Interni časopis Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana september 2021 | št. 04

Evropska sredstva za energetsko sanacijo sedmih stavb Evropska sredstva za energetsko sanacijo sedmih stavb Zaključeni prenovi na Stomatološki klinikiZaključeni prenovi na Stomatološki kliniki

V UKC Ljubljana razvito napredno celično zdraviloV UKC Ljubljana razvito napredno celično zdraviloMed prvimi z inovativno terapijo za zdravljenje holesterolaMed prvimi z inovativno terapijo za zdravljenje holesterola

8. september: svetovni dan fizioterapije8. september: svetovni dan fizioterapijeBolnišnična šola praznuje 70 letBolnišnična šola praznuje 70 let

kazalo

UMETNINA MESECA: Likovni izdelek je nastal v Bolnišnični šoli OŠ Ledina kot skupinsko delo učencev, ki so se zdravili na Kliničnem oddelku za otroško, mladostniško in razvojno nevrologijo. Nastal je po zgledu znane umetnine Andyja Warhola Rože. Mentorica: Tina Žvab.

KLINKO KAVALIR:"Tisti, ki si je tega spomnil, bi moral dobiti Nobelovo nagrado," je dejala ena od potnic.Klinko kavalir je avgusta prepeljal 883 potnikov (570 žensk in 313 moških). Skupaj je opravil 1.180 kilometrov. Za prevoz pokličite 041 504 400.Brezplačni prevoz s Klinko Kavalirjem po celotnem območju UKC Ljubljana in Onkološkega inštituta Lju-bljana je namenjen predvsem starejšim ter gibalno in senzorno oviranim osebam, ki prihajajo na zdravstve-no obravnavo v klinike, ki delujejo pod okriljem UKC Ljubljana in Onkološkega inštituta Ljubljana.Brezplačen prevoz zagotavljata Ljubljanski potniški promet in Mestna občina Ljubljana. V času izvajanja pilotnega projekta pa bo sofinanciran iz evropskih sredstev projekta TRIBUTE - inTegRated and Innova-tive actions for sustainaBle Urban mobiliTy upgradE

3 UVODNIK: David Zupančič, dr. med., specializant infektologije

AKTUALNO4 Predsednica Evropske komisije na obisku v Pediatrični kliniki5 5,6 milijona evrov evropskih sredstev za energetsko prenovo sedmih stavb UKCL6 Podelitev priznanj za izjemne strokovne in znanstvene dosežke v letu 2020 ter

za izjemen doprinos k obvladovanju epidemije8 Covid-19 skozi moje oči

STROKOVNO9 Napredno celično zdravilo za personalizirano imunoterapijo kastracijsko

odpornega raka prostate10 Dolgi covid (»long-covid«): nočna mora covid-1912 Odstranjevanje nakita z oteklega prsta bolnika 13 Slovenija kot tretja država v EU (in na svetu) z inovativnim zdravilom za

zdravljenje holesterola14 8. september, svetovni dan fizioterapije

UTRIP UKCL15 Prireditev posvečena Dnevu državnosti in premagovanju epidemije covid-1916 Seja sveta: Razpis za generalnega in strokovnega direktorja17 Nič bat, samo treniram. Ko bom velik, bom namreč vibrator«17 Bolnišnični učitelj18 Bolnišnična šola praznuje 70 let19 Prvi posredovalci med vajo odhiteli na pravo intervencijo20 Sodelovanje s stroko na področju korporativne varnosti in kriznega vodenja21 V boju z rakom naj nihče ne ostane sam 22 Nagradni izbor: Iščemo ime za nova člana Klinkotove družine23 Prenova Centra za zobno in čeljustno ortopedijo24 Varni v pisarni

26 KAJ MENIJO O NAS

28 IN MEMORIAM: prof. dr. Aleksander Manohin in mag. Sonja Močnik Rožnik, mag. farm., spec.

29 SPONZOR KRIŽANKE: Založba Chiara predstavlja knjigo Teorija nadzora

32 NAGRADNA KRIŽANKA

Interni časopis Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljanaseptember 2021, številka 04Univerzitetni klinični center LjubljanaZaloška c. 2, 1550 Ljubljana, Slovenija

Glavni urednik: Jože Golobič, univ. dipl. prav.Uredniški odbor:• prof. dr. Jadranka Buturović Ponikvar, dr. med.,

višja svetnica• Jure Brankovič

Lektoriranje: Nina Krajnc

Fotografije: Tina Roš, Adobestock, Istock, Getty images, Vectorstock

Fotografija na naslovnici: Matic Poropatič

VABIMO VAS, DA TUDI VI SOUSTVARJATE NAŠ ČASOPISŽelimo si, da zaposleni v UKC Ljubljana tudi v letu 2021 čim bolj sodelujete pri vsebini časopisa. Pri-spevke, obvestila in fotografije, ki jih želite objaviti v naslednji številki, pošljite v uredništvo najkasne-je do 15. novembra 2021. V uredništvu si pridržu-jemo pravico do krajšanja poslanih prispevkov in izbora fotografij, primernih za objavo. Prispevke lektoriramo. Prispevke in fotografije pošljite na naslov: soj@kclj.si.Zaželena je pisava Arial (velikost pike 12) in krajši prispevki, ki naj ne bodo daljši od 1000 besed ali 7000 znakov s presledki vred. Fotografije oddajte posebej (ne v besedilu) v digitalni obliki (jpg,tif), minimalna velikosti datoteke 500 KB in obvezno navedite ime avtorja fotografije.

uvodnik

Glasilo v elektronski

obliki na: www.kclj.si

HEROJI Z ZAVIHANIMI ROKAVI

Težko je gledati ljudi, ki s tako gorečo vnemo, s tako nečloveško motivacijo širijo dvome in skrbi, razdvajajo in strašijo ljudstvo ter delujejo proti znanosti, proti logiki in proti skupnosti. Težko je dojeti, od kod jim ta zagon. Od kod jim želja po sabotaži logike, upanja, vsake možnosti za zmago nad tem groznim sovražnikom, ki je pobil že milijone dobrih ljudi.

Težko je odgovarjati na 1001 pomislek, sporočilo, komentar ..., ki so vsi rojeni iz strahu, ki je v resnici brezpredmeten, saj nore številke govorijo zase. Države se zapirajo, bolnišnice pokajo po šivih – od grozne virusne pljučnice, ne od »strdkov po cepivih«. Težko je na kliniki opazovati, kako se že polni intenzivni oddelek, že sestavljajo krizni plani za širitve, vpoklice specializantov, odpiranje dodatnih oddelkov ... pa smo šele v mesecu avgustu. Vsa sreča ob čudoviti novici varnega cepiva počasi in vztrajno izgine. Upanje, da bosta jesen in zima za zdravstvene delavce nekoliko bolj normalni, počasi umira.

Seveda ne bosta normalni tudi za vse druge, ki ne delajo v zdravstvu – za tiste, ki bi radi ohranili odprt svoj gostinski obrat, ki bi radi obiskali gledališče, šli na smučarski dopust, ohranili službo in normalne socialne stike. Za tiste najbolj ogrožene, ki prebivajo v DSO, pa tudi za najmlajše in najbolj razposajene šolarje, ki si želijo normalnega socialnega življenja med vrstniki. Vse se počasi podira zaradi kolektivne psihoze, ki jo podžiga neutemeljeno katastrofiranje prekomerno samozavestnih, glasnih, nasilnih posameznikov. Kaj jih žene v ta grozni boj, ki se njim samim najverjetneje zdi hudo plemenit, je težko doumeti. Lahko pa vam povem, da med njimi ni niti enega, ki bi prišel iz službe na covid oddelku. To so sebični glasovi iz ozadja, brez podlage, žal z močnim dometom.

Težko je, ker se ne borimo le s pandemijo, ne borimo se le s smrtonosnim in nalezljivim virusom. Borimo se hkrati z informacijsko krizo, s propadom vrednot in zaupanja, s sovraštvom do stroke. Te bitke ne bomo zmagali zdravstveni delavci sami, saj niti ni le naša bitka. Hvala vsem, ki ste na naši strani. Vaša podpora, vaše zaupanje in vaši zavihani rokavi so praktično edini razlog, da ne obupamo.

David Zupančič, dr. med., specializant infektologije

4

Ministrstvo za zdravje

Predsednica Evropske komisije na obisku v Pediatrični kliniki Predsednica komisije Ursula von der Leyen je obisk ob za-četku predsedovanja Slovenije Svetu EU začela na Pedia-trični kliniki v Ljubljani. V UKC Ljubljana smo ji predstavili prihodnje načrte investicij v zdravstvu, ki bodo financirani tudi iz mehanizma za okrevanje in odpornost.

Na obisku v Pediatrični kliniki sta bila tudi minister za zdravje Ja-nez Poklukar in evropski komisar za krizno upravljanje Janez Le-narčič. Predsednica Evropske komisije je izrazila zadovoljstvo nad tem, da ima slovenski načrt za okrevanje in odpornost predvidenih veliko investicij v zdravstvo, digitalizacijo in infrastrukturo. Po epi-demiji bolezni covid-19 resnično potrebujemo odpornost, je dejala. Predsednica Evropske komisije je ob tem napovedala potrditev slovenskega načrta za okrevanje, na obisku v Pediatrični kliniki pa se je zahvalila medicinskemu in zdravstvenemu osebju, ki so delali v prvih vrstah, za to, ker so bili zanesljivi, ker so reševali življenja, ker se niso nikoli vdali in ker so pokazali solidarnost in odločnost v težkih časih.

“ Ste vzor in se vam želim zahvaliti iz vsega srca,

je dejala predsednica Evropske komisije.

Na obisku Pediatrične klinike v Ljubljani se je delegacija mudila v sklopu obiskov držav članic in podpore Mehanizmu za okrevanje in odpornost (Recovery and Resilience Facility - v nadaljnjem be-sedilu RRF). Predsednico Evropske komisije so pričakali državni sekretar Ministrstva za zdravje Robert Cugelj, direktor Univer-zitetnega kliničnega centra Ljubljana Jože Golobič in strokovna direktorica prof. dr. Jardranka Buturović Ponikvar, dekan Medicin-ske fakultete v Ljubljani Igor Švab, predstojnik Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni na Pediatrični kliniki Tadej Batelino, vodja oddelka za intenzivno terapijo na Kiniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja Matjaž Jereb ter pred-stojnica Infekcijske klinike v Ljubljani Tatjana Lejko.

Predstavili so primere dobrih praks, ki smo jih v Sloveniji uvedli med pandemijo, kot sta e-vedro in primeri iz telemedicine, kot tudi prihodnje načrte investicij v zdravstvu, ki bodo financirani tudi iz naslova RRF.

Gre za investicije v zdravstveno infrastrukturo, medicinsko opre-mo, digitalizacijo zdravstva in krepitev kompetenc kadrov v zdra-vstvu, ki jih je Slovenija uvrstila v načrt za okrevanje in odpornost.Mednje spadajo: obnova in dograditev Infekcijske klinike v Ljublja-ni ter nadomestna novogradnja Infekcijske klinike v Mariboru (110 milijonov EUR); investicija v Medicinsko fakulteto v Ljubljani za izvajanje sodobne izobraževalne dejavnosti, vključno s prostori za simulacijsko medicino ter znanstveno-raziskovalno dejavnostjo (52 milijonov EUR); nadaljnja digitalizacija zdravstva (e-zdravje) – 83 milijonov EUR. To med drugim vključuje uvedbo novih digitalnih storitev in digitalizacijo obstoječih; uporabo informacijske tehno-logije za komuniciranje s pacienti in ostalimi deležniki zdravstve-nega sistema; načrtovanje bolnišničnih kapacitet, zdravstvenih storitev in potreb po materialu na podlagi dejanske uporabe; bolj-še načrtovanje obravnave pacientov; uvedbo spremljanja kakovo-sti na podlagi realnih podatkov v realnem času, vključno z uvedbo spremljanja kazalnikov izida zdravljenja, poročanih s strani pacien-ta. V okviru obiska bodo predstavljene digitalne rešitve, ki jih upo-rabljajo na Pediatrični kliniki v Ljubljani.

Obisk predsednice von den Leyenove Pediatrične klinike je po-tekal v luči obiska držav članic in osrednjega dela Mehanizma za okrevanje in odpornost (RRF), v sklopu EUNext Gerneration. Ta ima na voljo 672,5 milijarde evrov posojil in nepovratnih sredstev za podporo reformam in naložbam, ki jih bodo do leta 2026 izvedle države članice. Kot tudi druge države članice je Slovenija pripravila nacionalni načrt za okrevanje in odpornost, katerega mora pozitiv-no oceniti Evropska komisija, nato pa potrditi tudi države v okviru Sveta EU. Slovenija bo v tem primeru lahko črpala sredstva.

Ursula von der Leyen se je na obisku v Pediatrični kliniki zahvalila medicinskemu in zdravstvenemu osebju, ki so delali v prvih vrstah.

Med obiskom klinike je prof. dr. Tadej Battelino predstavil digitalizacijo dela Kliničnega oddelka za endokrinologijo,

diabetes in presnovne bolezni na Pediatrični kliniki.

AKTU

ALN

O

Številka 4 | september 2021 5

AKTUALN

O

Služba Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko

5,6 milijona evrov evropskih sredstev za energetsko prenovo sedmih stavb UKCL V Službi vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko so odobrili evrop-ska sredstva za projekt »Energetska prenova stavb UKC Ljubljana po modelu javno-zasebnega partnerstva«. Za 14,46 milijona evrov vreden projekt, ki ga bo izvajalo Ministrstvo za zdravje, bo Kohezijski sklad pri-speval skoraj 5,6 milijona evrov. Prenovljenih bo več kot 41 tisoč kvadra-tnih metrov neto tlorisne površine.

“ V okviru projekta bo s pomočjo evropskih sredstev v Ljubljani energetsko prenovljenih sedem stavb

UKC Ljubljana: Bolnišnica dr. Petra Držaja in objekt Geriatrija, Dermatovenerološka klinika Ljubljana, Leonišče, Nova porodnišnica, Samski dom, Stara

porodnišnica in Stara travmatološka klinika.V vseh naštetih objektih se bo zamenjalo stavbno pohištvo, v veliki večini pa bo nameščena tudi toplotna izolacija bodisi na fasado bodisi na strop/streho oziro-ma v kleti. Izpostavljamo še, da bosta v Bolnišnici dr. Petra Držaja in objektu Ge-riatrija prenovljeni razsvetljava in toplotna postaja, uvedeno pa bo tudi prezrače-vanje z osnovnim pohlajevanjem in hlajenje s konvektorji. Na Dermatovenerološki kliniki bodo poleg naštetega izolirali poševno streho, medtem ko bodo v Leonišču streho sanirali. Strešno kritino bodo zamenjali na Stari travmatološki kliniki in Novi porodnišnici – pri obeh bodo med drugim zamenjali še obstoječo notranjo razsvetljavo z učinkovito LED razsvetljavo.

Energetsko bo prenovljena tudi Stara porodnišnica, kjer bo med drugim teme-ljito prenovljen mostovž – na njem bodo zamenjali okna in izolirali tla, v objektu pa bodo tudi sanirali vkopane stene in uvedli mehansko prezračevanje z rekupe-racijo. Tudi tukaj bo sanirana razsvetljava in vzpostavljen bo centralni nadzorni sistem. Le-tega bodo vzpostavili še v Bolnišnici dr. Petra Držaja ter v objektih Ge-riatrija, Leonišče, Nova porodnišnica, Samski dom in Stara travmatološka klinika.

To je seveda le nekaj izpostavljenih obnovitvenih del, ki se bodo s pomočjo evrop-skih sredstev izvedla na omenjenih objektih. Skupno bo prenovljenih več kot 41 tisoč kvadratnih metrov neto tlorisne površine.

6

V UKC Ljubljana smo 29. junija v razstavišču glavne stavbe podelili priznanja za dosežke v letu 2020. »Hvala vsem, ki se brez pomislekov odrekate vsakodnevnim aktivnostim samo zato, da lahko včasih goloroki zagotovite zdravje in pa življenja našim prebivalcem,« je ob tem povedal minister za zdravje Janez Poklukar.

OBRAZLOŽITEV IZBIRE VRHUNSKIH RAZISKOVALNIH DOSEŽKOV UKCL ZA LETO 2020Osnovno merilo pri izbiri vrhunskih raziskovalnih del UKCL v letu 2020 so bili prispevki, ki jih ARRS opredeljuje kot izjemne dosežke (A'') in so bili na dan 11. 12. 2020 zavedeni v podatkovni bazi SI-CRIS. Takih dosežkov je bilo v letu 2020 v osrednji bolnišnici 71.

Izločili smo prispevke, pri katerih so imeli avtorji status sodelavca v raziskavi, zapise, ki so predstavljali polemiko z objavljenimi članki, in tiste, ki so bili neustrezno razvrščeni.

Izmed preostalih izjemnih raziskovalnih dosežkov smo izbrali tiste, pri katerih so bili zaposleni v UKC Ljubljana prvi ali vodilni (zadnji) avtorji in so bili objavljeni v reviji z dejavnikom vpliva (IF) >5, in tiste, pri katerih so bili naši raziskovalci soavtorji prispevkov v revijah z IF >50 oziroma dveh ali več prispevkov v revijah z IF >20.

Z opisanim pristopom smo izluščili 13 raziskovalcev z vrhunskimi dosežki v letu 2020.

NAGRAJENCI1. Prof. dr. Janez Janež, dr. med. je soavtor prispevka v vodilni me-

dicinski reviji (New Engl J Med), v katerem so opisani inova-tivni pristopi zdravljenja sladkorne bolezni z inzulinom, ki bodo spremenili klinično prakso.

2. Prof. dr. Marko Noč, dr. med. za vodilno avtorstvo v mednarodni raziskavi, v kateri so ocenjevali pomen zgodnje koronarne an-giografije pri bolnikih s srčnim zastojem brez dviga ST veznice. Prof. Noč je bil v letu 2020 tudi soavtor dveh drugih člankov v revijah z IF >20.

3. Doc. dr. Klemen Dovč, dr. med. je prvi avtor poročila o dvojno sle-pi randomizirani primerjavi novega in standardnega zdravljenja bolnikov s sladkorno boleznijo tipa 1 z inzulinom. Poleg tega je bil doc. dr. Dovč soavtor še enega poročila v vrhunski reviji.

4. Prof. dr. Tadej Battelino, dr. med. je bil v letu 2020 avtor 4 objav v vrhunskih revijah: pri enem prispevku je bil prvi avtor, pri dveh prispevkih vodilni avtor, poleg tega pa je bil soavtor še pri član-ku s področja sladkorne bolezni z dejavnikom vpliva >20.

5. Asist. Jasna Šuput, dr. med. je bila prva avtorica objave o vplivu akutne hiperglikemije na prostorski spomin pri adolescentih s sladkorno boleznijo tipa 1.

6. Asist. Jurij Hanžel, dr. med. in doc. dr. David Drobne, dr. med. sta bila prvi oziroma vodilni avtor poročila o zdravljenju Crohnove bolezni z biološkim zdravilom ustekinumab.

7. Doc. dr. Gregor Poglajen, dr. med. in prof. dr. Matjaž Vrtovec, dr. med. sta bila prvi oziroma vodilni avtor poročila o s kvantife-ronom vodenemu preprečevanju okužb s citomegalovirusnih okužb po presaditvi srca.

8. Asist. Manja Hribar, dr. med. je prva avtorica poročila o struktur-nih spremembah možganov pri osebah s prirojeno gluhostjo.

9. Prof. dr. Franc Strle, dr. med. je bil prvi oziroma vodilni avtor pri dveh člankih o lymski boreliozi.

10. Prof. dr. Matjaž Bunc, dr. med. je bil soavtor treh mednarodnih člankov v revijah z IF >20 s področja intervencijske kardiologije.

11. Prof. dr. Zlatko Fras, dr. med. je bil soavtor pri dveh člankih v revijah z IF >20, ki obravnavata vpliv biološkega zdravila aliro-cumab na lipoprotein(a) in tveganje za srčno-žilne zaplete.

IZJEMNI STROKOVNI DOSEŽKI1. Na KNM na Kliniki na nuklearno medicino UKC Ljubljana smo

leta 2020 z uvedbo diagnostične metode PET z68Ga-PSMA v slovenski prostor našim bolnikom omogočili dostop do najbolj-še diagnostične metode za oceno razširjenosti raka prostate. Uvedba diagnostike z galijem-68 označenimi radiofarmaki v teranostičnem pristopu obravnave bolnikov z rakom:

Ð Dr. Marko Krošelj, mag. farm., spec. radiofarm.

2. Transplantacija pljuč po dokončni odpovedi pljuč zaradi covid-19 in transplantacija pljuč pri otrocih:

Ð dr. Tomaž ŠTUPNIK, dr. med.; Ð doc. dr. Matevž Harlander, dr. med.; Ð Uroš Krivec, dr. med.

3. Abdominalne operacije z robotom: Ð doc. dr. Jan Grosek, dr. med; Ð asist. Primož Sever, dr. med.

4. Načrt zamenjava srčne zaklopke s 3-D printingom: inova-tiven način zamenjave srčne zaklopke:

Ð dr. Matija Jelenc, dr. med.; Ð doc. dr. Gregor Poglajen, dr. med.

5. Subspecialistični paliativni mobilni tim za amiotrofično la-teralno sklerozo:

Ð doc. dr. Blaž Koritnik, dr. med.; Ð dr. Janez Zidar, dr. med.

6. PCR covid diagnostika: Ð asist. dr. Jernej Kovač, univ. dipl. biokem.

7. Metoda objektivizacije vidne funkcije pri dojenčkih in mlaj-ših otrocih. Metoda je objavljena v Ophthalic Research:

Ð doc. dr. Manca Tekavčič Pompe, dr. med.; Ð Nika Vrabič, dr. med.

Služba za odnose z javnostmi

Podelitev priznanj za izjemne strokovne in znanstvene dosežke v letu 2020 ter za izjemen doprinos k obvladovanju epidemije

AKTU

ALN

O

Številka 4 | september 2021 7

AKTUALN

O

PRIZNANJA ZA IZJEMEN DOPRINOS K OBVLADOVANJU EPIDEMIJE

Ð Janez Poklukar, dr. med. Ð Doc. dr. Tatjana Lejko Zupanc, dr. med. Ð Jolanda Munih, dipl. med. ses., prof. zdr. vzg. Ð Prof. dr. Matjaž Jereb, dr. med. Ð Janja Perme, dipl. m. s., mag. posl. in ekon. ved. Ð Matic Koželj, dr. med. Ð Aleksandar Pavlovič, mag. zdr. nege Ð Dominika Oroszy, dr. med. Ð Asist. dr. Tadeja Kotar, dr. med. Ð Uroš Tominc, dr. med. Ð Simon Arbajter, mag. zdr. nege Ð Andrej Trobec, dipl. zdr. Ð Doc. dr. Peter Radšel, dr. med. Ð Marko Žličar, dr. med. Ð Mag. Gorazd Kavšek, dr. med.

Ð Mag. Urša Vozelj, dipl. m. s. Ð Mag. Peter Požun, viš. med. teh., dipl. ekon. (UN) Ð Vesna Rugelj, dipl. m. s. Ð Dr. Jerneja Videčnik, dr. med. Ð Asja Jaklič, dipl. m. s. Ð Asist. dr. Tanja Mrvič, dr. med. Ð Mojca Tomažič, dipl. m. s., spec. manag. Ð Strokovni svet UKCL Ð Strokovni svet zdravstvene nege Ð Alenka Roš, mag. zdr. vzg. Ð Marinka Purkart, dipl. m. s. Ð Dejan Dobršek, dipl. ZN Ð David Lukanović, dr. med. Ð Zoran Janković, župan Mestne občine Ljubljana

8

Nekateri boste razumeli, nekateri ne, drugi boste to prebrali in rekli »samo jamrajo, cele dneve kavo pijejo«.

Sem zdravstveni tehnik, zaposlen v ljubljanskem UKC Ljubljana na Kliničnem oddelku za pljučne bolezni in alergijo. Zadnji 2 leti za-radi kadrovske podhranjenosti pomagam tudi na Internistični prvi pomoči.

“ Od novembra 2020 sem del Covid DTS tima, prve bojne linije. To je bil zame pravi izziv, nekaj novega, obenem pa me je bilo

strah, kaj bom prinesel domov. Poslani smo bili v ta nov, neznan totalni kaos. Bil sem del prve ekipe, ki je prišla novembra 2020, in je

oddelek praktično postavila na noge. Začetki so bili res težki, kolegice in kolegi so prišli iz različnih klinik, vsak na svoj način podkovani z znanjem s svojega področja. Pot-rebno je bilo vzpostaviti proces dela ipd. Bili so dnevi, ko smo imeli zelo težke delovne razmere na oddelku – dva zdravstvena tehnika za 30 hospitaliziranih pacientov. Dobesedno smo se utapljali v delu, negotovosti, strahu in skrbi za bolnike, ki so nas potrebovali. Kljub temu, da smo bili preobremenjeni in izgoreli, smo odšli domov čiste vesti. Neprecenljiv občutek je uspešno pozdravljen bolnik in na koncu hvaležnost svojcev. Delamo s pokretnimi, nepokretnimi, prestrašenimi, žalostnimi ter zmedenimi pacienti, ampak se zave-damo, da je delo z ljudmi naše poslanstvo. Pod obvezno varovalno zaščitno opremo je zelo vroče, očala oziroma »gas« maska te tiš-či v nos, čelo, da te glava boli še ves dan. Zaščitni plašč ne diha, zelo se potimo in ni prijetno. Bil sem prepričan, da če bomo delali s takšnim tempom ter kadrovsko okrnjeni, bo kmalu totalni kolaps zdravstvenega sistema. Pogosto se je pripetilo, da smo sprejeli bolnika na minimalni koncentraciji kisika, nato smo morali zaradi naglega poslabšanja zdravstvenega stanja povečati vrednost ki-sika na sto odstotkov, do jutra pa je bil že v intenzivni enoti na re-spiratorju. Ključnega pomena je bilo timsko delo za kakovostno in uspešno opravljeno delo.

Vsi imamo občutek, da zunanji svet nikakor ne razume, s čim se spopadamo in kako v resnici je. Vsakomur bi bilo lahko jasno, da co-vid-19 nikakor ni navadna gripa. Delo s covid pacienti je fizično na-porno že samo zaradi zgoraj omenjene obvezne varovalne zaščitne opreme, psihično pa še toliko bolj. Zadnje čase hospitaliziramo vse več mlajših pacientov, tudi brez kakršnih koli pridruženih bolezni. Jaz jih gledam in si mislim: »Ta gospod je isti letnik kot moj oče, kaj pa, če bi bil to on?« Na trenutke me res zagrabi panika. Še kar nekaj časa mi bo ostal v spominu gospod, katerega sem sprejel na oddelek. Zbolela sta oba z ženo, ona je bila v slabši koži. Gospo smo premestili v polintenzivni oddelek, kjer je bila nekaj dni. Večkrat se je spraševala, zakaj sta bila v restavraciji v zaprtem prostoru brez zaščitne maske. Po nekaj dneh po izboljšanju zdravstvenega sta-nja smo gospo vrnili na oddelek zraven moža. Pri gospodu so bile vidne solze sreče, ko je spet zagledal svojo ženo.

Drugi dan prideš v službo in te šokira novica, da je bil tisti, katerega si včeraj sprejel na oddelek, intubiran. Laično povedano, navaden dodatek kisika po kisikovi maski mu ne zadošča, diha s pomočjo ventilatorja, je v umetni komi – »sediran«. Takšne stvari so precej stresne za svojce kot tudi za nas zaposlene. Kljub neštetim infor-macijam se trudiš pri pacientu narediti vse, narejeno dokumen-tirati ter izvajati zdravnikova naročila, ki jih je lahko naenkrat več hkrati, obenem pa biti zelo pozoren, da se nikjer ne zmotiš, kljub temu, da nenehoma zvoni telefon.

Žal se še vedno najdejo ljudje, ki ne verjamejo v resnost covida. Na drugi strani smo imeli ogromno pacientov, ki vse do hospitalizacije niso verjeli v virus. Informacija, da mladih covid-19 ne prizadene, je napačna.

Damir Bajrić, zdravstveni tehnik, DTS Covid-A oddelek

Covid-19 skozi moje oči

AKTU

ALN

O

Številka 4 | september 2021 9

STRO

KOVN

O

Skupina slovenskih raziskovalcev je razvila za novo celično zdravilo (aHyC), pri katerem je s pomočjo bolnikov levkocitov in lastnih rakavih celic sestavila tako imenovane imunohibidome in jih vrnila v telo bolnika. Na tak, povsem personaliziran način, potem v telesu steče proces predstavljanja vseh antigenov rakave celice bolnikovemu imunskemu sistemu. Gre za predstavitev vseh, tudi neznanih tumorskih antigenov, saj ima rakava bolezen v vsakem bolniku individualen razvoj mutacij. V telesu bolnika se tako ponovno aktivirajo specifični imunski mehanizmi in upočasnijo napredovanje bolezni.

V randomizirani klinični raziskavi, ki je potekala sedem let, smo ugotovili, da je terapija pri bolnikih zavrla porast subpopulacije ce-lic ubijalk pri bolnikih z na kastracijo odporno obliko raka prostate (KORP) ter izrazito podaljšala preživetje bolnikov za 16 mesecev v primerjavi z dostopnimi podatki za bolnike, ki imuno terapije niso prejeli. Bolniki, ki so prejemali aHyC, so v povprečju tudi kasneje in v manjšem deležu potrebovali nadaljnje zdravljenje s konvencio-nalno protitumorsko terapijo. V študijo je bilo vključenih 22 moških z diagnozo KORP, zdravilo aHyC pa je prejelo 20 bolnikov.

Tako ima zdravilo aHyC kar nekaj prednosti pred do sedaj edino odobreno imuno terapijo raka prostate, sipuleucelom-T: dostopno je bolnikom v Sloveniji, je popolnoma avtologno, povzroča le blažje stranske učinke, pri čemer je teh tudi bistveno manj. Imunohibrido-mi predstavijo celicam imunskega sistema celoten nabor tumorskih antigenov in ne le enega kot v primeru zdravljenja s sipuleucelom-T. Zdravilo se lahko uporablja v zgodnejših fazah bolezni, ko je uspeš-nost zdravljenja večja, in ne šele v metastatski fazi bolezni.

Imunoterapija z aHyC bi lahko predstavljala nov terapevtski pri-stop pri zdravljenju bolnikov s KORP, in sicer kot imono terapija ali v kombinaciji z ostalimi, že uveljavljenimi načini zdravljenja. Spre-membe subpopulacije celic NK v periferni krvi imajo tudi progno-stično vrednost pri spremljanju te bolezni. Poleg tega pa se odpira možnost, da se nova tehnologija priprave imunohibridomov aHyC z elektrofuzijo (HybriCure) uporabi tudi za zdravljenje drugih oblik solidnih tumorjev, predvsem v predmetastatski fazi bolezni.

Ne glede na zapleteno pripravo, logistične ovire in kratko življenjsko dobo (nekaj ur) bi zdravilo aHyC (HybriCure) lahko pričeli uporab-ljati že v kratkem. Od leta 2009 je v EU v veljavi nova zakonodaja na področju bioloških zdravil za napredno zdravljenje, kamor se uvr-ščajo tkivno-inženirski izdelki, genetska terapija in celična zdravila – med slednje sodi aHyC. Takšno zdravljenje je mogoče predpiso-vati po t. i. »bolnišnični izjemi«, s t. i. ne-rutinsko pripravo zdravila.

Rak prostate je pri moških najpogosteje diagnosticirana oblika raka in drugi najpogostejši vzrok smrti zaradi rakavega obolenja tako v Sloveniji kot tudi drugje v razvitem svetu. Pri približno tre-tjini bolnikov se razvije na kastracijo odporna oblika raka prostate (KORP), kjer rakave celice niso več odvisne od odtegnitve andro-genov, ki sicer predstavlja osnovno obliko zdravljenja napredne faze bolezni in je trenutno neozdravljiva. Terapija za to obliko raka prostate obsega širok nabor razpoložljivih zdravil, vključno s kemo-terapijo, radioterapijo, dodatno hormonsko terapijo (zaviralci učin-kov androgenov) in imuno terapijo. Zdravljenje z zdravili podaljšuje preživetje in ohranja kakovost življenja bolnikov. Ne poznamo pa še optimalne kombinacije in zaporedja teh terapij. Zdravila niso vedno primerna za vsakega bolnika zaradi spremljajočih bolezni ali škodljivih učinkov terapij ali obojega, zato obstaja nujna potreba po novih terapevtskih možnostih. Napredek na področju imuno te-rapije raka z mehanizmom zaviranja imunskih kontrolnih točk (npr. ipilimumab, zaviralec anti-CTLA-4) ni pokazal koristi preživetja pri bolnikih s KORP. Tudi drugi imunološki pristopi niso dali jasnih rezultatov in posredno onemogočili preboj tovrstne terapevtske strategije v klinično uporabo. Tako je danes edina odobrena imu-noterapija za bolnike s KORP celično zdravilo Sipuleucel-T, ki pa je bolnikom dostopno le ponekod v svetu (ZDA, Kitajska).

Klinično študijo je izvedla skupina slovenskih raziskovalcev iz šti-rih ustanov – Celica, biomedicinski center; Univerzitetni klinični center Ljubljana; Univerza v Ljubljani – Medicinska fakulteta in Fakulteta za farmacijo ter Zavod za transfuzijsko medicino RS. Zajemala je tako razvoj novega celičnega zdravila kot tudi klinično preskušanje tega zdravila na bolnikih z diagnozo KORP. Razvoj ce-ličnega zdravila je potekal na Celici, biomedicinski center in Medi-cinski fakulteti UL. Klinično preskušanje tega zdravila na bolnikih z diagnozo KORP pa je potekalo na kliničnem oddelku za Urologijo, UKC Ljubljana. Usmerjeno je bilo predvsem v preverjanje varnosti te terapije. Slikovna diagnostika je potekala na Kliniki za nukle-arno medicino, UKC Ljubljana. Zahvalili bi se vsem medicinskim sestram, ki so pomagale pri izvedbi klinične študije, še posebej Urški Naglič in Barbari Rijavec.

asist. Simon Hawlina, dr. med., FEBU, UKC Ljubljana, Kirurška klinika, KO za urologijo, prof. dr. Helena Haque Chowdhury, Medicinska fakulteta in Celica Biomedical, akad. prof. dr. Robert Zorec, univ. dipl. biol., Medicinska fakulteta in Celica Biomedical

Napredno celično zdravilo za personalizirano imunoterapijo kastracijsko odpornega raka prostate

10

STR

OKO

VNO

“ Tudi, če ste preboleli akutni covid-19 brez posebnih težav, še vedno niste

varni pred novim koronavirusom!Po okužbi s SARS-CoV-2 lahko vztrajajo številni različni simptomi in znaki, kar imenujemo dolgi covid (angl. long-covid) ali postco-vidni sindrom. Tovrstne težave ima več milijonov oseb s covid-19, od tistih, ki so preboleli zelo blago akutno bolezen, do tistih z naj-težjo obliko. Tako kot akutni covid-19 lahko tudi dolgi covid priza-dene številne organe in organske sisteme, vključno z dihalnim, srčno-žilnim, nevrološko-psihičnim, želodčno-črevesnim in mi-šično-skeletnim. Med težavami so v ospredju utrujenost, dispneja (zasoplost), zmanjšana telesna zmogljivost, rahlo povišana teles-na temperatura (okrog 37,5 C), težave s koncentracijo, težave pri iskanju besed, motnje spanja, mišične bolečine, glavobol itn. Opredelitve dolgega covida so različne, najbolj enostavna in pragmatična je definicija ameriškega Nacionalnega inštituta za zdravje (National Institute of Health, NIH), ki so jo povzeli po Cen-tru za preprečevanje in nadzor bolezni (Centers for Disease Con-trol and Prevention, CDC). Dolgi covid opredelijo kot posledice, ki vztrajajo še štiri tedne od začetka okužbe s SARS-CoV-2 oziroma od začetka bolezni covid-19 in jih ne moremo pripisati drugim dia-gnozam (boleznim). Dolgi covid se lahko razvije pri vsakem bolniku s covid-19, ne glede na resnost bolezni ali načine zdravljenja.

DIAGNOZADiagnostični kriteriji dolgega covida (še) niso standardizirani, zato tudi nimamo dobrih podatkov o pojavnosti in pomenu/vplivu te bo-lezni. Glede pojavnosti so trenutno najbolj oprijemljivi podatki bri-tanskega Urada za nacionalno statistiko (UK Office for National Statistics, ONS), kjer ocenjujejo, da je po petih tednih po začetku okužbe pojavnost dolgega covida 22,1 %, po 12 tednih pa 9,9 %.Do sedaj tudi še ni mednarodnega konsenza, ali naj z dolgim covi-dom označujemo težave, ki nastanejo zaradi organske patologije (spremembe na pljučih, srcu itn.) po prebolelem akutnem covid-19, ali samo osebe, ki imajo po okužbi neopredeljive simptome in zna-

ke, ki pa zelo prizadenejo njihovo kakovost življenja. Trenutno je dolgi covid »dežnik«, pod katerim se verjetno skriva več različnih entitet bolezni. Morda bodo nove različice virusa imele vpliv na po-javnost in resnost dolgega covida.

DEJAVNIKI TVEGANJA ZA DOLGI COVIDDejavniki tveganja za dolgi covid so manj opredeljeni kot tisti za akutni covid-19. K vztrajajočim težavam dolgega covida so bolj nagnjene osebe, ki so prebolele težjo obliko bolezni (hospitaliza-cija; prisotnih več kot 5 simptomov bolezni v obdobju prvega te-dna bolezni), vendar se pogosto pojavi tudi po blagi obliki bolezni, pogosteje pri ženskah kot pri moških, najpogosteje v starostnem obdobju med 35 in 49 let. Predhodno prisotne bolezni, kot so slad-korna bolezen in srčno-žilne bolezni ne spadajo med dejavnike tveganja, mednje pa sodi npr. astma. Imunska pomanjkljivost ima morda zaščitno vlogo pred razvojem dolgega covida (deloma imu-nogena patogeneza?), vendar so si podatki še nasprotujoči.

TEŽAVE, POVEZANE Z DOLGIM COVIDOMTežave, povezane z dolgim covidom, osebi pogosto v veliki meri uničijo kakovost življenja. Lahko so stalno prisotne, nihajoče ali se po navideznem izboljšanju povrnejo nenapovedano, kar bolni-ka vrže iz tira, ga zelo vznemiri in lahko povzroči psihične težave v smeri anksioznosti, depresije, izolacije itn. Novi koronavirus vstopa preko ACE-2 receptorjev v različne or-gane in tkiva ter lahko povzroči njihove kompleksne okvare s po-sledičnimi simptomi in znaki, ki jih opredelimo kot akutna bolezen (covid-19), lahko pa se razvije tudi postcovidni sindrom (dolgi co-vid). Vzročno gre za kombinacijo neposredne okužbe (neposredno delovanje virusa v celicah organov in tkiv), avtoimunskih odzivov (zaradi kronične imunske aktivacije pride do kroničnega vnetja s posledičnim uničevanjem organov in tkiv z imunskimi/vnetnimi celicami in njihovimi glasniki) in disfunkcijo avtonomnega živčevja (simpatično in parasimpatično živčevje), ki posledično privede do t. i. sindroma posturalne ortostatske tahikardije, SPOT (razlago glej »srčno-žilne nenormalnosti«). Pri nastanku dolgega covida je predvsem pomembno kronično vnetje, ki je povezano s stalnim nastajanjem provnetnih medceličnih glasnikov (citokinov), ki se

prof. dr. Janez Tomažič, dr. med., Klinika za Infekcijske bolezni in vročinska stanja

Dolgi covid (»Dolgi covid (»LONG-COVIDLONG-COVID«): «): nočna mora covid-19nočna mora covid-19

Številka 4 | september 2021 11

STRO

KOVN

O

sproščajo v krvni obtok in v medcelični prostor. Zelo pomembna je tudi okvara notranjega celičnega sloja žil (endotelijske celice), ki je povezana z okvaro organov (npr. s fibrozo pljuč), s sistemskim hipervnetnim stanjem in s povečanim nagnjenjem k strjevanju krvi (hiperkoagulabilno stanje) ter posledično s povečano pojavnostjo krvnih strdkov (trombembolizmi in mikrotromboze). Pri bolnikih se vse to izraža z različnimi simptomi in znaki.

UTRUJENOST Je poglobljena, vztrajajoča, izčrpavajoča, bolniku jemlje energi-jo, motivacijo, koncentracijo in ga včasih popolnoma izčrpa ter onesposobi za delo v službi in tudi za domače dnevne aktivno-sti. Kronična utrujenost je glavna manifestacija in najpogostejši simptom dolgega covida, saj ima približno 60 % oseb po 12 tednih od začetka covid-19 še vedno tovrstne težave. Vzrok ni znan, po-nuja se več mehanizmov: slabša drenaža možganske tekočine (likvorja); celično posredovani imunski odzivi s posledičnim sis-temskim vnetjem, ki v sprednjem možganskem lobusu in v malih možganih (cerebelumu) upočasni presnovne procese; negativni psihološki in socialni dejavniki, povezani s pandemijo covid-19, in morda tudi neposredna virusna okvara skeletnih mišic. Postcovi-dno utrujenost primerjajo z že znanim, a slabo opredeljenim »mial-gičnim encefalomielitisom/sindromom kronične utrujenost« (ME/CFS). Obe entiteti bolezni imata veliko skupnega, med drugim tudi to, da jima ne poznamo vzroka.

ZASOPLOST (DISPNEJA) IN TEŽAVE S PLJUČI Glede na rezultate številnih raziskav je zasoplost prisotna pri 43,4 % osebah po 60 dneh od začetka bolezni. Večina ob tem nima organske okvare pljuč, kot so npr. fibrotične spremembe (brazgo-tinjenje pljuč) ali pa krvni strdki (trombembolije) v pljučnih žilah. Pogosto imajo bolniki z dolgim covidom tudi bolečino (občutek pritiska in teže) v prsnem košu in dolgotrajni kašelj.

SRČNO-ŽILNE NENORMALNOSTIPri dolgem covidu gre včasih lahko poleg neopredeljene utruje-nosti, zasoplosti in zmanjšane telesne zmogljivosti za podaljšano trajanje vnetja srčne mišice s povečanimi serumskimi vrednostmi troponina in ostalimi značilnostmi, ki opredeljujejo miokarditis. V eni od pomembnih raziskav je bila bolečina v prsnem košu v prede-lu srca, najverjetneje povezana z miokarditisom, po 60,3 dneh od začetka covid-19 prisotna kar pri 20,7 % oseb. Zaradi kroničnega vnetja v možganskem deblu, ki ga povzroči novi koronavirus, pride do okvare avtonomnega živčevja in posledično do SPOT: ko oseba vstane v pokončen položaj, se srčna frekvenca pri odraslem poveča za 30 utripov na minuto in posledično lahko pride do občutka prazne glave, »megle v možganih«, omedlevice, utrujenosti, palpitacij (občutenje hitrega nerednega bitja srca), tresenja rok, zamegljenega vida itn.

KOGNITIVNE IN MENTALNE SPREMEMBEGlede na vse dosedanje podatke raziskav kaže, da SARS-CoV-2 ni mikroorganizem, ki bi neposredno prizadel osrednje živčevje (ni obligatorni nevropatogen). Zaradi mogočih direktnih učinkov viru-sa na celice glije (posebne imunske celice v osrednjem živčevju), ki posredno preko citokinov okvarjajo živčne celice, in z virusom po-sredovane povečane propustnosti krvno-možganske pregrade ter zaradi posrednih učinkov novega koronavirusa (imunsko posredo-vani mehanizmi, pomanjkanje kisika v možganih, krvni strdki v žilah in mikrocirkulaciji itn.) lahko pride do prizadetosti možaganovine (encefalopatija), kognitivnih motenj, nespečnosti, zapore žil, krčev, spremenjenega mentalnega stanja, psihiatričnih bolezni itn.

OKVARE VONJA IN OKUSAGlede na rezultate različnih raziskav je pri osebah, ki so prebolele covid-19, dolgotrajno vztrajanje tovrstnih težav med 11 % in 45,1 %. Nevroni (živčne celice) na svoji površini nimajo ACE-2 receptor-jev, zato jih virus neposredno ne poškoduje, ampak kvarno delu-je posredno z okužbo okolnih celic, ki posredujejo vnetne odzive čutnim nevronom za okušanje. ACE-2 receptorji pa so na jeziku in v ustni sluznici (olfaktorni epitelij, »vohalna sluznica«), kjer lah-ko pride do motenj vonja in okusa. Ni dokazov, da bi virus potoval od olfaktornega epitelija do centra za vonj v možganih (olfaktor-ni bulbus). V vseh teh strukturah pa je pri osebah z dolgotrajnimi motnjami okusa prisotno kronično vnetje. Nekateri strokovnjaki raziskujejo izgubo vonja kot morebitni napovedni dejavnik za pojav nevrodegenerativnih sprememb v poznejšem obdobju življenja.

OKVARE DRUGIH ORGANOVPride lahko do zapletov na ledvicah z akutno ali trajnejšo okvaro delovanja ledvic, do vnetja trebušne slinavke (pankreatitis), do te-žav s prebavno potjo (driska, siljenje na bruhanje, bolečine v žrelu), okvare jeter (povečanje ravni jetrnih encimov v krvi), vranice (zniža-nje koncentracije pomembnih podenot belih krvnih telesc), krvnih žil (vnetje, krvni strdki v različnih žilah, vključno z mikroangiopatijo), do spremenjene sestave mikrobov v črevesju (mikrobiote), do vnetja žleze ščitnice s posledično spremenjenim delovanjem ščitnice itn.

ZDRAVLJENJE DOLGEGA COVIDANa voljo imamo priporočila številnih mednarodnih strokovnih zdravniških združenj, skupno vsem pa je, da so še vedno dokaj nedodelana in v nestrpnem pričakovanju novih podatkov iz razi-skav, ki so specifično vezane na okužbo z novim koronavirusom. Zavedati se moramo, da ni specifičnega laboratorijskega testa ali slikovnih in drugih diagnostičnih preiskav, s katerimi bi dolgi co-vid lahko razlikovali od drugih bolezni oziroma bi z njimi opredelili, kakšno je dejansko počutje bolnika. Priporočila ameriške klinike Mayo glede obvladovanja dispne-je (zasoplosti) vključujejo dihalne vaje, posebne raztezne vaje in položaje telesa, akupresuro, masažo in v določenih primerih tudi uporabo oralnih opioidov. Pri pljučni fibrozi in drugih strukturnih spremembah pljuč, ki jih je »zapustil« covid-19, pa pridejo v poštev specifični postopki zdravljenja.Pri bolnikih z dolgim covidom moramo vedno (po)misliti tudi na mi-okarditis (vnetje srčne mišice) in ga ustrezno zdraviti s podporno terapijo, včasih pa tudi z imnomodulatornimi zdravili (učinkovine, ki spremenijo imunske odzive). Pozorni moramo biti na palpitacije, motnje srčnega ritma (pomembno mesto imajo zaviralci adrener-gičnih beta receptorjev), na SPOT (uporaba učinkovin, ki vzdržu-jejo tonus žilnih sten), nagnjenost k povečanju strjevanja krvi itn. Zdravljenje kronične utrujenosti je problematično. Nekateri predla-gajo kognitivno-vedenjsko zdravljenje, stopnjevanje vadbene te-rapije (telesna aktivnost s terapevtskimi ciljanimi učinki), vendar učinkovitost tovrstnega zdravljenja pri dolgem covidu še ni jasna in jeseni pričakujemo prirejena specifična priporočila. Obravnava kognitivnih motenj zahteva celosten pristop, na prvem mestu pa je zagotovilo bolniku, da pri veliki večni te težave s časom izzvenijo. Za zdravljenje je potreben celovit načrt rehabilitacije, ki vključuje tehnike za zmanjševanje stresa, ponavljajoče se specifične vaje, fizikalno in delovno terapijo, govorno in jezikovno terapijo, poklicno rehabilitacijo itn. Včasih pridejo v poštev tudi določena zdravila, ki se jih trenutno uporablja pri zdravljenju drugih bolezni. Za motnje spanja in probleme mentalnega zdravja (depresija, an-ksioznost, obsesivno-kompulzivne motnje itn.) je pogosto potrebna obravnava pri kliničnem psihologu in/ali psihiatru. Rezultati raziskav

12

STR

OKO

VNO

SPLETNE OBJAVE IN POHVALE

Rudolf Bunc, mag. var. dipl. var. inž.; Vodja SVZD: Rudolf Bunc, mag. var. dipl. var. inž.

Odstranjevanje nakita z oteklega prsta bolnika Pri opravljanju svojega dela se Gasilska enota UKCL sre-čuje ne samo z opravili, vezanimi strogo na požarno varnost, pač pa tudi z drugimi izzivi in težavami tako zaposlenih kot bolnikov in obiskovalcev UKCL (npr. pomoč pri reševanju oseb iz dvigal, vlamljanje v prostore itd.).

Zaznali smo tudi občasno povpraševanje klinik po reševanju težav bolnikov in naših zaposlenih v zvezi z nakitom bolnikov in potreb po odstranitvi le-tega.

UKCL oz. Gasilska enota UKCL je zato nabavila specializirano orodje in po zgledu gasilcev v Univerzitetni bolnišnici AKH Dunaj bo tudi naša Gasilska enota UKCL sedaj lahko priskočila zdra-vstvenemu osebju in bolnikom na pomoč za potrebe diagnostike ali zdravljenja pri odstranjevanju nakita oz. prstanov z oteklega prsta bolnika ali drugega nakita.

Kovček z orodjem vsebuje vse ustrezne pripomočke (npr.: klešče, brusilnik, diamantne rezalne plošče za zlato in druge kovine, ustre-zne nastavke, gel, hladilno tekočino itd.). Priloženi so še fantomski prst in nekaj prstanov za potrebe usposabljanja.

Zaposleni v gasilski enoti UKCL so se že usposobili za rokovanje z orodjem za odstranjevanje nakita in pripravili kratek predstavitveni film z naslovom Prikaz nujnega odstranjevanja nakita v bolnišnici, ki je dostopen na YouTube in Intranetni strani UKCL (klikni zavihek Služba za varnost in zdravje pri delu, nato Gasilska enota).

Navedeni zapis pa je predvsem informacija klinikam, da se lahko v primeru potrebe po odstranjevanju nakita obrnejo na Gasilsko enoto UKCL, ki je dosegljiva vse dni v letu na tel. št. 01 522 32 32, 35 35 ali 031 366 500.

kažejo, da zdravila proti depresiji zmanjšujejo težave dolgega covida. V teku so še številne raziskave, v katerih preučujejo različne nači-ne zdravljenja dolgega covida (hiperbarična komora, montelukast, deupirfenidon, posebne dihalne vaje, ki vključujejo tudi petje, vita-min C, donepezil, modafinil, memantin, nikotinamid ribosid, probi-otiki, luteolin, leronlimab, melatonin, adaptogeni itn.). Pomembno je tudi spremljanje oseb z dolgim covidom, ki so bile nato cepljene proti covid-19, saj ima cepljenje morda ugoden učinek na zmanjše-vanje težav dolgega covida.Za težave in dodatne bolezni pri bolnikih z dolgim covidom mora imeti zdravnik veliko mero sočutja, odprtosti, razumevanja in znanstvene strogosti. Prepogosto se dolgi covid pripiše samo »neopredeljenim psihičnim težavam« in zaključi s spremljanjem in ustrezno obravnavo tovrstnih bolnikov. Bolnik ni dolžan prepriče-vati zdravnika o svojih težavah, zdravnik je dolžan poslušati in ne soditi, ampak pomagati.

Foto

: Ivan

Mar

jano

vić

Številka 4 | september 2021 13

STRO

KOVN

O

V UKC Ljubljana smo konec junija prvič v Sloveniji v novo terapijo za zdravljenje zvišanih vrednosti holesterola vklju-čili tudi slovenske paciente. Deluje drugače kot obstoječa zdravila, ki so namenjena zdravljenju zvišanih vrednosti holesterola, saj preprečuje nastajanje beljakovine PCSK9 v jetrih, s čimer poveča učinkovitost jeter za odstranje-vanje holesterola v obliki lipoproteinov nizke gostote (t. i. LDL) oziroma slabega holesterola iz krvnega obtoka.

Bolezni srca in žilja, prvenstveno tiste, ki jih povzroči aterosklero-za, ostajajo glavni vzrok smrtnosti v razvitem svetu. Dejstvo, da je hiperholesterolemija eden najpomembnejših dejavnikov tveganja za aterosklerozo, pomeni tudi potrebo po razvoju inovativnih nači-nih zdravljenja bolnikov, s katerimi bi bilo mogoče doseči ustrezne vrednosti holesterola LDL pri kar največjem številu zelo visoko ogroženih bolnikov. Zmanjšanje tveganja za aterosklerotično po-gojene bolezni srca in žilja je sorazmerno z znižanjem holesterola v LDL in dolgotrajnim ohranjanjem znižanih vrednosti.

Evropska komisija je decembra 2020 odobrila Novartisovo inova-tivno zdravilo inklisiran za zdravljenje odraslih oseb s primarno hi-perholesterolemijo ali mešano dislipidemijo, ki imajo kljub zdravlje-nju z drugimi zdravili za zniževanje ravni lipidov zvišane vrednosti holesterola LDL v krvi. Zdravilo v obliki majhne interferenčne RNA (ang. small interfering RNA) je prvo in edino odobreno zdravilo, ki z izkoriščanjem enega od naravnih procesov, ki potekajo v telesu (RNA interference), znižuje vrednost holesterola LDL. Evropska odobritev zdravila inklisiran samodejno velja za vse članice EU, tudi Slovenijo. V Sloveniji je zdravilo trenutno v postopku razvrsti-tve na listo zdravil, ki so financirana iz javnih sredstev.

Za bolnike z aterosklerozo in neurejenimi vrednostmi holesterola v LDL je poleg podatkov o učinkovitosti zdravila pomembna tudi in-formacija o načinu odmer-janja, saj se zdravilo daje v obliki podkožne injekcije vsakih 6 mesecev. Nače-loma je mogoče ob dveh odmerkih letno režim da-janja zdravila prilagoditi rednim bolnikovim obi-skom pri lečečem zdrav-niku. Pričakujemo, da se bosta s takšnim načinom zdravljenja izboljšali tudi adherenca oz. sodelovanje bolnika pri zdravljenju. Tre-nutno uveljavljene terapije za zniževanje holesterola LDL zahtevajo redno je-manje oz. aplikacijo zdravil s strani bolnikov doma, kar dokaj pogosto prispeva k

slabšemu spoštovanju režima odmerjanja in hkrati ponuja manj možnosti, da bolnik in zdravnik dejavno sodelujeta pri doseganju cilja dolgoročno znižanih vrednosti holesterola LDL.

“ Zaradi vsega navedenega pomeni evropska odobritev uporabe zdravila

inklisiran pomemben mejnik v zdravljenju zvišanih vrednosti holesterola

LDL tudi za slovenske bolnike.

prof. dr. Zlatko Fras, Interna klinika

Slovenija kot tretja država v EU (in na svetu) z inovativnim zdravilom za zdravljenje holesterola

Delovanje zdravila smo slovenskim medijem predstavili v sodelovanju s profesorjem Univerze na Dunaju

dr. Walterjem Speidlom, ki se je predstaviti pridružil preko spleta

14

STR

OKO

VNO

Svetovna zveza fizioterapevtov (WCPT) je bila ustanovlje-na leta 1951 in vsako leto 8. septembra praznuje Svetov-ni dan fizioterapije. Združenje fizioterapevtov Slovenije (ZFS) od včlanitve v WCPT leta 1996 prav tako vsakoletno aktivno obeležuje ta dan.

Fizioterapija je medicinska veda, s katero se ponovno vzpostavi, ohranja in krepi zdravje posameznika in njegove gibalne sposob-nosti. S fizioterapijo izboljšujemo in/ali obnavljamo gibljivost skle-pov, lajšamo bolečine, preprečujemo kardiorespiratorne zaplete, zmanjšujemo oziroma izboljšujemo posledice različnih bolezenskih stanj s prilagajanjem funkcioniranja gibalnega sistema ob uporabi medicinsko-tehničnih pripomočkov in/ali protetike. Trud je, širše gledano, usmerjen v strategijo povezovanja fizioterapije z medicin-skim, izobraževalnim, zaposlitvenim in socialnim sistemom.

Zametki fizioterapije segajo mnogo bolj nazaj v zgodovino, kot sta uradni letnici 1951 in 1996. Že v Pompejih, ki so bili bolj priljubljeni od Rima, je bilo znano, da so za ljudi poskrbeli z gibanjem. Imeli so kopališča, telovadnico, vroče kopeli ter nauk o dobrobiti fizičnega in duševnega zdravja. Stari narodi so vedeli, da je preventiva dopri-nos k boljši funkcionalnosti posameznika, celice in družbe.

Slovenija v današnjem času, glede na ostalo Evropo, statistično zaostaja v številu fizioterapevtov na število prebivalcev, zato upa-mo, da bodo odločevalci sčasoma prepoznali, da so zaradi vlaganja v preventivo fizioterapije in dvig kakovosti kurativne fizioterapije izstavljeni računi na koncu nižji. Trenutno, leta 2021, je fiziotera-pija povečini namenjena čim hitrejši rehabilitaciji na vseh ravneh medicine. To pa po novem zajema tudi rehabilitacijo bolnikov po okužbi s covid-19.

“ Letošnja tema WCPTja se glasi Vloga fizioterapije pri Long Covidu.

V UKC Ljubljana smo veseli, da je bil profil fizioterapevta nemudoma priznan za nepogrešljivega člana zdravstvenega tima in vključen pri tovrstnem zdravljenju bolnikov. Zadovoljni smo lahko, da nam je v UKC Ljubljana večino časa epidemije uspelo s požrtvovalnostjo naših fizioterapevtov pokriti vse Covid oddelke/enote/bolnišnice izključno s prerazporejanjem obstoječih zapo-slenih fizioterapevtov (cca 190 nas je). Proti koncu epidemije pa je bila uslišana tudi prošnja po zaposlovanju novega kadra, za kar smo ves čas prosili, saj smo le tako lahko obdržali oz. dvignili kako-vost fizioterapevtske obravnave in omogočili bolnikom zmanjšano tveganje ob nastalih zapletih na Covid oddelkih. Še vedno pa so določeni klinični oddelki kadrovsko podhranjeni na področju fizio-terapije. Za okrevanje med boleznijo covid-19 in po njej je fiziote-rapija ključnega pomena, kar priznavajo tako vodilni delavci UKC Ljubljana kot stanovski kolegi. To je hkrati izziv za slehernega fizi-oterapevta in promocija za samo stroko, ki se bo v bodoče še bolj zapisala v epidemiološke razsežnosti.

Ponosni smo, da se kot samostojna stroka razvijamo z nezmanjša-no hitrostjo, zagnanostjo, entuziazmom in prilagajanjem kot kateri koli drugi številčnejši poklici. Hvaležni smo za občutek cenjenosti našega udejstvovanja, za prepoznavo pomembnosti v naši terciar-ni ustanovi ter za sodelovanje z vsemi medicinskimi in nemedicin-skimi kadri.

Želimo si nadaljnjega sodelovanja na vseh nivojih v UKC Ljublja-na. Predvsem pa ostanimo zdravi; s strpnostjo, vizijo in motivacijo bomo tudi v bodoče veliko dosegli.

Jasmina Beličič, dipl. fiziot., IMR, za Kolegij FT in DT UKCL

8. september, svetovni dan fizioterapije

www.world.physio/wptday

Fizioterapevt vam lahko pomaga pri nadzorovanju nivoja aktivnosti pri dolgotrajnem COVID-u z določanjem tempain spremljanjemsrčnega utripa.

Nadzorovanje aktivnosti ali določanje tempa je najverjetneje varen in učinkovit način za obvladovanje izčrpanosti in simptoma poslabšanja stanja po naporu. Spremljanje srčnega utripa je najverjetneje varen in učinkovit način za obvladovanje izčrpanosti in simptoma poslabšanja stanja po naporu. Stopnjevanje terapevtske vadbe naj se ne bi uporabljalo, posebno kadar je prisoten simptom poslabšanja stanja po naporu.

Dolgotrajni COVIDin rehabilitacija

Dolgotrajni COVIDin rehabilitacija

www.world.physio/wptday

Dolgotrajni COVID se pri ljudeh kaže različno.Fizioterapevt vam lahko pomaga pri obvladovanju simptomov dolgotrajnega COVID-a.

Kratka sapa/bolečine v

prsnem košu

Ekstremna izčrpanost/simptom poslabšanja

stanja po naporu

Težave sspominom in

koncentracijo

Predpisovanje vadbe pri dolgotrajnemu COVID-u zahteva previden pristop za čim manjše tveganje in za zagotavljanje zdravilnih učinkov vadbenih programov brez poslabšanja simptomov pri posameznikih. Rehabilitacija naj stremi k preprečevanju zmanjšanja nasičenosti krvi s kisikom med naporom. Respiratorni fizioterapevt lahko pomaga pri pojavu hiperventilacije in napačnih vzorcih dihanja. Stopnjevanje terapevtske vadbe naj se ne bi uporabljalo, posebno kadar je prisoten simptom poslabšanja stanja po naporu.

Številka 4 | september 2021 15

UTR

IP UKC

L

Lucija Šarc, predsednica društva, in Barbara Salobir, podpredsednica društva

Prireditev posvečena Dnevu državnosti in premagovanju epidemije covid-19

Kulturno-ume-tniško društvo K l i n i č n e g a centra in Me-dicinske fa-kultete dr. Lojz Kraigher (KUD) in UKC Ljublja-na sta 23. junija 2021 organizi-rala prireditev,

posvečeno Dnevu državnosti in premagovanju epidemije covid-19. Slavnostni govornik je bil v. d. generalnega direktorja Jože Golobič. Pevski zbor Vox Medicorum pod vodstvom dirigenta in pianista Mi-livoja Štefana Šurbka s solistoma: sopranistko Brino Šket in teno-ristom Franjem Dolinarjem je koncertni del prireditve začel s krstno izvedbo Odiseje (besedilo Janez Menart). Maestro Milivoj Šurbek jo je prav z mislijo na svoj zbor uglasbil v času pandemije. »Mnogo je že bilo, mnogo bo še prešlo …,« pravi Janez Menart in nas posre-dno nagovarja, naj izkoristimo svoj čas ter ga napolnimo s kulturnimi vrednotami. Ena od resničnih vrednot, ki čustveno bogatijo naše življenje, je prav narodna pesem. Zato je maestro Šurbek program koncerta oblikoval v duhu močnega sporočila narodne pesmi. Ljudska pe-sem se je rodila v pristnem čustvovanju, ki ga je ljudskemu ume-tniku narekovalo srce. Naj bodo čustva vesela ali žalostna, so vedno izpovedana s tako močjo, ki se lahko meri s profesionalno umetniško literaturo, kar dokazuje tudi dolgoživost in priljublje-nost ljudske pesmi. Tudi na tokratnem koncertu je navdušila naše občinstvo. Osrednji dogodek prireditve je v bila podaritev slik zdravstvenim delavcem, ki so bili v zadnjem letu v času krize Sars--COV-2 virusa močno vpeti v reševanje zdravja in življenj tistih, ki so zboleli za covid-19. Ravno beseda druženje je v zadnjem letu in pol dobila še posebej spoštljiv prizvok; čar njene moči smo globoko občutili prav člani društev, ko smo se začasno morali odpovedati temu temeljnemu ustanovnemu namenu – druženju. Ko je člane Likovne skupine dr. Leon Koporc v začetku lanskega leta pandemija koronavirusa osamila po domovih, njihova ustvar-jalnost ni usahnila. Prav nasprotno, svoja občutja so prenesli na slikarsko platno. In med njimi se je porodila ideja, da bi likovna dela, ki so jih ustvarjali v kriznem času, podarili zdravstvenemu osebju. Nekaj slik je bilo ustvarjenih na slikarski koloniji v Fiesi v septembru 2020, druge pa so v času karantene ustvarjali doma, namensko za zdravstveno osebje UKC Ljubljana, ki se je posebej izkazalo v času pandemije covid-19. Ideja je bila z veseljem spreje-ta, saj so prav slikarske umetnine tiste, ki lahko v prostor – pa naj bo to bolnišnično okolje, pisarna ali dom – pričarajo lepe spomine, toplino, mir in pogum za premagovanje nemalokrat težkega vsak-dana ter s tem pripomorejo k uspešnejšemu zdravljenju, boljšemu delu in lepšemu življenju. Svoja novoustvarjena slikarska dela je podarilo 29 umetnikov Li-kovne sekcije Leona Koporca: Blaža Fečur, Bogdan Breznik, Da-nica Lešnjak, Draga Soklič, Emilija Erbežnik, Feliks Sreč Fruhauf, Franc Golob, Ivan Prešern Žan, Ivanka Kraševec Prešern, Ivo Kolar, Janez Kovačič, Janez Ovsec, Jože Kovačič, Jože Matjašec, Ju-

dita Mandelc Kunčič, Karel Hruza, Ljubo Soklič, Ljudmila Pačnik, Magda Strle, Marija Strnad, Pavle Ščurk, Petar Lazarević, Sava Rant Hafner, Tone Pačnik, Višnja Grubišić, Vojko Gašperut, Zdenka Vinšek, Zdravko Dolinšek, Zorka Svatina Ciman.Na dogodku je slike zaslužnim in njihovim predstavnikom izročil eden od vodilnih pobudnikov ideje, dolgoletni mentor, podpredse-dnik in član KUD-a, akademski slikar Janez Kovačič, predstojnica Infekcijske klinike doc. dr. Tatjana Lejko Zupanc pa je v svoji zahvali poudarila, da so bili za obvladovanje okoliščin pandemije ključni prav vsak posameznik in dobro sodelovanje znotraj delovnih timov. Vsi so slike s hvaležnostjo do umetnikov sprejeli kot lep spomin in spodbudo za naprej.

Nekaj besed o samem KUD-u Kolegi zdravniki Kliničnega centra in Medicinske fakultete so pred več kot 40 leti poleg svoje predanosti bolnikom oz. študi-ju ter znanstvenemu raziskovanju s področja medicine iz svoje ustvarjalne energije, ki je že dolgo prej prekipevala v njih, pričeli gojiti čudoviti biser, kulturno-umetniško društvo, ki so ga poi-menovali po svojem vzorniku, zdravniku, pisatelju in dramatiku dr. Lojzu Kraigherju. Kmalu so se jim pridružili tudi prijatelji aka-demiki s področja umetnosti, ki članom KUD-a ves čas nudijo strokovno oporo, mentorstvo, da lahko strokovno razvijajo tudi svoje ustvarjalne talente, se duhovno bogatijo, notranje spro-ščajo in obnavljajo, pa tudi družabno preživljajo prosti čas, kar je nujno pri premagovanju stresa in psihofizičnih naporov, ki nas spremljajo pri našem delu. KUD-ovo poslanstvo je seveda tudi prenašanje duhovnega bogastva in notranje harmonije v delovno okolje, med sodelavce in na bolnike. Trudimo se preko različnih zvrsti umetnosti vnesti optimistične barve na stene bolnišničnih prostorov, jih napolniti s prijetno glasbo, vnesti toplino domačnosti in s tem pripomoči k uspešnejšemu zdra-vljenju ter boljšemu počutju naših bolnikov. Tako člani KUD-a s svojo volontersko in edinstveno dejavnostjo, ki humanizira medicino, ne prispevamo le k boljšemu počutju bolnikov, ampak krepimo in dvigamo odnose med ljudmi na višjo raven ter s tem dodajamo svojim ustanoviteljem presežnost, ki jo že posnema-jo tudi druge bolnišnice doma in v tujini. Spoštovane sodelavke in sodelavci, KUD medsebojno bogati in prijateljsko druži člane različnih sekcij oz. skupin umetnosti od upodabljajoče in glas-bene do literarne. Letos sta vodstvo predala naprej dosedanja predsednik dr. Matjaž Vrtovec in podpredsednik akademski sli-kar Janez Kovačič. Obema smo se na prireditvi zahvalili za njun pomembni prispevek pri delovanju KUD-a. Oba ostajata aktivna člana in naju podpirata pri nadaljnjem delu. Želimo si, da se nam pridružite vsi, ki čutite v sebi željo po ume-tniškem ustvarjanju. Zato nama dovolite, da vas povabiva, da se nam pridružite v eni izmed sekcij. Že letošnjo jesen bo na voljo več likovnih delavnic, pripravljajo se »potovanja« v svet likovne umetnosti v besedi in sliki. Vabljeni tudi v pevski zbor Vox Medi-corum in druge skupine. Za podrobnejše informacije in prijave smo vam na voljo na drustvo.ukcmf@kclj.si, kmalu pa bo zaživela tudi spletna stran KUD-a. Prijazno vabljeni!

16

UTR

IP U

KCL

Na 6. redni seji Sveta UKC Ljubljana so člani Sveta med najpomembnejšimi točkami obravnavali razpisa za general-nega in strokovnega direktorja zavoda ter poslovanje UKC Ljubljana v prvih šestih mesecih. Svet zavoda se je seznanil z novim načinom zdravljenja bolnikov s povišanim holeste-rolom ter z vlogo, ki smo jo za področje telemedicine oddali v obravnavo na Zdravstveni svet Ministrstva za zdravje.

Svet zavoda je sprejel sklep o objavi razpisov za generalnega in strokovnega direktorja UKC Ljubljana. Oba razpisa bosta objavlje-na 30. 8. 2021 na spletnih straneh UKC Ljubljana, Zavoda RS za zaposlovanje in mojedelo.com ter v časopisih Delo in Dnevnik. Kan-didati za generalnega in strokovnega direktorja se lahko na razpis prijavijo do vključno 14. 9. 2021. Imenovani sta tudi razpisni komisiji, ki bosta preverjali izpolnjevanje pogojev prijavljenih kandidatov na obe delovni mesti. Oba postopka morata biti zaključena v 30 dneh od objave razpisov.

V zvezi s tem je predsednik Sveta UKC Ljubljana Matjaž Trontelj pojasnil naslednje: »Za ta korak smo se odločili iz več razlogov. Bli-žata se roka, ko prof. Buturović Ponikvar poteče mandat strokovne direktorice, gospodu Golobiču pa funkcija vršilca dolžnosti gene-ralnega direktorja. Zato želi Svet zavoda ravnati odgovorno. Ne že-limo namreč, da bi prišli v časovno stisko. UKC Ljubljana bo po na-povedih razvoja epidemije ravno v času, ko bi bil že skrajni čas, da začnemo s postopkom razpisa za generalnega direktorja, najbolj obremenjen zaradi epidemije in drugih respiratornih obolenj. Zato Svet UKC Ljubljana ocenjuje, da je prav, da oba postopka izvede-mo še pred najbolj zahtevnim obdobjem. Poleg tega naša največja bolnišnica vstopa v zgodovinsko in izjemno zahtevno obdobje in-vesticij. Potrebni bodo izjemna učinkovitost, dobro vodenje in or-ganizacija dela zavoda za nemoteno izvajanje teh zahtevnih nalog. V Svetu zavoda dvigujemo tudi pričakovanja glede vodenja, rezul-tatov poslovanja in organizacije dela v UKCL ter želimo sogovorni-ka oziroma stabilno vodstvo. Ne nazadnje se nam zdi pomembno, da obe funkciji nastopita hkrati s ciljem homogenega vodenja.«

Poslovanje UKC Ljubljana 1-6 2021: Po oceni rezultatov poslova-nja je UKC Ljubljana v prvih šestih mesecih leta 2021 zaključil s presežkom odhodkov nad prihodki v višini 25,8 mio EUR. V primer-javi z enakim obdobjem preteklega leta je rezultat boljši za 1,4 mio EUR oz. za 5,31 %, saj smo v enakem obdobju lani beležili 27,3 mio EUR presežka odhodkov nad prihodki.

Glavne značilnosti tega obdobja:

f višja realizacija prihodkov (za 19,22 %) in odhodkov (za 17,09 %) v primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta;

f porast prihodkov in odhodkov predvsem zaradi izplačil dodat-kov za delo v posebnih pogojih zaradi epidemije covid-19;

f porast prihodkov iz Pogodbe z ZZZS (za 7,6 %); f obravnavali smo 44.566 bolnikov v ABO, kar je za 5 % več v pri-merjavi z enakim obdobjem lani, medtem ko pri neakutni obrav-navi beležimo nižjo realizacijo glede na plan (za 25,01 %) in v primerjavi z enakim obdobjem lani (za 4 %);

f opravili smo 302.746 obravnav v specialistični ambulantni dejavnosti (brez urgentne dejavnosti), kar je več v primerjavi z enakim obdobjem lani (za 15 %) in glede na plan (za 28,3 %);

f presegli smo plan prvih pregledov (za 2,97 %) kot tudi realizaci-jo v primerjavi z enakim obdobjem lani (za 4 %);

f presegli smo plane programov po standardnih cenah (za 47 %) kot tudi realizacijo v primerjavi z enakim obdobjem lani (za 17,75 %), ter program diagnostike v programih CT, PET-CT, RTG in UZ,

»Poslovanje UKC Ljubljana v prvem polletju ni optimalno. To, kar navdaja z optimizmom. so prihodki iz naslova izvajanja programa ZZZS, ki so se v primerjavi z lanskim letom kljub epidemiji povečali, ter še pomembneje, da je UKC Ljubljana obravnaval več pacien-tov kot v enakem obdobju lansko leto. Pohvaliti moram realizacijo nekaterih programov, kjer so storitve plačane po realizaciji, kot je na primer vsa diagnostika. Hkrati ugotavljamo, da je vodstvo že aktivno pristopilo k pripravi ukrepov za izboljšanje poslovanja,« je izpostavil predsednik Sveta UKC Ljubljana Matjaž Trontelj.

»Bistveni razlog za negativen rezultat je nezmožnost realizacije rednega programa zaradi epidemije. UKC Ljubljana nosi največje breme pri zdravljenju pacientov s covidom-19. Iz tega naslova se v največji meri soočamo tudi z nerealiziranim programom v načrto-vanem obsegu. Zaradi vzpostavitve covid oddelkov je bilo namreč veliko kadra premeščenega iz matičnih oddelkov na covid oddelke. Tudi sicer se soočamo z velikim pomanjkanjem kadra s področja zdravstvene nege, kar otežuje izvajanje delovnih procesov. Šesti mesec, kot prvi normalni poslovni mesec letos, je pokazal, da lahko ob dovolj normaliziranih razmerah, ob izvajanju rednega progra-ma in s kontrolo stroškov poslujemo z uravnoteženimi prihodki in odhodki. Če bi lahko tako nadaljevali tudi v prihodnjih mesecih, bi izgubo do konca leta zelo omilili,« je povedal v. d. generalnega direk-torja UKC Ljubljana Jože Golobič.

Predstavil je tudi ukrepe za odpravo oz. sanacijo: »V UKC Ljubljana smo že pristopili k reorganizaciji administrativnega kadra z name-nom sproščanja in razbremenitev kadra zdravstvene nege. More-bitna prerazporeditev kadra zdravstvene nege iz necovid bolnišnic v UKC Ljubljana bi zagotovo doprinesla k večji realizaciji rednega programa in s tem k boljšemu poslovanju. Bolje nameravamo izko-ristiti opremo in prostore ter kader izven delovnega časa ter med vikendi z izvajanjem posebnih dodatnih programov. Prijavili smo se tudi na nacionalni razpis za skrajševanje čakalnih dob. Aktivno so-delujemo z Združenjem zdravstvenih zavodov pri pripravi Aneksa 1 k Splošnemu dogovoru, v katerem želimo uvesti nekaj sistemskih rešitev, s katerimi bi UKC Ljubljana učinkovitejše izvajal redni pro-gram in izboljšal poslovanje.«

UKC Ljubljana je objavil odločitev o izboru izvajalca za energetsko sanacijo Negovalne bolnišnice (vrednost 5 mio EUR). Ravno tako bodo v nekaj dneh objavljeni razpisi za energetsko sanacijo glavne stavbe (vrednost 40 mio EUR) ter razpisi za energetsko sanacijo sedmih stavb po principu javno-zasebnega partnerstva (vrednost 15 mio EUR). V septembru se zaključuje javni, projektni, dvosto-penjski natečaj za izbiro strokovno najprimernejše rešitve za dograditev Infekcijske klinike UKC Ljubljana (vrednost investicije

mag. Lucija Mak Uhan, Kabinet generalnega direktorja UKC Ljubljana

Seja sveta: Razpis za generalnega in strokovnega direktorja

Številka 4 | september 2021 17

UTR

IP UKC

L

v višini 90 mio EUR). Danes pa smo Svet zavoda seznanili z zaključkom si-cer manjše investicije – prenove Cen-tra za zobno in čeljustno ortopedijo na Stomatološki kliniki. Prenovili smo namreč celoten prostor s pripadajočo opremo in infrastrukturo. V njih je šest sodobnih zobozdravniških stolov z vso pripadajočo opremo. Ne le, da bodo lahko zaposleni na Stomatološki kliniki delali v neprimerno boljših pogojih kot doslej, ključnega pomena je dejstvo, da ta prenova pomeni bistveno dodano vrednost za paciente. V zaključni fazi je tudi prenova Centra za stomatološko protetiko. Pri investiciji v višini dobrih 300 tisoč EUR sta v enakih deležih sodelovali UKC Ljubljana in Medicin-ska fakulteta Univerze v Ljubljani.

VLOGA ZA NACIONALNI PROGRAM TELEMEDICINSKIH OBRAVNAV Svet zavoda se je seznanil tudi z vlogo UKC Ljubljana za Nacionalni program telemedicinskih obravnav, ki jo je UKC Ljubljana že poslal na Zdravstveni svet Ministrstva za zdravje. V vlogi UKC Ljubljana predlaga uvedbo telemedi-cinske obravnave na nacionalni ravni, v katero se lahko vključijo vsi izvajalci zdravstvenih storitev in zagotavlja do-stopnost do telemedicinskih storitev vsem državljanom v vseh zdravstvenih regijah. Telemedicinska obravnava pa-cientov zajema spremljanje zdravstve-nega stanja pacientov na daljavo z vprašalniki, dnevniki, merilniki življenj-skih funkcij in parametri ter komunika-cijo s pacienti preko videokonzultacij, telefona ali kratkih sporočil. Nacional-ni program telemedicinskih obravnav bi v skladu s klinično potjo nadome-stil kontrolne preglede pri specialistu, zmanjšal urgentne obiske zdravnika, zmanjšal obseg hospitalizacij in skraj-šal ležalno dobo pri zdravstvenih obrav-navah kroničnih bolezni. UKC Ljubljana ima sicer že doslej dobro usposobljen in delujoč telemedicinski center ter izdelane informatizirane klinične poti telemedicinske obravnave bolnikov s covidom-19, napredovanim kroničnim srčnim popuščanjem, sladkorno bolez-nijo pri nosečnicah ter ostalih bolnikih s to boleznijo, bolnikov astmo in kronično obstruktivno boleznijo pljuč ter arterij-sko hipertenzijo. Vse te storitve pa želi UKC razširiti na nacionalni nivo.

Robert Kokovnik, Klinični inštitut za radiologijo

»Nič bat, samo treniram. Ko bom velik, bom namreč vibrator«Zaposleni v zdravstveni dejavnosti opravljamo svoj poklic v smislu »tu smo za uporabni-ke zdravstvenih storitev«. Dobro dene, ko bolni, poškodovani ali zgolj obdelovani izrazijo svojo hvaležnost s pohvalo zdravstvenim delavcem in sodelavcem. Dejstvo je namreč, da je vsak odnos, morda tudi le samo mimobežen, odvisen od več dejavnikov. Ko se namreč v trenutkih strahu, bolečin ali preživljanju posledic neprijetnih dogodkov, ki jih doživljajo tisti, ki pridejo v bolnišnico ali zdravstveno ustanovo, na drugi strani najdejo prijazen na-smeh, sočutje in hkrati tudi iskrena želja pomagati ali vsaj omiliti težo preizkušnje, je vsak človek lahko samo ali vsaj vesel.

Skrbi in bolečine so seveda še vedno tu, le nekoliko manj intenzivne so. Na obeh straneh odnosnosti. Tako pri uporabnikih kot tudi izvajalcih zdravstvenih storitev. Tudi zaposleni se pogosto srečujemo z lastno utrujenostjo, celo iztrošenostjo, s pomanjkanjem energije, sploh tiste pozitivne, ki je še kako potrebna v vsakodnevnih delovnih procesih. Nemočni ali zgolj izpraznjeni zdravstveni delavci tudi potrebujejo vir energije, da se ponovno napol-nijo in spet lahko ustrezno ter predvsem strokovno pravilno pomagajo tistim, ki pričaku-jejo zdravstveno pomoč.

Dogodek prenosa pozitivne energije tokrat iz uporabnika na izvajalca se je nedolgo nazaj zgodil na RTG oddelku travmatološke klinike na PK. Od (pre)velike delovne obremenje-nosti so v nekem trenutku že močno pohajale moči tam delujočim radiološkim inženirjem. Trud, hitenje, prisotna nervoza vseh na eni ali drugi strani vrat RTG diagnostike in pritisk polne čakalnice je počasi, a zelo vztrajno jedel še zadnje atome moči in potrpljenja. Za slikanje je bil na vrsti mlajši gospod na invalidskem vozičku, pri katerem je bilo videti, da ima že veliko res težkih preizkušenj za seboj. Ko smo ga prestavljali na RTG mizo, se mu je telo začelo nenadzorovano močno tresti in krči so mu zvijali okončine. V trenutku, ko je videl, kako smo tam prisotni zaposleni v strahu izbuljili oči ob pogledu na trpečo situacijo, pa je možakar z dokaj mirnim glasom izjavil: »Nič bat, samo treniram. Ko bom velik, bom namreč vibrator«. Srhljiva izkušnja je v trenutku postala zabavna štorija, ki sicer nikakor ni spremenila ali izboljšala zdravstvenega stanja preiskovanca, je pa resnično blagodejno vplivala na tam prisotne izvajalce radioloških storitev.

Dan je bil takoj svetlejši in lepši. Bojan, HVALA, in VSE DOBRO v prihodnosti!

Manja Žugman

Bolnišnični učiteljVeliko znam,veliko hočem,ne poznam besede: nočem.Rad se izobražujemin v sanje plujem.

Kadar sem sam,snujem pod drevesom novi šolski dan.Kulturne, tehniške,naravoslovne in športne dejavnostinaravnost obožujem,iz dneva v dan se medpredmetno povezujem.

Z otroki pišem in rišem,se učim in smejim,veselih obrazov se radostim.Moj prvi poklic je pedagog,po potrebi sem še terapevt, zdravnik in psiholog.

Veliko znam,veliko hočem,ne poznam besede: nočem,tudi nerad: jočem.Rad sem optimistin v svojem srcu čist.

18

UTR

IP U

KCL

Šolsko leto 2021/2022 bo posebno leto, saj bolnišnični šolski oddelki OŠ Ledina v Ljubljani praznujejo častitljivih 70 let svojega delovanja. V počastitev obletnice bo bolni-šnična šola pripravila več zanimivih, poučnih in prazničnih dogodkov, s katerimi bo predstavila svojo pot od začet-kov do danes, hkrati pa bo slehernega posameznika znova opomnila na to, kako neprecenljivo je naše zdravje ter kako na učno delo in samopodobo otroka in mladostnika vpliva vzgojno-izobraževalna dejavnost.

PISALO SE JE LETO 1951Jeseni leta 1951 je na pobudo prof. dr. Marija Avčina v otroški bolni-šnici na Ulici stare pravde v Ljubljani začela prvič poučevati učite-ljica Breda Juvančič. V enem izmed svojih zapisov je delila spomin na pretekle dni: »Tako sem začela. Imela nisem nič: ne šolskih knjig, ne zvezkov, ne barvic. Tudi šolske table ni bilo nikjer, le bolniške sobe in v njih bolni otroci« (50 let bolnišničnega šolskega dela, 2002: 24). Pripoveduje, da so že tedaj več mesecev hospitalizirani otroci dobili spričevalo in zaključili šolsko leto. Vsak petek so gledali filme, v pomladnih mesecih pa so se ob toplem vremenu družili na vrtu, spoznavali drevje in drugo zelenje ter v utici, ki so jo imenovali Hiši-ca Janka in Metke, brali, poslušali in si pripovedovali pravljice. Pomembno leto – kakor mnogi drugi zgodovinski mejniki bolnišnič-ne šole – je vsekakor tudi leto 1958, saj je tedaj Republiški sekre-tariat za šolstvo go. Bredo Juvančič namestil na Otroški kliniki kot redno učiteljico, šolski oddelek pa priključil OŠ Ledina. Bolnišnična šola se je v svoji zgodovini večkrat selila v nove, druge prostore, skozi katere so svojo poklicno pot oblikovali in utirali bolnišnični učitelji ter skozi katere so vzgojno-izobraževalno dejavnost so-oblikovale in nadgrajevale (tudi do mednarodnih razsežnosti) vodje bolnišničnih oddelkov. Bolnišnična šola je, po besedah dolgoletne vodje, mag. Tanje Bečan, šola, katere cilj je, da »so bolni učenci srečni in zadovoljni zaradi svojih osebnih zmag, doseženih v najtež-jih okoliščinah« (50 let bolnišničnega šolskega dela, 2002: 109).

PRAZNIČNO 2021 VABI V obeležitev 70-letnice bolnišničnih šolskih oddelkov OŠ Ledina bo bolnišnična šola pripravila tri pomembne dogodke. V mesecu novembru (12. 11. 2021) bo potekal strokovni simpozij, na katerem bodo predavatelji predstavili zgodovino bolnišnične šole in njeno vlogo pri zdravljenju otrok v bolnišnici. Za slušatelje bodo zagotovo zanimive teme še: celostna obravnava otrok v bolnišnič-ni šoli, načrtovanje in izvajanje pedagoškega dela ter predstavitev posebnih dejavnosti. Simpozij se bo odvijal na daljavo, predstavljeni prispevki pa bodo izšli tudi v obliki e-zbornika in jih bo mogoče pre-birati na spletnih straneh bolnišnične šole.V mesecu februarju, v času šolskih počitnic izven osrednjesloven-ske regije, bodo učitelji v bolnišnični šoli za otroke in mladostnike izvajali teden posebnih dejavnosti. Predstavili jim bodo zgodovino in delovanje bolnišnične šole. Zanje bodo organizirali ter izvedli kulturni, naravoslovni in tehniški dan. Dnevi dejavnosti so namreč tisti posebni dnevi, ko se učenci in dijaki z vzgojno-izobraževalnimi vsebinami in cilji, zapisanimi v učnih načrtih, seznanjajo na nekoliko drugačen način. To so dnevi, na katerih razvijajo svojo ustvarjalnost

Manja Žugman, prof. slovenščine, vodja bolnišničnih šolskih oddelkov, OŠ Ledina, Ljubljana

Bolnišnična šola praznuje 70 let

Številka 4 | september 2021 19

UTR

IP UKC

L

Dejan Rogelj, dipl. zn., predsednik Društva prvih posredovalcev in organizator srečanja

Prvi posredovalci med vajo odhiteli na pravo intervencijo4. srečanje prvih posredovalcev se je odvijalo na Planšarskem jezeru na Jezer-skem. Udeležilo se ga je 16 ekip iz cele Slovenije, vsaka ekipa pa se je soočila z devetimi scenariji. Vse ekipe so se odlično odrezale ter pokazale veliko znanja in zanimanja za nadaljnja srečanja. Med tekmovanjem smo odšli tudi na realno intervencijo, saj se je na Spodnjem Jezerskem huje poškodoval motorist. Ob tem bi pohvalil Reševalno postajo Ljubljana, Društvo prvih posredovalcev, JZ GARS Kranj in Policijsko postajo Kranj, da so med srečanjem nesebično odhi-teli in oskrbeli poškodovanega motorista, katerega je kasneje odpeljal vojaški helikopter z ekipo HNMP v UKCL.V nadaljevanju srečanja smo prikazali prikazno vajo huje poškodovanih mo-toristk. Obiskovalcem smo pokazali, kako se pravilno zagotovijo varnost kraja nesreče, pravilen pristop do poškodovank, pravilno snemanje čelad ter pregled poškodovank, ki so jih nato transportirali v bolnišnico. Na vaji so sodelovali PGD Jezersko, JZ GARS Kranj, Policijska postaja Kranj ter Reševalna postaja Ljubljana.Nadaljevanje srečanja so prvi posredovalci nadaljevali s točkami, ki so jim še ostale.

Za vse obiskovalce pa je bilo med ce-lotnim srečanjem na voljo učenje te-meljnih postopkov oživljanja z AED (otroci, odrasli) iz šole Ukrepam prvi. Na voljo je bil tudi Zavod reševalni

pas, da so se obiskovalci lahko seznanili s pomenom ustvar-janja reševalnega pasu na av-tocesti ob primeru nesreč ali zastojev. Za najmlajše sta bila na voljo brezplačno jahanje konj ter ogled reševalnega in gasilskega vozila.Popoldne sta nas obiskali tudi policistki iz enote vodnikov službenih psov, ki sta pokazali, kako pes išče ek-splozivno sredstvo ali drogo, nato pa še, kako uporabljajo službenega psa pri zagotavljanju varnosti.

REZULTATI:1. PPo Rače, 2. PPo Vodice, 3. PPo RadovljicaSodelovali so: PPo Žiri, PPo Rače, PPo Policija Radovljica, PPo Radovlji-ca, PPo Murenčki, PPo Tržič, PPo Savci, PPo Golo, PPo Videm Dobrepo-lje, PPo Kamna Gorica, PPo Stara Loka, PPo Jezersko, PPo Vinska Gora, PPo JZ GARS Kranj, PPo Unec, PPo Vodice.

in domišljijo, izra-žajo in nadgraju-jejo svoja močna področja, izboljšu-jejo šibka, s svojo raziskovalno rado-vednostjo pa veli-ko eksperimenti-rajo in raziskujejo. Šolski dan preži-vijo ustvarjalno, poizvedbe iz pre-

teklih let pa so pokazale, da otroci in mladostniki nad tovrstnimi dnevi kažejo veliko navdušenje, se radi povezujejo, spoznavajo in med seboj sodeluje-jo. Dnevi dejavnosti so pravšnji tudi zato, da se ob sopotju prijetnega in koristnega sklepajo ter skle-nejo tudi mnoga prijateljstva in znanstva.Tretji dogodek bo šolska prireditev v juniju 2022, ki bo zaznamovala zaključek šolskega in prazničnega leta bolnišničnih šolskih oddelkov ter obeleženje slovenskega praznika, dneva državnosti. Ob tej priložnosti se bomo znova povez(ov)ali tudi z matično šolo OŠ Ledina. Tamkajšnjim mladim bomo predstavili bolnišnične šolske oddelke, učno in drugo delo bolnih vrstnikov, saj smo prepriča-ni, da je ozaveščanje o pomenu zdravja zelo po-membno, prav tako kot je za življenjsko popotova-nje pomembno šolanje slehernega posameznika. Ledinski učenci pa bodo s svojo točko/-ami obo-gatili in polepšali tudi našo zaključno prireditev.A to še ni vse. Ob obletnici bo v juniju 2022 izšel šolski časopis Utrinki, ki bo svojim bralcem ponudil številne zanimivosti, za zdaj še zaupno povezane s častitljivim številom 70.

Z ROKO V ROKIV prazničnem letu bo bolnišnična šola sodelovala in se povezovala, kakor vsa leta doslej, z mnogi-mi zunanjimi institucijami, sodelavci in prijatelji, ki pomembno vplivajo in krojijo bolnišnično pot, pomembno prispevajo k njeni nadgradnji, rasti in nadaljnjem razvoju. Na tem mestu je vsekakor pot-rebno izraziti veliko zahvalo za to, da so bolnišnični šolski oddelki po znamenitih besedah reformatorja Primoža Trubarja »stali in obstali«, mag. Tanji Be-čan, dolgoletni vodji bolnišnične šole OŠ Ledina, ki je bolnišnično šolsko dejavnost dvignila na zelo vi-soko raven, ki jo velja ohranjati, varovati ter skrbno in še posebej premišljeno nadgrajevati. Otroci in mladostniki v bolnišnični šoli svojega uči-telja z veseljem pričakajo, saj pravijo, da to pomeni, da zanje (za njihovo zdravje) še obstaja upanje. Že-leti je, da bo to upanje bolnišničnim učiteljem tudi v prihodnje osvetljevalo pot, jim vlivalo moči in kre-pilo pogum za nadaljnje delo, v srcih vedno znova prižigalo luč.

20

UTR

IP U

KCL

Matjaž Tavčar, Služba za korporativno varnost

Sodelovanje s stroko na področju korporativne varnosti in kriznega vodenjaUniverzitetni klinični center Ljubljana in Fakulteta za varnostne vede Univerze v Mariboru sta podpisala »Pismo o nameri«, v ka-terem opredeljujeta področja sodelovanja med ustanovama. Na podlagi dogovora sta ustanovi izkazali interes za sodelovanje pri:

f proučevanju, analiziranju in razvoju korporativne varnosti, f operativnem, normativnem in akademskem področju korpora-tivne varnosti,

f organizaciji in izvedbi strokovnih posvetov, srečanj in drugih oblik strokovnih usposabljanj,

f izmenjavi strokovnih podatkov o vprašanjih nadaljnjega razvoja korporativne varnosti,

f pripravi zaključnih del študentov FVV UM, f opravljanju prakse študentov FVV UM v UKC LJ.

Pismo o nameri bo omogočilo sodelovanje strokovnjakov obeh ustanov na področju korporativne varnosti in kriznega vodenja s poudarkom na vodenju kriznih stanj v medicini ter na področju var-nosti.

Medsebojno sodelovanje je tudi podlaga za pripravo strokovno podprtih varnostnih, zaščitno-reševalnih, obrambnih in drugih ak-tivnosti ter možne izvedbe praktičnih vaj s tega področja.

KAVALIR

Klinko

0 emisij

Mestna ob~ina Ljubljana

TRIBUTE

Klinko zemljevid.indd 2 23/06/2021 14:38

P

Poljanski nasip

Lipičeva ulica

Potr

čeva

ulic

a

Leonišče, dializa

Klinko zemljevid.indd 1 23/06/2021 14:38

MOŽNOST PARKIRANJA NA P+R IN PREVOZA Z DIREKTNO LINIJO LPP PREVOZA Z DIREKTNO LINIJO LPP DO UKC LJUBLJANA IN ONKOLOŠKEGA INŠTITUTA

Ker vemo, da se številni ZAPOSLENI V UKC LJUBLJANA in na ONKOLOŠKEM INŠTITUTU Ljubljana soočate s PROBLEMATIKO PARKIRANJA V BLIŽINI svojih delovnih mest, se v sodelovanju

z Mestno občino Ljubljana ter javnima podjetjema LPP in LPT dogovarjamo o možnosti parkiranja na parkiriščih P+R Stožice, Barje in Studenec (Fužine).

Od tam se boste nato lahko z direktno linijo, organizirano samo za zaposlene v UKC Ljubljana in na Onkološkem inštitutu Ljubljana, popeljali do Hrvatskega trga.

POSEBNA LINIJA BARJE

ODHOD P+R Barje

PRIHOD Hrvatski trg

ODHOD Hrvatski trg

PRIHOD P+R Barje

5:30 5:45 14:00 14:15

6:15 6:30 14:30 14:45

6:45 7:00 15:00 15:15

7:30 7:50 15:30 15:45

POSEBNA LINIJA STOŽICE

ODHOD P+R Stožice

PRIHOD Hrvatski trg

ODHOD Hrvatski trg

PRIHOD P+R Stožice

5:30 5:45 14:00 14:15

6:15 6:30 14:30 14:45

6:45 7:00 15:00 15:15

7:30 7:50 15:30 15:45

REDNA LINIJA (STUDENEC) FUŽINE 11, 20, 25

ODHOD P+R STUDENEC (FUŽINE) PRIHOD HRVATSKI TRG

po urniku redne linije

Cena celotne storitve, ki vključuje celodnevno par-kiranje na izbranem parkirišču ter povratno vožnjo z direktnim avtobusom ali redno linijo, bo znašala 1,20 €. Če je v posameznem koledarskem mesecu 22 delovnih dni, bo tako celoten znesek parkiranja in vožnje z avtobusom znašal 26,40 €.

Fužine P+R

Barje P+R Center Stožice P+R 2

za ceno za ceno 1,20 €1,20 €

22

UTR

IP U

KCL

Mlada filozofinja in prevajalka južnoslovanskih jezikov Martina Pinterič je sredi dvajsetih let zbolela za hodgkinovim limfomom. Po uspešno zaključe-nem zdravljenju je nadaljevala s študijem, se zaposlila v marketingu, napisala roman Na obisku in predvsem spoznala, kako srečanje z minljivostjo človeka zaznamuje. Njo je na najboljši možen način, saj Martina življenje zajema s polno žlico.

Nekdanja bolnica s hodgkinovim limfomom je proni-cljiva sogovornica, iskrivih oči in bojevniškega duha. Rak se je v Martinino življenje prikradel pri 24 letih. Ni ji preostalo drugega, kot da je zbrala vse notranje moči, prestala osem napornih ciklov kemoterapije in 17 obsevanj. Na poti okre-vanja so ji, poleg medicine in vseh njej dragocenih ljudi, zelo po-magali tudi osebni dnevniški zapisi. Terapevtsko pisanje je kasneje nekako samodejno preraslo v literarni prvenec Na obisku: »Gre za pripoved o obisku raka v mojem življenju in v mojem telesu.

“ Roman Na obisku je pogovor same s seboj, pogovor z rakom in pogovor o

življenju na splošno. Ta pogovor je bil na začetku namenjen predvsem meni, da bi se sama boljše počutila, sama zdravila svoje misli, dušo in na neki na-čin tudi telo. Kasneje, ko sem videla, v kakšne razsežnosti gredo ti zapisi, pa se mi je zdelo, da bi bilo zanimivo, če bi lahko to prebral tudi kdo drug z izkušnjo raka.«

KO SE ŽIVLJENJE SPET ZASUČE PREHITRO Danes, v zgodnjih 30-tih, je izkušnja z rakom zanjo le še spomin oziroma opomin, da ji je sleherni dan podarjen. To zavedanje je za Martino neprecenljivo, še posebej v kaotičnem času, ki smo mu priča. »Eden največjih darov, ki jih dobimo z izkušnjo raka, je, da se zaveš, da je vsak dan podarjen in da ni nujno, da pride tudi nas-lednji. To zavedanje je neprecenljivo. Kadar zdaj pri sebi opazim, da gredo reči v smer, ki si je ne želim, na primer, da je delo pomemb-nejše od samega življenja, da me bo čas prehitel, takrat v roke spet vzamem svojo knjigo. Preberem nekaj poglavij in to mi omogoča, da se spet vrnem k sebi, v svoje jedro.«

DOPUSTA JE KONEC, VI PA ŠE VEDNO UTRUJENI? Bolezen jo je naučila pozorneje prisluhniti svojemu telesu, saj so bili simptomi hodgkinovega limfoma pri njej značilni, med drugim neboleča bula nad ključnico in srbečica po vsem telesu, in vendar lahko nekatere med njimi zlahka zanemarimo. Na primer močno utrujenost, ki je tudi Martina ni prepoznala kot znanilke resne bo-lezni. Zato se je v letošnjem septembru – mesecu krvnih rakov, kot članica Slovenskega združenja bolnikov z limfomom in levkemijo, L&L, priključila aktualni pobudi ozaveščanja o pomenu pravoča-snega prepoznavanja simptomov krvnih rakov s sporočilom »Do-pusta je konec, vi pa ste še vedno utrujeni?«.

Slavka Brajović, Slovensko združenje bolnikov z limfomom in levkemijo, L&L

V boju z rakom naj nihče ne ostane sam NA TRAMPOLINU

V življenje zaljubljena hedonistka je zaposle-na v marketingu in delo jo močno izpolnjuje.

Nič manj pa tudi radosti življenja, saj zelo rada potuje in se zabava. Ljubi umet-nost, dobro družbo, dobro hrano in dob-ro vino. Kreativna dama je pred kratkim tako opravila tudi tečaj za sommelierko.

Martina Pinterič je zelo dejavna tudi kot prostovoljka v Slovenskem združenju bol-

nikov z limfomom in levkemijo, L&L: »Zelo pomembno je, da v boju z rakom nisi sam.

Najprej moraš sam verjeti, da ti bo uspelo, čeprav dejansko ne veš, kakšen bo izid, in dati vse od sebe. De-

finitivno je pa to stokrat lažje, če imaš ob sebi ljudi, za katere veš in čutiš, da so s tabo. Kot trampolin – kamor koli boš padel, te bo vedno dvignil nazaj.«

Več o Martini lahko preberete in prisluhnete na spletni strani www.limfom-levkemija.org.

Nagradni izbor: Iščemo ime za nova člana Klinkotove družineMaskota Klinko se je poleti razveselil spremljevalke in tudi novorojenčka. Ustvarjali boter družine je naš sodelavec Mar-ko Veselinovič. Skupaj bodo spremljali mamice in očete v Po-rodnišnici. Prosimo vas za pomoč, saj iščemo najboljši imeni za nova člana Klinkotove družine.

Ideje sprejemamo na soj@kclj.si. Najboljše bomo dali na gla-sovanje in predlagatelja izbranih imen nagradili s praktično nagrado.

Številka 4 | september 2021 23

UTR

IP UKC

L

Z veseljem ugotavljamo, da je zaključena prenova Centra za zob-no in čeljustno ortopedijo na Stomatološki kliniki. Prenovili smo namreč celoten prostor s pripadajočo opremo in infrastrukturo. V njih je šest sodobnih zobozdravniških stolov z vso pripadajočo opremo. Prenovljen je seveda tudi celoten prostor s pripadajočo opremo in infrastrukturo. Ne le, da bodo lahko zaposleni na Sto-matološki kliniki delali v neprimerno boljših pogojih kot doslej, ključnega pomena je dejstvo, da ta prenova pomeni bistveno do-dano vrednost za naše paciente. Posebne zasluge in zahvale za prenovo gredo vodji Centra za zobno in čeljustno ortopedijo prof. dr. Jasmini Primožič, dr. dent. med.

S tem pa se naši načrti oz. prenova na Stomatološki kliniki ne zaključujejo, saj je v zaključni fazi prenova Centra za stomatološko protetiko in tako korak po korak do prenove celotne Stomatološke klinike – vse v interesu optimalnih pogojev dela in predvsem zado-voljstva pacientov.

Gre za investicijo v višini dobrih 300 tisoč EUR, v kateri sta v ena-kih deležih sodelovali UKC Ljubljana in Medicinska fakulteta Uni-verze v Ljubljani.

Uroš Prikl, univ. dipl. ekon., Poslovni direktor Stomatološke klinike

Prenova Centra za zobno in čeljustno ortopedijo

SPLETNE OBJAVE IN POHVALE

24

UTR

IP U

KCL

Varni v pisarniSamo en napačen klik lahko pomeni neznansko škodo za podjetje. Za varnost podjetja ste odgovorni tudi zaposleni in ker ste nevarnostim pogosto najbolj izpostavljeni ravno vi, smo za vas pripravili nekaj koristnih napotkov.

Ključni napotkiSumljivo je, če e-mail zahteva, da nujno odprete priponko, ker pošiljatelj pričakuje takojšen odgovor. Hkrati pa niste točno prepričani, zakaj ste prejeli ta e-mail, tudi če je vezan na vaše področje dela.

Enako velja za povezave v sporočilih, če niste prepričani, ne klikajte! Tudi tako aktivirate virus, ali pa vam ukradejo geslo, ko e-mail vsebuje povezavo za prenos nekega dokumenta.

V polju Pošiljatelj se navadno izpišeta ime in priimek osebe, s katero komuniciramo, ne pa tudi e-naslov. Zato redno preverjajte, če gre za res pravi e-naslov te osebe!

Sumljivo je vse, kar odstopa od predhodne komunikacije, npr. naenkrat sogovornik napiše stavek ali dva v polomljeni slovenščini in zahteva, da nujno odprete priponko ali pošlje e-mail z drugega naslova.

Vsako spremembo v načinu plačevanja računov (npr. drug bančni račun, neobičajno urgentno plačilo ipd.) preverite preko telefona.

Virus lahko pride tudi v sporočilu, ki vsebuje preteklo komunikacijo (npr., kot da vam nekdo odgovarja na vaše prejšnje sporočilo).

Previdno pri elektronskipošti!

Elektronska pošta je eden izmed najpogostejših vektorjev kibernetskih napadov, hkrati pa tudi naš glavni, če ne celo edini vir komunikacije v podjetju. Z napadi prek elektronske pošte lahko napadalci pridobijo dostop do računalnika, nam ukradejo gesla, poslovne skrivnosti in druge občutljive podatke, nam zašifrirajo dokumente ter nas izsiljujejo z javno objavo ukradenih podatkov.

Škodljivepriponke

Računalniški virusi se najpogosteje širijo prek priponk v okuženih elektronskih sporočilih. Največkrat so to arhivske datoteke vrste zip, včasih pa imajo tudi kakšno drugačno končnico, ki je veliko uporabnikov niti ne prepozna, npr. rar, iso, img ipd. Nevarne so tudi na prvi pogled nenevarne MS Office datoteke, ki za ogled vsebine zahtevajo klik na gumb »Omogoči vsebino«. S tem aktivirate škodljive makre, ki na računalnik namestijo virus. Makre lahko uporabljate samo takrat, ko dokument prejmemo iz zanesljivega vira in veste, zakaj jih potrebujemo (recimo za računovodstvo).

Kraja geselNapadalci do naših gesel pridejo na različne načine, najpogostejši pa so:

• prek phishing napada, v katerem napadalcem kar sami sporočimo geslo;

• prek okužbe računalnika z virusom, ki ukrade shranjena in vpisana gesla;

• prek vdorov v baze uporabnikov spletnih storitev, v katere smo registrirani.

Ravno zato je izjemno pomembno, da za vsako storitev uporabljamo drugo geslo. Če uporabljamo isto geslo za različne storitve, potem lahko napadalci z vdorom zgolj v eno od baz podatkov pridobijo dostop do vseh ostalih storitev, ki jih uporabljate.

Sami lahko ustvarite unikatna gesla z lastnim »algoritmom«, ali pa za varno hrambo uporabljate upravljalnika gesel, npr. 1password, LastPass, KeePass, Keeper, RoboForm. Z njimi lahko generirate unikatna gesla, omogočajo pa vam tudi varno shranjevanje gesel.

2FAKadar je mogoče, vklopite 2FA oz. dvofaktorsko avtentikacijo. Dvofaktorska avtentikacija je dodatna zaščita, pri kateri morate ob prijavi poleg gesla vnesti še dodatno kodo, ki jo prejmete

v SMS sporočilu, ali pa jo zgenerirate z aplikacijo na pametnem telefonu oz. s posebno napravo za generiranje kod. Na ta način napadalci ne bodo mogli vdreti v vaš račun, tudi če vam uspejo ukrasti geslo.

Takoj obvestimodgovorno osebo!Ko ste v dvomih, se obrnite na odgovorno osebo v vaši organizaciji! Če dobite čuden e-mail, pa ne veste točno, zakaj ste ga prejeli, se vam zdi karkoli sumljivo, raje preverite.

Kontaktirajte vašega informatika, varnostnega inženirja, ali tisto osebo, ki pri vas skrbi za varnost in/ali IT.

Vzemite si 30 minut za informacijsko varnostNa Nacionalnem odzivnem centru SI-CERT smo zasnovali BREZPLAČNI spletni tečaj za izobraževanje zaposlenih o informacijski varnosti. Tečaj bo od jeseni dalje dostopen na www.varnivpisarni.si.

SiCERT plakat 440x660 2str tisk.indd 1SiCERT plakat 440x660 2str tisk.indd 1 13/07/2021 14:2013/07/2021 14:20

Številka 4 | september 2021 25

UTR

IP UKC

L

Kdaj prijaviti incident

Kaj storimo?

Kaj storimo?

Kaj storimo?

Kaj storimo?

Kaj storimo?

Kaj storimo?

Kaj storimo?

NAPAD ONEMOGOČANJApoplava s prometom, napad na storitev ali spletno aplikacijo z namenom njenega onemogočanja

Ocena o uporabljenih sredstvih za napad, opredelitev možnih zaščitnih ukrepov, poskus onemogočanja botneta in obveščanje ponudnikov o zlorabljeni infrastrukturi in njeni zaščiti.

RANLJIVE ALI IZPOSTAVLJENE STORITVEvmesniki za upravljanje spletnih storitev, upravljanje naprav ali industrijskih procesov, spletnih kamer ipd., ranljiva omrežna infrastruktura, ki omogoča napade onemogočanja

Obveščanje skrbnikov, svetovanje pri nastavitvah in omejevanju dostopa, preiskovanje zlorabe storitve.

IZGUBA GESEL ALI KRAJA OMREŽNE IDENTITETEzloraba prek phishing napada ali napada okužbe računalnika

Svetovanje pri ponovnem prevzemu računov, dodatnih zaščitnih ukrepih in iskanju storilca.

OKUŽBA RAČUNALNIKAizsiljevalski virusi, bančni trojanci, ciljani napadi, agenti za pošiljanje neželene elektronske pošte

Pomoč pri odstranjevanju okužbe in njenih posledic, analiza vzorca in korelacija z do zdaj znanimi grožnjami; svetovanje o ukrepih za sanacijo stanja.

SUMLJIVA ELEKTRONSKA SPOROČILAphishing sporočila, ponudbe o hitrem zaslužku ali posojilih

Odstranjevanje in označevanje lažnih spletnih mest. Prepoznava širših in ciljanih napadov, obveščanje medijev in javnosti, sodelovanje z bančnim sektorjem in ponudniki storitev.

OPAŽEN VDOR V STREŽNIKrazobličenje, zloraba podatkovnih baz, namestitev prikritih orodij storilca

Iskanje izrabljene varnostne luknje ali ranljivosti, pomoč pri opredeljevanju posledic in vira vdora, analiza sledi na zlorabljenih sistemih, nasveti za odstranjevanje škode in zaščito.

SPLETNA GOLJUFIJAlažne spletne trgovine, prevare pri prodaji in nakupih prek spletnih posrednikov, lažna posojila, nigerijske, loterijske in ljubezenske prevare

Ocena tveganja, odstranjevanje lažne spletne trgovine s spleta, ozaveščanje javnosti.

SiCERT plakat 440x660 2str tisk.indd 2SiCERT plakat 440x660 2str tisk.indd 2 13/07/2021 14:2013/07/2021 14:20

26

KAJ

MEN

IJO

O N

AS

REŠEVALNA POSTAJAIskreno bi se rada zahvalila celotni včerajšnji ekipi na urgenci kot tudi obema osebama v rešilcu, ki so me sprejeli in obravnavali vče-raj pozno zvečer in v noči na 3. 8. 2021.Hvala za strokovnost in prijaznost. Lahko rečem, da sem vesela, da

imamo tako dobro urejen zdravstveni sistem od klicnega centra 112 do nujnega medicinskega prevoza in celotne obravnave na urgenci.Na izvidu je naveden g. Kristjan Demian Sancin, dr. med.V večji meri me je obravnavala mlada zdravnica, katere imena se ne spomnim. Hvala ji za prijaznost in strokovnost.Prav tako hvala medicinski sestri, katere ime se prav tako ne spom-

nim, vem pa, da je včeraj delala nočno (ima svetle lase, spete v viso-ko figo). Hvala za strokovnost in tople besede tudi njej.Hvala ekipi in uspešno delo se naprej!

NEVROLOŠKA KLINIKA

Rada bi poslala pohvalo gospodični Meliti Stegne. Vsakokrat, ko se zelo

potrudi pomagati in je zelo prijetna.

Pošiljam vam, v kateri organizacijski enoti dela: Nevrološka kinika, Klinični

oddelek za bolezni živčevja (KOBŽ), EEG laboratorij.

Enako pohvalo pošiljam tudi za gospodično, ki je bila včeraj v istem labo-

ratoriju, vendar ne vem njenega natančnega imena (gospa s črnimi lasmi,

podobnih let, v laboratoriju je bila včeraj zjutraj od 10.00−12.00).

IKNDanes sem gospo peljal na dogovorjeni pregled na Ultrasonografsko

preiskavo perifernega živčevja na Inštitutu za klinično nevrofiziologijo

v pritličju, E hodnik glavne stavbe UKC Ljubljana, in sicer ob 08:40. Na

vhodu poliklinike so nama povedali, da so se preselili v bolnico Petra

Držaja in da morava tja. To sta rekla mlajši gospod pri avtomatih za od-

čitavanje kartic in gospa na levi strani v istem prostoru. Čudno se mi je

zdelo, da ni bilo nobenega obvestila. Šla sva v bolnico Petra Držaja. V

pravem nadstropju v sprejemni pisarni se je prijazna sestra samo čudi-

la in naju poslala nazaj ter tudi telefonirala, da naju bodo sprejeli kljub

zakasnitvi dogovorjenega termina. Ponovno sva bila pred Polikliniko.

Na samem vhodu je bila sestra, ki je naju osebno peljala do ambulan-

te, kjer je bila gospa naročena. Prijazen sprejem v sprejemni pisarni in

takojšen pri gospodu zdravniku, ki je bil prijazen in strokoven. Izrekam

pohvalo ter zahvalo. V izogib takim dogodkom vas prosim, da poučite

osebje, kje se kaj nahaja. Manever za 95-letno gospo tudi ni prijeten od

parkirišč ... Še veliko uspešnega dela. Vse lepo vam in vsem.

PORODNIŠNICA Rada bi pohvalila in se zahvalila porodnišnici UKC Ljubljana za stro-kovno izveden porod, prijazne babice v porodnem bloku, ki so naredile porod znosen, ter izredno prijetne in prijazne ter hkrati strokovne babi-ce in sestre na oddelku C v 3. nadstropju porodnišnice.

Hvala vsem!

KO ZA TRAVMATOLOGIJOUpam, da bodo moje besede prišle tja, kamor so namenjene.Na Polikliniko na hodnik C hodim že iz otroštva. Moj zadnji obisk je bil leta 2015 in tako kot takrat me je tudi zdaj obšel občutek, da na vhodu manjka napis:Vi, ki vstopate, opustite vsako upanje ...Moja vera v zdravstvo se je zamajala že z odhodom dr. Cvetke Testen

v pokoj, odpadajoč omet s stropa, ko čakaš, da te pokličejo noter, samo poslabša občutek nelagodja … in potem se je zgodilo.Prišla sem v roke dr. M. Macura. Prvo, drugo srečanje in v petek 30.7. operativni poseg.Je človek z veliko začetnico, energičen, topel ter s smislom za hu-mor. Kljub skopo odmerjenemu času v ambulanti si vzame čas, da ti razloži zadevo. Operativni poseg mine v prijetnem, sproščenem vzdušju. Poskrbel je, da me je kljub že opravljenim operativnim po-segom le-ta minil brez strahu. Ob njem pozabiš na podobo hodnika. Velja omeniti in pohvaliti tudi vso ekipo s sestrami in z zdravnico, ki je sodelovala pri mojem posegu, saj so dobro uigrana ekipa. Prav tako so prijazne.Prav je, da se zavedate, da imate v svojih vrstah biser, ki dviguje pov-prečje med zdravniki.Vam, dr. M. Macura, pa želim veliko uspehov na vaši poti (in da si ne bi drznili iti kam drugam, še vas bom potrebovala) :).

URGENTNI KIRURŠKI BLOK

V nedeljo ponoči sem se bil primoran po pomoč obrniti na vaš in naš UKC

Ljubljana, natančneje na Urgentno travmatološko ambulanto. S tem

sporočilom pa bi rad z vami delil svojo izkušnjo.

Bil sem izjemno vesel pozitivne obravnave s strani prav vseh, s katerimi

sem imel ob svojem obisku stik. Poleg res visoko profesionalnega od-

nosa je večina vaših zaposlenih pokazala tudi dobro voljo, človečnost

in še nasmehe, četudi kdaj čez masko, ter lesk v očeh. Na več mestih

sem bil deležen tudi nasvetov za manj neprijetno čakanje na nadaljnjo

obravnavo ter tudi kakšnih šal. Tudi razporeditev prostora in skrb za var-

no obravnavo sta bila odlična. Mislim si, da me je tudi zaradi varnostnih

ukrepov obravnavalo več oseb vašega osebja in kot že omenjeno sem

bil nad vsemi navdušen ter tudi izven obdobja ploskanja in preletavanja

letal ponosen na osebje UKC Ljubljana.

Celotna obravnava je bila hitra, sproti sem prejemal primerna navodila in

se kmalu po začetku obiska s pozitivnimi mislimi odpravil od vas.

Le tako naprej, četudi si ne želim pogostih medsebojnih obiskov. Želim

vam čim manj napornih bolnikov in predvsem še tako dobrega dela nap-

rej!Vse pohvale in lepe pozdrave!

P.S.: Zelo lepo mi je bilo tudi videti, da ste istočasno v čakalnici prisotni

punčki olajšali njeno čakanje z improviziranim balonom. Srčno!

Žal smo ljudje takšni, da nam gre graja hitreje z jezika kot pohvala, saj

dobro delo štejemo za samoumevno.

Dne 9. 7. 2021 popoldne ob cca 14. uri sem bila na Urgenci v Ljubljani za-

radi nenadne otekline gležnja. Čeprav je bilo pred menoj kar nekaj paci-

entov, je delo teklo organizirano, profesionalno, predvsem pa so bili prav

vsi, s katerimi sem včerajšnji dan stopila v stik, izjemno prijazni.

Naj posebej pohvalim zaposlenega na vhodnem »šalterju«. Nanj sem se

obrnila, ker me je zaradi premočne klime zeblo. Takoj mi je prijazno prine-

sel rjuho, v katero sem se zavila. Zelo prijazna je bila tudi sestra na spre-

jemu v triažni ambulanti št. 3. Najbolj pa me je prijetno presenetil mladi

zdravnik dr. Anže Merhar. Izjemno prijazno in celovito mi je razložil poten-

cialne vzroke za mojo oteklino, za katere je povedal, da bodo razvidni iz

pregleda krvi, na katerega me je napotil. Po prejemu krvnih izvidov pa mi

je ponovno razložil, kaj le-ti pomenijo, in nato predpisal terapijo. Lahko

smo ponosni mi in vi, Urgenca, da imamo ter vzgajamo tako krasne mlade

ljudi, zdravnike, zdravstveno in drugo osebje. Z vsem spoštovanjem do

starejših zdravnikov, (pa ne želim posploševati), vendar ta mlada gene-

racija zdravnikov kaže več človečnosti in manj »božanskosti« kot starejši

zdravniki. Naj le takšni ostanejo!

Z urgence sem kljub 5-urnemu čakanju odšla prav dobre volje in z opti-

mizmom ter vero v naše zdravstvo.

Lepo prosim prenesite mojo pohvalo in zahvalo vsem navedenim.

Številka 4 | september 2021 27

KAJ MEN

IJO O

NAS

SUPAS – FINANČNA SLUŽBAPrepogosto nam urejanje birokracije povzroča glavobol. Ker pa tokrat v mo-jem primeru ni bilo tako, želim posebej pohvaliti delo vaše Finančne službe. Imena prve gospe, s katero sem prišla v stik ter ki je bila zelo prijazna in mi vse razložila in napotila dalje, si žal nisem zapomnila, poimensko pa želim po-hvaliti gospo Vilmo Zakrajšek. V zadevi, ki jo je urejala z mano, se je izkazala za izjemno strokovno in korektno. Problem je bil urejen v najkrajšem mož-nem času, gospa je bila tudi zelo odzivna na telefon in e-mail.

KO ZA KARDIOLOGOGIJOSpoštovani, dne 9. 7. 2021 dopoldne sem bila na slikanju srčnih žil v Kateterskem laboratoriju UKC Ljubljana, s sprejemom v dnevno bolnišnico. Celotnemu zdravstvenemu osebju se iskreno zahvalju-jem za vso prijaznost, profesionalnost ter podporo in uslužnost tako meni kot vsem nam pacientom. Že ob sprejemu v dnevno bolnišnico je bilo mogoče začutiti pozitivno naravnanost osebja, njihovo srč-nost, razumevanje in resnično predanost delu, ki ga opravljajo.

Hvala Vam!

KO ZA TRAVMATOLOGIJOIzražamo zahvalo in pohvalo celotnemu osebju Oddelka za urgentno trav-

matologijo, ki je dne 12. 7. 2021 sodelovala pri oskrbi mojega očeta Ivana po

poškodbi ob padcu.Še posebej se zahvaljujemo dr. Kokalju, dr. Kurentu in timskima DMS za prija-

zno ter strokovno obravnavo.Zahvaljujemo se tudi celotnemu osebju na oddelku E Travmatološke klinike!

PEDIATRIČNA KLINIKASpoštovani,danes sem s petletnim sinom obiskala Pediatrično kliniko zaradi suma vnetja slepiča. Iskreno bi se rada zahvalila osebju, ki naju je sprejelo (tako sestram kot zdravnicama in zdravniku na UZ).

Izredno prijazno in strokovno osebje mi je nudilo vsa pojasnila ter pomirju-joč občutek, ki sem ga kot mama v tem trenutku potrebovala.

Tudi sin je bil pomirjen, ker so z njim ravnali izredno prijazno, in je premagal strah, ki ga je imel, preden je prišel na kliniko.

Spoštovani, včeraj je bil v domačo oskrbo odpuščen moj 17-letni sin, ki je bil na Od-delku za kardiologijo Pediatrične klinike hospitaliziran 15 dni. Vsi skupaj, vključno s sinom, smo se nenadne bolezni zelo prestrašili. Vendar je bil k sreči sprejet na oddelek, kjer so zaposleni res srčni ljudje. Od prvega do zadnjega trenutka njegove hospitalizacije so njemu in tudi meni vlivali op-timizem. Pohvala je namenjena zdravnikom za hitro podajanje informacij o zdravstvenem stanju in za prijazno razlago ter ge. psihologinji za hitro in prijazno psihološko podporo. Predvsem pa je pohvala namenjena osebju zdravstvene nege. Diplomi-rane medicinske sestre/diplomirani zdravstveniki/srednje medicinske sestre/tehniki ZN imajo na tem oddelku neverjeten čut za sočloveka. Poleg empatije imajo zdrav občutek za humor, ki ga znajo v pravem času uporabiti ter prestrašenega otroka sprostiti in nasmejati. To je za te bolni-ke velikega pomena, za starše, ki bolnega otroka vidimo nasmejanega, pa je neprecenljivo. Res vedo, kaj pomeni celovita zdravstvena nega, ki je na tem oddelku v največji možni meri realizirana.

Ker sem sama po izobrazbi dipl. med. sestra, zaposlena kot učiteljica stro-kovnih predmetov v programu ZN, si drznem pohvaliti ne le njihov zgleden odnos do bolnikov in svojcev, temveč tudi zelo visok strokovni nivo.

Osebje kardiološkega oddelka, ISKRENA HVALA.

KO ZA UROLOGIJOŽe nekaj let imam težave z rakom prostate in ko sem bil po poslabšanju 06. 07. pod nujno sprejet na urologiji pri dr. med. Urški Kmetec, me je pre-senetila s človeško toplim sprejemom ter z veliko zavzetostjo za rešitev in ozdravitev moje bolezni. Zares hvala Vam, ga. dr. Urška Kmetec!

KIRURŠKA KLINIKA

Danes sem s pacientom čakal na triažo v čakalnici na urgenci, ko sem

slišal gospo Trotovšek Tatjano DMS, ki je stopila pred vse navzoče v

čakalnici in jih pozvala k cepljenju, saj je menda ostalo še nekaj doz

cepiva proti covid-19.

Posebej bi želel pohvaliti njen način komunikacije, odnos do dela ter

skrb za paciente, kajti nastopila je zelo pogumno, glasno in suvereno,

kljub temu pa je bil njen odnos do pacientov prijazen in dostopen, saj

je pristopila k vsakomur, ki je želel kaj vprašati. Na koncu je na ta način

tudi našla najmanj enega gospoda, ki se je odzval povabilu in z njo

odšel na cepljenje.

Menim, da si gospa Trotovšek poleg že navedenega zasluži iskreno

pohvalo tudi za angažiranost in samoiniciativnost. S svojim delom in

odnosom do dela nam je lahko vsem v zdravstveni negi zgled.

INFEKCIJSKA KLINIKAMoj oče je bil 20. junija 2021 v vašem UKC Ljubljana na oddelku DTS. Žal je pre-minil.Želim se zahvaliti celotnemu osebju za vse, kar so storili zanj, zlasti pa dr. Tini Kogel.

Hvala za vse.

28

IN M

EMO

RIA

M

Pretresla nas je vest, da je po dolgotrajni bolezni umrl naš upo-kojeni sodelavec, cenjeni redni profesor, dr. Aleksander Manohin, dr. med., specialist anesteziolog.

Profesor Manohin se nam je po-leg dolgoletnega vestnega klinič-

nega dela na KOAIT – predvsem na področju ORL in urologije – v spomin zapisal tudi kot odličen, predan, dosleden ter na trenutke strog učitelj in mentor, ki je sledil sodobnim trendom poučevanja.

Svoje raziskovalno delo je posvetil področjem, na katerih je delal (sedacija, regionalna anestezija, reanimatologija). Pogla-bljal se je tudi v področja fizike oz. fizikalnih znanj za anestezi-ologe, redno je predaval o anestezijskih aparatih in anestezij-skih dihalnih sistemih, pisal o zgodovini anestezije, bil soavtor številnih priporočil in smernic ter skrbel za širjenje znanja po elektronskih poteh (preko spletnih vsebin).

Ohranili ga bomo v lepem spominu.

Vodstvo Kliničnega oddelka za anesteziologijo in intenzivno terapijo operativnih strok

Pretreseni ob tvojem nenadnem od-hodu smo te v pospremili na tvojo zadnjo pot, ki si jo začela pred 32 leti, ko si se nam kot mlado dekle, polno entuziazma, pridružila.

Začela si v komercialnem delu lekar-ne pri uvozu neregistriranih zdravil, po rojstvu najstarejše hčere pa za nekaj let prevzela vodenje lekarne na Dermatovenerološki kliniki. Kmalu po rojstvu druge hčere si se pridružila kolektivu Ginekološke klinike, nato pa družinico povečala še z rojstvom sina. Na kliniki si bila nepogrešljiva zvesta sodelavka, vse dokler pred letom dni tam lekarne nismo dokončno zaprli.

Brez pomisleka si sprejela nove izzive in svojo strokovno pot, med katero si znanje nadgradila s specializacijo in znanstvenim magi-sterijem, nadaljevala v lekarni na Pediatrični kliniki, kjer si delala prav do zadnjega. Ko ti je zdravje spomladi ponagajalo, nismo niti pomislili, da se vidimo zadnjič.

Pravzaprav za tvojo bolezen dolgo časa niti nismo vedeli, ker si svoje tegobe in strahove raje zadrževala zase ter njihovo težo nosila čisto sama. Morda si bila ravno zaradi svoje težke bolezni tako tankočut-na poslušalka in ob bolečinah drugih pogosto prva, ki je pristopila in našla tolažilne besede. Pa tudi obratno, tudi veselili smo se skupaj in veliko smejali. Skupaj smo se veselili uspehov, obletnic, jubilejev … Pogosto si nas vse skupaj presenetila s svojimi domačimi dobrota-mi in odlično kavo.

Skupaj smo prehodili precej dolgo pot, ki pa se je mnogo prehitro in grobo zaključila. Skupaj smo doživljali vzpone in padce, za teboj pa bo ostala velika praznina.

Vse nas tolaži misel, da se nekoč nekje morda spet srečamo.

Tvoji sodelavci

V spomin: prof. dr. Aleksander Manohin

V spomin: mag. Sonja Močnik Rožnik, mag. farm., spec.

Številka 4 | september 2021 29

SPON

ZOR

KRIŽAN

KE

Založba Chiara predstavlja knjigo, avtorja dr. William Glasserja

Teorija nadzoraKnjigo "Teorija nadzora" boste prebrali verjetno na mah. Kot da ne gre za strokovno knjigo, niti za vprašanja iz vsak-danjega življenja, ampak za napete zgodbe kakega spret-nega opisovalca človeških dogodivščin.

Avtor knjige, dr. William Glasser, ameriški psihiater in svetovalec ljudem v stiskah, zna zapletene vzroke človeških stisk in še bolj zapleteno reševanje teh stisk prikazati v zanimivem, vsakomur ra-zumljivem jeziku. Zato ni čudno, da je njegova druga knjiga dožive-la prodajni rekord med strokovnimi knjigami s področja psihiatrije, svetovanja oz. psihoterapije.

Glasserjeva spoznanja opisana v več kot dvajsetih knjigah danes koristno uporabljajo ne le svetovalci in psihoterapevti na področju psihiatrije in klinične psihologije, temveč tudi učitelji, vzgojitelji, socialni delavci, zdravniki, medicinske sestre, ravnatelji, manager-ji, duhovniki in drugi na zelo različnih področjih dela in delovanja.

Pretežni del knjige se ukvarja z vedenji, ki jih izbiramo, ko si pri-zadevamo nadzirati svoje življenje. Vse vedenje je sestavljeno iz štirih komponent: iz naših ravnanj, misli, čustev in fiziologije. To, kar delamo in to, kar mislimo, vedno opisujemo z glagoli, kot sta denimo teči in meditirati, čustva pa opisujemo s pridevniki, kot je na primer depresiven, ali s samostalniki, kot depresija.

Deset aksiomov teorije nadzora:

Ð Edina oseba, katere vedenje lahko nadzorujemo, smo mi sami. Ð Vse, kar lahko ljudem damo ali od njih dobimo, je informacija. Ð Vsi dolgotrajni psihološki problemi so problemi odnosov. Ð Problematični odnos je vedno del našega sedanjega življenja. Ð Kar se je zgodilo v preteklosti, ima močno zvezo s tem, kakšni

smo danes, vendar lahko zadovoljujemo svoje osnovne potre-be le v sedanjosti in jih nadaljujemo zadovoljevati v prihodno-sti.

Ð Žene nas pet genetskih potreb: preživetje, ljubezen in pripa-dnost, moč , svoboda in zabava.

Ð Svoje potrebe lahko zadovoljimo le z zadovoljitvijo podob iz našega sveta kakovosti.

Ð Vse, kar počnemo, je da se vedemo. Ð Vsako vedenje je celovito vedenje in ga sestavljajo štiri kom-

ponente: dejavnost, mišljenje, čustvovanje in fiziologija. Ð Vsa celovita vedenja so izbrana, vendar imamo neposreden

nadzor le nad komponentama dejavnosti in razmišljanja. Svoje čustvovanje in fiziologijo lahko nadziramo le posredno z izbiro dejavnosti in razmišljanja. Vsako celovito vedenje opisujemo z glagoli in ga poimenujemo po najočitnejši sestavini.

Knjiga vas uči teorije izbire, ki vam je lahko v pomoč pri ohranjanju učinkovitega nadzora nad vašim živ-ljenjem. Naučila vas bo, kako izbrati učinkovita vedenja, saj so tista vedenja, ki si jih izberemo, kadar poskušamo zado-voljiti močne in nepopustljive potrebe znotraj nas samih, vse prepogosto boleča in neučinkovita.Prepričan sem, da ideje v tej knjigi lahko izjemno koristijo:a) dvigu kakovosti vsakdanjega življenja posameznika in

skupnosti;b) obogatitvi in popestritvi svetovalno-psihoterapevtskih

metod strokovnjakov, ki se že ukvarjajo s takim delom;c) kakovosti in učinkovitosti vodenja in upravljanja na raznih

področjih družbenega življenja, od vodenja podjetij do vodenja otrok v razredih

Leon Lojk (iz spremne besede)

OSNOVNE INFORMACIJEGlavni urednik: generalni direktorDinamika izdajanja: 6 številk letnoTiskana naklada: 3.000 izvodovOgledi na spletu: od 800 do 1.000Število strani: 28 do 36 strani

PREDVIDEN DOSEG Ì8.300 zaposlenih Ì obiskovalci v čakalnicah

CENIK ZAKUPA STRANI Ì za zakup sta na voljo 2. in predzadnja stran za celostranski oglas Ì 1/1 = 800,00 € + DDV

OMEJITVE PRI OGLAŠEVANJUV glasilu Interno so na podlagi mne-nja Komisija za strokovno-etična vprašanja UKC Ljubljana sprejemlji-vi oglasi podjetij, tudi farmacevtskih, vendar ne o produktih farmacevt-skih podjetij zaradi morebitnega konflikta interesov. Prav tako se ne oglašuje drugih proizvodov, ki nima-jo preverjeno pozitivnega vpliva na zdravje ali če je produkt lahko po-tencialno škodljiv.

USTANOVITELJ IN IZDAJATELJUKC LjubljanaZaloška cesta 2, 1000 LjubljanaSlužba za odnose z javnostmi

CENIK ZAKUPA STRANISlužba za odnose z javnostmi UKCLEmail: soj@kclj.siTel: 01 522 71 00

TEHNIČNE ZAHTEVE

Ì formati oglasa v živi rob: 1/1 = 210x297 mm + 3mm

Ì format grafične priprave: CMYK, pdf Ì resolucija: 300dpi

PREDVIDENI TERMINI IZIDOV REVIJE V 2021

Ì28. februar

Ì28. april

Ì28. junij

Ì28. avgust

Ì28. oktober

Ì23. december

Brezplačno glasilo Interno nudi eksluzivni dostop do zaposlenih in obiskovalcev osrednje slovenske bolnišnice.

Interni časopis Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana februar 2021 | št. 01

Od klasičnih k družbenim medijem

DTS in ZVD: hitra uresničitev načrtov

Aktivni radiološki inženirji

FOTO: Najboljše pustne maske

Kaj pomenijo spremembe statuta

Potres: stanje in navodila

Interni časopis Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana junij 2020 | št. 02Fotoreportaža s COVID-19 intenzivnega oddelkaFotoreportaža s COVID-19 intenzivnega oddelkaPriskočili smo na pomoč osebju v enoti Bokalce DSO Vič – Rudnik

Priskočili smo na pomoč osebju v enoti Bokalce DSO Vič – Rudnik Med epidemijo dvakrat toliko presaditev organov kot v običajnih mesecih

Med epidemijo dvakrat toliko presaditev organov kot v običajnih mesecih40 let od Titove smrti v Kliničnem centru: »Tekma je bila odpovedana«

40 let od Titove smrti v Kliničnem centru: »Tekma je bila odpovedana«Mag. Andrej Bručan iz prve roke o boju proti črnim kozam na Kosovu leta 1972

Mag. Andrej Bručan iz prve roke o boju proti črnim kozam na Kosovu leta 1972

Interni časopis Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana september 2020 | št. 03

Izjemni dosežki naših strokovnjakov: prva presaditev pljuč pri otroku, inovativen pristop

Izjemni dosežki naših strokovnjakov: prva presaditev pljuč pri otroku, inovativen pristop

pri menjavi srčne zaklopke, robotska kirurgija na vseh področjih abdominalne kirurgije

pri menjavi srčne zaklopke, robotska kirurgija na vseh področjih abdominalne kirurgije

Prof. dr. Adolf Lukanović o okrevanju po hudi bolezni zaradi okužbe s COVID-19

Prof. dr. Adolf Lukanović o okrevanju po hudi bolezni zaradi okužbe s COVID-19

O cepljenju proti gripi razmišljamo že pred začetkom cepilne sezone

O cepljenju proti gripi razmišljamo že pred začetkom cepilne sezone

45 let osrednje stavbe po načrtih Stanka Kristla: »Kakovostno delovno okolje za zdravnike

45 let osrednje stavbe po načrtih Stanka Kristla: »Kakovostno delovno okolje za zdravnike

in human prostor za bolnike«

in human prostor za bolnike«Klinko: superjunak, ki dela družbo resničnim junakinjam in junakom

Klinko: superjunak, ki dela družbo resničnim junakinjam in junakom

Glasilo doseže vse zaposlene in je na voljo pacientom in obisko-valcem UKC Ljubljana na stoja-lih in pultih na najbolj obiskanih delih, kot so čakalnice in vhodi v bolnišnico.

interno

www.trik.si

3K VIOLINIST (STAR.) ULITEK SORODNIK

LAMEALFRED

EAST

GORDANA (KRAJŠE)

KITAJSKI FILOZOFSKI

NAUK

NATAŠA KEJŽAR 2,54 cm

VULKAN NA HAVAJIH:

MAUNA …

ADVOKAT

POŽELENJE

KRŠKO

NADLOGA MLADIH

KURT LEWIN

Ð4. IN 1. ČRKA

HRVAŠKI IGRALEC

ŠERBEDŽIJA

ÐNALITA PLAST

KOVINE

CANKARJEVA PESNIŠKA

ZBIRKA

STAR O­EGIPČANSKI SVETI PTIČ

HENRIK IBSEN: PEER …

OSKAR DANON

Povsodz vami

PATRICK SWAYZE

GOR IN ...

ð ð VREDNOSTNI PAPIR

TOM CRUISE

AM. IGRALEC (BILLY)

FR. ROMAR­SKO MESTO

(ORIG.)

SLOVENSKI PESNIK

GRUDEN

DVOSPEVNAJHITREJŠI

KONJSKI HOD

JULIJANSKI, GREGORI­

JANSKIZVONKO ČOH

MESTO NA POLJSKEM

GLASBENIK SOSS

PRIPRAVA ZA OMETANJE

POUČITEV

ČUKI: KAVBOJCI …

INDIJANCI

IT. SMUČAR. SREDIŠČE:

... BADIAOSKAR

KOVAČIČ

PUSTI … ČASAMERIŠKI IGRALEC (WOODY)

KITAJSKI REVOLUCIO­NAR ZEDONG

IZTOK TOMAZININ TAKO NAPREJ

NAJVIŠJI VRH KARAVANK

VRSTA PIVANEKDANJA

SLOVENSKA PLAVALKA ISAKOVIĆ

MRAVLJAM PODOBNE ŽUŽELKE

LEKARNA

KRAJ NAD KOLPO

ZMEŠNJAVA (EKSPR.)

VSOTA DENARJA, KI SE IZDATRGOVSKO

BLAGO

ALENKA BRATUŠEK

ŠPANSKA JED

MIMOIDOČI (KNJIŽ.)

FLUO RES­CENČNA ŽARNICARAVELOV

BALET

NANJ PIŠEMO

OKROGLA PLETENA KOŠARA

TELEČJA, KURJA

SL. PESNIK AŠKERC

SREDNJE­EVROPSKA

REKA

SKLADATELJ SIMONITI

STRUPEN IGLAVEC

OKLEPNI TRANS­PORTER

SODOBNIK KELTOV

JELINČIČEVA STRANKA

ZNAMKA SMUČI

NOSILEC PODATKOVANGLEŠKI

NEDOLOČNI ČLEN

OSKRBOVA­LEC KONJ KAOS

NAPRAVA NA STREHI

ODHOD (EKSPR.)

Rešitev nagradne križanke pošljite v pisemski ovojnici (ali na dopisnici) najpozneje do 10. novembra 2021 na naslov: UKCL, Služba za odnose z javnostmi, Zaloška 2, 1000 Ljubljana, ali na e-naslov: soj@kclj.si, s pripisom ZA NAGRADNO KRIŽANKO. Pripišite tudi svoje ime in naslov, kamor vam pošljemo nagrado.

Nagrade prispeva založba Chiara: 1., 2., 3. nagrada: knjiga Teorija nadzora, William Glasser

NAGRAJENCI NAGRADNE KRIŽANKE IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE:Nagrade je prispevala založba Chiara, knjiga Teorija izbire, William Glasser:1. nagrada: Marija Crljen, 2. nagrada: Jedert Jevševar3. nagrada: Tinkara Koren

Nagrajenci SUDOKU:Katja Vidmar, Maja Arsov, Maja Štok, Kaja Zadravec, Marko Kučan, Nada Kovačević, Jelena Dragojević, Maja Dolenšek

nagradna križanka