Lp pl 2007

P I V O VA R N A L A Š K O

l e t n o p o r o č i l o

2 0 0 7

Pričujoče letno poročilo je le povzetek.

Pivovarna Laško d. d. • Letno poročilo 2007

3

Pivovarna Laško, naslednica več kot 180-letne tradicije pivovarstva v Laškem, se ponaša z uspešno sklenjenim projektom združevanja slovenskih proizvajalcev pijač.

Več kot dveletno samostojno poslovanje Skupine Pivovarna Laško prinaša rezultate, na katere smo upravičeno ponosni.

Naši visoki tržni deleži na področju piva, mineralne in naravne vode, brezalkoholnih in drugih pijač kažejo, da Skupina Pivovarna Laško s svojo ponudbo kakovostnih izdelkov ostaja najboljša izbira na slovenskem trgu.

Želimo ostati samostojni proizvajalec pijač v regiji in s premišlje-no strategijo to poslovno prakso prenesti tudi na tuje trge.

Zavedamo se pomena, da imamo lastnike, ki verjamejo v podjetje, našo vizijo in cilje, zato ostajamo usmerjeni k zadovoljstvu števil-nih delničarjev, kupcev, zaposlenih in okolja.

Letno poročilo 2007 je oblikovano v skladu z uzakonitvijo uporabe korporativne identitete Pivovarne Laško in celostne podobe strate-ške znamke Laško. Pivovarna Laško krepi in utrjuje ugled svojih priznanih blagov-nih znamk, saj se razvija v enega pomembnejših proizvajalcev pijač v jugovzhodni Evropi. Sistem znamčenja, prepoznavnost posamezne strateške znamke ter jasno poreklo in lastništvo so pri udejanja-nju obeh ciljev izredno pomembni. Najbolj učinkovito jih komu-nicira urejena celostna podoba – vsake znamke posebej in skupne korporacijske. Pivovarna Laško se tako podpisuje kot ponosna lastnica strateških blagovnih znamk, med katerimi ima posebno mesto Laško.


4


5

Vizija Postati vodilni na področju proizvodnje in prodaje pijač.

Utrjevati ugled posameznih priznanih blagovnih znamk tako na domačem kot

na tujih trgih ter povečati tržne deleže na posameznih tržiščih.

Poslanstvo Združiti želimo večino slovenskih proizvajalcev pijač in postati ena večjih kor-

poracij proizvajalcev pijač v jugovzhodni Evropi. Z visoko kakovostjo proizvodov

bomo tudi vnaprej zadovoljevali potrošnika in utrjevali svojo poslovno podobo.

Vrednote Znanje, podjetnost, partnerstvo, odgovornost in spoštovanje.

Na osnovi teh vrednot udejanjamo svoje usmeritve s premišljenimi strategijami

na področjih trženja in razvoja ponudbe, organizacije in upravljanja s kadri,

tehnološkega razvoja, upravljanja s finančnimi sredstvi in pozitivnim odnosom

do širše družbe.

SKUPINA POVEZANIH DRUŽB MATIČNA DRUŽBA

SKUPINA PIVOVARNA LAŠKO PIVOVARNA LAŠKO

Predstavitev Proizvodnja piva, Proizvodnja piva in

mineralnih, izvirskih in naravnih naravnih vod.

vod, brezalkoholnih pijač in

sirupov za proizvodnjo pijač,

ostalih alkoholnih pijač, časopisna

in založniška dejavnost ter

storitve trgovine na drobno

in veliko.

Sestava Pivovarna Laško, d. d. Pivovarna Laško, d. d.

Radenska, d. d., Radenci

z odvisno družbo

Pivovarna Union, d. d., Ljubljana

z odvisnimi družbami

Jadranska pivovara, d. d., Split

Vital Mestinje, d. o. o.

Delo, d. d., Ljubljana

RA&LA, d. o. o., Sarajevo

Firma Del, d. o. o., Laško

Zaradi materialnih nepomembnih vrednosti družbi RA&LA in Firma

Del v nadaljevanju nista posebej razkriti.


6

P O U D A R K I I Z P O S L O VA N J AP I V O VA R N A L A Š K O

(v EUR) *2005 *2006 2007

čisti prihodki od prodaje 78.121.666 83.475.572 108.612.383

čisti dobiček 5.240.265 6.093.269 12.148.067

čisti denarni tok 14.750.676 15.529.678 20.662.314

EBITDA 22.807.674 25.496.920 27.037.595

EBITDA v prihodkih od prodaje 29,2 % 30,5 % 24,9 %

* preračun iz SIT, 1 EUR = 239.640 SIT

čisti prihodki od prodaje

čisti dobiček

čisti denarni tok

0

20.000.000

40.000.000

60.000.000

80.000.000

100.000.000

120.000.000

2007*2006 *2005

(v E

UR

)

Poslovni dosežki


8

Dobičkonosnost delnice na dan 31. 12.

(v EUR) *2005 *2006 2007

Čisti dobiček na delnico 0,60 0,70 1,39

Izplačana dividenda na delnico 0,25 0,40 1,00


Zaposleni 2005 2006 2007

Zaposleni na dan 31. 12. 367 339 331

Povprečno število zaposlenih 377 355 337

čisti dobiček na delnico

Izplačana dividendana delnico

0,0

0,3

0,6

0,9

1,2

1,5

2007*2006*2005

(v E

UR

)

200720062005

Zaposleni na dan 31. 12.

Povprečno število zaposlenih

0

100

200

300

400


9

Primerjava vrednosti delnice PILR na dan 31. 12.

(v EUR) *2005 *2006 2007

Knjigovodska vrednost delnice 20,11 21,93 26,45

Tržna vrednost delnice 31,00 40,19 86,77


Tržni delež prodaje piva na slovenskem tržišču (v %) 2005 2006 2007

Pivovarna Laško 52,1 51,9 50,1

Pivovarna Union 36,1 36,2 37,1

Pivo iz uvoza 11,8 11,9 12,8

Skupaj 100,0 100,0 100,0

0

20

40

60

80

100

2007*2006*2005

Knjigovodska vrednost delnice

Tržna vrednost delnice

(v E

UR

)

0

10

20

30

40

50

60

200720062005

Pivovarna Laško

(v %

)

Pivovarna Union

Pivo iz uvoza


10

Delež izvoza v skupni prodaji piva

(v hl) 2005 2006 2007

Prodaja piva 1.080.522 1.083.644 1.066.145

Izvoz 240.230 202.449 182.579

Delež (v %) 22,2 18,7 17,1

Prodaja piva

Izvoz

0

200.000

400.000

600.000

800.000

1.000.000

1.200.000

200720062005

(v h

l)


1 1

Poslovni dosežki (EUR) *2005 *2006 2007

Čisti prihodki od prodaje 266.505.496 277.225.835 330.062.922

Čisti dobiček 17.667.781 19.204.782 61.290.469

Čisti denarni tok 48.483.079 50.879.315 92.113.003

EBITDA 53.222.613 56.568.378 63.026.545

EBITDA v prihodkih od prodaje 20,0 % 20,4 % 19,1 %


0

50.000.000

100.000.000

150.000.000

200.000.000

250.000.000

300.000.000

350.000.000

2007*2006*2005

Čisti prihodki od prodaje

Čisti dobiček

Čisti denarni tok

(v E

UR

)

P O U D A R K I I Z P O S L O VA N J AS K U P I N E P I V O VA R N A L A Š K O


12

Delež izvoza v skupni prodaji pijač Skupine Pivovarna Laško (v hl) 2005 2006 2007

Prodaja vseh pijač 4.879.298 5.061.241 5.070.584

Izvoz 1.164.952 1.153.780 1.156.187

Delež (v %) 23,9 22,8 22,8

Prodaja vseh pijač

Izvoz

0

1.000.000

2.000.000

3.000.000

4.000.000

5.000.000

6.000.000

200720062005

(v h

l)Zaposleni v Skupini Pivovarna Laško

2005 2006 2007

Zaposleni na dan 31. 12. 2.058 1.844 1.734

* upoštevani zaposleni v družbi Delo, d. d. *2.208

Zaposleni na dan 31. 12.

0

500

1.000

1.500

2.000

2.500

200720062005


1 3

0

500.000

1.000.000

1.500.000

2.000.000

2.500.000

Alkohol ostalo

Pivo

Voda

Sok, sirup

Vizija 200820072006

(v h

l)

V I Z I J A Z A L E T O 2 0 0 8 S K U P I N E P I V O VA R N A L A Š K O

Prikaz celotne prodaje pijač Skupine Pivovarna Laško in predvidevanja za leto 2008

(v hl) 2006 2007 Vizija 2008

Sok, sirup 1.925.787 1.538.063 1.626.649

Voda 1.036.288 1.380.251 1.426.968

Pivo 2.091.225 2.142.293 2.248.944

Alkohol ostalo 7.941 9.977 9.400

Skupaj 5.061.241 5.070.584 5.311.961

(v %) 2006 2007 Vizija 2008

Sok, sirup 38,0 30,3 30,6

Voda 20,5 27,2 26,9

Pivo 41,3 42,3 42,3

Alkohol ostalo 0,2 0,2 0,2

Skupaj 100,0 100,0 100,0


14

K A Z A L O

1 BESEDA DIREKTORJA 16

2 POROČILO NADZORNEGA SVETA 18

3 IZJAVA O SKLADNOSTI S KODEKSOM 22

4 OSEBNA IZKAZNICA 25

5 MEJNIKI V ZGODOVINI PIVOVARNE LAŠKO 26

6 POSLOVNO POROČILO 30

Uvod 30

Prodaja 32

Marketinške aktivnosti 37

Upravljanje s kadri 38

Ekološko poročilo 43

Lastniška struktura kapitala z gibanjem vrednosti delnic 47

Revidirani računovodski izkazi Pivovarne Laško, d. d. s poročilom

neodvisnega revizorja za poslovno leto 2007 (po MSRP) in pojasnila 50

Vizija Pivovarne Laško, d. d. 63

7 POVEZANE DRUŽBE 64

Predstavitev Skupine Pivovarna Laško 64

Poslovanje 66

Radenska, d. d., Radenci 68

Skupina Union 70

Skupina Fructal 73

Jadranska pivovara, d. d., Split 75

Vital Mestinje, d. o. o. 76

Delo, d. d., Ljubljana 77

Revidirani računovodski izkazi Skupine Pivovarna Laško s poročilom

neodvisnega revizorja za poslovno leto 2007 (po MSRP) in pojasnila 78

Vizija Skupine Pivovarna Laško 88


1 5


16

Za nami je še eno uspešno leto poslovanja Skupine Pivo-

varna Laško. Presegli smo večino načrtovanih poslovnih ci-

ljev, hkrati pa naredili pomembne razvoj-

ne korake pri upravljanju naših strateških

znamk. Smer razvoja skupine, ki smo si jo

zadali pred leti, ostaja nespremenjena. Že-

limo ostati samostojni proizvajalec pijač v

regiji. Dosedanje stabilno in donosno po-

slovanje je dokaz, da smo na pravi poti.

Tržni položaj na domačem trgu je nav-

kljub izredni konkurenci stabilen. Pozitiv-

ne premike pri rasti osnovnega posla, pro-

daje pijač, zaznavamo tudi na tujih trgih.

Skupina Pivovarna Laško je v letu 2007

prodala 5.070 mio hl vseh pijač. Ustvarili

smo 330 mio EU prihodkov od prodaje, kar

je za 19 odstotkov več kot leto prej. Poslovni odhodki so znašali

307 mio EUR. Poslovni izdi iz poslovanja so znašali 32 mio

EUR in so za skoraj 30 odstotkov večji kot v letu 2006. Čisti

poslovni dobiček, v višini 61,2 mio EUR, je bil v letu 2007

3,2-krat večji kot v letu 2006. Denarni tok iz poslovanja (EBIT-

DA) je znašal 63 mio EUR. V skupini Pivovarna Laško je bilo

v letu 2007 zaposlenih 1.662 ljudi, kar je za 9 odstotnih točk

manj kot leto prej. Povprečna proizvodnja na zaposlenega je

znašala 3.051 hl.

Čeprav spada pivovarska industrija med bolj tradicionalne,

to še ne pomeni, da ne doživlja sprememb. Gre za izredno

konkurenčno panogo, v kateri igrajo največje vloge multinaci-

onalne korporacije, trgovske družbe in zahtevni porabniki.

V letu 2007 smo začeli prenovo vodilnih znamk Laško

in Union, ki ju želimo še bolj približati našim porabnikom.

Prenova znamk, ki sta na trgu že več kot 100 let, je usmerjena

h generacijam pivcev in nadaljevanju pivovarske tradicije slo-

venskih pivovarn. Z naložbo v prenovo zagotavljamo znamka-

ma nadaljnjo tržno rast na domačem in tujih trgih ter še višjo

donosnost.

Na dvig produktivnosti in donosnosti Skupine Pivovarna

Laško je vplival tudi usmerjen razvoj odvisnih družb in la-

stne distribucije. Osredotočenost na ključne znamke, trge in

porabnike nam zagotavlja, da so znamke, ki jih tržijo družbe

iz skupine, navkljub vse večji konkurenci vodilne v svojih se-

gmentih. Dovolj manevrskega prostora pa imamo tudi za rast

– doma in na tujem.

Skupina Pivovarna Laško posluje zelo dobro. Usmerjena je

in bo v svojo primarno dejavnost – proizvodnjo pijač. Skupi-

na Pivovarna Laško bo v letu 2008 prodala 5.312 mio hl pijač.

Od tega bo več kot 42 odstotkov piva, skoraj 30 odstotkov bre-

zalkoholnih pijač, 27 odstotkov vseh vrst vode in manj kot 2

odstotka ostalih pijač. Pri tem bo ustvarila 413 mio EUR pri-

hodkov od prodaje, 38,7 mio EUR poslovnega izida in 69 mio

EUR denarnega toka iz poslovanja (EBITDA).

V letu 2008 bomo nadaljevali razvoj in krepitev naše osnov-

ne dejavnosti na domačem in predvsem tujih strateških trgih.

Stabilen tržni položaj na domačem trgu je plod predanosti in

tradicije, in to želimo prenesti tudi na tuje trge. Pri tem bomo

osredotočeni na dodano vrednost, ki jo že desetletja prinaša-

mo našim delničarjem. Zahvaljujem se vam za izkazano za-

upanje.

Boško Šrot

direktor družbe

1 B E S E D A D I R E K T O R J A

Spoštovani delničarji!


18

2 P O R O Č I L O N A D Z O R N E G A S V E T A

Delo nadzornega sveta

Skupščina delničarjev Pivovarne Laško, d. d. je dne 15. 6. 2007

s spremembo statuta družbe določla z dnem 29. 10. 2007 sesta-

vo nadzornega sveta, ki je šestčlanski: štirje člani so predstav-

niki kapitala in dva člana predstavnika delavcev.

Skupščina delničarjev je prav tako zaradi izteka mandata iz-

volila v nadzorni svet predstavnika kapitala Borisa Završnika,

ki mu je pričel teči štiriletni mandat z dnem 29. 10. 2007. Na-

dalje se je skupščina delničarjev seznanila s članoma nadzor-

nega sveta Andrejem Kebetom in Bojanom Košakom – pred-

stavnikoma delavcev, ki ju je izvolil svet delavcev. Štiriletni

mandat jima je začel teči z dnem 29. 10. 2007.

Do 28. 10. 2007 je deloval nadzorni svet v sestavi Boris Za-

vršnik (predsednik), Mirjana Dimc Perko, Mirko Kaluža, Iztok

Seničar, Anton Turnšek in Simon Zdolšek (predstavniki kapi-

tala) ter Andrej Kebe (podpredsednik), Marko Jugovič in Bojan

Košak (predstavniki delavcev).

Zaradi spremembe statuta je od 29. 10. 2007 nadzorni svet

deloval v sestavi Boris Završnik (predsednik), Iztok Seničar,

Anton Turnšek, Simon Zdolšek (predstavniki kapitala) ter

Andrej Kebe (podpredsednik) in Bojan Košak (predstavnika

delavcev).

Nadzorni svet se je od zadnjega poročanja skupščini del-

ničarjev z dne 15. 6. 2007 sestal na štirih rednih sejah in eni

korespondenčni. Člani nadzornega sveta so se redno udele-

ževali sej nadzornega sveta, saj je bila povprečna prisotnost

na sejah 80-odstotna. Nadzorni svet Pivovarne Laško, d. d. je

redno obravnaval naslednja najvažnejša področja delovanja oz.

poslovanja družbe: tekoče poslovanje in premoženjsko stanje

družbe, delovanje uprave, tekoče investicijske dejavnosti in iz-

vajanje sklepov nadzornih svetov.

Člani nadzornega sveta so redno mesečno prejemali meseč-

na poročila o poslovanju tako matične družbe kot tudi Skupi-

ne Pivovarna Laško.

Najpomembnejši vidiki poslovanja Pivovarne Laško, d. d. in

Skupine Pivovarna Laško so bili:

• Pivovarna Laško, d. d. je v primerjavi s preteklim letom uspe-

šno izvajala zastavljene plane, prodala 1.113.075 hl piva in

vode, ustvarila 108,6 mio EUR čistih prihodkov od prodaje,

povečala čisti dobiček za 99,3 % ter izkazala denarnega toka

EBITDA 27,0 mio EUR, kar je za 6,0 % več kot v letu 2006;

• za uspešnejše delovanje Skupine Pivovarna Laško z izkori-

Nadzorni svet Pivovarne Laško, d. d. podaja v skladu z 282. členom zakona

o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD-1) skupščini delničarjev druž-

be svoje poročilo, s katerim predstavi enoletno delovanje nadzornega sveta.

Nadzorni svet mora natančno in vestno preučiti poročilo uprave, nadalje

revizijsko poročilo kot tudi predlog uprave o uporabi bilančnega dobička.


20

ščanjem sinergij na področjih nabave, prodaje, proizvodnje

in kadrovskih zadev je nadaljevala svetovalsko delo družba

AT Kearney;

• poslovanje Skupine Pivovarna Laško je dobro zastavljeno,

skupina je uspešno realizirala zaposlitveni plan in zmanj-

šala število delovnih mest v skupini pijač s 1.844 delavcev

na 1.734;

• v letu 2007 je Skupina prodala 5.070.584 hl vseh pijač, ustva-

rila 330 mio EUR prihodka od prodaje, 61 mio EUR čistega

dobička in izkazanega denarnega toka EBITDA v višini 63

mio EUR, kar je za 11,4 % več kot v letu 2006.

Preveritev letnega poročila uprave za poslovno leto 2007

Nadzorni svet je na svoji 3. redni seji dne 15. 5. 2007 obravna-

val revidirano letno poročilo uprave za poslovno leto 2007, ki

ga je revidirala Deloitte revizija, d. o. o., Ljubljana. Revizija se

nanaša na matično družbo Pivovarno Laško, d. d. in Skupino

Pivovarna Laško.

Pri preverjanju priloženega letnega poročila za leto 2007 je

nadzorni svet upošteval naslednje dejavnike:

• ocena poslovanja Pivovarne Laško, d. d. in Skupine Pivovar-

na Laško za leto 2007 je zelo ugodna. Rezultati poslovanja

so izjemni in bistveno presegajo tako povprečne rezultate in

poslovne dosežke živilskopredelovalne industrije Slovenije

kot tudi poslovne dosežke slovenskega gospodarstva;

• Pivovarna Laško, d. d. ostaja vodilna proizvajalka piva, kar

potrjuje s preko 50-odstotnim tržnim deležem;

• nadzorni svet je redno spremljal vodenje in poslovanje druž-

be ter tekoče preverjal poslovno uspešnost; uprava je redno

mesečno članom nadzornega sveta pošiljala tekoče rezultate

poslovanja matične družbe in skupine oz. vse informacije, ki

jih je ta potreboval za vzdrževanje svojih aktivnosti;

• revizijska hiša Deloitte revizija, d. o. o., Ljubljana je dne

29. 4. 2008 izdala pozitivno mnenje o poslovanju družbe

Pivovarna Laško, d. d. in Skupine Pivovarna Laško za leto

2007.

Na podlagi aktivnosti in dejavnikov ter s strani uprave po-

drobne preveritve predloženega letnega poročila 2007 je nad-

zorni svet ugotovil:

• letno poročilo Pivovarne Laško, d. d. in Skupine Pivovarna

Laško za leto 2007 je zastavljeno pregledno in jasno;

• letno poročilo Pivovarne Laško, d. d. in Skupine Pivovarna

Laško za leto 2007 izkazuje resničen in pošten prikaz pre-

moženja, obveznosti, finančnega položaja in poslovnega izi-

da Pivovarne Laško, d. d. in Skupine Pivovarna Laško.

Na letno poročilo za leto 2007, ki ga je predložila uprava,

nadzorni svet nima pripomb, zato ga je na svoji 3. redni seji

15. 5. 2008 tudi sprejel v predlaganem besedilu. Nadzorni svet

je prav tako na seji 15. 5. 2008 odobril uporabo bilančnega do-

bička.

Uporaba bilančnega dobička

Nadzorni svet si prizadeva s svojim delovanjem uveljavljati

interese lastnikov za dolgoročno maksimiranje družbe, zato

podpira upravo v odločitvah, da se delitev dobička podreja na

eni strani razvojnemu konceptu družbe, na drugi pa intere-

som lastnikov za kapitalizacijo vložkov z ustrezno višino iz-

plačane dividende.

Uprava in nadzorni svet predlagata: bilančni dobiček po-

slovnega leta 2007, ki znaša 13.142.415,95 EUR in vključuje

12.148.066,96 EUR čistega dobička poslovnega leta 2007 ter

994.348,99 EUR prenesenega dobička iz preteklih let, se upo-

rabi na naslednji način:

• del bilančnega dobička v višini 8.747.652,00 EUR se uporabi

za izplačilo dividend v bruto vrednosti 1,00 EUR na delnico,

• preostanek bilančnega dobička v višini 4.394.763,95 EUR

ostane nerazporejen, o njegovi uporabi pa bo skupščina od-

ločala v naslednjih poslovnih letih.

Dividenda se izplača delničarjem, ki bodo 3. delovni dan po

zasedanju skupščine vpisani v delniško knjigo pri KDD – Cen-

tralni klirinški depotni družbi, d. d., Ljubljana. Dividenda se

izplača najkasneje v 60 dneh po sprejemu sklepa.


21

Zaključek

Nadzorni svet Pivovarne Laško, d. d. ugotavlja, da je upra-

va uspešno vodila poslovanje družbe v letu 2007. S skrbnim

vodenjem finančnega poslovanja in z realizacijo zastavljenih

ciljev je uprava izpolnila pričakovanja nadzornega sveta, zato

je nadzorni svet:

• na svoji redni seji dne 15. 5. 2008 sprejel v predlaganem bese-

dilu revidirano letno poročilo za poslovno leto 2007, ki mu

ga je predložila uprava družbe,

• se je strinjal s predlogom uprave glede uporabe bilančnega

dobička in

• predlagal skupščini delničarjev, da ob sprejemu sklepa o

uporabi bilančnega dobička podeli razrešnico za poslovanje

v letu 2007 tako upravi družbe kot nadzornemu svetu delni-

ške družbe Pivovarne Laško, d. d.

Boris Završnik

predsednik nadzornega sveta


22

3 I Z J AVA O S K L A D N O S T I S K O D E K S O M

Izjava se nanaša na obdobje poslovnega leta 2007 od 1. 1. 2007

do 31. 12. 2007. Od zaključka obračunskega obdobja do objave

izjave ni prišlo do sprememb, razen delne spremembe, ki je

navedena v zadnji alinei in točki 2.4.2. V letu 2007 je družba

objavila izjavo o skladnosti s kodeksom dne 9. 5. 2007, nana-

šala pa se je na obdobje od 1. 1. 2006 do 31. 12. 2006 oz. zaradi

sprememb kodeksa do 9. 5. 2007.

Kodeks je objavljen v slovenskem in angleškem jeziku na

spletnem mestu Ljubljanske borze, d. d. www.ljse.si.

Uprava in nadzorni svet v nadaljevanju podajata pojasnila k

odstopanjem od posameznih določb kodeksa:

• določba 1.1.1. – družba deluje v skladu z osnovnim ciljem, tj.

maksimiranjem vrednosti družbe, čeprav tega in drugih ci-

ljev, kot je kakovostno izvajanje osnovnih dejavnosti, družba

nima zapisanih v statutu;

• določba 1.3.19 – družba bo na skupščini v letu 2008 spreje-

mala sklepe o razrešnici organom vodenja in nadzora ločeno

za vsak organ;

• določba 2.3.3. – plačilo upravi vsebuje samo fiksni del; del

fiksnega dela neto plače (25 %) je namenjen tudi za odkup

delnic iz sklada lastnih delnic pod enakimi pogoji kot za

ostale zaposlene delničarje družbe; delnice, pridobljene na

tej osnovi, niso prenosljive v času trajanja mandata; sicer

je v pogodbi predviden variabilni del plačil, ki pa se doslej

ni izvajal;

• določba 2.3.4. in 2.3.5. – v družbi niso predvidene delniške

opcije in primerljivi finančni instrumenti kot variabilni

del prejemkov uprave, ker družba zaenkrat še ni sprejela

sistema nagrajevanja z opcijami in drugimi finančnimi

instrumetni;

• določba 2.4.2 – uprava oz. direktor družbe je seznanil

nadzorni svet družbe z obstojem potencialnega nasprotja

interesov, do katerega je prišlo po končanem prevzemu

družbe;

• določba 3.2.3 – v pogodbi o zaposlitvi z upravo družbe niso

taksativno navedeni krivdni razlogi za odpoklic, saj so le-ti

Uprava in nadzorni svet družbe Pivovarna Laško, d. d. izjavljata, da družba

spoštuje določbe kodeksa upravljanja javnih delniških družb, ki velja od dne

5. 2. 2007 (v nadaljevanju: kodeks), z nekaterimi odstopanji, ki ne posegajo v

dobro prakso upravljanja in ki so pojasnjena v izjavi. Izjava je sestavni del

letnega poročila za leto 2007 in je dostopna tudi na spletnem mestu družbe

www.pivo-lasko.si.


24

opredeljeni v ZGD-1;

• določba 3.4.7 – družba ni sklenila zavarovanja odgovorno-

sti za člane nadzornega sveta družbe;

• določba 3.5.5. – družba še ni sprejela natančnejših krite-

rijev za presojo obstoja nasprotja interesov za člane nad-

zornega sveta družbe ter postopka ravnanja v zvezi z njim;

upošteva pa priporočilo te določbe kodeksa;

• določba 3.6.1. – nadzorni svet se ni odločil za ustanovitev

komisij; po potrebi na sejah poročajo pristojne strokovne

službe;

• določba 4.3. – statut ne vsebuje določbe, za katere vrste po-

slov je uprava dolžna pridobiti soglasje nadzornega sveta

družbe; ne glede na to, da ta določba ni vključena v statut,

uprava sproti seznanja nadzorni svet s poslovanjem in za

pomembnejše posle pridobiva soglasje nadzornega sveta;

• določba 8.2. – družba ne objavlja javnih objav v anglešekm

jeziku (delnice kotirajo na organiziranem trgu v borzni

kotaciji);

• določba 8.15.1. – družba varuje poslovne skrivnosti in notra-

nje informacije skladno s sklepi uprave, ki je uredila način

označevanja in varovanja takih informacij;

• določba 8.15.5. – družba ni sprejela posebnega notranjega

akta družbe, v katerem bi predpisala pravila o omejitvah

in razkritja trgovanja z delnicami družbe ter z delnicami

povezanih družb; družba je uredila način odkupa delnic

družbe s sklepom uprave in nadzornega sveta družbe, in

sicer se delnice odkupujejo iz sklada lastnih delnic pravi-

loma dvakrat letno po zadnji trimesečni tržni (borzni) ceni,

zmanjšani za 20 %, o čemer družba obvešča tudi ostale

delničarje in vlagatelje, skladno s Sklepom o informacijah

o pomembnih deležih (Uradni list RS, št. 106/2007) in

Sklepom o posebnih pravilih za obveščanje o notranjih in-

formacijah in naložbenih priporočilih (Uradni list RS, št.

106/2007). V letu 2008 sta uprava in nadzorni svet spreje-

la nov sklep, po katerem se trimesečna borzna cena delni-

ce zmanjša za 30 %, ostala določila pa so ostala enaka.

Boris Završnik Boško Šrot

predsednik nadzornega sveta direktor družbe


25

4 O S E B N A I Z K A Z N I C A

PIVOVARNA LAŠKO, d. d., Trubarjeva 28,

3270 Laško je vpisana v sodni register pod

št. registrskega vložka 1/00171/00

pri Okrožnem sodišču v Celju, pod št. sklepa SRG

95/00673, z datumom – september 1995.

Skrajšano ime družbe: PIVOVARNA LAŠKO, d. d.

Organizacijska oblika: delniška družba

Osnovni kapital: 36.503.305 EUR

Število izdanih delnic: 8.747.652 kosovnih delnic

Kotacija delnice: Ljubljanska borza, d. d., borzna kotacija

rednih delnic

Oznaka delnice: PILR

Matična šifra: 5049318

Davčna številka: 90355580

Šifra dejavnosti: 15960

Narava poslovanja in najpomembnejše dejavnosti:

PROIZVODNJA PIVA

Direktor – enočlanska uprava: Boško Šrot

Predsednik nadzornega sveta: Boris Završnik

Transakcijski računi:

TRR št. 1: Banka Celje 06000-0001199122

TRR št. 2: Nova LB 02232-0020104463

TRR št. 3: Nova KBM 04515-0000909883

telefon: +386 3 734 80 00

telefaks: +386 3 573 18 17

e-pošta: [email protected]

internet: http://www.pivo-lasko.si


26

5 M E J N I K I V Z G O D O V I N I P I V O VA R N E L A Š K O

1825

Zgodovinski začetki Pivovarne Laško. Medičar in lectar Franz

Geyer v nekdanjem Valvasorjevem špitalu uredi obrtno pivo-

varno, katere poslopje stoji še danes.

1838 Pivovarno kupi Heinrich August Uhlich. Pivo izvaža v Indijo

in Egipt.

1867 Anton Larisch ob vznožju Sv. Krištofa in Šmihela postavi

takrat največjo pivovarno na Spodnjem Štajerskem.

1889 Pivovarno kupi izrazito narodno usmerjen žalski pivovar

Simon Kukec. Kot noviteto zvari svetlo in temno termalno

pivo, pa še ležak in porter, ki ga kasneje preimenuje v temno

laško pivo. Vse bolj uveljavlja znamko Laško pivo, pod katero

pivo prodaja tudi v Egipt in Budimpešto.

1924 Pivovarna zvari zadnje pivo. Ljubljanski Union skrivoma

pokupi večino njenih delnic in opusti proizvodnjo. Zaprtje

pivovarne Laščane ne prizadene le gmotno; pobudniki ponov-

nega odprtja pivovarne najprej navdušijo gostilničarje.

1929

Zastopniki gostilničarskih zadrug sklenejo v Laškem zgraditi

gostilničarsko delniško pivovarno.

1938 Po mnogih zapletih in hudih nasprotovanjih konkurence

odprejo delniško Pivovarno Laško in predstavijo novo laško

pivo pod zaščitnim znakom Zlatorog. Pivopivcem gre tako v

slast, da nemški okupatorji zaradi kakovosti piva dopustijo

ohranitev znamke Laško pivo.

1944 Med bombardiranjem železniškega mostu je zadeta in poru-

šena tudi pivovarna. Po II. svetovni vojni v pivovarni zaženejo

proizvodnjo že 1946, uradno pa je ustanovljena 1947.

Pivovarna Laško je po II. svetovni vojni ves čas enovito podje-

tje. Zlasti po letu 1960 beleži izreden razvoj prodaje: s 60.000

hl na 1.300.000 hl.

1990

Po uskladitvi z določbami zakona o podjetjih je organiziranje

podjetja v družbeni lastnini vpisano v sodni register kot sklep

sodišča Srg 23/90 z dne 31. 5. 1990.

1991 V skladu z določbami zakona o podjetjih se preoblikuje v del-

niško družbo v mešani lastnini. Dne 30. 9. 1991 sta ocenjena

delniški in družbeni kapital ter opravljena razdelitev delnic.

1995

Pivovarna Laško se na prvi skupščini delniške družbe, dne

20. 4. 1995, lastninsko preoblikuje v delniško družbo z znani-

mi lastniki. V sodni register je vpisana s sklepom Srg 673/95


28

z dne 8. 9. 1995. Postane delniška družba z več kot 15.000

delničarji.

2000 Kapitalske povezave z Radensko, d. d., Radenci, Jadransko

pivovaro, d. d., Split in Vitalom, d. d., Mestinje so ena največ-

jih prelomnic v zgodovini družbe. Začenja se nova poslovna

strategija razvoja.

2002 Družba uspe z javno ponudbo za prevzem Pivovarne Union,

d. d., Ljubljana. Pridobi 47,86 odstotka vseh njenih delnic.

2003 Nadaljevanje kapitalskih vlaganj. Družba pridobi 24,98-od-

stotni delež v Delu, d. d., Ljubljana. Postane njegova največja

lastnica.

2004 Decembra pridobi še nadaljnjih 27.011 delnic (5,98 odstotka

lastnine) delniške družbe Union Ljubljana. Pivovarna Laško,

d. d. postane 53,85-odstotna lastnica vseh delnic Uniona.

2005 Februarja od družbe Interbrew Central European Holding

B. V., Nizozemska, odkupi celoten lastniški delež, tj. 186.400

delnic izdajatelja Pivovarne Union, d. d., Ljubljana. Pivovarna

Laško tako postane večinska, 95,17-odstotna lastnica družbe

Union.

Maja Urad za varstvo konkurence izda soglasje k priglašeni

koncentraciji družb Pivovarna Laško, d. d. in Pivovarna Uni-

on, d. d.

2006 Preknjižba 106.950 novo izdanih delnic Poslovnega sistema

Mercator, d. d., Ljubljana, s Slovenske odškodninske družbe,

d. d., Ljubljana, na Pivovarno Laško, d. d. Po preknjižbi ima

delniška družba Pivovarna Laško v lasti 317.498 delnic MELR

oz. 8,34-odstotni delež Mercatorja.

2007 Pomembnejši poslovni dogodki

april–majPrevzemna ponudba za odkup delnic družbe Delo, časopi-

sno in založniško podjetje, d. d., Ljubljana. Prevzemniki Pivo-

varna Laško, d. d., Radenska, d. d. in Talis, d. o. o. imajo sku-

paj 628.044 delnic, tj. 94,09-odstotni delež ciljne družbe.

junijRedna letna skupščina delničarjev Pivovarne Laško, d. d.

julijObratovalno dovoljenje za aerobno/anaerobno čistilno na-

pravo.

Pomembnejši dogodki po koncu poslovnega leta 2007

februarKonzorcij družb Infond Holding, d. d., Maribor, Cestno

podjetje, d. d., Maribor, Fidina, d. d., Ljubljana in Koto, d. d.,

Ljubljana objavijo prevzemno ponudbo za vrednostne papirje

ciljne družbe Pivovarne Laško, d. d.

Urad za varstvo konkurence (UVK) uvede postopek presoje

koncentracije s pravili konkurence, in sicer za družbe Infond

Holding, Pivovarna Laško, Pivovarna Union in Radenska nad

družbo Mercator, d. d., Ljubljana. Z dodatnim sklepom je

vsem družbam prepovedano poslovanje z delnicami družbe

Mercator brez predhodnega soglasja UVK.

marecAgencija za trg vrednostnih papirjev izda odločbo, da je pre-

vzem konzorcija prej omenjenim družbam uspel.

Pivovarna Laško, Pivovarna Union in Radenska vložijo tožbo

zaradi sklepa UVK glede poslovanja z delnicami družbe

Mercator.


29


30

Vse družbe v Sloveniji, ki so kapitalsko povezane v Skupino

Pivovarna Laško (Pivovarna Laško, Pivovarna Union, Raden-

ska, Fructal in Vital), so v poslovnem letu 2007 uspešno nada-

ljevale in uresničevale prizadevanja za optimalno sodelovanje

na nabavnem in prodajnem področju.

Rezultati takšnega sodelovanja so se odražali pri nabavah

surovin, embalaže, repromaterialov in ostalih materialov pod

ugodnejšimi pogoji nabave, tako rokov kakor tudi cenovnih

pogojev. Pri takšnih povezavah pa so sinergijski učinki vidni

šele v daljšem časovnem obdobju.

Na prodajnem področju se sinergijski učinki v letu 2007

odražajo predvsem pri prodaji proizvodov preko lastne dis-

tribucijske mreže, imenovane HORECA. Na tem segmentu

poslovne politike v prihodnje pričakujemo še ugodnejše po-

slovne rezultate celotne skupine.

Vse družbe v Skupini Pivovarna Laško, razen Jadranske pi-

vovare Split, so kot samostojne enote v poslovnem letu 2007

poslovale uspešneje kot v letu 2006. Jadranska pivovara je po-

slovno leto 2007 zaključili z izgubo.

V letu 2008 se bo poslovna strategija matične družbe in

Skupine Pivovarna Laško nadaljevala predvsem v smeri prido-

bivanja novih prodajnih trgov tako na trgih Evropske unije ka-

kor tudi na trgih jugovzhodne Evrope. Na vseh teh prodajnih

trgih bomo nadaljevali nadgradnjo marketinškega pristopa za

prepoznavnost vseh proizvodov sicer že uveljavljenih blagov-

nih znamk, še nadalje pa si bomo prizadevali tudi za ugodnej-

še nabavne pogoje.

6P O S L O V N O P O R O Č I L O

U V O D

Delniška družba Pivovarna Laško uspešno združuje večino slovenskih proiz-

vajalcev pijač v Skupino Pivovarna Laško, ki jo dopolnjuje še Jadranska pivova-

ra, d. d. iz Splita ter časopisno in založniško podjetje Delo, d. d. iz Ljubljane.

Tudi v poslovnem letu 2007 Skupina Pivovarna Laško ni pridobila nobenega

večjega strateškega partnerja niti na področju jugovzhodne Evrope niti na

drugih tujih trgih, čeprav naj bi to pomenilo neko stalnico v sami poslovni

strategiji razvoja Skupine.


32

P R O D A J A

Skupna količinska prodaja v letu 2007 je pri pivu glede na

leto 2006 nižja za 1,6 %, pri vodi pa beležimo padec prodaje

za 1,3 %. Medtem ko smo v Sloveniji, Črni gori, na Kosovu, v

Makedoniji in na konvertibilnih trgih prodajo piva povečali,

beleži družba nižjo prodajo piva v Srbiji, Bosni in Hercegovini

ter na Hrvaškem.

Prodaja piva

Prodaja vode

0

200.000

400.000

600.000

800.000

1.000.000

1.200.000

200720062005

(v h

l)

Domači trgi

Tuji trgi

0

200.000

400.000

600.000

800.000

1.000.000

200720062005

(v h

l)

Prodaja piva in vode

(v %) 2005 2006 2007

Prodaja piva 96,5 95,8 95,8

Prodaja vode 3,5 4,2 4,2

Skupaj 100,0 100,0 100,0

Prodaja piva na domačem in tujem trgu

(v %) 2005 2006 2007

Domači trg 77,8 81,3 82,9

Tuji trg 22,2 18,7 17,1

Skupaj 100,0 100,0 100,0


33

Zlatorog 70,5 %

Laško Club 13,4 %

Export Pils 7,4 %

Bandidos ICE 4,2 %

Bandidos ostalo 1,9 %

Ostale vrste 1,4 %

Laško Lahko 1,2 %

Struktura prodaje po vrstah piva

(v %) 2005 2006 2007

5,1 % vseb. alk. Bandidos TEQ 1,8 0,9 0,6

5,0 % vseb. alk. *TBZ Jadransko Lager 0,3 0,6 0,2

4,0 % vseb. alk. Bandidos ICE 4,4 4,5 4,2

4,0 % vseb. alk. Bandidos HOT – 0,5 0,1

4,0 % vseb. alk. Bandidos POW – – 1,2

2,4 % vseb. alk. Bandidos Light Lemon – 0,4 0,1

4,9 % vseb. alk. Zlatorog 65,6 66,9 70,5

4,9 % vseb. alk. Laško Club 17,7 14,8 13,4

4,9 % vseb. alk. *TBZ Konzum K–plus 0,9 1,1 –

5,0 % vseb. alk. Kaltenberg Pils – – 0,2

4,8 % vseb. alk. Kaltenberg Lager – 0,1 0,1

3,5 % vseb. alk. Export Pils 6,6 7,9 7,4

2,7 % vseb. alk. Laško Lahko 1,2 1,1 1,2

2,5 % vseb. alk. Roler 0,4 0,2 –

1,7 % vseb. alk. Gren 0,4 0,2 –

5,9 % vseb. alk. Laško Temno 0,7 0,8 0,8

Skupaj 100,0 100,0 100,0

* TBZ – trgovska blagovna znamka

Struktura prodaje po vrstah piva v letu 2007


34

S LOV E N S K I T R G

Skupna potrošnja piva vseh ponudnikov (domačih in tujih)

je v letu 2007 znašala 1.750.000 hl. Glede na leto 2006 se

je potrošnja povečala za 3,7 %. Slovenski trg piva se je soočil

s pritiskom konkurenčnih piva nižjega, srednjega in višjega

cenovnega razreda iz uvoza, vendar se je hitra rast uvoza iz

prejšnjih let, ki je dosegala v letih 2004 in 2005 letno 40 %, v

letu 2006 in 2007 ustavila in je znašala letno 6 %. Zaslediti

je povečan obseg vlaganj tuje konkurence; najbolj dejavni so

Heineken, Staropramen, Efes in Veltins (direktni vložki v to-

čilne aparate in ostalo opremo v lokalu, prireditve).

Pivovarna Laško se je na spremenjene razmere v letu 2007

odzvala s številnimi ukrepi in se prilagodila konkurenčnemu

okolju. Pri blagovni znamki Bandidos smo uspešno uvedli

nov okus bandidos power, ki ga prodajamo v steklenicah 0,33 l

in “slik” pločevinkah 0,33 l. Paleto embalaže smo razširili pri

bandidos ice, ki smo ga v letu 2007 začeli prodajati tudi v “slik”

pločevinkah 0,33 l, ter pri zlatorogu, ki je sedaj na voljo tudi v

5-litrskih nepovratnih sodčkih. Iz prodaje smo vzeli bandidos

hot.

Z namenom zmanjšanja stroškov in doseganja sinergijskih

učinkov je prišlo do naslednjih organizacijskih sprememb:

• uspešna reorganizacija pospeševalne službe,

• s 1. 1. 2007 začetek delovanja skupnega HORECA kanala,

Skupine Pivovarna Laško,

• prehod kupcev trgovine (Jagros, Kea, Klasek, Izbor, Rudni-

dis) iz detajlistične v grosistično prodajo,

• prehod kupca Davidov hram iz grosistične v detajlistično

prodajo (HORECA).

Na področju cenovne politike v letu 2007 cen nismo spre-

minjali (zadnja sprememba cenika je bila 1. 10. 2006), smo pa

dodatno z akcijsko prodajo BZ Pils Export vzdrževali konku-

renčnost glede na nizkocenovne vrste piva iz uvoza.

Količinski tržni delež za pivo Pivovarne Laško v letu 2007

znaša 50,1 %, Pivovarne Union (skupaj z njenimi trgovskimi

BZ) 37,1 % in uvoženo pivo 12,8 %. Tržni delež uvoženega piva

se je glede na leto prej povečal skoraj za 1 odstotno točko.

Od celotne prodaje piva Pivovarne Laško na slovenskem

trgu, ki je znašala 883.566 hl, je bilo v letu 2007 preko grosi-

stične prodaje prodanih 534.503 hl piva (60,5 %), kar predsta-

vlja 2,7-odstotno rast glede na leto 2006, preko detajlistične

prodaje (HORECA) pa 349.063 hl piva (39,5 %), kar predsta-

vlja 3,2-odstotno znižanje glede na leto 2006. Pri tem je po-

trebno upoštevati premestitev nekaterih kupcev v grosistično

oz. detaljistično prodajo.

Kot vsa leta doslej smo tudi leta 2007 dobro obvladovali pla-

čilno politiko, saj imamo večino plačil zavarovanih z bančnimi

garancijami in neplačil skoraj ne poznamo.

Prodaja vode Oda je bila v letu 2007 glede na leto 2006 niž-

ja za 1,3 % in je znašala 46.930 hl. Na trgu vode je še močnej-

ši kot na trgu piva vdor cenovno izredno ugodnih uvoznikov,

delovati je začel tudi novi slovenski proizvajalec vode, podjetje

Costella, ki prodaja vodo po izredno nizki ceni.

Gibanje tržnega deleža dveh največjih slovenskih pivovarn

(v %) 2005 2006 2007

Pivovarna Laško 52,1 51,9 50,1

Pivovarna Union 36,1 36,2 37,1


35

T U J I T R G I

Čeprav se je tudi v letu 2007 skupni izvoz laškega piva zni-

žal za 9,8 %, je ta padec manjši, kot v preteklih obdobjih, fi-

nančno pa je še manjši (skupni finančni prihodek od izvoza

je manjši le za 1 %). Prodaja pada v BiH, na Hrvaškem in v

Srbiji, v ostalih državah pa raste. Analizirana prodaja zajema

tudi prodajo iz Jadranske pivovarne, od koder smo v letu 2007

prodali v BiH 11.745 hl, v Črno Goro pa 1.898 hl (v obe državi

več kot v letu 2006).

Medtem ko smo na trgih Črne gore, Kosova in Makedonije

prodajo laškega piva v letu 2007 povečali, je opazen padec pro-

daje na trgih BiH, Srbije in Hrvaške. Vzroki so naslednji:

• carina 16 % (BiH),

• nadaljevanje izvajanja zaščitnih cen (BiH),

• carina 30 % (Srbija),

• konstantno padanje kupne moči potrošnikov,

• nelikvidnost in finančna nedisciplina večjih kupcev naših

uvoznikov, ki v veliki meri denar od prodaje piva namenja-

Prodaja na slovenskem trgu preko grosistov in poslovnih enot

(v %) 2005 2006 2007

Grosisti 60,8 59,1 60,5

Poslovne enote 39,2 40,9 39,5

Skupaj 100,0 100,0 100,0

Grosisti

Poslovne enote

0

100.000

200.000

300.000

400.000

500.000

600.000

200720062005

(v h

l)

jo za investicije, pivo pa želijo plačevati s kompenzacijami

(BiH, Srbija in Črna gora),

• prodajne cene piva domačih pivovarn so bistveno nižje od

cen našega piva,

• četudi naši uvozniki in pospeševalci uspejo prepričati gostin-

ce, da naše pivo po ceni izenačijo z domačimi vrstami piva,

imajo gostinci interes pospeševati prodajo domačih, ker za-

radi bistveno nižje nabavne cene bistveno več zaslužijo,

• pivovarne v lasti tujih multinacionalk vlagajo izredno visoke

zneske za tržno komuniciranje (pivovarne so med najmoč-

nejšimi oglaševalci),

• poleg v medije vlagajo te pivovarne ogromna sredstva tudi v

samo tržišče (neomejeno razdeljevanje propagandnih mate-

rialov, znamčenje prodajnih mest, sponzoriranje prireditev

…),

• na Hrvaškem, v BiH, Srbiji in Črni gori je še vedno močna

propaganda: kupujmo domače in pomagajmo domači indu-

striji.


36

Hrvaška

V letu 2007 je prodaja na Hrvaškem (samo iz Pivovarne La-

ško) znašala 70.147 hl piva, kar predstavlja zmanjšanje prodaje

glede na leto 2006 za 10 %. Pri tem je treba upoštevati, da se je

v letu 2006 TBZ K+ proizvajala v Pivovarni Laško, v letu 2007

pa v Jadranski pivovari Split.

Na hrvaškem trgu smo se v letu 2007 usmerili predvsem na

povečanje indeksa distribucije, tako da tržno komuniciranje

ni vključevalo oglaševanja na TV.

Jadranska pivovara, ekskluzivni uvoznik laškega piva za hr-

vaški trg, je s pomočjo Pivovarne Laško februarja 2007 na Reki

odprla distribucijski center, s čimer sta se izboljšali dostopnost

in prodaja piva na področju Reke, Kvarnerskih otokov in Istre.

Na trg sta bila uvedena dva nova artikla blagovne znamke

Kaltenberg: pločevinka 0,5 l in pločevinka 0,33 l, iz prodajne

ponudbe pa smo umaknili Jadransko pivo, ki smo ga proizva-

jali za trgovsko združenje NTL.

Na hrvaškem trgu je bilo v letu 2007 prodano 3.441.000 hl

piva iz domačih in tujih pivovarn, kar predstavlja 3 % poveča-

nje glede na leto 2006.

BIH, Srbija, Črna gora, Kosovo, Makedonija

Na tržišču BiH smo se v letu 2007 usmerili na povečanje

indeksa distribucije. Ob tem smo pospeševali prodajo točene-

ga piva, ki ga lahko na omenjeni trg prodajamo iz Jadranske

pivovare. To nam omogoča večjo cenovno konkurenčnost, saj

nam za prodajo iz Hrvaške v BiH ni potrebno plačevati carine.

Tržno komuniciranje ni vključevalo oglaševanja na TV.

Na tržiščih Srbije in Črne gore smo vse bolj omejeni na

gostinski sektor, saj so vložki za vstop v večje trgovske verige

previsoki glede na želeno višino prodaje.

Makedonija in Kosova sta rastoči tržišči, kjer smo prisotni

tako v trgovini kot v gostinstvu. Kljub veliki oddaljenosti in

močni konkurenci dosegamo ob pomoči naših angažiranih

uvoznikov zadovoljive rezultate.

Ostali tuji trgi

Prodaja proizvodov Pivovarne Laško na EU in ostalih tujih

trgih je bila v letu 2007 glede na leto 2006 višja za 8 %.

Prodaja piva v Italiji, našem največjem prodajnem tržišču v

EU, se je v letu 2007 povišala za 9 %. To je povezano s krepi-

tvijo trgovinskih prodajnih mest, predvsem na severovzhodu

Italije.

Prodaja piva v Avstrijji je v letu 2007 zabeležila 9-odstotno

rast glede na predhodno leto. K temu je doprinesla večja anga-

žiranost naših distributerjev.

Prodaja piva v ostalih državah (Kanada, Nemčija, ZDA, Švi-

ca, Avstralija, Malta, Španija, Švedska in Belgija) je bila 5 %

nižja, kot je bila preteklo leto.

P R O D U K T I V N O S T

Fizična produktivnost dela, merjena v prodanih količinah

piva in vode na zaposlenega, izkazuje 3.303 hektolitrov proda-

nih pijač na osebo. Dosežena produktivnost dela je v primerja-

vi z letom 2006 višja za 3,6 %.

Produktivnost podjetja 2005 2006 2007

Prodaja piva (v hl) 1.080.522 1.083.644 1.066.145

Prodaja naravne pitne vode (v hl) 39.326 47.567 46.930

Skupaj 1.119.848 1.131.212 1.113.075

Povprečno število zaposlenih 377 355 337

Dejansko opravljene ure 625.797 582.067 554.334

Produktivnost (hl na osebo) 2.970 3.187 3.303

Produktivnost (hl na opravljeno uro) 1,7895 1,9434 2,0080


37

M A R K E T I N Š K E A K T I V N O S T I

Ključna usmeritev marketinga v letu 2007 je bila uspešno

upravljanje blagovnih znamk, katerih visok ugled dokazuje,

da imamo jasne cilje in strategijo.

Blagovna znamka Laško

Laško je edinstvena blagovna znamka z eno od najdaljših

tradicij proizvodnje kakovostnega piva. Poznana in cenjena

je med poznavalci piva in med vsemi tistimi, ki to želijo po-

stati. Skrbno varovana tradicionalna receptura in proizvodnja

po klasični, izvorni tehnologiji ter uporaba izključno naravnih

sestavin nedvomno prispevajo k prepoznavni konkurenčni

prednosti.

V predsezoni 2007 smo dali na trg dva nova izdelka: mini

sodček (5 l) in samoohlajevalni sod (10 in 20 l), oba v okviru

blagovne znamke Laško Zlatorog. V skladu z zastavljenimi tr-

ženjskimi cilji (vzdrževanje imidža blagovne znamke Laško,

pospeševanje prodaje v povratni embalaži in točenega piva)

smo za domači trg pripravili akcijo tržnega komuniciranja s

poudarkom na povratni steklenici in novih 5-litrskih sodčkih.

Za povečanje prodaje točenega piva smo v gostinstvu izvajali

prodajno-promocijske akcije.

V drugi polovici 2007 smo veliko pozornost namenili razvo-

ju embalaže in porabniškim navadam na slovenskem, hrva-

škem in bosansko-hercegovskem trgu. Pripravili smo projekt

prenove embalaže in ga konec leta pričeli uresničevati.

Blagovna znamka Bandidos

Bandidos tržimo v podsegmentu mešanih pijač na osnovi

piva in nima neposredne konkurence. Kljub temu moramo

pri analizi konkurenčnega okolja upoštevati pijače iz celo-

tnega segmenta piva, saj imajo zelo podoben način nakupa

(trgovina, gostinstvo) in uporabe (gostinstvo, domače zabave,

pikniki, praznovanja …).

Glavni cilj komunikacijske strategije blagovne znamke Ban-

didos je bil tudi v letu 2007 zadovoljiti zahtevno ciljno skupi-

no, ki pričakuje stalne novosti. Ponudili smo novi okus power

in z uvedbo “slik” pločevink posegli tudi v globino ponudbe.

Oglaševalsko kampanjo v predsezonskem času smo podprli s

pospeševanjem prodaje predvsem v gostinstvu.

Blagovna znamka Oda

Oda je izvirska voda in ena izmed poglavitnih sestavin kvali-

tetnega laškega piva. V letu 2007 so bile marketinške aktivno-

sti v podporo BZ Oda osredotočene zgolj na oglaševanje v tisku

in izvajanje prodajnih akcij na trgovinskih prodajnih mestih.


38

Znanje, podjetnost, partnerstvo, odgovornost in spoštovanje.

Na teh vrednotah snujemo našo skupno kulturo, ki je vodilo

vsakega zaposlenega. Vrednote so vodilo družbe pri selekciji

novih kadrov in izhodišče za razvoj naslednikov sedanjih vo-

dilnih in vodstvenih kadrov.

Decembra 2006 je bila sprejeta nova podjetniška kolektivna

pogodba, katere določila uporabljamo od januarja 2007. Na

kadrovskem področju ni bilo v letu 2007 bistvenih sprememb

v primerjavi s prejšnjimi leti. Še vedno sledimo zastavljenim

ciljem, ki so zaradi nadaljnje racionalizacije in optimizacije

števila zaposlenih usmerjeni v restriktivno politiko zaposlova-

nja in rast izobrazbene strukture zaposlenih.

U P R AV L J A N J E S K A D R I

Zaposleni po sektorjih Na dan 31. 12. 2007 je imela Pivovarna Laško 331 zaposlenih,

kar v primerjavi z 31. 12. 2006 pomeni 8 zaposlenih manj (in-

deks 97,6). Zadnja leta v nobenem od sektorjev ne beležimo

bistvenih odstopanj.

Starostna struktura zaposlenihZaposleni v Pivovarni Laško so na dan 31. 12. 2007 stari pov-

prečno 43 let in 3 mesece, kar je za 4 mesece več kot prejšnje

leto. Če je bil največji delež zaposlenih leta 2006 v starostni

skupini 36–40 let, je leta 2007 v starostni skupini 41–45 let

(27 % vseh zaposlenih). Več kot 70 % zaposlenih je v starostni

Zaposleni po sektorjih na dan 31. 12.

Leto 2005 v % Leto 2006 v % Leto 2007 v %

Poslovodstvo podjetja 15 4,1 17 5,0 17 5,1

Poslovno tajništvo in informatika 24 6,5 22 6,5 23 7,0

Sektor komerciale 74 20,2 70 20,7 73 22,1

Proizvodno tehnični sektor 219 59,7 198 58,4 188 56,8

Sektor ekonomike poslovanja 22 6,0 21 6,2 19 5,7

Sektor kadrovanja in pravne varnosti 13 3,5 11 3,2 11 3,3

Skupaj 367 100,0 339 100,0 331 100,0

Zaposleni po starostnih skupinah na dan 31. 12. 2007

Ženske Moški Skupaj v %

Starost od 26 do 30 let 6 6 12 3,6

Starost od 31 do 35 let 14 26 40 12,1

Starost od 36 do 40 let 30 45 75 22,7

Starost od 41 do 45 let 33 58 91 27,5

Starost od 46 do 50 let 25 43 68 20,5

Starost od 51 do 55 let 9 29 38 11,5

Starost od 56 do 60 let 1 5 6 1,8

Starost nad 60 let – 1 1 0,3

Skupaj 118 213 331 100,0


39

14 1413

1211 11

Moški:213 zaposlenih ali 64,4 %

povprečna starostje 43,8 let

10 109 9 9 9 9

87 7

65 5 5 5

4 43 3

2 21 1 1 1 1 1 1

1 1 12 2 2 2 2 2 2

3 3 34 4 4 4 4

Skupaj:zaposlenih 331povprečna starostzaposlenih znaša 43,3 let

5

Ženske:118 zaposlenih ali 35,6 %

povprečna starostje 42,3 let

6 67 7 7 7

8 8

11

61 62v letih

56 57 58 5952 53 54 5547 48 49 5143 44 45 4638 39 41 4234 35 36 3729 31 32 33starost

26 27 28

Struktura zaposlenih po spolu na dan 31. 12.

(v %) 2005 2006 2007

Ženske 34,1 35,1 35,6

Moški 65,9 64,9 64,4

Skupaj 100,0 100,0 100,0

skupini 36–50 let. Če primerjamo podatek na letni ravni od

1996 dalje, smo v letu 2007 dosegli najvišjo povprečno starost

zaposlenih.

Na povečanje povprečne starosti še vedno vplivajo spreme-

njeni upokojitveni pogoji, ki v prehodnem obdobju vsako leto

podaljšujejo delovno dobo in starost (ženske), potrebni za iz-

polnitev pogojev upokojitve. Prehodno obdobje bo trajalo do

leta 2014, torej lahko pričakujemo podobne trende tudi v pri-

hodnje.

Starostno drevesce na dan 31. 12. 2007

Razmerje zaposlenih med moškimi in ženskami se zadnjih

nekaj let bistveno ne spreminja in ostaja na dveh tretjinah v

korist moških.

Delež ženske delovne sile je konec leta 2007 znašal 35,6 %,

kar je za 1,4 % več kot na zadnji dan predhodnega leta. Posle-

dično se je delež moške delovne sile zmanjšal: s 64,9 % leta

2006 na 64,4 % leta 2007.


40

Rekapitulacija zaposlenih po spolu

Rekapitulacija zaposlenih na dan 31. 12. 2005 Ženske Moški Skupaj

št. % št. % št. %

Redno zaposleni nedoločen čas 124 99,2 238 98,3 362 98,6

Redno zaposleni določen čas – – 3 1,2 3 0,8

Pripravniki določen čas 1 0,8 1 0,4 2 0,5

Skupaj 125 100,0 242 100,0 367 100,0


št. % št. % št. %


Redno zaposleni določen čas – – 3 1,4 3 0,9

Pripravniki določen čas 1 0,8 – – 1 0,3

Skupaj 119 100,0 220 100,0 339 100,0


št. % št. % št. %


Redno zaposleni določen čas 1 0,8 3 1,4 4 1,2

Pripravniki določen čas – – – – – –

Skupaj 118 100,0 213 100,0 331 100,0

Izobrazbena struktura zaposlenih v Pivovarni Laško na dan 31. 12.

Leto 2005 delež v % Leto 2006 delež v % Leto 2007 delež v %

Magister 2 0,5 2 0,6 2 0,6

Visoka 40 10,9 44 13,0 46 13,9

Višja 25 6,8 26 7,7 30 9,1

Srednja 91 24,8 81 23,9 77 23,3

KV 105 28,6 91 26,8 86 26,0

PK 34 9,3 33 9,7 32 9,6

NK 70 19,1 62 18,3 58 17,5

Skupaj 367 100,0 339 100,0 331 100,0


41

Izobrazbena struktura in izobraževanje zaposlenih

Kot je bilo načrtovano, se izobrazbena struktura postopno

izboljšuje. Na eni strani se zaposleni, ki za delovno mesto niso

imeli ustrezne izobrazbe, starajo in upokojujejo, na drugi stra-

ni jih zamenjujejo novi, z ustrezno izobrazbo, pa tudi delež

zaposlenih, ki se odločijo za študij ob delu, narašča.

V zadnjem letu se je za 2 % povečalo število zaposlenih z do-

končano VI. stopnjo izobrazbe in več, zmanjšal pa se je delež

zaposlenih brez izobrazbe – nekvalificiranih delavcev.

Stalni tehnološki razvoj zahteva znanje višjih ravni, zato

moramo tudi vnaprej skrbeti za rast izobrazbene strukture za-

poslenih. Predvsem moramo to dejstvo upoštevati ob zaposlo-

vanju, pri že zaposlenih pa krepiti izobraževanje ob delu. Še

naprej je treba nižati delež nekvalificiranih delavcev, katerih

znanja moramo usmeriti predvsem v tehnično stroko.

V Pivovarni Laško, d. d. se zavedamo, da je strokovno izobra-

ženi in usposobljeni kader temeljni dejavnik razvoja kakovosti

in uspešnosti podjetja, zato je organiziranost izobraževanja

zaposlenih naravnana razvojno. V letu 2006 je bila vzpostav-

ljena centralna evidenca vseh vrst izobraževanj zaposlenih.

Podatki za leto 2007 so že popolnejši, kot so bili v preteklem

letu. Planiranje in realizacija izobraževanj sta ostala prepušče-

na posameznim sektorjem.

V letu 2007 se je interno ali eksterno organiziranih semi-

narjev, tečajev, delavnic, simpozijev, obiskov sejmov, drugih

podjetij ipd. udeležilo 186 zaposlenih, kar je nekaj več kot po-

lovica vseh zaposlenih. Funkcionalna usposabljanja in izobra-

ževanja, ko delavec pridobi splošna in specifična znanja, ki jih

lahko takoj in neposredno uporabi pri svojem delu, predstav-

ljajo največji delež vseh izobraževanj. Področje funkcionalne-

ga znanja smo razdelili na več sklopov:

• program strokovnega usposabljanja in izobraževanja,

• program zakonsko predpisanih izobraževanj,

• program računalništva in informatike,

• jezikovni tečaji.

Največ zaposlenih se je udeležilo programov zakonsko pred-

pisanih izobraževanj (146), sledijo strokovna usposabljanja in

izobraževanja (80) ter jezikovni tečaji (7). Programov s podro-

čja računalništva in informatike v preteklem letu nismo izva-

jali. V povprečju se je od 186 udeležencev vsak vsaj dvakrat

udeležil ene od oblik izobraževanja.

Poleg funkcionalnega izobraževanja in usposabljanja, ki

predstavlja najobsežnejši sklop dejavnosti, smo zaposlenim

omogočali tudi študij ob delu. V šolskem letu 2006/07 je

bilo 28 aktivnih pogodb o izobraževanju ob delu, kar je ne-

kaj več kot 8 % vseh zaposlenih. Od tega imamo 7 študentov

na podiplomskem študiju, 2 na specialističnem študiju po

zaključenem visokošolskem programu, 3 na visokošolskih

programih, 15 na višješolskih študijskih programih in 1 na sre-

dnješolskem.

Novo sklenjena pogodba v zadnjem šolskem letu je bila ena.

Do prekinitve izobraževanja ob delu je prišlo v dveh primerih.

Dva delavca sta v letu 2007 uspešno zaključila študij ob delu,

eden je pridobil visoko, drugi višjo strokovno izobrazbo.

Tudi vnaprej nameravamo spodbujati izobraževanje zapo-

slenih, predvsem na področju tehničnih znanj.

Zaposlovanje invalidov

Od leta 2006 je v veljavi uredba, ki določa delež zaposlenih

invalidov v primerjavi s celotnim številom zaposlenih delavcev

pri posameznem delodajalcu. Kvote so določene glede na de-

javnost in skupno število zaposlenih – za nas velja 6-odstotna

kvota. Če presega kvoto zaposlenih invalidov, katerih invali-

dnost ni nastala zaradi poškodbe pri delu ali poklicne bole-

zni, je podjetje upravičeno do nagrade za preseganje kvote. V

nasprotnem primeru je potrebno mesečno ob izplačilu plač

obračunati in plačati v sklad prispevek za spodbujanje zapo-

slovanja invalidov. Ker vseskozi presegamo delež zaposlenih

invalidov (27 konec leta 2007, kar je več kot 8,1 % vseh zapo-

slenih), smo upravičeni do nagrade za kvote.

Od 27 zaposlenih invalidov je 8 upravičenih do polovičnega

delovnega časa, ostali pa imajo glede na zmožnosti in zdra-

vstveno stanje določene delovne omejitve.


42

Prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje

Od leta 2001 je možna vključitev v kolektivno prostovoljno

dodatno pokojninsko zavarovanje. Vsakemu zaposlenemu, ki

je vključen v sistem in izpolnjuje pogoje, prispevamo 80 %

mesečne premije. Za vključitev v kolektivno prostovoljno za-

varovanje je treba izpolnjevati pogoj: zaposlitev za nedoločen

čas in pripravljenost prispevati 20 % mesečne premije. V sis-

tem 20/80 je vključena večina zaposlenih; trem, ki niso, druž-

ba skladno s sprejetimi pravili na račun nakazuje minimalni

znesek premije, ki je v preteklem letu znašal 20,03 EUR me-

sečno.

Avgusta 2007 sta sindikat in uprava sklenila novo pogod-

bo o oblikovanju pokojninskega načrta. Po stari se je premija

prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja obraču-

navala od neto plače; po novi, od 1. 8. 2007 dalje, pa zaposleni

financiramo premijo za prostovoljno dodatno pokojninsko za-

varovanje tako, da se za izbrani znesek zniža bruto plača. Vsa

ostala določila pogodbe so ostajala nespremenjena.

Plače

V letu 2007 je znašala povprečna bruto plača v Pivovarni

Laško, d. d. 1.837 EUR, kar je v primerjavi s preteklim letom

za 6,6 % več.

Neto povprečna plača je v primerjavi z letom 2006 za 8 %

večja in je znašala 1.154 EUR.

Kot je že v navadi, so tudi v letu 2007 zaposleni lahko izbirali

med možnostjo, da prejemajo 10 % plače v delnicah družbe in

90 % v gotovini ali celotno plačo v gotovini. Za prvo različico

se je odločilo 177 zaposlenih, se pravi 52,7 % od povprečnega

skupnega števila zaposlenih.

Delovni čas

Analiza delovnega časa v zadnjih letih kaže trend zmanjše-

vanja možnega fonda delovnega časa kot posledico restriktiv-

ne zaposlovalne politike.

V letu 2007 se je povečalo število plačanih in državnih pra-

znikov – bilo jih je 13, medtem ko jih je bilo v letu 2006 le 11.

Spremenjena kolektivna pogodba je dopinesla k temu, da se je

odsotnost z dela zaradi koriščenja letnega dopusta zmanjšala

za 13 %.

Ugotavljamo, da je znižanje števila izgubljenih delovnih ur

večje kot pri možnem fondu delovnega časa. Predvsem pri od-

sotnosti zaradi bolezni beležimo kar za 5.688 ur manj odso-

tnosti (indeks 83).

Pivovarna Laško, d. d. v letu 2007 izkazuje povečan izkoris-

tek delovnega časa; produktivni delovni čas je 78,6-odstotni.


43

Trajnostni razvoj v osnovi pomeni ohranjanje in izboljševa-

nje razmer za življenje ter ohranjanje vitalnosti in raznolikosti

ekosistemov. Ta skupni cilj v kar največji meri združuje gospo-

darske, družbene in okoljske cilje: kadar integracija ni možna,

je potrebno izbiranje med njimi. Da bi omogočili trajnostni

razvoj, je potrebno prvenstveno izboljšati medsebojne odnose

v družbi, odnos ljudi do ekosistemov ter ustrezno prilagajati

pritiske, tako na ekosisteme kot na ljudi. Družba, ki se usmeri

v trajnostni razvoj, mora spremeniti oz. redefinirati vredno-

te, okrepiti znanje, razviti ustrezne tehnologije in institucije.

Tudi Pivovarna Laško, d. d. si nenehno prizadeva čim bolje in-

tegrirati vse cilje, ki vodijo k trajnostnemu razvoju.

Čistilna naprava

Velik dosežek je pridobitev obratovalnega dovoljenje za ae-

robno/anaerobno čistilno napravo v juliju 2007. Obratovalno

opazovanje (monitoring) je pokazalo pričakovano zelo dobre

rezultate. Učinkovitost čiščenja obeh faz celo presega načrto-

vane parametre čiščenja. V letu 2007 se je poleg občutnega

zmanjševanja emisij KPK v okolje zmanjšala tudi emisija fos-

forja z optimiranjem aerobnega postopka čiščenja tehnoloških

in komunalnih vod. Posledično se je zmanjšala tudi odmera

oz. višina plačila takse za onesnaževanje voda. S procesi op-

timiranja tehnoloških postopkov proizvodnje se je zmanjšala

tudi količina odpadnih tehnoloških voda za 5,4 %.

Z višjo temperaturo odpadnih vod iz pivovarne se je pove-

čal izkoristek čistilne naprave. S tem smo dobili večje količine

bioplina iz anaerobne čistilne naprave, ki ga bomo v začetku

leta 2008 začeli koristiti za proizvodnjo pare, ki se porablja v

proizvodnji piva.

V letu 2007 smo nadaljevali aktivnosti za pridobitev oko-

ljevarstvenega IPPC dovoljenja tako za obrat proizvodnje in

polnjenja piva kot tudi čistilne naprave. Ministrstvo za okolje,

prostor in energijo naj bi nam izdalo dovoljenje že v oktobru

2007, vendar zaradi prezasedenosti ministrstva vloga ni bila

izdana. Računamo, da bomo okoljevarstveno dovoljenje prido-

bili v sredini leta 2008.

E K O L O Š K O P O R O Č I L O

Slopak

Pivovarna Laško, d. d. je kot soustanoviteljica družbe za rav-

nanje z embalažo in odpadno embalažo v letu 2007 aktivno

pristopila k reševanju finančnih razmer v Slopaku.

Vstop v poslovno leto 2007 je bil za družbo pričakovano

izredno pomemben predvsem zaradi izredno neugodne po-

potnice: skupna izguba iz tekočega poslovanja v letu 2006 in

prenesena izguba iz leta 2005 sta znašali kar 843.356 EUR.

Od začetka poslovnega leta je na poslovanje družbe po-

membno vplivalo tudi dejstvo, da je za podaljšanje veljavnosti

okoljevarstvenega dovoljenja, ki je formalna podlaga za delo-

vanje družbe in ki poteče v decembru 2007, nujno zagotoviti

izpolnjevanje vseh prevzetih obvez glede zagotavljanja predpi-

sanega ravnanja z odpadno embalažo v obsegu, ki ga predpi-

suje veljavna zakonodaja.

Ta dejstva so bila znana in so pomembno vplivala na pripra-

vo že omenjenega poslovnega načrta in ukrepov sanacije druž-

be za leto 2007. Načrt je potrdil odbor ustanoviteljev, vseboval

pa je naslednje bistvene ukrepe in cilje:

• zagotavljanje predpisanih deležev zbrane in predelane od

pad ne embalaže,

• zagotavljanje pozitivnega poslovnega izida in sanacija poslo-

vanja družbe,

• zagotavljanje kapitalske ustreznosti,

• podaljšanje dovoljenja za opravljanje dejavnosti,

• rešitev zapletov z Uradom za varstvo konkurence.

V poslovnem načrtu so bili izpostavljeni tako dejavniki, na

katere je bilo nujno potrebno vplivati za uspešno doseganje

zastavljenih ciljev, kakor tudi tisti, na katere družba nima ne-

posrednega vpliva (poslovne odločitve konkurenčnih družb in

vstop na trg novih konkurenčnih družb ter vpliv teh dogodkov

na zavezance).

Načrtovan je bil čisti poslovni izid (po realni različici) v viši-

ni 246.964 EUR in ob upoštevanju prenesene izgube iz leta

2006 v višini 843.356 EUR zmanjšanje bilančne izgube na

596.392 EUR.


44

Poslovni načrt 2007 je posebno poglavje namenil preza-

dolženosti družbe glede na premoženje, ki ga je v danem tre-

nutku posedovala, in posledično nevarnosti za neskladnosti v

poslovanju družbe z veljavnimi predpisi. Ne glede na tekoče

reševanje te težave je vodstvo družbe predlagalo dokapitaliza-

cijo družbe kot nujen ukrep za zagotavljanje pogojev in okolja

za trajnejšo sanacijo.

Dokapitalizacija je bila izvedena in vpisana v sodni register

6. 9. 2007. Zaradi povečanja osnovnega kapitala na 813.732

EUR se je poslovanje družbe Slopak stabiliziralo. Njeni usta-

novitelji ostajajo največji zavezanci za plačilo embalažnine,

nekateri od njih pa so svoj lastniški delež povečali. Ustanovi-

telji družbe za ravnanje z odpadno embalažo Slopak so Tetra

Pak, Ilirija, Henkel, Helios, Motvoz, Dana, Paloma, Procter

& Gamble, Pomurske mlekarne, Mlekarna Celeia, Makoter,

Plasta, Vitrum, Steklarna Hrastnik, Tobačna Ljubljana, Ra-

uch, Ball Packaging. Svoj delež v družbi Slopak so povečala

podjetja Petrol, Pivovarna Laško, Pivovarna Union, Coca Cola,

Mercator, Droga Kolinska, Ljubljanske mlekarne, Cetis, Kropf,

Radenska in Fructal.

Rezultati poslovanja v obdobju do 30. 9. 2007 kažejo, da je

bila družba izredno uspešna, saj je uravnotežila prihodke in

odhodke, hkrati pa sanirala izgubo iz preteklih let. Poslovni

rezultati družbe omogočajo, da se embalažnina za leto 2008

zniža za 5–12 % in približa nižjim cenam konkurence. To ne

pomeni, da bo embalažnina v naslednjem letu primerljiva.

Konkurenčne družbe (njihove cene niso niti javne niti enake

za vse udeležence v sistemu) bodo namreč na osnovi cen Slo-

paka, vodilne družbe na trgu, ponovno znižale svoje cene, saj

jih ne bremenijo stroški zbiranja odpadne embalaže (neizpol-

njevanja prevzetih obveznosti).

Stroški embalažnine za Pivovarno Laško v letu 2006

Cena EUR/tono Ton Vrednost (v EUR)

Steklo 34 3.931 133.654

Papir skupinska in transportna 29 486 14.094

Plastika PET 50 190 9.500

Plastika skupinska in transportna 31 117 3.627

kovine 59 1.067 62.953

Skupaj 223.828

Stroški embalažnine za Pivovarno Laško v letu 2007

Cena EUR/tono Ton Vrednost (v EUR)

Steklo 35 3.460 121.100

Papir skupinska in transportna 36 482 17.352

Plastika PET 50 213 10.650

Plastika skupinska in transportna 36 128 4.608

Kovine 59 1.152 67.968

Skupaj 221.678


45

Spremembe v tehnologiji proizvodnje za znižanje okoljskih emisij

Optimizacija in spremembe v tehnologiji proizvodnje piva

so ena od pomembnih aktivnosti, ki znižujejo emisije v okolje.

Ukrepi, s katerimi smo zmanjšali porabo toplotne energije in

s tem posredno znižali emisije v zrak iz kotlov za proizvodnjo

pare, so:

• v obratu varilnica zamenjava programske in procesne opre-

me z novimi Simatic S7 krmilniki, hkrati tudi optimiranje

procesov proizvodnje ter zmanjšanje predvsem izgube suro-

vin, proizvodov in energije, s tem pa znižanje obremenitev

odpadnih vod in zraka;

• pri kuhanju pivine vračanje energije pare na kondenzator-

ju sopar nazaj v obliki vroče vode. Temperaturo vroče vode

smo nekoliko povišali, tako da vračamo za približno 30 %

več toplotne energije.

Predvsem na področju postopkov čiščenja opreme smo iz-

boljšali izrive in menjave posameznih čistilnih medijev, zato

je izpust v odpadne vode še manjši.

V letu 2007 smo zamenjali večje število čistilnih sredstev.

Izbrali smo sredstva z manjšim številom dodatkov, ki manj

obremenjujejo odpadne vode, ker dosegajo večjo stopnjo bio-

razgradljivosti na čistilni napravi.

V polletju smo začeli postopno izvajati ukrepe za znižanje

porabe sveže vode, ki smo jih določili s pomočjo projektov Fa-

kultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Maribor in podje-

tja Johnson Diversey. Količino in obremenitev odpadnih voda

smo zmanjšali, ker smo skrajšali čas določenih izpiranj med

čiščenjem opreme in izboljšali same programe čiščenja.

Uvajati smo začeli izboljšave pri porabi komprimiranega

tehnološkega zraka in tako zmanjšali pogostost koničnih po-

rab zraka, posledično pa zmanjšali porabo električne energije

za kompresorje.

Vodni viri in vodovodno omrežje Občine Laško v letu 2007

Dela na vodovodu so tudi v letu 2007 potekala v skladu z

letnim načrtom. V celotnem sistemu vodooskrbe smo zago-

tavljali kakovostno vodo v zadostnih količinah. Večji poudarek

kot prejšnja leta smo namenili obnovi obstoječih vodnih virov,

ki sta jim padli izdatnost in kakovost. V sodelovanju z Geolo-

škim zavodom RS smo nadaljevali kartiranje in raziskave vseh

perspektivnih vodnih virov na področju celotne občine. Vse

obnovljene ali na novo položene cevovode smo tudi geodetsko

posneli.

Sistem vodovoda Laško

• sanacija vodnega zajetja Z3 na območju Ogeč z izdatnostjo

3 l/s,

• sanacija vodnega zajetja ZB1 Lurd,

• ureditev odvodnjavanja zalednih vod na zajetjih Z3 in Z4 na

Borovkah,

• v rudniku Laško dodatna ureditev zajetja s kapaciteto 2 l/s ter

sanacija del poškodovanega rova,

• na območju vodonosnika Lurd oprema in elektrifikacija vr-

tine L3,

• obnova armatur v vodohranih Albreht in Kuretno,

• menjava cevovoda pri gradnji pločnika in opornega zidu na

Rimski cesti,

• v sklopu gradnje kanalizacijskega sistema menjava cevovoda

na Pristavi, Rožniku in Trubarjevi ulici,

• obnovitev odseka cevovoda Kal v Zgornji Rečici pri gradnji

opornega zidu nad potokom,

• podaljšanje cevovoda na Cesta v Debro–Senica.

Okoliški vodovodi

• izgradnja novega odseka cevovoda Trnov hrib–Bukovca–Ku-

retno v dolžini 2 km. S tem je omogočeno gravitacijsko napa-

janje Kuretnega in Šmihela, na novo pa se oskrbuje naselje

Bukovca,

• obnova odseka cevovoda Male Grahovše–Razbor,

• izgradnja novega drenažnega zajetja Globočaj. S tem smo

pridobili dodatne količine vode za sistem Trije studenci,

• pridobili dodatne količine vode za sistem Trije studenci,

• polaganje električnega kablovoda v dolžini 2 km na relaciji

Jurklošter–Trije studenci. S tem smo ustvarili pogoje za izko-

riščanje vrtine TS – 1 Trije studenci,

• ureditev odseka vodovoda na Blatnem vrhu,

• izgradnja dveh novih zajetij Mrzlek s potrebnimi objekti ter

polaganje povezovalnega cevovoda in električnega kablovoda

v dolžini 1 km na vodovodu Poreber.


46

V letu 2008 bomo nadaljevali aktivnosti, povezane z zmanj-

ševanjem obremenitve okolja, predvsem na področju odpa-

dnih vod in odpadkov. Prizadevanja bodo usmerjena v racio-

nalno porabo električne energije ter zemeljskega plina.

Posebna pozornost bo namenjena vodovarstvenim podro-

čjem in vodi kot vitalnemu viru celotne Skupine.

Razumen odnos do narave in vzdržen okoljski red temelji-

ta na upoštevanju naravnih in družbenih zakonitosti razvoja.

Vsaka urejena skupnost skuša krepiti svoje ustvarjalne moči

in družbeni proizvod. Varen razvoj pa zagotavljajo le sodob-

ne, sonaravne tehnologije, ki ohranjajo naravo ter združujejo

zdravju in blaginji ljudi primerne razmere. Varstvo okolja ni

le zaščita narave in zdravja ljudi, temveč je gospodarjenje z

naravnimi viri in vrednotami ter razvojno gibanje. To je bistvo

in pomen nacionalnega programa varstva okolja, ki postaja se-

stavina tekoče in razvojne politike države in s tem tudi družbe

Pivovarna Laško.

Vlaganja v ekologijo v letih od 2005 do 2007 (v EUR) 2005 2006 2007

Vlaganja v vodne vire 643.565 987.360 37.801

Vodni vir Lurd 210.086 501.281 37.801

Vzdrževanje vodovoda 433.479 486.079 –

Voda 1.903 5.629 14.853

Koncesija za vodo 1.903 5.629 14.853

Odpadne vode 1.614.138 449.370 485.437

Čistilna naprava 1.470.314 138.616 455.723

Prispevki vodnih skupnosti Slovenije 127.132 294.062 28.214

Odškodnina ribiški družini 16.692 16.692 –

Dotacija – – 1.500

Odpadki – okoljska dajatev 182.415 231.781 254.975

Izdatki za varstvo okolja – odpadna embalaža 182.415 223.802 224.080

Okoljska dajatev za odpadno embal. – 7.912 8.983

Okoljska dajatev za elekt. in elektr. opremo – tujina – 67 40

Obdelava odpadne diatomejske zemlje – – 21.872

Skupaj 2.442.021 1.674.140 793.066

Opomba: Prispevki vodni skupnosti Slovenije za leto 2007 so bistveno nižji. V letu 2006 smo uveljavljali oprostitev takse; poračun v višini 166.350 EUR se izkazuje v vrednosti za leto 2007.


47

L A S T N I Š K A S T R U K T U R A K A P I T A L A Z G I B A N J E M V R E D N O S T I D E L N I C

Pivovarna Laško je od leta 1995 organizirana kot delniška

družba. Ob koncu poslovnega leta 2007 je štela 12.099 del-

ničarjev, se pravi 2.439 oz. 25,2 % delničarjev več kot konec

leta 2006.

Osnovni kapital družbe na dan 31. 12. 2007 znaša 36.503.305

EUR in je razdeljen na 8.747.652 kosovnih delnic brez nomi-

nalne vrednosti, od katerih so vse v celoti plačane. Vse delnice

so navadne, imenske in izdane v nematerializirani obliki, z

oznakama PILR in PILH. Na dan 31. 12. 2007 je bilo v central-

nem registru KDD (Centralna klirinško depotna družba, d. d.,

Ljubljana) vpisanih 8.578.085 delnic z oznako PILR in 169.567

delnic z oznako PILH.

Deset največjih delničarjev je imelo na dan 31. 12. 2007 sku-

paj 5.758.986 delnic ali 65,8 % celotnega osnovnega kapitala,

kar je za 0,69 % manj kot na dan 31. 12. 2006.

Lastniška struktura kapitala družbe se je v letu 2007 neko-

liko spremenila. Največji latnik ostaja Infond Holding, ki je

svoj 24,43-odstotni delež iz leta 2006 zmanjšal na 23,71 %,

sledi CPM, ki ima v lasti 12,63 % delnic, v lanskem letu pa ga

ni bilo med 10. največjimi delničarji, in Kapitalska družba, ki

z enakim, 7,06-odstotnim deležem kot lani ostaja na tretjem

mestu. Med večjimi delničarji so še Bank Austria Creditanstalt

AG, Towra S. A., NFD 1 Delniški investicijski sklad, d. d. in

Delniški vzajemni sklad Triglav steber I. Ostale družbe imajo

Število delničarjev na dan 31. 12. 2005 2006 2007

10.109 9.660 12.099

Verižni indeks – 95,6 125,2

Latniška struktura kapitala Pivovarne Laško na dan 31. 12. 2007

(v %) 2005 2006 2007

Pravne osebe 74,6 73,2 66,9

Fizične osebe 20,3 18,8 20,0

Tujci 5,1 8,0 13,1

Skupaj 100,0 100,0 100,0

Infond holding, d.d. 23,7 %

CPM, d.d. 12,6 %

Kapitalska družba, d.d. 7,1 %

NFD1 delniški IS, d.d. 4,7 %

Ostale pravne osebe 18,9 %

Fizične osebe 19,9 %

Tujci 13,1 %


48

na dan 31. 12. 2007 v lasti manj kot 2 % delnic PILR Pivovarne

Laško, d. d.

Uprava – direktor družbe Boško Šrot je imel na dan 31. 12. 2007

v lasti 9.030 delnic (0,1032 %) Pivovarne Laško, d. d.

Člani nadzornega sveta (v nadaljevanju NS) so imeli na

dan 31. 12. 2007 v lasti naslednje število delnic: Andrej Kebe

– namestnik predsednika NS 9.716 (0,1111 %), Anton Turnšek

– član NS 9.773 (0,1117 %) in Bojan Košak – član NS 17.690

(0,2022 %). Ostali člani NS na ta dan niso bili imetniki delnic

Pivovarne Laško, d. d.

Delnice

Delnice Pivovarne Laško, d. d. imajo oznako PILR in koti-

rajo na organiziranem trgu vrednostnih papirjev Ljubljanske

borze, d. d., Ljubljana od 1. 2. 2000 dalje kot redne delnice.

Še iz postopka lastninskega preoblikovanja ima družba

169.567 delnic z oznako PILH, te so rezervirane za denacio-

nalizacijske upravičence. Če je izdana odločba v korist dena-

cionalizacijskega upravičenca, se delnica spremeni iz oznake

PILH v PILR in prične kotirati na organiziranem trgu vredno-

stnih papirjev.

Družba ima na dan 31. 12. 2007 v svojem portfelju 1960 lotov

odkupljenih lastnih delnic, kar znaša 0.0224 % vseh delnic.

V letu 2007 je družba pridobila 9.070 lotov lastnih delnic v

skupni vrednosti 486.718,56 EUR ter odtujila 7.293 lotov la-

stnih delnic v vrednosti 318.009,63 EUR, ki so jih odkupili

zaposleni.

Knjigovodska vrednost delnice na dan 31. 12. 2007 po MSRP

znaša 26,45 EUR. Tržna vrednost delnice presega knjigovod-

sko vrednost delnice za 228,1 % in znaša 86,77 EUR.

Vsaka delnica daje lastniku pravico glasovanja na letni skup-

ščini delničarjev in udeležbe v dobičku.

Uprava družbe je pooblaščena, da na podlagi sklepa skupšči-

ne delničarjev z dne 9. 8. 2002 in v soglasju z nadzornim sve-

tom še 5 let po vpisu spremembe statuta v sodni register z dne

14. 5. 2003 poveča osnovni kapital družbe za največ 50 %, kar

znaša 18.251.652,50 EUR. Hkrati je uprava družbe upravičena,

da ob povečanju osnovnega kapitala odloča o izključitvi pred-

nostne pravice delničarjev do vpisa novih delnic. Doslej upra-

va odobrenega kapitala še ni realizirala oz. koristila. Skupščina

družbe ni sklepala o pogojnem povečanju osnovnega kapitala.

Družba je v preteklih letih preko dividende izplačevala sko-

raj polovico letnega čistega dobička, preostali del dobička pa

je namenjala za investicije in rezerve. Uprava družbe podpira

dolgoročno politiko dividend tudi v prihodnjih letih. Realna

rast dividende se bo nadaljevala sorazmerno z uspešnostjo

poslovanja.

(v EUR) jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec

41,83 43,61 44,81 54,47 65,76 76,64 90,34 97,30 96,75 96,81 92,29 90,47

Povprečna tržna vrednost delnice PILR v letu 2007

40

60

80

100

decnovoktsepavgjuljunmajaprmarfebjan

(v E

UR

)

V letu 2005 se je knjigovodska vrednost delnice spremenila s 24,44 EUR na 20,11 EUR, zaradi prehoda na MSRP.


49

(v EUR) 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 *2005 *2006 *2007

13,87 15,64 18,09 19,68 22,12 23,07 22,82 20,11 21,93 26,45

* po MSRP, za vsa leta preračun iz SIT, 1 EUR je 239,640 SIT

Knjigovodska vrednost delnice PILR na dan 31. 12. za obdobje od 1998 do 2007 (v

EU

R)

10

15

20

25

30

*2007*2006*20052004200320022001200019991998


50

BILANCA STANJA Pivovarne Laško, d. d. na dan 31. 12. 2007 Indeks

(v EUR) 31. 12. 2007 31. 12. 2006 2007/2006

SREDSTVA

DOLGOROČNA SREDSTVA 476.495.514 397.814.081 120

Neopredmetena sredstva in dolgoročne

aktivne časovne razmejitve 358.697 392.280 91

Opredmetena osnovna sredstva 46.230.773 42.226.452 109

Naložbene nepremičnine 4.142.220 3.645.151 114

Dolgoročne finančne naložbe v odvisne družbe 293.488.678 226.474.187 130

Dolgoročne finančne naložbe v pridružene družbe 44.807 18.478.864 0

Za prodajo razpoložljiva dolgoročna finančna sredstva 124.613.112 94.976.535 131

Dolgoročna posojila 7.617.227 9.606.195 79

Dolgoročne terjatve za odloženi davek – 2.014.417 –

KRATKOROČNA SREDSTVA BREZ KRATKOROČNIH

AKTIVNIH ČASOVNIH RAZMEJITEV 26.151.067 22.853.024 114

Nekratkoročna sredstva za prodajo 1.070.307 1.480.784 72

Zaloge 9.332.754 7.156.260 130

Kratkoročne terjatve iz poslovanja 12.730.296 9.452.626 135

Kratkoročne terjatve za preveč plačan davek od dohodka – 2.345.894 –

Kratkoročna posojila 2.848.767 2.277.037 125

Dobroimetje pri bankah, čeki in gotovina 168.943 140.423 120

KRATKOROČNE AKTIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE 5.632 17.723 32

SKUPAJ KRATKOROČNA SREDSTVA 26.156.699 22.870.747 114

SKUPAJ SREDSTVA 502.652.213 420.684.828 119

KAPITAL 231.336.521 191.864.226 121

Osnovni kapital 36.503.305 36.503.305 100

Kapitalske rezerve 102.377.721 102.377.721 100

Rezerve iz dobička 34.964.569 35.198.510 99

Presežek iz prevrednotenja 44.348.510 13.291.571 334

Čisti poslovni izid preteklih let 994.349 (1.600.150) –

Čisti poslovni izid 12.148.067 6.093.269 199

R E V I D I R A N I R A Č U N O V O D S K I I Z K A Z I P I V O VA R N E L A Š K O , D . D .

s poročilom neodvisnega revizorja za poslovno leto 2007 (po MSRP) in pojasnila


5 1

OBVEZNOSTI 271.315.692 228.820.602 119

REZERVACIJE IN DOLGOROČNE

PASIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE 1.320.469 1.166.161 113

Rezervacije za odpravnine in jubilejne nagrade 1.276.661 1.150.951 111

Dolgoročne pasivne časovne razmejitve 43.808 15.210 288

DOLGOROČNE OBVEZNOSTI 113.778.865 97.420.004 117

Dolgoročne finančne obveznosti 106.571.471 97.420.004 109

Dolgoročne obveznosti za odloženi davek 7.207.394 – –

KRATKOROČNE OBVEZNOSTI 155.595.200 129.517.394 120

Kratkoročne poslovne obveznosti 12.882.647 10.283.769 125

Kratkoročne obveznosti za plačilo davka 892.716 – –

Kratkoročne finančne obveznosti 141.819.837 119.233.625 119

KRATKOROČNE PASIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE 621.158 717.043 87

SKUPAJ KRATKOROČNE OBVEZNOSTI 156.216.358 130.234.437 120

SKUPAJ OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV 502.652.213 420.684.828 119


52

IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA Pivovarne Laško, d. d. za obdobje od 1. 1. do 31. 12. 2007 Indeks

(v EUR) 1. 1. – 31. 12. 2007 1. 1. – 31. 12. 2006 2007/2006

Čisti prihodki od prodaje 108.612.383 83.475.572 130

Sprememba vrednosti zalog proizvodov in nedokončane proizvodnje 481.145 673.247 71

Drugi poslovni prihodki 3.786.150 1.098.364 345

Stroški blaga, materiala in storitev 73.422.450 47.960.491 153

Stroški dela 10.154.644 10.167.030 100

Amortizacija neopredmetenih dolgoročnih

in opredmetenih osnovnih sredstev 8.514.247 9.436.409 90

Odpisi vrednosti 720.825 275.972 261

Stroški rezervacij 182.823 – –

Drugi poslovni odhodki 1.361.341 1.346.770 101

POSLOVNI IZID IZ POSLOVANJA 18.523.348 16.060.511 115

Finančni prihodki iz udeležbe v dobičku 11.222.754 1.490.678 753

Finančni prihodki iz financiranja 217.773 309.690 70

SKUPAJ FINANČNI PRIHODKI 11.440.527 1.800.368 635

Finančni odhodki za odpise finančnih naložb 3.692.345 – –

Finančni odhodki iz financiranja 11.820.689 8.727.200 135

Finančni prihodki iz poslovanja – 30.717 –

SKUPAJ FINANČNI ODHODKI 15.513.034 8.757.917 177

POSLOVNI IZID PRED OBDAVČITVIJO 14.450.841 9.102.962 159

Davek od dohodka 892.715 – –

Odloženi davek 1.410.059 3.009.693 47

ČISTI POSLOVNI IZID OBRAČUNSKEGA OBDOBJA 12.148.067 6.093.269 199

Dobiček na delnico večinskih lastnikov:

Čisti dobiček na delnico (v EUR) 1,39 0,70 199

Popravljen čisti dobiček na delnico (v EUR) 1,39 0,70 199


53

IZKAZ DENARNIH TOKOV Pivovarne Laško, d. d. za obdobje od 1. 1. do 31. 12. 2007

(v EUR) 1. 1. – 31. 12. 2007 1. 1. – 31. 12. 2006

DENARNI TOKOVI PRI POSLOVANJU

Denar, ustvarjen pri poslovanju 26.957.853 26.617.914

Izdatki za davke – (3.364.868)

POBOTAN DENAR, USTVARJEN IZ POSLOVANJA 26.957.853 23.253.046

DENARNI TOKOVI PRI NALOŽBENJU

Prevzem odvisnih družb, neto izdatki za prevzem (50.504.373) –

Nakupi opredmetenih osnovnih sredstev (13.541.598) (5.931.668)

Dobički/izgube pri odtujitvi opredmetenih osnovnih sredstev 677.531 443.565

Nakupi neopredmetenih dolgoročnih sredstev (16.768) (223.218)

Nakupi/prodaje finančnih sredstev namenjeni za prodajo 9.091.066 32.079.707

Prejete obresti 217.773 309.690

Prejete dividende in dobički od prodaje naložb 10.962.758 1.490.678

NETO DENARNI TOK IZ NALOŽBENJA (43.113.611) 28.168.754

DENARNI TOKOVI PRI FINANCIRANJU

Plačane obresti (11.820.689) (8.757.916)

Povečanje dolgov 165.933.867 111.181.518

Odplačila dolgov (134.196.189) (151.839.927)

Zmanjšanje kapitala (233.941) (34.502)

Dividende izplačane lastnikom (3.498.770) (2.187.377)

NETO DENARNI TOK IZ FINANCIRANJA 16.184.278 (51.638.203)

NETO POVEČANJE/ZMANJŠANJE DENARJA

IN DENARNIH USTREZNIKOV 28.520 (216.404)

Denar in denarni ustrezniki na začetku leta 140.423 356.827

Denar in denarni ustrezniki na koncu leta 168.943 140.423

IZK

AZ

GIB

AN

JA K

API

TALA

Piv

ovar

ne L

aško

, d. d

. za

obdo

bje

od 1.

1. d

o 31

. 12.

20

07

(v

EU

R)

Osn

ovni

K

apita

lske

Z

akon

ske

R

ezer

ve z

a

Last

ne

Dru

ge r

ezer

ve

Sku

paj d

ruge

Č

isti

posl

ovni

izid

Č

isti

P

rese

žek

iz

ka

pita

l re

zerv

e

reze

rve

la

stne

del

eže

de

lnic

e

iz d

obič

ka

reze

rve

iz d

obič

ka

pret

eklih

let

posl

ovni

izid

pr

evre

dnot

enja

SK

UP

AJ

Z

AČ

ETN

O S

TAN

JE

na d

an 1

. jan

uar

2007

po

MSR

P

36.5

03.3

05

102.

377.

721

25

.606

.794

5.

588

(5

.588

) 9.

591.

717

35

.198

.511

(1

.600

.150

) 6.

093.

269

13

.291

.571

19

1.86

4.22

7

Pošt

ena

vred

nost

:

Z

a pr

odaj

o ra

zpol

ožlji

va

finan

čna

sred

stva

–

–

–

–

–

–

–

–

–

31

.056

.939

31

.056

.939

Spre

mem

be, p

rika

zane

di

rekt

no v

kap

italu

–

–

–

–

–

–

–

–

–

31

.056

.939

31

.056

.939

Č

isti

posl

ovni

izid

po

slov

nega

leta

–

–

–

–

–

–

–

–

12

.148

.067

–

12

.148

.067

Skup

aj s

prem

embe

v

letu

200

7 –

–

–

–

–

–

–

–

12

.148

.067

31

.056

.939

43

.205

.006

P

reno

s či

steg

a do

bičk

a

pret

ekle

ga le

ta

–

–

–

–

–

–

–

6.09

3.26

9

(6.0

93.2

69)

–

–

Nak

up/p

roda

jala

stni

h de

lnic

–

–

–

16

8.70

9

(168

.709

) (2

33.9

41)

(233

.941

) –

–

–

(2

33.9

41)

Izpl

ačilo

div

iden

d –

–

–

–

–

–

–

(3

.498

.770

) –

–

(3

.498

.770

)

–

–

–

16

8.70

9

(168

.709

) (2

33.9

41)

(233

.941

) 2.

594.

499

(6

.093

.269

) –

(3

.732

.711

)

KO

NČ

NO

STA

NJE

na

dan

31.

dec

embe

r 20

07

36.5

03.3

05

102.

377.

721

25

.606

.794

17

4.29

7

(174

.297

) 9.

357.

776

34

.964

.570

99

4.34

9

12.1

48.0

67

44.3

48.5

10

231.

336.

522

IZK

AZ

GIB

AN

JA K

API

TALA

Piv

ovar

ne L

aško

, d. d

. za

obdo

bje

od 1.

1. d

o 31

. 12.

20

06

(v

EU

R)

Osn

ovni

K

apita

lske

Z

akon

ske

R

ezer

ve z

a

Last

ne

Dru

ge r

ezer

ve

Sku

paj d

ruge

Č

isti

posl

ovni

izid

Č

isti

P

rese

žek

iz

ka

pita

l re

zerv

e

reze

rve

la

stne

del

eže

de

lnic

e

iz d

obič

ka

reze

rve

iz d

obič

ka

pret

eklih

let

posl

ovni

izid

pr

evre

dnot

enja

SK

UP

AJ

Z

AČ

ETN

O S

TAN

JE

na d

an 1

. jan

uar

2006

po M

SRP

36

.503

.305

10

2.37

7.72

1

25.6

06.7

94

8.36

7

(8.3

67)

9.62

6.21

4

35.2

33.0

08

(4.6

53.0

38)

5.24

0.26

5

1.19

1.52

9

175.

892.

790

Po

šten

a vr

edno

st:

Za

prod

ajo

razp

olož

ljiva

fin

ančn

a sr

edst

va

–

–

–

–

–

–

–

–

–

12.1

00.0

42

12.1

00.0

42

Spre

mem

be, p

rika

zane

dire

ktno

v k

apita

lu

–

–

–

–

–

–

–

–

–

12.1

00.0

42

12.1

00.0

42

Č

isti

posl

ovni

izid

po

slov

nega

leta

–

–

–

–

–

–

–

–

6.

093.

269

–

6.

093.

269

Skup

aj s

prem

embe

v le

tu 2

006

–

–

–

–

–

–

–

–

6.09

3.26

9

12.1

00.0

42

18.1

93.3

11

P

reno

s či

steg

a do

bičk

apr

etek

lega

leta

–

–

–

–

–

–

–

5.

240.

265

(5

.240

.265

) –

–

Nak

up/p

roda

jala

stni

h de

lnic

–

–

–

(2

.779

) 2.

779

(3

4.49

8)

(34.

498)

–

–

–

(3

4.49

8)

Izpl

ačilo

div

iden

d –

–

–

–

–

–

–

(2

.187

.377

) –

–

(2

.187

.377

)

–

–

–

(2

.779

) 2.

779

(3

4.49

8)

(34.

498)

3.

052.

888

(5

.240

.265

) –

(2

.221

.875

)

KO

NČ

NO

STA

NJE

na

dan

31.

dec

embe

r 20

06

36.5

03.3

05

102.

377.

721

25

.606

.794

5.

588

(5

.588

) 9.

591.

716

35

.198

.510

(1

.600

.150

) 6.

093.

269

13

.291

.571

19

1.86

4.22

6


56


58

Računovodski izkazi družbe Pivovarna Laško, d. d. so pri-

pravljeni skladno z zakonom o gospodarskih družbah in med-

narodnimi standardi računovodskega poročanja.

Revidirane nekonsolidirane izkaze za leto 2007 je nadzorni

svet družbe Pivovarna Laško, d. d. obravnaval na svoji 3. redni

seji 15. 5. 2008 in je z njihovo objavo soglašal.

Računovodske izkaze je za leto 2007 revidirala družba Delo-

itte revizija, d. o. o., Ljubljana.

Pivovarna Laško, d. d. je uspešno zaključila poslovno leto

2007. V ne najugodnejših razmerah za potrošnjo pijač je uspe-

la povečati prodajo piva na domačem trgu za 0,3 % in tako

zadržati vodilni tržni delež v Sloveniji.

Manjša prodaja piva na trgih Bosne in Hercegovine, Srbije

in Hrvaške je vzrok, da družba ni dosegla zastavljenih ciljev.

Težave na omenjenih trgih so fiskalne narave, srečujemo pa se

tudi z zavračanjem proizvodov slovenskega porekla. Fiskalna

politika na trgu Bosne in Hercegovine ne priznava fakturne

cene za nadaljnje obdavčenje. Tako so slovenske znamke piva

v podrejenem položaju v primerjavi z domačimi in uvoženimi

s Hrvaške in Srbije, ki se prav tako pojavljajo na tem tržišču.

Na tujih trgih smo v letu 2007 uspeli doseči le 90,2 % reali-

zacije iz leta 2006.

Celotna prodaja piva in vode v letu 2007 je v primerjavi s

predhodnim letom na indeksu 98,4.

Pivovarna Laško, d. d. je v letu 2007 ustvarila 108,6 mio

EUR čistih prihodkov iz prodaje, kar je za 30,2 % več kot v

preteklem letu. V strukturi prihodkov iz prodaje predstavljajo

prihodki na domačem trgu 90,7 %, prihodki na tujih trgih pa

9,3 %.

Odhodki iz poslovanja, ki znašajo 90.089.035 EUR, so

glede na preteklo leto večji za 33,6 %, predvsem zaradi viš-

jih stroškov storitev ter nabavne vrednosti prodanega blaga in

materiala. Strošek amortizacije znaša 8.514.274 EUR in je v

primerjavi s preteklim letom manjši za 9,8 %.

Družba je v letu 2007 ustvarila 18.523.348 EUR dobička iz

poslovanja, kar je za 15,3 % več kot v letu 2006.

R A Č U N O V O D S K I I Z K A Z I P I V O VA R N E L A Š K O , D . D .

Pojasnila

Denarni tok iz poslovanja (EBITDA) znaša 27.037.595 EUR

in je v primerjavi s preteklim letom večji za 6 %.

Finančni prihodki so v primerjavi z letom 2006 večji za več

kot 6-krat. Finančni odhodki so za 77,1 % večji kot leta 2006

zaradi povečanih finančnih obveznosti za najete kredite in od-

pise finančnih naložb.

Pivovarna Laško, d. d. je v letu 2007 ustvarila 14.450.841

EUR celotnega dobička, kar je za 58,7 % več kot v letu 2006.

Čisti dobiček je v primerjavi s preteklim letom večji za

99,3 % in znaša 12.148.067 EUR. Bilančni dobiček leta 2007

znaša 13.142.416 EUR.

Revidirana knjigovodska vrednost delnice PILR na dan

31. 12. 2007 znaša 26,45 EUR. Čisti dobiček na delnico znaša

1,39 EUR, v letu 2006 je znašal 0,70 EUR.

Med nerevidiranimi in revidiranimi računovodskimi izkazi

matične družbe ni bistvenih razlik. Čisti poslovni izid je večji

za 6.054.798 EUR.

Pomembni poslovni dogodki

Pridobitev delnic Poslovnega sistema Mercator

Pivovarna Union, d. d., Ljubljana in Radenska, d. d., Ra-

denci sta dne 12. 2. 2007 pridobili delnice izdajatelja Poslovni

sistem Mercator, d. d., Ljubljana. Pivovarna Union je postala

imetnica 12,33-odstotnega deleža, Radenska pa 2,57-odstotne-

ga. Z upoštevanjem deleža, ki ga je imela v lasti Pivovarna

Laško, tj. 8,43 %, imajo obvladujoča družba Pivovarna Laško,

d. d. skupaj z odvisnima družbama Pivovarno Union, d. d. in

Radensko, d. d. 23,34-odstotni delež delnic družbe Mercator,

d. d., Ljubljana.

Objava prevzemne namere za delnice Dela, d. d.

Družbe Pivovarna Laško, d. d., Radenska, d. d., Radenci in

Talis, d. o. o., Maribor so dne 12. 3. 2007 objavile prevzemno

namero za odkup delnic družbe Delo, časopisno in založniško


59

podjetje, d. d., Ljubljana, v skladu z določbami zakona o pre-

vzemih (ZPre-1).

Objava prevzemne ponudbe za delnice Dela, d. d.

Pivovarna Laško, d. d. je skupaj z Radensko, d. d. in Tali-

som, d. o. o. dne 2. 4. 2007 objavila prevzemno ponudbo za

odkup delnic družbe Delo, časopisno in založniško podjetje,

d. d., Dunajska 5, Ljubljana. Prevzemna ponudba je potekla

dne 3. 5. 2007.

V prevzemni ponudbi je Pivovarna Laško, d. d. pridobila

49,94 %, kar skupaj z delnicami, ki jih je imela v lasti pred

tem, predstavlja 74,92 % vseh delnic družbe Delo, d. d. Pivo-

varna Laško, d. d. je tako skupaj z Radensko, d. d. in s Talisom,

d. o. o. po prevzemni ponudbi pridobila v last skupaj 628.044

delnic, kar predstavlja 94,09-odstotni delež vseh delnic druž-

be Delo, d. d.

Izdaja odločb UVK in ATVP

Urad RS za varstvo konkurence je z odločbo z dne 19. 4. 2007

odločil, da je koncentracija družb Pivovarna Laško, d. d. in

Delo, d. d. skladna s pravili konkurence in da ji urad ne na-

sprotuje.

Agencija za trg vrednostnih papirjev je dne 8. 5. 2007 izdala

odločbo, v kateri je glede na to, da v prevzemni ponudbi pre-

vzemniki niso določili najmanjšega števila delnic, za katere

mora biti sprejeta prevzemna ponudba, ugotovila, da je pre-

vzemna ponudba uspela.

Preimenovanje in sprememba sedeža družbe Talis, d. o. o.,

Maribor

Odvisna družba Talis, d. o. o., Maribor se je dne 6. 6. 2007

preimenovala v družbo Firma Del, d. o. o. s sedežem v Laškem,

Trubarjeva 28, ki je 100 % v lasti Pivovarne Laško, d. d.

Prenos delnic Dela

Na skupščini Dela, časopisnega in založniškega podjeta,

d. d., Ljubljana, je bil dne 30. 7. 2007 sprejet sklep o prenosu

delnic manjšinskih delničarjev na glavnega delničarja Pivovar-

no Laško, d. d., kar pomeni, da se je 5,92 % preostalih delnic

družbe preneslo na glavnega delničarja.

Pivovarna Laško, d. d. je dne 13. 9. 2007 prejela odločbo

KDD – Centralne klirinško depotne družbe, d. d., Ljubljana o

prenosu vseh delnic družbe Delo, d. d., Ljubljana na glavne-

ga delničarja Pivovarno Laško, d. d. Po opravljenih vpisih je v

centralnem registru vpisanih 667.464 delnic z oznako DELR

(100 %), od tega na Pivovarno Laško, d. d. 539.516 (80,83 %),

Radensko, d. d. 127.928 (19,16 %) in Firmo DEL, d. o. o. 20

(0,0029 %).

Odsvojitev poslovnega deleža

Dne 14. 9. 2007 je Pivovarna Laško, d. d. odsvojila 100-od-

stotni poslovni delež v hčerinski družbi Plinfin – finančnosto-

ritvena družba, d. o. o., na katero je že prej prenesla 378.327

delnic družbe Istrabenz, d. d. oz. 7,3-odstotni delež v navedeni

družbi.

Spremembe statuta

Okrožno sodišče v Celju je vpisalo v sodni register spre-

membe statuta družbe Pivovarna Laško, d. d., in sicer: dne

13. 9. 2007 preračun osnovnega kapitala iz 8.747.652.000,00

SIT v 36.503.304,96 EUR, pri čemer je osnovni kapital razde-

ljen na 8.747.652 kosovnih delnic brez nominalne vrednosti,

izdane pa so v nematerializirani obliki, in dne 14. 9. 2007 spre-

membe, skladne s sklepom skupščine z dne 15. 6. 2007, med

katerimi je pomembnejša sprememba določila o zmanjšanju

števila članov nadzornega sveta družbe z 9 na 6 članov, od ka-

terih so 4 predstavniki kapitala in 2 predstavnika delavcev; ta

sprememba se je začela uporabljati dne 29. 10. 2007.

Odobreni in pogojni kapital

Sklep skupščine o odobrenem kapitalu je potekel dne

14. 5. 2008. Odobreni kapital ni bil realiziran. Skupščina druž-

be ni sklepala o pogojnem povečanju osnovnega kapitala.

Spremembe v upravah matične in odvisnih družb

V odvisni družbi Fructal, d. d., Ajdovščina je bil z dnem

31. 1. 2007 odpoklican iz nekrivdnih razlogov direktor Miran

Božič in s 1. 2. 2007 imenovan novi direktor Anton Balažič za

mandatno dobo 5 let.

V odvisni družbi Radenska, d. d., Radenci je dne 28. 2. 2007

potekel mandat direktorju Zlatku Hohnjecu in s 1. 3. 2007 je

bil na to mesto za mandatno dobo 5 let imenovan Tomaž Bla-

gotinšek.

V odvisni družbi Jadranska pivovara, d. d., Split je bil z


60

dnem 31. 3. 2007 sporazumno razrešen direktor Tomaž Udrih

in s 1. 4. 2007 imenovan novi direktor Marijan Kos za manda-

tno dobo 5 let. Dotedanji direktor Tomaž Udrih je bil z dnem

1. 4. 2007 imenovan za prokurista družbe.

V letu 2007 v upravi matične družbe ni bilo sprememb.

Dogodki po datumu bilance stanja

Obvestilo o prevzemni nameri za delnice Pivovarne Laško,

d. d.

Dne 1. 2. 2008 je družba Probanka, d. d. obvestila Pivovarno

Laško, d. d., da je v imenu in za račun družb INFOND HOL-

DING, finančna družba, d. d., Maribor, CESTNO PODJETJE

MARIBOR, družba za gradnjo in vzdrževanje cest, d. d., FI-

DINA, finančne in nepremičninske storitve, d. d., Ljubljana

in KOTO, proizvodno in trgovsko podjetje, d. d., Ljubljana (v

nadaljnjem besedilu: prevzemniki) objavila prevzemno name-

ro v skladu z ZPre-1, s katero se je obvezala dati prevzemno

ponudbo za vrednostne papirje ciljne družbe Pivovarna Laško,

d. d.

Pivovarna Laško, d. d. je skladno s 25. členom ZPre-1 dne

4. 2. 2008 pisno obvestila Agencijo za trg vrednostnih papirjev,

da med upravo Pivovarne Laško, d. d. in prevzemniki ni bilo

nobenih dogovorov ali pogajanj glede prevzema.

Objava prevzemne ponudbe za delnice Pivovarne

Laško, d. d.

Pivovarna Laško, d. d. je dne 12. 2. 2008 prejela od prevze-

mnikov prevzemno ponudbo in prospekt za odkup delnic cilj-

ne družbe Pivovarne Laško, d. d. Prevzemniki so prevzemno

ponudbo dne 12. 2. 2008 objavili v časniku Večer in na SEO-

netu. Za delnico PILR so ponudili 88,00 EUR. Prevzemna

ponudba je veljala do vključno 11. 3. 2008, do 12. ure in ni vse-

bovala praga uspešnosti kot odložnega oz. razveznega pogoja

za njeno učinkovanje.

Prejem odločbe ATVP

Pivovarna Laško, d. d. je dne 17. 3. 2008 prejela odločbo

Agencije za trg vrednostnih papirjev, s katero je le-ta ugotovila,

da je prevzemna ponudba prevzemnikov že uspešna.

Prevzemno ponudbo je sprejelo 2.488 imetnikov delnic cilj-

ne družbe, ki so imeli v lasti 1.158.073 delnic PILR, kar pred-

stavlja 13,24 % vseh delnic ciljne družbe. Prevzemniki so po

prevzemu postali imetniki skupno 55,08 % delnic Pivovarne

Laško, d. d.

Po preknjižbi delnic, skladno s prevzemno ponudbo, je bilo

10 največjih delničarjev na dan 26. 3. 2008 imetnik naslednje-

ga števila delnic:

Delničar št. delnic % od osnovnega kapitala

1. Infond holding, d. d. 2.143.477 24,504

2. Fidina, d. d. 1.144.674 13,086

3 CPM, d. d. 1.105.000 12,632

4. Kapitalska družba, d. d. 617.488 7,059

5. Bank Austria Creditanstalt AG 470.902 5,383

6. NFD 1 delniški investicijski sklad, d. d. 445.096 5,088

7. Koto, d. d. Ljubljana 425.000 4,858

8. D.S.U., d. o. o. 165.680 1,894

9. Probanka, d. d. 145.392 1,662

10. Infond ID, d. d. 125.394 1,433

Skupaj 6.788.103 77,599


61

Sklepi UVK v zvezi z domnevno koncentracijo nad druž-

bo Mercator, d. d.

Pivovarna Laško, d. d. je dne 11. 2. 2008 prejela sklep z dne

6. 2. 2008, s katerim je Urad RS za varstvo konkurence (UVK)

ustavil postopek presoje skladnosti s pravili konkurence, ki

ga je UVK uvedel po uradni dolžnosti dne 13. 12. 2007, popra-

vljenega dne 18. 12. 2007, proti družbam Infond Holding, d. d.,

Maribor, Pivovarna Laško, d. d., Pivovarna Union, d. d., Lju-

bljana, Radenska, d. d., Radenci, Center naložbe, d. d., Mari-

bor in Kolonel, d. o. o., Ljubljana zaradi domnevne opustitve

priglasitve koncentracije s pravili konkurence med temi druž-

bami in družbo Mercator, d. d.

Z istim sklepom je UVK ugotovil, da preneha veljati tudi

sklep UVK z dne 13. 12. 2007, s katerim je omenjenim druž-

bam prepovedal odsvojitev in obremenitev delnic družbe Mer-

cator, d. d. brez njegovega predhodnega soglasja.

Pivovarna Laško, d. d. je dne 11. 2. 2008 prejela sklep z dne

6. 2. 2008, s katerim je UVK uvedel nov postopek. S tem skle-

pom UVK ugotavlja, da naj bi šlo za skupni nadzor družb In-

fond Holding, d. d., Maribor, Istabenz, d. d., Koper, Pivovarna

Laško, d. d., Pivovarna Union, d. d., Ljubljana in Radenska,

d. d., Radenci nad družbo Mercator, d. d., Ljubljana in da naj

bi šlo za koncentracijo, ki je podrejena določbam ZPomK. Za-

radi tega je UVK po uradni dolžnosti uvedel postopek presoje

koncentracije s pravili konkurence.

UVK je z novim dodatnim sklepom z dne 6. 2. 2008 vsem

omenjenim družbam prepovedal odsvojitev in obremenitev

delnic družbe Mercator, d. d., Ljubljana brez predhodnega so-

glasja UVK, zaradi zadržanja učinkovanja koncentracije. Vsem

družbam je določil tudi, da lahko uresničujejo glasovalne pra-

vice na skupščini družbe Mercator, d. d. iz števila delnic, ki so

jih imele družbe na dan izdaje tega sklepa (6. 2. 2008), in sicer

Infond Holding, d. d. 941.301, Pivovarna Laško, d. d. 317.498,

Pivovarna Union, d. d. 464.390, Radenska, d. d. 96.952 in Is-

trabenz, d. d., 376.797 (na dan 1. 2. 2008), le na podlagi in v

obsegu predhodnega soglasja UVK. To velja tudi za vse nadalj-

nje pridobitve delnic družbe Mercator, d. d. Ta ukrepa veljata

do izdaje končne odločbe UVK glede skladnosti koncentracije

teh družb s pravili konkurence.

Tožbe zaradi odprave sklepa UVK

Pivovarna Laško, d. d., Pivovarna Union, d. d. in Radenska,

d. d. so vložile tožbe zaradi odprave sklepa UVK, s katerim je

le-ta prepovedal odsvojitev in obremenitev delnic družbe Mer-

cator, d. d. brez predhodnega soglasja UVK. Sodišče o tožbah

še ni odločilo.

Pivovarna Laško, d. d. je dne 8. in 9. 4. 2008 prejela od družb

prevzemnic INFOND HOLDING, d. d., Maribor, FIDINA,

d. d., Ljubljana CPM, d. d., ki imajo skupno 4.818.151 delnic

ciljne družbe Pivovarne Laško, d. d., kar predstavlja 55,07-od-

stotni delež osnovnega kapitala ciljne družbe, obvestilo, da so

navedene družbe dne 3. 4. 2008 sklenile delniški sporazum o

usklajenem delovanju pri uresničevanju upravljalskih pravic

iz delnic ciljne družbe izdajateljice Pivovarne Laško, d. d.

Dne 7. 5. 2008 je prejela obvestilo, s katerim jo je UniCredit

Banka Slovenije d. d., Šmartinska 140, Ljubljana po poobla-

stilu svoje stranke obvestila, da je njena stranka Bank Austria

Creditanstalt AG, Vordere Zollamtsstrasse 13, 1030 Wien, Au-

stria dne 30. 4. 2008 odsvojila 461.057 delnic izdajatelja Pivo-

varna Laško, d. d. z oznako PILR, kar predstavlja 5,27-odstotni

delež od vseh glasovalnih pravic izdajatelja. Pred transakcijo

je bila Bank Austria Creditanstalt AG imetnica 475.903 delnic

izdajatelja oz. 5,44 % vseh glasovalnih pravic; po opravljeni

transakciji je imetnica še 14.846 delnic izdajatelja, kar pred-

stavlja 0,17-odstotni delež glasovalnih pravic.


62

RAČUNOVODSKI KAZALNIKI Pivovarne Laško, d. d.

I. Profitabilnostni kazalniki

(v %) *2006 *2007

EBITDA marža 30,9 25,6

Marža iz poslovanja 19,2 17,1

Neto marža 7,3 11,2

Donosnost na kapital 3,2 5,3

Donosnost na celotna sredstva 3,5 5,5

Donosnost na investirani kapital (ROIC) 14,1 20,4

* po MSRP

II. Aktivnostni kazalniki

*2006 *2007

Dnevi obračanja zalog 38 35

Dnevi plačila kupcev 36 31

Operativni cikel 74 66

Dnevi plačila dobaviteljem 37 38

Dnevi neto denarnega toka 37 28

Čisti prihodki od prodaje na investiran kapital 1,09 1,42

Prihodki na zaposlenega (v tisoč EUR) 235 322

Stroški dela na zaposlenega (v tisoč EUR) 29 30

Povprečno število zaposlenih 355 337

* po MSRP

III. Kazalniki finančnega stanja

*2006 *2007

Hitri koeficient 0,11 0,11

Obratni koeficient 0,18 0,20

Kapital v celotnih sredstvih 0,45 0,46

Finančne obveznosti v kapitalu 1,05 1,05

Neto finančne obveznosti v kapitalu 1,04 1,05

Finančne obveznosti/EBITDA 7,83 8,75

Kapital v stalnih sredstvih 0,48 0,48

Dolgoročni viri v stalnih sredstvih 0,73 0,79

Pokritje obresti 38,15 36,90

* po MSRP


63

Uspešno zaključeno poslovno leto 2007 potrjuje, da je po-

slovna politika družbe pravilno usmerjena in zagotavlja uspe-

šen razvoj tudi vnaprej. Pivovarna Laško se je v preteklosti pra-

viloma uvrščala med uspešnejše družbe živilskopredelovalne

panoge v Sloveniji. Smelo lahko pričakujemo, da bo kljub pre-

cej zaostrenim pogojem gospodarjenja nadaljevala s podobni-

mi poslovnimi rezultati tudi v prihodnje.

Po opremljenosti celotnega proizvodno-polnilnega procesa

in kakovosti vseh proizvodov se družba lahko primerja z naj-

us pešnejšimi pivovarnami v Evropi.

Pivovarna Laško želi tudi v prihodnje obdržati doseženi nivo

odličnosti in vodilni položaj v svoji panogi v Sloveniji. Projekt

združevanja slovenske industrije pijač in nenehno iskanje no-

vih možnosti izkoriščanja sinergij bosta še nadalje osnovna

strategija poslovne politike družbe. Družba lahko le združena

uspešno konkurira tujim korporacijam tako na slovenskem

V I Z I J AP I V O VA R N E L A Š K O , D . D .

kakor tujih trgih. Nadaljnji razvoj bo odvisen predvsem od rea-

lizacije omenjenega projekta, vsekakor pa se bo družba skuša-

la usmerjati tudi v kapitalske povezave z drugimi proizvajalci

pijač, predvsem na območju jugovzhodne Evrope.

V preteklosti je Pivovarna Laško že večkrat dokazala, da

sta znanje in volja ključna dejavnika pri premagovanju težav,

ki spremljajo iz leta v leto manj ugodne pogoje poslovanja.

Družba načrtuje, da bo v prihodnje še uspešnejša, predvsem

z boljšim izkoristkom sinergijskih učinkov kapitalsko poveza-

nih družb na področju skupnega trženja blagovnih znamk na

tujih trgih.

Pivovarna Laško bo tudi v prihodnje svojim zvestim potro-

šnikom zagotavljala vrhunsko kakovost vseh svojih proizvo-

dov, lastnikom družbe – delničarjem pa uspešen razvoj in

dolgoročno trdnost naložbenih sredstev ter zadovoljiv donos

na vloženi kapital.


64

Matična družba

PIVOVARNA LAŠKO, d. d., Slovenija

Odvisne družbe

RADENSKA, d. d. Radenci, Slovenija

• 92,06odstotno lastništvo

PIVOVARNA UNION, d. d., Ljubljana, Slovenija


JADRANSKA PIVOVARA, d. d., Split, Hrvaška


VITAL MESTINJE, d. o. o., Slovenija

• 96,92odstotni poslovni delež

DELO, d. d., Ljubljana, Slovenija

• 100,00odstotno lastništvo – od tega:

• 80.831 % Pivovarna Laško

• 19.166 % Radenska

• 0.003 % Firma Del

RA&LA, d. o. o., Sarajevo, Bosna in Hercegovina

• 100,00odstotni poslovni delež – od tega:

• 69,23 % Pivovarna Laško

• 1,97 % Radenska

• 11,48 % Pivovarna Union

• 17,32 % Fructal

FIRMA DEL, d. o. o., Laško, Slovenija

(prej TALIS, d. o. o., Maribor)


Pridružene družbe

BIRRA PEJA, d. d., Peć, Kosovo


SLOVITA, d. o. o., Moskva, Rusija


POSLOVNI SISTEM MERCATOR, d. d., Ljubljana, Slovenija

• 23,34odstotno lastništvo – od tega:

• 8,43 % Pivovarna Laško

• 12,34 % Pivovarna Union

• 2,57 % Radenska

7P O V E Z A N E D R U Ž B E

Predstavitev Skupine Pivovarna Laško

Skupina Pivovarna Laško združuje proizvajalce piva, mineralnih, izvirskih

in naravnih vod, brezalkoholnih pijač, žganih in ostalih alkoholnih pijač,

sirupov za proizvodnjo pijač, časopisno in založniško dejavnost, opravlja pa

tudi storitve trgovine na drobno in veliko.

PIVO

VARN

AU

NIO

N, d

. d. L

jubl

jana

Last

ništ

vo: 9

6,72

%

JAD

RAN

SKA

PIVO

VARA

, d. d

. Spl

it

Last

ništ

vo: 9

4,55

%

RAD

ENSK

A, d

. d.

Rade

nci

Last

ništ

vo: 9

2,0

6 %

VIT

AL,

d. o

. o.

Mes

tinje

Posl

. del

ež: 9

6,92

%

DEL

O, d

. d. L

jubl

jana

Last

ništ

vo: 1

00,

00

%

MIR

AL

RAD

ENSK

A,

d. o

. o. R

aden

ciPo

sl. d

elež

: 10

0,0

0 %

FRU

CTA

L, d

. d.

Ajd

ovšč

ina

Last

ništ

vo: 9

1,70

%

FRU

CTA

LZA

GRE

B, d

. o. o

.Za

greb

Posl

. del

ež: 1

00,

00

%

EURO

FRU

ITSA

RAJE

VO, d

. o. o

.Sa

raje

voPo

sl. d

elež

: 10

0,0

0 %

FRU

KTA

L M

AK

, a. d

.Sk

opje

Last

ništ

vo: 8

9,39

%

PIV

OVA

RN

A L

AŠK

O, d

.d.

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

SKU

PIN

A P

IVO

VAR

NA

LA

ŠKO

��

��

� �

��

�

Pre

j: Ta

lis, d

.o.o

. Mar

ibor

Pi

vova

rna

Lašk

o80

,831

%

Rade

nska

19,16

6 %

Firm

a D

el0,

003

%

RA&

LA, d

. o. o

.Sa

raje

vo

Posl

. del

ež: 1

00,

00

%

FIRM

A D

EL, d

. o. o

.La

ško

Posl

. del

ež: 1

00,

00

%

Pivo

varn

a La

ško

69,2

3 %

Rade

nska

1,97

%

Pivo

varn

a U

nion

11,48

%

Fruc

tal

17,3

2 %

na d

an 3

1. 12

. 20

07


66

Proizvajalci pijač imajo tako rekoč iz leta v leto spremenjene

pogoje poslovanja, predvsem zaradi vremenskih pogojev. Za

preteklo poslovno leto 2007 lahko ugotovimo, da je vreme do-

bro služilo, da pa se razmere na trgu niso bistveno spremenile:

zaradi novih trgovskih verig, ki se na Slovenskem pojavljajo

vse pogosteje, postaja konkurenca na področju pijač še moč-

nejša.

Skupina Pivovarna Laško (v nadaljevanju Skupina) je v po-

slovnem letu 2007 prodala 5,07 mio hl vseh vrst pijač, kar je

na nivoju leta 2006.

Pri količinski realizaciji Skupina na posameznih segmen-

tih prodaje beleži različne rezultate prodanih količin glede na

predhodno leto 2006:

• na segmentu piva je prodaja večja za + 2,4 %

• pri mineralnih vodah je prodaja manjša za 2,3 %

• pri izvirskih naravnih vodah je prodaja manjša za 3,7 %

• pri vodah z okusi je prodaja večja za + 13,8 %

• pri prodaji ostalega alokohola je prodaja večja za + 25,6 %

• na segmentu brezalkohola in sirupov je prodaja manjša

za - 4,2 %

Fizična realizacija družb povezanih v Skupino (v hl) Realiz. 2007 Realiz. 2006 Indeks R-07/R-06

Pivo 2.142.293 2.091.225 102,4

Laško 1.066.145 1.083.644 98,4

Union 858.317 808.129 106,2

Split 217.831 199.452 109,2

Mineralna voda 664.721 680.685 97,7

Radenska 664.721 680.685 97,7

Izvirska naravna voda 292.772 304.131 96,3

Laško 46.930 47.567 98,7

Union 114.582 124.024 92,4

Radenska 131.260 131.898 99,5

Fructal _ 642 /

Voda z okusi 422.758 371.432 113,8

Union 286.250 290.198 98,6

Radenska 136.508 81.234 168,0

Sadni sokovi, nektarji 417.764 444.925 93,9

Fructal 333.569 355.579 93,8

Fruktal MAK 50.780 50.810 99,9

Vital 33.415 38.536 86,7

Ostali brezalkohol 1.050.052 1.087.034 96,6

Union 262.176 244.652 107,2

Radenska 239.072 266.617 89,7

Fructal 418.866 451.232 92,8

Fruktal MAK 30.704 16.260 188,8

P O S L O VA N J E


67

Vital 99.234 108.273 91,7

Sirupi 70.247 73.868 95,1

Union 215 339 63,4

Radenska 3.099 4.979 62,2

Fructal 13.625 9.888 137,8

Fruktal MAK 20.855 24.548 85,0

Vital 32.453 34.114 95,1

Alkohol ostalo 9.977 7.941 125,6

Fructal 9.977 7.941 125,6

Skupaj 5.070.584 5.061.241 100,2


68

Razvoj podjetja Radenska se je začel leta 1869, ko je dr. Ka-

rel Henn, lastnik zemljišča, napolnil prve steklenice mineral-

ne vode. Dobrih 50 let kasneje (leta 1923) je bila mineralna

voda priznana kot zdravilna, od leta 1936 pa zanjo uporabljajo

simbol treh rdečih src. Blagovna znamka Radenska Tri srca

sodi med najstarejše v Sloveniji.

Osnovna dejavnost Radenske je polnjenje in trženje mine-

ralne in izvirske vode ter brezalkoholnih pijač.

V letu 2000 je Pivovarna Laško prijateljsko prevzela Raden-

sko in prišlo je do povezovanja obeh družb. Za Radensko je to

izredno pomembno, saj bo v Skupini Pivovarna Laško lažje

uresničevala cilje povezovanja:

• usklajen nastop na trgih skupnih dobaviteljev ter zagotavlja-

nje čim boljših nabavnih pogojev,

• koordiniran nastop na trgu kupcev pri skupnih poslovnih

partnerjih,

• skupni nastop pri širitvi prodajnega področja na domačem in

R A D E N S K A , d . d . , R a d e n c i

posebej še na tujem trgu.

Pogoji poslovanja se iz leta v leto spreminjajo predvsem za-

radi zaostrenih razmer na trgu, kjer je konkurenca izjemna

in vlada trd boj. V Radenski, d. d. so si za leto 2007 zastavili

visoke cilje in strateški načrt, katerega realizacija je v najve-

čji možni meri doprinesla k dobremu poslovnemu rezultatu.

Leto 2007 ocenjujejo kot uspešno poslovno leto.

Uspešno so izvedli s poslovnim načrtom zastavljene razvoj-

ne projekte:

• marca so slovenskemu tržišču pod blagovno znamko Oaza

uspešno predstavili novi okus malina z belim čajem, kate-

rega prodajo je dodatno spodbudil ponovno zelo všečen TV

spot;

• aprila so finalizirali prenovo podobe BZ Radenska v novi 1,5 l

PET in 0,5 l PET plastenki z novo PP etiketo. Le-to so začeli

uporabljati na vseh proizvodih, kar je dalo podobi ponudbe

Radenska svežo, trendovsko dimenzijo;


69

• maja so kot prvi na slovensko tržišče lansirali vodo s funk-

cionalnimi dodatki Radensko PLUS, ki je pomenila revitali-

zacijo že obstoječe linije Radenske+ z okusi. Spremenili so

etiketo in uporabili plastenko, ki jo je tržišče dobro sprejelo

že pri Oazi.

Na vseh prodajnih področjih so prodali 117,5 mio litrov proi-

zvodov Radenske, d. d., kar je za 0,8 % več kot leto poprej. Ob

povečani količinski prodaji se je za 3,3 % povečala tudi neto

vrednostna prodaja: v letu 2007 znaša 33,1 mio EUR.

V strukturi prodaje pijač ima največji delež prodaja krovne

blagovne znamke – naravne mineralne vode Radenska Tri

srca, ki je v letu 2007 znašala 66,5 mio litrov. Prodaja v letu

2007 zaostaja za prodajo v predhodnem letu za 2,3 %. Prodaja

izvirskih in namiznih voda beleži padec za 6,8 % in znaša v

letu 2007 17,1 mio litrov. Za 12,5 % večjo rast beležijo pri pro-

daji brezalkoholnih pijač: prodali so jih 33,9 mio litrov. Gre

za nadaljevanje dobre prodaje brezalkoholne pijače – vode z

dodatkom čaja pod blagovno znamko Oaza, ki je v letu 2007

že dosegla 9,7 mio prodanih litrov.

Tudi s prodajo gaziranih brezalkoholnih pijač pod blagovno

znamko Stil, Ora, Pepsi Cola so zadovoljni. V letu 2007 so

zabeležili 5,2-odstotno rast glede na leto poprej.

Manj zadovoljujoča je prodaja proizvodov pod blagovno

znamko Radenska ACE in Radenska Ledeni čaj: glede na na-

črte je manjša za 33,7 % pri ACE in za 26,1 % pri čaju. Na trgu

je bilo mogoče zaznati nove pitne navade – precej porabnikov

je prešlo na vodo z okusi.

Radenska, d. d. je v letu 2007 uspela izboljšati produktiv-

nost dela na zaposlenega za 11,5 %, predvsem kot rezultat

zmanjševanja števila zaposlenih.

Ustvarili so 33,1 mio EUR čistih prihodkov iz poslovanja, kar

je glede na leto 2006 boljše za 3,4 %. Ustvarjeni poslovni izid

iz poslovanja je bil dosežen v vrednosti 1,9 mio EUR, EBITDA

(poslovni izid iz poslovanja in amortizacija) pa v višini 5,4 mio

EUR.

V družbi se je zvišala dodana vrednost na zaposlenega za 7,7

tisoč EUR glede na leto 2006.

V celoti gledano je bilo poslovanje Radenske v letu 2007

uspešnejše kot v letu prej. Pričakujemo lahko, da se bo enak

trend nadaljeval tudi v prihodnje.

Obstoječe tržno okolje v povezavi z znanimi poslovnimi gi-

banji je vplivalo na smelo zastavljene temeljne cilje poslovanja

v letu 2008: količinski porast fizičnega obsega prodaje v litrih

za 4,0 %, ustvarili naj bi 34,6 mio EUR čistih prihodkov iz

prodaje in dosegli 2,9 mio EUR poslovnega izida iz poslova-

nja. Načrtujejo tudi izboljšanje kazalnikov, ki odražajo aktiv-

nost, učinkovitost in uspešnost notranjih procesov: dodana

vrednost na zaposlenega naj bi zrasla za 2,5 %, produktivnosti

na zaposlenega pa za 14,0 %.

Struktura prodaje posameznih blagovnih znamk v Radenski, d. d.

(v %) 2005 2006 2007

Mineralne vode 63,5 58,4 56,6

Izvirske in namizne vode 21,9 15,8 14,5

Brezalkoholne pijače 14,6 25,8 28,9

Skupaj 100,0 100,0 100,0


70

S k u p i n a U N I O N

Družbe, povezane v Skupino Union, so: Pivovarna Union,

d. d., Ljubljana, Fructal, živilska industrija, d. d., Ajdovščina

(Pivovarna Union, d. d. je 91,70-odstotna lastnica), Fructal

Zagreb, d. o. o. (Fructal, d. d. je 100-odstotni lastnik), Fruktal

Mak, a. d., Skopje (Fructal, d. d. je 89,39-odstotni lastnik), Eu-

rofruit, d. o. o. Sarajevo (Fructal, d. d. je 100-odstotni lastnik).

Osnovni podatkiOsnovna dejavnost matične družbe Pivovarne Union, d. d.

je proizvodnja piva, brezalkoholnih pijač in vode.

Osnovna dejavnost družbe Fructal, d. d. je proizvodnja sa-

dnih sokov. Fructal Zagreb, d. o. o. in Eurofruit, d. o. o. opra-

vljata le prodajo in distribucijo izdelkov Fructala, d. d. Družba

Fruktal Mak, a. d. Skopje tudi proizvaja sokove in pijačo.

Skupina Union je nastala leta 2001, ko je Pivovarna Union,

d. d. prevzela družbo Fructal, d. d. V začetku februarja 2005 je

Pivovarna Laško, d. d. z nakupom dodatnih 41,3 % delnic Pivo-

varne Union, d. d. postala večinska lastnica. Pivovarna Union,

d. d. je postala del Skupine Pivovarna Laško.

Poslovanje Skupine UnionKljub stalnemu slabšanju pogojev poslovanja, ki so se pred-


71

vsem v drugem polletju odražali v izredni rasti nabavnih

cen surovin in materialov, je Pivovarna Union, d. d. v letu

2007 presegla načrtovane rezultate. To dokazuje, da je

njena poslovna politika pravilno usmerjena in zagota-

vlja uspešno poslovanje tudi vnaprej. Svoje poslovanje

je v letu 2007 izboljšala tudi Skupina Fructal: čeprav

ni dosegla letnega plana, je matična družba ustvarila

pozitivni rezultat iz poslovanja, njeni odvisni družbi

v Makedoniji in na Hrvaškem pa sta poslovanje sani-

rali le delno, saj sta leto zaključili z izgubo.

Skupina Union je v letu 2007 prodala 2,4 mio hl

pijač, kar je za 1 % več od prodaje leta 2006 in 6 %

pod načrtovano. Prodala je 1.788 ton živilskih izdel-

kov, kar je za 8 % manj kot leta 2006 in za 20 % manj

od načrtovanega.

Skupina Union je v letu 2007 ustvarila 159.854.725

EUR konsolidiranih čistih prihodkov iz prodaje, kar je

za 8,5 % več kot predhodno leto. V strukturi prihodkov iz pro-

daje predstavljajo prihodki na domačem trgu 80,9 %, prihod-

ki na tujih trgih pa 19,1 %.

Drugi poslovni prihodki v višini 3.023.516 EUR so manjši za

1,4 % v primerjavi z letom 2006; glavnina oz. 41,9 % so pri-

hodki iz naslova odprave rezervacij za zaposlence za odpravni-

ne in tehnološke viške.

Vsi stroški in odhodki Skupine Union v letu 2007 znašajo

155.011.827 EUR, kar je za 6,6 % več kot leta 2006.

Kar 94,8 % vseh stroškov in odhodkov so poslovni stroški;

finančni odhodki znašajo 2,7 %, davek iz dobička in odloženi

davki 2,5 %.

Poslovni stroški v višini 146.966.805 EUR so za 5,4 % višji

kot v letu 2006, predvsem zaradi višjih stroškov surovin, ma-

teriala, energije in storitev. Odpisi vrednosti so v primerjavi s

preteklim letom višji za 19,9 %, stroški dela pa za 15,3 %.

Skupina Union je v letu 2007 ustvarila 16.704.062 EUR do-

bička iz poslovanja, kar je za 55,6 % več kot leto prej. EBITDA

je znašal 30.798.928 EUR in je večji za 21,6 %.

Finančni prihodki v višini 12.529.564 EUR so zaradi kapi-

talskih dobičkov iz prodaje naložb in prejetih dividend večji

za 712,3 %.

Zaradi povečanih finančnih obveznosti za najete kredite so

finančni odhodki Skupine Union v višini 4.232.906 EUR večji

za 32,4 % kot leta 2006.

Čisti poslovni izid leta 2007 je dobiček v višini 21.188.603

EUR, od tega je čisti poslovni izid Skupine dobiček v višini

20.838.498 EUR in manjšinski izid poslovnega leta dobi-

ček v višini 350.106 EUR.

Na dan 31. 12. 2007 je bila bilančna vsota 349.522.984

EUR in je za 49,3 % večja v primerjavi z 31. 12. 2006.

Struktura sredstev se je v letu 2007 glede na leto

prej spremenila: dolgoročna sredstva znašajo 71,8 %

vseh sredstev (leto prej 78,4 %), kratkoročna sredstva

so 28,2 % vseh sredstev (leto prej 21,6 %).

Kapital predstavlja v strukturi obveznosti do virov

sredstev 55,5 % in je v primerjavi z letom 2006 višji

za 49,3 %. Višji je predvsem zaradi za 141,7 % poveča-

nega presežka iz prevrednotenja naložb in dobička leta

2007, ki je od dobička za leto 2006 večji za 235 %.

Skupina Union je leto 2007 zaključila z 929 zaposle-

nimi, kar je za 4 % manj kot leta 2006.

Pivovarna Union d. d.Pivovarna Union d. d. je ob 4-odstotnem povečanju ko-

ličinske prodaje pijač in močno povečanem obsegu prodaje

trgovskega blaga ustvarila 91.991.796 EUR čistih prihodkov iz

prodaje, kar je za 13,5 % več kot leta 2006 in za 2,9 % več od

načrtovanih za leto 2007.

Prihodki od prodaje na domačem trgu so višji za 13,8 %, na

izvoznih trgih za 11,2 %. Prodaja na domačem trgu predstavlja

89 %, na tujih pa 11 % vse prodaje.

Vsi stroški in odhodki družbe, vključno z davki, v letu 2007

so bili 85.412.985 EUR, kar je za 16,7 % več kot leta 2006 in

3,8 % nad načrtovanimi za leto 2007.

V letu 2007 so imeli izredno visoko rast stroški surovin, ma-

teriala, energije, vode, embalaže in nadomestnih delov. Razlog

je v zvišanju cen glavnine vhodnih materialov, ki so se pred-

vsem v drugem polletju opazno podražili.

Družba je v letu 2007 ustvarila 20.148.592 EUR poslovne-

ga izida iz rednega delovanja, kar je za 54,2 % več kot v letu

2006. Dobiček iz poslovanja v višini 15.723.727 EUR je višji za

10,6 %, medtem ko je čisti dobiček v višini 16.530.631 EUR viš-

ji za 97,1 % od načrtovanega in za 64 % boljši od leta 2006.

Družba je v letu 2007 ustvarila čisti denarni tok v višini

25.955.367 EUR, kar je 28,2 % čistih prihodkov iz prodaje; v


72

primerjavi z letom 2006 je večji za 32,1 %. EBITDA je bil leta

2007 25.148.462 EUR in glede na leto prej večji za 5,7 %.

Na dan 31. 12. 2007 je bila bilančna vsota 309.852.427 EUR

in je za 61,0 % večja v primerjavi z 31. 12. 2006.

Struktura sredstev se je v letu 2007 glede na leto 2006 spre-

menila: dolgoročna sredstva so 77,1 % vseh sredstev (leto prej

87,8 %), kratkoročna sredstva so 22,9 % vseh sredstev (leto

prej 12,2 %).

Kapital predstavlja v strukturi obveznosti do virov sredstev

57,2 % in je v primerjavi z letom 2006 višji za 49,4 %. Višji

je predvsem zaradi za 149,8 % povečanega presežka iz prevre-

dnotenja naložb in dobička leta 2007, ki je od dobička za leto

2006 večji za 64 %.

Dolgoročne obveznosti družbe in rezervacije za zaposlene

v višini 71.343.669 EUR so na dan 31. 12. 2007 v primerjavi z

31. 12. 2006 večje za 19.250.330 EUR. Vzrok so najem novih

dolgoročnih posojil in za 11.774.145 EUR večje obveznosti za

odloženi davek iz naslova prevrednotenja naložb.

Družba je v letu 2007 povečala tudi kratkoročne obveznosti

in kratkoročne pasivne časovne razmejitve v višini 61.372.343

EUR za 181,5 %, predvsem zaradi povečanih obveznosti do

bank (novi kratkoročni krediti in prenos kratkoročnega dela

dolgoročnega posojila).

Pivovarna Union d. d. je leto 2007 zaključila s 366 zaposle-

nimi, kar je za 3,1 % manj kot leto prej.


73

S k u p i n a F R U C T A L

V letu 2007 je Skupina Fructal, ki zaposluje 561 ljudi, pro-

dala 878.376 hl pijač, kar je 4 % manj kot leto prej, in 1.788

ton živilskih proizvodov. V letu 2007 je ustvarila 68.734.384

EUR čistih prihodkov iz prodaje, kar je za 3 % več kot leto

prej. Delež čistih prihodkov od prodaje je v obeh letih enak: na

domačih trgih 70,1 %, na tujih 29,9 %.

Fructal, d. d., Ajdovščina

Družba je v letu 2007 prodala 776.037 hl pijač in 1.788 ton

živilskih izdelkov. Svoje poslovanje v letu 2007 je glede na leto

prej izboljšala, saj je ustvarila dobiček iz poslovanja v višini

906.302 EUR, v letu 2006 je iz tega dela poslovanja ustva-

rila izgubo v višini 2.932.811 EUR. Družba je uspela za us ta-

vi ti negativne trende v prodaji in racionalizirati stroškovno

poslovanje. Čiste prihodke iz prodaje v višini 58.471.475 EUR

je povečala za 3 %, poslovne stroške v višini 58.741.449 EUR

je zmanjšala za 7 %. Zaradi odprodaje finančnih naložb, pri

kateri je dosegla kapitalski dobiček v višini 4.434.483 EUR, je

ustvarila tudi pozitiven rezultat iz financiranja.

Družba je ustvarila čisti dobiček v višini 4.497.855 EUR, kar

je za 7.743.347 EUR boljše kot v letu 2006, ki ga je zaključila z

izgubo. EBITDA znaša 5.143.400 EUR, kar je 212 % več.

Glavna sprememba v bilanci stanja je med obveznostmi do

virov sredstev. Delež kapitala med viri je zaradi dobička leta

2007 in zaradi zmanjšanja kratkoročnih finančnih obveznosti

66,1 %, kar je za 11,7 odstotne točke več kot leta 2006.

Leto 2007 je družba zaključila s 435 zaposlenimi, kar je

7,2 % manj kot leta 2006.


74

Fruktal Mak, a. d., Skopje

Družba je v letu 2007 prodala 102.239 hl pijač lastne proi-

zvodnje, kar je za 11,7 % več kot leto pred tem. S prodajo svojih

izdelkov in trgovskega blaga je ustvarila 7,2 mio EUR čistih

prihodkov iz prodaje, kar je za 5,8 % več kot leta 2006. Proda-

jo je povečala na makedonskem trgu, na izvoznih trgih pa je

močno zaostala tako za prodajo leta 2006 kot tudi za prodaj-

nimi načrti. Ravno nedoseganje prodajnih načrtov na izvoznih

trgih, neurejena cenovna politika, rast cen vhodnih materialov

in povečanje ostalih stroškov so bili glavni razlogi za izgubo iz

poslovanja v višini 60.568 EUR, ki je sicer za 40 % nižja od

tiste iz leta 2006. EBITDA družbe je znašal 341.704 EUR, leto

pa je zaključila s čisto izgubo v višini 214.534 EUR.

V vseh preteklih letih je imela družba velike likvidnostne

probleme; neredno je plačevala dobaviteljem, permanentno je

povečevala obveznosti do Fructala, d. d. kot največjega upnika.

V letu 2007 je ob povečanem poslovanju uspela redno servi-

sirati obveznosti do finančnih institucij, dogovorila se je tudi

za najem novih kreditov za reševanje likvidnostnih težav ter

za posodobitev proizvodnje in investicijo v linijo za polnjenje

pijač v plastenke.

Družba ima na 31. 12. 2007 še za 7,6 mio EUR finančnih in

poslovnih obveznosti, ki za 3,6 mio EUR presegajo vsa njena

kratkoročna sredstva. Dolg do matične družbe 3,4 EUR (45 %

vseh obveznosti) je še vedno eden ključnih problemov sanaci-

je Fruktala Maka.

Fruktal Mak je bil v letu 2007 edina družba v Skupini Uni-

on, ki je povečala število zaposlenih, in sicer s 84 na 103 delav-

ce, predvsem zaradi širitve proizvodnje.

Fructal Zagreb, d. o. o.

Družba, ki se ukvarja s prodajo Fructalovih izdelkov na hr-

vaškem trgu, je v letu 2007 ustvarila 7.071.997 EUR čistih pri-

hodkov iz prodaje, kar je za 5,1 % manj kot v predhodnem letu.

Količinska prodaja je bila na ravni tiste iz leta 2006, razkorak

med vrednostno in količinsko prodajo pa je rezultat spreme-

njene strukture prodaje, saj je družba prodala več trgovskih

blagovnih znamk, ki dosegajo nižjo prodajno ceno kot lastne

blagovne znamke.

Družba je kljub velikim racionalizacijam na stroškovni stra-

ni leto zaključila z izgubo iz poslovanja v višini 173.563 EUR,

ki je sicer za 60 % manjša od izgube iz leta 2006. Čista izguba

leta 2007 je bila 173.926 EUR.

V drugem polletju je prišlo do sodelovanja s kupcem Or-

vas plus, d. o. o. Ker se je matična družba Fructal d. d. zaradi

večjega potenciala distributerja odločila za spremenjeno dis-

tribucijsko politiko na hrvaškem trgu, je skladno s pismom o

nameri med družbama Fructal, d. d. in Orvas, d. o. o., Fructal

Zagreb, d. o. o. s 1. 1. 2008 prenesel distribucijo Fructalovih iz-

delkov na družbo Orvas plus, d. o. o.


75

Osnovna dejavnost družbe, ki je bila dograjena v letu 1970,

ko je pričela proizvajati pivo, sta proizvodnja in prodaja piva.

Do leta 2005 je v njeni sestavi delovala še enota Silosi, ki pa

je bila v letu 2006 prodana. Od leta 1995 dalje ima Jadranska

pivovara licenčno pogodbo za proizvodnjo in prodajo piva Kal-

tenberg. Ta pogodba je bila v začetku leta 2007 podaljšana do

leta 2016.

V letu 2000 je Pivovarna Laško, d. d. postala večinska,

94,55-odstotna lastnica omenjene družbe.

Po statističnih analizah se je lani prodaja piva na hrvaškem

trgu povečala za 3 %. Jadranska pivovara je v poslovnem letu

2007 prodala 286.113 hl piva, kar je za 3 % več kot v letu 2006.

V strukturi prodaje predstavljajo posamezne blagovne znam-

ke deleže, prikazane v spodnji preglednici.

Večino realizacije (93,4 %) je družba ustvarila na domačem

hrvaškem trgu, na tuje trge, predvsem v Bosno in Hercegovi-

J A D R A N S K A P I V O VA R A , d . d . , S p l i t

no, je prodala 6,6 % celotne prodaje.

Jadranska Pivovara je v letu 2007 ustvarila skupni priho-

dek v višini 19,9 mio EUR, kar je za 0,9 % manj kot leto prej.

Izkazana izguba v višini 6,2 mio EUR je posledica izgube iz

rednega delovanja in nekaterih drugih vplivov, kot je popra-

vek vrednosti premoženja družbe v višini 2,8 mio EUR. Brez

vpliva teh enkratnih finančnih učinkov na poslovni izid bi bila

izguba bistveno nižja, vsekakor pa manjša kot v letu 2006.

V letu 2008 Jadranska pivovara načrtuje prodajo 349.134 hl

piva, kar je 22-odstotni porast. Posebno pozornost bo name-

nila prodajnim aktivnostim (povečanje fizične obdelave trga,

širitev lastne distribucije, okrepitev medijske navzočnosti) in

racionalizaciji celotnega poslovanja.

Družba namerava v letu 2008 ustvariti 2,5 mio EUR sku-

pnih prihodkov. Pričakuje še izgubo, ki pa naj bi jo po sanacij-

skem programu pokrila do leta 2012.

Struktura prodaje posameznih blagovnih znamk v Jadranski pivovari, d. d.

(v %) 2005 2006 2007

Zlatorog 54,0 46,6 53,1

Kaltenberg 46,0 42,1 28,2

Trgovske blagovne znamke / 11,3 18,7

Skupaj 100,0 100,0 100,0


76

Družba, katere osnovna dejavnost so predelava sadja ter

proizvodnja in polnjenje sadnih sokov, sirupov in ostalih brez-

al ko hol nih mirnih pijač, je bila ustanovljena pred več kot 40

leti.

Vital ima zaščiteno blagovno znamko Frupi, uveljavljeno

predvsem na slovenskem tržišču.

Pivovarna Laško je v letu 1999 postala večinska lastnica z

51-odstotnim deležem. V letu 2004 je bilo po sklepu skupščine

Vitala iz sklada lastnih delnic umaknjenih 29.000 delnic. S

tem ukrepom se je povečal lastniški delež ostalih delničarjev

in Pivovarna Laško je postala 63,79-odstotna lastnica Vitala.

Decembra 2005 je bil dokončan projekt preoblikovanja delni-

ške družbe Vital Mestinje v družbo z omejeno odgovornsotjo

in vložen zahtevek za registracijo, ki je bila izvedena v letu

2006.

Matična družba Pivovarna Laško, d. d. je v letu 2007 pove-

čala poslovni delež v odvisni družbi Vital Mestinje, d. o. o. Na

dan 31. 12. 2007 je njena 96,92-odstotna lastnica.

Vital je tudi v letu 2007 uresničeval preusmeritev v polnil-

ca trgovskih znamk, skladno s sprejetimi odločitvami znotraj

Skupine Pivovarna Laško. Razširil je obseg proizvodov za tr-

gov ske verige v Sloveniji (Mercator, Spar in Tuš). Skupno je

bilo uvedenih 7 novih proizvodov, 3 pa so bili umaknjeni. Pro-

iz vod nja za znane kupce predstavlja 72 % oz. 107.000 hl ce lot-

ne proizvodnje, preostalih 28 % pa frupi in bibita. 17.300 hl pa

je bil v letu 2007 obseg kooperacijske proizvodnje v Telopticu

Sarajevo. Skupno je bilo realizirano 165.100 hl.

Načrtovan skupni obseg za leto 2007 ni bil realiziran oz. je

bil na indeksu 91. Največji izpad je nastal v poslovanju s sku-

pino Tuš: za 23 % manj kot v letu 2006. Vzroke se skupaj s

kupcem še analizira, ostali cilji so bili realizirani.

Skladno z usmeritvami Skupine Pivovarna Laško smo tudi

v družbi Vital z vso resnostjo uresničevali cilje zmanjševanja

stroškov, zlasti s sinergijami skupne nabave, kjer smo si pri-

zadevali zmanjšati vpliv rasti cen surovin, repromaterialov in

embalaže na najnižji nivo. Povečala se je produktivnost na ra-

čun zmanjšanja zaposlenih za 10,1 %.

Uspešno je bila realizirana zamenjava linije pure-pak 1/1. Za-

radi slabe izkoriščenosti smo izločili polnilno linijo steklo in v

celoti ukinili program steklo. Posledično je bila tudi proizvo-

dnja nižja za 9 %. Glede na izrazito ne rodno leto za industrij-

ska jabolka in pozebo v Evropi predelave v letu 2007 ni bilo,

zato se je znižala poraba vode, kurilnega olja ter elektrike.

Glede na nižjo prodajo in za 8,9 % nižje prihodke (znašali

so 5.356.000 EUR), velik vpliv skoka cen surovin na stroške

poslovanja, izplačilo odpremnin za predčasne upokojitve in

zmanjšanje zaposlenih, ki so bistveno vplivale na stroške po-

slovanja (35.000 EUR), je bil dobiček iz poslovanja nekoliko

nižji kot v letu 2006: znašal je 56.728 EUR oz. po odbitku

davkov 45.565 EUR. EBITDA je znašal 507.438 EUR.

V I T A L M E S T I N J E , d . o . o .


77

D E L O , d . d . , L j u b l j a n a

Začetki družbe Delo segajo v leto 1955, ko je bilo v sodni

register vpisano Časopisno založniško podjetje Slovenski po-

ročevalec, ki je nastalo z združitvijo podjetij Slovenski poroče-

valec, Tiskarna Slovenskega poročevalca in Tovariš. Predmet

poslovanja takratnega podjetja je bilo izdajanje časopisov, za-

ložništvo in tiskarstvo. Prvega maja leta 1959 je izšel prvi iz-

vod časopisa Delo. Časnik Delo je nastal kot rezultat združitve

časnikov Slovenski poročevalec in Ljudska pravica. Sprva je

Delo izhajalo v dveh izdajah s prilogama Najdihojca in RTV-

program. Leta 1967 je začelo Delo izhajati že v šestih pokrajin-

skih izdajah, prvič je izšla Sobotna priloga. Leta 1980 je Delo

doseglo naklado več kot 100.000 izvodov in bilo za Politiko

drugi najbolj prodajan časopis na območju nekdanje države.

Podjetje Delo se je moralo prilagajati hitri rasti in leta 1962

se je tiskarna ČGP Delo združila s Triglavsko in Blaznikovo

tiskarno. Leta 1963 je bil položen temeljni kamen za takratni

Dom tiska, medtem ko je bila stolpnica na Dunajski 5 dograje-

na leta 1982. Delo je vedno sledilo tehnološkemu napredku in

bilo opremljeno z najsodobnejšimi stroji in napravami.

Eden pomembnejših mejnikov sedanjega podjetja Delo,

d. d. je bilo leto 1991, ko se je dotedanji TOZD Delo preobli-

koval v Delo, časopisno-založniško podjetje, d. o. o. Delo, ki

se mu je pridružila oglaševalska agencija Stik, je tako postalo

samostojno podjetje s približno 300 zaposlenimi in v kratkem

času vzpostavilo vse potrebne poslovne funkcije: računovod-

stvo, finance, pravno službo, kadrovsko službo, naročniško

službo ter široko raznašalsko mrežo. Leta 1991 je začel izhajati

prvi slovenski tabloidni časopis Slovenske novice, ki je kmalu

postal in še vedno ostaja najbolj bran slovenski dnevni časo-

pis. To je bil tudi čas uspešnega uveljavljanja novih projektov,

tednika Nedelo in mesečnika Slovenski delničar. Dokončno si

je Delo utrdilo položaj s postopno privatizacijo, leta 1999 pa

je proslavilo vstop Delovih delnic na borzni trg. Leta 2003 je

Delo dobilo še sodobno tiskarsko središče, kar mu omogoča

kakovosten barvni tisk lastnih časopisov in prilog ter tiskanje

edicij drugih naročnikov. Delo je tako postalo močna časopi-

sno-založniška družba, ki si s stalnim širjenjem spektra svo-

jih edicij in z nenehnim vpeljevanjem drugih novosti utrjuje

položaj na slovenskem časopisnem trgu. V preteklem letu so

vpeljali še lastno distribucijo in tako zaokrožili celotni proces

nastajanja časopisa, od uredništva do dostave bralcem.

Poslovno leto 2007 je bilo za družbo Delo uspešno, čeprav

zastavljeni cilji niso bili v celoti realizirani. Družba je kljub

zaostrenim tržnim pogojem ohranila vodilno tržno pozicijo in

v letu 2007 povečala prihodke od prodaje za 5,6 % ter ustvarila

59,6 mio EUR prihodkov.

Predvsem povečani stroški prodaje so vzrok, da znaša

ustvarjeni izid poslovanja 1,6 mio EUR, kar je za 36 % manj

kot v letu 2006.

Čisti poslovni izid obračunskega obdobja po odbitku vseh

davkov znaša 1,8 mio EUR in je za 9,4 % nižji od doseženega

v letu 2006, prav tako je od lanskega leta manjši EBITDA v

višini 4,7 mio EUR, in sicer za 17 %.


78

R E V I D I R A N I R A Č U N O V O D S K I I Z K A Z I S K U P I N E P I V O VA R N A L A Š K O

s poročilom neodvisnega revizorja za poslovno leto 2007 (po MSRP) in pojasnila

KONSOLIDIRANA BILANCA STANJA Skupine Pivovarna Laško na dan 31. 12. 2007

Indeks

(v EUR) 31. 12. 2007 31. 12. 2006 2007/2006

SREDSTVA

DOLGOROČNA SREDSTVA 595.776.889 493.122.644 121

Neopredmetena sredstva 164.911.643 95.268.878 173

Opredmetena osnovna sredstva 209.843.768 189.277.333 111

Naložbene nepremičnine 8.420.291 6.663.925 126

Dolgoročne finančne naložbe v odvisne družbe 267.640 165.717 162

Za prodajo razpoložljiva finančna sredstva 37.894.802 179.093.093 21

Investicije v pridružnene družbe 171.024.423 21.171.988 808

Finančne naložbe v posesti do zapadlosti 25.000 – –

Dolgoročna posojila 124.626 1.356.309 9

Dolgoročne poslovne terjatve 3.264.697 125.401 2.603

KRATKOROČNA SREDSTVA BREZ KRATKO-

ROČNIH AKTIVNIH ČASOVNIH RAZMEJITEV 200.189.540 185.526.821 108

Nekratkoročna sredstva za prodajo 1.157.675 2.346.670 49

Zaloge 39.818.118 34.329.983 116

Kratkoročne terjatve iz poslovanja 43.695.007 39.821.533 110

Kratkoročne terjatve za preveč plačan davek od dohodka 616.560 2.371.461 26

Za prodajo razpoložljiva finančna sredstva 28.085.175 82.043.745 34

Kratkoročna posojila 84.259.968 17.634.064 478

Izvedeni finančni instrumenti 462.172 5.137.790 9

Dobroimetje pri bankah, čeki in gotovina 2.094.865 1.841.575 114

KRATKOROČNE AKTIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE 424.751 238.349 178

SKUPAJ KRATKOROČNA SREDSTVA 200.614.291 185.765.170 108

SKUPAJ SREDSTVA 796.391.180 678.887.814 117

KAPITAL 322.929.993 303.411.848 106

MANJŠINSKI KAPITAL 21.680.486 18.733.004 116

VEČINSKI KAPITAL 301.249.507 284.678.844 106

Osnovni kapital 36.503.305 36.503.305 100


79

Kapitalske rezerve 102.377.721 102.377.721 100

Rezerve iz dobička 46.133.417 34.731.431 133

Presežek iz prevrednotenja 6.000.203 50.344.371 12

Čisti poslovni izid preteklih let 61.949.899 41.911.855 148

Čisti poslovni izid 48.284.962 18.810.161 257

OBVEZNOSTI 473.461.187 375.475.966 126

REZERVACIJE 9.520.779 7.252.521 131

Dolgoročne rezervacije do zaposlencev 7.211.160 4.958.847 145

Druge rezervacije 2.309.619 2.293.674 101

DOLGOROČNE OBVEZNOSTI 196.770.586 170.077.754 116

Dolgoročne finančne obveznosti 169.717.616 148.009.952 115

Dolgoročne poslovne obveznosti 75.736 47.563 159

Dolgoročne obveznosti za odloženi davek 26.977.234 22.020.239 123

KRATKOROČNE OBVEZNOSTI 263.244.981 192.141.301 137

Kratkoročne poslovne obveznosti 47.261.161 38.881.131 122

Kratkoročne obveznosti za plačilo davka 5.501.732 3.545.911 155

Kratkoročne finančne obveznosti 210.482.088 149.714.259 141

PASIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE 3.924.841 6.004.390 65

SKUPAJ KRATKOROČNE OBVEZNOSTI 267.169.822 198.145.691 135

SKUPAJ OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV 796.391.180 678.887.814 117


80

KONSOLIDIRAN IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA Skupine Pivovarna Laško za obdobje od 1. 1. do 31. 12. 2007 Indeks

(v EUR) 1. 1. – 31. 12. 2007 1. 1. – 31. 12. 2006 2007/2006

Čisti prihodki od prodaje 330.062.922 277.225.835 119

Sprememba vrednosti zalog proizvodov

in nedokončane proizvodnje 914.593 162.894 561

Drugi poslovni prihodki 8.467.041 7.267.555 117

Stroški blaga, materiala in storitev 206.100.446 169.701.527 121

Stroški dela 55.184.972 48.714.713 113

Amortizacija neopredmetenih dolgoročnih

in opredmetenih osnovnih sredstev 30.822.534 31.674.533 97

Rezervacije 182.823 – –

Odpisi vrednosti 4.538.229 1.450.038 313

Drugi poslovni odhodki 10.411.541 8.221.628 127

POSLOVNI IZID IZ POSLOVANJA 32.204.011 24.893.845 129

Finančni prihodki 48.956.330 12.753.943 384

Finančni odhodki 17.429.947 13.491.315 129

Delež izgube/dobička v pridruženih družbah 10.208.041 498.606 –

POSLOVNI IZID PRED OBDAVČITVIJO 73.938.435 24.655.079 300

Davki 12.647.965 5.450.296 232

ČISTI POSLOVNI IZID OBRAČUNSKEGA OBDOBJA 61.290.469 19.204.783 319

Delež manjšinskih lastnikov v čistem dobičku 2.400.588 445.047 539

Delež večinskih lastnikov v čistem dobičku 58.889.881 18.759.737 314

Dobiček na delnico večinskih lastnikov:

Čisti dobiček na delnico (v EUR) 6,73 2,14 314

Popravljen čisti dobiček na delnico (v EUR) 6,73 2,14 314


81

KONSOLIDIRAN IZKAZ DENARNIH TOKOV Skupine Pivovarna Laško za obdobje od 1. 1. do 31. 12. 2007

(v EUR) 1. 1. – 31. 12. 2007 1. 1. – 31. 12. 2006

DENARNI TOKOVI PRI POSLOVANJU

Denar ustvarjen pri poslovanju 62.472.960 52.772.037

Izdatki za davke (5.587.151) (4.947.329)

POBOTAN DENAR USTVARJEN IZ POSLOVANJA 56.885.809 47.824.708

DENARNI TOKOVI PRI NALOŽBENJU

Prevzem odvisnih družb, neto izdatki za prevzem (67.795.900) –

Izdatki za finančne naložbe v pridružene družbe (36.312.777) –

Nakupi opredmetenih osnovnih sredstev (25.562.235) (12.017.485)

Dobički/izgube pri odtujitvi opredmetenih osnovnih sredstev 509.631 694.725

Nakupi neopredmetenih sredstev (502.114) (383.842)

Nakupi/prodaje finančnih sredstev namenjenih za prodajo (31.717.051) (47.253.806)

Prejete obresti 1.507.661 8.569.212

Prejete dividende in kapitalski dobički 47.051.637 4.393.536

NETO DENARNI TOK IZ NALOŽBENJA (112.821.148) (45.997.661)

DENARNI TOKOVI PRI FINANCIRANJU

Plačane obresti (17.349.149) (13.491.320)

Nakupi lastnih delnic (299.874) (34.501)

Povečanje dolgov 372.310.662 268.126.778

Odplačila dolgov (294.974.240) (254.697.467)

Dividende izplačane lastnikom (3.498.770) (2.190.160)

NETO DENARNI TOK IZ FINANCIRANJA 56.188.629 (2.286.671)

NETO POVEČANJE/ZMANJŠANJE DENARJA IN DENARNIH USTREZNIKOV 253.290 (459.623)

Denar in denarni ustrezniki na začetku leta 1.841.575 2.301.198

Denar in denarni ustrezniki na koncu leta 2.094.865 1.841.575

KON

SOLI

DIR

AN

IZK

AZ

GIB

AN

JA K

API

TALA

Sku

pine

Piv

ovar

na L

aško

za

obdo

bje

od 1.

1. d

o 31

. 12.

20

07

Č

isti

Sk

upaj

kap

ital

(v

EU

R)

Osn

ovni

K

apita

lske

Z

akon

ske

R

ezer

ve z

a

Last

ne

Dru

ge r

ezer

ve

posl

ovni

izid

Č

isti

P

rese

žek

iz

veči

nske

ga

Man

jšin

ski

SKU

PA

J

kapi

tal

reze

rve

re

zerv

e

last

ne d

elež

e

deln

ice

iz

dob

ička

pr

etek

lih le

t po

slov

ni iz

id

prev

redn

oten

ja

last

nika

ka

pita

l K

AP

ITA

L

ZA

ČET

NO

STA

NJE

na

dan

1. ja

nuar

200

7 po

MSR

P

36.5

03.3

05

102.

377.

721

25

.606

.794

5.

588

(5

.588

) 9.

124.

637

41

.911

.855

18

.810

.161

50

.344

.371

28

4.67

8.84

4

18.7

33.0

04

303.

411.

848

Pošt

ena

vred

nost

:

Za

prod

ajo

razp

olož

ljiva

fin

ančn

a sr

edst

va

–

–

–

–

–

–

–

–

(44.

344.

168)

(4

4.34

4.16

8)

770.

664

(4

3.57

3.50

4)

Dru

ga p

oveč

anja

/zm

anjš

anja

ses

tavi

n ka

pita

la

–

–

–

–

–

3.54

4.29

4

4.76

1.65

3

–

–

8.30

5.94

7

–

8.30

5.94

7

Teča

jne

razl

ike

–

–

–

–

–

–

–

(2.4

49.4

99)

–

(2.4

49.4

99)

–

(2.4

49.4

99)

Spre

mem

be, p

rika

zane

di

rekt

no v

kap

italu

–

–

–

–

–

3.

544.

294

4.

761.

653

(2

.449

.499

) (4

4.34

4.16

8)

(38.

487.

720)

77

0.66

4

(37.

717.

056)

Čis

ti po

slov

ni iz

idpo

slov

nega

leta

–

–

–

–

–

–

–

58

.889

.881

–

58

.889

.881

2.

400.

588

61

.290

.469

Skup

aj s

prem

embe

v le

tu 2

007

–

–

–

–

–

3.54

4.29

4

4.76

1.65

3

56.4

40.3

82

(44.

344.

168)

20

.402

.161

3.

171.

252

23

.573

.413

P

reno

s či

steg

a do

bičk

ate

koče

ga le

ta

–

–

–

–

–

8.09

1.63

3

–

(8.0

91.6

33)

–

–

–

–

Pre

nos

čist

ega

dobi

čka

pr

etek

lega

leta

–

–

–

–

–

–

18

.810

.161

(1

8.81

0.16

1)

–

–

–

–

Nak

up/p

roda

jala

stni

h de

lnic

–

–

–

29

9.87

4

(299

.874

) (2

33.9

41)

–

(63.

787)

–

(2

97.7

28)

–

(297

.728

)

Izpl

ačilo

nag

rad

član

om u

prav

e –

–

–

–

–

–

(3

5.00

0)

–

–

(35.

000)

–

(3

5.00

0)

Izpl

ačilo

div

iden

d –

–

–

–

–

–

(3

.498

.770

) –

–

(3

.498

.770

) (2

23.7

70)

(3.7

22.5

40)

–

–

–

29

9.87

4

(299

.874

) 7.

857.

692

15

.276

.391

(2

6.96

5.58

1)

–

(3.8

31.4

98)

(223

.770

) (4

.055

.268

)

KO

NČ

NO

STA

NJE

na d

an 3

1. d

ecem

ber

2007

36

.503

.305

10

2.37

7.72

1

25.6

06.7

94

305.

462

(3

05.4

62)

20.5

26.6

23

61.9

49.8

99

48.2

84.9

62

6.00

0.20

3

301.

249.

507

21

.680

.486

32

2.92

9.99

3

KON

SOLI

DIR

AN

IZK

AZ

GIB

AN

JA K

API

TALA

Sku

pine

Piv

ovar

na L

aško

za

obdo

bje

od 1.

1. d

o 31

. 12.

20

06

Č

isti

Sk

upaj

kap

ital

(v

EU

R)

Osn

ovni

K

apita

lske

Z

akon

ske

R

ezer

ve z

a

Last

ne

Dru

ge r

ezer

ve

posl

ovni

izid

Č

isti

P

rese

žek

iz

veči

nske

ga

Man

jšin

ski

SKU

PA

J

kapi

tal

reze

rve

re

zerv

e

last

ne d

elež

e

deln

ice

iz

dob

ička

pr

etek

lih le

t po

slov

ni iz

id

prev

redn

oten

ja

last

nika

ka

pita

l K

AP

ITA

L

ZA

ČET

NO

STA

NJE

na

dan

1. ja

nuar

200

6 po

MSR

P,

popr

avki

po

revi

ziji

36.5

03.3

05

102.

377.

721

25.6

06.7

94

8.36

7 (8

.367

) 9.

124.

637

26.1

07.5

61

17.8

15.8

32

10.8

66.6

54

228.

402.

504

– 22

8.40

2.50

4

ZA

ČET

NO

STA

NJE

na

dan

1. ja

nuar

200

6 po

MSR

P

36.5

03.3

05

102.

377.

721

25.6

06.7

94

8.36

7 (8

.367

) 9.

124.

637

26.1

07.5

61

17.8

15.8

32

10.8

66.6

54

228.

402.

504

23.2

94.6

88

251.

697.

192

Pošt

ena

vred

nost

:

Z

a pr

odaj

o ra

zpol

ožlji

va

finan

čna

sred

stva

–

– –

– –

– –

– 39

.477

.717

39

.477

.717

–

39.4

77.7

17

Dru

ga p

oveč

anja

/ zm

anjš

anja

ses

tavi

n ka

pita

la

– –

– –

– –

178.

618

– –

178.

618

(5.0

06.7

31)

(4.8

28.1

13)

Teča

jne

razl

ike

– –

– –

– –

– 50

.426

–

50.4

26

– 50

.426

Spre

mem

be, p

rika

zane

di

rekt

no v

kap

italu

–

– –

– –

– 17

8.61

8 50

.426

39

.477

.717

39

.706

.761

(5

.006

.731

) 34

.700

.030

Čis

ti po

slov

ni iz

id

posl

ovne

ga le

ta

– –

– –

– –

– 18

.759

.735

–

18.7

59.7

35

445.

047

19.2

04.7

82

Skup

aj s

prem

embe

v

letu

200

6 –

– –

– –

– 17

8.61

8 18

.810

.161

39

.477

.717

58

.466

.496

(4

.561

.684

) 53

.904

.812

Pre

nos

čist

ega

dobi

čka

pr

etek

lega

leta

–

– –

– –

– 17

.815

.832

(1

7.81

5.83

2)

– –

– –

Nak

up/p

roda

ja

last

nih

deln

ic

– –

– (2

.779

) 2.

779

– –

– –

– –

–

Izpl

ačilo

div

iden

d –

– –

– –

– (2

.190

.156

) –

– (2

.190

.156

) –

(2.1

90.1

56)

–

– –

(2.7

79)

2.77

9 –

15.6

25.6

76

(17.

815.

832)

–

(2.1

90.1

56)

– (2

.190

.156

)

KO

NČ

NO

STA

NJE

na

dan

31.

dec

embe

r 20

06

36.5

03.3

05

102.

377.

721

25.6

06.7

94

5.58

8 (5

.588

) 9.

124.

637

41.9

11.8

55

18.8

10.1

61

50.3

44.3

71

284.

678.

844

18.7

33.0

04

303.

411.

848


86

Revidirane konsolidirane izkaze Skupine Pivovarne Laško

po MSRP za leto 2007 je nadzorni svet družbe Pivovarna La-

ško, d. d. obravnaval na svoji redni seji 15. 5. 2008 in je z njiho-

vo objavo soglašal.

Računovodske izkaze je za leto 2007 revidirala družba Delo-

itte revizija, d. o. o. Ljubljana.

Skupina Union vključuje naslednje povezane družbe: ma-

tično družbo Pivovarna Union, d. d., Ljubljana (96,72 % v la-

sti Pivovarne Laško, d. d.), odvisno družbo Fructal, d. d., Ajdo-

vščina (91,70 % v lasti Pivovarne Union, d. d.), Fructal Zagreb,

d. o. o. Zagreb (100 % v lasti Fructala, d. d.), Eurofruit Saraje-

vo, d. o. o. Sarajevo (100 % v lasti Fructala, d. d.) ter Fruktal

Mak, a. d. Skopje (89,39 % v lasti Fructala, d. d.).

V letu 2007 so v konsolidacijo za obdobje 1. 1. – 31. 12. vklju-

čene vse navedene odvisne družbe ter celotna Skupina Union.

Družba Delo, d. d. je v konsolidacijo vključena od 1. 5. 2007

dalje.

Povezano skupino družb, v katerih ima družba Pivovarna

Laško, d. d. svoje finančne naložbe, sestavljajo naslednje

družbe:

K O N S O L I D I R A N I R A Č U N O V O D S K I I Z K A Z I S K U P I N E P I V O VA R N A L A Š K O

Pojasnila

Zaradi materialne nepomembnosti v konsolidacijo niso

vključeni računovodski izkazi odvisnih družb Firme DEL,

d. o. o., Maribor in RA&LA, d. o. o., Sarajevo.

Pri sestavi konsolidiranih računovodskih izkazov je bila za

podjetja v skupini uporabljena metoda popolnega konsolidi-

ranja.

Skupinski računovodski izkazi Skupine Pivovarna Laško po

mednarodnih standardih računovodskega poročanja (MSRP)

so izdelani na podlagi določil uredbe EU 1602/2002 in 51. čle-

na zakona o gospodarskih družbah (ZGD–1).

Uredba in zakon določata obvezno uporabo MSRP pri sesta-

vljanju skupinskih računovodskih izkazov, med drugim tudi

za družbe, katerih vrednostni papirji so uvrščeni na katerega

od organiziranih trgov vrednostnih papirjev v državah člani-

cah Evropske unije in so zavezanke h konsolidaciji na osnovi

53. člena ZGD–1.

Družba je v pripravi računovodskih izkazov za poročevalno

obdobje za Skupino Pivovarna Laško po MSRP uporabila ra-

čunovodska pravila in metode vrednotenja, ki dosledno upo-

števajo vse določbe MSRP. Enako velja za primerjalne raču-

novodske izkaze.

Vrednost celotnega

Ime družbe Dejavnost družbe Država družbe Udeležba (v %) kapitala (v EUR)

Odvisne družbe

Vital Mestinje, d. o. o. proizvodnja pijač Slovenija 96,92 3.338.638

Radenska, d. d. proizvodnja pijač Slovenija 92,06 130.418.518

Firma Del, d. o. o. proizvodnja piva Slovenija 100,00 48.777

Jadranska pivovara, d. d. proizvodnja piva Hrvaška 94,55 2.967.094

RA&LA, d. o. o. prodaja na veliko BiH 100,00 179.500

Skupina Union proizvodnja piva in pijač Slovenija 96,72 191.082.647

Delo, d. d. časopisna in založniška dejavnost Slovenija 100,00 31.104.675


87

Skupina Pivovarna Laško je v letu 2007 prodala 5.070 mio

hl vseh pijač in za 0,2 % povečala prodajo glede na predhodno

leto. Predvsem zaradi slabše prodaje vseh vrst pijač na tujih

trgih fizični plan prodaje ni bil realiziran.

Skupina Pivovarna Laško je v letu 2007 ustvarila 330 mio

EUR čistih prihodkov od prodaje, kar je za 19 % več kot v pre-

teklem letu.

Poslovni odhodki Skupine Pivovarna Laško so v letu 2007

znašali 307 mio EUR in so za 18 % večji kot v preteklem letu.

Poslovni izid iz poslovanja Skupine Pivovarna Laško je v

letu 2007 znašal 32 mio EUR in je za 29,4 % večji kot v letu

2006. To je predvsem posledica opuščanja manj donosnih

proizvodov in uvajanje bolj rentabilnih. Delno je tak rezultat

tudi posledica dviga cen na tujih trgih, kar pa se je na drugi

strani odrazilo v manjši fizični realizaciji na teh trgih.

Poslovni izid pred obdavčitvijo znaša 73,9 mio EUR in je

v primerjavi s preteklim letom večji skoraj za trikrat. Takšen

poslovni rezultat je posledica realiziranih dobičkov iz prodaje

kapitalskih naložb v tem letu.

Čisti poslovni izid v letu 2007 znaša 61,2 mio EUR in je

3,2-krat večji kot v letu 2006.

Bilančna vsota Skupine Pivovarna Laško na dan 31. 12. 2007

znaša 796,4 mio EUR in se je glede na preteklo leto povečala

za 17,3 %. Finančne naložbe so se povečale zaradi dodatnega

nakupa 5,14 % delnic Poslovnega sistema Mercator, d. d.

Kapital Skupine Pivovarna Laško, brez manjšinskega dela,

izkazan po MSRP, znaša 301,9 mio EUR, kar je za 5,8 % več

kot na zadnji dan leta 2006. V letu 2007 dodatno pridobljen

delež družbe Poslovni sistem Mercator, ki znaša v Skupini Pi-

vovarna Laško 23,34 %, se obravnava kot naložba v pridruženo

družbo in se ovrednoti po kapitalski metodi. Posledica takšne-

ga vrednotenja je, da se je presežek iz vrednotenja v letu 2007

zmanjšal za 44,3 mio EUR, povečal pa se je čisti poslovni izid

za 6,7 mio EUR.

Preneseni čisti poslovni izid po MSRP znaša 61,9 mio EUR

in je za 20 mio EUR večji kot v preteklem letu.

Obveznosti iz financiranja so se zaradi potrebe po financi-

ranju novih finančnih naložb v primerjavi s preteklim letom

povečale za 95 mio EUR.

V izkazu poslovnega izida ni razlik med revidiranimi in

nerevidiranimi računovodskimi izkazi. Razlike v ostalih raču-

novodskih izkazih so se pojavile zaradi reklasifikacije posame-

znih postavk v postopku revidiranja

Dogodki po datumu bilance stanja

Pomembni poslovni dogodki so opisani pri pojasnilih raču-

novodskih izkazov matične družbe.


88

V I Z I J A S K U P I N E P I V O VA R N A L A Š K O

Za poslovno leto 2008 načrtuje Skupina PL prodajo vseh

vrst pijač v skupni količini 5.311 mio hl, kar je v primerjavi z

letno realizacijo 2007 za 4,5 % več. Od načrtovanih prodanih

količin naj bi prodala 42,3 % piva, 29,4 % brezalkoholnih pi-

jač, 26,8 % vod in 1,5 % ostalih pijač.

Skupina namerava ustvariti 413 mio EUR prihodkov od pro-

daje, 38 mio EUR poslovnega izida iz poslovanja ter za 10 %

povečati kazalnik EBITDA (69 mio EUR).

Na področju prodaje piva, mineralne vode, vode z okusi, sa-

dnih sokov ter ostalih brezalkoholnih pijač in sirupov načrtuje

Skupina porast prodaje. Na področju izvirskih naravnih pitnih

vod in ostalega alkohola pa je načrtovana prodaja nekoliko niž-

ja od dosežene v letu 2007.

Ob teh načrtih želi Skupina PL ostati vodilni proizvajalec

piva ter mineralne in izvirske vode v Sloveniji s prevladujočim

tržnim deležem, na področju brezalkoholnih pijač pa konku-

renčna proizvajalka z vidnejšim tržnim deležem.

S poudarkom na visoki kakovosti in prepoznavnosti pro-

iz vo dov načrtuje uspeh tudi na tujih trgih, predvsem v jugo-

vzhodni Evropi pri prodaji piva, vode in brezalkohola. Po uspe-

šnosti poslovanja ter donosnosti kapitala želi biti primerljiva z

evropsko konkurenco.

Plan količinske prodaje pijač po vrstah za leto 2008 za Skupino

(v hl) Plan 2008 v %

Pivo 2.248.944 42,3

Mineralna voda 709.723 13,4

Izvirska naravna voda 278.963 5,2

Voda z okusi 438.282 8,2

Sadni sokovi, nektarji 471.037 8,9

Ostali brezalkohol 1.076.788 20,3

Sirupi 78.824 1,5

Alkohol ostalo 9.400 0,2

Skupaj 5.311.961 100,0

Pivo

Mineralna voda

Izvirska naravna voda

Voda z okusi

Sadni sokovi, nektarji

Ostali brezalkohol

Sirupi

Alkohol ostalo

0

500.000

1.000.000

1.500.000

2.000.000

2.500.000

Plan 2008

(v h

l)


89

Plan in fizična realizacija družb, povezanih v Skupino

(v hl) Plan 2008 Realiz. 2007 Indeks Pl-08/R-07

Pivo 2.248.944 2.142.293 105,0

Laško 1.150.000 1.066.145 107,9

Union 845.000 858.317 98,4

Split 253.944 217.831 116,6

Mineralna voda 709.723 664.721 106,8

Radenska 709.723 664.721 106,8

Izvirska naravna voda 278.963 292.772 95,3

Laško 50.000 46.930 106,5

Union 113.000 114.582 98,6

Radenska 115.963 131.260 88,3

Voda z okusi 438.282 422.758 103,7

Union 278.080 286.250 97,1

Radenska 160.202 136.508 117,4

Sadni sokovi, nektarji 471.037 417.764 112,8

Fructal 381.265 333.569 114,3

Fruktal MAK 50.762 50.780 100,0

Vital 39.010 33.415 116,7

Ostali brezalkohol 1.076.788 1.050.052 102,5

Union 270.720 262.176 103,3

Radenska 233.087 239.072 97,5

Fructal 415.985 418.866 99,3

Fruktal MAK 55.076 30.704 179,4

Vital 101.920 99.234 102,7

Sirupi 78.824 70.247 112,2

Union 200 215 93,0

Radenska 2.772 3.099 89,4

Fructal 17.798 13.625 130,6

Fruktal MAK 22.151 20.855 106,2

Vital 35.903 32.453 110,6

Alkohol ostalo 9.400 9.977 94,2

Fructal 9.400 9.977 94,2

Skupaj 5.311.961 5.070.584 104,8


90

Pivo 42,3 %

Mineralna voda 13,4 %

Izvirska naravna voda 5,2 %

Voda z okusi 8,2 %

Sadni sokovi, nektarji 8,9 %

Ostali brezalkohol 20,3 %

Sirupi 1,5 %

Alkohol ostalo 0,2 %

Strukturni prikaz plana prodaje pijač za leto 2008 za Skupino

Plan poslovnega izida Skupine za leto 2008

(V EUR razen števila zaposlenih) Plan 2008

Skupni prihodki 436.373.000

Skupni odhodki 398.478.000

Amortizacija 30.830.000

Bruto dobiček 37.895.000

Davki 9.337.000

Neto dobiček 28.558.000

Denarni tok (neto dobiček + amortizacija) 59.388.000

Število zaposlenih 1.817


91

k o l o f o n

Izdajatelj: Pivovarna Laško, d. d., Trubarjeva 28, 3270 Laško

Oblikovanje: LUKS Studio

Fotografije: Janez Pukšič

Tekst: Pivovarna Laško

Lektorica: Inge Pangos

Tisk: Dikplast

Naklada: 300

Julij 2008

Documents

Lp pl 2007