MAGISTRSKO DELO - core.ac.uk · 5.1 S čim se prehranjuje štorklja? ..... 35 5.2 Kje lahko opazimo race ... vrana čaplja in sinica, ter s čim se

UNIVERZA V MARIBORU

PEDAGOŠKA FAKULTETA

Oddelek za razredni pouk

MAGISTRSKO DELO

Neža Baraga

Maribor, 2017

UNIVERZA V MARIBORU


Oddelek za razredni pouk

Magistrsko delo

UČENJE IZVEN UČILNICE – PEDAGOŠKI EKSPERIMENT

PTICE OB CERKNIŠKEM JEZERU

Mentorica: doc. dr. Martina Rajšp Kandidatka: Neža Baraga

Maribor, 2017

Lektorica: Vida Tivadar, prof. slov.

Prevajalka: Katarina Gornik (dipl. angl. UN)

ZAHVALA

Iskreno se zahvaljujem mentorici doc. dr. Martini Rajšp za mentorsko vodenje in

usmerjanje ter vse nasvete pri magistrski nalogi.

Zahvaljujem se tudi svoji družini, partnerju in prijateljem, ki so mi stali ob strani

in me podpirali pri študiju in pisanju magistrskega dela.

Prav tako se zahvaljujem tudi učiteljicam in vsem ostalim, ki so kakor koli

pripomogli, da je magistrsko delo nastalo.

UNIVERZA V MARIBORU


IZJAVA O AVTORSTVU IN ISTOVETNOSTI TISKANE IN

ELEKTRONSKE OBLIKE ZAKLJUČNEGA DELA

Ime in priimek študentke: Neža Baraga

Študijski program: Razredni pouk

Naslov zaključnega dela:

- Učenje izven učilnice – pedagoški eksperiment, ptice ob Cerkniškem

jezeru

- Teaching outside the classroom – pedagogical experiment, birds around

Cerknica Lake

Mentor: Doc. dr. Martina Rajšp

Podpisana študentka Neža Baraga

• izjavljam, da je zaključno delo rezultat mojega samostojnega dela, ki

sem ga izdelal/ a ob pomoči mentorice;

• izjavljam, da sem pridobila vsa potrebna soglasja za uporabo podatkov

in avtorskih del v zaključnem delu in jih v zaključnem delu jasno in

ustrezno označila;

• na Univerzo v Mariboru neodplačno, neizključno, prostorsko in časovno

neomejeno prenašam pravico shranitve avtorskega dela v elektronski

obliki, pravico reproduciranja ter pravico ponuditi zaključno delo

javnosti na svetovnem spletu preko DKUM; sem seznanjena, da bodo

dela deponirana/objavljena v DKUM dostopna široki javnosti pod

pogoji licence Creative Commons BY NC ND, kar vključuje tudi

avtomatizirano indeksiranje preko spleta in obdelavo besedil za potrebe

tekstovnega in podatkovnega rudarjenja in ekstrakcije znanja iz vsebin;

uporabnikom se dovoli reproduciranje brez predelave avtorskega dela,

distribuiranje, dajanje v najem in priobčitev javnosti samega izvirnega

avtorskega dela, in sicer pod pogojem, da navedejo avtorja in da ne gre

za komercialno uporabo;

• dovoljujem objavo svojih osebnih podatkov, ki so navedeni v

zaključnem delu in tej izjavi, skupaj z objavo zaključnega dela;

• izjavljam, da je tiskana oblika zaključnega dela istovetna elektronski

obliki zaključnega dela, ki sem jo oddal/ a za objavo v DKUM.

Uveljavljam permisivnejšo obliko licence Creative Commons: __________

(navedite obliko)

Datum in kraj: Podpis študent-a/-ke:

_________________________________

Podpis mentor-ja/- ice: ___________________

(samo v primeru, če delo ne sme biti javno dostopno)

Ime in priimek ter podpis odgovorne osebe naročnika in žig

______________________________-

(samo v primeru, če delo ne sme biti javno dostopno)

POVZETEK

Magistrska naloga je sestavljena iz teoretičnega, empiričnega in praktičnega dela.

Vsi trije deli so zaključene celote, vendar se med seboj dopolnjujejo in

nadgrajujejo.

Teoretični del sestavljajo trije sklopi: pedagoški sklop (predstavljeno je učenje

izven učilnice, izkustveno učenje in učni predmet spoznavanje okolja s stališča

učenja izven učilnice in izkustvenega učenja ter stališča življenjskih prostorov),

psihološki sklop (predstavljene so psihofizične lastnosti šestletnikov) in

geografski sklop (opisana sta Cerknica in Cerkniško jezero).

V empiričnem delu je predstavljena empirična raziskava, ki dokazuje, da je znanje

učencev po pouku izven učilnice višje kot pri tradicionalnem pouku v učilnici.

V praktičnem delu sta priloženi učni pripravi, potek dela in evalvacija narejenega

za dve učni uri spoznavanja okolja na enako temo – za pouk izven učilnice in za

tradicionalni pouk.

Ključne besede: učenje izven učilnice, izkustveno učenje, spoznavanje okolja,

prvi razred, ptice.

ABSTRACT

This master thesis consists of the theoretical, empirical and practical part. Each

part is an integrated whole, but they do further compliment and build upon each

other.

The theoretical has three components: the pedagogical part (introducing teaching

outside of the classrooms, empirical learning and the subject of environmental

science from two different points of view - teaching outside of the classroom and

empirical learning, and living space), the psychological part (describing the

psychophysical characteristics of the 6-year-olds) and the geographical part

(containing the description of Cerknica and Lake Cerknica).

The empirical part contains the empirical research, which proves that the level of

knowledge is higher with the students learning outside of the classroom than with

those attending the traditional classes in classrooms.

The practical part has two lesson plans attached, the work process and the

evaluation of what has been done for two classes on the same subject - courses

taking part outside of the classrooms and traditional courses.

Key words: teaching outside of the classroom, empirical learning, first grade,

birds, environmental science

KAZALO VSEBINE

I. UVOD .............................................................................................................. 1

II. TEORETIČNI DEL ......................................................................................... 2

1 PEDAGOŠKI SKLOP ..................................................................................... 2

1.1 Učenje izven učilnice .................................................................................. 2

Kje vse se izvaja pouk izven učilnice? ................................................. 3 1.1.1

Učenje izven učilnice je pozitivno za učence ....................................... 3 1.1.2

1.1.2.1 Učenje izven učilnice kot motivacija za učenje ............................ 4

1.1.2.2 Poučevanje in učenje izven učilnice ............................................. 4

1.1.2.3 Medosebni odnosi kot posledica učenja izven učilnice ................ 4

Učiteljeva priprava na pouk izven učilnice .......................................... 5 1.1.3

Prednosti pouka izven učilnice ............................................................. 6 1.1.4

1.2 Izkustveno učenje ........................................................................................ 9

Faze izkustvenega učenja po Kolbu ................................................... 10 1.2.1

1.3 Spoznavanje okolja .................................................................................... 11

Predmet spoznavanje okolja s stališča učenja izven učilnice in 1.3.1

izkustvenega učenja............................................................................ 12

Spoznavanje okolja s stališča življenjskih prostorov ......................... 13 1.3.2

2 PSIHOLOŠKI SKLOP ................................................................................... 15

2.1 Razvojno-psihološke značilnosti šestletnikov ........................................... 16

Kognitivni razvoj................................................................................ 16 2.1.1

Govorni razvoj.................................................................................... 16 2.1.2

Čustveni razvoj ................................................................................... 17 2.1.3

Socialni razvoj .................................................................................... 17 2.1.4

Telesno – gibalni razvoj ..................................................................... 18 2.1.5

3 GEOGRAFSKI SKLOP ................................................................................. 18

3.1 Cerknica ..................................................................................................... 18

3.2 Cerkniško jezero ........................................................................................ 19

3.3 Živali in rastline v in ob cerkniškem jezeru .............................................. 20

III. EMPIRIČNI DEL .......................................................................................... 22

1 NAMEN EMPIRIČNEGA DELA ................................................................. 22

2 PREDSTAVITEV OSNOVNIH ŠOL ........................................................... 22

2.1 Osnovna šola notranjski odred Cerknica ................................................... 22

2.2 Podružnična osnovna šola Maksim Gaspari Begunje ............................... 23

3 RAZČLENITEV IN OPREDELITEV TER OMEJITEV

RAZISKOVALNIH VPRAŠANJ IN HIPOTEZ ........................................... 24

3.1 Raziskovalna vprašanja ............................................................................. 24

3.2 Raziskovalne hipoteze ............................................................................... 27

3.3 Spremenljivke ............................................................................................ 31

4 METODOLOGIJA......................................................................................... 32

4.1 Raziskovalne metode ................................................................................. 32

4.2 Raziskovalni vzorec .................................................................................. 32

4.3 Postopki zbiranja podatkov ....................................................................... 32

Organizacija in izvedba zbiranja podatkov ........................................ 32 4.3.1

Vsebinsko metodološke značilnosti anketnega vprašalnika............... 33 4.3.2

4.4 Postopki obdelave podatkov ...................................................................... 34

5 REZULTATI PRED- IN POTESTA ............................................................. 34

5.1 S čim se prehranjuje štorklja? ................................................................... 35

5.2 Kje lahko opazimo race? ........................................................................... 37

5.3 Kje v bližini jezera najpogosteje vidimo lastovico, raco in čapljo? .......... 38

5.4 Kakšne barve je štorklja? .......................................................................... 39

5.5 Kakšno je štorkljino gnezdo? .................................................................... 40

5.6 Kakšen kljun in noge imajo raca, vrana čaplja in sinica, ter s čim se

prehranjujejo? ............................................................................................ 41

6 ZAKLJUČNE MISLI ..................................................................................... 47

IV. PRAKTIČNI DEL.......................................................................................... 48

1 NAMEN ......................................................................................................... 48

2 JEZERO KOT ŽIVLJENJSKI PROSTOR .................................................... 48

2.1 Ptice ob in na cerkniškem jezeru ............................................................... 48

Siva čaplja .......................................................................................... 49 2.1.1

Raca mlakarica ................................................................................... 50 2.1.2

Bela štorklja........................................................................................ 51 2.1.3

Čopasti ponirek .................................................................................. 51 2.1.4

Kosec .................................................................................................. 52 2.1.5

3 PODROBNA UČNA PRIPRAVA, POTEK DELA IN EVALVACIJA

NAREJENEGA.............................................................................................. 53

3.1 Osnovna šola Notranjski odred Cerknica .................................................. 53

Podrobna učna priprava ...................................................................... 54 3.1.1

Potek dela ........................................................................................... 59 3.1.2

Evalvacija ........................................................................................... 60 3.1.3

3.2 Podružnična osnovna šola Maksim Gaspari Begunje ............................... 63

Podrobna učna priprava ...................................................................... 63 3.2.1

Potek dela ........................................................................................... 66 3.2.2

Evalvacija ........................................................................................... 67 3.2.3

4 ZAKLJUČNE MISLI ..................................................................................... 68

V. SKLEP ........................................................................................................... 69

LITERATURA ...................................................................................................... 72

PRILOGE .............................................................................................................. 74

KAZALO SLIK

Slika 1: Model vplivov učenja izven učilnice ......................................................... 7

Slika 2: Faze izkustvenega učenja po Kolbu......................................................... 10

Slika 3: Cerkniško jezero v fazi polnjenja v spomladanskem času ...................... 19

Slika 4: Cerkniško polje, ko jezero presahne ........................................................ 19

Slika 5: Osnovna šola Notranjski odred Cerknica ................................................ 23

Slika 6: Podružnična osnovna šola Maksim Gaspari Begunje .............................. 24

Slika 7: Siva čaplja ................................................................................................ 49

Slika 8: Samec Mlakarice...................................................................................... 50

Slika 9: Samica Mlakarice .................................................................................... 50

Slika 10: Bela štorklja ........................................................................................... 51

Slika 11: Čopasti ponirek ...................................................................................... 52

Slika 12: Kosec ..................................................................................................... 53

Slika 13: Opazovanje ptic s spektivom ................................................................. 61

Slika 14: Opazovanje štorkelj na Dolenjem Jezeru............................................... 62

Slika 15: Pogled na gnezdo štorkelj skozi spektiv ................................................ 62

KAZALO PREGLEDNIC

Preglednica 1: Model vplivov učenja izven učilnice .............................................. 8

Preglednica 2: Cilji po učnem načrtu za spoznavanje okolja, ki jih lahko

izvedemo z uporabo življenskih prostorov ................................... 14

Preglednica 3: Raziskovalni vzorec ...................................................................... 32

Preglednica 4: Datumi testiranj na posamezni šoli ............................................... 33

Preglednica 5: Rezultati 1. naloge ......................................................................... 35





Preglednica 10: Rezultati 6. naloge - raca ............................................................. 41

Preglednica 11: Rezultati 6. naloge - vrana .......................................................... 42

Preglednica 12: Rezultati 6. naloge - čaplja .......................................................... 44

Preglednica 13: Rezultati 6. naloge - sinica .......................................................... 45

1

I. UVOD

Otroci se že od malega navdušujejo nad živo naravo in okoljem, v katerem živijo.

To se dogaja spontano, saj smo ljudje radovedna bitja. Vse to je dobro za zdrav

razvoj, saj se največ naučimo iz lastnih izkušenj, ki jih doživimo mimogrede.

Problem se kaže v tem, da otroci čedalje manj časa preživijo v naravi in

samostojno odkrivajo svet, v katerem živijo, saj jim je ljubša zabava z raznimi

elektronskimi napravami kot pa plezanje po drevju in raziskovanje bližnjega

potoka. Vse to je posledica prehitrega tempa, ki ga vsi živimo.

Hvaležna sem, da sem odraščala v okolju, ki mi je lahko ponudilo kar največ,

sama pa sem to rada izkoristila. Okolje ob Cerkniškem jezeru je tako zelo bogato

za otroka, ki mu je všeč vse, kar je živega. Že kot majhna sem poznala vse

travniške rastline in drevesa po listih in plodovih. Žabe sem v bližnjem potoku

lovila kot za šalo in jih kasneje tudi izpustila ter opazovala njihovo plavanje.

Daleč najbolj pa so me že od nekdaj navduševale ptice, ki jih še danes zelo rada

opazujem, saj so skozi vse leto izredno zanimive. Glede na to, da sem se odločila

postati učiteljica, bi želela delček teh občutkov, ki sem jih bila in sem jih še vedno

deležna ob opazovanju narave, deliti tudi z mojimi bodočimi učenci. Spoznavanje

okolja je učni predmet, ki naj bi ga učenci spoznavali v konkretnem okolju in

aktivno kot soudeleženci. Odločitev obravnave učnih snovi izven učilnice je

prepuščena učitelju samemu, saj se na učno uro strokovno pripravi in ve, kaj je za

učence dobro in kako jih bo pripeljal do želenih ciljev. Učitelji se ravnajo po

učnih načrtih in smernicah, ki so v njem zapisane, pomembna pa je tudi okolica

šole, ki pa je velikokrat lahko ovira, predvsem v mestih.

Veliko je razlogov, zakaj učencem nuditi pouk izven učilnice in izkustveno

učenje. Učenci so soočeni s konkretnim, realističnim materialom, raziskujejo

okolico in opazujejo svojo vlogo v njej. Tako se učenci tudi navajajo na pozitiven

odnos do žive in nežive narave. Učenci so pri tovrstnem pouku vključeni z vsemi

čutili, kar pripomore k trajnejšemu znanju in boljšemu razumevanju in

povezovanju novega z že znanim. Na učitelju je, da učencem predstavi naravo

tako, da jo učenci dojemajo kot učilnico, ki jim lahko ogromno ponudi. Učitelj

mora učence naučiti opazovati naravo z vsemi čuti, da otroci odprejo oči, ušesa,

da vonjajo in tipajo ter navsezadnje tudi okušajo.

2

II. TEORETIČNI DEL

V teoretičnem delu bomo najprej predstavili nekaj o učenju izven učilnice, in sicer

kdaj se ga izvaja, kako se ga izvaja, kje se ga izvaja in kako vpliva na učence. V

psihološkem sklopu bomo predstavili značilnosti šestletnikov, saj je to starost, ko

učenci pri nas vstopijo v osnovno šolo in tudi zato, ker smo v nadaljevanju

testirali učence te starosti. V geografskem sklopu vam bomo predstavili

značilnosti pokrajine, ki testiranim učencem nudi obilo priložnosti za izkustveno

učenje.

1 PEDAGOŠKI SKLOP

1.1 Učenje izven učilnice

Šola ima velik vpliv na razvoj in življenje mladostnikov, saj učitelji v šoli

odkrivajo tudi učenčev potencial za oblikovanje vrednot in za razvijanje

pozitivnega odnosa do narave. Poleg vzgojno-izobraževalnih vidikov je zelo

pomembna tudi pozitivna izkušnja uporabe naravnega, zunanjega prostora, saj si

učenci tako izoblikujejo pričakovanja in vrednote, ki jih bodo tekom šolanja

uveljavljali v družbi in s tem tudi vplivali na razvoj družbe (Škulje Erjavec, 2012).

Učenje se pojavi, ko se mišljenje o neki stvari zgodi skozi učenčeve izkušnje in

spremembe, ki so lahko kognitivne, afektivne, psihomotorične, socialne ali

kulturne. Učenje je personalizirano (učenje z osebnim kontaktom na realnih

primerih in situacijah), kontekstualno (učenje z vzpostavitvijo relacije med

predmeti z ozirom na realne situacije) in komulativno (gre za spontano učenje, ki

se dogaja nenehno in se vseskozi nadgrajuje). Te karakteristike imajo izjemen

pomen pri učenju izven učilnice. Pouk izven učilnice nam da vpogled v učenčevo

individualno predznanje in njegove dosedanje izkušnje v naravi. Na podlagi

učenčevih aktivnosti dobimo rezultat o zelo različnih učnih izidih. Veliko

aktivnosti, ki so povezane s poukom izven učilnice je kratkotrajnih, tako da vpliv

takšnega pouka pride z zamikom in komulativna narava učenja postane

pomemben dejavnik. Pri pouku izven učilnice je dobro predvsem to, da se učenci

nezavedno naučijo še veliko informacij, ki jih vsrkajo posredno, mimogrede

(Lederman, 2014).

3

Kje vse se izvaja pouk izven učilnice? 1.1.1

Učenje izven učilnice je uporaba vseh prostorov (razen učilnice), za poučevanje in

učenje. Gre za to, da učence peljemo iz tradicionalnih šolskih prostorov in jim

omogočimo posredno in neposredno pridobitev različnih izkušenj. Učitelji

moramo učencem tudi zagotoviti izzive povezane z učno snovjo. Pouk izven

učilnice je močno orodje, ki pomaga pri izboljšavi znanja, spodbuja socialne

interakcije, pomaga pri otrokovi osebni rasti in dobro vpliva na zdravje in počutje

otrok ter mladostnikov. Tak pouk se lahko odvija skoraj kadar koli in kjer koli,

zunaj ali v nekem prostoru.

Pouk izven učilnice se lahko izvaja na mnogo krajih, kot so npr.:

šolsko dvorišče

gozd, travnik, močvirje,

park

potok, jezero, morje, reka

živalski vrt

akvarij

knjižnica

muzej

galerija

ulica

Prostor, kjer se učenje odvija, ima pomembne vplive tudi na to, kako se učenec

poveže s predmetom in obravnavano učno snovjo ter problemom, ki ga hočemo s

poukom izven učilnice rešiti oziroma pojasniti (Airey, Dillon in Dool, 2008).

Učenje izven učilnice je pozitivno za učence 1.1.2

Med učenjem izven šolskega prostora, pri pouku izven učilnice, poteka interakcija

z zunanjim okoljem. Doživljanje okolice je celostno. Učna snov pridobi na

pomenu, če je le ta obravnavana smiselno in v povezavi z zunanjim okoljem.

Pouk izven učilnice dobro vpliva tudi na odnose učencev do narave in soljudi,

prav tako pa so učenci pri delu izven učilnice veliko bolj motivirani kot pri

klasičnem pouku.

Učenci so pri pouku izven učilnice bolj motivirani zato, ker je v učenje vključenih

veliko čutil, ki iz okolice sprejemajo dražljaje. Učenec dražljaje ves čas primerja z

že znanimi vsebinami, dejstvi, izkušnjami in doživetji. Znanje iz informacij

nastane šele takrat, ko otrok poišče in spozna povezave. Učenje prav tako

4

potrebuje doživetja in pri pouku izven učilnice so ta še toliko bolj bogata, saj

lahko izkoristimo vse, kar nam okolje ponuja. (Kolb in Miltner, 2005)

1.1.2.1 Učenje izven učilnice kot motivacija za učenje

Učenje izven učilnice je za učence motivacijsko. Motivira jih že prostor, ki je

drugačen od tistega, ki so ga navajeni – učilnice. Učenje na šolskih prostorih, v

lokalni skupnosti, raziskovanje domače okolice – to vse spodbudi interes,

radovednost in strast za delo ter učenje. Aktivnosti, ki jih učitelj izvaja z učenci

izven učilnice, širijo obzorja mladih, učečih se ljudi. Tak pouk omogoča boljše

miselne povezave in tako učenje je tudi bolj učinkovito, saj učenci nadgrajujejo

svoje predznanje o vsem, kar se okoli njih dogaja (Barker, Slingsby in Tilling,

2002; Airey, Dillon in Dool, 2008; Ivanuš Grmek, Čagran in Sadek, 2009).

1.1.2.2 Poučevanje in učenje izven učilnice

Za učitelje učenje izven učilnice predstavlja podporo za tiste vsebine, ki jih je v

razredu težje predstaviti učencem. Učitelji cenijo kakovost takšnega poučevanja,

saj omogoča učencem snov bolje razumeti – v čem je smisel, da znaš povedati, kaj

je zemljevid in za kaj se ga uporablja, če pa ga konkretno v okolju ne znaš

uporabiti?

Pouk izven učilnice tudi spodbuja in razvija različne učne stile, še posebej

kinestetičnega. Izkusiti nekaj – v nasprotju z nekaj prebrati, ali slišati o tem –

lahko prav tako pomaga izboljšati učenčev spomin. Učenci pretekle dogodke in

izkušnje primerjajo in povezujejo s trenutnim dogajanjem. V mislih tudi lažje

oblikujejo predstave in predvidevanja, kaj se bo zgodilo, saj je okolje izven

učilnice bolj spodbudno za oblikovanje miselnih shem (Airey, Dillon in Dool,

2008).

1.1.2.3 Medosebni odnosi kot posledica učenja izven učilnice

Aktivnosti pri pouku izven učilnice so ključne za učenčevo nadaljnje življenje, saj

med poukom vzpostavijo veliko zvez in odnosov. Učitelj pri vodenju pouka izven

učilnice deluje med drugim tudi kot opazovalec, pridobi veliko informacij o tem,

kako učenci delujejo v timu, kakšne so prijateljske vezi med učenci, kaj jim

predstavlja izzive in kako se z njimi soočajo.

5

Pri tako zastavljenem pouku ponavadi sodelujejo tudi druge osebe, ki ne delajo na

šoli. Učenci na ta način posredno razvijajo spoštljiv odnos do soljudi, ki so

vpleteni v učni proces, hkrati pa spoznavajo tudi različne poklice (policist,

branjevka, oskrbnik živali, knjižničarka, kustos, zdravnik). Učenci tako začutijo

pripadnost lokalni skupnosti, kar jim pomaga pri razvijanju socialnih spretnosti in

neodvisnosti, prav to pa je ključno, da razvijejo dobro osebnost (Barker, Slingsby

in Tilling, 2002).

Učiteljeva priprava na pouk izven učilnice 1.1.3

Že sama narava pouka izven učilnice zahteva od učencev da so aktivni in ne le

pasivni poslušalci, kot je to v navadi pri klasičnem pouku v tradicionalni učilnici.

Poleg tega pa pouk izven učilnice omogoča lažje prehajanje od nižjih stopenj

učenja k višjim, ki so potrebne za obvladovanje in pomnenje abstraktnih pojmov

oz. pojavov. Učenci gredo od napisanega h konkretni izkušnji in nato h kritičnemu

razmišljanju, ki pa mu sledi abstraktna konceptualizacija (posplošitev) in nazadnje

tudi aktivno eksperimentiranje, kar pomeni pridobljeno znanje ponovno uporabiti

na primeru v praksi.

Ko učitelj načrtuje pouk izven učilnice, se mora nanj dobro pripraviti.

Rudman(1994) navaja naslednje predloge, ki naj jih učitelji upoštevamo za

načrtovanje dela izven učilnice:

Poiščite cilje, ki upravičujejo namen pouka izven učilnice.

Učence seznanite z odhodom in navodili, kaj od njih pričakujete (kako

se obnašati). Učence seznanite s svojimi pričakovanji in njihovimi

nalogami, ki jih nameravate izvesti v učilnici v naravi.

Predhodno se seznanite z okoljem, kamor odhajate. Izmerite čas

hoje/potovanja. Ocenite morebitne nastale stroške.

Izberite lokacijo, ki omogoča rokovanje z materiali, in lokacijo, ki

ponuja edinstveno izkušnjo (potok). Izberite lokacijo, kjer učenci lahko

vodiča (če to niste vi) sprašujejo zanimive stvari. Tudi pogovorite se z

vodičem, da učencem postavlja taka vprašanja, da spodbudi njihovo

razmišljanje, raziskovanje in reševanje problemov.

6

Pustite učencem čas, da se seznanijo z okoljem, v katerega ste jih

odpeljali. Naj raziskujejo in se gibajo. Od otrok ne pričakujte tišine in

postrojenosti v kolone, vrste (razen, če tega ne zahteva okolje).

Zastavljeni cilji naj bodo doseženi skozi izkušenjsko učenje. Ta pristop

naj vključuje dejavnosti, kot so: opazovanje, dotikanje stvari,

ugotavljanje, merjenje in primerjava.

Poskrbite za utrditev pridobljenih informacij in novega znanja z

miselnimi igrami, delovnimi listi, izdelavo plakatov, saj ti poskrbijo,

da učenci okrepijo in usvojijo znanje pridobljeno pri pouku izven

učilnice.

Pouk izven učilnice povežite s trenutno obravnavano temo pri

predmetu, saj bodo konkretne aktivnosti pri pouku izven učilnice

pripomogle narediti podlago za smiselno učenje in za učenje z

razumevanjem.

Namen pouka izven učilnice ni samo to, da učence peljemo v drugo okolje. Pouk

moramo kot vedno načrtovati smiselno in povezano z učno snovjo, ki jo z učenci

obravnavamo. Za izvedbo pouka izven učilnice se moramo še toliko bolj

pripraviti, ker je potrebno upoštevati tudi pojave, na katere nimamo vpliva, saj

bomo le-tako dosegli cilje, ki smo si jih zadali, zgoraj navedeni predlogi pa so

nam lahko dobro vodilo, kako se na pouk izven učilnice pripraviti in kako ga

izpeljati.

Prednosti pouka izven učilnice 1.1.4

Raziskave (npr. Kruse in Card, 2004; Ernst in Monroe, 2007,) kažejo, da učenje

izven učilnice zelo vpliva na otrokov razvoj, tako z vidika učenja kot tudi z vidika

zdravega razvoja. Učenje izven učilnice dobro vpliva na otrokov kognitivni razvoj

(učenje), fizični razvoj (fizične izkušnje), socialni razvoj (socialne interakcije),

čustveni razvoj (dobro počutje), odzivnost (otrokov odziv na določeno situacijo)

(Malone, 2008). V nadaljevanju predstavljamo vsak del modela vplivov učenja

izven učilnice, ki je prikazan tudi na sliki 1.

7

Slika 1: Model vplivov učenja izven učilnice

Vir: Malone, 2008, str. 13

Učenje izven učilnice je na učenca osredotočen pouk, ki lahko poteka v različnih

naravnih in umetnih okoljih, na učenca pa pozitivno vpliva v mnogih segmentih.

Učenci pri učenju izven učilnice krepijo svoje sposobnosti in razvoj. Učenje izven

učilnice predvsem dobro vpliva na učenčevo splošno znanje in na socialne

interakcije, ki jih oblikuje pri tovrstnem pouku, tako s sošolci kot z učiteljem ali

drugimi sodelujočimi. Pozitivno vpliva tudi na učenčevo počutje, saj zunanje

okolje dobro vpliva na človeka. V preglednici 1 je opisano nekaj pozitivnih

možnosti vpliva učenja izven učilnice (Malone, 2008).

8

Preglednica 1: Model vplivov učenja izven učilnice

POSAMEZNI SEGMENTI

Učenci razvijajo:

UČ

EN

JE

Učenje izven učilnice je za učence pomembno s področja učenja z vidika, da učenci pridobivajo in nadgrajujejo svoje znanje in spretnosti, izboljšajo pismenost na področju okoljske vzgoje in geografije. Učenci razvijajo tudi lastno, kritično mišljenje in boljše sprejemanje odločitev.

splošno znanje in strokovna znanja okoljsko pismenost veščine za oblikovanje kritičnih mnenj in reševanje problemov (prav tam).

FIZ

IČN

A I

ZK

UŠ

NJA

Fizikalne prednosti učenja izven učilnice so predvsem v smislu telesne pripravljenosti, razvoju motoričnih sposobnosti, koordinacije. Učenci pri pouku na prostem posredno skrbijo tudi za svoje zdravje. Zunanji prostori tako pomembno in pozitivno vplivajo na učence.

boljšo telesno pripravljenost motorične sposobnosti koordinacijo čutno doživetje, vključevanje čutil (prav tam)

SO

CIA

LN

E I

NT

ER

AK

CIJ

E Pouk izven učilnice dobro

vpliva tudi na socialne interakcije. Učenci razvijajo socialne veščine, sodelovanje z drugimi, nepoznanimi ljudmi (branjevka na tržnici, gozdar, vodič), razvijajo pa tudi občutek za delo v skupinah in sodelovanje z vrstniki.

občutek pripadnosti neki skupnosti socialne spretnosti in vedenje sodelovanje z drugimi družabnost (prav tam)

ČU

ST

VE

NI

RA

ZV

OJ

Korist učenja izven učilnice za čustveni razvoj je velikokrat spregledan, saj je v ospredju formalno izobraževanje in tema izvedene ure. Učenci za duševno zdravje skrbijo tudi posredno, skozi igro in z odnosom z naravo.

samopodobo samospoštovanje duhovnost duševno zdravje (prav tam)

9

OD

ZIV

NO

ST

Učenci pri pouku izven učilnice razvijajo tudi pozitiven odnos in vrednote do okolja, v katerem živijo. Okrepijo si občutke za strpnost, vzgojo, empatijo, ki zelo prispevajo k osebni rasti mladega človeka. Odziv človeka deluje kot posledica izkušnje. Učitelji moramo poskrbeti, da bodo te izkušnje čim bolj pozitivne.

vrednote tolerantnost občutek za okoljsko vzgojo občutek za oceno tveganja empatijo (prav tam)

Vir: Malone, 2008

1.2 Izkustveno učenje

Vsako učenje je izkustveno, saj se učenčevo znanje spreminja in nadgrajuje na

podlagi preteklih izkušenj. Izkustveno učenje je dober primer, kako se teorija

povezuje s prakso. Osrednjo in bistveno vlogo ima pri tovrstnem učenju celovita

osebna izkušnja. Ljudje se iz izkušenj učimo in ne le to, izkušnjo moramo znati

povezati s predhodnim znanjem in to znanje uporabiti pri novih primerih,

problemih. Izkustveno učenje temelji na ideji, da se posameznik najbolje nauči

nečesa, če to tudi sam izkusi in je pri tem dejansko aktiven. Pri takšnem načinu

učenja gre za direktno srečanje z dogodkom, pojavom in ne za razmišljanje o

njem ali o tem, kaj bi naredili v realni situaciji, pri izkustvenem učenju to

izkusimo (Ivanuš Grmek, Čagran in Sadek, 2009). Komunikacija, skupinsko

učenje, sodelovanje, samostojno delovanje, lastna dejavnost, organizacija,

reševanje problemov, to so le nekatere spretnosti, katerih glavna pot za pridobitev

le-teh je izkustveno učenje, ki povezuje učenčevo konkretno izkušnjo skozi

opazovanje, proučevanje v povezavi s teorijo in skozi aktivno preizkušanje.

Izkustveno učenje temelji na izkušnji, na primer pri spoznavanju okolja ali

naravoslovju, skozi doživljanje narave, kot so gozd, močvirje, travnik. Izkušnja na

začetku niti ni toliko vezana na teoretično razlago, ampak služi za vzbujanje

udobnih občutkov in čustev, spoštovanje do narave oziroma okolice (Marentič

Požarnik, 2000). Kot je že znano, se proces pridobivanja znanja dogaja na vseh

stopnjah, od najbolj znanstvenih raziskav, do otroškega raziskovanja, da gumijasta

žogica poskakuje, ko jo vržemo ob tla. Po Kolbu je izkustveno učenje vsako

učenje v direktnem stiku z resničnostjo.

10

Faze izkustvenega učenja po Kolbu 1.2.1

Pri izkustvenem učenju gre za neposredno izkušnjo s pojavom in ne zgolj

razmišljanje o njem (Kolb D. A., 1984). Kolb (prav tam) je utemeljitelj

izkustvenega učenja, ki ga pojmuje kot proces, v katerem se znanje kreira s

pretvorbo izkušnje posameznika. Prav tako je poudarjal cikličnost učnega procesa

in da učenje poteka skozi štiri faze (prikazane so na sliki 2):

1. faza – konkretna izkušnja

2. faza – razmišljujoče opazovanje

3. faza – abstraktna konceptualizacija – posplošitev

4. faza – aktivno eksperimentiranje – uporaba v praksi

Slika 2: Faze izkustvenega učenja po Kolbu

Vir: Ivanuš Grmek, Čagran in Sadek, 2009, str. 28

Kot je značilno za ciklične procese ni pomembno, kje začnemo, važno je, da so

faze med učenjem povezane in da nobene faze ne izpustimo. Pri izkustvenem

pouku je dobro, da učencem ponudimo različne začetne možnosti in poti do

želenega rezultata. Pri posameznih stopnjah izkustvenega učenja, ki so prikazane

na sliki 2, je pomembno pridobivanje izkušenj, kar pa ni dovolj, če jih učenci ne

izkoristijo za nastanek novega znanja.

11

Pri prvi fazi gre za konkretno izkušnjo, npr.: igra vlog, eksperimentiranje, učenje

se dogaja na konkretnih primerih in s konkretnimi materiali, dogaja se »tu in

sedaj«, učenci so tako usmerjeni v akcijo, morajo se prilagajati različnim

okoliščinam, probleme rešujejo intuitivno, izvajajo načrte (Ivanuš Grmek, Čagran

in Sadek, 2009).

Pri drugi fazi gre za razmišljujoče opazovanje. Učenci na tej fazi bolj opazujejo in

v mislih ustvarjajo nove ideje, rešitve. Tu se pri učencih razvija presoja z različnih

vidikov.

Pri tretji fazi gre za abstraktno konceptualizacijo, to pomeni, da učenci poiščejo

širšo posplošitev za nek pojav. Tu delujeta učenčeva logika in razum. Učenec

razvije analitičen, natančen pristop k učenju, tu se pokaže učenčev interes za

teorijo. V tej fazi učenec razvija tudi induktivno sklepanje (gre za sklepanje iz

delnega k celotnemu).

Četrta faza opredeljuje aktivno eksperimentiranje. Tu gre za dejaven pristop k

učenju in preizkušanje pridobljenega znanja, ki ga učenci prenesejo v prakso. Tu

se pri učencih odvija deduktivno mišljenje, kar pomeni miselni proces, ki prehaja

iz splošnega na posamezen pojav (učenci splošno pravilo uporabijo pri reševanju

konkretnega problema) (Marentič Požarnik, 2000).

1.3 Spoznavanje okolja

Predmet spoznavanje okolja stremi k otroškemu raziskovanju sveta okoli sebe.

Učenci pri spoznavanju okolja nadgrajujejo svoje predznanje o pojmovanju sveta,

ki nas obkroža (pojavi, procesi, družbeno okolje). Predmet spodbuja in usmerja

učence k samoaktivnosti, kako več izvedeti, kako kaj narediti, zakaj se nekaj

zgodi. Učence ta predmet uči tudi, kako pridobljeno znanje uporabiti in povezati z

že poznanim ali v drugačnih okoliščinah. Spoznavanje okolja je temeljni predmet

v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju osnovne šole, pri katerem učence

spodbuja pri spoznavnem razvoju (Učni načrt, 1998).

Pri predmetu spoznavanje okolja so združene številne vsebine:

- naravoslovne in tehnične: kemija, fizika, biologija, informatika, tehnika in

tehnologija;

12

- družboslovne: zgodovina, geografija, komunikologija, sociologija,

etnologija, ekonomija, politologija (Prav tam).

Spoznavanje okolja v prvem triletju osnovne šole obsega 315 ur pouka; 105 ur na

šolsko leto; tri ure na teden in tri dneve dejavnosti na leto (12 ur). Vsebine

predmeta so zasnovane tako, da omogočajo nadgradnjo pri naravoslovnih in

družboslovnih predmetih v drugem in tretjem triletju.

Predmet spoznavanje okolja s stališča učenja izven učilnice in 1.3.1

izkustvenega učenja

Poudarek je pri upoštevanju izkušenj in zamisli, ki jih učenci oblikujejo v šoli ali

zunaj nje. Za načrtovanje pouka lahko učitelji uporabimo njihove ideje in izkušnje

kot izhodišče za izvedbo pouka. Pouk naj bo organiziran tako, da je učencem

blizu in v kontekstu ob konkretnih dejavnostih. V prvem razredu so dejavnosti

vodene. Učitelj učence usmerja in jim postavlja vprašanja, medtem pa naj učitelj

spodbuja tudi učence, da sami postavljajo vprašanja na določeno temo, ter iščejo

odgovore. Aktivnost učencev se veča pri načrtovanju poskusov in raziskav (Učni

načrt, 1998).

Učni načrt za uresničevanje ciljev predvideva tudi spoznavanje okolja

neposredno. Če je le mogoče, naj učenci spoznavajo gozd v gozdu, okolico šole v

okolici šole, travnik na travniku. Vsebine naj bodo aktualne, učitelj naj jih spretno

uporabi pri poučevanju, tako da jih vplete v učni proces (žledolom, trajnostni

razvoj, zasaditev drevesnih vrst). Na tak način bodo učenci lažje povezovali

izkušnje, ki jih pridobivajo izven učilnice s tradicionalnim poukom v učilnici

(prav tam).

Prav tako učni načrt za tematski sklop živa bitja svetuje uporabo konkretnih

materialov v konkretnih situacijah. Učenci naj živa bitja spoznavajo neposredno v

naravi. Učitelj naj na primer žabo, mrest, paglavce začasno prinese v učilnico.

Učenci naj živa bitja opazujejo in skrbijo zanje, na koncu pa naj jih

nepoškodovane vrnejo nazaj v naravo. Nujen pogoj pri delu z živimi živalmi v

učilnici je varnost otroka in predvsem varnost živali (prav tam).

Ker vemo, da vseh vsebin ne moremo izvesti v naravi, na konkretni lokaciji

(lokacija šole, vreme, transport …) učni načrt vsebuje smernice, da naj učilnica

13

postane učencem zanimiv prostor, opremljen z zbirkami, raziskovalnimi kotički,

pripomočki in modeli (prav tam).

Izkustveno usmerjeni pouk se kaže v značilnostih, da učenci pri pouku

pridobivajo izkušnje, ki jim pomagajo pri pridobivanju znanja. Izkušnja se ne

pojavi kot rezultat spomina, temveč kot rezultat preteklega dejanja in to učencu

nudi zavestno podlago za nadaljnje delo. Po Slovarju slovenskega knjižnega

jezika je izkušnja opredeljena kot nekaj, kar kdo ob dogodkih, doživetjih spozna,

ugotovi. Tako se lahko pri spoznavanju okolja učenci z lastnim

eksperimentiranjem, raziskovanjem, reševanjem problemov, sodelovalnim

učenjem največ naučijo. Učenje izven učilnice učenca ne le motivira, temveč tudi

vodi iz čudenja naravi in njenih pojavov k razumevanju le-teh (Ivanuš Grmek,

Čagran in Sadek, 2009).

Spoznavanje okolja s stališča življenjskih prostorov 1.3.2

Učni načrt za spoznavanje okolja predvideva tudi cilje, ki naj bi jih učenci dosegli

po obravnavi določenega tematskega sklopa. V preglednici 2 so predstavljeni

tematski sklopi, cilji in vsebine za prvi razred osnovne šole, ki jih učitelj lahko

obravnava v okolju, izven učilnice s pomočjo življenjskih prostorov.

14

Preglednica 2: Cilji po učnem načrtu za spoznavanje okolja, ki jih lahko izvedemo z uporabo življenskih prostorov

TEMATSKI SKLOP

CILJI Učenci:

VSEBINE REALIZACIJA CILJEV

PR

OS

TO

R

- spoznajo okolico šole in poti v šolo,

- uporabljajo temeljne pojme v zvezi s pokrajinskimi značilnostmi okolice šole (spredaj, zadaj, levo, desno, zgoraj, spodaj).

- Orientacija v prostoru

- Domači kraj

Z učenci se sprehodimo po okolici šole in po predvidenih varnih poteh v šolo, ki so označene z rumenimi stopinjami na pločniku. Z učenci se postavimo pred vhod šole in pogledamo, kaj vidimo na desni, kaj na levi strani …(postavimo se na različna mesta v okolici, da učenci opazijo kar največ pokrajinskih značilnosti okolice šole).

PO

JAV

I

- znajo spremljati in zapisovati vremenska stanja,

- znajo primerjati vremenska stanja v različnih letnih časih.

- Vremenska stanja (sončno, oblačno, deževno, vetrovno ipd.).

Z učenci gremo ven, na igrišče, v park. Učenci opazujejo trenutno stanje v ozračju – vreme. Glede na videno, predvidevajo kakšno vreme sledi (oblaki, veter, grmenje- dež), ali nas zebe, ko je sončno. Učitelj usmerja učence in jim postavlja enostavna vprašanje, učenci pa oblikujejo trditve glede na pretekle izkušnje.

ŽIV

A B

ITJA

- prepoznajo, poimenujejo in primerjajo različna živa bitja in okolja,

- vedo, da je življenje živih bitij odvisno od drugih bitij in od nežive narave,

- znajo poiskati razlike in podobnosti med rastlinami in živalmi,

- Živa in neživa narava

- Okolje in živa bitja

- Rastline in živali

Z učenci se sprehodimo v gozd in nekaj časa samo opazujemo. Učence usmerimo v opazovanje dreves in njihovih listov. Nekaj dreves poimenujejo (smreka, bukev). Na skali odgrnemo mah in pogledamo, kaj se skriva pod njim. Učence vprašamo, zakaj je toliko malih živalic pod mahom (zavetje, hrana). Med opazovanjem okolice učenci oblikujejo trditve, kako so si živali in rastline podobne (velikost, zgradba). Opažene živali in rastline poskušajo poimenovati (deževnik, mravlja, ptica, smreka, trobentica).

15

PR

OM

ET

- znajo opisati, kaj pomenijo prometni znaki, pomembni za pešce in kolesarje v okolici šole,

- opazujejo in spoznajo prometne poti v okolici šole in poznajo varno pot v šolo,

- poznajo pravila varne hoje,

- razumejo pomen vidnosti v prometu v povezavi z ustavljanjem vozila ter nošenjem rumene rutice in uporabo kresničke.

- Pravila obnašanja v prometu in prevoznih sredstvih,

- Varna pot v šolo

- Osnovni prometni znaki v okolici šole

- Prometna sredstva

Z učenci se sprehodimo po varni poti v šolo in opazujemo prometne znake ter razložimo njihov pomen. Povabimo policista, da učencem pokaže pravilno prečkanje ceste na za to določenih mestih. Učencem damo opazovalni list, kjer so sličice prevoznih sredstev (avtomobil, tovornjak, kolo, traktor), postavimo se na varno mesto v bližini ceste in opazujemo promet ter štejemo (učenci za vsako prevozno sredstvo pri ustrezni sličici naredijo črtico).

OK

OL

JSK

A V

ZG

OJA

- znajo opisati, kako sami in drugi vplivajo na naravo,

- znajo pojasniti, kako sami dejavno prispevajo k varovanju in ohranjanju okolja, v katerem živijo

Okolje, naravno in grajeno okolje Onesnaževanje okolja

Z učenci se sprehodimo po mestu. Učence vprašamo o razlikah med naravnim in grajenim okoljem. V šoli iz razreda vzamemo zabojnik, kamor smo stresli vse odpadke tistega dopoldneva. Odpravimo se do najbližjega ekološkega otoka in učenci nato pravilno sortirajo odpadke.

Vir: Učni načrt, 1998

V desnem stolpcu preglednice 2 so zapisani primeri, kako bi lahko dosegli cilj iz

učnega načrta tako, da imamo z učenci pouk izven učilnice.

2 PSIHOLOŠKI SKLOP

V psihološkem sklopu bomo predstavili značilnosti šestletnikov. Pri tej starosti

postanejo otroci v Sloveniji šoloobvezni. To je čas srednjega otroštva. Med šestim

in sedmim letom otroci pridobijo spretnosti in značilne načine mišljenja ter

vedenja, ki se pomembno razlikujejo od tistih, ki so jih izražali v zgodnjem

otroštvu. Starostne norme so le povprečne vrednosti. Med posameznimi otroki so

razlike glede tega, kdaj dosežejo posamezno stopnjo miselnega razvoja, kar je

16

odvisno od mnogih dejavnikov, na primer: okolje, v katerem otroci odraščajo,

vključenost v vrtec, fizični razvoj (Zupančič, Cecić Erpić, 1999).

2.1 Razvojno-psihološke značilnosti šestletnikov

Večina sodobnih razvojnih teorij poudarja, da je otrokov razvoj stalen in

dinamičen proces. Področja otrokovega razvoja (čustveno, socialno, gibalno in

spoznavno) so med seboj tesno povezana. K boljšemu razumevanju otrokovega

razvoja so veliko prispevali avtorji različnih psiholoških teorij: Piaget, Bruner,

Vigotski in Erikson (Zupančič, Cecić Erpić, 1999). Šestletniki postajajo

samostojnejši, pri igri mati in oče nista več toliko pomembna, napredujejo pri

socializaciji in navezovanju stikov s sovrstniki (igra, rojstnodnevne zabave

sovrstnikov). Dnevne rutine pri tej starosti dobijo večji pomen in vpliv na otroka.

Prav tako se otroci pri tej starosti tudi fizično razvijajo in za zdrav razvoj

potrebujejo veliko fizične aktivnosti v naravi (Lee, 2017).

Kognitivni razvoj 2.1.1

Kognitivni razvoj poteka po stadijih. Po Piagetovi teoriji o razvoju mišljenja

pokriva obdobje predšolskega otroka med drugim in sedmim letom drugi stadij –

predoperativno mišljenje, postopoma pa poteka že razvoj konkretnologičnega

mišljenja. V predhodnem obdobju otrok opušča načine reševanja problemov, ki

jih je uporabljal na predoperativni miselni stopnji. Konkretno logične operacije,

opredeljene po Piagetu, so oblika mišljenja, pri kateri otrok sklepa na podlagi

logičnih odnosov in ne na podlagi trenutne zaznave. Značilnost miselnih procesov

mlajših otrok je ta, da otrok trdno verjame tistemu, kar vidi. V tem obdobju otrok

uporablja konkretne miselne operacije samo pri reševanju nekaterih problemov,

medtem ko nekatere rešuje še na prejšnji razvojni stopnji. Otrok naprimer razume,

da se število barvic ne spremeni, če jih samo drugače razporedimo, ne razume pa,

da se količina tekočine (vode) ne spremeni, če jo prelijemo v kozarec ali

plastenko, ki ima drugačno obliko (Zupančič in Kavčič, 2007).

Govorni razvoj 2.1.2

Osnovna struktura govora je razvita. Govor vedno bolj postaja element mišljenja

in je podoben govoru odraslih. Pri uporabi jezika so otroci ustvarjalni in se učijo

oblikovati različne povedi. Njihova pozornost je dolgotrajnejša. Otroci si pri tej

17

starosti veliko zapomnijo, samostojno opisujejo dogodke ali povedo izmišljeno

zgodbo. Njihov besednjak obsega že veliko besed za opisovanje čustev, reševanje

problemov, napovedovanje. Pokaže se tudi že uporaba slenga. Na govorni razvoj

posameznika v vseh obdobjih vpliva okolje. Otroci navadno že razumejo humor in

ga vnašajo v svoje pripovedovanje (Zupančič, Cecić Erpić, 1999).

Čustveni razvoj 2.1.3

V obdobju srednjega otroštva otroci doživljajo in izražajo vsa čustva kot v

predhodnih razvojnih obdobjih (veselje, jeza, naklonjenost, anksioznost, strah,

radovednost, ljubosumnost). Čustveni razvoj v tem obdobju skupaj z razvojem

socialnih in spoznavnih sposobnosti otrokom omogoča vse boljše razumevanje,

zavedanje in razlaganje lastnih čustev in čustev drugih. Po šestem letu otroci vse

redkeje izražajo jezo z agresivnim vedenjem, kar je v skladu z razvojem njihove

sposobnosti sodelovanja, komuniciranja in empatije ter z upadom egocentrizma.

Otroci v manjši meri izražajo socialno nesprejemljive čustvene odzive, ker so v

tem obdobju sposobni boljšega nadzora lastnih čustev. Pogosto se umaknejo iz

konfliktne situacije, manj jočejo, hitreje se prilagajajo na nenadne dražljaje in

nepredvidljive okoliščine (Zupančič, Cecić Erpić, 1999). Šestletniki postajajo

dovzetnejši za čustva, tako lastna, kot za čustva drugih. Razvija se empatija.

Glede na to, da otrok pri teh letih postaja samostojnejši in preživi veliko časa z

drugimi nepoznanimi ljudmi in da tako odkriva svet, potrebuje doma varno

zavetje in razumevanje staršev. Otroci pri tej starosti potrebujejo veliko

pozornosti domačih, poznanih ljudi (Lee, 2017).

Socialni razvoj 2.1.4

Otrok si prične iskati prijatelje in kaže zanimanje za druge, nepoznane osebe, prav

tako pa si tudi sam želi postati prijatelj. Otroci pri šestih letih nimajo predsodkov

in brez težav navezujejo stike s sovrstniki. Otroci pri tej starosti so zmožni

razumeti in upoštevati določena pravila. Kažejo veliko zanimanje za početje

drugih. Pri šestih letih je otrokom ljubša igra v skupini, kot individualna igra (prav

tam). Sodelovanje v skupini z vrstniki ne spodbuja le otrokovega kognitivnega

napredovanja in obvladovanja socialnih veščin, temveč skupno delo otrokom

prinaša zadovoljstvo in povečuje obseg naučenega (Zupančič, Cecić Erpić, 1999).

18

Telesno – gibalni razvoj 2.1.5

Okoli šestega leta pri otrocih opažamo telesne spremembe. Začnejo se krepiti

okončine, glava pa postaja sorazmerna s telesom. V tem obdobju pride do

izpadanja mlečnih zob. Sestava mišičevja se spreminja, v katerem je vse manj

vode, česar posledica je večja moč. Pri gibanju postajajo močnejši, hitrejši in

natančnejši. Gibi so usklajeni in nadzorovani. Gibalni razvoj se kaže tudi v

obvladovanju fine motorike. Otroci se pri teh letih hitro učijo novih gibalnih

tehnik brez večjih naporov (Prav tam).

Otrokovo zaznavanje sebe kot učno kompetentnega (sposobnega obvladati neko

nalogo) predstavlja močno motivacijo za vpletanje v posamezne dejavnosti in za

spoprijemanje z naporom, ki ga je potrebno vložiti v te dejavnosti. Šest- do

sedemletni otroci sebe zaznavajo kot visoko učno kompetentne in se pogosto

precenjujejo. Otrokovo pojmovanje sposobnosti ima osrednjo vlogo v njegovi

motivaciji za dosego cilja (Marjanovič Umek, Zupančič, 2004).

3 GEOGRAFSKI SKLOP

Slovenija je geografsko zelo razgibana država, ki leži v Srednji Evropi. Tu se

stikajo štiri velike geografske enote: Alpe, Panonska kotlina, Dinarsko gorovje in

Sredozemlje. Na razmeroma majhnih razdaljah so precejšnje variacije na

klimatskem področju in reliefu, ki so posledica geografske lege, zato se na tem

področju prepletajo značilnosti mediteranske, kontinentalne in gorske klime

(Bedjanič, in drugi, 2002).

3.1 Cerknica

Mesto Cerknica leži v jugozahodnem delu Slovenije, na Notranjskem. Visok

kraški relief jo zapira – z južne strani so to obsežni Javorniki in Snežnik, s

severovzhoda Slivnica in s severa Vidovska planota. Cerknica leži na severnem

robu Cerkniškega polja. Notranjska je zelo razgibana pokrajina saj leži na kraških

tleh. Že Valvasor je opisoval nenavadne pojave, ki so posledica sestave tal in

podnebja: kraške jame, uvale, ponori, požiralniki, ponikalnice in presihajoče

jezero. Cerkniško jezero je zaradi Janeza Vajkarda Valvasorja postalo slavno že v

17. stoletju. Prav zaradi pisanja in razprav o Cerkniškem jezeru je bil Valvasor

izvoljen v kraljevo družbo leta 1687, s tem pa se je pridružil uglednim

19

znanstvenikom tistega časa. Znana je predvsem Valvasorjeva slika, sifonov, jezerc

in podvodnih kanalov, ki jo je narisal ob večletnem opazovanju Cerkniškega

jezera. Valvasorjevi zapisi pa so polni tudi mistike, kot so črne race, ki jih bruha

Vranja jama in čarovnice na gori Slivnici (Kebe, 2011).

3.2 Cerkniško jezero

Cerkniško jezero je presihajoče jezero, kar pomeni, da se občasno napolni z vodo,

ki pa skozi podzemne rove v sušnih obdobjih izgine in nastane polje poraslo s

travišči, lahko pa ostane močvirno. Presihajoče jezero uvrščamo med kraška polja.

Slika 3: Cerkniško jezero v fazi polnjenja v spomladanskem času

Vir: Schein, b. d.

Slika 4: Cerkniško polje, ko jezero presahne

Vir: Schein, b. d.

20

Cerkniško jezero leži v južnem delu Cerkniškega polja, ki je med drugim tudi

največje slovensko kraško polje. Cerkniško jezero je največje jezero v Sloveniji,

saj njegova površina, ko je polje poplavljeno meri 26 km². Cerkniško jezero na

Notranjskem predstavlja pomemben ekosistem, ki ga ustvarja voda. Omenjeno

jezero nima pravih značilnosti klasičnega jezera, kjer bi se voda zadrževala celo

leto, prav zato tako nihanje vode in izmenjevanje suhih in mokrih obdobij močno

vpliva na okolje in oblikuje življenjsko združbo v in ob jezeru. Na relativno

majhnem ozemlju je to jezero biotsko gledano zelo pestro. Biologe in druge

opazovalce narave navdušuje bogastvo rastlin, ptic, metuljev in kačjih pastirjev

(Bedjanič, in drugi, 2002).

3.3 Živali in rastline v in ob cerkniškem jezeru

RASTLINE: na Cerkniškem jezeru se pojavlja veliko vrst rastlin. Vodne vrste:

lasastolistna vodna zlatica, rumeni blatnik, beli lokvanj, plavajoči dristavec,

navadni žabji las, vretenčasti rmanec. Prav tako na Cerkniškem jezeru najdemo

amfibijske vrste (so prilagojene tako na obdobja poplav kot na suha obdobja):

močvirska spominčica, pokončni ježek, vodni jetičnik, močvirska lakota, plazeča

šopulja, vodna preslica, navadna božja milost, kobulasta vodoljuba in še številne

druge. Barjanske vrste (vrste rastlin, ki se nahajajo izven vsakoletnega obsega

poplav, uspevajo pa na šotnih tleh): rumeni šaš, črni šaš, poznocvetni šaš, srednja

rosika, močvirna samoperka. Traviščne vrste (sodijo na področje izven

vsakoletnih poplav, ali na poplavno območje, ki je pod vodo največ dva meseca).

Sem sodijo vrste kot so: plazeča zlatica, močvirska kukavica, vodna perunika,

navadna kalužnica, zdravilna strašnica, poletni beli zvonček, ripeča zlatica,

navadna ivanjščica in druge (Bedjanič, in drugi, 2002).

KAČJI PASTIRJI: na Cerkniškem jezeru najdemo tudi številne vrste kačjih

pastirjev, ki jih delimo na enakokrile in raznokrile kačje pastirje. Najlažje jih

opazujemo konec maja, začetek junija, vse tja do oktobra. Najpomembnejši

predstavniki kačjih pastirjev so: sinji presličar, modri bleščavec, travniški škratec,

višnjeva deva, deviški pastir, zgodnji trstničar, rumeni kamenjak…

DNEVNI METULJI: Na Cerkniškem jezeru je bilo do sedaj opaženih 125 vrst

dnevnih metuljev, ki jim grmišča, travniki, gozdni robovi in pašniki predstavljajo

21

bivališča. Najpogostejši metulj na Cerkniškem jezeru je lastovičar. Tu najdemo

tudi osem evropsko ogroženih vrst.

RIBE: ribe so na Cerkniškem jezeru že od nekdaj zelo cenjene, saj so jih ljudje

lovili za preživetje. Prve ribe, ki so bivale v Cerkniškem jezeru so bile popisane v

Valvasorjevem času, to so bile ščuka, linj in menek. Kasneje pa so s prinašanjem

neavtohtonih rib obogatili jezero, kar pa ni prineslo želenih rezultatov, saj so se

prinesene vrste zelo namnožile in skoraj uničile avtohtone vrste rib. V jezeru

lahko najdemo postrv, šarenko, kaplja, golobčka in najbolj osovraženo ribo v

cerkniškem jezeru, to je rdečeperka.

PTICE: Cerkniško jezero je prava meka, za opazovalce ptic. Ne glede na to ali je

jezero suho ali polno, vedno lahko opazimo raznovrstne ptice. Tu lahko opazimo

kar vse vrste štorkelj in čapelj, labode, gosi, race (mlakarica, žličarica, čopasta

črnica, kostanjevka), tukalice (črna liska, zelenonoga tukalica), pobrežniki in

galebi.

Najpomembnejša ptica Cerkniškega jezera pa je kosec, ki je v svetovnem merilu

zelo ogrožena vrsta, na notranjskem pa se nahaja stabilna populacija, kar vsako

leto preverijo z nočnim štetjem ptic. Kosec je tudi ena glavnih vrst, ki je

prispevala, da je Cerkniško jezero sprejeto v območje Natura 2000 (posebno

varstveno območje) (Notranjski regijski park, 2017).

Na Cerkniškem jezeru lahko opazimo tudi druga živa bitja, kot so: mehkužci,

dvoživke, plazilci, sesalci med katere sodijo tudi medved, volk in ris (Bedjanič, in

drugi, 2002).

Ker so ptice naš raziskovalni problem, jih bomo podrobneje predstavili v

nadaljevanju magistrskega dela.

22

III. EMPIRIČNI DEL

V empiričnem delu bomo predstavili šole, katerih učenci so sodelovali v

pedagoškem eksperimentu. V nadaljevanju bodo predstavljena tudi raziskovalna

vprašanja, hipoteze in spremenljivke, ki smo si jih zastavili. Predstavili bomo tudi

rezultate posameznih nalog. Preglednice bodo oblikovane tako, da bodo posebej

razvidni rezultati učencev iz Osnovne šole Notranjski odred Cerknica in učencev

iz Podružnične osnovne šole Maksim Gaspari Begunje. Ob koncu vsake

preglednice pa bomo vnaprej zastavljene hipoteze ovrgli ali potrdili.

1 NAMEN EMPIRIČNEGA DELA

Namen empiričnega dela je ugotoviti, ali je znanje učencev po učenju izven

učilnice višje kot po usvajanju ciljev pri tradicionalnem pouku.

2 PREDSTAVITEV OSNOVNIH ŠOL

2.1 Osnovna šola notranjski odred Cerknica

Osnovna šola Notranjski odred Cerknica je na tem mestu kot je sedaj svojo

podobo pričela dobivati leta 1960, ko se je začela gradnja nove šole, zaradi potreb

po dodatnih prostorih. Med gradnjo nove šole so se učenci šolali tudi v gasilskem

domu, saj v stari šoli ni bilo prostora za tedanjih 459 učencev. Pouk je zaradi tega

potekal tudi popoldne.

Leta 1997 je potekal natečaj za logotip šole, kjer so izbrali risbo, ki predstavlja

žabo, kjer se je pokazala okoljska osveščenost in povezava s svetovno znanim

Cerkniškim jezerom.

Sedaj ima matična osnovna šola veliko več prostorov in učilnic, saj je tudi

učencev bistveno več. Leta 2014 je bila dokončana energetska sanacija osnovne

šole in ureditev zunanjih igrišč in površin.

23

Slika 5: Osnovna šola Notranjski odred Cerknica

Vir: Foto Žnidaršič, b. d.

Pod okrilje Osnovne šole Notranjski odred sodita tudi dve podružnični šoli, in

sicer Osnovna šola 11. maj Grahovo (oddelki od 1. – 9. razreda) in Osnovna šola

Maksim Gaspari Begunje (od 1. do 5. razreda), ki jo bomo predstavili v

naslednjem odstavku.

Oddelki v šolah:

Osnovna šola Notranjski odred Cerknica: 25 oddelkov

Podružnična osnovna šola 11. maj Grahovo: 9 oddelkov

Podružnična osnovna šola Maksim Gaspari Begunje: 5 oddelkov

2.2 Podružnična osnovna šola Maksim Gaspari Begunje

To je manjša šola, kjer so le oddelki razredne stopnje, od 1. do 5. razreda. V šoli

je še manjša jedilnica in manjša telovadnica. Gre za starejšo stavbo v središču

Begunj, ki pa je energetsko sanirana. Učenci, ki zaključijo šolanje na tej šoli,

nadaljujejo šolanje na matični šoli v Cerknici. Vas Begunje je od Cerknice

oddaljena le nekaj kilometrov, šoli pa sta oddaljeni le štiri kilometre.

24

Slika 6: Podružnična osnovna šola Maksim Gaspari Begunje

Vir: Občina Cerknica, b. d.

3 RAZČLENITEV IN OPREDELITEV TER OMEJITEV

RAZISKOVALNIH VPRAŠANJ IN HIPOTEZ

3.1 Raziskovalna vprašanja

Zastavili smo si sedem osnovnih raziskovalnih vprašanj, ki jih v nadaljevanju

členimo v podrobna raziskovalna vprašanja.

R1 Ali učenci po učenju izven učilnice bolje vedo, s čim se prehranjuje štorklja

kot pa učenci pri tradicionalnem pouku?

R1. 1 Ali anketirani učenci po učenju izven učilnice bolje kot učenci po

tradicionalnem pouku vedo, da se štorklja ne prehranjuje s kruhom?


tradicionalnem pouku vedo, da se štorklja prehranjuje z mišmi?


tradicionalnem pouku vedo, da se štorklja ne prehranjuje z regratom?


tradicionalnem pouku vedo, da se štorklja ne prehranjuje z jajci?


tradicionalnem pouku vedo, da se štorklja prehranjuje z ribami?

25


tradicionalnem pouku vedo, da se štorklja prehranjuje z žabami?

R2 Ali učenci po učenju izven učilnice bolje vedo, v katerem življenjskem okolju

lahko opazimo race kot pa učenci pri tradicionalnem pouku?


tradicionalnem pouku vedo, da rac ne moremo opaziti v visokogorju?


tradicionalnem pouku vedo, da race lahko opazimo na jezeru?


tradicionalnem pouku vedo, da rac ne moremo opaziti v gozdu?


tradicionalnem pouku vedo, da rac ne moremo opaziti na travniku?


tradicionalnem pouku vedo, da race lahko opazimo v potoku?


tradicionalnem pouku vedo, da race lahko opazimo v ribniku?

R3 Ali učenci po učenju izven učilnice bolje vedo, kje v bližini jezera

najpogosteje vidimo lastovico, raco in čapljo kot pa učenci pri tradicionalnem

pouku?


tradicionalnem pouku vedo, da lastovico opazimo v zraku?


tradicionalnem pouku vedo, da raco lahko opazimo na gladini jezera?


tradicionalnem pouku vedo, da čapljo opazimo ob robu jezera?

R4 Ali učenci po učenju izven učilnice bolje vedo, kakšne barve je štorklja kot pa

učenci pri tradicionalnem pouku?

26


tradicionalnem pouku vedo, da je štorkljin kljun oranžen?


tradicionalnem pouku vedo, da so štorkljine noge oranžne?


tradicionalnem pouku vedo, daje štorklja po zadku in konicah kril črne

barve?

R5 Ali učenci po učenju izven učilnice bolje vedo,, kje štorklja gradi gnezdo kot

pa učenci pri tradicionalnem pouku?

R6 Ali učenci po učenju izven učilnice bolje vedo kakšen kljun in noge imajo

raca, vrana, čaplja in sinica kot pa učenci pri tradicionalnem pouku?


tradicionalnem pouku vedo, kakšen kljun in noge ima raca mlakarica?

R6. 1. 1 Ali anketirani učenci po učenju izven učilnice bolje kot

učenci po tradicionalnem pouku vedo pravilno narisati raci kljun?


učenci po tradicionalnem pouku vedo pravilno narisati raci noge?


tradicionalnem pouku vedo, kakšen kljun in noge ima vrana?


učenci po tradicionalnem pouku vedo pravilno narisati vrani kljun?


učenci po tradicionalnem pouku vedo pravilno narisati vrani noge?


tradicionalnem pouku vedo, kakšen kljun in noge ima čaplja?


učenci po tradicionalnem pouku vedo pravilno narisati čaplji kljun?

27


učenci po tradicionalnem pouku vedo pravilno narisati čaplji noge?


tradicionalnem pouku vedo, kakšen kljun in noge ima sinica?


učenci po tradicionalnem pouku vedo pravilno narisati sinici kljun?


učenci po tradicionalnem pouku vedo pravilno narisati sinici noge?

R7 Ali učenci po učenju izven učilnice bolje vedo, s čim se ptice prehranjujejo kot

pa učenci pri tradicionalnem pouku?


tradicionalnem pouku vedo, da se race prehranjujejo z račjo zeljo?


tradicionalnem pouku vedo, da se vrane prehranjujejo s koruzo?


tradicionalnem pouku vedo, da se čaplje prehranjujejo z žabami ?


tradicionalnem pouku vedo, da se sinice prehranjujejo s sončničnimi

semeni?

3.2 Raziskovalne hipoteze

H1 Predvidevamo, da učenci po učenju izven učilnice bolje kot učenci po

tradicionalnem pouku vedo, s čim se prehranjuje štorklja.

H1. 1 Predvidevamo, da učenci po učenju izven učilnice bolje kot učenci

po tradicionalnem pouku vedo, da se štorklja ne prehranjuje s kruhom.


po tradicionalnem pouku vedo, da se štorklja prehranjuje z mišmi.

28


po tradicionalnem pouku vedo, da se štorklja ne prehranjuje z regratom.


po tradicionalnem pouku vedo, da se štorklja ne prehranjuje z jajci.


po tradicionalnem pouku vedo, da se štorklja prehranjuje z ribami.


po tradicionalnem pouku vedo, da se štorklja prehranjuje z žabami.


tradicionalnem pouku vedo, v katerem življenjskem okolju lahko opazimo race.


po tradicionalnem pouku vedo, da rac ne moremo opaziti v visokogorju.


po tradicionalnem pouku vedo, da race lahko opazimo na jezeru.


po tradicionalnem pouku vedo, da rac ne moremo opaziti v gozdu.


po tradicionalnem pouku vedo, da rac ne moremo opaziti na travniku.


po tradicionalnem pouku vedo, da race lahko opazimo v potoku.


po tradicionalnem pouku vedo, da race lahko opazimo v ribniku.


tradicionalnem pouku vedo, kje v bližini jezera najpogosteje vidimo lastovico,

raco in čapljo.


po tradicionalnem pouku vedo, da lastovico opazimo v zraku.

29


po tradicionalnem pouku vedo, da raco opazimo na gladini jezera.


po tradicionalnem pouku vedo, da čapljo opazimo ob robu jezera.


tradicionalnem pouku vedo, kakšne barve je štorklja.


po tradicionalnem pouku vedo, da ima štorklja oranžen kljun.


po tradicionalnem pouku vedo, da ima štorklja oranžne noge.


po tradicionalnem pouku vedo, da ima štorklja zadek in konice kril črne

barve?


tradicionalnem pouku vedo, kje štorklja gradi gnezdo.


tradicionalnem pouku vedo, kakšen kljun in noge imajo raca, vrana, čaplja in

sinica.


po tradicionalnem pouku vedo, kakšen kljun in noge ima raca mlakarica.

H6. 1. 1 Predvidevamo, da učenci po učenju izven učilnice bolje

kot učenci po tradicionalnem pouku znajo pravilno narisati raci

kljun.


kot učenci po tradicionalnem pouku znajo pravilno narisati raci

noge.


po tradicionalnem pouku vedo, kakšen kljun in noge ima vrana.

30


kot učenci po tradicionalnem pouku znajo pravilno narisati vrani

kljun.


kot učenci po tradicionalnem pouku znajo pravilno narisati vrani

noge.


po tradicionalnem pouku vedo, kakšen kljun in noge ima čaplja.


kot učenci po tradicionalnem pouku znajo pravilno narisati čaplji

kljun.


kot učenci po tradicionalnem pouku znajo pravilno narisati čaplji

noge.


po tradicionalnem pouku vedo, kakšen kljun in noge ima sinica.


kot učenci po tradicionalnem pouku znajo pravilno narisati sinici

kljun.


kot učenci po tradicionalnem pouku znajo pravilno narisati sinici

noge.


tradicionalnem pouku vedo, s čim se ptice prehranjujejo.


po tradicionalnem pouku vedo, da se race prehranjujejo z račjo zeljo.


po tradicionalnem pouku vedo, da se vrane prehranjujejo s koruzo.

31


po tradicionalnem pouku vedo, da se čaplje prehranjujejo z žabami.


po tradicionalnem pouku vedo, da se sinice prehranjujejo s sončničnimi

semeni.

3.3 Spremenljivke

1. Prehrana štorklje

1.1. Kruh

1.2. Miš

1.3. Regrat

1.4. Jajca

1.5. Ribe

1.6. Žabe

2. Življenjsko okolje race

2.1. Visokogorje

2.2. Jezero

2.3. Gozd

2.4. Travnik

2.5. Potok

2.6. Ribnik

3. Jezero

3.1. Lastovica

3.2. Raca

3.3. Čaplja

4. Štorklja

4.1. Kljun

4.2. Noge

4.3. Zadek

5. Gnezdo

6. Ptice

6.1. Raca

6.1.1. Račji kljun

6.1.2. Račje noge

6.2. Vrana

6.2.1. Vranji kljun

6.2.2. Vranje noge

6.3. Čaplja

6.3.1. Čapljin kljun

6.3.2. Čapljine noge

6.4. Sinica

32

6.4.1. Siničji kljun

6.4.2. Siničje noge

7. Prehrana ptic

7.1. Račja zel

7.2. Žabe

7.3. Koruza

7.4. Sončnična semena

4 METODOLOGIJA

4.1 Raziskovalne metode

V empirični raziskavi je bila uporabljena deskriptivna in kavzalno

neeksperimentalna metoda empiričnega pedagoškega raziskovanja. Pred

praktičnim delom je bil izpeljan predtest, s katerim smo ugotavljali predznanje v

raziskavo vključenih učencev, po raziskavi pa potest, s katerim smo merili znanje

učencev po izvedenih praktičnih aktivnostih.

4.2 Raziskovalni vzorec

Raziskava temelji na vzorcu 40 učenk in učencev prvega razreda dveh osnovnih

šol. To je razvidno iz preglednice 3.

Preglednica 3: Raziskovalni vzorec

Osnovna šola Notranjski odred Cerknica

21

Podružnična osnovna šola Maksim Gaspari Begunje

19

Vir:

4.3 Postopki zbiranja podatkov

Organizacija in izvedba zbiranja podatkov 4.3.1

V vzorec so bili zajeti učenci 1. razreda dveh osnovnih šol. Na obeh osnovnih

šolah smo zbirali podatke s pomočjo identičnega vprašalnika na pred- in potestu,

in sicer so datumi testiranj prikazani v preglednici 4.

33

Preglednica 4: Datumi testiranj na posamezni šoli

PREDTEST

POTEST

Osnovna šola Notranjski odred Cerknica

4. 5. 2017

18. 5. 2017

Podružnična osnovna šola Maksim Gaspari Begunje

5. 5. 2017

19. 5. 2017

Vir:

Vsebinsko metodološke značilnosti anketnega vprašalnika 4.3.2

a) VSEBINSKO FORMALNE STRANI VPRAŠALNIKA

Anketni vprašalnik je anonimen in zajema 31 vprašanj zaprtega tipa.

Objektivnih dejstev anketirancev (npr. spol), nismo pridobivali.

b) MERSKE KARAKTERISTIKE ANKETNEGA VPRAŠALNIKA

VELJAVNOST

Anketni vprašalnik je bil sestavljen s pomočjo učnega načrta za

spoznavanje okolja (2011) ter po pravilih sestavljanja anketnih

vprašalnikov. Kontroliran je bil s strani mentorice.

ZANESLJIVOST

Vprašanja v anketnem vprašalniku so bila preverjena s pilotskim

anketiranjem dveh prvošolcev, ki v definitivno raziskavo nista bila

vključena.

OBJEKTIVNOST

Objektivnost je bila kontrolirana z anonimnostjo in z uporabo vprašanj

zaprtega tipa.

34

4.4 Postopki obdelave podatkov

Podatke smo pridobili z anketiranjem, anketne vprašalnike pa smo ovrednotili

ročno s pomočjo prej zastavljenih kriterijev. Definitivne rezultate smo pridobili s

pomočjo računalniške obdelave (program Excel).

5 REZULTATI PRED- IN POTESTA

V tem poglavju predstavljamo dobljene rezultate. Pravilni odgovori so za lažjo

predstavo označeni z zeleno barvo.

35

5.1 S čim se prehranjuje štorklja?

Preglednica 5: Rezultati 1. naloge

ŠTORKLJA PREDTEST

f

POTEST

f

KRUH Osnovna šola

Notranjski odred

Cerknica

2 1 -1

Osnovna šola

Maksim Gaspari

Begunje

7 11 +4

MIŠ Osnovna šola

Notranjski odred

Cerknica

4 16 +12

Osnovna šola

Maksim Gaspari

Begunje

8 12 +4

REGRAT Osnovna šola

Notranjski odred

Cerknica

0 0 0

Osnovna šola

Maksim Gaspari

Begunje

0 0 0

JAJCA Osnovna šola

Notranjski odred

Cerknica

1 0 -1

Osnovna šola

Maksim Gaspari

Begunje

1 2 +1

RIBE Osnovna šola

Notranjski odred

Cerknica

16 20 +4

Osnovna šola

Maksim Gaspari

Begunje

19 19 0

ŽABE Osnovna šola

Notranjski odred

Cerknica

9 21 +12

Osnovna šola

Maksim Gaspari

Begunje

1 16 +15

36

Iz preglednice 5 lahko razberemo, da se je večina učencev odločala za naslednje

odgovore: kruh, miši, ribe, žabe. Učenci, ki so bili poučevani izven učilnice so se

odločali za odgovore miši (16), ribe (20), žabe (21), medtem, ko so učenci, ki so

bili poučevani izven učilnice podali naslednje odgovore: kruh (11), miši (12), ribe

(19), žabe (16). Glede na to, da so pravilni odgovori miši, ribe in žabe so na

vprašanje bolje odgovarjali učenci iz Osnovne šole Notranjski odred Cerknica, ki

so bili poučevani izven učilnice. Iz preglednice pa je tudi razvidno, da so učenci iz

Podružnične osnovne šole Maksim Gaspari Begunje na potestu veliko bolje

odgovarjali na vprašanja, za odgovor riba, so se že v predtestu odločili vsi učenci.

Dobljeni rezultati so v skladu z našo hipotezo H1, kjer predvidevamo, da učenci

po učenju izven učilnice bolje kot učenci po tradicionalnem pouku vedo, s čim se

prehranjuje štorklja, zato to hipotezo potrdimo.

37

5.2 Kje lahko opazimo race?


RACA PREDTEST

f

POTEST

f

VISOKOGORJE Osnovna šola

Notranjski odred

Cerknica

0 0 0

Osnovna šola

Maksim Gaspari

Begunje

0 0 0

JEZERO Osnovna šola

Notranjski odred

Cerknica

9 19 +10

Osnovna šola

Maksim Gaspari

Begunje

18 18 0

GOZD Osnovna šola

Notranjski odred

Cerknica

0 0 0

Osnovna šola

Maksim Gaspari

Begunje

0 0 0

TRAVNIK Osnovna šola

Notranjski odred

Cerknica

0 0 0

Osnovna šola

Maksim Gaspari

Begunje

0 2 +2

POTOK Osnovna šola

Notranjski odred

Cerknica

12 20 +8

Osnovna šola

Maksim Gaspari

Begunje

17 16 -1

RIBNIK Osnovna šola

Notranjski odred

Cerknica

12 19 +7

Osnovna šola

Maksim Gaspari

Begunje

16 16 0

38

Iz preglednice 6 je razvidno, da se je večina anketiranih učencev, tako tistih, ki so

bili poučevani izven učilnice, kot tistih, ki so bili poučevani izven učilnice

odločala za naslednje odgovore: jezero, potok, ribnik, ki so tudi pravilni. Največji

napredek so pokazali učenci iz Osnovne šole Notranjski odred Cerknica, ki so na

potestu pokazali večji napredek glede na rezultate na predtestu. Iz preglednice je

prav tako razvidno, da so nekoliko boljše predznanje pokazali učenci iz

podružnične osnovne šole Maksim Gaspari Begunje. Prav ti učenci so pri

odgovorih potok in travnik nazadovali oziroma na potestu dosegali slabše

rezultate gledano na predtest.

Dobljeni rezultati potrjujejo našo hipotezo H2, kjer predvidevamo, da učenci po

učenju izven učilnice bolje kot učenci po tradicionalnem pouku vedo, v katerem

življenjskem okolju lahko opazimo race.

5.3 Kje v bližini jezera najpogosteje vidimo lastovico, raco in čapljo?


JEZERO PREDTEST

f

POTEST

f

LASTOVICA Osnovna šola

Notranjski odred

Cerknica

20 21 +1

Osnovna šola

Maksim Gaspari

Begunje

19 19 0

RACA Osnovna šola

Notranjski odred

Cerknica

21 21 0

Osnovna šola

Maksim Gaspari

Begunje

18 19 +1

ČAPLJA Osnovna šola

Notranjski odred

Cerknica

21 21 0

Osnovna šola

Maksim Gaspari

Begunje

19 18 -1

39

Iz preglednice 7 je razvidno, da so vsi učenci nalogo 3 reševali enakovredno in so

imeli tako na predtestu kot na potestu podobne oziroma enake rezultate. Vsi

učenci iz osnovne šole Notranjski odred Cerknica so se na potestu odločali za

pravilne odgovore. Vsi učenci s Podružnične osnovne šole Maksim Gaspari

Begunje so se pravilno odločili za dva odgovora, medtem, ko je en učenec, na

potestu, narobe v življenjski prostor jezero umestil čapljo.

Rezultati niso v skladu z našo hipotezo H3, ki pravi, da učenci po učenju izven

učilnice bolje kot učenci po tradicionalnem pouku vedo, kje v bližini jezera

najpogosteje vidimo lastovico, raco in čapljo, saj so bili odgovori učencev obeh

šol enakovredni.

5.4 Kakšne barve je štorklja?


Vir:

V preglednici 9 so predstavljeni rezultati učencev o tem, kako dobro poznajo

štorkljo glede na njen izgled. Znanje vseh anketiranih učencev je podobno tako na

ŠTORKLJA PREDTEST

f

POTEST

f

KLJUN Osnovna šola

Notranjski odred

Cerknica

17 18 +1

Osnovna šola

Maksim Gaspari

Begunje

14 15 +1

NOGE Osnovna šola

Notranjski odred

Cerknica

15 17 +2

Osnovna šola

Maksim Gaspari

Begunje

11 13 +2

ZADEK Osnovna šola

Notranjski odred

Cerknica

14 17 +3

Osnovna šola

Maksim Gaspari

Begunje

9 11 +2

40

predtestu kot na potestu. Kot smo pričakovali so učenci obeh šol dosegali boljše

rezultate na potestu.

Zato, hipotezo H4, kjer predvidevamo, da učenci po učenju izven učilnice bolje

kot učenci po tradicionalnem pouku vedo, kakšne barve je štorklja, ovržemo, saj

ni očitnih odstopanj v znanju med učenci Osnovne šole Notranjski odred Cerknica

in Podružnične osnovne šole Maksim Gaspari Begunje.

5.5 Kakšno je štorkljino gnezdo?


Vir:

Iz preglednice 9 lahko razberemo, da imajo učenci iz Osnovne šole Notranjski

odred Cerknica boljše predznanje kot njihovi vrstniki s Podružnične osnovne šole

Maksim Gaspari Begunje o tem, kako izgleda štorkljino gnezdo. To se kaže tudi v

rezultatih na potestu, pri katerih opazimo, da samo en učenec iz Osnovne šole

Notranjski odred Cerknica ni pravilno narisal štorkljinega gnezda.

Dobljeni rezultati so v skladu z našo hipotezo H5, kjer predvidevamo, da učenci

po učenju izven učilnice bolje kot učenci po tradicionalnem pouku vedo, kje

štorklja gradi gnezdo. Hipotezo H5 lahko potrdimo.

ŠTORKLJA PREDTEST

f

POTEST

f

GNEZDO Osnovna šola

Notranjski odred

Cerknica

17 20 +3

Osnovna šola

Maksim Gaspari

Begunje

12 13 +1

41

5.6 Kakšen kljun in noge imajo raca, vrana čaplja in sinica, ter s čim se

prehranjujejo?

Preglednica 10: Rezultati 6. naloge - raca

Vir:

Iz preglednice 10 je razvidno, da so učenci iz osnovne šole Notranjski odred

Cerknica na potestu pridobili boljše rezultate, saj so pri vseh treh spremenljivkah

izkazali napredek. Račji kljun so na potestu pravilni narisali skoraj vsi učenci (20

od 21), prav tako noge (19 od 21). Pri vprašanju s čim se raca prehranjuje pa so

narobe odgovorili le trije učenci. Največji napredek so učenci iz Osnovne šole

Notranjski odred Cerknica pokazali pri vprašanju kakšne noge ima raca, saj je kar

12 učencev več pravilno odgovorilo na vprašanje kot na predtestu. Učenci iz

Podružnične osnovne šole Maksim Gaspari Begunje so pri dveh odgovorih (kljun

in noge) prav tako pokazali napredek glede na predtest, so pa pri vprašanju s čim

se raca prehranjuje nazadovali in potest slabše reševali kot predtest.

RACA PREDTEST

f

POTEST

f

KLJUN Osnovna šola

Notranjski odred

Cerknica

17 20 +3

Osnovna šola

Maksim Gaspari

Begunje

9 14 +6

NOGE Osnovna šola

Notranjski odred

Cerknica

7 19 +12

Osnovna šola

Maksim Gaspari

Begunje

3 3 0

HRANA Osnovna šola

Notranjski odred

Cerknica

10 18 +8

Osnovna šola

Maksim Gaspari

Begunje

17 14 -3

42

Glede na dobljene rezultate lahko hipotezo H6. 1, kjer predvidevamo, da učenci

po učenju izven učilnice bolje kot učenci po tradicionalnem pouku vedo, kakšen

kljun in noge ima raca mlakarica potrdimo. Prav tako lahko potrdimo hipotezo

H6. 1. 1, kjer predvidevamo, da učenci po učenju izven učilnice bolje kot učenci

po tradicionalnem pouku znajo pravilno narisati raci kljun.

Enako lahko storimo s hipotezo H6. 1. 2, kjer predvidevamo, da učenci po učenju

izven učilnice bolje kot učenci po tradicionalnem pouku znajo pravilno narisati

raci noge in jo potrdimo.

Hipotezo H7. 1, kjer predvidevamo, da učenci po učenju izven učilnice bolje kot

učenci po tradicionalnem pouku vedo, da se race prehranjujejo z račjo zeljo, lahko

glede na dobljene rezultate potrdimo.

Preglednica 11: Rezultati 6. naloge - vrana

Vir:

VRANA PREDTEST

f

POTEST

f

KLJUN Osnovna šola

Notranjski odred

Cerknica

3 17 +14

Osnovna šola

Maksim Gaspari

Begunje

4 5 +1

NOGE Osnovna šola

Notranjski odred

Cerknica

7 17 +10

Osnovna šola

Maksim Gaspari

Begunje

4 4 0

HRANA Osnovna šola

Notranjski odred

Cerknica

7 17 +10

Osnovna šola

Maksim Gaspari

Begunje

6 9 +3

43

Iz preglednice 11 je razvidno, da so učenci obeh šol podobno reševali predtest,

zato lahko trdimo, da je predznanje učencev na podobnem nivoju. Rezultati

učencev, ki so jih pridobili na potestu pa se glede na šolo zelo razlikujejo.

Poudariti moramo, da so učenci obeh šol napredovali, če gledamo celotno nalogo,

boljše rezultate pa so očitno dosegli učenci iz Osnovne šole Notranjski odred

Cerknica. Pri vseh treh spremenljivkah (kljun, noge, hrana) so izkazali napredek

za najmanj 10 pravilnih odgovorov več kot na predtestu. Pri učencih s

Podružnične osnovne šole Maksim Gaspari Begunje pa rezultati na potestu niso

izstopali oziroma so bolje odgovarjali na vprašanje o vranjem kljunu (trije pravilni

odgovori več kot na predtestu) in na vprašanje o prehrani vrane (en pravilen

odgovor). Pri vprašanju o nagah vrane so ostali na nivoju predtesta, kjer so

pravilno odgovorili le štirje učenci od devetnajstih.

Po analizi rezultatov tako hipotezo H6. 2, za katero predvidevamo, da učenci po

učenju izven učilnice bolje kot učenci po tradicionalnem pouku vedo, kakšen

kljun in noge ima vrana, lahko potrdimo.

Hipotezo H6. 2. 1, kjer predvidevamo, da učenci po učenju izven učilnice bolje

kot učenci po tradicionalnem pouku znajo pravilno narisati vrani kljun, prav tako

potrdimo.

Hipotezo H6. 2. 2, kjer predvidevamo, da učenci po učenju izven učilnice bolje

kot učenci po tradicionalnem pouku znajo pravilno narisati vrani noge, potrdimo.

Enako storimo s hipotezo H7. 2, kjer predvidevamo, da učenci po učenju izven

učilnice bolje kot učenci po tradicionalnem pouku vedo, da se vrane prehranjujejo

s koruzo in jo potrdimo.

44

Preglednica 12: Rezultati 6. naloge - čaplja

Vir:

Iz preglednice 12 je razvidno, kakšne rezultate so dosegali učenci na predtestu in

potestu o tem, kakšna je čaplja in s čim se hrani. Rezultati na predtestu so med

šolama podobni, izstopajo le odgovori učencev iz Podružnične osnovne šole

Begunje, in sicer so učenci že na predtestu pokazali dokaj visoko znanje o tem, s

čim se čaplja prehranjuje, pravilno jih je odgovorilo kar 13 od 19. učencev. Zelo

zanimivi so rezultati s potesta, in sicer učenci obeh šol so napredovali, vendar so

boljše znanje pokazali učenci z Osnovne šole Notranjski odred Cerknica. Ti

učenci so pri vsakem odgovoru pokazali napredek, če primerjamo glede na potest,

za deset in več točk. Če primerjamo oba razreda je iz preglednice prav tako

razvidno, da sta v znanju napredovala oba razreda, največ težav pa so imeli oboji

učenci z risanjem čapljinega kljuna.

ČAPLJA PREDTEST

f

POTEST

f

KLJUN Osnovna šola

Notranjski odred

Cerknica

3 13 +10

Osnovna šola

Maksim Gaspari

Begunje

2 5 +3

NOGE Osnovna šola

Notranjski odred

Cerknica

2 15 +13

Osnovna šola

Maksim Gaspari

Begunje

3 5 +2

HRANA Osnovna šola

Notranjski odred

Cerknica

5 20 +15

Osnovna šola

Maksim Gaspari

Begunje

13 14 +1

45

Dobljeni rezultati so v skladu z našo hipotezo H6. 3, za katero predvidevamo, da

učenci po učenju izven učilnice bolje kot učenci po tradicionalnem pouku vedo,

kakšen kljun in noge ima čaplja, in tako lahko to hipotezo potrdimo.

Po rezultatih sodeč, lahko potrdimo tudi naslednje hipoteze: H6. 3. 1, kjer

predvidevamo, da učenci po učenju izven učilnice bolje kot učenci po

tradicionalnem pouku znajo pravilno narisati čaplji kljun, H6. 3. 2, za katero


tradicionalnem pouku znajo pravilno narisati čaplji noge, H7. 3, kjer


tradicionalnem pouku vedo, da se čaplje prehranjujejo z žabami, saj so učenci iz

osnovne šole Notranjski odred Cerknica dosegli bistveno boljše rezultate, kot pa

učenci s Podružnične osnovne šole Maksim Gaspari Begunje.

Preglednica 13: Rezultati 6. naloge - sinica

Vir:

SINICA PREDTEST

f

POTEST

f

KLJUN Osnovna šola

Notranjski odred

Cerknica

2 8 +6

Osnovna šola

Maksim Gaspari

Begunje

4 4 0

NOGE Osnovna šola

Notranjski odred

Cerknica

6 13 +7

Osnovna šola

Maksim Gaspari

Begunje

4 4 0

HRANA Osnovna šola

Notranjski odred

Cerknica

18 19 +1

Osnovna šola

Maksim Gaspari

Begunje

12 16 +4

46

Iz rezultatov prikazanih v preglednici 13 je razvidno, kako so učenci odgovarjali

na vprašanja o sinici. Kot vidimo iz rezultatov predtesta in potesta, učenci najbolj

poznajo prehrano sinice, saj so učenci obeh šol že na predtestu pokazali kar

visoko znanje. Kot vidimo so napredek pri vseh treh vprašanjih o sinici pokazali

učenci iz Osnovne šole Notranjski odred, saj so na potestu odgovarjali bolje kot

njihovi vrstniki s Podružnične osnovne šole Maksim Gaspari Begunje. Učenci s

Podružnične osnovne šole Maksim Gaspari Begunje so bolje odgovorili na

vprašanje o prehrani sinice, medtem, ko so za ostala dva vprašanja ostali na točki

s predtesta in niso izkazali nikakršnega napredka.

Zaradi prikazanih rezultatov lahko hipotezo H6. 4, za katero predvidevamo, da

učenci po učenju izven učilnice bolje kot učenci po tradicionalnem pouku vedo,

kakšen kljun in noge ima sinica, potrdimo.

Prav tako lahko potrdimo hipoteze: hipotezo H6. 4. 1, za katero predvidevamo, da

učenci po učenju izven učilnice bolje kot učenci po tradicionalnem pouku znajo

pravilno narisati sinici kljun, hipotezo H6. 4. 2 kjer predvidevamo, da učenci po

učenju izven učilnice bolje kot učenci po tradicionalnem pouku znajo pravilno

narisati sinici noge in hipotezo H7. 4 kjer predvidevamo, da učenci po učenju

izven učilnice bolje kot učenci po tradicionalnem pouku vedo, da se sinice

prehranjujejo s sončničnimi semeni.

Glede na dobljene rezultate lahko potrdimo tudi hipotezo H6, za katero


tradicionalnem pouku vedo, kakšen kljun in noge imajo raca, vrana, čaplja in

sinica, saj so učenci iz Osnovne šole Notranjski odred Cerknica pokazali boljše

znanje na potestu kot učenci s Podružnične osnovne šole, zato potrdimo tudi

hipotezo H7, za katero predvidevamo, da učenci po učenju izven učilnice bolje

kot učenci po tradicionalnem pouku vedo, s čim se ptice prehranjujejo.

47

6 ZAKLJUČNE MISLI

S pomočjo raziskave, izpeljane z anketiranjem učencev (predtest, potest), smo

želeli ugotoviti, ali pouk izven učilnice kakorkoli pripomore pri doseganju boljših

rezultatov. Tudi glede na majhen vzorec učencev, smo dobili zgovorne rezultate,

ki so potrdili naše domneve o pozitivnih straneh učenja izven učilnice. Tako smo

tudi potrdili ugotovitve raznih avtorjev, kot npr.: S. Dool, K. Malone, B. Marentič

Požarnik, ki trdijo, da je izkustveno učenje, učenje izven učilnice neprimerljivo

boljše od tradicionalno izpeljanega pouka.

Po rezultatih potestov sodeč, lahko trdimo, da so učenci, ki so bili poučevani

tradicionalno – v učilnici, dosegali nižje število točk na potestih kot tisti, ki so bili

poučevani izven učilnice. Pri nalogah zastavljenih na nižjih taksonomskih

stopnjah razlike niti niso bile tako očitne med enim in drugim razredom. Pri

nalogah, ki so od učencev zahtevale več znanja in predvsem povezovanja večih

komponent, pa so učenci, ki so bili poučevani izven učilnice, dosegali bistveno

boljše rezultate.

Zanimivo bi bilo izvesti še kakšen potest (npr. čez pol leta), da bi lahko z

gotovostjo trdili, da je tak način poučevanja dober tudi z vidika daljšega

pomnenja, saj bi nas zanimalo, kateri učenci so si trajneje zapomnili obravnavano

snov.

48

IV. PRAKTIČNI DEL

V praktičnem delu magistrske naloge sta pridani učni pripravi za učenje izven

učilnice in tradicionalni pouk, opisana sta poteka dela po obeh učnih pripravah in

evalvacija narejenega. Ker je raziskovalni problem vezan na ptice ob in na

Cerkniškem jezeru, je predstavljeno tudi Cerkniško jezero in najpogostejše vrste

ptic ob in na njem.

1 NAMEN

Namen praktičnega dela je oblikovati, izpeljati in evalvirati učni uri spoznavanja

okolja v prvem razredu. V obeh učnih urah so zastavljeni enaki cilji, gre za enako

vsebino. Razlika med njima je v tem, da gre pri prvi za učenje izven učilnice, pri

drugi pa za tradicionalni pouk v učilnici.

2 JEZERO KOT ŽIVLJENJSKI PROSTOR

Jezero je večji prostor s stoječo vodo, ki jo obdaja kopno. Jezera ponujajo

domovanje številnim živim bitjem kot so ptice, dvoživke, žuželke, rastline in še

številnim drugim. Kot življenjski prostor, se jezero omenja tudi v učnem načrtu in

številnih učbenikih. Zaradi svoje pestrosti žive narave v in ob jezeru je to okolje

kot nalašč za spoznavanje okolja in občudovanje narave. V Sloveniji je kar nekaj

jezer, ki so turistično zanimiva, manj pa je takih, ki so peš dostopna šolarjem (to,

da so jezera dostopna peš, je zelo pomembno s finančnega in organizacijskega

vidika). Eno takih jezer, ki je šolarjem dostopno peš je tudi Cerkniško jezero, ki je

od osnovne šole Notranjski odred Cerknica oddaljeno slabe tri kilometre. Učenci

te šole gredo vsaj enkrat letno na ogled tega jezera (v različnih letnih časih).

2.1 Ptice ob in na cerkniškem jezeru

Ker je naš raziskovalni problem vezan na ptice ob in na Cerkniškem jezeru, jih v

nadaljevanju nekoliko podrobneje predstavljamo.

Ob in na jezeru lahko opazujemo veliko število živih bitij (metulji, kačji pastirji,

dvoživke, ptice). Cerkniško jezero je še posebej znano po pestrosti ptic, kar

privabi tudi veliko število ornitologov. Nekaterim pticam Cerkniško jezero

predstavlja samo postojanko med selitvenimi potmi, ali pa se na njem pojavljajo

le občasno (orel kačar, orel belorepec, beločela gos). Nekatere ptice na

49

Cerkniškem jezeru tudi gnezdijo in so prisotne skozi celo leto. To pomeni, da jih

lahko opazujemo v vseh letnih časih. Ptice, ki so odvisne od vode, se v sušnem

obdobju, ko jezero presahne, zadržujejo v Rešetu, to je mesto, kjer se voda najdlje

zadrži oziroma obstane. Če voda popolnoma izgine, se ptice, ki so odvisne od

vode preselijo višje, in sicer na pritoke Cerkniškega jezera (Grahovščica,

Lipsenjščica, Cerkniščica).

Siva čaplja 2.1.1

Na Cerkniškem jezeru so številne tudi čaplje, najpogosteje opazimo sivo čapljo, ki

pa na jezeru gnezdi bolj poredko. Na Cerkniškem jezeru se zadržujejo mlajši

primerki, medtem ko odrasli gnezdijo na Dolenjskem. Ko leti ima vrat zavit v

črko s in tako jo ločimo od štorklje. Pleni ribe, rake, male sesalce, žabe in mlade

ptice. Siva čaplja je značilne pepelnato sive barve. Na cerkniškem jezeru lahko

opazujemo tudi belo čapljo, kravjo čapljo, malo belo čapljo in vse ostale vrste

čapelj, ki so prisotne v Sloveniji (Notranjski regijski park, 2017).

Slika 7: Siva čaplja

Vir: Notranjski regijski park, b. d.

50

Raca mlakarica 2.1.2

Je najpogostejša raca pri nas, v velikem številu pa je zastopana tudi na

Cerkniškem jezeru. Samca in samico zlahka ločimo, saj ima samec med obdobjem

parjenja rumen kljun in zeleno glavo, samica je varovalnih barv. Oba, tako samec

kot samica imata na koncu kril vijolično obrobo. Po paritvenem obdobju samca od

samice razločimo le po kljunu, ki pri samcu postane zeleno rumen. Prehranjuje se

z vodnimi rastlinami in nevretenčarji (prav tam).

Slika 8: Samec Mlakarice


Slika 9: Samica Mlakarice


51

Bela štorklja 2.1.3

V okolici Cerkniškega jezera gnezdita tako črna kot tudi bela štorklja. Slednja je

manj plaha in jo lahko opazujemo od zgodnje pomladi do jeseni, ko se umaknejo

v toplejše kraje. Njena značilnost je tudi stegnjen vrat med letom, tako jo najlažje

ločimo od številčnejših čapelj. Je značilne črno bele barve in ima oranžne noge in

kljun. Je plenilka in lovi ribe, žabe, miši in večje žuželke (prav tam).

Slika 10: Bela štorklja

Vir: Schein, b. d.

Čopasti ponirek 2.1.4

Sodi med ponirke in je največji predstavnik te vrste pri nas. Prepoznamo ga po

dveh črnih čopih na glavi. Lica ima bele barve po telesu je črn in rjav. Ni plah in

lahko ga opazimo na odprtih vodnih površinah kot je jezero. Prehranjuje se z

ribami, mehkužci, raki in žuželkami. Je uvrščen na Rdeči seznam ogroženih ptic

in je ranljiva vrsta (prav tam).

52

Slika 11: Čopasti ponirek

Vir: Schein, b. d.

Kosec 2.1.5

Je ptica, ki je za Cerkniško jezero zelo pomembna. Zaradi njegovega načina

gnezdenja (v visokih travah, od maja do avgusta) spada Cerkniško jezero pod

zaščiteno območje NATURA 2000, saj sta ohranjanje travnikov in pozna košnja

bistvena dejavnika za njegovo ohranitev.

Je rjave barve po krilih pa ga krasijo črno-rjave proge. Ime je dobil po značilnem

oglašanju, ki spominja na zvoke, ki jih sllišimo ob brušenju kose. Je zelo

sramežljiva ptica, štejejo pa jih tako, da ponoči popisujejo njihovo oglašanje in

tako določijo njihovo število. Hrani se zelo raznovrstno, saj je mlade žabe, polže,

deževnike, mlade poganjke rastlin in razne žuželke (prav tam).

53

Slika 12: Kosec


Poleg vseh zgoraj omenjenih ptic pa lahko na jezeru opazujemo tudi tiste, ki so

bolj poznane širši publiki. Ob vsakem sprehodu ob Cerkniškem jezeru lahko

opazimo vrano, sinico, belo pastirico, rumeno pastirico, lastovico in še mnoge

druge, če le dovolj odpremo oči in napnemo ušesa.

3 PODROBNA UČNA PRIPRAVA, POTEK DELA IN

EVALVACIJA NAREJENEGA

3.1 Osnovna šola Notranjski odred Cerknica

Z enaindvajsetimi učenci Osnovne šole Notranjski odred Cerknica smo izvedli

učno uro izven učilnice, ob Cerkniškem jezeru. Za učno uro izven učilnice smo

napisali podrobno učno pripravo, po kateri smo izvedli pouk.

54

Podrobna učna priprava 3.1.1

PRIPRAVA NA VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNO DELO SPOZNAVANJE OKOLJA

ŠTUDENTKA: Neža Baraga DATUM: 4. 5. 2017 ŠOLA: OŠ Notranjski odred Cerknica RAZRED: 1.a URA: 3., 4. PREDMET: Spoznavanje okolja TEMATSKI SKLOP Živa bitja UČNA VSEBINA Okolje in živa bitja UČNI CILJI

A) GLOBALNI učni cilji Učenci:

- Prepoznajo, poimenujejo in primerjajo različna živa bitja in okolja.

- Znajo poiskati podobnosti in razlike med živalmi.

B) ETAPNI učni cilji Učenci:

- Se natančneje seznanijo z življenjem živali – ptic.

C) OPERATIVNI učni cilji Izobraževalni učni cilji Učenci: - Znajo našteti pogoje za življenje živali (voda,hrana, zavetje). - Znajo prepoznati nekaj vrst ptic in njihovih značilnosti. - Znajo sklepati kako se prehranjuje žival glede na njen izgled (kljun, noge). Vzgojni učni cilji Učenci: - Se navajajo na pravilno ravnanje v okolju v katerem živimo. - Se navajajo na opazovanje okolice v kateri živimo. Psiho motorični učni cilji Učenci: - Se urijo v ročnih spretnostih. - Se navajajo na pozorno opazovanje okolice.

55

UČNE METODE X VERBALNO – TEKSTUALNE Metoda razgovora,

Metoda razlage, X ILUSTRATIVNO –

DEMONSTRACIJSKE Metoda demonstracije, Praktično delo

X LABORATORIJSKO – EKSPERIMENTALNE

Metoda opazovanja, zaznavanja, občutenja

X METODE IZKUSTVENEGA UČENJA Metoda opazovanja, zaznavanja, občutenja

UČNE OBLIKE X FRONTALNA UČNA OBLIKA

X SKUPINSKA UČNA OBLIKA

X DELO V DVOJICAH

X INDIVIDUALNA UČNA OBLIKA

UČNI PRIPOMOČKI IN POMAGALA Opazovalni list, spektiv, daljnogled, svinčnik LITERATURA Učni načrt: Dušan Krnel, Karmen Cunder, Milica G. Antić, Marina Janjac, Darja

Rakovič, Alenka Velkavrh, Dušan Vrščaj (2005), Učni načrt Spoznavanje okolja, Ministrstvo za šolstvo in šport: Zavod RS za šolstvo. Ljubljana

56

ARTIKULA-CIJSKE STOPNJE

VZGOJNO IZOBRAŽEVALNO DELO OBLIKE DELA IN METODE

UČNI PRIPOMOČKI IN POMAGALA

UČITELJ UČENEC 1.

U

VA

JAN

JE

(15

min

)

Za uvodno motivacijo rečem učencem, naj pozorno prisluhnejo naravi v kateri se nahajamo Učence povprašam, kaj vse so slišali. Ugotovitve vodim v pogovor o pticah. Ali so kakšno ptico prepoznali,… Učencem povem, da se bomo danes pogovarjali o pticah v naših krajih.

Pozorno poslušajo. Učencem dam nekaj minut, da pozorno prisluhnejo zvokom, ki jih obdajajo. Odgovarjajo na vprašanja in sodelujejo v pogovoru.

FRONTAL-NA OBLIKA DELA Metoda poslušanja Metoda prepoznavanja

57

2.

OB

RA

VN

AV

A N

OV

IH U

ČN

IH V

SE

BIN

(30

min

)

O pticah, katerih oglašanje smo slišali vodim pogovor (kje te ptice živijo, kako izgledajo, ali so jih že kje videli, ali poznate še kakšno ptico). Učencem pripravim opazovalni list na katerem so slike predvidenih ptic, ki jih bomo tekom ure videli. Povem pa jim, da bodo opazovalni list dopolnjevali vseskozi in naj bodo pozorni na okolici in naj napnejo oči, saj se ptice zelo rade skrivajo. Podam navodila za nadaljnje delo ob vodni površini in spremljam učence. Nato jim povem, da bomo sedaj pogledali še s pomočjo daljnogleda in spektiva. Razdelim jih v skupine po pet. Na koncu se pogovorimo o pticah, ki smo jih videli, kako izgledajo, zakaj so take, zakaj race lahko plavajo, zakaj ima čaplja tak kljun, s čim se prehranjujejo, kje gnezdijo.

Sodelujejo v pogovoru. Poslušajo navodila. Učenci za vsak primerek v za to namenjen prostorček naredijo pikico. Učencem dam na voljo 5 minut, da se ozrejo naokoli, da pogledajo v nebo in izpolnjujejo opazovalni list. Z učenci se premaknemo bližje vodni površini in si ogledamo, če se na njej kaj dogaja, izrazijo svoja opazovanja. Dve skupini bosta opazovali s pripomočki za gledanje na daljavo. Dve skupini pa bosta ta čas izpolnjevali opazovalni list. Pozorno opazujejo.

FRONTAL-NA OBLIKA DELA Metoda razgovora INDIVIDU-ALNA OBLIKA DELA Metoda praktičnega dela FRONTALNA OBLIKA DELA Metoda opazovanja

Slike ptic Opazovalni list Daljnogled, spektiv

58

3.

UR

JEN

JE (

15 m

in)

Ko vsi učenci pogledajo skozi spektiv in daljnogled, jih povabim še na eno lokacijo, kjer si bomo ogledali gnezdenje belih štorkelj, opozorim jih na to, da niso glasni, saj bi se lahko ptice prestrašile. Vsak učenec za nekaj trenutkov pogleda štorklji od blizu skozi spektiv, nato pa opazujejo gnezdo z razdalje. Opomnim jih, naj bodo pozorni na gnezdo, iz česa je sestavljeno. Povem pa jim tudi zanimivost, da sta ti dve štorklji eni redkih, ki gnezdita na drevesu. Štorklje večkrat gnezdijo na dimniku ali na električnih drogovih.

Sodelujejo v pogovoru. Tiho opazujejo.

Metoda opazovanja

Spektiv

4.

PO

NA

VL

JAN

JE

(15

min

)

Z učenci se tiho umaknemo od gnezda štorkelj in si ogledamo ter dopolnimo opazovalni list, pokomentiramo katere ptice so opazili in koliko. O vsaki ptici jim povem še kakšno zanimivost.

Sodelujejo v pogovoru

Metoda razprave

Opazovalni list

59

5.

ZA

KL

JUČ

EK

(15

min

)

Učence razdelim v pare in jim dam nalogo, da v naravi poiščejo en predmet, za katerega mislijo, da ga ptice uporabijo pri izgradnji gnezda. Opozorim jih, da ne uničujejo narave in ne trgajo rastlin. Ko učenci predmete prinesejo skupaj sestavimo »gnezdo«. Po poti nazaj proti šoli učence opozorim, naj opazujejo potok ob katerem se bomo sprehajali.

Iščejo predmete. Opazujejo potok.

Metoda dela s konkretnim materialom

Predmeti najdeni v okolici

Potek dela 3.1.2

Kljub napovedi, da bo vreme ta dan lepo, nas je za kratek čas presenetil dež, zato

smo nekaj časa vedrili v smrekovem gozdičku nedaleč od jezera. Tam smo se

učencem predstavili in jim povedali kaj bomo danes počeli. Pojasnili smo jim, da

se bomo odpravili do jezera, ki se ko voda izgine spremeni v travnik, to so učenci

že vedeli, saj jezero obiskujjo tudi s starši in poleti, ko se v njem kopajo ali po

njem kolesarijo. Najprej smo se z učenci pogovorili kaj vse slišijo in če kakšen

zvok prepoznajo. Seveda učenci niso prepoznali nobene ptice samo po oglašanju,

sem pa jim pojasnila, da slišijo kanjo in da je to vrsta ujede. Učenci so seveda

slišali še veliko drugih zvokov (avtomobil, dežne kapljice, cerkev), katerim pa

nismo posvečali pretirane pozornosti. Ker je takrat še deževalo, smo se odločili,

da učencem pokažemo pripomočke za opazovanje oddaljenih predmetov kar tam.

Postavili smo spektiv in ga usmerili v zelo oddaljeno štorkljino gnezdo, ki ga s

prostim očesom nikakor ne bi mogli opaziti, spektiv pa ga je vseeno približal do

prepoznavnosti. Učencem smo nato razdelili opazovalne liste s sličicami ptic, za

katere smo predvidevali, da jih bomo videli.

Ko je končno prenehalo deževati, smo se premaknili k jezeru in učence razdelili v

tri skupine po pet in eno skupino po šest učencev. Z dvema skupinama smo

gledali skozi spektiv in daljnogled po vodni površini, na kateri smo v daljavi

60

opazili dva laboda. Med opazovanjem so nas preletele tri čaplje, na katere sem

učence tudi opozorila. Medtem, ko so učenci opazovali okolico, smo se pogovorili

o izgledu ptic in o tem kaj te ptice jedo glede na izgled. Drugi dve skupini sta

dopolnjevali opazovalni list in opazovali okolico, ter grmovje ob Cerkniškem

jezeru, saj se tudi tam skriva veliko zanimivega.

Ko so vsi učenci pogledali skozi spektiv in daljnogled, smo se odpravili še do

bližnje vasi (Dolenje Jezero), kjer smo si ogledali štorkljino gnezdo. Učencem

smo pojasnili, da štorkelj ne smemo motiti in da ne smemo biti glasni. Pripravili

smo spektiv, da so učenci pogledali skozenj in opazovali štorklje. Ostali učenci so

medtem štorklji opazovali brez pripomočkov, saj je gnezdo lepo vidno tudi brez

pripomočkov za povečavo opazovanega objekta.

Na koncu preden smo se poslovili smo učencem dali nalogo, da v okolici poiščejo

en predmet s katerim si ptice gradijo gnezdo, gnezdo smo z nabranimi predmeti

sestavili na tleh. Poslovili smo se od učencev in jih opozorili, da naj po poti proti

šoli dobro opazujejo kaj je v potoku ob katerem bodo hodili, saj se v njem stalno

zadržujejo race mlakarice in naj gledajo tudi proti nebu saj številne ptice letajo

nad nami, ne da bi mi za to vedeli.

Evalvacija 3.1.3

Učna ura je kljub dežju na začetku, stekla tako, kot smo načrtovali. Glede na to,

da je narava nepredvidljiva in Cerkniško jezero presihajoče, še posebej v

spomladanskih dnevih voda lahko hitro odteče in tudi popolnoma izgine, smo s

podrobnim načrtovanjem in pripravo, ter s predhodnim opazovanjem predvidene

lokacije – Cerkniškega jezera, lahko predvidevali, kaj bo na določen dan vidno na

Cerkniškem jezeru in v okolici. Glede na to, da Cerkniško jezero v različnih

obdobjih predstavlja različna življenjska okolja, so vsi otroci ugotovili, da jezero,

ko presahne, postane travnik. Glede na to, da so bila glavna tema naše ure ptice na

in ob Cerkniškem jezeru, smo med opazovanjem ptic ugotovili, da jezero ne

skriva samo ptic ampak tudi živali, s katerimi se ptice prehranjujejo – najbolj

pravilno so učenci ugotovili za štorkljo, saj so jo lahko najdlje opazovali (kljun,

noge) in pravilno sklepali, s čim se prehranjuje. Med učno uro izven učilnice, smo

opazili kar nekaj ptic in nekatere so učenci že poznali – labod, lastovka, vrana,

raca za čapljo pa smo jim povedali mi. Učenci so zastavljene cilje dosegli in lahko

61

trdim, da so tudi uživali v opazovanju okolice in narave. To se je pokazalo v

njihovi motiviranosti za delo in navdušenju, saj so učenci počeli nekaj

nevsakdanjega, saj se jim pouk izven učilnice ne dogaja vsakodnevno.

Slika 13: Opazovanje ptic s spektivom

Vir: lasten, 4. 5. 2017

62

Slika 14: Opazovanje štorkelj na Dolenjem Jezeru

Vir: lasten, 4. 5. 2017

Slika 15: Pogled na gnezdo štorkelj skozi spektiv

Vir: lasten, 4. 5. 2017

63

3.2 Podružnična osnovna šola Maksim Gaspari Begunje

Z devetnajstimi učenci s Podružnične osnovne šole Maksim Gaspari Begunje

smo izvedli učno uro na temo živa bitja, s poudarkom na pticah, ki jih lahko

opazimo ob Cerkniškem jezeru. Za učno uro smo napisali podrobno učno

pripravo, po kateri smo izvedli pouk.

Podrobna učna priprava 3.2.1

PRIPRAVA NA VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNO DELO SPOZNAVANJE OKOLJA

ŠTUDENTKA: Neža Baraga DATUM: 12. 5. 2017 ŠOLA: POŠ Maksim Gaspari Begunje RAZRED: 1.m URA: 3., 4. PREDMET: Spoznavanje okolja TEMATSKI SKLOP Živa bitja UČNA VSEBINA Okolje in živa bitja UČNI CILJI

A) GLOBALNI učni cilji Učenci:

a. Prepoznajo, poimenujejo in primerjajo različna živa bitja in okolja. b. Znajo poiskati podobnosti in razlike med živalmi.

B) ETAPNI učni cilji Učenci:

a. Se natančneje seznanijo z življenjem živali – ptic.

C) OPERATIVNI učni cilji Izobraževalni učni cilji Učenci: - Znajo našteti pogoje za življenje živali (voda,hrana, zavetje). - Znajo prepoznati nekaj vrst ptic in njihovih značilnosti. - Znajo sklepati kako se prehranjuje žival glede na njen izgled (kljun, noge). Vzgojni učni cilji Učenci:

64

- Se navajajo na pravilno ravnanje v okolju v katerem živimo. - Se navajajo na opazovanje okolice v kateri živimo. Psiho motorični učni cilji Učenci: - Se urijo v ročnih spretnostih. - Se navajajo na pozorno opazovanje okolice.

UČNE METODE X VERBALNO – TEKSTUALNE Metoda razgovora,

Metoda razlage, X ILUSTRATIVNO –

DEMONSTRACIJSKE Metoda demonstracije, Praktično delo

LABORATORIJSKO – EKSPERIMENTALNE

X METODE IZKUSTVENEGA UČENJA Didaktična igra

UČNE OBLIKE X FRONTALNA UČNA OBLIKA

X SKUPINSKA UČNA OBLIKA

X DELO V DVOJICAH

X INDIVIDUALNA UČNA OBLIKA

UČNI PRIPOMOČKI IN POMAGALA Posnetek s petjem ptic, videoposnetek, sestavljanka z deli ptic, ppt projekcija LITERATURA Učni načrt: Dušan Krnel, Karmen Cunder, Milica G. Antić, Marina Janjac, Darja

Rakovič, Alenka Velkavrh, Dušan Vrščaj (2005), Učni načrt Spoznavanje okolja, Ministrstvo za šolstvo in šport: Zavod RS za šolstvo. Ljubljana

65

ARTIKULACIJSKE STOPNJE

VZGOJNO IZOBRAŽEVALNO DELO OBLIKE DELA IN METODE

UČNI PRIPOMOČKI IN POMAGALA

UČITELJ UČENEC 1

. U

VA

JAN

JE

(15

min

)

Za uvodno motivacijo učencem predvajam posnetek različnega oglašanja ptic. Z učenci se pogovorimo ali jim je kakšen zvok znan in kje so ga že slišali. Učencem povem, da se bomo danes pogovarjali o pticah v naših krajih.

Pozorno poslušajo posnetek in poskušajo prepoznati glasove ptic. Odgovarjajo na vprašanja in sodelujejo v pogovoru.

FRONTALNA OBLIKA DELA Metoda poslušanja Metoda prepoznavanja

Cd z zvoki različnih ptic (kokoš, vrana, kukavica, sinica, raca)

2.

OB

RA

VN

AV

A N

OV

IH U

ČN

IH V

SE

BIN

(30

min

)

O pticah, katerih oglašanje smo slišali na posnetku, učencem zastavim nekaj vprašanj in vodim pogovor (kje te ptice živijo, kako izgledajo, ali so jih že kje videli, ali poznate še kakšno ptico). Pripravljenih imam nekaj slik ptic, ki jih učencem pokažem o katerih se tudi pogovorimo. Nato učencem predvajam posnetek, na katerem lahko opazijo različne vrste ptic v naravnem okolju (jezero), pred predvajanjem videa jih opozorim naj se udobno namestijo in naj si pozorno ogledajo video posnetek. https://www.youtube. com/watch?v=SKurxJdCyic

Odgovarjajo na vprašanja in sodelujejo v pogovoru. Pozorno gledajo posnetek.

INDIVIDU-ALNA OBLIKA DELA Metoda razgovora Metoda projekcije oziroma prikazovanja

Slike ptic Ppt predstavitev s slikami ptic iz našega okolja Video posnetek

66

3.

UR

JEN

JE (

15

min

)

Učence po ogledanem video posnetku vprašam, kje lahko pri nas opazimo take ptice (pričakujem odgovor jezero, potok), vprašam jih zakaj ravno tam. Pogovor napeljem na race, saj jih otroci že poznajo. Bolj podrobno jo poskusimo opisati. Vloga učitelja je bolj usmerjevalna, govorijo pa otroci (kako izgleda raca, zakaj ima take noge, kakšen kljun ima, s čim mislite, da se hrani,…). Pripravljeno imam ppt projekcijo z značilnimi pticami Cerkniškega jezera, saj je to okolje v katerem živijo učenci in jim je poznano (siva in bela čaplja, raca mlakarica, bela štorklja).

Sodelujejo v pogovoru. Učenci, s pomočjo učitelja, ustno opišejo glavne značilnosti race.

Metoda razprave Metoda projekcije oziroma prikazovanja

Ppt projekcija

4.

PO

NA

VL

JAN

JE

(15

min

)

Učence razdelim v pare in jim razdelim sestavljanke. Pticam, ki smo jih spoznali danes bodo morali poiskati ustrezne dele telesa in jih sestaviti. (čaplja, štorklja, raca, vrana, lastovka, labod).

Sodelujejo z vrstniki in iščejo prave rešitve, sestavijo sliko.

DELO V DVOJICAH Metoda dela s fotografijami

Didaktična igra – sestavljanka

5.

ZA

KL

JUČ

EK

(1

5 m

in)

Vsak par prinese sestavljeno eno ptico in jo prinese pred tablo. O njej učenca povesta nekaj besed. Ko to storimo se učencem zahvalim.

Učenci v paru, pred tablo ustno predstavijo ptico, ki so jo dobili kot rešitev sestavljanke.

DELO V DVOJICAH Metoda dela s fotografijami

Sestavljene fotografije ptic.

Potek dela 3.2.2

Za uvodno motivacijo smo uporabili posnetek z oglašanjem ptic. Med

poslušanjem smo posnetek zaustavili in ugotovili za katero ptico gre. Učenci so

67

najbolj prepoznali oglašanje vrane, kukavice, kokoši in race. Učencem smo

predstavili temo, in sicer ptice v naših krajih.

Pripravljene smo imeli slike s pticami, ki jih pogosto lahko opazujemo v bližnji

okolici. Kljub temu, da se Podružnična osnovna šola Maksim Gaspari Begunje ne

nahaja v bližini Cerkniškega jezera, ni bilo težav, saj to naravno znamenitost

poznajo tudi učenci iz te šole. Pokazala sem jim slike najbolj značilnih ptic,

učenci pa so hitro ugotovili, da prikazane slike kažejo ptice, ki jih vidimo ob vodi

(jezero, potok). Ob vsaki sliki smo se pogovorili o značilnosti določene vrste o

prehrani glede na izgled same ptice, o izgledu, barvah, gnezditvi. Učencem sem

nato pokazala videoposnetek, ki prikazuje ptice, ki živijo ob in na vodi. Po

ogledanem posnetku smo se pogovorili, kje bi v naših krajih lahko opazili te ptice.

Učenci so večinoma odgovarjali, da na Cerkniškem jezeru.

Učence smo razdelili po skupinah in jim dali kuverto, v kateri je bila sestavljanka.

Pustili smo jih, da sestavijo sestavljanko vsi, šele nato smo se pogovorili o

dobljeni sličici. Vsaka skupina je predstavila ptico na dobljeni sličici in vsak iz

skupine je o ptici povedal stavek ali dva. Že glede na sliko so lahko povedali

nekaj o izgledu, barvah, načinu prehranjevanja. Če učenci niso povedali vsega

smo dali besedo njihovim sošolcem v klopeh. Postavljali so tudi vprašanja, na

katera smo odgovorili skupaj.

Evalvacija 3.2.3

Ura je potekala po zastavljenem načrtu. Učenci so nas presenetili s svojim

znanjem tudi o pticah, ki jih mogoče še niso videli a so dobro sklepali glede na

izgled ptice. Glede na to, da so posnetek, ki ni bil kratek opazovali zavzeto in v

tišini, sklepamo, da jim je bil zanimiv in posledično tudi tema o kateri smo se

pogovarjali. Zanimivi so jim bili pripomočki, s katerimi opazujemo oddaljene

predmete in tudi ptice. Učenci so bili radovedni in polni domišljije. Veliko so

znali povedati o lastovici in o njenih prehranjevalnih navadah, o gnezdenju in tudi

o tem, kako si ta ptica zgradi gnezdo (slina, blato). Učenci so dosegli cilje, ki smo

jih v pripravi zadali. Tudi učenci, ki niso doma blizu Cerkniškega jezera, so s slik

prepoznali raco, lastovico, štorkljo, laboda, sinico. S pomočjo slik in glede na

izgled ptice, ter ozadje (potok, jezero, nebo) so učenci dobro ugotovili s čim se

posamezna ptica hrani. S pomočjo posnetka so učenci določili tudi življenjsko

68

okolje, ki je bilo prikazano – jezero. Med drugim pa smo utrjevali pripovedovanje

in nastopanje v zaključnem delu, kjer so učenci sošolcem pred tablo predstavili

ptico s sestavljanke. Ura je bila razgibana in učenci so bili ves čas motivirani,

kljub temu, da je pouk potekal tradicionalno v učilnici.

4 ZAKLJUČNE MISLI

Učencem mora biti učna snov podana zanimivo in na realnih primerih. Učitelj bi

moral znati izkoristiti okolje, kjer se šola nahaja in ga povezati v učni proces.

Najpomembneje je to, da je učitelj prepričan v tisto kar počne. S tovrstnim

načinom poučevanja kot je izkustveno učenje, učenje izven učilnice ima učitelj

seveda več priprav in predhodnega dela, kot s poukom izvedenim tradicionalno –

v učilnici. Če pa pogledamo širšo sliko je znanje pridobljeno v učilnici slabše in

kratkotrajnejše, kot tisto pridobljeno izven učilnice, ki temelji na učenčevi

aktivnosti in samoiniciativi, sklepanju z ozirom na druge dejavnike v okolju, kar

prinaša tudi trajnejše pomnjenje z izkušnjami pridobljene snovi.

Vse te dejavnosti pa na učence pozitivno vpliva z vidika motivacije in

angažiranosti za delo. Razlika je bila v tem, da so bili opazovani in poučevani

učenci iz mestne in podeželjske šole, pri katerih so se kazale razlike pri

poznavanju nekaterih ptic (lastovica – značilna za podeželje, hlev). Kot smo

opazili, so bili učenci obeh šol dobro motivirani za delo, vendar so nekoliko bolje

sledili učitelju učenci, ki so bili poučevani izven učilnice, to pa zato, ker je bilo to

za njih nekaj novega, saj se pouk izven učilnice ne dogaja vsakodnevno in tudi ne

tedensko. Učence je najbolj pritegnila oprema za opazovanje ptic, saj jih novosti

pritegnejo in lažje zaposlijo. Takšni učenci pa so bolj zavzeti za delo in se tudi

kasneje naveličajo, če jih primerjamo z učenci, ki so bili poučevani tradicionalno

v učilnici. Iz lastnih izkušenj lahko trdimo, da ima tudi tisti, ki poučuje učence

veliko večje veselje do dela, če mu učenci sledijo, saj to učitelju predstavlja neko

potrditev, da dela dobro in da je učencem zanimivo ter, da snov razumejo. Če

primerjamo obe uri, je bilo s tisto, ki je bila izvedena izven učilnice veliko več

priprav kot s tisto v učilnici, je pa bila ura izvedena izven učilnice veliko bolj

učinkovita, kar se tiče znanja, ki so ga učenci odnesli od obeh ur, kar smo

dokazali tudi v empiričnem delu.

69

V. SKLEP

Pri pouku izven učilnice mora biti učitelj rahločuten na izjave učencev, saj lahko

pričakuje, da učenec včasih vpraša kakšno stvar izven konteksta, npr. v naravi se

pogovarjamo in prepoznavamo drevesa po različnih značilnostih, učenec pa

zagleda mravljišče in ga zelo zanima. Tudi če učitelj ni pripravljen na druga

vprašanja kot le o drevesih, je prav da učencu zadovolji potrebe po tem, da izve

nekaj o mravljišču, četudi zato spremeni potek zastavljene učne ure, saj je takšnih

nepredvidljivih, zanimivih pojavov in stvari za učence v naravi nešteto, učitelj pa

mora odreagirati pravilno in če se jih da tudi povezati v učno snov, ki je planirana

(mravljišče – iglice – iglavec – smreka). Nekatere teme je veliko lažje predstaviti

učencem v naravi četudi imamo na voljo razne slike, posnetke in animacije.

Učenci učenja izven učilnice ne dojemajo kot učenje (če učencev ne zasujemo z

goro delovnih listov), saj jim je pouk, ki ga niso vajeni in se dogaja v naravi všeč

in se učijo spontano ter z zagonom.

Izkustveno učenje je pravzaprav nadgradnja preteklega znanja in kot je že znano,

se ljudje iz izkušenj največ naučimo. Zakaj torej ne bi učencem ponudili čim več

izkušenj? Že to, da uredimo šolski vrt in posejemo razne vrtnine učencu prinese

veliko znanja in to skozi izkušnje – če ne zalivaš, ko je suša ne bo pridelka; če

poseješ prezgodaj, lahko pridelek uniči slana; če rastlino onemogoča slak, bo

slabo rastla.

Tak način dela, je dober za vse učence, še posebej za tiste, ki si načine mišljenja in

spretnosti šele pridobivajo, to pa so značilnosti šestletnikov. Pri tej starosti pri

otrocih že poteka razvoj konkretnologičnega mišljenja, prav tako pa poteka

njihova socializacija in brez težav navezujejo stike s sovrstniki, kar je zelo

pomembno pri delu v skupinah, ki pa se ga učitelji kar poslužujejo.

Na Notranjskem imamo izvrstno učilnico v naravi – Cerkniško jezero. Že v

zgodovinskih zapisih je bilo to jezero nemalokrat omenjeno, najbolj pa so znani

zapisi Janeza Vajkarda Valvasorja. Jezero je že od nekdaj navduševalo ljudi. V

preteklosti je ljudem predstavljal vir preživetja, ko so po njem z drevaki prevažali

les z Javornikov, lovili so ribe, pozimi so rezali sklade ledu in ga prodajali. Sedaj

služi kot rekreacijski park s številnimi peš potmi. Zelo zanimiv je tudi za

70

opazovalce narave, privablja tako amaterje kot profesionalce. Cerkniško jezero je

zanimivo v vseh letnih časih, privablja pa tudi zelo veliko število ornitologov.

Na osnovi teoretičnih dognanj smo izpeljali empirični in praktični del, katerih

namen je bil ugotoviti, ali je znanje učencev po pouku izven učilnice višje kot pri

usvajanju enakih ciljev po tradicionalni poti. Odbrali smo dva prva razreda, in

sicer prvi razred iz osnovne šole Notranjski odred Cerknica (n=21) in prvi razred

iz Podružnične osnovne šole Maksim Gaspari Begunje (n=19). Cerkniški

prvošolci so predstavljali eksperimentalno skupino (ES), učenci iz Begunj pa

kontrolno skupino (KS). Obe skupini otrok smo najprej testirali s pomočjo testa –

z njim smo izmerili znanje otrok o pticah, ki živijo ob in na Cerkniškem jezeru.

Ugotovili smo, da je vzorec s stališča znanja o pticah uravnotežen. Sledilo je

praktično delo, in sicer smo obema skupinama otrok zastavili enake cilje, smo pa

ES cilje omogočili doseči izven učilnice (v naravi ob Cerkniškem jezeru), KS pa

je cilje usvajala tradicionalno, v učilnici. Po opravljenem praktičnem delu sta obe

skupini ponovno pisali test (enak predtestu).

Ugotavljali smo ali učenci po učenju izven učilnice bolje vedo:

- S čim se prehranjuje štorklja?

- V katerem življenjskem okolju opazimo race?

- Kje v bližini jezera opazimo lastovico, raco, čapljo?

- Kakšne barve je štorklja?

- Kje štorklja gradi gnezdo?

- Kakšen kljun in noge imajo sinica, vrana, raca in čaplja?

- S čim se prehranjujejo sinica, vrana, raca in čaplja?

Če torej sklepamo, lahko trdimo, da sta tako kontrolna kot eksperimentalna

skupina pokazali napredek glede na rezultate na potestih, so pa učenci

eksperimentalne skupine pokazali višje znanje o pticah ob in na Cerkniškem

jezeru.

Če torej sklenemo:

- Učenci ES bolje vedo s čim se štorklja prehranjuje.

- Učenci ES bolje vedo, v katerem življenjskem okolju lahko opazimo raco.

71

- Tako učenci KS kot učenci ES vedo, kje v bližini jezera opazimo lastovko,

čapljo in raco.

- Učenci ES bolje vedo, kje štorklja gradi gnezdo in kako štorklja izgleda.

- Učenci ES bolje vedo kakšne noge in kljun imajo sinica, vrana, raca in čaplja,

ter s čim se te ptice prehranjujejo.

Dobljenih rezultatov ne moremo posploševati na vso Slovensko populacijo

učencev (vzorec je premajhen, lokalno orientiran, vanj so vključeni le prvošolci),

gotovo pa nam nudi uvid v raziskovalno problematiko, torej prednosti učenja

izven učilnice.

Učenci potrebujejo zanimiv in razgiban pouk, saj jim le ta omogoča, da od njega

odnesejo kar največ. Učenci nimajo velikega vpliva na to, kakšen pouk jim bo

učitelj ponudil. Učitelj je odgovoren za strokovno ravnanje in podajanje znanja

učencem. Na kakšen način učitelj to stori pa je odvisno v prvi vrsti od učitelja, saj

je to njegova popolnoma avtonomna odločitev. Za dobro poučevanje mora biti

učitelj najprej prepričan sam vase in v svoje sposobnosti, šele nato lahko učencem

stoodstotno poda znanje, ki ga predvideva nacionalni učni načrt.

72

LITERATURA

Airey, P., Dillon, J., in Dool, S. (December 2008). Council for Learning Outside

the Classroom. Pridobljeno 8. februar 2017 iz

http://www.lotc.org.uk/what-is-lotc/

Barker, S., Slingsby, D., & Tilling, S. (2002). Teaching biology outside the

classroom. Is it heading for extinction? Shrewsbury.

Bedjanič, M., Brancelj, A., Culiberg, M., Čelhar, T., Čelik, T., Drovenik, B., in

drugi (2002). Jezero, ki izginja. Ljubljana: Društvo ekologov Slovenije.

David, W. M. (b.d.). Dept. of Earth Sciences. Pridobljeno 11. februar 2017 iz

serc.education.edu: https://cft.vanderbilt.edu/guides-sub-pages/teaching-

outside-the-classroom/

Ivanuš Grmek, M., Čagran, B., in Sadek, L. (2009). Eksperimentalna študiija

primera pri pouku spoznavanja okolja. Ljubljana: Pedagoški inštitut.

Kebe, J. (2011). Cerkniško jezero in ljudje ob njem. Koper: Ognjišče.

Kolb, D. A. (1984). Experiental learning. Englewood hills: Prentice Hall.

Kolb, K., in Miltner, F. (2005). Otroci se zlahka učijo. Ljubljana: Mladinska

knjiga.

Lederman, N. G. (2014). Handbook of research on science education . Learning

science outside of school, str. 120-126.

Lee, K. (29. 3 2017). Child Development: Your Six-Year-Old Child. Pridobljeno iz

verywell: https://www.verywell.com/child-development-six-year-old-

620733

Malone, K. (2008). Every experience matters: an evidence based research report

on the role of learning outside the classroom for childrens play.

Wollolong, Australija.

Marentič Požarnik, B. (2000). Psihologija učenja in pouka. Ljubljana: DZS.

Marjanovič Umek, L., in Zupančič, M. (2004). Razvojna psihologija. Ljubljana:

Znanstvenoraziskovalni inštitut Filozofske fakultete.

Ministrstvo za šolstvo, z. i. (1998). Učni načrt. Ljubljana: Zavod Republike

Slovenije za šolstvo.

Rudman, C. L. (1994). A review of the use and implementation of science field

trips. School Science and Mathematics, 138-194.

73

Škulje Erjavec, I. (januar 2012). Sodobna pedagogika. Pomen in možnost uporabe

zunanjega prostora šol v vzgojno-izobraževalnem procesu, str. 156-173.

Zupančič, M., Cecić Erpić, S., Puklek, M., in Gril, A. (1999). Razvojnopsihološke

značilnosti različno starih otrok ob vstopu v šolo. Ljubljana: Založba

Ljubljana.

PRILOGE

PRILOGA 1: Predtest in potest

ŠT. UČENCA:

1. S ČIM SE PREHRANJUJE ŠTORKLJA? (POVEŽI.)

2. KJE LAHKO OPAZIMO RACE? (OBKROŽI USTREZNE SLIČICE.)

3. SLIČICE V PRILOGI IZREŽI IN PRILEPI NA PODLAGO.

4. POBARVAJ ŠTORKLJO

5. NARIŠI ŠTORKLJINO GNEZDO

6. PTICAM Z BARVICAMI NARIŠI KLJUN IN NOGE.

SLIČICAM IZ LEVEGA STOLPCA POIŠČI USTREZNE PARE V

DESNEM STOLPCU.

PRILOGA K NALOGI 3:

Documents

MAGISTRSKO DELO - core.ac.uk · 5.1 S čim se prehranjuje štorklja? ..... 35 5.2 Kje lahko opazimo race ... vrana čaplja in sinica, ter s čim se