Stran 1 od 72

ZVEZA BIBLIOTEKARSKIH DRUŠTEV SLOVENIJE

Turjaška 1, 1000 Ljubljana, Tel.: (01) 2001 207, Fax: (01) 42 57 293

POROČILO O IZVEDBI PROGRAMA DELA ZA

LETO 2010

(po pogodbi Ministrstva za kulturo št. 3511-10-106065 dne 11. 6. 2010)

in

PROGRAMSKI NAČRT ZA LETO 2011

(programski poziv – JP-KAM 2010-2012, odločba št. 6120-56/2010/5 z dne 6. 5. 2010 in odločba št. 6120-56/2010/19 z dne 19. 4. 2011))

Ljubljana, 10. 5. 2011

Stran 2 od 72

Stran 3 od 72

K A Z A L O

Uvod 5

Mejniki v razvoju strokovnega zdruţenja slovenskih knjiţničarjev 5

Zveza bibliotekarskih društev Slovenije danes 5

Zveza bibliotekarskih društev Slovenije jutri 6

Vizija, poslanstvo in strateške usmeritve 7

Dolgoročni cilji za obdobje 2010–2012 8

I. URESNIČITEV CILJEV ZBDS ZA LETO 2010 IN CILJI ZA 2011 10

Programski sklop 1: Strokovno delo na področju dejavnosti zdruţenja (delovanje organov in delovnih teles ZBDS ter skladov) 10

Sekcija za splošne knjiţnice 11

Sekcija za visokošolske knjiţnice 12

Sekcija za specialne knjiţnice 12

Sekcija za šolske knjiţnice 13

Sekcija študentov bibliotekarstva 13

Sekcija za domoznanstvo in kulturno dediščino 14

Sekcija za mladinsko knjiţničarstvo 15

Sekcija za izobraţevanje in kadre 15

Sekcija za potujoče knjiţnice 16

Bibliotekarska terminološka komisija 16

Upravni odbor Kalanovega sklada 17

Komisija za Čopove diplome in priznanja 18

Upravni odbor Stepišnikovega sklada 18

PRIORITETNI CILJI NA PODROČJU DELOVANJA ORGANOV IN DELOVNIH TELES ZBDS TER SKLADOV V LETU 2011 18

Programski sklop 2: Organizacija izobraţevalnih vsebin 19

PRIORITETNI CILJI NA PODROČJU ORGANIZACIJE IZOBRAŢEVALNIH VSEBIN V LETU 2011 20

Programski sklop 3: Mednarodna dejavnost in udeleţba na mednarodnih konferencah 20

PRIORITETNI CILJI NA PODROČJU MEDNARODNE DEJAVNOSTI V LETU 2011 23

Programski sklop 4: Promocijska dejavnost 23

PRIORITETNI CILJI NA PODROČJU PROMOCIJSKE DEJAVNOSTI V LETU 2011 24

Programski sklop 5: Izdajanje strokovnih publikacij 25

PRIORITETNI CILJI NA PODROČJU IZDAJANJA PUBLIKACIJ V LETU 2011 27

PRIORITETNI CILJI REVIJE KNJIŢNICA V LETU 2011 27

Programski sklop 6: Zagotavljanje informacijskih virov 29

PRIORITETNI CILJI NA PODROČJU ZAGOTAVLJANJA INFORMACIJSKIH VIROV V LETU 2011 30

II. DEJAVNOST PODROČNIH BIBLIOTEKARSKIH DRUŠTEV V LETU 2010 IN NAČRTOVANE AKTIVNOSTI V LETU 2011 30

Društvo bibliotekarjev Celje 30

Stran 4 od 72

Društvo knjiţničarjev Dolenjske 32

Društvo bibliotekarjev Gorenjske 33

Društvo bibliotekarjev Koroške 34

Društvo bibliotekarjev Ljubljana 35

Društvo bibliotekarjev Maribor 36

Društvo bibliotekarjev Pomurja 38

Društvo bibliotekarjev Primorske 39

PRILOGE 41

Priloga 1: Poročilo o udeleţbi na kongresu slovenskih zaloţnikov in knjigotrški akademiji 41

Priloga 2: Poročilo o udeleţbi na konferenci LIDA 2010 42

Priloga 3: Poročilo o posvetovanju visokošolskih in specialnih knjiţnic 44

Priloga 4: Predstavitev nove publikacije ZBDS Knjiţnice za slepe v informacijski dobi 46

Priloga 5: Poročilo o udeleţbi na seminarju Arhivi, knjiţnice, muzeji 47

Priloga 6: Srečanje slovenskih potujočih knjiţnic v medijih 48

Priloga 7: Poročilo o strokovnem posvetovanju splošnih knjiţnic 50

Priloga 8: Organizacija meseca šolskih knjiţnic 52

Priloga 9: Poročilo o udeleţbi na letni konferenci ALA 54

Priloga 10: Predstavitev ZBDS na srečanju članov Društva bibliotekarjev Maribor 55

Priloga 11: Podelitev drţavnega odlikovanja dr. Branku Berčiču 56

FINANČNO POROČILO ZA LETO 2010 57

FINANČNI NAČRT ZA LETO 2011 67

V skladu s Statutom ZBDS je predlog programskega in finančnega poročila za leto 2010 ter programski in finančni načrt za leto 2011 potrdil upravni odbor ZBDS na seji dne 28. 2. 2011. Po prejemu odločb Ministrstva za kulturo o sofinanciranju dejavnosti ZBDS in Javne agencije za knjigo o sofinanciranju revije Knjiţnica v letu 2011 je bil programski in finančni načrt ZBDS usklajen z odločbama ter posredovan v sprejem Občnemu zboru ZBDS. Občni zbor je programsko in finančno poročilo ZBDS za leto 2010 ter programski in finančni načrt ZBDS za leto 2011 sprejel na zasedanju dne 10. 5. 2011. Finančno poslovanje ZBDS v letu 2010 je pregledal Nadzorni odbor ZBDS dne 10. 5. 2011 in izdal pozitivno mnenje.

dr. Melita Ambroţič predsednica ZBDS

Stran 5 od 72

Uvod

Mejniki v razvoju strokovnega zdruţenje slovenskih knjiţničarjev Slovenski knjiţničarji so se najprej včlanjevali v Avstrijsko bibliotekarsko društvo, leta 1931 pa je bilo ustanovljeno Društvo jugoslovanskih bibliotekarjev (DJB) in v Ljubljani je začela delovati sekcija DBJ, v katero je bilo vključenih 6 članov. Decembra 1946 je bila organizirana prva konferenca slovenskih knjiţničarjev in izbran iniciativni odbor za ustanovitev lastnega strokovnega društva. 21. decembra 1947 je bil v Ljubljani ustanovni občni zbor Društva bibliotekarjev Slovenije (DBS), za prvega predsednika je bil izvoljen dr. Mirko Rupel. Prvi redni občni zbor je bil 20. decembra 1948 v Ljubljani. Prva številka revije Knjiţnica je izšla leta 1957. V treh desetletjih delovanja DBS se je njegova organizacijska oblika spreminjala, postopoma so bila ustanovljena območna društva bibliotekarjev. Samoupravni sporazum o zdruţevanju pokrajinskih bibliotekarskih društev v Zvezo bibliotekarskih društev Slovenije (ZBDS) je bil podpisan 18. novembra 1983. 18.–19. novembra 1983 je potekala 1. skupščina ZBDS, sprejeti so bili nov statut in drugi akti zdruţenja. Etični kodeks slovenskih knjiţničarjev je bil sprejet leta 1995, Manifest Zveze bibliotekarskih društev o razvoju slovenskih knjiţnic in knjiţničarstva pa leta 2004. Leta 2005 je bila vzpostavljena nova spletna stran zdruţenja s portalom e-publikacij, leta 2007 je postalo zadnjih pet letnikov revije Knjiţnica v celotnem besedilu dostopnih tudi prek portala dLib.si, na katerem se v skladu s pravili o izdajanju revije objavljajo tudi novejše številke. V letu 2000 je ZBDS prvič pridobil status društva, ki deluje v javnem interesu na področju kulture, status je bil obnovljen leta 2005. Spremenjeni in dopolnjeni statut je bil potrjen na skupščini ZBDS 27.3.2009. Upravna enota Ljubljana je z odločbo št. 215-32/2009-6(21007) z dne 15. 4. 2009 odločila, da se v registru društev pri ZBDS zabeleţi sprememba temeljnega akta.

Zveza bibliotekarskih društev Slovenije danes ZBDS je prostovoljno, nevladno in nepridobitno strokovno zdruţenje, ki povezuje bibliotekarska in druga strokovna društva ter druge pravne osebe zasebnega prava in posameznike s področja knjiţnične in informacijske dejavnosti v Republiki Sloveniji in tujini. Trenutno je v Zvezo včlanjenih osem področnih bibliotekarskih društev (Ljubljana, Maribor, Celje, Koroška, Gorenjska, Pomurje, Primorska, Dolenjska) in zdruţuje 1350 slovenskih knjiţničark in knjiţničarjev. V ZBDS se društva in druge osebe zdruţujejo z namenom, da pospešujejo razvoj knjiţničarske stroke in dejavnosti ter utrjujejo njen poloţaj v druţbi, medsebojno sodelujejo in koordinirajo dejavnosti, obravnavajo ter razrešujejo strokovna vprašanja, ki so skupnega pomena, sodelujejo pri razvoju knjiţničarske dejavnosti, knjiţnic in knjiţničnega sistema Slovenije ter zagotavljajo profesionalno integriteto knjiţničnih delavcev v Sloveniji. Zveza se pri svojem delu zavzema za najvišjo moţno raven profesionalnega delovanja ter za razvoj in varovanje demokratičnih načel širše druţbene skupnosti. Temeljni cilji ZBDS so:

krepiti ugled knjiţničarjev, knjiţnic in knjiţničarske stroke v javnosti,

zastopati druţbene in profesionalne interese zaposlenih v knjiţničarstvu ter se zavzemati za njihovo profesionalno integriteto,

zagotavljati najvišjo moţno raven profesionalizma v stroki,

spodbujati in podpirati izobraţevanje in stalno strokovno izpopolnjevanje knjiţničarjev,

krepiti poloţaj in spodbujati razvoj vseh vrst knjiţnic,

podpirati svoboden pretok informacij in spodbujati ustvarjanje pogojev za prost in enakopraven dostop do informacijskih virov in informacij vsem drţavljanom,

pospeševati razvoj informacijske pismenosti prebivalstva,

širiti zavest o nujnosti trajnega ohranjanja pisne kulturne dediščine slovenskega naroda. ZBDS uresničuje namen in cilje z izvajanjem naslednje dejavnosti:

skrbi za informiranje članov o zadevah skupnega interesa,

koordinira delo med člani, krepi njihovo sodelovanje in skupno nastopanje v javnosti,

skrbi za uveljavljanje strokovnih priporočil, standardov in normativov, Etičnega kodeksa slovenskih knjiţničarjev ter Manifesta o razvoju slovenskih knjiţnic in knjiţničarstva,

Stran 6 od 72

izdaja strokovne publikacije,

organizira strokovna srečanja in druge oblike neformalnega izobraţevanja knjiţničarjev,

sodeluje z drţavnimi oziroma upravnimi organi, ko gre za urejanje zadev s področja knjiţničarstva,

sodeluje pri oblikovanju in sprejemanju zakonskih in drugih predpisov s področja knjiţničarstva,

sodeluje z mednarodnim knjiţničarskim zdruţenjem IFLA in drugimi sorodnimi organizacijami in društvi doma in v tujini,

izvaja dogovorjene skupne akcije na področju delovanja Zveze. Organi ZBDS so: občni zbor, predsednik in podpredsednika, upravni odbor, izvršni odbor, strokovni odbor, nadzorni odbor in častno razsodišče.

Strokovno delo se izvaja neprofesionalno, v okviru stalnih delovnih teles – sekcij, in sicer: Sekcije

za splošne knjiţnice, Sekcije za potujoče knjiţnice, Sekcije za visokošolske knjiţnice, Sekcije za šolske knjiţnice, Sekcije za specialne knjiţnice, Sekcije študentov bibliotekarstva, Sekcije za domoznanstvo in kulturno dediščino, Sekcije za mladinsko knjiţničarstvo, Sekcije za izobraţevanje in kadre in Sekcije za promocijo in marketing. Za preučevanje posameznih teoretičnih vprašanj lahko upravni ali strokovni odbor imenujeta začasna delovna telesa – strokovne komisije. V letu 2010 je bila imenovana komisija za terminologijo. ZBDS sodeluje z zamejskimi knjiţnicami in bibliotekarskimi zdruţenji iz Avstrije, Nemčije, Madţarske, Slovaške, Češke, Italije, Hrvaške, Srbije in Črne Gore, Bosne in Hercegovine ter Makedonije in je član mednarodnega zdruţenja bibliotekarskih društev in drugih organizacij s področja bibliotekarstva – IFLA (International Federation of Library Associations and Institutions) ter evropskega bibliotekarskega zdruţenja EBLIDA. Dejavnost ZBDS finančno podpira Ministrstvo za kulturo, izdajanje revije Knjiţnica pa tudi Javna agencija za knjigo, ki prispeva finančna sredstva sozaloţniku, tj. NUK. Sredstva za realizacijo programa pridobiva zdruţenje tudi iz članarin rednih članov (področnih bibliotekarskih društev), z lastno dejavnostjo (kotizacije, prodaja publikacij) ter sponzorstvi in donacijami. V okviru zdruţenja delujeta dva sklada, tj. Kalanov sklad in Stepišnikov sklad, ki pridobivata sredstva s prostovoljnimi prispevki posameznikov in knjiţnic. ZBDS podeljuje nagrade Kalanovega sklada, Čopove diplome in Čopova priznanja.

Zveza bibliotekarskih društev Slovenije jutri Vizijo, poslanstvo, namen in cilje smo zapisali v Manifestu ZBDS o razvoju slovenskih knjiţnic in knjiţničarstva in sicer:

Nacionalno strokovno združenje povezuje knjižničarje, knjižnice in strokovna društva. Zavzemalo se bo za uveljavitev deklaracij, manifestov in drugih dokumentov knjižničarske stroke v praksi, zato mora prevzeti vidno vlogo v procesih javnega odločanja in enakovredno sodelovati pri sprejemanju družbenih odločitev. Zato si bo prizadevalo za:

strokovno povezovanje na državnem in mednarodnem nivoju;

povezovanje in krepitev zavesti o pripadnosti nacionalnemu združenju, ustrezno vrednotenje knjižničarskega dela v družbi, utrjevanje strokovne samozavesti in za uveljavljanje načel etičnega kodeksa, strokovnih standardov in smernic;

dodeljevanje licenc v knjižničarski stroki, za enotne strokovne nazive in za ustrezno medresorsko usklajenost pri njihovem priznavanju ter za oblikovanje, uveljavljanje in priznavanje novih bibliotekarskih poklicev;

priznanje združenja kot strokovnega telesa za verifikacijo programov neformalnega izobraževanja knjižničarjev in uporabnikov knjižnic;

raziskovanje, izobraževanje in publicistično dejavnost na področju knjižničarstva;

spodbujanje ustvarjalnega dela s podeljevanjem nagrad in priznanj za vrhunske dosežke v stroki;

uresničevanje sindikalnih pravic knjižničnih delavcev.

Glede na vedno večji obseg dejavnosti zdruţenja oz. njegove dejavnosti, v katere je vključeno, se je zadnje desetletje kazala potreba po reorganizacija zdruţenja. Po štirih letih razprav je bil marca 2009 na skupščini ZBDS potrjen novi spremenjeni in dopolnjeni Statut ZBDS. Volitve organov in delovnih teles za mandatno obdobje 2009–2011 so bile ţe izvedene v skladu z določili novega statuta,

Stran 7 od 72

v letu 2010 pa je potekalo konstituiranje organov delovnih teles ter sprejem novih poslovnikov in pravilnikov zdruţenja. Na drugi strani se kaţe potreba po postopni profesionalizaciji, kajti s prostovoljnim angaţiranjem je teţko izvajati obseţen in zahteven program dela. Zaradi nestabilnosti finančnih prilivov za delovanje zdruţenja bi bile moţne le zaposlitve za določen čas, s čimer bi bilo povezano dodatno vodenje dokumentacije, stroški zaposlitve pa bi posegli v programska sredstva zdruţenja, ki v prvi vrsti deluje projektno in načrtovane aktivnosti prilagaja omejenim sredstvom. Seveda pa profesionalizacija ostaja strateški cilj ZBDS.

Vizija, poslanstvo in strateške usmeritve

V Manifest ZBDS smo zapisali, da knjiţničarji v Sloveniji kot del slovenske in svetovne druţbe opravljamo svoje poslanstvo za sedanjost in prihodnost. Pot v humano druţbo, ki so jo za nas gradili naši predhodniki, nadaljujemo, zavedajoč se dosedanjega in prihodnjega pomena našega dela za celosten razvoj Slovenije in sveta. Naše poslanstvo smo zasnovali na ideji o knjiţnicah kot najbolj demokratičnih mestih za dostop prebivalstva do informacijskih virov in informacij. Z namenom razvijati znanje in sposobnosti prebivalstva Slovenije kot najpomembnejšega nacionalnega bogastva bodo knjiţnice vsem prebivalcem zagotavljale enake moţnosti za dostop do publikacij in informacij na vseh medijih ter zadovoljevale njihove kulturne, informacijske, izobraţevalne, raziskovalne, komunikacijske in socialne potrebe. S tem bodo omogočale njihov osebnostni razvoj, ne glede na njihove finančne, intelektualne ali druge zmoţnosti oziroma potrebe. Kot kulturna središča bodo knjiţnice tudi v prihodnje spodbujale bralno kulturo in vseţivljenjsko pismenost prebivalstva. Kot specializirani informacijski centri bodo razvijale lastne informacijske storitve in proizvode, kot socialna središča pa bodo uporabnikom omogočale socialne stike in medsebojno izmenjavo mnenj in izkušenj. V skladu z načeli profesionalne etike se bodo knjiţnice zavzemale za humani razvoj celotne druţbe. Zveza bibliotekarskih društev je s sprejemom Manifesta o razvoju slovenskih knjižnic in knjižničarstva pokazala, da ţeli na organiziran način igrati pomembno vlogo v dogajanjih na področju informacijske, kulturne, znanstvenoraziskovalne in druţbene dejavnosti nasploh. Temeljni namen ZBDS je:

povezovanje področnih bibliotekarskih društev in spodbujanje njihove dejavnosti in aktivnosti v lokalnih okoljih,

razvoj profesionalizma v stroki in dvig profesionalnega ugleda knjiţničarjev in knjiţničarstva v druţbi,

zastopanje strokovnih interesov knjiţničarjev v druţbi in še zlasti pred organi odločanja, financerji dejavnosti in drugimi deleţniki, ki vplivajo na pogoje dela v stroki,

vpliv na zagotavljanje primernega statusa knjiţnic in knjiţničarstva v druţbi,

spodbujanje partnerstev med knjiţnicami in sorodnimi organizacijami doma in v tujini,

promocija stroke, knjiţnic, knjiţničnih storitev in knjiţničarjev v okolju,

spodbujanje permanentnega izobraţevanja knjiţničarjev in razvoja njihovih karier,

vpliv na razvoj formalnega izobraţevanja na področju bibliotekarske in informacijske znanosti,

spodbujanje izobraţevanja uporabnikov knjiţnic in dvig njihove informacijske pismenosti,

priprava ali sodelovanje pri pripravi temeljnih dokumentov, smernic, navodil in drugih dokumentov za delo na področju knjiţničarstva,

spodbujanje publicistične dejavnosti na področju knjiţničarstva. Strokovno zdruţenje knjiţničarjev mora biti dejavnik razvoja v skupni kulturni politiki Slovenije. Zavzemati mora vodilno pozicijo v razpravah o vprašanjih kot so enake moţnosti dostopa do informacij za vse drţavljane, pravice uporabnikov do prostega dostopa in uporabe informacij, svoboda izraţanja oziroma intelektualna svoboda, spoštovanje avtorske in sorodnih pravic itd., in sodelovati pri reševanju strokovnih vprašanj skupnega pomena. Spremljati mora razvoj bibliotekarske znanosti in sodelovati pri strokovnem izpopolnjevanju zaposlenih v knjiţničarstvu. Skrbeti mora za dvig strokovne ravni knjiţnične dejavnosti, sodelovati pri razvoju knjiţnične mreţe in knjiţničnega informacijskega sistema Slovenije ter spodbujati medsebojna partnerstva.

Stran 8 od 72

Sprejete prioritetne strateške usmeritve ZBDS za uresničitev zgoraj navedenega poslanstva in vizije so v obdobju 2010-2012 sledeče:

uveljavitev novega statuta v delovanju zdruţenja (sprejem pravilnikov in poslovnikov, vzpostavitev in aktivno delovanje novih delovnih teles ZBDS);

vzpostavitev pogojev za delno profesionalizacijo zdruţenja (vsaj strokovnega tajnika) ter stalnih prostorskih in tehničnih pogojev, ki so nujni za uspešnejše in aktivnejše delovanje ZBDS;

dvig strokovne zavesti slovenskih knjiţničarjev ter krepitev občutka pripadnosti stroki, strokovnim društvom in zdruţenju;

spodbujanje aktivnega delovanja posameznikov in strokovnih društev v strokovnem in širšem okolju;

povečanje števila članstva v področnih bibliotekarskih društvih;

pridobitev novih članov ZBDS;

iskanje partnerskih organizacij v okviru Evropske unije in vključevanje v skupne projekte, še zlasti projekte krovnega zdruţenja, tj. EBLIDE;

vzpostavljanje partnerskih odnosov s strokovnimi zdruţenji s sorodnih področij, npr. muzejev, arhivov, pa tudi zaloţnikov in knjigotrţcev;

spodbujanje permanentnega izobraţevanja knjiţničarjev z organizacijo izobraţevalnih oblik in sofinanciranjem udeleţbe na izobraţevanjih;

spremljanje dogajanj v stroki na mednarodnem nivoju s članstvom v mednarodnih organizacijah in delovanjem na mednarodni ravni;

podpora izdajanju strokovne revije Knjiţnica in njeni promociji v tujini;

organizacija strokovnih posvetovanj in drugih srečanj;

izdajanje zbornikov posvetovanj, strokovnih monografij in prevodov smernic IFLA;

zagotavljanje informacijskih virov za knjiţnice (servis EBSCOhost);

promoviranje uresničevanja Etičnega kodeksa, Manifesta ZBDS, strokovnih smernic in standardov ter kakovosti in dobre prakse v knjiţničarstvu;

skrb za pohvale in nagrade izjemnim posameznikom, ki s teoretičnim ali praktičnim delom prispevajo k razvoju knjiţničarstva in bibliotekarske znanosti.

Dolgoročni cilji za obdobje 2010–2012 Vzpostavitev učinkovite organizacije zdruţenja

Strategije: o sprejem novih poslovnikov in pravilnikov o vzpostavitev novih organov zdruţenja o vzpostavitev ustrezne administrativne podpore o razširitev aktivnosti za pridobivanje novih članov o krepitev sodelovanja z in med člani zdruţenja (področnimi društvi) in večja odzivnost

na potrebe članstva o izvajanje projektne organiziranosti zdruţenja o vzpostavitev podpore za učinkovit finančni menedţment in prilagoditev obsega

dejavnosti zdruţenja finančnim in kadrovskim zmoţnostim

Zagotavljanje učinkovite računovodske, pravne in administrativne podpore Strategije:

o zunanje izvajanje storitev računovodstva o uporaba pravne pomoči v okviru profesionalnega pravnega servisa o prizadevanje za profesionalizacijo funkcije strokovnega tajnika o prizadevanja za pridobitev pisarniškega prostora za delovanje zdruţenja in arhiv

Izvajanje strokovnega dela glede na potrebe okolja in aktualna dogajanja

Strategije: o priprava letnih programov dela v obliki projektnih nalog o hitro odzivanje na aktualna dogajanja v knjiţničarstvu oziroma okolju o sodelovanje pri pripravi zakonskih in drugih predpisov s področja knjiţničarstva s

pristojnimi ministrstvi o sodelovanje z drugimi zdruţenji in organizacijam pri pripravi strokovnih dokumentov

Skrb za stalno izobraţevanje in izpopolnjevanje knjiţničarjev

Strategije: o organizacija tečajev, seminarjev, okroglih miz in drugih izobraţevalnih oblik

Stran 9 od 72

o organizacija strokovnih posvetovanj zdruţenja in posameznih sekcij o podpora članom pri udeleţbi na strokovnih srečanjih v tujini o podpora članom pri njihovi publicistični dejavnosti o sodelovanje z Oddelkom za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo pri

načrtovanju in izvajanju formalnega izobraţevanja ter analizi kadrovskih potreb v knjiţničarstvu

Skrb za izdajanje tekočih in aktualnih publikacij s področja knjiţničarstva

Strategije: o redno izdajanje revije Knjiţnica v so-zaloţništvu z NUK o letno izdajanje zbornikov posvetovanj (zdruţenja in sekcij) o izdajanje smernic in priporočil ZBDS o izdajanje oziroma so-zaloţništvo drugih strokovnih publikacij o izdajanje elektronskih publikacij in njihova dostopnost prek spletnega portala

Krepitev promocijske dejavnosti in marketinga

Strategije: o izdelava celovitega načrta promocijske dejavnosti o sodelovanje s profesionalnim servisom za odnose z javnostmi in promocijo o izdelava celovitega trţenjskega načrta o redno vzdrţevanje in dopolnjevanje spletne strani ZBDS o postopen prevod temeljnih vsebin spletne strani v angleški jezik o stalna promocija zdruţenja, stroke in knjiţničarjev z objavami v medijih o podeljevanje nagrad in priznanj ZBDS o vzpostavitev e-prodaje publikacij ZBDS o intenzivno pridobivanje sponzorjev in donatorjev o intenzivno pridobivanje članov skladov o stalna skrb za promocijska gradiva in izdelke zdruţenja

Vzpostavljanje učinkovitih partnerstev

Strategije: o okrepitev sodelovanja s sorodnimi zdruţenji na področju kulture (arhivi, muzeji) in

Zdruţenjem splošnih knjiţnic o okrepitev sodelovanja s knjiţnicami in drugimi organizacijami s področja knjiţničarstva o okrepitev sodelovanja z Društvom zaloţnikov Slovenije in Društvom knjigotrţcev

Slovenije o povečanje obsega partnerstev z organizacijami izven področja knjiţničarstva

Stran 10 od 72

I. URESNIČITEV CILJEV ZBDS ZA LETO 2010 IN CILJI ZA 2011

Programski sklop 1: STROKOVNO DELO NA PODROČJU DEJAVNOSTI ZDRUŢENJA (DELOVANJE ORGANOV IN DELOVNIH TELES ZBDS TER SKLADOV) Dejavnost ZBDS je v letu 2010 potekala v skladu s sprejetim programskim in finančnim načrtom. Poslovanje sta vodila vodstvo in Upravni odbor, strokovno delo pa je koordiniral Strokovni odbor. Izvedene so bile naslednje aktivnosti:

izdelava vsebinskega in finančnega poročila za 2009 in plana za 2010; vloge za sofinanciranje programa ZBDS v okviru poziva JP-KAM 2010–2012; programa varčevanja pri delu organov in delovnih teles ZBDS; dveh finančnih zahtevkov za MK s poročili o realizaciji programa; priprava gradiv za Občni zbor in sklic; Občni zbor ZBDS (28.5.2010; potrditev poročila in plana dela);

izdelava in sprejem poslovnika o delu organov in delovnih teles ZBDS; pravilnika o povračilu stroškov sluţbenih poti; pravilnika o delovanju revije Knjiţnica in ureditev pogodbenih odnosov s soizdajateljem (NUK);

sprejem sprememb Pravilnika o delovanju revije Knjiţnica in urejanje vpisa sprememb v Razvid medijev; dokončna ureditev vpisa v Razvid medijev za Knjiţnico novembra 2010 (statusna sprememba, odgovorne osebe itd.);

vodenje finančnega poslovanja ZBDS in priprava dokumentacije za računovodski servis;

predstavitev nove organiziranosti in programa dela ZBDS področnim društvom (DBM in DBL).

Sestanki Upravnega odbora (26.2.2010; 21.5.2010; 21.12.2011) in Strokovnega odbora (22.1.2010, 2.11.2010);

konstituiranje novih sekcij in včlanjevanje v sekcije;

sestanki sekcije za splošne knjiţnice (priprava strokovnega posvetovanja, posveta o dobrih praksah in dneva splošnih knjiţnic);

sestanki sekcije za šolske knjiţnice (priprava seminarja, 19.2.2010, Ljubljana; sodelovanje pri organizaciji kongresa šolskih knjiţnic; priprava meseca oziroma dneva šolskih knjiţnic);

sestanki sekcije za visokošolske knjiţnice in sekcije za specialne knjiţnice (priprava strokovnega posvetovanja);

sestanka Sekcije za domoznanstvo in Sekcije za izobraţevanje in kadre (konstituiranje izvršnih odborov, priprava načrtov dela);

sestanki Sekcije za potujoče knjiţnice – priprava in izvedba 16. srečanja potujočih knjiţnic (18.-19.6.2010, Ravne na Koroškem); priprava časopisa Potujoče novice;

sestanki Sekcije študentov bibliotekarstva (priprava in izvedba strokovne ekskurzije na Poljsko; izvedba vpisa študentov v sekcijo in področna društva);

sestanek Kalanovega sklada (konstituiranje novega UO; priprava osnutka novega pravilnika);

sodelovanje s sekcijo IBBY (izbor in podelitev ”Moja najljubša knjiga 2010”; priprave na izbor 2011);

priprava dokumentacije za razpis MOL za sofinanciranje kulturnih projektov v letu 2010 in spremljanje drugih razpisov;

redakcija prevoda standardov informacijske pismenosti in posredovanje dokumenta v potrditev ALA; objava elektronske in tiskane različice;

priprava prevoda smernic IFLA (knjiţnice za slepe v informacijski dobi) za tisk (jezikovni pregled in popravki, bibliografska oprema itd.) in objava publikacije;

izdelava prevoda smernic IFLA za knjiţnične storitve za majhne otroke in najstnike;

izdaja strokovne monografije Slavice Rampih Nabavna politika v splošnih knjiţnicah;

priprava gradiva o neustrezni umestitivi knjiţničarjev visokošolskih in specialnih knjiţnic v novem plačnem sistemu; mnenja o bolonjskem študijskem programu za šolske knjiţničarje in o programu spopolnjevanja šolskih knjiţničarjev; mnenja o ukinitvi vpisnin v splošne knjiţnice;

ureditev prodaje tiskanih publikacij ZBDS, v izdelavi je programska podpora za sistem elektronskega naročanja publikacij;

priprava mnenj za Kulturniško zbornico Slovenije (sveti in strokovni sveti knjiţnic). Zbornica sicer tudi v letu 2010 ni izvajala nobenih aktivnosti, v katere bi kot član bil vključen ZBDS;

dogovor z Mohorjevo druţbo Celje za popust pri nakupu publikacij za člane ZBDS;

sodelovanje v delu Nacionalnega sveta za knjiţnično dejavnost in udeleţba na sejah;

Stran 11 od 72

sodelovanje z Oddelkom za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo – udeleţba na podelitvah nagrad, zagovorih visokošolskih del, pri izdajanju revije Knjiţnica, pripravi posvetovanj ZBDS itd.;

udeleţba predstavnikov ZBDS na kongresu slovenskih zaloţnikov (Zora Lovrec Jagačič iz Mariborske knjiţnice (Društvo bibliotekarjev Maribor) in Srečko Maček iz Osrednje knjiţnice Celje (Društvo bibliotekarjev Celje));

udeleţba predstavnikov ZBDS na kongresu hrvaških knjiţničarjev, kongresu madţarskih knjiţničarjev, kongresu italijanskih knjiţničarjev, posvetovanju hrvaških knjiţničarjev Knjižnice, arhivi, muzeji, kongresu IFLA, konferenci ALA, konferenci LIDA in posvetovanju hrvaških šolskih knjiţničarjev;

udeleţba predstavnikov ZBDS na različnih kulturnih prireditvah;

donacija sredstev ZBDS za nakup gradiva v krajevni knjiţnici Hotedršica, ki je bilo uničeno ob poplavah.

Promocijo aktivnosti ZBDS in njihove predstavitve v medijih je za izbrane dogodke opravil zunanji izvajalec (predstavitev nove organiziranosti in programa ZBDS; tiskovna konferenca ob izidu Bibliotekarskega terminološkega slovarja; srečanje potujočih knjiţnic, posvetovanje splošnih knjiţnic, posvetovanje visokošolskih in specialnih knjiţnic). ZBDS se je celotno leto pojavljal tako v tiskanih kot elektronskih medijih in na številnih spletnih portalih. Profesionalno podprta promocijska dejavnost je imela pozitivne učinke tako glede prepoznavnosti zdruţenja v javnosti, kot v povečanju interesa za sponzoriranje strokovnih posvetovanj. Strokovna dejavnost in poraba sredstev ZBDS sta potekali v skladu s programom; poraba finančnih sredstev je bila nadzorovana po računovodskih kontih, stroškovnih mestih in programskih enotah.

SEKCIJA ZA SPLOŠNE KNJIŢNICE Konstitutivni sestanek izvršnega odbora sekcije je bil 20.1.2010. Člane izvršnega odbora je izbrala predsednica sekcije Breda Podbreţnik Vukmir (Matična knjiţnica Kamnik) med prijavljenimi v sekcijo: Ksenija Medved (Knjiţnica Grosuplje), Petra Kovič (Knjiţnica Mirana Jarca Novo mesto), Urška Lobnikar Paunović (Knjiţnica Krško), Nadja Mislej Boţič (Kosovelova knjiţnica Seţana), mag. Ana Pernat (Mariborska knjiţnica), Andreja Štorman (Matična knjiţnica Kamnik) in Maja Vunšek (Osrednja knjiţnica Kranj). Dejavnosti sekcije potekajo na področju izobraţevanja in promocije splošnih knjiţnic. Na prvo področje spada strokovno posvetovanje splošnih knjiţnic, na drugo pa dan slovenskih splošnih knjiţnic, ki ga tradicionalno obeleţujemo 20. novembra. V letu 2010 je sekcija imela 1 redno sejo in 4 sestanke pripravljalnih odborov za posvetovanje in dan knjiţnic. Na prvi seji je IO začrtal program in vsebino posvetovanja ter dneva knjiţnic. Vsebina obeh dejavnosti je bila ista, to je bralna kultura. Posvetovanje splošnih knjiţnic je osvetlilo problem bralne kulture v povezavi z nabavno politiko, dan knjiţnic pa v povezavi z dejavnostmi in storitvami knjiţnic. Sekcija je sodelovala pri oblikovanju mnenja o uvedbi brezplačnih članarin za parlamentarni odbor za kulturo v Drţavnem zboru Republike Slovenije. Sproţila je dobrodelno akcijo za osnovno šolo Struge, ki je bila zelo poškodovana v poplavah – zbiranje knjig za njihovo šolsko knjiţnico. V letu 2011 sekcija načrtuje:

sestanke IO, odzive na aktualna dogajanja, obveščanje članov sekcije o strokovnih novostih;

odprto sejo IO na strokovnem posvetovanju ZBDS (oktober 2011);

ob dnevu splošnih knjiţnic (20.11.2011) strokovno srečanje, ki naj bi promoviralo pedagoško dejavnost splošnih knjiţnic – strokovno srečanje bo organizirano kot festival, ki bo obsegal različne

Stran 12 od 72

dogodke (okroglo mizo, prikaz bibliopedagoških dejavnosti, predstavitev promocijskega materiala knjiţnic). Srečanje bo potekalo v sodelovanju s Sekcijo za mladinsko knjiţničarstvo in Zdruţenjem splošnih knjiţnic.

SEKCIJA ZA VISOKOŠOLSKE KNJIŢNICE V okviru programskega sklopa Strokovna dejavnost je bilo delo Sekcije za visokošolske knjiţnice tudi v letu 2010, kot ţe leta prej, usmerjeno v proučevanje in razreševanje različnih strokovnih vprašanj skupnega pomena, obravnavanje tekočih problemov, ki se nanašajo na visokošolske knjiţnice, sprejemanje ustreznih sklepov, seznanjanje članov z aktualnimi novostmi in izmenjava izkušenj. Aktivnosti so potekale na nivoju sekcije, člani sekcije pa so bili dejavni tudi v okviru univerz v Ljubljani, Mariboru in na Primorskem. V letu 2010 je bil v skladu z novim statutom ZBDS konstituiran nov izvršni odbor sekcije v sestavi: mag. Maja Boţič, predsednica (Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta), Martina Kerec (Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo), dr. Mojca Kotar (Univerza v Ljubljani, Univerzitetna sluţba za knjiţnično dejavnost), Sandra Kurnik Zupanič (Društvo bibliotekarjev Maribor), mag. Petruša Miholič (Univerza na Primorskem, Primorski inštitut za naravoslovne in tehnične vede), Bojan Oštir (Društvo bibliotekarjev Maribor), Kornelija Sorger (Univerzitetna knjiţnica Maribor), Tomaţ Ulčakar (Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta, Centralna ekonomska knjiţnica). V sekcijo se je vključilo 50 članov področnih bibliotekarskih društev. V okviru programskega sklopa Organizacija izobraţevalnih vsebin so bili člani sekcije večino leta dejavni pri organizaciji in izvedbi 4. skupnega posvetovanja Sekcije za specialne in Sekcije za visokošolske knjiţnice z naslovom »Prost dostop od doseţkov slovenskih znanstvenikov«. Posvetovanje je bilo izvedeno v hotelu Union, 27. in 28. oktobra. 2010. Pripravljena je bila tiskana različica zbornika posvetovanja, elektronska je v izdelavi in bo dostopna prek portala e-publikacij ZBDS. V okviru sklopa Mednarodna dejavnost in udeleţba na mednarodnih konferencah se je predsednica sekcije mag. Maja Boţič udeleţila konference IFLA v Gothenburgu, Švedska, 10.–15. avgusta 2010. V letu 2011 sekcija načrtuje:

aktivno vključevanje in spodbujanje gradnje prostodostopnih zbirk in repozitorijev;

sodelovanje pri pripravi novih strokovnih standardov za visokošolske knjiţnice;

sestanki IO in spomladansko srečanje članov sekcije (maj 2011, Univerza v Mariboru);

odprto sejo IO na strokovnem posvetovanju ZBDS (oktober 2011);

udeleţbo predstavnika sekcije na mednarodni konferenci LIBER (29.6–2.7.2011, Španija) in prenos znanja širši strokovni javnosti;

objavo strokovnih publikacij (zbornik posvetovanja 2010) na spletu (dLib.si);

digitalizacija zbornika posvetovanja (1999) in dostop na spletu (dLib.si).

SEKCIJA ZA SPECIALNE KNJIŢNICE Na osnovi novega statuta in posebnih prijavnic se je v Sekcijo za specialne knjiţnice v letu 2010 včlanilo 55 knjiţničarjev, izmed katerih je bil oblikovan izvršni odbor v sestavi: Igor Zemljič, predsednik, in člani: mag. Kristina Hacin Ludvik, dr. Alenka Kavčič-Čolić, mag. Angela Čuk, Vesna Slabe, Franc Kuzmič in Marjeta Oven. Izvršni odbor se je sestal na seji 18. marca 2010 in obravnaval program dela v letu 2010 ter problematiko plačilnih razredov zaposlenih v javni upravi iz specialnih knjiţnic. Ţe prej je 7. januarja v prostorih Inštituta za novejšo zgodovino pripravil neformalno srečanje zainteresirane javnosti (s predstavniki specialnih knjiţnic v svetu COBISS) v zvezi s problematiko odvzema licenc za vzajemno katalogizacijo, ki se ga je udeleţilo 11 bibliotekarjev ter predstavnici Univerze in Sekcije za visokošolske knjiţnice. Za potrebe priprave 4. skupnega posvetovanja sekcij za specialne in visokošolske knjiţnice se je v Kazini petkrat sestal Organizacijski odbor posvetovanja. 4. in 5. junija 2010 je sekcija pripravila tradicionalno strokovno ekskurzijo. Cilj je bil spoznavanje knjiţnic na Dunaju, Gradiščanskem (Sopron) in obisk Slovenskega Porabja. Najpomembnejši izobraţevalni dogodek leta je za sekcijo bilo 4. skupno posvetovanje sekcij za specialne in za visokošolske knjiţnice z naslovom: »Prost dostop do dosežkov slovenskih znanstvenikov«, ki je potekalo v sklopu prireditev ob mednarodnem tednu prostega pristopa (18. do 22. oktobra 2010). Na strokovnem posvetovanju, ki je bilo 27. in 28. oktobra 2010 v hotelu Union v Ljubljani, je sodelovalo 28 predavateljev in preko 200 registriranih udeleţencev. Izdan je bil zbornik posvetovanja. V okviru promocijske dejavnosti je sekcija predstavila svoj program oziroma delovanje na občnem zboru ljubljanskega bibliotekarskega društva. Za boljše obveščanje članov je bil vzpostavljen tudi poseben blog sekcije (specialne.blogspot.com), kjer so predstavljena dogajanja na simpozijih in strokovni ekskurziji sekcije.

Stran 13 od 72

Predsednik sekcije se je med 24. in 28. majem 2010 v Zadru udeleţil konference LIDA 2010 z naslovom »Libraries in the Digital Age« (LIDA). Na konferenci se je seznanil s problematiko razvoja digitalnega okolja in vpliva na delovanje digitalnih knjiţnic. Konferenca je bila zanimiva kot primer dobrega organiziranja mednarodne konference in kot osnova za razmislek o izboljšanju digitalnih knjiţnic pri nas ter njihovo večjo vključenost v znanstvene raziskave. Poročilo o konferenci je objavljeno v Knjiţničarskih novicah, št. 6/7, 20(2010). V letu 2011 sekcija načrtuje:

sestanke IO, obveščanje članov sekcije, vzdrţevanje bloga sekcije;

odprto sejo IO na strokovnem posvetovanju ZBDS (oktober 2011);

pripravo razstave dragocenih knjig iz ljubljanskih specialnih knjiţnic – sodelovanje z Mestno občina Ljubljana v sklopu projekta Ljubljana – svetovna prestolnica knjige;

udeleţbo predstavnika sekcije na eni od mednarodnih konferenc.

SEKCIJA ZA ŠOLSKE KNJIŢNICE Izvedeno je bilo konstituiranje sekcije, v katero se je v letu 2010 včlanilo 58 posameznikov, od katerih jih je 7 bilo pripravljeno prevzeti funkcijo člana izvršnega odbora sekcije. Strokovni odbor ZBDS je potrdil naslednji IO sekcije: Ivanka Učakar (predsednica sekcije), Urška Bajda, Maja Bolfek, Mirjam Dolinar Klavţ, Tinka Fric, Tadeja Šink in Joţica Škrlec (članice). Konstitutivno sejo je IO izvedel 16.6.2010. Članice so se seznanile z ţe izvedenimi dejavnostmi in dopolnile program dela in aktivnosti sekcije. Dogovorile so se, da v zvezi z aktivnostmi sekcije komunicirajo po e-pošti, redno sejo bodo imele v letu 2011. Pripravile so pripombe na predlog sprememb pravilnikov o izobrazbi strokovnih delavcev v vzgoji in izobraţevanju za delovno mesta knjiţničarja v vzgoji in izobraţevanju – o smeri in stopnji izobrazbe šolskega knjiţničarja (posredovano na MŠŠ, pripombe upoštevane); pripombe k osnutku Pravilnika o upravljanju učbeniških skladov (pripombe delno upoštevane) in mnenje o novem študijskem programu izpopolnjevanja iz bibliotekarstva (ŠPIK/IŠKA), ki ga bo izvajal oddelek BINK na FF Ljubljana in je v ponovnem postopku akreditacije. Predsednica sekcije je sodelovala pri pripravi projekta Rastem s knjigo za srednješolce (trije sestanki na JAK) in se udeleţila dveh sej Strokovnega odbora ZBDS. V okviru izobraţevalne dejavnosti je sekcija pripravila strokovno srečanje »Najstniki in knjiţnica« (19.2.2010), predsednica pa je aktivno sodelovala v programskem odboru 4. Kongresa šolskih knjiţničarjev, ki ga je organiziralo Društvo šolskih knjiţničarjev (21.–23.10.2010). Sekcija je predstavila svoj program oziroma delovanje na dveh občnih zborih društev bibliotekarjev in na izobraţevanjih za šolske knjiţničarje ter pripravila pisno predstavitev sekcije v 2. sklicu študijskih skupin za knjiţnično dejavnost v spletni učilnici Zavoda za šolstvo od 24.3.2010 dalje. Mednarodni mesec šolskih knjiţnic oktober 2010 je bil predvsem promocija dela šolskih knjiţnic pa tudi sekcije kot organizatorice projekta. Vse sodelujoče je povabila k včlanitvi v sekcijo. Sekcija je v okviru mednarodnega dneva šolskih knjiţnic izvedla promocijski projekt, v katerem je sodelovalo 46 šolskih knjiţničarjev in knjiţnic. V okviru mednarodne dejavnosti so se pomladne šole šolskih knjiţničarjev v Zagrebu udeleţile tri predstavnice sekcije. V letu 2011 sekcija načrtuje:

sestanke IO, sodelovanje predsednice na sejah Strokovnega odbora, obveščanje članov sekcij;

odprto sejo IO na strokovnem posvetovanju ZBDS (oktober 2011);

v sodelovanju s Sekcijo za mladinsko knjiţničarstvo in Društvom šolskih knjiţničarjev organizacijo strokovne ekskurzije v München (Internationale Jugendbibliotek) in Tuebingen (Trubarjeva pot) (marec/april 2011);

predstavitev programa sekcije na dveh občnih zborih društev bibliotekarjev;

aktivna udeleţba na 23. Proljetni školi RH, Osijek, 5.–7.5.2011;

pripravo in izdajo zloţenke ob mednarodnem mesecu šolskih knjiţničarjev (september/oktober 2011).

SEKCIJA ŠTUDENTOV BIBLIOTEKARSTVA Sekcija se je v letu 2010 redno sestajala, njena predsednica se je udeleţevala tudi sej strokovnega odbora ZBDS. Člani sekcije so aktivno sodelovali pri pripravi in izvedbi kongresa šolskih knjiţničarjev na Rogli in sodelovali pri izvedbi posvetovanja visokošolskih in specialnih knjiţnic v Ljubljani. V oktobru 2010 je predsednica sekcije Janja Merkač podala odstopno izjavo, na njeno mesto pa je Upravni odbor ZBDS do zaključka mandata imenoval študentko Anjo Tuš. Sekcija je v januarju 2010 uspešno izvedla predstavitev dela ZBDS in sekcije za študente bibliotekarstva ter vpis študentov v področna društva in sekcijo. Na začetku novega študijskega leta je

Stran 14 od 72

sekcija organizirala v sodelovanju s tutorji oddelka sprejem za novince, na katerem jim je predstavila študij bibliotekarstva in prednosti delovanja v sekciji. Konec januarja so se predstavniki sekcije udeleţili mednarodne konference BOBCATSSS. V mesecu marcu je organizirala strokovno ekskurzijo na Poljsko, kjer so si v Krakovu udeleţenci ogledali univerzitetno knjiţnico na Univerzi Jagiellionian in se sestali s študenti tamkajšnjega oddelka za bibliotekarstvo. Obiskali so tudi inštitut za promocijo knjige in avtorjev ter regionalno knjiţnico. Organizirala je tudi strokovno ekskurzijo z obiskom slovenskih knjiţnic, in sicer na Primorskem, ter obisk NUK. Na začetku novega študijskega leta so člani sekcije novince na študiju bibliotekarstva seznanili z delom sekcije in jih povabili k vpisu v področna društva in sekcijo. V letu 2010 je ponovno začel delovati bralni klub, katerega namen je dvig bralne zavesti študentov in spodbujanje konstruktivnih razprav o prebranem gradivu. V letu 2011 sekcija načrtuje:

sestanke IO, organizacijo vpisa študentov v bibliotekarska društva, sodelovanje na sejah Strokovnega odbora ZBDS;

odprto sejo IO na strokovnem posvetovanju ZBDS (oktober 2011);

izvedbo strokovne ekskurzije študentov bibliotekarstva v tujino (Rim, marec 2011);

izvedbo enodnevne strokovne ekskurzije v Maribor;

nadaljevanje delovanja bralnega kluba (srečanja dvakrat mesečno, vodi ga Doroteja Slabe);

strokovni ogled NUK;

udeleţbo na simpoziju BOBCATSSS 2011 v Szombathelyju (31.1.–2.2.2011);

ponovno izdajanje časopisa študentov bibliotekarstva;

vzpostavitev spletne strani;

sodelovanje na informativnih dnevih na oddelku za bibliotekarstvo;

v sodelovanju s tutorji sprejem novih študentov bibliotekarstva.

SEKCIJA ZA DOMOZNANSTVO IN KULTURNO DEDIŠČINO Vodenje Sekcije za domoznanstvo in kulturno dediščino je v mandatnem obdobju 2009–2011 prevzel mag. Peter Štoka. Na prvi seji, 17.4.2010, se je oblikoval Izvršni odbor (IO) s člani: mag. Vlasta Stavbar (UKM), dr. Jedert Vodopivec (Arhiv RS), dr. Alenka Šauperl (FF), mag. Teja Zorko (MKL-enota Slovanska knjiţnica), Maja Medic (OK Novo mesto), Mira Jerenec (OK Ptuj) in Marijan Pušavec (OK Celje). Na konstitutivni seji je IO sprejel načrt dela:

zaradi večje prepoznavnosti in boljše samopodobe zaposlenih v domoznanskih oddelkih spodbujati zainteresirane k pisanju ter objavljanju prispevkov tako v stanovskih glasilih kot drugje;

organizirati strokovni posvet o kulturni dediščini, kot nadaljevanje tistega, ki je nastal v so-organizaciji s celjsko knjiţnico leta 2008;

določiti minimalna merila za boljše izvajanje domoznanske dejavnosti: domoznanski oddelki, zbirke, kadri, gradivo;

reševati problematiko domoznanskega geslovnika v okviru NUK in IZUM. Na 2. seji IO, 14.6.2010, se natančneje premislijo in prečistijo smernice delovanja Sekcije. Določi se, da je treba določene cilje opustiti ali jih uresničevati v sodelovanju z drugimi ustanovami. Tako se za izgradnjo domoznanskega geslovnika zaprosi sodelovanje z IZUM; popis domoznanskih depojev in izgradnja skupnega biografskega leksikona se zaradi laţje izvedbe vršita v sodelovanju z območnostjo OOK v okviru NUK (Milena Bon). Predsednik Sekcije se je udeleţil dveh sestankov Strokovnega odbora ZBDS in dveh posvetov v mednarodnem merilu. Od 30.9.–2.10.2010 se je v Tuheljskih toplicah odvijal posvet hrvaškega knjiţničarskega društva (HKD) na temo »Imam pravico do znanja, imam pravico do knjiţnice«, ki je sovpadel s 70. obletnico obstoja društva. Od 3.–5.11.2010 pa je potekal posvet italijanskih knjiţničarjev, ki sovpada z 80. obletnico obstoja društva, z naslovom »Prost pristop do znanja, prost pristop v knjiţnico«, ki se je vsebinsko zelo pribliţal posvetu sekcij ZBDS za visokošolske in specialne knjiţnice. V letu 2011 sekcija načrtuje:

sestanke IO, sodelovanje na sejah Strokovnega odbora in Upravnega odbora ZBDS;

odprto sejo IO na strokovnem posvetovanju ZBDS (oktober 2011);

pripravo in izvedbo strokovnega posveta »Pis(a)na kulturna dediščina« (maj, Koper);

izdajo zbornika strokovnega posveta.

Stran 15 od 72

SEKCIJA ZA MLADINSKO KNJIŢNIČARSTVO Sekcija za mladinsko knjiţničarstvo je med najmlajšimi sekcijami ZBDS, saj je bilo leto 2010 njeno prvo leto delovanja. Do konca prvega polletja se je v sekcijo včlanilo 50 članov, aktivno sodelovanje v sekciji in delovanje v IO pa je potrdilo »pravljično« število knjiţničarjev, to je sedmerica članov: Mirjam Dolinar Klavţ, Tone Obadič, Ida Mlakar, Romana Bizjak, Urška Bajda, Maja Logar in Andreja Babšek, ki je tudi potrdila zastavljeni program za leto 2010. Sekcijo vodi Liljana Klemenčič. Konstitutivna seja IO je bila izvedena korespondenčno, sekciji pa je delno uspelo izpeljati zastavljeni program:

aktivna udeleţba in sodelovanje z drugimi sekcijami (posvetovanje splošnih knjiţnic na Rogli);

aktivna udeleţba in sodelovanje z Društvom šolskih knjiţničarjev (kongres na Rogli);

izvedba pravljičnih večerov za odrasle v okviru območnosti (Maribor, Lenart, Slovenske Konjice, Slovenska Bistrica, Ptuj);

sodelovanje v projektih za EPK 2012 (Evropska prestolnica kulture);

sodelovanje na Očesu besede v Murski Soboti;

sodelovanje s slovensko sekcijo IBBY. Nerealizirani načrti (izmenjava mladinskih knjiţničarjev med slovenskimi mesti, soizdaja monografije V pravljice vstop prost, enodnevni simpozij Varna točka v knjiţnici in knjigi) pa ostajajo za leto 2011. V letu 2011 sekcija načrtuje:

seje IO, sodelovanje na sejah Strokovnega odbora ZBDS, obveščanje članov sekcije o aktualnih dogodkih;

odprto sejo IO na strokovnem posvetovanju ZBDS (oktober 2011);

sodelovanje pri organizaciji in izvedbi strokovnega posvetovanja ZBDS 2011;

v sodelovanju s Sekcijo za šolske knjiţnice organizacijo strokovne ekskurzije;

sodelovanje pri tematskih izhodiščih Festivala ob dnevu splošnih knjiţnic, ki bo potekal v organizaciji Sekcije za splošne knjiţnice – osrednja tema bodo pedagoške dejavnosti v splošni knjiţnici;

realizacijo načrtovanega programa iz leta 2010 (izdaja monografije in enodnevni posvet);

anketo o moţnostih in ţeljah za pripravo in izpeljavo izmenjave knjiţničarjev slovenskih mest;

predstavitev in promocijo bibliopedagoškega dela;

sodelovanje s sekcijo mladinskih pisateljev Društva slovenskih pisateljev;

pripravo izvirnega bralnega znamenja sekcije.

SEKCIJA ZA IZOBRAŢEVANJE IN KADRE Izvedeno je bilo konstituiranje sekcije, v katero se je v letu 2010 včlanilo 52 članov. Na predlog predsednice sekcije je Strokovni odbor ZBDS potrdil 6-članski izvršni odbor v sestavi: Sandra Kurnik Zupanič (predsednica sekcije), mag. Sabina Fras Popović, Martina Kerec, Simona Resman, dr. Alenka Šauperl in Maja Vunšek. Izvršni odbor se je sestal na konstitutivni seji 25.5.2010, kjer je zastavil poslanstvo in cilje sekcije ter izdelal program dela in aktivnosti sekcije. Sekcija je spremljala spremembe in dopolnitve Pravilnika o imenovanju v strokovne nazive v knjiţnični dejavnosti, dogajanja v zvezi z odvzemom licenc za vzajemno katalogizacijo ter predlagala odpravo neusklajenosti v plačnem sistemu za področje knjiţničarstva. Predsednica sekcije se je udeleţila dveh sej Strokovnega odbora ZBDS. Za izvedbo načrtovane ankete o izobraţevanju v knjiţnicah je sekcija pregledala projekt OOK (o načrtovanju izobraţevanj v knjiţnicah). V pripravi je anketni vprašalnik, ki ga bo izvedla v spletni obliki (npr. 1ka ali SurveyMonkey), in sicer samostojno oziroma v sodelovanju z drugimi partnerji (npr. NUK, Bibliotekarski izobraţevalni center). Zbrani podatki bodo sluţili za načrtovanje aktivnosti sekcije v letu 2011 (tematska predavanja, spremljanje ponudbe izobraţevalnih vsebin in portalov za izobraţevanje zaposlenih v knjiţničarstvu). Sekcija je predstavila svoj program oziroma delovanje na dveh občnih zborih društev bibliotekarjev (Maribor, Ljubljana). Predsednica sekcije se je (ob sofinanciranju Društva bibliotekarjev Maribor in ZBDS ter odobreni sluţbeni odsotnosti s strani Univerzitetne knjiţnice Maribor) udeleţila konference IFLA 2010 v Gothenburgu. Do konca leta je sekcija pripravljala tudi nove vsebine za spletno stran sekcije. V letu 2011 sekcija načrtuje:

seje IO, sodelovanje na sejah Strokovnega odbora ZBDS, obveščanje članov sekcije o novostih in aktualnih dogodkih;

odprto sejo IO na strokovnem posvetovanju ZBDS (oktober 2011);

sodelovanje v programskem odboru strokovnega posvetovanja ZBDS 2011;

Stran 16 od 72

anketni vprašalnik v spletni obliki o izobraţevalnih potrebah knjiţnic;

izvedbo predavanja o splošnem upravnem postopku (oktober 2011);

predstavitev sekcije na dveh občnih zborih področnih bibliotekarskih društev;

udeleţba predstavnika sekcije na eni od mednarodnih konferenc;

pripravo vsebin za spletno stran sekcije;

pripravo elaborata o poloţaju kadrov v knjiţnicah (nesorazmerja v plačnem sistemu).

SEKCIJA ZA POTUJOČE KNJIŢNICE Sekcija za potujoče knjiţnice pri ZBDS zdruţuje 12 slovenskih potujočih knjiţnic (Ljubljana, Maribor, Nova Gorica, Ajdovščina, Ptuj, Murska Sobota, Koper, Novo Mesto, Postojna, Tolmin, Trţič in Domţale–Kamnik) in matične knjiţnice, ki oskrbujejo uporabnike s premičnimi zbirkami. Sekcijo vodi izvršni odbor, ki ga od leta 2010, sestavljajo: predsednica Tjaša Mrgole Jukič, in člani: Boris Zgonc, Andreja Ţele, Vera Boţič, Mojca Gomboc in Miran Treplak. V sekciji za potujoče knjiţnice deluje tudi Stepišnikov sklad, ki ga vodi Mojca Gomboc. V letu 2010 je sekcija imela tri sestanke članov (Ptuj, Ravne na Koroškem, Ljubljana) in zbor članov sekcije (19. junij). Organizirala in izvedla je 16. strokovno posvetovanje: »Pomen potujočih knjiţnic v sistemu splošnih knjiţnic« na Ravnah na Koroškem – 18. in 19. junija 2010 (poročilo je objavljeno v potujočih novicah 2/2010) v sodelovanju s Knjiţnico dr. F. Sušnika, Ravne na Koroškem. Pred posvetovanjem je bila organizirana odmevna tiskovna konferenca. Pripravila in izdala je dve številki časopisa Potujoče novice in skrbela za obveščanje članov Stepišnikovega sklada. V letu 2011 sekcija načrtuje:

sestanke IO, obveščanje članov sekcije, sodelovanje na sejah Strokovnega odbora ZBDS;

odprto sejo IO na strokovnem posvetovanju ZBDS (oktober 2011);

izdelavo statističnega pregleda delovanja potujočih knjiţnic;

pridobivanje novih članov za Stepišnikov sklad;

priprave za srečanje potujočih knjiţnic 2012 v Mariboru;

organizacijo in izvedbo strokovne ekskurzije v Švico (junij 2011);

udeleţbo na Mobile Library Festival v Turku na Finskem (11.–13. avgust 2011);

izdajo dveh številk »Potujočih novic« in objavo elektronske različice na spletni strani ZBDS;

pripravo gradiv za izdajo zbornika o zgodovini slovenskega potujočega knjiţničarstva in v skladu s finančnimi zmoţnostmi tudi njegovo izdajo ter tiskovno konferenco ob izdaji.

BIBLIOTEKARSKA TERMINOLOŠKA KOMISIJA Bibliotekarska terminološka komisija je delovala leta 2010 v naslednji sestavi: Ivan Kanič (CEK, predsednik komisije), Zvonka Leder (SAZU, upokojena), Majda Ujčič (FF, upokojena), dr. Polona Vilar (FF) in mag. Gorazd Vodeb (NUK). Dopolnila programske rešitve za spletno različico slovarja in za namizno zaloţništvo je pripravljal dr. Primoţ Jakopin. Komisija je imela v poročevalskem obdobju 8 rednih delovnih sej, na katerih je začela pripravljati dopolnilni izbor gesel in geselskih člankov za Bibliotekarski terminološki slovar, ki je izšel konec leta 2009, in pripravljati izhodišča za vzpostavitev korpusa slovenskih bibliotekarskih besedil. Člani komisije sodelujejo v mednarodnem projektu priprave večjezičnega terminološkega slovarja za področje bibliotekarstva in tudi vodijo njegovo delo, v pripravi za tisk je angleško-nemški bibliotekarski terminološki slovar, ki bo izšel v Berlinu, sodelujejo pa tudi s slovaropisno skupino Slovenskega društva Informatika pri pripravi spletnega slovarja Islovar (http://www.islovar.org ). Objave:

komisija je začela objavljati krajše informativne in problemsko zasnovane prispevke na lastnem blogu Bibliotekarska terminologija (http://terminologija.blogspot.com), do novembra 2010 je bilo 25 objav;

spletna različica slovarja je bila aţurirana in je javno dostopna na blogu Bibliotekarska terminologija;

bibliografija strokovnih objav in podatki o delovanju Bibliotekarske terminološke komisije s povezavami na elektronska besedila dokumentov: http://www2.arnes.si/~ljnuk4/btk/BTK-Objave.html;

samostojna spletna stran Komisije: http://www2.arnes.si/~ljnuk4/btk/zbds.html;

opis slovarja in metodologije: http://www2.arnes.si/~ljnuk4/btk-slo.html in http://www.centerslo.net/files/file/simpozij/sim24/Kanic.pdf.

3. marca 2010 je bila ob izidu publikacije odmevna tiskovna konferenca s predstavitvijo Bibliotekarskega terminološkega slovarja, ki ji je sledilo okrog 24 objav v različnih medijih.

Stran 17 od 72

Komisija je pripravila tudi predlog za njeno formalno ustanovitev v skladu z novim statutom ZBDS ter predlog članov. Strokovni odbor ZBDS je predlog za ustanovitev in sestavo komisije podprl, formalno je sklep o ustanovitvi sprejel Upravni odbor ZBDS na seji 21.12.2010. V delu komisije bodo sodelovali: Ivan Kanič (Centralna ekonomska knjiţnica), Zvonka Leder, SAZU (upokojena), dr. Polona Vilar (FF, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo), Mojca Dolgan Petrič (NUK) in Damjana Vovk (NUK). V letu 2011 komisija načrtuje:

nadaljevanje izvajanja strokovnih nalog (spodbujanje razvoja slovenske bibliotekarske terminologije, spodbujanje pravilne rabe strokovnega izrazja v bibliotekarski stroki, prizadevanje za jezikovno ozaveščanje knjiţničnih delavcev, spodbujanje izdelave terminoloških slovarjev za bibliotekarsko stroko, sodelovanje s terminološkimi komisijami drugih, z bibliotekarsko stroko povezanih strok, sodelovanje s strokovnjaki za terminologijo na drugih govornih področjih, jezikovno presojanje in svetovanje ob tekočih terminoloških vprašanjih rabe strokovnih izrazov v bibliotekarstva, objavljanje strokovnih besedil s področja terminologije v strokovni periodiki in na sploh);

25 rednih delovnih sej;

odprto sejo članov komisije na strokovnem posvetovanju ZBDS (oktober 2011);

nadaljevanje projekta dopolnjevanja slovenskega razlagalnega bibliotekarskega terminološkega slovarja (z dodajanjem ţe evidentiranih gesel, ki se niso uvrstila v prvo izdajo, in z zbiranjem novih gesel, ki so bila v dosedanjem delu spregledana, potekala bo tudi vsebinska redakcija z usklajevanji in popravki doslej objavljenih gesel);

priprava seznama novejših slovenskih strokovnih objav, iz katerih bodo redaktorji po leksikografskih načelih izpisovali še neevidentirane termine;

dograjevanje obstoječe spletne zbirke ekscerptov;

dograjevanje spletnega alfabetarija;

začetek gradnje lastnega korpusa strokovnih besedil s programsko podporo Amebis;

dopolnjevanje vsebine spletne različice slovarja (trikrat letno);

prehod na slovenski spletni portal Amebis;

strokovno povezovanje z drugimi sorodnimi delovnimi skupinami v Sloveniji in tujini;

predstavljanje svojega dela v objavah – promocija dejavnosti in terminološkega slovarja v strokovni javnosti.

UPRAVNI ODBOR KALANOVEGA SKLADA V letu 2010 je deloval Upravni odbor Kalanovega sklada v naslednji novi sestavi: Ivan Kanič (predsednik), Boris Jukić, Branka Kerec, mag. Aleš Klemen in mag. Majda Kotnik Verčko (člani). Izvedeni sta bili dve seji Upravnega odbora: ena redna in ena dopisna elektronska seja. Upravni odbor je deloval na strokovnih in organizacijskih izhodiščih preteklega mandatnega obdobja, izpostaviti pa je potrebno naslednje aktivnosti: − dejavnost Kalanovega sklada se financira iz članskih prispevkov individualnih in kolektivnih

članov, zato je posvečena posebna pozornost: o pozivu članov, da plačajo letni članski prispevek, o pridobivanju novih individualnih in kolektivnih članov,

− ureditev arhiva Upravnega odbora; − promocija nagrad Kalanovega sklada in spletna objava seznama članov ter donatorjev; − priprava predloga naslednjega razpisa za nagrade Kalanovega sklada;

redakcija in modifikacije predloga novega Pravilnika Kalanovega sklada in izpeljava postopkov za njegov sprejem na občnem zboru ZBDS.

V letu 2011 UO sklada načrtuje:

tri redne seje in eno dopisno elektronsko sejo;

pridobivanje novih individualnih in kolektivnih članov;

dokončna redakcija ţe pripravljenega predloga novega Pravilnika Kalanovega sklada in izpeljava postopkov za njegov sprejem na Upravnem odboru ZBDS ter potrditev na občnem zboru;

priprava razpisa za nagrade Kalanovega sklada;

izbor nagrajencev, priprava utemeljitev ter podelitev nagrad na strokovnem posvetovanju ZBDS (oktober 2011).

Stran 18 od 72

KOMISIJA ZA ČOPOVE DIPLOME IN ČOPOVA PRIZNANJA Komisija v sestavi: dr. Zdenka Petermanec (predsednica), Tatjana Oset, Maja Medic, Nataša Kuštrin Tušek in Zora Lovrec Jagačič (članice) v letu 2010 ni imela konstitutivnega sestanka, načrtovan je bil za januar 2011. Kljub temu so članice delale na posodobitvi pravilnika o Čopovih diplomah in Čopovih priznanjih, ki bo sprejet v prvi polovici leta 2011. V letu 2011 komisija načrtuje:

seje komisije;

priprava osnutka besedila novega pravilnika in izpeljava postopkov za njegov sprejem na Upravnem odboru ZBDS ter potrditev na Občnem zboru;

priprava razpisa za Čopove diplome in Čopova priznanja (maj 2011);

izbor nagrajencev, priprava utemeljitev ter podelitev nagrad na strokovnem posvetovanju ZBDS (oktober 2011).

UPRAVNI ODBOR STEPIŠNIKOVEGA SKLADA Upravni odbor Stepišnikovega sklada v sestavi Mojca Gomboc in Miran Treplak sta izvedla eno korespondenčno sejo. Upravni odbor na zadnjih volitvah ni bil izvoljen v polni sestavi, saj za njegove člane ni bilo ustreznih nominacij. V nepopolni sestavi teţko opravlja zastavljene cilje, hkrati pa je vedno manj prispevkov kolektivnih in individualnih članov, tako da bo v prihodnje potrebno razmisliti o smiselnosti delovanja oziroma o reorganizaciji delovanja tega sklada. V letu 2011 UO sklada načrtuje:

redno sejo;

predstavitev Stepišnikovega sklada na strokovnem posvetovanju ZBDS (oktober 2011) – v sodelovanju s Sekcijo za potujoče knjiţnice;

pridobivanje novih individualnih in kolektivnih članov;

priprava predloga novega pravilnika sklada in izpeljava postopkov za njegov sprejem na Upravnem odboru ZBDS ter potrditev na občnem zboru.

PRIORITETNI CILJI NA PODROČJU DELOVANJA ORGANOV IN DELOVNIH TELES ZBDS TER SKLADOV V LETU 2011

koordinacija organov in delovnih teles ZBDS pri izvedbi načrtovanega programa dela

podpora dejavnostim in akcijam področnih bibliotekarskih društev

izdelava in sprejem pravilnika o varovanju osebnih podatkov

izdelava in sprejem pravilnika Kalanovega sklada (osnutek: Upravni odbor Kalanovega sklada)

priprava in sprejem pravilnika o Čopovih nagradah in priznanjih (osnutek: Komisija za Čopove nagrade in Čopova priznanja)

priprava in sprejem pravilnika Stepišnikovega sklada (osnutek: Upravni odbor Stepišnikovega sklada)

izvedba nominacijskega in kandidacijskega postopka ter volitev organov in delovnih teles ZBDS za mandatno obdobje 2011–2013

organizacija in izvedba strokovnega posvetovanja ZBDS 2011 (Maribor) in krajših izobraţevalnih oblik sekcij

izvedba postopka in podelitev nagrad Kalanovega sklada, Čopovih diplom in Čopovih priznanj, nagrad Stepišnikovega sklada

izvedba ankete o moţnostih in ţeljah za pripravo in izvedbo izmenjave knjiţničarjev slovenskih mest (Sekcija za mladinsko knjiţničarstvo)

priprava razstave dragocenih knjig iz ljubljanskih specialnih knjiţnic v galeriji Kresija na Stritarjevi Ulici (Sekcija za specialne knjiţnice v sodelovanju z Mestno občino Ljubljana, ki je nosilka projekta: Ljubljana - svetovna prestolnica knjige)

aktivno vključevanje v reševanje problematike knjiţnic in knjiţničarjev in odzivanje na aktualna dogajanja v okolju

aţurno obveščanje knjiţničarjev in javnosti o dejavnosti zdruţenja

izdaja strokovnih monografskih in periodičnih publikacij

nadaljevanje projekta dopolnjevanja slovenskega razlagalnega bibliotekarskega terminološkega slovarja (dodajanje ţe evidentiranih gesel, ki se niso uvrstila v prvo izdajo, izbiranje novih gesel, vsebinska redakcija z usklajevanji in popravki doslej objavljenih gesel, priprava seznama novejših

Stran 19 od 72

slovenskih strokovnih objav za izpisovanje še neevidentiranih terminov, začetek gradnje lastnega korpusa strokovnih besedil s programsko podporo Amebis itd.)

izvajanje aktivnosti za pridobivanje članov Kalanovega in Stepišnikovega sklada, promocija nagrad, članstva in donatorstva

izvajanje aktivnosti za pridobivanje sponzorjev in donatorjev ZBDS

sodelovanje v dejavnostih IFLA, EBLIDA, IBBY in drugih organizacij

sodelovanje z bibliotekarskimi zdruţenji sosednjih drţav in udeleţba na njihovih strokovnih srečanjih

sodelovanja s sekcijo mladinskih pisateljev Društva slovenskih pisateljev in Društvom slovenskih zaloţnikov

plačilo članarin domačim in mednarodnim organizacijam

Programski sklop 2: ORGANIZACIJA IZOBRAŢEVALNIH VSEBIN

V letu 2010 smo organizirali tri strokovna posvetovanja:

Sekcija za potujoče knjiţnice je v sodelovanju s Knjiţnico dr. F. Sušnika Ravne na Koroškem pripravila 16. strokovno srečanje potujočih knjiţnic in knjiţničarjev »Pomen potujočih

knjiţnic v sistemu splošnih knjiţnic« (18.–19.6.2010) ter tako na območju, ki nima potujoče

knjiţnice, opozorila na pomen in doprinos te storitve kraju. Po srečanju so se bibliobusi predstavili po različnih krajih Koroške, zaključek pa je bil organiziran na Titovem trgu v Velenju. Srečanje je bilo odmevno tudi v širši javnosti. Tako nam je uspelo opozoriti na poslanstvo, ki ga opravljajo potujoči knjiţničarji pri svojem vsakodnevnem delu. Z dobro predstavitvijo dogodka tako v strokovni kot širši javnosti smo dosegli pričakovane učinke: strokovno osveščanje o vlogi in pomenu storitev potujoče knjiţnice v knjiţničnem sistemu in njen prispevek lokalnemu okolju. Na srečanju je bilo 70 udeleţencev knjiţničarjev ter 120 obiskovalcev delavnic in predstavitev bibliobusov). http://www.zbds-zveza.si/dokumenti/2010/POTUJOCE_2010_vabilo_program_prijavnica.pdf

V mesecu septembru, ţe tradicionalno zadnji ponedeljek in torek, je potekalo strokovno

posvetovanje splošnih knjiţnic (27.–28.9.2010) »Bralna kultura in knjiţnične zbirke v

splošnih knjiţnicah«, v kongresnem centru na Rogli. Strokovno srečanje je organizirala Sekcija za splošne knjiţnice. Sodelovali so vabljeni domači in tuji strokovnjaki, ki so pojem bralna kultura osvetlili z različnih perspektiv. Srečanja so se udeleţili večinoma knjiţničarji iz splošnih knjiţnic, tema pa je tokrat privabila tudi opazno število šolskih knjiţničarjev. Dogodek v javnosti ni odmeval tako, kot smo si ţeleli, saj je sovpadal s pričetkom stavke v javnem sektorju, na kar pa organizatorji nismo imeli vpliva. Vsekakor pa je bil opazen v strokovni javnosti. Z izvedbo posvetovanja smo dosegli pričakovane učinke, saj smo opozorili na večplasten pomen in s tem tudi na različne moţnosti razumevanja bralne kulture, predvsem pa vloge knjiţničarjev in knjiţnic pri oblikovanju knjiţne zbirke in vplivu na bralno pismenost v okolju. Posvetovanja se je udeleţilo 140 udeleţencev. http://www.zbds-zveza.si/posvetovanje_splosne_2010.asp

V mesecu oktobru je bila Ljubljana prizorišče skupnega strokovnega posvetovanja visokošolskih in specialnih knjiţnic (27.–28.10.2010) »Prost dostop do rezultatov slovenskih znanstvenikov«, ki sta ga organizirali Sekcija za visokošolske knjiţnice in Sekcija za specialne knjiţnice. Strokovno posvetovanje, ki je v naš prostor prineslo razprave o zelo aktualni temi, in sicer prostem dostopu do znanstvenih objav, je udeleţence dogodka seznanilo s konceptom prostega dostopa v tradicionalnem in elektronskem okolju, predstavilo pogoje za zagotavljanje prostega dostopa in opozorilo na problematiko objave rezultatov znanstvenoraziskovalne dejavnosti in njihove dostopnosti. Dogodek je velik odmev v javnosti dosegel tudi zaradi izbranih in uveljavljenih predavateljev, tako iz domačih znanstvenih krogov kot iz tujine. Udeleţili so se ga 203 udeleţenci. Izvedbo posvetovanja so poleg MK sofinancirali EIFL in Inštitut za novejšo zgodovino iz Ljubljane. Velik je bil tudi odziv sponzorjev – ponudnikov informacijskih virov in opreme.

http://www.zbds-zveza.si/visokosolske_specialne_2010_najava.asp Organizirane in izvedene so bile še naslednje izobraţevalne vsebine:

strokovna ekskurzija članov sekcije študentov bibliotekarstva – obisk poljskih knjiţnic (Sekcija študentov bibliotekarstva),

strokovna ekskurzija članov sekcije za specialne knjiţnice – obisk avstrijskih knjiţnic in Porabja (Sekcija za specialne knjiţnice),

Stran 20 od 72

seminar za šolske knjiţničarje ”Najstniki in knjiţnica” (Ljubljana, 19.2.2010; Sekcija za šolske knjiţnice) http://www.zbds-zveza.si/dokumenti/2010/SOLSKE_seminar_2010_vsebina.pdf,

strokovno srečanje ”Bralna kultura v splošnih knjiţnicah” (18.11.2010, Grosuplje, Sekcija za splošne knjiţnice); http://www.zbds-zveza.si/dokumenti/2010/splosne_dan_2010_program.pdf

sodelovanje z MKL pri organizaciji strokovnega srečanja ”Knjiga – srce mesta” (8.11.2010).

PRIORITETNI CILJI NA PODROČJU ORGANIZACIJE IZOBRAŢEVALNIH VSEBIN V LETU 2011

organizacija in izvedba strokovnega posvetovanja ZBDS 2011 »Knjiţnice: odprt prostor za dialog in znanje« (Maribor, 20.–22.10.2011)

organizacija in izvedba letnega srečanja knjiţničarjev visokošolskih knjiţnic (maj 2011)

organizacija in izvedba strokovnega posveta »Pis(a)na kulturna dediščina«, Koper, 12.5.2011 (Sekcija za domoznanstvo in kulturno dediščino)

organizacija in izvedba predavanja (s praktičnimi primeri) o splošnem upravnem postopku v knjiţnicah, oktober 2011 (Sekcija za izobraţevanje in kadre)

organizacija in izvedba enodnevnega posveta s prikazom dobrih praks »Pedagoške dejavnosti v slovenskih splošnih knjiţnicah« (Sekcija za splošne knjiţnice)

organizacija in izvedba enodnevnega strokovnega srečanja »Informacijska pismenost v visokem šolstvu« (16.6.2011)

organizacija strokovne ekskurzije (Švica, junij 2011) ter priprava na srečanje potujočih knjiţnic 2012 v Mariboru (Sekcija za potujoče knjiţnice)

organizacija strokovne ekskurzije za študente bibliotekarstva v tujino (Rim, Italija) in Slovenijo (Maribor), strokovnega ogleda NUK in procesa digitalizacije knjig ter drugih knjiţnic za študente prvega letnika bibliotekarstva (Sekcija študentov bibliotekarstva)

organizacija strokovne ekskurzije v Muenchen (Internationale Jugendbibliotek) in Tuebingen (Trubarjeva pot) (Sekcija za šolske knjiţnice, Sekcija za mladinsko knjiţničarstvo, Društvo šolskih knjiţničarjev Slovenije)

delovanje bralnega kluba (Sekcija študentov bibliotekarstva)

Programski sklop 3: MEDNARODNA DEJAVNOST IN UDELEŢBA NA MEDNARODNIH KONFERENCAH ZBDS je v letu 2010 poskušal s sofinanciranjem poti omogočiti udeleţbo aktivnim članom na čim več mednarodnih srečanjih, saj so le-ta priloţnost za pridobitev novih znanj, spoznavanje dejavnosti v drugih drţavah in navezavo mednarodnih stikov. Pri tem je koristil lastna sredstva, sredstva Ministrstva za kulturo in ARRS (razpisi za udeleţbo na konferencah v tujini), izpostaviti pa je treba tudi deleţ, ki so ga prispevale matične ustanove (knjiţnice) udeleţencev, ki so jim omogočile sluţbene odsotnosti, tj. Univerzitetna knjiţnica Maribor, Mariborska knjiţnica, NUK, Biotehniška fakulteta UL, Šolski center PET, OŠ F. Albrehta Kamnik, OŠ Ţuţemberk, Inštitut za novejšo zgodovino, Pokrajinska in študijska knjiţnica Murska sobota, Osrednja knjiţnica S. Vilharja Koper, Osrednja knjiţnica Celje, Knjiţnica Ivana Potrča Ptuj in Knjiţnica Kamnik.

Udeleţba na konferenci IFLA (Gothenburg, Švedska, 13.–18. avgust 2010) Predsednica sekcije za izobraţevanje in kadre Sandra Kurnik Zupanič se je (ob sofinanciranju ZBDS, Društva bibliotekarjev Maribor in Univerzitetne knjiţnice Maribor) udeleţila konference IFLA, kjer je spremljala delo sekcij (Continuing Professional Developement and Workplace Learning Section, Education and Training Section, New Professionals Special Interest Group) in dejavnosti, ki so jih organizirala skandinavska knjiţničarska zdruţenja. Podpredsednici ZBDS mag. Sabini Fras Popović sta udeleţbo na konferenci sofinancirala ZBDS in Mariborska knjiţnica. Spremljala je program, ki se je nanašal na splošne knjiţnice, promocijo in marketing ter delovanje knjiţničarskih zdruţenj. Podpredsednici ZBDS mag. Špeli Razpotnik so udeleţbo na konferenci omogočili ZBDS in NUK. Spremljala je program s področja bibliografske obdelave knjiţničnega gradiva, delovanja knjiţničarskih zdruţenj in šolskih knjiţnic. Predsednica ZBDS dr. Melita Ambroţič se je konference udeleţila kot članica stalnega odbora Sekcije za nacionalne knjiţnice, udeleţbo sta ji financirala NUK in ARRS. Sodelovala je v aktivnostih omenjene sekcije, poleg tega se je udeleţila programa, ki so ga pripravile sekcije za visokošolske knjiţnice, za tehnologijo, za statistiko in evalvacijo ter upravljanje knjiţničnih zbirk. Predsednici sekcije za visokošolske knjiţnice mag. Maji Boţič je ZBDS sofinanciral udeleţbo s plačilom kotizacije, ostale stroške je pokril njen visokošolski zavod in sama. Na konferenci je

Stran 21 od 72

spremljala program sekcij za visokošolske knjiţnice in za informacijsko pismenost, delovanje knjiţničarskih društev in sekcije za tehnologijo.

Udeleţba na strokovnem srečanju hrvaških šolskih knjiţničarjev (Zagreb, Hrvaška, 7.–10. april 2010)

22. Proljetna škola školskih knjiţničara R Hrvatske je potekala v Zagrebu, od 7. do 10. aprila 2010 (organizator Agencija za odgoj i obrazovanje). Pomladne šole, edinega vsedrţavnega izobraţevanja šolskih knjiţničarjev Hrvaške, so se udeleţile tri članice ZBDS: mag. Polona Lah Skerget, bibliotekarka na centru PET v Ljubljani, tudi nekdanja predsednica sekcije; Ivanka Učakar, OŠ Frana Albrehta Kamnik, predsednica sekcije in Tinka Fric, OŠ Ţuţemberk. Poročilo o udeleţbi je objavljeno v Knjiţničarskih novicah, št. 5, let. 20(2010).

Udeleţba na konferenci LIDA (Zadar, Hrvaška, 24.–28. maj 2010) Mednarodno letno posvetovanje Libraries in the Digital Age (LIDA) poteka ţe od leta 2000. Cilj posvetovanja je osvetliti problematike povezane z razvojem digitalnega okolja in njegovega vpliva na delovanje knjiţnic in sorodnih ustanov. Za razliko od dosedanje prakse, ko je konferenca potekala v dveh hrvaških mestih, je zadnja potekala le v Zadru, in sicer od 24. do 28. maja 2010. Konferenco je organizirala Univerza v Zadru, pod vodstvom dr. Tatjane Aparac-Jelušić in dr. Tefka Saracevica, ki sta na posvetovanje povabila izredno priznane strokovnjake s področja bibliotekarske in informacijske znanosti. Posvetovanja se je udeleţilo več kot 100 slušateljev, ki so jim bile predstavljene novosti v obliki predavanj, delavnic, panelov in posterjev. Pribliţno 50 predavateljev iz več drţav, predvsem pa iz Zdruţenih drţav Amerike, Velike Britanije, Slovenije, Hrvaške, Avstralije, Kanade itn., so se v svojih predstavitvah osredotočili na dva razpisana vsebinska sklopa. Prva osrednja tema je bila Digitalna znanstvena skupnost: podpora digitalnih knjižnic (ang. Digital scholarship: support by digital libraries), s katero so organizatorji ţeleli izpostaviti vpliv digitalnega okolja na komunikacijo v znanstveni skupnosti in prakso raziskovalcev. Urednik programskega odbora je bil Vitorre Carosa (ISTI-CNR, Pisa, Italija). V okviru druge teme Digitalni domačini: izzivi in inovacije pri dostopu do generacij rojenih v digitalni dobi (ang. Digital natives: challenges & innovations in reaching out to digital born generations) so strokovnjaki izraţali stališča in predstavljali raziskave glede vprašanja in značilnosti predstavnikov »digitalne generacije«, njenih potreb in vpliva na razvoj digitalnih knjiţnic. Programski vodja tega sklopa je bil Gary Marcionini (SCILS, Chapel Hill, ZDA). Konference sta se udeleţila mag. Branka Badovinac (NUK) in Igor Zemljič (Inštitut za novejšo zgodovino). Stroške udeleţbe je pokril ZBDS, delovni organizaciji pa sta jima omogočili sluţbeno odsotnost. Poročilo o udeleţbi je objavljeno v Knjiţničarskih novicah, št. 6/7, let. 20(2010).

Udeleţba na konferenci ALA (Washington, ZDA, 24.–29. junij 2010) Letno srečanje ameriških knjiţničarjev je potekalo v Washingtonu, D. C. in je bilo tako laţje dostopno tudi za številne mednarodne obiskovalce, saj se ga je poleg več kot 20.000 ameriških udeleţilo tudi več kot 500 knjiţničarjev iz različnih koncev sveta, kar je bilo zelo ilustrativno predstavljeno na sprejemu za mednarodne udeleţence v Kongresni knjiţnici. Zemljevid sveta je bil »popikan« z barvnimi bucikami, vsak kontinent je na konferenci imel svoje predstavnike. Ameriški knjiţničarji, ki se povezujejo v ALA, se srečujejo dvakrat letno: na zimskem srečanju in na letni konferenci. V kongresnem centru, ki je bil domovanje knjiţničarjev, zaloţnikov, informacijskih ponudnikov, arhitektov, izdelovalcev opreme za knjiţnice in uporabnikov knjiţnic, se je v tednu dni odvijala vrsta predavanj, delavnic, predstavitev, razprav, okroglih miz, in pogovorov z ustvarjalci (več kot 2200 različnih dogodkov). Dogodek takšnih razseţnosti zelo dobro ponazarja velikost profesionalnega aparata, ki stoji za organizacijo in vsebinsko pripravo vseh aktivnosti, ki jih organizira ALA. Ob zelo zanimivih predavateljih in govorcih je bilo izjemno spoznanje, kako zelo se v tem prostoru zavedajo soodvisnosti vsi akterji, ki ustvarjajo knjiţno in knjiţnično ponudbo. Glavni govorci plenarnih srečanj so bili pisatelji, osrednja govornica je bila mednarodno priznana pisateljica Toni Morisson, ki je v svojem govoru izrazila izjemno spoštovanje do knjiţničarjev. Predstavitev vsebine ALA konference za knjiţničarje je bila načrtovana za december 2010, vendar je bil iz objektivnih razlogov prestavljen v februar 2011. Konference sta se udeleţili mag. Sabina Fras Popović (sluţbeno odsotnost ji je omogočila Mariborska knjiţnica) in dr. Melita Ambroţič (odsotnost v času letnega dopusta). Poročilo je v Prilogi.

Udeleţba na posvetovanju madţarskega knjiţničarskega zdruţenja (Baja, Madţarska,

15.17. julij 2010)

Srečanje več kultur – knjižnice in knjižničarji za medsebojni sporazum je bil naslov letošnjega 42-letnega zbora Madţarskega knjiţničarskega društva, ki so ga organizirali na juţnem delu drţave, v Baji na obali Donave. Gostitelji so bili Kulturni center in mestna knjiţnica mesta Baja in Društvo madţarskih knjiţničarjev, ter knjiţnica višje šole Jozsefa Eotvosa. Tridnevnega srečanja se je

Stran 22 od 72

udeleţilo okrog 560 knjiţnjičarjev iz vse drţave in 20 tujih gostov – bibliotekarjev iz sosednjih in drugih evropskih drţav. Baja je znano večjezično kulturno središče na juţnem delu Madţarske na levem bregu Donave, ima 40 tisoč prebivalcev. Na letošnji konferenci madţarskih knjiţničarjev so prav zaradi tega dali poudarek na funkcionalno multikulturo in na mednacionalni dialog. Udeleţenci konference so imeli moţnost poslušati več kot 40 predavanj in diskusij. Prvi dan po plenarni seji so podelili nagrade in priznanja za najbolj uspešne knjiţničarje, drugi dan pa so nadaljevali delo v osmih sekcijah. V avli višje šole so imeli razne prireditve, razstave in predstavitve s področja računalništva, digitalizacije in informacijsk ih baz. V času konference je ţupanijska knjiţnica v Kečkemetu organizirala trodnevni bralni tabor za učence osnovnih šol, katerega se je udeleţilo 60 otrok, ki so zadnji dan tudi nastopili s svojim programom. Na zaključni konferenci so predsedniki strokovnih sekcij poročali o delu v sekcijah. Klara Bakoš, predsednica društva, se je zahvalila organizatorjem za ves trud in delo pri pripravi konference. Zadnji dan, sobota, je bil razvedrilen: nekateri knjiţničarji so pod strokovnim vodstvom obiskali znane turistične kraje ob Donavi, ena skupina je šla čez mejo v Sombor. Naslednje leto bo organizator in gostitelj te konference univerzitetno mesto v Pečuju, kjer so ţe letos odprli najbolj moderno kulturno, multimedijsko in informativno središče (knjiţnico) na Madţarskem. Kot predstavnik ZBDS se je konference udeleţil Joţef Papp iz Pokrajinske in študijske knjiţnice Murska Sobota, ki mu je omogočila sluţbeno odsotnost.

Udeleţba na posvetovanju hrvaškega knjiţničarskega zdruţenja (Tuheljske toplice, Hrvaška, 30. september–2. oktober 2010)

Od 30. septembra do 2. oktobra 2010 se je v Tuheljskih toplicah odvijal posvet hrvaškega knjiţničarskega društva (HKD) na temo »Imam pravico do znanja, imam pravico do knjiţnice«, ki je sovpadel s 70. obletnico obstoja društva. Kot predstavnik ZBDS se je konference udeleţil predsednik strokovnega odbora ZBDS mag. Peter Štoka iz Osrednje knjiţnice S. Vilharja Koper, ki mu je omogočila sluţbeno odsotnost. Udeleţil se je okrogle mize o ohranitvi narodne kulturne dediščine in se seznanil s hrvaško zakonodajo o razglasitvi kulturnih spomenikov. Največji problem predstavljajo knjiţne zbirke zasebnikov in zasebnih ustanov, ki ne uspejo zagotoviti niti primarnih pogojev za ohranjanje knjiţne dediščine in so tako obsojene na propad, npr. zbirka frančiškanskega samostana v Karlobagu. Hrvaški knjiţničarji si prizadevajo za sodelovanje z Europeano, s čimer bodo lahko takšne spomenike popisali in uvrstili v narodno dediščino in se prijavljali na natečaje evropskih skladov. Udeleţenci srečanja so se strinjali, da je to edini način, kako začeti dolgo in drago pot ohranjanja, restavriranja in digitalizacije knjiţne kulturne dediščine, kar smo Slovenci storili z vstopom v Evropsko unijo, ko smo začeli črpati evropska sredstva. Posveta so se udeleţili vsi predsedniki bibliotekarskih društev iz republik bivše Jugoslavije; začutiti je bilo ţeljo po ponovnem sodelovanju in zbliţevanju, zato so se dogovorili za izvedbo skupnega projekta, naravo in obseg slednjega bodo določili na srečanju v Splitu, v marcu 2011. Koordinacija je bila zaupana predstojnici knjiţnice Pravne fakultete v Splitu.

Udeleţba na posvetovanju italijanskega knjiţničarskega zdruţenja (Firence, Italija, 3.–5. november 2010)

Od 3. do 5. novembra je potekal posvet italijanskih knjiţničarjev, ki je sovpadal z 80. obletnico obstoja društva, z naslovom »Prost pristop do znanja, prost pristop v knjiţnico«, vsebinsko se je zelo pribliţal posvetu naših Sekcije za visokošolske in Sekcije za specialne knjiţnice. Digitalizacija je popolnoma spremenila podobo knjiţničarstva in dostop do informacij. Knjiţnice si morajo prizadevati, da bodo nudile prost dostop do teh virov, sicer bo zamrlo javno obveščanje in s tem demokratičnost druţbe. Velik problem pri zagotavljanju tega cilja, tj. proste dostopnosti, so ravno avtorske pravice, ki se pojavijo v Angliji pred 300 leti kot copyright – pravica do kopije, danes v dobi digitalizacije govorimo o licencah za dostop do baz podatkov. Avtorsko pravo in prost dostop do znanja sta danes dve temeljni pravici, ki sta si nasproti pri zagotavljanju informatizacije, tj. demokratičnosti druţbe. Konferenca je izpostavila vprašanje: Naj bo današnji knjiţničar varuh avtorskih pravic ali tisti, ki omogoči dostop do informacij? Kot predstavnik ZBDS se je konference udeleţil mag. Peter Štoka iz Osrednje knjiţnice S. Vilharja Koper, ki mu je omogočila sluţbeno odsotnost.

Udeleţba na posvetovanju »Arhivi, knjiţnice, muzeji« (Poreč, Hrvaška, 17.–19.11.2010) V Poreču je od 17. do 19. novembra 2010 potekal seminar za arhiviste, knjiţničarje in muzealce na temo moţnosti sodelovanja v območju globalne informacijske infrastrukture. Seminarja so se s strani ZBDS udeleţili Mira Petrovič (Knjiţnica Ivana Potrča Ptuj), Andreja Videc in Srečko Maček (Osrednja knjiţnica Celje). Njihove delovne organizacije so jim omogočile sluţbeno odsotnost. Ideja za Seminar "Arhivi, knjiţnice, muzeji«, ki poteka vsako leto, lani ţe 14. leto, tradicionalno v so-organizaciji Hrvaškega knjiţničarskega društva, Hrvaškega arhivističnega društva in Hrvaškega muzejskega društva, temelji na zavedanju o nujnosti sodelovanja arhivov, knjiţnic in muzejev pri

Stran 23 od 72

zagotavljanju enotnega dostopa do različnih virov podatkov. V dopoldanskem delu so bili predstavljeni referati, v popoldanskem delu seminarja pa organizirane delavnice o semantičnem spletu in bibliografski kontroli, restavriranju in konzervatorstvu, standardih za popis gradiv znotraj t. i. »AKM skupnosti« in o promociji kulturne dediščine v turizmu.

Udeleţba na posvetovanju »Knjiga i slobodno vrijeme« (Split, Hrvaška, 24.9.2010) Enodnevno mednarodno strokovno srečanje je bilo posvečeno problematiki branja in bralnih navad ter bralne kulture. Referenti so predstavili rezultate raziskav o informacijskih potrebah in bralnih interesih prebivalcev Hrvaške ter primere dobrih praks knjiţnic pri spodbujanju branja. Srečanja se je kot predstavnica ZBDS udeleţila Breda Podbreţnik Vukmir iz Matične knjiţnice Kamnik.

PRIORITETNI CILJI NA PODROČJU MEDNARODNE DEJAVNOSTI V LETU 2011

udeleţba predstavnikov ZBDS na posvetovanjih strokovnih zdruţenj sosednjih drţav (Italija, Avstrija, Madţarska, Hrvaška)

udeleţba predsednice Sekcije za informacijsko pismenost pri IFLA na strokovnem srečanju »Informacijska pismenost v visokem šolstvu (Ljubljana, 16. junij 2010)

udeleţba predstavnika Sekcije za visokošolske knjiţnice ali Sekcije za specialne knjiţnice na konferenci 40th LIBER Annual Conference 2011 (Barcelona, Španija, 29. junij – 2 julij 2011)

udeleţba predstavnika ZBDS na konferenci IFLA »Libraries Beyond Libraries: Integration, Innovation and Information for All« (San Juan, Puerto Rico, 13.–18. avgust 2011)

udeleţba predstavnika Sekcije študentov bibliotekarstva na konferenci BOBCATSSS (Szombathely, Madţarska, 31. januar – 2. februar 2011)

udeleţba predstavnika Sekcije za potujoče knjiţnice na mednarodnem festivalu potujočih knjiţnic (Turku, Finska, 11.–13. avgust 2011)

udeleţba predstavnikov Sekcije za šolske knjiţnice na poletni šoli šolskih knjiţničarjev (23. Proljetna škola RH, Osijek, 5.–7. maj 2011)

udeleţba predstavnikov ZBDS na strokovnem posvetovanju »Knjiţnice, arhivi, muzeji« (Rovinj, Hrvaška, november 2011)

sofinanciranje strokovne ekskurzije študentov bibliotekarstva v tujino (Rim, Vatikanska knjiţnica)

plačilo članarin IFLA, IBBY, EBLIDA

krepitev mednarodnega sodelovanja s strokovnimi zdruţenji sosednjih drţav, IFLA in EBLIDA

izmenjava strokovnih publikacij s tujimi zdruţenji

Programski sklop 4: PROMOCIJSKA DEJAVNOST

V letu 2010 je bil program promocijske dejavnosti v celoti uresničen, izvedene so bile naslednje promocijske dejavnosti:

Dan slovenskih splošnih knjiţnic

1. Predstavitev dobrih praks z naslovom »Knjiţnica po mojem okusu: primeri dobre prakse spodbujanja bralne kulture v slovenskih splošnih knjiţnicah«

Predstavitve so bile namenjene promociji projektov, dejavnosti in storitev, ki v splošnih knjiţnicah razvijajo in širijo bralno kulturo med različnimi ciljnimi javnostmi. 12 predstavitev je knjiţničarski javnosti predstavilo poglede na branje kot pomembno dejavnost v prostem času, in dobre prakse spodbujanja branja za otroke, odrasle in starejše v okviru projektov ali kroţkov. Vsebinski vpliv dogodka se bo poznal pri širjenju dobre prakse in ozaveščanja pomena bralne kulture in promocije ter izposoje kvalitetnega gradiva. Javnost je bila seznanjena z vsebino srečanja preko obvestil v medijih, gradivo je dostopno tudi na spletni strani ZBDS, sluţilo pa bo lahko tudi kot argument proti teţnjam ali mnenjem, da splošne knjiţnice ne storijo dovolj za bralno kulturo in branje kakovostnega gradiva. Referenti so bili poleg univerzitetnega profesorja in predstavnice JAK predvsem uspešni knjiţničarji iz splošnih knjiţnic.

2. Promocijska brošura Knjiţnica po mojem okusu

Brošura je namenjena promociji splošnih knjiţnic med širšo in strokovno javnostjo. V njej so objavljene zgodbe, ki so prispele na literarni natečaj, in predstavljene knjiţnice in knjiţničarji, ki s svojim delovanjem vplivajo na razvoj bralne kulture v svojem okolju. Brošura je opremljena s fotografijami iz knjiţnic, ki so se odzvale na poziv Sekcije za splošne knjiţnice. S prijetno, komunikativno in pozitivno naravnano vsebino nagovarja bralca, s subjektivno obarvanimi zgodbami vzbuja občutja prijetnega in povezuje knjiţnično dejavnost in branje, ki ga le-ta na različne načine spodbuja, s pozitivnim

Stran 24 od 72

doţivljanjem. Strokovno javnost publikacija nagovarja s prikazom različnih knjiţnic, knjiţničarjev in dejavnosti v povezavi s spodbujanjem branja.

Promocija ZBDS na spletni strani Spletna stran ZBDS je bila redno dopolnjevana, do konca leta je obsegala 1630 datotek. V prvi polovici leta so bili posodobljeni podatki o vodstvih sekcij in objavljeni novi pravilniki ZBDS, vzpostavljeno je bilo tudi RSS obveščanje. Urejena je bila podstran s predstavitvijo publikacij ZBDS in ustreznimi naročilnicami. V drugi polovici leta je bilo največ dela z obveščanjem o strokovnih posvetovanji splošnih ter visokošolskih in specialnih knjiţnic. Na spletni strani so bila objavljena tudi povabila na strokovna srečanja, ki so jih organizirale knjiţnice. V načrtovanju je nova spletna stran, nova platforma bo omogočila oblikovno prenovo in boljšo funkcionalnost. Vzpostavljen bo elektronski način naročanja publikacij in prijavljanja udeleţb na izobraţevalne oblike.

Promocijska gradiva ZBDS

izdelano je bilo promocijsko gradivo za Sekcijo študentov bibliotekarstva;

izdelana so bila promocijska gradiva z logom ZBDS (bloki, ovratni trakovi, stojalo z logom);

namesto klasične zgibanke je v pripravi promocijska publikacija o ZBDS;

v elektronski in tiskani obliki je izšla promocijska publikacija Standardi informacijske pismenosti v visokem šolstvu, ki je brezplačno na voljo knjiţnicam in visokošolskim zavodom.

Druge izvedene promocijske dejavnosti

izvedena je bila predstavitev ZBDS, društev in Sekcije študentov bibliotekarstva na Oddelku za bibliotekarstvo ter vpis študentov v področna društva in sekcijo;

izvedena je bila promocija študija bibliotekarstva in sekcije študentov bibliotekarstva na informativnih dnevih;

izvedena je bila predstavitev sekcije študentov bibliotekarstva na Študentskih dnevih Filozofske fakultete;

sekcija študentov bibliotekarstva je pripravila sprejem za nove študente bibliotekarstva;

aktivnosti zdruţenja so bile dokumentirane v različnih medijih, še zlasti medijsko odmevna sta bila strokovno srečanje potujočih knjiţnic in predstavitev Bibliotekarskega terminološkega slovarja;

za strokovna posvetovanja sekcij je bila izdelana celostna podoba in promocijska gradiva;

sekcija za šolske knjiţnice je obeleţila praznovanje mednarodnega meseca in dneva šolskih knjiţnic pod geslom »ODPRTOST RAZNOVRSTNIM IZZIVOM – to so šolske knjiţnice«. Projekt je izpeljalo 46 šolskih knjiţničarjev in knjiţničark, in sicer v šolah in lokalnih skupnostih (za učence, učitelje in starše), dogodek je bil obeleţen v objavah na spletnih straneh šol, na šolskem radiu, v lokalnih medijih. Poročilo o dejavnostih je objavljeno na strani IASL: http://www.iasl-online.org/events/islm/2010e.htm;

ob strokovnih srečanjih so bile organizirane konference za medije.

PRIORITETNI CILJI NA PODROČJU PROMOCIJSKE DEJAVNOSTI V LETU 2011

promocija aktivnosti ZBDS in sekcij v medijih in na občnih zborih področnih društev bibliotekarjev

predstavitev publikacij »Knjiţnice za slepe v informacijski dobi« in »Standardi informacijske pismenosti v visokem šolstvu«

organizacija promocijske akcije Dan splošnih knjiţnic na temo »Pedagoški programi v splošnih knjiţnicah«, 20.11.2011 (Sekcija za splošne knjiţnice)

promocija ZBDS in sekcije študentov med študenti bibliotekarstva in drugimi študenti FF ter v spletnih omreţjih (Sekcija študentov bibliotekarstva)

sodelovanje v projektih EPK 2012 z nosilci Mariborsko knjiţnico in knjiţnicami partnerskih mest ter revijo Otrok in knjiga, ki izhaja pod okriljem Mariborske knjiţnice

promocija Sekcije za šolske knjiţnice na osnovnih in srednjih šolah in pridobivanje članov; sodelovanje v promocijskih aktivnostih ob mednarodnem mesecu in dnevu šolskih knjiţnic; izdelava promocijske zgibanke

izboljšanje promocije in prodaje publikacij ZBDS (e-obrazci za naročanje publikacij)

vzdrţevanje in dopolnjevanje spletne strani

prenova spletne strani študentov bibliotekarstva

Stran 25 od 72

Programski sklop 5: IZDAJANJE STROKOVNIH PUBLIKACIJ

V letu 2010 je bil program izdajanja strokovnih publikacij v celoti uresničen, izdane so bile naslednje publikacije: Revija Knjiţnica (tiskana in spletna različica, 4 številke) in posebni zvezek;

Slavica Rampih: »Nabavna politika v splošnih knjiţnicah« (217 str.);

prevod IFLA smernic »Knjiţnice za slepe v informacijski dobi« (98 str.);

prevod ALA standardov informacijske pismenosti »Merila in kazalci informacijske pismenosti v visokem šolstvu« (23 str.);

zbornik posvetovanja visokošolskih in specialnih knjiţnic »Prost dostop do doseţkov slovenskih znanstvenikov« (192 str.);

»Knjiţnica in knjige po mojem okusu: Zgodbe iz knjiţnice« (180 str.);

časopis Potujoče novice, dve številki;

prevedene so bile smernice IFLA za storitve knjiţnic za dojenčke, majhne otroke in mladostnike.

Knjiţnica: revija za področje bibliotekarstva in informacijske znanosti

V letu 2010 so bile v skladu z načrtom izida izdane štiri redne številke – ena dvojna (junij 2010-1/2) in dve enojni (oktober 2010-3 in december 2010-4 natisnjeno januarja 2011). Zaradi zahtevnih uredniških in prevodnih popravkov je v letu 2010 dokončno izšla še posebna izdaja 53. letnika (peta številka za leto 2009) – prevod dela Konrada Stefana Zgodovina C. kr. Študijske knjižnice v Ljubljani. Delo je prevedel mag. Stanislav Bahor, spremno besedo je napisala dr. Eva Kodrič-Dačić, ki je številko tudi uredila.

Ob zaključku redakcije 54. letnika (2010) je njegov obseg znašal 45,04 AP, od tega 79 % znanstvenih, 9 % strokovnih člankov in 12 % drugih prispevkov.

Povprečna naklada je bila 1.460 izvodov na tiskano številko. Višina naklade je bila določena glede na število naročnikov, ki jih je bilo v letu 2010 1430 – od tega 1262 naročnikov članov ZBDS in 168 posameznih naročnikov iz Slovenije in tujine. Število naročnikov se v primerjavi s predhodnimi leti še povečuje.

Pri oblikovanju revije so bili upoštevani vsi priporočeni standardi znanstvene opreme, izvajal se je anonimni recenzentski postopek.

Zagotovljen je bil tudi jezikovni pregled besedila (slovenskega in angleškega jezika).

Uresničeni so bili načrti glede vsebine revije. Spodbujalo se je objavljanje prispevkov s temeljnimi in aplikativnimi raziskavi, zlasti izvirnih znanstvenih in strokovnih prispevkov, ki so temeljili na daljših in poglobljenih raziskavah, referatov v letu 2010 nismo objavljali. Pridobili smo tudi prispevke mlajših oziroma neuveljavljenih avtorjev, kar je pomembno za nadaljnji razvoj stroke. Zaradi hitrejšega posredovanja raziskovalnih izsledkov je bilo objavljenih več člankov s tipologijo krajši znanstveni prispevek.

Uredništvo si je prizadevalo za enakomerno pokritost raziskovalnih področij.

V letu 2010 je bila uvedena rubrika »Uvodnik odgovornega urednika« v kateri so povzeta nekatera najaktualnejša dogajanja v stroki in povzetki o pomenu objavljenih prispevkov.

Revija je indeksirana v podatkovnih zbirkah: LISA (Bowker, London) in LISTA (Ebsco). V letu 2010 smo revijo vključili še v Proquest baze, v postopku pa je še vključevanje v SCOPUS (odločitev pričakujemo v začetku leta 2011) in ERIC. Posodobili smo tudi podatke v Ulirich's Journals Lists.

Elektronska izdaja, ki jo po pogodbi vzdrţuje CTK, je tudi v letu 2010 uspešno delovala, številke so bile z dogovorjenim dvomesečnim zamikom zaradi priprave člankov, dostopne v celotnem besedilu na spletni strani revije http://revija-knjiznica.zbds-zveza.si/. Bralci lahko iščejo članke po izvodih, avtorjih, ključnih besedah. Pri avtorjih je narejena povezava na celotna besedila v sistemu COBISS/OPAC. Celotna besedila pa so dostopna še prek dLib, LISTA in Google Scholar.

Informacije o reviji, navodila avtorjem, podatki o uredništvu in naročanju so bile prenesene na spletni dnevnik revije, saj tako informacije laţje in hitreje urejamo. Na spletnem dnevniku sta dostopni še dve redni rubriki: Strokovna terminologija in Vrţena rokavica. V Strokovni terminologiji so dostopne vse informacije glede Bibliotekarskega terminološkega slovarja in dostop do le-tega, v Vrţeni rokavici pa sta dostopna dva ciklusa polemičnih diskusij (racionalizacija knjiţnične dejavnosti in najbolj brane knjige v Sloveniji).

S CTK je bila dogovorjena priprava nove platforme revije, ki bo temeljila na osnovi Open Journal System, omogočala bo obliko e-uredništva in bo predstavljala novo spletno stran revije, kjer bodo dostopne vse informacije s sedanje spletne strani in spletnega dnevnika. Priprava platforme je v začetni fazi priprave tehnične osnove. Vsebine se bodo zato predvidoma začele oblikovati v prvi polovici leta 2011, pričakujemo, da bo platforma pripravljena za objavo mednarodne številke revije.

Stran 26 od 72

Tudi v letu 2010 smo nadaljevali z digitalizacijo starejših letnikov, omogočen je bil dostop še enega letnika, celotna besedila so sedaj dostopna od leta 1998 dalje. V teku je zbiranje dovoljenj avtorjev za objavo prispevkov iz leta 1997, predvidena objava digitaliziranega letnika pa je januar 2011.

V začetku leta 2010 je bila izvedena večja medijska promocija Bibliotekarskega terminološkega slovarja (novinarska konferenca, javna predstavitev slovarja, članki v večjih medijih – RTV Slovenija, Delo, Dnevnik, ARS itn.). Oblikovana je bila tudi posebna ponudba za nakup slovarja, ki je imela zelo dober odziv. Nekaj manjša promocija je bila izvedena ob izidu posebne izdaje, tj. prevoda S. Konrada – distribucija novičke in naročilnice v ustaljenih distribucijskih kanalih (časopis Knjiţničarske novice, e-mail liste ipd.).

Promocija revije je potekala zlasti prek spletnega dnevnika, elektronskih komunikacijskih kanalov in strokovnega časopisa Knjiţničarske novice (npr. objava novičk ob izidu nove številke, objava uvodnika, povabila k sodelovanju, posebne ponudbe za nakup številk revije ipd.).

Nabavna politika v splošnih knjiţnicah Monografija, ki je priredba magistrskega dela mag. Slavice Rampih, obravnava strateško načrtovanje izgradnje knjiţničnih zbirk in odgovorno oblikovanje nabavne politike s poudarkom na dokumentu o nabavni politiki splošne knjiţnice. Z deskriptivno analizo tuje in slovenske strokovne literature so predstavljeni temeljni strokovni pojmi, ki jih vključuje izgradnja knjiţnične zbirke. Prikazan je pomen strateškega načrtovanja izgradnje knjiţnične zbirke in predstavljeni tisti elementi nabavne politike, ki prispevajo k večji učinkovitosti in uspešnosti knjiţnične zbirke. Na izbranih primerih dokumentov o nabavni politiki knjiţnic v tujini so preverjena teoretična spoznanja o dokumentu o nabavni politiki. Posebna pozornost je posvečena vprašanju, kako slovenske splošne knjiţnice izvajajo nabavno politiko v praksi in na kakšen način jo predstavljajo na svojih spletnih straneh. Z analizo zakonskih in strokovnih priporočil ter raziskavo o pojavljanju elementov nabavne politike na spletnih straneh splošnih knjiţnic, je orisano trenutno stanje. Na koncu pa so podani predlogi za izdelavo ustreznega dokumenta o nabavni politiki knjiţnice. Monografija je, ob aktualnih razpravah med knjiţničarji in zaloţniki glede nabavne politike knjiţnic, več kot dobrodošla, hkrati pa omogoča tako knjiţničarjem kot tudi drugim, ki oblikujejo in soodločajo o knjiţnih programih, vpogled v širino pojma nabavna politika. V slovenski knjiţnični prostor prinaša zbran pregled sodobnih teoretskih smernic o nabavni politiki in analizo trenutnega stanja v slovenskih splošnih knjiţnicah ter osvetljuje problematiko razumevanja termina nabavna politika.

Knjiţnice za slepe v informacijski dobi Sekcija za knjiţnice za slepe pri IFLA je pripravila 98 strani koristnih napotkov, kako najbolj uspešno zadovoljevati informacijske potrebe slepih, slabovidnih ali drugače oviranih pri branju običajnih tiskanih publikacij. Informacijska tehnologija je tej populaciji olajšala dostop do informacij, a ne v vseh okoljih: tudi znotraj knjiţničnih sistemov obstajajo velike razlike v prosti dostopnosti informacij za te uporabnike. Zavedajoč se razlik in potrebe po zagotavljanju enakosti vseh prebivalcev, je Sekcija posodobila Nacionalne standarde knjiţničnih storitev za knjiţnice za slepe (1983) kot razvojne smernice za uspešno organizacijo storitev za slepe in slabovidne v dobi informacijske tehnologije, h kateri morajo teţiti knjiţnice v vseh okoljih. Smernice podpirajo rezultati raziskav in izkušnje knjiţnic iz različnih okolij. Med uporabniki slovenskega prevoda teh smernic bodo poleg knjiţničarjev pričakovano tudi načrtovalci kulturne, socialne in izobraţevalne politike, zaloţniki in drugi posredovalci informacij.

Merila in kazalci informacijske pismenosti v visokem šolstvu Informacijsko pismen študent je ţe nekaj časa strateški cilj visokošolskega izobraţevanja na univerzah po celem svetu. V Sloveniji se koncept informacijske pismenosti na nivoju visokega šolstva uveljavlja počasi. Leta 2006 je delovna skupina Sekcije za visokošolske knjiţnice pri ZBDS pripravila elaborat Izhodišča za uveljavljanje informacijske pismenosti na univerzah v Sloveniji in si kot naslednjo nalogo zastavila pripravo načel in standardov informacijske pismenosti ter kazalcev znanja informacijske pismenosti študenta. Po pregledu tujih standardov se je odločila, da prevede standard ameriškega zdruţenja visokošolskih in znanstvenih knjiţnic (ACRL). Merila se osredotočajo na potrebe študentov v visokošolskem izobraţevanju na vseh stopnjah študija, določajo tudi nabor znanj za ocenjevanje napredka pri razvijanju informacijske pismenosti študenta.

Prost dostop do doseţkov slovenskih znanstvenikov Z organizacijo strokovnega posvetovanja »Prost dostop do doseţkov slovenskih znanstvenikov« v oktobru 2010 sta se sekciji za visokošolske oziroma specialne knjiţnice pridruţili ţe četrtemu mednarodnemu letnemu obeleţevanju prostega dostopa do rezultatov znanstvenoraziskovalnega dela. Zbornik vključuje prispevke domačih in tujih avtorjev, v katerih je predstavljena tematika prostega

Stran 27 od 72

dostopa tako v mednarodnem kot slovenskem prostoru, problematika upravljanja avtorskih pravic, obstoječi primeri prostodostopnih zbirk pri nas in vprašanje vzpostavljanja repozitorijev znanstvenih vsebin.

Knjiţnica in knjige po mojem okusu: Zgodbe iz knjiţnice Publikacija predstavlja ţe tretji literarni zvezek Zgodbe iz knjiţnice, ki so ga tokrat organizatorji literarnega natečaja (Sekcija za splošne knjiţnice) podnaslovili »Knjiţnica in knjige po mojem okusu«. Na natečaj se je odzvalo šestinpetdeset avtorjev, nekateri so poslali celo več prispevkov. Komisija je izmed njih izbrala osemnajst zgodb in eno pesem. V literarnem zvezku so tudi prispevki desetih knjiţničarjev, ki so bili pripravljeni zapisati kratke utrinke o delu z bralci, oblikovalec publikacije Joţe Poţrl pa je v objektiv ujel njihove portrete.

PRIORITETNI CILJI NA PODROČJU IZDAJANJA PUBLIKACIJ V LETU 2011

redno izdajanje revije Knjižnica v tiskani (4 redne številke, 2 tematski izdaji) in elektronski obliki

izdaja Potujočih novic (2 številki)

izdaja študentskega časopisa Štubidu novičkar

izdaja strokovne monografije V pravljice prost vstop (v sozaloţništvu z Mariborsko knjiţnico)

izdaja prevoda IFLA smernic za knjižnične storitve za otroke in mladostnike

izdaja e-publikacije – prevod ALA standardov informacijske pismenosti za šolske knjižnice (prevod: dr. Polona Vilar, strokovni pregled: mag. Majda Steinbuch)

publiciranje zbornika posvetovanja ZBDS 2011: Knjižnice: odprt prostor za dialog in znanje

objava e-zbornika posvetovanja visokošolskih in specialnih knjiţnic 2010 na portalu Digitalne knjiţnice Slovenije (dLib.si)

izdaja e-publikacije s prispevki s srečanja ob Dnevu splošnih knjiţnic 2011

priprava gradiv za zbornik Zgodovina slovenskega potujočega knjižničarstva (Sekcija za potujoče knjiţnice)

prehod (objava) bibliotekarskega terminološkega slovarja na slovarski spletni portal Amebis

sprotna ponudba novih tiskanih publikacij ZBDS prek spletne strani ZBDS

PRIORITETNI CILJI REVIJE KNJIŢNICA V LETU 2011

V letu 2011 si bo uredništvo revije Knjiţnica prizadevalo uresničiti zastavljene cilje na naslednjih področjih: Kakovost revije:

dosledno izvajati recenzijski postopek za vse znanstvene in strokovne prispevke in poskrbeti za usklajenost recenzentov glede upoštevanja kriterijev za ocenjevanje in razvrščanje prispevkov;

dopolniti navodila glede priprave znanstvenih in strokovnih del ter dosledno upoštevati standarde glede znanstvene opreme in izgleda revije ter posameznih prispevkov, skrbeti za aţurno dostavljanje avtorskih izvodov;

oblikovati mednarodni uredniški odbor;

redni obseg revije bo namenjen v prvi vrsti znanstvenim in strokovnim prispevkom;

v reviji mora biti najmanj 76 % prostora namenjenega znanstvenim prispevkom;

vključiti revijo v več mednarodnih baz (npr. SCOPUS, IBZ, DOAJ) ter s tem doseči še večjo mednarodno odmevnost.

E-izdaja:

vzpostaviti novo elektronsko platformo, ki bo podpirala e-uredništvo, elektronsko oddajo prispevkov in spremljanje njihovega statusa;

dopolniti vsebine v angleškem jeziku, primerno za tuje naročnike in mednarodno številko;

nadaljevanje projekta digitalizacije starejših letnikov revije in zagotovitev njihove dostopnosti prek interneta kot baze celotnih besedil člankov z individualnim urejanjem avtorskih pravic za objave pred letom 2000 - tako da bomo v e-izdajo selektivno vključevali prispevke avtorjev, ki bodo dali soglasje;

e-Knjiţnica bo ostala brezplačna, ohranja se tudi tiskana različica, ki izide 2 meseca pred elektronsko;

skrbeti, da bo e-različica revije hranjena v ustreznem repozitoriju;

aţurirati povezave na celotna besedila prispevkov v COBISS zapisih.

Stran 28 od 72

Vsebina:

uredništvo si bo prizadevalo aktivno iskati »nove« avtorje prispevkov, spodbujalo se bo mlajše in oziroma še neuveljavljene avtorje, kar je pomembno za razvoj stroke v Sloveniji, odmevnost revije se bo poskušalo povečati tudi s tujimi avtorji;

skrbeti bo potrebno za enakomerno pokritost strokovnega področja (bibliotekarstvo, informacijska znanost in knjigarstvo z interdisciplinarnega in več disciplinarnega vidika) tako, da se bo objavljal razpis tematskih področij, raziskovalnih problemov (uvodnik urednika, e-knjiţnica), revija bo objavljala tudi prispevke, ki obravnavajo celotno področje znanja o knjigi in informacijske znanosti;

zlasti bomo spodbujali temeljne in aplikativne izvirno znanstvene oziroma znanstveno pregledne prispevke;

skrbeli bomo, da bo slovenska strokovna javnost čim prej seznanjena s svetovnimi trendi v bibliotekarstvu ter zadnjimi dognanji bibliotekarske in informacijske znanosti (kratki znanstveni prispevki, strokovni prispevki);

večja skrb bo posvečena promociji bibliotekarskih znanstvenikov in strokovnjakov, zato bo revija poskušala objavljati več osebnih bibliografij in biografskih prispevkov;

izdati mednarodno številko, s katero se bo povečala odmevnost slovenskih strokovnjakov in stroke v mednarodnem prostoru;

skrbeti za razvoj slovenske bibliotekarske terminologije s spodbujanjem objavljanja prispevkov o novih strokovnih izrazih;

izdati tematski številki s področij, ki do sedaj niso imela večje strokovne pozornosti (trajno ohranjanje digitalnih virov in kulturna dediščina, zgodovina knjige – materialni, kulturni objekti na Slovenskem).

Promocija revije:

promocija izdanih številk, njihove vsebine in avtorjev na svetovnem spletu, prek promocijskih kanalov ZBDS in mnoţičnih medijev;

promocija revije na strokovnih srečanjih in konferencah;

vzpostaviti večjo preglednost informacij in moţnosti naročanja revije tudi za morebitne tuje naročnike;

razširiti moţnosti nakupa revije preko drugih prodajnih mestih.

Pridobivanje sredstev:

uredništvo bo poskušalo pridobiti čim več sredstev za izdajanje revije, zato se bomo prijavljali na vse ustrezne razpise in se povezovali z vsemi, ki so zainteresirani za sodelovanje pri izhajanju revije.

Obseg revije: V letu 2011 se načrtuje 5 izdaj: 2 tematski številki, in sicer na temo trajnega ohranjanja digitalnih virov v Sloveniji (55(2011)1) (gostujoča urednica dr. Alenka Kavčič-Čolić) in na temo zgodovine knjige na Slovenskem (55(2011)5) (gostujoča urednica Ines Jerele), 1 dvojna redna številka (55(2011)2-3) in mednarodna številka (55(2011)4). Skupni obseg celotne produkcije bo najmanj 40 AP. V letu 2011 predvidevamo sledeče prihodke in odhodke:

NAČRTOVANI PRIHODKI ZNESEK

prenos iz leta 2010 24.038,54 €

prihodek iz članarin - ZBDS 8.000,00 €

JAK 11.550,00 €

MK 12.500,00 €

prodaja 5.151,60 €

znanstvena zaloţba FF 1.000,00 €

oglaševanje 105,00 €

SKUPAJ 62.345,14 €

NAČRTOVANI ODHODKI ZNESEK

stroški tiska 21.004,80

stroški odpreme in poštnine 6.000,00

stroški promocije 500,00

Stran 29 od 72

strošek e-izdaje (nadgradnja) 2.000,00

pisarniški material, potni stroški, izobraţevanje 1.000,00

administrativno-tehnične in računovodske storitve 3.000,00

avtorski honorarji za članke 6.840,00

lektoriranje (slv/ang) 1.320,00

prevajanje povzetkov v slov. jezik 352,00

korekture 760,00

bibliografska obdelava 280,00

uredniški honorar 1.710,00

SKUPAJ 44.766,80

Glede na sredstva se bo v letu 2011 izplačalo honorarje avtorjem prispevkov, ki bodo objavljeni v redni številki, honorirani ne bodo avtorji mednarodne številke in obeh tematskih številk, prav tako ne bodo honorirane recenzije, priprava poročil, načrtov in vloge na razpise.

Programski sklop 6: ZAGOTAVLJANJE INFORMACIJSKIH VIROV (EBSCOhost) V letu 2010 so v programskem sklopu Ponudba informacijskih storitev za knjižnice Podatkovna zbirka: Servis EBSCOhost uspešno potekale številne načrtovane aktivnosti. V letu 2010 smo skupaj z zaloţnikom uspešno poslovenili vmesnik. Delo s portalom EBSCOhost tako poteka v slovenskem jeziku. S tem smo odstranili še zadnjo oviro na poti k še boljši obiskanosti portala. To aktivnost smo izvedli zlasti na pobudo in številne prošnje slovenskih splošnih knjiţnic. Obiskanost servisa EBSCOhost se je v letu 2010 povečala za 40 %. Na podlagi statističnega administrativnega modula adminEBSCO smo zabeleţili 539.256 prijavljenih uporabnikov, ki so opravili kar 1.741.695 iskanj. To pomeni, da so uporabniki opravili več iskanj kot smo načrtovali in da se uporaba servisa še vedno povečuje. Tako odlična statistika uporabe potrjuje pravilnost in učinkovitost vseh naših preteklih in sedanjih aktivnosti, ki so namenjene boljšemu zagotavljanju dostopnosti servisa EBSCOhost. Zlasti razveseljuje, da uporabniki, ki pridejo na portal, iz leta v leto opravijo več iskanj. Slednje potrjuje tudi kakovosten nabor vsebine, ki jo zaloţnik v tesnem sodelovanju z nami skrbno in načrtno dopolnjuje ţe vrsto let. Na povečanje uporabe portala EBSCOhost vpliva tudi novi vmesnik 2.0, ki z različnimi iskalnimi rešitvami uporabnika še hitreje in enostavneje pripelje do iskalnih gradiv. Uporabniki slovenskih splošnih, visokošolskih in specialnih knjiţnic ter nacionalne knjiţnice so imeli neomejen dostop iz prostorov knjiţnic do dvanajstih podatkovnih zbirk. Servis omogoča tudi oddaljen dostop (s časovno oznako 24/7) na podlagi PROXY streţnika ali gesel. Zbirke prinašajo skupno pribliţno 16.000 časopisov v celotnem besedilu z naslednjih področij: druţboslovje, humanistika, izobraţevanje, računalništvo, strojništvo, fizika, kemija, lingvistika, umetnost, literatura, medicina, zdravstvo, farmacija, ekonomija, poslovne vede, bibliotekarstva, informacijskih znanosti in splošnih referenčnih informacij. Poleg besedil je uporabnikom na voljo 1 milijon slikovnega gradiva, ki vključuje grafikone, fotografije, zemljevide in ilustracije. Vse podatkovne zbirke so indeksirane in prinašajo tudi povzetke gradiva. Tako raznolik in bogat servis uspešno dopolnjuje ponudbo v slovenskih knjiţnicah, zlasti v knjiţnicah, ki nimajo veliko tuje literature. Statistika uporabe vira: rekordno število obiska v obdobju oktober 2009 – oktober 2010 pomeni v povprečju 44.938 obiskov in 145.141,25 iskanj mesečno. Tabela 1: Število prijav in iskanj po servisu EBSCOhost po letih

2007 2008 2009 2010

št. prijav 105.765 211.578 430.332 539.256

št. iskanj 441.000 446.248 1.121.493 1.741.695

Stran 30 od 72

Grafikon 1: Obiskanost portala EBSCOhost v letih 2002–2010 glede na število prijav in število iskanj Tako kot vsakega januarja smo tudi v letu 2010 izvedli tri sklope izobraţevanj za knjiţničarje in končne uporabnike v Ljubljani, Mariboru in Kopru. Del izobraţevanja smo namenili tudi izpopolnjevanju za uporabo novega vmesnika EBSCOhost, ki so ga slovenski uporabniki zelo dobro sprejeli. Izobraţevanja v Ljubljani so potekala tudi v mesecu oktobru. V letu 2010 so potekale v sodelovanju s posameznimi splošnimi knjiţnicami tudi priprave za intenzivno izobraţevanje o uporabi servisa, zlasti na lokacijah bolj oddaljenih podruţnic osrednjih splošnih knjiţnic. Poleg izobraţevanj in organizacije posebnih dogodkov smo redno izvajali promocijske aktivnosti na spletnih straneh COSEC in distribucijskih listah slovenskih knjiţnic ter v sodelovanju z zaloţnikom na vseh pomembnih knjiţničnih dogodkih po Sloveniji. Realizirali smo distribucijo CD-ROM-ov in DVD-jev, ki prinašajo izbrane arhive vsebin EBSCOhost in tako knjiţnicam zagotovili moţnost samostojnega arhiviranja vsebin ali dodatnega dostopa do zbirk brez internetne povezave. Pošiljka je v slovenske knjiţnice prišla dvakrat: februarja in septembra 2010. V sodelovanju z agregatorjem smo petnajstim knjiţnicam zagotovili podporo pri uporabi zbirk in modula Admin ter oblikovanju lastnega portala (My EBSCOhost). Med pomembne aktivnosti vsako leto sodi tudi pridobivanje proračunskih sredstev za zagotavljanje nacionalne licence. Sredstva smo pridobili od MK (ZBDS) in ARRS (NUK). V letu 2010 smo od ARRS spet prejeli vsoto, s katero smo lahko pokrili 60 % deleţ letne naročnine. Informacijsko storitev – dostop do servisa EBSCOhost izvajamo v okviru aktivnosti konzorcija COSEC, ki je član mednarodnega konzorcija eIFL.net. Aktivnosti, ki se odvijajo v konzorciju COSEC, neposredno ali posredno vplivajo na upravljanje s podatkovnimi zbirkami EBSCOhost.

PRIORITETNI CILJI NA PODROČJU ZAGOTAVLJANJA INFORMACIJSKIH VIROV V LETU 2011

zagotavljanje dostopa do informacijskih virov ponudnika EBSCOhost za splošne, visokošolske, specialne in nacionalno knjiţnico prek interneta, CD-ROM-a in DVD-ja (ZBDS bo zagotavljal licenco in konzorcijske aktivnosti za splošne knjiţnice)

dostop do 12 podatkovnih zbirk z različnih znanstvenih področij

organizacija izobraţevanja za uporabo servisa, neposredni stiki z uporabniki in svetovanje, dopolnjevanje spletne strani, obveščanje po distribucijski listi, priprava promocijskega gradiva in promocija servisa

zagotavljanje RSS podpore

II. DEJAVNOST PODROČNIH BIBLIOTEKARSKIH DRUŠTEV V LETU 2010 IN NAČRTOVANE AKTIVNOSTI V LETU 2011

DRUŠTVO BIBLIOTEKARJEV CELJE Društvo bibliotekarjev Celje (DBC) ima dolgo tradicijo, ki sega v leto 1957, ko je bila ustanovljena podruţnica Društva bibliotekarjev Slovenije. Vsa leta je društvo zelo aktivno tako na lokalni ravni kot tudi v organih Zveze bibliotekarskih društev Slovenije. Naše člane tako včeraj kot danes tesno povezujejo in zdruţujejo tradicionalne dejavnosti in aktivnosti društva in so stalnica našega delovanja. Zahvala za tako aktivno delovanje društva gre ne le preteklim

Stran 31 od 72

vodstvom in članom v društvu, temveč tudi knjiţnicam (Laško, Trbovlje, Zagorje, Hrastnik, Šentjur, Šmarje pri Jelšah, Rogaška Slatina, Ţalec, Mozirje, Velenje), predvsem pa Osrednji knjiţnici Celje, kjer je tudi sedeţ društva. Ta namreč vseskozi nudi strokovno podporo delovanju društva in hkrati omogoča takšno okolje, kjer društvo lahko nemoteno deluje in se razvija. DBC bo v prihodnje okrepil svojo vlogo predvsem na področju informacij in komunikacij, obveščenosti članov tako v oţjem okolju kot tudi na širšem področju, hkrati na vzpostavitvi vezi med člani in njihovi moţnosti dajanja neposrednega prispevka k delovanju društva. T. i. integrativna vloga (zdruţevalna in povezovalna), kjer se ohranja kolektivni duh in profesionalna zavest pripadnosti našemu poklicu, stroki, bibliotekarski stroki) in kar sem zdi pomembno v bodoče, je sodelovanje na področju izobraţevanja in strokovnega izpopolnjevanja z drugimi področnimi bibliotekarskimi društvi, saj lahko le na ta način zadovoljimo več interesov in ţelja naših članov.

Društvo bibliotekarjev Celje bo v prihodnje skrbelo predvsem za razvoj bibliotekarstva na celjskem, za trdno povezanost članov in sodelovanje s področnimi društvi ter za razvoj pripadnosti stanovski organizaciji. Dejavnost društva v letu 2010 V letu 2010 smo imeli dva izvršna odbora Društvo bibliotekarjev Celje (DBC) in volilni Občni zbor, kjer je bilo izvoljeno novo (staro) vodstvo društva, in sicer: predsednica Polonca Bajc Napret iz Osrednje knjiţnice Celje, podpredsednica Brina Zabukovnik Jerič iz Knjiţnice Velenje, tajnica Andreja Videc iz Osrednje knjiţnice Celje in blagajničar Andrej Kure iz Osrednje knjiţnice Celje. 11. februarja smo imeli prvo sejo Izvršnega odbora, kjer je tekla razprava o strokovni ekskurziji in pripravah ter predlogih kandidatov za volitve v organe DBC. 23. marca smo imeli volilni občni zbor, ki smo ga pričeli s predavanjem kolegice Andreje Videc z naslovom: Utrinki z Ifle 2009, ki je potekala v Milanu. Izvoljeno je bilo novo oziroma staro vodstvo ter nekaj novih kandidatov.

16.18. aprila je potekala ţe tradicionalna ekskurzija v Beograd. Ogledali smo si Narodno biblioteko Srbije, ki je še v prenovi, ter Gradsko biblioteko Pančevo. Ekskurzije se je udeleţilo 46 članov.

13. maja smo v sodelovanju z Zavodom za šolstvo in šolskimi knjiţničarji izvedli predavanje mag. Mateje Ločniškar Fidler in Igorja Andrina z naslovom »Izposoja leposlovnih besedil slovenskih avtorjev na bralnikih«. 9. septembra smo imeli vsakoletno srečanje knjiţničarjev, tokrat v Splošni knjiţnici Slovenske Konjice. Ogledali smo si knjiţnico, Ţičko kartuzijo ter vinsko klet Zlati grič, kjer je potekalo tudi zaključno druţenje. 7. oktobra smo imeli drugo sejo IO DBC, kjer je beseda tekla o realizaciji programa za leto 2010 ter o pripravi programa za leto 2011. 23. oktobra smo člani DBC obiskali Prekmurje, kjer smo si ogledali Pokrajinsko in študijsko knjiţnico Murska Sobota in znamenitosti Gornje Radgone-Špitala, edinstvene stavbe v Sloveniji z začetka 17. stoletja, ogled Aleje velikih in spominskega parka. Leto smo zaključili 25. novembra s humorno zasnovanim predavanjem Tatjane Frumen »Osebnostni karakterji«. Sredi leta, ko smo novi seznam članstva odposlali ZBDS, je društvo štelo 280 članov, ki so plačali članarino, od tega je 214 zaposlenih, 66 pa je študentov.

Stran 32 od 72

V letu 2011 društvo načrtuje naslednje aktivnosti:

aktivno sodelovanje v ZBDS;

organizacijo strokovne ekskurzije v tujino (15.–17.4.2011, destinacija še ni potrjena);

pripravo enega predavanja in ene delavnice: predavanje na temo: Pet generacij, delavnica na temo tehnike govora.

tradicionalno letno srečanje, ki bo v Knjiţnici Mozirje ali Celje;

posodobitev društvenih pravil oziroma statuta DBC (kar nam v letu 2010 zaradi pomanjkanja časa ni uspelo);

v letu 2011 ţelimo vlogo društva še okrepiti, predvsem na področju informacij in komunikacij, obveščenosti članov tako v oţjem in širšem okolju in članom dati moţnosti, da neposredno prispevajo k delovanju društva;

okrepiti sodelovanje s področnimi društvi in knjiţnicami, ter tako prispevati k razvoju profesionalne zavesti.

Če na kratko povzamemo, bo Društvo bibliotekarjev Celje v prihodnje skrbelo za razvoj bibliotekarstva na celjskem, za trdno povezanost članov, sodelovanje s področnimi društvi ter za razvoj pripadnosti stanovski organizaciji. Društvo bibliotekarjev Celje vodi Polonca Bajc Napret iz Osrednje knjiţnice Celje. Več o dejavnosti društva je dostopno na spletni strani www.dbc.si.

DRUŠTVO KNJIŢNIČARJEV DOLENJSKE Dejavnost društva v letu 2010 Društvo je imelo sejo rednega občnega zbora 30. marca 2010 v prostorih Knjiţnice Mirana Jarca Novo mesto. Predsednica DKD, Mateja Bahč, je podala vsebinsko poročilo o delovanju društva in predstavila plan oziroma delovni načrt za leto 2010. Uspešno so bile izvedene volitve članov nadzornega odbora. Verifikacijska komisija je ugotovila, da je zagotovljena sklepčnost. Za članici sta bili soglasno izvoljeni Simona Luţar in Irena Muc. Predstavljeno je bilo poročilo o finančnem poslovanju DKD za leto 2009 in sprejeta višina članarine za leto 2010, ki je ostala nespremenjena. Zaradi izredne strokovnosti in dolgoletne aktivnosti v društvu in na ostalih področjih knjiţničarstva, je Društvo knjiţničarjev Dolenjske podelilo naziv častna članica Nataši Petrov in Joţetu Gorencu. DKD je poleg občnega zbora izvedel tri strokovna predavanja:

Irena Muc in Anja Panjan iz Knjiţnice Črnomelj sta nam predstavili projekt za mladino in odrasle s posebnimi potrebami Drugačne pravljice, ki se izvaja v sodelovanju z VDC Črnomelj;

Klementina Kolarek in Darja Peperko Golob sta predstavili projekt Prav srčen pozdrav iz Novega mesta. Gre za digitalizacijo izbora razglednic iz knjiţnične zbirke, do katerih lahko uporabniki dostopajo tudi preko portalov Kamra in Europeana local;

Simona Luţar iz Knjiţnice Pavla Golia Trebnje pa je predstavila bralni klub in knjigo Naš klub domišljije, ki je potekal v sodelovanju knjiţnice z Zavodom za prestajanje kazni zapora (ZKPZ) Dob pri Mirni.

Uspešno smo izvedli tudi strokovno predavanje o skritih knjiţnih zakladih naših samostanov in cerkvenih knjiţnic, ki ga je podal mag. Stanislav Bahor, avtor knjige Skriti knjiţni zakladi: Pisna dediščina samostanskih in cerkvenih knjiţnic v Sloveniji. 27. novembra 2010 je DKD realiziral strokovno ekskurzijo, ogled knjiţnice v Celju ter znamenitosti mesta Celja. Poleg članov DKD (za člane je bila strokovna ekskurzija brezplačna) so se izleta lahko udeleţili tudi drugi knjiţnični delavci – nečlani.

Stran 33 od 72

Januarja 2010 se je naše društvo javilo na razpis Društva za razvijanje prostovoljnega dela Novo mesto, ki nam je pod vodstvom Marka Kralja brezplačno izdelal spletno stran. Naslov na kateri se nahaja spletna stran DKD je: http://www.nevladnik.info/drustvo/dkd/. V letu 2011 društvo načrtuje naslednje aktivnosti:

določitev članarine in ugodnosti članstva DKD (prejemanje revije Knjiţnica, popust pri plačilu na seminarjih in posvetovanju, ki jih organizira ZBDS);

akcija za pridobivanje novih članov;

spodbujanje članov, da s svojim delom in aktivnostjo čim več prispevajo k razvoju in poznavanju stroke;

organizacija strokovne ekskurzije (ogledi knjiţnic);

organizacija strokovnih srečanj (primeri »dobre prakse«) in spoznavanje razmer in problemov drugih knjiţnic;

organizacija strokovnih predavanj;

pridobivanje sredstev na javnih razpisih;

pridobivanje medijske pozornosti, pridobivanje donatorjev;

posodabljanje in skrb za spletno stran DKD;

predlaganje članov društva za priznanja (Čopove diplome in priznanja, nagrade Kalanovega sklada), ki jih podeljuje ZBDS;

podelitev naziva častnega člana društva članom, ki imajo izredne zasluge za uspešno delo društva ali razvoj območnega knjiţničarstva;

skrb za stalno strokovno izobraţevanje in izpopolnjevanje članov in spremljanje razvoja knjiţničarske stroke doma in v svetu;

sodelovanje z drugimi kulturnimi ustanovami na Dolenjskem (muzeji, arhivi...);

skrb za spoštovanje etičnega kodeksa slovenskih knjiţničarjev (pri vsakdanjem delu knjiţničarjev).

Društvo knjiţničarjev Dolenjske vodi Mateja Bahč iz Knjiţnice Mirana Jarca Novo mesto.

DRUŠTVO BIBLIOTEKARJEV GORENJSKE Na rednem volilnem občnem zboru 22. 4. 2010 smo izvolili naslednje organe, in sicer: Izvršni odbor: Nejc Perko (predsednik), Tatjana Šmid (podpredsednica), Špela Jerala (tajnica), Katja Bevk (blagajničarka), Romana Čemaţar, Milena Enci, Tina Oman, Veronika Osredkar, Maja Smolej, Maja Vunšek (članice). Nadzorni odbor: Romana Hafnar, Nina Jamar, Marija Štefe. Disciplinska komisija: Silva Kos, Franc Sever, Jana Štromajer. Dejavnost društva v letu 2010 Delovanje društva v letu 2010 je potekalo preko sestankov izvršnega odbora. Na njih smo v glavnem spoznavali in obravnavali stanje društva. Urejali smo formalne zadeve okrog našega delovanja, tudi kar se tiče pooblastil. Delali smo na aţurnosti podatkov o naših članih. Ţelimo si večje obveščenosti znotraj članov društva, s tem namenom je v izdelavi tudi nov vprašalnik. Za laţjo komunikacijo znotraj društva pa smo ustvarili nov elektronski naslov. Prav tako smo zbirali ideje (in ponudbe) za izdelavo lastne spletne strani. Izbrali smo okvirno destinacijo za strokovno ekskurzijo in zbrali nekaj ponudb turističnih agencij za izvedbo le te. Dogovarjali smo se tudi o dopolnitvi in preureditvi našega statuta, v ta namen smo imenovali tričlansko delovno skupino.

Stran 34 od 72

Načrtovane aktivnosti društva v letu 2011: V letu 2011 bomo poslali med člane nov vprašalnik, s katerim bomo aţurirali naše podatke. Kaţe se moţnost izdelave lastne spletne strani, kar bi močno pripomoglo k razreševanju problematike obveščenosti. Kolikor bo dopuščal čas, se bo naša tričlanska delovna ekipa posvetila preureditvi statuta. Dne 9. in 10. aprila bomo izvedli strokovno ekskurzijo v Padovo, Verono in Oglej. Društvo bibliotekarjev Gorenjske ima 98 članov, vodi ga Nejc Perko iz Knjiţnice dr. Toneta Pretnarja Trţič.

DRUŠTVO BIBLIOTEKARJEV KOROŠKE Organi društva za obdobje 2006–2010 so bili izvoljeni na občnem zboru DBK, 23.2.2006. Izvršni odbor: predsednica Simona Vončina, tajnica Simona Šuler-Pandev, blagajničarka Majda Podojstršek, članici: Vlasta Zaberčnik in Slavica Potnik. Nadzorni odbor: predsednica Hedvika Gorenšek, člana Joţe Ulcej in Helena Gerold. Disciplinska komisija: predsednica Meta Boštjan, članica Ellen Acman. Pridobivali in vodili smo evidenco članov. V letu 2010 je naše društvo štelo 43 članov. Člane društva smo redno obveščali o dejavnosti ZBDS prek e-pošte. Nekateri naši člani pa delujejo tudi v sekcijah in komisijah pri ZBDS. Podatke o našem društvu objavljamo na spletni strani Koroške osrednje knjiţnice (www.rav.sik.si).

Dejavnost društva v letu 2010 V začetku junija smo se odpravili na strokovno ekskurzijo v Celje. Ogledali smo si prenovljeno in razširjeno poslopje Osrednje knjiţnice Celje. V Pokrajinskem muzeju smo spoznali njihovo kulturno in umetnostnozgodovinsko zbirko ter seveda zbirko Alme Karlin. Nova stalna razstava »Celeia – mesto pod mestom« nas je popeljala na vznemirljivi sprehod skozi kamnite labirinte antičnega Celja. Na Starem gradu smo obujali čas in slavo znamenitih grofov celjskih. Na koncu pa obiskali še Šmartinsko jezero v neposredni bliţini Celja. V letu 2010 smo na podlagi odobrenih sredstev za sofinanciranje kulturnih programov v letu 2010 (Posebni projekti ljubiteljske kulture, pomembni za občino Ravne na Koroškem) v mesecu maju pričeli z izvedbo prijavljenih programov. Izvedli smo naslednje programe:

Zabavno-poučna delavnica »Igrajmo se knjiţnico« je bila izvedena 4. maja 2010 in potekala v Pionirski knjiţnici Leopolda Suhodolčana na Ravnah, njena ciljna publika so bili mladi med 7. in 15. letom. Namenjena je bila spoznavanju poklica in dela knjiţničarja, s poudarkom na delu, ki ob obisku knjiţnice ni očitno (obdelava), vključevala pa je tudi ogled gostujoče razstave »Kaj pomeni, ko je knjiga v obdelavi«, oddelka obdelave in razstave »Knjiţnica : knjiţničarka – včeraj, danes, jutri«. Udeleţenci so izdelali in »strokovno« obdelali lastne knjige.

Predavanje kaligrafinje in oblikovalke Katarine Rojc »Črka zahodne kulture: razvoj pisav in sodobna kaligrafija« je bilo 5. maja 2010. Predavateljica je pojasnila zakaj pisave oziroma znaki za sporazumevanje, predstavila zgodovinski pregled razvoja pisav in različne tipe pisav, slušatelji so spoznali tudi značilnosti kaligrafije.

»Sporočila izza pisalnih kretenj«: predavanje grafologinje Lane Mihele o grafološkem vidiku pisave smo spremljali 7. junij 2010. Vključevalo je:

kratko predstavitev razvoja grafologije od intuitivnih do znanstvenih metod,

kaj je izrazno - projekcijska metoda v psihologiji, med katere spada grafologija,

kakšne so njene realne zmoţnosti (kaj je iz pisave moţno določiti in česa ni moţno),

na katerih ţivljenjskih področjih je grafologija najbolj uporabna,

kaj je grafološka simbolika,

praktični primer grafometričnega izračuna prisotnosti neke osebnostne lastnosti v osebnosti posameznika.

Stran 35 od 72

Predavanje Cirila Horjaka – dr. Horowitza: »Moje izkušnje z ljudmi s hendikepom«, kako v zapleteno situacijo prenesti pozitivno energijo, je bilo izvedeno 15. decembra 2010 v Kuharjevi dvorani Koroške osrednje knjiţnice. Pri delu z uporabniki v javnih zavodih se vsakodnevno srečujemo z ljudmi s posebnimi potrebami. Če invalidnim osebam omogočimo dostop v naše ustanove ali slepim in slabovidnim priskrbimo tehnične pripomočke za boljšo kvaliteto ţivljenja in uporabo naših storitev, še ne storimo vsega, kar bi lahko. Po človeški plati smo večkrat v zadregi, kako pristopiti, kako se pogovarjati. A v knjiţnicah in podobnih ustanovah se srečujemo tudi z odvisniki, ljudmi z duševnimi teţavami, z otroci s posebnimi potrebami… Ciril Horjak je z nami delil še eno v nizu svojih raznovrstnih izkušenj, delo z otroci z avtizmom in sodelovanje s centrom za avtizem.

Načrtovane aktivnosti društva v letu 2011:

pridobivanje in evidenca članov;

udeleţba in sodelovanje v predsedstvu, komisijah in sekcijah pri ZBDS;

organizacija strokovnega predavanja za člane društva;

organizacija strokovne ekskurzije;

udeleţba članov društva na strokovnih srečanjih;

pridobivanje sredstev za delovanje društva (javni razpisi); priprava programa za sodelovanje na javnih razpisih v začetku leta 2011;

obveščanje članov DBK o delu društva in ZBDS;

obveščanje javnosti o našem delu: urejanje spletne strani;

sodelovanje z drugimi ustanovami, knjiţnicami in društvi. Društvo bibliotekarjev Koroške vodi Simona Vončina iz Koroške osrednje knjiţnice dr. Franca Sušnika Ravne na Koroškem. Več o dejavnosti društva je dostopno na spletni strani: http://www.rav.sik.si/aktualno/dbk

DRUŠTVO BIBLIOTEKARJEV LJUBLJANA Dejavnost društva v letu 2010 Društvo bibliotekarjev Ljubljana je v letu 2010 zdruţevalo 438 članov, od katerih jih je 368 (ali 84 %) poravnalo letno članarino. Med plačniki članarine je bilo 344 zaposlenih, 22 upokojencev in 2 študenta. Višina članarine je bila 20 EUR za zaposlene in 15 EUR za študente in upokojence. Sestavni del članarine je bila naročnina na strokovno revijo Knjiţnica. Skladno z Zakonom o varstvu osebnih podatkov in z veljavnimi pravili društva je bila posodobljena baza članstva. Izvršni odbor DBL se je sestal na šestih rednih sejah in:

obravnaval poslovno poročilo za leto 2009 s pojasnila k finančnim izkazom,

obravnaval osnutek novih Pravil društva in pripravil končni predlog,

pripravil je občni zbor in z njim povezano glasovanje za nova društvena pravila. Društvo je dvakrat sklicalo občni zbor, ki je sprejel nova društvena Pravila (in popravke predlagane s strani Upravne enote), ki so konec leta bila ponovno vloţena na Upravno enoto Ljubljana. V letu 2010 je društvo preselilo spletno domeno k brezplačnemu ponudniku in prenovilo društveno spletno stran. Društvo je v oktobru za člane in udeleţence posvetovanja ZBDS »Prost dostop do doseţkov slovenskih znanstvenikov« organiziralo ogled razstave Narodne in univerzitetne knjiţnice “Na začetku je (bila) knjiga – bibliografija na slovenskem.” Načrtovane aktivnosti društva v letu 2011: V letu 2011 bo delo v Društvu bibliotekarjev Ljubljana usmerjeno v štiri sklope, in sicer. Pravno-formalne zadeve:

sprejem in potrditev Pravil in podrejenih pravilnikov,

pregled in ureditev arhiva društva,

redna srečanja izvršnega odbora,

Stran 36 od 72

redni zbori članov (enkrat letno),

redno oddajanje finančnih poročil na AJPES in DURS,

redno oddajanje programskih poročil na ZBDS,

pridobitev statusa društva, ki deluje v javnem interesu na področju kulture,

uvrstitev na seznam upravičencev do donacij za leto 2011. Spletna stran DBL:

urejanje aktualne društvene spletne strani,

vzpostavitev obveščevalne liste za članstvo. Članstvo:

vzdrţevanje aktualne baze članstva,

poziv za plačilo članarine,

promocija vključevanja novih članov, predvsem študentov. Druţabno-strokovne aktivnosti:

strokovna ekskurzija (junij),

krajša srečanja članstva (februar, april, september) v obliki okroglih miz ali predavanj,

obveščanje članov o novostih v stroki, aktivnostih v sorodnih društvih in ZBDS. Društvo bibliotekarjev Ljubljana vodi mag. Maja Boţič, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, Gozdarska knjiţnica. Več o dejavnosti društva je dostopno na spletni strani: http://www.dbl-drustvo.si/.

DRUŠTVO BIBLIOTEKARJEV MARIBOR Dejavnost društva v letu 2010 Društvo bibliotekarjev Maribor je v letu 2010 realiziralo program, ki so ga člani potrdili na rednem občnem zboru 25.2.2010, hkrati pa smo v tem sledili smernicam in ciljem Zveze bibliotekarskih društev Slovenije. Program smo v določenih sklopih prilagajali trenutni situaciji (zasedenost predavateljev, premalo odzivnost za nekatere dogodke). Večina strokovnih predavanj poskušamo organizirati izven delovnega časa, vendar je to teţko izvedljivo, saj so naši člani vključeni tudi v večizmensko delo. Program društva so usmerjale članice in člani, ki so bili izvoljeni v organe društva. Občni zbor je v skladu z izidom volitev imenoval novo vodstvo DBM za obdobje 2010–2012. Predsednica je mag. Sabina Fras Popović, podpredsednica mag. Branka Kerec, tajnica Zora Lovrec Jagačič, blagajničarka Sabina Prevorčič. Člani izvršnega odbora so: mag. Slavica Rampih, Liljana Klemenčič, Saša Šega Crnič, Mojca Markovič, mag. Dunja Legat in dr. Jerneja Ferleţ. Člani nadzornega odbora so: Sandra Kurnik Zupanič, Darja Barber in Cirila Gabron Vuk. Člani častnega razsodišča so: Anka Rogina, Vladimir Kajzovar in Rosvita Kocbek Pavalec. Zastavljen in potrjen program za leto 2010 smo sproti prilagajali obstoječim razmeram, seje vodstva društva so potekala v večini primerov korespondenčno. Ob tem pa smo v letu 2010 izpolnjevali tudi naloge za ukinitev sindikata zaposlenih v knjiţničarstvu, v katerega se ni včlanilo dovolj zaposlenih v knjiţnicah, da bi lahko pridobil status reprezentativnosti v naši dejavnosti. Vodstvo društva je v mesecu januarju pripravilo javno razpravo o predlogu novega statuta društva, ki je usklajen s spremembami statuta Zveze bibliotekarskih društev Slovenije. Statut je bil potrjen na Upravni enoti Maribor. Izpeljali smo tudi vse potrebne aktivnosti, da smo lahko v mesecu februarju imeli redni volilni občni zbor. V letu 2010 smo organizirali naslednje prireditve, predavanja in strokovne ekskurzije:

leto mesec dogodek

2010

28. januar Nova zgodba ZBDS: predstavitev novega statuta ZBDS in članstva v sekcijah (sodelovali: dr. Melita Ambroţič, mag. Maja Boţič, Breda Podbreţnik Vukmir, Liljana Klemenčič in mag. Peter Štoka) Predstavitev predloga statuta DBM in pričetek nominacijsko-kandidacijskega postopka za vodstvo DBM v obdobju 2010–2012

Stran 37 od 72

Prav tako so člani in članice aktivno sodelovali pri pripravi strokovnih dokumentov za delovanje ZBDS ter organizaciji in programski pripravi strokovnih posvetovanj sekcij, ki delujejo v okviru ZBDS, in sicer:

posvetovanje Sekcije za potujoče knjiţnice,

posvetovanje Sekcije za splošne knjiţnice,

skupno posvetovanje Sekcije za visokošolske knjiţnice in Sekcije za specialne knjiţnice. Članicam in članom smo omogočili udeleţbo na naslednjih izobraţevalnih dogodkih:

obisk knjiţnega sejma v Parizu (sofinanciranje udeleţbe – 2 udeleţenki, financiranje udeleţbe – 1 udeleţenka),

udeleţba na posvetovanju Sekcije za potujoče knjiţnice (financiranje udeleţbe – 1 udeleţenec),

udeleţba na IFLA konferenci (plačilo kotizacije – 1 udeleţenka),

udeleţba na posvetovanju Sekcije za splošne knjiţnice (financiranje udeleţbe – 2 udeleţenki),

udeleţba na strokovni ekskurziji v Celje in Piran (financiranje udeleţbe – 1 udeleţenka, sofinanciranje udeleţbe – 19 udeleţencev),

udeleţba na skupnem posvetovanju Sekcije za specialne in Sekcije za visokošolske knjiţnice (financiranje udeleţbe – 1 udeleţenka),

udeleţba na knjiţnem sejmu v Ljubljani – sofinanciranje udeleţbe članov,

udeleţba na novoletnem srečanju članov – sofinanciranje udeleţbe članov.

Na rednem volilnem občnem zboru ZBDS, ki je bil 16.12.2009, so bile naše članice izvoljene v naslednje organe in delovna telesa, tako da so v letu 2010 tudi aktivno sodelovale pri uresničevanju programa društva in programa ZBDS.

10. februar Predstavite knjige Knjiţne skrivnosti – sodelovala mag. Stanislav Bahor in Tanja Tuma

25. februar Redni volilni občni zbor – podelili naziv častne članice Majdici Primoţič, dolgoletni blagajničarki društva

12. marec Novosti v stroki: predstavitev raziskovalne ekipe dr. Maje Ţumer in drugih strokovnjakov

18. marec Ogled novih prostorov knjiţnice Filozofske fakultete in galerije v Zagrebu – zaradi velikega interesa ponovitev tudi v mesecu aprilu

30. marec Strokovna predavanja: mag. Majde Steinbuch: Izzivi informacijskega opismenjevanja mag. Slavice Rampih: Nabavna politika Hiša idej – predstavitev diplomske naloge Janje Kocjan

26.–28. marec Ogled knjiţnega sejma v Parizu

17. junij Strokovno predavanje in predstavitev projekta Open book – mag. Slavica Rampih in Andreja Kos

1. in 2. oktober Ogled knjiţnic v Celju in Piranu

2. december Knjiţni sejem v Ljubljani

18. december Izlet v neznano: novoletno srečanje članov društva

kdo kje

Sandra Kurnik Zupanič predsednica Sekcije za izobraţevanje in kadre članica Nadzornega odbora članica uredniškega odbora spletne strani

mag. Slavica Rampih članica Častnega razsodišča

Stran 38 od 72

Načrtovane aktivnosti društva v letu 2011: Članice IO Društva bibliotekarjev Maribor so na korespondenčni seji pripravile osnutek programa delovanja društva v letu 2011. V letu 2011 načrtujemo organizacijo naslednjih strokovnih ekskurzij, predavanja in dogodkov:

Na občnem zboru bomo predlagali tudi nespremenjeno višino članarine, hkrati pa bomo predlagali brezplačno članarino v društvu za brezposelne knjiţničarje, saj delovanje v društvu in spremljanje strokovnih aktivnosti lahko pomembno vpliva na povečano zaposljivost in tudi lastno samovrednotenje. Člani in članice bodo tudi v letu 2011 na dom prejemali strokovno revijo Knjiţnica, preko društva pa sodelovali v organih ZBDS in Zveze kulturnih društev.

Društvo bibliotekarjev Maribor vodi mag. Sabina Popovič iz Mariborske knjiţnice. Več o dejavnosti društva je dostopno na spletni strani: http://www.drustvo-bibliotekarjev.nevladna.org/osebna-izkaznica/

DRUŠTVO BIBLIOTEKARJEV POMURJA Dejavnost društva v letu 2010 V letu 2010 je Društvo bibliotekarjev Pomurja realiziralo večji del programa, ki si ga je zadalo v preteklem letu.

na začetku leta 2010 smo izvedli redni letni občni zbor našega društva in sicer v Gostišču Gaj v Murski Soboti;

junija 2010 smo pripravili strokovno ekskurzijo v Krakow, kjer smo si ogledali drugo najstarejšo univerzo v Evropi - Jagelonsko univerzo, kjer so včasih študirali znameniti Slovenci, in kulturne znamenitosti. Prav tako smo obiskali dve knjiţnici in še druge znamenitosti v bliţini Krakowa;

dr. Zdenka Petermanec predsednica Komisije za Čopova priznanja in Čopove diplome

Mojca Gomboc predsednica Stepišnikovega sklada

Tjaša Mrgole Jukič predsednica sekcije za potujoče knjiţnice in Upravnega odbora Stepišnikovega sklada

Liljana Klemenčič predsednica Sekcije za mladinsko knjiţničarstvo

Zora Lovrec Jagačič članica Komisije za Čopove diplome in Čopova priznanja

dr. Irena Sapač članica Uredniškega sveta revije Knjiţnica

dr. Jerneja Ferleţ članica uredniškega sveta revije Knjiţnica

mag. Branka Kerec članica Upravnega odbora Kalanovega sklada

mag. Sabina Fras Popović podpredsednica ZBDS

leto mesec dogodek

2011

28.–30. januar Strokovna ekskurzija: Rim – ogled razstave o Vatikanski knjiţnici

11. februar Strokovno predavanje Mednarodna knjiţničarska obzorja: predstavitev konference ALA in IFLA 2010 /Sandra Kurnik Zupanič in mag. Sabina Fras Popović)

25.–26. februar Strokovna ekskurzija: 16. mednarodni salon knjig v Novem Sadu

12. marec Redni občni zbor in predstavitev bloga DBM - Drubima

22. marec Drobni tiski – NUK in UKM Predstavitev magistrske naloge mag. Špele Razpotnik

14. april Strokovno predavanje – predstavitev Kongresa IBBY (Vesna Radovanović, DBP)

13. maj Prostovoljci v knjiţnici: predstavitev modela prostovoljcev v MKL (Marjan Špoljar)

22. september Moč besede: strokovno predavanje o retoriki

20.–22. oktober Strokovno posvetovanje ZBDS v Mariboru

12. november Ogled knjiţnega sejma na Dunaju

november/ december

Obisk knjiţnega sejma v Ljubljani

17. december Izlet v neznano: novoletno srečanje članov društva

Stran 39 od 72

oktobra 2010 nam je sodelavka Vesna Radovanovič predstavila vtise z IBBY kongresa, predstavila Andersenove nagrajence in nam nekaj več povedala o Santiagu de Composteli ter Caminu. Njeno predavanje smo ponovili tudi v mesecu novembru 2010 za ostale člane društva, in sicer v lendavski knjiţnici.

Sodelovali smo z zaloţbo Franc-Franc, ki nam vsako leto podari knjige. Tako si pomagamo pri zbiranju donatorskih sredstev, ki jih je vsako leto manj. Pridobili smo tudi nekaj novih članov, zato upamo, da bo društvo še naprej delovalo aktivno.

Načrtovane aktivnosti društva v letu 2011:

V letu 2011 bomo aktivnosti našega društva začeli z rednim letnim občnim zborom. Predloge za predavanja pripravimo na upravnem odboru in jih članom posredujemo na občnem zboru, kjer se skupaj odločimo, katera so najbolj aktualna oz. zanimiva. Tako predvidevamo v sodelovanju s splošnimi knjiţnicami pripraviti dve strokovni predavanji. Za strokovno ekskurzijo se odločamo, da bi obiskali slovenske knjiţnice, saj večina članov ţeli enodnevno ekskurzijo. Še naprej bomo sodelovali s splošnimi in šolskim knjiţnicami ter ohranjali stike s področnimi društvi in zvezo. S promocijo društva bomo pridobivali nove člane. Posodobili bomo spletno stran društva, za kar bo poskrbel Matej Končan, ki je zaposlen v Pokrajinski in študijski knjiţnici Murska Sobota. Društvo se bo še naprej trudilo aktivno delati in sodelovati, saj s timskim delom ter druţenjem lahko dokaţemo, da skupno zmoremo več.

Društvo bibliotekarjev Pomurja vodi Metka Sraka iz Pokrajinske in študijske knjiţnice Murska Sobota. Več o dejavnosti društva je dostopno na spletni strani: http://www.ms.sik.si/dbp/index_dbp.htm

DRUŠTVO BIBLIOTEKARJEV PRIMORSKE

Dejavnost društva v letu 2010

Društvo bibliotekarjev Primorske je v letu 2010 imelo pet sej (od tega tri korespondenčne) izvršnega odbora v Knjiţnici Srečka Kosovela v Seţani in redni občni zbor s strokovnim srečanjem v Kobaridu. Na prvih dveh (korespondenčnih) sejah smo razpravljali o strokovni ekskurziji v London, na tretji seji pa o omenjeni ekskurziji, občnem zboru, spremembi statuta, COBISS izobraţevanjih, spremembi imena društva, sekcijah ZBDS, celostni grafični podobi DBP, ekskurzijah in o gostovanju vodnikov psov terapevtov v zvezi s pomočjo pri odpravljanju teţav z branjem in govorjenjem. Občni zbor s strokovnim srečanjem je bil 4. junija 2010 v Kobaridu pod okriljem Knjiţnice Cirila Kosmača Tolmin. Prisotnih je bilo 72 članov. Po končanem občnem zboru smo poslušali predavanje Zdenke Nanut Planinšek o medgeneracijskem komuniciranju. Na četrti (korespondenčni) seji smo razpravljali o organizaciji občnega zbora DBP 2010. Zadnja seja je bila 25. novembra 2010 v Seţani. Na njej smo debatirali o realizaciji letnega načrta in o planu za leto 2011. V maju 2011 bi izvedli strokovno ekskurzijo v Črno goro, v septembru pa v Rezijo. Društvo bo dobilo svoj logotip. V zvezi z ekskurzijo v Črno goro nameravamo navezati stike z društvom bibliotekarjev Črne gore. V letu 2010 nismo organizirali tečajev COBISS na našem področju, saj je bilo premalo interesa. DBP je izvedel ekskurzijo v London v aprilu. Zaradi teţav s poleti se je na koncu ekskurzije udeleţilo 15 članov, ki so potovali z avtobusom. Društvo je v letu 2010 imelo 222 članov.

Stran 40 od 72

Načrtovane aktivnosti društva v letu 2011: V maju 2011 načrtujemo strokovno ekskurzijo v Črno goro (obisk knjiţnic, umetnostnozgodovinskih objektov in mesta Cetinje) ter ekskurzijo v Rezijo v septembru 2011. Če bo dovolj interesentov, bomo še organizirali tečaje COBISS 3 (katalogizacija, izposoja, nabava serijskih publikacij) na področju našega društva. Organizirali bomo tudi predavanja na temo organizacije prireditev.

Društvo vodi Gvido Komar iz Knjiţnice Logatec. Več o dejavnosti društva je dostopno na spletni strani: http://www.kp.sik.si/dbp.html

Stran 41 od 72

Priloga 1: POROČILO O UDELEŽBI NA KONGRESU SLOVENSKIH ZALOŽNIKOV IN KNJIGOTRŠKI AKADEMIJI

8. kongres slovenskih založnikov »Knjiga na slovenskem« in 4. knjigotrška akademija (Portorož, 3.4. junij 2010)

V Portorožu se je 3. in 4. 6. 2010 odvijal 8. kongres Knjiga na Slovenskem in 4. knjigotrška akademija. Osrednja tema letošnjega srečanja je bila Bralec med nakupom in izposojo in je načela večno dilemo, ali knjižnična izposoja vpliva pozitivno na nakupne navade slovenskega bralstva ali pa so knjižnice predvsem zastonjska konkurenca in škodno vplivajo na prodajo knjig. Vsakoletna konferenca pomeni pomembno srečanje strokovnjakov, ki se poklicno ukvarjajo s knjigo in so vpeti v delovanje knjižne verige od avtorja preko založnika, knjigotržca in knjižničarja do bralca oziroma potrošnika. Medtem ko so bile teme knjigotrške akademije osredotočene predvsem na specifično knjigotrško znanje in primere dobre prakse, je bil tematski sklop založniške konference poleg ugotavljanja bralnih in nakupnih navad slovenskih bralcev torej razširjen tudi na področje delovanja slovenskih knjižnic, predvsem splošnih. Že leta se med založbami, knjigotrško mrežo in knjižnicami namreč pojavljajo neskladja v razumevanju primernosti kvalitete in kvantitete nakupa za potrebe slovenskih knjižnic. Ker gre vsaj z vidika založnikov in knjigotržcev za pridobitno dejavnost, je središče razprave seveda količina in poraba namenskih sredstev, ki jih za nakup gradiva porabljajo knjižnice. Čeprav največkrat izražene javne kritike slovenskim splošnim knjižnicam očitajo slabo nabavno politiko, ki se izraža v neprimerni količini nakupljenih naslovov in izvodov trivialne literature, načrtnem zanemarjanju slovenskih avtorjev in prenizki nabavi naslovov, katerih izid je omogočila Javna agencija za knjigo, je jedro nestrinjanja zagotovo ekonomski interes. Za razliko od prejšnjih let se je organizacijski odbor posvetovanja odločil, da k aktivni udeležbi na konferenci povabi tudi knjižničarje. Strokovnjaki s področja knjižničarstva so imeli priložnost pojasniti, kaj v širšem smislu pomeni nabavna politika knjižnic in navesti argumente, zakaj so knjižnice suverene pri oblikovanju knjižnične zbirke.

Zora Lovrec Jagačič

Mariborska knjižnica, članica DBM

Stran 42 od 72

Priloga 2: POROČILO O UDELEŽBI NA KONFERENCI LIDA 2010

»Libraries in the digital Age« (LIDA)

(Zadar, Hrvaška, 24.-28.5.2010)

Mednarodno letno posvetovanje Libraries in the Digital Age (LIDA) poteka že od leta 2000. Cilj posvetovanja je osvetliti problematike povezane z razvojem digitalnega okolja in njegovega vpliva na delovanje knjižnic in sorodnih ustanov. Za razliko od dosedanje prakse, ko je konferenca potekala v dveh hrvaških mestih, je letošnja potekala le v Zadru, in sicer od 24. do 28. maja 2010. Konferenco je organizirala Univerza v Zadru, pod vodstvom dr. Tatjane Aparac-Jelušid in dr. Tefka Saracevica, ki sta na posvetovanje povabila izredno priznane strokovnjake s področja bibliotekarstva in informacijske znanosti. Posvetovanja se je udeležilo več kot 100 poslušalcev, ki so jim bile predstavljene novosti v obliki predavanj, delavnic, panelov in posterjev. Približno 50 predavateljev iz več različnih držav, predvsem pa iz Združenih držav Amerike, Velike Britanije, Slovenije, Hrvaške, Avstralije, Kanade itn. seje v svojih predstavitvah osredotočilo na dva razpisana vsebinska sklopa. Prva letošnja osrednja tema je bila Digitalna znanstvena skupnost: podpora digitalnih knjižnic (ang. Digital scholarship: support by digital libraries), s katero so organizatorji želeli izpostaviti vpliv digitalnega okolja na komunikacijo v znanstveni skupnosti in prakso raziskovalcev. Urednik programskega odbora je bil Vitorre Carosa (ISTI-CNR, Pisa, Italija). V okviru druge teme Digitalni domačini: izzivi in inovacije pri dostopu do generacij rojenih v digitalni dobi (ang. Digital natives: challenges & innovations in reaching out to digital born generations) so strokovnjaki izražali stališča in predstavljali raziskave glede vprašanja in značilnosti predstavnikov »digitalne generacije«, njenih potreb in vpliva na razvoj digitalnih knjižnic. Programski vodja tega sklopa je bil Gary Marcionini (SCILS, Chapel Hill, ZDA). Letošnji posebni gost konference je bil Edvard A. Fox, profesor računalništva na Virginia Tech (ZDA) in vodja Digital Library Research Laboratory (http://www.dlib.vt.edu/) in Networked Digital Library of Theses and Dissertations (http://www.ndltd.org/). V svoji razširjeni prezentaciji (dosegljiva tudi na http://fox.cs.vt.edu/talks/2010/) je povezal različne projekte digitalnih knjižnic, predvsem s področja humanistike (npr. CTRnet), in teoretične osnove digitalne knjižnice, s čimer je poudaril pomembnost vseh udeležencev projekta (tako snovalcev kot uporabnikov). Tu velja izpostaviti tudi t. i. 5S konceptualno zasnovo digitalne knjižnice, ki pri izgradnji predpostavlja sledeče vidike: uporabniške skupine/družbo (ang. societies), storitve oz. scenarije (ang. scenarious), upravljanje fizičnega, konceptualnega prostora (ang. spaces), uporaba strukture (ang. structures) oziroma organizacijske naprave in posredovanje (ang. streams) vsebine in komunikacija. Poslušalci smo imeli priložnost poslušati predstavitve več vabljenih predavateljev. Prvi je bil Tefko Saracevic (SCIS, Rutgers University, NJ, ZDA), ki je s svojem prispevku »The Book is Dead! Long live the Book!« predstavil razvojne značilnosti tiskane in elektronske knjige. Vse večji uspeh elektronske knjige je po Saracevicu predvsem pogojen z vstopom komercialnih ponudnikov tako digitaliziranih kot digitalnih knjig in z razvojem informacijske tehnologije; knjižnice, ki sicer ostajajo manjši ponudniki, pa so s svojimi projekti predvsem vzpostavile zavedanje o ohranjanju pisne in digitalne kulturne dediščine. Gary Marchionini (SCILS, Chapel Hill, NC, ZDA) je s prispevkom »Toward Participatory Digital Libraries« predstavil zamisel kako naj (digitalne) knjižnice razširijo svoje storitve in uporabnikom ponudijo pomoč pri urejanju zasebnih digitalnih dokumentov in arhivov, ki jih posamezniki ustvarjajo na različnih informacijskih orodjih in tehnologijah. Frances Jacobson Harris (University Laboratory High School Library, Urbana, Illinois, ZDA), ki je uveljavljena strokovnjakinja na področju informacijske pismenosti, je v svoji predstavitvi »Library FAIL« predstavila potrebe zlasti mlajših uporabnikov, ki uporabljajo digitalno tehnologijo, in prilagoditve, ki jih morajo knjižnice oblikovati, v kolikor želijo knjižničarji potrditi svojo vlogo v življenju tovrstnih uporabnikov. Predavateljici Marie L. Radford (SCi, Rutgers University, NJ, ZDA) in Lynn Silipignini (OCLC, ZDA) sta predstavili izsledke študije, v kateri sta primerjali več izvedenih raziskav v VB in ZDA na temo informacijskega vedenja v digitalnem okolju. V njihovi predstavitvi »Digital Natives meet Digital Libraries« sta ugotavljali, da so obstoječe raziskave teoretično in metodološko pomanjkljive, rezultati pa nakazujejo na generacijske razlike. Med vabljeni predavatelji je bil tudi Ross Todd (SCIS, Rutgers University, NJ, ZDA), ki je v svoji predstavitvi »The Problematic of Natives and Immigrants« kritično obsodil popularno delitev med t. i. digitalnimi domačini (ang. digital natives) - uporabniki, ki so rojeni v digitalni dobi in načeloma takoj znajo uporabljati digitalno

Stran 43 od 72

tehnologijo, in t. i. digitalnimi imigranti (ang. digital immigrants) – tistimi uporabniki, ki so starejši in imajo večje težave z uporabo digitalne tehnologije in vsebin. Kot Todd pojasni, je delitev nestrokovna zaradi tega, ker stereotipizira in polarizira ljudi glede na njihovo starost. Podrobna analiza avtorjev člankov, ki zagovarjajo to delitev (npr. Marc Prensky) je pokazala, da ne uporabljajo niti ustrezne teoretične izsledke niti rezultate raziskav, ki bi dejansko potrdile korenite razlike med mlajšimi in starejšimi pri rabi digitalne tehnologije. Ravno nasprotno, veliko raziskav je pokazalo, da so značilnosti uporabe digitalne tehnologije in težave iskanja virov v digitalnim knjižničnem okolju med mladimi in starejšimi izredno podobne

1. Nekritično povzemanje popularnih

nesmislov je bilo v preteklosti že večkrat videno (npr. izjave »živimo v dobi informacij«, ki se je redko poskuša resno utemeljiti), v strokovnem okolju pa je moč zaslediti tudi nagnjenost h t. i. generacijskim oznakam (npr. generacija X, Y, milenium, google, itn.) in tehnološkem determinizmu. Tokratno označevanje domačini vs. priseljenci pa je žaljivo tudi s kulturnega vidika. Priseljenci oziroma uporabniki, ki niso rojeni v digitalni dobi, so zaradi starosti pasivni, resni, okorni, ipd. in imajo zato omejene umske in fizične zmožnosti za uporabo tehnologije. Namesto nesmiselnega in za znanstveno skupnost neproduktivnega označevanja je Todd pozval strokovnjake, da se tovrstne študije utemeljijo na trdnih teoretičnih temeljih (npr. kulturnih, socioloških študijah) in raziskovanje oblikujejo na razširjenem okviru značilnosti uporabniških skupin. Digitalni razkorak ni pogojen le s starostjo temveč s kompleksnim naborom značilnosti in družbeno situiranostjo bodisi posameznika bodisi skupin. V programu je bilo ponujenih še več drugih zanimivih predstavitev, ki jih zaradi omejenosti prostora na tem mestu ne bom posebej opisovala; zbornik posvetovanja je dosegljiv tudi na spletni strani http://web.ffos.hr/lida/. Naslednja konferenca bo čez dve leti in bo ravno tako potekala v Zadru, od 4.-8. junija 2012, osrednji temi bosta pa vrednotenje digitalnih knjižnic in trajno ohranjanje digitalnih virov. Konferenca je bila izredno zanimiva in poučna, posebej zato, ker so po predstavitvah potekale debate med poslušalci in predavatelji. Poleg spoznavanja novosti in praktičnih izkušenj posameznih projektov s področja izgradnje digitalnih knjižnic, je dotična konferenca bila koristna tudi v smislu navezovanja stikov in morebitne izmenjave informacij s tujimi strokovnjaki (Bolgarija, ZDA, Hrvaška itn.).

mag. Branka Badovinac

Narodna in univerzitetna knjižnica, članica DBL

1 Rowlands, I., Nicholas, D., Williams, P. et al. (2008). The Google generation: the information behaviour of the researcher of

the future. Aslib Proceedings, 60 (4), 290–310.

Stran 44 od 72

Priloga 3: POROČILO O POSVETOVANJU VISOKOŠOLSKIH IN SPECIALNIH KNJIŽNIC »PROST DOSTOP DO DOSEŽKOV SLOVENSKIH ZNANSTVENIKOV«

Prost dostop do dosežkov slovenskih znanstvenikov je »resna stvar«

Sekcija za specialne knjižnice in Sekcija za visokošolske knjižnice pri Zvezi bibliotekarskih društev Slovenije sta pripravili v Ljubljani, 27. in 28. oktobra 2010, pod pokroviteljstvom Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS, posvetovanje: Prost dostop do dosežkov slovenskih znanstvenikov, da bi, po besedah dr. Mojce Kotar, slovenske raziskovalce, vodstva ustanov, financerje raziskav in knjižničarje seznanili z aktivnostmi v svetu za prosto dostopnost znanstvenih člankov, monografij, raziskovalnih poročil, podatkov in uporabo orodij za njihovo poenostavljeno rabo ter spodbudili aktivnost doma za hitrejši prehod v okolje prostega dostopa.

»Teden prostega dostopa« (14.24.10.), ki ga je z različnimi aktivnostmi obeležilo 94. dežel, je našel somišljenike tudi na tem posvetovanju.

Profesionalna drža nalaga knjižničarjem, da učinkovito in uspešno pripomorejo k doseganju ciljev posameznikov in skupin. Z javnimi sredstvi uresničujejo javni interes po splošni dostopnosti knjižničnega gradiva za informiranje, izobraževanje, raziskovanje in kulturo, ko z zbiranjem, organiziranjem in upravljanjem raznolikih virov oblikujejo knjižnične zbirke za potrebe svojega okolja in s prosto dostopnostjo spodbujajo njihovo uporabo. Kot javni uslužbenci v knjižničnem sistemu so moralno zavezani, da širijo javni prostor in odstranjujejo ovire pri dostopnosti in uporabi informacij. Ovir pri prizadevanjih za strokovno odličnost in pravičnost ni ravno malo, zato se oprimejo vsake pobude za njihovo odstranjevanje in za boljši izkoristek znanja, informacijske tehnologije in javnih sredstev. Večji odmev je imela tudi v knjižničarski javnosti budimpeštanska deklaracija

2 o

prostem dostopu rezultatov javno financiranih raziskav na svetovnem spletu brez naročniških ali avtorsko pravnih omejitev. Njenim prizadevanjem se je pridružila tudi IFLA

3 z izjavo o prosti dostopnosti raziskovalne

dokumentacije in študijskega gradiva in OECD4 z izjavo o prostem dostopu raziskovalnih podatkov javno

financiranih raziskav, ki jo je podpisala tudi Slovenija.

Knjižnice si obetajo, da bodo z uresničitvijo te pobude tudi v Sloveniji izpolnile uporabnikove želje po odstranitvi ovir v prosti dostopnosti študijskega in raziskovalnega gradiva. Nekaj teh je na posvetovanju izpostavil dr. Miran Hladnik: ovire predstavlja samo v knjižnici dostopno gradivo, do katerega vodi zamudna, na administrativne postopke vezana pot, objava faksimilov, »slik« monografij na spletu, ki jih ni mogoče odpreti, po njih iskati, jih kopirati, in neindeksirane publikacije, ki jih iskalnik ne najde. Predlagal je objavo enotno bibliografsko obdelanega gradiva vseh vrst na spletu, njegovo prosto dostopnost in uporabo, ki vključuje tudi kopiranje in samostojno dodajanje informacij. Po njegovem mnenju avtorsko delo v sodobnem času ne more biti več ekskluzivna resnica, ampak le natančno dokumentiran člen v komunikaciji ustvarjalnega bralca oziroma uporabnika. Akademsko svobodo, pravico do svobodnega raziskovanja in objavljanja, so zagovarjali tudi drugi udeleženci, uvodni govornik dr. Franci Demšar, dr. Ivan Rozman kot temelj ustvarjanja novega znanja, dr. Maja Bogataj Jančič pa je prost dostop označila za »resno stvar«, ki terja spremembo politike avtorskih in sorodnih pravic (copyright), saj je izstopajoča ovira delovanja za skupno dobro, udeleženci pa niso preslišali niti opombe dr. Bas Savenija, direktorja Narodne knjižnice Nizozemske in predsednik SPARC Europe, da prost dostop do znanja vključuje tudi brezplačen dostop in uporabo domoznanskega gradiva, tudi tistega, ki ga zbirajo in predstavljajo splošne knjižnice.

Pobude za čim boljši izkoristek rezultatov javnega financiranja pri ustvarjanju, organizaciji in dostopnosti informacij niso bile utemeljene le s prihrankom finančnih sredstev, ampak tudi z večjo kakovostjo in učinkovitostjo raziskav, z boljšim prenosom znanja med knjižnicami in drugimi ponudniki informacij in med državami, avtorjem pa prost dostop prinaša lažje in takojšnje objavljanje in večjo citiranost objav. Ta čas je v svetovnem merilu okoli 20 odstotkov znanstvenih člankov prosto dostopnih. Na posvetovanju pa se je predstavilo tudi nekaj ponudnikov prostega dostopa do elektronskih virov, med njimi Digitalna knjižnica Slovenije, ki s široko zastavljenim sodelovanjem z različnimi partnerji oblikuje širok izbor znanstvenih in kulturnih vsebin (mag. Karmen Štular Sotošek), gradijo se že tudi specializirani portali prosto dostopnega gradiva: na univerzi predvsem z obvezno oddajo visokošolskih del in s končnimi avtorjevimi različicami člankov in visokošolskimi učbeniki, pri čemer pa Univerza v Mariboru pospešeno razvija dostop do vseh elektronskih

2 Budapest Open Access Initiative, www.soros.org/openaccess. 2002

3 International Federation of Library Associations, http://www.ifla.org/V/cdoc/open-access04.html

4 Organisation for Economic Co-operation and Development, www.oecd.org

Stran 45 od 72

virov iz ene točke, orodja za segmentiranje in povezovanje vsebin in spremljanje uporabe (dr. Milan Ojsteršek), imamo področni podatkovni center za družboslovje, Arhiv družboslovnih podatkov, ki deluje kot infrastrukturna podpora za znanost in izobraževanje (dr. Janez Štebe), odkar je na spletu, ima več uporabnikov tudi Slovenski biografski leksikon, brezplačen dostop do dosežkov slovenskega zgodovinopisja na portalu Sistory ponuja tudi Inštitut za novejšo zgodovino, Ministrstvo za kmetijstvo uporabne geografske podatke s spletnim pregledovalnikom GERK, Inštitut Jožef Stefan pa je predstavil svoj uspešen portal Videolectures.net, knjižnica pa ima že zbrana celotna tiskana besedila objav raziskovalcev, ki jih želi hraniti tudi za njihovo prosto dostopnost tudi na spletu.

Prost dostop je načeloma na voljo, a na različne načine, ki se povezujejo z značilnostmi strokovnih področij, in razpršeno; »javno« znanje je še zmeraj zelo osebna zadeva, zaprto je v inštitucije, ali naročniške publikacije, kjer se ovrednotena vsebina, tudi tista javno financirana, odkupuje za javni namen. Vsebina predstavljenih portalov, ki niso vselej repozitorij, čeprav se tako predstavljajo, še zlasti z družboslovnega in humanističnega področja, pa bi s povezavo do drugih knjižnic, že sedaj našla pot do širšega kroga uporabnikov, učinkoviteje pa s poenotenjem metapodatkov in iskalnikov. Petra Tramte je predstavila eno od tem raziskovalnega programa Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Oblikovanje strokovnih podlag za postopno vzpostavitev celovitega sistema odprtega dostopa do digitaliziranih podatkov javno financiranih raziskav v Sloveniji, ki naj bi vključeval pregled stanja, delovna skupina ekspertov pa naj bi v široki razpravi oblikovala akcijski načrt za vzpostavitev nacionalne infrastrukture za vzpostavitev prostega dostopa do podatkov raziskav.

Knjižničarji imajo v razširjanju prostega dostopa že sedaj močno vlogo, tako pri predstavljanju njegovega pomena in koristi njegove rabe, tudi z informacijskim opismenjevanjem uporabnikov, pri spodbujanju raziskovalcev za sodelovanje, za objavljanje prispevkov v prosto dostopnih revijah, na spletu oziroma prosto dostopnih portalih, repozitorijih, kot pri digitalizaciji knjižničnega gradiva, pri indeksiranju oziroma obdelavi gradiva, njegovem vključevanju v vzajemni katalog in pri uveljavljanju enotnega režima njegove dostopnosti in uporabe. Odpravijo lahko še sedanji dvotiren način dostopnosti gradiva, ko je eno gradivo dostopno brez ovir za vsakogar, drugo, prav tako z javnimi sredstvi pridobljeno in upravljano, pa le za imetnike gesel, za dodelitev teh pa morajo uporabniki nekaterih javnih knjižnic plačati predpisano članarino.

Udeleženci okrogle mize na tem posvetu so podprli prost dostop, razgrnili pa tudi pomisleke o izbiri učinkovite poti za njegovo realizacijo in organizacijo, kolebanje med tematsko razpršenimi zbirkami, ki jih povezuje za enotno dostopnost koordinacijsko telo, in skupno gradnjo ene zbirke, ter opozorili na potrebno razvijanje delovnih pogojev za njegovo uresničevanje. Izkušnje Irske (Niamh Brennan, pomočnica direktorja knjižnice Trinity College iz Dublina) so kot zgled navdušile knjižničarje, pričakujejo pa hitro podporo odgovornih, saj se je dalo razbrati, da se sami težko podajo na pot, če ne poznajo smeri, kljub temu, da jim je Iryna Kuchma, vodja programa prostega dostopa pri organizaciji EIFL, ponudila sistematično vodilo za gradnjo repozitorija, »kar tečaj«, kot je njen prispevek označil vodja okrogle mize, Ivan Kanič. Malo kaotično stanje, ki ni značilno le za Slovenijo, je dr. Bas Savenije, označil kot koristno za spremembe, ki jih napoveduje, poleg domačih izkušenj, že kar veliko tujih zgledov. Govore, da se gibanje za prosto dostopnost znanja ne samo načelno podpira, ampak se tudi udejanja. Izkušnje kažejo, da imajo največ uspeha knjižnice, ki imajo najboljše osebje, več kot knjižnice z najboljšo infrastrukturo in več kot tiste z najlepšo stavbo. Razveseljivo je, da so med našimi knjižnicami tudi take. Ne skrbi jih uporaba prosto dostopnega gradiva za komercialni namen, komercialnosti ne uveljavljajo v lastnih storitvah, ne želijo čakati, se uvrstiti med posnemovalce, ampak med ustvarjalce prostega dostopa skupaj s svojimi uporabniki. Samozavestne knjižnice lahko vodijo tak proces in možnosti prostega dostopa razširijo še z informacijskim opismenjevanjem uporabnikov, kljub temu da program še ni postal redna obveznost visokošolskega študija. Zveza bibliotekarskih društev Slovenije pa jim je, poleg zbornika prispevkov tega posveta, pripravila še prevod ameriških standardov: Merila in kazalci informacijske pismenosti v visokem šolstvu, ki se uveljavljajo v večini visokošolskih sistemov kot nivo zahtevane odličnosti pri pridobivanju, izbiri in uporabi informacij, da se bo raba prosto dostopnih informacij za izobraževanje in raziskovanje povečevala.

dr. Silva Novljan, članica DBL

Stran 46 od 72

Priloga 4: PREDSTAVITEV NOVE PUBLIKACIJE ZBDS

Knjižnice za slepe v informacijski dobi

Zveza bibliotekarskih društev Slovenije je izdala četrto

5 publikacijo IFLA priporočil za organizacijo knjižnične

dejavnosti za posebne skupine prebivalcev. S finančno podporo Ministrstva za kulturo so knjižničarjem vseh knjižnic in vsem, ki se ukvarjajo s pripravo in posredovanjem informacij za ljudi z zmanjšanimi bralnimi sposobnostmi, na voljo razvojne smernice: Knjižnice za slepe v informacijski dobi: Razvojne smernice. Uredili Rosemary Kavanagh in Beatrice Christensen Sköld. Prev. Tomaž Bešter in Nataša Pregl, strokovni pregled Marijan Špoljar. Ljubljana: Zveza bibliotekarskih društev 2010. (Strokovna poročila IFLA; št. 86). 98 str. Naklada 250 izvodov. Sekcija za knjižnice za slepe pri IFLA je pripravila 98 strani koristnih napotkov, kako najbolj uspešno zadovoljevati informacijske potrebe slepih, slabovidnih, ali drugače oviranih pri branju običajnih tiskanih publikacij. Informacijska tehnologija je tej populaciji olajšala dostop do informacij, a ne v vseh okoljih: tudi znotraj knjižničnih sistemov obstajajo velike razlike v prosti dostopnosti informacij za te uporabnike. Zavedajoč se razlik in enakosti vseh prebivalcev, je Sekcija posodobila Nacionalne standarde knjižničnih storitev za knjižnice za slepe (1983) kot razvojne smernice za uspešno organizacijo storitev za slepe in slabovidne v dobi informacijske tehnologije, h kateri morajo težiti knjižnice v vseh okoljih. Smernice podpirajo rezultati raziskav in izkušnje knjižnic iz različnih okolij. Delo vodi knjižničarja pri organizaciji knjižnice za slepe od poslanstva, preko pravnih podlag za njegovo uresničevanje, do organizacije in vodenja storitev in merjenja uspešnosti knjižnice. Seznani ga z značilnimi skupinami uporabnikov, ki jih oblikujejo njihove zaznavne zmožnosti, da se jim lahko knjižnice prilagajajo z gradivom in organizacijo njegove dostopnosti in uporabe znotraj, sicer za vse knjižnice enakih, procesov in storitev. Za strokovno obvladovanje teh pa avtorji priporočajo dopolnilno izobraževanje osebja, že znotraj formalnega študija. Pomembno opozorilo razbiramo iz poglavja o povezovanju, ki poziva knjižničarje vseh vrst knjižnic, da slepim in slabovidnim prebivalcem omogočijo uresničevati njihovo pravico do rabe vseh knjižnic; znotraj svoje dejavnosti jim morajo posvečati pozornost v vseh storitvah in v vseh svojih dokumentih javnega značaja predstavi skrb zanje. Pri tem si bodo lahko pomagali s tem priročnikom, ki jih v posebnem poglavju seznanja tudi z različnimi oblikami gradiva za slepe in slabovidne, od zvočnih posnetkov, preko digitalnih zvočnih knjig, gradiva v brajici, tipnih knjig, do povečanega tiska v klasični in elektronski obliki. Med uporabniki teh smernic bodo poleg knjižničarjev pričakovano tudi načrtovalci kulturne, socialne in izobraževalne politike, založniki in drugi posredovalci informacij.

dr. Silva Novljan, članica DBL

5 Prejšnje tri:

- Lehmann, V. & Locke, J. Smernice za knjižnične storitve za zapornike. Ljubljana: Zveza bibliotekarskih društev Slovenije, 2009. - Nielsen, G. & Irvall, B.: Smernice za knjižnične storitve za osebe z disleksijo. Ljubljana: Zveza bibliotekarskih društev Slovenije, 2007 in - Smernice za lažje berljivo gradivo. Smernice za knjižnične programe opismenjevanja. Ljubljana: Zveza bibliotekarskih društev Slovenije, 2007.

Stran 47 od 72

Priloga 5: POROČILO O UDELEŽBI NA SEMINARJU ARHIVI, KNJIŽNICE, MUZEJI

14. seminar Arhivi, knjižnice, muzeji (Poreč, 17.–19.11.2010)

V Poreču je od 17. do 19. novembra 2010 potekal seminar za arhiviste, knjižničarje in muzealce na temo možnosti sodelovanja v območju globalne informacijske infrastrukture. Seminarja smo se s strani ZBDS udeležili Mira Petrovič (Knjižnica Ivana Potrča Ptuj), Andreja Videc in Srečko Maček (Osrednja knjižnica Celje). Ideja za Seminar "Arhivi, knjižnice, muzeji«, ki poteka vsako leto, lani že 14. leto, tradicionalno v soorganizaciji Hrvaškega knjižničarskega društva, Hrvaškega arhivističnega društva in Hrvaškega muzejskega društva, temelji na zavedanju o nujnosti sodelovanja arhivov, knjižnic in muzejev, da je potrebno omogočiti uporabniku, da bo s poenotenim pristopom do različnih virov podatkov dobil čim popolnejšo, natančno in kompetentno informacijo na njegovo vprašanje. Cilj seminarje je raziskati teoretične predpostavke, seznanitev s sodobnimi informacijskimi strukturami kot podlago za njegovo izvajanje v konkretnih situacijah kreiranja informacij v arhivih, knjižnicah in muzejih in raziskati možnosti sodelovanja navedenih institucij. Iz vsebine:

Gordon Dunsire: From eight miles high to ground zero: granularity in the information landscape;

Vlatka Lemid: Izgradnja europske arhivske mreže: suvremeni trendovi i projekti;

Karl Heinz: Monasterium project – virtual archives prototype;

Alenka Šauperl in Zdenka Semlič Rajh: Description of creators and authors of archival and library material: isolation or cooperation;

Alisa Martek in Josipa Zrilid: Usporedna analiza bibliografskih i arhivskih standarda za opis knjižnične građe i arhivskog gradiva na primjeru obrade fonda arhivskih knjižnica u Hrvatskoj;

Maja Krtalid, Marija Bugarski in Damir Hasenay: Mogudnosti suradnje arhiva, knjižnica i muzeja u zaštiti baštine;

Tatjana Aparac-Jelušid: AKM i teorija informacijskih znanosti;

Radovan Vrana: Očuvanje podataka znanstvenih istraživanja;

Ana Solter in Tomislav Bilid: Osuvremenjivanje znanja i baštine: digitalizacija i evaluacija dostupnosti elektroničkog oblika Vjesnika Arheološkog muzeja u Zagrebu;

Mario Essert in Bojan Mauser: Programski kôd – novi objekt web-podatka;

Ivana Sarid in Mario Essert: Uključivanje hrvatskog web sadržaja u DBpediju;

Marijana Tomid, Nikola Glumac in Mario Essert: Označivanje i analiza digitaliziranog dokumenta;

Jasna Horvat in Nives Tomaševid: Glagoljica kao tema knjige – kulturnog suvenira;

Danijela Getliher, Karolina Holub in Ingeborg Rudomino: Od instant kave do instant knjižnice: životni vijek i promjenjivost građe Digitalnog arhiva hrvatskih mrežnih publikacija;

Tena Tormaš in Boris Bosančid: Zastupljenost shema metapodataka u institucijskim repozitorijima;

Sredko Jelušid in Ivanka Stričevid: Pristup istraživanju korisnika AKM zajednice;

Maja Žumer: Challenges of developing the conceptual model of aboutness;

Katarina Švab in Maja Žumer: FRBR revisited: attributes and relationships. V popoldanskem delu seminarja so bili organizirane delavnice o semantičnem spletu in bibliografski kontroli, restavriranju in konzervatorstvu, standardih za popis gradiv znotraj . ti. »AKM skupnosti« in promociji kulturne dediščine v turizmu. Vsi trije udeleženci seminarja se v knjižničarstvu ukvarjamo v okviru domoznanstva s digitalizacijo kulturne dediščine in z objavljanem navedenih gradiv na svetovnem spletu, zato bomo bogate izkušnje in mnoge ideje predstavljene na seminarju koristno uporabili pri svojem delu.

Srečko Maček

Osrednja knjižnica Celje, član DBC

Stran 48 od 72

Priloga 6: 16. SREČANJE SLOVENSKIH POTUJOČIH KNJIŽNIC V MEDIJIH

STA, 18. 6., http://www.sta.si/vest.php?s=s&id=1525344

Delo, 18. 6., http://www.delo.si/clanek/110157

Večer, 19. 6., http://web.vecer.com/portali/vecer/v1/default.asp?kaj=3&id=2010061905551565

http://www.rtvslovenija.si/kultura/knjige/knjige-na-kolesih-v-vsako-slovensko-vas/232804

Primorski dnevnik, 19. 6., http://www.primorski.it/stories/STA/126320/

Portal Planet, 18. 6., http://www.planet.si/portal/site/planet/menuitem.0d6086768b380740dadac821e24027a0/?opts=eOTLzAAAAAL%2FAAAAAAAAAAAAAAAoAAAAyAAAAAAAAgAAAAI%3D&newsId=11433860

Erevija, 18. 6., http://www.erevija.com/novica/2403898/Na-Ravnah-strokovno-posvetovanje-potujocih-knjiznic

Novice7.com, http://novice7.com/story.php?title=Na_Ravnah_strokovno_posvetovanje_potujocih_knjiznic

Siol.net http://www.siol.net/kultura/novice/2010/06/na%20ravnah%20strokovno%20posvetovanje%20bibliobusov.aspx

Times.si

http://www.times.si/cluster/5b65bcf805/izposojajo-vse-razen-knjiznicarjev.html

Stran 49 od 72

Stran 50 od 72

Priloga 7: POROČILO O STROKOVNEM POSVETOVANJU SPLOŠNIH KNJIŽNIC

»Bralna kultura in knjižnične zbirke v splošnih knjižnicah« (Rogla, 27.−28.10.2010)

27. in 28. septembra 2010 je na Rogli potekalo 11. posvetovanje slovenskih splošnih knjižnic z naslovom »Bralna kultura in knjižnične zbirke v splošnih knjižnicah«, ki ga je organizirala Sekcija za splošne knjižnice Zveze bibliotekarskih društev Slovenije (ZBDS) ob finančni podpori Ministrstva za kulturo Republike Slovenije. Na posvetovanju je sodelovalo 12 referentov iz Slovenije in tujine, udeležilo pa se ga je 140 knjižničnih delavcev in gostov. O dilemah pri oblikovanju knjižničnih zbirk v splošnih knjižnicah Predsednica sekcije Breda Podbrežnik Vukmir je uvodoma poudarila, da je namen letošnjega strokovnega srečanja najti odgovore na največje dileme, ki so povezane z oblikovanjem knjižničnih zbirk v njihovih ustanovah, da bi te čim bolj prispevale k razvoju bralne kulture in pismenosti, kar je eno izmed temeljnih kulturnih in izobraževalnih poslanstev knjižnic. To pa ni lahka naloga, saj so želje uporabnikov pogosto zelo različne, prav tako so različne razlage o tem, kaj je kakovostno gradivo in na podlagi kakšnih meril ga izbirati in kupovati. Tu so še pričakovanja financerjev knjižnic, založnikov in knjigotržcev, ki sooblikujejo fenomen bralne kulture, zato naj bi letošnje srečanje poskušalo med drugim spodbuditi konstruktiven dialog med njimi. V uvodnem predavanju je Marjan Gujtman z Ministrstva za kulturo poudaril pomen knjižnične zbirke kot jedra knjižnice v luči nacionalne kulturne politike. Zakonodaja, priporočila (standardi) in kulturna politika določajo temeljna izhodišča za izbor gradiva, natančnejše smernice pa knjižnica določi avtonomno, v dokumentu o nabavni politiki. Ta naj bi temeljila na strokovnih načelih in potrebah uporabnikov, saj lahko knjižnica samo z relevantno knjižnično zbirko pomembno prispeva k razvoju bralne kulture, neformalnega izobraževanja, informiranosti ter k osebnostni rasti uporabnikov. Drugi referenti prvega dne posvetovanja so nakazali, da ta proces ne teče brez težav: pri izboru gradiva imajo knjižnice različne prioritete in kriterije, nabavo med drugim omejujejo pomanjkanje finančnih sredstev, prostorske in kadrovske omejitve ter število izdanih publikacij, ki nenehno narašča. Milena Bon iz Narodne in univerzitetne knjižnice je pregledala nekatere statistične podatke o uresničevanju nabavne politike oziroma o porabi sredstev za oblikovanje knjižničnih zbirk v desetih osrednjih območnih knjižnicah v Sloveniji. Statistika kaže, da se nabavna politika osrednjih območnih knjižnic spreminja, saj kupujejo tudi veliko gradiva v tujih jezikih, strokovno literaturo, ki ni dostopno na slovenskem trgu, več podatkovnih zbirk, usmerjajo se v digitalizacijo, zagotavljanje podatkovnih zbirk za svoja območja in omogočanje dostopa do elektronskih zbirk na daljavo. Dr. Anne Goulding z Univerze Loughborough (Velika Britanija) je predstavila upravljanje zbirk leposlovja splošnih knjižnic v Veliki Britaniji in nekatere dejavnosti, s katerimi tamkajšnje splošne knjižnice skušajo pritegniti ljudi k branju tega gradiva in tudi sicer razvijati bralno kulturo. Med njimi so aktivnosti za mlade in odrasle bralce, kot na primer oblike sodelovanja s posameznimi skupinami lokalne skupnosti in strokovnjaki (npr. sodelovanje splošnih knjižnic z zdravniki pri akciji »Knjiga na recept«) in različne aktivnosti za spodbujanje in razvoj bralnih navad manj samozavestnih bralcev (npr. akcija »Šest knjig«, v okviru katere ti bralci ne samo berejo, pač pa tudi pišejo dnevnik branja in s tem razvijajo različne pismenosti). Tudi v Veliki Britaniji ugotavljajo upadanje izposoje v knjižnicah, skokovito pa raste obisk knjižnic oziroma uporaba njihovih storitev in virov prek interneta, zato se knjižnice spremenjenim razmeram hitro prilagajajo. Prvi dan strokovnega posvetovanja se je zaključil z okroglo mizo z naslovom »Bralec knjigo – knjiga bralca: kdo poišče koga?«, na kateri so sodelovali predstavniki knjižničarske dejavnosti (Peter Pavletič, mag. Jelka Gazvoda, Martina Rozman Salobir, Jolanda Železnik), založnica (Tanja Tuma) in pisatelj Tone Partljič. Razprava je pokazala, da je dialog med različnimi členi v verigi nastajanja in uporabe knjige (od avtorja prek založnika do knjižnic in njihovih uporabnikov) možen in nujen v skupnem prizadevanju za razvoj bralne kulture.

Stran 51 od 72

Razvoj bralne kulture res le naloga knjižničarjev? Drugi dan strokovnega posvetovanja slovenskih splošnih knjižnic je predstavil mednarodne izkušnje knjižničarjev pri spodbujanju branja in razvoju pismenosti, obenem pa opozoril na različne dejavnike in vpletene, ki bi poleg knjižnic morali sodelovati pri razvoju bralne kulture. Severi Hirvi iz Mestne knjižnice Helsinki (Finska) je predstavil projekt KuMuKI, ki so ga uresničili v helsinški mestni knjižnici in so ga mladi uporabniki sprejeli z navdušenjem. KuMuKI je nov pristop h klasičnim oblikam pogovorov o knjigah za mladostnike v knjižnicah, saj zajema uporabo slikovnega gradiva, filma, glasbe in umestitev v drugačno okolje, s čimer so v finski prestolnici naredili pogovore o knjigah bolj privlačne in zanimive. Dr. Ivanka Stričevid z Oddelka za knjižničarstvo na zadarski univerzi (Hrvaška) je predstavila obsežno raziskavo o bralnih interesih in navadah na Hrvaškem, ki so jo začeli izvajati leta 2006 med knjižničarji uporabniki in potencialnimi uporabniki knjižnic in založniki. Na osnovi rezultatov raziskave želijo izdelati smernice za dejavnosti, s katerimi bi lahko knjižnice bolj učinkovito spodbujale bralno kulturo in stopnjo pismenosti ter bolje zadovoljevale potrebe uporabnikov. Omeniti velja, da tako obsežna raziskava v slovenskem prostoru še ni bila izvedena in da aktualnih podatkov o bralnih navadah in interesih prebivalcev Slovenije nimamo. Dr. Andrej Blatnik s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani je v svojem prispevku razmišljal o branju nasploh, o razkoraku med tržno in bralno vrednostjo knjige ter o njenem družbenem učinkovanju. Polemika o temah, koliko in katere vrste knjig naj bi uvrščali v javne knjižnice in s tem povezano porabo javnih sredstev, po njegovem mnenju izvira iz tega, ker je v verigi med avtorjem in bralcem knjige veliko udeležencev, vsak izmed njih pa ima svoje interese in stališča. Blatnik si želi več kvalitetnih knjig različnih žanrov, tudi več slovenske žanrske književnosti, knjižničarje pa je pozval, naj pri izboru knjižničnega gradiva bolj poskušajo uveljaviti svoje strokovno mnenje oziroma znanje. Dr. Meta Grosman (Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani) je predstavila učinke razločevanja med množično in ustoličeno kulturo na razvoj bralne zmožnosti in opozorila na vprašljivost koncepta množičnosti in etabliranosti umetnostnih besedil, še posebno v luči čedalje večje vloge interneta in digitalnih nosilcev zapisa. Enostransko naročanje zahtevnih besedil v knjižnicah ne bi omogočalo primernega razvoja bralcev s pomanjkljivo razvito bralno zmožnostjo in zanimanjem. S takim izborom bi puščali brez možnosti bralnega razvoja prav bralce, ki najbolj potrebujejo pomoč razumevajočega knjižničarja. O razvoju bralne kulture dr. Grosmanova še meni, da to breme ne more biti le na plečih knjižničarjev, ampak da bi večjo vlogo morale imeti tudi šole, področje pa bi morali urediti s primerno nacionalno strategijo. Dr. Sonja Pečjak (Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani) je bralne navade osvetlila s psihološke perspektive in poudarila razlike v dejavnikih razumevanja in uživanja pri branju, kot so kognitivne in afektivne. Opozorila je tudi na pomen različnih bralnih strategij, visoko povezanost interesa in branja ter na kompetentnost pri branju, ki je povezana z bralno samopodobo. To je povezano tudi z izbiro knjig in s pomočjo pri izbiri knjig. Bolj ko knjižničar (s)pozna bralca, lažje mu svetuje in predlaga primerno branje, in šele z znanjem o bralcih lahko le-te prične tudi vzgajati. Dr. Gregor Tomc s Fakultete za družbene vede je spregovoril o fetišizaciji knjige in opozoril na razkorak med zastopanostjo knjige v kulturni politiki v primerjavi z drugimi mediji, še zlasti filmom. Predavanje, ki je sklenilo dvodnevno posvetovanje, je v razmislek postavilo tudi vprašanje o prihodnosti tiskanih knjig v elektronski dobi 21. stoletja. Po mnenju referenta jih bodo nadomestili digitalni bralniki in elektronske knjige. Sodelujoči v sklepni razpravi so menili, da so slovenski knjižničarji v precepu med različnimi mnenji in pričakovanji založnikov ter pristojnih regulativnih teles o njihovi vlogi pri razvijanju bralne kulture, še posebno pri izboru gradiva za knjižnične zbirke. Opozorili so na to, da morajo v skladu s svojim poslanstvom pri načrtovanju porabe javnega denarja, namenjenega nakupu knjižničnega gradiva, prisluhniti tudi željam svojih uporabnikov (davkoplačevalcev) in temu prilagoditi strukturo izbranega gradiva. To pa seveda ne pomeni zmanjšanja odgovornosti za strokovno odgovorno načrtovanje gradnje knjižničnih zbirk in izbor knjižničnega gradiva.

Petra Shirley Breda Podbrežnik

Stran 52 od 72

Priloga 8: ORGANIZACIJA MESECA ŠOLSKIH KNJIŽNIC

Mednarodni mesec šolskih knjižnic – oktober 2010

ODPRTOST RAZNOVRSTNIM IZZIVOM – TO SO ŠOLSKE KNJIŽNICE

Mednarodno združenje šolskih knjižničarjev (IASL, International Association of School Librarianship (http://www.iasl-online.org/) tudi letos vabi k praznovanju in promociji šolskih knjižnic.

V slovenskem prostoru Sloveniji in zamejstvu bo projekt izpeljala Sekcija za šolske knjižnice pri Zvezi bibliotekarskih društev Slovenije v sodelovanju z Društvom šolskih knjižničarjev Slovenije. Letošnje geslo - ODPRTOST RAZNOVRSTNIM IZZIVOM – sporoča, da so šolske knjižnice lahko središče sprememb, da se šolske knjižnice zmorejo vedno znova odpirati izzivom poučevanja, branja, umetniškega ustvarjanja in druženja. Leta 1999 so knjižničarji začeli praznovati svoj mednarodni dan na četrti ponedeljek v oktobru, v Sloveniji smo ga prvič praznovali leta 2007, 22. oktobra. Ker se je praznovanju pridruževalo čedalje več držav, se je leta 2008 odbor odločil, da praznovanje prilagodi lokalnemu okolju. James Henri, predsednik IASL, je ugotovil: »Mednarodni dan šolskih knjižnic je dejansko prerasel v mednarodni mesec šolskih knjižnic. To pomeni, da knjižničarji sami lahko izberete ali dan ali teden ali celo ves mesec in ga napolnite z dejavnostmi, posvečenimi vaši knjižnici in s tem, kar šolska knjižnica pomeni šolski skupnosti.« Mednarodni mesec šolskih knjižnic omogoča pristojnim za šolske knjižnice po vsem svetu, da izberejo dan v oktobru, ki najbolj ustreza njihovi posebni situaciji, ko lahko praznično poudarijo pomembnost šolskih knjižnic. Vse slovenske šolske knjižničarje in knjižničarke vabimo, da se pridružite in z obiskovalci knjižnic praznujete. Nekateri prvič, nekateri ste že »stari mački«. Kako? Idej vam zagotovo ne manjka, lahko pa jih izberete iz nabora v nadaljevanju. Morda vam bodo v pomoč tudi gesla iz preteklih let (2007 – Učenje – okrepljeno z energijo šolske knjižnice; 2008 − Pismenost in učenje v tvoji šolski knjižnici; 2009 – Šolske knjižnice: panorama, zgodba zgodb). Kdaj? Slovenski knjižničarji lahko praznovanje povežemo s prireditvami ob tednu otroka prvi teden oktobra, morda praznujemo na rojstni dan Kristine Brenkove 22. 10., morda po starem na četrti ponedeljek v oktobru (letos 25. 10)… odvisno od vas in vaših uporabnikov. S praznovanjem tega dne želimo slovensko javnost opozoriti na delo šolskih knjižnic in izpostaviti njihov pomen pri izobraževanju in vzgoji učencev in dijakov. Kot koordinatorica projekta vas tudi osebno vabim, da se za izvedbo projekta odločite. Prijavnico do 17. 9. 2010 pošljite na elektronski naslov ucakari@gmail.com Ivanki Učakar, predsednici Sekcije za šolske knjižnice. Pomembni datumi: do 25. oktobra dejavnost izpeljete, poročilo pošljete najkasneje do 31. 10. 2010. O projektu bomo poročali v medijih, vsem sodelujočim pa izdali potrdila o sodelovanju.

Kaj lahko počnemo na mednarodni dan šolskih knjižnic?

(povzeto po spletni strani IASL, 2007 pripravila Alja Bratuša, 2010 dopolnile članice IO sekcije za šolske knjižnice)

Na spletni strani šolske knjižnice predstavimo mednarodni dan šolskih knjižnic.

Učencem in strokovnim delavcem šole spregovorimo o pomenu šolskih knjižnic za učenje in poučevanje.

Spodbujajmo branje na najrazličnejše načine:

Stran 53 od 72

Z učenci pripravimo pravljični dogodek – ustvarjalno delavnico s pripovedovanjem in ustvarjanjem za mlade bralce in krajane.

Pripravimo delavnico za starše, kako naj motivirajo za branje svoje otroke.

Organiziramo pogovor o prebranem − čajanko za učitelje in starše.

Z učenci pripravimo priporočilni seznam petih slovenskih knjig, ki bi jih priporočali sovrstnikom po svetu. Seznam pošljimo na naslov IASL-LINK, kjer ga bodo objavili.

Za javnost organiziramo predstavitev raziskovalnih/projektnih nalog, pri katerih je sodelovala šolska knjižnica z viri in učenjem uporabe virov.

Organizirajmo knjižni sejem, na katerem predstavimo knjige in avtorje iz drugih dežel, knjige v drugih jezikih.

Učenci naj oblikujejo plakate, zloženke, podloge za miške, druge izdelke, na katerih predstavijo pomen šolske knjižnice. »Ideje« lahko uporabimo za novoletna darila.

Učenci naj izdelajo knjižna kazala, ki prikazujejo pomembnost šolske knjižnice ali obeležujejo dan šolskih knjižnic.

Organizirajmo odprti dan šolske knjižnice, na katerega povabimo starše in druge goste.

Organizirajmo sobotni »literarni« sprehod po kraju/mestu in spregovorimo tudi o šolski knjižnici.

Povabimo pomembnega gosta in se z njim pogovarjajmo o pomenu šolske knjižnice, mu pokažimo, kaj učenci počnejo v knjižnici ipd.

Objavimo svoje dogodke in ideje v spletni učilnici za knjižnično dejavnost http://skupnost.sio.si/login/index.php, na strani ZBDS http://www.zbds-zveza.si/solske_novosti.asp in na strani IASL http://www.iasl-online.org/isld.htm.

O dejavnostih ob mednarodnem dnevu šolskih knjižnic poročajmo v lokalnih časopisih.

Objavimo poročila o poteku mednarodnega dneva šolskih knjižnic v šolskem glasilu ali zaprosimo učence, da pišejo o pomenu šolske knjižnice.

Povežimo se s splošno knjižnico in pripravimo skupen dogodek.

Povežimo se s šolsko knjižnico v drugi deželi in sodelujmo z njo prek e-pošte ali spletnih strani.

Pomagajmo šolskim knjižnicam v deželah v razvoju in zberimo zanje denar, s katerim bodo kupili knjige.

Z učenci obiščimo drugo šolsko knjižnico.

Z učenci osnovnošolskih knjižnic obiščimo srednješolsko knjižnico.

Med starši, učitelji in drugimi z učenci izvedimo anketo o tem, kakšne so bile šolske knjižnice včasih. Izsledke objavimo.

Učenci naj pregledujejo spletne strani šolskih knjižnic in odkrivajo razlike med njimi.

Praznujmo skupaj s knjižničarji, učitelji, ravnatelji, učenci, ljudmi, ki podpirajo knjižnice! Organizirajmo natečaje:

Literarni natečaj

Napišimo pesmi, kratke zgodbe na temo “knjižnica”.

Izdelajmo ocene knjig.

Predstavimo pisatelja ali pesnika. Likovni natečaj

Rišemo junake iz knjig.

Izdelajmo alternativno naslovnico za znano knjigo.

Si predstavljaš sanjsko šolsko knjižnico?

Kakšna bo knjižnica leta 2050? Oblikovalski natečaj

Oblikujmo knjižnično podlogo za miško.

Oblikujmo priponke, majice za učence-knjižničarje.

Oblikujmo maskoto knjižnice.

Učitelji in njihove najljubše knjige. Fotografski natečaj

Dan v šolski knjižnici.

Ljudje, ki berejo.

Stran 54 od 72

Priloga 9: POROČILO O UDELEŽBI NA LETNI KONFERENCI ALA

ALA 2010 ANNUAL CONFERENCE (Washington, D.C., 24.29. junij 2010)

Letno srečanje ameriških knjižničarjev je letos potekalo v Washingtonu in je bilo tako lažje dostopno tudi za številne mednarodne obiskovalce, saj se je srečanja poleg 22.000 ameriških udeležilo tudi več kot 500 knjižničarjev iz različnih koncev sveta - kar je bilo zelo ilustrativno predstavljeno na sprejemu za mednarodne udeležence v Kongresni knjižnici. Zemljevid sveta je bil »popikan« in vsak kontinent je imel svoje predstavnike. Ameriški knjižničarji, ki se povezujejo v ALA, se srečujejo dvakrat letno: na zimskem srečanju in na letni konferenci. V kongresnem centru, ki je bil domovanje knjižničarjev, avtorjev (med razstavljenimi knjigami smo lahko občudovali tudi delo naše ilustratorke Lile Prap), založnikov, informacijskih ponudnikov, arhitektov, izdelovalcev opreme za knjižnice in uporabnikov knjižnic, se je v tednu dni odvijala vrsta predavanj, delavnic, predstavitev, razprav, okroglih miz, in pogovorov z ustvarjalci (več kot 2200 različnih dogodkov).

Dogodek takšnih razsežnosti zelo dobro ponazarja velikost profesionalnega aparata, ki stoji za organizacijo in vsebinsko pripravo vseh aktivnosti, ki jih ALA pripravlja. Ob zelo zanimivih predavateljih in govorcih je bilo izjemno spoznanje, kako zelo se v tem prostoru zavedajo soodvisnosti vsi akterji, ki ustvarjajo knjižno in knjižnično ponudbo. Glavni govorci plenarnih srečanj so bili pisatelji, osrednja govornica je bila mednarodno priznana pisateljica Toni Morisson, ki je v svojem govoru izrazila izjemno spoštovanje do knjižničarjev, in s tem tudi do sebe, saj je v svoji mladosti knjige spoznavala prav skozi delo v mestni knjižnici. Udeležba na tej konferenci je prinesla dodatna znanja in vpogled predvsem v sistem financiranja knjižnic v Ameriki, organiziranost združenja, sistem sponzorstva, pokroviteljstva in donatorstva za pridobivanje dodatnih sredstev, s katerimi financirajo knjižnično dejavnost ter ugotovitev, da se knjižničarji

srečujemo s podobnimi problemi (konkurenca interneta in spletnih iskalnikov vzajemnemu katalogu, vprašanje obsega in stopnje podrobnosti zapisov, promocija knjižnic, status v okolju ipd.). Vsekakor pa je bila izjemna izkušnja stopnja samozavesti, ki jo premorejo ameriški knjižničarji. Zelo dobro se zavedajo, kako zelo so pomembni za lokalno in širše okolje, ob tem pa zelo prepričljivo promovirajo in zagovarjajo storitve, ki jih ponujajo za najbolj ranljive in najpomembnejše cilje skupine. V središču zanimanja ameriških knjižničarjev so trenutno najstniki, na kar opozarjajo z zelo zgovornim sloganom (»Najstniki nas potrebujejo«). Predstavitev vsebine in poteka ALA konference bo za knjižničarje organizirana v decembru 2010, objavljen bo tudi prispevek v Knjižničarskih novicah. Konference sta se udeležili mag. Sabina Fras-Popovid in dr. Melita Ambrožič.

Stran 55 od 72

Priloga 10: PREDSTAVITEV ZBDS NA SREČANJU ČLANOV DRUŠTVA BIBLIOTEKARJEV MARIBOR

Predstavili vodstvo in naloge krovne organizacije slovenskih knjižničarjev

(Maribor, 28. januar 2010) Prvo letošnje strokovno srečanje Zveze bibliotekarskih društev Slovenije (ZBDS) je 28. januarja 2010 organiziralo Društvo Bibliotekarjev Maribor v lani odprti enoti Mariborske knjižnice v Kamnici. Združenje, ki povezuje bibliotekarska in druga strokovna društva ter posameznike s področja knjižnične in informacijske dejavnosti, je predstavilo svoje novo vodstvo: v obdobju od leta 2009 do 2011 je njegova predsednica znova dr. Melita Ambrožič (NUK), podpredsednici sta mag. Sabina Fras Popovič (Mariborska knjižnica) in mag. Špela Razpotnik (NUK), strokovni odbor ZBDS pa vodi mag. Peter Štoka (Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper). Lani sprejete spremembe in dopolnitve statuta ZBDS so omogočile reorganizacijo Zveze, ki je bila potrebna zaradi vse večjega obsega dejavnosti združenja, in uvedbo nekaj novih sekcij, med drugim oblikovanje Sekcije za mladinsko knjižničarstvo in Sekcije za izobraževanje in kadre. Tako bo mogoča večja fleksibilnost ZBDS in še bolj poglobljeno delo na posameznih strokovnih področjih znotraj krovne organizacije slovenskih knjižničarjev po vzoru organiziranosti mednarodne federacije knjižničarskih združenj (IFLA). Tudi letos bo ZBDS skrbel za strokovno izobraževanje članov in razvoj področij bibliotekarstva pri nas. Tako je sekcija za šolske knjižnice že 19. februarja v Ljubljani organizirala strokovno srečanje na temo Najstniki in knjižnica - svet mladostnikov, 2. in 3. julija bo na Ravnah na Koroškem srečanje potujočih knjižnic, 27. in 28. septembra bo na Rogli potekalo mednarodno posvetovanje splošnih knjižnic z naslovom »Bralna kultura in knjižnične zbirke v splošnih knjižnicah«, 27. in 28. oktobra pa bo v Ljubljani mednarodno strokovno posvetovanje visokošolskih in specialnih knjižnic na temo »Prost dostop od dosežkov slovenske znanosti«. Člani Zveze se bodo še naprej povezovali v mednarodna strokovna združenja in se udeležili več dogodkov, ki jih ta prirejajo - med drugim bodo sodelovali na mednarodni konferenci »Knjižnice v digitalni dobi« LIDA 2010 na Hrvaškem, na svetovnem kongresu IFLE v Gothenburgu na Švedskem in na letni konferenci Ameriškega združenja knjižnic (ALA) v Washingtonu v ZDA. Predsednica ZBDS dr. Melita Ambrožič je na srečanju opozorila, da se je že v prejšnjem mandatnem obdobju v okviru ZBDS pokazala potreba po postopni profesionalizaciji: “Samo s prostovoljnim angažiranjem članov zveze ni mogoče uresničevati obsežnega in zahtevnega programa dela ter se celovito lotevati vseh aktualnih vprašanj stroke. Zato profesionalizacija ZBDS ostaja eden njenih temeljnih strateških ciljev.”

Sporočilo za medije pripravila

Petra Shirley

Stran 56 od 72

Priloga 11: PODELITEV DRŽAVNEGA ODLIKOVANJA DR. BRANKU BERČIČU

Prof. dr. Branko Berčič odlikovan z Zlatim redom za zasluge

(Ljubljana, 26. april 2010)

Predsednik republike dr. Danilo Türk je na posebni slovesnosti, ki je 26. aprila 2010 potekala v Predsedniški palači, prof. dr. Branka Berčiča za življenjsko delo na področju bibliotekarstva in literarne zgodovine odlikoval z Zlatim redom za zasluge.

Predsednik republike dr. Danilo Türk in prejemniki odlikovanj: Saša Vuga, dr. Branko Berčič in dr. Marko Kos

(Foto: Gorazd Berčič) Prof. dr. Branko Berčič, literarni zgodovinar in bibliotekar, se je rodil 12. januarja 1927 v Šmalčji vasi pri Šentjerneju na Dolenjskem. Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je leta 1950 končal študij slavistike in bil leta 1965 promoviran za doktorja literarnih znanosti. Od leta 1951 je bil zaposlen v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani (NUK), najprej kot bibliotekar v rokopisni zbirki in nato kot njen vodja. Leta 1969 je postal pomočnik republiškega sekretarja za prosveto in kulturo, leta 1972 se je ponovno zaposlil v NUK kot vodja rokopisnega

oddelka, leta 1974 je postal pomočnik ravnatelja, v obdobju 19761980 pa je opravljal funkcijo ravnatelja NUK. Po poteku mandata je bil kot vodja bibliotekarskega raziskovalnega centra v knjižnici zaposlen še do leta 1983. V pedagoško dejavnost se je kot predavatelj vključil leta 1981 na takratni Pedagoški akademiji v Ljubljani na katedri za knjižničarstvo, leto kasneje je bil izvoljen v izrednega profesorja in se leta 1983 na akademiji zaposlil redno. Leta 1987 je bil imenovan za prvega predstojnika Oddelka za bibliotekarstvo na Filozofski fakulteti, naziv redni profesor je pridobil leta 1988, naziv zaslužni profesor leta 1991.

Knjižničarji smo ponosni na svojega učitelja, mentorja, vzornika in prijatelja (Foto: Gorazd Berčič) Kot literarni zgodovinar je raziskoval avtorje in dela slovenske protestantske reformacije (Trubar, Bohorič, Dalmatin) in realizma (Tavčar, Jurčič, Aškerc, Kersnik, Cankar). Pripravil je več faksimiliranih izdaj protestantskih knjig in študij protestantike leta 1968 zaokrožil z obsežno in popolno bibliografijo tiskov 16. stoletja. Je avtor številnih razprav o srednjeveških rokopisih in inkunabulah iz knjižnične zbirke NUK, večstransko je tudi njegovo uredniško delo (Loški razgledi, Knjižnica, Geschichte, Kultur und Geisteswelt der Slowenen, Das slowenische Bibliothekswesen, Zakladi NUK idr.). Na področju bibliotekarske stroke je proučeval razvoj knjižničarstva, knjižnic, knjige in tiskarstva in se ukvarjal z vprašanji organizacije knjižničarstva in knjižnic in izobraževanja knjižničarjev. Številna dela, ki jih je dr. Berčič napisal o bibliotekarstvu, ga kvalificirajo kot enega najtehtnejših strokovnjakov s tega področja v Sloveniji. Zlasti zaslužen pa je za organiziranje in razvoj visokošolskega študija bibliotekarstva na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Čestitkam se pridružuje tudi Zveza bibliotekarskih društev Slovenije!

Melita Ambrožič

Stran 57 od 72

ZVEZA BIBLIOTEKARSKIH DRUŠTEV SLOVENIJE

Turjaška 1, 1000 Ljubljana, Tel.: (01) 2001 207, Fax: (01) 42 57 293

FINANČNO POROČILO ZA LETO

2010

Ljubljana, 26. 2. 2011

Stran 58 od 72

Stran 59 od 72

ZVEZA BIBLIOTEKARSKIH DRUŠTEV SLOVENIJE

FINANČNI OBRAČUN ZA LETO 2010

R E K A P I T U L A C I J A

PRIHODKI

OBRAČUN 2010

1. ZBDS

163.197,06 2. KNJIŢNICA

59.687,12

3. KALANOV SKLAD 7.290,69 4. STEPIŠNIKOV SKLAD 205,81

SKUPAJ PRIHODKI 230.380,68

STROŠKI 1. ZBDS

111.780,65

2. KNJIŢNICA

35.648,58 3. KALANOV SKLAD 50,00 4. STEPIŠNIKOV SKLAD 0,00

SKUPAJ STROŠKI 147.479,23

RAZLIKA MED PRIHODKI IN ODHODKI

82.901,45

od tega za :

Knjiţnico

24.038,54

Kalanov sklad

7.240,69

Stepišnikov sklad 205,81

delovanje ZBDS

51.416,41

Skupaj za prenos v leto 2011

82.901,45

RAČUNOVODJA

Marjeta Triler

Ljubljana, 26.2.2010

Stran 60 od 72

FINANČNI OBRAČUN ZBDS (BREZ KNJIŢNICE IN SKLADOV) ZA LETO 2010

OBRAČUN 2010

P R I H O D K I

Znesek

1. Prenos prihodkov iz leta 2009 46.826,13

2. Ministrstvo za kulturo 60.300,00

3. Članarina ZBDS 10.019,00

4. Prejete obresti, prodaja publ., strok. ekskurz. 3.622,95

5. Prihodki od kotizacij 31.110,00

6. Prih. od sponzorjev in drugo 10.266,32

7. Prihodki od dohodnine 1.052,66

S K U P A J P R I H O D K I 163.197,06

S T R O Š K I

Št. konta Naziv konta Znesek

1. 4000 Materialni stroški 5.573,25

2. 4100 Kotizacije, izobraţevanje 2.085,24

3. 41010 Promocija 2.075,70

3. 4102 Reprezentanca za posvetovanja 1.311,07

4. 4104,4103 Tisk / dopisi, zgibanke in ostalo 10.599,26

5. 4106 Poštne in prevozne storitve 982,42

6. 4107 Storitve študentskega servisa 603,86

7. 4105 Najemnine, dostop do baz EBSCO 34.590,86

8. 4109 Dnevnice, prev. str. sl. potovanja 15.718,58

9. 4150 Bančne provizije 430,55

10. 4113 Avtor. honor., pog o delu 11.151,66

11. 4115 Članarine (IFLA, EBLIDA, IBBY) 1.175,00

12. 4160 Čopove nagrade (plakete) 2.562,19

13. 4199 Druge storitve (računovodstvo idr.) 8.439,75

13. 4174 Donacije 1.491,34

13. 41052 Organizacija posvetovanj 12.989,92

111.780,65

Razlika za prenos v leto 2011 51.416,41

RAČUNOVODJA

Ljubljana, 26.2.2010 Marjeta Triler

Stran 61 od 72

FINANČNI OBRAČUN ZA LETO 2010

REVIJA KNJIŢNICA

P R I H O D K I

OBRAČUN 2010

1. Prenos prih. iz l. 2009

32.057,12

2. Prihodek iz članarin ZBDS

8.044,00

3. Min. za kulturo

12.500,00

4. Min. za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo

0,00

5. Prodaja Knjiţnice

7.086,00

S K U P A J P R I H O D K I

59.687,12

S T R O Š K I

št. konta Naziv konta

1. 4100 Kotizacije,izobraţevanje

300,00

2. 4114 Avtor. honorarji, pog. o delu 23.437,45

3. 4162 Računovodske storitve

2.185,92

4. 41052 Stroški pogostitve

32,20

5. 4140 Potni stroški

434,26

6. 41010 Promocija

420,00

7. 41030 Spletna izdaja knjiţnice

2.002,55

8. 4103 Tisk knjiţnice

6.405,34

9. 4105 Najemnine

331,68

10 4060 Pisarniški material

99,18

S K U P A J S T R O Š K I

35.648,58

R A Z L I K A za prenos v leto 2011 24.038,54

RAČUNOVODJA:

Marjeta Triler

Ljubljana, 26.2.2010

Stran 62 od 72

FINANČNI OBRAČUN ZA LETO 2010

KALANOV SKLAD

P R I H O D K I

OBRAČUN 2010

1. Prenos prih. iz leta 2009

7.290,69

2. Članarine 2010

0,00

S K U P A J P R I H O D K I

7.290,69

S T R O Š K I

1. 4103 Publikacije

50,00

S K U P A J S T R O Š K I

50,00

RAZLIKA za prenos v leto 2011

7.240,69

RAČUNOVODJA:

Marjeta Triler

Ljubljana, 26.2.2010

Stran 63 od 72

FINANČNI OBRAČUN ZA LETO 2010

STEPIŠNIKOV SKLAD

P R I H O D K I

OBRAČUN 2010

1. Prenos prih. iz leta 2009

205,81

2. Članarine

0,00

S K U P A J P R I H O D K I

205,81

S T R O Š K I

0,00

1. Strokovna literatura

0,00

SKUPAJ STROŠKI

0,00

RAZLIKA za prenos v leto 2011

205,81

RAČUNOVODJA:

Marjeta Triler

Ljubljana, 26.2.2010

Stran 64 od 72

POJASNILA K RAČUNOVODSKIM IZKAZOM ZA LETO 2010

1. Podlage za sestavo računovodskih izkazov

Računovodski izkazi so sestavljeni v skladu s Slovenskimi računovodskimi standardi in Zakonom o

gospodarskih družbah. Podatki v računovodskih izkazih temeljijo na knjigovodskih listinah in poslovnih knjigah

vodenih v skladu s Slovenskimi računovodskimi standardi. Pri pripravi so upoštevane temeljne računovodske

predpostavke: časovna neomejenost poslovanja, dosledna stanovitnost in nastanek poslovnega dogodka. Pri

računovodskih usmeritvah so upoštevana osnovna računovodska načela: previdnost, prednost vsebine pred

obliko in pomembnost.

2. Pravni položaj zveze društev

Društvo: Zveza bibliotekarskih društev Slovenije

Skrajšano: ZBDS

Sedež: Ljubljana, Turjaška 1

Organizacijska oblika: zveza društev

Akt o ustanovitvi: Statut

Registracija: ZBDS je bil ustanovljen 11.5.1984; register društev – Upravna enota Ljubljana – štev. 731

Po odločbi št. 026-40/99/15 od 22.6.2005 društvo deluje v javnem interesu na področju kulture

Glavna dejavnost zveze društev: dejavnost strokovnih združenj knjižničarjev

Predsednica društva: dr. Melita Ambrožič

Organi društva: občni zbor, upravni odbor, strokovni odbor, nadzorni odbor, častno razsodišče

BILANCA STANJA

Opredmetena osnovna sredstva

Za opredmetena osnovna sredstva so v poslovnih knjigah izkazane posebej nabavne vrednosti in posebej

popravki vrednosti, pri čemer popravek vrednosti predstavlja njihov kumulativni odpis kot posledico

amortiziranja. V bilanci stanja so izkazana po neodpisani vrednosti, ki predstavlja razliko med nabavno in

odpisano vrednostjo.

V dejansko nabavno vrednost opredmetenega osnovnega sredstva so zajeti njegova nakupna cena in vsi stroški,

ki jih je mogoče neposredno pripisati njihovi usposobitvi za nameravano uporabo. Kasneje nastali stroški, ki so

povezani z opredmetenim osnovnim sredstvom, povečujejo njegovo nabavno vrednost, če le povečujejo bodoče

koristi v primerjavi s prej ocenjenimi.

Amortizacija: osnovna sredstva se amortizirajo posamično. Uporablja se enakomerni časovni obračun

amortiziranja.

Amortizacija je obračunana po stopnjah, ki so določene za posamezno osnovno sredstvo in se med obračunskim

letom ne spreminjajo. Uporabljene amortizacijske stopnje ne presegajo davčno priznanih stopenj.

Med letom se obračunava začasna amortizacija, ki se popravi za medletne spremembe v stanju opredmetenih

osnovnih sredstev. V letu 2010 so osnovna sredstva brez knjigovodske vrednosti, ker so že vsa odpisana.

Dolgoročne terjatve in finančne naložbe Društvo nima dolgoročnih terjatev in finančnih naložb.

Stran 65 od 72

Zaloge Društvo v svojih knjigah ne izkazuje zalog, saj vse nabave ob nakupu knjiži na stroške.

Terjatve do članov in kupcev 31.12.2010 društvo izkazuje terjatve do članov in kupcev v višini 7.320 €.

Druge kratkoročne terjatve in kratkoročne finančne naložbe Društvo nima drugih kratkoročnih terjatev in finančnih naložb.

Denarna sredstva na računu 31.12.2010 društvo izkazuje na transakcijsem računu pri NLB 88.437 €.

Kratkoročne aktivne časovne razmejitve Društvo nima kratkoročnih aktivnih časovnih razmejitev.

Društveni sklad 31.12.2010 društvo izkazuje društveni sklad v višini 82.901 €, od tega za revijo Knjižnica 24.039 €, za Kalanov

sklad 7.241 €, za Stepišnikov sklad 205 € in za delovanje zveze in njenih teles 51.416 €.

Rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razmejitve Društvo nima rezervacij in dolgoročnih pasivnih časovnih razmejitev.

Dolgoročni dolgovi Društvo nima dolgoročnih dolgov.

Kratkoročni dolgovi do članov in dobaviteljev 31.12.2010 društvo izkazuje kratkoročne dolgove do dobaviteljev v višini 7.077 € in obveznost za materialne

stroške do članov in avtorske pogodbe 5.579 €.

Drugi kratkoročni dolgovi Društvo nima drugih kratkoročnih dolgov.

Kratkoročne pasivne časovne razmejitve Društvo nima pasivnih časovnih razmejitev.

PODATKI IZ IZKAZA POSLOVNEGA IZIDA

Odhodke društva predstavljajo :

Poslovne odhodke predstavljajo vsi stroški nastali v poslovnem letu, evidentirani po naravnih vrstah kot so

stroški materiala, stroški storitev, amortizacija...

Celotni odhodki za leto 2010 znašajo 147.479 €.

Prihodke društva predstavljajo:

1. Dotacije iz proračunskih in drugih javnih sredstev (Ministrstvo za kulturo) - 72.800 €

2. Članarine in prispevki članov - 18.063 €

3. Prihodki od prodaje trgovskega blaga in storitev - 51.979 €

4. Finančni prihodki - obresti od sredstev na vpogled – 106 €

5. Donacija od dohodnine – 1.053 €.

Stran 66 od 72

Celotni prihodki iz dejavnosti društva 144.001 €.

V letu 2010 smo na ravni celotnega proračuna ZBDS ustvarili 3.478,30 € presežka odhodkov nad prihodki. Na

delu proračuna, ki vključuje ZBDS in sklade, je bilo ustvarjenega 4.540,28 € presežka prihodkov nad odhodki,

na delu proračuna, ki vključuje revijo Knjižnica pa 8.018,58 presežka odhodkov nad prihodki (zaradi prenosa

plačila stroškov posebne številke letnika 2010, ki je izšla v februarju 2011).

Poročilo sestavila:

Računovodja:

Marjeta Triler

Predsednica:

dr. Melita Ambrožič

Ljubljana, 26.2.2011

Stran 67 od 72

ZVEZA BIBLIOTEKARSKIH DRUŠTEV SLOVENIJE

Turjaška 1, 1000 Ljubljana, Tel.: (01) 2001 207, Fax: (01) 42 57 293

FINANČNI NAČRT ZA LETO

2011

Ljubljana, 10. 5. 2011

Stran 68 od 72

Stran 69 od 72

ZBDS – FINANČNI NAČRT 2011

ZBIRNI OBRAZEC VSEH PROGRAMSKIH SKLOPOV V LETU 2011

Programski sklop

Št. prog. enot

Celotna vrednost

programa

Zaprošena sredstva

(MK)

Odobrena sredstva

(MK)

1. delo nevladnih organizacij na področju knjižnične dejavnosti

1 19.600,00 13.200,00 13.200,00

2. organizacija izobraževalnih vsebin 1 53.300,00 12.500,00 12.500,00

3. mednarodna dejavnost in udeležba na mednarodnih konferencah

4 7.958,00 3.430,00 3.430,00

4. promocijske dejavnosti 3 10.900,00 6.000,00 3.500,00

5. izdajanje publikacij s področja knjižnične dejavnosti

2 49.321,55 15.500,00 15.500,00

6. ponudba informacijskih storitev za knjižnice 1 22.900,00 22.900,00 22.900,00

Skupaj 12 163.979,55 73.530,00 71.030,00

Končna vrednost programa po uskladitvi z odločbo MK za 2011: 163.979,55 EUR (100 %)

od tega Ministrstvo za kulturo 71.030,00 EUR (43 %)

Javna agencija za knjigo / NUK 11.550,00 EUR (7 %)

lastna sredstva ZBDS: 81.399,55 EUR (50 %)

ODHODKI IN PRIHODKI PO POSAMEZNIH PROGRAMSKIH SKLOPIH

1. OSNOVNO DELOVANJE ZDRUŽENJA: organov in delovnih teles ZBDS (sekcij ter komisij) Odhodki za vse programske enote skupaj 1 Potni stroški 3.000,00 EUR

2 Stroški dela organizatorja 2.500,00 EUR

3 Stroški dela zunanjih izvajalcev 7.500,00 EUR

4 Stroški transporta 200,00 EUR

5 Študentski servis 600,00 EUR

6 Stroški promocije 1.600,00 EUR

7 Stroški reprezentance 900,00 EUR

8 Ostali programski materialni stroški 3.000,00 EUR

9 Ostali stroški dela 300,00 EUR

10 Drugo - EUR

Skupaj 19.600,00 EUR

Prihodki za vse programske enote skupaj

Sredstva MK 13.200,00 EUR

Sredstva drugih financerjev - EUR

Sredstva sponzorjev - EUR

Lastna sredstva 6.400,00 EUR

Drugo - EUR

Skupaj 19.600,00 EUR

Stran 70 od 72

2. ORGANIZACIJA IZOBRAŽEVALNIH VSEBIN (strokovno posvetovanje ZBDS 2011)

Odhodki za vse programske enote skupaj Stroški materiala (zbornik, vabila, plakati, ) 2.340,00 EUR Stroški dela organizatorja 2.650,00 EUR Stroški dela zunanjih izvajalcev 9.580,00 EUR Stroški storitev 7.100,00 EUR Študentski servis - EUR Stroški promocije 4.360,00 EUR Potni stroški in dnevnice 9.480,00 EUR Dnevnice - EUR Stroški reprezentance udeležencev 16.900,00 EUR Drugo (transportni stroški) 890,00 EUR

Skupaj 53.300,00 EUR

Prihodki za vse programske enote skupaj Prihodki za vse programske enote skupaj

Sredstva MK 12.500,00 EUR Sredstva drugih financerjev - EUR Kotizacije sodelujočih 34.500,00 EUR Sredstva sponzorjev 9.000,00 EUR Lastna sredstva - EUR Drugo - EUR

Skupaj 53.300,00 EUR

3. MEDNARODNA DEJAVNOST IN UDELEŽBA NA MEDNARODNIH KONFERENCAH

Odhodki za vse programske enote skupaj Potni stroški 2.440,00 EUR

Transportni stroški - EUR

Stroški prenočišča 2.296,00 EUR

Dnevnice 1.607,00 EUR

Kotizacija 1.605,00 EUR

Stroški dela organizatorja - EUR

Stroški dela zunanjih izvajalcev - EUR

Najemnine - EUR

Stroški storitev - EUR

Stroški promocije - EUR

Stroški reprezentance - EUR

Ostali programski materialni stroški - EUR

Ostali stroški dela - EUR

Skupaj 7.958,00 EUR

Prihodki za vse programske enote skupaj

Sredstva MK 3.430,00 EUR

Sredstva drugih financerjev - EUR

Sredstva sponzorjev - EUR

Lastna sredstva 4.528,00 EUR

Drugo - EUR

Skupaj 7.958,00 EUR

Stran 71 od 72

4. PROMOCIJSKA DEJAVNOST (spletna stran, gradiva, mediji)

Odhodki za vse programske enote skupaj

Materialni stroški 3.092,00 EUR

Avtorski honorarji 4.480,00 EUR

Tisk 1.828,00 EUR

Stroški objave 1.200,00 EUR

Drugo 300,00 EUR

Skupaj 10.900,00 EUR

Prihodki za vse programske enote skupaj

Sredstva MK 3.500,00 EUR

Sredstva drugih financerjev - EUR

Sredstva sponzorjev (NUK) 1.200,00 EUR

Lastna sredstva 6.200,00 EUR

Drugo - EUR

Skupaj 10.900,00 EUR

5. PUBLIKACIJE ZBDS

Revija Knjižnica

Odhodki Stroški papirja in tiska 21.004,80 EUR

Stroški odpreme in stroški poštnine 6.000,00 EUR

Stroški promocije 500,00 EUR

Ostali materialni stroški

- stroški vzdrževanje in nadgradnje e-izdaje 2.000,00 EUR

- pisarniški material, potni stroški, izobraževanje 1.000,00 EUR

- administrativno-tehnične in računovodske storitve 3.000,00 EUR

Avtorski honorarji skupaj 11.262,00 EUR

Vsi odhodki skupaj 44.766,80 EUR

Prihodki Prihodek od naročnine (člani ZBDS) 8.000,00 EUR

Prihodek od prodaje 5.151,60 EUR

Število naročnikov 1.500

Število vseh prodanih izvodov 200

Število izvodov za izmenjavo (letno) 167

Notranja subvencija (ustanovitelja, izdajatelja) 6.460,20 EUR

Ostali sofinancerji - EUR

Prihodki iz trženja oglasnega prostora 105,00 EUR

Donacije (pričakovane) 1.000,00 EUR

Sofinanciranje s strani ministrstev

- MK 12.500,00 EUR

- MVZT - EUR

Drugo (JAK, zaprosi soizdajatelj NUK) 11.550,00 EUR

Vsi prihodki skupaj 44.766,80 EUR

Stran 72 od 72

Smernice IFLA

Odhodki Stroški papirja in tiska 800,00 EUR

Stroški odpreme in stroški poštnine - EUR

Stroški promocije 300,00 EUR

Ostali materialni stroški

- stroški izdelave, postavitve in vzdrževanja e-publikacije 500,00 EUR

Avtorski honorarji (strokovni pregled, korekture, oblikovanje) 2.877,75 EUR

Vsi odhodki skupaj 4.554,75 EUR

Prihodki Prihodek od prodaje 600,00 EUR

Notranja subvencija - EUR

Ostali sofinancerji - EUR

Prihodki iz trženja oglasnega prostora - EUR

Donacije - EUR

Sofinanciranje s strani ministrstev - EUR

- MK 3.000,00 EUR

- MVZT - EUR

Drugo (lastna sredstva ZBDS) 954,75 EUR

Vsi prihodki skupaj 4.554,75 EUR

6. PONUDBA INFORMACIJSKIH STORITEV ZA KNJIŽNICE (servis EBSCOhost za splošne knjižnice)

Odhodki za vse programske enote skupaj Stroški dela organizatorja (-ev) 3.000,00 EUR

Stroški nakupa zbirke podatkov 71.500,00 EUR

Stroški zunanjih storitev - EUR

Stroški izobraževanja 1.500,00 EUR

Stroški promocije 600,00 EUR

Drugo - EUR

Skupaj 76.600,00 EUR

Stroški nakupa zbirke za ZBDS: 22.900,00 EUR

stroški licence za splošne knjižnice 21.600,00 EUR

stroški dela organizatorja 1.300,00 EUR

Prihodki za vse programske enote skupaj

Sredstva MK (licenca za splošne knjižnice) 22.900,00 EUR

Sredstva drugih financerjev (akademska licenca) 53.700,00 EUR

Sredstva sponzorjev - EUR

Lastna sredstva - EUR

Drugo - EUR

Skupaj 76.600,00 EUR

Prihodek ZBDS/MK 22.900,00 EUR