Maja Breznik

Nazaj v prihodnost knjižnice

Posvetovanje ZBDS Maribor, 6. - 8. 10. 2009

Izhodiščno vprašanje:

* tretja industrijska revolucija (1. energija na paro, 2. elektrika, 3. informacijske tehnologije)

Ali razvoj produkcijskih sil (tehnološki napredek) prinaša samodejno demokratizacijo in večjo dostopnost blag?

Primer iznajdbe tiska?

Johannes Gutenberg, od leta 1448 v Mainzu (partnerja Johann Fust in Peter Schöffer)

Cf. Lucien Febvre, Henri-Jean Martin, L’apparition du livre, Pariz, Albin Michel, 1958.

Število tiskarn po Evropi do leta 1480:

-- Italija (50)-- Nemčija (30)-- Francija (9)-- Nizozemska, Španija (8)-- Belgija, Švica (5)-- Anglija (4)

Cf. Lucien Febvre, Henri-Jean Martin, L’apparition du livre, Pariz, Albin Michel, 1958, str. 182.

Število tiskanih del med letoma 1480-82:

-- Benetke (156)-- Augsburg (67)-- Nürenberg (53)-- Firence (48)-- Köln (44)-- Pariz (35)

Cf. Lucien Febvre, Henri-Jean Martin, L’apparition du livre, Pariz, Albin Michel, 1958, str. 183.

Število tiskanih del med letoma 1480-82:

-- Benetke (447)-- Pariz (118) -- Lyon (95)-- Firence-- Leipzig

* Do konca 15. stoletja izdanih 35.000 naslovov v nakladi med 15 in 20 milijonov primerkov (ocena).

Cf. Lucien Febvre, Henri-Jean Martin, L’apparition du livre, Pariz, Albin Michel, 1958, str. 186.

Razširjenost knjig med prebivalci mesta Firence pred iznajdbo tiska in po njej?

* 1393 Magistrato dei pupilli

(zapuščinski inventarji sirot v Firencah do 18. stoletja, vključno s seznami knjig)

Pred iznajdbo tiska (1413-1453):(Več kot 200 naslovov, 50 avtorjev)

Avtorji: Naslovi:Dante (36) Evangelij (36)Donatus (25) Božanska komedija (36)Boccaccio (25) Donatus (27)Ovid (18) O utehi filozofije (Boetij)

Ugotovitev:Družinske knjižnice so majhne (med 1-5 ali med 6-10 knjig), vendar dokaj enakomerno razporejene med bogatimi meščani, obrtniki in kmeti.

Christian Bec, Cultura e società a Firenze nell'età della Rinascenza, Salerno editrice, 1981.

Po iznajdbi tiska (1467-1520):(knjiga kot luksuzno blago, latinski avtorji …)

Avtorji: Naslovi:Petrarka (19) Evangelij Ciceron (18) Božanska komedijaDante (18) Donatus Vergilij (15) Trionfi

Ugotovitev:Ohranijo se majhne knjižnice, srednje (do 20 naslovov) izginejo, poveča pa se število velikih knjižnic (več kot 60 naslovov); ¾ lastnikov knjižnic je članov visoke buržoazije.

Christian Bec, Cultura e società a Firenze nell'età della Rinascenza, Salerno editrice, 1981.

Sklep:

Zapisana dela so bila bolj enakomerno razporejena med prebivalstvom z ročnim prepisovanjem besedil pred iznajdbo tiska (“administrativna knjiga”) kakor po njej, ko je bilo mogoče množično reproducirati zapisano besedilo.

Da bi tehnični razvoj lahko podprl procese demokratizacije (i.e., večjo dostopnost knjige), je potreben tudi družbeni sporazum (o splošni egalitarnosti družbenih odnosov).

Institucionalizacija javne knjižnice kot ustanove, ki zagotavlja (brezplačen) dostop do znanja in kulture vsem prebivalcem ne glede na dohodke in kraj prebivanja, je rezultat zgodovinskega boja.

Kristina Danilova Alčevskaja (1841-1920)

Nikolai Rubakin (1862-1946)

Ustanovitelj bibliopsihologije; sodelavci Paul Otlet (Inštitut Jean-Jacques Rousseau, Geneva) in Adolphe Ferrière (Mednarodni inštitut za bibliografijo, Bruselj)

Joffre Dumazedier, 1915-2002

Tretja industrijska revolucija na področju informacijske tehnologije* e-knjige, elektronski časopisi in revije, podatkovne zbirke, multimedija, digitalizacija vsebin z živimi avtorskimi pravicami …

Pravni okvir: Zakon o avtorski in sorodnih pravicah, Zakon o obveznem izvodu publikacij, Direktiva EU (2001/29/EC) o informacijski družbi…

Ugotovitev: Slovenija ima eno najrestriktivnejših zakonodaj glede upravljanja digitalnih vsebin v javnih knjižnicah (Zelena knjiga Evropske komisije, 2008)

Prihodnost knjižnice?

-- Bo knjižnica v prihodnosti arhiv, ki bo ponujal gradiva le v svojih prostorih uporabnikom in uporabnicam, ki bodo prišli s potrdili, da potrebujejo gradiva za učne ali raziskovalne namene, vstopiti pa bodo smeli “goli s svinčnikom in papirjem”?

-- So se knjižnice uspavale kot javne institucije, knjižničarji pa kot javni uslužbenci?

Knjižnice, ne šibka civilna gibanja, imajo institucionalno moč, da se temu uprejo.

Ker tako kot v časih Alčevskaje, Rubakina in Dumazedierja poslanstvo knjižnice ni več samoumevno in si ga je potrebno ponovno izboriti.

Knjižnice imajo z zgodovinsko pridobljeno institucionalno podporo edine moč (in tudi odgovornost), da združijo številne iniciative za prosti dostop elektronskih gradiv in iz njih oblikujejo enotno družbeno silo.