12
Metka Zupanič Re-destrukcija / Ridistruzione 21. 9.–30. 10. 2018

Metka Zupanič Re-destrukcija / Ridistruzione

  • Upload
    others

  • View
    5

  • Download
    0

Embed Size (px)

Citation preview

Metka Zupanič

Re-destrukcija /Ridistruzione

21. 9.–30. 10. 2018

Re-destrukcija

Metka Zupanič je v slovenskem prostoru uveljavljena kiparka in intermedijska umetnica, ki jo zanimajo predvsem aktualni problemi sodobne informacijske družbe, razmerja med umetnostjo in družbo ter medčloveški odnosi. V preteklih projektih je denimo obravnavala občutja strahu, ki se porajajo v posamezniku v današnjem času navidezne svobode (Anti – Global?, 2013), zgodbe delovnih migrantov v Sloveniji (Looking for a Better World, 2016) ter problematiko vseprisotnih nadzornih sistemov (On Your Face, 2016). V zadnjih letih pa se intenzivno posveča zlasti tematiziranju obsesivne militantnosti sodobne družbe (In tukaj smo, 2016).

Del njenega večletnega projekta, v katerem preizprašuje teme, kot sta vsakodnevno nasilje ter generiranje latentne napetosti v medijih, je tudi razstava Re-destrukcija, ki jo lahko označimo za avtoričin osebni pogled na aktualno politično situacijo v svetu. Meni namreč, da so bile vojne na Bližnjem vzhodu pravzaprav povod za povečan vojaški nadzor nad navadnimi državljani tudi v zahodnem svetu. Hkrati pa smo priče novim vojnim strategijam – omenja se celo druga hladna vojna, saj velesile ponovno tekmujejo med seboj, katera bo izdelala večje in močnejše morilsko orožje. Današnje medijske novice prinašajo po umetničinem mnenju zgolj strah in tesnobo. Tudi zrenje v nebo marsikje ni več povezano z občutji miru, pač pa s prikrito grozo pred “ognjem z neba”.

Razstava, ki vključuje posamezna starejša dela in novo serijo kolažev, predstavlja tudi nekakšen hommage stoti obletnici konca prve svetovne vojne, ki je močno zaznamovala življenje na Goriškem. Umetnica namreč v svojih delih kombinira medijske podobe iz aktualnih vojnih žarišč in arhivske posnetke iz prve in druge svetovne vojne. Izbrano gradivo najprej fotografira, nato pa različne fragmente orožij in vojnih prizorov sopostavlja v presenetljiva, bodisi absurdna bodisi ironična medsebojna razmerja. Tehnika kolažiranja podob, ki se v nekaterih primerih raztezajo tudi v galerijski prostor, se je namreč že v preteklosti izkazala za idealen družbenokritični medij.1 Kot sama pravi, želi v delih izraziti tako svoja lastna občutja iracionalnega strahu ob spremljanju dnevnih novic kakor čustva, ki jih je podoživela ob pripovedih svojih prednikov o vojnih grozodejstvih. Obenem pa z deli, v katerih se prepletajo podobe uničevalnega orožja iz različnih obdobij, zlahka usmerja miselni tok gledalca in ga sooča s kaotičnim časom nesmiselnih vojn tako v minulem stoletju kot danes.

Usmerjanje gledalčevih misli je očitno tudi v videu In tukaj smo (2016), ki na prvi pogled prikazuje kovinsko nihalo. Vendar kmalu

ugotovimo, da gre za naboj, prikazan na popolnoma črnem ozadju, ki pravzaprav poudari estetsko vrednost predmeta s primarno uničevalno funkcijo. Še bolj sugestiven pa je nizek moški glas, ki spremlja nihanje naboja: v gledalcu naj bi vzbudil spremenjeno, hipnotično stanje zavesti, v katerem naj bi iz spomina izbrisal vse misli in podobe, povezane z vojno in nasiljem.

Avtorica torej uporablja v svojih delih podobe, ki vplivajo na gledalčeva čustva – podobno kot vojno propagandno gradivo ali sodobni množični mediji. Znano je namreč, da so mediji mogočno orodje družbenega nadzora, da imajo moč spreminjanja/potvarjanja dogodkov, o katerih poročajo, s tem pa vplivajo tudi na mišljenje in vedenje ljudi. Zato se zdi, da je njena kritika družbe večplastna. S svojimi deli, v katerih prepleta intimna občutja in družbeno zgodovino, gledalcu jasno predoča noro podobo današnjega sveta, nekakšne razčlovečene družbe, ki se iz preteklih morij ni prav ničesar naučila. Po drugi strani pa v njenih delih zaznamo kritiko medijev, ki pod vplivom političnih struktur načrtno izkrivljajo podobo družbene stvarnosti.

Nataša Kovšca

Ridistruzione

Conosciuta come una rinomata scultrice e artista intermediale nella scena artistica slovena, Metka Zupanič si occupa principalmente dei problemi della società dell’informazione moderna, del rapporto tra arte e società e delle relazioni tra gli esseri umani. Nei suoi progetti precedenti si è concentrata sul senso di paura del singolo individuo nella presente realtà della libertà immaginaria (Anti – Global?, 2013), sulle storie dei lavoratori migranti in Slovenia (Looking for a Better World, 2016) e sulla realtà onnipresente dei sistemi di sorveglianza (On Your Face, 2016). Negli ultimi anni invece si dedica intensivamente al tema del l’ossessione militante della società moderna (In tukaj smo, 2016).

Fa parte del suo progetto pluriennale, nel quale pone le questioni della violenza quotidiana e della produzione latente d’ansia prodotta dai media, anche l’esibizione Re-destrukcija (Ridistruzione) che si può definire come un’interpretazione personale dell’artista nei confronti dell’attuale realtà politica nel mondo. Metka Zupanič è convinta che sono state le guerre nel Medio Oriente la causa dell’aumentato controllo militare dei cittadini dei paesi Occidentali. Allo stesso tempo ci troviamo di fronte a nuove strategie di guerra – si parla addirittura di una seconda guerra fredda poiché le superpotenze mondiali competono di nuovo su chi riuscirà a costruire la più grande a la più forte arma di distruzione. Secondo l’artista le

1 Posebej divje fotomontaže dadaistov, s katerimi so karikirali družbo v 30. letih preteklega stoletja.

informazioni mediatiche di oggi sono prodotte appositamente per creare un clima d’ansia e di paura. Il semplice gesto di osservare il cielo non dona più serenità ma inquieta paura dinanzi a un possibile “fuoco dal cielo”.

L’esibizione, che consiste di alcuni lavori di vecchia data e di una nuova serie di collage, è un hommage al centenario della fine della prima guerra mondiale che ha lasciato un’impronta indelebile nella vita a Gorizia e dintorni. L’artista combina le immagini mediatiche provenienti dalle attuali zone di guerra con le foto di archivio della prima e seconda guerra mondiale. Il materiale scelto viene prima fotografato, e poi vari frammenti di armi e di scene di guerra vengono messe in un singolare dialogo reciproco che può essere definito come assurdo e ironico. La tecnica del collage presente in più opere nello spazio espositivo già nel passato rappresentava il mezzo ideale per produrre la critica della società.1 Come spiega l’artista, nelle sue opere non esprime soltanto la propria sensazione di paura irrazionale nel vedere le notizie quotidiane ma anche le emozioni provate nel sentire i racconti dei propri antenati sugli orrori della guerra. Attraverso le opere d’arte, nelle quali si intrecciano le immagini di armi di distruzione provenienti da epoche diverse, controlla il flusso del pensiero dello spettatore, confrontandolo con la caotica realtà delle insensate guerre del secolo precedente e di oggi.

Il controllo dei pensieri dello spettatore è evidente anche nel video In tukaj smo (2016), che a prima vista sembra mostrare un pendolo d’acciaio. Ma a uno sguardo più accorto si può notare che si tratta di un proiettile su uno sfondo nero che accentua il valore estetico dell’oggetto e la sua primaria funzione distruttiva. Ancora più suggestivo è il significante tono basso della voce maschile che accompagna l’oscillazione del proiettile: l’intento è quello di produrre nello spettatore un alterato stato di coscienza ipnotico nel quale sarebbe in grado di cancellare tutti i pensieri e le immagini connesse alla guerra e alla violenza.

Metka Zupančič utilizza immagini – simili a quelli della propaganda di guerra o i moderni mass media – che influenzano le emozioni dello spettatore. È ormai noto che i media sono un potente mezzo di controllo sociale in grado di trasformare/travisare le notizie trasmesse, influenzando così anche il pensiero e il comportamento delle persone. La sua critica della società perciò può essere definita come multistrata. I lavori dell’artista, nei quali si intrecciano emozioni intime e la storia sociale, rispecchiano una chiara visione della folle realtà del nostro tempo, della quasi disumanità sociale che non

ha imparato niente dalle stragi passate. Nello stesso tempo si può notare in essi la critica dei media che sotto l’influenza di strutture politiche alterano intenzionalmente l’immagine della realtà sociale.

Nataša Kovšca

1 Questo vale particolarmente per i feroci fotomontaggi dadaisti con i quali veniva ritratta la società negli anni ’30 del XX. secolo.

Selected videos, KOLEKTIVA, Centralna postaja, Maribor (SI)ANTI/GLOBAL, Galerija P74, Ljubljana (SI)Skozi razpoke časa, Galerija Ravne,Ravne na Koroškem (SI)SECRET HEART, Kosovelov dom, Sežana (SI)In tukaj smo, Hiša kulture, Pivka (SI)VIDEO ZID, KD Galerija GT, Ljubljana (SI)Nevidno mesto, odprti atelje, Ptuj (SI)Re-destrukcija, Galerija Gong, Solkan (SI)

Skupinske razstave (izbor) / Mostre collettive (selezione)

Women CIRCUS Museum_Phase 03, Pavlova hiša, Potrna/Laafeld (AT) Zipped Worlds. Photography in Public Domain, Photonic Moments – Mesec fotografije 2014, Galerija Kult 3000, Ljubljana (SI)Perspektive mest/City Perspectives, Photon Gallery, Dunaj/Vienna (AT)Umetniki + UGM za Botrstvo v Sloveniji, UGM, Maribor (SI)Everyday/way, Fotografija v javnem prostoru, Vienna PhotoBook Festival, Dunaj/Vienna (AT); Trieste Contemporanea, Trst/Trieste (IT) On your face (Zipped worlds), Budimpešta/Budapest (HU)Made in Maribor, UGM, Maribor (SI)Fotografija v javnem prostoru, UGM studio, Maribor (SI)Zipped worlds, Rovinj/Rovigno (HR)Face to Face, Imago mundi collection, Bosanski kulturni centar, Sarajevo (BA)Podoba v mediju, Narodni muzej, Ljubljana (SI)DISASTER, Wadem art Project, Toronto (CA)Glej kje hodiš, MOL, Ljubljana (SI)INVENTURA, Galerija mesta Ptuj, Ptuj (SI)ESTETIKA INTIMNOG, Donavski dialogi 2017, Novi Sad (RS)Join the Dots / Unire le distanze, Imago mundi collection, Trst/Trieste (IT)Alla Ricerca dell’Aura Perduta / V iskanju izgubljene avre, Galleria Regionale d’Arte Contemporanea Luigi Spazzapan, Gradišče ob Soči/Gradisca d’Isonzo (IT)

Biografija / Biografia

Metka Zupanič je študirala kiparstvo na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, kjer je diplomirala leta 2002 in tri leta pozneje zaključila magistrski študij umetnosti. V času študija se je izpopolnjevala na National College of Art and Design v Dublinu (2001), pozneje pa na Central Saint Martins College of Art and Design v Londonu (2010). Leta 2017 je magistrirala iz pomoči z umetnostjo.Od leta 2002 deluje skupaj z Vesno Bukovec in Lado Cerar v umetniški skupini Kolektiva. Kot magistrica umetnosti je v zadnjih letih aktivna tudi na področju kuriranja video razstav in priprave festivala Video in Progress (Kolektiva). Leta 2012 je na Ptuju postavila plastiko generala Maistra, leto kasneje pa reliefno ploščo v spomin dr. Alojziju Remcu. Med pomembnimi dosežki velja omeniti še nominacijo za nagrado sklada Vordemberge-Gildewart (2010) in posebno nagrado ljubljanskega župana Zorana Jankovića, ki jo je prejela ob razstavi Kiparstvo danes leta 2012.

Metka Zupanič ha studiato scultura all’Accademia di belle arti e design di Lubiana, dove nel 2002 ha conseguito la laurea e tre anni dopo la laurea magistrale. Durante gli studi si è perfezionata al National College of Art and Design a Dublino (2001) e in seguito al Central Saint Martins College of Art and Design a Londra (2010). Nel 2017 ha ottenuto la laurea magistrale in arteterapia.Dal 2002 insieme a Vesna Bukovec e Lada Cerar fa parte del gruppo artistico Kolektiva. Negli ultimi anni è attiva anche come curatrice di mostre di video-arte e organizzatrice del festival Video in Progress (Kolektiva). Nel 2012 a Ptuj ha realizzato la scultura del generale Maister e l’anno successivo il rilievo in memoria del dr. Alojzij Remec. Tra i risultati più importanti bisogna sottolineare la nomination per il premio Vordemberge-Gildewart (2010) e il premio speciale del sindaco di Lubiana Zoran Janković ricevuto nel 2012 nell’ambito della mostra Kiparstvo danes (Scultura contemporanea).

Samostojne razstave (izbor) / Mostre personali (selezione)

Lost in communication, Galerija A+A, Benetke/Venezia (IT)Intermediate worlds, Pavlova hiša, Potrna/Laafeld (AT)(Ne)vidne sledi II/(In)Visible Traces II, KOLEKTIVA, Galerija Alkatraz, Ljubljana (SI)V dialogu, pregledna razstava ob 10. obletnici delovanja skupine KOLEKTIVA, Miheličeva galerija, Ptuj (SI)

2013

20142016

20172018

2011

2012

2013

2014

2015

2016

2017

2018

Izdal / Pubblicato dal: Galerija GONG – zavod za promocijo sodobne umetnosti | Besedilo / Testo: Nataša Kovšca Prevod / Traduzione: Tanja Passoni | Oblikovanje / Design: Blaž Erzetič | Tisk / Stampa: A-media, september 2018 | Naklada / Copie: 100

MESTNA OBČINA NOVA GORICA

Galerija GONGVelika pot 15 (poslovna cona Solkan), 5250 Solkan (SI)www.facebook.com/galerijagongInstagram: galerijagong

Urnik galerije / Orario ponedeljek–petek / lunedì–venerdì: 9.00–17.00

Območna izpostava Ptuj