tik pod izvirom potoka Kosce se bohotijo lehnjakove kopice, obrašcene z mahom, preko katerega pahljacasto tece potok in gradi svojevrstno vodno zaveso. Po obilnejšem deževju se slap spremeni v hrupnega divjaka. V sušnih obdobjih voda le polzi preko 20 m visoke lehnjakove stene v nešteto nežnih vodnih kapljicah.

Vzorec

32

Izvir virskega potoka – prvobitno najdišče človeške ribice. Izvir Virskega potoka je klasično najdišče ali locus classicus človeške ribice. To pomeni, da so bili tu najdeni prvi primerki, ki jih je naravoslovna stroka prepoznala za novo, dotlej še neznano živalsko vrsto. Človeška ribica je bila torej odkrita v virskem Studencu. Izvir je zaradi svojega zgodovinskega pomena in kot povezava s podzemljem, v katerem človeška ribica še vedno živi, zavarovan kot naravna vrednota državnega pomena. Je tudi v sklopu Nature 2000.

Lavričeva jama – je poševno stopenjsko brezno dolgo 15 m in globoko 12 m. Jama ima prost dostop, a ni prirejena za turistične obiske.

Zgodovinska, kulturna, arhitekturna in etnološka dediščina

Samostan Stična z Muzejem krščanstva na Slovenskem – je najbolj prepoznavna znamenitost v občini, turistična ponudba pa zajema predvsem verski turizem ter muzejsko dejavnost. Pokrivajo pa zanimivo tržno nišo - ponudbo čajev, zelišč in medu.

Vzorec


33

Samostan Stična

Muzej krščanstva na Slovenskem

Jurčičeva domačija – je visoko na lestvici prepoznavnosti, ponuja muzejsko dejavnost, turistična ponudba pa je vezana predvsem na ime Josipa Jurčiča in njegova dela, ki jih tudi uprizarja tamkajšnje gledališče na prostem.

Višnja Gora – mesto, ponuja možnosti pohodništva, kolesarjenja ter preživljanja prostega časa ob bazenu z avto-campom.

Naselje se nahaja ob avtocesti med Ljubljano in Novim mestom. Staro mestno jedro leži na podolgovatem griču 384 mnm, pod razvalinami Starega gradu. Novejše naselje pa leži v dolini reke Višnjice na robu Dolenjskega podolja.

Simbol Višnje Gore je polž, priklenjen na zlato verigo. Po legendi je bil v bitki pri Sisku ranjen sin žene Beneškega doža. Viteza je na potovanju našla hči višnjegorskega grofa – Sofija Višnjegorska, ki se je odločila da bo za viteza skrbela. Vsi so bili prepričani, da bo vitez umrl, vendar je po dolgem okrevanju preživel. Višnjegorski grof je poslal po kraljico

Vzorec

34

Beneške republike, ki je že dolgo mislila, da je njen sin mrtev. V zahvalo je višnjegorskim grofom podarila pozlačeno polžjo hišico v premeru okrog 10-15 centimetrov, okrašeno z diamanti. Polžjo hišico so višnjegorski grofje podarili mestu. Nekaj časa so jo hranili v mestni hiši, kasneje pa se je izgubila.

Virsko mesto Prazgodovinsko naselje z domačim ledinskim imenom Cvinger leži na nizkem gorskem hrbtu nad Virom pri Stični (370 – 410 m n. m). Po površini meri kar 21 ha, dolgo je 800 m in široko do 400 m. Obdano je z obzidjem, ki je razpoznavno kot mogočen, do 6 m visok nasip ali kot izrazita terasa. Še zdaj je skoraj povsod dobro vidno.

Grad Podsmreka Graščina je v Podsmreki stala že proti koncu 16. stoletja. Prvotno so jo pozidali plemiči Galli, kasnejši lastniki pa so jo še večkrat prezidali. Konec 19. stoletja jo je kupil ljubljanski trgovec Fortuna. V obdobju med 1. in 2. svetovno vojno je bil njen lastnik dunajski plemič Klarwill, ki je v graščini uredil knjižnico in zbirko umetnin. Nekaj časa je bil grad v lasti čebelarja Emila Rothschütza, ki je imel pomembno vlogo pri priznanju kranjske čebele.

Staro vaško jedro Hrastovega Dola

Hrastov Dol je vasica v občini Ivančna Gorica. Jedro gručaste vasi je bila »luža«, s cerkvijo sv. Andreja in gasilskim domom ob njej. Z napeljavo vodovoda je »luža« izgubila pomen in postala zanemarjena, zato so se v 90 tih letih vaščani odločili vas urediti, predvsem očistiti zanemarjeno »lužo«, urediti okolico in predvsem – jo z novo »vsebino« vključiti v sodobno življenje. »Lužo« z okolico so uredili kot krasoslovne učilnico, ki omogoča razumevanje kraške narave in bivanja človeka v njej. Kraj je pridobil urejen prostor pridobivanja znanj, organiziranja delavnic in ogledov.

Tehniška dediščina

Mlini – Štupnikov mlin v Zagradcu Je edini delujoči mlin v zgornjem toku reke Krke, mlin vodi Marjan Maver, ki nadaljuje bogato mlinarsko tradicijo. Mlin združuje uporabo tradicionalne tehnologije mletja na kamen, ki je

Vzorec


35

dopolnjena z sodobnim valjčnim mlinom za mletje pšenice, ajde, koruze, ječmena in drugih žit. Z električno energijo ga v celoti oskrbuje lastna hidroelektrarna.

Tradicionalne prireditve in etnografska dediščina

Tabor pevskih zborov Šentvid pri Stični

Pohod po Jurčičevi poti

Letno gledališče Muljava

Festival Stična Festival Krka

Mednarodni folklorni festival SLOFOLK

Srečanje slovenske verne mladine v samostanu Stična

Ivankin sejem in Anin sejem

Spust s kajaki in kanuji po reki Krki

Pohod / kolesarjenje / jezdenje po Krožni poti Prijetno domače

Kolesarski maraton treh občin Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica

Državno prvenstvo v motokrosu, Šentvid pri Stični

Pohod po Lavričevi poti, Šentvid pri Stični

Pohod po Lavričevi poti Tradicionalne prireditve v občini Ivančna Gorica nedvomno predstavljajo velik turistični potencial, saj se jih (večjih ali manjših) na leto zvrsti preko 70. Najpomembnejši prireditev nacionalnega pomena je Tabor pevskih zborov Šentvid pri Stični, sledi mu Pohod po Jurčičevi poti ter ostale prireditve, ki imajo tudi širši medobčinski in regionalni pomen.

5.4.9 Viri

1. Akcijski program za starosti prijazno Občino Ivančna Gorica za obdobje od 2014 do

2020, Občina Ivančna Gorica, Junija 2014

2. Poročilo o delu CSD Grosuplje za leto 2014, Center za socialno delo Grosuplje,

februar 2015, strani 26.

3. Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica,Energen d.o.o., december 2010

4. Zaključni račun proračuna Občine Ivančna Gorica za leto 2014, marec 2015

5. Proračun Občine Ivančna Gorica za leto 2015, december 2014,

6. Letno poročilo 2014, Javno komunalno podjetje Grosuplje, marec 2015

7. Lokalni razvojni program 2011-2018, Občina Ivančna Gorica, november 2011

8. Okoljsko poročilo za Občinski prostorski načrt Občine Ivančna Gorica, OIKOS,

oktober 2011

9. Strategij razvoja turizma v občini Ivančna Gorica, Vibacom, 2011

10. Vpliv avtoceste na spremembe v socialni strukturi območja občine Ivančna Gorica,

Klavdija Rogelj, diplomsko delo, 2014.

11. Letni delovni načrt za šolsko leto 2014/2015, Osnovna šola Ferda Vesela, september

2014,

Vzorec

36

12. Publikacija za šolsko leto 2014/2015, Osnovna šola Stična, september 2014

13. Letni delovni načrt 2014/2015, Srednja šola Josipa Jurčiča Ivančna Gorica,

september 2014

14. Letni delovni načrt 2014/2015, Vrtec Ivančna Gorica, september 2014

15. Informacija o poslovanju gospodarskih družb in zadrug v Osrednjeslovenski regiji v

letu 2013, Ajpes, junij 2014,

Vzorec


37

6 SWOT analiza

Na delavnicah so bile s strani zainteresiranih organizacij, zavodov, društev, podjetnikov in posameznikov pripravljene analize prednosti, slabost, priložnosti in nevarnosti za področja družbenih dejavnosti, gospodarstva ter okolja in prostora. Povzetek vseh SWOT analiz je pripravljen v naslednji tabeli.

N O T R A N J I

V I D I K I

PREDNOSTI (strengths) SLABOSTI (weaknesses)

Družbene dejavnosti: Dobro razvito šolstvo (vsi nivoji od vrtca

do srednje šole) Urejen velik del izobraževalne

infrastrukture Dober in obveščen kader Sodelovanje šol na številnih področjih

družbenega življenja v občini Povezovanje z drugimi institucijami v

občini in širše Dobro urejeno zdravstvo Vključenost vseh generacij Certifikat Starejšim prijazna občina Vključevanje starejših v dogajanje v

občini Izvajanje preventivnih zdravstvenih

programov Bogato kulturno življenje, enakomerna

porazdeljenost po krajevnih skupnostih Bogata kulturna dejavnost (20 KD) Množične prireditve in dogodki Veliko športnih društev (46 ŠD) Tradicija Gospodarstvo:

Rast števila delovno aktivnih prebivalcev Rast števila podjetij Rast prihodka Uspešni podjetniki posamezniki Nizka stopnja brezposelnosti Povezovanje s podobnimi občinami iz

drugih držav (Hiersheid – Nemčija, Andrespol – Poljska)

Bogata kulturna dediščina (samostan Stična, mestno jedro Višnje Gore, Muljava – pisatelj Jurčič, grad Podsmreka, Šentvid, Valična vas)

Kraški pojavi, vode, gozdovi, biodiverziteta, bogata ponudba društev, geografska lega

Blagovna znamka »Prijetno domače« Vključenost v projekt Srca Slovenije Tradicionalne prireditve Kakovostna kmetijska zemljišča Velike gozdne površine

Družbene dejavnosti: - Pomanjkanje kapacitete za oskrbo

starejših občanov - Počasno reševanje romske

problematike - Šibko poistovetenje in pripadnost kraju,

občini - Slabo stanje kulturne in športne

infrastrukture - Zmanjševanje finančnih sredstev za

kulturne in športne dejavnosti - Slabo povezovanje in iskanje drugih

virov financiranja - Ni centrov za druženje - Ne vključevanje mladih - Neustrezna prometna, zdravstvena in

socialna infrastruktura - Zapostavljaje rekreativnih dejavnosti - Slaba opremljenost prostora –

primernost opreme (Glasbena šola, Srednja šola Josipa Jurčiča)

- Slabo medsebojno povezovanje med podobnimi institucijami (osnovna šola – vrtec – srednja šola – glasbena šola - ..)

- Premalo motivacije upokojencev za izobraževanje

Gospodarstvo:

- Zaskrbljujoče zaposlovanje mladih - Premalo inovativnih podjetij - Previsoke cene zemljišč v obrtni coni - Slabše urejena infrastruktura za

podjetništvo - Pomanjkanje namestitvenih kapacitet in

ponudbe - Pomanjkanje tradicionalne gostinske

ponudbe z lokalnimi dobavitelji - Nepovezanost in neorganiziranost

akterjev, ponudbe in povpraševanja - Neustrezno trženje - Pomanjkanje izdelanih programov - Neusklajenost dogodkov - Ni turističnih vodnikov z licenco - Netržno razmišljanje in naravnanost - Ni osveščanja in znanja, promocije

Vzorec

38

Tržnica z lokalno pridelanimi pridelki Trgovina z ekološkimi izdelki Izobraževanja s področja kmetijstva

Okolje in prostor:

Ugodna demografska gibanja (naravni in selitveni prirast, relativno mlado prebivalstvo)

Ugodna geografska in prometna lega (bližina LJ in središč na Dolenjskem)

Skozi občino poteka AC LJ – NM Kakovostni viri pitne vode Dobra pokritost občine z vodovodnim

sistemom Urejeno odvajanje in čiščenje

komunalnih odpadkov po večjem delu občine

Ekološki odtoki, visoka stopnja zbiranja in ločevanja odpadkov

Javne stavbe so bile v zadnjih letih energetsko obnovljene

Zmanjšala se je poraba energentov v javnih stavbah

Velik delež uporabnikov interneta Stavbe vzgojno izobraževalnih zavodov

so v prijetnem okolju – naravi

- Ni razvojne strategije turizma - Ogroženost dobrih kmetijskih zemljišč - Zaraščanje kulturne krajine

Okolje in prostor:

- Tranzitni tovorni promet po lokalnih cestah

- Velikost in geografska razdrobljenost občine (veliko krajev in KS, visoki stroški investicij)

- Pomanjkanje ustreznega centra občine - Pomanjkanje upravnih prostorov - Nujna izgradnja manjkajočega

vodovodnega sistema v občini - Nujna izgradnja manjkajočega

kanalizacijskega omrežja in ureditev čiščenja odpadnih voda v občini

- Neizgrajena komunalna infrastruktura v Romskih naseljih

- Še vedno majhen del izrabe obnovljivih virov energije

- Onesnaženje zaradi uporabe fosilnih goriv

- Pomanjkanje električne energije - Neenakomerna poseljenost

Z U N A N J I

V I D I K I

PRILOŽNOSTI (opportunities) NEVARNOSTI (threats)

Družbene dejavnosti: Izboljšanje zdravstvenega varstva Povezovanje znotraj in izven občine za

bolj kvalitetne kulturne in športne programe

Širše povezovanje znotraj Slovenije in izven (EU projekti)

Vključevanje mladih in Romov v kulturne in športne programe

Izkoriščanje obstoječih objektov (šport) Več povezovanja vsebin, projektov Nov koncept dela s starejšimi Medgeneracijsko in medsektorsko

sodelovanje Najti način motivacije za stalno

izobraževanje starejših

Gospodarstvo:

Povezovanje z gospodarstvom in širše zaradi vključevanja mladih na trg dela

Ohranjanje rokodelstva in obrti za razvoj podjetništva

Obrtno – industrijska cona Dnevi obrti in podjetništva Podpora podjetništvu Kmečki, kulturni (gledališki), športni

Družbene dejavnosti: Zmanjšanje vpisa v srednjo šolo Negativizem – vandalizem Beg izobraženih kadrov iz občine Neizkoriščene prostorske in druge

kapacitete Zmanjševanje števila članov,

propadanje društev in klubov Zmanjšanje pripadnosti prebivalcev

lokalnemu okolju Izključevanje mladih, ker ni pogojev za

udejstvovanje, druženje Socialna neenakost udeležencev Pomanjkanje sredstev za vzgojo

podmladka Prenehanje dejavnosti zaradi

pomanjkanja finančnih sredstev Poslabšanje varnosti v cestnem prometu Staranje prebivalstva, povečanje št.

starejših od 65 let (zdravstvo, sociala,…) Gospodarstvo:

Brezposelnost je nižja, naraščajo pa brezposelni v starostni skupini od 25 – 29 let

Propad podjetij (dnevne migracije

Vzorec


39

(pohodništvo, konjeništvo, kolesarstvo), zeleni, kongresni turizem

Povečanje in trženje prenočitvenih kapacitet, nova delovna mesta

Povečanje in izboljšanje gostinske ponudbe, nova delovna mesta

Povezovanje z lokalnimi pridelovalci in ponudniki

Ohranjanje in širitev kmetijskih površin Lokalna samooskrba Sonaravna pridelava Povezovanje občine na regijski,

nacionalni in mednarodni ravni (Srca Slovenije, evropska partnerstva)

Povezava učnih, pohodnih poti Revitalizacija zapuščenih objektov Nova delovna mesta (turistični vodniki) Snovanje novih turističnih produktov,

povezovanje obstoječih programov Avtodomarski turizem Glamping

Okolje in prostor:

Energetske sanacije vrtcev in šol Izgradnja komunalne infrastrukture v

povezovanju s sosednjimi občinami in regijsko

Izkoriščanje obnovljivih virov energije (reki Krka, Temenica)

Izkoriščanje biomase (veliko gozdov v občini)

Izkoriščanje sončne energije Električna mobilnost E-tematske poti (za električna vozila) Sistemsko urejanje / pregled obstoječih

projektov Obogatitev občinskega središča z

večnamensko zgradbo (knjižnica, kulturni dom)

Širitev, povečanje, rast števila prebivalcev občine

Institucionalno povezovanje med akterji

delavcev v druge občine) Beg možganov Onesnaževanje narave in nekontrolirani

posegi v kulturno krajino Kmetijske površine so se zmanjšale za

11 % Zmanjšalo se je št. kmetijskih

gospodarstev (propad kmetij)

Okolje in prostor:

Nekontrolirani posegi v okolje (razpršena gradnja, ipd.)

Nenačrtno povečanje priseljevanja (spalna naselja)

Neusklajen razvoj med EU, državo in regijo

Ogrožanje virov pitne vode Možnost ekoloških katastrof Zakonodaja, nihanje višine subvencij za

izrabo OVE Nedokončanje projektov Prekinjena komunikacija med akterji Divje (nedovoljeno) parkiranje in

kampiranje

Vzorec

40

7 Primerjava s primerljivimi občinami v Sloveniji in tujini (potencialna partnerstva)

7.1 Primerjava občin v Sloveniji

7.1.1 Sosednje občine Za potrebe Dolgoročnega občinskega strateškega načrta ter splošno črpanje nacionalnih in

evropskih sredstev se mora občina Ivančna Gorica povezovati s sosednjimi občinami. Te so:

Mestna občina Ljubljana, Občina Grosuplje, občina Šmartno pri Litiji, Občina Trebnje in

občina Žužemberk. Sosednje občine imajo podobne probleme in izzive, ki jih lahko povežejo

v skupne projekte predvsem na področju gospodarstva, še zlasti turizma; na področju

transporta; na področju obnovljivih virov energije; na področju izobraževanja in socialnega

varstva.

Občina Primerljivi izvedeni projekti

Mestna občina Ljubljana

Občina Dobrepolje

Razpisi za malo gospodarstvo, kmetijstvo, turizem, trajnostnega gospodarjenja z divjadjo Posvet na temo fotovoltaike v občini Dobrepolje Izgradnja cest, vodovoda, kanalizacije, priključitev na MB ĆN Prizma Ponikva

Občina Grosuplje Energetska sanacija javnih stavb Obnova športnih igrišč Krajinski park Radensko polje Agromelioracija, komasacije Trženje lokalno pridelane hrane Obnova lokalnih cest, ureditev nivojskih prehodov, ureditev krožišč Vključeni v projekt P+R Obnova vodovoda, kanalizacije, projekt »Odvajanje in čiščenje odpadne vode v porečju Krke«, nadgradnja ČN za 10.000 PE Vrtanje raziskovalnih vrtin za vodo Internetno omrežje Wi.Free Grosuplje Sončna elektrarna na OŠ Brinje

Občina Šmartno pri Litiji

Stik s pobratenim Italijanskim mestom Telgate Projekt »Starejši za višjo kakovost življenja doma« Delavnica o oblikovanju novih turističnih produktov v občini Razvoj podeželja v Srcu Slovenije v obdobju 2014/2020 Društvo za razvoj podeželja Laz organiziralo pet delavnic oz. predavanj o kmetijstvu Projekt »100 % samozadostne skupnosti iz obnovljivih virov energije« v okviru programa Intelligent Energy Europe Nadgradnje javorske energijske poti, LAS Litija in ŠD Javor, naredili in zasadili štirideset zeliščnih vrtičkov

Občina Trebnje Aktivnosti otrok v romskem izobraževalnem inkubatorju v Vejarju Sodelovanje z nemško občino Rudolstadt Rominje iz naselja Vejar vključene v evropski projekt mentorskega sistema za romska dekleta (MS4ROW). Dnevni center za romske otroke KHER ŠU BEŠI

Občina Žužemberk

Obnova cest, ureditev mirujočega prometa, asfaltiranje makadamskih cest

Vzorec


41

Izgradnja 1 faze Suhokrajinskega vodovoda Odprt visokotlačni kanalizacijski vod Dvor – čistilna naprava Žužemberk Gradnja širokopasovnih priključkov Nova kurilnica na lesno biomaso v OŠ Žužemberk

7.1.2 Občine v Ljubljanski urbani regiji Pomembno je povezovanje tudi z ostalimi občinami na območju Ljubljanske urbane regije. Z

njimi je smiselno sodelovanje na nacionalnih in mednarodnih projektih. V pregledu so

navedene predvsem občine, ki so v preteklosti sodelovale v različnih projektih in imajo z njimi

izkušnje.

Občina Značilnosti občine Primerljivi izvedeni projekti

Občina Dobrova – Polhov Gradec

Površina: 118 km2 Št.prebivalcev: 7.485

Blagajeva dežela - Blagajeva tematska pot, dobrote Blagajeve dežele Projekt Zdravje na vsakem koraku Projekt OPEN PLACES-povezovanju med lokalno politiko in znanstvenimi inštitucijami, priprava in izvedba skupnih projektov

Občina Ig Površina: 98,8 km2 Št.prebivalcev: 7.135

Akcija Pomagajmo žabicam čez cesto tudi na Ljubljanskem barju Podjetniško-turistično srečanje TD Kurešček Lokalna pridelava hrane Prva izmenjava semen in sadik v Občini Ig Projekt »Parkiraj in se pelji«

Občina Kamnik

Površina: 265,6 km2 Št.prebivalcev: 29.385

Tržnica Okusi Kamnika Podeželje in Eko

Občina Komenda


Poslovna cona Komenda

Občina Litija Površina: 221,4 km2 Št.prebivalcev: 15.064

Medgeneracijsko središče Šmelc

Občina Logatec


Projekt »Prinesi kar imaš« - pomoč pri trženju domačih izdelkov, študentski krožek

Občina Lukovica


Obnovljivi viri energije Trkamo na vrata dediščine

Občina Medvode


RCKE - Regionalni center kreativne ekonomije - praktični povezovalec gospodarstva s kreativnimi industrijami Mreža P+R zbirnih središč v LUR Projekt RURBANCE, program Alpine Space CCAlps - Kreativna podjetja na področju Alp; program Alpine Space CATCH_MR – Skupni pristopi k prometnim izzivom v metropolitanskih regijah KREATIVNA MESTA - Razvoj in promocija potencialov kreativne industrije v srednjeevropskih mestih, program CEE

Občina Šmartno pri


Stik s pobratenim Italijanskim mestom Telgate Projekt »Starejši za višjo kakovost življenja

http://www.lukovica.si/razvojni-projekti/75

http://www.lukovica.si/razvojni-projekti/76

Vzorec

42

Litiji doma« Delavnica o oblikovanju novih turističnih produktov v občini Razvoj podeželja v Srcu Slovenije v obdobju 2014/2020 Projekt »100 % samozadostne skupnosti iz obnovljivih virov energije« v okviru programa IntelligentEnergyEurope

Občina Vrhnika


Projekt doživljajsko razstavišče Ljubljanica, Norveški sklad

7.1.3 Potencialna partnerstva z občinami v Sloveniji Občina Ivančna Gorica ima možnost vzpostavljati partnerstva s številnimi občinami na ožjem

in širšem območju Slovenije. Pri tem so pomembne izkušnje občin pri izvajanju projektov v

preteklosti in dobre projektne ideje, ki rešujejo tako lokalne kot regionalne, nacionalne in

mednarodne izzive.

Skladno z občinskimi strateškimi usmeritvami in prioritetami bo potrebno poiskati povezave

za uspešno kandidiranje na nacionalni in mednarodnih projektih. Razširiti mrežo sodelovanja

in povezovanja, saj si tako občina lahko izboljša pozicijo za uspešnejše črpanje evropskih

sredstev.

7.2 Primerjava občin v tujini Pri pregledu primerljivih občin v tujini smo se osredotočili predvsem na sosednje države s

katerimi so lokalne skupnosti in organizacije na vseh nivojih od lokalnega do nacionalnega

že sodelovale. V prejšnjem planskem obdobju so se z njimi izvedli številni uspešni čezmejni

projekti, ki bodo v naslednjem planskem obdobju lahko nadgrajeni ali pa predstavljene nove

projekten ideje.

7.2.1 Primerljive občine na Hrvaškem Na območju Republike Hrvaške lahko občina Ivančna Gorica sodeluje z vsemi obmejnimi

županijami, občinami in mesti ter tudi širše. V preteklem planskem obdobju so se izvajali

projekti na področju: varovanja kulturne in naravne dediščine na inovativen način v povezavi

s kreativnimi industrijami, varovanja okolja, turizma, energetske učinkovitosti, transporta in

lokalno pridelavo in trženja. V čezmejnih projektih so bile udeležene naslednje:

Županije: Zagrebška, Varaždinska, Istrska, Krapinsko-Zagorska, Medžimurska.

Mesta: Poreć, Buje, Sv. Ivan Zelina, Buzet, Vodnjan, Krk, Mursko Središče, Zaprešič, Pula, Buzet, Jastrebarsko, Ludbreg, Velika Gorica, Mali Lošinj, Delnice, Čabar, Prelog.

Občine: Vižinada, Oprtalj, Orehovica, Žakanje, Kamanje, Netretić, Svetivincenat, Umag, Lanišče, Fužine, Zagorska Sela, Sv. Martin na Muri, Podturen, Kostrena, Čavle, Viškovo, klinća Sela, Pisarovina, Motovun, Križevci, Razkrižje, Cestica, Bednja, Klenovik, Sv. Lovreć, Marija Bistrica.

7.2.2 Primerljive občine v Avstriji

Vzorec


43

Na območju Avstrije je mogoče sodelovanje v več evropskih programih, kot so:

V preteklem planskem obdobju se je največ projektov izvajalo v CBC Programu Slovenija –

Avstrija, programu Centralna Evropa, Alpski prostor, ipd. Uspešno so bili izvedeni projekti na

področjih: turizma, inovativnega transfera malim in srednjim podjetjem, varovanja okolja,

naravne in kulturne dediščina.

V prijetih so sodelovale naslednje avstrijske občine: Bistrica v Rožu, Globasnica, Bistrica ob

Pliberku, Zell, Bad Radkersburg, Železna Kapla – Bela, St. Martin an der Raab, Spielfeld.

7.2.3 Primerljive občine v Italiji Skupni projekti z italijanskimi partnerji bodo mogoči na naslednjih programih:

Projekti v obdobju 2007-2013 so se izvajali v naslednjih programih: CBC Programu Slovenija

– Italija, programu Mediteran, Alpski prostor, program JV Evropa, ipd. Izvedeni projekti so

pokrivali naslednja področja: naravne in kulturne dediščine, transporta, varovanja okolja,

turizma, energetske učinkovitosti in obnovljivih virov energije.

V projektih so sodelovale naslednje italijanske občine: Trieste, Gorizia, Rosazzo, Polifero, S.

Dorligo della Valle, Muggia, Turriaco, Sgonico, Jesolio, Musile di Plave, Portomaggiore,

Treviso, Cividale del Friuli, Butrio, Moimacco, Pradamano, Remaizacco, Pavia di Udine,

Prepotto, Ravenna, Sauris, Tresigallo, Monfalcone, Lugo, Palmanova, Ferrara, Codroipo,

Ampezzo, Doberdo'del Lago, Savogna, Udine, Russi, Voghiers, Lusevera, Taipana, Pulfero.

Vzorec

44

8 Strateške razvojne usmeritve in prioritete Model lokalnega razvojnega programa občine

Strateške razvojne usmeritve občine Ivančna Gorica izhajajo iz analize stanja in analize

prednosti, priložnosti, slabosti in nevarnosti področij družbenih dejavnosti, gospodarstva ter

okolja in prostora. Analize so nam razkrile predvsem, katere so prednosti in priložnosti, v

katere je potrebno v bodoče več vlagati in spodbujati njihov razvoj ter uskladiti cilje in

prioritete za njihovo učinkovito realizacijo.

Predlagani razvojni cilji občine so:

Spodbujanje podjetništva za konkurenčno gospodarsko rast, razvoj socialnega

podjetništva

Vzpostaviti pogoje za spodbujanje in nadaljnji razvoj podjetništva v občini ter vlaganja v

mlade podjetnike, ki imajo inovativne ideje in znanja ter potencial za ustvarjanje novih

delovnih mest. Nadgrajevati ugodno podjetniško klimo in nuditi podporno okolje obstoječim

uspešnim podjetjem v občini. Osredotočiti se na večje povezovanje ponudnikov v turističnem

sektorju in dvig konkurenčnosti lokalnega gospodarstva. Povezovanje kmetijskih pridelovalce

za skupen nastop na trgu, spodbujanje lokalne trajnostne samooskrbo s hrano, zagotavljanje

kratkih dobavnih verig.

Trajnostno upravljanje z naravno in kulturno dediščino ter razvijanje turistično

prepoznavnega območja

Kulturne in naravne danosti občine so potencial, ki mora postati eden od nosilcev razvoja

lokalnega gospodarstva. Poskrbeti je potrebno za ustrezno zaščito n varovanje naravne in

kulturne dediščine. Poleg vlaganj v infrastrukturo je pomemben tudi razvoj privlačnih

programov in inovativnih turističnih produktov, ki bodo primerni za trženje. Spodbujati vse

Vzorec


45

akterje k povezovanju, prenosu znanja, kreiranju novih produktov, promociji za

prepoznavnost območja in ustvarjanje novih delovnih mest.

Izboljšanje kakovosti življenja

Spodbujanje povezovanja in vključevanja čim večjega števila občanov v družbeno življenje

občine. Skrb za mlade, ranljive skupine in starejše v smislu medgeneracijskega povezovanja

in sodelovanja. Izboljšati prostorske in programske pogoje ter možnosti za socialno

vključenost čim večjega števila občanov. Spodbujati formalno in neformalno izobraževanje,

vseživljenjsko učenje za boljšo zaposljivost, predvsem mladih. Iskanje inovativnih oblik

oskrbe starejših občanov za ustvarjanje novih delovnih mest

Varstvo in izboljšanje bivalnega okolja in spodbujanje učinkovite uporabe virov

Občina bo na področju okolja in prostora še naprej sledila smernicam trajnostnega razvoja.

Aktivnosti bodo zajemale urejanje prostora, trajnostno mobilnost na območju občine in širše

in uporabo okoljsko sprejemljivih energentov. Prednostni poudarek bo na obnovljivih virih

energije iz lokalnega okolja, kot razvojni priložnosti. Komunalna infrastruktura mora slediti

uravnoteženemu urbanemu razvoju na celotnem območju občine.

Iz tega izhajajoči predlogi razvojnih prioritet občine so:

PRIORITETA: »PRENOS ZNANJA IN INOVATIVNOST ZA TRAJNOSTNO RAST IN NOVA DELOVNA MESTA«

Gospodarska rast je stalna razvojna prioriteta občine. Izkoriščati mora dane pogoje in

ugodno geografsko lego ter dobre prometne povezave območja. Občina razpolaga z

zadovoljivimi kapacitetami in infrastrukturo za delovanje podjetij. Te pogoje mora razvijati v

smeri povečanja učinkovitosti, inovativnosti, kompetenc in ustvarjanja novih delovnih mest.

Občina bo svojo gospodarsko rast, konkurenčnost in trajnostni razvoj razvijala v okviru

programov: 1 Znanja in dinamičnega podjetništva, 2 Inovativnega gospodarskega okolja, in 3

Naložb za rast in nova delovna mesta.

Znanje in dinamično podjetništvo predstavljajo programi in aktivnosti spodbujanja

podjetništva, večjega osveščanja mladih o podjetništvu. Vključene bodo aktivnosti svetovanja

in informiranja o podjetništvu, prenosa dobrih praks, ipd.

Inovativno gospodarsko okolje bodo oblikovali projekti spodbujanja podjetništva. Poudarek

bo na inovativnih podjetjih, ki ustvarjajo visoko dodano vrednost, so konkurenčna in

usmerjena na tuje trge. S tem bi zagotavljali nova delovna mesta za visoko izobražen kader,

mlade, ipd.

Naložbe v nova delovna mesta so skupek aktivnosti za krepitev sodelovanja med ključnimi

akterji na področju gospodarstva. Pomemben razvojni potencial je turizem, kjer je potrebno

izboljšati ponudbo in promocijo, prepoznavnost območja in s tem ustvarjati nova delovna

mesta. Različni ponudniki zaznavajo potrebo po oblikovanju in trženju lokalnih produktov in

storitev (inovativnih). S tem bi razvijali lokalno pridelavo in samooskrbo.

Vzorec

46

Socialno podjetništvo, medgeneracijsko sodelovanje za prenos znanja.

PRIORITETA: »POVEZANO, VKLJUČUJOČE IN ZA ŽIVLJENJE PRIJAZNO

OKOLJE« Ljudje, ki živijo na območju občine si želijo prijetno in kakovostno bivanje. To vključuje

zagotavljanje dobrega izobraževanja, zdravstva in socialnega varstva ter pestro ponudbo

raznovrstnih kulturnih in športnih aktivnosti. Prioriteta bo spodbujala socialno vključenost,

znanje, spretnosti in vseživljenjsko učenje za boljšo zaposljivost.

Naravne danosti, ugodna geografska lega in povezovanje ljudi so pomemben potencial za

kvalitetno bivanje. Te priložnosti bo občina nadgrajevala v naslednjih programih: 1

Izboljšanje pogojev za izobraževanje, zdravstvo, kulturo in šport, 2 Socialna vključenost, 3

Znanje, spretnosti in vseživljenjsko učenje za boljšo zaposljivost in 4. Ohranjanje naravne in

kulturne dediščine za trajnostni razvoj.

Izboljšanje pogojev za izobraževanje, kulturo in šport se bo izvajalo v okviru izgradnje,

obnove in vzdrževanja prostorskih kapacitet za izobraževanje. Zaradi priseljevanja

prebivalstva in povečanja števila otrok je pred občino izziv vzpostavitve pogojev za

vključevanje otrok v osnovno izobraževanje. Potrebno je tudi povezovanje programov in

akterjev na področju kulture in športa, saj v občini delujejo številna kulturna in športna

društva. Spodbujanje mladih k vključevanju v športne in kulturne aktivnosti.

Socialna vključenost predstavlja pomemben del družbene skupnosti. Zaradi gospodarske

krize je še toliko bolj pomembno povezovanje za medsebojno razumevanje (starejši, mladi,

Romi, invalidi, ipd.). in medgeneracijsko sodelovanje. Vključevanje ranljivih skupin v socialno

okolje in na trg dela. S staranjem prebivalstva je izziv vzpostavitev pogojev za aktivno

staranje in ohranjanje zdravja ter oskrbo starejših občanov.

Znanje, spretnosti in vseživljenjsko učenje za boljšo zaposljivost so ključni elementi za

uspešno vključevanje na trg dela. Zaradi hitrih sprememb gospodarskega, družbenega in

socialnega okolja so nujna nenehna prilagajanja. Na tem področju bomo spodbujali

nadgradnjo in integracijo programov na področju vseživljenjskega učenja.

Upravljanje naravne in kulturne dediščine po načelih trajnostnega razvoja bo na eni strani

vzpostavljala pogoje za ustrezno zaščito naravne in kulturne dediščine ter na drugi strani

njeno izkoriščanje za namene gospodarske rasti. Poseben poudarek bo dan na povezovanje

kulturne in naravne dediščine s turizmom, športom in gospodarstvom, ki lahko ustvarja

inovativne in tržno zanimive produkte.

PRIORITETA: »PROSTORSKA IN OKOLJSKA ODGOVORNST, ENETGETSKA

UČINKOVITOST« Občina in občani sami ustvarjajo in so odgovorni za okolje, v katerem živijo. Skrbeti morajo

zanj in ga ohranjati za bodoče generacije. S to prioriteto bo občina sledila sodobnim

smernicam prostorskega, mobilnega in energetskega upravljanja okolja ter spodbujala

njegovo trajnostno rabo in prilagajanje podnebnim spremembam.

Vzorec


47

Varovanje okolja, prilagajanje podnebnim spremembam ter izraba lokalnih virov bodo

usmerjeni skozi programe: 1 Izboljšanja varstva okolja in učinkovite raba virov, 2 Podpore

prostorskemu razvoju in 3 Spodbujanju energetske učinkovitosti. S tem želimo izboljšati

okoljsko, prostorsko in energetsko upravljanje območja občine.

Izboljšanje varstva okolja in učinkovita raba virov vključuje prilagajanje klimatskim

spremembam (poplave) v okolju in uravnoteženo izrabo lokalnih virov. Ureditev

vodovodnega in kanalizacijskega omrežja je potekalo že v preteklem planskem obdobju in se

mora smiselno nadaljevati tudi do leta 2020 ob upoštevanju zakonskih regulativ. Kmetijska

zemljišča zajemajo velik del površine občine, zato je pomembno gospodarno upravljanje z

njimi.

Podpora prostorskemu razvoju se bo nadaljevala s pripravo podrobnega prostorskega načrta

občine. Usklajevanje naraščanja števila prebivalstva in zagotavljanje ustrezne infrastrukture.

V državne načrte se bodo umeščali projekti prometne infrastrukture in javnega prometa.

Sočasno bodo potekale tudi aktivnosti za večjo prometno varnost.

Spodbujanje energetske učinkovitosti, predstavlja izrabo večjega deleža lokalnih virov za

proizvodnjo energije (predvsem lesa). Izboljšanje oskrbe z električno energijo v občini.

Vzorec

48

9 Strateški razvojni projekti v občini

1. Strateški razvojni projekti za področje družbenih dejavnosti NOSILNI PROJEKTI

a) Osnovno šolstvo in izobraževanje

Obnova PŠ Ambrus

Obnova PŠ Stična

Prizidek k PŠ Višnja Gora

Občinska štipendijska shema

Projekt »Mladim prijazna občina« / program dela z mladimi

Projekt starejšim prijazna občina - nadaljevanje

Promoviranje srednje šole Josipa Jurčiča

b) Kultura, šport in družbeno življenje

Obnova in sanacija KD Ambrus, KD Šentvid in KD Muljava

Večnamenska zgradba v centru Ivančne Gorice (knjižnica, kulturni dom, občinski prostori)

Čebelarski muzej v Podsmreki

Posodobitev stadiona

Skakalnica na Polževem

Projekt Ivankina učna pot

c) Socialno varstvo

Medgeneracijsko sodelovanje

Pomoč ranljivim skupinam

Medgeneracijsko središče v Šentvidu pri Stični

DODATNI PROJEKTI

Večnamenski center Višnja Gora

Arheološki kompleks Stična

Vzorec


49

2. Strateški razvojni projekti za področje gospodarstva NOSILNI PROJEKTI a) Podjetništvo

Podpora podjetništvu (poslovno svetovanje, prenos dobrih praks)

Izgradnja podjetniško – obrtne cone

Ozaveščanje o socialnem podjetništvu b) Turizem

Skupna turistična - informacijska točka, TIC

Obnova turistično - informacijskih tabel

Povezovanje turističnih produktov, skupni aranžmaji, lokalni vodniki

Snovanje stalnih turističnih programov, trženje preko agencije, mobilne e-storitve za trženje turistične ponudbe

Razvijanje blagovne znamke »Prijetno domače«

Spodbujanje podjetništva v turizmu

Ureditev mreže pohodniških in kolesarskih poti c) Kmetijstvo

Priprava Strategije razvoja kmetijstva na lokalni ravni

Lokalna samooskrba

Ureditev pokrite tržnice v Ivančni Gorici DODATNI PROJEKTI

Vzletišče Šentvid – vzpostavitev podjetniško turističnega in izobraževalnega letalskega centra

Biomasa – regijski center za biomaso

Vzorec

50

3. Strateški razvojni projekti za področje okolja, prostora in infrastrukture NOSILNI PROJEKTI

a) Komunalna, prometna infrastruktura

Obvoznica Ivančna Gorica in navezava na Stično po javni poti JP 638571 (3 faze)

Nadvoz nas SŽ Malo Hudo v km 117+183 z izvedbo izven nivojskega križanja v centru Ivančne Gorice

E-mobilnost

Izgradnja parkirišč P + R

Mreža postajališč za avtodome

Ureditev označevanja in usmerjanja

Nadaljevanje izgradnje malih čistilnih naprav

Nadaljevanje izgradnje kanalizacijskega omrežja, aglomeracij

Ureditev lastnine kategoriziranih cest v Občini Ivančna Gorica

b) Prostorska ureditev

Podrobni prostorski načrt

Spremembe OPN in OPPN-i

c) Energetika

Koncesija za izgradnjo širokopasovnega IKT omrežja

Obnovljivi viri energije

Izboljšanje oskrbe z električno energijo DODATNI PROJEKTI

Poplavna ogroženost / reguliranje vodotokov / urejanje razlivnih območij

Hitrejši potniški promet Ivančna Gorica - Ljubljana

Ureditev centra Ivančne Gorice

Prenova starega mestnega jedra Višnje Gore

Ureditev centra Višnje Gore

Ureditev centra Šentvida

Ureditev jedra Krke

51

10 Pregled možnosti sofinanciranja projektov z EU sredstvi do leta 2020

V poglavju so predstavljeni razpisi Evropske unije za obdobje 2014 – 2020, ki so namenjeni sofinanciranju različnih projektov, po različnih programih: Evropskega teritorialnega in čezmejnega sodelovanja ter centralizirani programi.

10.1 Programi EU 2014-2020

KOHEZIJSKA POLITIKA

Proračun: 3,3 milijarde €, od tega vzhodna Slovenija 1,26 milijarde €

Kratek opis: Spodbujanje gospodarskega razvoja (spodbujanje konkurenčnosti malih in srednje velikih podjetij, krepitev raziskav, tehnološkega razvoja in inovacij ter zaposlovanje mladih).

Cilji: Krepitev raziskav, tehnološkega razvoja in inovacij; povečanje dostopnosti do informacijsko komunikacijskih tehnologij; povečanje konkurenčnosti malih in srednjih podjetij ter kmetijskega sektorja ter ribištva in akvakulture; podpora prehodu na nizkoogljično gospodarstvo v vseh sektorjih; spodbujanje prilagajanja podnebnim spremembam; varstvo okolja in spodbujanje učinkovite rabe virov; spodbujanje trajnostnega prometa in odprave ozkih grl v ključnih omrežnih infrastrukturah; spodbujanje zaposlovanja in mobilnosti delovne sile; spodbujanje socialnega vključevanja in boja proti revščini; vlaganje v spretnosti, izobraževanje ter vse-življenjsko učenje; izboljšanje institucionalnih zmogljivosti in učinkovita javna uprava.

Aktivnosti: Krepitev ekonomske, socialne in teritorialne kohezije; povečanje zaposlitvenih možnosti, spodbujanje izobraževanja, izboljšanje socialne vključenosti, boj proti revščini in izboljšanje javne uprave, da bo bolje služila državljanom in iskalcem zaposlitve; izboljšanje prometne infrastrukture in uveljavljanje okoljskih standardov.

Izvajanje: 2014-2020

Povezave: http://ec.europa.eu/regional_policy/what/future/eligibility/index_sl.cfm

SKUPNA KMETIJSKA POLITIKA

Proračun: 435,6 milijarde €

Kratek opis: Ukrepi za ozelenitev kmetijstva, to so ukrepi za varstvo okolja (mednje sodi kolobarjenje)

Cilji: Ozelenitev kmetijske politike; spodbujanje ekološke pridelave

Aktivnosti: Finančna podpora malim kmetom, majhnim kmetijam, hribovskim kmetijam, ženskam na hribovskih kmetijah, za skrajšanje dobavne verige (mladim kmetom bo recimo po prevzemu kmetije mogoče zagotoviti do 70 tisoč evrov, majhnim kmetijam do 15 tisoč evrov, dodaten ukrep je predviden za biološke kmete, učinkovitejše podpore za gozdarstvo; ukinitev kvot za sladkor (možnost ponovne pridelave sladkorne pese in proizvodnje sladkorja v Sloveniji), mleko; novi predpisi glede sajenja trte.

Komu je namenjen:

Malim kmetom, majhnim kmetijam, hribovskim kmetijam, ženskam na hribovskih kmetijah, mladim kmetom.


Povezave: http://ec.europa.eu/agriculture/cap-post-2013/

http://ec.europa.eu/regional_policy/what/future/eligibility/index_sl.cfm

http://ec.europa.eu/agriculture/cap-post-2013/

52

10.2 Čezmejni programi

ČEZMEJNI PROGRAMI SLOVENJA - ITALIJA

Proračun: 78 milijonov €

Kratek opis: Spodbujanje skupnega pristopa evropskih regij z namenom zmanjševanja regionalnih, gospodarskih in socialnih razlik, reševanje skupnih problemov ob hkratnem premagovanju najpogostejših ovir za teritorialno sodelovanje, ki izhajajo iz razlik v geografskem položaju, pravnih sistemih, upravni ureditvi, kulturnih značilnostih in jeziku. Program obsega slovenske NUTS 3 regije: Goriška, Obalno-kraška, Gorenjska, Notranjsko-kraška in Osrednjeslovenska.

Cilji: Spodbujanje inovacijske zmogljivosti za konkurenčnejše okolje, sodelovanje za dolgoročno zmanjšanje emisij ogljika, varstvo okolja ter spodbujanje učinkovite uporabe virov, izboljšanje institucionalne zmogljivosti in učinkovitosti javne uprave, tehnična pomoč.

Aktivnosti: Spodbujanje strategij za večjo energetsko učinkovitost in nizkoogljično načrtovanje mobilnosti, predvsem v urbanih območjih; ohranjanje, varovanje in razvoj naravne in kulturne dediščine za nadaljnji razvoj pametnega n trajnostnega turizma, spodbujati razvoj zelenih tehnologij za izboljšanje ravnanja z odpadki in vodo ter za zmanjševanje onesnaženosti zraka.


Povezave: http://www.ita-slo.eu/program/programsko_obdobje_14_20/

ČEZMEJNI PROGRAM SLOVENIJA– AVSTRIJA


Kratek opis: Spodbujanje skupnega pristopa evropskih regij z namenom zmanjševanja regionalnih, gospodarskih in socialnih razlik, reševanje skupnih problemov ob hkratnem premagovanju najpogostejših ovir za teritorialno sodelovanje, ki izhajajo iz razlik v geografskem položaju, pravnih sistemih, upravni ureditvi, kulturnih značilnostih in jeziku. Program obsega slovenske NUTS 3 regije: Gorenjska, Koroška, Savinjska, Podravska, Pomurska, Osrednjeslovenska, Goriška in Zasavska.

Cilji: Krepitev raziskav, tehnološkega razvoja in inovacij, varstvo okolja ter spodbujanje učinkovite rabe virov, izboljšanje institucionalne zmogljivosti in učinkovitosti javne uprave, tehnična pomoč.

Aktivnosti: Krepitev R&I na tehnoloških in gospodarskih področjih z visokim razvojnim potencialom prek čezmejnega sodelovanja med relevantnimi institucijami, povečanje zmožnosti podjetij za inovacije, trajnostni razvoj naravnih in kulturnih potencialov, trajnostno upravljanje in uporaba vodnih virov.


Povezave: http://www.si-at.eu/program_sl/category/etc/

ČEZMEJNI PROGRAM SLOVENIJA – MADŽARSKA


Kratek opis: Spodbujanje skupnega pristopa evropskih regij z namenom zmanjševanja regionalnih, gospodarskih in socialnih razlik, reševanje skupnih problemov ob hkratnem premagovanju najpogostejših ovir za teritorialno sodelovanje, ki izhajajo iz razlik v geografskem položaju, pravnih sistemih, upravni ureditvi, kulturnih značilnostih in jeziku. Program obsega slovenske NUTS 3 regije: Pomurska in Podravska.

Cilji: Varstvo okolja ter spodbujanje učinkovite porabe virov, izboljšanje institucionalne zmogljivosti in učinkovitosti javne uprave, tehnična pomoč.

Aktivnosti: Ohranjanje, varstvo, promocija in razvijanje naravne in kulturne dediščine.

http://www.ita-slo.eu/program/programsko_obdobje_14_20/

http://www.si-at.eu/program_sl/category/etc/

53


Povezave: http://www.si-hu.eu/program_sl/category/new_financial_perspective_2014_-_2020/

ČEZMEJNI PROGRAMI SLOVENIJA – HRVAŠKA


Kratek opis: Spodbujanje skupnega pristopa evropskih regij z namenom zmanjševanja regionalnih, gospodarskih in socialnih razlik, reševanje skupnih problemov ob hkratnem premagovanju najpogostejših ovir za teritorialno sodelovanje, ki izhajajo iz razlik v geografskem položaju, pravnih sistemih, upravni ureditvi, kulturnih značilnostih in jeziku. Program obsega slovenske NUTS 3 regije: Pomurska, Podravska, Savinjska, Spodnjeposavska, Jugozahodna Slovenija, Notranjsko-kraška, Obalno-kraška, Osrednjeslovenska in Zasavska.

Cilji: Ohranjanje in varstvo okolja in spodbujanje učinkovite rabe virov, izboljšanje institucionalne zmogljivosti in učinkovitosti javne uprave, tehnična pomoč.

Aktivnosti: Ohranjanje, varstvo, promocija in razvijanje naravne in kulturne dediščine, varovanje in obnavljanje biotske raznovrstnosti in tal ter spodbujanje ekosistemskih storitev, vključno z omrežjem Natura 2000 in zelenimi infrastrukturami.


Povezave: http://www.si-hr.eu/start_sl/

10.3 Transnacionalni programi

TRANSNACIONALNI PROGRAMI – OBMOČJE ALP


Kratek opis: Inovativna družba; nizkoogljična družba; življenjski prostor; dobro upravljanje; tehnična pomoč

Cilji: Vzpodbujanje kakovosti projektov in njihovo financiranje ; podpora diskusijam o dolgoročnem razvoju in koheziji območja ; pospeševanje sodelovanja in priprave skupnih rešitev.

Aktivnosti: Izboljšanje okvirnih pogojev za inovativnost; povečanje opcij za nizkoogljično mobilnost in promet; trajnostna raba naravne in kulturne dediščine; varovanje, razvoj in ekološka povezanost alpskih ekosistemov.

Komu je namenjen:

Pravne osebe javnega prava, pravne osebe pod javnim nadzorom, zasebne institucije, organizacije, združenja.


Povezave: www.alpine-space.eu

TRANSNACIONALNI PROGRAMI MEDITERAN


Kratek opis: Krepitev inovacijskih zmogljivosti za pameten in trajnostni razvoj; razvijanje nizkoogljičnih strategij in energetske učinkovitosti na specifičnih območjih; varovanje in razvijanje mediteranskih naravnih in kulturnih virov; izboljšanje upravljanja na območju Mediterana; tehnična pomoč.

Cilji: Promoviranje trajnostnega razvoja mediteranskih regij: inovativnih konceptov in praks, vzdržne rabe virov in socialne vključenosti na celosten in teritorialno podprt način.

Aktivnosti: Boljše energetsko upravljanje javnih zgradb na transnacionalni ravni; povečanje deleža obnovljivih lokalnih virov energije v strategijah in planih; izboljšanje zmogljivosti za uporabo obstoječih nizkoogljičnih transportnih

http://www.si-hu.eu/program_sl/category/new_financial_perspective_2014_-_2020/

http://www.si-hu.eu/program_sl/category/new_financial_perspective_2014_-_2020/

http://www.si-hr.eu/start_sl/

http://www.alpine-space.eu/

54

sistemov; razvijanje politik za boljše uveljavljanje naravnih virov in kulturne dediščine, vključno s tveganji in turizmom; vzdrževanje biološke raznolikosti n naravnih ekosistemov z boljšim upravljanjem in povezovanjem varovanih območij.

Komu je namenjen:



Povezave: http://interreg-med.eu/

TRANSNACIONALNI PROGRAMI SREDNJA EVROPA


Kratek opis: Sodelovanje za boljšo inovativnost in konkurenčnost Srednje Evrope; sodelovanje na področju naravnih in kulturnih virov za trajnostno rast; sodelovanje na področju prometa za boljšo povezanost Srednje Evrope; tehnična pomoč.

Cilji: Pametne rešitve za regionalne izzive s transnacionalnim sodelovanjem ter krepitev upravljavskih zmogljivosti regij in relevantnih akterjev.

Aktivnosti: Izboljšanje znanja in veščin za napredovanje gospodarske in družbene inovativnosti regij; povečanje energetske učinkovitosti in rabe obnovljivih virov energije v javni infrastrukturi; strategije za preprečevanje podnebnih sprememb; zmanjšanje izpustov ogljikovega dioksida; trajnostna raba naravnih virov in dediščine; izboljšanje zmogljivosti za trajnostno rabo kulturne dediščine in virov; izboljšanje okoljskega upravljanja funkcionalnih urbanih območij za prijetno bivanje; izboljšanje planiranja in koordiniranja regionalnih potniških prometnih sistemov za boljše povezovanje z nacionalnimi in evropskimi omrežji.

Komu je namenjen:



Povezave: http://www.interreg-central.eu/

TRANSNACIONALNI PROGRAMI JADRANSKO – JONSKI


Kratek opis: Znana je le prva orientacija k tematskim ciljem: inovativnost in konkurenčnost, nizkoogljična družba (energija, trajnostna mobilnost), okoljskim vrednotam in virom ter prometu, horizontalno pa k institucionalnim zmogljivostim v povezavi z makroregionalno strategijo ter večji socialni vključenosti poleg prioritete, namenjene tehnični pomoči.

Cilji: Še ni znano

Aktivnosti: Še ni znano

Komu je namenjen:



Povezave: http://www.adrioninterreg.eu/

TRANSNACIONALNI PROGRAMI PODONAVJE

Proračun: 202 milijona €

Kratek opis: Inovativno in družbeno odgovorno Podonavje; varovanje okolja in upravljanje virov; dobro povezano Podonavje; dobro upravljanje v Podonavju; tehnična pomoč.

Cilji: Cilj programa je snovanje, preizkušanje in izvajanje raznolikih politik ter odzivov na skupne izzive in potrebe.

Aktivnosti: Izboljšanje pogojev za uravnotežen dostop do znanja; povečanje veščin in znanj za inoviranje; kulturna in naravna dediščina kot razvojna dejavnika;

http://interreg-med.eu/

http://www.interreg-central.eu/

http://www.adrioninterreg.eu/

55

biološka raznovrstnost in ekosistemi; upravljanje voda; povezovanje sekundarnih in terciarnih vozišč s TEN-T infrastrukturo; okolju prijazni in nizkoogljični prometni sistemi; koordiniranje pametnih sistemov distribucije energije; večnivojsko in transnacionalno upravljanje kot krepitev institucionalnih zmogljivosti javne uprave; podpora makroregionalni strategiji za Podonavje.

Komu je namenjen:



Povezave: http://www.interreg-danube.eu/

10.4 Medregionalni programi

INTERREG EUROPE

Proračun: 359.326.000 EUR

Kratek opis: INTERREG EUROPE je program medregionalnega sodelovanja, ki spodbuja izmenjavo izkušenj na določenih tematskih področjih med partnerji po celotni Evropski uniji z namenom opredelitve in širjenja primerov dobrih praks.

Cilji: Glavni cilj programa je pomagati evropskim regijam izboljšati oblikovanje politik na regionalni ravni ter njihovo izvajanje v okviru operativnih programov Cilja 1 in programov evropskega teritorialnega sodelovanja s pomočjo izmenjave, razširjanja in prenosa izkušenj, znanja in dobrih praks med evropskimi regijami.

Aktivnosti: - Raziskave, tehnološki razvoj in inovacije - Podpiranje MSP v vseh fazah življenjskega cikla in spodbujanje razvoja, rasti in inovacij - Vzpodbujanje prehoda na nizkoogljično gospodarstvo - Vzpodbujanje zelenega gospodarstva in eko-inovacij ter uvajanje sistemov upravljanja z okoljem

Komu je namenjen:

Javnim pravnim osebam in pravnim osebam pod javnim nadzorom


Povezave: http://www.interreg4c.eu/programme/2014-2020/

ESPON

Proračun: 41.377.000 €

Kratek opis: ESPON je program, ki podpira evropsko regionalno politiko z zagotavljanjem študij, podatkov in spremljanjem trendov v prostorskem razvoju.

Cilji: Cilj programa je nadaljevati konsolidacijo Evropske opazovalne mreže za teritorialno kohezijo in prostorski razvoj ter rast podpore in uporabe vseevropskih, primerljivih, sistematičnih in zanesljivih podatkov o prostorskem razvoju.

Aktivnosti: - Aplikativne raziskave - Ciljane analize in aktivnosti, ki rezultate ESPON projektov prenesejo v prakso - Platforma znanstvenikov, ki jo podpira ESPON podatkovna baza projektov in aktivnosti

Komu je namenjen:

Pri projektnih aktivnostih lahko sodelujejo raziskovalci, univerze, inštituti.


Povezave: http://www.espon.eu/main/

http://www.interreg-danube.eu/

http://www.interreg4c.eu/programme/2014-2020/

http://www.espon.eu/main/

56

URBACT

Proračun: 74.302.006 €

Kratek opis: URBACT je evropski projekt za izmenjavo in učenje, ki podpira trajnostni razvoj mest. Mestom omogoča sodelovanje pri razvoju rešitev za pomembnejše urbane probleme. Spodbuja izmenjavo izkušenj pri opredelitvi, prenosu in širjenju dobrih praks v zvezi s trajnostnim urbanim razvojem, vključno s povezavami med urbanimi in podeželskimi območji.

Cilji: a) Spodbujati izmenjavo izkušenj in spodbujanje učenja med mestnimi oblastmi in strokovnimi sodelavci s področja trajnostnega urbanega razvoja. b) Širiti izkušnje in primere dobrih praks iz mest, še posebej izkušnje iz projektov in politik ter zagotavljati prenos strokovnega znanja na področje trajnostnega urbanega razvoja. c) Zagotavljati pomoč odločevalcem in strokovnim sodelavcem v mestih ter upravljavcem operativnih programov znotraj kohezijske politike pri oblikovanju akcijskih načrtov za trajnostni razvoj v urbanih področjih.

Aktivnosti: Dve glavni prioriteti: - Mesta, motorji za rast in delovna mesta - Privlačna in povezovalna mesta

Komu je namenjen:

Prevladujoči upravičenci so institucije na področju urbanega razvoja, nosilci urbanih razvojnih politik in organi odločanja v mestih.

Izvajanje: Razpisi so objavljeni enkrat letno.

Povezave: http://urbact.eu/en/homepage-2/ http://trajekt.org/urbact

INTERACT III

Proračun: 39.393.000 EUR

Kratek opis: INTERACT III je program medregionalnega sodelovanja, ki spodbuja izmenjavo izkušenj pri opredelitvi, prenosu in širjenju dobrih praks in inovativnih pristopov z namenom povečanja uspešnosti programov sodelovanja.

Cilji: Spodbujati izmenjavo izkušenj z namenom, da se poveča uspešnost programov in ukrepov evropskega teritorialnega sodelovanja ter okrepi uporaba instrumenta Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje s pomočjo krepitve institucionalnih zmogljivosti in učinkovite javne uprave.

Aktivnosti: - Krepitev institucionalnih zmogljivosti - tehnična pomoč

Komu je namenjen:

Upravičenci so upravljavske strukture programov, nacionalni/regionalni deležniki evropskega teritorialnega sodelovanja in deležniki evropskega teritorialnega sodelovanja na ravni EU (npr. Evropska komisija, Evropski parlament).


Povezave: http://www.interact-eu.net/

10.5 Centralizirani programi

OBZORJE 2020

http://urbact.eu/en/homepage-2/

http://trajekt.org/urbact

http://www.interact-eu.net/

57

Proračun: 79.402 mio EUR

Kratek opis: Obzorje 2020 je integriran program, ki bo združil financiranje vseh raziskav in inovacij, ki jih trenutno podpirajo 7. Okvirni program za raziskave, Program za konkurenčnost in inovacije (CIP) in Evropski institut za inovacije in tehnologije (EIT). Zagotavljal bo sredstva za vse faze inovacijskega procesa, od osnovnih raziskav, razvoja, prototipov, do validacije, pilotne proizvodnje v industrijskem okolju, obdelave trga, prvih aplikacij, vključno s standardizacijo in regulatorno aktivnostjo do vstopa na tržišče.

Cilji: Glavni cilji so: - krepitev konkurenčnosti - oblikovanje delovnih mest - podpora rasti - reševanje velikih družbenih izzivov

Aktivnosti: - Program 'Odlična znanost' - Program 'Vodilna vloga industrije' - Program 'Družbeni izzivi'


Povezave: http://ec.europa.eu/research/horizon2020/index_en.cfm

ERASMUS

Proračun: 18 milijard EUR

Kratek opis: Erasmus + je nov enotni program EU na področju izobraževanja, usposabljanja, mladih in športa.

Cilji: Glavni cilj programa je izboljšanje usposobljenosti ljudi in njihove zaposljivosti ter podpora modernizaciji sistema izobraževanja in usposabljanja. Cilji programa Erasmus + so: podpora mladim pri pridobivanju boljših kompetenc z izobraževanjem in usposabljanjem v tujini, izboljšanje kvalitete poučevanja v EU in drugih državah, podpora državam članicam in partnerskim državam pri modernizaciji njihovega sistema izobraževanja in usposabljanja, večja vloga mladih v družbi, spodbujanje učenja in raziskav o evropski integraciji, podpora športu v EU.

Aktivnosti: Program bo podpiral tri glavne vrste aktivnosti: 1. nadnacionalno in mednarodno učno mobilnost študentov, mladih, učiteljev in zaposlenih; 2. institucionalno sodelovanje za inovacije in dobre prakse med izobraževalnimi institucijami, mladinskimi organizacijami, podjetji, lokalnimi oblastmi in nevladnimi institucijami 3. podporo programom politik. Dve popolnoma novi aktivnosti bosta del Erasmus +: - Jamstvena shema za posojila, ki bo omogočila študentom magistrski študij v drugi evropski državi. - Ustvarjanje 400 “koalicij znanja” in “koalicij sektorskih spretnosti”. Koalicije znanja so velika partnerstva med visokošolskimi institucijami in podjetji z namenom spodbujanja ustvarjalnosti, podjetništva in inovativnosti. Koalicije sektorskih spretnosti so partnerstva med izvajalci izobraževanja in usposabljanja in podjetji.

Komu je namenjen:

Lahko se prijavi katera koli javna ali zasebna institucija s področja izobraževanja, usposabljanja, mladih in množičnega športa. Prav tako je program namenjen organizacijam v vseh oblikah izobraževanja in usposabljanja, nevladnim organizacijam, nacionalnim, regionalnim in lokalnim skupnostim in podjetjem.


Povezave: http://ec.europa.eu/education/erasmus-for-all/doc/legal_sl.pdf

http://ec.europa.eu/research/horizon2020/index_en.cfm

http://ec.europa.eu/education/erasmus-for-all/doc/legal_sl.pdf

58

http://ec.europa.eu/education/erasmus-for-all/

COSME – PROGRAM ZA KONKURENČNOST PODJETIJ


Kratek opis: COSME je program za konkurenčnost podjetij (COSME), čigavi cilj je krepitev konkurenčnosti in trajnosti podjetij v EU, vključno s sektorjem turizma, spodbujati podjetniško kulturo in podpirati nastajanje in rast malih in srednje velikih podjetij.

Cilji: a) Izboljšati okvirne pogoje za namen prispevanja h konkurenčnosti in trajnosti podjetij Unije b) Podpiranje podjetništva c) Izboljšanje dostopa do finančnih sredstev za MSP v obliki lastniških in dolžniških instrumentov d) Izboljšanje dostopa do trgov v Uniji in po svetu

Aktivnosti: Aktivnosti: - Izboljšati okvirne pogoje za namen prispevanja h konkurenčnosti in trajnosti podjetij Unije - Spodbujanje podjetništva Erasmus za podjetnike (Podjetniško izobraževanje, žensko podjetništvo, Evropske podjetniške nagrade) - Dostop do skladov tveganega kapitala, predvsem za podjetja v fazi rasti - Dostop do trgov EU in po svetu

Komu je namenjen:

Program je namenjen podjetnikom in malim in srednje velikim podjetjem, državljanom s težavami pri ustanavljanju in razvoju lastnih podjetij za samozaposlitev ter organom držav članic


Povezave: http://ec.europa.eu/cip/cosme/index_en.htm

LIFE – PROGRAM ZA OKOLJE IN PODNEBNE UKREPE

Proračun: 3.46 milijard EUR

Kratek opis: Program LIFE je instrument EU za financiranje ukrepov s področja okolja in podnebja

Cilji: - Prispevati k prehodu na trajnejše nizkoogljično gospodarstvo, ki bo učinkovito uporabljalo vire, k varovanju in izboljševanju kakovosti okolja in k zaustavitvi ali zmanjševanju izgube biotske raznovrstnosti; - Izboljšati razvoj, izvajanje in uveljavljanje okoljske in podnebne politike in zakonodaje Unije - spodbuditi in zagovarjati vključevanje in postavljanje v ospredje okoljskih in podnebnih ciljev v drugih politikah Unije ter v javni in zasebni praksi, - Podpreti boljše okoljsko in podnebno upravljanje na vseh ravneh

Aktivnosti: Program LIFE bo imel dva podprograma, za okolje in za podnebne spremembe. Podprogram za okolje bo podpiral: -inovativne rešitve za boljše izvajanje okoljske politike -oblikovanje najboljših praks za ustavitev izgube biotske raznovrstnosti in obnovo ekosistemskih storitev -podporo območij omrežja Natura 2000 Podprogram za podnebne ukrepe bo podpiral: - zmanjšanje emisij toplogrednih plinov; - vse večjo prilagodljivost na podnebne spremembe - krepitev ozaveščenosti, komuniciranja, sodelovanja in razširjanja informacij

Upravičenci: Javne ali zasebne organizacije s sedežem u EU

Izvajanje: Razpisi predvidoma septembra in oktobra.

Povezave: http://ec.europa.eu/environment/life/funding/life.htm

http://ec.europa.eu/education/erasmus-for-all/

http://ec.europa.eu/cip/cosme/index_en.htm

http://ec.europa.eu/environment/life/funding/life2014/index.htm

59

KREATIVNA EVROPA


Kratek opis: Okvirni program Kreativna Evropa podpira kulturo in avdiovizualne vsebine ter vzpostavlja skladno podporno strukturo za različne kulturne in kreativne sektorje.

Cilji: a) Okrepiti sposobnost evropskih kulturnih in ustvarjalnih sektorjev za nadnacionalno in mednarodno delovanje. b) Spodbujati in krepiti nadnacionalno kroženje evropskih kulturnih in ustvarjalnih del ter mobilnost izvajalcev v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih, zlasti umetnikov. c) Okrepiti finančno sposobnost kulturnih in ustvarjalnih sektorjev ter izvajalcev v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih. d) Podpirati nadnacionalno sodelovanje v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih na področju politik in umetnosti.

Aktivnosti: Medsektorski sklop: - Instrument za kulturne in ustvarjalne sektorje, - Nadnacionalna izmenjava znanja in izkušenj o novih poslovnih modelih - Dejavnosti vzajemnega učenja in povezovanje v mreže kulturnih izvajalcev in oblikovalcev politik - Študije, analiza politike, konference, seminarji in dialog o politikah Sklop Kultura: - Mreže izvajalcev iz različnih držav; - Promocijska evropska platforma za razvoj uveljavljajočih se talentov - Literarno prevajanje; - Evropske kulturne nagrade, znak evropske dediščine in evropske prestolnice kulture. Sklop Media: - Pridobivanje novih znanj in spretnosti - Izmenjava znanj in pobude za povezovanje v mreže; - Vzpostavitev podpornih sistemov za distribucijo nenacionalnih evropskih filmov na vseh platformah in za mednarodne prodajne dejavnosti; - Mreža evropskih lastnikov kinodvoran

Komu je namenjen:

Program je odprt za kulturne in ustvarjalne izvajalce, ki so dejavni v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih, in imajo uradni sedež v eni od držav, ki sodelujejo v podprogramu Kultura. Fizične osebe se ne morejo prijaviti za pridobitev nepovratnih sredstev.

Izvajanje: Letni delovni programi (razpis predvidoma marca)

Povezave: http://www.ccp.si/izpis.php?id=1134

EVROPA ZA DRŽAVLJANE

Proračun: 185 468 000 € (za obdobje 2014 - 2020)

Kratek opis: Program Evropa za državljane cilja na povečanje zmožnosti za državljansko udeležbo na ravni Unije in tako prispevanje h globalnemu cilju: spodbujanju državljanske udeležbe ter prispevanju k boljšemu poznavanju in razumevanju Unije.

Cilji: a) Večja ozaveščenost o spominu, zgodovini Unije, njeni identiteti in namenu s spodbujanjem razprave, refleksije in mreženja. b) Spodbujanje demokratične in državljanske udeležbe državljanov na ravni Unije z razvojem njihovega razumevanja postopka oblikovanja politik Unije in spodbujanjem priložnosti za družbeno udejstvovanje in prostovoljstvo na ravni Unije.

Aktivnosti: - Srečanja državljanov, partnerstva med njimi - Vzpostavljanje in delovanje nadnacionalnih partnerstev in mrež - Podpora organizacijam, ki so v splošnem evropskem interesu

http://www.ccp.si/izpis.php?id=1134

60

- Grajenje skupnosti in razprave o državljanskih vprašanjih - Dogodki na ravni Unije - Razprave/študije

Komu je namenjen:

Lokalnim in regionalnim organom in organizacijam, partnerskim odborom, organizacijam za raziskavo evropskih javnih politik, organizacijam civilne družbe ter kulturnim, mladinskim, izobraževalnim in raziskovalnim organizacijam.

Izvajanje: Letni delovni programi

Povezave: http://eacea.ec.europa.eu/europe-for-citizens_en

PROGRAMI EU ZA SOCIALNE SPREMEMBE IN INOVACIJE

Proračun: 815 mio EUR

Kratek opis: Program EU za socialne spremembe in inovacije je program, ki podpira države članice pri oblikovanju in izvajanju socialnih reform in reform zaposlovanja na evropski, nacionalni in regionalni ravni, s tem da podpira usklajevanje politik ter analizo in prenos dobrih praks.

Cilji: a) Povečati odgovornost za cilje Unije na področju zaposlovanja, socialnih zadev in delovnih pogojev b) Podpirati razvoj ustreznih, dostopnih in učinkovitih sistemov socialne zaščite in trgov dela ter pospeševati reformo politike s spodbujanjem dobrega upravljanja, vzajemnega učenja in socialnih inovacij; c) spodbujati geografsko mobilnost delavcev ter povečevati zaposlitvene možnosti z razvojem trgov dela Unije, ki so odprti in vsem dostopni; d) spodbujati zaposlovanje in socialno vključenost s povečevanjem razpoložljivosti in dostopnosti mikrofinanciranja za ranljive skupine in mikropodjetja ter povečevanjem dostopa do financiranja za socialna podjetja; e) spodbujati enakost žensk in moških ter boj proti diskriminaciji,

Aktivnosti: Analitične dejavnosti: zbiranje podatkov, razvoj skupnih metodologij, raziskave, študije, analize in poročila itd. Dejavnosti vzajemnega učenja, ozaveščanja in širjenja: izmenjave in širjenje dobre prakse, inovativnih pristopov in izkušenj, medsebojni strokovni pregledi, dogodki, konference in seminarji, ki jih organizira država, razvoj in vzdrževanje informacijskih sistemov

Komu je namenjen:

Lahko se prijavijo vsi javni in/ali zasebni organi, akterji in ustanove: - nacionalni, regionalni in lokalni organe; - zavodi za zaposlovanje; - nevladne organizacije - visokošolske ustanove in raziskovalni inštituti;

Izvajanje: 2014 - 2020

Povezave: http://ec.europa.eu/social/main.jsp?langId=sl&catId=89&newsId=1093

http://eacea.ec.europa.eu/europe-for-citizens_en

61

11 Informiranje javnosti o LRP Občina Ivančna Gorica posveča skrb obveščanju občanov o aktualnih dogodkih in

aktivnostih, ki se dogajajo na območju občine. Informiranje občanov poteka po naslednjih

kanalih:

Občinski časopis Klasje

Občinska spletna stran Občine Ivančna Gorica

Socialno omrežje Facebook

11.1 Občinski časopis Klasje Ob začetku priprave Dolgoročnega občinskega strateškega načrta 2015 – 2020 (v

nadaljevanju: DORN) je bila v junijski številki občinskega časopisa Klasje objavljena novička

o Dopolnitvi Razvojnega programa občine Ivančna Gorica. Obenem je bil priložen kratek

anketni vprašalnik za občane. Z njim so bili tudi občani povabljeni k sodelovanju pri pripravi

dokumenta in k podaji njihovega mnenja.

Tudi v nadaljevanju bo del informiranja javnosti o napredku in dopolnitvah DOSN potekal

preko občinskega časopisa Klasje. Glasilo izide v nakladi 6.000 izvodov mesečno.

Gospodinjstva ga prejemajo brezplačno.

11.2 Občinska spletna stran Občine Ivančna Gorica Časopis je občanom dostopen tudi na spletni strani občine http://www.klasje.net/. Uradna

spletna stran občine Ivančna Gorica vsebuje vse podatke o delovanju občine. Na njej so

objavljeni vsi organi in službe, ki delujejo v okviru občine, ažurno so navedene vse aktivnosti,

zakonodaja, obrazci, ipd.. Na spletni strani pa lahko občani tudi podajajo svoja mnenja in

pripombe na delovanje občine (Stik z občino). Na spletni strani bodo objavljene in podane

vse informacije povezane z izvajanjem in dopolnjevanjem DOSN.

11.3 Socialno omrežje Facebook Vse informacije o aktualnih dogajanjih v občini so objavljena tudi na Facebooku. Tako bo tudi

v prihodnje.

http://www.klasje.net/

62

12 Spremljanje izvajanja in financiranje aktivnosti v okviru LRP

Občina Ivančna Gorica bo potrdila Lokalni razvojni program oz. dolgoročni občinski strateški

načrt 2016 – 2020 (v nadaljevanju: DOSN) na eni od sej občinskega sveta.

Odgovorni vodja za izvajanje projektov v okviru DOSN bo podžupan. Imenovana bo

projektna skupina, ki bo zadolžena za spremljanje izvajanja DOSN. Priprava, prijava, izvedba

in financiranje projektov bo potekalo v koordinaciji z občinskimi strokovnimi službami, javnimi

zavodi in občinskimi javnimi gospodarskimi službami.

Občinska upava je razdeljena na naslednje službe:

oddelek za javne finance in proračun

oddelek za urejanje prostora in varovanje okolja

oddelek za upravno pravne zadeve, družbene in gospodarske zadeve

oddelek za investicije in upravljanje infrastrukture

Vsaka od strokovnih služb bo skrbela za svoje področje DOSN in skupno koordinacijo.

Projektna skupina bo zadolžena za tekoče spremljane izvajanja DOSN in bo odgovorna

županu.

Dolgoročni občinski strateški načrt je pripravljen za obdobje od leta 2016 do 2020. V tem

obdobju se bo situacija na nivoju Republike Slovenije in Evropske unije spreminjala. Temu

se bo moral prilagajati tudi ta dokument. Enkrat letno se bodo pregledali izvedeni projekti in

aktivnosti. V pregled in dopolnitev bodo vključeni vsi deležniki, ki so sodelovali pri pripravi

dokumenta in vsi tisti, ki se mu bodo priključili kasneje. Na osnovi predlaganih sprememb in

dopolnitve bo pripravljena novelacija DOSN.

http://www.ivancna-gorica.si/organi-in-uprava-obcine/obcinska-uprava/oddelek-za-javne-finance-in-proracun/

http://www.ivancna-gorica.si/organi-in-uprava-obcine/obcinska-uprava/oddelek-za-urejanje-prostora-in-varovanje-okolja/

http://www.ivancna-gorica.si/organi-in-uprava-obcine/obcinska-uprava/oddelek-za-upravno-pravne-druzbene-in-gospodarske-zadeve/

http://www.ivancna-gorica.si/organi-in-uprava-obcine/obcinska-uprava/oddelek-za-investicije-in-upravljanje-infrastrukture/

Documents

LOKALNI RAZVOJNI PROGRAM - ivancna- · PDF fileZagotavljanje pogojev in okvirov za trajnostni razvoj ob upoštevanju ... Lokalni razvojni program oz. dolgoročni občinski strateški