VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJ

Elektrotehnika - Elektronika

POROČILO PRAKTIČNEGA IZOBRAŽEVANJA

V

Avtoelektrika, Avtoservis, trgovina z avtomobilskimi nadomestnimi

deli Andrej Puconja s.p.

Čas opravljanja od 02.04.2013 do 31.05.2013

Mentor v GD Andrej Puconja univ.dipl.inž

Študent Janko Sivka

Vpisna številka E1040933

E-pošta janko.sivka@hotmail.com

Telefon 031476909

2

3

4

Kazalo

1. Uvod ..........................................................................................................................5

2. Opis gospodarske družbe ............................................................................................5 2.1 Zgodovina............................................................................................................5

2.2 Storitve ................................................................................................................5 3. Opis praktičnega izobraževanja ..................................................................................6

3.1 Delo z diagnostičnimi orodji ................................................................................6 3.1.1 Bosch ESI tronic ...........................................................................................6

3.1.2 Clip...............................................................................................................7 3.1.3 Texa ........................................................................................................... 10

3.1.4 VCDS ......................................................................................................... 10 3.1.5 Carman Scan VG+ ...................................................................................... 11

3.2 Obnova alternatorja ............................................................................................ 11 3.2.1 Sestavni deli in njihova naloga .................................................................... 12

3.2.2 Meritve ....................................................................................................... 13 3.2.3 Obnova ....................................................................................................... 13

3.3 Obnova zaganjalnika ......................................................................................... 14 3.3.1 Sestavni deli in njihova naloga .................................................................... 15

3.3.2 Meritve ....................................................................................................... 17 3.3.3 Obnova ....................................................................................................... 18

3.4 Ostala elektrotehniška dela ................................................................................. 19 3.4.1 Popravilo stikal ob volanu (Renault Clio) ................................................... 19

3.4.2 Popravilo »Komfortnega računalnika« (Volkswagen Passat) ....................... 20 3.4.3 Popravilo LCD prikazovalnika (Renault Twingo ) ...................................... 21

3.4.4 Popravilo merilnika vlage v zavorni tekočini .............................................. 22 3.4.5 Popravilo releja za impulzno delovanje brisalcev ( Renault Laguna) ........... 22

3.4.6 Vgradnja novih akumulatorjev za električno kolo (Piaggio) ........................ 23 4. Sklep ........................................................................................................................ 25

5

1. Uvod

Po koncu predavanj v šestem semestru, sem začel z praktičnim izobraževanjem. Izbra l

sem si podjetje s področja, ki me zanima in tam tudi dobil odobreno opravljanje

praktičnega izobraževanja. To podjetje je Avtoelektrika, Avtoservis, trgovina z

avtomobilskimi nadomestnimi deli Andrej Puconja s.p. .

Na mojo odločitev, je vplivala želja po podrobnejšem spoznavanju področja avtoelektrike.

2. Opis gospodarske družbe

2.1 Zgodovina

Podjetje posluje od leta 1969. Takrat je Franc Puconja na Ptujski cesti 78 v Mariboru

odprl delavnico za avtoelektriko. Od leta 1970 dalje, je delavnica pooblaščeni servis

podjetja BOSCH za avtoelektriko.

Zaradi rekonstrukcije Ptujske ceste na Teznem, so podjetje preselili na drugo lokacijo, in

sicer na današnji naslov Počehova 13, v Mariboru, kjer se servis nahaja še danes.

Vodenje servisa, je leta 1996 od očeta prevzel Andrej Puconja. Takrat so servis na novo

opremili z najsodobnejšimi diagnostičnimi napravami, ki omogočajo popravilo

elektronskih sistemov na današnjih vozilih.

V marcu, leta 2000, so razširili dejavnost in odprli trgovino z avtomobilskimi

nadomestnimi deli podjetja BOSCH in nadomestnimi deli drugih proizvajalcev.

2.2 Storitve

Podjetje ponuja naslednje storitve:

Diagnostika motorja

Servisiranje klimatskih naprav

Popravilo vžigalnih sistemov na bencinskih motorjih

Testiranje ter ultrazvočno čiščenje elektromagnetnih šob za bencinske motorje

Kontrola in preizkus naprav za oskrbo z električno energijo v avtomobilu

(akumulator, alternator, zaganjač)

Popravilo alternatorjev in zaganjačev

Splošna avtoelektrika

Servis električnih vozil in predelava vozil na baterijski pogon

6

3. Opis praktičnega izobraževanja

3.1 Delo z diagnostičnimi orodji

Do leta 2001 so avtomobilski proizvajalci uporabljali vsak svoje vmesnike za

diagnostiko, zato za starejša vozila rabimo veliko različnih konektorjev, če hočemo

dostopati do računalniških sistemov v avtomobilu. Nekateri že prej, po letu 2001 pa so vsi

pričeli vgrajevati OBD II konektor, ki bi omogočil dostop do parametrov vseh vozil z

univerzalnimi testerji. Pri tem ni potrebno imeti za vsak tip vozila svojega povezovalnega

konektorja.

Na praktičnem izobraževanju sem spoznal več različnih diagnostičnih orodij za vozila. Ta

orodja so:

3.1.1 Bosch ESI tronic

Je univerzalno diagnostično orodje podjetja Bosch. Programska oprema ponuja še veliko

drugih možnosti, naprimer bazo podatkov z električnimi shemami, postopki za merjenje ter

preverjanje raznih senzorjev, iskanje napak itd. Za diagnostiko potrebujemo vmesnik med

OBD II konektorjem ter prenosnim računalnikom (KTS 540) in seveda tudi programsko

opremo nameščeno na prenosni računalnik.

Stacionarna enota FSA 740 diagnostičnega sistema BOSCH ESI-tronic ponuja mnogo

drugih možnosti za delo. Nekaj od teh:

Lahko poveže z vmesnikom KTS 540 preko brezžičnega omrežja,

Merimo lahko izpušne pline,

Z univerzalnim osciloskopom lahko preko tokovnih klešč preverjamo,

delovanje vžigalnega sistema ter druge parametre

Nastavljanje klasičnega platinastega vžiga s pomočjo stroboskopa,

Vgrajen ima signalni generator za testiranje raznih senzorjev..

7

Slika 1: Stacionarna enota FSA 740 Slika 2: Vmesnik med USB in OBD II

3.1.2 Clip

Je originalno diagnostično orodje francoskega proizvajalca Renault. Omogoča vpogled

v vse računalniške sisteme vozil Renault, diagnozo in odpravljanje napak, ter

raznorazne nastavitve. Za diagnozo potrebujemo prenosni računalnik z nameščeno

programsko opremo »CLIP« in vmesnik med OBD II konektorjem v avtomobilu ter

USB konektorjem, ki ga vtaknemo v prenosni računalnik.

Slika 3: CLIP vmesnik med OBD II in USB

Ko zaženemo program na računalniku, se nam odpre glavno okno, v katerem vpišemo

številko šasije vozila, program nam nato izpiše ostale podatke o avtomobilu. Izberemo

še tip motorja, ter nadaljujemo.

8

Slika 4: Glavno okno z vpisom podatkov o vozilu

Nato se nam odpre okno v katerem lahko izbiramo med več možnostmi, naprimer:

- Test upravljalnih sistemov

Tukaj lahko testiramo posamezne sisteme v avtomobilu, da vidimo če je v njih

shranjen kak podatek o napaki. Ko nek senzor ne deluje pravilno, računalnik v

avtomobilu to prepozna in javi napako. To voznik opazi kot prižgano kontrolno

lučko na instrumentalni plošči avtomobila, ki pa včasih po določenem času

ugasne sama. Dokler je napaka prisotna, v avtomobilu zaradi varnosti ne deluje

sistem, katerega del je npr. senzor, ki je vzrok napake. Če bi sistem deloval tudi

z okvarjenim senzorjem, bi lahko bilo njegovo nepravilno delovanje vzrok

prometni nesreči.

Primer težave: Stranka pripelje avto, ki ga je kupila pred kratkim, na katerem

neprestano gori kontrolna lučka za sistem poti blokiranju koles (ABS).

Diagnoza: Z testiranjem ABS računalnika odkrijemo napako. In sicer,

računalnik javi, da sprednji levi ABS senzor nima stika z računalnikom.

Možen vzrok: Slab stik na konektorju senzorja, ali pokvarjen senzor.

9

Slika 5: Pogovorno okno »Test upravljalnih sistemov«

- Seznam parametrov

V tem oknu, lahko spremljamo vrednosti vseh parametrov, ki so potrebni za

pravilno delovanje avtomobila. Če poznamo pravilne vrednosti, pri nekih

pogojih delovanja, lahko tudi tako odkrijemo vzrok težav pri delovanju

avtomobila.

Primer težave: Bencinski motor v avtomobilu ne vžge.

Diagnoza: V seznamu parametrov opazimo premajhen pritisk goriva.

Možen vzrok: Okvarjena bencinska črpalka ali puščanje na sistemu cevi med

črpalko ter vbrizgalnim sistemom motorja.

- Itd..

Slika 6: Seznam parametrov

10

3.1.3 Texa

Je samostojno diagnostično orodje, z katerim je možno opravljati diagnostiko na

avtomobilih večine avtomobilskih znamk.

Slika 7: Univerzalno diagnostično orodje Texa

3.1.4 VCDS

Je originalna programska oprema diagnostiko vozil Audi, VW, Škoda in Seat, ki jo

namestimo na prenosni računalnik. Z OBD II konektorjem avtomobila se povežemo preko

VAG-COM vmesnika.

Slika 8: VAG-COM vmesnik

11

3.1.5 Carman Scan VG+

Spada med univerzalne terterje za diagnostiko vozil, vendar bolj podpira azijske

znamke. Ima vgrajen 4 – kanalni osciloskop, ki je ob uporabi le dveh kanalov dovolj

hiter za opazovanje CAN vodila v avtomobilu.

Slika 9: Univerzalno diagnostično orodje Carman Scan VG+

3.2 Obnova alternatorja

Alternator je generator izmenične napetosti, ki oskrbuje električne porabnike v

vozilu z energijo in polni akumulator.

Na njem so ponavadi priključki:

»B+« (stalen dovod z pozitivnega pola akumulatorja, imenovan tudi »30«)

Preko tega priključka poteka napajanje porabnikov ter polnjenje akumulatorja,

negativni pol akumulatorja pa je z alternatorjem povezan preko ohišja.

»D+« (odcep za kontrolno lučko, ki je vezana proti pozitivnemu polu

akumulatorja)

Tok ki teče skozi prižgano kontrolno lučko generatorja, ustvari magnetno polje, ki pri

nizkih začetnih vrtljajih rotorja povzroči induciranje zadostne napetosti, da se preseže

napetostni prag diod, in se lahko začne generator vzbujati sam. Takrat med pozitivnim

polom akumulatorja in sponko D+ več ni razlike potencialov, zato lučka ugasne.

»W« (odcep ene faze, za obratometer)

Imajo ga le nekatere izvedbe.

Nekateri alternatorji nimajo vgrajenega regulatorja izhodne napetosti, zato imajo

tudi priključek »DF«, preko katerega motorni računalnik sam regulira vzbujanje

alternatorja glede na trenutno izhodno napetost in tok, ki ga porabniki porabljajo.

12

3.2.1 Sestavni deli in njihova naloga

Sestavljen je naslednjih sestavnih delov:

Ohišje

Jermenica

Avtomobilski proizvajalci za prenos vrtenja iz motorja na alternator

uporabljajo 2 glavni vrsti jermenic. Fiksne ter take ki blažijo vpliv sunkov ob

delovanju motorja na alternator. Nekatere imajo vgrajeno gumo za blaženje

sunkov, druge imajo v ta namen vgrajeno napravo, ki v eno smer poganja gred

alternatorja, v drugo smer se pa jermenica prosto vrti (enosmerna sklopka)

Ventilator (pri novejših vgrajen na rotor)

Hladi sestavne dele alternatorja

Rotor z vzbujevalnim navitjem

Konca vzbujevalnega navitja sta povezana na drsna obročka, na katera preko

ščetk regulator dovaja tok vzbujanja. Z njim krmilimo inducirano napetost na

statorju.

Trofazno statorsko navitje

V vsakem od treh navitij se inducira izmenična napetost. Napetosti so zaradi

položaja navitij med sabo zamaknjene za 120°.

Močnostne diode

Preko njih poteka usmerjanje. Ponavadi jih je 6 (Odvisno od vezave navitij),

3 za negativno in 3 za pozitivno smer napetosti. Te diode so ponavadi vdelane v

hladilno telo, da lahko učinkovito odvajamo toploto, ki jo proizvajajo.

Segrevanje diod je odvisno od toka, ki teče skozi njih, ter padca na samih

diodah.

Regulator izhodne napetosti s ščetkami

Višina inducirane napetosti v statorskem navitju generatorja, je odvisna od

vrtilne frekvence, ter od velikosti vzbujevalnega toka, ki teče skozi navitje

rotorja. Regulator napetosti z neprestanim vklapljanjem in izklapljanjem

spreminja velikost vzbujevalnega toka, kar pa ima za posledico spreminjanje

jakosti magnetnega polja vzbujevalnega navitja. Zato se tudi inducirana napetost

v statorskem navitju spremeni.

13

Za 12V sistem, je regulator narejen tako, da vzdržuje napetost približno

14V, pri 24V sistemu pa 28V. Točne vrednosti so odvisne od proizvajalcev,

nikakor pa ne smejo preseči 2,4V na celico.

2 ležaja

Različni vijaki, ter ostali drobni deli

3.2.2 Meritve

Meritve ter preizkušanje alternatorjev smo opravljali na starejši merilni mizi,

podjetja BOSCH.

Pri popravilu ali obnovi, je potrebno z instrumentom premeriti posamezne sestavne

dele alternatorja, in sicer:

Diode

Preveriti je potrebno prevajanje v prevodni in zaporni smeri. Dioda nikakor ne sme

prevajati, ko jo merimo v zaporni smeri. Če nismo prepričani v brezhibno delovanje

diode, jo pomerimo še pod obremenitvijo.

Rotor

Preveriti je potrebno upornost vzbujevalnega navitja na rotorju, da izločimo

morebitno prekinitev žice. Opraviti je potrebno še izolacijski preizkus, saj mora biti

navitje rotorja izolirano od rotorske gredi.

Statorsko navitje

Statorsko navitje preizkusimo enako kot rotorsko navitje, saj navitje ne sme biti v

stiku z jedrom iz lamelirane pločevine in nesme biti prekinjeno.

3.2.3 Obnova

Ko nam je znana napaka, ki je bila vzrok nedelovanja ali nepravilnega delovanja

alternatorja, ali pa če gre le za obnovo zaradi izrabljenih sestavnih delov, alternator

razstavimo. Nato vse sestavne dele očistimo v čistilnem bencinu in jih posušimo.

Pri sestavljanju pazimo na pravilen položaj polovic ohišja, saj so na njem nosilci

preko katerih je alternator v avtomobilu pritrjen. Nato je potrebno preveriti drsne

obroče, po katerih preko grafitnih ščetk dovajamo tok na vzbujevalno navitje rotorja.

Rotor vpnemo v stružnico, in zgladimo površino drsnih obročev. Če so preveč

obrabljeni jih menjamo, ali zamenjamo celoten rotor. Nov ležaj na strani jermenice

»zaprešamo« in po potrebi vlepimo v ohišje, ležaj na drugi strani rotorja pa na gred

14

rotorja. Nato alternator sestavimo, pri čemer je potrebno očistiti vse kontaktne

površine. Če regulator napetosti deluje brezhibno, mu menjamo ščetke (če je to

možno), ali pa na alternator namestimo nov regulator s ščetkami. Obvezno je potrebno

preveri še pogonsko jermenico, in jo ob morebitni obrabljenosti zamenjati z novo.

Po končanem sestavljanju, preverimo zatisnjenost vseh vijakov, jih po potrebi

zavarujemo pred odvitjem, ter na merilni mizi preizkusimo delovanje alternatorja.

Slika 10: Alternator v razstavljanju Slika 11: Sestavni deli alternatorja

Nepravilna ali površna obnova ali popravilo, velikokrat vodijo v resnejše poškodbe

alternatorja, ali celo avtomobilskega motorja. Takratni finančni strošek je vsekakor

večji, kot bi stala pravilna in kakovostna obnova alternatorja.

3.3 Obnova zaganjalnika

Zaganjalnik je naprava, z katero zaženemo motor z notranjim izgorevanjem v vozilu.

Za zagon večjih dizelskih motorjev, se uporabljajo tudi drugačne vrste zaganjalnikov

(dvostopenjski zaganjalnik s pomičnim pastorkom), ki so grajeni za pogonsko moč od 2

do 8kW.

V nadaljevanju bom opisal zaganjalnik z pomičnim pastorkom in predležjem, ki se

uporablja za zagonske moči do 2kW.

Na njem so naslednje priključne sponke:

»30« (Stalni dovod s pozitivnega pola akumulatorja)

»50« (Povezava iz kontaktne ključavnice)

Ko obrnemo ključ vozila v položaj vžiganja motorja, se na tej sponki nahaja

potencial pozitivnega pola akumulatorja.

15

3.3.1 Sestavni deli in njihova naloga

Slika 12: Sestavni deli zaganjalnika z vzbujanjem z trajnimi magneti

Zaganjalniki, ki se uporabljajo za zagon motorjev z notranjim izgorevanjem v

vozilih so sestavljeni iz naslednjih sestavnih delov:

Pogonski elektromotor

Je enosmerni komutatorski stroj - enosmerni elektromotor z komutatorjem. Deluje

zaradi sile, ki deluje na zanko vodnika, po kateri teče tok, če je vodnik v magnetnem

polju.

Magnetno stikalo

V osnovi deluje kot rele, le da ob vklopu zaganjanja (napetost pozitivnega pola

akumulatorja na sponki »50«), preko vzvoda premakne pastorek , na katerem je zobnik

navzven, da nasede na ozobljen vstrajnik na glavni gredi motorja z notranjem

izgorevanjem. Ko je pastorek v končni legi, se sklene tudi glavni kontakt, ki poveže

sponko »30« (stalni dovod pozitivnega pola akumulatorja) z enosmernim

elektromotorjem. Takrat prične zaganjalnik zaganjati motor z notranjim izgorevanjem.

Naprava za prosti tek

Ko se motor zažene in je njegovo vrtenje hitrejše od vrtenja zaganjalnika, začne

delovati naprava za prosti tek (po sestavi je lahko podobna kot pri nekaterih

jermenicah na alternatorjih). Potrebna je zato, da se sile delujočega motorja več ne

prenašajo na gred enosmernega elektromotorja zaganjalnika.

16

Predležje z planetnim zobniškim prenosom

Ponavadi pastorek ni gnan neposredno z rotorjem elektromotorja, pač pa preko

planetnega zobniškega prenosa, ki poveča vrtilni moment pastorka. Ob enaki vrtilni

frekvenci pastorka, dosežemo povečanje vrtilne frekvence elektromotorja, ki je

sorazmerna moči na gredi zaganjalnika. Z vgradnjo zobniškega prenosa lahko

dosežemo pri isti dimenziji elektromotorja večjo moč zaganjalnika. Zato je lahko

elektromotor za manjšo potrebno moč manjši.

Slika 13: Planetni zobniški prenos z rotorjem

Rotor

Sestavljen je iz lameliranega jedra ( posamezne plasti pločevine, med sabo

izolirane). Z tako sestavo nasproti masivnemu železnemu jedru zelo zmanjšamo

vrtinčne tokove, ki segrevajo rotor.

V jedro so izrezani utori, v katere je navito vzbujevalno navitje, in povezano z

komutatorjem. Po njem drsijo ščetke, preko katerih dovajamo tok na rotorska navitja.

Zračna reža med rotorjem in čevlji polov vzbujanja, mora biti čim manjša. Z večanjem

reže se večajo izgube in manjša vrtilni moment.

Stator

Je cev, v kateri so nameščena vzbujevalna navitja ali trajni magneti.

Pri enosmernih elektromotorjih poznamo več vrst vzbujanja, za zaganjalnike se zaradi

svojih karakteristik večinoma uporabljata dve vrsti:

- Elektromotor z magnetnim vzbujanjem

Ima veliko vrtilno frekvenco, z uporabo zobniškega prenosa jo zmanjšamo,

da dobimo zadosten vrtilni moment.

17

Slika 14: Magnetno vzbujanje

- Elektromotor z zaporednim vzbujanjem

Pri tej vrsti je statorsko navitje vezano zaporedno z ščetkami ki drsijo po

komutatorju rotorja. Njegov zagonski moment je ob mirovanju rotorja zaradi

največjega toka, ki teče skozi njega največji. Zato lahko z to vrsto motorjev

zelo hitro dosežemo zagonsko vrtilno frekvenco.

Pri preizkušanju takega motorja brez obremenitve, se lahko njegova vrtilna

frekvenca tako zelo poveča, da lahko rotor tudi raznese.

Slika 15: zaporedno vzbujanje

Plošča s ščetkami

Na njej se nahajajo ščetke, preko katerih dovajamo električni tok na navitja rotorja.

Ohišje

Puše ali ležaji

Ostali drobni deli (vzmeti, vijaki, varovala)

3.3.2 Meritve

Pri zaganjalniku preverimo upornost statorskega navitja, ter preverimo njegov stik z

»maso«, torej ohišjem, preko katerega zaganjalnik odjema tok iz negativnega pola

akumulatorja. Nekateri imajo v ta namen tudi dodatno priključno sponko. Zaradi

velikih tokov, ki znašajo tudi več kot 100A (odvisno od moči zaganjalnika ter napetosti

za katero je grajen), morajo biti spoji zelo dobro izvedeni. Slab spoj ima za posledico

prevelik padec napetosti, in s tem premajhno vrtilno frekvenco zaganjalnika.

18

3.3.3 Obnova

Vedno hkrati z zaganjalnikom preverimo še akumulator v avtomobilu ter njegove

kontaktne površine, ki so tudi lahko vzrok težavam pri zaganjanju.

Po pregledu zaganjalnika, ko nam je napaka znana , ali pa če gre le za menjavo

izrabljenih delov, zaganjalnik razstavimo in očistimo s čistilnim bencinom. Če so

morebitni ležaji zaprtega sistema (samomazalni), jih ne smemo čistiti z čistilnim

bencinom. Ko se očiščeni deli posušijo, pričnemo zaganjalnik sestavljati v celoto. Iz

ohišja odstranimo stare izrabljene puše ali ležaje, ter vanj »zaprešamo« nove. Nato

preverimo komutator rotorja. Mora biti čist, in njegova površina gladka. Če so vanj

vrezani utori zaradi drsenja ščetk, ga je treba postružiti na stružnici. Če to ni mogoče

zaradi preveč obrabljenega komutatorja, je treba rotor menjati z novim. Med lamelami

komutatorja, ne sme biti nikakršnih opilkov ali druge snovi ki bi lahko povzročala stik

med sosednjima lamelama, zato prostor med lamelami vedno očistimo. Ta prostor mora

biti globok približno ½ širine reže.

Ščetke se morajo v svojih nosilcih premikati brez zatikanja. Če so izrabljene, jih je

potrebno menjati z novimi.

Zaganjalnik pozorno sestavimo v celoto, zobnike planetnega prenosa namažemo z

posebno mastjo, prav tako tudi puše. Ko smo zaganjalnik sestavili, preverimo vse

vijake, ki morajo biti dovolj zatisnjeni in po potrebi zavarovani pred odvijanjem. Vse

kontaktne površine morajo biti dobro očiščene. Morebitna oksidacija ali ožganost je

lahko vzrok kasnejšim težavam ali nepravilnemu delovanju zaganjalnika.

Na koncu zaganjalnik preizkusimo na merilni mizi, ter namestimo nazaj v avtomobil.

Slika 16: Avtomobilski zaganjalnik Slika 17: Sestavni deli zaganjalnika

19

3.4 Ostala elektrotehniška dela

3.4.1 Popravilo stikal ob volanu (Renault Clio)

Težava:

Stranka je pripeljala omenjeno vozilo, kateremu so nepravilno delovala stikala

nameščena ob volanu na obeh straneh. Funkcije posameznih stikal so bile med sabo

pomešane, ali pa so ena drugo izključevale.

Diagnoza:

Diagnostična naprava javi napako, ki nam pove, da stikala nimajo napajanja. Ker je

šlo za avtomobil novejšega letnika, so stikala že elektronska. Ker je popravilo takih

smiselno, in imajo nova kar veliko ceno, smo ponudili možnost popravila. Pri

elektronskih stikalih ob volanu dajemo računalniku signale, katero stvar naj preko

relejev vklopi ali izklopi. Starejše izvedbe so mehanske, z njimi neposredno krmilimo

releje za vklop.

Popravilo:

Po vizualnem pregledu vezja opazimo veliko hladnih spojev pri »SMD«

komponentah. Z spajkalnikom in pletenico odstranim staro spajko, in elemente

ponovno prispajkam. Enak postopek ponovim še na drugem stikalu. Pri tem opazim

prekinjeno povezavo na kablu, ki povezuje levi in desni sklop stikal. Tudi to napako

odpravim. Zatem stikala namestimo nazaj v avtomobil, in jih testiramo. Po popravilu

delujejo brezhibno, diagnostična naprava ne pokaže nobene napake več.

Slika 18: Eno od dveh obvolanskih stikal

20

3.4.2 Popravilo »Komfortnega računalnika« (Volkswagen Passat)

Težava:

Vozilo je imelo kot originalno opremo vgrajeno centralno daljinsko zaklepanje. Ob

zaklepanju ali odklepanju na vozilu nekajkrat zasvetijo vsi štirje smerokazi. Če sistem

pravilno deluje, se morajo smerniki vedno ugasniti, kar se pa tukaj ni vedno zgodilo.

Zaradi tega je imela stranka nekajkrat tudi izpraznjen akumulator.

Diagnoza:

Diagnostična naprava ne pokaže nobene napake, zato smo se odkrivanja napake

lotili s pomočjo električnega načrta za avtomobil. Ugotovili smo, da je celoten sistem

centralnega daljinskega zaklepanja krmiljen z tako imenovanim »komfortnim

računalnikom«, ki se je v tem primeru nahajal pod voznikovimi nogami. Po podrobnem

pregledu obnašanja vezja, smo prišli do ugotovitve, da je krivec za napako rele, ki

krmili utripanje smerokazov ob zaklepanju ali odklepanju. Ko so ob zaklepu smerokazi

svetili, namesto da bi po nekaj utripih ugasnili, smo potrkali po releju, ki je zatem takoj

ugasnil smerokaze. Krivec za nepravilno delovanje releja, so preobremenjene kontaktne

površine, ki zaradi električnega obloka ostanejo spojene tudi ko navitje več ne privlači

kontaktov (se »zlepijo«), in nato ob mehanskem tresljaju releja popustijo.

Popravilo:

Rele, ki je bil krivec za težavo odspajkam. Odstranim staro spajko in na vezje

namestim nov ustrezen rele. Nato ga zaspajkam, ter vezje vizualno preverim. Ker ne

najdem nobenih drugih vidnih težav, vključno z hladnimi spoji, računalnik vstavim

nazaj v njegovo ohišje. Nato sledi njegova montaža v avtomobil. Po testiranju, napaka

več ni prisotna, popravilo je s tem končano.

Slika 19: »Komfortni« računalnik Slika 20: Menjava releja

21

3.4.3 Popravilo LCD prikazovalnika (Renault Twingo )

Težava:

Na LCD prikazovalniku, ki prikazuje hitrost, količino goriva v rezervarju ter ostale

parametre osvetlitev deluje nepravilno. Ob izklopljenih lučeh deluje, ob vklopu luči pa

ugasne. Ker je vožnja brez prižganih luči z avtomobilom nevarna ter prepovedana, je

potrebno napako odpraviti.

Diagnoza:

Celoten LCD z vezjem smo demontirali ter ga pregledali. Večinoma imajo vsi

avtomobili urejeno zmanjšanje svetilnosti osvetlitve ob vklopu luči. Nekateri imajo

možnost nastavitve svetilnosti z močnejšim potenciometrom, naš primer je pa imel

urejeno nastavitev svetilnosti z fotouporom, ki je s pomočjo tranzistorja spreminjal

svetilnost glede na zunanjo svetlobo. Na spodnjih slikah je razvidna težava, in sicer na

mestu kjer je bilo dodatno vezje z tranzistorjem prispajkano, so se pojavili hladni spoji.

Vzrok za njih, je bila po moji presoji v tem primeru uporaba neustrezne paste za

spajkanje, ki je okrog nožic dodatnega vezja spajko nažrla.

Popravilo:

Ker se je stranka strinjala, da regulacije LCD prikazovalnika ne rabi, smo dodatno

vezje odstranili ter premostili.

Slika 21: Hladni spoji na LCD prikazovalniku

22

3.4.4 Popravilo merilnika vlage v zavorni tekočini

Težava:

Merilnik vlage ne deluje, zaradi razlitja baterijskega vložka.

Popravilo:

Razliti elektrolit je poškodoval priključna kontakta za priklop baterije, zato ju je

bilo potrebno odstraniti, ter prispajkati nove.

Slika 22: Merilnik vlage v zavorni tekočini

3.4.5 Popravilo releja za impulzno delovanje brisalcev ( Renault Laguna)

Težava:

Občasno ne deluje impulzno brisanje vetrobranskega stekla.

Diagnoza:

Po pregledu varovalk nisem opazil nobene prekinjene, zato sem po nasvetu

sodelavca lociral impulzni rele, ki skrbi za impulzno brisanje vetrobranskega stekla. Ko

sem rele razstavil, sem opazil kar nekaj hladnih spojev.

Popravilo:

Zaradi relativno nizke cene takega releja, bi ga v primeru da je vozilo last stranke

menjali z novim. Ker pa je šlo v tem primeru za lastno vozilo, sem se odločil za

popravilo. Z vseh hladnih spojev sem odstranil staro spajko, ter vse elemente ponovno

zaspajkal. Po vgradnji popravljenega releja v vozilo sem preizkusil delovanje

impulznega brisanja. Po posegu nedelovanja impulzne stopnje brisanja več ni, zato

lahko upravičeno krivim za zgornjo težavo hladne spoje na vezju releja.

23

Slika 23: Impulzni rele Slika 24: Spoji impulznega releja po popravilu

Slika 25: Lokacija impulznega releja

3.4.6 Vgradnja novih akumulatorjev za električno kolo (Piaggio)

Težava:

Električno kolo je bilo zaradi razlitja starih akumulatorjev kupljeno brez njih.

Popravilo:

Najprej je sledila izbira ustreznih akumulatorjev, ki bi dimenzijsko ustrezali

originalnemu prostoru za njih. V njem se nahaja še vezje, ki ob pritisku na tipko vklopi

pisk, po tem pisku imamo na voljo pomoč električnega pogona. Vezje služi tudi izklop

napajanja motorja ob prenizki napetosti akumulatorjev, da ne pride do njihovih

poškodb.

Napetost, ki jo kolo potrebuje za delovanje je 36V. Dimenzijsko so ustrezali le

akumulatorji 6V, kapacitete 4.5Ah. Da bi dosegli zadostno napetost, je potrebno 6

akumulatorjev vezati zaporedno.

24

Prostor okrog akumulatorjev, sem založil z tršim izolacijskim materialom,ki ga

uporabljajo v gradbeništvu. Na vrhu je pa uporabljena pena, ki je namenjena za

mehansko zaščito izdelkov, katere pošiljamo po pošti. Nato sem odmeril potrebno

dolžino povezovalnih vodnikov ter na njih z namenskimi kleščami stisnil pol-odprte

kabelske konektorje. Preko njih sem dal bužirko, ki se ob segrevanju skrči, da nebi

prišlo do nezaželenega stika.

Slika 26: Izbrani akumulatorji Slika 27: Akumulatorji nameščeni v ohišje

Sestavljeno ohišje z akumulatorji, sem namestil v kolo, ter preizkusil njegovo

delovanje. Ker je elektromotor namenjen kot pomoč pri vožnji (deluje le takrat ko

poganjamo pedale), njegove hitrosti vrtenja ne moremo krmiliti. Krmiljenje je izvedeno

z elektroniko, ki zaznava hitrost vrtenja pedalov, in glede na njo krmili elektromotor. Z

pomočjo elektromotorja (v »SPORT« načinu) veliko lažje premagamo klance, čeprav

ima omenjeno kolo le 5 prestav. »ECO« način izberemo, ko nočemo veliko pomoči

motorja in se peljemo počasi.

25

Slika 28: Kolo z vstavljenimi akumulatorji

4. Sklep

Med opravljanjem praktičnega izobraževanja, sem dobil veliko novih izkušenj ter

znanj s področja delovanja sistemov ter senzorjev v avtomobilu in odkrivanja ter

odpravljanja napak na električni napeljavi avtomobila. Srečal sem se tudi z

avtodiagnostiko, popravilom in obnovo zaganjalnikov ter alternatorjev, spoznal sem

lastnosti svinčevo-kislinskih akumulatorjev, ki se uporabljajo v avtomobilih.

Spoznal sem tudi, da brez znanja tujih jezikov (nemščina, angleščina) ni možno delati

z orodji za avtodiagnostiko.

Ker je avtoelektrika področje, ki me zanima, mi bodo nabrane izkušnje in spoznanja

v prihodnosti gotovo pomagale pri nadaljnem udejstvovanju na tem področju.

Med opravljanjem praktičnega izobraževanja, sem dobil tudi idejo za diplomsko

nalogo, katera je trenutno že v izdelavi, in sicer z naslovom :

»Gretje potniške kabine v električnem vozilu«

Ob koncu se zahvaljujem mentorju za omogočeno opravljanje praktičnega

izobraževanja ter za vso posredovano znanje. Zahvala gre tudi sodelavcu, kateri mi je

posredoval veliko praktičnega znanja pri samem delu.