MEGAŠOLČEKosmbst1s/megasolcek.pdf · teljici zbirali prvi spisi in pesmice. Ko je učiteljica imela že vse spise v računalniku – nekatere smo prinesli tudi na ključku, je začela

MEGAŠOLČEK razredni časopis učencev 4. b OŠ Starše - POŠ Marjeta

Šolsko leto 2008/09

POŠ Marjeta Letnik: 1 Š. l. 2008/09 Številka: 1

OŠ Starše MEGAŠOLČEK, razredni časopis učencev 4. b POŠ Marjeta Stran 2

IZ VSEBIIZ VSEBIIZ VSEBIIZ VSEBINENENENE

UVOD Stran 3

- Lep pozdrav, dragi bralci! - Kako je nastal naš Megašolček - Megašolčku na pot

NAŠ RAZRED Stran 4 POČITNICE 2008 Stran 5

- Moje počitnice - Med počitnicami - Počitnice na morju - Bili smo na morju - Ribarjenje z dedkom

KONJIČKI Stran 6 - Naši konjički

V UČILNICI Stran 7 - Tehniški dan - Izdelali smo štampiljko - Voščilnica - Pekli smo palačinke - Izdelali smo zimsko vasico - Pust – maska kurent - Kaširali smo balone - Izdelala sem mlinček

POUK IZVEN UČILNICE Stran 10 - Tehniški dan v elektrarni - Bili smo v gozdu - Kostanjev piknik - Peljali smo se z vlakom - Pečenje kruha pri Šolarjevih - Pogovor z babico - Otroška varnostna olimpijada

ODRASLI PRI POUKU Stran 13 - Starši pri pouku - Babice in dedki zapeli z nami - Policist na obisku - Gasilci v šoli - Medicinska sestra v Marjeti - Učitelji na obisku - Velikonočna delavnica učencev in staršev

4. b - Tehniški dan o škodljivosti sonca

KULTURNI DOGODKI Stran 17 - Ogled lutkovne predstave - Kulturni dan pred prazniki - Prireditev Pozdrav pomladi - Pisateljica na obisku

ŠPORTNI DNEVI Stran 19 - Športni dan v Staršah - Športni dan – drsanje - Zimski športni dan

INTERESNE DEJAVNOSTI Stran 20 - Naši krožki - Instrumentalni krožek

- Glasbena šola Decima INTERVJUJI Stran 21

- Intervju z učiteljico Silvo Hrnčič - Intervju s sošolcem Janom Premzlom - Intervju s trenerko rokometa Alenko Šibila

ŠPORT Stran 22 - Poročilo z nogometne tekme - Nogomet mladim – Zlatoličje 2009

PROTI… JUHA Stran 23 - Proticigaretna juha - Protisovražna juha - Protimamilna juha

NAŠE PRAVLJICE Stran 23 - Sedem bratov, Moja pravljica, Pravljica

o revnem kmetu, Zgodba o treh bratih, Moja zgodba, Trije bratje, Pravljica, Mali sneženi mož se stopi, Nov prijatelj, Vila Simona, Starček Fekonja, Nasmeh golobčku, Deset cekinov, Pravljica o volku

NAŠE PESMICE Stran 29 - Srce, Gasilec, Moje telo, Zdrava hrana,

Pesmica o zobu, Zob, Zobek, Dojenček, Ko se rodimo, Naše male muce, Četrtošolci, Pikapolonica, Dišeča roža, Pozimi, Muca, Okroglo, Pesem orhidej, Poletje, Veliko je najprej majhno

IGRE NEKOČ Stran 32 - Prstanček deliti, Vlečenje barvic ali

barvnih palčk, Pravila igre frnikolanje, Letalo, Ime, priimek, žival, rastlina, Med dvema ognjema, Čika Mika, Ravbarji in žandarji, Puščica, Partizani in Nemci, Ali je kaj trden most, Ristanc, Indijanci in kavboji, Kamenčkanje, Gnilo jajce, En kovač konja kuje

NOVICE IZ SVETA Stran 35 - En zajček, dva smrčka - Kriza koristi McDonald´su - Zaradi žabe ob službo - Vodna pošast iz Bornea

GLASBENE NOVICE Stran 35 - Rebelde - Ema 09

ZADNJI DOGODKI Stran 36 - ŠVZ v Staršah, Zaključni ekskurziji

ZABAVNA STRAN Stran 38 - Šale o blondinkah, Različne šale

POBARVANKE Stran 39 NAŠE RISBICE Stran 40 RAZREDNA HIMNA Stran 43 KOLOFON Stran 43



UVODUVODUVODUVOD

Lep pozdrav, dragi bralci!

Šolskega leta bo kmalu konec … STOP, vendar bo treba še malo potrpeti. V tem letu smo se marsikaj naučili. Potovali smo po svetu knjig, se soočali s številkami in se skrivali za črkami.

Po velikem trudu je nastal šolski časopis. Združili smo svoje sive celice in časopisu dali naslov MEGAŠOLČEK. Vsak je v ta časopis prispeval delček sebe in tako so nastali spisi, pesmi, risbe … Pozabiti ne moremo tudi na naše šale, ob katerih smo se v razredu veliko smejali. Upam, da bodo nasmejale tudi vas. Vse to in še več je v našem Megašolčku. Mi smo bili zelo pridni. Bodite sedaj tudi vi. Ko boste brali naš časopis, naj vas naša šolska umetnost popelje v čudovit svet.

HEJ, LEPO SE IMEJ IN OB BRANJU MEGAŠOLČKA VELIKO SE SMEJ!

NUŠA KIRBIŠ,

urednica

Kako je nastal naš Megašolček

Učenci 4. b razreda vsako leto izdelajo razredni časopisek. Tudi mi smo ga. Za naš časopisek je potreben tudi naslov, ki je vsako leto dru-gačen. Učenci smo ga izbrali skupaj. Vsak je na list papirja napisal ime, ki si ga je zamislil. Med mnogo imeni je na koncu zmagal Megašolček, ki si ga je izmislil sošolec Matej. Izbrali smo tudi urednico In njeno pomočnico. Urednica je sošolka Nuša, njena pomočnica

sem jaz. Določili smo še učence, ki bodo uredniki različnih področij. Naša mentorica je učiteljica Daša. Že čez nekaj dni so se pri urednici, meni, posameznih urednikih in uči-teljici zbirali prvi spisi in pesmice. Ko je učiteljica imela že vse spise v računalniku – nekatere smo prinesli tudi na ključku, je začela časopisek oblikovati. Dodala je še fotografije in naše risbice. Narisali smo tudi risbice za naslovnico. Oblikovanje časopiska je bilo tako končano. Naenkrat je s stene zasijal naš Megašolček – tja smo ga prikazali preko računalnika. Pregledali smo ga in se odločili, da ga lahko damo v tisk. Na svoj skupni izdelek smo vsi zelo ponosni.

MARUŠA ŠKETA, pomočnica urednice

Megašolčku na pot

Rodilo se je dete … Dete, ki je raslo od septembra, ko ste – dragi učenci, četrtošolci – bili še skoraj leto mlajši. Nastajalo je od

dne, ko smo se skupaj odločili za projekt – izdelavo razrednega časopisa. Da boste v njegovo nastajanje vložili toliko dela, si takrat niste mislili. Danes, ko so naša dela pri koncu, vam za odločitev gotovo ni žal. Prav vsak od vas je pridal nekaj kamenčkov v mozaik, ki ste ga poimenovali MEGAŠOLČEK. Že ime izdaja, da je nekaj posebnega – mega, kar pomeni veliko, obsežno, mogočno. Bogata je njegova vsebina, z veliko informacij, slik, fotografij, ki zaradi vas ne bo šla v pozabo. Seveda, če boste pazili na izvod, ki je pred vami. Naj ostane v trajen spomin na dogajanje v 4. b na naši šoli – OŠ Starše, podružnici Marjeta. Izvod pa le posodite v branje bližnjim sorodnikom, nato ga shranite na častno mesto, saj si to zasluži. Za celoletni trud pa si tudi vi zaslužite iskrene čestitke!

Vaša mentorica,

razredničarka DAŠA JAKOL



NAŠ RAZREDNAŠ RAZREDNAŠ RAZREDNAŠ RAZRED Naš razred je najboljši na svetu. Učiteljica je super in moji sošolci tudi, le nekateri bi se morali malo poboljšati. Drugače smo pa v redu. Počutim se zelo prijetno, ko računamo, pojemo in pišemo. Mi smo najboljši!

NUŠA KIRBIŠ

Prvi šolski dan z učiteljico Dašo (foto: K. Kocjan)

Naš razred je super. Imamo najboljšo učiteljico. Naša učilnica je zelo urejena. Na panojih imamo skoraj vedno slike. Najlepše mi je, ko se po športni vzgoji umirjamo in ko nas učiteljica pocrklja. Učiteljice Daše ne bi zamenjala za nobeno drugo. Ko je ma-tematika, si naloge pregledamo s sosedi, ki sedijo zraven nas. Četrti razred je od vseh razredov najboljši.

KLARA KLASIC BRGLEZ V razredu smo dobri prijatelji, si veliko pomagamo in imamo najboljšo učiteljico. V učilnici je urejeno, na stenski tabli imamo zimsko vasico, ki smo jo naredili vsi učenci 4. b skupaj.

KLEMEN BELE Zjutraj rad grem v šolo. Imam dosti prijateljev. Imamo lepo okrašeno učilnico. Najboljša predmeta sta mi matematika in športna vzgoja.

JAN PREMZL

Naša učilnica je okrašena z izdelki, ki smo jih delali sami z učiteljico. V razredu nas je štirinajst učencev. Pouk teče zelo v redu.

MATEJ BREZNER Naša učilnica mi je zelo všeč, ker imamo na stenah obešene lepe risbice, zimsko vasico in možičke kopitljačke. V razredu so mi vsa dekleta zelo dobre prijateljice. Naša učiteljica

nas včasih pocrklja. Najljubši predmeti so mi prav vsi. V šoli mi je zelo všeč, ker se dosti naučim.

LAURA MACUH V mojem razredu je štirinajst učencev. Naša učilnica je urejena. Na stenskih tablah so obešeni pajaci, koledar, zimska vasica, zraven pa še slike, ki smo jih naslikali, včasih obesimo še zemljevid. Zraven slik so štiri omare, v katerih so različni delovni zvezki. Pred omarami so mizice za malico in naše mizice, ki so postavljene v črko U. Rad hodim v šolo.

ROK LOVENJAK

Naša učilnica je lepa in urejena. Imamo najboljšo učiteljico na svetu; včasih nas tudi pocrklja. Pri pouku me nič ne moti. S sošolci in sošolkami se dobro razumemo. V razredu se počutim zelo dobro.

JAN KRALJ Pri naravoslovju



Naša učilnica je zelo urejena in čista. V razredu se imamo vsi radi. Od prijateljev so na prvem mestu sošolke, nato sošolci. Učiteljica nas vsak dan pohvali, kdaj pa še pocrklja. V šoli se imam zelo lepo, saj smo dobri prijatelji oz. kot učiteljica govori: prava družina.

KATARINA ROZMAN V razredu imam dobre prijatelje. Moj najboljši predmet je glasba. Učilnica ima stensko tablo, na kateri so obešene slike, pajacki in naša zimska vasica, ki pa ni obešena, ampak pritrjena. S svojimi ocenami sem zadovoljna, saj imam večino petk. Rada hodim v šolo, kjer se dosti dobrega naučim.

ANA KUSTEC Naša učilnica je velika. Imamo dve veliki tabli, pri zadnjih stenah imamo velike omare, šest stenskih tabel, preprogo, šest oken in mizice. V razredu imam tudi prijateljice. Imamo super učiteljico. Najraje imam matematiko in športno vzgojo.

MARUŠA ŠKETA

Griček pripoveduje – Florijan Rodošek

Naša učiteljica je zelo, zelo v redu. Učilnico imamo zelo lepo urejeno. Imam dosti prijateljev in drug drugemu pomagamo. Mislim, da našemu razredu nič ne manjka. In učiteljico imam zelo rad. Kot prijatelje imam rad tudi vse sošolke in sošolce. Našemu razredu res nič ne manjka.

MIHA HABJANIČ

V razredu se počutimo lepo. Najraje imam matematiko, slovenščino. Učiteljica ni stroga, je pa fina. Imam dosti prijateljev in rad hodim v šolo.

FLORIJAN RODOŠEK Naša učilnica je lepo urejena. Moja najboljša prijatelja sta Miha in Matej; na prvem mestu so fantje, na drugem punce. Učiteljica Daša je zelo prijazna in zabavna. V šoli se počutim v redu.

NIKI FINŽGAR

POPOPOPOČITNICEITNICEITNICEITNICE 2008200820082008

Moje počitnice Letos so bile moje počitnice zelo pestre. Najlepše mi je bilo pri sestrični Nataši. Pri njej sem bila tri dni. Ker je doma zraven šole, sva se na šolskem igrišču igrali razne igre. Največ sva se rolkali. Po napornem dnevu sva se zvečer sproščali ob različnih igrah, koščku čokolade in prijetni glasbi, ki naju je uspavala. Lahko bi naštela še več dogodkov, pa bom raje končala z mislijo, da so bile to moje najlepše počitnice.

KATARINA ROZMAN

Med počitnicami V petek sem imela izpit za elektronsko klaviaturo. Mamica je prišla iz službe in me peljala na Ptuj. S strahom sem stopila v učilnico. Zaigrala sem pesmi, nato je bila na vrsti teorija. Po opravljenem izpi-tu sem dobila spri-čevalo, v katerem je pisalo odlično (5). Zares sem vesela te ocene. Ta dan mi bo ostal v spominu.

KLARA KLASINC BRGLEZ



Počitnice na morju Bil je zadnji dan dopusta na morju. Prejšnji dan smo se odločili, da bomo zadnji dan dopusta cel dan preživeli na plaži. Ko smo prišli na plažo, je bilo morje zelo razburkano. Valovi so bili visoki celo en meter. Hotela sem v vodo, a me je bilo malo strah. Mama mi je rekla, da me blazina vedno obdrži nad vodo. Tako me je prepričala, da sem šla v vodo. Sestrična, mama in jaz smo uživale, ko so nas valovi pozibavali. Naenkrat nismo nič videle. Zagledale smo se šele, ko se je val umaknil. Sestrična je mislila, da je ne bo nihče rešil. Potem mama niti slučajno ni več hotela v vodo. Morje smo nato samo opazovale.

MARUŠA ŠKETA

V Vodicah …

Bili smo na morju 10. avgusta smo se tudi mi, ob 2. uri zjutraj, odpeljali na morje. Letos smo bili v Vodicah pri Šibeniku. Bili smo v apartmaju, do plaže pa smo vsak dan šli peš. To ni bilo v redu, ker so me bolele noge. S sestro Žano sva se veliko kopala in potapljala. Najbolj mi je bilo super, ko sem jahal »bika«. Dopust na morju je hitro minil in odšli smo domov. Med počitnicami smo bili še v termah, kinu in na rojstnih dnevih. Sedaj je počitnic konec in z novo energijo grem v šolo.

FLORIJAN RODOŠEK

Ribarjenje z dedkom Med počitnicami sem se pripravil na ribolov z dedkom. Šla sva v Starše v ribnik. Na začetku sva lovila skupaj. Potem je šel dedek na drugi konec ribnika. Ribe sem lovil sam. Ko je dedek prišel nazaj, me je vprašal, koliko rib sem ulovil. Odgovoril sem mu, da nič. Lovila sva naprej. Bil sem neroden in sem si zapičil trnek v hlače ter tako ulovil samega sebe.

Ko sva se odpravila domov, je bila babica navdušena, ker sva ulovila toliko rib. Pripravila je slastno večerjo.

MATEJ BREZNER

KONJIKONJIKONJIKONJIČKIKIKIKI

Naši konjički Med prostim časom se vsak ukvarja s čim drugim. Povedali vam bomo, kaj počnemo učenci 4. b razreda iz POŠ Marjeta. Konjički naše sošolke Katarine so: drsanje, ples, šport, odbojka, rolkanje. Konjiček naše sošolke Maruške je: atletika. Konjička naše sošolke Ane sta: kolesarjenje, rolkanje. Konjiček naše sošolke Klare je: skakanje kolebnice. Konjička naše sošolke Laure sta: kolesarjenje, plavanje. Konjička naše sošolke Nuše sta: plavanje, kolesarjenje. Konjički našega sošolca Nikija so: smučanje, šport, kolesarjenje. Konjiček našega sošolca Jana K. je: vožnja z motornim kolesom. Konjička našega sošolca Klemna sta: nogomet, kolesarjenje. Konjiček našega sošolca Mateja je: nogomet. Konjiček našega sošolca Florijana je: nogomet. Konjiček našega sošolca Roka je: rolkanje. Konjiček našega sošolca Jana P. je: kolesarjenje. Moji konjički so: nogomet, kolesarjenje, rolkanje, plavanje, drsanje … Radi imamo prosti čas in upamo, da ga bomo imeli vedno.

MIHA HABJANIČ



V UV UV UV UČILNICIILNICIILNICIILNICI

Tehniški dan

V četrtek smo imeli tehniški dan. Izdelovali smo hišice in

veveričke. Hišico je bilo težko izdelati, ampak mi je uspelo. Za izdelovanje smo potrebovali nož, lepilo, ravnilo in karton. Na karton smo nalepili list, nato smo z nožem rezali po črtah. Ko smo dele hišice zalepili, smo jih še pobarvali. Ko smo vse naredili, smo se zraven hišic fotografirali. Za veveričko smo potrebovali škarje, lepilo in karton. Na karton smo nalepili list z narisano veverico, nato smo dele izrezali. Sestavili smo jih s pisemskimi razcepkami. Na tabli so se nam sestavljene veveričke zdele zelo lepe. Ta tehniški dan mi bo ostal v spominu, ker rad izdelujem takšne stvari.

NIKI FINŽGAR

Izdelali smo štampiljko

V ponedeljek, 10. 11. 2008, smo izdelovali štampiljke. Najprej smo v delovnem zvezku prebrali navodila za delo. Vzeli smo smrekovo deščico in izmerili šest in dva centimetra širok trak. Odšli smo k zadnjim mizam, kjer smo žagali. Učiteljica Daša nam je z mizarsko svoro pritrdila deščico in nam z žago malo zarezala v les. Naprej smo žagali sami. Odkorakali smo k prvim mizam in iz penaste gobe izrezali črko ali kakšen znak. Gobe smo zalepili na les in že je nastala štampiljka. Izdelke smo dali sušit na mizico. Izdelovanje štampiljke mi je bilo zelo všeč.


Voščilnica

Pri slovenščini nam je učiteljica razdelila pisemski papir. Nanj smo napisali našo pesmico, ki smo jo sestavili skupaj. Pesem je govorila o zimi in praznikih. Pisali smo v devetnajst vrst, s pomočjo črtalnika. List je bil ravno prav velik. Ko smo napisali, nam je učiteljica pri naslednji uri, to je likovni vzgoji, razdelila roza model za izdelavo snežaka. Ko smo snežaka izrezali, smo dobili zelen model za kapo, nato še modela za cof in klobuk. Ko smo vse izrezali, smo šli k zadnji mizi k učiteljici po noske, ki so bili iz oranžnega papirja. Naredila jih je z luknjačem. Cof smo prilepili na kapo, kapo pa na snežaka. Izdelali smo še snežaka poštarja. Nanj smo nalepili klobuk. Na prvega snežaka smo nalepili gumbe, na drugega napisano voščilnico, ki smo jo zložili kot pismo. Dobili smo še model za metlo, ki smo jo prav tako izdelali iz papirja. Za držalo smo vzeli leseno nabodalo. Izdelane voščilnice, ki so nam bile zelo všeč, smo pred prazniki odnesli domov.

JAN PREMZL



Pekli smo palačinke

V ponedeljek, 16. 3. 2009, smo v šoli pekli pala-činke. V prvem delu ure smo ob pomoči delov-nega zvezka spo-

znali recept za pečenje palačink. Rešili smo tudi naloge, ki govorijo o jedeh in njihovi pripravi.

V drugem delu prve ure smo odšli v zadnji del učilnice in pripravili vse potrebno za pečenje. Začeli smo s pripravo. V posodo je vsak učenec ubil po eno jajce. Dodali smo moko, mleko, sladkor in sol. Vse skupaj smo zmešali v gladko zmes. Zmes smo pustili nekaj časa počivati. Ko je preteklo dovolj časa, smo začeli peči palačinke.

V ponvah, pekli smo kar v treh, smo segreli malo olja in dodali zajemalko pripravljene zmesi. Počakali smo, da se je palačinka spekla na eni strani, nato smo jo obrnili in spekli še

na drugi strani. Vsak učenec je spekel dve ali tri palačinke. Malo ohlajene smo namazali z različnimi namazi: marmelado, čokoladnim ali lešnikovim nadevom, marmelado in kislo smetano. Palačinke so bile zelo dobre. Če boste tudi vi pripravljali palačinke, vam želimo dober tek!

MATEJ BREZNER

Izdelali smo zimsko vasico

V četrtek, 27. 11. 2008, smo pri likovni vzgoji izdelovali zimsko vasico ponoči. Po odmoru smo si pripravili kolaž papir, škarje, lepilo in začeli izdelovati. Najprej nam je učiteljica Daša pokazala, kakšno velikost naj imajo hiške, ki jih bomo izdelali. Nato smo se odločili, kaj bo kdo izdelal. Maruška je rekla, da bo naredila šolo, Klara trgovino Tuš, Jan cerkev, sama sem se odločila za gasilski dom. Ko sem končala, sem šla izdelovat hiško za psa, božično drevo in dom za ljudi. Precej časa smo izdelovali naše hiške. Kasneje je vsak izdelal snežaka za zimsko vasico. Ker je bilo premalo časa, smo se odločili, da bomo naše izdelke dokončali v popoldanskem varstvu. Ko smo dokončali hiške, smo izdelali še tovornjake, cestne svetilke, ljudi in snežinke. Vse smo pritrdili na stenski pano, ki nam je služil za zasneženo pokrajino. S papirjem smo prikazali še temno nočno nebo. Ta dan pri likovni vzgoji je bil zelo lep in zelo zanimiv, saj smo z zimsko vasico priklicali petkov sneg.

NUŠA KIRBIŠ



Pust – maska kurent

V petek, 20. 2. 2009, smo v šoli imeli pustni dan. Oblečeni smo prišli v pustna oblačila in maske. Ko sem zjutraj prišel v šolo, sem bil oblečen v kurenta. Pri nas mu pravimo korant. Na poti v šolo sem že zvonil z zvonci, ki so del korantove obleke. Korant s svojim zvonjenjem po starih običajih odganja zimo. V šoli so se me moji sošolci in drugi učenci zelo razveselili. Zato sem z veseljem pozvonil z zvonci tudi po šolskem hodniku in drugih učilnicah. Čez kakšno šolsko uro smo imeli malico. Jedli smo pustne krofe, kar je za pust običajno. Ko smo pomalicali, smo priredili tudi

pustno povorko. Učiteljice so me postavile na prvo mesto v koloni, kar me je zelo razveselilo. Sprehodili smo se po vasi, da so nas lahko videli tudi starejši ljudje. En gospod me je celo prosil, če me lahko fotografira, kar mi je bilo v veliko veselje. Vrnili smo se v šolo. Tam smo se še nekaj časa igrali, nato smo odšli domov.

ROK LOVENJAK

Kaširali smo balone V četrtek, ko smo imeli dve uri likovne vzgoje, smo kaširali balone. Učiteljica je balone najprej napihnila. Potem nam je povedala, kakšen je postopek dela, da smo lahko začeli z izdelovanjem. Delali smo v parih. Najprej smo na balone nalepili dve ali tri plasti časopisnega papirja, nato še plast papirnatih brisačk in na koncu plast belega pisarniškega papirja. Med delom smo razmišljali, kaj bo iz tega nastalo. Ugotavljali smo, kaj bi lahko prikazali s takšno obliko. Naredili bi lahko model naše Zemlje ali pa velikonočna jajčka, saj se je bližala velika noč. Učiteljica je ob koncu povedala, da bomo naslednji teden izdelovali naprej. Izdelki se namreč morajo sušiti. Ko je minil teden in smo zopet imeli likovno vzgojo, smo se odločili, da bomo pobarvali velikonočna jajčka. Barvali smo jih z vodenimi barvicami. Delo je bilo zabavno, saj smo tudi sedaj delali v dvojicah. V času, ko smo imeli angleščino in matematiko, so se jajčka posušila. Učiteljica jih je navezala na vrvice. Skupaj smo jih odnesli v pred-prostor in pripra-vili razstavo. Vsi smo ponosni, da je naš predprostor vedno lepši. Menim, da so vsi sošolci in sošolke z užitkom kaširali balone.

MARUŠA ŠKETA

Izdelala sem

mlinček Učili smo se o pretakanju vode, zato smo v šoli izdelovali vodne mlinčke. Del mlina smo izdelali

doma. Delali smo po načrtu iz delovnega zvezka. Doma mi je pri izdelovanju pomagal ati. Bilo je zelo zabavno. Ko sva končala, je sledil preizkus. Bravo, ati, bravo, Katarina, uspelo nama je!

KATARINA ROZMAN



POUK IZVEN POUK IZVEN POUK IZVEN POUK IZVEN

UUUUČILNICEILNICEILNICEILNICE

Tehniški dan v elektrarni Danes smo imeli tehniški dan. Ob 8.30 je pripeljal avtobus. Odpeljali smo se v Hidroelektrarno Zlatoličje. Tam je učiteljica Daša odšla po gospoda Mirana. On nam je razkazal elektrarno od zunaj in znotraj. Najprej smo odšli po stopnicah. Vodič nam je tam povedal nekaj stvari o hidroelektrarni, vodi in elektriki. Potem nam je pokazal dizel agregat in turbine. Peljal nas je v sobo, kjer je bil računalnik in v prerezu narisana turbina. Ko nam je vse pokazal, smo odšli ven. Tudi zunaj je še nekaj povedal o elektrarni in se poslovil.

Zahvalili smo se in odšli na avtobus. Odpeljali smo se v Marjeto in v učilnici pogledali še film o elektrarnah. V Zlatoličju mi je bilo všeč. Upam, da gremo z učiteljico še kdaj v kakšno elektrarno.

KLEMEN BELE

Bili smo v gozdu S sošolci in učiteljico smo pri dveh urah naravoslovja in tehnike šli v gozd. Šli smo ob robu ceste in drug za drugim. Ko smo prišli do gozda, je učiteljica Daša razdelila lupe. Z njimi smo opazovali pajke, polže, mravlje in hrošče. Premikali smo debla in našli polževe hišice. Nekateri učenci so našli

različne luknje z malimi živalcami, užitne in strupene gobe ali še kaj drugega. Najbolj mi je bilo všeč, ko smo videli pajka križavca. V zadnjem delu druge ure smo se odpravili v šolo. Ko smo prispeli, smo v predprostoru obuli copate, potem smo šli pisat nalogo. Naravoslovni uri sta bili nekaj posebnega.

FLORIJAN RODOŠEK

Kostanjev piknik

V četrtek, 16. 10. 2008, smo imeli kostanjev piknik na igrišču na Gmajni. S sabo smo prinesli kostanje, pijačo, kasete ali cedeje z glasbo, sladkarije in pripomočke za pečenje. Vzdušje je bilo »ta pravo«. Ko so prišle še moje sošolke, smo se igrale. Na igrišču je bila nogometna tekma, zato smo navijale. Ob pečenju kostanjev in igrah nam je piknik hitro minil. Bilo nam je lepo, saj smo se družili učenci, učiteljice in starši.

ANA KUSTEC

Proti večeru na pikniku



Peljali smo se z vlakom V četrtek, 2. oktobra 2008, smo se vsi učenci šole v Marjeti peljali z vlakom do Ormoža in si ogledali grad. Avtobus nas je peljal do železniške postaje v Račah. Tam smo vstopili na vlak, ki je peljal v Ormož. Vozili smo se eno uro, ker se je vlak ustavljal na postajah v Cirkovcah, Kidričevem,

Ptuju, Veliki Nedelji in še drugod. Na vlaku sem sedela zraven Katarine, Ane in Maruše. Ko smo prispeli na postajo v Ormožu, smo se peš odpravili do grada. Vodička nam je pokazala, kje domači gostje in tisti iz tujih držav kupujejo lončene base, razglednice in druge reči. Povedala nam je tudi, da je v tem gradu živela kraljica, ki je imela najraje kače. Te so se plazile po celem gradu, na postelji, v kuhinji, in vsak, ki je delal za to kraljico, se jih je bal. Omenila je še, da so kače še danes v parku pri gradu, ter povedala, da je grad star že 200 let. Nato nas je vodič v gradu odpeljal v drugo sobo. Ogledali smo si okostnjaka, staro posodo iz brona, izdelke iz gline, oblačila iz starih časov in zemljevid mesta Ormož z okolico. Nazaj v Rače smo se vrnili z vlakom, kjer nas je čakal šolski avtobus. Vožnja z vlakom je bila zelo zanimiva, saj sem skozi okno videla vasi, gozdove, konje, lokomotivo in vagone.

NUŠA KIRBIŠ

Pečenje kruha pri Šolarjevih V petek, 13. 2. 2009, smo ob deveti uri odšli k Šolarjevim, da bi pekli kruh. Ko smo prišli na kmetijo, nas je gospodinja počakala pred vrati. Vstopili smo v hišo in se preobuli. Kar takoj smo začeli peči. Najprej je gospa v posodo dala koruzni zdrob in nato nekaj vode. Dodala je še sol, moko in

nazadnje kvas. Med mešanjem v električnem mešalniku je dodajala vodo, da je bilo testo mehkejše. Potem je kruh vzhajal. Med tem časom je gospodinja Vida zakurila ogenj. Med vzhajanjem smo brali igrici in učiteljica nam je razdelila vloge. Zapeli smo še nekaj pesmic. Gospodinja je drva potisnila v peč. Nato je vzela slamnate posodice, ki jih imenujemo slamčke. Čez nekaj časa je vzela testo iz električnega mešalnika, ga zamesila in nato na tehtnici razdelila na devet delov. Vsak del testa je dala v slamnato posodico in ga pokrila s krpo. Ob peči smo še enkrat prebrali

igrici. Gospodinja je temperaturo peči preverila tako, da je dala vanjo časopisni papir.



Ko je manj počrnel, je bila temperatura prava. Čez petnajst minut je z loparjem dala hlebce v peč. Na pečen kruh bi čakali predolgo. Zato je gospa Vida za nas pripravila kruh že prejšnji dan. Razdelili smo si ga. Bil je zelo okusen, prav tako tudi domače klobase, ki smo jih jedli zraven. Ob približno dvanajsti uri smo prišli v šolo. Peka kruha je bila zanimiva, saj sem poleg postopka dela spoznala veliko novih pri-pomočkov.

MARUŠA ŠKETA

»Mmm, kako je dober …«

Pogovor z babico Babica mi je zaupala tri smešne dogodke. Najprej je povedala, da jo je moj bratranec Jurgen hotel ustreliti. Zato je dal gumico na vrata, da bi jo z njo ustrelil. Babica je odprla vrata in Jurgenu je gumica priletela nad usta. Nato mi je povedala, da sta moj ati in teta ponavljala molitev Oče naš. Ati je vprašal:

- Ali mati niso naši? Nazadnje mi je povedala o dogodku, ki govori o sankanju. Ko sta se babica in moj brat šla sankat, sta se zaletela v velik kup snega. Ko mi je babica pripovedovala, sem se zelo zabavala.

LAURA MACUH

Upanje je steber, ki podpira svet.

PLINIJ STAREJŠI

Otroška varnostna olimpijada

V torek, 21. 4. 2009, smo se 4. a in 4. b razred peljali na 4. otroško varnostno olimpijado v Črešnjevec pri Slovenski Bistrici. Tekmovali smo proti veliko šolam. Vsaka ekipa je dobila svojo barvo majic, naša je bila bledo rumena, zraven pa še »šilt« kape; naše so bile oranžne. Nekaj časa smo čakali, da se je začelo. Pri prvi igri smo zmagali, vendar pa bonusa (1 litra vode) nismo dobili, ker naši učiteljici ni bilo treba odgovoriti na vprašanje.

Po končani igri smo malicali. To malico, štručko in tekoči jogurt Ego, smo pripeljali s seboj. Pri drugi igri, ko je bilo treba sestaviti enega od varnostnih znakov, se nismo odrezali najbolje. Zunaj na igrišču smo si ogledali razstavljena vozila. Od vojakov smo dobili vojaške značke, zvezke, bonbone in pisala. Ogledali smo si tudi strelivo, minometne in tromblonske mine, ročne mine, granate in protitankovske mine ter nekaj podobnega »bazuki«. Nato smo tekmovalci dobili malico – tokrat sta bila pica in sok; sošolci navijači so drugo malico prinesli s seboj, saj kosila v šoli tega dne nismo imeli. Nato se je tekmovanje nadaljevalo. Pri tretji igri smo od stotih izgubili dvajset ali trideset točk, vendar smo vseeno zmagali. Pri zadnji, četrti igri, smo tekli slalom, dva sta natočila vodo v brentačo, nato sem ciljal v majhno odprtino, da je voda tekla v vedro. Tudi to igro smo zmagali. Vsi so mi čestitali, ker sem tako dobro ciljal.



Po končanih igrah smo odšli v dvorano, da smo počakali na razglasitev. Kljub trudu, da bi se uvrstili v finale, nam to ni uspelo. Zasedli smo odlično 5. mesto od šestnajstih šol. Po priznanje sva šla z Ano iz 4. a razreda. V torek na olimpijadi mi je bilo zelo lepo, saj smo se zelo zabavali in se še bolje spoznali. Prav tako pa smo imeli zraven največ navijačev, ki so nas glasno spodbujali in navijali za nas.

FLORIJAN RODOŠEK

Imaš čopiče, imaš barve, naslikaš RAJ in se napotiš vanj.

NIKOS KAZANTZAKIS

ODRASLIODRASLIODRASLIODRASLI PRIPRIPRIPRI POUKUPOUKUPOUKUPOUKU

Starši pri pouku

Mi, učenci 4. b, smo imeli pouk s starši. Pouk se je pričel ob 16. uri in je trajal dve šolski uri. Na urniku smo imeli slovenščino in glasbo. Ker še česa takega nismo doživeli, smo imeli tremo. Za presenečenje staršem smo na začetku zaigrali zgodbico z naslovom V ozvezdju postelje. Pri slovenščini nam je učiteljica prebrala in berila pesmico, ki smo se jo morali naučiti za oceno. Natančno nam je razložila, kako se deklamira pesem. Pri glasbi je bilo bolj živahno, saj je vsak učenec poskusil zaigrati na zvončke ali ksilofon noti SOL in MI. Pri tem

smo bili kar uspešni. Skupaj smo zapeli še pesem Mali Miha in Juma Bwana. Pri glasbi nam je bila v veliko pomoč učiteljica in radio, saj se je naša trema že kar opazila. Po končanem pouku je bila še govorilna ura. Čeprav sem tudi jaz imela tremo, si želim še veliko takšnih uric. Tudi moja mamica je bila navdušena, zato – hvala vam, učiteljica.

KATARINA ROZMAN

Babice in dedki zapeli z nami

V torek, 4. januarja 2009, so ob 10.30 v šolo prišli naši dedki in babice. Zelo smo se jih razveselili. Najprej smo se bali govoriti, potem smo se opogumili. Dedki in babice so nam povedali, da so se ljudske pesmi učili, ko so poslušali druge.



Zapeli so nam veliko takšnih pesmi. Nekaj smo jih zapeli mi in učiteljica Daša. Potem je kuharica skuhala kavo. Ko so dedki in babice pili kavo, sta Matej in Klara zaigrala igrico Če dedek ne zna pripovedovati pravljic. Spet smo začeli peti in smo peli, dokler se ni iztekel čas. Ura je hitro bila 12.00. Dedki in babice so se odpravili domov. Učiteljica je bila zelo prijazna, da je naredila vabila in nam je pomagala peti pesmi. Iskreno se vam zahvaljujem, učiteljica Daša. Upam, da dedki in babice pridejo še kdaj.

KLEMEN BELE

Policist na obisku

Pri družbi smo imeli obisk policista. Pri nas je bil dve šolski uri. Prvo uro smo se pogovarjali o prometu, kolesarskem izpitu, nesrečah … Nato smo se fotografirali in preverjali naše znanje o prometu. Učenci smo kar dobro odgovarjali na vprašanja o prometu in prometni varnosti. V aprilu se bomo udeležili otroške varnostne olimpijade in bomo morali o tem veliko vedeti.

MATEJ BREZNER

Gasilci v šoli

Oktober je mesec požarne varnosti. V tem mesecu so v šolo prišli gasilci. Povedali so nam, kaj naredimo, če zagori. Takrat pokličemo številko 112 ali 113. Naučili smo se, da če hočemo gasiti z gasilnim aparatom, si

moramo prebrati navodila za njegovo delovanje. Aparati so namreč zelo različni. Gasilci so nam tudi prikazali gašenje. Gasili smo tudi učenci. Ogledali smo si še gasilski avto in vse pripomočke v njem. Tudi moj sosed je gasilec in je bil zraven. Najboljše mi je bilo, ko smo lahko gasili.

MIHA HABJANIČ

Naučili smo se gasiti

Medicinska sestra v Marjeti

Ko sem prišel v šolo, je sestra Bojana že bila v učilnici. Z medicinsko sestro smo se pomenili, kaj moramo narediti za zdrave bele zobe. Na projektorju nam je pokazala slike. Povedala nam je, kaj je kislina in kaj karies ter pokazala slike zob z zobno gnilobo. Ko smo slike pogledali, smo si umili zobe. Spoznali smo še naloge zob. Zob smo narisali in povedali, katere dele ima. Zobe v ustih smo tudi poimenovali in jih prešteli.



Ob koncu naravoslovnega dne smo si skupaj s 3. razredom ogledali film o zobeh. Deklica v filmu je jedla preveč sladkarij. Bakterije so pojedle sladkor in v zob zvrtale luknjo. Ko je deklica imela luknjo, je šla k zobozdravniku, da ji je zob popravil. Nato je zobe redno umivala. V šoli mi je bilo ta dan zelo všeč in dosti sem se naučil. Upam, da bo medicinska sestra prišla večkrat na obisk. Naj povem še, da smo letos zmagali na Tekmovanju za čiste in zdrave zobe.

MIHA HABJANIČ

Učitelji na obisku

V sredo, 18. 2. 2009, so nas obiskali učitelji, pedagoginja, knjižničarka in ravnatelj Franjo Duh iz Osnovne šole Starše. Učenci četrtega razreda smo jih povabili k učni uri naravoslovje in tehnika, da jim pokažemo naše sodelovalno učenje. V prvem delu ure smo prebrali vsak svojo pesem o človeku, ki smo jo napisali za domačo nalogo. Pesmi so bile učiteljem všeč, saj so nam zaploskali. Razdelili smo se v tri skupine. V dveh so bili po štirje učenci, v eni skupini pa trije (trije učenci so ta dan manjkali). Bila sem zraven Katarine, Laure in Mihe. Naša skupina se je imenovala B. Vsak član je dobil svojo številko, skupaj smo na mizo dobili še zelen in rdeč karton. Vsaka skupina je dobila tri vprašanja. Bila so o

človeku, npr. kaj so mišice, pot hrane pri prebavljanju, pot zraka, naštej nekaj kosti, pokaži kosti na Kostku … O vsakem odgovoru smo se člani skupine lahko pogovorili. Učiteljica je nato izbrala eno skupino in poklicala številko od 1 do 4. Odgovarjal je učenec, ki je imel to številko. Vse tri skupine smo pravilno odgovorile na vprašanja, rezultat je bil tri, tri, tri. Na koncu smo dobili v reševanje še križanko. Delali smo v dvojicah. V paru sem bila s Katarino. Križanke nisva rešili do konca, ker nama je zmanjkalo časa. Nadaljevali sva naslednjo uro. Ura je hitro minila. S sošolci smo odšli v tretji razred, učitelji pa so v naši učilnici imeli sestanek. Ta dan je bil zelo lep in zanimiv. Upam, da učitelji še kdaj pridejo na obisk.

NUŠA KIRBIŠ

Velikonočna delavnica učencev in staršev 4. b

Torek, 31. 3. 2009, ob 17.00. Vstopim v učilnico mojega sina, v ozadju igra glasba, na mizi keksi in bonbončki. S čim sem si to zaslužila, se vprašam. Majhna pozornost, ki mi je polepšala začetek večera po napornem delovnem dnevu. Nekdo je mislil na nas in se potrudil! Hvala, učiteljica Daša, vemo, da ste bili to vi!

S starši in otroki 4. b razreda smo se odločili za VELIKONOČNO DELAVNICO, da izdelamo nekaj stvari, ki jih bomo postavili na mize za veliko noč. Mislim pa, da ni bilo bistvo našega druženja v izdelovanju velikonočnih izdelkov, temveč da smo si vzeli čas. Čas za naše otroke, ki ga potrebujejo, pa čeprav je to samo ena urica ali dve. Čas, da nam pokažejo, kje preživljajo svoj dopoldan in s kom, čas, da jih spoznamo drugače. Ko sem tako gledala obraze otrok, ki so z mamicami in očeti izrezovali, lepili in sestavljali, sem pomislila – prav to je



to, kar danes potrebujejo naši otroci. Čas – naš čas in nas! Vsak je bil zatopljen in skoncentriran na svoje delo, v ozadju je igrala nežna glasba in vendar je v prostoru bilo neverjetno mirno, tiho, sproščujoče. Mislim, da je vsak od staršev užival v trenutku s svojim otrokom. Sčasoma so otroci začeli pripovedovati, kaj delajo v šoli, čigava je risbica na steni, kako daleč so z izdelavo svojega razrednega časopisa itd. Otroka poslušati in ga tudi slišati, je del vzgoje, ki bi se jo morali naučiti. Lepo je, če to znaš! Izdelali smo košarico, v katero bomo dali velikonočna jajca, košarice z motivi rožic, petelinčke in putke. Otroci so ponosno odnesli svoje izdelke domov, kjer jih bodo pokazali

babicam in dedkom. Po štiri izdelke smo izdelali tudi starši. Želim si, da bi v velikonočne košarice starši dali veliko, veliko več kot le jajčko, sladkarije … , kajti zares vredne stvari v življenju se ne

dajo meriti z materialnimi stvarmi.

NATALIJA HABJANIČ, Mihova mamica

Tehniški dan o škodljivosti sonca

V torek, 7. 4. 2009, smo se v šoli pogovarjali o škodljivosti pretiranega sončenja. Zjutraj, ko sem prišel v šolo, smo dobili učne liste o soncu in sončenju in jih skupaj pregledovali

do malice. Po malici smo izdelovali plakate z omenjeno vsebino. Plakate smo razstavili, tako da smo jih pritrdili na tablo. V prvem razredu so izdelali sončnik. Prinesli so ga v našo učilnico. Nato smo našo učilnico pripravili tako, da so lahko prišli vsi učenci naše šole in so lahko vsi sedeli. Prišla je farmacevtka iz lekarne v Miklavžu in nam povedala še več o škodljivosti sončenja. Malo nas je tudi spraševala. Ko je farmacevtka šla, smo še nekaj časa brali besedilo z učnih listov. Ta dan mi je bil zelo všeč.

ROK LOVENJAK



KULTURNI KULTURNI KULTURNI KULTURNI DOGODKDOGODKDOGODKDOGODKIIII

Ogled lutkovne predstave

3. 10. 2008 smo se vsi iz šole v Marjeti odpeljali na lutkovno predstavo v Starše. Ko se je predstava začela, je igralka najprej postavljala različna vprašanja, mi pa smo odgovarjali nanje. Zapela je še tri pesmi in povedala zgodbo o Katrci Škrateljci. V predstavi so nastopale tudi lutke. Ta zgodba mi je bila zelo všeč.

LAURA MACUH

Kulturni dan pred prazniki V sredo, 24. 12. 2008, smo prišli v šolo. Bili smo zelo presenečeni, saj so bile okoli table

obešene praznične luč-ke. Na mizah so bile prižgane svečke in v okrasnih vrečkah darila. Fantje smo za ta dan namenoma oblekli črna oblačila in svetlo srajco

s kravato ali pentljo. Deklice so oblekle krila. Tako smo bili bolj urejeni. Najprej smo imeli srečelov za darila. Vsak je prinesel eno, dobil pa dve, saj nas je tudi učiteljica obdarila. Nato smo učilnico pripravili tako, da smo se lahko usedli. V naš razred so

prišli še učenci prvih treh razredov naše šole na Pokaži, kaj znaš. Najprej so nastopili učenci nižjih razredov, nato pa še mi. Fantje smo zapeli Mali Miha in Juma Bwana, punce pa Rebelde, Belo snežinko in še eno pesmico, ki je nisem poznal. Po kulturnem programu smo imeli prosti čas za posladek in ples do kosila. V tem dnevu mi je bilo najbolj všeč, ko je nastopil Jaka iz 2. razreda.

ROK LOVENJAK

Prireditev Pozdrav pomladi Na naši šoli vsako leto pripravljamo prireditev za naše mamice in babice. Letos smo jo poimenovali Pozdrav pomladi, tako da smo združili kar dva dogodka in na prireditev lahko povabili tudi očete, dedke, strice … Proslava je bila 24. 3. 2009 v gasilskem domu v Trničah. Za nastop smo se pridno pripravljali kar nekaj časa. Pri tem nam je pomagala naša učiteljica Daša, ki je bila organizatorka prireditve in je tudi vodila program. Ker smo v razredu pridno sodelovali, smo bili na nastopu uspešni.



Četrtošolci smo najvišji razred na podružnici, zato smo se lahko naučili zahtevnejše vloge. Prav zato so bile vaje izredno pomembne. Nastopili smo z igricama Snežak in zvončki ter Tinek, kot razredni zborček pa zapeli še Mojčino pesem. Smo tudi plesali, in to ples, ki smo se ga naučili pri plesnem krožku. Imeli smo le malo treme. V programu so nastopili tudi vsi drugi učenci naše šole, skupaj dvainšestdeset. Tudi oni so igrali igrico, peli in plesali. Dvorana je bila polna; med obiskovalci je bil tudi naš ravnatelj Franjo Duh. Mogoče je bila

polna tudi zato, ker smo učenci 4. razreda vsak v svoji vasi razdelili veliko vabil. Na koncu je vsak izmed nas podaril mamici rožico, ki sta jih naredili Anina in Klarina babica. Njima smo se zahvalili z lepima orhidejama v okrasnih lončkih. Upam, da smo z nastopom pokazali, da imamo radi svoje najdražje, čeprav smo včasih nagajivi. Hvala tudi vam, učiteljica Daša.

Foto: K. Jakol KATARINA ROZMAN

Pisateljica na obisku 9. 4. 2009 smo se ob pol devetih zbrali v šoli. Pripravili smo mize, se usedli nanje, se pogovarjali in čakali pisateljico Matejo Reba. Končno je prišla in se predstavila z nekaj

besedami. Foto: K. Kocjan Povedala nam je naslednje. Ko je hodila v 1. razred, je imela takšno učiteljico, ki se je pogovarjala sama s sabo in je zaradi nje v šoli manjkala en teden. Učiteljica si je naglas rekla:

- Naslednji teden so počitnice! Vedela je, da to še ni sledeči teden, toda učenci tega niso vedeli. V šolo je prišel samo učenec, ki je sedel v zadnji klopi in ni poslušal. Učiteljica je šla domov do vseh učencev in jim povedala, da ni mislila na ta ponedeljek. Do pisateljice ni prišla, ker je bilo predaleč in ni vedela, kje je doma. Tako je ona manjkala cel teden. Ko je bila pisateljica v 2. razredu, si je kupila debel zvezek, kamor je pisala pesmi. Ko je bila mlada dvajset let, je začela pisati pravljice. Prva je bila Zmajček Bim. Pred dvema

mesecema pa je izšla njena osemnajsta knjiga Naša Miša (tako je bilo ime njenemu psu). V zadnjem delu obiska nam je pisateljica predstavila pravljici Klovn Bobo in rumeni muc ter Miša Maruša, za presenečenje pa je pripeljala svojega psa. Otroci smo pisateljici za-ploskali.

JAN PREMZL



ŠŠŠŠPORTNI DNEVIPORTNI DNEVIPORTNI DNEVIPORTNI DNEVI

Športni dan v Staršah

Spoznavni športni dan

V sredo smo imeli športni dan. Peljali smo se na igrišče v Starše. Igrali smo med dvema ognjema. Skupaj smo igrali 4. a in 4. b razred. Moja ekipa je vedno izgubila. V telovadnici smo zjutraj vadili, v jedilnici pa smo jedli malico. Najbolj smešno mi je bilo, ko je učiteljica rekla, da bomo plesali s starškimi puncami. Ogledali smo si tudi učilnico 4. a razreda. Vrnili smo se v šolo v Marjeto in potem šli domov.

FLORIJAN RODOŠEK

Športni dan – drsanje

V ponedeljek, 30. 3. 2009, smo se ob sedmih odpeljali z av-tobusom proti Ledni dvorani v Maribor. Z dr-sanjem smo pri-čeli ob osmi uri. Sam nisem dr-sal, ker sem bil prejšnji teden bolan. Dogajanje sem gledal z navi-jaškega balkona. Dosti drsalk in drsalcev je prišlo

na počitek. Nekaj jih še ni znalo drsati. Vmes smo imeli odmor, ko smo spili sokove in pojedli sendviče. Pripeljali smo jih s seboj iz šole. Ponovno smo odšli v dvorano. Na gledališkem balkonu sem odpiral vrata, da so sošolci lahko prišli počivat. Ob koncu druge ure je vaditelj rekel: Samo tri minute še do konca drsanja! Miha je bil tako izmučen, da ni mogel več drsati. Minile so tri minute, odšli smo v garderobo, vzeli vse svoje stvari, odhiteli na avtobus in se odpeljali proti Marjeti.

JAN PREMZL

Zimski športni dan

V sredo, 4. 2. 2009, smo imeli zimski športni dan. Zjutraj sem ob pol devetih prišla v šolo. Nekaj čez deveto smo imeli malico. Po malici smo se oblekli in obuli ter šli ven. Šli smo proti Gmajni. Pot ni bila tako dolga, pa vseeno so me bolele noge. Ko smo prispeli do igrišča, smo najprej odšli na hrib, nato smo se prvič spustili navzdol. Izposodila sem si tudi plastične sani. Velikokrat sem se spustila. S prijateljicami smo tudi pile topel čaj in se pogovarjale. Čez tri ure smo se vrnili proti šoli. Hodila sem s prijateljicama Marušo in Evo. Ko smo prispeli, sem bila malo mokra, zato sem se preoblekla. Ta športni dan je bil dober, saj sem se velikokrat spustila po bregu.

ANA KUSTEC



INTERESNE INTERESNE INTERESNE INTERESNE DEJAVNOSTIDEJAVNOSTIDEJAVNOSTIDEJAVNOSTI

Naši krožki

Hodim v štiri različne krožke: pevski zbor, instrumentalni krožek, likovni krožek in plesni krožek.

OTROŠKI PEVSKI ZBOR Pevski zbor imamo dvakrat na teden. To ni tako veliko, ampak se vseeno veliko naučimo. V mesecu marcu smo dobili še tri pevce. Veliko nas je, kar 19. Naučili smo se peti dvoglasno, se naučili, kaj je kanon in nastopali na prireditvah. Naši mentorici je ime Klavdija Kocjan. INSTRUMENTALNI KROŽEK Instrumentalni krožek imamo enkrat na teden. Učimo se igrati na mala glasbila. Naučili smo se igrati že veliko pesmi na veliko glasbil. Zraven Ane igram sintisajzer. Eni igrajo s palčkami, na frulice, z zvončki … Gre nam že odlično. Največ učenja imajo tisti učenci, ki igrajo na frulice, flavto in sintisajzer. Tudi instrumentalni krožek vodi mentorica Klavdija Kocjan. LIKOVNI KROŽEK Likovni krožek imamo vsak drugi torek, in sicer dve šolski uri. Pri njem smo se veliko naučili, na primer risati drevo, človeka, usta, oči, ušesa in še veliko zanimivih stvari. Risbe redno razstavljamo v predprostoru šole. Najlepše

risbice učiteljica izbere in jih pošlje na občino za objavo v občinskem glasilu. Ljudje, ki glasilo berejo, naše risbice občudujejo, saj so zelo lepe. Naši mentorici je ime Daša Jakol. PLESNE VAJE Plesne vaje imamo enkrat na teden. Naučili smo se že veliko plesov. H krožku hodimo samo punce iz 4. b. Včasih moramo h krožku tudi kaj prinesti. Poleg plesa se tudi igramo. Igre, ki se jih igramo, sodijo v naš ples.

Plešemo na bolj tiho glasbo. V ples smo vključili tudi razne gibe, poze in naše poletne brisače. Naši mentorici je ime Tanja Verglez.

NUŠA KIRBIŠ

Instrumentalni krožek

Instrumentalni krožek vodi učiteljica Klavdija Kocjan. V tem krožku vsak igra drugo glasbilo. Vsak inštrument igra drugo melodijo in zveni zelo lepo. K instrumentalnemu krožku nas hodi

približno štirinajst. Jaz sem že igrala flavto, palčke in tamburin.


Glasbena šola Decima

Marija Mohorko in Rudolf Mohorko sta učitelja, ki učita v glasbeni šoli Decima. Učita naslednje: solopetje, teorijo, piano, elektronične orgle, klarinet, kitaro, frulico, flavto … Pri Mariji se učim igrati elektronične orgle. Marija je tudi zborovodkinja pevskega zbora KUD Ivan Lončarič Trniče.


Foto:

Fotomedia



INTERVJUJIINTERVJUJIINTERVJUJIINTERVJUJI Smo v 4. b razredu in izdelujemo razredni časopis. Vanj sodijo tudi intervjuji. Za urednici intervjujev je razred izbral naju - Katarino Rozman in Ano Kustec. Intervjuvali sva učiteljico Silvo Hrnčič, najinega sošolca Jana Premzla in trenerko rokometa Alenko Šibila. Upava, da boste iz intervjujev izvedeli čim več novega.

Intervju z učiteljico Silvo Hrnčič

1. Kje ste se rodili?

Rodila sem se v Mariboru. 2. Kje ste živeli, preden ste se preselili v

Starše? Preden sem se preselila v Starše, to je bilo po končani osnovni šoli, sem živela v Breznu.

3. Ali ste si v otroštvu želeli postati učiteljica?

V otroštvu je bila to moja največja želja. Zato sem tudi pri igranju vedno želela biti učiteljica.

4. Ste kdaj igrali kakšen inštrument? Učila sem se igrati violino in kitaro. To je bilo v času po osnovni šoli.

5. Koliko let ste bili stari, ko ste začeli učiti?

Ko sem začela učiti, sem bila stara 22 let.

6. Koliko časa že učite na POŠ Marjeta?

Na POŠ Marjeta učim že 34 let. Tu je bila tudi moja prva služba.

7. Koliko časa ste vodja

šole? Vodja šole sem približno 15 let.

8. V katerem razredu najraje poučujete?

Najraje poučujem v 3. razredu. 9. Katere razrede ste učili?

Učila sem že 1., 2., 3., 4. in 5. razred. 10. Ali se radi ukvarjate z otroki? Delo z otroki me zelo veseli, saj prinese veliko lepega.

11. Koliko otrok imate sami in kako jim je ime?

Imam 2 otroka, ime jima je Igor in Tjaša. Oba sta že odrasla.

12. Kaj najraje počnete v prostem času? Rada berem, hodim na sprehode, gledam kakšen dober film, rada imam tudi ročna dela.

Intervju s sošolcem

Janom Premzlom

1. Kje si se rodil? Rodil sem se na Ptuju.

2. Kje živiš? Živim v Brunšviku.

3. Koliko si star? Star sem 9 let.

4. Imaš brata ali sestro? Imam brata.

5. Se ukvarjaš s športom? Ne ukvarjam se s športom.

6. Ali imaš rad živali? Imam rad živali, doma imam muco.

7. Kaj pa rastline, imaš te tudi rad? Ne, rastlin pa ne maram oziroma se ne ukvarjam z njimi.

8. Rad bereš knjige? Da, knjige rad berem.

9. Igraš kakšno glasbilo? Nobenega glasbila ne igram.

10. Rad plešeš? Ne plešem rad.

11. Kaj pa počneš v prostem času? V prostem času se zunaj igram. Peljemo se z avtobusom – Jan Kralj



Intervju s trenerko rokometa Alenko Šibila

1. Ali si že igrala na svetovnem prvenstvu? Na svetovnem pr-venstvu še nisem igrala.

2. Koliko let že igraš rokomet? Rokomet igram že 13 let.

3. Zakaj si se odločila za ta šport? Odločila sem se, ker me je za ta šport navdušila moja sestra.

4. Ali v prostem času rada bereš knjige o športu?

V prostem času zelo rada berem knjige o športu.

5. V katerem društvu si igrala? Igrala sem v društvu DTV Partizan Rače in ŽRK Branik.

6. Imaš morda svojega vzornika? Imela sem ga v mladih letih. Trenutno ga nimam.

7. Kako je bilo ime tvojemu vzorniku v mladosti?

Ime mu je bilo Iztok Puc. 8. Koliko skupin treniraš?

Treniram 4 skupine. 9. Koliko treningov na teden imaš?

Na teden imam 8 treningov. Zraven so štete tudi tekme.

Vsem trem iskrena hvala za odgovore.

KATARINA ROZMAN, ANA KUSTEC

Obdrži v srcu zeleno drevo in morda ga bo obiskala ptica pevka.

KITAJSKI PREGOVOR

ŠPORTŠPORTŠPORTŠPORT

Poročilo z nogometne tekme V nedeljo, 5. 4. 2009, smo s soigralci, ki treniramo za ŠD Brunšvik, igrali nogometno tekmo proti ŠD Zlatoličje. Prvo tekmo, ki smo jo igrali v Brunšviku, je z 8 : 1 dobilo Zlatoličje. Na drugi tekmi smo igrali brez rezervnih igralcev. V prvem polčasu je bilo 4 : 0 za Zlatoličje. V drugem polčasu smo igrali dobro, a vseeno dobili 3 zadetke. V drugem polčasu sta si soigralca Tilen in Jarko poškodovala gleženj. Moji soigralci so igrali zelo dobro, a so Zlatoličani na koncu bili boljši in zmagali s 7 : 0. Upam, da bomo naslednjo tekmo zmagali.

KLEMEN BELE

Nogomet mladim –

Zlatoličje 2009

V petek, 1. 5. 2009, smo se igralci ekipe U-10 NK Brunšvik udeležili nogometnega turnirja v Zlatoličju. V naši skupini B so bile tri ekipe, in sicer Aluminij, Dobrovce/Miklavž in Brunšvik. Prvo tekmo smo igrali proti Aluminiju in jo izgubili z 0 : 1. Sodnik ni videl, da je moj soigralec udaril žogo in je ta že bila preko črte. Na drugi tekmi proti Dobrovcam/Miklavžu je bil rezultat 0 : 0; na vrsti so bili kazenski streli. Po kazenskih strelih smo zmagali s 3 : 1 ter napredovali v polfinale. V polfinalu smo se pomerili z domačini z ekipo Zlatoličja. Najprej je moj soigralec dosegel gol in je bilo 1 : 0 za nas. Zdelo se je, da bomo zmagali. Proti koncu tekme je ekipa Zlatoličja dosegla dva gola in tako napredovala v finale. Mi smo igrali tekmo za tretje mesto proti Aluminiju. Ker smo bili zelo utrujeni, smo izgubili z 0 : 3. Na koncu smo osvojili pokal za četrto mesto, s katerim smo bili vsi zelo zadovoljni.

KLEMEN BELE



PROTI… JUHAPROTI… JUHAPROTI… JUHAPROTI… JUHA

Proticigaretna juha

Na avtobusni postaji v Mariboru je bilo pet otrok z učiteljico. Učiteljica je otro-kom rekla:

- Poglejte, tam so ljudje, ki kadijo!

Učiteljica, Matjaž, Maja, Katarina, Matej, Miha in Lučka so se zmenili, da bodo skuhali proticigaretno juho. Matjaž je prinesel tri gnila jabolka, Maja devet očkovih cigaret, Katarina pet zrelih paradižnikov, Matej dva vžigalnika, Miha dva korenčka, tudi Lučka je prinesla cigarete, učiteljica pa je prinesla vodo in skledo, kamor so dali vse stvari. Zraven so primešali vodo, vse skuhali in juho postregli kadilcem. Bila jim je zelo dobra. Od takrat naprej, ko so pojedli juho, noben več ni kadil in otroci so bili srečni.

NUŠA KIRBIŠ

Protisovražna juha

V naši mali vasici so živeli ljudje, ki so se sovražili. Drugi ljudje so jih celo umirjali. V vasi se je slišalo samo prepiranje. Včasih so se kregali celo noč. Z bratranci smo si izmislili protisovražno juho. Zme-nili smo se, kdo bo kaj prinesel. Najbolj pomembno sestavino sem prinesel sam – prašek prijaznosti. Našel sem ga za eno skalo. Nato smo stekli k meni domov in začeli kuhati protisovražno juho. Dodal sem prašek in naenkrat je naredilo BUM! In juho je vrglo v zrak. Vsa se je razporedila po celi vasi. Na koncu so se vsi imeli radi, se objemali in bili srečni.

MIHA HABJANIČ

Protimamilna juha Otroci so se igrali na travniku in zagledali so ljudi, ki so jemali mamila. To Klari, Mitji, Maji, Anji, Klemnu, Aneju in Anžeju ni bilo všeč. Še tisti dan so se zmenili, da bodo naredili protimamilno juho. Klara je prinesla ribez, Mitja čokolado, Maja sok, Klemen regrat, Anja kis, Anej alkohol in Anže sladoled. Skuhali so juho. Drugi dan so ljudem, ki so uživali mamila, ponudili juho. Bila jim je okusna. Od tega trenutka dalje noben od njih ne uživa mamil.

KATARINA ROZMAN

NAŠE NAŠE NAŠE NAŠE PRAVLJICEPRAVLJICEPRAVLJICEPRAVLJICE

Sedem bratov Nekoč je živelo sedem bratov, ki so se dobro razumeli. Ime jim je bilo Artur, Sebastjan, Sky, Brendon, Riven, Timi in Aleksander. Artur, najmlajši sin, in Aleksander, najstarejši sin, sta si zaželela konja. Timi, Riven in Brendon so imeli najraje rolke. Ostalim pa ni bilo do igre. Nekega dne jim je umrl oče. Sky je rekel:

- Zdaj pa bomo morali sami skrbeti zase.

Čez tri dni sta prišli h gradu dve sestri, ker sta se želeli poročiti. Najprej sta ven prišla Sebastjan in Sky. Sestri sta v en glas rekli.

- Pojdita vstran, grdobca. Ko sta ven prišla Brendon in Riven, sta sestri spet rekli:

- Pojdita vstran. Nazadnje sta prišla Artur in Aleksander. Princesi sta se takoj zaljubili vanju in ju vprašali:

- Ali bi se poročila z nama? Rekla sta:

- Seveda! Tako so srečno živeli do konca svojih dni.

LAURA MACUH



Moja pravljica Nekoč so živeli trije sinovi. Nekega dne jim je mama na-ročila, naj gredo molst krave. Sta-rejša brata sta molzla malo večje krave, mlajši pa je imel malo manjšo kravo. A starejša brata nista hotela molsti in sta mlajšega brata prisilila, da je delal samo on. Ko je končal, so šli domov in starejša sta očetu povedala, da sta delala le ona in ne mlajši sin. Drugi dan se je maščeval in jima rekel, da je našel v eni votlini polno zaklada, biserov in prstanov. Potem sta šla vse to iskat in se nikoli nista vrnila nazaj.

FLORIJAN RODOŠEK

Pravljica o revnem kmetu Nekoč je živel revni kmet, ki je imel tri hčere. Žena mu je umrla, zato je moral sam skrbeti

zanje. Ko se je oče nekega dne vračal z dela, je na poti ležala muca, ki je bila vsa mokra in lačna. Nekdo jo je namreč tam pustil in muca ni vedela ne kod ne kam. Kmetu se je zasmilila in jo je vzel s seboj domov. Ko jo je doma pokazal, sta se starejši hčeri zgrozili nad njo. Ko pa jo je videla najmlajša hči, jo je takoj vzela v naročje in jo nahranila. Muca se je v nekaj dneh pozdravila, zato sta z najmlajšo hčerko postali prijateljici. Dala ji je ime Maca. Nekega dne, ko so bili vsi na njivi, so v hišo prišli tatovi. Ko je muca Maca videla, kaj se v hiši dogaja, je hitro stekla na njivo do deklice ter mijavkala, se vrtela okrog motike, ki jo je deklica držala v roki. Deklica je mislila, da se Maca hoče igrati, zato ji je rekla:

- Maca, sedaj nimam časa, saj vidiš, da delam.

Toda muca Maca ni odnehala. Tekala je okrog deklice in zopet v smeri doma pa zopet nazaj ter mijavkala. Deklica je spoznala, da ji muca Maca hoče nekaj povedati, ni pa vedela, kaj. Ko je muca Maca videla, da je deklica ne razume, jo je z gobčkom nežno prijela za obleko ter jo začela vleči proti domu. Deklica je nazadnje le ugotovila, da ji muca Maca hoče povedati, da se doma nekaj dogaja. Poklicala je očeta, sama pa takoj tekla proti domu. Opazila je, da so v hiši lopovi. Med tem časom je pritekel tudi oče in pregnal lopove. Tako je muca Maca rešila kmeta pred še večjo revščino.

KATARINA ROZMAN Risba z pisanjem – Maruša Šketa

Zgodba o treh bratih Nekoč pred davnimi časi je živela mati, ki je imela tri sinove in staro hiško. Starejša brata sta bila nesramna do najmlajšega. Mati je to videla in vsem trem sinovom rekla:

- Kdor si zgradi najlepšo hišo, dobi vso posest in zemljo. Časa imate eno leto.

Leto je hitro minilo in sinovi so prišli nazaj k materi. Najstarejši si je hišo naredil iz mehkega lesa, ker je bil len. Srednji brat si je hišo naredil iz trdnejšega lesa. Najmlajši pa si je hišo naredil iz opeke, ker je bil najbolj delaven. Mati se je odločila, da je najlepšo



hišo naredil najmlajši brat. A starejša brata sta mater tako dolgo nagovarjala, da je rekla:

- Kdor zgradi največji grad, dobi hišo in vso zemljo. Časa imate eno leto.

Najmlajši brat je nekega dne šel v gozd in srečal medveda. Ta je rekel:

- Vem, kaj potrebuješ. Če boš skrbel zame, da bom vedno sit, na koncu dobiš največji grad na svetu.

In res, leto je hitro minilo. Bratje so šli k materi. Mati je določila, da je najlepši grad najmlajšega sina. Najmlajši se je poročil z najlepšim dekletom na svetu in srečno sta živela do konca svojih dni.

KLEMEN BELE

Črtna risba – Ana Kustec

Moja zgodba

Nekoč je živel tiger, ki se je želel poročiti. Odpravil se je h gradu, kjer sta živeli dve princesi. Med potjo je srečal opico in jo vprašal, kje je grad.

- Zakaj pa vprašaš? - Vprašam, ker se hočem z eno od njiju

poročiti. - Tudi jaz se hočem poročiti z eno izmed

njiju. - Saj lahko, je rekel tiger, ti boš vzela

eno za ženo, jaz pa drugo. - Ja, dobra ideja, je rekla opica, kar

pojdita. Tiger, opica in princesi so se poročili. Tiger in opica sta se ob poroki spremenila v lepa

princa, saj sta bila začarana. In srečno so živeli do konca svojih dni.

MATEJ BREZNER

Trije bratje

Nekoč je ob robu gozda stala majhna hiška. V njej so živeli trije bratje, najstarejši Jaka, srednji Miha in najmlajši Gašper. Živeli so z babico, ki je zelo zbolela in ni mogla več skrbeti za njih. Babico lahko ozdravi le rastlina, ki jo čuva jastreb, jim je povedal zdravnik. Jaka in Miha sta se prepirala, kdo bo šel na pot, Gašper pa je žalosten sedel ob

babici. Končno sta se zmenila, da na pot pojde najstarejši brat Jaka. Odšel je brez pozdrava. Hodil je in hodil, a jastreba ni nikjer opazil. Med potjo je srečal starca, ki ga je prosil za požirek vode, a Jaka mu ni hotel dati nič. Starec je sklonil glavo, Jaka pa je odšel naprej. Rastline ni našel, vrnil se je domov. Na pot se je odpravil srednji brat Miha. Hodil je in hodil, a jastreba ni nikjer opazil. Bil je utrujen in se ulegel pod drevo ter zaspal. Ko se je zbudil, je pred seboj zagledal starca, ki ga je prosil za požirek

vode in skorjico kruha. Miha mu ni dal ne vode in ne skorjice kruha, pač pa se je norčeval iz njega. Starec je žalosten odšel, Miha pa se je vrnil domov brez rastline. Na pot se je odpravil najmlajši brat Gašper, s katerega sta se brata zelo norčevala. Hodil je in hodil po temnem gozdu in vmes prepeval. Njegovo petje je slišal starec, ki ga je prosil za



vodo in skorjico kruha. - Seveda, prisedi k meni,

je veselo vzkliknil Gašper. Razdelila sta si vodo in kruh.

- Kaj iščeš? ga je vprašal starec. Gašper mu je povedal o bolni babici, bratih in rastlini, ki lahko pozdravi babico. Starec mu je pokazal pot do jastreba in rastline. Naenkrat je stal pred travnikom, ki ga je čuval jastreb. Nabral si je rastlino, a pred seboj zagledal starca, ki se je spremenil v kralja. Gašper je z rastlino odhitel domov k bolni babici. Pripravil ji je napitek in babica je ozdravela. Kralj je Gašperja bogato nagradil, saj mu je le on dal vodo in skorjico kruha. Tako ga je rešil iz čarovnije. Gašper in babica sta se preselila v grad, njegova brata pa sta ostala v majhni hiški na robu gozda.

NUŠA KIRBIŠ

Naša šola – Katarina Rozman

Pravljica

Nekoč so za devetimi gorami živeli trije velikani. Najstarejšemu je bilo ime Pleško, srednjemu Nosko, najmlajšemu pa Uhko. Najstarejši je bil plešast, srednji je imel velik nos, najmlajši pa velika uhlja. Bratje so bili zelo marljivi in so radi pomagali sosedom, ko so potrebovali močne fante. Nekega dne so v gozdu cepili drva. Nenadoma so iz daljave zaslišali zavijajoč glas. Zaskrbljeni so odhiteli glasu nasproti. Daleč v gozdu so našli ležečega medveda, ki je padel v globoko luknjo in si pri tem zlomil nogo. Bratje so se hitro postavili okrog luknje in z vso močjo

potegnili medveda iz luknje. Medved jim je rekel, da jim bo izpolnil želje, ker so mu pomagali. Najstarejšemu je dal lase, sred-njemu je pomanjšal nos, najmlajšemu pa uhlja. Na koncu so bili vsi srečni, ker jim je medved izpolnil želje.

NIKI FINŽGAR

Nemešane barve – Nuša Kirbiš

Mali sneženi mož se stopi Nekoč je živel sneženi mož, ki se je vsak dan igral z drugimi sneženimi možmi. Vsi so se zelo bali, da se ne bi stopili. Ampak eden izmed najmanjših še ni vedel, kaj je sonce in kakšno vročino ima. Na vsak način je hotel oditi v Afriko, da bi videl sonce, toda starši ga niso pustili. Naredil je načrt, ki ga je odkril oče in mu ga vrgel vstran. Poletje se je bližalo in starša malega sne-ženega moža sta se odločila, da gredo na Antarktiko. Ko so prispeli, je bil mali sneženi mož tako radoveden, da je skoraj padel v vodo. Bila je že skoraj noč. Vsi so bili lačni. Zakurili so ogenj in imeli krasen piknik. Ampak mali sneženi mož je sedel preblizu in se stopil.

ROK LOVENJAK

Vse naše sanje se lahko uresničijo –

če imamo dovolj poguma, da jim sledimo.

WALT DISNEY



Nov prijatelj Nekoč so živeli trije majhni palčki. Živeli so v majhni gobici na griču. Vsi trije so hodili v šolo. Nekega dne, ko so se napotili v šolo, so srečali veliko zverino. Palčki so se zverine zelo ustrašili. Velika zverina jih je prijela in odnesla v svoj dom. Učiteljica, gospodična palčica, je bila zaskrbljena, ker treh učencev ni bilo v šolo. Zverina je palčkom grozila, da jih bo pojedla. Potem so se do zverine lepo obnašali. Spoznala je, da so prijazna bitja. Tudi ona se je začela do palčkov lepo obnašati. Vsi so postali prijatelji. Palčki so zverino povabili na grič, kjer živijo. Velika zverina ni mogla v majhno gobico, zato so se igrali zunaj na travniku. Ko se je stemnilo, so se morali posloviti. Bili so veseli, da so spoznali novo prijateljico.

MARUŠA ŠKETA

Vila Simona Nekoč pred davnimi časi je živela vila, po imenu Simona. Bila je vesela, saj je imela hišo, vrt in prelep travnik. Na travniku je raslo cvetje. Vili se je zdelo, kot da je vsak dan lepši. Na travniku pa so rasla tudi zelišča. Nekega dne je zbolela neka stara gospa. Prišla je do Simone in jo prosila, da ji pomaga. Vila je seveda takoj pomagala. Stekla je na travnik in poiskala zelišče. Gospe je skuhala čaj. Čaj je popila in Simona ji je rekla, naj se še uleže na zelišče. Drugače zdravilo ne bo delovalo. Gospa jo je ubogala, saj se je bala, da bo umrla. Čez nekaj minut je vstala in bila je zdrava. Gospa ji je v zameno dala šopek in ji rekla, da bo še prišla, če bo kdaj kaj narobe. Vila pa se je zasmejala. Tako sta obe srečno živeli do konca dni.

ANA KUSTEC

Ne boj se razkoraka med svojimi sanjami in resničnostjo.

Če lahko sanjaš, lahko sanje tudi uresničiš.

BELWA DAVIS

Kadar sije sonce, lahko naredim kar koli; nobena gora mi ni previsoka, nobena težava prehuda, vse lahko

premagam.

WILMA RUDOLF

Ptičja krmilnica – več avtorjev

Starček Fekonja

Nekoč pred davnimi časi je živel reven starček z imenom Fekonja. Po srcu je bil zelo dober. Imel je tri hčere. Najstarejši sestri je bilo ime Marina, srednji Siza, najmlajši Zala. Živeli so v majhni hiši ob jezeru. Živeli so zelo revno življenje. Dekleta so morala vedno prati perilo v jezeru. Mama jim je umrla, ko so bile zelo majhne. Nekega dne, ko so spet stale ob jezeru, so v vodi zagledale nekaj svetlikajočega. Našle so devet diamantov. V trenutku so obogatele. In potem so v nekoč revni družini srečno živeli do konca svojih dni.

MIHA HABJANIČ



Deset cekinov Nekoč pred davnimi časi je živel kmet. Bil je zelo reven in ni imel denarja. Služil je denar pri zelo bogatem kmetu. Ko je delal eno leto, je zaslužil deset cekinov. Šel je kupit moko, med potjo domov pa je srečal roparja. Vzela sta mu moko in kmet je šel domov praznih rok.

JAN KRALJ

Naše delo pri naravoslovju

Nasmeh golobčku

Nekoč je za devetimi vodami in sedmimi gorami živela kraljica, ki jo je ugrabil hudoben čarodej Aršili. Kraljici je bilo ime Sanja in je imela tri sestre. Najstarejša je bila Lera, srednja Lika, najmlajša Sandria. Nekoč je prišel kralj Lero in vprašal, kje je Sanja. Vsi so rekli, da pri hudobnem stričku, razen kuharja, ki je rekel takole:

- V vzhajajoči deželi sonca je, pri čarodeju Aršliju!

- Kaj bo naredil z njo, je bil radoveden Lero.

- Ne vem, je rekel kuhar. Kralj je rekel najstarejši hčerki:

- Lera, pojdi iskat kraljico. Sestre so bile tri vile in kralj je bil ponosen na njih.

- Seveda bom šla, je rekla in razprla krila. Letela je tja, kjer je bil doma hudoben čarovnik.

Videla je goloba, ki se ji je pokakal na obleko.

- Ti ptič, hudoben, je rekla, padla z neba in postala golobček.

S srednjo sestro se je zgodilo enako. Ko je šla najmlajša, se ni razjezila, ampak se je le nasmejala. V neki knjigi je pisalo, da kdor se nasmeje golobčkom, dobi, kar si zaželi. Nasmejala se je golobom in si zaželela, da bi držala mamo v rokah. Kar naenkrat je bila doma in pred očetom držala mamo. Princesa je dobila novo sobo in živela je srečno do konca svojih dni.


Če ima človek srečo, lahko ena sama zamisel popolnoma spremeni milijon

resničnosti.

MAYA ANGELOU

Pravljica o volku Nekoč pred davnimi časi je živel volk, po imenu Dino, ki je reševal ljudi. Zgodil se je velik čudež poglavarja Tata. Dinov prijatelj je bil pes Tok. Spoznala sta še lisičjaka Liska. Oba je Dino naučil govoriti. Odšli so rešit mesto, ki ga je napadala petmetrska blatna pošast. Prvič jih je pošast premagala. Odšli so v gozd. Vadili so borilne veščine. Spoznali so leva Adama, tigra Vilija in risa

Bernija. Skupaj so šli napast

petmetrsko pošast. Premagali so jo. Juhuhu, so vzkliknili. In tako so živeli srečno do konca svo-jih dni.

JAN PREMZL

Moj pajacek – Ana Kustec



NNNNAŠE PESMICEAŠE PESMICEAŠE PESMICEAŠE PESMICE

Srce Srce je ura, ki venomer tiktaka. Tiktaka in po žilah kri pretaka, da dobi ga mišica prav vsaka. Če pa zdravo ne živimo, lahko srcu zlo storimo in takrat se od sveta poslovimo.

FLORIJAN RODOŠEK

Gasilec Sem gasilec jaz postal, da bi hiše varoval. Ker premajhen sem za to, drugi delajo zdaj to. Smo pri hiši vsi gasilci, ati, mami, sestra, jaz, tako več straha ni, da nam hiša pogori.

FLORIJAN RODOŠEK

Moje telo Srček dela tika taka, ko se kri po njem pretaka. Bolj se giblješ, več sprehajaš, skoke delaš, tekaš, plavaš. Mišice si utrjuješ in veselo poskakuješ. Nam dihala ponorijo, ko na koncu – trudni se z vodo osvežimo in na travniku obležimo.

KATARINA ROZMAN

Zdrava hrana

Ocvrte bučke, cel krompir, nanj dodamo peteršilj, česna malo, da je dobro za prebavo. Če pa hočeš kislo hrano, je za tako kislo zelje pravo, tudi repa se ne da, saj vitaminov veliko ima. O, to pozimi vsak rad ima. Ko pa hočemo sladico, si pripravimo še sadno pito. To je dobro vse zelo, torej zapomnimo si to: sadje in zelenjava zdrava je prehrana.

ROK LOVENJAK

Pesmica o zobu Zobki vsi so beli, včasih tudi porumeneli, včasih kakšen luknjico ima, ki boli za dva. Ko se to zgodi, vsak k zobozdravniku pohiti, saj to zelo, zelo boli.

JAN KRALJ

Zob Zobke čistimo si mi, da nas glava ne boli. Če si zobke čistimo, črnih luknjic nimamo. Če bakterij nočemo, zdravo hrano grizemo. Če nas zobki zelo bolijo, nam zdravnika priskrbijo. Tu pravila so našteta,

ki jih človek upošteva.

KLEMEN BELE

Zobek Zobek zdrav je, čist in bel, pridno se umiva in zdravo hrano je zmlel. Zobek, zobek, rad te imam, zato umivati te znam, že ščetko v roki imam. Da za bakterije poskrbim, se hitro pridna ščetka zbudi in bakterij več ni.

NIKI FINŽGAR



Dojenček Sta mama in oče se zmenila, da bosta otroka dobila. Mama očetu je rekla: - Seveda, bom pa kruh spekla! Mama devet mesecev je čakala, da bo glav'ca pokukala. Čez devet mesecev rodila, otroka sta dobila.


Ko se rodimo

Ko se rodimo, je svet okoli nas nov. Nove so hiše, vrtovi, ceste in tudi ljudje. Nova sta ati in mami. Za ves svet sem nov tudi jaz. Z nami nastane nova družina, v hiši se čuti prijetna toplina. Potem rastemo, se igramo, učimo in odrasle včasih razjezimo. Sprašujejo nas, kaj želimo postati, naša velika želja je – otrok ostati. Zavedamo se, da bomo morali tudi mi starši postati.

MARUŠA ŠKETA

Naše male muce Pri naši hiši je le malo miši, saj imamo muce tri, ki se vsaka miška jih boji. San, Sin in Sana, imena takšna so jim dana. Da glede imen prepira ni, pa moja sestra poskrbi. Po barvi jih spoznamo, sivo, črno in liso imamo. Nagajivost in brzina njihova največja je vrlina.

MATEJ BREZNER

Četrtošolci

Res, sedaj smo že četrtošolci, postali veliki smo učenci. Šola ni šala, resna je postala. Pisati preizkuse, nareke ni lahko. To res ni enostavno. Še dobro, da je včasih zabavno.

MARUŠA ŠKETA

Pikapolonica

Pikapolonica je pikasta, sedem črnih pik ima, ko na dlani se pojavi, odleti in je več ni. Zgodba babic takole pravi: - Pot v nebesa nam pokaži, da ne iščemo je mi, te prosimo, poišči nam jo ti. Res v nebesa je odletela, čez tri dni nazaj priletela in nam rekla je le to, da v nebesih je lepo.

KATARINA ROZMAN

Dišeča roža

Dišeča roža je najprej dišeča, dišeča kot med, dišeča kot morje. Dišeče je res najprej dišeče, dišeče kot parfum, dišeče kot rožnat cvet.

ANA

KUSTEC



Pozimi Pozimi sneži, se sneg stali, ne moremo več ven, za Miho ni problem. Miha prileti, se v sneg zaleti, mama ga pride rešit, Miha rdeč, očka ponori, sneg se skadi. Miha v snegu leži, dela angelčka, sneg mu v oko prileti, Miha bolan obleži.

JAN PREMZL

Muca Naša muca Mica Maca prava ja faca. Kožušček njen je siv, nosek pa igriv. Hitre tačke naše mačke igrajo se kot najboljše igračke. Repek njen je dolg kot meter, ko vidi hrano, skače kot za stavo. Ko stemni se, pride v hišo, z mano se igra, ko naveliča se igranja, se še malo pocrklja. Brez moje Mace bilo bi mi dolgčas, pa tudi marsikomu izmed nas.

LAURA MACUH

Okroglo Okroglo je res okroglo, okrogla je žoga, ki skače po igrišču, okrogel je obroč, ki ga vrti deklica. Okroglo je vendar okroglo, okroglo je kolo, ki se vrti na avtomobilu, okroglo je sonce, ki nas toplo ogreje. Okroglo je res okroglo, okrogel je mesec, ki mogočno sveti, okroglo je oko, ki nas gleda.

NUŠA KIRBIŠ

Pesem orhidej

Nekoč bila je orhideja, na stalni mizi neka veja. Orhideja šest cvetov, obrnjenih navzgor, navzdol. V pragozdu njen dom je bil, na lepem drevesu posajen je bil.

Dež ji zalival je cvetove, zmočil lepe je vratove. V pragozdu je lepo, takrat zverinic ni bilo.


Poletje Poletje rad imam, ker skačem tu in tam. S kolesom tudi malo divjam in rad grem marsikam. Kopam se in plavam, ker se rad zabavam. Rad igram se z žogo, ker brcam jo z nogo.

MIHA HABJANIČ

Veliko je najprej majhno

Veliko ni vedno veliko, ker najprej je majhno bilo. Veliki smo mi, najprej pa dojenčki bili. Mali je kuža, velik je pes, male so mucke in velike so mačke. Mali sem jaz, velik je ati, in ko zrastem, bom velik tudi jaz.

FLORIJAN RODOŠEK



IGRE NEKOIGRE NEKOIGRE NEKOIGRE NEKOČ

Prstanček deliti Deklice so se posedle v vrsto s sklenjenimi rokami. Ena od njih je s prstanom ali kovancem v roki korakala ob vrsti, vsaki segla v roko in govorila:

- Zlat prstan ti talam, prav dobro ga skrij!

Nato je vsaki v vrsti segla v sklenjeni roki, toda le eni neopazno predala prstan ali kovanec. Druga deklica je morala uganiti, katera ima v roki prstanček. Če ni uganila, je morala vložiti v blagajnico nek svoj predmet in še enkrat poskusiti. Ko je uganila pravega, je prevzela mesto delivke, ujeta igralka pa je potem igrala paznico blagajne.

NUŠA KIRBIŠ

Vlečenje barvic ali

barvnih palčk Barvice ali barvne tanke lesene

palčke primemo v šop. Iz rok jih spustimo na ravno, trdno podlago. Barvice popadajo ena preko druge. Igralci eden za drugim s kupa vlečejo po eno barvico, pri tem pa se ostale ne smejo premakniti. Če se barvice premaknejo, mora igralec pustiti barvico na kupu, sicer lahko z vlečenjem nadaljuje. Zmaga tisti, ki izbere največ barvic.

MARUŠA ŠKETA

Pravila igre frnikolanje Igrata lahko dve osebi ali več. V tla igralci naredijo luknjico in črto, ki je okoli dva metra oddaljena od črte. Tekmovalci stopijo za črto in vržejo frnikolo proti luknji. Kdor prvi zadene frnikolo v luknjo (iz prvega meta ali po bližanju), ima pravico vzeti frnikolo iz luknje in

z razdalje ene dlani zbijati soigralce. Če zadene, mu soigralec izroči frnikolo.

NIKI FINŽGAR

Letalo Letalo se igra tako, da se na tla nariše mreža v obliki letala z več kva-dratki. Polja so ošte-vilčena. Nekdo od igral-cev, ki jih je lahko več,

vrže kamenček v prvi kvadratek. Nato skače v vsa polja in nazaj grede pobere kamenček. Enako naredi v vseh poljih. Med igranjem ne sme delati prestopov. Zmaga tisti, ki ima dobro ravnotežje in vedno vrže kamen točno v polje.


Ime, priimek, žival, rastlina

Igro igrata dva ali več igralcev. Najprej na svoje liste napišejo: ime, priimek, žival, rastlina, mesto, predmet, država. Eden od igralcev govori abecedo, drugi reče STOP pri eni črki. Na izbrano začetno črko napišejo ime, priimek … Prvi, ki zaključi, reče STOP. Preberejo vsak svoje besede in točkujejo vsako pravilno rešitev z desetimi točkami. Dve enaki rešitvi se točkujeta s petimi točkami. Zma-govalec je tisti, ki zbere največ točk.

JAN KRALJ

Med dvema ognjema

Ekipi se postavita vsaka na sredino igralne površine. Sodnik vrže žogo v zrak. Po en igralec iz vsake ekipe skoči za žogo. Izberejo še rezervo, ki bo igrala igro izven polja. Ekipi začneta igro. Če igralec ene ekipe zadene z žogo nasprotnika druge ekipe, je ta izločen. Postavi se ob stranski črti nasprotne ekipe.



Tam lovi žogo in jo podaja svoji ekipi čez nasprotnikovo polje. Vsak igralec, ki ima žogo, izvede podajo sam. Ko so iz polja izločeni vsi igralci, v notranje polje pride rezerva, ki ima dva strela. Igra se konča, če so vsi igralci ene ekipe zadeti.

JAN KRALJ

Igra je zelo napeta …

Čika Mika

Igralci na listke napišejo ČIKA MIKA, TAT, POLICIST in SODNIK. Listke večkrat prepognejo, da se besede ne vidijo. Eden od igralcev premeša listke, jih vrže v zrak in drugi jih ulovijo. Tisti, ki je dobil listek z napisom ČIKA MIKA, reče: Čika Mika, ukradli so mi bika, tat pa je … Poskuša uganiti, kdo je tat. Če ugotovi, tat opravi neko nalogo, ki jo določi sodnik, policist pa nadzoruje potekanje igre. Če Čika Mika ne ugane, kdo je tat, mora nalogo opraviti sam.

ROK LOVENJAK

Ravbarji in žandarji

Žandar mora poloviti vse ravbarje. Žandar je policist, ravbarji pa lopovi. Določijo polje, v katerem so ravbarji, in polje, ki je namenjeno zaporu. Ko žandar polovi vse ravbarje, gredo v zapor. Ko so v zaporu, mirno sedijo. Zadnji, ki ni bil ulovljen, je v novi igri žandar.

JAN PREMZL

Puščica Imamo dve skupini, skupino dečkov in deklic. Skupina dečkov miži in šteje do petdeset, sto ali dvesto. Skupina deklic se med tem časom skrije, vendar prej z belo kredo s puščicami označi smer, kjer se bo skrila. Na zadnji puščici naredijo krog in napišejo: V bližini sto metrov! Dečki po puščicah iščejo deklice. Ko jih naj-dejo, skupini menjata vlogi.

JAN PREMZL

Partizani in Nemci Del prijateljev se je obleklo v partizane, drugi del v Nemce. Eni in drugi so si izdelali lesene puške. Vsi so se skrili in se potem delali, da streljajo. Ko so katerega zadeli, je padel in se delal, da je mrtev. Tisti, katerih je bilo ob

koncu več, so zmagali. To igro so otroci igrali med 2. svetovno vojno in po njej.

KLEMEN BELE

Ali je kaj trden most Dva otroka si stopita nasproti in se primeta za roke. Tako naredita most. Tiho se dogovorita, kaj bo kateri predstavljal (ja-

bolko, hruško, kralja, kraljico, leva, tigra …). Drugi otroci ju pri dogovarjanju ne smejo slišati. Preostali otroci se postavijo v kolono in naredijo vlak, tako da drug drugega primejo za ramena. Prvi otrok predstavlja lokomotivo in otroke vagone vodi po okolici. Ko pridejo do mostu, lokomotiva vpraša: - Ali je kaj trden most? Most odgovori: - Kot kamen, skala, kost. Lokomotiva vpraša: - Ali gre lahko naša vojska skoz? Most odgovori: - Če nam zadnjega pustite. Lokomotiva pove: - Samo če ga ulovite!



Most nato dvigne roke in lokomotiva gre s kolono pod rokami, pri zadnjem otroku pa most spusti roke in ga ujame. Most potem vpraša ujetega: - Kaj imaš rajši, jabolko ali banano? Otrok, ki je ujet, se odloči za en predmet in se postavi za tistega, ki predstavlja ta predmet. To se ponavlja tako dolgo, dokler ne ujameta zadnjega otroka oziroma lokomotive. Ko imata lokomotivo, ga rahlo potiskata z leve na desno in obratno in štejeta dneve v tednu: - Ponedeljek, torek, sreda, četrtek, petek, sobota, nedelja! Lokomotiva pri tem poskuša zbežati. Na koncu tudi lokomotiva zbere med dvema imenoma in se pridruži ostalim otrokom na tej strani. Potem se trdno primejo med seboj in začno vleči. Vsak del mostu s svojo ekipo vleče v svojo smer. Skupina, ki uspe obstati na nogah, je zmagovalna ekipa.

FLORIJAN RODOŠEK

Ristanc Opisala bom igro ristanc. Igra se lahko dva ali več igralcev. Na tla igralci narišejo mrežo v obliki pisma. Narišejo kvadrat s križcem, pod njega pa še pravokotnik. Polja označijo s števili od ena do pet. Najprej vrže prvi igralec ploščati kamen in mora zadeti polje s številko ena. Če vrže na črto ali ven iz polja, je »fuč« in izpade iz igre. Tisti igralec, ki prvi pride okoli, zmaga.

LAURA MACUH

Indijanci in kavboji Prijatelji so se zbrali na travniku v bližini gozda. Tam so se razdelili v dve skupini. Eni so bili Indijanci, drugi pa

kavboji. Izdelali so si orožje, hiše, trnjave in šotore. Potem so se igrali tako, da so osvajali ozemlja. Cilj igre je bil, premagati nasprotnike in osvojiti čim več ozemlja.

ANA KUSTEC

Kamenčkanje Zbereš si pet okroglih kamenčkov. Položiš jih na tla. Enega primeš in ga vržeš v zrak. V tem času, ko je prvi kamen v zraku, hitro vzameš drugega, nato prvega uloviš. Igro tako nadaljuješ.

MIHA HABJANIČ

Gnilo jajce Gnilo jajce je igra, v kateri sodeluje več otrok. Igra se takole. Otroci naredimo krog in po-čepnemo. Eden od otrok, ki smo ga izbrali, je nosilec gnilega jajca. Igro začne tako, da hodi za hrbti otrok in enemu od njih podtakne gnilo jajce: robček, kamenček, ključe … Preden otrok odloži robček, govori:

- Studenček, studenček, kako se blešči, kdor se ozira, po puklu dobi!

Tisti otrok, ki ima za hrbtom robček, ga mora pobrati in uloviti otroka, ki je nosilec gnilega jajca. Uloviti ga mora do svojega praznega mesta v krogu. Če ga ne ulovi, je gnilo jajce in sedi na sredini kroga. Tako se igra nadaljuje.

KATARINA ROZMAN

En kovač konja kuje

Pri tej igri lahko igra poljubno število igralcev.

Igralci držijo roke stisnjene v pest. En igralec lahko prične v krogu govoriti:

- En kovač konja kuje, kol´ko žebljev potrebuje, en, dva, tri pa povej število tudi ti.

Tisti igralec, pri katerem se besedilo ustavi, pove število. Nato spet prvi igralec šteje naprej. Učenec, pri katerem se število ustavi, skrije pest. Izpade igralec, ki skrije obe pesti. Igra se nadaljuje toliko časa, da ostane samo en učenec. Ta je zmagovalec in ponovno prične z igro.

MATEJ BREZNER

POŠ Marjeta Letnik: 1

OŠ Starše MEGAŠOLČEK, razredni časopis učencev 4. b POŠ Marjeta

NOVICE IZ NOVICE IZ NOVICE IZ NOVICE IZ SVETASVETASVETASVETA

En zajček, dva smrčka

V ameriško trgovino z malimi živalmi so dobili prav posebnega zajčka. Ima namreč dva smrčka. Postal je prav zanimiv, saj si ga vsak dan pride ogledat veliko ljudi. Upajo, da zajčka ne bodo prodali.

Vir: 24 ur, 18. 4. 2009

Kriza koristi McDonald'su

Največja veriga restavracij s hitameriški McDonald's, je januarja povečal obseg prodaje po svetu za 7,1 odstotka. V času finančno-gospodarske krize namreč vse več ljudi posega po njihovi ponudbi hitre hrane, ki je cenovno dostopna, zato družba te krize pri poslovanju ne čuti. Nove poslovalnice McDonald'sa,dobro leto, so januarja povečale obseg prodaje za 5,4 odstotka, predvsem zaradi večjega povpraševanja po zajtrkih. V Evropi, Veliki Britaniji, Franciji in Rusiji se je prodaja povečala za 7,1 odstotka, medtemse je v azijsko pacifiškem območju, na Bližnjem vzhodu in v Afriki povečala za 10,2 odstotka.

Vir: internet, 9. 2. 2009 MARUŠA ŠKETA

Zaradi žabe ob službo

Voznica avtobusa v Nemčiji je med vožnjo potnikov ustavila avtobus, čeprav se jim je zelo mudilo. Stekla je ven, vzela žabo izpod avtobusa in jo odnesla v bližnji jarek. Za to je izgubila službo.

Vir: 24 ur, 18. 4. 2009

Š. l. 2008/09

MEGAŠOLČEK, razredni časopis učencev 4. b POŠ Marjeta

NOVICE IZ NOVICE IZ NOVICE IZ NOVICE IZ SVETASVETASVETASVETA

V ameriško trgovino z malimi živalmi so dobili prav posebnega zajčka. Ima namreč dva smr-čka. Postal je prav zanimiv, saj si ga vsak dan pride ogledat veliko ljudi. Upajo, da zajčka ne

JAN KRALJ

Kriza koristi McDonald'su

acij s hitro prehrano, , je januarja povečal

obseg prodaje po svetu za 7,1 odstotka. V času gospodarske krize namreč vse več

ljudi posega po njihovi ponudbi hitre hrane, ki je cenovno dostopna, zato družba te krize pri

a, ki so odprte dobro leto, so januarja povečale obseg pro-daje za 5,4 odstotka, predvsem zaradi večjega

Veliki Britaniji, Franciji in Rusiji se je prodaja povečala za 7,1 odstotka, medtem ko

MARUŠA ŠKETA

Zaradi žabe ob službo

Voznica avtobusa v Nemčiji je med vožnjo avtobus, čeprav se jim je

JAN KRALJ

Vodna pošast iz Bornea Na Borneu, tretjem največjem otoku na svetu, so snemalci iz zraka opazili najmanj trideset metrov dolgo vodno pošast. Požre in podre vse, kar jim pride na pot. Vir: Večer, 8. 4. 2009

JAN KRALJ

GLASBENE GLASBENE GLASBENE GLASBENE

NOVICENOVICENOVICENOVICE

Rebelde so zdaj najboljša

skupina na svetu. V njej je šest

članov, ki jim je filmsko ime:

Roberta, Mia, Lupita, Miguel,

Diegoo, Guani

Znani so tudi po nadaljevanki.

Na Emi 09 so zmagali

Qartissimo.V tej skupini so štirje

violinisti in ena pevka. Ta pevka

je iz Opatije. Nekatere so

navdušili tudi Romi.


Š. l. 2008/09 Številka: 1

MEGAŠOLČEK, razredni časopis učencev 4. b POŠ Marjeta Stran 35

Vodna pošast iz Bornea

m največjem otoku na svetu, so snemalci iz zraka opazili najmanj trideset metrov dolgo vodno pošast. Požre in podre

GLASBENE GLASBENE GLASBENE GLASBENE

NOVICENOVICENOVICENOVICE

so zdaj najboljša

skupina na svetu. V njej je šest

lanov, ki jim je filmsko ime:

Roberta, Mia, Lupita, Miguel,

Guani.

Znani so tudi po nadaljevanki.

Na Emi 09 so zmagali

tej skupini so štirje

violinisti in ena pevka. Ta pevka

je iz Opatije. Nekatere so

navdušili tudi Romi.




ZADNJI ZADNJI ZADNJI ZADNJI DOGODKIDOGODKIDOGODKIDOGODKI

Zdrav duh v zdravem telesu

Pogled iz zgornjega nadstropja v telovadnici Starše: dne 14. 5. 2009, 17.00. Skupina staršev se je borila v enem delu telovadnice s kolebnico, ki je nekateri niso videli že nekaj let, predvsem očetje niso najbolj blesteli (prevelike so te roke in noge za takšno stvar). Nekatere mame pa so prav pogumno poskakovale in dokazovale, da so še v zelo dobri formi. Druga skupina staršev je poskakovala preko klopi, tretja je delala počepe, četrta trebušnjake … Najbolj lepo je bilo videti, kako otroci v nas še niso čisto izginili. Še so nekje znotraj in hočejo ven. Očetje so blesteli na drogu, mišice so prišle do izraza, in ponosni sinovi so si verjetno pred-stavljali, da bodo tudi oni nekoč tako veliki in močni kot njihovi očetje. Bravo, ata, se je slišal glas, malo še zdrži! Delanje počepov je bilo ne samo videti, ampak tudi slišati. Knask, knask … Razdelitev v dve skupini otrok in staršev nam je zopet dokazala, kako se lahko skupina ljudi skupno veseli zmage, uspeha. Igrali smo tudi odbojko. Polno igrišče otrok in odraslih. Nova pravila igre, naša pravila igre, izmišljena pravila igre. Velikokrat določimo našim otrokom preveč pravil, včasih se je lepo igrati brez njih! Najbolj ponosni so bili otroci, ko so pokazali, kako dobri žonglerji so. Končno nekaj, se je videlo na njihovih obrazih, kar moja mama ali ata ne zna (in še dooolgo ne bo, ha-ha). Starši smo se trudili koordinirati leteče žogice, ki so bile povsod, le na pravem mestu ne. Šment, pa tako se trudim, a

verjetno leva polovica možganov še ni tako daleč, je mislil nekdo, pa moja desna polovica, kaj je z njo, da ne morem ujeti te žogice? Le kaj so delali vsi ti ljudje ta dan v telovadnici? Razredničarka 4. b razreda Daša Jakol nas je povabila na temo Zdrav duh v zdravem telesu, da se skupaj z otroki malo razgibamo. Kako malo je potrebno, da v ljudeh zbudiš občutek nasmeha, veselja in sreče. Daša, vi to znate.

NATALIJA HABJANIČ, Mihova mamica

Telovadba v Staršah s starši

in 4. b razredom

V četrtek, 14. 5. 2009, ob 17.00 smo se starši, učiteljica in učenci 4. b razreda iz Marjete zbrali v telovadnici OŠ Starše, da bi se tudi neformalno družili in zabavali. Za to vrsto druženja smo se odločili že na začetku šolskega leta in ga sedaj tudi uresničili. V telovadnico smo prišli vsi polni energije, še posebej naši otroci, ki so hoteli videti starše pri telovadbi in nam tudi pokazati, kaj vse so se naučili. Šli smo se kar nekaj iger, se z različnimi vajami dobro razgibali in žonglirali s tremi žogicami. V žongliranju pa so naši otroci že kar dobri, zato so nas starše kar naprej popravljali, nas učili in se nekateri tudi hudovali. Na koncu smo igrali še odbojko. Po odigrani igri smo bili vsi zmagovalci, otroci so bili srečni, mi pa zadovoljni, a tudi izmučeni. Dve šolski uri sta hitro minili in morali smo se posloviti, vendar ne za dolgo. Že v začetku junija nas čaka poučna družinska ekskurzija v Prekmurje, o tem pa kdaj drugič …

FLORIJAN in MOJCA (mamica) RODOŠEK



Zaključna ekskurzija v Prekmurje

V torek, 19. 5. 2009, smo se zbrali pred šolo. Šli smo na zaključno ekskurzijo v Prekmurje. Ko smo se že vsi zbrali, smo se odpeljali v starše po 4. a razred. Nato smo se odpeljali naravnost v Gorišnico. Peljali smo se dobre pol ure. Najprej smo si ogledali panonsko hišo. Imeli smo vodičko, ki nam je pokazala vse prostore: črno kuhinjo, klet, delavnico, hišo … Pokazala je tudi razne predmete. Ko smo z ogledom končali, smo se peljali v Filovce k lončarju. Tam smo si lahko kupili izdelke iz gline. Videli smo tudi lončarja, kako dela izdelke. Hitro je potekel čas pri lončarju. Naslednja postaja je bil kraj Grad, kjer smo si ogledali grad. Tudi tu smo imeli vodičko, ki nas je vodila po gradu. Opazili smo zelo veliko sob. Lahko smo si kupili razne predmete. Za konec smo šli na tromejo, in sicer po strmem bregu. Tam so bila igrala in velik spomenik. Za posladek smo šli v Radence na sladoled. Naročil sem si jagodo in nutelo. Na ekskurziji mi je bilo zelo všeč.

MATEJ BREZNER

Poučna družinska ekskurzija staršev in učencev 4. b

Starši in učiteljica 4. b smo na 1. roditeljskem sestanku sprejeli program celoletnega sode-lovanja, ki smo ga v celoti izvedli. V program je sodila tudi družinska poučna ekskurzija, ki se je uspešno odvila v nedeljo, 7. 6. 2009. Ob 8.00 je avtobus odpeljal iz Brunšvika v smeri proti Prekmurju. Po postajah je pobiral že neučakane učence in njihove starše, v Zlatoličju pa smo vstopile še učiteljici OPB Maja in Nada ter razredničarka Daša. Pot je bila naslednja: obisk romske vasi, kjer so nam domačini predstavili svoj vsakdan, tam smo si ogledali tudi razstavo iz življenja Romov; obisk kovačnice v Razkrižju; obisk Otoka ljubezni v Ižakovcih, z ogledom mlina na Muri in razstave »Büjraštvo na reki Muri«. Nato smo se prijetno okrepčali na kmečkem turizmu na Kapci, kjer so nam pripravili piknik. Druženje je prijetno zaokrožilo celoletno sodelovanje in med nami – učenci, starši in učiteljicami – stkalo prav posebne vezi. Združili smo koristno s prijetnim (naučili smo se veliko novega o pokrajini in življenju domačinov). Organizator ekskurzije je bil oče učenke Ane Marko Kustec, ki se je izkazal tudi kot dober vodič. (Hvala za pomoč, gospod Marko!) Sama sem uredila sponzoriran avtobus, tako da stroški ekskurzije niso bili previsoki. (Hvala gospodu županu Viliju Ducmanu in Prevozništvu Cafuta!) 23. junija se skupaj vidimo še na razredni zaključni prireditvi, nato pa HURA, POČITNICE in ZDRAVO, ŠOLA V STARŠAH!

DAŠA JAKOL



ZABAVNAZABAVNAZABAVNAZABAVNA STRANSTRANSTRANSTRAN

Šale o blondinkah

*** - Zakaj blondinka gre v trgovino TUŠ z

brisačo? - Ker na trgovini piše TUŠ.

***

- Zakaj blondinka ne zna napisati številke 11?

- Zato ker ne ve, katero enko bi dala spredaj in katero zadaj.

***

- Kako lahko blondinko ure in ure zabavaš?

- Tako, da na list na obeh straneh napišeš OBRNI.

***

- Zakaj je blondinka razbila stekleno

steno? - Ker jo je zanimalo, kaj je na drugi

strani. ***

- Zakaj blondinka naliva vodo v

računalnik? - Ker želi deskati po internetu.

***

- Blondinka Marinka je vozniški izpit opravila že v tretjem razredu osnovne šole, ko je dopolnila osemnajst let.

***

Blondinka »premišljuje«: - To še verjamem, da me je prinesla štorklja, ampak to, da

mi je avto odpeljal pajek, je pa preveč!«

***

- Zakaj blondinka daje perilo

na ameriški policijski avto? - Ker na avtu piše POLICE.

***

- Kakšna je razlika med računalnikom in

blondinko? - V računalnik vneseš podatke samo

enkrat.

***

- Zakaj blondinka gre v trgovino s pištolo?

- Ker na vratih piše AKCIJA. Vir: internet, 23. 4. 2009 ROK LOVENJAK

Različne šale

*** - Ali te zob še boli? vpraša mama sina, ki je prišel od zobozdravnika. - Ne vem. - Kako to, da ne veš? - Zdravnik ga je obdržal.

***

Učitelj: - Janezek, naštej mi tri živali iz Afrike.

Janezek: - Lev in dva krokodila.

***

- Janezek, zakaj si zamudil v šolo? - Zaspal sem, sanjal sem, da sem na

nogometni tekmi. - Že, ampak to ni noben razlog! - Ja, igrali so dva podaljška.

Vir: internet, 23. 4. 2009 ROK LOVENJAK



POBARVANKEPOBARVANKEPOBARVANKEPOBARVANKE

Vir: internet, 23. 4. 2009 ROK LOVENJAK



NAŠE RISBICENAŠE RISBICENAŠE RISBICENAŠE RISBICE

Megašolčka

Ana Kustec Katarina Rozman

Avtozavri

Ana Kustec

Niki Finžgar

Maruša Šketa

Laura Macuh

Miha Habjanič



Jan Kralj

Nuša Kirbiš

Matej Brezner

Katarina Rozman

Florijan Rodošek

Klara Klasinc Brglez

Rok Lovenjak

Klemen Bele

Jan Premzl



Različni likovni motivi

Rok Lovenjak

Klara Klasinc Brglez

Jan Premzl

Klemen Bele

Laura Macuh

Matej Brezner

Miha Habjanič



RAZREDNA RAZREDNA RAZREDNA RAZREDNA HIMNAHIMNAHIMNAHIMNA

Marjeta naša je vasica mala,

v njej je šola že od nekdaj stala, v modro barvo se odela je,

da v glave naše več modrosti gre.

Smo štiri leta pridno v njo hodili, učiteljice naše zaposlili,

saj delo imele so zaradi nas, veselo, resno, kot je zahteval čas.

Tršico Silvo prvo smo spoznali,

še v drugem, tretjem povsod s seboj jemali, je mama naša kar tri leta b´la,

nam dopoldne vsako obzorja širila.

V četrtem z Dašo našo smo se ujeli, z njo smo pekli, igralci b´li in peli,

toliko vsega se je dogajalo, da Megašolček nastal je prav lepo.

V četrtem smo številke že imeli, ocene to so, da boste razumeli,

saj v Marjeti najstarejši smo, učencem mlajšim pot utiramo.

Starše naše smo tudi zaposlili,

skoraj vsak mesec v šolo jih zvabili, bilo je luštno, povedali so nam,

še večkrat naj bo, postane naj vsakdan.

Marješko šolo bomo zapustili, ko konec junija se bomo poslovili,

učiteljicam, čistilki, kuhar´ci pa hišnikoma HVALA za vse dni.

Na juriš, na juriš, na juriš,

v šolo Starše pridemo, veselje vam prinesemo …

Ups, to je pa že druga pesem! ADIJO!

(Pesem pojemo na melodijo pesmi V dolini tihi je vasica mala. Pesem V dolini tihi … je po narodnih motivih priredil Lojze Slak in zanjo napisal melodijo.)

Svojim učencem v spomin besedilo himne

napisala razredničarka DAŠA JAKOL

KOLOFONKOLOFONKOLOFONKOLOFON

Ime: MEGAŠOLČEK razredni časopis učencev 4. b POŠ Marjeta (OŠ Starše) Leto izdaje: Šolsko leto 2008/09 Izdajatelj: Osnovna šola Starše Urednica: Nuša Kirbiš Pomočnica urednice: Maruša Šketa Mentorica: Daša Jakol Uredniki:

- Novice iz razreda: Matej Brezner - Kulturni dogodki: Jan Premzl - Zanimivosti iz sveta: Jan Kralj - Intervjuji: Katarina Rozman, Ana

Kustec - Pravljice: Laura Macuh - Pišemo pesmice: Florijan Rodošek - Igre nekoč: Niki Finžgar - Glasbene novice: Klara Klasinc Brglez - Športne novice: Klemen Bele - Zabavne strani: Rok Lovenjak - Konjički: Miha Habjanič

Fotografije in lektoriranje: Daša Jakol Male sličice: vir internet Verzi: Helen Exley, Upaj! Sanjaj! MK, zbirka Iskrice, 2005 Oblikovanje in tehnično urejanje: Daša Jakol Postavitev v PDF: Franc Kekec, OŠ Starše Končna izdelava: Altius, d. o. o., Ptuj Naslovnica: »Megašolček« (slika) – Nuša Kirbiš Zadnja stran: »Megašolček« (slika) – Maruša Šketa Izdano v nakladi 25 izvodov. Ponatis mogoč z dovoljenem uredništva.

Naši izdelki iz gline



OŠ Starše, junij 2009

Documents

MEGAŠOLČEKosmbst1s/megasolcek.pdf · teljici zbirali prvi spisi in pesmice. Ko je učiteljica imela že vse spise v računalniku – nekatere smo prinesli tudi na ključku, je začela