Milan Qepojevi} DODIK ^UVAR NA SRPSKA

Dodik ~uvar na Srpska

1

Milan Qepojevi}

DODIK ÛVAR NA SRPSKA

Milan Qepojevi}

2

БИБЛИОТЕКА ПРЕВОДИ Оригинал Milan Ljepojević Dodik čuvar Srpske Уредник Гордана Стојковска Превод Гордана Јовиќ - Стојковскa Рецензенти Иван Стоилковиќ Милорад Шкиљевиќ Лектура и редакција Светлана Пенова Дизајн Слово Љубве


3

Milan Qepojevi}

DODIK ÛVAR NA SRPSKA

2012 - Скопје

Milan Qepojevi}

4


5

VOVED Za barem da se obideme da gi razbereme odnosite

vo BiH, koja so Dejtonskiot, a potoa i so Pariskiot miroven dogovor e uredena kako zaednica na dva enti-teta: Republika Srpska i Federacija na BiH i tri konstitutivni narodi: Srbi, Hrvati i Bo{waci, neop-hodno e da se potsetime na nekoi poimi koi na na{ite prostori stanale aktuelni po is~eznuvaweto na edno-partiskiot i voveduvaweto na pove}epartiskiot sis-tem. Socijalisti~koto samoupravuvawe i delegatskiot sistem se zameneti so demokratija, demokratska vlast i opozicija. Op{testveno-politi~koto informirawe go prezele slobodnite mediumi, a Nevrzanite se zame-neti so Me|unarodnata zaednica. Mnogu ne{ta se pro-meneti, so brzina na molwa (koga se vo pra{awe op{-testvenite odnosi i procesi), a nie }e pojdeme od demo-kratijata.

Treba da se potsetime deka Vinston êr~il u{te vo 1949 godina re~e deka demokratijata e najlo{iot oblik na vladeewe, no pomalku lo{ od site drugi ob-lici koi se isprobuvaat od vreme na vreme.

Demokratijata (gr~. demos - narod, kratija - vlast) e rodena vo anti~ka Grcija i u{te toga{ ne bila na do-bar glas. Aristotel i Platon, dvajcata najgolemi mis-liteli od antikata, ja narekuvale †najlo{o vladeewe na tolpata∏. Ova zna~ewe vo najgolema mera se odrà-

Milan Qepojevi}

6

lo s# do krajot na 19 vek. Denes site se †demokrati∏ bez ogled na politi~kata ideologija i praksa.

Sovremenosta i nejzinatapoliti~ka stvarnost se vo znak na demokratijata i demokratskata vrednost. Re~isi site velat deka †demokratijata e dobra rabo-ta∏, a nejzinoto poznavawe se podrazbira.

Ovaa op{ta popularnost na demokratijata ja ima zagrozeno racionalnata upotreba na ovoj termin. Za da ja doznaeme nejzinata su{testvenost i smisla, potreb-no e da se postavi pra{aweto: [to e demokratija?

Na poimot demokratija mu se pridodavaat razli~-ni zna~ewa, a nie }e navedeme samo nekoi:

- vladeewe na narodot preku izbranite pretstav-nici koi se izvor na suverenata vlast i koi gi {titat op{tite interesi,

- sistem za donesuvawe odluki vrz osnova na mno-zinstvo,

- sistem na izborno vospostavuvawe i kontrola na vlasta,

- op{testvo zasnovano na ednakvi {ansi i indivi-dualni sposobnosti,

- sistem na tolerancija i po~ituvawe na ~ovekovi-te prava i slobodi.

Zna~i, demokratijata e oblik na politi~ko orga-nizirawe na dràvnata vlast, koj{to poa|a od dolu, od pluralizmot na interesite i od ednakvosta vo sloboda-ta na odlu~uvawe.

NAROD

Kako politi~ki poim, narodot gi ozna~uva site

polnoletni lu|e koi imaat pravo na politi~ko odlu~u-vawe vo edna dràva. Pri demokratskoto odlu~uvawe vaì principot na vladeewe na mnozinstvoto so po~i-tuvawe na malcinstvoto koe kako opozicija ima kri-ti~ka i kontrolna uloga. Neotu|ivoto pravo na glas, vrz osnova na koe se konstituira narodot kako izbi-ra~ko politi~ko telo, se osvojuvalo niz politi~kata


7

istorija. Taka vo anti~ka Grcija, pravo na glas nemale robovite, ènite, decata, strancite i maìte pod 20 godini. No, i vo 20-tiot vek, na Zapad, kade e sozdadena demokratijata kako sistem na vladeewe, pravoto na glas ne bilo sekade vedna{ usvoeno. Interesni se pri-merite na Velika Britanija, [vajcarija i SAD, koi op{toto pravo na glas za svoite polnoletni gra|ani go vostanovile duri: vo 1928 god. vo Britanija za èni; na po~etokot na 60-tite godini na 20-iot vek, vo SAD za Afroamerikanci vo opredelen broj dràvi i 1971 god. vo [vajcarija za èni.

Postojat dve na~ela za vladeewe na narodot: di-rektno i preku svoite posrednici). Direktno vladeewe na narodot postoelo vo anti~ka Atina, t.e. vo polisot so mal broj gra|ani, dodeka pretstavni~kata demokra-tija vo modernoto vreme se praktikuva vo golemite dr-àvi.

Postojat razli~ni modeli na demokratija koi na razli~ni na~ini go tolkuvaat vladeeweto na narodot. Op{to prifateniot model na demokratijata denes e onoj koj se zasnova na sovremenata politi~ka tradicija na liberalizam, koja uspeala da gi povrze dvete funda-mentalni vrednosti: slobodata i ednakvosta.

Slobodata i ednakvosta vo klasi~na liberalna i socijalisti~ka ideologija bile razdeleni i sprotiv-staveni. Liberalite ja prenaglasuvale slobodata, a so-cijalistite ednakvosta kako osnova na op{testvoto i kolektivitetot. Taka, demokratijata denes e pove}e od liberalizam, za{to, pokraj politi~kite, dodava soci-jalni i ekonomski sodrìni.

Demokratskiot model pretstavuva legitimna i od-govorna vlast koja se izbira so mnozinskata volja na gra|anite na periodi~ni i slobodni izbori. Izborot se zasnova na politi~ki pluralizam i natprevaruvawe na razli~ni politi~ki programi i partii koi gi prêt-stavuvaat razli~nite interesi na gra|anite. Ova pret-stavuva razlika pome|u dràvata i civilnoto op{-testvo. Dràvata e javna sfera t.e. organiziran aparat

Milan Qepojevi}

8

na vlasta, a gra|anskoto op{testvo e sfera na privat-ni interesi, avtonomni grupi i zdruènija, nezavisni od dràvata. Denes, demokratijata e otvoren politi~-ki proekt {to se nao|a pred mo`nosti za unapreduva-we, no i pred mo`nosti za zloupotreba.

ÎNITELI

Osnovni ~initeli {to go so~inuvaat politi~kiot

ìvot na dene{noto sovremeno demokratsko op{test-vo se: vlasta, opozicijata, mediumite, nevladinite or-ganizacii i me|unarodnata zaednica, odnosno nejzini-te institucii.

Koga se veli vlast, prvenstveno se misli na poli-ti~kata vlast koja e osnovniot oblik i osnovata na vlasta vo op{testvoto. (No, taa ne e edinstvena, posto-jat i drugi oblici na vlasta - roditelska, partiska, cr-kovna i sl.) Taa se izrazuva vo op{testven odnos vo koj ednata strana (vladeja~kata) moè da go opredeluva od-nesuvaweto i aktivnostite na drugata strana (nevlade-ja~kata) so pomo{ na stvarnata ili potencijalnata primena na organiziranata ponuda. Ona so {to vlasta se razlikuva od drugite odnosi vo koi ednata strana, so svesno vlijanie (ubeduvawe, na primer), go naso~uva od-nesuvaweto na drugata strana, vo smislata na svoite celi, e sposobnosta za organizirawe na primena na sankciite kako sredstvo so koe vo krajna linija se iz-nuduva pot~inuvawe.

Opozicijata (od lat. oppositio - sprotivnost, pro-tiv-vlijanie) ozna~uva pojava na postoewe na sprotiv-ni stavovi ili dvièwa vo odnos na vladeja~kite, ofi-cijalnite ili obliklno preovladuva~kite. Opozicija e naziv koj vo posebno politi~ko zna~ewe ozna~uva po-liti~ka partija ili organizirana grupa koja ne u~est-vuva vo vlasta, tuku nastapuva protiv nea vo parlamen-tot i nadvor od nego. Vo toj pogled moè da se zboruva za parlamentarna i vonparlamentarna opozicija, bez ogled dali e javna ili †nevidliva∏, no realna.


9

Sovremenoto demokratsko op{testvo podrazbira visok stepen na razvoj na javnite mediumi (pe~at, ra-dio, televizija) i ostanatite inobliktivni tehno-logii ~ie vrtoglavo vozvi{uvawe zapo~nalo so razvi-vaweto na internetot. Kako {to zborot ili poimot de-mokratija e sekojdnevno eksploatiran, moèbi u{te pove}e, vo site †demokratski aktivnosti∏ od samata †demokratizacija∏ na s# i se{to se prisutni slobodno-to informirawe, slobodata na javnite mediumi, slobo-data na javniot pristap na inoblikcii.

Ona {to e zaboraveno e toa deka slobodata ne zna-~i anarhija. Slobodnoto informirawe podrazbira od-govornost za javno soop{tuvawe ili prenesuvawe na inoblikciite. Demokratskite op{testva na zapadnata demokratija, sekojdnevno, strogo i rigorozno gi kaznu-vaat, so milionski kazni i presudi na sudovite, site nevistiniti ili tendeciozni inoblikcii.

Vo Republika Srpska i vo BiH informiraweto ne e vo nejzina nadle`nost, kako ni mnogu drugi ingeren-cii. Najednostavno kaàno, kako {to demokratijata pretstavuva strogi pravila na odnesuvawe so jasna odgovornost i sankcii zasnovani na neposlu{nost, taka i javnoto informirawe podrazbira odgovornost za vistinitosta na inoblikciite. Mediumite koi ne se pridrùvaat do toa, vo demokratskiot svet, nabrzo po adekvatnite sankcii biduvaat eliminirani i zatvore-ni. Praviloto e prosto - danokot na dràvata mora da & se plati, a inoblikciite mora da bidat koncizni i to~ni.

Bez podetalna analiza ne e ednostavno da se objas-ni {to Me|unarodnata zaednica bila v~era, a {to e de-nes. Me|unarodniot suverenitet od godina na godina, od den na den ili od ~as vo ~as prezema vode~ka pozici-ja vo odnos na nacionalniot suverenitet. Nacionalni-te pravni normi - ustavi, zakoni, deklaracii, moraat da bidat vo soglasnost so me|unarodnite akti kako {to se konvenciite na Obedinetite nacii i dr.

Milan Qepojevi}

10

Moèbi vo poslednite 20 godini, Republika Srp-ska i BiH najve}e ja po~uvstvuvale silata na taa i tak-va Me|unarodna zaednica. BiH kako suverena zaednica na tri konstitutivni narodi, Srbi, Hrvati i Bo{wa-ci, nastanala na drug kontinent, vo amerikanskata voe-na baza vo Dejton na 21 noemvri 1995 godina, zna~i ne vo BiH. So Dejtonskata spogodba e odreden visok pret-stavnik na me|unarodnata zaednica vo BiH koj seto vreme se odnesuva kako vladetel so neograni~eni prava bez nikakva odgovornost. Toa e samo eden od pokazate-lite kolkava e va`nosta na Me|unarodnata zaednica i kolku e taa biten ~initel.


11

PRV DEL

2006 godina PROBLEMI

Srpskiot nobelovec Ivo Anri} re~e deka vojnite

zapo~nuvaat poradi eden ili pove}e problemi, no nitu eden od tie problemi poradi koi zapo~nale ne go re-{avaat, tuku, kako i ostanatite op{testveni problemi samo malku gi rastresuvaat i gi ostavaat na idnite vremiwa i idnite generacii koi doa|aat zad niv, za tie da gi re{at vo mir, no mnogu pokompleksno i posloèno.

Bosna i Hercegovina ima{e problemi do 1992 go-dina, no po voeniot sudir koj trae{e od 1992 do 1995 godina, tie problemi se pove}ekratno zgolemeni. Dolg e spisokot na problemi. Dokolku se nabrojuva pozitiv-noto, spisokot bi bil kus. Nabrojuvaweto na negativ-noto bi traelo dolgo i bi bilo te{ko.

So samoto nastanuvawe na Republika Srpska na 9-ti januari 1992 godina, taa e od mnogumina nazna~ena kako problem. Kako problem ja doìveale Bo{wacite

Milan Qepojevi}

12

i Hrvatite, no i del od Me|unarodnata zaednica. So Dejtonskata mirovna spogodba, Republika Srpska bila me|unarodno priznata kako entitet vo sostav na BiH, no za mnogumina s# do denes, kako i vo taa 1992 godina, taa ostanala problem.

Za seto ova vreme Republika Srpska promenila pove}e pretsedateli, no i vladi, premieri.

KRITIKI

Kritikite na vladite na SDS (Srpska demokratska

stranka) s# do prvite povoeni denovi vo Narodnoto So-branie na Republika Srpska bile mlaki. Retko e vo parlamentarniot ìvot nekoj da se kritikuva samiot. Taka bilo i so SDS. Edinstvenata kritika od prviot Parlament na Republika Srpska sprema Vladata na RS dojde od Nezavisniot klub na pratenici i Milorad Do-dik, koj go predvode{e toj klub. Poznata e narodnata pogovorka koja veli †Dva lo{a ubi{e Milo{a“. Toga{ ima{e mnogu glasovi nasproti Dodik. Negoviot glas ne moè{e da bide posilen od mnogute glasovi na sob-raniskoto mnozinstvo na SDS.

Javnite mediumi bea pod kontrola na vlasta na SDS, no i pod zakana na neposrednata voena opasnost koja gi obvrzuva{e mediumite poradi patriotskata ob-vrska da bidat lojalni i poslu{ni kon vlasta. Nevla-diniot sektor re~isi i da ne postoe{e, a kontaktite so Me|unarodnata zaednica bea retki. Republika Srp-ska be{e izolirana od Me|unarodnata zaednica.

Po prvite povoeni parlamentarni izbori, odnosi-te pome|u vlasta i opozicijata se menuvaa. Opozicija-ta stanuva{e s# posilna, pa so samoto toa i parlamen-tarnata borba stana s# poèstoka. Po vonrednite par-lamentarni izbori koi vo 1997 gi raspi{a toga{nata pretsedatelka na Republika Srpska, Biqana Plav{i}, sostojbata vo parlamentarniot i politi~kiot ìvot na Republika Srpska se menuva drasti~no.So izbor na Vladata na RS na ~elo so Milorad Dodik, DSS od vla-dea~ka, stanuva opoziciona partija. Zada~a na sekoja


13

opoziciona partija e da ja kritikuva vlasta i ovaa par-tija toa go pravi vo Parlamentot na Republika Srpska zaedno so SRS.

Na mediumskiot prostor u{te toga{ ima{e mnogu mediumi koi ja kritikuvaa Vladata na Milorad Dodik, kako i mnogu nevladini organizacii koi niknuvaa ka-ko pe~urki posle do`d, a koi voglavno se pridruùvaa vo kritikata na Vladata na Dodik. Prisustvoto na Me-|unarodnata zaednca od den na den se ~uvstvuva{e s# posilno, a nejzinite potezi voglavno ne &odea od raka na Vladata koja ja otvori Republika Srpska kon svetot i ja ukina izolacijata koja Republika Srpska ja ima{e poradi imixot na SDS. Zna~i, Vladata na Republika Srpska, koja ja predvode{e Milorad Dodik od januari 1998 do januari 2001 godina be{e izloèna na kritika na povisokite subjekti, ne samo na opozicijata.

Vo demokratskoto op{testvo kade {to postojat vlast i opozicija, slobodni mediumi, nevladini orga-nizacii logi~no e vlasta najnapred da bide kritikuva-na od opozicijata, a tie kritiki da bidat prenesuvani i soop{tuvani od javnite i slobodnite mediumi.

Zada~a na vlasta e za sekoj problem da iznajde re-{enie, a na opozicijata vo sekoe re{enie da najde pro-blem.

Koga se nabquduva odnosot pome|u vlasta i opozi-cijata od 2001 do 2005 godina, vo periodot vo koj se promeneti tri vladi i tri premieri, evidentno e deka periodot na Vladata na Republika Srpska koga ja vode-{e premierot Milorad Ivani}, pretstavuva{e pat preku koj nizt.n. ekspertska vlada (kako {to ja nareku-va{e samiot Ivani}), SDS, koja od strana na me|una-rodnata zaednica be{e ozna~ena kako †persona non grata∏, na mala vrata bi se vratila vo vlasta. Edinst-vena vistinska opozicija vo toj period be{e SNSD, koja na parlamentarnite izbori vo 2000 godina dobi 11 pratenici, a do toga{ ima{e {est.

Vladata na Ivani} be{e do~ekana so golemi o~e-kuvawa, kako od gra|anite na Republika Srpska, taka i od me|unarodnata zaednica. Po dve godini, vo 2002, gra-

Milan Qepojevi}

14

|anite na redovnite parlamentarni izbori na SNSD (Savez nezavisnih socijaldemokrata), mu dadoa dopolnitel-na doverba, pa ovaa partija go zgolemi brojot na prate-nici od 11 na 19. Sepak, toa ne be{e dovolno za sobra-niskoto mnozinstvo, zatoa SDS, zaedno so PDP i so del od SRS RS (Srpska radikalna stranka Republike Srpske) (koja se podeli) i SDA (Stranka demokratske akcije) for-mira{e sobranisko mnozinstvo i mandatot mu go dadoa na Dragan Mikerevi} od PDP (Partija demokratskog progresa). SDS od me|unarodnata zaednica ne dobi zele-no svetlo deka moè da bide na ~elo na vladata, no ovoj pat bez kriewe ima{e svoi ministri vo Vladata na RS, a Dragan Kalini} be{e pretsedatel na Narodnoto so-branie na RS. Milorad Dodik vleze kako pratenik vo Parlamentot na Republika Srpska i SNSDso nego ka-ko pratenik, & stana u{te poèstoka opozicija na vla-de~kata struktura so 19 pratenici.

Ovoj period go ozna~i i Pedi E{daun koj be{e na mesto na visok pretstavnik na me|unarodnata zaednica i toa vreme e karakteristi~no spored t.n. reformi koi podrazbiraa prenesuvawe na nadle`nosti od Re-publika Srpska na zaedni~kite institucii na BiH. Metodologijata na E{daun be{e mo{ne prosta i edno-stavna. Koga saka{e da sprovede odredena t.n. reoblik, poto~no da ja ukine nadle`nosta na Republika Srpska, toga{ vo taa oblast otkri nekoja afera, a taa e povod i opravduvawe pred javnosta da se sprovede t.n. reoblik ili ukinuvawe. Slobodnite mediumi slo`no, vo hor gi sledeja site aferi i site t.n. reformi. Dejtonskata Re-publika Srpska so sekoj den postoe{e s# pomalku, a to-ga{nata vlast na Republika Srpska, koja ja so~inuvaa Srpskata demokratska stranka, Partijata za demokrat-ski progres i Srpskata radikalna stranka, zaedno so Strankata za demokratska akcija, be{e vo s# silno kooperativa so Pedi E{daun, so ogled na toa deka ovaa vladeja~ka garnitura vo sekoj segment od op{testvoto be{e prepolna so organiziran kriminal i so korupci-ja, na E{daun i ne mu be{e posebno te{ko da razotkri-va aferi. Na ukinuvaweto na ingerenciite i institu-


15

ciite na Republika Srpska niz t.n. reformi, se sogla-suvaa poradi za~uvuvawe na sopstvenite pozicii. Sekoj i najmalku zna~aen kadar na ovaa vlade~ka oligarhija, vo arhivata na E{daun ima{e dosie so koe toj ja ucenu-va{e. Pome|u Republika Srpska i sopstvenite pozi-cii, toga{nata vlast se opredeli za sopstveni pozi-cii. Brojot na prenesenite nadle`nosti od toa vreme, e potvrda za toa.

Taktikata na E{daun gi podrazbira{e t.n. refor-mi so ~ie sproveduvawe navodno se sozdavani evropski-te integracii i pridruìvaweto kon NATO sojuzot, poto~no kon Partnerstvoto za mir. S# be{e opredele-no periodi~no vo zavisnost odzasedavaweto na minist-rite na Evropskata unija i na NATO sojuzot. Po odbi-vaweto na priemot ili na potpi{uvaweto dogovor po-radi navodno neispolnuvawe na uslovite, odnosno t.n. reformi, E{daun kaznuva{e, a pred toa voglavno se za-kanuva{e i s# taka vo krug.

Vo dekemvri 2004, premierot na Republika Srp-ska, Dragan Mikerevi}, podnese ostavka, a na negovo mesto na po~etokot od narednata 2005 godina, dojde Pe-ro Bukejlovi}, kako premier na Vladata na SDS, koja be{e malcinska. PDP, imeno, vo samata Vlada nema{e ministri, no ja poddrùva{e taa Vlada. Na site osta-nati nivoa na vlasta, od pomo{niciministri do direk-tori na javni pretprijatija i ostanati pozicii, PDP i ponatamu be{e cvrst vo vladea~kata garnitura. Ova, po 1998 godina, po prvpat be{e Vlada na SDS so nejzin premier.

PA\AWE

Po site silni tnr. reformi, vo po~etokot na 2003

zapo~na priprema za klu~nata reoblik imenuvana kako reoblik na policijata, koja vsu{nost zna~e{e promena na ustavot na neustaven na~in. So ovaa, spored re~ni-kot na Pedi E{daun, reoblik na dejtonskata Republi-ka Srpska trebalo da &se zadade zavr{en udar i po nea taa bi bila samo prazen koùrec.

Milan Qepojevi}

16

Reoblikta zapo~na na 20-ti maj 2004 i trae{e do april 2006 godina. Za ovaa reoblik moè da se kaè deka pove}e be{e lakrdija, polna so zakani i uceni ka-rakteristi~ni za site drugi sistemi, samo ne za demo-kratskiot. Faktot e deka seto toa se slu~uva{e vo Ev-ropa vo 21 vek.

Vladata na Pero Bukejlovi} pod pritisok na broj-ni problemi vo samiot SDS, so sudir na relacija Pretsedatel na Republika Srpska i na SDS, Dragan âvi}, i Vladata na RS, e odobrena na 26-ti januari 2005 godina, taka {to PDP ja uskrati poddr{kata na Narodnoto sobranie na Republika Srpska pri izglasu-vawe na Buxetot za 2006 godina. Neusvojuvaweto na bu-xetot pretstavuva{e samo vrv na smrznatiot breg, a su{testvenite pri~ini se mnogu podlaboki.

Bo{wa~kite partii od Saraevo i del na me|una-rodnata zaednica vr{ea silen pritisok vrz Vladata na Pero Bukejlovi} i SDS, vladea~kata partija, da ja us-vojat reoblikta na policijata, koja, kako {to ve}e ka-àvme, be{e reoblik na ustavot na neustaven na~in i koja fakti~ki ozna~uva{e kraj na Dejtonskata Repu-blika Srpska. Svesen za dadenata sostojba, SDS saka-{e odgovornosta na grobar na Republika Srpska da ja prepu{ti na nekoj drug. Toj drug, koj mo{ne brzo stana vistinski, e Milorad Dodik i negovata partija, Sojuz na nezavisni socijaldemokrati. Narodnoto sobranie na Republika Srpska na 1-vi mart 2006 bira nova Vlada na Republika Srpska na ~elo so Milorad Dodik.

NAPADI

Da se bide vlast zna~i da se bide i argumentirano

i neargumentirano kritikuvan od mnogumina, a najve}e od opozicijata, mediumite nastroeni kriti~ki kon vladata, nevladinite organizacii i del na me|unarod-nata zaednica {to e poseben †specifikum∏ na Repu-blika Srpska i BiH. Milorad Dodik vo periodot po izglasuvaweto nedoverba na vladata na Pero Bukejlo-


17

vi}, po~naa da go kritikuvaat i pred da bide opredelen za mandator za sostav na novata vlada, a po izborot da ne zboruvame. Toga{niot pretsedatel na Republika Srpska, Dragan âvi}, na 27-mi januari 2006 godina, po padot na Vladata na Pero Bukejlovi}, a pred opredelu-vawe na mandatar za sostav na novata Vlada na RS, re~e deka uslovite pod koi Partijata na demokratska akcija bi go poddràla kako kandidat za nov Pretsedatel na Vladata na Republika Srpska, za nego se potpolno nep-rifatlivi.

Vo telefonskiot razgovor Tihi} potvdi dekana 22-ri januari vo Doboj se sretnal so Dodik. Na taa sredba dogovorija zaedni~ka privatizacija na Telekom i elektrostopanstvo na BiH. Pod tie uslovi prateni-cite na SDA gi dadoa potpisite za imenuvawe kandi-dat od redovite na Sojuzot na nezavisni socijaldemo-krati za idniot premier i izbor na novata Vlada na RS. Toa za mene e neprifatlivo, re~e âvi}.

Reagiraj}i na ovaa izjava na âvi}, pretsedatelot na SDA, Sulejman Tihi}, re~e deka ni toj, ni Dodik ne dogovarale ni{to posebno, so ogled na toa deka parti-jata na Dodik e vo opozicija, a SDA na vlast. Milorad Dodik izjavata na Dragan âvi} ja otfrli kako nevis-tinita, i re~e deka smeta deka Elektrostopanstvo na Republika Srpska voop{to ne treba da se privatizira, a deka za Telekom bi bila prifatliva cena kolku ne-govata 10 godi{na zarabotka. Toj istakna deka momen-talno se raboti na proda`ba na Telekom za 350 milio-ni KM. Dodik kaà deka SNSD ima dovolno potpisi na pratenici za poddr{ka kako nov mandator i deka vo narednite denovi o~ekuva povik od pretsedatelot na RS Dragan âvi} za konsultacii i dogovor za sostav na novata Vlada na Republika Srpska.

Pretsedatelstvoto na SDS istiot den od Dragan âvi} pobara mandatot za sostav na Vladata na RS, povtorno da go poveri na ovaa partija, kako najsilna srpska politi~ka partija. Smenuvaweto na Vladata na Pero Bukejlovi} pretstavuva rezultat na somnitelni

Milan Qepojevi}

18

politi~ki dogovori i partiski trgovii. Zagrièni sme deka novata partiska koalicija - vo borba za poli-ti~ka prevlast - }e ja vovede Republika Srpska vo opasnost na neizvesen period vrz osnova na taen dogo-vor pome|u SNSD i SDA vo Doboj.

Na~inot na koj e smeneta Vladata na Republika Srpska, smeta SDS, pokaùva postoewe na nova poli-ti~ka struktura koja e formirana na neprincipielen politi~ki dogovor, ~ija sodrìna sluì za ostvaru-vawe samo na li~ni interesi i, kako takov, neminovno ja oslabuva polo`bata na Republika Srpska vo sprove-duvaweto na ~uvstvitelnite reformski procesi, so-op{ti SDS.

MANDATOR

Na 4-ti fevruari 2006 Pretsedatelot na RS, Dra-

gan âvi}, go imenuva liderot na SNSD, Milorad Do-dik, za mandator za sostav na novata Vlada na RS. Spo-red Ustavot na Republika Srpska, mandatorot vo rok od 40 dena mora na Narodnoto sobranie na RS da mu go predloì sostavot za idniot koncept na vladata.

Imenuvaweto na Dodik mediumite od Saraevo go ocenija kako prilika da gi realiziraat svoite pro-gramski prioriteti, revizijata na privatizacijata, borbata protiv organiziraniot kriminal i prodolù-vaweto na sorabotkata so Ha{kiot tribunal, no i pri-vatizacijata na dvete najprofitabilni pretprijatija vo Republika Srpska, Telekom na RS i Elektrostopan-stvo na RS.

Dol`nosta za preraspredelba na pove}emilion-skiot kola~, za koj ne uspeaja da se dogovorat na zami-nuvawe vo DSD, mu pripadnana Dodik i na negovite koalicioni partneri, komentiraa na 6-ti fevruari vo Saraevo.

Interesno e {to identi~en problem pri imenuva-weto na Dodik za mandatorvidele i Dragan âvi} i bo-{wa~kite mediumi od Saraevo, a SDS izrazil strav deka SNSD }e ja vovede Republika Srpska vo opasen i


19

neizvesen period, namerno zaboravaj}i deka taa vo opa-sen i neizvesen politi~ki period dojde tokmu koga tie bea na ~elo, kako kormilari na brodot koj pod udarite na E{daun i Bo{wacite ve}e na golemo be{e zapo~nal da tone. Mandatorot Milorad Dodik re~e deka SNSD stoi zad negovata idna vlada i nejzinata programa, ka-ko i zad nejziniot uspeh, no ineuspeh. Ovaa vlada nema da ima sto denovi, tuku tri dena za da po~ne da raboti. Dodik najavil deka }e podnese ostavka po prvite ne-kolku meseci ako ne ostvori uspeh.

Pratenikot na SRS d-r Vojislav [e{eq, Milan Lazi}, re~e deka ovaa partija nema da poddrì odluka za izbor na vlada koja {to }e ja predloì Milorad Do-dik. Od 2002 sme opredeleni da ne vleguvame vo koali-cija so SNSD i SDS. Im zabeleùvame {to zaedno so PDP izglasaa ukinuvawe na Vojskata na RS, i reoblik na policijata, nepovolna za RS.

Komentiraj}i go konceptot na borba protiv kri-minalot i korupcijata na Dodik, Lazi} re~e deka }e poddràt s# {to se odnesuva na borbata protiv krimi-nalot i korupcijata. Dodik najavuva osnovawe na spe-cijalniot sud, donesuvawe zakoni za revizija na priva-tizacijata, osnovawe na posebni fondovi, a toa s# so normativni pretpostavki za borbata protiv krimina-lot. Pra{awe e dali }e ima volja toa da go sprovede na delo, veli Lazi} na 20.02. vo 2006 godina.

Zboruvaj}i za drugata SRS koja ja vodi Milanko Mihajlica, Lazi} tvrdi deka tie se profiteri koi ots-tapile od programskite celi. Mestata vo Parlamentot gi dobile poradi zabuna na glasa~kite mesta. Narodot glasal za niv za{to mislel deka se pretstavni{tvo na radikalite na [e{eq. Site fakti zboruvaat deka Mi-hajlica i negovoto dru{tvo se potkuplivi i korumpi-rani. Se spomnuvaat cifri od 15.000 KM po pratenik za poddr{ka na Vladata na Mikerevi} vo 2002. No, toa e sitno vo odnos na privilegiite koi gi donesuvaat di-rektorskite mesta.

Lazi} zaklu~uva deka Mihajlica e samo javen ig-ra~ od treta liga, grupa severozapad. Toj gi zastapuva

Milan Qepojevi}

20

interesite na Nikola Popla{en i Pantelija Damjano-vi} koi poradi par~e vlast istapile od programskite idei na partijata.

SUDIR

SDS na 22-ri fevruari 2006 soop{ti deka zaminu-

va vo opozicija, {to }e gi oslobodi od pove}egodi{no i iscrpuva~ko partnerstvo so Partijata za demokrat-ski progres.

Deluvaj}i opoziciciski, otvoreno i argumentira-no, SDS }e ja demaskira la`nata golemina na liderite i navedenite reobliktori na PDP i }e pokaè na po-litikata na u~estvo na ovaa partija bilo kade i po bi-lo koja cena, e stavot na Pretsedatelstvoto na SDS.

Odgovaraj}i na obvinenijata na PDP, istaknuva deka sorabotkata so SDS e raskinata poradi toa {to taa partija opstojuvala na vlast tro{ej}i gi interesi-te na Republika Srpska i na srpskiot narod. Zaminuva-weto na SDS od vlasta e najdobroto {to na Republika Srpska i na srpskiot narod moèlo da im se slu~i. Ako nekoj gi prodaval intereite na Republika Srpska, toga{ toa go pravel SDS vo vreme na samostojnoto vladeewe. Dodeka liderot na SD Dragan ôvi} ja ~uva-{e svojata fotelja, a ne Republika Srpska, ja snema Vojskata na RS, a opstanokot na policijata ebe{e do-veden vo pra{awe, istaknuva PDP.

Problemot na SDS ne e vo PDP tuku vo istro{e-niot koncept na vladeewe vo koj od s# se pravi biznis, pa duri i od nacionalnite interesi, soop{ti PDP.

Pretsedatelstvoto na SDS dade soop{tenie deka smeta deka cenata na koalicijata PDP, SDA, Partija-ta za BiH i SDP BiH (Socijaldemokratska partija na BiH) so SNSD, koi }e ja izberat novata vlada na RS }e bide platena so interesite na Republika Srpska. Na-vedena e zagriènostadokolku Ministerstvoto za be-galci i raseleni lica na Republika Srpska go prezeme SDA, bidej}i smeta deka vo toj slu~aj treba da se o~e-


21

kuva deka politikata na noviot minister kon ovaa po-pulacija }e bide lo{a za interesite na ovoj, najzagro-zen del na naselenieto na Republika Srpska.

ÂVI] - IVANI]

Pretsedatelot na RS Dragan âvi} na 26.02.2006.

go obvini ministerot za nadvore{ni raboTI za BIH, Mladen Ivani}, dekapridonel za zapo~nuvawe na pro-cesot za obvinenijata na BiH protiv Srbija i Crna Gora za agresija i genocid pred Me|unarodniot sud za pravda vo Hag.

†Koga Borislav Paravac, ~len na Pretsedatelst-voto na BiH, , podnese barawe pred Ustavniot sud na BiH za ocenka na ustavnosta na tu`bata pobarav, od Ivani} da go informira za toa Me|unarodniot sud za pravda vo Hag, {to Ivani} ne go stori∏, veli âvi} i dodava deka Ivani} ne go izvestil Sudot bidej}i, za da ja za~uva svojata li~nost i fotelja, toa pismo mu go ispratil na ambasadorot na BiH vo Hag, koj ponatamu go prosledil do agentot za obvinenijata, a agentot za obvinenijata ne go prosledil do sudot.

Mladen Ivani}, odgovaraj}i mu na âvi}re~e deka †Dragan âvi} e najobi~en politi~ki manipulator i la`go, soo~en so ogromni problemi vo svojata partija. Se obiduva napa|aj}i gi drugite da go vrati potpolno urnatiot avtoritet. Toa e tipi~na politika na SDS, koja vo najgolem del otkako e podneseno obvinenieto protiv SCG (Srbija - Crna Gora) gi izvr{uva najodgo-vornite funkcii, a sega se obiduva da gi prefrli odgo-vornostite vrz drugi∏, re~e Ivani}.

IZBOR

Po izborot na Vladata na Milorad Dodik, na 1-vi

mart 2006, reagiraa pratenicite na SDP BiH, Zekeri-jan Osmi} i Slobodan Popovi}, koi rekoa deka noviot Premier na RS svesno go izigral me|upartiskiot dogo-

Milan Qepojevi}

22

vor so SDP, obezbeduvaj}i go vtoroto sobranisko mno-zinstvo.SDP da se soglase{e so predlogot na Dodik deka ne moè da ima svoj pretstavnik od redot na srp-skiot narod vo Vladata na RS, tuku samo Bo{wak i Hr-vat, bi ispratila lo{a poraka na najbrojnoto bira~ko telo vo RS i so toa bi go ograni~ila svoeto deluvawe samo vo Federacijata na BiH. Stavot na SDP e deka prvite problemi vo novata †nelogi~na∏ koalicija mo-àt da se pojavat ve}e pri revizija na privatizacijata na Kristal banka, vo koja u~estvuva PDP i Mladen Ivani}, a pri {to Republika Srpska e o{tetena za okolu 50 milioni KM.

Amerikanskiot ambasador vo BiH, Daglas Mekl-heni, ne go komentira izborot na Vladata na Milorad Dodik, no na 2-ri mart re~e deka vo procesot na ustav-nite promeni e va`no pra{aweto za izbor na Pretse-datelot na BiHi negovite zamenici da bide re{eno {to porano bidej}i se blisku krajnite rokovi za pos-tignuvawe dogovor.

†Nie gi podgotvuvame site hartii za pra{awata koi se ve}e usoglaseni, a koga sè }e bide dogovoreno to-ga{ }e bide potrebno itno da se obezbedi procedura za usvojuvawe vo Parlamentot na BiH. Nie sme mo{ne ne-strplivi∏, pora~a Meklheni.

Meklheni ne go interesira kako, tuku {to izbra-nata Vlada na RS }e mu predloì na Narodnoto sobra-nie na RSkako }e obezbedi poddr{ka za Buxetot na RS, koj e osnoven dokument za funkcionirawe na sekoja de-mokratska op{testvena zaednica. Nego go interesira-at ustavnite promeni, odnosno na~inot na koj }e se iz-bira Pretsedatelot na BiH. Meklheni mnogu dobro znae deka BiH nema Pretsedatel, tuku Pretsedatelst-vo, no toa svesno go ignorira. Namesto da se griì †za obi~niot ~ovek, odnosno za negovite potrebi, plati, penzii, socijalna i zdravstvena za{tita, obrazovanie i ostanatite op{testveni oblasti su{testveni za ì-votot na gra|anite, edinstvenata †grià∏ na Meklheni


23

e †Pretsedatelot na BiH∏ koj podrazbira unitarna i centralizirana BiH, a ne Dejtonska, decentralizirana.

Ovaa izjava na Meklheni vsu{nost be{e poraka za Dodik i negovata vlada, {togi ~eka koga e vo pra{awe Me|unarodnata zaednica ili opredeleni strukturi na Me|unarodnata zaednica koi gi pretstavuva Meklheni.

OBVINENIJA

Premierot na RS Milorad Dodik na 3-ti mart

2006 godina podnese dve krivi~ni prijavi vo Okru`no-to obvinitelstvo voBawa Luka protiv NN lica vo vrs-ka so privatizacijata na op{testveniot kapital na Kristal banka AD Bawa Luka, dene{nata Hipo Alpe Adrija banka i Bawalu~kata banka AD Bawa Luka, de-ne{nata Nova bawalu~ka banka.

Pretsedatelot na Vladata na RS Dodik potoa naja-vil deka }e bara krivi~na odgovornost za pretsedava-telot na Upravniot odbor na Upravata za indirektno odano~uvawe na BiH, Xoli Dikson, poradi odlukata da se zapre doznakata na sredstvata od indirektnite dano-ci koi &pripa|aat na Republika Srpska.

Dodik na 5-ti mart re~e deka nema namera da odol-govlekuva i da uvaùvakoj bilo, koj ne ja uvaùva Re-publika Srpska. Objasnuvaweto na Dikson deka posto-el nekakov dogovor, no deka ne e ni{to potpi{ano, e potpolno amatersko. †Dikson ima mo{ne seriozen pro-blem koj se vika Vlada na RS i Milorad Dodik. Nema da zapreme da barame negova krivi~na odgovornost za vakvata sostojba, za{to toj kako pretsedatel na Uprav-niot odbor moral da reagira na vreme, a ne da imame {teta od 30 milioni KM.∏

PRITISOCI

Pretsedatelot na RS, Dragan âvi}, na 7-mi mart

go obvinil ministerot za vnatre{ni raboti na RS, Stanislav â|, deka vr{i pritisok vrz sedum na~alni-

Milan Qepojevi}

24

ci na policiski upravi da podnesat ostavki i deka ima namera istiot †recept∏ da go primeni vrz brojnite na-~alnici vo centrite za javna bezbednost i vrz koman-dantot na specijalnata policija na MVR na RS. Toj predupredil deka ovie pritisoci na novata vlada bi moèle da ja dovedat Republika Srpska vo bezdna i da ja zagrozat reoblikta na policijata. âvi} re~e deka eliminiraweto na politi~kite vlijanija e klu~niot princip na Evropskata komisija vo reoblikta na poli-cijata vo BiH.

Pretsedatelot na SDS, Du{an Stoj~i}, eden den po âvi}, navodnite postapki na â| gi nare~e †izraz na gol politi~ki pritisok i me{awe na izvr{nata vlast vo rabotata na administrativnite slu`benici∏. SDS smeta deka e ova evidentno kr{ewe na zakonot za rabota na slu`bite i potsetuva na najcrnite vremiwa koga e istraùvana i utvrduvana moralno-politi~kata podobnost.

Visokiot funkcioner na SNSD, Nikola [piri}, re~e: †stavovite na Dragan âvi} i SDS zboruvaat de-ka SDS se pla{i da ne gi izgubi paralelnite sistemi na vlast i bezbednost koi bile ‚koska vo grloto‘ na Re-publika Srpska i na nejzinite gra|ani. O~ekuvavme poddr{ka od Kabinetot na Pretsedatelot na RS vo borbata protiv organiziraniot kriminal, no za àl ovaa nivna reakcija zboruva deka SDS e vo panika∏. [piri} dodava deka postojat paralelni strani~ni sis-temi na bezbednost {to sluàt za iscicuvawe na pari-te i {to se poddr{ka na organiziraniot kriminal.

†Toa e ona {to najèstoko moè da ja ~ini Repub-lika Srpska za{to e sosema seedno dali }e ja platime cenata za nesorabotka so Ha{kiot tribunal ili }e is-~ezneme vo organiziraniot kriminal∏, re~e [piri} na 11-ti mart 2006 godina.

Ministerot na MVR, na 14-ti mart, re~e deka e re-{en da im se sprotivstavi na site pritisoci na rabo-teweto na MVR, bilo da doa|aat od opredeleni insti-tucii ili nadvor od niv. â| gi povika site pripadni-


25

ci na MVR, li~no da mu ukaàt dokolku vrz niv ima-kakvi bilo pritisoci.

So onie koi ne go po~ituvaat zakonot nema da ima kompromisi. Vo MVR postoi ogromno mnozinstvo ~es-ni, vredni i kvalifikuvani lu|e, koi ne smeat da mol-~at. Jasno e deka za takvite, i na niv sli~nite, vo MVR sekoga{ ima mesto, naglasi ministerot â|.

Potpretsedatelot na SDSA i pretsedatel na ko-misijata za sledewe na privatizacijata na NS RS (Na-rodno sobranie na RS), Du{an Stoj~i}, re~e deka na narodnite pratenici }e im predloì od Vladata na RS da baraat zakonot za revizija na dràvniot kapital vo pretprijatijata i bankite da se razgleduva vo oblik na nacrti, a ne spored itna postapka. Stoj~i} po sednica-ta na komisijata na 28-mi mart re~e deka takvoto mis-lewe go zastapuvaat pove}e ~lenovi na ova sobranisko telo, za{to e neophodno po{irokata javnost da bide zapoznaena so modalitetite za sproveduvawe na ovoj zakon.

ISFRLAWE

Srpskata demokratska partija }e mu ponudi bezus-

lovna poddr{ka na pretsedatelot na Vladata na RS, Milorad Dodik, pod uslov od vladeja~kata koalicija da gi otfrli SDA i Partijata za BIH. Ne sakame da vleguvame vo vlasta, re~e pretsedatelot na SDS, Dra-gan âvi} ili ne daj boè vo vlasta da ja zamenime PDP. No, ja nudime na{ata poddr{ka, za{to e nedo-pustlivo vo Vladata da sednat pretstavnici na partii-te koi se zalagaat za ukinuvawe na simbolite na Repu-blika Srpska. SDS na izborite nema da povlekuva po-tezi koi bi ja potresle Vladata, za{to na Republika Srpska pove}e od koga i da e i & treba stabilnost, re~e âvi} na 05.04.2006 godina.

Premierot Dodik se somneva vo iskrenosta na po-nudata na pretsedatelot na SDS, Dragan âvi}. †Ako SDS ima oficijalen stav, treba da go upati oficijal-no, a ne na konferencija za novinari, veli Dodik i do-

Milan Qepojevi}

26

dava deka i toj ima golemi zabele{ki za stavovite na SDA, koga zboruva za Republika Srpska. Zatoa imam jasen stav za koj{to javno zboruvam: deka vo Vladata na RS }e bidat i onie koi }e rabotat za nejzino dobro i koi }e gi sproveduvaat republi~kite zakoni.∏

Vladata na RS raboti besprekorno i ja ima pod-dr{kata na po{irokata javnost. Partnerite koi ja so-~inuvaat Vladata na RS gi sproveduvaat zakonite i propisite vo interes na stabilnosta na Republika Srpska. †Kade i da zabeleàm deka nekoj raboti za {teta na nejzinite interesi, a se nao|a vo Vladata , is-tiot mig ve}e nema da bide vo nea, seedno dali e Srbin, Bo{wak, Hrvat ili Marsovec∏ tvrdi Dodik i dodava deka izjavata na âvi} e plasirana za dnevnopoliti~-ki potrebi. Taa †golema ponuda∏ bi moèla da bide scenario so cel nekoj naiven da ja prifati. Za nekolku dena bi trgnala serija uslovuvawa, osporuvawa, pod-metnuvawa i nadglasuvawa. Moèbi ne e slu~ajno {to e ponudena vo tekot na sobraniskata rasprava za zako-not za suzbivawe na kriminalot, za da se zagrozi so-braniskoto mnozinstvo za donesuvawe na zakonot∏, smeta Dodik.

†S# dodeka SDS go osporuva zakonot za obvinitel-stvoto, za revizija na privatizacijata so niv nema za {to da se zboruva∏, pora~a Dodik.

PRIJAVA

Vladata na Republika Srpska, na 28-mi april, na

Obvinitelstvoto na BiH mu podnela krivi~ni prijavi protiv pretsedava~ot na Upravniot odbor na Upravata za indirektno odano~uvawe na BiH, Xoli Dikson, i direktorot na UIO, Kemal âu{evi}, zatoa {to kr-{ej}i gi zakonite i propisite i odlukata na UO UIO, ja o{tetile Republika Srpska za pove}e od 50.000 KM.

Premierot Dodik re~e dekaso zakon e propi{ano deka dokolku {tetata e pogolema od 50.000 KM, se pod-nesuva krivi~na prijava, a dokolku e pod taa suma, sle-duva prekr{o~na prijava. Vo ovoj slu~aj, stanuva zbor


27

za nekolku desetici milioni KM, za kolku {to e o{-tetena RS, no to~nata {teta }e ja utvrdi sudot.

Ambasadorot na Velika Britanija vo BiH, Metju Rajkroft re~e deka e mo`no so apelacija do Evrop-skiot sud za ~ovekovi prava da se osporat rezultatite od oktomvriskite izbori ~ie{to raspi{uvawe se o~e-kuva denes. Rajkroft na 03.05.2006 re~e deka, so ogled na toa {to BiH e vo Sovetot na Evropa, kako i na toa {to Protokolot 12 VE istekuva, mo`no e Dejtonskiot dogovor da ne e vo soglasnost so Evropskata konvencija za ~ovekovi prava, da se pojavi nekoj i da go pobara mis-leweto na najvisokite pravni institucii vo Evropa.

Ve}e sega se znae deka opredeleni proceduri koi vaàt vo BiH ne odgovaraat na standardite za po~itu-vawe na ~ovekovite prava. Poradi toa Venecijanskata komisija ja poddrà reoblikta na Ustavot na BiH i za-toa del od amandmanite gi re{ija tokmu tie problemi, precizira{e Rajkroft. Generalniot sekretar na SNSD, Rajko Vasi}, izjavi, na 13-ti maj, deka †SDS e ideen tvorec na organiziraniot kriminal vo Republi-ka Srpska i deka saka da ja spre~i Vladata na RS vo borbata protiv kriminalot i vospostavuvawe i rabota na Obvinitelstvoto na RS∏.

Ogwen Tadi}, ~len na Pretsedatelstvoto na SDS, reagiraj}i na ovaa izjava, re~e deka SNSD e vo serioz-na kadrovska i politi~ka kriza, {tom Rajko Vasi}, vo funkcija na generalen sekretar na taa partija, ja opto-varuva politi~kata scena so izjavi koi se primerni za nekoi porane{ni vremiwa, a koi se izbri{ani od vo-kabularot na sovremenata politika.

†Vasi} prakti~no mu dava{e nasoki na Spe-cijalnoto obvinitelstvo na RS, vo oblik na ozn;auvawe na SDS i nivnite kadri kako lu|e koi se odgovorni za organiziraniot kriminal vo RS. Se pla{am deka nego-vata izjava ja pretstavuva orientacijata, na eden del od SNSD, da sproveduva kampawa na omraza∏, re~e Tadi}.

Milan Qepojevi}

28

OSPORUVAWA

Na 18-ti maj, premierot na RS, Dodik, re~e deka

Visokiot sudski i obvinitelski sovet na BiH, so ospo-ruvaweto na imenuvaweto na obvinitelite vo Speci-jalnoto obvinitelstvo na RS, ja zajaknal kriminalnata zaednica.

†Ne sakaj}i da vodi dijalog so Vladata na RS, VSTS (Visoki sudski i tužilački savet) samo ja zajakna taa zaednica. Ne moàm da veruvam deka vo institucional-nite sistemi ima tolku golem broj na lu|e koi{to sa-kaat da ja zaprat organiziranata borba protiv krimi-nalot i korupcijata. O~igledno e deka postojat obidi na s# da se gleda niz prizmata na pra{aweto dali Re-publika Srpska moè ne{to da stori sama ili ne. Kon-ceptot na Specijalnoto obvinitelstvo i na sudot ne e osporen, tuku stanuva zbor za borba: koj kogo }e ime-nuva∏, naglasi Dodik.

Toj istakna deka vo inoblikciite {to doa|aat od kriminalnata zaednica i porano moèlo da se doznae deka ne{to sli~no }e se slu~i, {to, kako {to ocenil, e neprifatlivo. Zakonot vaì i e na sila, potseti Do-dik.

Neodamna imenuvaniot glaven specijalen obvini-tel na Specijalnoto obvinitelstvo na RS, Milan Te-geltija, na 18.05.2006 podnese ostavka od ovaa funkcija.

†Po najnovata odluka na VSTS BiH, od profe-sionalni i moralni pri~ini, ve}e ne moàm da ja oba-vuvam dol`nosta na glaven specijalen obvinitel, na koja sum imenuvan so odluka na Glavniot republi~ki obvinitel na 5-ti maj∏, re~e Tageltija.

PREISPITUVAWE

SBIH (Stranka za BiH) na 11-ti juni gi povika site

partii, zastapeni vo Vladata na RS, da ja preispitaat opravdanosta na ponatamo{nata poddr{ka na aktuel-


29

niot kabinet poradi istapuvawe na ~elnicite na SNSD vo vrska so referendumot. Spored tvrdewata na SBiH, izjavite za mo`nosta za svrstuvawe na pravoto za samoopredeluvawe i otcepuvawe vo noviot Ustav na BiH, ne se samo del od predizbornata kampawa, tuku dolgoro~na strategija koja{to ja nametnuva Milorad Dodik, so kapitulantskata stuktura, sobrana okolu Su-lejman Tihi} i Zlatko Lagumxija.

I liderot na SDP, Zlatko Lagumxija izjavi deka †so Dodik na ~elo, SNSD e neprifatliva kako koali-cionen partner za negovata partija, iako prikaznata za referendum e secesionisti~ka igra osudena na pro-past.∏

Dodik re~e deka spomnuvaweto na referendumot za nezavisnosta na Republika Srpska e posledica na èlbata za ednakvost vo vnatre{nosta na BiH, za{to Republika Srpska mora da bide partner, a ne entitet koj nekoi strukturi go osporuvaat. Teoretskata mo`-nost za referendum se odnesuva na faktot {to lu|eto vo Republika Srpska ne sakaat da gi trpat konstantno lo{ite ocenki i kvalifikacii od drugite entiteti, a toa predizvikalo ogromni reakcii vo regionot i me|u-narodnata zaednica. †Jasno kaàvme deka sakame da ja gradime BiH niz partnerski odnos, no toa nema da go pravime so onie koi{to Republika Srpska uporno ja prikaùvaat kako genocidna, zlostorni~ka tvorba∏, re~e Dodik.

Na 20-ti juni, premierot Dodik go obvini visoki-ot sudski i obvinitelski sovet na BiH deka ja soprel borbata protiv organiziraniot kriminal vo Republi-ka Srpska. †Najsilen udar vrz borbata protiv organi-ziraniot kriminal stori VSTV, eden odmetnat centar na mo}ta, koj misli deka si e dovolen samiot sebe i de-ka ìvee vo vozduh. Tie tamu ne{to mudruvaat i mis-lat deka kriminalcite ~ekaat da vidat {to tie }e smislat∏. Dodik potsetuva deka VSTS na BiH imaa dve godini na raspolagawe i deka ni{to ne smisli. Vlada-ta na RS i pokraj faktot {to VSTV go ospori imenu-vaweto na obvinitelite vo Specijalnoto obvinitelst-

Milan Qepojevi}

30

vo na RS, nema da otstapi od borbata protiv organizi-raniot kriminal.

BISERI

Potpretsedatelot na SDS, Mi}o Mi}i}, priklu-

~uvaj}i im se na horskite kritiki na Vladata na RS i na Milorad Dodik, na 30.06.2006 re~e deka avtopatot od Bawa Luka do Lakta{i se pravi poradi toa {to premierot Dodik ìvee na edno, a raboti na drugo mes-to, a vo pra{awe e investicija od 100 milioni KM.

Otkako policijata na RS, na 30-ti avgust gi pre-trese grade`nite pretprijatija Gradip i Qubi} od Prwavor, i ja izzema delovnata dokumentacija, za da utvrdi dali imalo nezakonitosti vo raboteweto, SDS reagira{e ostro deka †utvrdila deka upadot na poli-cijata vo ovie pretprijatija e izvr{en vo funkcija na politi~kata kampawa na SNSD i so cel diskreditaci-ja na SDS∏.

SNSD istiot den soop{ti deka akcijata na MVR na RS i na dràvnite organi e vistinski primer za funkcioniraweto na pravnata dràva i nejzinite ins-titucii. Zo{to SDS se prepoznava kako meta na akci-jata, na javnosta vo Prwavor &e dobro poznato. SNSD }e bara od nadle`nite organi da se ras~istat site afe-ri vo Prwavor.

†Centralna izborna komisija na BiH }e mora da pokrene postapka za zabrana na u~estvo vo pretstojni-te izbori za kandidatite ili partiite dokolku vo te-kot na predizbornata kampawa prodolàt so barawe referendum vo RS ili ukinuvawe na entitetite∏, re~e na 01.09.2006 godina Lidija Kora}, ~len na CIK BiH (Centralna izborna komisija za BiH).

Potparolot na OHR (Office of the High Representative), Kris Benet, re~e deka visokiot pret-stavnik vo BiH nema da gi koristi Bonskite ovlastu-vawa za promena na politi~arite koi }e zboruvaat za referendum i za ukinuvawe na entiteti. Postojat do-ma{ni instituciii koi treba da ja sledat izbornata


31

kampawa i da reagiraat vo slu~aj na kr{ewe na Izbor-niot zakon ili na antidejtonsko deluvawe.

Biv{ite ~lenovi na Pretsedatelstvoto na BiH (1992-1996) Nijaz Durakovi} i Ivo Kom{i} i biv{iot pretsedatel na Sobranieto naRBiH, Miro Lazovi}, od visokiot pretstavnik na 5-ti septemvri pobaraa da gi sakcionira Milorad Dodik i negovata partija poradi izjavata za izdvojuvawe na Republika Srpska od BiH.

Dodik istiot den re~e deka SNSD smeta deka st-rancite moraat da izlezat od instituciite na BiH od 1-vi januari narednata godina. Nivnoto prisustvo e ne-dopustlivo, posebno vo Sudot i vo Obvinitelstvoto na BiH, na koi im zabeleùva {to ne podignale obvine-nie protiv generalot na Armijata naRBiH, Atif Du-dakovi}. †Dokolku nema adekvatna akcija, }e bide pre-ispitana odlukata za prenos na ovlastuvawata na enti-tetite na BiH, koga e vo pra{awe rabotata na Obvini-telstvoto na BiH∏.

Dodik re~e deka mnogu se somneva vo ispravnosta na rabotata na Obvinitelstvoto na BiH, za{to misli deka postojat dovolno fakti da se pokrene postapka.

RAMNOPRAVNOST

Po povod najavenoto potpi{uvawe na Spogodba za

specijalni i paralelni vrski na Republika Srpska i Srbija, liderot na SBiH Haris Silajxi} upati pismo do visokiot pretstavnik Kristijan [varc [iling so koe od nego bara da spre~i u{te eden akt na razgradu-vawe na dràvnosta na BiH, kakov na 26-ti septemvri bil planiran vo Bawa Luka. Vo pismoto, Silajxi} na-veduva deka vo Dejtonskiot dogovor, za ~ija za{tita e direktno zadolèn [varc [iling, e predvideno vos-postavuvawe na takvi odnosi na BiH so Hrvatska i SRJugoslavija, a ne so Srbija, pa od visokiot pretstav-nik bara da go sopre potpi{uvaweto na taa spogodba.

Reagiraj}i na tvrdeweto na direktorot na komuni-kaciii na OHR, Milorad Dodik, vo otvorenoto pismo

Milan Qepojevi}

32

re~e: †deka ne moè etni~ki da se is~isti eden del na BiH, a potoa da se pobara referendum, deka Republika Srpska ne e etni~ki o~istena i deka e toa stereotip koj e serviran od Saraevo, grad vo koj ne e ovozmoèno vra}awe nitu na desetina Srbi koi tamu ìveele so vekovi∏.

Na 19- ti septemvri Dodik istaknuva deka Repub-lika Srpska storila maksimalni napori da im ovozmo-ì na site Bo{waci, Hrvati i na ostanatite da se vra-tat, a so sproveduvawe na amandmanite na Ustavot na RS e ovozmoèno ramnopravno u~estvo na Bo{waci i Hrvati vo vr{ewe na vlasta, {to FBiH (Federacija BiH) ne go ispo~ituvala ni do denes.

Za ona {to go napravila Republika Srpska svedo-~at i podatocite na UNHCR spored koi, od Dejtonski-ot dogovor do 30-ti juni 2006 godina se vratile 162.230 lu|e. RS pravi s# za site nejzini gra|ani da se ~uvstvu-vaat maksimalno sigurno i samite da re{at kade saka-at da ìveat. Tokmu na{iot interes e na site da im ovozmoìme vra}awe vo predvoenite mesta na ìvee-we, kako vo Republika Srpska, taka i vo FBiH, veli Dodik vo otvorenoto pismo na Benet.

MAHINACII

Boravej}i vo Brisel na 19.09.2006., visokiot pret-

stavnik, Kristijan [varc [iling re~e deka †dokolku Dodik ne se smiri }e mora da go smeni∏. Ovaa izjava predizvika ostri reakcii vo Republika Srpska so ja-sen zaklu~ok deka taae †odraz na strav na eden del na me|unarodnata zaednica od izbornite rezultati spored koi SNSD }e pobedi ubedlivo∏.

Potpretsedatelot na SDS i kandidat na ovaa par-tija za ~len na Pretsedatelstvoto na BiH, Mladen Bo-si}, go obvini МВРna RS deka ja koristi policijata vo politi~kite celi. Spored negovite zborovi policija-ta gi maltretirala gra|anite vo tekot na mitingot na SNSD vo Sokoc na 20- ti septemvri.


33

†Za vreme i po mitingot ima{e golemo prisutvo na lokalna i specijalna policija, ima{e provokacii, a na krajot izbi tepa~ka po koja se priveduvani gra|ani na Sokoc. Toa predizvika golemo voznemiruvawe vo gradot∏, veli Bosi}.

CJB (Centar javne bezbednosti) Isto~no Saraevo so-op{ti deka ~etiri maì,prethodno poznati na polici-jata, bile privedeni vo Sokoc poradi toa {to se obi-dele so predizvikuvawe na incident da go popre~at odrùvaweto na predizborniot sobir na SNSD.

Zboruvaj}i za istraùvawata na javnoto mislewe, koe go sprovela agenciata za †Stratexik marketing∏ od Belgrad, spored koja SNSD i negovite kandidati na site nivoa imaat poddr{ka pogolema od 50 otsto, Bo-si} navede deka se raboti za manipulacii, za SNSD da postigne podobri izborni rezultati.

SDA ne zboruva deka }e ja ukine Republika Srp-ska, taa ja ukinuva sekoj den, re~e pretsedatelot na ovaa partija, Sulejman Tihi}, i se zapra{a {to e uki-nuvawe, dokolku ne e toa {to Republika Srpska nema vojska, razuznava~ka slu`ba, carina, danoci i, ako dade bog, policija na RS.

Na 28-mi septemvri Kristijan [varc [iling mu se zakani na Milorad Dodik deka }e go smeni dokolku raspi{e referendum ili dokolku pokrene kakva bilo akcija vo taa nasoka. Na belgradskite mediumi, toj im re~e: †dokolku prikaznite za referendum se samo re-akcii na zakanite za ukinuvawe na Republika Srpska vrz osnova na stravot deka nekoj saka da go ukine ovoj entitet, jas pora~uvam deka nema golemi sili koi toa moàt da go napravat∏.

Za ona {to go napravila Republika Srpska svedo-~at i podatocite na UNHCR, spored koi, od Dejtonski-ot dogovor do 30-ti juni 2006 godina se vratile 162.230 lu|e. RS pravi s# za site nejzini gra|ani da se ~uvstvu-vaat maksimalno sigurno i samite da odlu~at kade sa-kaat da ìveat. Tokmu na{iot interes e na site da im ovozmoìme vra}awe vo predvoenite mesta na ìvee-

Milan Qepojevi}

34

we, kako vo Republika Srpska, taka i vo FBiH, veli Dodik vo otvorenoto pismo do Benet.

PROVERKA

Pretsedatelot na Vladata na RS, Milorad Dodik,

na 6-ti oktomvri pobara od Okru`noto obvinitelstvo na Bawa Luka inoblikcija za fazata vo koja se nao|a postapkata po povod krivi~nata prijava protiv nepoz-natite lica poradi osnovniot somne` deka storile krivi~no delo zloupotreba na slu`benata pozicija vo procesot na privatizacija na dràvniot kapital vo pretprijatijata †Autorad∏ vo Trebiwe, Kristalbanka, Bawa Luka i Bawalu~kata banka, Bawa Luka.

Vo pismo upateno do Obvinitelstvoto, Dodik ve-li deka od podnesuvawe na krivi~nata prijava pomina-le sedum meseci. †Bidej}i stanuva zbor za mnogu zna~aj-ni predmeti od oblasta na kriminalot vo postapka na privatizacija na dràvniot kapital, go molam Obvi-nitelstvoto da me izvesti dali po tie prijavi e preze-meno {to bilo i vo koja faza se nao|a postapkata∏.

Dodeka Dodik go proveruva sudot, SDP BiH ja proveruva socijaldemokratijata.Potpredsedatelot na SDPBиH, Slobodan Popovi}, na 09.10.2006 godina veli deka treba da se ras~isti kolku vo BiH ima socijalde-mokratija. Imame edna socijaldemokratija i druga koja ja sodrì samo vo imeto. Sekoj koj ja sledel izminata-ta kampawa videl nacionalsocijalizam. Toa e prazna prikazna koja veli jas }e ve branam od onoj koj saka da ve ukine, a onoj drugiot veli jas }e ja branam BiH, za Republika Srpska da ne se otcepi.

BiH e poznata kako neodgovorno op{testvo vo re-~isi site svoi segmenti, no da se bide neodgovoren kolku Slobodan Popovi} e nedozvolivo. Da se nare~e) nekoj nacionalsocijalist, posebno edna politi~ka partija koja ja dobila poddr{kata od pove}e od 50 pos-to gra|ani na Republika Srpska, e poseben vid ne na neodgovornost, tuku na bezobrazluk. Toa e najblag zbor za SDS i za Popovi}, za{to ne e vo pra{awe samo


35

SNSD, tuku i pove}e od polovina gra|ani na Republi-ka Srpska, koi izlegle na izbori i go dale svojot glas za ovaa politi~ka partija.

Treba li da se potsetuvame na nacionalsocijaliz-mot i na zlodelata {to toj gi storil? Dovolni segeno-cidite vrz Evreite, Srbite, Romite, koi gi storile tie nacionalsocijalisti. Samiot Popovi} i takvite kako nego se minorni, no demokratijata podrazbira od-govornost za s#, pa i za javno izgovoreniot zbor.

ZALA@UVAWA

Okru`noto obvinitelstvo vo Bawa Luka nema da

vodi istraga vo vrska so privatizacijata na †Avto-trad∏ od Trebiwe, bidej}i smeta deka vo taa prilika ne e storeno krivi~no delo zloupotreba na slu`benata pozicija, i deka nastapuva zastaruvawe na krivi~niot progon za nesovesno rabotewe vo slu`ba.

Vo odgovor, Obvinitelstvoto go izvestuva Pre-mierot deka na 09.10.2006 pobaralo od Ministerstvo za finansii na RS da ja proceni vrednosta na Kristal banka, neposredno pred nejzinoto prodavawe, bidej}i propadnale site dotoga{ni obidi so nezavisna revizi-ja da se utvrdi dali e bankata prodadena po potceneta vrednost. Od nivnata procenka zavisi postoeweto na krivi~na odgovornost vo ovoj predmet, soo{tuva Obvi-nitelstvoto vo odgovor na pismoto od pretsedatelot na Vladata na RS Milorad Dodik.

Me|utoa, Ministerstvo za finansii tvrdi deka tie ne dobile nikakvo barawe od Obvinitelstvoto za procenka na vrednosta na Kristal banka. †Toa barawe ne postoi nikade∏, izjavi potparolot na Ministerst-voto za finansii, Radmila Mihi}.

Obvinitelstvoto se àli deka poradi pritisoci-te na avstriskata Hipo Alpe Adrija banka, vrz noviot sopstvenik na Kristal banka, nikoj ne sakal da se na-fati da go ve{ta~i predmetot i deka reviziskata ku}a †Price Waterhous Coopers∏ koja e angaìrana za procenka, vo eden izve{taj tvrdi deka proda`nata

Milan Qepojevi}

36

cena od edno evro ne e nerealna, dodeka vo drug veli deka ottamu ne se sigurni dali toa bila realna cena.

Vakvite tvrdewa na Okru`noto obvinitelstvo na Bawa Luka voop{to ne treba da se komentiraat, tuku treba vnimatelno da se is~itaat. Koga toa }e se pog-ledne, se gleda otsustvoto na èlba seriozno da se stori ne{to vo odnos na krivi~nite prijavi za †Auto-rad∏ i Kristalbanka. Poto~no, o~igledno e deka se ba-ra na~in ni{to da ne se napravi i da se zadrì pos-toe~kata sostojba. Toa zboruva za sostojbata vo op{-testvoto, no najve}e vo pravosudstvoto. Rabotata na Obvinitelstvoto ja vr{i Premierot, a koga doa|a do najava na krivi~na prijava, toga{ po sedum meseci, na negovo insistirawe, se dobiva vakov odgovor, deka ni{to ne se raboti.

VPLETKUVAWA

Pretsedatelot na RS, Dragan âvi}, pred krajot

na svojot mandat pomiluval 32 osudenici, me|u koi ubijci, nepla}a~i na danok i falsifikatori.

So ovaa odluka na âvi} ne se soglasni sudiite, obvinitelite, Vladata na RS, pa duri ni mnogu advoka-ti. Pretsedatelot na RS pomiluval nekoi osudenici nasproti protiveweto na okru`nite sudovi i Mini-sterstvoto za pravda na RS. Vladata na RS smeta deka ovaa odluka moè zna~itelno da ja ote`nuva rabotata na organite za bezbednost.

Potpredsedatelot na Vladata na RS, Anton Kasi-povi}, takaveli deka Vladata na RS vo celost ja razbi-ra ustavnata pozicija vrz osnova na koja âvi} ja donel taa odluka, no smetame deka ne e vo red sosema da se za-nemari misleweto na Ministerstvo za pravda na RS i na Kazneno-vospitnite institucii, vo koi osudenite gi izdrùvaat kaznite, kako i na Komisijata za pomi-luvawe.

Pretsedatelot na VSTS, Branko Peri}, oceni de-ka Pretsedatelot na RS gi pomiluval osudenite vo mig koga javnosta e nezadovolna so, i onaka blagite kazni.


37

SOSTOJBA

Na 7-mi oktomvri 2006, komentiraj}i ja rabotata

na pravosudstvoto, Branko Peri} veli deka e opravda-na negativnata kritika na javnosta za rabotata na pra-vosudstvoto i im pora~uva na obvinitelite i sudiite vo BiH deka ne moàt da se pravdaat so toa deka jav-nosta ne e zapoznaena so faktite.

†Op{testvoto e o~igledno kriminalizirano i si-te o~ekuvaat od obvinitelite da go re{at toj problem. Toai e va{a zada~a. Ne moète da go ~ekate policis-kiot izve{taj za sitnite kra`bi vo nekoe {umsko sto-panstvo dodeka pokraj nas pominuvaat {leperi nele-galno ise~ena {uma∏.

Nezadovolstvoto na gra|anite so pravosudstvoto se prenesuva i na politi~ko nivo. Takvata sostojba, ve-li toj, pretstavuva opasnost, †bidej}i bez politi~ka poddr{ka nema nezavisno pravosudstvo∏. Peri} na ob-vinitelite im pora~a da otvorat nekolku istragi za organiziraniot kriminal i da se fatat vo kostec so tie problemi za da go opravdaat sopstveniot mandat.

Novata uloga na obvinitelot bara da se definira novata filozofija na rabotata i da se fokusiraat na najkrupnite i najva`nite raboti. Samite treba da po-krenuvat istragi i ne smeat da ~ekaat inicijativa od policijata, bidej}i imaat odli~ni instrumenti za ra-bota. S# e vo nivni race, pora~a Peri}.

Peri} najavi deka }e pobara sostanok so premie-rot na RS, Milorad Dodik, poradi negovata nedamne{-na najava deka }e im gi namali platite na obviniteli-te i sudiite †zatoa {to rabotat bavno i presuduvaat blagi kazni∏. †Mo{ne sum iznenaden od negovata izja-va i zakana deka }e go namali buxetot na pravosudnite organi. Toa moè edinstveno da predizvika haos vo pravosudstvoto i na kraj povtorno }e trpat gra|anite.∏

Pretsedatelot na Vrhovniot sud na RS, @elimir Bari}, veli deka najavata na premierot Dodik za sma-luvawe na buxetot na pravosudnite organi moè da se

Milan Qepojevi}

38

oceni kako direktno vlijanie vo rabotata na pravosud-stvoto.

†Toj za toa nema zakonsko ovlastuvawe, no ako go stori toa, vo pravosudniot sistem }e nastane kolaps, {to }e bide podoben na kriminalnoto mile, protiv {to se bori tokmu gospodinot Dodik∏, precizira Ba-ri}.

Visokiot pretstavnik Kristijan [varc [iling na 12-ti noemvri reagira na izjavite na Dodik i veli deka dokolku Dodik ja ostvari sopstvenata zakana, }e gi zagrozi kapacitetite na Republika Srpska za bor-bata protiv kriminalot. †Da e seriozen vo borbata protiv kriminalot kako {to veti vo predizbornata kampawa, Dodik nemalo da upatuva vakvi zakani.∏

†VSTS ima mehanizmi i ovlastuvawa za donesuva-we vakva sankcija dokolku postoi nezadovolstvo vo po-gled na rabotata na sudiite i obvinitelite. Dokolku se zeme vo obzir i najavata deka Dodik }e pobara po-vlekuvawe na Republika Srpska od VSTS, ~inam deka so svoeto me{awe vo rabotata na pravosudstvoto, go zagrozuva vladeeweto na pravoto. So toa Dodik se iz-loùva na kritika deka e spremen da posegne po meto-dite na kontroli koi bile voobi~aeni za Isto~na Ev-ropa pred 20 godini∏, istakna [varc [iling.

Dodik re~e deka ne mu se zakanuva nikomu, tuku de-ka edinstveno mu predlaga na Narodnoto sobranie na RS da gi namali platite vo pravosudstvoto za 30 posto, a na Parlamentot na Srpska mu ostanuva da go prifati toa ili da go odbie. †So namaluvawe na platite ne sa-kam da vlijaam na sudstvoto, tuku samo baram da go ra-botat ona za {to se plateni∏.

SLUÛVAWA

Narodnoto sobranie na RS, na 30.11.2006, ja izbra

novata Vlada na RS na ~elo so Milorad Dodik. Vladata na Republika Srpska na 5-ti dekemvri

2006 donese odluka da prodade 65 procenti od dràvni-


39

ot kapital vo Telekom na Srpska na Telekom na Srbija za cena od 646 milioni evra.

PRAVDAWE

Glavniot obvinitel na RS, Amor Buki}, ja otfrli

kritikata za neefikasnosta na obvinitelite, so tvrde-weto deka site obvinitelstva vo Republika Srpska ostvarile najdobri rezultati vo pravosudstvoto na BiH.

Na 05.12.2006 Buki} re~e deka sostojbata e mnogu podobra otkolku {to bila pred reoblikta vo pravo-sudstvoto. †Nema kriminal so koj ne sme se fatile vo kostec∏, tvrdej}i deka se bavni samo koga e vo pra{awe stopanskiot kriminal, no deka i tamu }e ima podobri rezultati koga rabotata so pogolemiot del od ovie predmeti }e ja prezeme Specijalnoto obvinitelstvo na RS.

Delegacijata na Visokiot sudski obvinitelski so-vet na BiH (VSTS), na 07.12.2006 go poseti okru`niot sud vo Bawa Lika, po {to Ministerstvoto za pravda na RS pobara istraga poradi inoblikcijata za enormno zgolemen broj na predmeti. Pretsedatelot na VSTS, Branko Peri}, izjavuva deka vo sudot mu prenele deka †problemot i ne e tolku golem kako {to e prvobitno pretstaveno∏. Vo sudot tvrdat deka problemite ne se golemi i deka prodolùvaat normalno da rabotat.

Spored neoficijalni podatoci, brojot na zaosta-nati predmeti vo bawalu~kiot okruèn sud, najgolem vo Republika Srpska, se iska~il od 53.000 na 75 .000 na po~etokot na dekemvri 2006 godina.

Pretsedatelot na upravniot odbor na †Transpe-rensi interne{nal∏, Boris Divjak tvrdi (08.12.2006) deka Sudstvoto, Obvinitelstvoto, a osobeno policija-ta, im se pot~ineti na politi~kite partii i deka gi kontroliraat nekolku poedinci od vlasta. Ovoj zastoj vo konstituirawe na vlasta zboruva za toa deka poli-ti~arite se obiduvaat da go osiguraat vlijanieto i vrz ostanatite organi i oblasti. S# dodeka toa ne im pojde

Milan Qepojevi}

40

od raka, BiH nema da dobie nov Sovet na ministri na BiH, nitu Vlada na BiH.

†Transperensi interne{nal∏ procenuva deka cel-ta na politi~arite vo BiH e †da obezbedat za sebe {i-roka kontrola vrz organite na vlasta i t.n. nezavisni institucii za da moàt i ponatamu da rabotat neodgo-vorno∏, re~e Divjak.

Podatokot na bawalu~kiot Osnoven sud za zgole-muvaweto na brojot na nere{eni predmeti od 53.000 na 75.000 za deset meseci vo 2006 godina, e pokazatel koj dovolno kaùva za efikasnosta na sudskite institu-cii. Vtoriot fakt e toa {to †istragata∏ za ovaa alar-mantna sostojba ja inicira Ministerstvoto za pravo-sudstvo na RS, a ne VSTS. Ova ja potvrduva i ja dopol-nuva sevkupnata slika za sostojbata na pravosudstvoto vo Republika Srpska i BiH.

Evidentno e prikrivaweto na lo{ata sostojba vo VSTS na BIH vo izjavite na Branko Peri}, no i na os-tanatite: [varc [iling, @ili}, Amor Buki}, †Tran-sperensi interne{nal∏. Namesto da baraat odgovorno-st za neraboteweto i neefikasnosta vo pravosudstvo-to, Divjak i tajfata †gi obvinuvaat politi~arite deka go kontroliraat pravosudstvoto. Koj na ovoj svet ima privilegija nikoj da ne go kontrolira? Izgleda samo pravosudstvoto! Site mora da imaat odgovornost za svoeto rabotewe ili nerabotewe, pa i obvinitelite i sudiite vo Republika Srpska i BiH.∏

Faktite se tolku o~igledni {to ne baraat nika-kov komentar. Namesto da se zaloùvaat za rabota na pravosudstvoto i za negovata efikasnost so po~ituva-we na pravata i pravdata, visokiot pretstavnik, pret-sedatelot na CSTS na BiH i na Vrhovniot sud na BiH i †Transperensi interne{nal∏ go prikrivaat nerabo-teweto. Zaklu~okot e deka nim im odgovora sostojbata na neodgovornost. Nema efikasna borba protiv orga-niziraniot kriminal i korupcija bez efikasno para-vosudstvo. Samo obvinitelstvata moàt da pokrenat istragi, a sudovite da osuduvaat, toa ne moè da go paravi nitu edna demokratska vlada. Zada~a na Vlada-ta e da obezbedi uslovi za nepre~eno rabotewe na para-


41

vosudstvoto, a Vladata na RS go stori toa. Vloènite pari i sredstva, sekoj mora da gi opravda, pa i pravo-sudstvoto na RS.

PRIVATIZACIJA

Narodno sobranie na Republika Srpska na

22.12.2006, na sednicata zatvorena za javnosta, dade so-glasnost za privatizacija na naftenata industrija na Republika Srpska, so metod na neposredno odbirawe na kupuva~ot.

PAK

Zboruvaj}i za ustavnite promeni vo BiH, prate-

ni~kata na Evropskiot parlament, Doris Pak, izjavuva deka razgovorite za niv moraat da se vratat na po~etok i deka treba da se ukine principot na etni~ko glasawe vo Parlamentot na BiH.

Reagiraj}i na vakvata izjava na Pak, premierot Dodik & pora~a (26.12.2006) deka i obliklno i neo-bliklno ne saka da ja sretne ve}e nikoga{ vo ìvotot i ja zamoli da gi po{tedinego i gra|anite na Republi-ka Srpska od nejzinoto prisustvo.

†Vie bevte i ostanavte primer, za toa kako ne tre-ba da se odnesuva predstavnikot na Me|unarodnata za-ednica vo kompleksni i ~uvstvitelni situacii, pa so svoeto odnesuvawe go zasluìvte epitetot neprijatel na Republika Srpska i na Srbite kako narod∏, navedu-va Dodik vo otvorenoto pismo do Doris Pak.

Dodik istaknuva deka Pak, so svojot sevkupen an-ga`man vo BiH i okolu BiH, ima dokaàno potpolna ednostranost, zlonamernost, pau{alnost, ~ija edinst-vena cel e diskreditacija na Republika Srpska, na nej-zinite institucii, na najvisokite politi~ki pret-stavnici i na Srbite vo celina.

Milan Qepojevi}

42


43

VTOR DEL

2007 godina

ZALA@UVAWA S# u{te novogodi{nata proslava ne be{e stivna-

ta, a britanskiot Ambasador, Metju Rajkroft, na 2-ri fevruari 2007, pora~a deka †Republika Srpska ne e dr-àva. Taa e del od dràvata BiH i mo{ne e va`no ra-kovoditelite na entitetite da go znaat toa. Toa e edinstven na~in da napreduva seta BiH. Takov napre-dok vo izminatata godina nema{e, a ovaa godina mora da se iskoristi i da se popravi toa. Za da se slu~i toa, entitetite }e moraat nekoi svoi su{testveni kompe-tencii da & gi prepu{tat na dràvata BiH, za ovaa dràva {to pobrzo da napreduva kon ~lenstvo vo Evrop-skata unija. PrioriteTI za BIH ovaa godina treba da & bidat zabrzanite reformi∏, pora~uva Rajkroft.

Rajkroft o~igledno †zaboravil∏ deka vo BiH ima-{e izbori vo oktomvri minatata godina i deka gra|a-nite gi izbraa svoite pretstavnici, koi{to vo nivno ime }e odlu~uvaat {to }e bidat prioriteti vo godina-ta koja nastapuva. Nesomneno e deka patot kon Evrop-skata unija e biten, no sigurno ne e edinstven. Pred

Milan Qepojevi}

44

gra|anite na Republika Srpska stojat mnogu obvrski, a sekako najzna~ajna e odbranata na ustavopravnata pozi-cija na Republika Srpska i na nejzinite institucii. Ustavot na Republika Srpska moè da se menuva samo spored utvrdenata ustavna procedura, a vo samiot Us-tav, koj Rajkroft kako da ne go pro~ital, pi{uva deka ne postojat dràvni tuku samo zaedni~ki institucii na BiH.

Patot na BiH kon Evropskata unija, ne smee da se zloupotrebuva so uslovuvawa koi podrazbiraat t.n. reformi {to vsu{nost zna~at eliminacija na nadle`-nostite na Republika Srpska i na nejzinite institu-cii. Taa politika na †{arena laga∏, kaj rakovodstvoto na Republika Srpska, na ~elo so Dodik, od 2006 godina ne pominuva. Toa na Rajkroft i na del od me|unarodna-ta zaednica, o~igledno s# u{te ne im e jasno.

Saraevskite (~itaj - bo{wa~ki) mediumi na 5-ti janari 2007 najavija mo`nost [varc [iling da gi iskoristi bonskite ovlastuvawa i da mu pokaè zabi na Dodik i na vlasta vo Republika Srpska i deka pora-di nesorabotkata so Ha{kiot tribunal †kolata }e se skr{i vrz ministerot za vnatre{ni raboti na Repub-lika Srpska, Stanislav â|, ili vrz pretsedatelkata na Republika Srpska, Milena Jeli}.

PRIZNANIJA

Generalniot sekretar na SNSD, Rajko Vasi}. na

15.01.2007 soop{tuva deka liderot na SDP na BiH, Zlatko Lagumxija, na sostanokot so Milorad Dodik i Nikola [piri} pobaral otstranuvawe na reisot Mus-tafa ]eri} i na sopstvenikot na †Dneven avaz∏ Fahru-din Radoni~i}.

Kabinetot na ]eri} odgovori deka e iznenaden {to vo BiH s# u{te postojat politi~ari koi na tajni sostanoci, kako {to nekoga{ bilo, dogovaraat koj moè, a koj ne moè da bide reis-ul-ulem na Islamska-ta zaednica vo BiH.

Zada~a na opozicijata e da ja kritikuva Vlasta, no se slu~uva, kako {to na 17-ti januari, pratenikot na


45

opozicionata SRS, Novo Grui}, re~e dekanegovata poddr{ka na Milorad Dodik e iskrena na site poliwa kade se brani, unapreduva i razviva Republika Srpska, isto kako {to }e bide iskrena i javna i kritikata vo sprotivno. No, edno e nepobitno – †Dodik stanal li-der vo Republika Srpska∏, re~e Gruji}, edinstveniot pratenik pokraj Mihajlica od ovaa partija vo Narod-noto sobranie na RS.

PONI[TUVAWA

Na 27.01.2007, Ustavniot sud na BiH gi stavi grbot

i himnata na Republika Srpska i grbot i himnata na FBiH nadvor od silata. Odlukata e donesena za{to ni-tu eden entitet ne ja izvr{il porane{nata odluka na Sudot i ne go ispo~ituval rokot od {est meseci, koj istekol na po~etokot na oktomvri, a spored koj ovie simboli trebalo da se usoglasat so Ustavot na BiH, ta-ka {to bi gi pretstavuvale site tri entiteti na kon-stitutivnite narodi na BiH.

Odbieno e i baraweto na Parlamentot na RS za prodolùvawe na rokot za izmena na grbot i himnata, no i baraweto za preispituvawe na ovaa odluka, so-op{ti Ustavniot sud na BiH.

Premierot na RS, Milorad Dodik, potseti deka Narodnoto sobranie na RS ima formirano komisija za sproveduvawe na porane{nite odluki na Ustavniot sud na BiH, pa smeta deka sudot treba da gi zeme predvid aktivnostite vrzani za predizbornite aktivnosti i formirawe na Vladta.

Dodik veli deka donesuvaweto na odlukata na Ustavniot sud na BiH za stavawe na grbot i himnata na Republika Srpska von upotreba tokmu na denot na Sve-ti Sava, ne e korektno.

PRODA@BA

Ruskata kompanija †NeftegazinKor∏ koja raboti vo

sostav na †Zarubežnefta∏ na 2.02.2007 stana sopstvenik

Milan Qepojevi}

46

na Rafinerijata za nafta vo Brod, Rafinerijata za masla vo Modri~a i na bawalu~kiot †Petrol∏.

Dogovorot za proda`ba na naftenata industrija na RS go potpi{aa premierot Milorad Dodik, pretse-datelot na †NeftegazinKor∏ Vladimir Ko{werov i Vladimir Dimitrev Pretsedava~ na Sovetot na direk-torite na Vne{ ekonom banka∏ koj stoi finansiski zad celata transakcija.

Po potpi{uvaweto na dogovorot, Dodik re~e deka noviot sopstvenik po razni osnovi }e vloì okolu 970 milioni evra vo Republika Srpska.

ODBRANA

Na 12-ti fevruari 2007 premierot Dodik izjavi

deka †nema da ja prifati presudata na Me|unarodniot sud na pravda vo Hag po tu`bata na BiH protiv Srbija i Crna Gora∏.

Ovaa izjava vo saraevskite bo{wa~ki krugovi predizvika vistinski plotun optu`bi, za{to tie u{te pred presudata samite presudile vo sopstvena korist i odnovo †otvorile {ampawsko∏ {to Dodik so svojata izjava im go rasipal.

Reagiraj}i na ovaa izjava, pretsedatelot na SDA, Bekir Izetbegovi}, ja povika Me|unarodnata zaednica ve}e edna{ da &zastane na patot na radikalnata i pod-bucnuva~ka politika na Milorad Dodik, a Haris Si-lajxi}, ~len na Pretsedatelstvoto na BiH i lider na SBiH, oceni deka Dodik demonstrira elementarno ne-poznavawe na me|unarodnoto pravo.

†Navodniot“ ekspert po ustavno pravo, Kasim Trnka, osven {to ja prejudicira{e pozitivnata presu-da za Bo{wacite, pora~a i deka nikoj ne go pra{uva ni{to Dodik vo vrska so sproveduvaweto na odlukata na spomenatiot sud, za{to toj ne ja pretstavuva BiH.

Komentiraj}i ja izjavata na Dodik deka †pome|u Evropskata unija i opstanokot na policijata vo Repub-lika Srpska, }e izbere ja policijata∏, prviot zamenik na visokiot pretstavnik vo BiH, Rafi Gregorijan, re-


47

~e deka toj ne misli taka i zapra{a {to &zna~i polici-jata na RS. Edna ili pove}e lokalni policiski oblas-ti vo ramki na dràvni policiski strukturi?

†No, toa kako gi narekuvate, pomalku e bitno od toa kako se organizirani i koj e nivniot komandant. Buxetot }e bide na dràvno nivo, legislativata na dr-àvno nivo, a policijata na BiH }e go nadgleduva Par-lamentot i Sovetot na ministri∏ tvrdi Gregorijan (14. 02.2007).

Po toj povod, Milorad Dodik veli deka e svesen za va`nosta na reoblikta na policijata na BiH, vrzana za evropskite integracii, no deka sostojbata ja gleda so o~ite na realist. Od policijata na Republika Srpska, kako sostaven del od edinstvenata policiska struktu-ra, nikoga{ nema da otstapime (22.02.2007).

†Lu|eto vo Republika Srpska, ja gledaat reoblik na policijata kako da se bide ili da ne se bide. Mene blagodarnosta na nekoi Ambasadori voop{to ne me interesira. Ne dozvoluvam pritisok od nikogo. Nema avtoritet koj moè da gi menuva odlukite koi gi ima-me nie. Razbiram {to saka Evropa, no megapoliti~ki-te proekti so koi so ukinuvaweto na policijata Repub-lika Srpska samata }e se dokine, nema da gi dozvolime. Mojata zada~a kako premier e da gi branam interesite na Republika Srpska∏.

PRAVDA

Me|unarodniot sud za pravda vo Hag, vo slu~ajot

na tu`bata na BiH protiv Srbija i Crna Gora, na 26-ti fevruari 2007, utvrdi deka Srbija ne storila geno-cid, deka ne go pottiknala negovoto izvr{uvawe, kako i deka ne bila sou~esnik vo ova delo.

Sudot utvrdi deka Srbija ja prekr{ila obvrskata da gi spre~i i da gi kazni storitelite na genocid vo Srebrenica vo juli 1995 godina, prvenstveno poradi toa {to na Ha{kiot tribunal ne mu go ispora~ala ge-neralot Ratko Mladi}, kako i deka ja prekr{ila obvr-

Milan Qepojevi}

48

skata da gi ispo~ituva privremenite merki koi ovoj sud & gi naredil vo 2003 godina.

Osven za slu~uvawata vo juli 1995 vo Srebrenica i okolu nea, Sudot ne utvrdil deka vo ostanatite slu-~ai na {iroko rasprostraneti zlostorstva vo BiH postoela neophodna merka za genocid.

Bo{wa~kiot ~len na Pretsedatelstvoto na BiH, Haris Silajxi}, komentiraj}i ja ovaa presuda re~e de-ka †Evropa priznala deka & e poblizok golemo srpski-ot {ovinizam, otkolku demokratijata na Bo{wacite vo BiH∏.

†Sosema e sigurno deka denes, vrz osnova na presu-data na Me|unarodniot sud za pravda vo Hag, embargo-to, odnesuvaweto na Evropa, kako i minimiziraweto na `rtvite i t.n. postojat predrasudi i na {teta na Bo{wa~kite muslimani∏ smeta Silajxi}.

OBVINENIE

Premierot na RS, Milorad Dodik, na 1-vi mart

2006 najavi tu`ba protiv porane{niot visok pretstav-nik vo BiH, Pedi E{daun, bidej}i Ustavniot sud na BiH, utvrdi deka so negovata odluka se povredeni ~o-vekovite prava i deka ne znae od koja pri~ina se bara toa da se premol~i. Sosema e normalno institucijata da pokrene pra{awe na odgovornost, smeta Dodik. Za àl, instituciite na BiH toa ne sakaat da go storat, a bidej}i prekr{uvaweto se slu~ilo na teritorijata na Republika Srpska, ne moème da ostaneme bez reakcija.

OHR soop{ti deka Dodik so vakvata najava vsu{-nost objavil direktno predizvikuvawe na me|unarod-noto pravo, na Sovetot na bezbednost vo UNM, na Dej-tonskiot dogovor i na avtoritetite na OHR.

Sovetot za implementacija na mirot, so zagriè-nost konstantira deka doma{nite faktori vo BiH gi osporile slu~uvawata koi bile prezemeni vrz osnova na Dejton i so rezolucijata na Sovetot za bezbednosta vo UN.


49

Evidentno e deka premierot na Republika Srpska, Milorad Dodik, raboti sistemski, so jasna argumenta-cija, po~ituvaj}i gi pravnite normi i demokratskite proceduri, ona †ona∏ {to nitu eden lider, nitu koj bi-lo drug politi~ki subjekt, poedinec ili institucija vo Dejtonska BiH ne go napravil ili ne go pravi.

O~igledno e deka Dodik go †pro~ital∏ vnimatel-no Dejtonskiot miroven dogovor i deka ne ~eka negovo tolkuvawe od Bo{wacite, Hrvatite, visokite pret-stavnici ili opredelenite strukturi na Me|unarodna-ta zaednica.

Dodik e prv Srbin koj jasno sfati {to pi{uva vo Dejtonskiot dogovor i se odnesuva vo soglasnost so ne-go, strogo po~ituvaj}i gi site pravni normi i politi~-ki proceduri. Negovoto edinstveno †oru`je∏ e Dejton-skiot dogovor i instituciite vospostaveni vrz negova osnova, kako i site politi~ki proceduri i procesi koi proizleguvaat od ovoj me|unaroden dogovor.

Dodik ne go interesiraat ni pu{ka, ni pi{tol; negova †haubica∏ se pravoto i pravnite normi i demo-kratskite proceduri na Republika Srpska, BiH i me-|unarodnata zaednica. Za sekoj problem treba da se zboruva i jasno da se iznesat li~nite stavovi koi mo-raat da bidat argumentirani i vo soglasnost so doma{-noto i me|unarodnoto pravo.

O~igledno e deka po 10 godini od Dejtonskata BiH doa|aat novi †vetri{ta∏ od koi mnogu se od saraevska-ta ~ar{ija: dotoga{ neprikosnoveniot i vo mnogu slu-~ai samoproglasen OHR, visokiot pretstavnik i ne-kolku ambasadori, po~nuva da gi boli glava. Niv ne treba da gi baraat, tie, po sekoe ukaùvawe na Pre-mierot za nepo~ituvawe na Dejtonskiot dogovor i dru-gite pravni i politi~ki proceduri, sekoga{ se javuva-at sami. Nekoga{ vo hor, ednovremeno, a nekoga{ po-edine~no i posledovatelno, eden po drug, preku svoite sekoga{ isti mediumi.

So obi~na †vreva∏ se obiduvaat da gi zapla{at Premierot i Republika Srpska so zakani i zalaùva-

Milan Qepojevi}

50

wa vrz jasnata argumentacija. [to zna~i re~enicata deka Dodik im upatil †direktno predizvikuvawe na me|unarodnoto pravo, na Sovetot za bezbednost, na Dej-tonskiot dogovor, na OHR∏? Toa e tipi~no †prodavawe magla∏. Vistinskiot odgovor koga bi imal argumenti i fakti, bi bil - kade toa Dodik go prekr{il Dejtonski-ot miroven dogovor, koja odluka na Sovetot za bezbed-nost. Se slu~uva tokmu sprotivnoto, Premierot so ar-gumenti da ukaùva na kr{eweto na me|unarodnoto pravo i na Dejtonskiot dogovor od strana na Pedi E{-daun i poradi toa da go obvinuvaat.

Zna~i, dokolku mu pokaè{ nekomu deka e vino-ven, toj }e te obvini tebe za vina dekasi go fatil vo nezakonsko i nedozvoleno deluvawe. Tipi~na, stara, odamna pro~itana izmama vo stil †drète go krade-cot∏.

Da ne se tolku o~igledni faktite, bi deluvalo re-~isi apsurdno so taka seriozna rabota kako {to e sp-roveduvaweto na Dejtonskiot dogovor, pa i Ustavot na nekoja zemja, da se zanimavaat neseriozni i neodgovor-ni lu|e, na tolku visoki pozicii. Postoi obid da se sp-rovede duhot na Dejton, a ne negovoto slovo, toa e osnovniot problem. Duhot na Dejton podrazbira spro-veduvawe na t.n. reformi koi po pravilo zna~at pre-nos na nadle`nostite od Republika Srpska na BiH, po-radi navodnoto ispolnuvawe na uslovite neophodni za evropska integracija. Takvite uslovi nitu edna drà-va koja & pristapila na Evropskata unija ne gi ispolnu-va. Krajnata cel, vsu{nost e eliminirawe na Republi-ka Srpska i sozdavawe unitarna i centralizirana BiH. Poradi unitarnata i centralizirana BiH i se vojuva{e.

Formulata e prosta i ednostavna i pro~itana od strana na rakovodstvoto na Republika Srpska.

NEZADOVOLSTVO

Pretsedatelot na Sindikatot za zemjodelstvo i prehranbena industrija na RS, Jovo Jovanovi}, na 2-ri


51

mart 2007 re~e deka privatizacijata na pretprijatija-ta od oblasta na zemjodelieto i prehranbenata indust-rija ne dovela, kako {to e veteno, do stopanski zakrep-nuvawe i podobruvawe na ekonomsko-socijalnata po-lo`ba na vrabotenite. Namesto podobruvawe, najgole-miot broj od pretprijatijata ne raboti ili vo niv e po-krenat ste~aj

Osven sindikatot, ibo{wa~kite povratnici vo op{tina Srebrenica objavile proglas vo koj od me|u-narodnite institucii baraat garancii deka Srebreni-ca }e bide izdvoena od upravno-pravniot poredok na Republika Srpska ili, velat, vo sprotivno, kolektiv-no }e se iselat vo zgradite na instituciite na BiH, OHR i stranskite ambasadi vo BiH.

Premierot Dodik veli deka proglasot na bo{wa~-kite povratnici bil potpolno ispolitiziran i deka so toa sakaat da sozdadat dopolnitelen pritisok vrz Republika Srpska. †Ne postoi niedna pri~ina za vak-vi aktivnosti. Vo poslednite tri meseci ne se slu~ilo ni{to {to bi ja vlo{ilo sostojbata na povratnicite. Dokolku nekoj od FBiH gi nagovara tie kutri lu|e na iseluvawe, gi povikuvam toa da ne go pravat. Svesen sum deka im e te{ko i razbiram deka se frustrirani so presudata na Me|unarodniot sud za pravda, no ova ne e re{enie∏ veli Dodik i dodava deka vo sledniot peri-od, Vladata na RS }e stori s# za da se podobri ekonom-skata sostojba i site drugi uslovi za ìvot na gra|ani-te vo Srebrenica, smetaj}i gi i povratnicite. Vo toj region, }e bidat vloèni nekolku desetici milioni marki za oìvuvawe na stopanstvoto, pora~a Dodik.

Pretsedatelot na SDA, Sulejman Tahi}, e nezado-volen i na 17-ti mart 2007 re~e deka za nego policijata na Republika Srpska e neprifatliva. †Za toa postojat dve pri~ini. Dokolku go prifatime ponatamo{noto postoewe na entitetski policii, bi napravile ~ekor nanazad vo odnos na ostanatite reformi vo BiH. Re-formite na odbranata, OSA (Obaveštajno siguronosna agencija), SIPA (State investigation and protection agency), indirektnoto odano~uvawe i drugite, ne gi poznavaat

Milan Qepojevi}

52

entitetskite granici ili entitetsko organizirawe. Osven toa, postoi presudata na Me|unarodniot sud za pravda i taa ne moè da se turne pod tepih. Fakt e deka Sudot presudil deka vlastite vo Republika Srpska, vk-lu~uvaj}i ja i policijata, se odgovorni za genocidot vo Srebrenica i za zlostorstvata protiv ~ove{tvoto {i-rum BiH.

Vo taa oblik i pod toa ime, policijata vo Repub-lika Srpska, ne moè da ostane. So reoblikta na poli-cijata se prekr{uva i ustavnata reoblik. I sekakov povtoren pritisok vrz entitetskite strukturi na po-licijata zna~i i poddr{ka na ureduvaweto koe ne go smetame za dobro∏, tvrdi Tahi}.

ANALITIÂRI

Edno od najgolemite podmetnuvawa na Dejtonska

BiH i Republika Srpska, se sekako politi~kite ana-liti~ari, od koi ednostavno †vrijat∏ site mediumi. [to rabotat vsu{nost tie, koj e opisot na nivnata ra-bota? Nikoj ne znae kako vo ovie uslovi se stanuva po-liti~ki analiti~ar. Koj gi promovira?Kako i koj gi finansira? Koj e nivniot stru~en profil? Kako i mnogu drugi ne{ta.

Najednostavniot odgovor, koj gi definira poli-ti~kite analiti~ari, e sodràn tokmu vo nivniot na-ziv. Toa se eksperti, vrvni poznava~i koi gi analizi-raat politi~kite procesi.

Ona {to so sigurnost se znae e deka dojdoa i se po-javija zaedno so Dejtonskiot dogovor i so negovoto sproveduvawe i deka voobi~aeno gi finansiraat strancite, bidej}i se vrzani za opredeleni stranski fondacii koi voglavno se zadolèni za unapreduvawe-to na †demokratijata i ~ovekovite prava∏. Se znae, is-to taka, deka ja kritikuvaat vlasta, a ponekoga{ i opo-zicijata, no nikoga{ me|unarodnata zaednica, {to e i logi~no, bidej}i nikoj nema da mu dava pari i da mu pla}a nekomu koj go kritikuva.


53

Koga se veli †podmetnuvawe∏, se misli na t.n. ana-liti~ari koi se del od mozaikot na demokratskoto-op{testvo na BiH i se dopolnuvaat so nevladinite or-ganizacii koi gi ima okolu 1.300. Vo t.n. civilen ili nevladin sektor se vrtat vo krug mnogu poedinci so somnitelen moral i somnitelna stru~na podgotovka, partnerski tajfi, no i celi semejstva koi od ovaa, da ja nare~eme rabota, ìveat dobro. Ednostavno, proektite se pravat, za da se kritikuva s# i se{to, bez pra{awe za argumenti i bez èlba da se unapredat op{testveni-te odnosi i da se afirmiraat moralnite i site drugi vrednosti i institucii na sistemot.

Ovde{nite politi~ki analiti~ari i nevladini-te organizacii imaat svoi mediumi vo koi gi objavuva-at kritikite i analizite, kako i svoi novinari i ured-nici koi toa go objavuvaat bez nikakva odgovornost, pokrivaj}i se so ovie †obliklno-neobliklni∏ grupi.

Brojni se primerite na razni kritiki, a nie }e na-vedeme eden od, sekoga{ istiot, dneven vesnik i istata novinarka. Taka, na 19-ti mart 2007 godina t.n. anali-ti~ari mu prepora~uvaat na Dodik deka∏ dokolku saka do krajot na mandatot uspe{no i kvalitetno da ja vodi Vladata na Republika Srpska, pod itno mora da &se pos-veti na funkcijata premier, da pronajde petnaesetina eksperti koi }e &bidat prepoznatlivi na javnosta i da prestane da odi na sostanoci vo ime na partijata…∏ Ova se samo nekoi od preporakite na t.n. analiti~ari, koi smetaat deka Dodik im se nametnal na gra|anite kako ~ovek koj vo svoite race drì s# i koj s# re{ava. Pretsedatelkata na Sindikatot na Republika Srpska, Ranka Mi{i}, veli deka re~isi sekoe pismo {to go do-biva od rabotnicite glasi: †Edinstveno vi veruvam Vam i na premierot Dodik i zatoa Ve molam da ni zaka-ète sredba so nego.∏

Nevladinata organizacija †Transperensi inter-ne{nal∏ predupreduva deka Premierot na RS, svesno ili nesvesno, gradi kult kon li~nosta so svoite vetu-vawa za gradewe i zajaknuvawe na instituciite na sis-temot. Tolku pompezno najavuva sozdavawe institucii

Milan Qepojevi}

54

koi }e se borat protiv korupcija i organiziran krimi-nal.

Dokolku postojat rezultati, javnosta ne znae za niv. S# se sveduva na toa deka Komisijata za revizija na privatizacijata na RS gi prosleduva izve{taite do Specijalnoto obvinitelstvo, kade {to prikaznata za-vr{uva.

Taka, politi~kiot analiti~ar Tawa Topi}, veli deka Premierot na RS dobro go poznava mentalitetot na narodot na ovie prostori, koj na sekoi desetina go-dini ima potreba za voda~ koj }e go idealizira.

†Dodik ima osobina na avtoritetna li~nost, bi-dej}i saka da vladee, no nikoj da ne go kritikuva, za{to toa mu pre~i. Toa e opasno za instituciite i demokra-tijata koja funkcionira vrz osnova na razli~nite mis-lewa. Vo ovoj ~as kaj nas vladee ednoumie – edinstvena-ta partija e na vlast, nema opozicija, civilnoto dvi-èwe e slabo, a mediumite se pod kontrola na vlasta, nekoi duri i dobrovolno se soglasile na toa∏ predu-preduva Tawa Topi}.

Topi} misli deka prostorot za demokratijata}e bide stesnet vo narednite ~etiri godini, dokolku ne dojde do suzbivawe na monolitnosta vo vnatre{nosta na SNSD.

Ova e tipi~en primer na analiza na nevladina or-ganizacija na ~ie ~elo se politi~kite analiti~ari i nevladini organizacii, me|u koi †Transperensi inter-ne{nal“. Imeno, kako {to zaklu~uvaat t.n. analiti~a-ri, Dodik mnogu raboti, stignuva na site sostanoci i steknal doverba. Kako {to veli Pretsedatelkata na Sindikatot na RS, †rabotnicite mu veruvaat∏. Toa zna~i deka Premierot dobro ja raboti svojata rabota i steknal doverba, a ne, kako {to velat, odi vo pogre{na nasoka i gradi kult kon li~nosta.

†So denono}na rabota, Dodik go gradi kultot kon trudot i kultot kon svoite i kon rezultatite na Vla-data na RS∏, {to gra|anite go prepoznaa. Toa e pozi-tivno i treba da se istakne kako primer za site drugi, ne samo vlasta, tuku i gra|anite, sekoj poedine~no i si-te zaedno da po~nat da rabotat i toa denono}no, pa du-


55

ri potoa da kritikuvaat. Onoj koj raboti, ima pravo na kritika, a onoj koj e †mrzeliv∏ nema pravo na nea. Ne e to~no tvrdeweto deka Dodik ne gi gradi instituciite na sistemot, a posebno ne vo borbata protiv organizi-raniot kriminal i korupcijata. Veti revizija na pri-vatizacijata i osnovawe komisii za nejzina revizija i toa i go ostvari. Ispolneto e i vetuvaweto za osnova-we Specijalno obvinitelstvo na RS i sozdavawe na si-te uslovi za negovo rabotewe. Dodik svoite vetuvawa vo potpolnost gi ispolni i pokraj mnogubrojnite pre-preki: opozicijata na ~elo so SDS, koja toa na site na-~ini se obiduva{e da go spre~i, Visokiot sudski i ob-vinitelski sovet na BiH, koj go ospori izborot na Specijalniot obvinitel na RS i mnogu drugi, me|u koi spa|aat i t.n. politi~ki analiti~ari i civilniot sek-tor.

Rabotata vo borbata protiv korupcijata i organi-ziraniot kriminal treba da ja sprovedat Obvinitelst-voto i sudovite, a ne Milorad Dodik. †Transperensi interne{nal∏ bi trebalo da znae koi se trite stolbo-vi na vlasta: zakonodavnata, izvr{nata i sudskata. Pr-vite dve ja izvr{ile svojata rabota, a tretata, sudska-ta, †tvrdo spie∏. Zada~ata na civilnoto op{testvo i na tn. analiti~ari e da ja naso~at neefikasnosta na Obvinitelstvoto i sudovite, a ne na navodnata izgrad-ba na kultot kon li~nosta na Dodik.

Edinstven kriti~ar na neefikasnosta na Obvini-telstvoto i sudstvoto e Milorad Dodik, a ne nevladi-nite organizacii i silnite analiti~ari, koi namesto da go kritikuvaat Sudstvoto na ~elo so VSTS, go kri-tikuvaat Dodik poradi toa {to ja kritikuva neefikas-nosta na pravosudstvoto. BiH e zemja na apsurdi. Izle-guva deka na site im e vo interes korupcijata i organi-ziraniot kriminal da cvetaat, osven na Dodik.

†Analiti~arite i raznite †Topi}ev(c)i∏ treba da se zapra{aat, dokolku ne znaat, deka treba da se kriti-kuva ona {to ne ~ini,za da bide dobro, a ona {to e do-bro, da bide u{te podobro, a ne da se kritikuva ne{to kako {to e vlast, Vladata na RS i Milorad Dodik, sa-

Milan Qepojevi}

56

mo poradi toa {to se na vlast. Se kritikuva rabotewe-to ili neraboteweto, a ne instituciite po sekoja cena. Toa ne go isklu~uva pravoto na kritika, no argumenti-rana i so pri~ina.

Treba da se kritikuva pravosudniot sistem, no toa navodno ne se pravi poradi zagrozuvaweto na nezavis-nosta na pravosudstvoto, {to ne e to~no. Argumentira-nata kritika ne zagrozuva ni~ie pravo, pa ni na pravo-sudstvoto. Su{testveno e deka toa e proekt na odrede-ni strukturi na me|unarodnata zaednica i na †legen-darniot∏ E{daun. Toa e stolb na vlasta, koj ne smee da se kritikuva.

Politi~kite analiti~ari, kako vrvni profesio-nalci i eksperti za politi~ki odnosi, ja analiziraat celinata na politi~kite odnosi, a ne kako t.n. anali-ti~ari na Republika Srpska i BiH, samo vladata na RS.

Brojni primeri go potvrduvaat vakvoto odnesuva-we na t.n. politi~ki analiti~ari i apsurdno e da se gu-bi prostor i vreme na site nivni manipulacii i izma-mi i na onie na nevladinite organizacii. Kako, na primer, tie t.n. analiti~ari tvrdat deka nema opozi-cija, koga ja ima; deka nema slobodni mediumi, koga se site vo racete na privatni sopstvenici i na javnite resursi na gra|anite? Kade vo svetot, osven moèbi vo Bijafra, postojat emisii od tipot na emisijata †60 mi-nuti∏. Od t.n. politi~ki analiti~ari, nevladinite organizacii i dr. s# u{te ne sme slu{nale analiza za vakvoto novinarstvo.

FEDERALIZACIJA

Milorad Dodik najavi deka planira da organizira

debata, na koja }e bide promovirana idejata za †organi-zirawe na BiH kako sloèna zemja so federalni edi-nici∏. Toj spomena deka ne e sporno toa {to saraevski-te politi~ari sakaat unitarna BiH, no deka ne moè da bide sporno ni toa {to Republika Srpska bara fe-deralizacija ili kraj.


57

Bo{wa~kite politi~ari nastojuvaat Republika Srpska povtorno da bide deùren vinovnik, no Repub-lika Srpska sega ima dve lobija, vo Va{ington i vo Brisel, koi uspe{no ja menuvaat slikata za nea. †Mo-rame da bideme trpelivi i istrajni vo so~uvuvaweto na Republika Srpska i na nejzinite integracii∏ pora-~a Dodik na 19-ti mart 2007.

Den potoa, Pretsedatelot na SDA, Sulejman Ti-hi}, re~e deka ne postojat takvi lobija vo svetot, koi moàt dolgoro~no da ja zadràt Republika Srpska, bez ogled na toa so {to i kolku gi pla}a Dodik.

†BiH treba da bide uredena vo oblik na multiet-ni~ki region, a ne na ednonacionalni, federalni edi-nici, kako {to posakuva Dodik. Federalizacijata isto taka bi podrazbirala etni~ka podelba koja dopolni-telno bi vlijaela vrz preselbata na lu|eto∏ re~e Ti-hi}.

Pretsedatelot na PDP, Mladen Ivani}, smeta de-ka vo cela BiH postoi golema voznemirenostbidej}i politi~kata situacija nikoga{ ne bila polo{a, u{te od potpi{uvaweto na Dejtonskiot dogovor.

GENOCID

Sobranieto na op{tinata Srebrenica na 24-ti

mart 2007 godina, usvoi Rezolucija za poseben status na op{tinata.

Vladata na Republika Srpska na 26.03.2007 ostro gi predupredi pretstavnicite na op{tinata Srebreni-ca deka †vo slu~aj da prodolàt so nepo~ituvawe na Ustavot i na zakonite na Republika Srpska, Vladata nema da ima dilema da gi raspu{ti lokalnite organi na vlasta vo Srebrenica, vo soglasnost so svoite inge-rencii, za na toj na~in da obezbedi vladeewe na pravo-to na cela teritorija na Republika Srpska∏

Kancelarijata na visokiot pretstavnik e zagriè-na poradi zakanata so ednostrano usvojuvawe na odlu-kata za izdvojuvawe na Srebrenica od Republika Srp-ska. Dokolku op{tinskoto sobranie postapi taka, vi-sokiot pretstavnik nema da ima izbor da ne prezeme

Milan Qepojevi}

58

†cvrsti merki∏. Vladata na Republika Srpska izrazuva zagriènost poradi izjavata na reisot Mustafa Ceri} deka site etni~ki i nacionalni grupi na porane{na Jugoslavija ostvarile pravo na mati~na zemja i nacio-nalna dràva, a deka edinstveno Muslimanite, koi se mnozinstvo vo BiH, go nemaat ostvareno toa pravo. Vakvata izjava go doveduva vo pra{awe ustavnosto ure-duvawe na BiH, zaklu~uva Vladata na Republika Srp-ska, na 27.03.2007.

Potpolno e sigurno deka reisot Ceri} so ovaa iz-java jasno pokaùva deka BiH spored negovoto mislewe e mati~na zemja na bosanskite muslimani i nacionalna dràva na Bo{wacite. Isto taka, sovr{eno e jasno kakva uloga im ostanuva na Srbite i Hrvatite vo tak-voto scenario vo BiH; uloga na nacionalno malcinst-vo koe moè svoeto mesto da go najde vo ~lenovite na Ustavot koi zboruvaat za malcinskite prava i slobo-di, soop{tuva Vladata na RS.

Ceri} ne se zadrùva samo na tezata za BiH kako mati~na dràva na Muslimanite, tuku dopolnitelno ja naglasuva svojata zastra{uva~ka poraka do drugite na-rodi vo BiH, govorej}i deka e nepravedno bosanskite Muslimani da se obvrzat na pomiruvawe so onie koi storile genocid vrz niv.

Tuka e napolno jasno deka Ceri} pod storiteli na genocid ne gi podrazbira poedincite odgovorni za zlostorstvata, tuku instituciite, organite i narodite vo celost, previduvaj}i go faktot deka vo poslednata vojna vo BiH, zlostorstvata bea storeni od strana na poedinci, pripadnici na site zavojuvani narodi. U{te pomalku go interesiraat decidnite ocenki na site re-levantni subjekti deka ne moè da postoi kolektivna, tuku isklu~itelno individualna vina za storenite zlodela, soop{tuva Vladata na Republika Srpska.

Direktorot na Institutot za istraùvawe na zlostorstvata protiv ~ove{tvoto i me|unarodnite prava, profesor Smail êki}, izjavi deka †zlostorot na podra~jeto na BiH i Balkanot e izvr{uvan na po~e-


59

tokot, na sredinata i na krajot od 20-iot vek. Minati-ot vek zapo~na i zavr{i so genocid i mnogu istraùva-~i se soglasuvaat vo ocenkata deka 20-tiot vek, za àl, e vek na genocidi. ∏ Prikaznata za zlostorot i genoci-dot, o~igledno, se koristi i se zloupotrebuva vo dnev-nopoliti~ki celi. Taka, Pretsedatelkite na zdruè-nijata †Majki na enklava Srebrenica i @epa∏ i †@e-ni na `rtvite na vojnata∏, Munira Suba{i} i Bakira Hase~i}, na 6.04.2007 izjavija deka prviot zamenik na visokiot pretstavnik, Rafi Gregorijan, im vetil deka }e imaat edinstvena policija na nivo na BiH.

†Nie kaàvme deka na spisokot od 814 poedinci za koi e utvrdeno deka vo juli 1995 bile vo i okolu Sre-brenica, se nao|ale 504 policajci koi s# u{te go ‚~uva-at‘ narodot koj se vra}a vo Republika Srpska, a u{te 25 rabotat vo SIPA.∏

PRIVATIZACIJA

Na 13.04.2007 Premierot Milorad Dodik, po te-

matskata sednica na Vladata na RS, na koja e razgledu-van Izve{tajot za rabotata na Komisijata za privati-zacijata na dràvniot kapital vo pretprijatijata i bankite vo periodot od 29-ti maj 2006 do 15-ti mart 2007 godina, izjavi deka Republika Srpska vo procesot na privatizacija na dràvniot kapital vo pretprija-tijata i bankite, e o{tetena za pove}e milijardi mar-ki i deka Vladata }e istrae vo nastojuvaweto site ne-zakonitosti vo ovoj proces da bidat ras~isteni.

Privatizacijata na op{testveniot kapital vo pretprijatijata i bankite ne gi ostvarila svoite celi i vo toj proces imalo mnogu zloupotrebi. Institucii-te na zakonodavnata, izvr{nata i sudskata vlast vo Re-publika Srpska, ne se borele efikasno protiv zloupo-trebata vo procesot na privatizacijata i ponatamo{-nata pasivnost na toj plan bi zna~ela legalizirawe na nezakonitostite koi vo toj proces bile napraveni,

Milan Qepojevi}

60

{to Vladata ne moè da go prifati kako nasledena praksa, oceni Dodik.

Vladata na RS sozdade privatni i institucioni i drugi sistemski ramki i preduslovi za energi~na ak-cija za preispituvawe na somnitelnite privatizacii i toa }e go pravi i vo idnina.

Dodik istaknuva deka se motivirani so faktot de-ka organiziraniot kriminal, so elementi na mafija, vo Republika Srpska moè uspe{no da se eliminira dokolku im se odzeme imotot na onie koi nezakonski go steknale. Vladata e re{itelna da go zavr{i proce-sot na revizija na privatizacijata do kraj, a dopolni-telen motiv e faktot deka postoi zna~itelen broj na rabotnici, koi vo ovoj proces, ne se samo socijalno, tu-ku i moralno potpolno devastirani.

Na sednicata na Vladata na RS, prisustvuvale i pretstavnici na pravosudnite organi,na Direkcijata za privatizacija i pravobranitelstvoto na Republika Srpska.

Vladata od pravosudnite institucii o~ekuva da ja zaostrat kaznenata politika i su{testveno da ja sme-nat sudskata praksa vo slu~aite na organiziran krimi-nal i te{ka oblik nastopanski kriminal, veli Dodik.

SIMBOLI

Komisijata za utvrduvawe na predlozite za re{e-

nie na novite simboli na Narodnoto sobranie na RS, na 13.04.2007 go usvoi predlog-amblemot na Republika Srpska, koj }e bide upaten do Parlamentot na RS na razgleduvawe i usvojuvawe.

SREBRENICA

Prikaznata za iseluvaweto od Srebrenica pro-

dolùva, taka {to ìtelite na Srebrenica na 15-ti april najavija deka nema, kako {to prethodno najavile, kolektivno da se iselat, no deka sepak eden avtobus


61

poln so lu|e od Srebrenica }e otpatuva vo Saraevo za da podgotvat kamp vo koj privremeno }e prestojuvaat vo slu~aj sepak da dojde do masovno napu{tawe na gra-dot.

Haris Silajxi}, †eden od reìserite od senka∏, izjavi deka go poddrùva posebniot status na podra~je-to od koe poteknuvaat `rtvite na genocidite vo Sre-brenica. †]e se pokrene i usvojuvawe na zakonot za toa pra{awe, na nivo na BiH. Kako }e se regulira statu-sot na Srebrenica i {to }e podrazbira zakonot, s# u{te e rano da se kaè, no nema samo da se raboti za ekonomski status. Duri i da imame zlatni krovovi i yidovi, toa ne e dovolno. Nie sakame sloboda∏, veli Silajxi}.

Sulejman Tihi} re~e deka nikoj nema †vol{ebno stap~e∏ i deka za mesec dena moè da gi re{i site pro-blemi, no deka odredeni proceduri se inicirani na si-te nivoa. Ohrabruva najavata za vklu~uvawe na OHR vo celata prikazna.

Komentiraj}i gi spomenatite slu~uvawa, Dodik gi povika gra|anite na Srebrenica da ne se iseluvaat, bi-dej}i za toa nemaat pri~ina. Inicijativata za davawe poseben status na Srebrenica e del od scenarioto na politi~arite od Saraevo, a veruvaweto deka Srebre-nica }e bide izdvoena od ustavnopravniot poredok na Republika Srpska e iluzija, veli Dodik.

Dopolnitelna tenzija, vrzana za t.n. status na Sre-brenica, predizvika Rezolucijata vo Parlamentot na FBiH, so koja se predlaga izdvojuvawe na Srebrenica od Republika Srpska. Reagiraj}i na spomenatata Rezo-lucija, pretsedatelot na Narodnoto sobranie na RS, Igor Radoj~i}, na 25.04.2007 re~e deka taa pretstavuva udar na drug entitet vrz teritorijalniot integritet na Republika Srpska, {to e sprotivno na Dejtonskiot miroven dogovor. Stanuva zbor za neovlasten praven akt, koj ne moè da proizvede nikakva pravna akcija.

Mo`no e vrz osnova na ovaa Rezolucija nekoj vo Parlamentot na BiH da pokrene inicijativa vo vrska

Milan Qepojevi}

62

so Srebrenica, no taa bi bila protivustavna. Koga bi sakale da ja †zovrieme situacijata∏, bi moèle vo Par-lamentot na RS da doneseme deklaracija so koja bi ba-rale ukinuvawe na kantonite i izdvojuvawe na Saraevo od FBiH. Me|utoa, na postojanite provokacii ne tre-ba da se odgovara so ponatamo{no †dolevawe maslo vrz ognot∏, veli Radoj~i}.

Na 25.05.2007 Premierot Milorad Dodik, ja pret-stavi programata za ekonomsko-socijalen razvoj na Op{tinata pred rakovodstvoto na op{tina Srebreni-ca, za ~ija realizacija Vladata na Republika Srpska }e izdvoi 16 milioni marki. Dodik re~e deka op{tina Srebrenica }e moè da se kandidira i za dobivawe sredstva od Fondot za razvoj na isto~niot del na RS, vo vrednost od 100 milioni KM.

NAPADI

Novata zgrada na Vladata na RS i stanbeno-delov-

niot sprat za potrebite na entitetskite i dràvnite institucii vo Bawa Luka, }e gi ~ini dano~nite obvrz-nici okolu 170 milioni KM. Od toa, kako {to pi{uva belgradski †Blic∏ (negovoto izdanie za Republika Srpska), samo za opremuvawe na kancelariite }e bidat plateni okolu 55 milioni KM.

Me|utoa, za ovoj vesnik, kako i za site saraevski dnevni i nedelni vesnici, ima mnogu nepoznati pa i toa na koj na~in i so koj Vladata na RS dogovorila op-remuvawe na okolu 50.000 kvadratni metri, za okolu 55 milioni KM i dali voop{to bil raspi{an tender za tie potrebi.

Zboruvaj}i za administrativniot centar na Vla-data na RS, Dodik re~e deka vkupnata povr{ina na dve-te zgradi iznesuva okolu 55.000 kvadratni metri. Bez mebel, eden kvadrat ~ini okolu 2.300 KM, a so mebel 3.400 KM, vo {to e presmetan i DDV. Toa zna~i deka izgradbata }e ~ini 115, a opremuvaweto 55 milioni KM. Premierot ne kaà deka }e bide raspi{an tender


63

za nabavka na kancelariska oprema i deka }e bide is-koristen †star∏ mebel, koj momentalno go koristat mi-nistrite i ostanatite vraboteni vo Vladata na RS, po-vikuvaj}i se na ~l. 5 od Zakonot za javni nabavki vo BiH. So toj ~len se propi{ani dogovori za koi odred-bite na Zakonot za javna nabavka, odnosno obvrskite za raspi{uvawe tender, ne mora da se primenat.

Spored pi{uvaweto na ovie †belgradski∏ i sara-evski vesnici, vo Agencijata za javna nabavka na BiH velat deka †za kupuvawe oprema i kancelariski mate-rijal, Vladata na RS bila dol`na da raspi{e tender i da odbere najpovolna ponuda∏.

Istite mediumi prenesuvaat i drugi navodni ne-pravilnosti vo vrska so izgradbata na zgradata na Vla-data na RS. Revizorite (ne se naveduva koi) utvrdile deka zgradata prezemena od †Telekom na Srpska∏, Vla-data ne ja prokniìla kako svoja sopstvenost, a istite revizori presmetale deka za stanbeno-delovniot ob-jekt (osumkatnica) od 30.074 kvadratni metri Vladata }e mu plati na †Integral inèwering“ po 2.234 KM, namesto po 1.430 KM za kvadrat, kako {to bilo predvi-deno. Rokot za gotovinsko pla}awe istekol i kupuva-~ot prifatil pla}awe na kreditna osnova so rok od 12 godini. Na toj na~in zna~itelno e zgolemena nabavnata cena na objektot koja ne e kone~na, za{to presmetkata na kamatata e promenliva.

Ne begaj}i od kritikata po povod izgradbata na zg-radata na Vladata na RS, postoe~kata †mediumska haj-ka∏ moèbi najdobro ja oceni zahumsko-hercegova~ki-ot vladika Gligorie, so zborovite: †Dosega problem be{e koga Srbite urivaat, sega e problem koga Srbite gradat∏.

Napadite na premierot Dodik se seriski i go kri-tikuvaat od pove}e strani i od razli~ni oblasti: od grade`ni{tvoto, odnosno za izgradbata na Vladata na RS, do kritikata na pretsedatelot na Visokiot sudski i obvinitelski sovet na BiH, Branko Peri}, koj u~est-vuvaj}i na Tretata konferencija na pretsedatelite na sudovite na BiH na 28.04.2007 re~e deka †Dodik so

Milan Qepojevi}

64

svoite javni istapuvawa kontinuirano go zagrozuva ra-boteweto na sudovite i go naru{uva dostoinstvoto na sudiite i sudovite∏.

Za toa koj e vo pravo, Dodik ili Peri}, neka po-sluì tokmu zaklu~okot na ovaa konferencija na pret-sedatelite na sudovite, kade {to e kaàno deka ima 1,9 milioni zaostanati predmeti.

BOND

Zboruvaj}i za postaveniot pratenik za Srebreni-ca, Kliford Bond, Dodik re~e deka go po~ituva pora-ne{niot amerikanski ambasador vo BiH i deka e pod-gotven da zboruva so nego za s#, osven za politi~ki pra-{awa.

Dokik veli deka ova e ~ista politizacija od stra-na na bo{wa~kite krugovi, na koja me|unarodnata zaed-nica nasednala, so èlba da se problematizira sostoj-bata. †Nie ne sme naivni, pa da ne znaeme {to zna~i se-to ova, {to se slu~uvalo minatiot mesec okolu Sre-brenica, Bratunec i Kotorsko. Bez ogled na celite {to nekoj gi ima, mene ne me dopira prikaznata za {a-torskata naselba. Za Republika Srpska, Srebrenica e lokalna zaednica vo Republika Srpska, nema nikakvo izdvojuvawe i nikakov poseben status∏, pora~a Dodik.

KAM[IK

Najavuvaj}i go svoeto doa|awe vo BiH na mesto na visok pretstavnik, Slovakot Miroslav Laj~ik, re~e deka }e gi ispolzuva †bonskite merki, dokolku treba∏.

Reagiraj}i na ovaa izjava, Milorad Dodik na 13-ti maj 2007 re~e deka na Laj~ik, dokolku ima namera da dojde so kam{ik, kako {to toa go pravel Pedi E{daun, ostavaj}i zad sebe samo problemi, †mu pora~uvam deka takvite merki ne se primereni na zemji na civiliza-ciskiot razvoj. Instituciite na RS to~no znaat {to sakaat. Nema pri~ina za potegnuvawekakvi bilo rigo-rozni merki od strana na OHR, ne samo kon Republika Srpska, tuku i sprema nikoj vo BiH∏.


65

Retki se denovite koga nekoj od †beliot svet∏ ili ottuka, od prostorite na BiH i regionot, ne ja kriti-kuva Republika Srpska po raznorazni osnovi i povodi. Taka na 15-ti maj 2007, porane{niot amerikanski am-basador vo Hrvatska, Piter Galbrajt, re~e deka pod-ra~jeto na koe denes se nao|a Republika Srpska ne bi-lo naseleno isklu~ivo od Srbi. So genocidot toa sta-nalo ~isto srpsko podra~je i poradi toa nikoga{ ne treba da mu se dade pravo na samoopredeluvawe.

Upotrebata na zborot genocid e mo{ne te{ko ob-vinenie i pravo na poedinecot, bez ogled kako se vika i od koja dràva doa|a, da obvini nekoj za genocid, ne e dopustlivo. Neverojatno e kako Bo{wacite, a i po-edinci od opredelenite strukturi na me|unarodnata zaednica, lesno gi obvinuvaat Srbite deka storile ge-nocid. No, ve}e konstantiravme deka BiH e zemja na apsurdi. Ako vrz nekoj narod, pokraj Evreite vo Vtora-ta svetska vojna, e izvr{en genocid, toa e sigurno srp-skiot narod. Toj genocid fakti~ki nikoj ne go prizna-va, za{to broevite od 1,7 milioni `rtvi ne se adekvat-no dokumentirani. Sega se slu~uva `rtvite na genocid, 50 godini podocna, da gi obvinuvaat za genocid, a nikoj od niv da ne pomisli na toa deka tokmu Srbite se `rt-vi na genocid.

PATI[TA, ELEKTRANI

Direktorot na Pati{ta na RS, Milorad Lazen-

di}, veli deka prvata delnica na avtopatot Bawa Luka - Gradi{ka, dolga 5,7 kilometri, namesto predvidenite okolu 43 milioni KM, }e ~ini 94 milioni. Pri~ina za poskapuvaweto od dopolonitelni 51 milion, se nepla-nirani tro{oci. Osnovniot dogovor so izveduva~ot e napraven vrz osnova na nepotpolni proekti, dokumen-tacija ili podobro kaàno, vrz osnova na procenka. †Poradi toa, samo minatata godina moravme kreditno da se zadolìme za 21 milion KM, a ostanatite 29 mi-lioni KM se veteni od strana na Vladata na RS, od proda`bata na ‚Telekom na Srpska‘∏.

Milan Qepojevi}

66

Ministerot za soobra}aj i vrski, Nedeqko ûbri-lovi}, veli deka ne znae deka Vladata na RS im vetila na †Pati{ta na RS∏ 29 milioni KM od proda`bata na Telekom na RS. †Jas znam deka treba da se potpi{e u{te eden aneks od dogovorot. Duri ne znam ni to~no kolku pari treba za toa∏, veli ûbrilovi}.

Lazendi} tvrdi deka e dogovorena †super cena∏ za avtopatot vo odnos na, da re~eme Hrvatska ili Slove-nija kade kilometar avtopat ~ini 17,5 milioni, odnos-no 29 milioni evra. †Nas }e n# ~ini okolu 8,5 milioni evra od kilometar. Izgradbata na prvata delnica trae dolgo poradi sloènite raboti, za{to treba da se na-pravat dva tunela vo blizina na mesto so aktiven od-ron∏, tvrdi Lazendi}.

Realizacijata na dogovorot pome|u Elektrosto-panstvo na RS i ~e{koto Elektrostopanstvo, vo ~ii ramki }e bide sanirana TE †Gacko∏, i }e bide izgrade-na nova TE †Gacko 2∏, so kapacitet od 660 megavati i otvoren nov iskop vo rudnikot, e odloèna za prvoto tromese~je idnata godina, za{to RiTE †Gacko∏ doto-ga{ treba da gi ispolni uslovite svrzani so vnesuvawe na imotot, izjavi direktorot na Direkcijata za orga-nizaciono-pravnite raboti ERS, Nenad Radovi}.

SILAJXI]

Po vra}aweto od Va{ington na 25.05.2007, kade

{to so posredstvo na amerikanskata administracija razgovaral so Haris Silajxi} okolu promenite na Us-tavot, Milorad Dodik veli deka i po doa|aweto vo SAD re~isi e nepotrebno da se sostanuva so Silajxi}, za{to samo }e se pokaàt razlikite koi se su{testve-ni i koi ne moàt da se nadminat.

†Nie jasno rekovme deka ne moème da se soglasi-me so ukinuvawe na entitetskoto glasawe, bidej}i toa bi zna~elo gubewe na doverbata na srpskiot narod vo BiH, i za nekolku godini Bosna bi stanala ~ista bo{-wa~ka dràva. Entitetskoto glasawe ne moè da bide nitu pra{awe vo BiH, bidej}i toa bi zna~elo naru{u-


67

vawe na balansot koj e vospostaven so Dejtonskiot mi-roven dogovor i bi dovelo do mejorizacija i preglasu-vawa. Sekako, seto toa bi dovelo do destabilizacija, bidej}i razgraduvaweto na Dejtonskiot dogovor e kreirawe na nestabilnost, so ogled na toa {to Dejton-skiot dogovor e uspe{en balans za odnosot na silite vo BiH.∏

†Haris Silajxi} bara{e promena na imeto na Re-publika Srpska, {to jas sekako ja odbiv∏ veli Dodik i dodava deka ima izbran demokratski kapacitet vo Re-publika Srpska. †Me biraa gra|anite pred sum odgovo-ren. I iako ja uvaùvam amerikanskata administracija i lu|eto koi se zanimavaat so pra{aweto za Bosna, toa ne zna~i deka treba da bidam poslu{nik. Jas ovde imam ìvoten mandat, a onie koi doa|aat vo BiH kako dip-lomati, imaat politi~ki mandat∏, pora~uva Dodik.

Na ovoj svet ni{to ne e slu~ajno, pa ni izve{tajot na amerikanskata agencija za strate{ki analizi †St-ratfor∏ koja vo svojot izve{taj za sostojbata vo BiH, po neuspe{niot razgovor za reformi, voden minatata nedela vo Va{ington, veli deka †premierot na Repub-lika Srpska, Milorad Dodik, go svrte Zapad protiv sebe poradi nesoglasuvawe okolu reformite vo BiH i poradi toa Zapad }e ja iskoristi koja bilo prilika da go trgne od funkcija, iako toa bi moèlo da bide opas-no za BiH∏.

Komentiraj}i go ovoj izve{taj, pravniot sovetnik na Haris Silajxi}, Damir Arnaut, veli deka se raboti za †lobisti~ka organizacija koja pravi plateni izve{-tai∏.

Visokiot funkcioner na DNSD, Rajko Vasi}, veli deka SNSD go doìvuva ovoj izve{taj na †Stratfor∏ kako u{te eden pritisok vrz Milorad Dodik i vlade-ja~kata garnitura vo Republika Srpska. Nie se somne-vame deka stanuva zbor za platen izve{taj, no toa e si-gurno oblik na pritisok vrz vlasta vo Republika Srp-ska, koja ima golema poddr{ka od gra|anite∏.

Vasi} veli deka svetskite sili i onie koi ja pret-stavuvaat me|unarodnata zaednica vo BiH imaat mo} da

Milan Qepojevi}

68

menuvaat, no toj fakt nema da proizvede posledici. Nie }e ostaneme re{itelni vo sproveduvaweto poli-tika koja ima osnovi vo Dejtonskiot dogovor.

Komentiraj}i go spomnatiot izve{taj (28.05.2007), premierot Dodik re~e deka ne e zapoznaen so nego i deka ne go interesiraat nara~ani anketi i izve{tai. †Raznite instituti imaat pravo da pi{uvaat {to saka-at. Republika Srpska e trajna kategorija, pa ako toa e protivzapaden stav, toga{ jas sum protiv Zapad i neka me smenat.∏

†Dali ima problemi pome|u mene i Zapad, pra{aj-te go Zapad. Jas go znam svojot stav. Toa e - Republika Srpska kako trajna kategorija. Koj go zanemaruva toa, ovde ne moè da o~ekuva nikakvo poinakvo re{enie. Dokolku e toa protivzapadno, vo red, toga{ sum protiv Zapad∏, veli Dodik.

Komentiraj}i gi poslednite slu~uvawa na relaci-ja Dodik - Silajxi} - Va{ington, visokiot pretstav-nik vo BiH, Kristijan [varc [iling, re~e deka s# se sveduva samo na prikazni. †Edniot ne gi sproveduva re-formite, a drugiot zboruva samo za Dejton. Ne znam ko-ga mislat da im podnesat izve{taj na gra|anite za ovie raboti. Tie ednostavno gi odolgovlekuvaat rabotite, a jas ne moàm da gi nateram da rabotat. Treba da se znae deka so odloùvawe na seto ova, se odloùva i potpi{uvaweto na Spogodbata za stabilizacija i pri-druùvawe. Na BiH & treba reoblik na policijata i zakon za javni servisi i za visoko obrazovanie, no ne golemi prikazni i retorika na dvajcata pobednici na minatite izbori∏, veli [varc [iling.

Na 29.05.2007, Partijata za BiH ostro reagira na izjavata na premierot Dodik koja e objavena vo ameri-kanskiot vesnik †NewsMax∏, naveduvaj}i deka pri po-setata na SAD se posluìl so †najgnasnata denuncijan-ska dezinoblikcija na smetka na sopstvenata zemja∏.

Dodik zaigral na kartata za denuncirawe na sop-stvenata zemja {irej}i dezinoblikcija deka musliman-skiot entitet vo BiH, vo slu~aj na voveduvawe na gla-sawe so prosto mnozinstvo }e se pretvori vo islamska republika, deka vo policijata na bosanskite muslima-


69

ni se angaìrani teroristi i deka muslimanska Bosna moè da se pretvori vo platoblik za napad na Evropa i SAD preku †belata Al-Kaeda.∏

Partijata za BiH smeta deka Dodik mo{ne dobro znae deka za negovite vlasto-drè~ki planovi e poded-nakvo opasno i zasiluvaweto na dràvnite strukturi na BiH i zasiluvaweto na demokratskiot model na nej-zinoto dràvno ureduvawe.

AFIRMACIJA

Politi~kite procesi se nesopirlivi, a nastanot

koj e mo{ne biten po va{ingtonskite slu~uvawa se slu~i na 29-ti maj 2007 vo Saraevo, kade {to vo german-skata ambasada, premierot na RS, Milorad Dodik, raz-govara{e so ambasadorite na ~elnite zemji na Evrop-skata unija vo BiH.za amandmanite.

†Podgotveni sme da go prifatime aprilskiot pa-ket amandmani, no tie ne moàt dopolnitelno da se re-duciraat. Vo sprotivno, podgotveni sme da rabotime na nov ustaven dokument. Na{ite pozicii za reoblik vo policijata se jasni i nie samo sakame da ostaneme del od policiskata struktura na BiH, ja imame policijata na RS i toa e minimum na site minimumi za ponata-mo{nite reformi∏, re~e Dodik.

Soop{tuvaj}i go ishodot od sostanokot, german-skiot ambasador, Mihail [munk, re~e deka najva`nata poraka na remierot e: †Nie sakame da bideme del od BiH, no pri toa ve molime da imate obzir za na{ite interesi, isto kako {to i nie imame obzir kon intere-site na drugite∏.

IZGRADBA

Vladata na Republika Srpska odobri dopolnitel-

ni 45 milioni KM za zavr{uvawe na rabotata na pr-vata delnica od 5,7 kilometri na avtopatot Bawa Luka - Gradi{ka. Taka izvedbata namesto predvidenite 43 milioni KM }e~ini okolu 110 milioni KM. Rakovod-stvoto na †Pati{tata na RS∏ }e potpi{e drug aneks od

Milan Qepojevi}

70

dogovorot so izveduva~ot na rabotata, koj, kako {to velat vo Agencijata za javni nabavki na BiH, moè da bide mo{ne opasen za{to e vo sprotivnost so Zakonot za javni nabavki.

Vo †Pati{tata na RS∏ velat deka ne go kr{at Za-konot za javni nabavki i se povikuvaat na toa deka ne se ograni~eni na iznosot poradi itnosta na izvedbata, kako i na odredbata od spomenatiot zakon, koja preci-zira deka †dogovara~kite strani moàt da gi dodeluva-at dogovorite vrz osnova na pregovara~kata postapka bez obvrska za nabavka i za povtoruvawe na sli~nite raboti∏.

ATAKA

Opasnata igra so genocidot prodolùva, pa taka

Haris Silajxi} za vreme na posetata na Velika Brita-nija na 7.06.2007 veli deka †Republika Srpska se sozda-la so genocid i zapo~nala so genocid∏.

Vladata na Republika Srpska ova tvrdewe go nare-kuva obi~na laga i potpolno izvrtuvawe na presudata na Me|unarodniot sud za pravda vo Hag. Sporot vo Hag se vode{e protiv Srbija i Crna Gora i poradi toa e besmisleno da se bara potpora za kolektivnata vina na Republika Srpska i na nejzinite institucii vo presu-data na Sudot. So presudata e vostanovena odgovornost na poedinci i grupi za zlostorstvata napraveni vo BiH i jasno e naglaseno deka nema nikakva kolektivna vina ili odgovornost.

Vladata na RS mu pora~uva deka izjavite na Silaj-xi} so koi se povikuva ukinuvaweto na Republika Srp-ska i so koi se vr{i obid za nametnuvawe na kolektiv-na vina vrz srpskiot narod vo BiH pretstavuva uriva~-ki ~in naso~en protiv Dejtonskiot dogovor. Da se do-vede vo pra{awe postoeweto na Republika Srpska, zna~i da se dovede vo pra{awe i Dejtonskiot miroven dogovor i opstanokot na BiH. Mu pora~uvame na Silaj-xi} i na negovite istomislenici da ne si igraat so ogan∏.


71

NAGRADI

Na 7.06.2007, Vladata na RS donese Odluka za spo-

rtski priznanija i nagradi za poseben pridones vo raz-vojot i afirmacijata na sportot, so koja 12 osvojuva~i na olimpiski, svetski i evropski medali, od Vladata }e dobivaat penzija. Osvojuva~ite na zlatni olimpiski medali }e primaat iznos od tri prose~ni plati vo Re-publika Srpska, onie na srebreni po dve i pol, a onie na bronzeni po dve prose~ni plati.

APEL

Pretsedatelot na SDS, Milorad Bosi}, go povika

premierot Dodik da ja prekine koalicijata so SBiH, za{to e o~igledno deka nejziniot nejziniot vrv ne prestanuva so napadi vrz Republika Srpska. SNSD treba da razmisli za svoite potezi koi sega se sveduva-at na verbalni osudi i istapuvawa na liderite na SBiH.

SDS ne gi poddrùva nitu stavovite na Dodik, okolu dràvnata komanda vrz policijata vo pretstoj-nite reformi, nitu predlogot za federalno ureduva-we, koj ja otvori hrvatskata pretenzija kon Republika Srpska, veli Bosi}.

SPECIJALNO OBVINITELSTVO

Specijalnoto obvinitelstvo na Republika Srp-

ska, koe e formirano vo oktomvri 2006 godina, momen-talno ima 25 otvoreni istragi. †Od Okru`noto obvi-nitelstvo na RS prezedovme 16 predmeti. Pokrenavme vkupno 6 obvinenija∏, veli glavniot specijalen obvi-nitel Milorad Baji}.

Vo pritvor se nao|aat 48 osomni~eni za napraven organiziran ili stopanski kriminal. Nitu edno Obvi-nitelstvo vo BiH momentalno ne pritvorilo tolku osomni~eni, {to zboruva za na{ata rabota∏, veli

Milan Qepojevi}

72

Baji}. Me|utoa, Specijalnoto obvinitelstvo ima ne-dostatok od u{te obviniteli, specijalni istraìteli i stru~ni sorabotnici. Zasega gi zadovoluvame potre-bite uspe{no. No, za da prodolìme so ova tempo, ni trebaat u{te lu|e. Konkursite se otvoreni i nastoju-vame da go vrabotime najdobriot kadar∏, veli Baji}.

RUDNIK NA DR@AVNOSTA

Osven borbata protiv organiziraniot kriminal i

korupcija, Republika Srpska e sekojdnevno izloèna na napadi koi direktno ili vo pozadina go imaat uki-nuvaweto na nejzinite nadle`nosti. Taka, pratenikot od BiH vo Parlamentot na BiH, Remzija Kadri}, zbo-ruvaj}i za neuspe{nosta na t.n. †aprilski paket∏ veli deka †ne treba nikakov paket, za dràvata da ima pogo-lema nadle`nost. Ona {to site, imam vpe~atok, go za-boravile vo ovaa dràvae ~l. 5 od Ustavot na BiH. Toj ~len ima ime: se vika ‚dopolnitelni nadle`nosti‘. E, toj ~len e zlaten rudnik za dràvnosta na BiH.∏

Toj bez malku go prejudiciral ukinuvaweto na en-titetite, bidej}i zboruva{e za toa deka †BiH }e gi prezeme nadle`nostite za onie ne{ta za koi }e se pos-tigne soglasnost me|u entitetite ili koi se potrebni za za~uvuvawe na suverenitetite, teritorijalnite in-tegriteti, politi~kata nezavisnost i me|unarodniot subjektivitet na BiH∏.

†I vo toj ~len nema nikakva prikazna za mo`nos-tite za vra}awe na nadle`nostite od dràvata na en-titetite. Za{to jas velam deka Dejton, re~isi predvi-duva is~eznuvawe na entitetite.Dokolku postojano im se odzema po malku od nadle`nostite i se prenesuvaat na dràvata, toga{ nivnoto postoewe nema smisla∏, pora~uva Kadri}.

Remzija Kadri} go zboruva ona {to mnogumina vo Republika Srpska seto ova vreme ne go znaele, tuku na-sednuvale na evtinite izmami na t.n. reformi koi po pravilo sekoga{ doa|aat od poznatiot triagolnik koj


73

go ~inat Bo{wacite, OHR, na ~elo so visokiot pret-stavnik i nekolku, sekoga{ isti, ambasadori. Logis-ti~kata poddr{ka na ovoj triagolnik ili †crnata trojka∏, za Republika Srpska sekoga{ doa|a od Brisel i od Va{ington. Zna~i, nikoga{ reformite koi zna-~at funkcionalnost ili pogolema efikasnost ne bile cel koja podrazbira podobar ìvot za gra|anite i ev-ropska integracija, tuku eliminirawe na entitetite, {to vo prevod zna~i - Republika Srpska. Bo{wacite gi interesira ~lenot 5 od Ustavot na BiH koj e, kako {to so pravo go narekuvaat, †zlaten rudnik∏ za dràv-nosta na BiH.

Treba da se napravi dràva po merka na samo eden narod, na Bo{wacite, a s# drugo e sporedno. Kakvi re-formi, na koi se gubat godini, ili kakva evropska in-tegracija, toa e samo izmama za lesnovernite. Takvite t.n. reformi zaprele so doa|aweto na Milorad Dodik na ~elo na Vladata na Republika Srpska i zatoa sega se zboruva za zaostanuvawe vo reformite. Da se nare~e toa cinizam, arogantnost, bezobrazluk, a da se ostane vo ramkite na dobroto odnesuvawe e navistina te{ko, bidej}i vakvoto scenario, so vakvi igra~i i vakva pub-lika bara daleku poostra terminologija, koja ne e pri-godna za ovoj mig.

RAZVOJNA PROGRAMA

Ministerot za finansii vo Vladata na RS, Alek-

sandar Xombi}, na 28.06.2007 godina vo Stopanskata komora na RS, na stopanstvenicite na Republika Srp-ska im ja pretstavi Razvojnata programa na RS za pe-riodot 2007 - 2010 godina, koja Vladata na RS ja usvoi na 18-ti juni 2007 godina.

Xombi} veli deka ovaa programa pretstavuva vi-zija za optimalen ekonomski i socijalen razvoj na Re-publika Srpska, vo naredniot, ~etirigodi{en period, a go ~inat Programata za investirawe vo privatiza-cioni prihodi vo iznos od 1,26 milijardi marki i zaed-

Milan Qepojevi}

74

ni~kata investicija vo procesot na pregovarawe koj do 2015 godina bi trebalo da iznesuva 8,71 milijardi marki.

Xombi} naglasi deka okolu 47 procenti od vkupno 646 milioni evra dobieni od privatizacijata na †Te-lekom na Srpska∏ }e bidat potro{eni za ekonomsko-socijalni programi, a ostanatite 53 procenti se sred-stva za stopansko-razvojni programi.

Vo infrastrukturata od republi~ko zna~ewe }e se investiraat 262 milioni KM, a za vrabotuvawe i raz-voj na ~ovekovite resursi }e se izdvojat 80 milioni, za reoblikta na penziskiot sistem 200 milioni, dodeka za reoblikta na zdravstveniot sistem i za unapreduva-we na uslovite za rabota na zdravstvenite ustanovi }e bidat vloèni 50 milioni marki.

Vo ramkite na stopansko-razvojnata programa, vo prioritetnite proekti od oblasta na elektroenerget-skite sistemi, zemjodelieto i turizmot }e bidat inves-tirani 190,6 milioni marki, za proektite od pret-priemni{tvoto i razvojot na malite i sredni pretpri-jatija, 167 milioni, za korporativnoto restruktuira-we i ste~aj, 60 milioni, za lokalni inicijativi, 150 milioni i vo oblasta na izgradbata na stanovi okolu 100 milioni marki, re~e Aleksandar Xombi}.

PRONEVERI

Generalniot sekretar na Srpskata narodna radi-

kalna partija, koja navodno istapila od SRS, Aleksan-dar Popovi}, (6.07.2007.), zboruvaj}i za Milanko Mi-hajlica, re~e deka se raboti za ~ovek koj so godini ne podnesuva finansiski izve{taj za raboteweto na par-tijata. Mese~no tro{i okolu 20.000 KM od partiskite sredstva. Im sreduva rabota na bliskite rodnini i koga se zapo~nuva razgovor za toa, toj †ve{to∏ go ko-risti sobraniskiot mikrofon za da ja svrti prikaz-nata kon bespredmetni ne{ta.

Pretsedatelot na Srpskata partija na RS, Predrag - Gugo Lazarevi}, smeta deka po mnogu godini


75

temnica, vo Republika Srpska zaìveala politika koja gi zastapuva interesite na Srbite vo BiH. Milo-rad Dodik e najidealniot lider za realizacija na taa politika. Toj ima mandat da bide lider. Na strancite treba da im se kaè: †dokolku morame da izberame po-me|u integracija i opstanok na Republika Srpska, nie go birame vtorovo, kako {to Dodik ve}e jasno re~e∏, veli Lazarevi} na 8-mi juni 2007 godina.

ZA[TITA

Sojuzot na sindikati na RS vra~i barawe do Vla-

data na RS, poradi isklu~itelno visokite temperatu-ri, koi zemaat oblik na elementarni vremenski nepo-godi, na rabotodavcite da im prepora~a vo najkriti~-niot period, od 11 do 17 ~asot, rabotata da se svede na minimum.

PONUDI

Nekoga{niot visok pretstavnik vo BiH, Volfgan

Petri~, (27.07.2007) re~e deka Miroslav Laj~ak donel nova dinamika vo BiH i deka toa treba da se ispolzuva. Laj~ak e najdobar advokat na BiH vo Brisel, smeta Petri~.

Doma{nite lideri treba da ja iskoristat ovaa no-va dinamika koja preku Laj~ak vo BiH ja pra}a Brisel, bidej}i ova e posledna golema mo`nost za BiH.

Ambasadorot na SAD vo BiH, Daglas Meklheni, (10.08.2007), izjavi †deka BiH mora da bide edinstvena dràva so sredi{no i lokalno nivo na vlast. Treba da imame edinstvena bosanskohercegova~ka dràva koja verojatno }e ima nekakov vid sredi{no i lokalno nivo na vlast, no na dràvno nivo treba da bide edinstve-na∏.

Srednoto nivo na vlast ve}e postoi, a toa se Re-publika Srpska i Federacijata BiH, no nitu edno nivo sega ne funkcionira najdobro. Meklheni izrazi àle-

Milan Qepojevi}

76

we {to Parlamentot na BiH ne ja usvoi prvata faza od Ustavnite reformi.

Istiot den koga i Meklheni i premierot Dodik re~e deka e mo`no BiH da se uredi kako konfederaci-ja, koja podrazbira sojuz od dràvi, polabavi otkolku vo federativnoto ureduvawe. †Jas mislam deka BiH treba da bide federacija, a Republika Srpska edna od federalnite edinici vo nejzinite ramki. Toa e mini-mumot koj moè da se prifati. Dokolku toa ne e pri-fatlivo imame i druga ponuda∏, re~e Dodik.

Potpretsedatelot na SDA, Adil Osmanovi}, is-taknuva deka na site im e jasno deka na BiH &treba vlast koja }e ja prezeme odgovornosta za celiot pros-tor na zemjata i deka treba da im se zastane na kraj na onie koi sakaat da razbudat nacionalisti~ki i separa-tisti~ki idei i da go raskinat bitieto na BiH.

Toa bi im na{tetilo i na posilnite politi~ki sistemi otkolku {to e BiH. Zemjata treba da se uredi taka {to }e moè da prezeme odgovornost za ona {to se slu~uva vo nea, a toa moè da im pre~i samo na onie koi ne sakaat da ne vidat †ramo do ramo∏ so drugite vo Evropskata unija. Poradi Dejtonskiot ustav denes ima-me neprijatna sostojba na terenot. Primer za toa se povratnicite i se znae kakov e odnosot na entitetski-te vladi kon niv. Zatoa, toa i drugite ne{ta treba da se krenat na dràvno nivo, smeta Osmanovi}.

Potpretsedatelot na SDS, Mladen Bosi}, smeta deka postoi kriza vo Sovetot na ministri na BiH i predlaga na~in za nejzino re{enie. Prviot na~in e re-konstrukcija na sega{niot Sovet na ministri, vo {to li~no ne veruva. Vtor na~in e formirawe na novo sob-ranisko mnozinstvo, koe potoa bi izbralo nov Sovet na ministri na BiH i tretiot e aktuelnoto sobranis-ko mnozinstvo da izbere nov Sovet na ministri na BiH.

Aktuelnata scena na Republika Srpska i voop{to na celata ovaa i vakva BiH, vo mnogu go otslikuva 10-ti avgust 2010 godina. Amerikanskiot ambasador Dag-


77

las Meklheni veli †morame da imame edinstvena drà-va∏, sekako, mislej}i na BiH; Milorad Dodik smeta de-ka toa treba da bide federacija ili duri i konfedera-cija, a dokolku ne moè ni toa, toga{ postoi druga al-ternativa. Ednovremeno, liderot na opozicijata, Mla-den Bosi}, dvièj}i se vo svojot †svet∏, edinstveniot problem go gleda vo krizata na Sovetot na ministri na BiH i predlaga na~ini za nivno re{avawe.

Re~enicata na Meklheni koja veli †morame da imame∏, zboruva mnogu. Imeno, ambasador na edna dr-àva izdava naredbi, toj ne kaùva na pr. deka †spored negovoto mislewe treba da se napravi toa i toa∏, {to spored diplomatskiot jazik bi bilo prosto intonira-no, bidej}i stranskite ambasadi ne se zanimavaat so da-vawe direktivi, tuku se zanimavaat so sosema poinakvi raboti. Bez ogled {to se raboti za Dejtonska BiH i {to se raboti za SAD, ovoj re~nik ne e dozvoliv. So ogled na toa {to negovata zemja e garant za Dejtonski-ot miroven dogovor, tie imaat pravo, vo nivna soglasno-st edinstveno da baraat negovo dosledno ispolnuvawe.

Meklheni znae dobro deka Dejtonskata BiH e ure-dena kako decentralizirana zemja so zaedni~ki organi, a ne so nekakvi dràvni. Toj, isto taka, znae i deka konstitutivnite narodi na BiH vrz osnova na Dejton se Srbite, Hrvatite i Bo{wacite, a ne Bosancite i Hercegovcite kako {to toj zboruva, ignoriraj}i go postoe~koto ustavno ureduvawe i, verojatno, ispolnu-vaj}i ja èlbata na Bo{wacite. Istiot den, premierot Dodik odgovara na napadot za nepo~ituvawe na Dejton-skiot dogovor, bidej}i zada~a na Premierot e da go brani ustavniot poredok naRepublika Srpska, a pret-sedatelot na SDS, Bosi}, gleda problemi vo Sovetot na ministri na BiH. To~no e deka zada~ata na opozici-jata e da ja kritikuva vlasta, no odbranata na Ustavot, odnosno na Dejtonskiot dogovor i na Republika Srp-ska, e i negova obvrska.

Meklheni se odnesuva kako †maharaxa∏, Dodik na svoj na~in gi brani poziciite na Republika Srpska,

Milan Qepojevi}

78

nasproti ambasadorot na najmo}nata dràva vo svetot, a Bosi}, nezainteresiran za toa, vodi grià za Sove-tot na ministri, koj negovata partija so PDPgo zasili so prenesuvawe na nadle`nostite dodeka bea na vlast od 2001 - 2005. Narodnata pogovorka †selo gori, baba se ~e{la∏ najadekvatno go otslikuva, ne samo ovoj, 10-ti oktomvri, tuku i ostanatite denovi, meseci i godini od 1-vi mart2006 godina.

OBJEKTIVNOST

Zboruvaj}i za pravosudstvoto vo BiH, Milorad

Dodik (11.08.2011) re~e deka toa stanuva selektivno. Vo sudskite procesi vo Sudot na BiH, od 180 presudi koi se slu~ile otkako toj postoi, okolu 170 se naso~e-ni protiv Srbi i nema nitu edna presuda za zlostorst-vo koe go storile Bo{waci.

Nitu, edna godina po podnesuvaweto na krivi~na-ta prijava za voeni zlostorstva protiv komandantot na Pettiot korpus na Armijata na BiH, Atif Dudakovi}, s# u{te ne e pokrenata krivi~na prijava za voeni zlos-torstva, {to pokaùva deka pravosudstvoto se ogradu-va od edna takva situacija.

Postojat dokazi, video zapisi i svedoci deka Atif Dudakovi} komanduval so operacii vo koi se storeni voeni zlostorstva. Koga trebalo da se pokrene obvinenieto za policajcite koi navodno u~estvuvale vo zlostorstvata vo Srebrenica, toga{ trebalo samo den ili dva toa da se napravi, a Dudakovi} re~isi edna godina slobodno odi po BiH, re~e Dodik.

Pretsedatelot na SDS, Mladen Bosi}, istiot den koga Dodik go kritikuva{e Sudot vo BiH, re~e deka politikata na Vladata na Republika Srpska kon Sre-brenica, vo smisla na davawe golemi finansiski sred-stva, nema da ja re{i politi~kata sostojba vo taa op{-tina.

Koga }e se potro{at site pari, koi ve}e se tro{at nenamenski, povtorno na red }e dojdat politi~ki pra-{awa vrzani za statusot na Srebrenica i prakti~no ni{to nema da bide zavr{eno, smeta Bosi}.


79

Deka poedine~ni ambasadori vo BiH se aktivni politi~ki faktori, koi se obiduvaat da ja uslo`nat i onaka sloènata sostojba, potvrduva i germanskiot am-basador vo BiH, Mihael [munk, koj na 15-ti avgust re-~e deka †najva`na cel na ustavnite reformi treba da bide vo BiH da sozdademe edna nacija∏.

Reagiraj}i na ovaa izjava, premierot Dodik mu po-ra~a na [munk deka †dokolku ne mu se dopa|a BiH i nejziniot ustavno-praven poredok, moè i da si odi∏.

Izjavata na ambasadorot pretstavuva vrv na kam-pawata za unitarizacija na BiH i neskrieno stavawe na strana na bo{wa~kite unitaristi~ki krugovi. So toa, grubo se vme{a vo vnatre{nite odnosi vo BiH i kako diplomat napravi gruba gre{ka, veli Dodik.

ZAPLA[UVAWE

Visokiot pretstavnik Miroslav Laj~ak

(22.08.2008.) go predupredi Milorad Dodik deka negovi-te izjavi koi go doveduvaat vo pra{awe suverenitetot i teritorijalniot integritet na BiH nanesuvaat {te-ta vrz postojanite napori na ovaa zemja da prodolì so reformite i da se integrira vo evroatlantskite ins-titucii. Me|unarodnata zaednica e obedineta vo svoj-ot stav i nema da tolerira kakov bilo obid za zagrozu-vawe na Dejtonskiot dogovor i nema da bide pasivna kon provokativnite izjavi i aktivnosti.

Vo predupreduvaweto, Laj~ak go potsetuva Dodik deka †BiH e me|unarodno priznata dràva, a Republi-ka Srpska e eden od dvata entiteti vo taa dràva. Po-liti~kite pretstavnici vo BiH se obvrzani vo svoite izjavi i aktivnosti da go poddrùvaat ustavniot pore-dok na BiH∏.

So insistirawe za opstanok i za zajaknuvawe na Republika Srpska, Milorad Dodik dava poln pridones za za~uvuvaweto na ustavniot poredok na BiH, vospos-taven so Dejtonskiot dogovor, soop{tuva Vladata na RS, reagiraj}i na soop{tenieto na Laj~ak, koj, pak, se povikuva na izjavite na Dodik, no bez da precizira koi

Milan Qepojevi}

80

se tie izjavi so †poddrùva~ki karakter∏, pa te{ko e i da se odgovori na takov vid obvinenie.

Dodik nema namera da ja predizvikuva Me|unarod-nata zaednica, no bara i Me|unarodnata zaednica da ja prifati realnosta i Ustavot na BiH, a ne so postojano insistirawe na reformi koi odat na {teta na Dejton-skite ovlastuvawa na Republika Srpska, kontinuirano da go urivaat Ustavot, na koj sega se povikuva. Dodik smeta deka site vo BiH treba da se vratat na izvorniot Dejton, {to zna~i deka na Republika Srpska treba da & bidat vrateni site nadle`nosti koi dosega se prenese-ni na nivo na zaedni~ki institucii, a koi vo praksa ne dale rezultati.

Ambasadorot na Ruskata federacija vo BiH, Kon-stantin [uvalov, istiot den re~e deka †Rusija se zala-ga za striktno sproveduvawe na Dejtonskiot dogovor i deka Me|unarodnata zaednica e obvrzana da go po~itu-va Dejtonskiot dogovor vo potpolnost, nedozvoluvaj}i promena vrz ureduvaweto utvrdeno vo Dejton na koj bi-lo na~in, osven na onoj {to e predviden so Ustavot∏.

Pretstavnicite na nevladinite organizacii od Republika Srpska, po predupreduvaweto na Laj~ak, mu pora~uvaa na Dodik deka go poddrùvaat nastojuvawe-to na premierot na RS da gi za{titi interesite na Re-publika Srpska.

Podgotveni sme da zastaneme vo odbrana na pre-mierot Dodik, so site vidovi gra|anska neposlu{nost, od ignorirawe na nametnatite odluki do proglasuvawe za nepoèlni na onie koi ja zagrozuvaat negovata pozi-cija na ovie prostori. Dosta ni e od napadi, otstreli i zakani kon lu|eto od RS, koi ~esno i dobro ja rabotaat svojata rabota. Sozdavaweto strav i nedoverba n# vodi kon prosperitet na BiH, pora~uva Bore~kata organi-zacija na RS, Zdruènieto na penzioneri na RS i Or-ganizacijata na semejstvata na zarobenite i zaginatite borci i is~eznatite civili na Republika Srpska.

Pretsedatelot na Visokiot sudski iobvinitelski sovet na BiH, Branko Peri}, vo otvorenoto pismo do premierot Milorad Dodik naveduva deka VSTSja poz-dravuva sekoja argumentirana i kompetentna kritika


81

na rabotata na pravosudnite institucii, no deka kon-tinuiranite negativisti~ki i potcenuva~ki istapi na Dodik imaat isklu~iva namera da ja diskreditiraat sudskata vlast, sistemski da gi potkopuvaat uspesite sprovedeni vo reformite i deka direktno vlijaat vrz ugledot koj pravosudstvoto treba da go ima vo demo-kratskite zemji.

Izjavite na Dodik deka †reoblikta na pravosudst-voto e potpolno proma{ena i neuspe{na∏, deka †pra-vosudstvoto e najlo{iot segment na sistemot vo Repub-lika Srpska i e trajno zagubeno od gledna to~ka na pravdata∏, spored Peri} predizvikuvaat reakcija na VSTS na BiH.

†Sudskata nezavisnost ne zna~i imunitet od odgo-vornost, naprotiv. Za razlika od ona {to go naveduva-te vo va{ite istapi, sudiite i obvinitelite odgova-raat za propustite vo svojata rabota. Sekako, procesot na reoblikta vo pravosudstvoto ne zastanuva, bidej}i s# u{te postojat brojni problemi, nasledeni od pret-hodniot period, koi treba da se re{avaat∏, veli Peri} (25.08.2007.)

ODGOVOR

Premierot Dodik, (27.08.2007.) re~edeka eden del

od Me|unarodnata zaednica tuka se odnesuva †kako po-licija koja sekoj den demne nekogo … Se prikrivaat i samo ~ekaat ne{to da stori∏, pojasnuva Dodik so tvrde-we deka za nego Dejtonska BiH, vo koja Republika Srp-ska ima svoe mesto i dostoinstvo, ne mu pretstavuva problem.

Dodik istaknuva deka †ne e antidejtonski ako se bara da mu se vratime na izvorniot Dejton i na Repub-lika Srpska da &se vrati ona {to spored nego & pripad-nalo. Se nao|ame vo faza na razgovori za reformi na Ustavot i sosema e normalno deka i za toa postojat raz-li~ni mislewa i deka treba da se razgovara za s# i za site mo`ni varijanti vrzani za ustavnoto ureduvawe.

Ne gledam zo{to nekoj moè da go naveduva misle-weto za reformite na Ustavot kako antidejtonsko od-

Milan Qepojevi}

82

nesuvawe. Seto toa mi nalikuva na eden period vo po-rane{na Jugoslavija, koga verbalniot delikt, kade i da bil iskaàn, pa duri i vo WC, bil ostro kaznuvan, duri i so zatvorawe. I ponatamu mislam deka Republika Srpska e trajna i nediskutabilna ideka toa, kako }e izgleda taa i kade }e se nao|a vo idnina, zavisi isklu-~ivo od lu|eto vo Republika Srpska. Moèbi toa neko-mu ne mu se dopa|a, no taka e∏, precizira Dodik.

Dodik veli deka ne se pla{i od nikakvi sankcii. †Gi poddrùvam site ovlastuvawa na visokiot pret-stavnik svrzani za Dejtonskiot dogovor, no sum protiv negovite bonski ovlastuvawa za evropskite pra{awa koi, smetam deka ni pripa|aat nam vo BiH. Otvoreno sum za site vidovi razgovor, no moram da znam koga vi-sok pretstavnik, bez ogled na toa za koja li~nost sta-nuva zbor, nastapuva od pozicija na visok pretstavnik na Me|unarodnata zaednica, a koga od funkcija na ev-ropski pratenik. I toa }e mora da se ras~isti, za{to ne sakam nikoj od na{ite lu|e da odi so strav na prego-vorite za Ustavot i policijata∏.

†Smetam deka konceptot na Me|unarodnata zaed-nica so koj po sekoja cena e proturkano zasiluvaweto na dràvnite institucii, koe{to dovede do multipli-cirawe na institucii koi ne dadoa rezultat, e proma-{uvawe. Partnerski odnos pome|u BiH i entitetskite organi bi bil daleku podobro re{enie od ona {to e napraveno dosega. Zatoa i ne sme nikade∏, pora~uva Do-dik.

Zboruvaj}i za postojanite †podmetnuvawa∏ od Sa-raevo, Dodik kaùva deka toa e edna cela politika. De-nes e eksponiran Silajxi}, utre Tihi}, zadutre Lagum-xija, a konstantno reisot Mustafa Ceri}. †Dobro se se}avam na negovata izjava vo koja re~e deka edinstve-no Bo{wacite nemaat svoja dràva i deka e vreme da ja sozdadat. Toa so drugi zborovi zna~i deka Srbite tre-ba da go prifatat toj fakt ili da zaminat od ovie prostori.

Toa, na Rafi Gregorijan, sekako, ne mu e antidej-tonska izjava, bidej}i kako {to nekoga{ nekoj ubavo re~e, Gregorijan nastojuva od reisot da napravi ajoto-


83

lah i vo nego da gi obedini svetovnata i verskata vlast. Jasno e deka eden del od Me|unarodnata zaednica uporno saka da im pravi otstapki na Bo{wacite i toa na {teta na Srbite i na Republika Srpska∏, veli Do-dik.

Takvite otstapki moàt, dokolku sakaat, da gi no-sat vo zemjite od koi doa|aat, a ne vo BiH, na smetka na Republika Srpska. Na ideologijata na reisot, stranci-te dosega ne reagiraa. Nekoi od niv duri i ja promovi-raat situacijata spored koja reisot Ceri} e glaven po-liti~ar za Bo{wacite vo BiH. Politi~ki gledano, si-te lo{i tvrdewa }e gi kaè reisot Ceri}. Nadvor, ka-ko vistinski poslu{ni poltroni, bidej}i taka imaat polza, }e ostanat politi~arite od Saraevo, zaklu~uva Dodik.

Pretsedatelot na RS, Milan Jeli}, }e & upati na Vladata na Republika Srpska barawe za pokrenuvawe postapka za ocenuvawe na ustavnosta na site zakoni so koi nadle`nostite, od entitetite, & se preneseni na BiH, pred Ustavniot sud na RS, be{e zaklu~eno na do-govorot koj e postignat na 29.08.2007 vo Bawa Luka, na sostanokot na Pretsedatelot, Premierot na RS i pra-tenicite na srpskite partii vo Pretstavni~kiot dom na Parlamentarnoto sobranie na BiH.

Spored zborovite na Jeli}, osven Zakonot za od-brana, site ostanati zakoni so koi e izvr{eno prene-suvawe na nadle`nostite na entitetite vo polza na dr-àvata, se doneseni nadvor od ustavnata procedura. Se-ga vo BiH imame golem broj organi koi ne funkcioni-raat i ne se vo interes na gra|anite na Republika Srp-ska, re~e Jeli}.

Premierot Milorad Dodik re~e deka BiH e ko~-nica za razvojot na Republika Srpska, a osnovnata pri-~ina za toa e vo nametnatite zakoni koi gi kreira OHR i koi pratenicite gi prifatile za{to bile pod neviden pritisok.

†Za site reformi koi gi smetame za neprifatlivi nie ve}e ne zboruvame vo kategorija - nie ne moème, tuku - ne sakame∏, re~e Dodik i dopolni deka se nepri-fatlivi obidite za nametnuvawe na prikaznata za bo-

Milan Qepojevi}

84

sanski patriotizam. Nema ve}e da se dozvoli vo ime na toj patriotizam Republika Srpska da bide potcenu-vana od Me|unarodnata zaednica i od koj bilo od Sa-raevo. †Propadna porane{na Jugoslavija, pa zo{to mislite deka BiH e trajna∏, pora~a Dodik.

OSPORUVAWA

Profesorot Kasim Trnka re~e deka vra}aweto na

nadle`nostite na entitetite e pravno vozmo`no, no deka prakti~no vo sega{niot odnos na politi~kite si-li e nerealno da se bara i da se o~ekuva. Kreatorite na idejata za navodnoto vra}awe na nadle`nostite na en-titetite ne mislat seriozno deka }e dojde do toa. Tie, so taa prikazna, go deklariraat svojot stav, davaj}i im do znaewe na drugite u~esnici vo pretstojnite pregovo-ri za reformite na Ustavot od koi pozicii }e nastapat.

Pretsedatelot na SDS, Mladen Bosi}, na 29-ti avgu-st 2007 go obvini pravosudstvoto na Republika Srpska deka e pod direktno vlijanie na zakanite koi sekoj den im gi upatuva premierot na Republika Srpska, Dodik.

†Nadle`nite organi ne smeat da go prekontroli-raat raboteweto na Vladata na RS. Glavniot revizor na RS, Bo{ko êko, mora da gi proveri na{ite zabe-le{ki vo vrska so nelegalnoto rabotewe vo Srebreni-ca, kade se gradat novi i se obnovuvaat stari pati{ta. Ima pati{ta koi ne se plateni s# u{te, od izbornata kampawa, a za niv ne e raspi{an tender. Posebno treba da se preispita izgradbata na novata zgrada na Vladata na RS∏, tvrdi Bosi}.

Bosi} potsetuva deka na kriljata na izbornata po-beda, vlasta, koja tie ne ja osporuvaat, trgnala vo rea-lizacija na proekti. Mislam deka tie, bez ogled na procentot {to go imaat vo vlasta, nema da moàt u{te dolgo da gi popre~uvaat istragite. Mislam deka nabr-gu s# }e izleze na videlina. Apsolutnata vlast e vo ra-cete na edna partija, poprecizno na eden ~ovek. Na Balkanot toa sekoga{ vodelo kon ne{to lo{o.

Po zakanata od strana na Miroslav Laj~ak na kon Dodik, poradi ostrata retorika ili verbalniot de-


85

likt, potoa od Branko Peri}, poradi potkopuvaweto na pravosudstvoto, od pretsedatelot na SDS, Mladen Bosi}, poradi navodniot kriminal pri izgradbata na zgradata na Vladata na RS i izgradbata i obnovuvawe-to na pati{tata vo Srebrenica, a za da se prodolì so permanentniot pritisok vrz Milorad Dodik, na 1-vi septemvri 2007 se oglasi i porane{niot visok pret-stavnik, Kristijan [varc [iling, koj zboruva{e za svoite planovi povrzani so smenuvaweto na Dodik vo septemvri 2006 godina.

†Mu rekov deka nema da imam izbor dokolku toj prodolì da go pravi i da go govori toa {to go govori. Po predupreduvaweto, vo tekot na kampawata, toj ve}e ne go spomenuva pra{aweto za referendum za otcepu-vawe na Republika Srpska∏, tvrdi [varc [iling.

INICIJATIVA

Na 1.09.2007, Dodik go obvini pretsedatelot na

Visokiot sudski i obvinitelski sovet na BiH, Branko Peri}, deka nastojuva da ja cementira neefikasnosta i korumpiranosta na pravosudnite eliTI za BIH. Do-dik veli deka ostanuva zad site svoi stavovi iskaàni vo vrska so neizdr`livo lo{ata sostojba vo pravosud-stvoto na BiH.

†Apsurd e {to, kako najvisoka kontrola na pravo-sudnata institucija vo BiH, VSTS, pretstavuva izze-men i izoliran segment, koj nikomu ne mu polaga smet-ki. Vie i va{ite kolegi se ocenuvate, se imenuvate, se postavuvate i se menuvate, sami sebe. Toa pove}e potse-tuva na pogovorkata ‚kadija te tuì, kadija te sudi‘ – otkolku na nekompromitiran pravosuden sistem∏, re~e Premierot.

Dodik ukaùva na nezabeleìtelnoto zgolemuva-we na nere{eni predmeti i posle reoblikta na pravo-sudstvoto, a me|u niv, zapostaveni se najte{kite kri-vi~ni dela za organiziran i stopanski kriminal. Jav-nosta e razo~arana od toa, a osobeno od †institutot za spogodba za priznavawe na vinata, vo koj se slu~uvaat zloupotrebi na {teta od javen i op{testven interes∏.

Milan Qepojevi}

86

Dodik istaknuva deka }e se zalaga pravosudstvoto da deluva vo ramkite na Ustavot i na Zakonot i orga-nizacijata na sudovite i obvinitelstvata i VSTS da bidat uskladeni so postoe~kite ustavni re{enija. †Ve-ruvam deka }e se soglasite so mene deka edinstvena po-lo{a rabota od politi~ka kontrola, e koga kontrola voop{to nema∏, mu pora~a Dodik na Peri}, odgovaraj-}i na otvorenoto pismo koe Peri} mu go upatil.

NAVIVA^

Milorad Dodik veli deka BiH ne ja doìvuva kako

svoja dràva. †@iveam vo nea i gi po~ituvam nejzinite zakoni i toa }e go pravam i vo idnina.

[to se odnesuvado sportot ne se raboti za proce-nuvawe ili potcenuvawe. Vo pra{awe se li~ni simpa-tii, bilo da e vo pra{awe klupski sport ili da e vo pra{awe reprezentacija. Ako ve}e mi e zadadeno da ìveam vo dràva koja se vika BiH, ne postoi zakon koj moè da mi naloì za kogo da navivam ili da mi za-brani da navivam za kogo jas sakam.

Da sum maliciozen, bi moèl da odgovoram so kon-trapra{aweto - zo{to Bo{wacite pokaùvaat tolka-va netrpelivost kon mojot izbor na ekipa ili repre-zentacija za koja navivam?∏, veli Dodik.

Zboruvaj}i za tretiot entitet, Dodik veli deka toa e †edna opcija koja bi ja poddràle. Iako nemame ni{to protiv vnatre{noto ureduvawe na BiH da osta-ne vakvo kakvo {to e∏, re~e Dodik na 13.09.2007 godina.

ZGRADA

Premierot na Republika Srpska, Milorad Dodik,

veli deka Vladata na RS nema namera da ja sokrie in-formacijata za gradbata na administrativniot centar na RS vo vrednost od 170 milioni KM od o~ite na jav-nosta. Taa nevistina ja plasira opozicijata, poedine~-ni nevladini organizacii i del od mediumite, me|u koi i †Euro Blic∏. Zlonamerno sakaat da napravat


87

pompa od objektot koj }e bide prepoznatlivo obele`je na Republika Srpska, veli Dodik.

Cenata na kvadraten metar na idniot administra-tiven centar na Vladata na RS nema da nadmine 3.400 KM, vklu~uvaj}i go i DDV. Vo ovaa cena vleguva iz-gradbata na administrativniot centar, kompletnoto vnatre{no ureduvawe, kompletniot mebel, nadvore{-noto ureduvawe na zgradata, no i novite zgradi koi ne bile kupeni toga{ koga od †Telekom na Srpska∏ e ku-pena centralnata zgrada, re~e Dodik, ocenuvaj}i deka taa cena, imaj}i gi predvid cenite na nedvi`nostite vo Bawa Luka i vo okolinata, e racionalna i realno dobra so ogled na toa za kakov deloven objekt stanuva zbor, tvrdi Dodik.

Pretsedatelot na †Transperensi interne{nal“ za BiH, Boris Divjak, re~e deka Vladata na RS, vo soglas-nost so Zakonot za konkurenten finansiski kapital, ne pobarala, odnosno, ne go zemala kreditot so koj se finansira izgradbata na stanbeno-deloven objekt do idnata zgrada na Vladata na RS. Toj kredit go dogovo-rilo pretprijatieto od koe e kupena zgradata, a Vlada-ta go prezela so kupuvaweto na zgradata. Vo toj slu~aj, Vladata bila dol`na da raspi{e tender za finansis-kite uslovi na toj kredit, {to taa ne go storila, veli Divjak.

Pretsedatelot na Upravniot odbor na Zdruènie-to na stari devizni {teda~i na BiH i dijasporata, Svetozar Ne{i} go obvini Premierot na RS, Milorad Dodik (12.09.2007), deka so pomo{ na Slobodan Stanko-vi}, sopstvenik na †Integral inèwering“ od Lakta-{i, †go otkupil mnozinstvoto pretprijatija vo Repub-lika Srpska∏. Ne{i} vo Prijedor na sednicata na fi-lijalata na zdruènieto navestil deka {teda~ite kon sredinata na oktomvri }e gi blokiraat grani~nite premini na BiH, a potoa, dokolku bidat prinudeni, }e organiziraat i blokada na bankata.

†Agencijata SIPA i Direkcijata za privatizaci-ja na RS mi dostavija izve{tai vo koi se gleda ilegal-noto, odnosno anonimnoto kupuvawe na pretprijatija-

Milan Qepojevi}

88

ta od 12 kupuva~i, me|u ostanatite - kupuvaweto na ba-wata Lakta{i i hotelot San∏, re~e Ne{i}.

†Transperensi interne{nal“ za BiH na 18-ti sep-temvri 2007 upati pisma do pretsedatelot na RS, Mi-lan Jeli}, do pretsedatelot na Parlamentot na RS, Igor Radoj~i}, do glavniot republi~ki obvinitel, Amor Bili}, i do glavniot obvinitel na Obvinitelst-voto na BiH, Marinko Jur~evi}, vo koe gi predupredu-va na mo`nite nezakonitosti vo rabotata na Vladata na RS, posebno koga e vo pra{awe izgradbata na novata zgrada na Vladata na Republika Srpska.

†Po podrobna analiza na ovaa dokumentacija, dos-tavena do narodnite pratenici, na mislewe sme deka postojat indicii koi ukaùvaat na mo{ne seriozno kr-{ewe na zakonot, od odgovornite lica, koi gi potpi-{uvale takvite odluki∏ stoi vo pismoto na TI za BIH.

Pretsedatelot na SDS, Mladen Bosi}, istiot den koga TI za BiH veli deka aferata za izgradbata na no-vata zgrada na Vladata na RS doprva }e po~ne da se ra-zotkriva. Koga e vo pra{awe pravnata strana na cela-ta prikazna, Bosi} tvrdi deka se raboti †za namerna zloupotreba na slu`benata polo`ba, so cel nezakon-sko izvlekuvawe na buxetskite sredstva, za edno ili pove}e lica da nabavat protivpravna imotna korist∏.

Bosi} go povika Obvinitelstvoto na Republika Srpska da gi istraì site navodi sodràni vo kri-tikite na opozicijata i poedine~nite nevladini orga-nizacii, za da se utvrdi dali Vladata na RS vo tekot na izgradbata na novata zgrada postapila vo soglasnost so zakonot.

KOINCIDENCIJA

Ako re~eme deka seriskite napadi na premierot

Dodik prodolùvaat, nema da kaème ni{to novo, bi-dej}i i begla analiza go potvrduva toa. Indikativno e deka napadite od †Transperensi interne{nal“, od


89

Mladen Bosi} i od nekoi mediumi se re~isi sinhroni-zirani.

Edinstvena razlika pome|u ovie tri ~initeli e toa {to Bosi} go povikuva Obvinitelstvoto na Repub-lika Srpska da gi preispita navodnite nezakonitosti vo izgradbata na zgradata na Vladata na RS, a TI za BIH, osven ova Obvinitelstvo go povikuvaat u{te i Obvinitelstvoto na BiH.

Intonacijata i vokabularot na †Transparensi∏ pove}e potsetuva na presuda, otkolku na somne`. Ne-poznata e praksata za rabota na takvite nevladini organizacii. TI pove}e potsetuva na razuznava~ka slu`ba ili na privatna detektivska organizacija. Ovaa, navodno, nevladina organizacija, vo stil na Pe-di E{daun, si dava sebesi pravo da ispra}a pisma do najvisokite institucii na Republika Srpska. Treba da se zapra{ame zo{to tie pokaùvaat tolkava grià za Republika Srpska i za sredstvata na dano~nite obvrz-nici, odnosno na gra|anite na Republika Srpska.

Ako ve}e tolku iskreno se griàt za gra|anite na Republika Srpska, toga{ so sli~ni analizi treba da se oglasat vo vrska so pogolemoto nerabotewe, otkolku za rabotata na pravosudstvoto na BiH. Takov izve{taj nema, a najverojatno nema ni da ima, bidej}i, kako {to ve}e rekovme, t.n. reoblik na pravosudstvoto e rezul-tat na Me|unarodnata zaednica, a nivnite proekti ne se kritikuvaat.

Ovde e o~igleden problemot i na legalitetot i na legitimitetot na vakvata t.n. rabota na †Transperensi interne{nal“. O~igledna e nivnata cel, koja glasi – da se kriminalizira Milorad Dodik, kako personifi-kacija na Republika Srpska, a so samoto toa i taa sama-ta. Dokolku ne{to e kriminalizirano, toga{ ne e vredno ni da postoi, treba da se eliminira. Od uspehot treba da se napravi neuspeh, so cel potkopuvawe na Re-publika Srpska. Bi bilo realno i od Bosi} i od †Tran-sparensi interne{el“ i od site drugi †transparensi“ i od javnite mediumi, izgradbata na zgradata na Vladata na RS da ja ozna~at kako golem napredok na

Milan Qepojevi}

90

Republika Srpska i da go pozdravat prvoto †neimarsko∏ delo na Republika Srpska od nejziniot postanok.

Proverkata na zakonitosta na rabotata se podraz-bira. Sekoj treba da se proveruva, no proverkata treba da pojde od nadle`nite organi i vo adekvatno vreme. Ovde ne e vo pra{awe nikakvo zastaruvawe. Moè{e da se po~eka da se otvori zgradata, pa toga{ da trgnat proverkite. Vpro~em, vo redovnata procedura se pro-veruvaat site Ministerstva i site javni pretprijatija. No, celta be{e s# da se †omalovaì i ispluka∏.

Zaklu~okot e prost i ednostaven: ne moè nevla-dina organizacija da ja raboti rabotata na istra`nite policiski i pravosudni organi. Pravosudstvoto, i toa reformirano, †spie vo dlabok son∏, a †me{etarite∏ i izmamnicite ja prezemaat rabota vo svoi race i †matat voda∏ vo koja sakaat da go vidat ona {to niv gi intere-sira, a toa se navodnite kriminal i korupcija. Toa bi-lo voobi~aeno vo periodot do 1-vi mart 2006 godina, koga po sli~noto scenario e otkrien kriminal, po {to bi sledele t.n. reformi so koi, voobi~aeno, nadle`-nostite na Republika Srpska se eliminirani so prene-suvawe na BiH. Ovoj pat celta be{e da se zadade zavr-{en udar, koj zna~i celosna likvidacija na Republika Srpska, bidej}i, po reoblikta na policijata, ostana samo †prazen koùrec∏ so koj bi moèlo da se manipu-lira, kako {to na Bo{wacite i na del od Me|unarod-nata zaednica, }e im se dopa|a.

Razlikata e, i toa golema, {to so izgradbata na Vladata na RS, e izgraden monumentalen objekt, vidliv so okoto na obi~niot ~ovek. Da se prestori takva uba-vina vo zlo na kriminalot, i ne e ba{ ednostavno.

OBJASNUVAWA

†Poradi ~estite zgolemuvawa na tro{ocite,

obe{tetuvawata od strana na sopstvenicite na imoti-te koi{to se ispre~ile na trasata na avtopatot Bawa


91

Luka - Gradi{ka, izgradbata na ovoj strate{ki proekt e zna~itelno zabavena, a prodolùvaweto na izvedbata }e mora da go po~eka sudskiot epilog∏, re~e premierot Milorad Dodik, po sednicata na Vladata na RS na koja e razgleduvana inoblikcijata za izgradbata na avtopa-tot, koja e vratena vo Ministerstvoto za soobra}aj i vrski na dorabotka.

I ponatamu se problem imotno-pravnite odnosi. Se ~eka sproveduvawe na pravosudnata procedura, vr-zana za imotite koi treba da bidat isplateni. Pora-ne{nite obidi na instituciite na RS da vrodat so plod, preku zgolemuvawe na nadoknadite za tie imoti, ne uspeaja. Sopstvenicite na imotite vo me|uvreme gi zgolemuvaa svoite pobaruvawa, poradi {to bevme upa-teni na sudsko razre{uvawe na tie pra{awa∏, re~e Milorad Dodik.

SOLANA

Politi~kata scena vo Republika Srpska se obli-

kuva so golemi †amplitudi∏, nenadejni skokovi i pa|a-wa, koga se vo pra{awe tenziite, no i temite. Od lo-kalnite temi kako {to e izgradbata na avtopatot koja izgleda ne go interesira nikogo nadvor od RS, mo{ne interesna tema e reoblikta na policijata. Po toj po-vod, visokiot pretstavnik na Evropskata unija za zaed-ni~ka stranska i bezbednosna politika, Havier Sola-na, re~e deka doma{nite lideri vo BiH †od {umata ne go gledaat stebloto. Tie se kockaat so evropskata id-nina na BiH, sporej}i za edna tehni~ka reoblik, koja miruva poradi nekakvi simboli i kratkoro~ni intere-si∏.

Solana veli deka neizbe`nite posledici na tak-voto scenario ne se nitu karantin, nitu izolacija, tu-ku samoizolacija vo prv red. Dodeka ostanatiot del od regionot odi kon integracijata vo EU, BiH }e ostane da se sopnuva. Evropskata unija nema da gi smeni svoi-te barawa. No, dali BiH }e napreduva, dali }e gi is-

Milan Qepojevi}

92

polnuva tie barawa, isklu~ivo zavisi od gra|anite i od politi~kite lideri koi tie gi izbiraat, istaknuva Solana.

Interesna e re~enicata na Solana, vo koja veli deka evropskiot pat izostanuva, poradi edna tehni~ka reoblik, koja e vo zastoj poradi nekakvi simboli i kratkoro~ni interesi. Reoblikta na policijata ne e nekakva tehni~ka reoblik, taka {to se postavuva pra-{aweto dali Solana e neinformiran ili gi zalaùva gra|anite. I vo edniot i vo drugiot slu~aj toa e indi-kativno i zboruva za toa kakva e pozicijata na BiH i kako se gleda na nea, koga visokiot pretstavnik na Ev-ropskata unija ne znae, ili ne saka da znae, {to e vsu{-nost reoblikta na policijata i koja e nejzinata cel.

EPILOG

Po pove}emese~nite èstoki napadi na Vladata

na Republika Srpska, poradi izgradbata na novata zg-rada na Vladata na RS, Narodnoto sobranie na Repub-lika Srpska ja usvoi inoblikcijata za izgradba na ad-ministrativno-deloven centar.

Ministerot za finansii, Aleksandar Xombi}, re-~e deka dvata objekta na novoto administrativno se-di{te na RS imaat povr{ina od 49.134 kvadratni met-ri. Prose~nata cena po metar kvadraten e 2.061 KM so DDV, so mebel 3.577 KM, a dokolku se iskoristi mo`-nosta za isplata na 12 godini, kvadraten metar }e ~ini 4.640 KM. Toa zna~i deka po sistemot klu~ na raka, za novite objekti na administrativniot centar }e bidat plateni re~isi 228 milioni KM.

Premierot na RS, Milorad Dodik, tvrdi deka ce-liot proekt e izveden vo soglasnost so Zakonot i deka sredstvata se potro{eni racionalno. †Vo sekoj slu~aj, gi povikuvam kontrolnite organi i site onie koi se somnevaat vo ispravnosta na odlukata vo vrska so izg-radbata na ovaa zgrada, da ja odrabotat svojata rabota∏.


93

FUNKCIONALNOST

[efot na Monitoring timot na Sovetot na Evro-

pa za BiH, Kimo Sasi, veli deka BiH mora da gi ispol-ni obvrskite koi gi ima prezemeno so vlezot vo Sove-tot na Evropa. Mora da se gradi funkcionalnosta na dràvata. Ustavot na BiH mora da se menuva i na drà-vata da &se dadat pove}e ovlastuvawa, za da moè da funkcionira vo potpolnost.

BiH mora da stane normalna demokratska dr`vaa. Jasno ni e deka do toa doa|a ~ekor po ~ekor. Dokolku se saka s# da se postigne naedna{, nema da se stori ni{to. Politi~arite mora da bidat spremni na kom-promis. Sepak, entitetsko glasawe e neodlo`no na dolgi pateki. Namesto nego, odlukite mora da se done-suvaat so prosto mnozinstvo, no toa e proces, naveduva Sasi.

JELI]

Pretsedatelot na Republika Srpska po~ina od po-

sledici na srcev udar, na 30-ti septemvri 2007 godina.

NAPADI Na prvata sednica na Parlamentot na RS na koja e

primen noviot delovnik spored koj na sekoja treta sed-nica na prateni~kite pra{awa }e odgovara samo Pre-mierot na Republika Srpska, pratenicite na SDS, go obvinija Dodik deka e †vistinski majstor vo prikriva-weto na privatizacionite dogovori i podatoci za proektite koi treba da bidat vo interes na site gra|a-ni na Republika Srpska∏. Stanuva zbor za dogovorot so ÊZ i TE †Gacko∏, †MIRS∏ i so ruskiot †Zarube`-weftom“, potoa za izgradbata na zgradata na Vladata na RS i za protokolot za reoblikta na policijata, koi{to Dodik go potpi{al so Hari Silajxi}.

Milan Qepojevi}

94

Visokiot pretstavnik, Miroslav Laj~ak, na 19.10.2007 godina, gi soop{ti merkite so koi saka da ja zajakne funkcionalnosta na BiH i na nejzinite insti-tucii vo ramkite na Dejtonskiot dogovor.

Laj~ak donese odluka za izmeni i dopolnuvawa na Zakonot za Sovetot na Ministri na BiH, potoa pobara promeni vo delovnikot za rabotata na dvata doma na Parlamentarnoto sobranie na BiH i gi povika vlade-ja~kite koalicii da vospostavat sistem za podobra ko-ordinacija na izvr{nata i zakonodavnata vlast.

Ovie merki ne zna~at ukinuvawe na ~ii bilo pra-va i ovlastuvawa i vo potpolnost se soglasni so Us-tavot na BiH. Ova e po~etok na proces koj }e prodol-ì i koj e prv set vo idnite aktivnosti, zasnovani vrz bonskite ovlastuvawa. Ne ja isklu~uvam mo`nosta za prezemawe poradikalni potezi.

Premierot na Republika Srpska, Milorad Dodik, re~e deka Republika Srpska nema da gi prifati i da gi sprovede odlukite na visokiot pretstavnik Miroslav Laj~ak.

†Laj~ak so ovaa odluka go prekr{i Ustavot na BiH i poradi toa }e pobarame ocenka za ustavnosta na negovata odluka∏, re~e Dodik.

†@al mi e {to Laj~ak podlegna pod vlijanieto na strukturite koi gi nasledi od OHR, a so koi mu e pro-movirano nevozmo`no re{enie. Vo Ustavot pi{uva de-kaedna tretina sodrì najmalku edna tretina od glaso-vite na delegatite i pratenicite od teritorija na en-titetite. Toj bezobzirno go promeni toa ili, pak, nas-tojuva da go primeni, taka {to donese odluka vo koja se veli deka mnozinstvoto go so~inuva edna tretina od prisutnite. Toa e neustavno i nie }e postavime pra{a-we za ustavnosta∏, re~e Dodik i dopolni deka e ova mi-got koga Republika Srpska mora da pokaè deka e pod-gotvena da go odbrani Ustavniot poredok na BiH i po-ziciite na Republika Srpska.

Direktorot za komunikacii na OHR, Frane Ma-roevi}, na 12.10.2007 re~e deka odlukite na visokiot pretstavnik Miroslav Laj~ak se vo soglasnost so Usta-


95

vot na BiH i gi povika politi~arite na RS u{te ed-na{ vnimatelno da gi pro~itaat odlukite, za{to, kako {to naglasi, po gre{ka ili namerno, krivo gi tolkuvaat.

Krajno vreme e namesto histeri~ni reakcii i po-gre{no tolkuvawe na odlukite na visokiot pretstav-nik, politi~arite da se svrtat kon svojata rabota i da rabotat na reformite za dobroto na gra|anite na BiH.

Ambasadorot na Velika Britanija vo BiH, Metju Rajkroft, re~e deka negovata zemja silno ja poddrùva odlukata na visokiot pretstavnik. Mnogu e va`no dr-àvata da bide funkcionalna i ponatamo{nite merki koi{to }e gi donesuva visokiot pretstavnik, }e se dvi-àt vo taa nasoka.

Ne mislam deka e mudro da se predizvikuva Me|u-narodnata zaednica, nitu, pak, da &se upatuvaat zakani. Visokiot pretstavnik ima pravna osnova i mo} za vak-vi odluki i nikoj nema pri~ina, ni pravo da go odbie ili da go prifati ona {to toj go inaguira.

ODBRANA

Dokolku vo idnite denovi visokiot pretstavnik

ne gi smeni odlukite vrzani za pra{aweto za kvorumot i na~inot na glasawe vo zaedni~kite organi na BiH, Glavniot odbor na SMSD }e pobara od site pretstav-nici vo instituciite na BiH da podnesat neotpovi-klivi ostavki, re~e, na 21.10.2007, Milorad Dodik, po sednicata na Glavniot odbor na SNSD, zakaàna po povod nametnuvawe na najnovite odluki na visokiot pretstavnik, Miroslav Laj~ak.

Dodeka ovaa situacija ne se ras~isti i dodeka ne se vrati s# vo prvobitnata sostojba, GO na SNSD odlu-~i da pobara od pretstavnicite na SNSD vo Parla-mentarnoto sobranie na BiH da ne prisustvuvaat nitu na glasawe, nitu na koe bilo re{enie ili odluka, pa makar da se raboti i za trivijalni raboti, re~e Dodik.

†Barame dijalog i vo narednite denovi da bide promeneta odlukata na Miroslav Laj~ak. Vo sprotivno sum podgotven da podnesam ostavka od funkcijata

Milan Qepojevi}

96

Pretsedatel na SNSD i Premier na Republika Srpska vo znak na protest poradi vakvoto nedemokratsko od-nesuvawe na OHR i na visokiot pretstavnik∏, predu-predi Dodik.

†Protiv Laj~ak }e podneseme tu`ba do Sudot za ~ovekovi prava vo Strazburg, za {to }e sobereme mi-lion potpisi vo Republika Srpska. Se nadevam deka Sudot vo Strazburg }e ja po~ituva voljata na narodot i deka }e ja prifati tu`bata∏, re~e Dodik.

PEREWE

Ambasadorot na SAD vo BiH, ârls Ingli{, re~e

deka odlukite na visokiot pretstavnik so koi se redu-cira entitetskoto glasawe vo Sovetot na ministri i se predlaga reducirawe na entitetskoto glasawe vo parlamentot na BiH, ne e odmazda poradi neusvojuvawe na reoblikta na policijata. Toj bi moral da gi donese ovie odluki i da bila prifatena reoblikta na polici-jata. Odlukite ne se protiv interesot nakoj bilo narod ili entitet. Celta na ovie odluki e da go osiguraat funkcioniraweto na dràvnite institucii koi gi propi{uva Dejtonskiot miroven dogovor.

Ingli{ veli deka eventualnata odluka za napu{-tawe na zedni~kite institucii na BiH }e bide smeta-na za nepotrebna provokacija. †Sakam da naglasam deka sudirot so visokiot pretstavnik e sudir so SAD∏.

RE[ITELNOST

Ambasadorot na Ruskata Federacija, Aleksandar

[uvalov, tvrdi deka nivnite stavovi mu bile poznati na visokiot pretstavnik koga ja donel odlukata za iz-meni na Zakonot za Sovetot na Ministri i za Delovni-kot na parlamentot na BiH, no deka tie voop{to ne bi-le zemeni predvid.

Na 27-mi oktomvri 2007, izvr{niot sekretar na SNSD, Rajko Vasi} najavi deka, dokolku Laj~ak ne ja povle~e ili promeni poslednata odluka, SNSD }e gi


97

povle~e svoite pretstavnici od Sovetot na Ministri i od Kolegiumot na Pretsedatelskiot dom vo Parla-mentarnoto sobranie na BiH. †Toa zna~i deka ve}e ne-ma da bideme del od parlamentarnoto mnozinstvo∏.

Pretsedatelot na Srbija, Boris Tadi}, go povika visokiot pretstavnik vo BiH, Miroslav Laj~ak (27.10.2007), u{te edna{ da gi preispita najnovite mer-ki, bidej}i za niv ne postoi soglasnost od dràvnite organi na Republika Srpska∏.

†Glasot na Republika Srpska mora da se po~ituva i da se uvaùva, bidej}i Dejtonskiot dogovor obvrzuva promenata na koj bilo princip da bide potvrdena so konsenzus na trite konstitutivni narodi. Kako pot-pisnik na Mirovniot dogovor vo Dejton, Srbija e pri-vrzana na toj princip i se zalaga za mir i stabilnost na sekoja zemja i, vo taa smisla, nedvosmisleno i na BiH. Nejzinoto ustavno ureduvawe e zasnovano vrz principite na Dejtonskiot dogovor. Odlukite ne mo-àt da se donesuvaat na {teta na eden konstitutiven narod∏, veli Tadi}.

PODMETNUVAWA

Pretsedatelkata na Helsin{kiot odbor za ~ove-

kovi prava vo Srbija, Sowa Biserko, veli deka politi-kata na oficijalen Belgrad e †potpolno razgolena∏ i deka sega e napolno jasno deka tie sakaat da kompenzi-raat za Kosovo so Republika Srpska.

Poslednite istapi na Voislav Ko{tunica i Mi-lorad Dodik, nedvosmisleno pokaùvaat deka Srbija ima teritorijalni aspiracii kon BiH. Tie, me|utoa, nema da bidat vozmo`ni, bidej}i na Evropskata unija & e sosema jasno kakvi &se namerite na Srbija.

Biserko veli deka politikata koja ja vodi Milo-rad Dodik e diktirana direktno od Belgrad.

Miroslav Laj~ak vo nedostatok na argumenti i pod pritisok na re{itelniot stav na rakovodstvoto na Re-publika Srpska, Srbija i Ruskata Federacija, veli de-ka †celta na seta ‚vreva‘ koja vo Republika Srpska se

Milan Qepojevi}

98

krenala po negovite nametnati odluki, e ukinuvawe na Kancelarijata na visokiot pretstavnik. Od migot koga gi nametnav odlukite, do den denes, nemam ~ueno nitu eden argument protiv∏, tvrdi Laj~ak.

†Kontraindikativno e da se predizvikuva Me|una-rodnata zaednica i taa toa nema da go tolerira∏, se za-kani Laj~ak na 27.10.2007 godina.

ISTRAJNOST

Vo belgradskiot †Pionir∏ publikata go pozdravi

Milorad Dodik so buren aplauz dodeka go slede{e nat-prevarot Partizan - Barselona.

Za vreme na prestojot vo Belgrad, Dodik razgova-ra{e so pretsedatelot i so premierot na Srbija, Bo-ris Tadi} i Voislav Ko{tunica, koj re~e deka go in-formiral Dodik deka †moè da smeta na poddr{kata na Srbija. Nie so istata odlu~nost kako {to go brani-me Dejtonskiot dogovor, }e ja branime i Rezolucijata 1244. Lideri na {est politi~ki partii vo Mostar na 28.10.2007 potpi{aa Deklaracija za prezemawe obvrski za sproveduvawe reformi na policijata vo BiH, so cel parafirawe na Dogovorot za stabilizacija i pridru-ùvawe kon Evropskata Unija.

Najva`nata odredba na potpi{anata Deklaracija e deka liderite se soglasile i prifatile deka †sev-kupnata reoblik ima za cel sozdavawe funkcionalna, multietni~ka i profesionalna policija vrz baza na trite principi na evropskata komisija, koi }e ja ga-rantiraat sigurnosta na site gra|ani i imoti na cela-ta teritiorija na BiH∏.

Strukturata na policiskite sili vo BiH mora da odgovara na ustavnata struktura na zemjata, a novata i reformirana policiska struktura vo BiH }e bide zas-novana na relevantnite odredbi na Ustavot na BiH, koi }e sledat po procesot na ustavnata reoblik.

Upravniot odbor na Sovetot za implementacija na mir, na 31.10.2007 ja poddrà poslednata odluka na Mi-roslav Laj~ak, a pretsedava~ot na Sovetot na Minist-ri na BiH, Nikola [piri}, podnese ostavka.


99

I pretsedava~ot na Pretstavni~kiot dom vo Par-lamentot na BiH, Milorad @ivkovi}, najavi deka }e podnese ostavka.

Politi~kata drama po povod merkite na Laj~ak prodolùva, a po ostavkata na Nikola [piri}, pret-stavnikot na Ruskata Federacija vo Upravniot odbor vo Sovetot za implementacija na mir, Aleksandar Bo-can - Har~enko, soop{tuva deka †merkite na visokiot pretstavnik se sprotivni na Dejtonskiot dogovor. Ru-sija ne gi odobruva poslednite merki na visokiot pretstavnik, Miroslav Laj~ak, i tie pridonesuvaat za napnatata sostojba vo BiH∏.

Severniot analitski sovet, najvisokoto politi~-ko telo na NATO, (7.10.2007) gi poddrà site odluki koi gi nametna visokiot pretstavnik Miroslav Laj-~ak. Ambasadorite na NATO izrazija silna poddr{ka na odlukitekoi visokiot pretstavnik gi prezede otka-ko ja prezede ovaa funkcija.

IZLEZ

Minimumot za nadminuvawe na prestoe~kata kri-

za vo BiH e Miroslav Laj~ak da ja povle~e svojata od-luka ili su{testveno da ja podobri so voveduvawe na nova odredba koja }e ja onevozmoì mo`nosta za nad-glasuvawe, re~e Milorad Dodik (7.11.2007) i dopolni deka Dejtonskiot miroven dogovor i nepobitnosta na postoeweto na Republika Srpska mora da bidat su{-testvenost na site odnosi vo BiH. Glavniot politi~ki sovetnik na Miroslav Laj~ak, Ungarecot Joèf Pan-dur, veli deka krizata vo BiH ne ja predizvika OHR. †Ona {to slede{e po odlukite na Laj~ak na 19-ti ok-tomvri e ve{ta~ki predizvikana kriza. Reakciite bea emotivni, a ne zasnovani na fakti i sekako se nesraz-merni so nivnata cel i va`nost. Nekoi, ne samo vo BiH, komentiraa, a vsu{nost ne gi ni pro~itaa, nitu prou~ija. Da gi pro~itale, }e sfatele deka tie ne se naso~eni protiv nikogo, deka celta ne im e ukinuvawe na Republika Srpska, kako {to me|u ostanatoto moè da se slu{ne, tuku da pridonesat za funkcionalnosta i

Milan Qepojevi}

100

efikasnosta na dràvnite institucii vo BiH∏, veli Pandur.

†Transperensi interne{nal“ za BiH (16.11.2007) mu upati pismo na Ministerot za finansii na Vladata na RS, Aleksandar Xambi}, vo koe oficijalno bara dostavuvawe na dokumentacijata vrzana za privatiza-cijata na naftenata industrija na RS i Rudnikot i ter-moelektrana Gacko. Od zapo~nuvaweto na aktivnosti-te na Vladata na RS do zaklu~uvaweto na dogovorite za privatizacija na ovie dva pravni subjekta, TI za BIH ja predupreduva{e Vladata na RS i nadle`nite insti-tucii za neadekvaten izbor na metodi za privatizaci-ja, kako i za evidentna netransparentnost na samiot proces i za nedostapnosta na ovie dogovori.

Zabeleìtelno e vremeto koga se upatuva ova pis-mo - vo period na golema politi~ka kriza predizvika-na so nametnatite odluki na Miroslav Laj~ak. Me|u-toa, mnogu pra{awa baraat odgovor, ona koe{to treba da & se postavi natajfata od †Transparensi∏ e kade bi-le tie †pisma∏ koga bil privatiziran re~isi celiot imot na Republika Srpska bez cena. Za niv problemot nastanuva koga se privatizira naftenata industrija na TS i TE i rudnikot Gacko.

OTVORAWE

Noviot administrativen centar na Republika

Srpska, na 21-vi noemvri 2007 godina, go otvorija pre-mierot na RS, Milorad Dodik i Neboj{a Radmanovi}, ~len na pretsedatelstvoto na BiH od Republika Srp-ska.

FINI[

Lideri na {est politi~ki partii na BiH na

22.11.2007 godina vo Saraevo usoglasija akcionen plan za sproveduvawe na Mostarskata deklaracija. So cel ispolnuvawe na obvrskite potrebni za parafirawe na Dogovorot za stabilizacija i pridruùvawe kon Ev-ropskata unija.


101

U~esnicite na sostanokot iskaàa èlba za najbr-zo re{avawe na nastanatite politi~ki problemi, za da se normalizira funkcioniraweto na izvr{nata i za-konodavnata vlast na nivo na BiH, re~e Haris Silaj-xi}.

Silajxi} najavi deka na 27-mi noemvri }e se odrì zaedni~ki kolegium na dvata doma vo Parlamentarno-to sobranie na BiH, za da se re{i pra{aweto na De-lovnikot za rabotata na domovite, so {to }e se otvori proces za imenuvawe na Sovetot na ministri na BiH.

Akcioniot plan predviduva deka potpisnicite na ovoj plan vo ramkite na reoblikta na policijata }e prezemat aktivnosti za vospostavuvawe na telo na ni-vo na BiH - direkcija za koordinacija na policijata, institut za forenzi~ki isleduvawa i ve{ta~ewe, ins-titucii za obrazovanie i usovr{uvawe na kadri i agencija za policiska poddr{ka.

Kako {to predviduva planot, soodvetni pra{awa za odnosite pome|u ovie i lokalnite policiski tela }e bidat regulirani po pat na nova i edinstvena poli-ciska struktura vo BiH, vrz baza na trite principi na Evropskata komisija, a koi }e bidat zasnovani vrz od-redbite vo Ustavot na BiH, po ustavnata refoma.

Premierot na RS, Milorad Dodik, na sostanokot vo Saraevo go predloì svojot plan vo 17 to~ki, za iz-leguvawe od postoe~kata kriza †To~no e deka go izlo-ìv svojot plan, no o~ekuvam deka zanego }e razgova-rame pove}e na sledniot sostanok, koj }e se odrì na 15-ti dekemvri vo Bawa Luka; ovoj pat nemavme dovol-no vreme za nego∏, veli Dodik.

†Vreme e bonskite ovlastuvawa na visokiot pret-stavnik da bidat staveni nadvor od sila. Jas sum pro-tiv nametnati re{enija koga e vo pra{awe Delovni-kot na Parlamentot na BiH. Jas ve povikuvam i ve mo-lam, i }e kleknam ako treba, da ne se nametnuvaat re-{enija, bidej}i dokolku se nametne re{enie vo vrska so Parlamentarnoto sobranie, BiH definitivno ja gu-bi svojata {ansa da funkcionira∏, naglasi Dodik.

Milan Qepojevi}

102

Pretsedatelot na SDS, Mladen Bosi}, tvrdi deka vlasta vo Republika Srpska mora da bide mnogu pood-govorna kon gra|anite, vo smisla javno da gi iznese svoite nameri i modaliteti za izleguvawe od krizata vo koja se nao|a BiH vo ovoj mig. Vo ovoj mig s# u{te ne gi gledam jasno tie nameri, bidej}i od liderot na SNSD, Milorad Dodik, doa|aat razli~ni poraki vo razli~no vreme, veli Bosi} (29.11.2007).

Pretsedatelot na SRS na RS, Milanko Mihajlica, pobara ostavki od pretsedava~ot na Pretstavni~kiot dom na Parlamentot na BiH, Milorad @ivkovi} i potpretsedava~ot na Domot na narodite vo Parlamen-tot na BiH, Mladen Ivanovi}, poradi †nivnata nespo-sobnost da gi za{titat interesite na Republika Srp-ska vo Parlamentot na BiH.∏

KRAJOT NA KRZATA

Pretstavni~kiot dom i Domot na narodite vo

Parlamentot na BiH, na 30.11.2007, gi usvojuva izmeni-te na Delovnikot za rabota, bidej}i za ovie delovnici se soglasile dvata parlamentarni doma. So delovnici-te e precizirano deka za usvojuvawe na Zakonot e pot-rebno mnozinstvo glasovi od prisutnite koi glasaat∏. Kako {to potvrdi pretsedava~ot na Pretstavni~kiot dom vo Parlamentarnoto sobranie na BiH, Milorad @ivkovi}, so usoglasuvawe na izmenite na Delovnikot e otkloneta i poslednata pre~ka za parafirawe na Do-govorot za stabilizacija i pridruùvawekon EU.

PROGNOZER

Komentiraj}i go ishodot na pretstojnite pretse-

datelski izbori vo Republika Srpskai Srbija, pretse-datelot na SDS, Mladen Bosi}, na 30-ti noemvri izja-vi deka, †kako {to slu{nal ovie denovi∏, †eden Tadi} }e bide pretsedatel, za ovoj vo RS sum siguren, a za onoj vo Srbija, }e vidime.∏


103

SPOGODBA

Spogodbata za stabilizirawe i stabilizacija po-

me|u BiH i Evropskata komisija e potpi{ana na 4-ti dekemvri 2007 godina vo Saraevo.

[efot na Misijata na MMF za BiH, Dimitri De-meskas, smeta deka parafiraweto na Dogovorot pome|u BiH i Evropskata unija e mnogu va`no i nemu mu e mi-lo {to, kone~no, do{lo do toa. Toj nastan e vaèn i od politi~ki i od ekonomski gledni to~ki. Koga se vo pra{awe politi~kite gledni to~ki, toa zna~i deka ovaa skore{na kriza prestanala i deka e vreme da se odi ponatamu. Od ekonomska gledna to~ka, toa zna~i deka BiH kone~no moè da trgne so rabota vo nasoka na ostvaruvawe na ~lenstvoto vo EU.

Dimitri Demeskas re~e deka Republika Srpska ovaa godina ve}e napravila pogolem ekonomski napre-dok od FBiH, posebno vo oblasta na privatizacijata i dano~nite reformi i deka za idnata godina predloì-la porealna proekcija na buxetot.

IZBORI

Kandidatot na SDSN, Rajko Kuzmanovi}, pobedi

na predvremenite pretsedatelski izbori, odràni na 7-mi dekemvri 2007 godina.

NEUSPEH

Sledej}i gi rezultatite na pretsedatelskite izbo-

ri koi gi ostvarija kandidatite na SDS, od Dejton do denes, najubedliv debakl go snajde kandidatot na SDS, Ogwen Tadi}, na poslednite izbori za pretsedatel na RS.

Imeno, na poslednite predvremeni pretsedatel-ski izbori, Tadi} dobi 142.265 od glasovite na gra|a-nite na RS, {to epomalku za pove}e od 20.000 glasovi, vo odnos na glasovite koi gi dobil kandidat na SDS,

Milan Qepojevi}

104

Dragan âvi}, na izborite odràni edna godina pora-no. Poto~no, na izborite vo 2006 godina, âvi}, kako vtoroplasiran ima{e 163.041 glas, dodeka ~etiri godi-ni porano, na izborite odràni vo 2002 godina, osvoi 183.121 glas i pobedi.

Spored doverlivi inoblikcii, vo vreme koga vo rakovotstvoto na partijata ve}e bila postignata sog-lasnost kandidat na SDS za pretsedatel na RS da bide Ogwen Tomi}, pretsedatelot na SDS, Mladen Bosi}, odel vo Belgrad i mu nudel na Aleksa Buha da bide kan-didat.

„TRANSPARENSI“

†Transperensi interne{nal“ po †analizata∏ na

privatizacioniot dogovor za privatizacija na nafte-nata industrija na Republika Srpska, sklu~en pome|u Vladata na RS i ruskiot partner, identifikuva{e 44 sporni to~ki i predupredi za mo`ni posledici, a izja-vi i deka o~ekuva objasnuvawe od Vladata na RS.

Ovoj dogovor bi moèl da ima dolgoro~ni nega-tivni posledici za buxetot na RS, za gra|anite, no i za razvojot na dràvata, soop{tila na 14-ti dekemvri ovaa organizacija.

Novinarite vo BiH mora poseriozno da se zanima-vaat so pra{awata za korupcija vo dràvata, osobeno ako se znae deka gra|anite, spored mnogute istraùva-wa, se razo~arani so aktivnostite na Vladata za suzbi-vawe na organiziraniot kriminal i korupcijata, e za-klu~okotna trkaleznata masa „Mediumite i korupcija-ta∏ koja na 14-ti dekemvri ja organizira{e NVO „Transperensi interne{nal“ i „Fridrih Ebert [tif-tung“. Poedine~ni ~lenovi na Sindikatot na Republi-ka Srpska so anonimno pismo go povikaadirektorot na „Transperensi interne{nal“ za BiH - ako saka da go zastapuva narodot - da registrira politi~ka partija, a ako saka da gi zastapuva interesite na rabotnicite - da se za~leni vo sindikatot.


105

Zaklu~okot na trkaleznata masa se pojavuva isti-ot den kako i soop{tenieto, predupreduvaweto ili ka-ko ve}e i da se nare~e t.n. analiza na „Transparensi“, za Vladata na RS.

Kriminalizacijata e „zabeleàna∏ vedna{ na startot na privatizacioniot proces na Vladata na RS, koja ja predvodat Dodik i ruskiot partner. Ne bila „evidentirana∏ kriminalizacija koga istata e pravena vo vreme koga pretsedatelot Dragan âvi}, premierot Dragan Mikerevi} i Pero Bukajlovi} so „Vitol∏ i so kogo s# ne. O~igledno problem e ona {to go pravat Do-dik i ruskiot partner. Evidentno e deka interesite na krupniot kapital, naftenite i politi~kite †lobija∏ se zagrozeni, pa preku †Transparensi“, preku krimina-lizacija se obiduvaat da se isperat, a ako ne, barem da odloàt ili da se †ogradat∏.

DEMOKRATIJA

Komentiraj}i ja poslednata sobraniska rasprava

vo Parlamentot na RS, posvetena na usvojuvawe na Bu-xetot na Republika Srpska za 2008 godina, †politi~-kiot analiti~ar∏ Tawa Topi} veli deka nivoto na po-liti~kata kultura i politi~kata komunikacija vo Re-publika Srpska eisklu~itelno niskoi deka najve}e za-griùva toa {to pove}eto gra|ani so odobruvawe gle-daat na prepukuvawata vo Parlamentot.

†Pcovkite i navredite se neprimeren na~in na komunikacija∏, veli Topi} na 19.12.2007 godina, †bidej-}i Parlamentot e mesto koe na site treba da im sluì za primer. Za àl, Narodnoto sobranie na RS pretsta-vuva vistinsko ogledalo na na{eto op{testvo iako mi e prosto nesfatlivo deka pove}eto gra|ani go opravdu-vaat agresivnoto i bezobrazno odnesuvawe. No, toa zboruva pove}e za nas i pokaùva deka imame vlast kakva {to zasluùvame∏.

Politi~kiot ìvot na sekoja zemja, pa i na Repub-lika Srpska ne e spisok na ne~ii ubavi èlbi, tuku

Milan Qepojevi}

106

realna sostojba na op{testvoto. Tawa Topi}, kako i pove}eto †Topi}evi∏ toa ne go znae ili ne saka da go znae. Serviraweto prikazni za Parlamentot na koe bilo nivo, na koja bilo demokratska dràva kako mes-to za fini maniri, birani zborovi, pristojnost, pre-finetost e obi~na laga i izmama, bidej}i takov parla-ment nema vo nitu edna dràva.Kaj nas taa prikazna voglavno svesno se podmetnuva so povikuvawe na dosko-re{nite iskustva na ednopartiskite narodni sobrani-ja na porane{na Jugoslavija vo koi navodno s# bilo idealno. Toj idealizam be{e laèn i proyiren, bidej-}i eskalira{e ne samo vo straotni verbalni sudiri, tuku vo krvava vojna i vo krvoprolevawe.

Daleku e pokorisno so denovi i godini da se vodat parlamentarni bitki ne samo so argumenti, tuku pone-koga{ i so te{ki zborovi, otkolku edna sekunda da se vojuva so oru`je i orudie na bojni poliwa. Iskustvata na evropskite i svetskite parlamenti pokaùvaat mnogu pote{ki zborovi, verbalni sudiri, a vo mnogu slu~ai i fizi~ki sudiri, otkolku vo Narodnoto sobra-nie na Republika Srpska. Primeri se parlamentite na Francija, Velika Britanija, Germanija, a za Japonija, Ju`na Korea i drugite zemji da ne zboruvame. Sekade doa|a do polemiki vo koi politi~kiot protivnik ne se {tedi i vo koi se slu~uvaat duri i grubosti, fizi~ki presmetki.

Raznorazni †Topi}evi∏ i t.n., politi~ki analiti-~ari ne ja analiziraat celinata na politi~kite demo-kratski odnosi so cel nivno unapreduvawe, tuku ten-denciozno i so cel da ja omalovaàt aktuelnata vlast, no i sopstveniot narod. Moè da se obvini i da se osu-di poedinec, no ne moè da se obvini eden narod, a tok-mu toa go pravat vakvite analiti~ari, dali od neznae-we ili so lo{a namera. Za genocid poradi zlostorst-vata storeni vo Vtorata svetska vojna ne e osudena Ger-manija kako dràva so fa{isti~ki reìm, tuku osude-ni se poedinci. Mnogumina se pravat deka toa ne go znaat. Ovde politi~kite analiti~ari si zemaat za pra-vo da osuduvaat bez odgovornost.


107

Bi bilo interesno †analiti~arite∏ da gi analizi-raat mnogubrojnite stranci koi defiliraat od Dejton do denes vo Republika Srpska i BiH. U{te niedna{ ne slu{navme nekoj analiti~ar da go kritikuva †ko~i-ja{kiot vokabular∏ na Pedi E{daun i na mnogute tak-vi kako nego. Strancite za toa ne se odobrile proekti, a najverojatno nema ni da bidat. Mnogubrojni nevladi-ni organizacii, analiti~ari i mediumi se eksperti sa-mo za kritikuvawe na Vladataa na RS, koja svoite smetki, sekoi dve godini, na izborite im gi polaga na gra|anite koi ja biraat. Komu mu polagaat smetki ovie nabrojani †faktori∏? Na gra|anite sigurno ne, tuku samo na onie za ~ija smetka rabotat. Toa ne treba da se krie, za{to sekoj nekomu mu pla}a za rabotata koja ne-mu mu donesuva polza; vo ovoj slu~aj na drugite, a na Re-publika Srpska &nanesuva {teta.

BUNT

Kristal banka i Bawalu~ka banka se privatizira-

ni vo vreme na Vladata na Mladen Ivanovi}, prodade-ni se daleku pod realnata vrednost, poradi {to, pod somne` za storeni nezakonitosti, na 20.12.2007, izve{-tajot na revizorot za vrednosta na dvete banki e preda-den na Okru`noto obvinitelstvo vo Bawa Luka, soop-{ti pretsedatelot na Komisijata za revizija na priva-tizacijata vo RS, Boris Bijeli}, pretstavuvaj}i go iz-ve{tajot na dvete revizorski ku}i, †Best Revizor“ i „Ade{in“, koi pove}e meseci ja istraùvaa vrednost na ovie dve banki vo vremeto pred nivnata privatiza-cija.

Glavnata slu`baza revizija na RS zaklu~i deka vo 2004 godina Kristal banka bila prodadena za edno ev-ro, iako prethodno ne bila proceneta nejzinata vred-nost, {to, pak, bilo zakonska obvrska na Vladata na RS.

Glavniot revizor Bo{ko êk toga{ re~e deka †za toa e odgovorna Vladata na RS, odnosno Ministerstvo za finansii. Kone~niot sud za ovaa proda`ba bi tre-

Milan Qepojevi}

108

balo da im go donesatnadle`nite organi, odnosno na Policijata i na Obvinitelstvoto∏.

Pretsedatelot na PDP, Mladen Ivani}, na 25-ti dekemvri 2007 godina izjavi deka smeta deka pretstav-nicite na PDP i SNSD treba da porazgovaraat za me-|usebnite odnosi i da gi preispitaat.

Ekonomskite analiti~ari Svetlana Ceni} i Da-mir Miqevi} tvrdat deka poskapuvaweto na strujata, najaveno za 1-vi januari 2008 godina, }e bide pogubno za Republika Srpska i deka }e predizvika zabeleìtelna inflacija u{te vo prvite meseci od 2008 godina.

Krajot na kalendarskata godina e prilika da se poloàt smetkite za postignatite rezultati, a rako-votstvoto na †Pati{ta na RS∏ na 28.12.2007 godina ja otfrli negativnata ocenka za nivnoto minatogodi{no rabotewe, koja vo svojot izve{taj ja iznese Glavnata slu`ba za revizija na javniot sektor na RS.

Direktorot Mladen Lezendi} izjavi deka izve{-tajot za raboteweto na †Pati{ta na RS∏ na revizorot na RS e neprifatliv i tendenciozen.


109

TRET DEL

2008 godina Novata 2008 godina zapo~nuva so nevladinata or-

ganizacija „Transparensi interne{enel“ za BiH, od-nosno so nivnata analiza na sklu~eniot dogovor pome-|u Vladata na RS i ÊZ. O~igledno e deka ovaa †grupa-cija raboti na norma∏ i deka ne odmorala za novogodi-{nite i boì}nite praznici, bidej}i na 5-ti januari izleze so svojata analiza vo nim naklonetite mediumi.

„Transparensi interne{enel“ za BiH smeta deka osnovna gre{ka na Vladata na RS pri sklu~uvawe na dogovorot so ÊZ bila menuvaweto na formata na organizirawe na dru{tvoto RiTE †Gacko∏ od akciono dru{tvo od najtransparentna forma, vo dru{tvo so ograni~ena odgovornost, kako pomalku transparentno. S# e napraveno bez prethodna soglasnost od Sobranie-to na akcionerite i bez izvestuvawe na akcionerite na dru{tvoto, poradi {to podocna sleduva{e prijava od strana na akcionerite protiv Vladata, stoi vo ana-lizata na †Transparensi∏ na BiH.

Vladatana Republika Srpska upati tu`ba protiv „Transparensi interne{enel“ za BiH poradi nivniot

Milan Qepojevi}

110

izve{taj za proda`bata na naftenata industrija na Re-publika Srpska, izjavi premierot Dodik po sostanokot so ruskiot ambasador vo BiH, Konstantin [uvalov.

Dodik veli deka Ministerstvoto za pravda poba-ralo od Pravobranitelstvoto na RS da podnese tu`ba protiv „Transparensi“ pred nadle`niot sud, poradi slu~ajot na †Rafinerija∏ i istaknuva deka imaat name-ra da gi tuàt i poradi nivniot izve{taj za zaedni~ki-ot proekt so ~e{koto elektrostopanstvo, svrzano so vloùvawata vo RiTE Gacko. Vladata se odlu~ila na ovoj ~ekor bidej}i vo izve{tajot, „Transparensi“ iz-nel tendenciozna ocenka za privatizacijata na nafte-nata industrija na RS

†Pravosudstvoto }e pokaè koi se faktite vo ovoj slu~aj. Nie nemame problem so faktite, no nekoi dru-gi imaat∏, re~e Dodik i dodade deka naftenata indust-rija ne moèla da bide prodadena podobro otkolku so aran`manot so ruskiot „NjeftgalnKor“.

Ambasadorot [uvalov veti deka dogovorot svrzan so privatizacijata na naftenata industrija }e bide is-po~ituvan i ja prenese podgotvenosta na vlastite vo Moskva da se iznajdat novi oblici na delovna sorabot-ka po privatizacijata. Toj naglasi deka po privatiza-cijata na naftenata industrija, Rusija izbila na tre-toto mesto spored nivoto na stranski investicii vo BiH i navede deka †imaat samo eden partner - Vladata na RS∏.

Moàt, sekako, da postojat i poinakvi mislewa za toa, no tie ne go dopiraat ovoj dogovor za privatizaci-ja na naftenata industrija na RS∏, pora~a [uvalov.

NEPODOBNI

Na 10-ti januari 2008 godina, saraevskite mediumi

objavija deka vo kabinetot na premierot na RS, Milo-rad Dodik: †napravena e lista na nepodobni li~nosti koi, site mediumi koi mu se nakloneti na Dodik, treba da gi zaobikoluvaat vo {irok lak∏. Na listata se po-rane{nata ministerka za finansii na RS, Svetlana


111

Ceni}, pretstavnikot na †Transparensi∏ Boris Div-jak, pretsedatelot na Sojuzot na rabotodava~i na RS, Sanir Miqevi}, sopstvenikot na vesnikot „Patriot“, Slobodan Vaskovi} i sorabotni~kata na Fondacijata †Fridrih Ebert“ i politi~ki analiti~ar, Tawa To-pi}.

Tawa Topi} veli deka †ne postoi oficijalna lis-ta na nepodobni li~nosti koja ja sostavila Vladata na RS. Me|utoa, postoi mo`nost nekoj da im sugeriral na opredelenite mediumi, odredeni li~nosti, na nekoj na-~in da bidat ignorirani. Ako e taka, toga{ imame go-lem problem so slobodata na govor∏, oceni Topi}.

†Vo Republika Srpska vo poslednite godina i pol, mediumskata ostrica otape, del od mediumite e pod kontrola na Vladata, a del sam se postavil pod kontro-la na Vladata. Postojat nekolku isklu~oci koi zadr-àle nota na profesionalizam i koi se vo slu`ba na javnosta, a ne na politi~arite∏, tvrdi Topi}.

Vladata na Republika Srpska go demantira ova tvrdewe, soop{tuvaj}i deka toa ne e to~no. Slobodata na govor e zagarantirano pravo na sekoj poedinec i vrz toa nikoj ne moè da vlijae.

Prodolùvaat razno-razni mediumski manipula-cii i politi~ki napadi vrz vlasta, a edna od niv e i na-crt-buxetot na zaedni~kite institucii na BiH za 2008 godina, koj predizvika vistinski haos vo javnosta, bi-dej}i za takvata odluka glasaa pretsedava~ot na Sove-tot na ministri, Nikola [piri}, dvajca ministri i eden zamenik minister - ~lenovi na SNSD, dodeka li-derot na SNSD, Milorad Dodik, tvrdi deka proekti-raniot buxet za ovaa godina e nerealen i neprifatliv.

Pretsedatelot na SDS, Mladen Bosi}, veli deka ne razbira kako moè [piri} da e za buxetot, a nego-vata partija protiv.

†O~igledno e deka [piri} ve}e nekoe vreme ne e na isti branovi dolìni so ostatokot od SNSD na Do-dik. Situacijata vo koja Dodik go kritikuva i go otfr-la predloèniot buxet, dodeka [piri} cvrsto stoi zad svojot predlog, pokaùva deka sostojbata vo SNSD

Milan Qepojevi}

112

ne e ba{ tolku rozova kolku {to tie se obiduvaat da ja prikaàt∏, istaknuva Bosi}.

Izvr{niot sekretar na SNSD, Rajko Vasi}, veli deka SNSD smeta deka e neophodno da donese realen buxet koj }e bide vo soglasnost so ostvarenite priho-di, a predloèniot nacrt-buxet ne vodi smetka za toa.

Mladen Bosi} bil iskren i priznal deka ne ja raz-bira sostojbata.

ZAKANA

Pratenikot na SDS vo Narodnoto sobranie na RS,

Du{an Stoj~i}, veli deka Vladata na RS, so pe~atewe na kalendarot za 2008 godina na koj ima edinstveno mo-tivi od Bawa Luka, pokaàla deka ima problem da ja sfati Republika Srpska po{iroko od Bawa Luka. †Ovaa Vlada ima vistinski problem da ja sfati Srp-ska kako edno integralno bitie, a ne samo kako pros-tor od Lakta{i do Gradi{ka. Se odnesuvaat kako osta-tokot od Srpska da ne postoi i toa go pokaàa so in-vesticiite koi gi imaa dosega.∏

@eqko Kom{i}, ~len na Pretsedatelstvoto na BiH, najavi pokrenuvawe tu`ba protiv pretstavnici-te na BiH, na Republika Srpska i na FBiH poradi potpi{aniot Dogovor za re{avawe na pra{aweto na voeniot imot na {teta na BiH. Kom{i} re~e deka tu`-bata }e ja pokrene protiv Nikola [piri}, Milorad Dodik, Nexad Brankovi} i Ministerstvoto za odbrana na BiH.

Milorad Dodik veli deka ne e to~no deka celiot voen imot &pripa|a na BiH i dodava: †dodeka site nor-malni lu|e za vreme na praznikot se odmoraat i se ve-selat, Kom{i} uspea da ‚odlepi‘, pa i izjavite deka }e pokrene krivi~ni prijavi protiv nekoj gi smetam vo kontekst na takvata sostojba∏, veli Dodik.

Mnogumina vo politikata si dozvoluvaat se{to, pa taka i kandidatot za pretsedatel na Srbija na SRS, Tomislav Nikoli}, koj vo obra}aweto do saraevskite mediumi na 18.01.2008 re~e deka Milorad Dodik e idiot.


113

†Da, toj e idiot i slobodno napi{ete go toa∏ veli Nikoli}, neposredno v o~i pretsedatelskite izbori, i dodava deka ne znae {to zna~i kampawata na Dodik protiv, vo momentov, edna tretina od Srbija, a za nekoj den i polovina Srbija.

Protiv kandidatot Nikoli}, na pretsedatelskite izbori vo Srbija e aktuelniot pretsedatel Boris Ta-di}, ~ija kandidatura ja poddrùva{e premierot Do-dik. O~igledno deka Toma Nikoli} ne moè toa da mu go prosti, sfa}aj}i go zna~eweto na Dodik i negovoto vlijanieto vrz bira~koto telo vo Srbija.

†Transperensi interne{nal“ za BiH ne miruva, pa na 18-ti januari &odgovara na Vladata na RS i veli deka najavata na tu`ba protiv niv e samo †pukawe vo praz-no∏ i deka ne im e jasno zo{to vo celiot slu~aj se vme-{alo Republi~koto javno pravobranitelstvo, bidej}i spored Zakonot za kleveti, javnei organ nema pravo da podnese tu`ba za kleveta. †Tu`ba moè da podnese Mi-lorad Dodik, kako fizi~ko lice. Neka poveli! No, {to toga{ pravi pravobranitelstvoto? Dava pravna pomo{ na fizi~ko lice? Toa e pove}e od sme{no, no za sevo ova, svoj sud }e dade i javnosta∏, re~e Sr|an Bla-gov~anin, portparol na †Transparensi∏.

Vladata na Republika Srpska soop{ti deka osta-nuva so namerata da podnese tu`ba protiv TI i dodava deka †kritikata na TI, naso~ena kon toj dogovor, jasno pokaùva deka stanuva zbor za za{tita na ne~ii drugi interesi, a ne na interesite na lu|eto koi ìveat vo Republika Srpska. Proda`bata na NIRS na ruskata kompanija e najdobroto {to moèlo da se stori∏.

Izve{taite na TI gi pi{uva Svetlana Ceni}, koja e frustrirana so svojata pozicija i toa najdobro pokaùva deka se nasobrala edna †bulumenta∏, ~ija os-novna namera e da dobie me|unarodni pari za nekakvi-si proekti, a ne da pridonesuva za vistinata.

TRPENIE

Okolu 1.380 rabotnici na Rafinerijata za nafta

vo Brod, edna godina po potpi{uvaweto na Dogovorot

Milan Qepojevi}

114

za privatizacija pome|u Vladata na RS i ruskiot part-ner, go zagubija trpenieto, za{to „NjeftgalnKor“ ve}e ~etvrti mesec ne isplatil plati. Ne se znae koga }e za-po~ne remontot na ma{inite, nitu koga kone~no }e za-po~ne proizvodstvoto.

Pretsedatelot na Sindikatot na rafinerijata vo Brod, Danilo Bro~ilo, veli deka upatile barawe do noviot sopstvenik najdocna do fevruari da gi isplati trite zaostanati plati od minatata godina i del od regresot. †Dokolku ne se povikaat na na{ite barawa, namesto so dobredojde bi moèle da se soo~at so rigo-rozni merki od rabotnicite. Ne se isklu~uva blokada na portata na rafinerijata∏.

Danilo Bro~ilo, kako i, sekoga{ istite, mediumi koi silno se zanimavaat so rafinerijata, zaboravaat ili ne sakaat da kaàt deka na site rabotnici na ra-finerijata im se isplateni po 20 zaostanati plati. Platite se isplateni iako ne se zaraboteni, za{to ra-finerijata ne rabotela, a poznato e deka ako ne se ra-boti nema pari. Tie pari gi zarabotil nekoj drug. Tu-|ite pari treba da se po~ituvaat pove}e otkolku sopst-venite, veli narodnata pogovorka, koja Bro~ilo i †taj-fata“ o~igledno ja zaboravile.

Premierot Milorad Dodik, na 29.01.2008 izrazi verba deka privatizacijata i revitalizacijata na Ra-finerijata za nafta vo Brod }e uspee. †Problemot e vo zaostanatite plati na rabotnicite, no ubeden sum deka toa }e bide re{eno mnogu brzo∏, re~e Dodik i potseti deka na rabotnicite im se isplateni po 20 plati.

Poradi objektivni pri~ini do{lo do zastoj vo po-gled na angaìrawe na stranskite partneri, koi bile soo~eni so polo{a sostojba vo rafinerijata otkolku {to o~ekuvale, poradi {to morale da gi smenat plano-vite. †Verojatno toa e pri~inata {to go imame ova {to go imame∏, re~e Dodik.

Zboruvaj}i za vtoriot krug na pretsedatelskite izbori, Dodik re~e deka e mnogu va`no da pobedi Bo-ris Tadi}. †Ubeden sum vo taa pobeda, bidej}i smetam deka gra|anite na Srbija }e prepoznaat deka pobedata


115

na radikalite dolgoro~no bi bila mnogu {tetna, za{-to poznato e deka radikalite se poznati kako politi~-ki izmamnici∏.

PRAVO

Premierot na RS, Milorad Dodik na 29-ti januari

2008, izjavideka pravoto na samoopredeluvawe i otce-puvawe e vrven princip zagarantiran so Povelbata na UN i deka pretstavuva voobi~aeno mesto vo Ustavite na mnogu dràvi.

Republika Srpska saka ova pravo, koe se primenu-va sekade vo svetot i koe e vgradeno vo mnogu ustavi, da se vgradi vo noviot Ustav na BiH. †Nie se zalagame za novi ustavni re{enija, no vrz osnova na postoe~kiot Ustav i vrz principite na Dejtonskiot dogovor∏.

Pretsedatelot na SDS, Mladen Bosni}, re~e deka ovaa partija nema da prifati da u~estvuva na neinstu-cionalni razgovori za Ustav na BiH. Namesto da raz-govara zad zatvoreni vrati, Bosi} smeta deka bi bilo mnogu podobro SNSD, kako vladeja~ka partija, da gi povika parlamentarnite partii od Republika Srpska vo Parlamentot na RS i da go definira stavot za idni-te ustavni reformi.

Bosi} veli deka platoblikta za federativno ure-duvawe na BiH, koja ja prezentirala SNSD e nepri-fatliva, bidej}i e vo sprotivnost so temelnite prin-cipi na Dejtonskiot dogovor. Baraweto na SNSD, fe-deralnite edinici da imaat pravo na otcepuvawe, Bo-si} go narekuva frlawe prav vo o~ite na javnosta i obid da se svrti vnimanieto od su{testvenite pra{a-wa vo vrska so ustavnite promeni.

Na 30.01.2008, Milorad Dodik, pobara sedi{teto na Centralnata banka na BiH od Saraevo da se premes-ti vo Bawa Luka i tvrdi deka dokolku vo Saraevo ima otpor za taa ideja, }e pobara premestuvawe na Sovetot na Ministri ili Parlamentot vo Bawa Luka.

†Dokolku e BiH decentralizirana dràva, dràv-nite institucii treba da bidat ramnomerno raspore-

Milan Qepojevi}

116

deni. Ne gledam pri~ina Saraevo, vo koe ìveat samo nekolku iljadi Srbi, da ima go ekskluzivitetot na se-di{te na instituciite na BiH∏, veli Dodik.

Inicijativata na Premierot na RS ja poddràa site partii na vlast, duri i partijata za BiH na Haris Silajxi}, dodeka vo opozicioniot DSD se protiv i tvrdat deka stanuva zbor za obi~no †politi~ko frla-we prav vo o~ite na javnosta∏ i svrtuvawe na vnima-nieto od branot poskapuvawa koj gi pogodi gra|anite.

PRIGOVOR

Pretsedatelot na SRS na RS, Milanko Mihajlica,

veli deka }e go tuì Milorad Dodik poradi navredata koja poslednite meseci toj im ja upatil nemu i na nego-vata partija. †Premierot na RS na svoite politi~ki neistomislenici im se obra}a so primitiven i na-vredliv re~nik i dojdeno e vreme da se dekontaminira politi~kata scena od takvite ne{ta∏.

Mihajlica re~e deka dobil pismo od Premierot, vo koe go informira deka re{il da podnese tu`ba pro-tiv SRS na RS i protiv nego kako Pretsedatel poradi izjavata deka sopstvenikot na pretprijatieto †Inte-gral inèwering“,Slobodan Stankovi}, e eden od fi-nansierite na SNSD, {to e vsu{nost pri~ina za naja-vata na kontratu`ba od Mihajlica.

Pretsedatelot na SDA, Sulejman Tihi}, na 5-ti fevruari veli deka visokiot pretstavnik Miroslav Laj~ik se ispla{il od Milorad Dodik i deka gi pri-fatil negovite ultimatumi. †SDA i jas sme zaprepas-teni od vakvoto odnesuvawe na visokiot pretstavnik. Nie go primivme ubavo, so seta po~it, dadovme pod-dr{ka na negovata rabota, me|utoa, toj se svrstal na edna strana,∏ veli Tihi}.

Premierot Milorad Dodik, po sostanokot so gra-dona~alnikot na Isto~no Saraevo, Radomir Kezuno-vi}, i so na~alnicite na gradskata op{tina, gi obvini pravosudnite organi deka gi {titat kriminalnite


117

grupi vo Republika Srpska i deka so toa pridonesu-vaat za zagrozuvaweto na bezbednosta na gra|anite. Do-dik ostro go kritukuva{e raboteweto na Obvinitelst-voto i na Sudovite, a nivnoto pravosudstvo go nare~e †karikaturalno∏.

Brojnite presudi na osomni~enite za najte{ki ob-lici na kriminal, koi se doneseni dosega, pove}e se vo funkcija na jaknewe na mafijata, otkolku na spre~uva-we na nivnoto deluvawe, re~e Dodik. Pove}eto obvi-niteli ne sakaat da se zanimavaat so mafija{kite gru-pi. Begaj}i od problemot, mnogu pra{awa samo gi pre-frlaat na Obvinitelstvoto na BiH, koe samo gi izze-ma slu~aite, a ni{to ne re{ava. Taka i e sozdadena pat-pozicijata za koja Vladata na RS nema odgovor-nost, predupreduva Dodik.

Gradona~alnicite i na~alnicite utvrdija deka, vsu{nost, MVR na RS ne ja obezbeduva stabilnosta na bezbednosnata situacija na ova podra~je.

Republika Srpska e protiv ednostranoto progla-suvawe na nezavisnosta na Kosovo, bidej}i smeta deka toa }e sozdade praksa vo politi~kiot i pravniot svet, kako i deka posledicite od takvata odluka vo idnina sigurno }e iskompliciraat novi sli~ni situacii {i-rum svetot, veli Milorad Dodik.

Za mnogumina vo Republika Srpska ova nema da bi-de lesna sostojba, a posebno nema da bide lesna za nas politi~arite, za{to }e bideme soo~eni so novi pra-{awa postaveni vo oblik kako Kosovo toa moè, a ne moè Republika Srpska, se pra{uva Milorad Dodik na 15.02.2008.

REALIZACIJA

Ministerot za soobra}aj i vrski na RS, Nedeqko

ûbrilovi}, na 19.02.2008 na direktorot na grade`nata kompanija †[trabak∏, Rudolf Kraft, mu vra~i Konce-sija za izgradba na mreà avtopati od okolu 430 kilo-metri niz Republika Srpska.

Milan Qepojevi}

118

Vladata na RS so kompanijata„EFT – rudnik i termoelektrana Stanari“ potpi{a Dogovor za konce-sija za izgradba i koristewe na termoelektranata Sta-nari, za {to }e bidat vloèni 1.350 milijardi marki.

Rusija dava potpolna poddr{ka za Dejtonskiot mi-roven dogovor i za Dogovorite vrz baza na konsenzus, koi moàt da dovedat do podobri re{enija vo vrska so aktuelnoto pra{awe vo BiH, re~e Milorad Dodik, po sostanokot vo Belgrad so delegacijata na Rusija koja ja predvodea potpretsedatelot na Vladata na Rusija, Di-mitrij Medvedev, ministerot za nadvore{ni raboti, Sergej Lavrov, i pretsedatelot na Sovetot na direkto-ri na †Gasproma“, Aleksej Miler.

ODLUKI

Pretsedatelot na Hrvatska, Stjepan Mesi}, na

02.03.2008 godina, ja potvrdi aspiracijata kon RiTE Gacko. †Hrvatska nema da razgovara so vlastite na Re-publika Srpska za ovoj golem energoenergetski poten-cijal na RS , bidej}i toj entitet nastanal vrz baza na etni~ko ~istewe i nema vtemeluvawe vo teritorijal-nata organiziranost na porane{na Jugoslavija, kako {to imaat nejzinite porane{ni republiki∏, izjavi Mesi}.

†Za energetskata politika, Hrvatska treba da pre-govara so BiH∏, re~e Mesi}.

Milorad Dodik re~e deka izjavata na Mesi} u{te edna{ potvrduva deka toj ne go po~ituva Dejtonskiot dogovor, nitu, pak, Ustavot na BiH, a i deka ne gi poz-nava nitu elementarnite fakti koga e vo pra{awe elektroenergetskiot sektor na Republika Srpska.

Spomenuvaweto na etni~koto ~istewe iRS na Me-si} mu sluì za da go prikrie faktot, koj ve}e cel svet go znae, a koj glasi deka tokmu Hrvatska izvr{i najgo-lemo etni~ko ~istewe na ovie prostori∏, veli Dodik.

Amerikanskata ambasada vo BiHja informira SNSD deka Vladata na SAD ve}e nema da &pruà po-


119

mo{ na ovaa partija i preku svoite programi koi gi finansira USAID so Nacionalniot demokratski ins-titut (NDI) i Me|unarodniot republikanski institut (IRI).

Vladata na SAD odlu~i da izostavi finansisira-we na ovaa programa, bidej}i ocenila deka SNSD ve}e ne gi ispolnuva kriteriumite za programata na USAID za pomo{ na politi~ki partii.

Pretsedatelot na SNSD, Dodik, komentiraj}i ja ovaa odluka, na 3-ti mart re~e deka †ako ovaa odluka zna~i pritisok i barawe poslu{nost, toa tuka nema da go najdat∏.

Dodik veli deka Republika Srpska }e go iskoris-ti pravoto na samoopredeluvawe, dokolku pove}eto dr-àvi so priznavaweto na Kosovo go naru{at me|una-rodniot poredok. †Dokolku bide taka, ne gledam nitu edna pri~ina i nam da ne ni se priznae pravoto na sa-moopredeluvawe, pravoto koe e ustanoveno so me|una-rodnite konvencii. Dokolku bilo koj po nasilen pat se obide da ja prekroi BiH i da ja ospori Republika Srp-ska, na{iot odgovor }e bide brz i jasen - referendum za dràvniot status na Republika Srpska∏.

Dodik veli deka za Republika Srpska ne e pro-blem {to Sobranieto na Kosovo izglasalo nezavisno-st, tuku {to toj †ednostran i nelegalan ~in∏ go priz-nale dràvite ~lenki na Evropskata unija, po {to vo srpskiot narod narasna antizapadnoto raspoloènie∏.

NADE@

Specijalnoto obvinitelstvo na RS na 11.03.2008 go

prezede slu~ajot na privatizacija na Kristal banka i Bawalu~kata banka, tri meseci otkako bawalu~koto Okru`no obvinitelstvo krena race od ovoj predmet.

†Vreme e da mu se stavi to~ka na ovoj slu~aj posle edna godina razvlekuvawe po Obvinitelstvata. Po ana-lizata na site dostapni materijali, }e vidime {to e vistinata, dali ima ili nema krivi~no delo vo nivna-

Milan Qepojevi}

120

ta proda`ba i taka }e gi zapreme site politi~ki pre-pukuvawa∏, re~e glavniot specijalen obvinitel na RS, Miodrag Baji}.

Po ovaa odluka na Specijalnoto obvinitelstvo, pretsedatelot na PDP, Mladen Ivani}, najavuva ras-kinuvawe na sorabotkata so SNSD ako vo narednite nekolku dena ne se postigne dogovor za zaedni~ki na-stap na prestojnite lokalni izbori. †Nie, od SNSD }e barame da gi poddrì na{ite kandidati za na~alnici vo deset do dvanaeset op{tini, a za vozvrat, nie }e gi poddrìme nivnite. Mnogu e mo`no, dokolku ne se do-govorime so SNSD, da napravime koalicija na lokalno nivo so SDS∏.

Odgovaraj}i mu na Ivani}, Milorad Dodik re~e †iskreno kaàno, ne ni o~ekuvavme ne{to drugo. Koga vlegovme vo koalicija so PDO, koja ne ni treba{e, sa-kavme da ja koncentrirame politi~kata struktura vo Republika Srpska. PDP be{e vaèn faktor vo razgo-vorite za reformite vo Policijata i Ustavot na BiH i gospodin Ivanovi} so mene gi dele{e site vrednosti koi{to gi branevme na te{kite sostanoci so politi~-kite lideri na BiH. Koga re{avavme za koalicija, znaevme deka PDP }e ja igra ovaa igra pred ovie ili onie izbori∏.

LEÊWE

Na smetkata na psihijatriskata klinika na Kli-

ni~kiot centar na Bawa Luka, na 26-ti mart 2008 se up-lateni 500 KM za le~ewe na pretsedatelot na SRS, Milanko Mihajlica. Na ovoj neobi~en poteg se osme-lila li~nost po ime Petar Petrovi}, so ìveali{te na ulica Petar Petrovi} I broj 16 od Bawa Luka.

Pretsedatelot na SRS †d-r Vojislav [e{eq∏, Mirko Blagoevi}, veli deka ne go ~udi postapkata na porane{niot glasa~ na Mihajlica koj sogledal deka ovoj †odlepil∏. Toa se zabeleùva, veli Blagoevi}, i koga Mihajlica kako ~len na najvisokite organi na


121

partijata na [e{eq, zaedno so Nikola Pople{en i Pantelija Damjanovi}, na liderot [e{eq mu go svr-tel grbot koga mu bilo najte{ko.

POÊTOK I KRAJ

Podgotvitelnite raboti na vtorata, najgolema

delnica na avtopatot Bawa Luka - Gradsko od aerodro-mot Mahovqani do mestoto âtrwak kaj Gradi{ka, za-po~naa na 28-mi mart 2008 godina. Rokot za zavr{uvawe na kompletnite raboti, koi im se povereni na itali-janskata kompanija „Vidoni“, na hrvatskiot †Konst-ruktor“ i na doma{niot †Integral inèwering“, e dve godini.

Da se gradat avtopati{ta, a potoa da se razgovara za reformi na Policijata, koja vsu{nost za cel go ima nejzinoto urivawe, ne e lesno. Dodik, po zapo~nuvawe-to na izgradbata na vtorata delnica na avtopatot, zbo-ruvaj}i za reformite na Policijata re~e †dokolku ne bidat usvoeni predloènite zakoni za reoblik na po-licijata, ve}e nema da se soglasam so nikakov vid raz-govor za tie pra{awa! Gi zavr{ivme politi~kite raz-govori za toa i bez ogled na golemata prikazna za Ev-ropa i na bilo kakvi pritisoci, dokolku na 3-ti april vo Parlamentot na BiH se slu~i debakl, }e otfrlam kakvi bilo razgovori za reoblik na Policijata∏.

Zboruvaj}i za rabotata na Vladata i pritisocite koi gi trpi, Dodik veli deka nema dobar kolektiv bez silen lider! †Taka funkcioniraat i vladite i poli-ti~kite partii vo celiot svet. Svesen sum deka pone-koga{ izgleda kakoni{to da ne moè bez mene. No, Vladata sosema dobro funkcionira i koga sum jas na pat. Problemot so Ministrite e {to tie ne sakaat preterano da se eksponiraat vo mediumite. Li~no tr-pam golem pritisok i moram da priznaam deka poneko-ga{ ne mi e lesno. No, ne se àlam, onie koi me pozna-vaat, znaat deka po priroda sum borec i deka nikoga{ ne se otkaùvam∏.

Milan Qepojevi}

122

Ministerot za pravda, energetika i razvoj na Re-publika Srpska, Rajko Ubiparip, na 11.04.2008 godina poradi zdravstvenite pri~ini podnese neotpovikliva ostavka, koja premierot Dodik ja prifati.

Pretsedatelot na SRS na RS, Milanko Mihajlica, smeta deka †krizata na instituciite na BiH∏ bi bila nadminata so raspi{uvawe predvremeni izbori koi bi bile sprovedeni paralelno so lokalnite.

Mihajlica ja oceni momentalnata sostojba kako †politi~ka farsa∏ vo koja na gra|anite pod pla{t na potpi{uvawe na Dogovorot za stabilizacija i pridru-ùvawe, im se prikriva pravata vistina za Zakonite od oblasta na reformite na Policijata. Site nadle`-nosti, koi vo ovoj mig gi ima Republika Srpska, se pre-neseni na nivo na BiH. I toa so Zakon, a ne so Akcio-niot plan i so Mostarskata deklaracija, veli Mihaj-lica.

Porane{niot amerikanski diplomat, Ri~ard Hol-bruk, na 13.04.2008, po sostanokot so premierot na RS, Milorad Dodik, re~e deka Dejtonskiot miroven dogo-vor ne dozvoluva transferi: tret entitet, nezavisnost na koj bilo od dvata entiteta i nivnoto ukinuvawe. †Znam deka postojat lu|e koi ja zagovaraat sekoja od ovie tezi, kako {to pravea i vo Dejton i, dokolku pro-dolàt po toj pat, }e go uni{tat Mirovniot dogovor i ovaa zemja }e dojde do uni{tuvawe∏, re~e Holbruk.

Milorad Dodik re~e deka Vladata na RS go poddr-ùva Dejtonskiot dogovor, no deka pove}e od koga bilo porano bara i jasna pozicija na Republika Srpska, koja dava mo`nost da bidat poddràni reformskite proce-si vo BiH. †So postignatite rezultati na politi~ki i ekonomski plan, Republika Srpska e najdobar dokaz de-ka e mo`no funkcioniraweto na Dejtonskiot dogo-vor∏, tvrdi Dodik.

Po sostanokot so ambasadorite na zemjite ~lenki na Evropskata unija, na 15-ti april vo Saraevo, pre-mierot Milorad Dodik re~e deka Republika Srpska e stabilna politi~ki i ekonomski i deka moèbi toa e pri~inata {to pove}eto pretstavnici na diplomat-


123

skiot kor se naso~eni kon pra{awata za Saraevo, a ne za Bawa Luka.

†Za mene Saraevo ne e glaven grad, tuku samo se-di{te na zaedni~kite organi, glaven grad e ne{to {to se saka. Gi razbiram jas èlbite od Saraevo da nadvla-deat so cela BiH, no nie toa ne go dozvoluvame. Jas po-vikuvam na sorabotka, no Saraevo ne moè da bide ne-{to nad, za{to vo nego nema 150.000 Srbi, kako {to ne-koga{ be{e∏.

Po mnogu kalkulacii i politi~ki nategawa, Do-mot na Narodniot parlament na sobranieto na BiH, na 16-ti april 2008 godina, usvoi dva reformski zakona za Policijata vo BiH, so {to e otstraneta i poslednata pre~ka za potpi{uvawe na Dogovorot za stabilizacija i pridruùvawe.

UCENI

Pretsedatelot na Visokiot sudski i obvinitelski

sovet na BiH, Branko Peri}, na 21.04.2008, veli deka politi~arite so posredstvo na finansirawe na pravo-sudstvoto i so odreduvawe na platite na sudiite, o~i-gledno sakaat da vospostavat indirektna kontrola vrz sudskite vlasti. So predloèniot Zakon za plati vo instituciite na BiH, utre moè da se slu~i sudija na Vrhovniot sud na RS da ima pomala plata od sudija na regionalen (kantonski) sud vo Gora`da ili sudija na Osnovniot sud vo Isto~no Saraevo da ima pomala plata od svojot kolega vo Saraevo, ocenuva Peri}.

SDS go povika Obvinitelstvoto na RS i Speci-jalnoto obvinitelstvo spored slu`benata dol`nost da pokrene istraga za potro{uva~kata na sredstvata od buxetot na kabinetot na pretsedatelot na Republika Srpska.

Vo ovaa partija istaknuvaat deka na pravobrani-telstvoto na RS obvrska mu e da reagira na negativni-ot godi{en izve{taj na Glavnata slu`ba za revizija na javniot sektor, koj potvrduva brojni zloupotrebi pri rekonstrukcijata na Palatata na Pretsedatelot. SDS

Milan Qepojevi}

124

gi povikuva pravosudnite organi da ne begaat od istra-gata za kriminal i korupcija vo vrvot na vlasta.

Izvr{niot sekretar na SNSD, Rajko Vasi}, veli deka se nadeva deka nadle`nite organi }e prezemat s# {to treba kako nadle`nata slu`ba vo kabinetot na Pretsedatelot. †No, SNSD ne moè da mu kaùva na Obvinitelstvoto {to da raboti, a se nadevame deka nadle`nite organi }e prezemat s# {to e potrebno∏.

Odgovaraj}i na red kritiki od SDS, na smetka na vlasta i prezentacijata na noviot avion na Vladata na RS, Vasi} predloì †koga SDS }e dojde na vlast da gi rasprodade i zgradata i avionot na Vladata∏.

OGLEDALO

Vladata na RS oficijalno, na 21-vi april go pret-

stavi svojot nov avion †cesna C 525∏, ~ija cena e pet milioni amerikanski dolari. Ova moderno letalo koe }e posluì za potrebata na Vladata e pretstaveno pred novinarskite ekipi na Republika Srpska i FBiH.

Po toj povod, {efot na Prateni~kiot klub na SDS vo Narodnoto sobranie na RS, Borislav Boji}, re~e deka kupuvaweto avion e dokaz deka vlasta go za-gubila sekoj dopir so obi~nite problemi na narodot, kako {to e o~igledno deka SNSD ita kon 21-viot vek, a deka, poradi neodgovornost, go vra}a obi~niot narod na po~etokot na 19-tiot vek ! †Ne mi e jasno kako e mo`no Vladata na RS da kupi avion bez konsultacii so NS na RS. Kolku {to mi e mene poznato, ne e duri ni raspi{an kakov bilo tender. Kupuvaweto avion e do-kaz za †arogantnosta∏ koja ja sproveduva neodgovornata vlast vo Republika Srpska∏ veli Boji} i dodava deka nema zborovi za da ja iskaè svojata ogor~enost.

Boji} veli deka ne mu e jasno i tuka e iskren. Nemu mnogu ne{ta ne mu se jasni i evidentno e deka ne gi poznava osnovnite normativni akti na Republika Srp-ska i BiH. Zna~i, ili ne ja poznava postoe~kata situa-


125

cija, ili ja izmamuva javnosta. Za site kupuvawa, pa i za mal avion marka †cesna∏, osnovna pretpostavka e da se ispo~ituvaat site zakoni predvideni za procedura-ta. Vladata na Republika Srpska vo Parlamentot naRS ima †komotno∏ mnozinstvo, so koe, dokolku be{e pred-videno so Zakon, moè{e da dobie i soglasnost za ku-puvawe avion.

Bosi}, Boji}, Mihajlica i †tajfata∏ o~igledno, vo svoite razmisluvawa i odnesuvawa, ne ja nadminale 1991 godina i prvite po~etoci na pove}epartiskiot sistem, vremiwata na monopolot na SDS, po prvite po-ve}e partiski izbori, koga toga{nite ~elnici na SDS se natprevaruvaa vo svoite primitivni i uriva~ki vo-kabulari. Uriva~kata taktika ili poto~no hajkata na toga{nite SDS i SRS ostanala i do denes. Sekoj proekt i sekoe delo na Vladata na Republika Srpska se †do~ekuva na no` i so plukawe se negira∏, bez barem doza odgovornost za dobroto na Republika Srpska. Treba da se kritikuva so argumenti i toa nerabotewe-to i nezakonitosta. Ne moè da se kritikuva izgradba-ta na zgrada na Vladata na RS, za{to koj-gode da vidi takov impozanten objekt, ostanuva voodu{even, a ne kritizer.

Problemot na spomenatata trojka i †tajfata∏ e mnogu podlabok. O~igledno e dekaprostorot za kriti-ka e mnogu mal. Vladata raboti taka {to koga i da se obidat da ja †napadnat∏, docnat ili proma{uvaat. Me-tafori~ki kaàno: koga se gleda ubava devojka, koja pokraj toa e proglasena i za najubava, mnogu e te{ko, bez ogled na kritikite deka ne e ubava, da se ubedi ne-koj deka e grda∏.

Vtoriot problem e samiot mentalen sklop na spo-menatite pretstavnici na opozicijata. Postojat krea-tivni lu|e, vizioneri so tvore~ki pristap kon ìvo-tot i onie drugite koi kade i da vidat i da po~uvstvu-vaat harmonija i sklad, se obiduvaat da gi naru{at. Zad sega{nata opozicija, koja dolgi godini bila na vlast, ne ostanale dela, tuku naprotiv, voglavno nedela, pus-

Milan Qepojevi}

126

telija, kriminal, korupcija, socijalen i instituciona-len haos. O~igledno deka uspehot i delata gi iriti-raat i vo niv budat èlba toa da go razurnat ili da go prigrabat za sebe.

Vrhovniot arbitar koj odreduva koj }e kormilari so brodot se gra|anite, koi na izborite odlu~uvaat po-me|u vandalizam i kreativnost.

STOPANSTVO

Premierot na RS, Milorad Dodik, gi povika site

ste~ajni upraviteli da go spre~at ograbuvaweto na imotot vo pretprijatijata vo ste~aj. Poradi vakvite ste~ajni upraviteli, koi primaat enormni plati i koi se nedopirlivi, Vladata donese odluka da vleze vo pro-ces na prilagoduvawe na sistemite za Stopanskite su-dovi i na inovirawe na Zakonot za ste~aj.

Ste~ajnite posapki se pretvoraa vo likvidacii, kade {to najve}e gubea rabotnici. †]e naredam, kako Pretsedatel na Vladata, da se promenat uslovite i od-govornostite na ste~ajnite upraviteli. Tie mora da imaat krivi~na odgovornost, bidej}i dosega{nata praksa be{e katastrofalna. Odnesuvaweto na ste~aj-nite upraviteli dovede do toa isplatata na doverite-lite da bide ‚posledno dup~e na svir~eto‘ i toa samo poradi niv, a ne poradi Zakonot.

Ste~ajnite upraviteli gi imenuva Sudot, a ne Vla-data, koja vrz toa nema nikakvo vlijanie. Koga i da alarmira Vladata deka ne{to ne ~ini, vedna{ dobiva-me kritika deka gi politizirame rabotite∏, re~e Dodik.

VRA]AWE

Normalnite, suvereni demokratski dràvi, sekoj-

dnevnoto funkcionirawe go zasnovaat na rabota na instituciite i gra|anite svrteni kon idninata, dodeka vo BiH †o~ite∏ se postojano svrteni i gledaat nanazad, vo ona {to bilo v~era. Da se zamisli voza~ koj vozi av-tomobil gledaj}i nanazad e nevozmo`no, bidej}i takov


127

zapira vo kus rok i negovoto vozewe zavr{uva voglav-no vo prviot †endek∏. Del od kormilarite na BiH, vog-lavno se zanimavaat so analiza na minatoto i baraat svoja vistina za nea, namesto da gradat idnina.

Taka, amerikanskiot ambasador vo BiH, ârls In-gli{, na 11-ti maj 2008, re~e deka SAD nema da toleri-ra osporuvawe na suverenitetot ili teritorijalniot integritet na BiH. Idninata na Srbite e vo BiH, tvr-di Ingli{, a na vlastite vo Republika Srpska im po-ra~uva deka, kako opozicija na Radovan Karaxi} i na Ratko Mladi}, imaat odgovornost da go prifatat mi-natoto.

†Vo poslednite 70 godini se slu~ija dva genocida, a eden od niv e storen vo ime na Republika Srpska, toa e fakt i toa nema da se povtori∏, tvrdi Ingli{.

Zboruvaj}i za politi~kata scena vo Republika Srpska, pretsedatelot na SRS †D-r Voislav [e{eq∏, Mirko Blagoevi}, re~e deka †strancite se nezadovol-ni za{to Dodik im se ‚ottrgnuva‘ i toa im pre~i. Isto-vremeno, nie sega vo Republika Srpska imame partii koi go ‚tuàkaat‘ Dodik kaj strancite∏, veli Blagoje-vi}. †Eden od tie e i Mladen Bosi}∏.

Zboruvaj}i za opozicijata na RS, na 20.05.2008, Blagojevi} veli deka takva opozicija biposakala seko-ja vlast. Mihajlica e otpadnik od SRS i, dodeka pos-tojat toj i Bosi}, Dodik }e vladee dolgo. Negovata si-la i negovite nastapi se kako da †java na mrtov kow∏.

EKSPERTI

†Ekspertite“ na „Transperensi interne{nal“, na

23-ti maj soop{tija deka, spored istraùvawata na ovaa nevladina organizacija, direktnata {teta pre-dizvikana so netransparentnite procesi na privatiza-cijata, so odobruvaweto na koncesii i sli~ni javni vloùvawa vo BiH, a pred s# vo Republika Srpska, e pove}e od pola milijardi KM.

Kako {to re~e direktorot na TI, Boris Divjak, vrz osnova na dosega{nite otkritija pokrenata e sud-

Milan Qepojevi}

128

ska postapka protiv Vladata na RS, za{to ne ja objavi-la samonicijativnata ponuda na kompanijata „[tra-bak“ vo vrska so proektot za izgradba na mreà avtopa-ti vo RS, Vladata ne odgovori na na{eto barawe da ja dostavi dokumentacijata za ponudata na †[trabak∏, ia-ko vo soglasnost so Zakonot za slobodni pristapi do inoblikciite, be{e dol`na da ja dostavi.

Divjak potsetuva na lo{iot primer za privatiza-cija na Rafinerijata vo Brod, vo koja apsolutno ni{to ne se slu~uva i kade {to se probieni site rokovi pre-dvideni so t.n. kupoprodaèn dogovor.

TI smeta deka me|unarodnata zaednica svesno ja zapostavila privatizacijata vo BiH poradi golemite regionalni turbulencii predizvikani pred s# so samo-proglasuvaweto na Kosovo. †Im odgovara{e vo BiH da ima branuvawe, a se somnevame deka so politi~arite bil postignat nekakov vid kompromis za sega da ne se dopiraat ovie ekonomski pra{awa dodeka postoi opas-nost deka moè da dojde do eventualni podelbi vo BiH∏, veli Divjak.

Komentiraj}i gi stavovite na †Transparensi“, Vladata na RS oceni deka se raboti za pau{alni i ten-denciozni izve{tai, vo koi se istaknuva visok stepen na rizik od korupcija, koj kreira lo{ imix na dràva-ta i gi odvra}a zainteresiranite od kupuvawe pret-prijatija vo BiH.

Ovie, kako i dosega{nite izve{tai na †Transpe-rensi interne{nal“ se vo funkcija na obmanuvawe na javnosta vo BiH. Tendencioznite ocenki na ovaa NVO ukaùvaat na svesno iskrivuvawe na dobro poznatite fakti, od koi samo eden veli deka od privatizacijata na strate{kite pretprijatija, inkasirala pove}e od 1,5 milijardi marki i deka odlu~ila ovie pari da gi investira vo razvoj, soop{tuva Vladata na RS.

EGLEN

Kritikuvaweto na vlasta im e dozvoleno na site,

pa i na pretsedatelot na †Narodnata demokratska


129

stranka∏, Krsto Jandri}, koj veli deka Premierot Do-dik i negovata Vlada ne ispolnile nitu edno prediz-borno vetuvawe, a deka ogromni pari se delat za nepro-fitni proekti: zgradata na Vladata i sedi{teto na Pretsedatelot na RS, a se kupuvaat dva aviona vredni 170 milioni evra.

Milorad Dodik i SNSD nikoga{ ne se zalagale za za~uvuvawe na instituciite na Republika Srpska , za-{to u~estvuvale vo site nejzini prenesuvawa na nad-le`nostite na BiH, veli Jandri}.

Koga site kritikuvaat moè i Krsto.

DOSLEDNOST Govorej}i pred 1.682 pratenici vo Sobranieto na

Srpskiot naroden sovet vo Hrvatska, na 31.05.2008 go-dina, Milorad Dodik potseti deka vo mnogu svetski mediumi vo izminatite godini †Srbite gi narekuvaat ‚lo{i momci‘, a nie sme tie koi mnogu propatija i vo Slovenija, i vo Hrvatska, i vo BiH∏. Dodik gi povika vlastite vo Hrvatska da gi re{at problemite so po-vratnicite, a posebno problemot so vra}awe na stano-vite.

Dodik re~e deka mu e drago {to vo ime naRepubli-ka Srpska go poddrùva odrùvaweto na ovoj sobir.

†Ova e prvpat na edno mesto da vidime olkav broj politi~ki pretstavnici na Srbite vo Hrvatska i ovde sakam jasno da kaàm deka Republika Srpska pretsta-vuva mesto kade Srbite od Hrvatska moàt da ja dobi-jat politi~kata poddr{ka za ostvaruvawe na svoite prava vo soglasnost so Ustavot i Zakonot∏, re~e Do-dik.

Pretsedatelot na Hrvatska, Stepan Mesi}, o~ig-ledno celno, namerno i tendenciozno ja koristi sekoja prilika da ja omalovaì Republika Srpska i Milorad Dodik, identi~no kako bo{wa~kiot establi{ment od Saraevo, pa taka na 31-vi maj re~e deka Republika Srp-ska nastanala vrz genocidi∏, a Dodik go obvini za ne-po~ituvawe na BiH i za isklu~iva promocija na Repub-

Milan Qepojevi}

130

lika Srpska. Ednovremeno, upati barawe do Belgrad, od koj bara †na Srbite vo BiH jasno da im kaè deka nivna tatkovina e BiH, a glaven grad, Saraevo∏.

Milorad Dodik re~e deka i so ovaa izjava po koj-znae koj pat, Mesi} potvrdil kakov ~ovek i politi~ar e. So tvrdewata deka Republika Srpska nastanala na navodnoto etni~ko ~istewe, se obiduva da im zama~ka o~i i na doma{nata i na svetskata javnost, na koi im e dobro poznato deka †tokmu dràvata na koja &e toj Pretsedatel nastanala na najgolemoto etni~ko ~iste-we po Vtorata svetska vojna. Poradi toa, Mesi} nema pravo nikomu da mu drì lekcii. Mesi} e pretsedatel na Hrvatska i ne bi trebalo da se griì za nadvore{-nata rabota na Belgrad kon Srbite vo BiH∏, veli Do-dik.

Mislej}i verojatno deka ne e dovolno toa {to Me-si} gi kritikuva Srbite i Republika Srpska, den po-toa se oglasi i Hari Silajxi} koj veli deka †patot kon ukinuvawe na Republika Srpska e onoj po koj sega odi ovoj entitet, bidej}i ne ja po~ituva konstitutivnosta na narodot i pravata na nesrpskoto naselenie∏.

†Nema da ja posetam Srbija s# dodeka taa zemja ne go ispora~a Ratko Mladi} i ostanatite voeni zlostor-nici do Ha{kiot tribunal∏. Silajxi} veli deka pro-menata na Ustavot zavisi od podgotvenosta na Me|una-rodnata zaednica da mu pristapi na ovoj problem na organiziran i fokusiran na~in.

Burata poradi izgovorenite zborovi vo tekot na neodamne{nata poseta na Zagreb i Sobranieto na Srp-skiot naroden sovet, ni ~etiri dena po odrùvaweto ne se smiruva. Dodik re~e deka stoi zad sekoj svoj zbor izgovoren vo Zagreb i istaknuva deka s# iskaàno e to~no i deka nema pri~ina da se pravda komu bilo. †Povtoruvam, ne ja sakam BiH, no toa ne zna~i deka ne sakam da sorabotuvam∏. Ovaa †vreva∏ zboruva za na~i-not na koj tamo{nite mediumi go sataniziraat sekoj koj }e se dopre do kakva bilo †kvazi vistina∏ na koja tie ili nivnata politika se naviknale, ocenuva Dodik i dopolnuva deka u{te pred dve godini ja promoviral


131

potrebata na Republika Srpska da potpi{e spogodba, vo soglasnost so Dejton, za specijalni i paralelni vrski i so Hrvatska, no Hrvatska na toa nikoga{ ne iz-reagirala.

Pretsedatelot na †Samostojnata demokratska par-tija∏, Vojislav Stanimirovi} veli deka vo idnina tie so zadovolstvo }e sorabotuvaat so premierot Milorad Dodik i deka }e go povikaat da gi poseti vo Hrvatska. †Toj e edinstveniot sogovornik od Republika Srpska so koj moème da se dogovorime i da se obideme zaedno da go re{ime pra{aweto okolu vra}aweto na Srbite vo Hrvatska∏.

Profesorot po me|unarodno pravo, Metju Peri{, re~e deka OHR e mrtvo slovo na hartija i deka Zapad mora da ostavi iluzija deka toj moè vo tekot na svojot mandat da vlijae vo zemjata. Poradi toa OHR treba {to pobrgu da se zatvori, za{to Evropskata unija tre-ba odnovo da &se posveTI za BIH na vistinski na~in, a Amerikancite da ja poddràt vo toa. Peri{, na 13-ti juni 2008, re~e deka BiH s# u{te ne e dovolno stabilna dràva za silna centralna vlast. Kako {to od SAD po-~uvstvuvale, silna centralna dràva e ne{to za {to mora da postojat racionalni ekonomski i politi~ki konsenzusi me|u razli~nite narodi vo regonalizirana-ta zemja.

STAV

Pretsedatelot na SRS †D-r Voislav [e{eq∏,

Mirko Blagojevi}, na 13.06.2008 veli deka Republika Srpska momentalno nema opozicija, bidej}i SDS ne protestira protiv vlasta, nitu smee da se oglasi, pora-di ne~esnite dela od vremeto koga bile na vlast. PDP nekoga{ be{e respektabilna partija, no poradi nivna-ta prevrtlivost, sega poziciite i potporata od naro-dot im se mnogu slabi, veli Blagojevi}.

Blagojevi} veli deka Milanko Mihajlica e †ko-ko{kar koj e podgotven i pileto pod kva~kata da go uk-rade. Zatoa i mi e sme{na i pomislata deka toj se bori

Milan Qepojevi}

132

protiv kriminalot i korupcijata vo Republika Srp-ska∏.

Kanditot za gradona~alnik na Bawa Luka na SRS †D-r Voislav [e{eq∏, Dubravko Prstojevi}, tvrdi de-ka †Mihajlica e predavnik i plagijator koj ne ja spro-veduva nitu politikata, nitu programata na srpskite radikali! SDS go iskoristija, a toj se zanese deka e {ef na opozicijata, toa e obi~na glupost∏, veli Prs-tojevi} i dodava deka na Mihajlica o~igledno ne mu e lo{o vo opozicijata. †Koga go za~leniv vo radikalite be{e suv i slab, a sega tolku se zdebelil {to mu puka koàta. Mihajlica, so onie debeli obrazi, najve}e mi li~i na koala∏, veli Prstojevi}.

INTEGRACII

Pretsedava~ot na Sovetot na Ministri na BiH,

Nikola [piri}, i komesarot za pro{iruvawe na Ev-ropskata unija, Oli Ren, na 16-ti juni vo Luksemburg potpi{aa Dogovor za stabilizacija i pridruùvawe na BiH kon Evropskata unija.

DISCIPLINA

Glavniot revizor na Republika Srpska, Bo{ko

êko, na 18 juni izjavi deka ovaa godina se napraveni 14 revizii, od koi samo eden revizorski izve{taj e ne-gativen i toa onoj koj e vrzan za Pretsedatelot na RS. †Edinaeset se pozitivni, a vo dva izrazivme mislewe so rezerva. Op{ta konstatacija e deka do{lo do zajak-nuvawe na finansiskata disciplina. Videte {to se slu~uva sega - buxetot ne se pre~ekoruva, {to porano ne be{e slu~aj∏.

Postoe~kata buxetska i finansiska disciplina na Republika Srpska imponira i e pokazatel na op{-tiot napredok na Republika Srpska, koj o~igledno im pre~i na mnogumina, a osobeno na pretsedatelot na Hr-vatska, Stjepan Mesi}, koj povtorno na 24-ti juni &se †nafrli∏ na Republika Srpska, tvrdej}i deka treba da


133

se ukine, za{to nastanala vrz genocid i etni~ko ~iste-we. Se ~ini deka Mesi} spored ne~ij †diktat∏, na se-koi dvaesetina dena ja napa|a Republika Srpska i go †povikuva∏ Belgrad jasno da im pora~a na Srbite vo BiH deka nivnata tatkovina e Bosna, a Saraevo glaven grad.

Premierot Milorad Dodik veli deka najnovite napadi na Mesi} vrz Republika Srpska se pove}e od besmisleni, posebno otkako porane{niot amerikanski ambasador vo Hrvatska, Piter Galbrajt, svedo~e{e pred Ha{kiot tribunal za ulogata na hrvatskiot voen i politi~ki vrv vo etni~koto ~istewe na krai{kite Srbi. Galbrajt svedo~e{e deka etni~koto ~istewe bi-lo osnova na dràvnata politika na Hrvatska vo toa vreme. So ovie izjavi Mesi} se obiduva da ja prikrie svojata uloga vo taa dràvna politika na Hrvatska i na toj na~in da ja prikrie svojata li~na odgovornost, veli Dodik, narekuvaj}i gi izjavite na Mesi} degu-tantni.

Amplitudata na slu~uvawata vo BiH se dviì fi-nansiski do te{ki politi~ki udari vrz Republika Srpska, pa taka, na 24-ti juni Ministerstvoto za fi-nansii na BiH soop{tuva deka vo buxetot na Federa-cijata BiH ostanale samo 434 KM. So ova se ostvaruva najavata na federalniot Minister za finansii, Vjeko-slav Bevanda, deka Federacijata BiH }e bankrotira poradi neodr`livoto izdvojuvawe za socijalnite da-va~ki.

REKETIRAWE

†Bev ~len na grupata koja{to na biznismenite im

zema{e pari, so navodi deka }e gi simnat ili }e gi sta-vat na crna lista i vo koja rabotea dvajca slu`benici na ‚Transparensi internenenel‘ i Bogdan Novakovi} od Upravata za indirektno odano~uvawe∏.

Na 30.06.2008 godina, ovoj iskaz go dade za{titeni-ot svedok pred Obvinitelstvoto na BiH i Policijata na RS, vo svetot na izmamata poznat pod imeto Mario,

Milan Qepojevi}

134

koj veli deka vo ovoj †biznis∏ vlegol na predlog na ne-goviot sosed i prijatel poradi lo{ata materijalna sostojba. †Bev vo dobri odnosi so pripadnicite na ang-liskiot bataljon na EUFOR koj se nao|a{e vo Rani}i i so nekoi pretstavnici na Ha{kiot tribunal koi ra-botea na na{eto podra~je. ‚Prijatelot‘ od mene bara-{e da se povrzam so nekoi li~nosti koi toj gi prepora-~a i da im zakaàm razgovor so pretstavnicite na Ha{kiot tribunal ili EUFOR∏, raskaà Mario vo izjavata pred Policijata i Obvinitelite, a toa go pre-nesoa bawalu~kite mediumi.

Toj veli deka se raboti za li~nosti koi ve}e bile na †crnite listi∏ na OHR, no i na potencijalnite kan-didati za tie listi.

†Mojot adavokat, preku âvka od Sokoc, me spoi so Qubinko Lekovi}, od †Transperensi interne{nal∏, koj mi kaà deka moè da mi pomogne da me simnat od-crnata lista, no deka toa }e me ~ini∏, re~e vo izjavata pred Policijata i potvrdi za novinarite Milo{ La-zovi} nare~en Vojvoda, od Vi{egrad, `rtva na reketa-ri koi za golemi sumi pari na biznismenite od Repu-blika Srpska im vetuvale simnuvawe od t.n. crna lista ili pomo{ da ne bidat staveni na nea, dokolku, navod-no, se potencijalni †kandidati∏.

Premierot Dodik na 1-vi juli 2008 godina, re~e deka vlasta vo RS }e gi za{titi svedocite koi pred Obvinitelstvoto na BiH prozvale poedinci od „ Tran-sperensi interne{nal“ za BiH i od drugi institucii za koristewe na svoite pozicii za da zastra{at i da iznudat pari.

†]e go za{titime sekoj svedok i lu|eto koi bile `rtvi na toj proces. Sakame Obvinitelstvoto na BiH, koe so meseci gi drì ovie predmeti, kone~no da po-krene postapka ili }e otkaème bilo kakva sorabot-ka∏, re~e Dodik.

Direktorot na „Transperensi interne{nal“ za Evropa i Azija, Miklos Mar{al, upati pismo do amba-sadorite i diplomatite, vo koe se bara za{tita na


135

†Transperensi interne{nal“ za BiH, odnosno Repub-lika Srpska.

†Vi se obra}ame krajno urgentno, apeliraj}i da pomognete vo za{titata na profesionalniot integri-tet na na{iot ogranok TI za BiH, koj be{e i ostanuva eden od klu~nite akteri vo borbata protiv korupcija-ta, a za vladeeweto na pravoto vo ovoj mo{ne vaèn re-gion. Veruvame deka na na{iot ogranok na TI za BiH i na negovite ~lenovi im se zakanuva seriozna opasnost niz serija neobjaslivi mediumski natpisi, koi go ot-slikuvaat ogranokot kako kriminalen element, so imp-likacija na pravni sankcii∏, naveduva Mar{al.

†Li~nata bezbednost na personalot e zagrozena poradi obvinenijata za ‚reketirawe‘ i za organiziran kriminal. Veruvame deka vladeeweto na pravoto }e po-bedi i deka ovie obvinenija }e dobijat mo`nost za ne-zavisno soo~uvawe so pravosudstvoto na Republika Srpska∏, dopolnuva Mar{al.

Od ambasadoroite o~ekuvaat da im iskaàt †dla-boka zagriènost na vlastite na RS i da naglnaglasat deka vakviot odnos kon nezavisnite zdruènija na gra-|ani nema da bide toleriran od strana na Me|unarod-nata zaednica∏.

So pravo moème da se zapra{ame koi se stvarni-te integracii i ovlastuvawa na „ Transperensi inter-ne{nal“ i kakva e taa nevladina organizacija koja ima mo} i koja fakti~ki si zema za pravo da im †nareduva∏ na ambasadorite vo ime na Me|unarodnata zaednica. Voobi~eno e ambasadite i stranskite diplomatski pretstavni{tva eventualno da reagiraat na kr{ewe na zakonite, a ne da rabotat spored naredbite na nekoi †Transparensi∏. Od kade mu e nekomu pravoto na imu-nitet i za{tita od proverka ili odgovornost pred za-konite i instituciite na sopstvenata dràva. Li~nos-tite protiv koi Obvinitelstvoto i MVR na RS vodat istraga se dràvjani na Republika Srpska i na BiH i tie nemaat nikakov nitu politi~ki nitu diplomatski imunitet pred pozitivnite zakonski propisi na Re-publika Srpska i na BiH.

Milan Qepojevi}

136

Vistinskoto pra{awe e: koj e vsu{nost „Transpe-rensi interne{nal“, {to mu e vistinska dejnost i koj stoi zad nego, poto~no ~ii interesi zastapuva i so koja cel. Ona {to e voo~livo na prv pogled koga }e se so-gledaat nivnite izve{tai i temite so koi se zanimava-at, koga }e se analizira vokabularot i intonacijata, jasno e deka nastapuvaat od pozicija na svetska sila, {to go potvrduvaat ne samo raznite izve{tai za navod-nite kriminalni raboti na Vladata na RS, tuku i ovaa †direktiva∏ na ambasadite vo ime na Me|unarodnata zaednica. Pra{aweto e vo imeto na koja †Me|unarodna zaednica∏.

Ustavot i Zakonot na sekoja dràva mora da se po-~ituvaat, a toa posebno se odnesuva na onie kako „Transparensi“ koi legnuvaat i stanuvaat deklariraj-}i za{tita na zakonot i zakonitostite i borba protiv kriminalot i korupcijata. Za da nare~e{ nekogo kra-dec, mora prvo samiot da bide{ ~esen, s# drugo e nepo-trebno da se objasnuva.

DOKAZI

Miroslav Vrqanovi}, sopstvenikot na bawalu~-

kata firma †Mitako∏, veli deka †za da ne se najde na listata na ha{kite pomo{nici, mu dal 20.000 evra na biv{iot izvr{en direktor na †Transparensi inter-ne{nel∏ Qubinko Lekovi}, poznat kako Leka∏.

Za{titeniot svedok, vo svetot na izmamata poznat kako Mario, na Policijata i Obvinitelite im prizna deka biznismenite vo Republika Srpska gi reketiral vo ime na grupa koja ja ~inele dvajca slu`benici na „Transperensi interne{nal“ izamenik-direktorot na Upravata za indirektno odano~uvawe, Bogdan Novako-vi}.

[to e „Transperensi interne{nal“ pokaùva i podatokot deka ne se znae, barem spored pi{uvaweto na mediumiite, kojae funkcijata na nivniot prv ~ovek, Boris Divjak; edna{ e direktor, drug pat direktor na


137

bordot na direktori, a na 5-ti juli 2008 godina se poja-vuva vo uloga na pretsedava~ na Odborot na TI za BiH.

Vo taa †nova ili stara∏ uloga, Divjak objasnuva de-ka s# {to se slu~uva e †~ista politi~ka hajka∏. †Zate-~eni sme od direktniot udar na izvr{nata vlast vrz raboteweto na †Transperensi interne{nal“, veli Divjak, komentiraj}i gi obvinenijata na poedine~nite mediumi vo Republika Srpska i na Premierot Milo-rad Dodik deka vraboteni vo TI za BiHu~estvuvale vo reketirawe na smenetite funkcionerii biznismeni od Republika Srpska.

Divjak veli deka †pozadinata e vo seto ona{to TI za BiH go napravi vo poslednata godina, istraùvaj}i gi golemite slu~ai so javnite dogovori, napraveni pod krajno somnitelni okolnosti. Ni be{e najaveno deka poradi toa }e patime, ni be{e ponudeno golemo mito od izvr{nata vlast za da prestaneme da rabotime na toa. Me|utoa, go za~uvavme integritetot i ova e kazna-ta {to ja pla}ame∏.

DOPOLNUVAWE

Vladimir Latinovi}, svedok †pokajnik∏ od grupa-

ta †reketari∏ koj re{il siot slu~aj na †reketirawe-to∏ biznismeni od Republika Srpska da &go otkrie na Policijata veli deka pretsedatelot na NVO †Naroden front∏, Dragomir Babi}, mu nudel 50.000 KM za da ne go kaè nikomu ona {to znae.

Latinovi} veli deka vo grupata koja iznuduvala pari od biznismenite vo RS i smenetite pretstavnici, pokraj nego bile i Qubinko Lekovi}, od †Transperen-si interne{nal“ i Nikica Gligori} i Bogdan Novako-vi} od Upravata za indirektno odano~uvawe.

†Vo januari ili fevruari me povika Slobodan Vaskovi} i re~e deka tie }e me za{titat, no da ne go ~epkam ‚Transparensi‘. Mi re~e deka Lekovi} mu ka-àl deka sum dobar so [otra i deka sum pod pritisok da ‚propeam‘. Na Vaskovi} mu rekov deka ne znam za

Milan Qepojevi}

138

{to zboruva, a toj re~e deka najdobro e da se najdam so Dragomir Babi}, Babara, kako {to go narekuvaat. Re-~e: ‚Babara mi e drugar i odli~no stoi so Rafi Grego-rijan i treba s# da mu raskaè{‘“, naveduva Latinovi}.

Latinovi} veli deka Vaskovi} mu rekol da se javi na brojot na negovata sopruga otkako }e razmisli i da ne go bara nego, bidej}i go prislu{kuvaat.

†Jas u{te toga{ imav dadeno izjava za reketirawe vo Policijata, no otidov na sostanokot za da vidam {to baraat od mene. Go povikav Vaskovi} i otidovme kaj Babi} vo kancelarijata vo Nova Varo{. Babi} me pra{a dali nekoj me nagovara da odam protiv ‚Transpe-rensi interne{nal‘ . Mi re~e deka Pretsedatelot na Vladata go zafrknal za nekoe mesto vo Policijata, da-li trebalo da bide direktor ili minister vo Polici-jata. Re~e deka dokolu †Transparensi∏ se urne, niv ka-ko na zmija }e im gi is~istat opa{kite, za{to Dodik sega e najsilen. Babi} re~e deka dobro stoi so Grego-rijan i deka e podgotven da mi dade 50.00KM za da mol-~am∏, potvrduva Latinovi}.

Latinovi} veli deka koga po dvaesetina dena pov-torno se sostanal so Vaskovi}, toj mu prenel deka †Ba-bi} za s# go informiral timot na Rafi i deka moè da mu dogovori sredba so nego. Mi re~e deka pokraj 50.000 KM moàt da mi obezbedat da odam nadvor od zemjava i da si go promenam identitetot. Vaskovi} mi go prenese ona {to mu go kaàl Babi}∏, veli Latinovi}.

Vladimir Latinovi} istaknuva deka panikata de-ka se †provaleni∏ po~nala u{te minatoto leto (1997) koga na Qubinko Lekovi} od †Transparensi∏ i na Ni-kica Gligori} od UIO nekoj na vratata im stavil nat-pis †Mito - Korupcija - Iznuda - Sud - Zatvor∏.

Istata ve~er koga im ja ispi{ale porakata na vrata-ta, nego, veli, go presretnale dvajca mladi~i na ulica i mu gi zele klu~evite od avtomobilot, mu pukale vo glava od prazen pi{tol i samo rekle †]e ima{ problemi∏.


139

Vedna{ nautro me povika Lekovi} i pobara da odam kaj nego vo stan. Tamu bevme Lekovi}, Nikica Gligori}, Boris Divjak i jas. Toga{ prvpat gi vidov Boris Divjak i toj Gligori}.

Sfativ deka na Lekovi}, Nikica mu e klu~en ~o-vek za sobirawe podatoci od Upravata za indrektno odano~uvawe∏, istaknuva Latinovi}.

Veli deka vo razgovorot zaklu~ile deka zad zaka-nite bi moèle da stojat onie na koi im zele pari i im go podmetnaa toa na Antoni}, sopstvenikot na Fabri-kata za tutun, na Jovi} od †Brdo promet∏ ili Vrqano-vi}, sopstvenikot na †Mitako∏.

Latinovi} istaknuva deka se nalutil, za{to pov-torno trebalo da se najdat nave~er, a Lekovi} go izma-mil i go ostavil na cedilo. †Rekoa deka }e gi kontak-tiraat niv trojca za da vidat dali tie go nara~ale seto toa i se dogovorivme da se najdeme ve~er. Me|utoa, tie is~eznaa. Im se zagubi sekoja traga, za{to telefonite im bea isklu~eni vo 12 ~asot, a Gligori} gi zasolni ènata i decata∏, raskaùva Latinovi}.

†Dva meseca potoa, koga otidov da go posetam Le-kovi}, nekade vo septemvri vo †Transperensi inter-ne{nal∏, toj ne mi dozvoli da vlezam. Na skalite mi re~e deka ima problem, a jas go pra{av zo{to zamina, a mene me ostavi sam. Be{e aroganten i bezobrazen i re-~e deka nekoj go prijavil reketiraweto vo policijata i deka ve}e nema da ragovarame preku telefon, tuku de-ka toj, koga }e treba da se najdeme, }e me povika od pod prozorecot, bidej}i ìveevme vo sosedstvoto. Isto ta-ka mi kaà, dokolku nekoj me pra{a, ni{to da ne priz-navam i da kaàm deka ne se poznavame∏, zaklu~uva La-tinovi}.

Vladimir Latinovi}, Mario, na 8-mi juli 2008 ve-li deka pretsedava~ot na Odborot na direktori na „Transperensi interne{nal“ za BiH, Boris Divjak, znael za reketiraweto na smenetite pretstavnici i biznismeni od Republika Srpska, za{to minatata go-

Milan Qepojevi}

140

dina li~no prisustvuval na doverlivata sredba vo Ba-wa Luka na koja se zboruvalo za toa.

OPRAVDUVAWE

Na 7.07.2008, Dragomir Babi} i Slobodan Vasko-

vi} go povikaa Obvinitelstvoto na BiH da gi istraì site aferi na „Transparensi“, vklu~uvaj}i ja i ulogata na Qubinko Lekovi}, slu`benikot na ovaa organizaci-ja. Tie tvrdat deka Vladimir Latinovi}, za{titeniot svedok vo ovoj slu~aj, im raskaàl s# za reketiraweto, no deka vistinskata cel na seta afera ne e da se spro-vede istraga, tuku da se diskreditira „Transparensi“ poradi nivnite izve{tai za privatizacija na nafteni-ot sektor. Kako {to tvrdat, Latinovi} od niv baral 50.000 KM za da go snimi razgovorot so Velibor [ot-ra, {ef na obezbeduvaweto na Fabrikata za tutun Ba-wa Luka i Milo{ ûbrilovi}, {ef na obezbeduvawe-to na Premierot Dodik, kako dokaz za svojata prikaz-na, †bidej}i potoa imal namera da pobegne od zemjata, koga }e gi zeme parite i od niv i od drugite∏.

Babi} i Vaskovi} se ponudile da dadat izjava pred Obvinitelstvoto za detalite od sostanokot so Latino-vi}, obvinuvaj}i go MVR na RS deka ovoj slu~aj e otvo-ren nadvor od instituciite na sistemot i finansiran od privatni fondovi. Latinovi} i [otra gi negirale site obvinenija na Babi} i Vaskovi}. [otra nakuso re~e deka toa se †budala{tini∏ i deka poradi †izvesni lagi }e pokrene krivi~na prijava protiv Babi}∏.

POVIK OD GREGORIJAN

Sega izvr{niot direktor, a ponekoga{ i portpa-

rol na „Transperensi interne{nal“, Sr|an Blagov~a-nin, na 10.07.2007 godina, veli deka s# vrzano za afera-ta †reketirawe∏ se odvivalo bez znaewe na instituci-ite, koi bi trebalo da sprovedat istraga, a se da istra-ùvaat †paralelnite institucii na Dodik∏. †TI za BiH nikoga{ ne se zanimavala so ilegalni aktivnos-


141

ti, no o~igledno e deka se raboti za mnogu dobro pri-premen plan za diskreditacija∏.

Prviot zamenik na visokiot pretstavnik vo BiH, Rafi Gregorijan, povika na sopirawe na propagandna-ta kampawa protiv †Transperensi interne{nal“ i is-takna deka treba da mu se dozvoli na pravosudstvoto da gi istraì obvinenijata za reketirawe.

Gregorijan mu vra~i anonimno pismo na vr{ite-lot na dol`nosta glaven obvinitel na Obvinitelstvo-to na BiH, Milorad Bara{in, na 6-ti fevruari ovaa godina, vo koe e opi{an planot za diskreditacija na †Transparensi∏. Gregorijan re{i da go predade pismo-to kako moèn dokazen materijal po {to Dragomir Ba-bi} potvrdi deka e avtor na pismoto.

Primenata inoblikcija vo toj mig (na 6-ti fe-vruari) deluva{e neverojatno. Me|utoa, nastanite od prethodnata nedela pokaàa deka planot naveden vo pismoto, vsu{nost se sproveduva, soop{tuvaat od OHR. Pismoto dotoga{ ne bilo predadeno naistra`nite or-gani, bidej}i bilo anonimno, pa †ne moèvme da preze-meme kakvi bilo ponatamo{ni ~ekori∏. Kako {to pre-nesoa od OHR, obvinitelot Bara{in povtoril deka ne primile izve{taj za storenite krivi~ni dela, nitu iz-javite na svedocite za navedenoto reketirawe od stra-na na †Transparensi∏. †Dokolku dobieme takov izve{-taj od Policijata na RS, }e postapime vo soglasnost so zakonot kako i vo site drugi slu~ai∏, re~e Bara{in.

PRODOL@ENIE

Direktorot na Policijata na Republika Srpska,

Uro{ Pena, na 11.07.2009 re~e deka MVR na RS sprove-duva istraga za aferata †reketirawe∏ na biznismeni i smeneti li~nosti od RS i zema izjavi od o{tetenite.

Novinarot Pero Simi} upati pismo doRafi Gre-gorijan i kompletnata video, tonska i pe~atena doku-mentacija, koja vo aferata †reket∏ ili †crni listi∏ ja objavija mediumite vo Republika Srpska i vo po{iro-kata okolina. Simi} vo pismoto do Gregorijan go izra-

Milan Qepojevi}

142

zi o~ekuvaweto i ovoj materijal da mu go vra~i na vr-{itelot na dol`nosta glaven ovvinitel na BiH, Mi-lorad Bara{in, kako {to napravi so anonimnoto pis-mo vo vrska so aferata.

Pretsedatelot na NVO †Naroden front∏, Drago-mir Babi} i Slobodan Vaskovi}, najavija tu`bi pro-tiv site mediumi vo RS koi ja objavija izjavata na Vla-dimir Latinovi} deka mu nudele 50.000 KM za da mol~i za aferata †reketirawe∏ na biznismenite vo RS.

PRIJAVA

Vladimir Latinovi}, svedok, pokajnik vo aferata

†crni listi∏, porane{niot izvr{en direktor na „Transperensi interne{nal“, Qubinko Lekovi}-Leka i slu`benikot na Upravata za indirektno odano~uva-we, Nikica Gligori}, se osomni~eni deka kako organi-zirana grupa iznuduvale pari od pove}e gra|ani na Re-publika Srpska i BiH. Tie se prijaveni na 11.07.2008 godina vo izve{tajot na MVR na Republika Srpska, dostaven do Obvinitelstvoto na BiH.

Od Obvinitelstvoto e potvrdeno deka izve{tajot e primen i deka }e mu bide predaden na Obvinitelot za rabota.

Premierot na RS, Milorad Dodik, re~e deka „Transperensi interne{nal“ vo Berlin ima problem so izjavite na svedocite vo Republika Srpska, koi jas-no, preku razni mediumi, potvrdile deka davale pari na nivnite slu`benici za da bidat simnati od †crnata lista∏ na me|unarodnata zaednica.

Reagiraj}i na odlukata na Odborot na direktori na †Transparensi∏, privremeno da ja suspendiraat ope-racijata na ovoj ogranok i da gi evakuiraat slu`beni-cite na BiH, Dodik re~e deka toa o~igledeno e †propa-ganden trik∏ za da se prefrli seta rabota vrz Vladata na RS, koja samo se obiduva da obezbedi neutralna sre-dina za deluvawe na nezavisni institucii, dokolku tie voop{to postojat.


143

Kako {to e javeno, Odborot na direktori na †TI∏, vo Berlin donel takva odluka poradi neopravdanite i {tetnite napadi koi neodamna eskaliraa so izjavata na Dodik deka nivnite slu`benici se vme{ani vo re-ketirawe i organiziran kriminal.

Premierot na Srpska re~e deka pretstavnicite na †TI∏ vo Berlin imaat sloboda da re{at dali nekoj od nivnite slu`benici e zagrozen vo BiH, no o~igledno e deka na toj na~in sakaat da go svrtat vnimanieto od onie koi{to se isprateni tuka za da go pravat ona {to go pravat.

†TI nema problem so mene, zatoa taa prikazna ne ja ni zapo~nav. Znam deka Obvinitelstvata vo RS i na BiH vo poslednite pet godini raspolagaat so site po-datoci, no deka poradi pritisoci od strancite ne mo-èa da go otvorat slu~ajot na reketirawe∏.

Porane{niot direktor na policijata na RS, Dra-gomir Andan, na 15-ti juli 2008 godina izjavi deka Slo-bodan Vaskovi} mu pobaral 50.000 KM, †za da go reha-bilitira i za da go simnat od crnata lista na OHR∏. Toa se slu~ilo pred okolu mesec i pol.

Biv{iot generalen sekretar na Avtomoto sojuzot na RS, Brane Suboti} tvrdi deka vo ime na †reket∏ im dal iljadi marki na porane{niot pretsedatel na bawa-lu~kiot odbor na SDS, Goran Popovi}, i na direkto-rot na vesnikot †Patriot∏, Slobodan Vaskovi}, a 10.000 marki i laptop na pokajnikot vo slu~ajot †crna lista∏, Vladimir Latinovi}, i na porane{niot izvr-{en direktor na †Transperensi interne{nal∏, Qu-binko Lekovi} - Leka.

Brane Suboti} veli deka vrabotenite vo †Tran-sparensi∏ vr{at uàsen pritisok vrz sudstvoto i vrz sudiite i deka stanuva zbor za organizacija kako †ok-topod∏ koja nasekade ima svoi lu|e, pa duri i vo Vlada-ta i vo Policijata.

†Niven pretstavnik vleguva pred strankata vo sudnicata i koga i da posaka moè da izzeme nekoj pre-dmet. Nemaa nikakva vrska so mojot predmet, no bea na sudeweto i imaa celosen uvid vo dokumentacijata. Me

Milan Qepojevi}

144

ucenuvaa poradi navodno neizvr{eni obvrski. Edna od stavkite be{e pre~ekoruvaweto na vloùvawata vo hotelot ‚Ko{uta‘ na Jahorina. Zloupotrebija s# i me ucenuvaa. Go barav pravnikot Leki} vo ‚TI‘ i go pra-{av zo{to ne dojdoa kaj mene za da ja slu{nat i drugata strana. Mi re~e deka, dokolku treba, }e mi se javi ne-koj od nivnite slu`benici. Ete, se javi Lekovi}∏, veli Suboti}.

REALNOST

Slu~ajot †reketirawe∏ ili †crna lista∏ e pokaza-

tel i slika na BiH i na site pritisoci na koi e izlo-èna Republika Srpska i nejzinata aktuelna i legi-timna vlast. Mnogu obmani i manipulacii, a edna od najgolemite e sekako koristeweto na terminot †poim ili pozicija na Me|unarodnata zaednica vo ~ie ime se pravat mnogu ne{ta, a {to nema nikakva potpora vo nitu eden dokument na Me|unarodnata zaednica, nitu na nekoja nejzina institucija. Dokolku nekoj kaè deka Me|unarodnata zaednica bara odredena rabota, mora da se znae koj: dali e Sovetot za bezbednost na ON ili Ge-neralnoto sobranie na ON, isto taka mora da se znae koja e rezolucijata na ON ili drug dokument, so jasna odrednica koja precizno regulira ili ne regulira, op-redeluva ili ne opredeluva, opredelen op{testven od-nos.

Dejtonskiot miroven dogovor e me|unaroden dogo-vor koj gi regulira odnosite vo BiH i toa e edinstve-niot dokument vrz ~ija osnova funkcionira BiH, kako i dokumentite na me|unarodnite institucii, prvenst-veno na Obedinetite nacii, ~ij ~len e BiH. S# ostana-to e proizvolno i nelegalno i nelegitimno zloupotre-buvawe na imeto na Me|unarodnata zaednica.

Slu~ajot †reketirawe∏ otkri samoproglaseni, pa-ralelni, nelegalni strukturi koi, vo ime na nekoja imaginarna me|unarodna zednica, za ne~ii interesi, iako se znae za ~ii, treba{e da ja eliminiraat Repub-


145

lika Srpska, taka {to }e se iskriminalizira nejzin-oto legalno rakovodstvo so postojanite prikazni za kriminalizacija, korupcija i organizira kriminal.

Narodnata pogovorka veli †ne pa|a sneg, da go po-krie ridot, tuku sekoja yverka svojata tragata da ja po-kaè. Vo ovoj slu~aj, site †du{egri`nici∏ na BiH, na Dejtonskiot dogovor, na zakonitosta, site moralizira-wa vo ime na nekoja samo nim poznata †me|unarodna za-ednica∏ se otkrija samo sebesi. Na vrvot na †rubiko-not∏ e Rafi Gregorijan, a pod nego †naredeni∏ se po-niskite †lauferi∏ kako Boris Divjak i †Transperensi interne{nal“; odredeni pravosudni institucii, bidej-}i pravosudstvoto e †~edo∏ na takvata me|unarodna za-ednica vo ~ie ime nastapuva Gregorijan, odredeni jav-ni mediumi ramnomerno rasporedeni vo Saraevo i Ba-wa Luka, kako i poniski pioni zadolèni za †mali i golemi∏ valkani ne{ta, kako Vaskovi}, Babi}, Leko-vi}, Gligori} i Latinovi}, koj nastapuva vo ime na ne-koja samo nemu poznata me|unarodna zaednica.

Narodnata pogovorka koja veli †moè{ kako sa-ka{, no ne moè{ dodeka saka{“, se potvrduva i vo ovoj slu~aj. Instituciite na Republika Srpska reagi-raa i otkrija kriminalna grupa koja o~igledno e ope-rativno rakovodena od strana na „Transperensi inter-ne{nal“ odnosno od Boris Divjak. Nivnata rabota ja pokrivale mediumite i pravosudstvoto koe e pod vlija-nie i nadzor na semo}niot Rafi Gregorijan. Faktot {to Gregorijan nosi nekoe (anonimno) pismo od pret-sedatel na nekoja od 1300-te nevladini organizacii ka-ko {to e †Naroden front∏, e pokazatel deka toj e na †vrvot∏ na oktopodot ili na skalata i deka toj e onoj koj so silata na svojot avtoritet i so funkcijataprv zamenik na visokiot pretstavnik se obiduva †da spasi {to moè za da se spasi sebesi∏, so povikot s# da mu se prepu{ti na pravosudstvoto, {to vo prevod zna~i ne-mu.

Isto taka †centralata∏ na †Transparensi∏ vo Berlin se povlekuva, {to zna~i †bega∏, poradi navod-nite pritisoci od vlasta na RS vrz nivnata rabota.

Milan Qepojevi}

146

Nikoj ne e amnestiran od kriminal, pa duri ni ekipata od †Transparensi∏ poddrùvana od Gregorijan. Da se nevini, }e ostanea tuka i }e dokaèa deka ne se vinov-ni. Vpro~em, slu~uvawata koi podocna sledea, pokaàa {to zna~e{e nivnata kritika na privatizacijata na naftenata industrija na Republika Srpska. Rafineri-jata za nafta Brod raboti so poln kapacitet i e eden od su{testvenite nositeli na Republika Srpska.

Kritikata na privatizacijata na naftenata indu-strija pokaùva deka Gregorijan i negovite †transpa-rensii∏ ne sakaat uspe{ni privatizacii koi }e dove-dat do zapo~nuvawe na proizvodstvoto, do vrabotuvawe i polnewe na buxetot, tuku gi sakaat drugite, onie koi zna~at proda`bi bez cena i vo sopstveni interesi. Toa e realnosta i vistinata vo koja e te{ko da se poveruva, no e realnost.

Vladata na Republika Srpska, na ~elo so Milorad Dodik, po golemata pobeda po nametnatite odluki na Miroslav Laj~ak, na 19-ti oktomvri 2007 godina, ost-vari vtora, ni{to pomala pobeda, razobli~uvaj}i gi Rafi Gregorijan i nevladinata organizacija †Transpa-rensi∏, koja se odnesuva{e kako arogantna, prepotent-na, mo}na, silna, seznae~ka i semo}na sila koja ne od-govara nikomu, osven verojatno na {efot Gregorijan.

Ovoj na~in na kriminalizacija preku †Transpa-rensi∏ ve}e nema da odi vaka i }e mora da se izbera nov, su{testveno modificiran model. Akterite i kreatorite i ponatamu ostanuvaat isti, na ~elo so Ra-fi Gregorijan. Tablata e ista, figurite se isti, samo poinaku se naredeni.

DRUG NAÎN

Na 17-ti juli 2008 godina, saraevskite mediumi ob-

javija deka spored †izvor∏ na SIPA, ovaa agencija se †zanimava so aktivnostite na Vladata na RS, za perio-dot 1998 - 2000 godina. Izvorot na SIPA tvrdi deka Vladata na RS vo toj period za obnova na infrastruk-turata i renovirawe na ku}ite i stanovite na povrat-


147

nicite, kako podarok dobila 50 milioni KM od Evrop-skata unija. No, od dokumentite se gleda deka ne gi tro-{ela ba{ namenski.

Ovoj podatok pokaùva deka pritisocite vrz Do-dik i negovata kriminalizacija, o~igledno po~nuvaat da se odvivaat na drug na~in, preku SIPA, odnosno preku poedinci od SIPA, koi se obi~ni pioni, pove}e ne na †Transparensi∏, tuku samo na Rafi Gregorijan. a Pristapot e †amaterski∏ bidej}i Dodik, za spomnatite dela e osloboden so pravosilna presuda na Osnovniot sud vo Bawa Luka na 17.10.2005 godina, a potoa i na ba-walu~kiot Okruèn sud. Vrevata prodolùva so pla-sirawe na del od revizorskiot izve{taj vo koj stoi deka †poradi zna~itelni otstapuvawa od potro{enite buxetski sredstva vo odnos na planot i neefikasniot sistem na interni kontroli; raboteweto na sekretari-jatot na Vladata na RSvo 2007 godina, Glavnata slu`ba za revizija na javniot sektor go ocenuva so rezerva∏, izjavi glavniot revizor Bo{ko êko.

KARAXI]

Po povod apseweto na Radovan Karaxi}, na 21-vi

juli 2008 godina vo Belgrad, kogo bo{wa~kite mediu-mi i samite Bo{waci u{te odamna go osudija za zlos-tor, dozvoluvaj}i si go sebesi ona {to go moè edinst-veno Sudot - da odat i ~ekor ponatamu, pa preku Kara-xi} da ja osuduvaat i celata Republika Srpska, progla-suvaj}i ja za zlostorni~ka i genocidna.

Po toj povod, premierot na RS, Milorad Dodik, veli deka apseweto na Karaxi}, za Vladata na RS, e eden od poslednite ~ekori za ispolnuvawe na obvrski-te kon Ha{kiot tribunal i za procesirawe na obvine-tite za voeni zlostorstva.

Namesto ova da se tretira kako edna od dejtonski-te obvrski, soo~eni sme so mnogu izjavi na politi~ari-te od FBiH koi se obiduvaat da go generaliziraat Ka-raxi} so Republika Srpska i nejzinoto sozdavawe, a

Milan Qepojevi}

148

toa nema da go dozvolime, izjavuva Milorad Dodik i dodava deka Republika Srpska ne e delo na Karaxi}, tuku na site lu|e koi ìveat vo nea i deka ne e pris-tojno baraweto niz procesot na sudewe na Karaxi} da & se sudi i na Republika Srpska.

Dodik istaknuva deka odgovornosta e individual-na, a deka Karaxi} vo Hag }e odgovara so ime i prezi-me. †Republika Srpska e trajna i nepra{alna katego-rija i ne moè da mu se sudi na koj bilo kolektivitet na ovie prostori. Ne moàm da gi sfatam obidite na saraevskite politi~ari koi nastojuvaat vo javnosta da odràt edna prikaznana vistina, koga i samiot Ha{ki tribunal re~e dekaedinstvenoto {to go spre~ilo Ali-ja Izetbegovi} da bide pred liceto na pravdata, bila smrtta.

Zatoa bi bilo logi~no Institutot za pravda vo Hag da procesira i drugi odgovorni, kako aktuelniot pretsedava~ na Pretsedatelstvoto na BiH, Haris Si-lajxi}, koj be{e va`na li~nost vo muslimanskoto poli-ti~ko dvièwe vo toa vreme i da se vidi koja bila nego-va politi~ka uloga vo voenite zlostorstva vrz Srbite vo BiH. Vo izminatata vojna zaginaa 27.000 Srbi, koi ne gi ubile humanitarni organizacii∏, smeta Dodik.

Toj istaknuva deka poradi idninata i tolerancija-ta vo regionot potrebno e da zapo~ne proces na izvinu-vawe do Srbite za `rtvite padnati vo site vojni, bidej-}i Boris Tadi} se izvini, a ova e migot koga i drugite treba da se izvinat za stradawata na srpskiot narod.

Direktorkata na Fondot za humanitarno pravo, Nata{a Kandi}, veli deka Milorad Dodik †moral da znae koj go kriel Radovan Karaxi}∏ i dodava deka apse-weto na Karaxi} }e bide golemo olesnuvawe za Dodik i negovata vlast. Toj }e ja zajakne svojata vlast, smeta Nata{a Kandi}.

Na 25.07.2008, advokatot na Radovan Karaxi}, Sve-tozar Vuji}, veli deka Karaxi} se izraduval na vesta de-ka Milorad Dodik vetil pomo{ za negovoto semejstvo.

Dodik izjavi deka }e se sostane so ~lenovite na se-mejstvoto na Radovan Karaxi} †za da vidam {to im e


149

potrebno. Toa e vo soglasnost so zakonot i nema pri~i-na semejstvoto na Karaxi} da bide o{teteno∏. Dodik pojasni deka se raboti za lu|e koi ne se obvineti, nitu osudeni za kakvo bilo krivi~no delo koe bi gi spre~i-lo da dobijat pomo{ od Vladata na Republika Srpska, kako i ostanatite semejstva na obvinetite za voeni zlostorstva.

Komentiraj}i go apseweto na Karaxi}, Dodik ve-li deka toa zna~i rastovaruvawe za Republika Srpska. Toa zna~i deka Republika Srpska, bez kakov bilo to-var na minatoto moè nepre~eno da prodolì so raz-vivawe i stabilizacija.

OTSTRANUVAWE

Belgradskite mediumi objavija plan †koj ameri-

kanskite pretstavnici vo BiH go podgotvile so hrvat-skite slu`bi za bezbednost za otstranuvawe na pre-mierot Dodik. Spored belgradskite mediumi ova e prv ~ekor so cel urivawe na instituciite na Republika Srpska i centralizacija na BiH. Mediumite se povi-kuvaat na inoblikciite koi gi dobile od izvor blizok do istra`nite i pravosudnite institucii na BiH.∏

Grupata koja raboti †za glavata∏ na premierot Do-dik ja predvodi Rafi Gregorijan, a vo nea se nao|aat i {efot na Sektorot za krivi~na istraga na SIPA, Dragan Luka~, i Ambasadorot na SAD vo BiH, ârls Ingli{.

Bidej}i reoblikta na Policijata vo BiH, koja ne gi oskvernavi nadle`nostite na Republika Srpska, e okon~ana, grupata, na ~elo so Rafi Gregorijan trgna vo vtorata faza od planot koj{to †}e dokaè deka vlasta vo Republika Srpska e kriminalizirana i deka kako takva ne treba da postoi∏. Visokiot funkcioner na policiskite slu`bi vo BiH naveduva deka Gregori-jan rakovodi so grupata vo koja se nao|a i {efot na Posebnoto oddelenie za organiziran kriminal, sto-panski kriminal i korupcija na Obvinitelstvoto na BiH, Dru Engel.

Milan Qepojevi}

150

So pomo{ na Luka~, koj u{te od 1990 e aktiven ~len na hrvatskite slu`bi za bezbednost, Amerikanci-te, so Gregorijan na ~elo, se obiduvaat da mu namestat kriminalni dejstvuvawa na Dodik vo vrska so izgrad-bata na zgradata na Vladata na RS, kako simbol na Re-publika Srpska, kako i navodni nezakonitosti pri proda`bata na Rafinerijata Brod. Istiot izvor nave-duva deka vo pra{awe se privatni presmetki na ameri-kanskite birokrati vo BiH so vlastite na Republika Srpska, ~ija cel e odzemawe na nadle`nostite na Re-publika Srpska. Gregorijan e daleku od aktuelnata re-publikanska vlast i &pripa|a na grupacijata Holbruk - Olbrajt - Klark, koja{to be{e mo{ne aktivna vo te-kot na sudirite vo BiH.

Zad ovaa grupa politi~ki stoi Zlatko Lagumxija, a finansiski, eden saraevski tajkun. Tokmu poradi ova, stranski razuznava~ki slu`bi go sovetuvaat Dodik da ne patuva so avion, za{to postojat indikacii za mo`no scenario za likvidacija. Dodik ve}e tripati ima{e problemi so avionot koj go prevezuva{e od bawalu~ki-ot aerodrom i pilotot edvaj uspea da sleta.

PODELBI

†Razdeli, pa vladej∏ e star na~in za manipulacija

koj se obiduvaat da go primenat vo Republika Srpska so plasirawe prikazni za podelbi na Istok i Zapad vo Republika Srpska, bidej}i navodno isto~niot del e po-zapostaven vo odnos na zapadniot. Navodno, gra|anite od isto~niot del se nezadovolni od aktivnostite na Vladata na RS za vloùvawata vo razvojot na tamo{-niot del, kade {to se nao|aat re~isi site nerazvieni i izrazito nerazvieni op{tini vo RS. Spored prikazni-te i glasinite koi{to se plasiraat od razni centri, ne se zabeleùvaat pridviùvawa po formiraweto na Fondot za razvoj na isto~niot del na Republika Srp-ska, koj ovaa godina moè da plasira 86 milioni KM vo podra~jeto na gradot Isto~no Saraevo i 23 op{tini od Lapovo do Berkovi}.

Fondot za razvoj na isto~niot del na RS, koj go formira{e Vladata na RS, za osum meseci ispora~a


151

okolu 18,6 milioni KM na isto~noto podra~je kako pottiknuva~ka merka za razvoj na tamo{nite op{tini i za zgolemuvawe na vrabotenosta.

Direktorot na Fondot za razvoj na isto~niot del na RS, Branislav Suboti}, veruva deka }e go ispolni planot i deka }e gi plasira re~isi site predvideni sredstva za razvoj na isto~nite op{tini na RS. Subo-ti} veli deka Fondot raspolaga so 200 milioni KM koi do krajot na 2010 }e moè da gi plasira kako kre-diti vrz osnova na proektite za razvoj, podneseni do komercijalnite banki. †Ovaa godina moème da plasi-rame 86 milioni KM, vo 2009 se predvideni 82 milioni KM i vo 2010, 42 milioni KM. Do sega se odobreni okolu 18,6 milioni KM za 38 proekti∏ veli Suboti}.

Suboti} veli deka site prikazni za zapostavenos-ta na isto~niot del na Republika Srpska se neto~ni, za{to site op{tini i site stopanstveni subjekti ima-at mo`nost da apliciraat i za sredstva od Razvojnata programa na RS, pod istite uslovi kako i site ostana-ti pretprijatija.

Premierot Milorad Dodik veli deka ne postoi nikakva podelba na Isto~na i Zapadna Republika Srp-ska, tuku edna Republika Srpska. †Taa prikazna za po-delbi ja plasiraat opozicijata i poedine~ni pretstav-nici na Me|unarodnata zaednica, za da predizvikaat raskol i kavga vo Republika Srpska∏, veli Dodik.

Ministerot za finansii, Aleksandar Xombi}, na 22.08.2008 godina. re~e deka za proektite koi se odnesu-vaat na isto~niot del na RS se odobreni 182.871.610 KM ili 58,64 procenti, a za zapadniot 128.961.727 mar-ki ili 41,36 procenti.

Xombi} veli deka Sovetot za razvoj na Republika Srpska odobril finansirawe na 124 proekti, od koi 46 za op{tinite od isto~niot del na Republika Srpska.

SIPA

Na 23.08.2008, zamenik director na SIPA, Dragan

Luka~ izjavi deka ovaa agencija e ve}e †dlaboko pod is-traga vo Vladata na RS∏. SIPA ve}e isprati barawe

Milan Qepojevi}

152

na adresite na nekolku Ministerstva vo Vladata na RS, za da se dostavi dokumentacijata povrzana so fi-nansiskite transakcii na Vladata na RS i za proda`-bata na nekoi strate{ki objekti i pretprijatija do nejzinite inspektori.

Potpretsedatelkata na Vladata na RS, Jasna Br-ki}, tvrdi deka ne znae ni{to za kakvi bilo istragi, nitu, pak, deka videla kakvi bilo inspektori na SIPA vo Vladata, kako {to nekoi mediumi prenele povikuvaj}i se na izvorite na SIPA.

Od kabinetot na premierot Dodik imalo komen-tar deka vo pra{awe e †privatna akcija na eden ~ovek koj se vika Dragan Luka~∏.

Kako {to pi{uvaa mediumite od Srbija, Luka~ e ~len †na organizirana grupa za diskreditacija na Vla-data na RS i na celata Republika Srpska, koja ne se ra-kovodi so profesionalni, tuku so li~ni i politi~ki motivi. Vo istata grupa se i istra`nite obviniteli od Obvinitelstvoto na BiH, koi spored nalogot na OHR ja zloupotrebuvaat pozicijata i izleguvaat nad-vor od ramkite na svoite nadle`nosti.∏

Premierot Milorad Dodik na 25.08.2008 godina izjavi deka ima doverlivi inoblikcii od Obvinitel-stvoto na BiH deka krivi~nite prijavi protiv Vlada-ta na RS se ve}e †spakuvani∏ i toa spored nalogot na pravniot zamenik na visokiot pretstavnik Rafi Gre-gorijan.

Dodik re~e deka na inicijativa na Gregorijan bil izdaden nalog SIPA da ja istraì izgradbata na Do-mot na RTRS, zgradata na Vladata na RS i privatizaci-jata na †Telekom Srpska∏. Imam inoblikcija deka Gre-gorijan vr{i sekojdneven pritisok vrz obvinitelite i sudiite za da se pottikne istraga.. Toa e zloupotreba, za{to za ova pra{awe ne e nadle`no Obvinitelstvoto na BiH, tuku Obvinitelstvoto na RS i nie nemame ni-{to protivda se zanimava so toa.∏


153

SORABOTNICI

Komentiraj}i ja prijavata koja SDS ja podnese do

Obvinitelstvoto vo Bawa Luka vo vrska so vloùva-wata na Vladata na RS vo Srebrenica, Dodik oceni de-ka stanuva zbor za partija vo koja postoi mala grupa lu|e koja kreira takvi ne{ta, koja treba da im poslu-ì na razli~nite me|unarodni me{etari koi bi potvr-dile deka vo Republika Srpska ima problemi. †Lu|eto od SDS se najdobri sorabotnici na grupata okolu Gre-gorijan, koj saka da ja kriminalizira cela RS. Toj sfa-ti deka vo SDS se takvi i misli deka site sme isti∏, re~e Dodik.

SDS, na 26.08.2008, od pravosudnite institucii na RS pobara da gi istraàt †rabotewata∏ na premierot na RS, Milorad Dodik, zada ne se zanimava Obvinitel-stvoto na BiH so toa, ocenuvaj}i deka toa bi moèlo da vlijae na pretstojnite razgovori za ustavni promeni.

Dodik re~e deka ne se pla{i od kakva bilo istra-ga od nadle`nite organi, velej}i deka SDS †izrazuva strav za poziciite na Republika Srpska∏.

Politi~kiot analiti~ar i ekspert za antiterori-zam, Xevad Galija{evi}, veli deka ne e tajna deka Ame-rikancite ve}e pove}e od polovina godina intenzivno rabotat na sobirawe {to pove}e kompromitira~ki ma-terijali protiv Pretsedatelot na Vladata na RS. Sta-nuva zbor za odamna isprobana strategija na Me|una-rodnata zaednica, koja sekoj pat koga posakuva da kom-promitira nekoj poedinec, posegnuva po negovoto na-vodno †kriminalno dosie∏.

†Nema nikakva dilema deka Gregorijan stoi zad site inicijativi za pokrenuvawe istraga protiv Do-dik. Me|utoa, se postavuva pra{aweto zo{to nema sli~ni istragi protiv Haris Silajxi} i Hasan ên-gi}, koi so {vercuvaweoru`je svrtele milioni dola-ri?! Mi se ~ini deka stanuva zbor za li~en animozitet protiv Dodik. Vo sekoj slu~aj, Dodik ima pravo da se

Milan Qepojevi}

154

somneva deka toj e celta na ovaa politi~ki motivirana i konstruirana prikazna∏, precizira Galija{evi}.

Izvor blizok do me|unarodnite krugovi, tvrdi de-ka celata prikazna protiv Republika Srpska poa|a od Br~ko, od supervizorot Rafi Gregorijan i od pretse-datelot na SDS, Mladen Bosi}.

Vo toj kontekst, ovoj izvor tvrdi deka treba da se zabeleì i izjavata na Bosi} deka †sudeweto na Rado-van Karaxi} e sudewe na Republika Srpska∏. Dovolno e da se vidi koj s# ja izgovoril taa re~enica, pa da vi-dite koj bi bil vo koalicija za t.n. †demokratska revo-lucija 2010 godina∏.

Spomenatiot izvor na Me|unarodnata zaednica tvrdi deka prijavata protiv Dodik i u{tetrojca negovi sorabotnici vo vrska so vloùvawata vo Srebrenica, e napi{ana vo kancelarijata na Gregorijan i deka po preveduvaweto na srpski, ja potpi{al Mladen Bosi}.

Stremeòt na Milanko Mihajlica da bide lider na opozicijata, o~igledno ne pominuva kaj koalicioni-ot partner na SDS, pa toj (29.08.2008), samiot se promo-vira sebesi, so konstatacijata deka †SRS e o~igledno najostrata opozicija∏ na aktuelnata vlast vo Republi-ka Srpska i deka e nivna †svoevidna koska vo grlo∏. Zatoa brutalnite zakani koi vo posledno vreme im stignuvaat na na{ite visoki funkcioneri, ne iznena-duvaat∏, tvrdi Mihajlica.

Komentarot na izjavata na Mihajlica, samiot za sebe zboruva i ne e vreden za nikakov komentar. Koga }e se sogleda negovata pozicija, ne e potrebno da se za-pra{ame komu mu e vaèn Mihajlica i koi se tie viso-ki funkcioneri,.

Pretsedatelot na SDS, Milan Bosi}, na 3-ti sep-temvri 2008, re~e deka ovaa partija, vo narednite deno-vi od Obvinitelstvoto vo Bawa Luka }e bara da gi in-formira za sudbinata na krivi~nata prijava protiv Dodik vo vrska so navodnite nepravilnosti pri vloù-vawata vo Srebrenica.

†Zagrièn sum od inoblikcijata deka vrz Obvini-telstvoto vo Bawa Luka se vr{i pritisok za da se sta-


155

vi vo fiokaprijavata od SDS ili za da se proglasi za nenadle`no toa Obvinitelstvo∏, istaknuva Bosi}.

Bosi} veli deka politi~kata scena vo BiH, po lo-kalnte izbori }e izgleda mnogu poinaku, bidej}i }e se otvorat te{ki politi~ki temi kako {to se reformite na Ustavot i na Policijata i deka toa }e dovede do od-mrznuvawe na zamrznatata kriza.

GELBART

Sovetnikot za Balkanot na pretsedatelskiot kan-

didat na Demokratskata partija, Barak Obama, Robert Gelbert, na 07.09.2008, po sredbata so premierot Dodik vo Lakta{i, re~e deka e impresioniran od napredokot {to go ostvarila Republika Srpska. †Koga prvpat doj-dov vo RS, po potpi{uvaweto na Dejtonskiot dogovor, toa be{e teòk period. Srbite toga{ nemaa dobro ra-kovodstvo, no sega imaat∏, re~e Gelbard. PROGNOZER

Opozicijata mora †da ja kritikuva vlasta i ima

pravo da vetuva s# i sene{to, a na gra|anite im ostanu-va da ja procenat opravdanosta na nivnite kritiki i da gi uvaàt vetuvawata na opozicijata, koja vo ovoj slu-~aj ja so~inuvaat SDS i Mladen Bosi}. So ogled na toa {to izbornata kampawa za lokalnite izbori e vo tek, Bosi} na 10-ti septemvri 2008 re~e deka o~ekuva pobe-da vo polovina op{tini vo Republika Srpska. SDS ima odli~ni kandidati koi se izbrani demokratski i koi pred bira~ite odat so konkretna programa, a ne so sliki od partiski lideri, kako {to e slu~ajot vo ne-koi drugi partii.

Toj veli deka na site im e jasno deka pominalo vremeto na euforijata koja{to na SDSN im ja donese pobedata na izborite vo 2006 i deka e dojdeno vreme da se podvle~e crta za neispolnetite vetuvawa. †Ovaa vlast go stori s# ona {to ne im go veti na izbira~ite∏, pora~uva Bosi}.

Milan Qepojevi}

156

Govorej}i za isto~niot del od Republika Srpska, omilenata tema na SDS, Bosi} veli deka vrabotuvawe-to vo isto~niot del na RS vlasta go zamagluva kitej}i se so pompezni statisti~ki podatoci, kako za odobre-nite 182 milioni marki od Razvojnata programa, iako nitu desetti del od toa ne stignal do op{tinite, so is-klu~ok na Srebrenica. Sramota e {to vo isto~niot del ne stignale onolku pari kolku {to ~inat dvata no-vi aviona i deka Fondot za razvoj na isto~niot del ima pomalku pari otkolku {to e vrednosta na zgradata na Vladata na RS.

PETRI^

Mnogumina od me|unarodnata zaednica sekojdnev-

no se zanimavaat so Republika Srpska i so BiH, pa ta-ka, porane{niot visok pretstavnik, Volfang Petri~, na 12.09.2008 re~e deka Republika Srpska e me|unarod-no priznaena i deka za nea toa e golema rabota. Vo Belgrad to~no znaat {to bi zna~elo ako ja pokanat RS da se priklu~i kon Srbija. †Premierot Dodik e isklu-~itelno pretpazliv da ne prejde opredelena linija, za-{to znae deka bi moèl da zagubi pove}e otkolku {to Republika Srpska ima dobieno∏, veli Petri~.

BRKAWE

Pretsedava~ot na Sovetot na ministri na BiH,

Nikola [piri}, komentiraj}i gi postojanite "ataci∏ od Saraevo vrz Dodik, veli deka na~inot na koj se do-~ekuvaat izjavite na Dodik vo Saraevo pretstavuva si-len pridones za neuspeh na BiH. "Dodik treba da se prifati kako partner so koj treba seriozno da se raz-govara, a ne seriozno da se obvinuva i mislam deka kol-ku pove}e go obvinuvaat, tolku pove}e se sozdava ~uvst-vo kaj Srbite vo Republika Srpska deka tie ne se posa-kuvani vo BiH. So toa se pla{am da ne ja izbrkaat Re-publika Srpska od BiH∏.


157

Reagiraj}i na najnovata prijava na Silajxi}, Mi-lorad Dodik pora~uva deka mu e "krajno vreme da odi vo politi~ka penzija i da prestane da bara problemi tamu kade {to gi nema.∏

Komentiraj}i gi navodite od prijavata na Silaj-xi} deka pretstavni{tvata na Republika Srpska im {tetat na strate{kite interesi na BiH vo svetot, Do-dik veli deka na svetot ne postoi Ustaven sud koj na RS moè da & zabrani da gi obavuva svoite zagaranti-rani prava, a edno od tie prava e otvorawe prestav-ni{tva na RS vo svetot.

Svoite barawa Silajxi} moè "da gi vrze na ma~ji opa{∏. "Republika Srpska }e ima svoi pretstavni{tva vo Va{ington, Zagreb, Saraevo, Tuzla, Brisel, Bel-grad. Ova barawe do Ustavniot sud pretstavuva samo u{te eden, od mnogute, dokazi za negovata patolo{ka omraza kon RS∏, veli Dodik i dodava deka poentata e vo toa {to Silajxi} samo ja artikulira neverojatnata netrpelivost na ekstremnite Bo{waci od FBiH kon Republika Srpska. "Im pora~uvam deka od ostvaruva-weto na nivnite èlbi nema ni{to! Republika Srpska e trajna kategorija, so site svoi zagarantirani prava i pove}e nema da se otkaùvame od nitu edno∏, pora~uva Dodik.

BLAGODARNOST

Pokraj mnogubrojnite napadi na vlasta i prvenst-

veno na premierot na RS, Milorad Dodik, treba da se izdvoi blagodarnosta od semejstvoto na Radovan Kara-xi} koja ja prenese negoviot brat Luka na 23.09.2008 go-dina. "Semejstvoto Karaxi} i jas sme mu pove}e od bla-godarni na premierot na RS za{to nè poseti, vetil po-mo i toa go ispolni. Mu blagodarime {to ne padna pod vlijanie na Me|unarodnata zaednica kako nekoi drugi politi~ari. Toj znae za ~ove~kite vrednosti, osnovni-te ~ovekovi prava na sekoj ~ovek. Za Republika Srpska i narodot e dobar onoj koj go napa|aat Miroslav Laj-

Milan Qepojevi}

158

~ak i Rafi Gregorijan, a tie najve}e go napa|aat tokmu Dodik∏, veli Luka Karaxi}.

ODBIVAWE

Vladata na Republika Srpska odbi da £ ja dostavi

na SIPA dokumentacijata koja ovaa agencija ja pobara vo vrska so istragite za rabotewete na poedine~ni mi-nisterstva vo Vladata na RS i pretprijatieto „Inte-gral inèwering∏ od Lakta{i. Vo obrazloènieto na odlukata na Vladata stoi deka "poradi nepo~ituvawe na odredbite na Ustavot na RS, vo pogled na nadle`-nostite na sudskata vlast vo RS i Zakonot za krivi~na postapka i Krivi~niot zakon na RS, nemaat obvrska na SIPA i na Obvinitelstvoto na BiH da im dostavat informacii za krivi~ni postapki, za koi ne se nad-le`ni instituciite na BiH∏, e zaklu~okot na Vladata na Republika Srpska.

Visokiot pretstavnik Miroslav Laj~ik "molwe-vito∏ reagira{e i na 24.09.2008 godina ja predupredi Vladata na RS i premierot Dodik deka gi "prekr{ile zakonite na BiH, ja popre~ile pravdata i deka gi pre-vrtele zakonite naopaku∏.

Istovremeno so Laj~ig reagira{e i amerikanski-ot ambasador vo BiH, predupreduvaj}i deka Vladata na RS i nejzinite administrativni tela imaat jasna za-konska obvrska da sorabotuvaat so SIPA i Obvini-telstvoto na BiH. "Ne e vo nadle`nost na Vladata na RS da odlu~uva dali Obvinitelstvoto ili Sudot na BiH e nadleèn za opredelen slu~aj. Toa e pra{awe za sudovite vo BiH∏, se zakanuvaat od amerikanskata ambasada.

Kristalno e jasno, vrz osnova na odbivaweto na Vladata na RS da £ gi dostavi baranite dokumenti na SIPA, koj stoi zad istragata za navodni nezakonitos-ti na Vladata na RS - visokiot pretstavnik Miroslav Laj~ik, kako istureno oddelenie na Rafi Gregorijan i OHR i amerikanskata ambasada vo BiH. SIPA, Obvi-


159

nitelstvoto i Sudot vo BiH se instrumenti vo racete na gorenabroenata "trojka∏.

Isto taka e o~igledno deka Vladata na RS preciz-no naveduva odredbi od Ustavot i zakonot poradi koi ne e obvrzana da £ dostavuva dokumentacija na SIPA, a deka vo "urgenciite i zakanite∏ na Laj~ik, poto~no Gregorijan i OHR i ambasadata na SAD se koristat termini kako "vladata gi prekr{ila zakonite na BiH∏, bez da se navede koi, i kako "popre~uvala pravda i go svrtela vladeeweto na zakonot naopaku∏. [to zna~i toa? Toa e obi~en politi~ki izmamni~ki pam-flet. Se postavuva pra{aweto koj gi po~ituva Usta-vot i zakonite ovde, a koj ne! Vladata na Republika Srpska gi po~ituva, a SIPA i Obvinitelstvoto na BiH gi kr{at, vo {to gi poddrùvaat visokiot pret-stavnik, OHR i amerikanskata ambasada. Kade se tuka pravoto i pravdata vrz koi se zasnovani site zapadni demokratii?

Po predupreduvawata i zakanite na Laj~ak, Vlada-ta na RS soop{ti deka "OHR se vme{al bez nikakvi potrebi vo voobi~aenata komunikacija koja se odviva pome|u instituciite. Predupreduvaweto na OHR i Laj-~ak za dosledno sproveduvawe na Ustavot i zakonite ne e ni{to drugo tuku politi~ko vpletkuvawe vo nezavis-nosta na pravosudstvoto i potkopuvawe na vladeeweto na zakonite za {to potpolno se zalagaat vo OHR∏, po-ra~aa od Vladata na RS do OHR.

Milorad Dodik kaà deka Sudot i Obvinitelst-voto na BiH, vo koi najva`nite funkcii gi rabotat st-rancite, nemaat nikakva odgovornost za sopstvenite odluki, i deka na podra~jeto na Republika Srpska ne moàt da rabotat {to sakaat. Sudot i Obvinitelstvo-to na BiH stanale popatni institucii, bidej}i pove}e sluàt za politi~ki presmetki vo BiH otkolku za pos-tignuvawe na pravdata.

"Ne e sporno da sorabotuvame so Obvinitelstvo-to, no nevozmo`no e SIPA da pobara apstraktni do-kumenti za periodot od 2002 do 2008 godina, da go pri-

Milan Qepojevi}

160

biraat toa deset godini i da go provlekuvaat dokolku im zatreba nekakva hartija.∏

Zboruvaj}i za OHR, Dodik kaà deka tuka sè e od-metnato. Tuka rabotat prete`no Bo{waci koi ja krei-raat politi~kata situacija vo BiH.

"Nie ve}e ne ja po~ituvame kancelarijata na OHR. Laj~ak go po~ituvavme kako sekoj drug pretstavnik, no toj napravi mnogu gre{ki. Poznat e na{iot sudir od oktomvri i noemvri minatata godina. Podgotveni sme da ja povtorime taa situacija, pa neka se obidat da na-pravat {to sakaat. Nie imame legitimitet, dokolku sakaat s# da im se razbie od glavata, neka upotrebat si-la∏, pora~al Dodik.

Zboruvaj}i za Hrvatite, Dodik kaà deka im treba pove}e politi~ka hrabrost. Nekoj prikrien sojuz so Bo{wacite o~igledno gi ~inel skapo. "Podgotven sum da poddràm realni barawa na hrvatskite politi~ki pretstavnici, pod uslov nedopirlivost na Republika Srpska.∏

Miroslav Laj~ak po sostanokot na Sovetot za imp-lementacija na mirot ja predupredil Vladata na RS de-ka e dol`na da £ ja dostavi na SIPA baranata doku-mentacija bez uslovuvawa.

TRIUMF

SNSD na oktomvriskite lokalni izbori ostvari

ubedliva pobeda i od vkupno 62 op{tini dobi sobra-nisko mnozinstvo vo 48 op{tini i 42 na~alni~ki mes-ta. Dodik veli deka ovoj rezultat na SNSD e "poraz na politikata na nepravewe i pobeda na politikata na pravewe koja {to sme ja izgradile vo poslednite dve godini∏.

Ocenuvaj}i gi izborite Dodik istaknuva deka "klu~niot nastan ne e pobedata na SNSD, nitu porazot na SDS. Ova e pobeda na politi~kata integracija i sevkupnosta na Republika Srpska. Kompletna politi~-ka strategija na nekoi politi~ki faktori, pred sè SDS, be{e odvojuvawe na istok i zapad na Republika


161

Srpska. Nie vidovme deka istokot reagira{e na poli-tikata na SNSD i vo pogled na politi~koto edinstvo i deka so toa e porazena politi~kata prikazna za istok i zapad. Toa e moèbi najva`nata rabota koja se slu~i vo ova vreme∏.

DE@URAWE

Deùren napa|a~ na Republika Srpska i na Milo-

rad Dodik, e hrvatskiot pretsedatel Stjepan Mesi} koj periodi~no "atakuva∏. Na 9-ti oktomvri 2008 godina, go nare~e premierot na RS, Milorad Dodik, nov Milo-{evi} i povtori deka "Republika Srpska e zasnovana vrz etni~ko ~istewe i genocid∏. Mesi} re~e deka "Do-dik mora da bide simnat od tapetot i deka Miroslav Laj~ak za toa mora da dobie poddr{ka od Brisel∏.

ıVladata na RS soop{ti deka Republika Srpska e trajna i nepra{alna kategorija so potpolna politi~ka i ekonomska stabilnost, cvrsto opredelena za mir i stabilnost na BiH. Vo nekolku navrati go predupre-divme Mesi} deka Republika Srpska ne e nikakva geno-cidna tvorba, no ne nè ~udat negovite javni nastapi za{to vo se}avaweto sè u{te ni e sveà negovata voe-no-pottiknuva~ka politika, naveduva Vladata na RS i dodava deka na dnevniot red na Republika Srpska ne se nao|aat sudiri i secesija, tuku demokratija i pridones kon evropskata ideja.

Ambasadorot na SAD vo BiH, ârls Ingli{, na 10.10.2008 predupredi deka procenkata na negovata vla-da e deka "BiH se dviì vo pogre{na nasoka, {to e voznemiruva~ko. Svedoci sme na potkopuvawe i napadi na dràvni institucii neophodni za ponatamo{noto napreduvawe na zemjata kon ~lenstvoto vo NATO i Evropskata unija. Toa vklu~uva otvoreni i namerni napadi na dràvnite institucii, kako na Sudot vo BiH, Obvinitelstvoto na BiH, SIPA, Institutot za is~eznati, BHRT i RAK. Pokraj toa, svedoci sme na voznemiruva~ki obidi da se unazadat uspe{nite re-

Milan Qepojevi}

162

formi od izminatite 13 godini, istite onie reforni koi dovedoa do toa EU i NATO da £ otvorat vrata za BiH∏, veli Ingli{.

TOLKUVAWE

Milorad Dodik vo avtorskiot tekst od 15-ti ok-

tomvri 2008 godina se pra{uva "Od kade protektorat vrz BiH dostoen na kolonijalnata praktika od pret-hodnite vekovi∏. Toj veli deka "visokiot pretstavnik ne e OHR∏. So Aneks 10 od Dejtonskiot dogovor, vosta-novena e institucijata na visokiot pretstavnik na Me-|unarodnata zaednica vo BiH, a ne Kancelarijata na OHR.

Kancelarijata na OHR e vo slu`ba na visokiot pretstavnik, a taa stana dominantna. Zna~i, Aneksot 10 pod naslov "Spogodba za civilizirano sproveduva-we na mirovnoto re{enie∏ go potpi{aa slednite pot-pisnici: Hrvatska, SR Jugoslavija, Federacijata BiH i Republika Srpska, pa potpisnicite se ozna~eni kako strani. Spored ~len 1.2. od toj aneks, stranite baraat da se opredeli visokiot pretstavnik. Od taa formula-cija "Baraat∏ proizleguva deka me|unarodniot pret-stavnik spored me|unarodnoto pravo mora da se odnesu-va kako opolnomo{tenik na stranite i vo soglasnost so nivnata volja i barawe. Spored ~len 5 od Aneks 10, visokiot pretstavnik na teren e kone~en avtoritet za tolkuvawe na Spogodbata za civilizirano sproveduva-we na mirovnoto re{enie. Zna~i, ne na celiot Dejton-ski dogovor, ne na voeniot del, ne na mnogu drugi ne{-ta, tuku samo na Aneks 10.

Vo tekstot, Dodik naveduva deka me|u stranite potpisni~ki se i dvata entiteta na BiH – Federacija-ta BiH i Republika Srpska. Ovoj fakt & dava neotu|i-vo pravo na Republika Srpska kako edna od "stranite∏ i kako potpisni~ka na Aneksot 10 da gi razgleduva dej-stvuvawata i aktite koi gi donesuva visokiot pret-stavnik. Toa ne e samo pravo, tuku i obvrska na Repub-lika Srpska, za{to visokiot pretstavnik svojot man-dat go dobi, me|u ostanato i od nas, od Republika Srp-


163

ska. Toa istovremeno e i obvrska na Republika Srpska kon nejzinite gra|ani, kako i kon site gra|ani na BiH, poradi za~uvuvawe na mirot i stabilnosta vo BiH.

"So toa Republika Srpska silno ja manifestira svojata obvrska da stori s# za BiH da funkcionira spored Ustavot, zakonite, izbornite rezultati. Ako nekoj saka poinaku∏, pi{uva Dodik, "toj voveduva kriza vo BiH so mo{ne izvesni, a nesogledivi posledici. Vo soglasnost so toa }e bide adresirana i odgovornosta pred me|unarodnata javnost i instituciite za za{tita na me|unarodnoto pravo∏, naveduva Dodik.

O~igledno ambasadorot na Holandija vo BiH, Karel Foskuler, ne go pro~ital Dejtonskiot dogovor, kako ni avtorskiot tekst na Dodik vo koj go analizira Dejtonskiot dogovor i ulogata na visokiot pretstav-nik vo BiH. Taka Foskuler veli deka "Dodik e polo{ od Luka{enko∏ i deka se zalaga specijalniot pretstav-nik da ima ne{to kako bonski ovlastuvawa. Toj instru-ment treba da bide vo racete na telata koi stojat zad visokiot pretstavnik na EU. Sankciite protiv po-edinci ne treba da se isklu~at, tvrdi Foskuler. Tokmu vo stil "na protektorat dostoen na kolonijalnata praksa∏, kako {to napi{a Dodik.

Vladata na RS od Pretsedatelstvoto na BiH i Mi-nisterstvoto za nadvore{ni raboti pobara da mu se ot-kaè gostoprimstvoto na holandskiot ambasadorot Ka-rel Foskuler, otkako Premierot na RS go sporedi so beloruskiot diktator Aleksandar Luka{enko. "Od de-nes ambasadorot Foskuler ve}e ne e dobredojden vo Re-publika Srpska.∏

Vladata na RS najavi deka }e upati protestna no-ta do holandskite vlasti poradi skandaloznoto odnesu-vawe na nivniot diplomat, vo koe }e pobara da odgovo-rat na pra{aweto dali Foskuler e vo slu`ba na nivna-ta diplomatija ili, moèbi, e angaìran za promocija na bo{wa~kiot narod.

@eqko Kom{i}, ~len na pretsedatelstvoto na BiH, po povod protestot na Vladata na RS re~e deka "ne misli da odgovara na nikakvi pisma od Dodik. Dali toa zna~i deka na ambasadorite treba da im zabranime

Milan Qepojevi}

164

da zboruvaat i da mislat, utre na novinarite, a zadutre na site drugi lu|e. Toa se narekuva diktatura i jas vo toa nema da u~estvuvam∏.

RAZUM

Profesorot za me|unarodno pravo i ekspert za re-

{avawe na me|unarodnite sudiri, Metju Peri{, zboru-vaj}i za OHR, veli deka stanal del od problemot a ne del od idninata i deka treba da se zatvori {to posko-ro. Toj veli deka OHR go zadu{il zapo~natiot proces na razvoj na demokratijata vo BiH.

Za razlika od nego, nekoga{niot ambasador na SAD vo Hrvatska, Piter Galbrajt na 16-ti oktomvri 2008 godina re~e deka "rakovodstvoto na Republika Srpska bilo fa{isti~ko i genocidno∏ izjavi Galbert govorej}i za voenoto rakovodstvo na Republika Srpska od 1992 do 1996 godina.

PROVOKACII

Po obidot za promena na Ustavot na Republika

Srpska niz t.n. reoblik na Policijata so koja integra-ciite i nadle`nostite na Republika Srpska bi se eli-minirale, a BiH od decentralizirana bi stanala uni-tarna ili centralizirana zemja, {to ne uspea, najna-pred blagodarenie na Milorad Dodik, se trgna vo vto-ra faza, a toa e kriminalizacija na Milorad Dodik, Vladata na RS i cela Republika Srpska. Celta na kri-minalizacijata e diskreditacija na Dodik kako sino-nim za Republika Srpska i kako garant za nejzinata za{tita vo soglasnost so ustavnite ovlastuvawa od Dejton. So postojani uceni, pritisoci i zakani za po-krenuvawe tu`bi, se vr{i obid da se "zastra{i∏ Dodik i so toa da se prisili da gi prifati ustavnite prome-ni koi, kako i reoblikta na Policijata, zna~at elimi-nirawe na nadle`nostite na Republika Srpska i, fak-ti~ki, nejzino gasnewe.


165

Site tie obidi za kriminalizacija se narekuvaat demokratski proverki, niz instrumentiranite nevla-dini organizacii i dirigiranoto pravosudstvo na BiH, koe (ako se odnesuva na pravosudstvoto ok, ako se odnesuva na kriminalizacijata koja) kako antidejton-ska kategorija nastanala so nametnuvawe na Pedi E{-daun, so prisustvo na stranski obviniteli i pod vlija-nie na OHR i Rafi Gregorijan. Reformite na Ustavot ili prodolùvaweto na reformite vo prevod zna~i prodolùvawe na ukinuvaweto na Republika Srpska. Zaklu~okot e ednostaven, po neuspehot na reoblikta na Policijata so koja ne uspeaja da ja urnat Republika Srpska, trgnaa vo vtora faza koja zna~i kriminaliza-cija na Milorad Dodik i na negovata Vlada preku nev-ladini organizacii, poedine~ni mediumi, Obvinitel-stvoto i Sudot na BiH i preku SIPA, koi se pod kon-trola na grupata koja ja predvodi Rafi Gregorijan. Celta e da se "skr{i∏ Dodik za da se prifatat prome-nite na Ustavot ili reformite koi zna~at uni{tuva-we na Republika Srpska ili, so pokrenuvawe obvine-nie, da go diskreditiraat i da go osudat i na toj na~in da go eliminiraat od politi~kiot ìvot na Republika Srpska i BiH.

Tenziite okolu predavaweto na dokumentacijata prodolùvaat vo kontinuitet, pa taka stariot direk-tor na SIPA, Dragan Luka~, inaku "igra~∏ na Rafi Gregorijan, bidej}i e imenuvan od strana na OHR, veli deka "dràvata BiH }e najde na~in da dojde do doku-mentacijata na Vladata na RS∏. Inaku, karakteristi~-no e deka site: visokiot pretstavnik, OHR, ambasado-rite, pred s# tie na SAD, Velika Britanija i na drugi dràvi od EU, go koristat, kako i Bo{wacite, termi-not dràvni institucii, a vo Dejtonskiot dogovor ne-ma dràvni, tuku samo zaedni~ki institucii. Zada~ata im e o~igledno ista, od zaedni~kite da napravat dr-àvni institucii, kako {to se Sudot i Obvinitel-stvoto na BiH, koi{to gi nema vo odredbite na Dejton-skiot dogovor, bidej}i sudstvoto, vojskata, policijata,

Milan Qepojevi}

166

razuznava~kite slu`bi, fiskalnata politika, kako i imotot se vo nadle`nost na entitetite.

Osven dokumentacijata so koja bi se "montirala∏ tu`bata, Luka~ ima zada~a sekojdnevno da pravi tenzii so zakanuvawe i so sozdavawe konfliktni situacii. Vo Republika Srpska treba da se napravi haoti~na i kriminalizirana sostojba, za Gregorijan i tajfata da imaat rabota. Zatoa i prodolùvaat pritisocite za odzemawe na dokumentacijata.

Premierot Dodik na 16.10.2008 izjavi deka SIPA moè da predvodi akcii vo Republika Srpska samo do-kolku za toa ima nalog od Obvinitelstvoto na BiH. "Koga }e ima nalog propi{an so Zakon, neka dojde vo Vladata na RS i s# }e im bide dostapno. Bez nalog nema da vlezat. Dokolku se obidat da koristat sila, }e im bide odgovoreno so istata merka∏, re~e Dodik.

"Celata prikazna vo vrska so SIPA i nejzinoto vleguvawe vo RS, veli Dodik, e propratena so medium-ska trka sozdadena za toa nekoj da go ocrni i da go na-re~e kriminalec, a potoa organite na BiH neovlaste-no da apsat lu|e. Sekako, tuka se mediumite. Ako {to bilo & dojde do glavata na ovaa zemja, toa }e bidat me-diumi od Saraevo∏, veli Dodik.

INTERNACIONALIZACIJA

Vo Evropskiot parlament, pri predlagaweto na

Rezolucijata za zajaknuvawe na dràvnite institucii, germanskata parlamentarka Doris Pak ja oceni sostoj-bata vo BiH kako "dobro zamislena dràva koja ne funkcionira∏. BiH mora da ìvee so Dejtonskiot do-govor koj ne se sproveduva kako {to treba. Edinstvena-ta dràva mora da bide zajaknata so ustavna reoblik so konsenzus na site vo BiH. Podelenosta spored etni~-kite granici e s# pogolema, OHR ne gi koristi svoite ovlastuvawa, nikoj ne se pla{i od niv, nitu, pak, nekoj gi po~ituva. Politi~arite ne pravat ni{to i sostoj-bata ne moè da bide polo{a, veli Pak.


167

Pedi E{daun ja nadopolnuva Pak so svoi soveti, taka {to na 24-ti oktomvri 2008 veli deka e neblago-darno da se davaat prognozi, no deka saka da kaè deka sostojbata vo BiH e mo{ne delikatna. "Postoi opasna konkurencija vo dinamikata na nacionalizmite, koja se gradi na dvete strani. @alno e {to moram da kaàm deka nacionalisti~kata spirala ja pokrena Milorad Dodik, no nitu nekoi izjavi na mojot star prijatel Si-lajxi} ne se ni malku korisni. Seto toa ja pottiknuva tenzijata i sozdava mo{ne krevka sostojba∏, veli E{-daun.

O~ekuvam Dodik da sfati deka, dokolku prodolì po patot po koj odi, moè da go zagrozi ne samo evrop-skiot pat na BiH, tuku i mnogu pove}e, ona {to mu e tolku va`no - Republika Srpska. Taa sega e po~ituvana kako fakt. "Pra{awe e {to moè da mu donese prodol-ùvaweto na branot na koj java ili, pak, nekoj izbrzan poteg∏, E{daun go predupreduva Dodik.

Osven Pedi E{daun, za sudbinata na Republika Srpska i na BiH, svoeto stravuvawe go iznesuva i Ri-~ard Holbruk so tvrdewata deka "BiH ne se raspa|a, nitu, pak, }e se raspadne∏. Spored negovite zborovi "prikaznata na Milorad Dodik za raspad na BiH ja do-ìvuva kako prazna prikazna koja pali edinstveno kaj narodot od koj na toj na~in izmamuva glasovi∏.

Zboruvaj}i za zaedni~kiot tekst, koj go napi{ale toj i E{daun, Holbruk veli deka E{daun go kontakti-ral irazgovaraj}i za sostojbata vo BiH konstatirale deka sostojbata e polna so tenzii i deka treba da go za-poznaat svetot so toa. "Zna~i, tekstot koj zaedni~ki go napi{avme, ne be{e namenet za gra|anite na BiH, tuku za oficijalnite pretstavnici vo Brisel, vo London, vo Pariz, vo Berlin i vo Va{ington, poedine~no. Tie ne & obrnuvaat dovolno vnimanie na sostojbata vo BiH, a mene i E{daun toa mnogu n# zagriùva. I vlo{uva-weto na situacijata vo BiH i nedovolnata budnost na Me|unarodnata zaednica∏, veli Holbruk.

Milan Qepojevi}

168

RASKINUVAWE

Laj~ak, Luka~, Pak, E{daun i Holbruk se smeeja na

kritikata na Dodik i na Vladata na RS, po lokalnite izbori koga SNSD na Dodik ostvari ubedliva pobeda, a na 30.10.2008, PDP na Mladen Ivanovi} najavi raski-nuvawe na koalicijata.

Povod e obvinuvaweto na pretsedatelot na Komi-sijata za revizija na privatizacijata, Borislav Bije-li}, deka Mladen Ivani} go namestil kupuvaweto na bawalu~kata Razvojna banka za sme{no malku pari od amerikanskite biznismeni so srpsko poteklo, Majkl \or|evi} i Milan Mandari}.

Potpretsedatelot na PDP, Slaven Peki}, veli deka negovoto li~no mislewe e deka treba da se raskr-sti so SNSD i da se premine vo opozicija. "Toga{ na tie lu|e koi se odnesuvaat kako gazdi bi moèle da im go kaème seto ona {to zasluùvaat da go slu{nat. Za-{to tie, o~igledno ne znaat {to i kako pravat.∏

Peki} o~igledno ne gi znae izbornite rezultati od pred nepolni mesec dena, koga gra|anite gi ocenuvaa site politi~ki partii, a na SNSD mu dadoa ubedliva poddr{ka. Ako Peki} ne znae {to pravi SNSD, gra|a-nite o~igledno znaat. Instituciite mora da rabotat spored zakonot, a ne spored simpatiite i sopstvenite èlbi kako {to Peki}o~igledno misli.

Premierot Milorad Dodik veli deka ni najmalku ne go pogoduvaat prikaznite za zagriènosta na Bri-sel "poradi negovata èstoka retorika koja{to dovede do zaostruvawe na odnosite vo BiH∏.

"Jas toa go smetam za svoe pravo i smetam deka ona {to go zboruvam spa|a vo sloboda na mislewe. Poradi mojata retorika nikoj vo BiH ne se stepa, ako voop{to retorikata e problemati~na. Svesen sum za svojot iz-boren i institucionalen legitimitet. Moja ustavna obvrska e da gi {titam pravata na Republika Srpska i toa }e prodolàm da go pravam. O~igledno e deka nekoj vo BiH saka da ja za~uva svojata rabota, pa toga{ mu


169

odgovaraat prikazni za zaostrenata situacija∏, veli Dodik.

"Na Brisel∏, veli Dodik, "od opredeleni politi~-ki i mediumski krugovi mu e pretstaveno deka situaci-jata e zaostrena. Bo{wa~kite lideri sakaat da go zadr-àt OHR. Nemam ni{to protiv da se zadrì OHR, no poradi sopstveniot i dignitetot na ovaa zemja, OHR treba da prestane so svojata funkcija. Dokolku ne sa-ka, OHR }e se uni{tuva i ponatamu, }e gubi od zna~e-weto koe go ima{e i }e izleguvaat na videlina nespo-sobnostite i gre{kite na onie koi rabotat tamu, kako E{daun. NATO nema da zamine od BiH i koj i da se obide {to bilo, }e dobie po glava od tie sili. No, po-liti~kiot proces e ne{to drugo i samo nie, doma{ni-te lideri, treba da odlu~uvame za nego∏.

Na 31.10.2008, Ri~ard Holbruk oceni deka Milo-rad Dodik e klu~ot za nestabilnosta na BiH i naglasi deka Me|unarodnata zaednica treba da gi zaostri mer-kite preku OHR. Toj veli deka vo odnosite pome|u FBiH i Republika Srpska ima pove}e tenzii sega, ot-kolku vo koj bilo drug period posle Dejton i deka e opasno svetot da ja ignorira BiH.

Holbruk navede deka eden oficijalen hrvatski pretstavnik mu rekol deka "Dodik se obiduva ja ostva-ri celta na Radovan Karaxi}, samo so mirni politi~ki sredstva∏. Toj potvrdi deka bilo gre{ka {to vo Dejton bilo dozvoleno Srbite da dobijat entitet so prefiks "republika∏.

Milorad Dodik za Holbruk veli deka e obi~en amerikanski penzioner i deka taka i treba da se odne-suva. "Negovite napadi vrz Republika Srpska i vrz me-ne li~no nemaat nikakvo politi~ko zna~ewe, a uveren sum deka toj dobil pari od nekogo za da go raskaùva ona {to go raskaùva. Ovaa retorika na Holbruk za vreme na negovata poseta na Zagreb voop{to ne me iz-nenaduva, bidej}i tokmu toj im dade legitimitet na hr-vatskite voeni sili da ja is~istat Hrvatska od Srbi, kon krajot na vojnata. Sega toj so svoite pajta{i - odi niz Zagreb i uìva vo svojot uspeh. No, nikogo ne tre-

Milan Qepojevi}

170

ba da go iznenadat vakvite ocenki, za{to seto toa pred nekoj den go slu{navme i od Stjepan Mesi}. Zatoa sega Holbruk mi nalikuva na potrparol na Mesi}. Ovie iz-javi svedo~at i za licemernata politika na Hrvatska, koja se obiduva preku ustata na Holbruk da go soop{ti svojot stav za Republika Srpska∏, veli Dodik.

KO^NICA

Vladata na RS ne odlu~i da ja prekine direktnata

komunikacija so OHR, veli premierot Dodik, koj na 1.11.2008 godina potvrdi deka Vladata na RS potpi{a-la dogovor so amerikanskata advokatska firma Dewey & LeBoeuf da ja zastapuva i da ja sovetuva za pra{awata od pravna priroda i deka advokatite od taa kompanija ja posetile Kancelarijata na visokiot pretstavnik.

Advokatskata firma Dewey & LeBoeuf, kako {to e soop{teno od kabinetot na premierot Dodik, &dava so-veti i }e gi zastapuva interesite na Republika Srpska vo vrska so dràvniot imot, vo vrska so pra{awata za distriktot Br~ko, rabotata na Obvinitelstvoto na BiH, tolkuvaweto na Dejtonskiot dogovor i so mnogu drugi raboti.

Mnogubrojni se kriti~arite na ovoj aran`man na Vladata na RS. Pretsedatelot na Advokatskata komora na RS, Jovan îzmovi}, e iznenaden od ovaa odluka i smeta deka e pogre{na i nepotrebna. Porane{nata Ministerka za finansii Svetlana Ceni} veli deka ova e presedan, dodeka Milanko Mihajlica smeta deka Dodik se vodi spored li~ni interesi spored sopstvena-ta pozicija vo me|unarodnata zaednica.

Neboj{a Radmanovi}, ~len na pretsedatelstvoto na BiH, re~e deka FBiH izdvojuva 60 otsto od op{tes-tveniot proizvod za javna potro{uva~ka, so {to go za-ko~uva razvojot na BiH. Za razlika od FBiH, Srpska e ekonomski postabilna, za{to od vkupniot op{testven proizvod, za javna potro{uva~ka izdvojuva 36 otsto, {to e poblisku do evrpskoto nivo.


171

Na 2.11.2008 godina, Radmanovi} naglasi deka FBiH so vaka sloèno ureduvawe od deset kantoni i ogromen birokratski aparat, jasno pokaùva deka pro-blemot na funkcioniraweto na BiH e vo strukturite na FBiH.

POVIK

Ministerot za nadvore{ni raboti na Francija,

Bernar Ku{ner, vo ime na francuskoto pretsedavawe so Sovetot na Evropskata unija, visokiot pretstavnik na EU za nadvore{na politika i bezbednost, Havier Solana i komesarot za pro{iruvawe na EU, Oli Ren, upatile pismo do ~lenovite na Pretsedatelstvoto na BiH, do pretsedava~ot na Sovetot na Ministri na BiH i do Premierite na entitetite na 5.11.2008 godina, vo koe predupreduvaat deka "delata i zborovite so koi se nastojuva da se dovede vo pra{awe osnovnata struktura na BiH, onaka kako {to e definirana so Dejtonsko-pa-riskiot dogovor, naso~eni protiv suverenitetot i te-ritorijalniot integritet na BiH ili opstanokot na Republika Srpska mora da prestanat∏.

Trojcata evropski oficijalni pretstavnici pot-setuvaat deka osporuvaweto na reformite vo posled-nata godina e sprotivno na proektot za integracija i izrazuvaat zagriènost poradi politi~kata klima. Potiknuvaweto strav i podelba, namesto zdruùvawe, e sprotivno na evropskiot proekt za BiH i pretstavu-va rizik za oddale~uvawe na BiH od EU, stoi vo pismo-to.

Ku{ner, Ren i Solana gi povikaa politi~arite vo BiH so konkretni akcii da ja dokaàt sposobnosta za dijalog i za kompromis, koi se temeli na evropskata izgradba.

Pretsedatelite na trite najgolemi partii vo BiH, SNSD - Milorad Dodik, HDZ - Dragan ôvi} i SDA - Sulejman Tihi}, postignaa dogovor na sostano-kot vo Prud kaj [amac na 8-mi noemvri 2008 godina, za

Milan Qepojevi}

172

{est mo{ne va`ni temi koi vo momentov gi optovaru-vaat odnosite vo BiH.

Dodik, ôvi} i Tihi}, me|u ostanatoto, dogovori-ja {to }e bide predmet na ustavnata reoblik, defini-raa odnos kon dràvniot imot, utvrdija na~in na koj }e bide sproveden popisot na naselenieto, modus za re{a-vawe za statusot na distriktot Br~ko, a razgovaraa i za potrebata da se izvr{i rekonstrukcija na Sovetot na Ministri na BiH.

Iako po apelot na trojcata oficijalni pretstav-nici na Evropskata unija dojde do Prudskiot dogovor, saraevskite mediumi sekojdnevno, intenzivno gi pod-grevaat tenziite povrzani so dokumentacijata na Vla-data na RS, koja{to treba da ja prezeme SIPA. Navod-no, iako na Laj~ak mu vetil u{te pred tri dena, Dodik ne ja dava dokumentacijata. Namesto toa, timot na ame-rikanskata advokatska kancelarija, koj ja zastapuva Vladata na RS, stapil vo kontakt so Obvinitelstvoto na BiH.

Evropskata unija toplo go pozdravuva Prudskiot dogovor. Toj doa|a kako iznenaduvawe vo posleden mig i pretstavuva pozitiven ~ekor, istaknaa Havier Sola-na i Oli Ren.

Porane{niot visok pretstavnik i minister za nadvore{ni raboti na [vedska, Karl Bilt, na 19-ti noemvri 2008 godina veli deka "novata strategija i no-viot pristap na Evropskata unija kon BiH se vsu{-nost, pra{awe za sudbinata na Kancelarijata na viso-kiot pretstavnik. Jas sum soglasen za zatvorawe na OHR∏, veli Bilt. Evropskata unija i Me|unarodnata zaednica moraat zadolìtelno da usvojat nova strate-gija za BiH. Ne e neophodno toa da se definira taka. Tuka se raboti za su{testveno pra{awe za tranzicija na Kancelarijata na visokiot pretstavnik vo Kancela-rija na specijalen pretstavnik na Evropska unija vo BiH.

Na 14.11.2008,Sekretarijatot na Vladata na RS so-op{ti deka, na 31.10.2008 godina, pravnite zastapnici na Vladata na RS, so pismomu ja ponudile baranata do-


173

kumentacija na Obvinitelstvoto na BiH, no toa od ne-objasnivi pri~ini ja odbilo ponudata.

Pravnite zastapnici na Vladata naglasuvaat deka Vladata na RS nema zakonska obvrska da ja dostavi ba-ranata dokumentacija, za{to "obvinitelot ne kon-sta-tiral deka predmetot e vo negova nadle`nost∏. Names-to toa, kako pri~ina e navedeno mo`no kr{ewe na ~le-not na Krivi~niot zakon na RS, koj ja locira nadle`-nosta kaj pravosudstvoto na RS, a ne kaj Obvinitel-stvoto na BiH, nitu kaj Sudot na BiH.

Vo zaklu~okot na obra}aweto na Obvinitelstvoto na BiH, advokatite naveduvaat deka "dosega prezemeni-te raboti vo vrska so istragata ukaùvaat na politi~-ki motivi, a ne na ispraven praven proces, pa o~ekuva-at deka obvinitelot }e se vozdrì od samovolnoto iz-vr{uvawe na ovlastuvawata i deluvaweto vo sprotiv-nost so zakonot, bidej}i politi~ko vpletkuvawe vo is-traga e sprotivno na pravoto∏.

Miroslav Laj~ak go pozdravi dogovorot na lide-rite vo Pruda i re~e deka toj pretstavuva pozitiven ~ekor vo dobra nasoka kon ispolnuvawe na planot za tranzicija na OHR.

SPOREDUVAWE

Za katalonskiot vesnik „La Vanguardia∏, Haris Si-

lajxi} na novinarskoto pra{awe "Dali e moèn dogo-vor so Dodik? ∏ odgovori so kontrapra{awe - "Dali do{lo do kompromis pome|u Hitler i sojuznicite?∏ i prodolì - "Ako genocidot e ne{to dobro, bi moèle da postigneme kompromis∏. Na 19.11.2008 Silajxi} ja obvini Evropa deka ja izdala BiH i konstatira deka BiH e pred raspad poradi nere{itelnosta na Evropa.

Komesarot za pro{iruvawe na Evropskata unija, Oli Ren, povika da se soberat site vo BiH okolu dogo-vorot od Prud zabrzano da go sprovedat, {to e jasna po-raka deka Evropa go poddrùva ovoj dogovor.

Milan Qepojevi}

174

OBVINENIJA NA VLADATA

Vladata na Republika Srpska na 24.11.2008 godina

}e podnese tu`ba do Sudot i Obvinitelstvoto na BiH protiv organiziranata kriminalna grupa koja deluva protiv Republika Srpska, re~e na 22.11.2008 premie-rot Milorad Dodik, istaknuvaj}i deka ovoj poteg zbo-ruva deka Vladata na RS gi po~ituva pravosudnite ins-titucii.

Spomenatata grupa ja so~inuvaat sudii i obvini-teli od stranstvo, eden bo{wa~ki sudija, v.d. glavniot obvinitel na BiH, Milorad Bara{in, novinarot na FTV, Slobodan Vaskovi}, pretsedatelot na NVO "Na-roden front∏, Dragomir Babi}, i prviot zamenik na visokiot pretstavnik, Rafi Gregorijan.

PSIHIJATAR

Reagiraj}i na najavenata tu`ba na Vladata na RS,

protiv nego i grupata koja ja predvodi, Rafi Gregori-jan re~e deka dokolku e to~no toa {to go prenele medi-umite, iskreno se nadeva deka prijatelite na Milorad Dodik }e mu najdat soodvetna psihijatrijska pomo{, bidej}i e o~igledno deka mu e potrebna sega.

Milorad Dodik re~e deka Vladata na RS }e gi is-polni prezemenite obvrski i deka na istra`nite orga-ni }e im gi dostavi baranite dokumenti, "no, isto taka, }e podneseme nepobitni dokazi protiv Rafi Gregori-jan i negovite ‚pajta{i‘ za svesno zdruùvawe vo zlos-torni~ka organizacija koja e naso~ena protiv institu-ciite na Republika Srpska. Koga ova }e se zavr{i }e vidime komu mu e potrebno psihijatrijsko lekuvawe, na Gregorijan ili mene∏.

Premierot Dodik i ministerot za soobra}aj i vrs-ki, Nedeqko ûbrilovi}, na 24.11.2008 Godina, vo Ba-wa Luka potpi{aa Dogovor za koncesija i Protokol za po~etok na izgradba na mreà avtopati, so pretstavni-


175

cite na avstriskiot "[trabag∏, vreden 2,9 milijardi evra.

Istiot den koga e potpi{an dogovorot so "[tra-bag∏, PDP najavuva deka najverojatno vo dekemvri }e ja napu{tat koalicijata so SNSD poradi nesoglasuvawe pri formiraweto na vlasta vo nekoi op{tini vo Re-publika Srpska.

Izvr{niot sekretar na SNSD, Rajo Vasi}, re~e deka "na najjakata partija vo Republika Srpska nikoj ne moè da & postavuva kakvi bilo uslovi∏.

PRIZNANIE

Na 25.11.2008 godina, zamenik-direkorot na MMF,

Muriqo Portugal, izjavi deka MMF e impresioniran od ekonomskiot napredok na Republika Srpska, koja dava golem pridones, sila i stabilnost vo cela BiH. "Impresioniran sum so rezultatite koi se ostvareni vo oblasta na privatizacijata na ‚Telekom na Srpska‘ i Naftenata industrija na Srpska. Vladata na RS i pre-mierot Dodik napravija golemi ~ekori na nivo na ma-kroekonomskata stabilnost i strukturnite reformi∏, precizira{e Portugal.

OBVINUVAWA

Na 26-ti noemvri 2008 godina Vladata na RS pod-

nese krivi~na prijava protiv organiziranite grupi koi ja zloupotrebuvale polo`bata za dejstvuvawe pro-tiv Republika Srpska. Do Obvinitelstvoto na BiH e podnesena krivi~na prijava protiv glavniot obvini-tel na Obvinitelstvoto na BiH, Milorad Bara{in, obvinitelot Hari Furlan, prviot zamenik na visoki-ot pretstavnik, Rafi Gregorijan, {efot na oddelenie-to za kriminal vo Obvinitelstvoto na BiH, Dejvid Ap~era, urednikot na emisijata 60 minuti, Bakija Ha-xiomerovi}, novinarot Slobodan Vaskovi}, pretseda-telot na NVO "Naroden Front∏, Dragomir Babi}, i zamenik-direktorot na SIPA, Dragan Luka~.

Milan Qepojevi}

176

Vo tu`bata stoi deka prijavenite, ve}e podolg vremenski period, ja iskoristuvale slu`benata pozi-cija i svoite ovlastuvawa, osobeno pre~ekoruvaj}i ja granicata na svoite ovlastuvawa i & nanesuvale {teta na Republika Srpska, na Vladata na RS, Premierot i ministrite na RS i gi povredile nivnite prava.

Tie, dogovoreni na tajnite sostanoci, preku FTV i spisanieto 60 minuti, so pomo{ na "Naroden front∏ organizirale zdruènie i ja pridviìle kampawata za procesuirawe na odredeni dela pred Obvinitelstvoto na BiH, a spored zakonite na Republika Srpska, {to e apsurdno, se naveduva vo tu`bata.

POÊTOK

Na 27.11.2008 godina, pri otvorawe na Rafinerija-

ta za nafta vo Brod, premierot na RS, Milorad Dodik, re~e deka po~etokot na raboteweto na Rafinerijata i serioznosta na ruskiot partner garantiraat deka dogo-vorot }e bide ispolnet i deka rafinerijata naskoro }e stane brend vo Republika Srpska i vo BiH, so pro-izvodstvo od 4,2 milioni toni proizvodi i niven plas-man na pazarot vo cela BiH i vo regionot.

Dodik naglasi deka vo vreme na zapo~nuvaweto na razgovorite so ruskata kompanija, Rafinerijata Brod bila pred kolaps, so okolu 200 milioni marki dolg kon nabavuva~ite i 90 milioni dolg kon Vladata na RS. "Malkumina veruvaa vo uspeh, no so seriozniot kupu-va~ od Ruskata Federacija uspeavme. Uspeh e toa {to denes zapo~na proizvodstvoto, toa {to na rabotnicite im e isplatena po 21 zaostanata plata i {to im se zgo-lemeni platite na rabotnicite za remont na ma{ini-te∏.

VLO@UVAWA

Na 28.11.2008. godina Dodik re~e deka norve{kata

kompanija „Tehnor enerxi∏ }e vloì 200 milioni evra


177

vo Republika Srpska za izgradba na 6 hidroelektrani na rekata Bosna, od Doboj do Modri~a. IZJAVA

Vo zaedni~kata izjava koja ja potpi{aa pretseda-

telot na RS, Rajko Kuzmanovi}, pretsedava~ot na BiH, Neboj{a Radmanovi}, premierot na RS, Milorad Do-dik, pretsedava~ot vo Sovetot na Ministri na BiH, Nikola [piri}, pretsedatelot na Narodnoto sobra-nie, Igor Radoji~i} i pretsedava~ot na Pretstavni~-kiot dom na Parlamentarnoto sobranie vo BiH, Milo-rad @ivkovi}, se veli "ona {to go podrazbiravme kako cel na reformata vo pravosudstvoto e i negovata neza-visnost od stranskite pretstavnici vo BiH, {to, me|u-toa, ne se slu~i i denes gledame neobjasnivi situacii, visokite stranski pretstavnici se vme{uvaat ili upa-tuvaat dopisi do instituciite na pravosudstvoto i so toa direktno se obiduvaat da vlijaat vrz poedine~ni procesi.∏- navedeno e vo izjavata od 28.11.2008.

"BiH vo izminatite godini ima videno pove}e procesi vo koi se tuèni javni li~nosti i nositeli na najodgovorni dol`nosti na dràvn, no i na poniski ni-voa. Vo site tie procesi bea vklu~eni stranski sudii ili obviniteli, a gi slede{e neskrieniot interes na najvisokite pretstavnici na Me|unarodnata zaednica vo BiH∏, stoi vo izjavata. RITAM

Sosema e jasno deka, koga raznite me|unarodni

pretstavnici i, nim bliskite mediumi i nevladini or-ganizacii, go kritikuvaat Milorad Dodik i negovata Vlada, toga{ liderite na Bo{wacite mol~at i ne se oglasuvaat. Koga ovaa "artilerija∏ zapre, inicijativa-ta ja prezemaa Bo{waci. Kako potpretsedatel na Re-publika Srpska, Adil Osmanovi}, koj na 1.12.2008 re~e deka kako potpretsedatel nema nikakvi ustavni ovlas-tuvawa da im pomogne na onie koi go birale. "Republi-

Milan Qepojevi}

178

ka Srpska ima pretsedatelski sistem, onakov kakov za sebe go kreiral voeniot zlostornik Radovan Karaxi}. Na pretsedatelot na RS ne mu treba soglasnost od pot-pretsedatelot za nitu edna odluka. Mene edinstveno mi ostanuva da gi koordiniram ministrite vo Vladata na FBiH, i vo Vladata na RS i na dràvno nivo, kako i so sopstveniot avtoritet da se obidam da im pomognam na povratnicite∏.

Ministerot za pravosudstvo na RS, Xerard Sel-man, veli deka Obvinitelstvoto na BiH otkako }e ja prostudira dokumentacijata odzemena od Vladata na RS, nema da ima drug izbor osven da stavi to~ka na ce-liot slu~aj i diskretno da ja zaklu~i postapkata. Ne-dostatocite pri postapkata za zemawe na dokumentaci-jata za izgradbata na administrativniot centar na Vladata na RS ja sledele i prijavi na Vladata na RS protiv poedine~ni pretstavnici na me|unarodnata za-ednica. Odlukata za podnesuvawe na prijavata ja izgla-saa site ministri vo Vladata na RS i tie stojat zad nea.

O~ekuvame, veli Selman, deka Obvinitelstvoto na BiH vo predistra`nata rabota }e proceni deka ne postoi osnova za vodewe istraga i deka so naredba }e go zaklu~i slu~ajot. Pravnata ekipa na Vladata na RS, vo konsultacii so pravnite eksperti, smeta deka nema nikakvi negativnosti i deka ne postojat osnovi za kak-vo bilo krivi~no delo od Krivi~niot zakon na RS ili Krivi~niot zakon na BiH koj se odnesuva na izgradba-ta na administrativniot centar na Vladata na RS, ve-li Selman.

Dokumentacijata e prou~ena detalno i taa e dos-tapna za javnosta. Se raboti za dokumenti kako kupo-proda`ni dogovori, so javno raspi{ani tenderi. Vla-data na RS prethodno ja usvoila seta dokumentacija i ja dostavila do Parlamentot na RS. Tuka nema kakvi bilo dokumenti interesni za kogo bilo. Stanuva zbor za dokumentacija koja ja sledela izgradbata na delovna-ta zgrada na Vladata na RS. Istata dokumentacija, SIPA i Obvinitelstvoto ja dobija od „Integral in-èwering∏ i od „Telekom na Srpska∏. Del od taa doku-


179

mentacija e objaven vo Slu`beniot vesnik na RS. Be{e i na slu`benata stranica na Vladata na RS. Vrz osnova na taa dokumentacija, Glavnata slu`ba za revizija na RS go dade svoeto mislewe, a pretprijateto „Integral inìwering∏ ima{e me|unarodna revizija, precizira-{e Selman.

Selman veli deka se raboti za sozdavawe priti-sok, odnosno spektakl. Dokolku se primenuva pravoto, nema da dojde do ponatamo{na postapka. Vo juli SIPA se obide da ja izzeme dokumentacijata spored nalogot na Obvinitelstvoto, kade ne bea zadovoleni osnovnite prava pri procedurata. Posledniot pat, za razlika od prethodniot, postoe{e naredba od Sudot na BiH. Ed-novremeno, smetame deka Sudot i Obvinitelstvoto na BiH ne se nadle`ni za postapuvawe po takvo barawe. Po krivi~nata prijava podnesena e prijava protiv NN lice za zloupotreba na slu`benata pozicija i slu`be-noto ovlastuvawe. Potoa e dodaden i famozniot zbor vo javniot sektor. Se raboti za nepostoe~ko krivi~no delo. Dokumentacijata e sepak predadena, za da ne se komplicira i onaka kompliciranata politi~ka situa-cija vo BiH, veli Selman.

SPREÛVAWE

Politi~kiot analiti~ar Obrad Kesi} veli deka

srpskite lobisti vo Brisel i SAD uspeaja da ja spre-~at promenata na Milorad Dodik i deka go simnaa pra-{aweto za opstanokot na Republika Srpska od dneven red. Administracijata na Barak Obama nema da prediz-vikuva dramati~ni promeni vo amerikanskata politi-ka kon BiH, tvrdi Kesi} na 5.12.2008.

Komentiraj}i ja krivi~nata prijava koja e podne-sena protiv nego, na 5.12.2008, Rafi Gregorijan re~e deka taa pretstavuva privlekuvawe na vnimanieto so baraweto za dostavuvawe na odredena dokumentacija na proverka vo Obvinitelstvoto na BiH. S# bi moèlo polesno da zavr{i so àlba za toa barawe na sudijata,

Milan Qepojevi}

180

otkolku so krivi~na prijava protiv istiot sudija∏, ve-li Gregorijan.

Vojnata bez oru`je vo BiH prodolùva i site streli se naso~eni protiv Republika Srpska. Taka, na 8.12.2008 Miroslav Laj~ik na sednicata na Sovetot za bezbednost pri ON oceni deka Republika Srpska ja na-pa|a Me|unarodnata zaednica podnesuvaj}i krivi~na prijava protiv me|unarodnite pretstavnici vo BiH. Toj re~e i deka vlastite vo Republika Srpska vo izmi-natite meseci vo pove}e navrati gi osporuvale in-sti-tuciite, nadle`nostite i zakonite vo BiH.

Premierot Milorad Dodik re~e deka so podnesu-vaweto prijava protiv Gregorijan i ostanatite ne e na-padnata Me|unarodnata zaednica "tuku so legitimni sredstva se {titat interesite na Republika Srpska∏.

Hrvatskiot pretsedatel, Stjepan Mesi}, zboruvaj-}i na wujor{kiot Institut za mir gi povtoroi svoite konstatacii za genocidnosta na Republika Srpska i go obvini premierot Milorad Dodik za navodno antidej-tonsko deluvawe.

Milorad Dodik po toj povod, na 9.12.2008 re~e "vreme e Mesi} da prestane da im deli lekcii na Srbi-te∏. Mesi} o~igledno saka da gi prikrie faktite deka vo Hrvatska ve}e nema Srbi. O~igledna e negovata èlba vo fokusot na vnimanieto na novata amerikan-ska administracija povtorno da ja nametne prikaznata za Srbite kako "lo{i momci∏. "[to se odnesuva do me-ne, }e prodolàm da go lutam i da go nerviram Mesi} so razvojot na Republika Srpska i so stabilizirawe na nejzinata pozicija vo idnina∏.

NAGRDENA BiH

Na 10.12.2008 Milorad Dodik re~e deka Obvini-

telstvoto na BiH ja prezede dokumentacijata za zgrada-ta na Vladata za da napravi problem i da im se priklu-~i na onie koi sakaat pred Evropa da ja plasiraat sli-kata deka vo Republika Srpska ne{to ne e vo red. Do-dik istaknuva deka Sudot i Obvinitelstvoto na BiH


181

go prekr{ile zakonot, kako i nekoi stranski ambasadi koi direktno se vme{ale vo tie raboti.

"Za Republika Srpska e neprifatlivo vo predme-tite naso~eni protiv Republika Srpska da sudat sudii Bo{waci i da odbivaat pravno vtemelena àlba. Toa se Bo{waci negativno nastroeni kon Republika Srp-ska. Neka kaè koj {to saka, nie ja gledame me{anica-ta koja e napravena tamu. Ne e mo`no na podnesenata àlba na Republika Srpska da se odgovori za samo dva dena∏, veli Dodik.

Zboruvaj}i za stranskite sudii i obviniteli, Do-dik veli deka samo vo BiH i vo niedna druga zemja ne moàt da ostanat stranski sudii vo eden predmet koga Vladata na RS pokrenuva postapka protiv niv, a koga visokiot sudski i obvinitelski sovet prifati da se pokrene disciplinska postapka. "Toa go nema nikade vo svetov, tuku samo vo ovaa nagrdena zemja, koja se vi-ka BiH i vo nejziniot pravosuden sistem so koj se saka da se obvini Republika Srpska.∏ Dodik veli deka pos-tapkite na Republika Srpska vo ovoj predmet dobro gi zagriìle i deka ve}e nikoj nema da moè da se odnesu-va na takov na~in kon Republika Srpska.

Celata prikazna za napadot na Republika Srpska e vrzana so porane{noto tvrdewe na Laj~ak, koj re~e deka "ne moè da ostane edinstvena zemjata vo koja ed-niot del se razviva, a drugiot ne∏. Dodik veli deka se-ga se gleda deka e polesno da se zapre nekoj koj se raz-viva, otkolku da se podigne nekoj koj konstantno pro-pa|a.

Pretsedatelkata na Sudot na BiH, Mexida Kreso, re~e deka so ovaa izjava Dodik ne samo {to dovel vo somne` ne~ija profesionalnost i objektivnost, tuku gi doprel i ~ove~kite kvaliteti, {to e apsolutno ne-prifatlivo i e za sekoja osuda. Zastra{uva~ka e po-mislata da ne se pro{iri virusot ispraten so takvata izjava za somne` na objektivnosta na sudiite koi se od ovaa ili onaa nacionalnost i na drugi segmenti od na-

Milan Qepojevi}

182

{iot ìvot. "înam deka toj napad e udar vrz onaa pos-ledna tula vo temelite na pravnata dràva.∏

Na 12-ti dekemvri 2008 godina, Milorad Dodik re-~e deka samo go brani pravoto na Republika Srpska da se po~ituvaat zakonite na taa zemja. Toa e najdobro i za BiH i za Republika Srpska. "Dokolku vo toa se vklu~i nepo~ituvawe na zakonot i se dodade i ovaa et-ni~ka komponenta, toga{ BiH e vo debel i golem pro-blem. Toa be{e kontekstot na mojata izjava. Im se iz-vinuvam na site koi moèbi pogre{no me razbrale∏, kaà Dodik naglasuvaj}i deka ne saka da im se izvini na onie koi namerno i tendeciozno ja zloupotrebile takvata izjava. Toj veli deka ostanuva bazi~niot poli-ti~ki fakt deka Sudot na BiH e sozdaden neustavno i nezakonito pod pritisok na Pedi E{daun i ostanatite strukturi koi gi zloupotrebuvaat ovlastuvawata i za-konite na Sudot na BiH.

Dodik tvrdi deka "pove}e od 90 otsto od dosega za-vr{enite slu~ai ili onie koi se vodat vo Sudot na BiH, se protiv Srbi. Od druga strana, nema nikakov odgovor na prijavata koja so Dragan âvi} pred pove}e od dve godini ja podnesovme protiv Atif Dudakovi}∏.

Ambasadorot na Ruska Federacija vo BiH, Alek-sandar [uvalov veli deka "BiH e edinstvena zemja vo Evropa, a mo`bi i vo celiot svet, vo ~ii sudovi i ob-vinitelstva se vraboteni stranci. Angaìraweto strancite prvo be{e planirano kako privremena mer-ka za poddr{ka na dràvata vo za~etok. No, sekoja pri-vremena merka treba blagovremeno da bide i zavr{e-na∏.

REKORD

Okolu 1.300 nevladini organizacii, kolku {to se

registrirani vo BiH, minatata godina potro{ija 125 milioni marki bez vidlivi rezultati. NVO-ata nema-at razviena infrastruktura, pa ~esto se vodeni od eden


183

ili od dvajca lu|e, me|u koi ima i takvi so somnitelni biografii.

Pretsedatelot na Nezavisniot odbor za humani-tarni pra{awa, @arko Pani}, veli deka bi trebalo da se formiraat mehanizmi koi bi gi fokusirale sred-stvata od donatorite za finansirawe na NVO-a koi ~esto se davaat za "konferencisko civilno op{testvo∏.

Spored podatocite na IBHI, vo BiH se registri-rani 9.095 fondacii, zdruènija, forumi i drugi nev-ladini organizacii. Ima NVO-a koi nemaat vrska so civilnite op{testva, tuku se direktno povrzani so ne-koja politi~ka opcija ili ostvaruvaat barawa od dona-torite. Mo{ne ~esto toa e i radikalnata politi~ka opcija. êsto se slu~uva da se vodat prikrieni borbi za li~nite, a ne za interesite na gra|anite koi tie bi trebalo da gi zastapuvaat, pod izgovor za razvojot na civilnoto op{testvo kako preduslov za demokratiza-cija na politi~kite, ekonomskite i op{testvenite od-nosi vo NVO-ata, veli Pani}.

Glavniot revizor na RS, Bo{ko êko, kaà deka sekoja revizorska rabota na toa pole zavr{uva, deka samo na barawe na nekoja instituicija se proveruva na-menskoto koristewe na grantot dodelen na nekoja NVO.

Govorej}i za formiraweto na partijata na Dragan âvi}, pretsedatelot na SDS, Mladen Bosi}, veli de-ka ne o~ekuva deka toa }e bide zna~ajna, nitu spored brojot na ~lenovite, bitna partija. Posebno za{to po-litikata {to âvi} najavuva deka }e ja vodi i koja ja vode{e do 2006 godina vo SDS, ne e politikata na SDS. Spored toa }e zamine eden broj lu|e koi veruvaat deka taa negova politika, koja zna~i naklonetost kon Me|unarodnata zaednica, a ne ispolnuvawe barawata na glasa~ite vnatre vo Republika Srpska, }e ima nekoj pozna~aen uspeh, tvrdi Bosi} i dodava deka vo mnogu aferi vo koi âvi} bil dlaboko zame{an bil i eden del od Me|unarodnata zaednica i toa ne e nikakva taj-na.

Milan Qepojevi}

184

URIVAWE

Dodik re~e deka grupa stranci vo Saraevo ve}e

mesec dena se obiduvada go razurne dogovorot od Prud, so tvrdewe deka vo dogovorot ima ne{to {to ne ~ini. "Ne se vpu{tavme vo tie politi~ki borbi za da ne ja komplicirame dopolnitelno sostojbata vo BiH, veli Dodik.

Dodik re~e deka naskoro Vladata na RS }e formi-ra Sovet za borba protiv korupcijata vo koj 11 vrvni profesionalci, so dokaàn moralen dignitet }e go is-traùvaat postoeweto na korupcija. Na 19.12.2008, Vladata na RS so~ini seopfatna Strategija za suzbi-vawe na korupcijata.

IGRI

Napadite vrz Milorad Dodik se kontinuirani, no

na~inite se menuvaat, pa taka spored primerot na poz-natata snimka vo koja ira~kiot novinar go ga|a pretse-datelot na SAD, Bu{, so ~evel, na internet se pojavija pove}e igri vo koi igra~ite se obiduvaat da soberat poeni ga|aj|i go Bu{.

Edna od igrite koja se pojavi na stranicata na „bhraja.co.ba.“ na 22.12.2008 godina, na igra~ite im ja nu-di istata mo`nost, no vo glavnata uloga ne e Bu{, tuku Milorad Dodik. Negoviot lik povremeno se pokaùva od zad pultot, a zada~a na igra~ot e vo opredeleniot vremenski rok {to pove}e pati da go pogodi so kafea-va mokasinka. Koga ~evelot }e go pogodi Premierot, mu go raskrvavuva liceto i toj pa|a zad pultot nad koj visi znameto na BiH. Na krajot na igrata na ekranot se slu{a pesna vo koja se pee za BiH kako ve~na zemja.

Pretsedatelot na SDA, Sulejman Tihi}, se pogri-ì da ne bide deka s# e sudir; toj na sednicata na Glav-niot odbor na ovaa partija na 24.12.2008 godina re~e deka edinstvenoto re{enie za BiH e postojanoto bara-


185

we kompromis i dogovor pome|u narodite koj }e go pod-dràt i pretstavnicite na Me|unarodnata zaednica. Tihi} predupredi deka o~ekuvawata od tu`bata na BiH protiv Srbija bile previsoki, kako i deka e ne-dozvolivo vo ~ekaweto na presudata protiv Karaxi} da ne se sproveduvat reformite koi se vo interes na gra|anite na BiH.

Morame kone~no da ja nadmineme pasivnata uloga na `rtva i da ja prezememe aktivnata pozicija i odgo-vornosta na relevanten politi~ki faktor i da ja zasi-luvame i za~uvame BiH kako multietni~ka i multire-ligiska dràva na ramnopravni gra|ani, re~e Tihi}.

Na 26.12.2008 godina, Milorad Dodik oceni deka politi~kata i socijalnata stabilnost na Republika Srpska i faktot {to taa stanala nezaobikolen fak-tor na politi~kite procesi vo regionot, e najva`niot uspeh vo 2008 godina. Na Republika Srpska & e vrateno dostoinstvoto. Srpska denes i za onie koi od nea tra-dicionalno bea lo{o inspirirani, stana nezaobiko-len faktor koj mora da go uvaàt i da gi po~ituvaat nejzinite stavovi, re~e Dodik i dodade deka Republika Srpska na ekonomski plan e dopolnitelno stabilizi-rana i deka od strana na me|unarodnata misija koja gi sledi finansiskite tekovi e oceneta kako edna od naj-stabilnite zaednici vo regionot, od gledna to~ka na makroekonomskite dvièwa.

Na prostorot na BiH ima mnogu tabu temi za koi mnogu malku ili re~isi voop{to ne se razgovara, a razgovorot e osnoven preduslov za funkcionirawe na koja bilo demokratska zaednica. Darbata za zboruvawe ja imaat samo lu|eto i zatoa treba da ja (is)koristat. Onie koi razgovaraat i koi vodat dijalog, imaat razvoj i napredok. Za àl na prostorot na Balkanot, a poseb-no vo BiH mo{ne retko se koristi konstruktiven dija-log ili toj voop{to ne postoi. Na ovie prostori se prisutni "molkot∏ ili govorot na omrazata, diktatu-rata, uslovuvaweto, navreduvaweto i poniùvaweto.

Milan Qepojevi}

186

Analizite na dnevnite nastani pokaùvaat deka edinstveno e dozvoleno da se kritikuva Vladata na RS i Milorad Dodik, a Me|unarodnata zaednica i nivnite proekti kako pravosuden sistem, retko koga nekoj gi komentira ili argumentirano gi kritikuva. Eden od retkite koj se osmeli toa da go stori, osven Milorad Dodik, e sudijata na Ustavniot sud na RS, Milorad Ivo{evi}. Toj re~e deka "nam ni e neophodna reforma-ta za reformi vo pravosudstvoto, za{to sekoja analiza pokaùva deka na{ata reforma na pravosudstvoto se nao|a vo katastrofalna kriza∏. Be{e o~ekuvano, veli Ivo{evi} "najvitalnite vrednosti na zaednicata da gi sledat i soodvetnite odnesuvawa na ovie institucii, no toa ne se slu~i. Se pokaà deka vistinata e sosema poinakva. Postojat mnogu primeri deka Sudot i Obvi-nitelstvoto na BiH se instalirani vo najte{kite ob-lici na kriminal∏.

Da se potsetime na zamenikot na visokiot pret-stavnik, Donald Hejs, koj javno spomnuva{e nekakvasi stomilionska afera, grabe`, pronevera. Govore{e za aferite vo Po{ta na RS, vo Elektrostopanstvoto na RS, vo "Orel∏ i na kraj, ni{to. Neprimerno e i kom-pleksnoto pra{awe za pritvorot i za zatvoraweto na lu|eto, duri i fizi~kite maltretirawa nemaa sudski epilog, kako slu~ajot na Starovlah istaknuva Milorad Ivo{evi}.

Naveduvaj}i konkretno vo {to gre{ele sudiite i obvinitelite na Sudot i Obvinitelstvoto na BiH, Ivo{evi} tvrdi deka i Obvinitelstvoto i Sudot na BiH se vodat so politikata na debalans. Treba da se potsetime na minimalnite osudi ili duri i na nagod-bite za te{ki krivi~ni dela, kako protiv Du{ani} i sl. Obi~niot gra|anin so pravo se pra{uva dali za ovaa sostojba se vinovni propisite ili lu|eto koi gi sproveduvaat, zna~i sudiite i obvinitelite. Ovde se raboti za dvete pri~ini, pa se postavuva pra{aweto za funkcioniraweto na pravosudniot sistem vo celina. Mora seriozno da se razgleda pra{aweto za golemite


187

promeni vo pravosudstvoto. Ova e samo mal segment od domenot na pravosudstvoto, no pokaùva deka postoi i golem znak za pra{aweto: dali na{ata reforma na pravosudstvoto se nao|a vo katastrofalna kriza?

Ivo{evi} za ulogata na stranskite sudii i obvi-niteli veli deka "ovde, rezultatite na nivnata rabota se nikakvi. I zatoa reformata vo pravosudstvoto e ne-uspe{na. Se raboti za seriozno pra{awe za kvalite-tot na taa reforma. Zatoa sega treba da se napravi re-forma na reformite.∏

Milan Qepojevi}

188


189

ÊTVRTI DEL

2009. godina

NAPREDOK Po~etokot na novata 2009 godina go ozna~i glav-

niot revizor na RS, Bo{ko êko, koj veli deka finan-siskata disciplina vo Republika Srpska se zgolemuva od godina vo godina i dokolku se nabquduvaat revizii-te od 2001 do krajot na 2008 godina toa podobruvawe jasno se voo~uva. Samo eden buxetski korisnik imal negativno mislewe za revizorot vo 2008 godina.

"Me|utoa, s# u{te ne sme zadovolni i te`neeme kon toa da ima {to pove}e pozitivni mislewa, da se po~ituvaat, pa da ne doa|a do otstapuvawe od zakonot i od zakonskite propisi∏, veli êko.

SILA

Milorad Dodik istaknuva deka ~ovekot e onolku

silen kolku {to }e gi izgradi svoite pozicii. A koga }e go postigne toa, toga{ ne mora nikoj da go {titi. "Jas mo{ne dobro razbrav: mojata polo`ba zavisi od

Milan Qepojevi}

190

toa kolku glasovi dobiv na izborite. Ne sum podgotven da gi izmamam tie lu|e. A tie znaat deka ne sum ~ovek za ostvaruvawe ne~ii èlbi. Dosta mi e i od stap i od morkov i od Brisel i od Amerika i od valkanata kam-pawa od Saraevo. Javno pora~uvam deka za mene najgo-lema vrednost e da se bide Srbin. BiH ne e moja drà-va, toa e Republika Srpska, bez razlika dali toa neko-mu mu se dopa|a ili ne∏, veli Dodik.

"Republika Srpska pred mene be{e kako samopos-luga, vlezete i zemete si {to sakate. Samo {to za raz-lika od samoposluga, tuka ne mora ni{to da platite. Ve}e nikoga{ nema da bide taka. I toa ve}e nikoj ne moè da go ospori.∏

Zboruvaj}i za evropskite integracii veli: "Ne sum protiv Evropskata unija, no sum protiv nerealni-ot optimizam koj se {iri vo vrska so toa. Niedna ~len-ka na EU ne e podgotvena da gi `rtvuva svoite nacio-nalni interesi za EU, pa ne morame ni nie. Samo od nas se bara da bideme dobri i da zabranime s# {to ima-me, za eden den da doìveeme da bideme dobrite mom-ci. No i ponatamu sme lo{ite momci. Nemam namera da mislam {to bilo dobro za onoj koj misli lo{o za mene. Vpro~em, da mu mislea dobro na ovoj region, ne-ma{e da dozvolat da ima vojna∏, precizira Dodik.

"Nie vo Republika Srpska ne sakame da bideme poltroni∏, veli Dodik na 8-mi januari 2008 godina, "bidej}i dodvoruvaweto nikoj ne go po~ituva. Nemam ni{to protiv integraciite, no jasno neka ni kaàt ka-de e na{eto mesto vo evropskite procesi i {to n# ~eka vo idnina. Vo sprotivno, im blagodaram.∏

Niz seta Republika Srpska e obeleàn 9-ti janua-ri - Denot i Krsnata slava na RS, a centralnata mani-festacija e odràna vo Bawa Luka. Prv pat e intoni-rana novata himna na RS "Moja Republika∏.

NOVI, STARI

So novata godina po~naastarite aktivisti po~naa

so novi aktivnosti. Porane{niot pretsedatel na SDS


191

i Republika Srpska, Dragan âvi}, kako ovlasteno li-ce, na 15.01.2009 godina do Osnovniot sud vo Bawa Luka podnese barawe za kompletna dokumentacija i upis vo sudskiot registar na novata partija pod ime Demokrat-ska partija. Pokraj âvi}, osnova~i na partijata se i pratenikot vo Pretstavni~kiot dom na Parlamentar-noto sobranie na BiH, Mom~ilo Novakovi}, i prate-nicite vo NSRS Voislav Gligi}, Branislav [kobo i \or|e Mili~evi} kako doskore{ni ~lenovi na SDS.

[efot na Pretstavni{tvoto na RS vo Izrael, Arie Livne, re~e deka e iznenaden od napadot vrz Zlatko Lagumxija i vrz Milorad Dodik poradi pismo-to za poddr{ka koe go upatile do pretsedatelot na Iz-rael, [imon Peres. Toj veli deka e "mo{ne lo{o da se izedna~uva Dodik so Radovan Karaxi} i so Ratko Mla-di}∏ i da go obvinuvaat za voeni zlostorstva naprave-ni vrz Bo{wacite za vreme na vojnata vo BiH. Da se sporeduva akcijata na Izrael so vojnata vo BiH e ne-prijatelski gest kon Izrael∏, veli Livne.

"Ne vidov nikoj vo Saraevo da demonstrira koga bomba{kite ubijci gi ubivaa evrejskite civili po ulicite i po avtobusite vo Erusalim. Poradi sudirot vo Gaza povtorno e na scena antisemitizmot, od koj ne e zaobikolena nitu BiH∏, tvrdi Livne.

Na pra{aweto kako go komentira faktot {to pis-moto ne sodrì apel da se otkaè ubivaweto civili vo Gaza i deka za dvaesetina dena se ubieni pove}e od 1200 Palestinci, Livne odgovori so kontrapra{awe: "Zo-{to pla~ete samo nad Palestincite?∏

Kako "grom od vedro nebo∏ odekna odlukata na vi-sokiot pretstavnik Miroslav Laj~ak, na 23-ti januari 2009 godina, da zamine od BiH, za{to ja prifatil po-nudata od slova~kiot Premier, Robert Fica, da ja pre-zeme dol`nosta Minister za nadvore{ni raboti na Slova~ka.

Komentiraj}i go zaminuvaweto na Laj~ak, pretse-dava~ot na Pretsedatelstvoto na BiH, Neboj{a Radma-novi}, gi povika doma{nite politi~ari da se obidat

Milan Qepojevi}

192

da dojdat do konsenzus za evropski pat, za{to na BiH ve}e ne & treba OHR.

Sega jasno }e se vidi koj od doma{nite i od me|u-narodnite krugovi e navistina za evropskiot pat na BiH, za{to site onie koi{to }e insistiraat BiH da dobie nov visok pretstavnik se protiv suverenitetot na zemjata. Radmanovi} veli deka iznenadnoto zaminu-vawe na Laj~ak e mo`nost doma{nite politi~ari da ja prezemat odgovornosta vo svoi race. Toa e mnogu po-va`no od pogoduvaweto koj }e go nasledi Laj~ak i komu }e mu odgovara noviot visok pretstavnik, a komu ne.

Po osnovaweto na partijata na Dragan âvi} i za-minuvaweto na Miroslav Laj~ak, PDP, den po najavata za zaminuvaweto na Laj~ak, na sednicata na Glavniot odbor usvoi zaklu~oci vo koi se definirani uslovite koi mora da gi ispolni SNSD dokolku saka i ponata-mo{na sorabotka so ovaa partija.

Prvoto barawe e SNSD da ja poddrì inicijati-vata za namaluvawe na stapkata na DDV za osnovnite ìvotni proizvodi, vtoroto barawe e da se vratat sredstvata za zemjodelie na 6 procenti so rebalans na buxetot, tretoto e mnogu pove}e da se napravi javno raboteweto na Fondot za isto~niot del od RS i toj fond da se prenaso~i od infrastrukturni proekti vo proekti za vrabotuvawe.

So ~etvrtoto barawe PDP bara da bidat usvoeni promenite na Zakonot za revizija na privatizacijata i da se ukine Komisijata za revizaja na privatizacijata, a tie raboti da mu bidat predadeni na Bo{ko êko i na Glavnata slu`ba za revizija na RS. Pettiot uslov e nadminuvawe na problemite vo funkcioniraweto na lokalnata vlast, a {estiot da se kompenziraat dvete mesta na PDP, koja vo koalicijata vleze so dvajca Mi-nistri i so Sekretar na Vladata, a sega ostana samo so eden Minister. Ovie uslovi na PDP se "ultimatumi za prestanuvawe na sorabotkata, a ne uslovi za nejzino prodolùvawe∏.

Pretstdava~ot na Pretsedatelstvoto na BiH i pretsedatelot na Izvr{niot odbor na SNSD, Neboj{a


193

Radmanovi}, im pora~a na PDP deka "SNSD ne gi pri-fa}a postavenite uslovi∏ i re~e "vedna{ da gi povle-~at dokolku sakaat da ostanat del od vlasta i da pro-dolàt ponatamu da deluvaat koaliciono∏. Radmanovi} istakna deka "ne znae {to se slu~uva i koj i zo{to vr{i pritisok vrz PDP, no deka odgovorot na SNSD e jasen.

Izvr{niot sekretar na SNSD, Rajko Vasi}, veli deka toa {to go bara PDP e klasi~na ucena i deka tak-vo ne{to od Srbija pobarala edinstveno Avstro-Unga-rija vo o~i Prvata svetska vojna! Vo politikata toa ne se pravi, bidej}i toa zna~i vojna! Toa e providna poli-tika, ~ija cel e, po nekoe vreme, tie da izlezat od vlasta i na izborite vo 2010 godina, da raskaùvaat ka-ko SNSD s# povitkala vo crno.

„TROJKA∏

Sostanokot na trojcata lideri Milorad Dodik,

Dragan ôvi} i Sulejman Tihi}, t.n. "prudska trojka∏, odràn vo Bawa Luka na 26-ti januari 2009 godina, pre-dizvika burni i sprotivstaveni reakcii, poradi pot-pi{anata izjava so koja se predviduva BiH da ima naj-malku ~etiri teritorijalni edinici.

Eden den po sostanokot, odgovaraj}i na pra{aweto dali RS }e ostane nedoprena, Sulejman Tihi} veli: "Nema. Dodik ima pravo da kaè {to misli i {to po-sakuva. Setete se samo za prikaznite za ukinuvaweto na vojska na RS. A kade e taa denes? Ukinata e! Ima u{te primeri. Dokolku postojat ~etiri regioni, pro-menite na entitetskite linii se neminovnost. Site nie niz razgovori }e mora da napravime bolni kompro-misi. Ne mislam samo na nas trojca, tuku i na ostanati-te politi~ari vo BiH∏.

Istovremeno so Tihi}, i SDS soop{tuva deka Do-dik so soglasuvaweto za sredi{no nivo na vlasta vo BiH i za podelba na ~etiri teritorijalni edinici, go napu{til Dejtonskiot dogovor i deka gi izdal i gi iz-mamil gra|anite na RS. SDS go pra{uva Dodik vrz os-nova na {to smeta deka ima pravo da donese odluka za

Milan Qepojevi}

194

napu{tawe na Dejtonskiot dogovor i da ja zameni Repu-blika Srpska, kako eden od dvata ramnopravni entite-ti, za edna od ~etiri teritorijalni edinici so sredno nivo na vlast vo BiH, stavovite na Dodik moàt da imaat pogibelni poledici, tvrdi SDS.

Objasnuvaj}i gi zaklu~ocite, Milorad Dodik veli deka ne stanalo zbor za granicite i deka e prerano da se zboruva za toa. Za Republika Srpska e seedno dali }e ima tri, dve ili {est teritorijalni edinici, istak-nuvaj}i deka, vo sekoj slu~aj, Republika Srpska }e bide eden od niv. "Nie }e barame sega{nata teritorija da se zgolemi za 4 otsto, odnosno onolku kolku {to nedosta-suva za da bide 49 otsto od BiH, kako {to stoi vo Dej-tonskiot dogovor∏, precizira Dodik.

"Na site dosega{ni sostanoci kaàvme deka raz-govorite imaat smisla samo dokolku Republika Srpska ne e sporna i site rekoa deka toa ne e sporno∏, istak-nuva Dodik i dodava deka edna od negovite celi e uki-nuvaweto na pri~inite za opstanok na OHR i deka po usvojuvaweto na re{enieto za Br~ko i dràvniot imot }e bide interesno da se vidat nivnite objasnuvawa za ponatamo{niot opstanok na OHR.

SU[TESTVENOST

Mnogumina, vo mnogu slu~ai, od {umata ne go gle-

daat potrebnoto steblo. Nekoi ne se vo sostojba da vi-dat, a drugi ne sakaat da vidat. Vo ovoj slu~aj se raboti za nekoj od vtorive. Nitu SDS, nitu Sulejman Tihi} ne sakaat realno da ja sogledaat situacijata i da re~at de-ka se raboti samo za mo`ni principi koi se formuli-rani preku izjavata na trojcata lideri za po~etok na pregovorite za ustavnite promeni vo BiH. Nema tuka nikakvi promeni na granicite, nitu promeni na nad-le`nostite i ingerenciite. No, vo pra{awe e obi~na manipulacija so gra|anite.

Zo{to komentarite na Tihi} i SDS, so koi se za-laùva javnosta se identi~ni, }e pokaè vremeto, no voo~livo e deka i na ednite i na drugite im odgovara


195

praveweto "atmosfera na haos∏ i zabuna za da se preki-ne "prudskiot proces∏.

BLAGODARNOST

Izraelskiot pretsedatel [imon Peres mu se zab-

lagodari na Milorad Dodik za poddr{kata. Vo pismo-to isprateno na 28-mi januari 2009 godina, Peres veli deka "sakam da ja iskam svojata dlaboka blagodarnost do va{ite (na Dodik) komentari od srce. Va{ite zbo-rovi na poddr{ka se zna~ajni i u{te podlaboko ja nag-lasuvaat zaedni~kata bolka i stradawa koi im se nane-seni na na{ite narodi∏.

"Vi blagodaram∏, naveduva Peres vo pismoto do Dodik, "{to go pretstavuvate glasot na Srbite koi ìveat vo Republika Srpska, so nade` deka }e bide na-pi{ano novo poglavje vo koe sudirite }e gi zameni sloga∏.

RASKINUVAWE

ê{kiot energetski gigant, ÊZ, na 29.01.2009 go-

dina donese odluka da se povle~e od proektot za termo-elektranata vo Gacko so vrednost od 1,4 milijardi evra i pobara ot{teta od Vladata na RS, obvinuvaj}i ja de-ka ja nosi odgovornosta. Generalniot direktor na „Elektrostopanstvo na RS“, Branislav Mileti}, veli deka ÊZ se povlekol od rabotata vo Gacko poradi ob-vinenieto na malite akcioneri vo Rudnikot i Termoe-lektranata Gacko i vlijanieto na svetskata ekonomska kriza. „Nie ne ispolnivme samo edna to~ka od dogovo-rot so ÊZ, no stanuva zbor za odredba vrzana za vnesu-vawe na imotot na RiTE Gacko von ova zaedni~ko pret-prijatie. Sepak, nie }e prodolìme da vloùvame vo RiTE Gacko, pa makar toa da go pravime sami∏, veli Mileti}.

„Dokolku Vladata na RS, kako mnozinski sopstve-nik, re{i da ja prifati nivnata ponuda za izleguvawe od proektot i dokolku procenime deka navistina se

Milan Qepojevi}

196

steknati uslovi za toa, dol`ni sme na êsite da im go isplatime nivniot osnova~ki del vo zaedni~kata fir-ma od 206.000 evra i da ja prezememe obvrskata za vra-}awe na kreditite od ~etiri milioni evra, koi ÊZ gi dade za taa firma. Vsu{nost, polovina od toj kredit s# u{te ne e ni potro{ena∏, veli Mileti}.

Problemite so ÊZ se prilika za „pukotnica∏ na opozicijata koja vo toa ja sogleduva svojata {ansa da ja iskritikuva vlasta i da se afirmira sebesi. Taka, pretsedatelot na SDS, Mladen Bosi}, gi obvinuva lu-|eto od SNSD i veli deka i ovoj, kako i dilot so „NjeftegazinKor∏ (pri proda`bata na rafinerijata vo Brod), ja napravile isklu~ivo „za nekoi funkcioneri da se zbogatat preku no}∏.

Dragan âvi} veli deka ova e definitivna potvr-da deka od start toa e proma{en proekt. Toj proizva dva uàsno lo{i efekta - pa|aweto na berzta, i na{e-to ostanuvawe bez imotot vo TE Gacko. Celata rabota e napravena pogre{no i sega toa stanuva pogibelnoza Republika Srpska.

Vo Ministerstvoto na industrija i energetika tvrdat deka dvete strani go zadrùvaat pravoto za ba-rawe nadopolnuvawe na {tetata, a ne samo ÊZ. Mi-nisterot Slobodan Puhsalac veli deka za toa e rano da se zboruva i deka treba da se potrudime da sogledame kade e problemot realno i da go re{ime i eventualno da go prodolìme proektot. Dokolku ne dojde do toa, ova ne moè da pomine bez arbitraà. ÊZ verojatno ima problem, na finansiskiot pazar ima kriza, poseb-no kaj golemite konstrukcii. So ili bez ÊZ, Gacko }e odi vo investicija, pora~uva Puhalec.

Visokiot pretstavnik Miroslav Laj~ak na zami-nuvawe go kaà ona {to ne moèl ili ne smeel za vre-me na mandatot: „s# dodeka edna zemja ima ovlastuvawa koi nikako i so ni{to ne se limitirani, toa zna~i de-ka taa e nekakov vid protektorat∏.


197

PONUDA

Opozicijata na Republika Srpska spored izjavite

na nejzinite lideri e zagrièna za sudbinata na RS, poradi navodniot taen dogovor na „prudskata trojka∏ okolu mo`ni ustavni promeni i izneveruvawe na Dej-tonskiot dogovor.

Pretsedatelot na Republika Srpska, Rajko Kuzma-novi} po sostanokot na 04.02.2009 godina, so liderite na politi~kite partii na Republika Srpska gi pret-stavi na~elata na platoblikta od 25 to~ki za reoblik na Ustavot na BiH, koja ja poddràa site politi~ki partii vklu~itelno i opozicionite.

So ova se deplasirani kritikite na opozicionite partii spored koi dogovorot na trojcata lideri na „prudskata trojka∏ vo Banja Luka ja doveduva vo pra{a-we celovitosta na BiH.

Pretsedatelot na RS, Rajko Kuzmanovi} re~e deka moè da odime vo promeni na Ustavot samo dokolku Re-publika Srpska ostane edinstvena, vo nadle`nostite, teritorijata i vo seto ona {to e zagarantirano so „Dejton∏. Dokolku drugite dva naroda se dogovorat de-ka, vo soglasnost so misleweto na Venecijanskata ko-misija, }e go promenat ureduvaweto vo toj entitet, nie }e gi poddrìme, re~e Kuzmanovi}.

Pretsedatelot na SDS, Mladen Bosi}, re~e deka „ovaa partija vo pogolem del e soglasna so ponudenite odredbi na platoblikta∏. Dali za ova voop{to treba komentar?

Vlasta treba da se kritikuva, no konstruktivno. Na~inot na koj toa go pravi SDS i „dru{tvoto so Mi-hajlica na ~elo∏ e providen. „Se sipuvaat∏ vez s# {to }e stori vlasta, za posle cvrstite argumenti na vlasta na Republika Srpskada se odnesuvaat kako prethodni-ot den da ne zboruvale ni{to od toa. Posledniot slu-~aj na kritika, po sostanokot vo Bawa Lukana „prud-skata trojka∏ na koj navodno e dogovoreno „predavstvo na Dejton i na Republika Srpska∏ e najdobra ilustra-cija za iskaànata konstatacija.

Milan Qepojevi}

198

ZAMINUVAWE

Na 5-ti fevruari, Pretsdatelstvoto i Izvr{niot

odbor na PDO i oficijalno potvrdija deka e raskina-ta koalicijata so SNSD i deka PDP preminuva vo opozicija na nivo na Republika Srpska i BiH. Ovaa partija o~ekuva od premierot Milorad Dodik i od pretsedatelot na Sovetot na Ministri na BiH, Niko-la [piri}, da gi razre{at od odol`nosta kadrite na ovaa partija vo tie institucii.

Pretsedatelot na SRS „d-r Vojislav [e{eq“, Mirko Blagojevi} veli deka Ivani} napravil kata-strofalen poteg. „Dodik ima mnozinstvo vo parlamen-tot i moè i bez niv. Ivani} podnese ostavka. Jas po-ve}e bi sakal da go vrati mandatot, a ne da podnese os-tavka. Vaka }e ima za dvesta marki pomalku plata, a pove}e vreme da raboti protiv Dodik. Toj mandat vo Domot na narodot go dobi od Parlamentot na RS, a tu-ka Dodik e mnozinstvo. Dokolku Dodik ne saka{e, toj nema{e da bide izbran. Toa ne e mandat od narodot, tu-ku od Dodik. Mislam deka Ivani} toa go napravi po na-log na strancite.∏

Politi~kite aktivnosti na Republika Srpska se pove}ekratni i se odvivaat kako na vnatre{en, taka i na nadvore{en plan. Spored pi{uvaweto na belgrad-skiot pe~at, odli~no informirani diplomatski izvo-ri potvrdile deka lobisti~kata vojna pome|u Milorad Dodik i Haris Silajxi} kulminirala na Me|unarodna-ta konferencija za bezbednost vo Minhen, kade Premi-erot na RS i bo{wa~kiot ~len na Pretsedatelstvoto na BiH vodea diplomatska bitka za sobirawe poeni vo novata amerikanska administracija. Dodik otpatuva vo Minhen za da go sopre obidot na Silajxi} preku no-viot potpretsedatel na SAD, Xozef Bajden, da go urne Prudskiot dogovor.

Se doznava deka Dodik vo svoite razgovori so Da-niel Frid, kako i so evropskite pretstavnici Havier Solana, Karl Bilt i Volfang I{inger, organizato-rot na Konferencijata uspeal da go neutralizira nega-tivnoto vlijanie na Silajxi} i negovite lobisti.


199

KRITIKA

Kritikata na vlasta kako edna od mo{ne su{tes-

tvenite opredelbi na sekoe demokratsko op{testvo, nabquduvaj}i ja i analiziraj}i ja Republika Srpska e pove}ekratna. Imeno, Vladata na RS i Milorad Dodik se kritikuvani od site i toa mnogu pove}e otkolku vo bilo koja dràva od zapadnata demokratija. Premierot na RS, osven opozicijata na RS, go kritikuvaat bo{-wa~kite politi~ari od Saraevo, i od vlasta i od opo-zicijata, najrazli~ni nevladini oprganizacii, pove}e od 1.300 koi za taa „rabota∏ za edna godina tro{at oko-lu 125 milioni marki, mediumite, a najve}e visokiot pretstavnik i famozniot OHR. Normalnite dràvi nemaat protektorat od vakov vid, kako {to ima BiH, pa nivnite vlasti i nemaat takov vid kritika. Ulogata na visokiot pretstavnik i OHR treba da se im se pre-pu{ti na sekojdnevnite deùrni kriti~ari koi verno i predano }e go sledat OHR, a toa se ambasadata na SAD, na Velika Britanija i pretstavnicite na Evrop-skata unija i NATO.

Kritikite se redat kako branovi, s# edna po druga. Na ova treba da se dodadat neobliklnite grupi, za koi duri idninata }e otkrie kako moèle da rabotat, kako onaa na Rafi Gregorijan i na nivnite instrumenti vo Sudot i Obvinitelstvoto na BiH i nim bliskite ne-vladini organizacii i mediumi. Da se bide pod tolku „budni∏ o~i i pod tolkavo nabquduvawe ne e ednostav-no, no ponekoga{ moèbi e i korisno, zatoa {to naso-~uva na nekoi gre{ki koi vo sekoj sistem moàt da se prikradat, a osobeno vo zaednici vo tranzicija kako {to e Republika Srpska.

Interesen e 10-ti fevruari 2009 godina koga site gore navedeni mol~ea, no mediumite soop{tija deka otkrile „skandal∏. Imeno, restoranot vo Vladata na RS ~ij zakupec e Slavko Roguqi}, ne poseduva fiskal-na kasa. Fiskalizacijata koja so odlukata na Vladata

Milan Qepojevi}

200

na RS e vovedena vo cela RS, vo svoeto sedi{te kade {to se hranat Premierot i Ministrite nema fiskal-na kasa, kako i restoranot vo Narodnoto sobranie na RS, komentiraa mediumite.

Ekonomskiot analiti~ar Damir Miqeti} toa go prokomentira so zborovite deka„ o~igledno na Rogu-qi} nekoja jaka vrska mu ovozmoìla vo zgradata na Vladata na RS da steknuva profit bez obvrska za fis-kalizacija∏.

Ovaa kritika e potvrda deka Republika Srpska, {to se odnesuva do slobodata na mediumite e na visoko mesto na demokratskata skala. Mediumite skeniraat i sledat nekoga{ pove}e od opozicijata, pa duri i toa {to privatniot sopstvenik vo zgradata na Vladata ne nabavil fiskalna kasa, a izvorot e vo samata zgrada na Vladata.

RASÎSTUVAWE

Izleguvaweto na PDP od koalicijata so SNSD

predizvikuva opredeleni vidlivi i nevidlivi reakcii vo samata partija ili okolu nea. Taka, eden od najis-taknatite nejzini ~lenovi, Bo{ko Tomi} na 11-ti fe-vruari 2009 godina ja napu{ti PDP poradi nesoglasu-vaweto so odlukata na partijata da ja raskine koalici-jata so SNSD. Odlukata da izleze od PDP ja donese dva dena otkako podnese ostavka od funkcijata Minister za trud i bore~ko-invalidska za{tita na Republika Srpska. „Za mene se neprifatlivi stavovite na PDP-a i poslednite odluki koi se usvoeni∏, re~e Tomi}.

Na listata nezadovolni vo PDP, koi ne se sogla-suvaat so odlukata na ovaa partija da ja raskine koali-cijata so SNSD &se priklu~ija i narodniot pratenik i porane{niot premier na RS, Dragan Mikarevi} koj ve-li deka toa e gre{ka. „Moeto ostanuvawe vo partijata, zavisi isklu~ivo od odnesuvaweto na partijata i od toa kolku {irok politi~ki prostor za deluvawe }e imam.∏

Mikerovi} veli deka nema ni{to protiv {to PDP ja kritikuva Vladata, no deka nema da go poddrì „kritizerstvoto bez podloga∏. „Milorad Dodik i


201

SNSD vo zna~itelna merka ja unapredija pozicijata na Republika Srpska i jas o~ekuvam deka Prateni~kiot klub na PDP }e uspee da izdejstvuva konstruktiven pristap kon Vladata na RS∏, no ednovremeno predupre-duva deka, dokolku ne bide taka, toa }e pretstavuva problem „pome|u nego i PDP∏.

KALKULACII

Parlamentarnata borba podrazbira mnogu ne{ta,

a gra|anite seto toa rabotewe i nerabotewe i na vlas-ta i na opozicijata go ocenuvaat na izborite. Na sed-nicata na Narodnoto sobranie na RS, odràno na 17-ti fevruari 2009 godina, opozicijata na koja sega na SDS i na SRS im se pridruì i PDP, ja napu{ti sobranis-kata sala vo tekot na prezentacija na Inoblikcijata n-a Vladata na RS za ublaùvawe na finansiskata kriza.

Pri izlagaweto na Premierot Dodik, koj gi zapoz-na pratenicite so spomnatata inoblikcija, vo salata nema{e opozicija, tuku samo nivnite palta. Pri~ina-ta za napu{tawe be{e odlukata na Vladata najavenite „merki∏ da gi preformulira vo „inoblikcija∏ za nad-minuvawe na finansiskata kriza. Na opozicijata & pre~e{e {to na „inoblikcija∏ ne moàt da vloùvaat amandmani.

Premierot na RS re~e deka prioritet na Vladata e socijalnata sigurnost na gra|anite na RS vo uslovi na globalna kriza. Dodik veti deka penziite i platite vo Republika Srpska nema da bidat namaleni. Strate-gijata na merkite ja ~inat dve osnovni merki - stimu-lirawe i poddrùvawe na doma{noto proizvodstvo.

PRIJAVA

Belgradskata novinska agencija „Beta∏, na 19-ti

fevruari 2009 godina, preku svoite dopisnici od Bawa Luka japlasira inoblikcijata na Qiqana Kova~evi}, koja mu e inaku sopruga na Slobodan Vaskovi}, deka

Milan Qepojevi}

202

„SIPA podnela krivi~na prijava protiv premierot na RS, Milorad Dodik i ostanatite 14 lica∏ pred Ob-vinitelstvoto na BiH.

Vedna{ po objavuvaweto na ovaa inoblikcija, ot-krieno e deka prijavata e dadena na 17-ti fevruari vo 18 ~asot i 25 minuti, po zavr{uvawe na rabotnoto vre-me, bez znaewe na direktorot na SIPA, Mirko Luki} i na glavniot obvinitel na Obvinitelstvoto na BiH, Milorad Bara{in, po nalog na zamenik-direktorot na SIPA, Dragan Luka~, koj istata i ja potpi{al. Glav-niot obvinitel na Obvinitelstvoto na BiH, Milorad Bara{in i direktorot na Agencijata za istraga i za{-tita (SIPA) Mirko Luji}, kako i prvite lu|e na ovie institucii, ne znaeja ni{to za krivi~nata prijava protiv premierot na RS, Milorad Dodik, ministrite i drugite lica, koja ja podnese SIPA pred Obvinitel-stvoto na BiH, re~e ministerot za pravda na RS, Xe-rard Selman, na 19.02.2009 godina.

Selman veli deka Bari{in otvoril interna is-traga, za da proveri kako e mo`no da dojde do pojava na takva inoblikcija za koja toj, kako obvinitel, ne znae ni{to. Vo slu~aj ovaa inoblikcija da e dadena od tie institucii bez znaewe na vode~kite lu|e, toga{ serioz-no pra{aweto e kakvi institucii imame. Vo slu~aj da do{lo do davawe na dokumentacija, toga{ e storeno krivi~no delo.

Direktorot na SIPA, Mirko Luji}, re~e deka vo vtornik, na 17-ti fevruari, po istekot na rabotnoto vreme, vo Obvinitelstvoto na BiH, nekolku slu`beni-ci predale izve{taj do kriminalisti~ko-istra`noto oddelenie na SIPA za storenoto krivi~no delo pro-tiv pogolema grupa lica. Izve{tajot go potpi{al po-mo{nikot direktor i na~alnikot na kriminalisti~-ko-istra`noto oddelenie Dragan Luka~ i vo nego ne se navedeni 11, tuku pove}e lica.

Luji} veli deka za podnesuvaweto na izve{tajot e izvesten na 19.02.2009 godina, otkoga taa inoblikcija


203

ja objavija mediumite. „Vakviot na~in na komunikacija go smetam za apsolutno neprifatliv i neprimeren i toj nitu vo eden mig ne pomaga za vospostavuvawe prav-na dràva, nitu, pak,}e pridonese za podobruvawe na sostojbata vo BiH∏, veli Luji} i dodava deka stanuva zbor za apsolutno neprifatlivi maniri na poedine~-ni slu`benici na SIPA i deka poradi toa, vo soglas-nost so zakonot, }e prezemat soodvetni merki.

Milorad Dodik veli deka stanuva zbor za zloupo-treba i deka site negovi inoblikcii govorat deka ne-malo nikakva oficijalna komunikacija za ovaa prija-va. „SIPA nema vrska so toa i, kolku {to go razbrav direktorot na ovaa institucija, toj ne e zapoznaen so toa, {to zna~i deka zakonskite proceduri se proma{e-ni.∏

Toj dodava deka i vo Obvinitelstvoto e zaobiko-len glavniot obvinitel, „{to zna~i deka se raboti za edna sekta{ka grupa, koja Vladata na RS pred nekolku meseci ja prijavi vo Obvinitelstvoto.

Seto ova se pravi vo podgotovka za doa|awe na no-viot visok pretstavnik vo BiH, na {to nie se protivi-me. Spored stariot recept, se vr{i obid da se pokrene prijava i da se kaè deka poradi nea ne moàm da ja iz-vr{uvam funkcijata i taka da se napravi voved vo mo-jata zamena∏, istaknuva Dodik.

SLOBODA SPORED INGLI[

Amerkanskiotambasador, ârls Ingli{, re~e de-

ka SAD silno ja poddrùva polnata sloboda na mediu-mite. „Toa za nas e eden od temelite na demokratijata. Bez sloboda na pe~atot, demokratijata ne moè da cve-ta∏, veli Ingli{, po premot na novinarite na 60 minu-ti.

„Novinarite na 60 minuti,no i drugi od FTV do-bivaat zakani, a urednikot na taa emisija prima zakani so smrt i toa e apsolutno neprifatlivo. Za da moàt tie da ja rabotat svojata rabota, jas im ja davam mojata

Milan Qepojevi}

204

podr{ka nemu i na site novinari vo BiH. Gi osuduvam site zakani kon novinarite i se zalagam tie da imaat sloboda, za da moàt da rabotat∏, veli Ingli{.

„Toa {to gi primiv novinarite na 60 minuti,ne zna~i deka se soglasuvam, nitu deka ne se soglasuvam so ona {to go objavuvaat ili go kaùvaat, tuku sakam da pokaàm deka novinarite imaat pravo, no i odgovor-nost da si ja rabotat rabotata. Zna~i ja poddrùvam slobodata na pe~atot i pravoto na novinarite da ja ra-botat svojata rabota bez strav od odmazda. Se nadevam deka ovie novinari sekoga{ }e se odnesuvaat odgovor-no. Apsolutno sum protiv sopirawe na novinarite na bilo kakov na~in. Tie imaat pravo da istraùvaat i dokolku toa na drugite ne im se dopa|a, moàt da se àlat. Ona {to ne smee da se slu~i e zakanite da gi ohrabrat drugite da im upatuvaat fizi~ki zakani na novinarite. Toa e apsolutno neprifatlivo∏, re~e Ing-li{.

ârls Ingli{ mo{ne dobro znae kako rabotat me-diumi vo negovata zemja, kako i vo site zemji od Evrop-skata unija. [to e slobodata na mediumi vo Republika Srpska i BiH potvrduva i inoblikcijata deka „nema fiskalna kasa vo restoran vo zgradata na Vladata na RS koja e pod zakup∏, kako i mnogu drugi, sekoj den. Me-diumite pove}e ja kritikuvaat Vladata na RS, otkolku {to toa go pravi i samata opozicija. Slobodata na pe-~atot ili mediumite vo Republika Srpska e evidentna.

Me|utoa, negovata konstatacija deka „novinari imaat pravo, no i odgovornost∏ ne e iskrena za{to sta-nuva zbor za novinari od 60 minuti za ~ija rabota ve-li deka „ ne zna~i deka se soglasuva, nitu deka ne se so-glasuva so sodrìnata na ona {to go objavuvaat∏. In-gli{ mnogo dobro znae deka vo SAD nema takvi emi-sii, nitu pak vo bilo koja zemja od Evropskata unija, kako {to e 60 minuti, na ~ii novinari toj im ja dava poddr{kata poradinekakvi izmisleni zakani, koi tie gi dobivaat. Vistinata e deka spomenatata emisija za vreme na 60-te minuti kolku {to trae, ispra}a zakani do kompletnata Republika Srpska, od Premierot, Mi-


205

nistrite, direktorite na javnite pretprijatija, do obi~nite gra|ani. Ingli{ ne se seti da gi za{titi si-te niv od zakanite tuku gi primi onie koi sekoja nede-la minimum 60 minuti se zakanuvaat.

So istraùvawe, kako {to veli Ingli{, ne se za-nimavat mediumite, tuku naukata i institutite. Medi-umite informiraat i analiziraat. Treba da se anali-zira, no vrz osnova na fakti i argumenti. Analiti~ko-to novinarstvo podrazbira barawe na vistinata, a emi-sijata 60 minuti sigurno ne go pravi toa i Ingli{ toa mo{ne dobro go znae. Toj znae deka novinarstvoto po-drazbira i odgovornost za iskaànoto, i toa i go govo-ri, no o~igledno toa ne se odnesuva na novinarite na ovaa emisija. Ingli{ treba da odgovori na mnogu pra-{awa, a prvoto e kako site bo{wa~ki mediumi, a ne sa-mo 60 minuti, smeat bez kakva bilo odgovornost, obvi-netite, a ne optuènite da gi narekuvaat voeni zlo-stornici i so mnogu drugi navredlivi imiwa kako „monstrumi∏, „grobari∏, „xelati∏ i kako s# ne.

Ingli{ ne bara odgovornost nitu koga se spomenu-va genocidnosta na srpskiot narod, {to Bo{wacite i nivnite mediumi go pravat sekojdnevno. Za konstataci-ite na 60 minuti i za terminite kako kriminalec, zlostornik, zlostorni~ka grupa, bespotrebno e i da se zboruva. Za Ingli{, toa e normalno. Mehanizmot za odbrana na 60 minuti i na nim sli~nite ja sozdala tokmu nekoja me|unarodna zaednica, za{to go ukinala Ministerstvoto za informirawe, formiraj}i ja Regu-larnata agencija za komunikacija, koja e osvoen centar na mo}ta. CRA e pod vlijanie na me|unarodnite fakto-ri koi ocenuvaat dali opredelena emisija, kako 60 mi-nuti,e vo soglasnost so novinarskiot kodeks i so pozi-tivnite zakonski odredbi. Dokolku ne{to pomine ka-ko nezakonito i nedozvoleno niz CRA, odi na sud kade {to povtorno, voglavno „stranci∏ imaat vlijanie, za-{to i sudot go napravile za sebe. Taka {to, {to se od-nesuva do ovie „pluka~ki∏ emisii kako 60 minuti, tie se dozvoleni. Dokolku nekoj slu~ajno im se zakani, toa e diskutabilno, Ingli{ gi prima i im pruà poddr{-

Milan Qepojevi}

206

ka za da moàt da prodolàt da go pravat toa {to go pravat. Vo SAD emisija kako 60 minuti vedna{ po pr-voto emituvawe „ekspresno∏ bi dobila milionska kaz-na od sudot, od koj ne bi moèla da zakrepi i vedna{ bi bila otstraneta od programata. OTKRIVAWE

Direktorot na Agencijata za istraga i za{tita,

Marko Luji}, naredi vnatre{nata kontrola na SIPA da ja preispita postapkata koja, nadvor od, so zakonot predvidenite proceduri i negovoto znaewe, ja sprove-la grupa inspektori so negoviot zamenik Dragan Luka~ na ~elo.

Mediumite od Republika Srpska po podnesuvawe-to na ova prijava otkrija mnogu inoblikcii za nea, po-vikuvaj}i se na „doverlivi∏ izvori od SIPA. Istra-gata, spored, istiot toj izvor, e protiv „Dodik i osta-natite∏, kako {to stoi vo predmetot, otvorena e so ze-mawe izjava od inspektor na SIPA na 09.11.2007 godi-na vo prostoriite na vesnikot „Patriot∏ vo Bawa Lu-ka, od urednikot na vesnikot, Slobodan Vaskovi} i no-vinarot Miqan Kova~.

Mnogubrojni politi~ki nabquduva~i i pravni eksperti smetaat deka krivi~nata prijava protiv Pre-mierot na RS, na~inot na koj e podnesena i faktot {to e objavena den vo o~i prodolùvaweto na pregovorite za ustavnite promeni vo BiH, ni pokaùva koj stoi zad ovoj praven skandal, kako i namerata na OHR da go pri-tisne Milorad Dodik da se soglasi na ustavni re{eni-ja koi vo normalni uslovi nikako ne bi gi prifatil.

Analiti~arite i ekspertite istaknuvaat deka br-zaweto na podnositelite na prijavata protiv Dodik, nekolkute ministri i biznismeni od RS za navodnata pronevera na 145 milioni KM, najverojatno ja „pogre-balo∏ istragata za potro{uva~kata na buxetskite sredstva za zgradata na Vladata na RS, poradi {to ovaa prijava i bila pokrenata. Kreatorite na ovaa prijava


207

„strelaj}i∏ kon Dodik, na ovaj na~in potpolno ja pro-ma{ile celta, za{to so zaobikoluvawe na zakonskata procedura gi urnale i eventualnite argumenti koi{to gi imale protiv Premierot na RS i negovite sorabot-nici.

Fakt e deka ovaa prijava e podnesena bez znaewe na direktorot na SIPA i na glavniot obvinitel na BiH, pa celiot proces }e se prenese na politi~ki teren, a toga{ na pravosudstvoto mu se vrzani racete.Duri i da imale Dragan Luka~ i negovite sorabotnici, koi{to ja podnele prijavata, nepobitni dokazi protiv Dodik i ostanatite, sega }e bide mnogu te{ko toa da se dokaè, bidej}i celiot slu~aj otide vo politi~ki vodi. Ne e jasno zo{to e predadena prijavata po zavr{uvawe na rabotnoto vreme i zo{to ja primila slu`beni~ka koja ne e nadle`na za toa.

Politi~kite nabquduva~i i pravnite eksperti predupreduvaat deka prijavata e podnesena po zaminu-vawe na visokiot pretstavnik Miroslav Laj~ak i po postavuvawe na negoviot zamenik Rafi Gregorijan na negovo mesto kako v.d. rakovoditel na OHR. Poznato e deka Vladata na RS kon krajot na noemvri minatata go-dina podnese krivi~na prijava protiv Gregorijan, ne-kolku stranski obviniteli, pa i protiv glavniot obvi-nitel Milorad Bara{in, poradi deluvawe protiv Re-publika Srpska. Interesno e {to edniot od prijaveni-te e obvinitelot Hari Furlan od Slovenija, na koj i mu „pripadna∏ slu~ajot protiv Dodik. Me|utoa, u{te pointeresno e {to rakovoditelot na Posebnoto odde-lenie za organiziran krimina i korupcija, Dru Engel, odnenade` zamina na boleduvawe.

Interesno e {to glavnite akteri na ovaa „pravno-politi~ka sapunica∏ se dràvnite ~inovnici koi{to gi postavi nekoga{niot {ef na OHR, Pedi E{da-un.Stanuva zbor za Dragan Luka~, zamenik-direktor na SIPA, koj{to E{daun go postavi na toa mesto vo sep-temvri 2005 godina. Istiot den na mestoto pomo{nik-direktor na SIPA postaven e Mirza Lisinovi}, koj

Milan Qepojevi}

208

}e sprovede interna istraga za nepo~ituvawe na proce-durata pri podnesuvawe na krivi~nata prijava koja{to ja izdal direktorot na SIPA Mirko Luji}.

Politi~kite nabquduva~i i pravnite eksperti tvrdat deka vo ovoj „lov∏ vrz Vladata na RS, osven OHR koja{to e idejniot tvorec na celaeta afera, ak-tivna uloga odigrale i kadrite na SDP na Zlatko La-gumxija. Dragan Luka~ e proveren kadar na SDP i ~o-vek vo koj Lugumxija ima neograni~ena doverba, kako i Mirsad Barjaktarevi} i Damir Muhanovi}, koi{to se poroveren kadar na SDP.

Osven ovie vistini koi gi plasiraat „informira-ni izvori∏ od SIPA i od Obvinitelstvoto na BiH, mediumite ja prenesoa i inoblikcijata deka do{lo do presmetka pome|u direktorot na SIPA, Mirko Luji}, i negoviot zamenik, Dragan Luka~.

„Koga Luji} go pra{al Luka~ zo{to ne bil izves-ten za ovaa prijava∏, Luka~ mu odgovoril deka „ toa,za nego e predmet isto kako i site drugi∏, na {to Luji} go predupredil deka ja prekr{il zakonskata procedura, a Luka~ mu rekol deka „ne mu moè ni{to, za{to nego go postavile od OHR∏.

PEKOLEN PLAN

O~igledno e deka planot na Bo{wacite i na opre-

deleni strukturi na me|unarodnata zaednica koi vo svojata cel - ukinuvawe na integracijata na Republika Srpska - sakaat da go eliminiraat premierot na Repub-lika Srpska, Milorad Dodik, koj im e golema pre~ka za ostvaruvawe na toa scenario. Vo javnosta, preku jav-nite mediumi, dopre doverliva inoblikcija od Kance-larijata na visokiot pretstavnik za „plan za smena na Dodik∏ koj e podelen vo tri fazi.

Prvata faza go predvide izleguvaweto na PDP i Mladen Ivani} od koalicijata so SNSD i taa „suges-tija∏ na Ivanovi} mu e prenesena vo London kon kraj na 2008-ta godina, so inoblikcijata deka na po~etok na 2009-ta godina }e bide pokrenata krivi~na prijava protiv Dodik od strana na SIPA. Za vozvrat mu e ve-


209

tena osloboditelna presuda vo procesot „Srpski {u-mi∏ so koja, so prvostepenata presuda e osuden na 18 me-seci zatvor.

Vo toj kontekst treba da se nabquduva i nenadejno-to zaminuvawe na visokiot pretstavnik Miroslav Laj-~ak, koj bil protiv ovoj montiran proces i osnovaweto na Dejtonskata partija na Dragan âvi}.

Celta na planot e destabilizacija na Republika Srpska, so koja bi se obeshrabrile investitorite koi pokaùvaat podgotvenost da vloàt vo RS, preku kri-minalizacijata na Dodik, Vladata na RS i vladeja~ka-ta partija SDSN.

Vtorata faza od ovoj plan predviduva Obvinitel-stvoto na BiH da go potvrdi obvininieto, po {to od Dodik bi pobarale opredeleni otstapki na {teta na Republika Srpska. Toj primer ve}e e primenet vrz Dragan âvi}, koj{to spored odlukata na visokiot pretstavnik e vraten vo sobraniskite klupi i stana mlak pregovara~ pogoden za sorabotka so me|unarodna-ta zaednica. Istiot slu~aj kako i sega so Ivanovi}, koj po prvobitnata presuda „igra kako {to drugite mu svi-rat∏.

Dokolku ovie dve fazi ne dadat rezultati i ne go „skr{at∏ Dodik, predvidena e i treat faza, koja bi za-po~nala vo prvata polovina na 2010 godina. Me|una-rodnite donatori bi gi poddràle politi~kite par-tii so koi bi go zavr{ile prenosot na nadle`nostite od Republika Srpska na BiH, niz t.n. reformi so cel navodni evropski integracii.

Tie partii se novoformiranata Demokratska stranka na Dragan âvi}, PDP na Mladen Ivi}, SDS i SRS. Prethodno, visokiot pretstavnik }e gi vrati vo ìvot site onie funkcioneri na SDS na koi smetaat za urivaweto na SNSD i na Milorad Dodik i }e gi za-jaknat i poddràt mediumite koi }e go poddrùvaat ovoj plan, koj e zamislen od strana na odredeni struk-turi na me|unarodnata zaednica.

Postojat doma{ni i stranski nalogodava~i i do-ma{ni i stranski igra~i, simbioza na nara~ateli i eg-zekutori.

Milan Qepojevi}

210

RASÎSTUVAWE

Na 21.02.2009 godina, Milorad Dodik na sostano-

kot na „prudskata trojka∏ vo Mostar, gi iznese stavo-vite na Republika Srpska vo vrska so ustavnite prome-ni i naglasi deka nema da u~estvuva vo pregovorite do-deka ne se ispolnat tri uslovi: "prvo - prifa}awe na Republika Srpska vo momentalniot politi~kii teri-torijalen kapacitet, vtoro - pravo na entitetsko gla-sawe i treto - pravo na samoopredeluvawe za otcepuva-we∏.

Izvr{niot sekretar na SNSD, Rajko Vasi}, veli deka po podnesuvaweto na izve{tajot protiv premie-rot Dodik do Obvinitelstvoto na BiH i po neuspe{-niot sostanok vo Mostar na Dodik, Tihi} i ôvi}, SNSD podgotvile barawe zada se ras~istat site spor-ni odnosi vo zaedni~kite organi na BiH vo rok od me-sec dena, ili, vo sprotivno, site kadri na SNSD }e se povle~at od tie organi. "Sega vo BiH dojde do sosema nova situacija i sega stana o~igledno deka BiH na va-kov na~in ne moè da funkcionira.

Pove}eto zaedni~ki institucii se sozdadeni samo za ostvaruvawe na celite na saraevskiot politi~ki krug, koi se ogleduvaat vo postojanite napadi i priti-soci vrz Republika Srpska. Nie zatoa nema da dozvoli-me da se formira nitu edna zaedni~ka institucija na nivo na BiH. Dodeka „prudskata trojka∏ se obiduva{e da se dogovori vo Prud, Bawa Luka i Mostar za najse-riozni temi, zad grb ni se podgotvuvaa klasi~ni zasedi i podmetnuvawa. Na scenata e obidot od Republika Srp-ska da se napravi ona {to svoevremeno e napraveno od Herceg Bosna. Seto ova se pravi so cel Republika Srp-ska da se prikaè kako genocidna i kriminalisti~ka tvorba∏, istaknuva Vasi}.

"Vo Mostar, Dodik gi izloì na{ite stavovi, ko-isega se, vo oblik na platoblik, staveni na hartija i bukvalno zabetonirani! I porano zboruvavme za pra-voto na samoopredeluvawe. Prikaznata za nepobitnos-ta na Republika Srpska ja raskaùvame ve}e so godini


211

taka {to ne moè da se re~e deka toj vo Mostar gi iz-nese takvite stavovi poradi ona {to SIPA go stori protiv nego∏.

Preispituvaweto na rabotata na zaedni~kite or-gani, me|u koi i SIPA, e na prvo mesto, toa e zada~a koja pretstavnicite na Republika Srpska zapo~naa da ja realiziraat taka {to (23.02.2009.) Mirko Okoli}, ~len na Komisijata za odbrana i bezbednost na dvata doma na Parlamentarnoto sobranie na BiH,re~e deka }e se istraàt detalnite inoblikcii za toa {to se slu~uva vo SIPA, istaknuvaj}i deka misli deka vo ovaa institucija ne se raboti spored zakonot.

Komentiraj}i ja izjavata na SIPA pred Obvini-telstvoto na BiH, pretsedatelot na Advokatskata ko-mora na RS, Jovan îzmi}, re~e deka site advokati na Republika Srpska se podgotveni da im pruàt pomo{ i za{tita na instituciite na Republika Srpska, na Pre-mierot na RS, na site ~lenovi na Vladata na RS, kako i na delovnite i javnite li~nosti koi se na{le vo iz-ve{tajot za krivi~no delo koj go podnese SIPA.

O~igledno mnogumina se obiduvaat da gi pretvo-rat Republika Srpska i BiH vo „balkanska kafeana∏ kade {to prvo sakaat da gi napijat gostite, a potoa da gi izgasat svetlata. O~igledno e deka mnogu mo}ni me-{etari „matat∏ po i onaka zovrienata voda, za{to du-ri na 24-ti fevruari, boèmno stanalo jasno {to vsu{-nost se slu~ilo vo SIPA i vo Obvinitelstvoto. Iz-minative pet dena se plasiraat sekakvi inoblikcii ili poto~no dezinoblikcii, a pretstavnicite koi se nadle`ni za toa, verojatno ne se ni obiduvaat da ja raz-jasnat postoe~kata sostojba.

Ministerot za pravda na RS, Xerard Selman, po sostanokot odràn vo Saraevo na 24-ti fevruari 2009 godina, so glavniot obvinitel na Obvinitelstvoto na BiH, Milorad Bara{anin, {efot na Posebnoto odele-nie na Obvinitelstvoto na BiH za organiziran krimi-nal, Dru Engel, i direktorot na SIPA, Mirko Luji}, izjavi deka ne postoi nova prijava protiv premierot na RS, Milorad Dodik, i ostanatite lica, osomni~eni deka proneverile 145 milioni marki od buxetskite

Milan Qepojevi}

212

sredstva nameneti za izgradba na klu~nite objekti vo Republika Srpska.

"SIPA ne podnela nikakva nova krivi~na prijava protiv Premierot na Republika Srpska! Stanuva zbor za prijava od mesec juli, minatata godina i toa protiv nepoznato lice, po povod koja, vo avgust minatata godi-na, Vladata na RS na istra`nite organi im ja predade dokumentacijata koja{to ja baraa. Nikakva nova prija-va ne e predadena, nitu obvinitelstvoto pokrenalo is-traga. Obvinitelstvoto na BiH vodi predistra`ni postapki i vo nivni ramki bara{e opredelena doku-mentacija od SIPA, koja, na kraj im be{e predadena, no so nesfatlivo kr{ewe na procedurata∏, veli Xe-rard Selman.

Objasnuvaj}i zo{to toga{ se krenal tolkav prav, Selman veli deka nekoj o~igledno imal za cel da na-pravi mediumska me{anica, za da se uni{tat pregovo-rite za reoblik na Ustavot i da se pogreba Prudskiot dogovor. „Glavnite obviniteli Bara{in i Engel me ubedija deka ne e podnesena nikakva nova prijava∏, tvr-di Selman.

ZATAJUVAWE

Slobodan Vaskovi} od Bawa Luka, dopisnik na 60

minuti, vo vremeto dodeka bil sopstvenik na firmata „Patriot pres∏ DOO, zatail danok koj, blagodarenie na pokrenuvaweto na ste~ajnata postapka i registra-cijata na drugo pretprijatie, dosega ne go podmiril, poradi {to protiv nego e pokrenata krivi~na prijava pred Okru`noto obvinitelstvo vo Bawa Luka.

Grupao{teteni javni li~nosti, poradi nedoverba vo rabotata na Okru`noto obvinitelstvo vo Bawa Lu-ka, kojaja podnese prijavata protiv Vaskovi}, ovie na-vodi i krivi~nata prijava gi dostavi do Rafi Gregori-jan, naveduvaj}i deka go molat, so ogled deka nemaat do-verba vo raboteweto na Okru`noto obvinitelstvo vo Bawa Luka, da go prosledi ponatamu ovoj proces. "Nie, 378 javni li~nosti vo Republika Srpska i BiH, bevme


213

predmet na valkawe vo vesnikot koj go objavuva{e Vas-kovi}, dokolku toa voop{to moè da se nare~e vesnik∏. PODDR[KA

Pretsedatelot na SDS, Mladen Bosi}, smeta deka

pokrenuvaweto na prijavata protiv Dodik e {ok samo za onie protiv koi e podnesena.

„Nie vo SDS ukaùvavme na kriminal, na milioni marki koi zaminuvaat od buxetot i baravme od istra`-nite organi i od Obvinitelstvoto na RS da gi prove-rat na{ite navodi. Nikoj vo vrska so toa ne se oglasi, kako {to se reagira{e po povod na{ata prijava koja-{to ja pokrenavme poradi zloupotrebata na sredstvata za soobra}ajnata mreà vo Srebrenica, verojatno od strav da ne se zamerat so vladeja~kata struktura, pa da dojde do situacijaistragata da ja pokrene nekoj na koj, moèbi, nema da mu bide va`no vra}aweto pari vo bu-xetot na RS, tuku eventualno toa da go iskoristi vo politi~ki celi.∏

Bosi} veli deka sega imame situacija vo koja Vla-data dobro ja raboti svojata rabota pod parola „Od ka-de vi pravo da gi gibate na{ite kradci? ∏. Taka, sega se zboruva samo za proceduri, a ne za su{testvenostite na problemot, ja prikaùvaat seta rabota kako zagovor na Me|unarodnata zaednica, Federacijata na BiH i Sara-evo protiv Republika Srpska. Ova e neobi~na situaci-ja koja sozdava paranoi~na sostojba vo Republika Srp-ska. Imavme prilika (23.2.2009) da vidime nekoja orga-nizacija {to li~i na „Dodik jungen∏, koja{to saka da gi ubedi gra|anite da ja prifatat tezata „Dodik - toa sme site nie∏, istaknuva Bosi}.

„Toa nema da pomine, no to~no e deka se sozdava at-mosfera vo koja Dodik plasira prikazna za zagroze-nost na Republika Srpska. Zatoa smetam deka treba da se obezbedi potpolna javnost i na Obvinenieto i na sevkupniot sudski proces, za da se simne od Republika Srpskahipotekata na najkorumpiraniot na Balkanot∏, zaklu~uva Bosi}.

Milan Qepojevi}

214

Bosi} silno ja poddrùva „grupacijata∏ koja rabo-ti na kriminalizacija na Vladata na RS i na Premie-rot. Toj o~igledno ja gleda prijavata, iako e potvrdeno deka nema nikakva prijava od SIPA kon Dodik, kako {to nema nitu istraga, tuku se vo tek predistra`nite procesi, so site izmami i manipulacii , a za obvineni-eto i sudskiot proces ne ni stanuva zbor. Mo`bi Bo-si} e zapoznaen so scenarioto vo koe{to igra rolja, no ne gi sledi tekovnite situacii vnimatelno, verojatno zanesen so reìrawe na ovaa „politi~ko-pravna sapu-nica∏. Da se nare~e grupamladi pratenici vo Narodno-to sobranie na RS„Dodik jungen∏, zna~i tie mladi lu|e da se sporeduvaat so mladinata na Adolf Hitler „se-}iski ba{~ar{ijski re~nik∏.

Verojatno zaslepen od vetuvawata na svoite men-tori, Bosi} zaborava deka na vlast dojde samo so volja na gra|anite na Republika Srpska, a ne so nekakvi za-kani i vetuvawa od belosvetski „hoh{tapleri∏ koi vo saraevskite kafuliwa i }ebap~ilnici vetuvaat se{to. Problemot na Bosi} e {to poveruval vo seto toa.

Milanko Mihajlica, pretsedatelot naSRS i eden od dvajcata pratenici na ovaa partija vo NS na RS, ve-li deka „instituciite naBiH go iskoristile toa {to nikoj od nadle`nitena Republika Srpska ne reagiral na tvrdewata za kra`bite na vlasta na Dodik i ja otvo-ril svojata istraga Me|utoa, ne moè ne~ija kra`ba da se poistovetuva so RS, za{to fakt e deka mnogumina sakaat da dokaàt deka e ‚genocidna i kriminogena‘. Zborot e presilen i za zamena na tezite, bidej}i izle-guva deka Dodik e edinstveniot koj ja brani Republika Srpska, a deka site nie ostanati sme protiv nea. Spo-red taa teza, sekoe spomenuvawe na Dodik vo neaktiven kontekst e napad vrz Republika Srpska! To~no e deka vo instituciite na BiH postojat paralelni institu-cii, no pra{awe e zo{to toa ovie od SNSD duri sega go sogledale∏.

Mihajlica veli deka vo javnosta se steknuva vpe~a-tok deka toj bil predvodnik na parlamentarnata borba protiv aktuelnata vlast vo poslednite nekolku godi-ni, no deka poradi toa ne e posebno sre}en,osobeno


215

{to SRS ima dvajca svoi pratenici. „Isto taka, fakt e deka raboteweto vo Parlamentot sozdava pretpos-tavka deka bi moèl da bide lider na opozicijata.∏

Xevad Galija{evi}, ~len na Ekspertskiot tim na Jugoisto~na Evropa za borba protiv terorizmot i or-ganiziranot kriminal,re~e deka vo Agencijata za is-traga i za{tita (SIPA) vlast imaat paralelni struk-turi preku koi bo{wa~kiot razuznava~ki sektor gi vodi svoite raboti. Vo SIPA se koordiniraat site raboti za urivawe na BiH kakva {to nastanala so Dej-tonskiot dogovor. Vo ramkite na SIPA funkcionira muslimanskata razuznava~ko-bezbednosna slu`ba, veli Galija{evi} i dodava deka direktorot Mirko Luji} nema vlast vrz Agencijata, tuku deka samo se soo~uva so proceduralni problemi i ne prezema ni{to.

ANALIZA

"Vladata na RS vo slednite denovi }e izvr{i kom-

pletna analiza na rabotata na organite na BiH, od gledna to~ka na zastapuvawe i na~in na uvaùvawe na Pretsedatelot na Republika Srpska vo zaedni~kite organi i za toa }e ja informira javnosta∏, najavi pre-mierot Dodik.

O~igleden e obidot da se ostvari zamisleniot plan za Republika Srpska, pred s# preku pritisocite vrz Dodik. „Dobro izvesteni diplomatski izvori∏ ob-javuvaat vo nekoi mediumi deka tretostepeni ameri-kanski diplomati, potpomognati od bo{wa~kite poli-ti~ki strukturi i od nivnite lu|e vo organite na bez-bednosta, smislile seriozen plan za eliminirawe na Milorad Dodik od politi~kiot ìvot i deka tie od toj plan nema da otstapat. Inoblikcijata za krivi~na-ta prijava e pu{tena za da se napipa reakcijata i na Dodik i na celiot narod vo Republika Srpska. Sega povtorno plasiraat prikazni deka prijavata voop{to i ne postoi. Nema nikakva dilema deka prikaznata za prijavata naskoro }e bide aktivirana, pa povtorno de-mantirana, s# do pokrevawe na samoto obvinenie. Toa e

Milan Qepojevi}

216

poznata taktika za izmoruvawe, i na narodot i na po-liti~arot.

Istiot diplomatski izvor smeta deka vo Vladata na RS vo prviot mig ne bile adekvatno podgotveni da odgovorat na celata taa spletka, no deka po nekolku dena, otkako meteòt zapo~nal, sfatile vo kakva po-lo`ba se nao|aat. Sega situacijata ni najmalku ne e do-bra! Po sostanokot na ministerot Selman so pretstav-nici na Obvinitelstvoto i na SIPA, rabotite malku }e se smirat, no daleku od toa deka {to bilo e re{eno. ]e usledat duri i novi, u{te posilni udari, taka {to na vlastite vo RS }e im bide mo{ne te{ko da iznajdat izlez od tie problemi.

Ministerot Xerard Selman veli (25.2.2009) deka do sega vo Obvinitelstvoto na BiH postoi krivi~na prijava protiv NN lice i deka Vladata na RS spored nalog na Sudot na BiH, ja ima predadeno dokumentaci-jata vrzana za toj slu~aj. Obvinitelot moè da oceni deka nema elementi za krivi~no delo i da ja otfrli prijavata ili da izdade naredba za pokrenuvawe istra-ga. Vo toj slu~aj }e mora da se znaat i imiwata na lice-to protiv koe se vodi istraga, re~e Selman.

Ministerot za pravosudstvo na RS, Xerard Sel-man, koj po ovaa famozna prijava stana najbaraniot mi-nister, poradi aktuelniot mig, veli deka Vladata na RS, posle dobienite pismeni inoblikcii, itno }e po-bara Sovetot naministri i Ministerstvoto za bezbed-not na BiH da donesat opredelenizakonski i kadrov-ski re{enija za SIPA. So toa, spored negovite zboro-vi, na transparenten na~in bi se re{ilo vnatre{noto funkcionirawe naSIPA„koja apsolutno ne funkcio-nira vo soglasnost so Zakonot∏. Sekoe oddelenie rabo-ti za sebe, nadvor od sorabotkaso direktorot na SIPA, iako Luji} izdade nalog site naredbi, inoblik-cii i dokazi kon drugite institucii daodat preku ka-binetot na direktorot, toa vo praksa ne se po~ituva, naveduva Selman.


217

REPRIZA

Po krivi~nata prijava so koja se pritiska Repub-

lika Srpska pove}e od 10 dena, dojde nova inoblikcija, evidentno izlobirana od strana na Bo{wacite i na nivnite „prijateli∏ od Me|unarodnata zaednica, obja-vena vo „Wujork tajms“, odkoja doznavame deka mirot vo BiH e krevok i kako realna mo`nost za ponatamo{en razvoj na situacijata se spomenuvaat otcepuvawe na Re-publika Srpska od BiH i voeni napadi na Hrvatska i nivno zazemawe na Bawa Luka kako odgovor na Zagreb na takvata situacija.

Politi~kiot analiti~ar Xevad Galija{evi} re~e deka voop{to ne treba da se somneva deka vo tekstot na „Wujork tajms“ go nema rakopisot na Haris Silajxi} koj pred nekoj den se vrati od SAD i nikoj ne znae so kogo se sretnal slu`beno i neslu`beno. „Ubeden sum deka znael za tekstot vo „Wujork tajms“ i pred da bide objaven. Toj ja zagovara protekcionisti~kata uloga na Me|unarodnata zaednica vo BiH, a za takva politika e potrebno postojano podgrevawe tenzii vo vnatre{nos-ta na BiH. Silajxi} e generator na site krizi vo BiH.

ZABRZUVAWE

"Evropskata unija smeta deka zabrzuvaweto na

procesite za evropska integracija vo BiH e nespojlivo so ponatamo{niot opstanok na Kancelarijata na viso-kiot pretstavnik vo BiH i eventualnata promena na bonskite ovlastuvawa∏, re~e Milorad Dodik, posle sostanokot vo Brisel so visokiot pretstavnik na EU za nadvore{na politika i bezbednost. "Stavot na EU i na Havier Solana e jasen: BiH ne moè da napreduva na evropski pat so OHR. Vo vnatre{nosta na EU prevla-duva misleweto deka BiH ne moè da aplicira za kan-didatski status za ~lenstvo vo EU s# dodeka OHR e vo zemjata∏, re~e Dodik.

Milan Qepojevi}

218

BARAWE

Direktorot na SIPA, Mirko Luji}, pobara od

Sovetot na ministri na BiH da go smeni negoviot po-mo{nik Dragan Luka~. Toa barawe na Luji} e upateno kako del od Inoblikcija za istragata na vnatre{nata kontrola na SIPA, sprovedena poradi pra}aweto iz-ve{taj za storeno krivi~no delo na Obvinitelstvoto na BiH protiv premierot na RS, Milorad Dodik. So-vetot na ministri na BiH ja razgleda Inoblikcijata dobiena na 5-ti mart pod oznaka doverlivo, no ne se iz-jasni za baraweto za smenuvawe.

Staroto pravilo na „balkanska kafeana∏ so izgas-nati svetla, prodolùva, pa taka Luka~, protiv koj Lu-ji} podnese disciplinska prijava, sega go prijavuva ne-go, verojatno zatoa {to go prijavil za nepo~ituvawe na zakonskata procedura pri podnesuvaweto na izve{ta-jot protiv Dodik. Celta e seto toa da se amortizira i celiot slu~aj da se pokaè kako neseriozen. Se sozdava situacija spored onaa narodnata, spored koja ne se znae „{to e postaro, koko{kata ili jajceto∏.

„Klackalkata∏ prodolùva i glavno se vrti vo krug. Se sozdava vpe~atok deka ni{to ne se raboti, no vsu{nost s# ostanuva isto. Direktorot na Agencijata za istraga i za{tita, Mirko Luji} i Sovetot na minis-tri na BiH treba vo rok od 15 dena da podnesat seopfa-ten izve{taj za sostojbata vo SIPA, na Zaedni~kata komisija vo Parlamentot na BiH za odbrana i bezbed-nost, zaklu~eno e na 10-ti mart 2009 godina na sednica-ta na ovaa komisija.

Pomo{nik-direktorot na SIPA, Dragan Luka~, „igra po notite na svoite nalogodava~i∏ pa taka u~es-tvuvaj}i vo emisijata 60 minuti, veli deka iskustvata od istorijata u~at deka „kriminalcite i diktatorite zavr{uvaatna grobi{ta ili zad re{etki∏ i se nadeva deka taka }e bide i vo slu~ajot so premierot Milorad Dodik i u{te 14 lica.


219

Komentiraj}i ja ovaa izjava, premierot Milorad Dodik re~e deka „ postoi mo`nost da dobie kur{um vo ~elo∏, no deka vo zatvor sigurno nema da zavr{i.

Dodik celata „zbrka∏ okolu podnesuvaweto na iz-ve{tajot na SIPA, protiv javni li~nosti od Republi-ka Srpska, Obvinitelstvoto na BiH, ja oceni kako „re-zultat na politi~ka igra∏. "Celata prikazna ja imaat pokrenato stranskite obviniteli i sudii vo pravosud-nite institucii na BiH, ~uvstvuvaj}i deka mandatite im se bliàt kon krajot i deka nema da imaat politi~-ka poddr{ka za nivnoto prodolùvawe∏, re~e Dodik i dopolni deka "stranskite obviniteli moàt dapokre-nuvaat postapki do maj, a do 31-vi dekemvri ovaa godina mora da trgnat doma, za{to nikoj od Republika Srpska ne e podgotven da prifati prodolùvawe na nivnite mandati. Od odmazda ja pokrenale prikaznata za zgra-data na Vladata na RS, a fakt e deka s# rabotevme spo-red zakonot∏, tvrdi Dodik.

Pretsedava~ot na Pretedatelstvoto na BiH, Ne-boj{a Radmanovi} za celiotslu~aj re~e deka vedna{ po dogovorot pome|u liderite vo Prud, nastanale proble-mi. Opozicijata sozdala te{ka klima i so site sili go opstruira sproveduvaweto na ovoj dogovor. Paralelno so toa, pokrenat e i proces protiv premierot na RS i drugi lu|e od Republika Srpska.

Toa e politi~ka „hajka∏ na Dodik i na timot lu|e okolu nego, zad koja stojat nekoi bo{wa~ki politi~a-ri i poedinci od Me|unarodnata zaednica koi so fik-tivna prikazna za kriminal sakaat da go otstranat Do-dik. Podlogata za toa ja sozdadoa nekoi mediumi i ra-zuznava~ki krugovi. Ovoj izve{taj sozdade sinxir pro-blemi i pokaà deka vo vnatre{nosta na instituciite na sistemot, deluvaat grupi koi ostvaruvaat nacional-ni i privatni celi. Nadle`nite institucii bi morale seriozno da se pozanimavaat so ovoj problem.

Zboruvaj}i za toa zo{to go napa|aat Dodik, Radma-novi} veli deka toa se pravi zatoa {to vlasta vo Repu-blika Srpska znae {to saka i zatoa {to napravila krupni ~ekori napred. "Odredeni krugovi vo Saraevo

Milan Qepojevi}

220

i poedinci od me|unarodnata zaednica svesno ja pokre-naa ovaa hajka za dopolnitelno da ja destabiliziraat BiH i toa go otvori krupnoto pra{awe za funkcini-raweto na instituciite. So sila napraveni, nekoi in-stitucii na nivo na BiH pokaàa deka ne funkcioni-raat vo interes na gra|anite, tuku deka se vo slu`ba na nacionalni grupi. Toa ne ni treba, Republika Srpska ne postavuva pra{alnik nad BiH. Za Republika Srp-ska e neprifatlivo poedinci da gi zloupotrebuvaat zaedni~kite institucii. Isto taka, neprifatlivo e toa da go pravat poedinci od me|unarodnata zaednica. So toa tie postavuvaat pra{alnik nad BiH. Pra{awe-to e dali postoi dovolen kapacitet za instituciite da bidat zasileni ili }e bidat posilni sili koi poradi paralelizmot i privatnite {emi potpolno }e gi ras-turat instituciite,∏ veli Radmanovi}.

Osvrnuvaj}i se na izve{tajot na SIPA i na Obvi-nitelstvoto na BiH, sojuzniot Minister na Germanija, Gemot Erler, re~e deka Germanija ne e zadovolna so na-~inot na podnesuvawe na izve{tajot protiv Premie-rot i nekolku lica od Republika Srpska i deka nekoj mora da snosi odgovornost poradi toa. „Mnogu e lo{o koga toa se slu~uva pod vlijanie na OHR i me|unarod-nata zaednica, koja mora strogo da se drì do pravila-ta.∏

Sporeduvaj}i go toa so Germanija, Erler re~e deka tamu e nevozmo`no da se slu~i toa, „za{to nie imame institucii koi funkcioniraat spored prava i propi-si, a ne sme pod kontrola na me|unarodnata zaednica, no dokolku bi se slu~ilo ne{to takvo, toa bi prediz-vikalo, kako i vo bilo koja druga zemja, mnogu lutina∏.

REJTING

Pretsedatelot na PDP, Mladen Ivini},go obvini

premierot Milorad Dodik deka ima maniri kakvi na ovie prostori ne postojat u{te od 1948 godina. Dodik se odnesuva kako PDP da e zabraneta organizacija, bi-


221

dej}i tvrdi deka zad PDP stojat „opredeleni centri na mo}∏.

Izvr{niot sekretar na SNSD, Rajko Vasi}, tvrdi (10.3.2009) deka Mladen Ivanovi} so prikaznata deka SNSD gi progonuva kadrite na PDP, ima za cel da go potkrene sopstveniot rejting. Toj veli deka e normal-no, po raskinuvaweto na koalicijata so SNSD, kadri-te na PDP da se povle~at. Prikaznata na Ivanovi} za ekonomijata ne pa|a na plodna po~va, za{to vo odnos na FBiH, Republika Srpska e ekonomski raj.

Po „Wujork tajms∏ koj go objavi tekstot deka se podgotvuva nova vojna vo BiH i regionot i „Interne-{enel herald tribjun∏ na 11-ti mart najavuva krvav su-dir na Balkanot i uni{tuvawe na Republika Srpska.

Xejms Lajon, ~len na Me|unarodnata krizna grupa i nejzin porane{en {ef za BiH, vo avtorskiot tekst predviduva katastrofa na Balkanot, koja, spored nego-vite zborovi, }e ja predizvika mo`noto otcepuvawe na Republika Srpska od BiH. Povikuva}i se na procenki-te na amerikanskite razuznuva~ki izvori, Lajon tvrdi deka e sosema izvesna nova vojna na Balkanot {to }e ostavi te{ki posledici ne samo na BiH, tuku i na Hr-vatska, Kosovo, Makedonija i Srbija, a Republika Srp-ska }e ja dovede„do uni{tuvawe∏.

Lojd tvrdi deka amerikanskite razuznava~ki slu`-bi potvrduvaat deka BiH ovaa godina }e bide najgole-ma zakana za evropskata bezbednost i dodava deka voj-nata moè da ja zapre samo Va{ington so imenuvawe na nov specijalen pretstavnik na Balkanot, koj bi ja imal ulogata koja{to nekoga{ ja ima{e „tvorecot na Dej-ton∏, Ri~ard Holbruk.

Interesno e deka „Interne{enel herald tribjun∏ e vo sopstvenost na „Wujork tajms∏,koj desetina dena porano objavi sli~en tekst vo koj se tvrdi deka vo slu-~aj na otcepuvawe na Republika Srpska, Hrvatska }e ja zazeme Bawa Luka.

Pretsedava~ot na Pretsedatelstvoto na BiH, Ne-boj{a Radmanovi}, veli deka faktot za te{kata sostoj-bata e podloga za vakvite tekstovi. O~igledno e deka

Milan Qepojevi}

222

nekoi amerikanski analiti~ari preku razuznava~kite krugovi do{le do soznanieto deka vo BiH ima odrede-ni sili koi se podgotveni na razli~en vid ekcesi i te-roristi~ko dejstvuvawe. So toa treba da se pozanima-vaat SIPA i Razuznava~ko - bezbednosnata agencija. Mo`no e celta na ovie tekstovi dae i opstanokot na OHR vo BiH. Me|utoa, takvite ocenki se kontradik-torni so stavot deka sega{niot kontingent vojnici na EUFOR }e bide namalen od 2.500 na 200.

Po vakvite tekstovi, site seriozni politi~ki analiti~ari tvrdat deka stanuva zbor za „apokalip-ti~no scenario∏ koe nema vrska so stvarnosta, celta na celata prikazna e podgotvuvawe na terenot za radi-kalen pristap na novata amerikanska administracija na Balkanot i poè{ki pritisoci, nesamo vrz Repu-blika Srpska, tuku i vrz Srbija.

O~igledno e deka se posakuva postavuvawe na ne-koj nov Holbruk, koj bi im gi „vitkal∏ racete na Srbi-te i bi im gi ostvaruval èlbite na Bo{wacite. Toa se pusti sni{ta.

IRB

Najpredizvikuva~kata tema na opozicionite poli-

ti~ki partii e raboteweto i kreditite na Investici-ono-razvojnata banka na RS. Treba da se potsetime deka na ovie prostori mnogu ne{ta brzo se zaboravaat i de-ka ovaa banka e programsko vetuvawe na Milorad Do-dik i na SNSD. Pokraj ostanatite sredstva, osnoven kapitalvrz koj bankata e osnovana se parite i kapita-lot dobieni od „Telekom na Srpska∏ i od naftenata industrija na RS. Site krediti se plasiraat preku de-lovnite banki, taka {to e prisutna stroga finansiska disciplina, {to se odnesuva do ispolnuvawe na uslo-vite za dobivawe kredit, a isto taka i za negovo vra}a-we.

Od opozicionite viduvawa, ja izdvoivme kritika-ta za raboteweto na IRB, od pratenikot na Demokrat-skata partija, Branislav [kob, koj tvrdi deka kredi-


223

tite od IRB se plasiraat spored politi~ka linija, no deka postojat i nekoi drugi „dilovi∏. Stanuva zbor za klasi~no tro{ewe pari i davawe krediti na finansi-erite na SNSD i na nivnite ~lenovi i pratenici! Os-ven toa, treba da se pogledne preku koi komercijalni banki se plasira pogolemiot del od sredstvata. Vo pra{awe e Nova banka i Balkan investment banka, od-nosno banki vo koi na rakovodnite funkcii bile mi-nisterot za finansii, Aleksandar Xombi}, i direkto-rot na IRB, Brane Stupar.

Prikaznata za neramnomernata raspredelba na kreditnite sredstva, portparolot na IRB, Zoran Po-povi}, ja narekuva napad vrz ovaa banka i politi~ka demagogija, vo koi IRB ne saka da u~estvuva. Isto taka vo IRB ne sakaat da ja komentiraat inoblikcijata de-ka nekoi pretprijatija se bliski do vlasta.

"Za nas, edinstveno merodavno e toa {to kredit-nite barawa se najnapred odobreni za tie pretprijati-ja od delovnata banka, koja voedno go snosi rizikot za vra}awe na kreditnite sredstva, kako i toa {to se vo soglasnost so celite na razvojnata programa. IRB ne gi „raspredeluva∏ kreditnite sredstva, tuku gi odobru-va ili gi odbiva kreditnite barawa, koi stignuvaat preku delovnite banki. Odlukata za odobruvawe na ne-koj proekt, odnosno kreditno barawe, najnapred ja do-nesuva onoj koj snosi rizik za vra}awe na sredstvata, a toa se delovnite banki. Taka odobrenite barawa, IRB na RS gi ocenuva vo soglasnost so ispolnuvawe na ce-lite na Razvojnata programa na RS i vo soglasnost so pravilata za plasman spored kreditnite linii. Site barawa koi gi ispolnuvaat tie uslovi, IRB gi odobru-va∏, veli Zoran Popovi}.

Nadopolnuvaj}i go stopanstveniot „mozaik∏ od opozicionen agol, pretsedatelot na SDS, Mladen Bo-si}, komentiraj}i ja inoblikcijata na Vladata deka bu-xetot do sredina na mart e izvr{en 95 otsto vo odnos na planot i deka vo Republika Srpska e registrirana deflacija od 0,3 otsto, veli deka toa e najobi~no frla-we „prav vo o~i∏ na javnosta i za àl, dokaz deka ovaa

Milan Qepojevi}

224

Vlada e nesposobna na odgovoren na~in da se soo~i so raste~kata kriza.

Deflacijata od 0,3 otsto ne e pokazatel za podo-bruvawe, tuku za àl, produkt na seriozna ekonomska kriza. Bidej}i pa|aweto na cenite vo ovoj slu~aj e pos-ledica na pa|aweto na kupuva~kata mo} na naselenie-to. "Re~isi 10.000 lica koi vo poslednite tri meseci se prijavuvaat vo raboten odnos vo Zavodot za vrabotu-vawe, sekojdnevnite {trajkovi i re~isi nepostoeweto na investicioni vloùvawa se surovi demanti na nev-temeleniot optimizam koj Vladata na RS se obiduva da go {iri∏, pora~uva Bosi}.

Komentarot na Bosi}, kako i site nastapi na SDS, najdobro }e gi ocenat gra|anite na Republika Srpska na izborite i toa e edinstveno merilo i na poziciono-to i na opozicionoto rabotewe. Premierot Dodik za-edno so ~lenovite na rakovodstvoto na ruskata kompa-nija „Zarube`wefta∏ i so direktorot na Rafinerija na maslo, Pero Dugi}, go pu{ti vo rabota pogonot za proizvodstvo na hidro-krekovani bazni masla i pogo-not za proizvodstvo na parafin. Na toj na~in Rafine-rijata stana edna od najsovremenite vo Evropa.

Dodik re~e deka Rafinerijata sega e osposobena za petpati da go zgolemi proizvodstvoto, da go namali uvozot i da go zgolemi izvozot, kako i vrabotuvaweto na rabotnicite, istaknuvaj}i deka pokraj 500-te rabot-nici, rabota vo Rafinerijata na maslo dobile u{te 50 rabotnici.

Pu{taweto na ovie pogoni vo vreme na svetska ekonomska kriza, veli Dodik „najlekovito deluva vrz mol~eweto na onie koi go kritikuvaa i go osporuvaa ovoj proekt∏.

KOOPERANTI

Pretsedatelot na PDP, Mladen Ivani}, veli deka

ne veruva deka Milorad Dodik dogovoril ne{to tajno na {teta na Republika Srpska, no smeta deka e nespo-


225

soben da vodi taka seriozni razgovori. Toj ne veruva vo nikakvi radikalni potezi na Valentin Incko i na-javuva pregrupirawe vo dvata bloka na politi~kata scena vo Republika Srpska. Ivani} smeta deka aktuel-nata vlast se odnesuvala neseriozno kon evidentnata ekonomska kriza.

Zamenikot na pretsedava~ot vo Pretstavni~kiot dom na BiH, Milorad @ivkovi} veli (31.3.2009) deka Mladen Ivani} i Dragan âvi} rabotat za stranci za da ja simnat SNSD od vlasta. Ne izleze Ivani} od vlasta zatoa {to be{e nezadovolen od sorabotkata so SNSD, tuku spored nalog na Me|unarodnata zaednica. Od druga strana, âvi}, koj sega se pretstavuva kako opoziciner, zagubi sekakov vid legitimitet, za{to se znae kako se odnesuva{e dodeka be{e pretsedatel na Republika Srpska.

@ivkovi} istaknuva deka na strancite ne im odgo-vara silen SNSD i edinstveniot stav na Republika Srpska e deka }e stori s# za da go razbie edinstvoto vo RS, potpiraj}i se na mediumite i na partiite koi mo-àt da gi kontroliraat. „Koga stanuva zbor za âvi}, na site im e poznato deka, dodeka toj ja vode{e Repub-lika Srpska, duri i kukavicite od Bratunac gi pra}aa na sud poradi zlostorstvata vo Srebrenica. Ne gledam kako toj sega moè da zboruva za nekoe opoziciono de-luvawe. Ednostavno e, toj nema legitimitet, bidej}i go kontroliraat stranci.∏

MANEVRIRAWA

Poradi naru{uvawe na ugledot na Agencijata za

istraga i za{tita i pote{kite povredi na rabotnata dol`nost, direktorot na agencijata, Mirko Luji}, po-bara od Sovetot na ministrite na BiH da go razre{i od dol`nost pomo{nikot za Kriminalisti~ko-is-tra`niot oddel na SIPA, Dragan Luka~.

Ednovremeno, Haris Silajxi}, zboruvaj}i za Prudskiot dogovor (6.04.2009) veli deka od po~etok mu

Milan Qepojevi}

226

bilo jasno deka tuka se raboti za manevar na Dodik koj imal samo edna cel - da se dovede do gasnewe na kance-larijata na visokiot pretstavnik bez re{enie za klu~-nite problemi koi, bez aktiven me|unaroden anga`-man, ne e vozmo`no da se re{at. Pomina sednicata na Sovetot za implementacija na mir, OHR ne e zgasnat i sega duri i Sulejman Tihi} izjavuva deka Dodik ne e za-interesiran za ustavni promeni, koi tie boèm gi do-govorile vo Prud. „Dobro e {toTihi} go sfatil toa makar i sega, no {tetata e napravena, ispratena e po-raka do Me|unarodnata zaednica deka postojat bo{-wa~ki pretstavnici koi se podgotveni da prifatat do-govor sprotiven duri i na temelnite interesi na dr-àvata BiH. Za sre}a, i na{ata javnost i pretstavni-cite na Me|unarodnata zaednica sega znaat deka toa ne e mo`no. Vpro~em, ba{ bi sakal da vidam koj vo SDA bi go poddràl prudskoto re{enie, na primer za dr-àvniot imot ili za popisot na naselenieto koj go prifati Tihi}∏, pora~uva Silajxi}.

Po Luji}, Luka~ i Silajxi}, po~etokot na april go nadopolnuva amerikanskiot ambasador ârls Ing-li{ koj veli deka ustavnite promeni vo BiH se pova`-ni od svetskata ekonomska kriza. BiH poradi momen-talnoto ustavno ureduvawe ne e sposobna brzo da rea-gira na globalnata ekonomska kriza. Zatoa, veli Ing-li{, ustavnite promeni treba da bidat prioritetni i sega koga iljadnici rabotnici ostanuvaat bez rabota.

REKETAR

Spored pi{uvaweto na bawalu~kite mediumi

(7.04.2009), Vidosav Jungi} e osomni~en za obid za iznu-duvawe 180.000 evra od pratenikot na SNSD vo Narod-noto sobranie na RS, Ilija Vui~i} i od pomo{nikot-naministerot vo Vladata na RS, Jova Raduki}, na koj mu e opredelen ednomese~en pritvor, spored negovoto priznanie, rabotel po nalog na pretsedatelot na SRS, Milanko Mihajlica.


227

Pretsedatelot na SRS „D-r Vojislav [e{eq∏ Mirko Blagojevi}, tvrdi (8.04.2009) deka vistinska opozicija vo Republika Srpska ne postoi i deka parti-ite koi sega se pretstavuvaat kako opozicioni, sosema }e is~eznat od politi~kata scena. "Dokolku prodol-àt vaka da go napa|aat premierot Dodik, degutantno i nisko, spored primerot na FTV i nejzinata emisija 60 minuti, }e mu ja podignat popularnosta na 90 otsto, a sebe }e se osudat na dolgogodi{no ìvurkawe na mar-ginite na politi~kiot ìvot∏, veli Blagoevi}.

Zboruvaj}i za vladata na RS, Blagoevi} istaknuva deka ne e potpolno zadovolen, no „vo sporedbaso Fede-racijata naBiHi okruùvaweto, smetam deka ima pros-tor, ne ba{ za optimizam, no barem za uteha. Dobro {to Vladata e stabilna, bidej}i podobro e vaka otkol-ku da imame nekakvaVlada sostavena od deset partii∏.

MEDIUMI

Po vlasta i opozicijata, mediumite se sigurno naj-

va`niot element na sekoe demokratsko op{testvo. Niv gi koristat re~isi site segmenti na op{testvoto i preku niv glavno se promoviraat site aktivnosti na instituciite i na sistemite, opozicionite politi~ki partii, nevladiniot sektor, Me|unarodnata zaednica (koja e mo{ne prisutna vo BiH), kako i odredeni neo-bliklni grupi koi rabotat vo ime na nekoja Me|una-rodna zaednica. Mediumite sluàt za najava na odre-deni nastani, ne~ii planovi, a ponekoga{ prenesuvaat samo ne~ii èlbi, izmami ili neuspe{ni planovi.

Na 9-ti april 2009 godina saraevskiot pe~at pre-nesuva tekst vo koj se najavuva smena na Milorad Dodik i se pravi kombinatorika koj }e go nasledi. „Tri opo-zicioni partii vo Republika Srpska ve}e ‚gi frlija kartite‘ na masa i pravat kombinatorika komu od niv-nite kandidati bi mu pripadnala koja pozicija vo iz-vr{nata i zakonodavnata vlast vo Republika Srpska, dokolku bide realizirano scenarioto za smena na li-

Milan Qepojevi}

228

derot na SNSD, Milorad Dodik. Tie smetaat na vari-jantata deka visokiot pretstavnik Valentin Incko bi moèl da go smeni Dodik, so poddr{ka na Amerikanci-te, za da se deblokira prikaznata za ustavni promeni.∏

Spored ovoj „pamflet∏ Mladen Ivani} bi go do-bil mestoto pretsedatel na Republika Srpska, na Mla-den Bosi} bi mu pripadnalo mestoto pretsedatel na Narodnoto sobranie na RS, dodeka Premierskata fo-telja bi mu pripadnala na Dragan âvi}. Ovaa „trojka∏ ne se zadràla samo na nivo na entitetot. Na mestoto ~len na Pretsedatelstvoto na BiH od RS, namesto Ne-boj{a Radmanovi}, bi im bilo milo da go vidat Mirko [arovi}, za {to Bosi} silno se zalaga, dodeka s# u{te ne go odredile imeto na kandidatot koj bi go zamenil Nikola [piri} na mestoto pretsedava~ vo Sovetot na ministri na BiH.

Sekoj komentar za ova e izli{en, kako i za mnogu drugi „napadi i udari∏ upateni kon Milorad Dodik. O~igledno e deka vo glavite na nekoi lu|e s# u{te e vreme na„ajatolahot∏ koj so svoite „ukazim i dekreti∏ legalno i legitimno gi postavuva i gi smenuva izbra-nite funkcioneri na Republika Srpska.

USLOVI

Milorad Dodik tvrdi (13.4.2009) deka promenite

na Ustavot na BiH ne se uslov za vlez na BiH vo Ev-ropskata unija i deka vo idnite razgovori nema izgle-di za kakvo bilo teritorijalno prekrojuvawe na Repu-blika Srpska, namaluvawe na nejzinite nadle`nosti i ukinuvawe na entitetskoto glasawe vo Parlamentot na BiH.

„Dokolku ispadne deka promenite na Ustavot se uslov za vlez vo EU, toa zna~i deka Evropjanite ne ja sakaat BiH vnatre vo Unijata. Ustavnite promeni ne gi isforsirale vode~kite federalni politi~ari, za-{to veruvaat deka so me|unarodniot pritisok moàt da postignat ustavni re{enija spored nivnata vol-


229

ja∏,veli Dodik, i dodava deka „tie koi mislat da da n# ucenuvaat i da n# pritiskaat, mora da znaat dela Milo-rad Dodik i negovite pratenici moraat da krenat raka od toa. Tie race te{ko se krevaat dokolku ne postoi garancija za poln ustavno-praven kapacitet na RS! Vo celata rabota moàt da se vme{aat i SAD ili koj i da saka, no nema ni{to od re{enieto po nivnata volja, bez ogled na pritisocite. Moram da kaàm deka vo pos-ledno vreme situacijata e smeneta, sega jas vr{am pri-tisoci, a ne tie.∏

Se vr{i pritisok vrz Milorad Dodik, sekojdnev-no, od den na den, se drì napnatost i se podgrevaat tenzii, toa e scenarioto koe se slu~uva. Taka na 15-ti april 2009 godina, saraevskite mediumi plasiraa ino-blikcija deka Obvinitelstvoto na BiH kon krajot na maj ili po~etokot na juni }e pokrene tu`ba protiv Do-dik.

Ona {to momentalno se premeruva e isklu~itelno od politi~ki karakter, dali toa da se napravi vo vre-me koga treba da zavr{i prudskiot proces, koj{to e prakti~no zapren otkako SIPA go upati izve{tajot do Obvinitelstvoto na BiH. Toga{ Dodik go napu{-til sostanokot so ôvi} i Tihi} vo Mostar.

Poradi toa, naveduvaat saraevskite mediumi, del od Me|unarodnata zaednica vo BiH stravuva deka po-krenuvaweto na obvinenieto vo slednite mesec-dva sa-mo dopolnitelno bi ja iskompliciralo i onaka te{ka-ta politi~ka sostojba vo BiH. Drugi me|unarodni kru-govi koi se za „cvrsta raka i disciplina∏, smetaat de-ka tu`bata }e vlijae Dodik da bide kooperativen i po-malku radikalen vo svoite barawa za otcepuvawe na Republika Srpska.

Na 16-ti april 2009 godina Milorad Dodik reagi-ra na „najavuvaweto∏ na mediumite za pokrenuvawe na obvinenieto protiv nego, taka {to go povikuva Obvi-nitelstvoto na BiH da pokrene tu`ba protiv nego do-kolku za takvo ne{to postojat elementi. Dodik istak-nuva deka protiv nego ne se vodi istraga, tuku predis-

Milan Qepojevi}

230

tra`ni merki. „Neka pokrenat obvinenie pa }e vidime koj kako }e si pomine vo ovaa zemja. Nema da mol~am kako Mirko [arovi}, bez ogled dali sum ili ne sum pretsedatel na Vladata, za{to toa e me{anica i udar na mojata li~nost pred s#. Nema ni{to od toa∏, re~e Dodik.

Vesta na saraevskite mediumi koi ja objavija nepo-tvrdenata inoblikcija za navodnoto obvinenie se ne-kakov vid pritisok vrz Obvinitelstvoto. Re~isi e ne-vozmo`na varijantata deka nekoj po pet-{est meseci, kolku {to trae seto toa, nema nikakva ocenka za toa, bidej}i istragata ne e otvorena, pravnata kvalifika-cija e „predistra`ni dejstvija∏ istaknuva Dodik, i do-dava deka se „gledapolitizacijata, kako i politi~kata uloga na Obvinitelstvoto, no i me{aweto na stranci-te vo s#, kako eden vid pritisok vrz Republika Srpska i vrz mene∏.

„Sekako, jas ne sum edno od onie ‚teliwa‘ koj e pod-gotven da se povinuva ili da popu{ti pred nekoi poli-ti~ki pra{awa. Jas }e bidam u{te poortodoksen pora-di toa, bidej}i smetam deka vakva dràva, so vakvi ins-titucii, ne mu treba nikomu∏. Dodik istaknuva deka Obvinitelstvoto na BiH so vakvi kompetencii ne mo-è da istrae vo idnina. Obvinitelite se pod direktno vlijanie na strancite vo zemjata, na me{etarite koi sakaat da ostanat ovde, no i da gi zadràt platite od10.000 do 15.000 evra, za da se obezbedi poddr{ka na nivnite vladi za nivnata intervencija.

„Obvinitelite se obi~ni, kako {to se veli vo na-rodot, babi, koi se pla{at od nekolku mediumi vo FBiH. Imate ‚obviniteli jaj~ari‘ koi voop{to ne smeat da ja rabotat svojata rabota i ~ekaat nekoj od strancite da im kaè {to da pravat. Neka pokaàt ako ne se ‚jaj~ari‘ i babi, {to se∏ re~e Dodik dodavaj}i de-ka pravosudnite institucii na nivo na BiH, me|u koi i Visokiot sudski i obvinitelski sovet, se nametnat hi-brid, formiran nelegitimno i pod pritisok na Me|u-narodnata zaednica, {to bara nova ambalaà.


231

Dodik najavi deka mnogu brzo }e bidat pobarani izmeni na Zakonot za sud vo BiH, a na mediumite im prepora~a da istraàt dali Obvinitelstvoto na BiH ima dadeno nalog za prislu{kuvawe na sudiite na Us-tavniot sud.

Za sledniot napad na Dodik i Republika Srpska se „pogriì∏ Pedi E{daun koj (20.4.2009) veli deka sos-tojbata vo BiH e te{ka. „BiH napravi ~udo napreduvaj-}i vo reformite vo prvite 10 do 12 godini od Dejton-skiot dogovor. Sega trgnuva nanazad. Ne veruvam deka rezultat od taa lo{a nasoka }e bide vojna, iako nikoj ne znae {to bi moèlo da izleze od nekoj incident∏, tvrdi E{daun i dodava deka vistinskiot problem e opasnosta BiH da stane crna dupka srede Evropa, ne-funkcionalna i podelena, kako Kipar.

E{daun veli deka BiH mora da go podobri funk-cioniraweto na svojata dràvnost. „Nema idnina nitu za BiH, nitu za entitetite dokolku ne bide edinstvena i vo Evropskata unija. Premierot na RS, Dodik, {iri uveruvawe deka toj entitet moè da postoi i nadvor od BiH. Toa e opasno zalaùvawe na sopstveniot narod. Onie koi ja uni{tuvaat funkcionalnosta na dràvata i se obiduvaat da gi poni{tat reformite koi se spro-vedeni dosega, vsu{nost gi uskratuvaat gra|anite za edna sigurna i prosperitetna idnina koja{to zna~i ~lenstvo vo Evropskata unija∏, veli E{daun.

OPOZICIJA, MEDIUMI, NVO

Na 22.04.2009 godina, vo Narodnoto sobranie na

RS, raspravaj}i za inoblikcijata povrzana so rabote-weto na Investiciono-razvojnata banka na RS, prate-nicite na opozicijata tvrdea deka najgolem del od kre-ditite se plasirani vo Lakta{i, Gradi{ka i Bawa Lu-ka, a deka isto~niot del od Republika Srpska e zapos-taven. Pratenikot na SRS, Milanko Mihajlica, veli deka „kreditnata politikana IRB na RS e polna so ne-potizam. Pome|u ostanatite, krediti dobile sinot,

Milan Qepojevi}

232

bratot i zetot na Premierot. Vo IRB ima reketirawe, poto~no, za sekoj odobren kredit se bara 20 otsto∏.

Pratenikot na SNSD-a Ilija Vuji~i} go obvini Mihajlica za reketirawe. „Toa go pi{uvaat mediumi-te∏, re~e Vuji~i} i dodade „bi bilo podobro da objas-ni{ kako gi menuva{ avtomobilite i kako tvojata qu-bovnica ìvee na visoka noga∏.

Ministerot za finansii, Aleksandar Xombi}, mu re~e na Mihajlica deka laè. „Ni{to od toa {to rekov-te ne e to~no. Nema reketirawe vo IRB, vie ste reke-tar.∏

Premierot Dodik re~e deka firmata „Fruit-eko∏, ~ij sopstvenik e negoviot sin, od IRB na RS ima dobi-eno kredit od tri milioni marki. „Taa firma od juli do denes ima plateno 125.000 KM kamata. Imaat zasade-no 160.000 sadnici jabolka i imaat izgradeno ladilnik od 2.000 toni za skladirawe ovo{je. Se gordeam so svo-jot sin i so rabotata so koja se zanimava. Podobro toa, otkolku da e nekakov klo{ar ovde vo Bawa Luka∏, veli Dodik i dodava deka smeta deka e fer i korektno {to kreditot e daden na taa firma i deka e nepravedno da se o~ekuva deka nekoj ne moè da dobie kredit od IRB na RS zatoa {to mu pripa|a na negovoto semejstvo.

Pritisokot vrz Premierot prodolùva inaredni-te denovi, a ona {to go zapo~na opozicijata na Repu-blika Srpska go prodolùvaat saraevskite mediumi i belgradskiot „Blic∏ vo svoeto izdanie za Republika Srpska, koj prenesuva kontraverzen izve{taj na Agen-cijata za istraga i za{tita koja go „poseduva∏ NVO Centar za istraùva~ko novinarstvo, vo koj se somni-~i Dodik so u{te 14 lica za neregularnost na tende-rot, pre~ekoruvawe na tro{ocite i perewe pari vo te-kot na izgradbata na administrativniot centar na Vladata na RS, zgradata na Radio-televizija RS i del-nicata na avtopatot Bawa Luka – Gradi{ka.

Izve{tajot na SIPA go poseduva Centarot za is-traùva~ko novinarstvo, a koj e objaven vo „Blic∏, ja opi{uva navodnata vrska na vladeja~kata politi~ka


233

garnitura i na dràvnite slu`benici vo mesteweto tender i go somni~i Dodik i ostanatite za zloupotre-ba na slu`benata polo`ba. Stanuva zbor za o~igledna vrska pome|u SIPA i nevladinata organizacija pod naziv Centar za istraùva~ko novinarstvo i mediumi. Kakva e taa bezbednosna agencija od koja slu~ajno ili ne (toa duri ne se ni objasnuva) izve{tajot koj e pri-men za Obvinitelstvoto na BiH, doa|a do t.n. Centar za istraùva~ko novinarstvo koj ponatamu go plasira na nejzebliskite mediumi. Preku ovoj izve{taj, dokol-ku toa voop{to moè da se nare~e „izve{taj∏, bidej}i e obi~en „pluka~ki pamflet∏, se vr{i obid za animi-rawe na javnosta i vr{ewe pritisok vrz Obvinitel-stvoto na BiH da pokrene obvinenie protiv premierot Dodik.

Koga }e se pogledne naslovnata „kompozicija na tekstot∏, jasno e zo{to e „spakuvan∏ i {to mu e celta. Samiot naslov glasi: „Vladata naRS kupuvala kanti za otpad po 1700 marki∏ {to jasno govori deka celta e Vladata na RS i premierot Dodik da im se „zgadat∏ na gra|anite na Republika Srpska. Dodik i Vladata se pretstavuvaat kako rasipnici i profiteri koi pri iz-gradbata na zgradata na Vladata prigrabile golemi su-mi pari nepo~ituvaj}i gi zakonskite proceduri. So ovoj navoden izve{taj na SIPA koj se pojavuva kako navoden novinarski tekst na tri strani, se bara „ot-strel na Dodik∏. Prijavata e najmalku {to mu sleduva.

Naredniot den, 25-ti april 2009 godina, po prene-suvaweto na izve{tajot naSIPA, istite mediumi, od-nosno „grupacii∏ koi stojat zad niv, prodolùvaat so pritisokot vrz Obvinitelstvoto na BiH da podigne obvinenie i se obiduvaat dopolnitelno da ja „ogadat∏ Vladata na RS i premierot Dodik pred javnosta, so tekstot pod naslov "Navodno, Dodik i ostanatite stek-nale 115 milioni KM∏. Portparolot na Obvinitel-stvoto na BiH, Boris Grube{i}, potvrdi deka go is-traùva izve{tajot na SIPA. Vo samiot tekst pov-torno se „preraskaùva∏ v~era{niot izve{taj na

Milan Qepojevi}

234

SIPA, Centarot za istraùva~ko novinarstvo ili kojznae ve}e na kogo. O~igledno e deka celta e {to po-ve}epati da se povtori, za javnosta podobro da se za-poznae so nego takov kakov {to e.

Se naveduva deka se osomni~eni: Dodik, ministri-te na Vladata na RS: Aleksandar Xombi}, Nedeqko ûbrilovi} i Fatima Fatibegovi}, porane{nite mi-nistri naVladata na Ivani}: Milenko Vra~ar, Branko Doki} i Simeun Vilenden~i}, sopstvenikot na „Inte-gral inèwering∏, Slobodan Stankovi}, i neovata so-pruga Slavica Stankovi}, direktorkata na „Integral inèwering∏, aktuelen i porane{niot direktor na JP „Pati{ta na RS∏, Nemawa Vasi}, i Milorad Lazendi}, direktorot naRT na RS, Dragan Davidovi}, porane{-niot pomo{nik-minister za prostorno ureduvawe, Mi-lenko Daki}, pa pretsedatelot na Odborot za sledewe na aktivnostite na izgradbata naDomot na RTV za RT na RS, Dragan Kokanovi} i porane{niot direktor na Urbanisti~kiot zavod na RS, Miroslav Vujatovi}.

Istiot den, vo istite mediumi e objaven tekst koj navodno ja istraùva aferata za„kreditot od tri mi-lioni∏ i naslovot „Dobri} bez objasnenie za ortakla-kot so Dodik∏.Navodno bilo somnitelno „kako toa Igor Dodik da e kosopstvenik vo ovo{tarnicite od 103 hektari∏ na firmata „Fruit-eko∏.

O~igledno e deka celta e sekoj den da se vr{i pri-tisok, kako i da se veruva deka so postojanoto povtoru-vawe na lagata, nevistinata stanuva vistina. Tie vre-miwa se daleku zad nas i te{ko e da se poveruva deka }e se vratat.

Aprilskoto strelawe na Premierot na RS, Dodik, prodolì so napadot na Upravniot odbor na Zdruè-nieto na obviniteli na BiH (25.04.2009) koi izrazija nade` deka pretstavniite i parlamentarnite vlasti vo BiH i pretstavnicite na Me|unarodnata zaednica kone~no i efikasno }e reagiraat „primerno i deka }e go sankcioniraat∏ javnoto istapuvawe na Milorad Do-dik, vo koe obvinitelite gi nare~e „babi∏ i „jaj~ari∏.


235

Zdruènieto na Obviniteli na BiH naveduva deka ne e prvpat pretsedatelot na Vladata na RS da pravi „izleti vo prostota∏, obra}aj}i im se na pretstavnici-te na sudskata vlast. "Navredite i omalovaùvawata se znak za ispla{enost, a demonstracijata na sila - kriewe na sopstvenata slabost∏, mu pora~aa obvinite-lite na Dodik.

Dodik izjavi deka„SIPA i Obvinitelstvoto na BiH se potpolno nelegitimni organi, bidej}i ne pos-tojat vo Dejtonskiot dogovor. Sipa i Obvinitelstvoto se ve{ta~ki nametnati i tie najdobro }e pridonesat za BiH da se razbie na par~iwa, {to verojatno i }e se slu~i∏.

Zboruvaj}i za zatvorawe na disciplinskata pos-tapka na SIPA vo koja Dragan Luka~ e osloboden od odgovornosta i za zboruvawata deka Obvinitelstvoto na BiH vo maj bi moèlo da pokrene obvinenie protiv nego, Dodik ocenuva deka vo negoviot slu~aj se raboti za politi~ka odmazda, toa e politi~ki sud i toa nema vrska so pravoto, za{to dokolku ima{e, Luka~ vo SIPA ne bi bil imenuvan od OHR. Verojatno bi go imenuvale instituciite. Vo SIPA e o~igledna zlou-potrebata na paralelizmot koj se slu~il tamu. Dodik gi pokani mediumite da istraàt zo{to komisijata ko-ja{to ja utvrdila odgovornosta vo SIPA bila petpati povikuvana na razgovor kaj zamenikot na visokiot pretstavnik Rufi Gregorijan i drugite, i kako bila prinudena da napi{e kone~en izve{taj vo koj go oslo-boduva Luka~.

PRESMETKI

Za ubistvoto na nivniot potpredsedatel, Branis-

lav Gari}, koj vo prostoriite na SDS vo Doboj na 26-ti april 2009 godina, so istreli bil ubien od strana na Rajko Savi}, biznismenot od Doboj; SDS go obvini SNSD. Generalniot sekretar na SDS, ]uzulan, izjavi

Milan Qepojevi}

236

deka vo SDS znaat dekaubiecot bil blizok so odredeni krugovi na SNSD,no ne precizira{e vo koja smisla.

Izvr{niot sekretar na SNSD, Rajko Vasi}, veli deka SNSD otfrla kakva bilo vrska so Savi} i mu po-ra~uva na SDS deka barem nekolku dena po smrtta na nivniot potpretsedatel bi trebalo da bidat „dostoin-stveni i da ne vleguvaat vo takvi {pekulacii∏.

Vasi} veli deka SNSD pravi valkan poteg dokol-ku obvinuva nekoj nadvor od svoite redovi i svojata vlast vo Doboj. SDS e sopstvenik na dobojskata enkla-va i toj grad e „feudalen imot∏ na taa partija, od prvi-te pove}epartiski izbori vo BiH, istaknuva Vasi}, do-davaj}i deka sekoj ìvot e skapocen i deka ubistvoto na Gari} ne moè so ni{to da se opravda.

Spored nepotvrdeni inoblikcii, Branislav Ga-ri} i Rajko Savi}, vo nedela (26.4.2009) imale dogovo-reno sostanok vo prostoriite na Op{tinskiot odbor na SDS, poradi dogovorot za izgradba na stanbeno-de-lovniot objekt „Dijamanti∏ vo Doboj. Navodno, Gari} mu vetil na Savi} deka }e mu ja sredi seta potrebna do-kumentacija za izgradbata, dokolku mu donese 100 KM za sekoj planiran kvadraten metar od navedeniot kom-pleks. Me|utoa, Savi}, spored nepotvrdenite inoblik-cii, namesto so pari vo prostoriite na SDS do{ol so pi{tol.

Za da ne izleze deka Milorad Dodik ima problem samo so bo{wa~kite lideri i so poedine~ni pretstav-nici na Me|unarodnata zaednica, tuku i so srpskite, Bosi}, Mihajlica, Ivani}, âvi}, no duri i so Bojan Baji}, pretsedatelot na „Na{a partija∏ i Srbin „spo-red merka na Saraevo i Me|unarodnata zaednica∏ koja go napa|a premierot na RS, Baji} veli deka javnosta treba da znae deka najgolemiot neprijatel na srpskite interesi vo BiH e Milorad Dodik, koj vladee so strav, nepotizam, dirigirani mediumi, korupcii i izbrani kompanii, a seto toa go pokriva i na javnosta £ go svr-tuva vnimanieto podgrevaj}i ja referendumskata at-mosfera, so, za Srbite, samoubistvena politika.


237

Na 8.05.2009 godina, Milorad Dodik re~e deka po-liti~kata situacija vo BiH e stabilna, no deka posto-jat te{ki politi~ki pra{awa vo vrska so vnatre{ni-te dogovorii deka toa }e trae s# dodeka lu|eto ne sfa-tat deka centralizacijata ne moè da pomine i deka nema cena koja Vladata na RS e spremna da ja prifati za da go namali zna~eweto na Republika Srpska. Obvi-nitelstvoto i Sudot na BiH se mesta za „politi~ki eg-zekucii∏. Toa ne se dràvni, tuku politi~ki institu-cii na razli~ni me{etari. „I pred izve{tajot na SIPA, èstoko zboruvav za Sudot i Obvinitelstvoto na BiH, bidej}i Sud koj im sudi samo na Srbite i gi progonuva samo lu|eto od Republika Srpska, ne e pri-fatliv za nas. Ovie institucii gi nametna visokiot pretstavnik i }e se zalagame da se ukinat∏, veli Dodik.

Zboruvaj}i za toa dali }e se javi na eventualniot povik na Obvinitelstvoto na BiH, Dodik re~e: „Toa e kako nekoj da me pra{a dali sum bremen i dali }e se porodam. Sekako deka nema da se javam. Toa e hipote-ti~ko pra{awe i toa ne e institucija koja treba da ja po~ituvam∏. Komentiraj}i ja izjavata na Dragan ô-vi}, spored koja negovoto apsewe se planira kako „ba-lans∏ na apseweto na Dodik i potpretsedatelot na SDA, Bakir Izetbegovi}, Dodik istakna deka, spored nekoi mediumi, trebalo da bide uapsen pred dve godi-ni, no dekai ponatamu e pretsedatel na Vladata na RS.

Dodik re~e deka ne go poddrùva zaminuvaweto na pripadnicite na Vooruènite sili na BiH na voenite ve`bi na NATO vo Gruzija i gi povika srpskite pri-padnici na Vooruènite sili na BiH da ne u~estvuva-at vo tie ve`bi. „Mislam deka toa ne e politi~ki se-riozno odraboteno i deka BiH nema potreba toa da go pravi. Gi povikuvam Srbite da ne odat tamu∏, re~e Do-dik dodavaj}i deka ne e potrebno BiH da u~estvuvavo ne{to {to e „igra na golemite∏.

Neboj{a Radmanovi}, ~len na pretsedatelstvoto na BiH,, (8.05.2009) veli deka za~estenite inoblikcii za mo`nosta za pokrenuvawe na obvinenijata i za apse-

Milan Qepojevi}

238

we na nekoi politi~ari od Republika Srpska i FBiH, spored nalogot na stranskite sudii i obviniteli poka-ùvaat deka stanuva zbor za klasi~en politi~ki pro-gon zad koj stojat poedinci od Me|unarodnata zaedni-ica, a ne presmetka so kriminalci.

Imame sostojba vo koja strancite vlijaat vrz ra-botata na doma{noto pravosudstvo. So toa sozdavaat golem pritisok vrz doma{nite politi~ari i pretstav-nici. Vo toa svetlo moàt da se nabquduvaat i najno-vite inoblikcii za mo`noto procesuirawe na poedi-ne~ni politi~ari i nositeli na odgovornite funkcii od Republika Srpska i FBiH. Postoi opasnost, dokol-ku ovaa praksa ne se prekine, na site onie koi se bavat so politika, a ~ii stavovi ne se soglasuvaat so poedi-ne~ni krugovi, da im se zakanuvaat sudski procesi. Toa e daleku od vladeewe na pravoto kako osnoven demo-kratski princip kon koj site te`neeme. Mora da se re-{ime od onie koi vlijaat nadvor od legalnite organi vrz pravosudnite institucii vo BiH i so toa nazemjata £ nanesuvaat ogromna {teta∏, veli Radmanovi}.

Vo soglasnost so ve}e planiranoto „scenario∏, ne-koi mediumi, ne samo federalni, objavija inoblikcija za pokrenuvawe na istragata na Obvinitelstvoto na BiH protiv Milorad Dodik i 14 drugi lica. Portpa-rolot na Obvinitelstvoto na BiH, Boris Grubje{e-vi}, ovaa inoblikcija „ne saka{e nitu da ja potvrdi nitu da ja demantira∏. Toj tvrdi deka „inoblikciite koi se objaveni ne se izlezeni od Obvinitelstvoto na BiH∏. Ovaa inoblikcija ne sakaa da ja komentiraat ni-tu vo SIPA.

Na 13-ti maj 2009 godina, Milorad Dodik re~e de-ka ne e izvesten oficijalno za toa deka Obvinitel-stvoto na BiH ima otvoreno istraga protiv nego. „Toa e verojatno odmazda poradi stavovite koi gi iznesuvav za stranskite sudii i obviniteli, koi nema da moàt da go prodolàt svojot mandat i nema da ja dobijat na-{ata soglasnost. Mediumskata najava za otvorawe na istragata e ‚pokaùvawe zabi‘ ,,za{to zgradata na Vla-


239

data na RS e napravena vo sklad so Zakonot i nema{e nikakva zloupotreba, Sudot i Obvinitelstvoto na BiH se mesta za politi~ka egzekucija, nelegalni poli-ti~ki organi koi gi nametna visokiot pretstavnik∏, istaknuva Dodik.

Borbata so Obvinitelstvoto na BiH ne go zapre Dodik na 19-ti maj 2009 godina da prodolì so formi-raweto zaedni~ko koncesiono pretprijatie „Mreà avtopati∏ d.o.o. vo koe avstriskata kompanija „[tra-bag∏ ima 90, a Republika Srpska deset otsto sopstveni~-ki kapital.

Potpretsedatelot na SAD, Xozef Bajden, ja pose-ti BiH na 19-ti maj 2009 godina, zaedno so visokiot pretstavnik na Evropskata unija za nadvore{na poli-tika i bezbednost, Havier Solana. Ovaa poseta e naja-vena kako „me~∏ koj doa|a da ja „ise~e∏ Republika Srp-ska i navodno neposlu{niot Milorad Dodik. Od seto toa izleze „se trese{e gora, se rodi glu{ec∏.

Po razgovorot so Bajden, Milorad Dodik re~e de-ka amerikanskiot potpretsedatel vo privatniot razgo-vor so nego ja potvrdil svojata privrzanost kon Dejton. Rekol deka BiH mora sama da gi re{ava pra{awata na vnatre{na organizacija i deka nikoj od strana vo toa ne moè da se me{a. Bil mo{ne ekspliciten: „SAD sa-ka da & pomogne na BiH, no nema namera ovde da namet-nuva nekakvi ednostrani odluki ili re{enija∏, veli Dodik i dodava deka Bajden rekol deka poseduva brojni pogre{ni inoblikcii, kako i deka BiH storila mnogu na patot kon evroatlantskite integracii. "Me|u osta-natoto, vo svojot govor pred Parlamentot na BiH, Baj-den pobara reoblik na odbranata, koja e zavr{ena, re-oblik na dano~niot sistem, koja isto taka e zavr{ena, kako i u{te mnogu drugi pra{awa na koi e stavena to~-ka∏, veli Dodik.

„Jas sum mnogu zadovolen so na~inot na koj SAD ja promovira{e svojata idna politika kon BiH. Jasno e deka bez konsenzus, kompromis i dogovor vo ovaa zemja nema da bide mo`no da se postigne ni{to∏, istaknuva

Milan Qepojevi}

240

Dodik. Zboruvaj}i za prikaznite deka Bajden od Boris Tadi} baral da go „disciplinira∏, Dodik veli „dokol-ku tie prikazni se vistina, Bajden verojatno }e odbie-{e da se sretne so mene∏. Dokolku Dodik e tolkav pro-blem, ne bi se sretnal so Dodik, tuku so nekoj drug.

Posetata na Bajden na Srbija & mo{ne vaèn nas-tan, istaknuva Dodik, posebno za{to javno re~e deka „SAD ja gleda Srbija kako lider vo regionot∏. „Ne ve-ruvam deka pretsedatelot Tadi} imakakvi bilo pro-blemi poradi mene, ai koga nekoj bi pobaral od Tadi} da me ‚smiri‘, toa bi bilo potpolno nepristojno∏, po-ra~uva Dodik.

Potpretsedatelot na SAD, Xozef Bajden, na kra-jot na posetata na Balkanot izjavi deka na BiH ne & e potreben nov miroven dogovor i deka zemjata se odda-le~ila od koleòt i brutalnosta. Dejtonskiot dogovor e edinstveniot garant na nenasilnosta, a narodite vo BiH ne sakaat da &se vratat na vojnata.

„Dejton dva ne e neophoden. Naprotiv, toj samo bi gi zajaknal poziciite na nacionalistite i bi zna~el soglasnost so nivnata politika∏, veli Bajden i dodava deka sostojbata na Balkanot e radikalno podobrena, no deka u{te mnogu ne{tatreba da se storat za da se osi-gura integracijata na regionot vo Evropskata unija.

„Isto taka bi bilo kontraproduktivno dokolku bi bil imenuvan specijalen amerikanski pratenik za Balkanot i za BiH∏, oceni Bajden.

INCKO

Visokiot pretstavnik Valentin Incko ja „ocrni∏

Republika Srpska vo izve{tajot do generalniot sekre-tar na Obedinetite nacii, Ban Ki Mun, za sostojbata vo BiH vo poslednite {est meseci. Istiot izve{taj (23.05.2009) Inckogo upati i do pretsedava~ot na Sove-tot za bezbednost na ON i do ruskiot ambasador Vita-lij ]urkin. Incko go obvinuva premierot Dodik deka e najgolemiot vinovnik za zapiraweto na evropskiot pat na BiH i za zako~uvaweto na reformskite proce-


241

si. Od 1-vi noemvri 2008 do 30-ti april 2009 godina vo BiH e prodolèno naru{uvaweto na avtoritetot na visokiot pretstavnik i na Upravniot odbor na Sove-tot za implementacija na mir, a posebno se prodolè-ni napadite na Vladata na RS naso~eni protiv dràv-nite institucii, nivnite ovlastuvawa i zakoni. Vo te-kot na ovoj period, pretstavnicite i instituciite na Republika Srpska prezemaa ~ekori i davaa izjavi po-vrzani so idejata za eventualna secesija od BiH.

Profesorot na Pravniot fakultet vo Bawa Luka, Petar Kuni}, veli deka Incko ja prezemal dol`nosta na 26-ti mart ovaa godina! Toa zna~i deka go potpi{al izve{tajot koga toj ne bil {ef na OHR! Neverojatno e deka si dozvolil sebesi da go potpi{e izve{tajot koj mu go podmetnala birokratijata na OHR, koja so godi-ni frla petno vrz Republika Srpska, poradi toa {to Republika Srpska se bori da go so~uva Dejtonskiot do-govor, kako {to pravi i premierot Dodik.

Pretsedatelot na DS Dragan âvi}, veli deka iz-ve{tajot e katastrofalen za Republika Srpska, bidej-}i taa e ozna~ena kako generator na site problemi vo BiH. Za toa e najodgovorna vlasta vo RS, koja pri sos-tavuvawe na toj izve{tajpridonela so svojata iracio-nalna, nerealna i konfliktna politika.

Milorad Dodik veli deka Kancelarijata na viso-kiot pretstavnik go skvernavi Dejton do taa merka {to giohrabruva podelbite koi tokmu sega se najvidli-vi vo BiH. Podelbite se produkt na lo{ata politika na OHR koja so godini se obiduva da sprovede ne{to imaginarno, da sproveduva poedine~ni reformi i da ja menuva su{testvenosta na odnosite vo BiH. Toa edna{ mora da doìvee slom. Dodik veli deka Republika Srp-ska nema pri~ini da menuva {to bilo. Na{ata stra-te{ka pozicija ostanuva ista - Republika Srpska vo ramkite na Dejtonska BiH, ustavni promeni so amand-mani spored Dejtonskiot dogovor - moè da ima, no sa-mo pod uslov da stanuva zbor za konsenzus i odlu~uva~-ka uloga za niv da imaat doma{nite politi~ki sili, bez vode~kata uloga na Me|unarodnata zaednica, veli Dodik.

Milan Qepojevi}

242

TU@EWE

Obvinitelstvoto na BiH „ekspresno∏ mu izleze vo

presret na baraweto na hrvatskiot ~len na Pretseda-telstvoto na BiH, @eqko Kom{i}, za pokrenuvawe is-traga protiv premierot Dodik poradi negoviot povik na srpskite Vooruèni sili vo BiH da ne odat na voe-na ve`ba vo Gruzija. Samo eden den po prijavata na Kom{i}, Obvinitelstvoto opredeli obvinitel koj treba da gi proveri navodite od prijavata na Kom{i} protiv Dodik.

Kom{i} go tovari Dodik za krivi~no delo - odbi-vawe za izvr{uvawe na naredbata, zagrozuvawe na pa-tot na BiH vo NATO i prekr{uvawe na odlukata na dràvnite organi∏. Izvr{niot sekretar na SNSD, Rajko Vasi}, tvrdi deka Dodik ne storil nikakvo kri-vi~no delo. Dodik samo go izrazi svojot politi~ki stav za ispra}awe vojnici vo Gruzija. Me|utoa, brzina-ta so koja Obvinitelstvoto na BiH reagira{e na pri-javata na Kom{i} e jasen signal deka poedinci od Sa-raevo i od Me|unarodnata zaednica takvite prijavi gi koristat vo dnevnopoliti~ki celi. Vasi} veli deka nivnata brzina sepak ne go ~udi, bidej}i denes „poli-ti~ki hit∏e nekoj da go obvini Dodik. Toa samo svedo-~i za toa deka Obvinitelstvoto na BiH e najpodobno za so nego da manipuliraat tipovi kako Kom{i}, koi samo gi ispolnuvaat nalozite na svojot sopartiski {ef Zlatko Lagumxija, koj e sekoga{ raspoloèn da „lae∏ za nekogo, istaknuva Vasi}, na 26.05.2009 godina.

Valentin Incko, od Narodnoto sobranie na RS, bara da gi proglasi za nevaè~ki svoite zaklu~oci za efektot na prenesuvaweto na nadle`nostite od Repub-lika Srpska na BiH do 11-ti juni 2009 godina i so toa da go sopre nivnoto stapuvawe na sila. Incko veli de-ka misleweto na Vladata na RS i zaklu~ocite na Na-rodnoto sobranie na RS doveduvaat do zabluda, po-gre{ni se i poradi toa se neprifatlivi. Po toj povod (29.5.2009) Premierot Dodik re~e deka vo zaklu~ocite na Narodnoto sobranie na Republika Srpska za prenos


243

na nadle`nostite od Republika Srpska na BiH nema nikakov antidejtonski stav i deka ne moè da se o~eku-va Parlamentot da gi smeni svoite zaklu~oci, pora~a Dodik dodavaj}i deka za RS primenata na bonskite ov-lastuvawa e napolno neprifatliva. Dokolku nekoj po-segne po toa, Republika Srpska }e odlu~i na kakov na-~in }e reagira. Incko o~igledno podlegnal na vpe~a-tokot koj go sozadava edna grupa od OHR koja sekoga{ e protiv Republika Srpska, smeta Dodik.

PRESEDAN

Ustavniot sud na BiH izdade nalog do op{tinata

Trebiwe i do Vladata na RS (31-vi maj 2009) itno da im isplatat pet milioni marki na bra}ata Salih i Mua-mer Alijagi} kako ot{teta za materijalot koj op{tin-skite vlasti im go odzele vo 1993 godina od nivnata bravarska rabotilnica. Ustavniot sud na BiH go ot-frli policiskiot izve{taj deka bra}ata Alijagi} na-merno laìrale dokazi za odzemenata stoka, za da go zgolemat baraweto za vra}awe na {tetata.

Porane{niot pretsedatel na Vladata na RS, Dra-gan Mikerevi}, na 5.06.2009 godina izleze od PDP, podnesuvaj}i ostavka i od mestoto pretsedatel na Op-{tinskiot odbor na PDP Doboj i ~len na Glavniot od-bor na partijata. Mikerevi} veli deka nemal drug iz-bor osven da podnese ostavka od site dol`nosti i od ~lenstvoto vo PDP. „Ne sakam mene da mi pripi{uva-at {to bilo koga stanuva zbor za partijata, za{to ne bev vo mo`nost na kakov bilo na~in da vlijaam na nas-tanite vo PDP vo izminatite tri godini∏, re~e Mike-revi}, nesakaj}i da zboruva za podlabokite pri~ini za napu{tawe na PDP.

Ednovremeno, porane{niot pretsedatel na SDS i na Republika Srpska, Dragan âvi}, koj po isfrlawe-to od SDS, ja osnova Demokratskata partija, vo Bawa Luka odrà partiska konvencija. âvi} re~e deka po-liti~koto deluvawe na DP ne e vtemeleno so namera da bide opozicija na Republika Srpska, tuku opozicija na

Milan Qepojevi}

244

aktuelnata vlast. Alternativa vo ova op{testvo e ne-ophodna, za{to nikoga{ nemalo pomalku alternativa, posebno vo Bawa Luka.

Na 4-ti juni 2009 godina, porane{niot amerikan-ski ambasador, Vilijam Montgomeri,vo „Wujork tajms∏ objavi statija vo koja se zalaga za referendum i za mo`no otcepuvawe na Republika Srpska od BiH i za podelbata na Kosovo po dolìna na rekata Ibar. Mont-gomeri trgnuva od tezata na Obama deka vo Irak treba da se prekine so maksimalisti~ki celi koi onevozmo-ùvaat re{avawe na dostapnite celi i baraat istoto da se primeni i na Balkanot.

Na pra{aweto {to go motivira da ja smeni poli-tikata koja i samiot tolku godini ja sproveduval, Mont-gomeri objasnuva: „Koga zapo~nav da rabotam na ovoj problem, mojata }erka ima{e {est godini i trgnuva{e vo osnovno u~ili{te. Sega zavr{uva fakultet. Zna~i, stanuva zbor za cela generacija. Cela generacija se obiduva{e da dojde do celta na eden na~in, a o~igledno e deka toj, iako vloìvme tolku mnogu sredstva, ne funkcionira. Neka zemat na{ite novi politi~ari ne-dela ili dve i neka razmislat za poinakvi mo`nosti∏, predlaga Montgomeri i doverlivo veli dekaznae deka vo poslednite 15 godini amerikanskata administraci-ja ne pokrenala nitu edna seriozna analiza za ispolni-telnosta na nivnite celi na ovoj prostor.

„Milorad Dodik ja raskaùva istata prikazna {to ja raskaùvaa Srbite pred 15 godini i toa nema da se promeni. Vo BiH nema nikakov napredok, duri nema ni sloboda na govor∏. Na pra{aweto {to }e se slu~i so Hrvatite vo slu~aj na podelba na BiH, Montgomeri veli deka se pokaàlo deka sozdavaweto na federaci-jata be{e pogre{no i deka taa ne funkcionira. Dokol-ku BiH opstane, Hrvatite treba da dobijat entitet so isti takvi ovlastuvawa kakvi {to ima Republika Srp-ska. Piter Galbrajt, vo istiot „Wujork tajms∏, reagi-raj}i na tekstot na Montgomeri, porane{niot ambasa-dor na SAD vo Hrvatska veli „Me|unarodnata zaedni-ca so ovozmoùvaweto referendum za nezavisnost na


245

Republika Srpska go nagradila genocidot i drugite stra{ni zlostorstva koi se storeni vrz Bo{wacite i Hrvatite koi ìveele na toa podra~je∏.

ZAKLUÔCI

Pretsedatelot na Izvr{niot odbor na SNSD, Ne-

boj{a Radmanovi}, re~e deka SNSD smeta deka Narod-noto sobranie na RS ne treba da rasprava za promena na svoite zaklu~oci vrz osnova na pismoto koe{to go primi od visokiot pretstavnik Valentin Incko.

Pretsedatelot na Narodnoto sobranie na RS, Igor Radoji~i} (10.6.2009), re~e deka za novite zaklu-~oci na Parlamentot na RS soglasnost dale sedum po-liti~ki partii od RS. Radoji~i} re~e deka e {teta {to Valentin Incko ne do{ol vo Parlamentot, bidej-}i vo toj slu~aj atmosferata }e bila poinakva.

NS na RS prifa}a deka poodelni zaklu~oci od 14-ti maj, koi se odnesuvaat na prenos na nadle`nostite od Republika Srpska na nivo na BiH treba da se razjas-nat, pravno i politi~ki. NS na RS ostanuva opredele-na na vladeewe na pravoto i na svoite zaklu~oci, pa istaknuva deka nitu so niv, nitu so namerite na niv-noto sproveduvawe ne povikuva na unilateralna nele-galna aktivnost. NS na RS go povtoruva svoeto oprede-luvawe svoite aktivnosti da gi prezema isklu~itelno vo ramkite na Ustavot iso Zakon propi{anite mo`-nosti i proceduri, vklu~uvaj}i go pravoto za obra}awe do sudskite instanci i po~ituvawe na nivnite odluki.

Po~etokot na sednicata e odloùvan nekolkupati poradi serija telefonski povici pome|u ~elnicite na OHR i na Republika Srpska, koi se obiduvaa vo vre-menskiot tesnec da iznajdat kompromis. Istovremeno, agentite na SIPA, vo kancelarijata vo Bawa Luka, za-po~naa so soslu{uvawa vo ramki na istragata za iz-gradba na zgradata na Vladata na RS, Domot na RTV i avtopatot Bawa Luka - Gradi{ka.

Milan Qepojevi}

246

Ovaa inoblikcija ja potvrdi i portparolot na SIPA, @eqka Kujunxija, koja istakna deka soslu{u-vawata se izvr{uvaat vrz osnova na naredbata na Ob-vinitelstvoto na BiH za pribirawe na dokazi, od 20-ti maj ovaa godina. Spored neoficijalni soznanija, po-kana dobile stotina lica, me|u koi i nekoi slu`beni-ci vo Ministerstvoto za soobra}aj i vrski, za urbani-zam, za finansii i nekoga{nite ~lenovi na upravnite odbori vo instituciite na Republika Srpska.

Spored doverlivi inoblikcii, so akcijata rako-vodi zamenik-direktorot na SIPA, Dragan Luka~, a seto toa go nadgleduva Rafi Gregorijan, koj saka da go prinudi Obvinitelstvoto na BiH da pokrene obvine-nie protiv Milorad Dodik.

Pretsedatelot na SRS na RS, Milanko Mihajlica, smeta deka Specijalnoto obvinitelstvo na RS treba da gi preispita naodite na Glavnata slu`ba za revizija na javniot sektor na RS koj{to se odnesuva na izgrad-bata na zgradata na Vladata na RS, avtopatot Bawa Lu-ka - Gradi{ka i na Domot na RTV. „Vaka se nao|ame vo sostojba vo koja SIPA sproveduva istraga za koja vlasta veli deka e isklu~itelno politi~ki motivira-na∏, veli Mihajlica komentiraj}i go soslu{uvaweto koe SIPA go vr{i vo Bawa Luka.

Premierot Dodik re~e deka e mo{ne ~udno {to prvo e re~eno deka postoi prijava na SIPA protiv ne-go i u{te nekolku lica, a inspektorite na SIPA duri sega baraat dokazi. Kako moèle da prijavat delo, a da nemaat dokazi, se zapra{a Premierot dodavaj}i deka soslu{uvawata na SIPA, koi se slu~uvaat poslednite tri dena se „koordinirana akcija na napad∏.

Dodik veli deka nema da dozvoli da go soslu{uva-at inspektori na SIPA i im pora~a deka dokolku sa-kaat, „moàt slobodno da go privedat∏. Na 11-ti juni 2009 godina toj najavi deka Republika Srpska }e gi tu-ì site porane{ni visoki pretstavnici i deka obvi-nenijata }e bidat pokrenati vo zemjite od koi tie do{-le. „So ovie tu`bi }e dokaème deka za vreme na niv-


247

nata rabota vo BiH gi kr{ele zakonite. Prvata tu`ba }e bide protiv Pedi E{daun.∏

Komentiraj}i ja izjavata na komesarot na Evrop-skata unija za pro{iruvawe, Oli Ren, koj re~e deka zaklu~ocite na NS na RS za prenos na nadl`nostite se „~ist avtogol∏, Dodik mu pora~a na Ren deka avtogol moè da se dade „no toa ne zna~i deka ste go zagubile natprevarot. Eden gol da se dade na sebesi, a dva na protivnikot. Toa e 2:1 za nas∏.

Ministerot za nadvore{ni raboti na [vedska i porane{en visok pretstavnik vo BiH, Karl Bilt, veli deka veruva deka e dojdeno vreme da im se dade mnogu pogolema odgovornost za idninata na BiH na bosansko-hercegovskite pretstavnici. Poradi toa, [vedska go poddrùva procesot za zatvorawe na OHR i za jaknewe na ulogata i prisustvoto na Evropskata unija. Zboru-vaj}i za {pekulaciite vrzani za zakaùvaweto nova me|unarodna konferencija za BiH, nare~ena „Dejton 2“, veli deka toa ne e potrebno, deka ne e verojatno, ni-tu posakuvano. Najbitna rabota e doma{nite politi~a-ri da prezemat pogolema odgovornost za sudbinata na zemjata, istaknuva Bilt.

SANKCII

Visokiot pretstavnik Valentin Incko go smeni

na~alnikot za operativna poddr{ka vo SIPA na Ra-dislav Jovi~i}, {to Premierot Dodik go prokomenti-ra kako „progon na srpskite kadri od organite na BiH“ i mu pora~a na Incko deka ne ja po~ituva taa odluka bidej}i e donesena nepotrebno i bez procenka. Dodik re~e deka negovata poraka do Incko e „se nasukavte, gospodine Incko. Ni{to od ona {to Gregorijan i ne-govata famozna ekipa go napi{ale ne e to~no“ i doda-de deka Incko e vtor visok pretstavnik koj go uni{tu-va kancelarijata na OHR i naveduva deka taka go uni{-tile i Miroslav Laj~ak.

Milan Qepojevi}

248

Na 20-ti juni 2006 godina, po smenata na Radislav Jovi~i}, Valentin Incko gi stavi nadvor od sila zak-lu~ocite na Narodnoto sobranie na RS od 14-ti maj. Obrazloùvaj}i ja svojata odluka re~e: „Kako kone~en avtoritet za tolkuvawe na civilnite aspekti na Dej-tonskiot dogovor, pretstavnikot, spored detalno-prav-nata procenka zaklu~i deka usvoenite zaklu~oci vo vrska so Inoblikcijata za efektite na prenosot na us-tavnite ovlastuvawa od Republika Srpska na institu-ciite na BiH, vo pogolem broj ne se vo soglasnost so Dejtonskiot dogovor“.

Milorad Dodik izrazi najostar protest poradi ovaa odluka i re~e deka Vladata na RS ja osuduva pri-menata na bonskite ovlastuvawa i go povtoruva porano iskaàniot stav deka zaklu~ocite na Narodnoto so-branie ne se antiustavni, nitu antidejtonski i deka vo ovoj konkreten slu~aj nema osnova za kakva bilo reak-cija na visokiot pretstavnik, posebno ne za koristewe na bonskite ovlastuvawa. „Poni{tuvaweto na zaklu-~ocite na NS na RS kako najvisok izraz na politi~ka-ta volja na narodnite pratenici e sprotivno na demo-kratskata praksa i e naso~eno kon gasnewe na osnovni-te ~ovekovi prava i demokratski slobodi, spored koi ne moè da se ukine pravoto na razli~no mislewe“, ve-li Dodik.

Pretsedatelot na Srbija, Boris Tadi}, ~ustvuvaj-}i ja va`nosta na migot po poni{tuvaweto na zaklu~o-cite na Parlamentot na RS od strana na Valentin Incko, dojde vo Bawa Luka i po sredbata so najvisoki-te pretstavnici na Republika Srpska re~e deka Srbija kako potpisnik na Dejtonskiot miroven dogovor go po-~ituva teritorijalniot integritet i suverenitet na BiH, no deka nametnuvaweto kakvo bilo re{enie e potpolno neprifatlivo za Srbija.

Po Valentin Incko i „site pred nego“ svojata mo`nost da „udri“ na Dodik, ja vide i Sulejman Tihi}, koj (25.6.2009) re~e deka Milorad Dodik e vinoven za propastot na „prudskiot proces“. „Odbiv da dojdam na sostanokot, bez ogled na toa {to n# povika Valentin


249

Incko, poradi antidejtonskoto dejstvuvawe i voin-stvenata retorika koja doa|a od Dodik. Toj, vsu{nost, i porano ja koriste{e ognenata retorika, no kapkata ko-ja ja preli ~a{ata e negovoto intervju za RTRS, vo koe potpolno ja negira dràvata, instituciite i Ustavot. Toj jasno kaà deka negovata cel e urivawe na BiH. Ka-ko i zo{to da sedam so takov ~ovek?“, se zapra{a Ti-hi}.

Amerikanskiot ambasador ârls Ingli{ spored stariot, ve}e vostanoven obi~aj, po sekoja odluka na visokiot pretstavnik, izleguva vo javnost za da go pod-drì. Taka napravi i ovoj pat, koga Incko go smeni Ra-dislav Jovi~i}, visokiot funkcioner na SIPA i gi poni{ti zaklu~ocite na Narodnoto sobranie na Re-publika Srpska.

Ingli{ istaknuva deka SAD se soglasuva so ev-ropskite partneri deka treba da se napravi tranzicija na Kancelarijata na visokiot pretstavnik vo Kancela-rija na specijalen pretstavnik na EU, nododeka viso-kiot pretstavnik e tuka, toj treba da deluva vo poln kapacitet. „Zaklu~ocite na NS na RS bea antidejton-ski i mora{e ne{to da se stori“, tvrdi Ingli{.

Milorad Dodik svoite politi~ki stavovi gi izne-suva i nadvor od granicite na Republika Srpska i BiH, pa taka na 30-ti juni 2009 godina, vo avtorskiot tekst vo vienskiot „Standard“ veli deka „ustavniot sistem na BiH e decentraliziran i, vo soglasnost so Dejton, e podelena na dva entiteti. Me|utoa, vo posled-no vreme se zasileni povicite za centraliziran sis-tem, dodeka apelot na Vladata na RS da se zadrì decen-traliziraniot sistem na Dejton se sudira so gluvi u{i“, istaknuva Dodik i gi povikuva pretstavnicite na Me|unarodnata zaednica da ja pu{tat BiH 14 godini po vojnata da bide nezavisna.

Po Viena, Dodik zboruva{e vo Saraevo. Premie-rot na RS, spored pi{uvaweto na saraevskiot pe~at, vo svoeto izlagawe na sostanokot na Sovetot za implemen-tacija na mir na 30-ti juni 2006 godina, go obvinil Ra-

Milan Qepojevi}

250

fi Gregorijan deka mu „podmetnuva“ na Sulejman Ti-hi} i deka mu „montira istraga i sudski progon“. Pret-stavnikot na Velika Britanija, Dodik go obvinil deka „kova zaveri protiv nego“, a za slu`bata na OHR rekol deka „ve}e so godini raboti protiv Republika Srpska i protiv nego“. Dodik se zakanil deka }e go tuì Va-lentin Incko poradi simnuvaweto na Radislav Jovi-~i} od SIPA, a svoeto izlagawe navodno go zavr{il taka {to rekol: „Jas sum spremen da me smenite. Spremni li ste vie?“

Istiot den koga zasedava{e Sovetot za imlemen-tacija na mir, „Transparensi interne{enel“ podnese prijava protiv Dodik, vo Komisijata za spre~uvawe su-diri na interesite vo organite na RS, poradi kreditot od tri milioni KM koi Investiciono-razvojnata ban-ka na RS mu go izdala na pretprijatieto „Fruit-eco“ ~ij kosopstvenik e negoviot sin.

Dodik re~e deka TI e nadvore{no telo i ne ja do-ìvuva kako relevantna organizacija. Komisijata e or-gan na Republika Srpska i sekako deka }e sorabotuva, dokolku go povikaat, no deka toa e tendenciozno obja-veno tokmu na denot na sednicata na Sovetot za imle-mentacija na mir i deka so toa ne treba da se odzeme vnimanieto od slu~uvawata vo Republika Srpska, veli Dodik.

„Tuka nema nikakva korupcija nitu nepotizam, si-te zboruvaat za toj kredit kako parite da se dadeni besplatno. Nikoj dosega ne kaà deka minatata no} gradot napravi mnogu {teta. To~no e deka mojot sin e kosopstvenik na toa pretprijatie i deka pretprijatie-to dobi kredit, a ne toj, no nikoj ne saka da se zadrì na taa tema“, re~e Dodik.

PREDLOZI

Na 2.07.2009 Milorad Dodik re~e deka planira da &

predloì na opozicijata formirawe koncentraciona


251

vlada, za polesno da gi nadminat efektite od svetskata ekonomska kriza.

Opozicijata, o~igledno iznenadena od izjavata na Premierot, smeta deka toa e pokazatel za nemo}ta na sega{nata Vlada i ja odbiva mo`nosta da vleze vo iz-vr{nata vlast bez izbori. Me|utoa, Premierot samo den potoa ja „relativira{e“ svojata izjava so zborovi-te „za sega nema potreba odkakva bilo koncentraciona vlada. Toa ne be{e konkretna ponuda tuku otvoren raz-govor za mo`nostite i za toa moème da razmisluvame vo naredniot period.“

Milanko Mihajlica veli deka Republika Srpska ne e vo nikakva kriza osven vo onaa koja ja predizviku-va nesposobnosta na Vladata na Dodik da se soo~i so ekonomskite i socijalnite problemi. Do promena tre-ba da dojde isklu~ivo so izbor na nova Vlada, tvrdi Mihajlica.Ekonomistot ili ekonomski analiti~ar, Damir Miqevi}, veli deka izjavata na Dodik e ~ist „politi~ki gaf“ koj ne moè da donese ni{to dobro. Dodeka s# be{e vo red, s# be{e toj i samo toj. Smetaa deka se najpametnata Vlada. Sega koga s# odi „niz ri-dot“ i koga li~no se podmirija, bi ja spodelile odgo-vornosta.

Kolku Miljevi} i Mihajlica „umeat i znaat“ da analiziraat, potvrdija i zborovite na Mihajlica deka Republika Srpska „ne e vo nikakva kriza“. Edinstven problem e {to toj i „dru{tvoto“ ne se na vlast. Imaa prilika da bidat i gra|anite taa „blagosostojba po Mihajlica, SDS i PDP“ s# u{te ja nemaat zaborave-no.Miqevi} o~igledno ne e vo sostojba da ja sogleda sostojbata, nitu ekonomskata, nitu politi~kata, „kon-statiraj}i deka RS trgna niz ridot“, {to e apsolutno neto~no, a Milorad Dodik ne napravi nikakov „gaf“, tuku iskoristi „politi~ki trik“ frlaj}i im ponuda za koja i Miqevi} i Mihajlica i opozicijata se fatija.

Milan Qepojevi}

252

SMETKI

Opozicijata, kako i poedine~ni pretstavnici na

Me|unarodnata zaednica i mediumi vo „simbiozi“, od najgolemite uspesi na Republika Srpska, kako {to e izgradbata na zgradata na Vladata na RS, proda`bata na „Telekom na Srpska“ i na naftenata industrija na RS, izgradbata na avtopatot Bawa Luka – Gradi{ka, se obiduvaat da napravat neuspeh niz prikaznata za kri-minalizacija i korupcija, grabe` od nevideni razme-ri, perewe pari i {to s# ne. Seto toa go raskaùvaat onie koi zad sebe glavno ostavaa „pustina“ kade i da se pojavea. Treba samo da se vidi kolku sredstva bile os-tvareni od privatizacijata dodeka sega{nata opozici-ja bila na vlast.

Takov„problem“ se i istite tro{oci na organiza-cijata na Svetskoto prvenstvo vo rafting, koe vo maj se odrà vo Bawa Luka. Organizacioniot odbor, na ~ie ~elo be{e gradona~alnikot na Bawa Luka, Drago-qub Davidkovi}, soop{ti deka vkupno se potro{eni 6,5 milioni KM. Za organizacija na svetskoto prven-stvo ima direktni vloùvawa od 250.000 KM, a za sama-ta organizacija na svetskoto prvenstvo, bawalu~kata gradska uprava ima potro{eno 2.150.000 KM, dodeka za prate~kata, infrastruktura na natprevarot se potro-{eni 2.160.000 marki, vo {to e presmetana izgradbata na objektite i infrastrukturata koi ne se povrzani so rafting.

Seto toa e ~isto, nikoj ni{to ne sokril i seto toa e soop{teno vo izve{tajot na sednicata na Organiza-cioniot odbor na prvenstvoto.

EKIPIRAWE

Ima mnogu „klubovi i klubarstvo“ vo politi~ki-

ot ìvot na Republika Srpska i BiH. Taka na 14-ti ju-ni 2009 Godina, Klubot na Bo{waci vo Sovetot na na-


253

rodite na Republika Srpska, potvrdi deka prekinuva so svojata rabota s# dodeka na sila e neustavniot de-lovnik za rabotata na Ustavniot sud na RS. Bo{wa~-kite delegati smetaat deka odlukata na Sovetot za za{tita na vitalniot nacionalen interes na Ustavni-ot sud na RS, so koja so Zakonot za teritorijalna orga-nizacija na RS e ovozmoèno bri{ewe na prefiksot „bosanski“ od op{tinite Brod i Kostajnica, e primer za „neramnopravnost na konstitutivnite narodi na RS“.

Pretsedatelot na RS, Rajko Kuzmanovi}, re~e deka ovaa odluka nema potpora vo Ustavot na RS i vo Delov-nikot na Sovetot na narodite. „Edinstven protivnik na SNSD e edinstven protivnik na SNDS si se samite sebesi“. O~igledno e deka „ovaa i vakva“ opozicija vo Republika Srpska toa go sfa}a, pa se obiduva da pre-dizvika vnatre{en razdor vo SNSD. Potpretsedate-lot na SDS, Vukota Govedarica (25.7.2009), veli deka pretsedava~ot na Sovetot na ministri na BiH, Nikola [piri} i Ministrite Sredoje Novi} i Mladen Ziro-jevi}, vo Parlamentot na BiH gi poddràle promenite na Zakonot za Sudstvoto iObvinitelstvoto na BiH, so koi se poddrùva mandatot na stranskite sudii i obvi-niteli i deka direktno mu se sprotivstavile na svojot partiski {ef i Premier, Milorad Dodik i na pretse-datelot na Izvr{niot odbor na SNSD, Neboj{a Rad-manovi}.

Pred izjasnuvaweto vo Sovetot na ministri na BiH za mandatite na stranskite sudii i obviniteli vo BiH, Valentin Incko isprati pismo do Sovetot na mi-nistri vo koe istaknuva deka negoviot anga`man vo Sudot i Obvinitelstvoto na BiH treba da bide pro-dolèn i po istekot na mandatot vo januari 2010 godina.

Deka ne e s# crno, kako {to se obiduvaat da pret-stavat, potvrduva Milorad Dodik (30.7.2009), koj veli: dodeka vo regionot pa|a nivoto na industriskoto pro-izvodstvo, vo Republika Srpska, koja odamna stana „po-dobriot del od BiH“, zabeleùva zna~itelen raste`. Vo odnos na istiot period minatata godina, nivoto e

Milan Qepojevi}

254

pogolemo za 17,1 posto. „Vo Republika Srpska u{te minatata godina e napravena makroekonomskata ramka, koja be{e stimulativna, a po „gilotinski propisi“ po-ednostaveni se procedurite na relacija delovna zaed-nica - organi na vlasta. Potoa slede{e zna~itelen broj investicii koi na Republika Srpska &ovozmoìja, preku uspe{nata privatizacija na telekomunikacijata i naftenoto stopanstvo, da formira sopstvena Inves-ticiono-razvojna banka, koja se pokaà kako klu~na vo ovie vremiwa, bidej}i ima zna~itelna suma sredstva so koi se investira vo va`ni investicii“, veli Dodik.

Poinaku od premierot na Republika Srpska pret-sedatelot na novoformiranata demokratska partija, Dragan âvi}, koj veli deka sega{nata vlast ima samo edna koncepcija, misli deka treba da sepotro{at kom-pletnite sredstva od privatizacijata do izborite vo 2010 godina i da se sozdadat {to pogolemi zadolènija na buxetskiot sistem na Republika Srpska. Koncepci-jata na SNSD e potpolno jasna: „Do slednite izbori da se potro{i s# i na onie koi{to }e dojdat zad niv da im se ostavi bezdna. Da im se ostavi dol`ni~ka kriza, pregolemo zadolùvawe na lokalnite zaednici i buxe-tot na RS. Toa e vo koncepciska smisla zanimavawe so politika poradi izbori, a ne poradi narodot i dolgo-ro~no dobrite efekti za gra|anite na RS. Nivnata ko-ncepcija - dolgoro~no dobri efekti za partijata,zna~i kratkoro~noda se potro{i s# so {to se raspolaga i da se podmirat mnogumina od onie koi gi donesuvale od-lukite“, veli âvi}.

IZMAMI

Zemnite ostatoci od polkovnikot na Armijata na

BiH, Avdija Pali}, po koj se traga{e 14 godini, se na-o|aa vo identifikaciskiot centar vo Visoko od 2001 godina, koga se iskopani od masovnata grobnica kaj Ro-gatica. Amor Ma{ovi}, ~len na Kolegiumot na direk-torot vo Institutot za is~eznati lica vo BiH, potvr-


255

di deka zemnite ostatoci na Pali} se ekshumirani u{-te vo noemvri 2001 godina vo mestoto Vragolovi, kaj Rogatica, zaedno so ostatocite od osum `rtvi. Repub-lika Srpska osum godini e ucenuvana da go pronajde te-loto na Avde Pali}.

Odgovorite navakvo ne{to se grani~at so nevoz-mo`no. Kolku voop{to ~ovekoviot um moè da bide podgotven i da pomisli vakvo ne{to, a ne, pak, da spro-vede. Bo{wacite go pronajdoa trupot, a potoa seto vreme pritiskaa i gi ucenuvaa instituciite na Repu-blika Srpska da go pronajdat. Ova e samo eden primer na ucena, a nivniot spisok, koga site bi se nabroile, bi bil verojatno mnogu dolg. Ovoj gnasen ~in, ili kako voop{to da se nare~e, nikoj ne go komentira{e, a ne da go osudi, nitu OHR, nitu Gregorijan, nitu Ingli{, ni-tu koj bilo od nevladinite organizacii i mediumi. Pra{awe e kako moàt da se nare~at li~nostite koi se sposobni zatakvo ne{to voop{to.

Pretsedatelot na SRS „D-r Vojislav [e{eq“, Mirko Blagojevi}, tvrdi (14.08.2009) deka inicijativa-ta na SDS za usvojuvawe na Zakonot za referendum i gra|anskite inicijativi vo ovoj mig pretstavuva „zlo-ben i pakosen“ poteg na partijata vo vreme na ~ie vla-deewe nadle`nostite od Republika Srpska se prene-suvani na BiH bez kakvi bilo konsultacii so narodot. Mnogupati vo vreme na vladeeweto na SDS treba{e da se pra{a narodot {to misli za mnogubrojni politi~ki pra{awa. Da se pra{uva{e narodot, nema{e da dojde do promena na Zakonot za vojskata, carinata, razuz-na-va~ko-bezbednosnata agencija, za{to nadle`nostite koi se preneseni na nivo na BiH vo periodot na vlade-ewe na SDS.

Blagojevi} veli deka vo ovoj mig taa inicijativa e zlobna i pakosna i moè samo da &nanese {teta na Re-publika Srpska. Sorabotnicite na Milorad Dodik se izmoreni, za razlika od nego, koj{to e vo dobra kon-di-cija i ne bi go izdràle pritisokot na koj bi bile iz-loèni vo slu~aj na usvojuvawe na toj Zakon. Vo BiH

Milan Qepojevi}

256

vo momentov politi~kata i ekonomskata situacija se mo{ne te{ki i usvojuvaweto na toj Zakon dopolnitel-no bi ja podgrealo politi~kata atmosfera i bi gi kre-nalo tenziite. „Vo ovoj mig treba da se naso~ime kon za~uvuvawe na Ustavot na BiH, koj ni garantira opsta-nok na Republika Srpska“, tvrdi Blagojevi}.

Pretsedatelkata na Helsin{kiot komitet na Sr-bija, Sowa Biserko, na 11-ti avgust vo Mostar, na se-minarot „Nacionalizmot i sega{nite priliki vo Sr-bija“ utvrdi deka „vo srpskiot nacionalizam s# u{te e prisutna teritorijalnata aspiracija kon BiH“. Biser-ko oceni deka Srbija „otkako Kosovo trgna kon neza-visnost, gi radikalizira prilikite vo Republika Srp-ska, preku Milorad Dodik“ i istakna deka Srbija ne se bore{e za opstanok na Kosovo, tuku za spojuvawe na Re-publika Srpska so Srbija.

Reagiraj}i, premierot Dodik, na 14.08.2009 godina ja obvini Biserko deka vodi „valkana zlostorni~ka kampawa“ protiv Srbija i Republika Srpska. „Odamna ne me dopiraat izjavite na raznorazni ‚vucibatini‘ ka-ko {to e Sowa Biserko, koja ve}e podolgo vreme udob-no ìvee od lagite koi gi plasira protiv srpskiot na-rod vo celina. Ne e prvpat ovaa stara moma da se obide da se prikaè kako ‚vaèn faktor‘ i da se obide da im nanese {teta na Republika Srpska i na Srbija, raska-ùvaj}i prikazni koi se grani~at so nau~no-fantas-ti~noto“, ocenuva Dodik.

Za razlika od Sowa Biserko, {efot na delegaci-jata na Evropskiot parlament za Jugoisto~na Evropa, Doris Pak (17.08.2009) izjavi deka postoeweto na Re-publika Srpska ne e pre~ka za evropskiot pat na BiH. Taa re~e deka vo potpolnost go poddrùva zatvorawe-to na Kancelarijata na visokiot pretstavnik vo BiH, bidej}i e „krajno vreme zemjata da ja prezme odgovor-nosta“.


257

STRATEGIJA

Visokiot pretstavnik Valentin Incko gi ukina

sankciite protiv porane{niot pretsedatel na SDS, Dragan Kalini}, i protiv porane{nite visoki funk-cioneri Sava Kruni}, Jova Kosmajac i Nemawa Vasi}. Milorad Dodik „rehabilitacijata“ na Kalini} ja pro-komentira so zborovite „Kalini} e politi~ki inva-lid i istro{en politi~ar koj ne moè da &na{teti na Republika Srpska. Me|utoa, rehabilitacijata na ka-drite od SDS povtorno ja pokrena {pekulacijata deka OHR im nudela vra}awe na politi~kata scena pod us-lov aktivno da se vklu~at vo „urivaweto“ na Dodik.

Politi~kiot analiti~ar Slavo Kuki} veli deka e izvesno deka vra}aweto na politi~kata scena na del od lu|eto koi gi odbeleàle izminatite 20 godini, }e ja zasili opozicijata, no deka takva opozicija nema da ima dovolno sila da go zagrozi Dodik. So drugi zboro-vi, nekolku iljadi glasovi koi bi moèle eventualno da gi „preotmat“ nema da predizvikaat pogolemi po-tresuvawa. „Toj prostor, koj rehabilitiranite kadri bi moèle da go zazemat, ve}e go zazedoa SNSD i Do-dik, koj odamna go prezede nivniot politi~ki vokabu-lar, no i celiot koncept“, ocenuva Kuki}.

[to i da bide so Kalini} i „ekipata“, Republika Srpska ja o~ekuvaat novi izbori, pa taka „dobro in-formiranite diplomatski izvori“ (25.8.2009) soop-{tuvaat deka Va{ington i Brisel podgotvuvaat nova me|unarodna konferencija za BiH, na koja bi se napra-vila revizija na Dejtonskiot miroven dogovor i bi se postavile novi temeli na vnatre{noto ureduvawe na BiH! Edinstvena pre~ka na ovoj plan e cvrstiot stav na Moskva, koja zasega ne se soglasuva so nikakva pro-mena na Dejton. Amerikanskata administracija, so po-mo{ na Velika Britanija, se obiduva da ja ubedi Rusi-ja, no i u{te nekolku zemji koi mu se protivat na ovoj plan, deka „Dejton“ e nadminat i deka BiH ne moè da

Milan Qepojevi}

258

opstane dokolku toj dogovor ne se promeni. Najprifat-liva opcija za promeni na vnatre{noto ureduvawe na BiH e organizirawe nova me|unarodna konferencija.

UKA@UVAWA

Pretsedatelot na PDP, Mladen Ivani}, oceni de-

ka „situacijata vo Republika Srpska e polo{a otkolku {to bila vo povoenite godini. Nema nitu edna nova investicija koja{to ja najavi Vladata, a namesto 20.000 rabotni mesta ovaa godina od 01-vi januari 2009 godi-na, 18.000 rabotnici ostanaa bez rabota“. Ivani} veli deka Vladata, za koncerot na Lepa Brena vo Bawa Luka ima izdvoeno 460.000 KM. So tie pari moèvme da obezbedime staìrawe na 70 pripravnici. Koga na toa }e se dodade rasfrlaweto so sredstva za Svetskoto pr-venstvo vo rafting, koj i ne e olimpiski sport, brojot na mladite koi moèle da zavr{at pripravni~ki sta` se ka~uva na iljada, predupreduva (27.08.2009) Ivani}, dodavaj}i deka e àlno od pompezno najavenite antire-cesiski merki nitu edna da ne e realizirana, a deka e posebno lo{a sostojbata vo javnite pretprijatija.

Istiot den koga Ivani} ja kritikuva{e negovata Vlada, Milorad Dodik predloì vo BiH da se vovede moratorium na politi~kite temi vo narednite pet ili deset godini, da &se dade {ansa na ekonomijata. „Ako na sekoi mesec dena otvorame pra{awe za ustavni prome-ni, sekako deka imame è{ka politi~ka situacija. Onoj koj odnovo gi nametnuva pra{awata za ustavnite promeni, mora da smeta na destabilizacija na politi~-kite priliki. O~igledno e deka site gi maksimilizi-rame svoite pozicii“, istaknuva Dodik.

Toj smeta deka e racionalna idejata deka BiH „na-mesto da tro{i ogromni pari za armija, koi sega ve}e ne moè da gi izdvoi, treba da bara me|unarodna garan-cija za svojata bezbednost, da ja ukine vojskata, so {to bi se oslobodile ogromni sredstva za razvoj.


259

Dokolku odime kon NATO i ako morame spored nivnata struktura da izdvojuvame dva otsto od op{tes-tveniot bruto proizvod za vojska, toa zna~i zgolemuva-we na, u{te otsega, golemite izdvojuvawa. Zo{to mi e vojska? Mi go zgolemuva li taa napredokot? Dali nekoj saka da ja upotrebi vo lokalnite presmetki? Ni treba samo edna paradna edinica koja{to }e gi do~ekuva dr-àvnicite i edna edinica za mirovni operacii. Sega imame 8.000 - 9.000 vojnici koi ni{to ne pravat, a sekoj den doa|aat na rabota i imaat s# pogolemi barawa“, po-ra~uva Dodik.

Istiot den koga se zaloì za demilitarizacija na BiH, Dodik go poseti pretsedatelot Boris Tadi} vo Belgrad, zaedno so pretsedatelot na HDZ na BiH, Dra-gan âvi}.

„Boris Tadi} go poddrùva konceptot za decen-tralizirana BiH so ~etiri regioni“, izjavi âvi}.

Milorad Dodik re~e deka prudskiot proces go „raz-bile nekoi lu|e od OHR“. Iako toj ne misli deka e mrtov. „Najgolemi neprijateli na BiH se negativnite izve{tai koi strancite gi generiraat za, pred s#, da go opravdaat svoeto prisustvo i svoite golemi anga`ma-ni. Golem problem e i golemata sueta, za{to onoj koj ne e prisuten vo razgovorot, vedna{ e protiv, bez og-led na toa kolku e ne{to dobro. Toa go vidovme i oko-lu prusdkiot dogovor. Site onie koi ne bea vnatre is-tiot mig, a ne go ni pro~itaa dogovorot, bea protiv“.

Na 3-ti septemvri 2009 godina, Milorad Dodik ve-li deka osven suetata koja e evidentna, nema potreba za podani{tvo, kakvo pri sostanokot so amerikanskiot diplomat Stjuart Xons pokaàa Mladen Ivani} i Dra-gan âvi}. Tie dadoa poddr{ka za neopravdanoto bara-wevo ramki na razgovorite za ustavnite promeni da se razgovara za reducirawe na entitetskoto glasawe. Taa tema sekoga{ se zloupotrebuva vo Saraevo i vo nekoi me|unarodni krugovi, a sega izgleda dobiva i poddr{ka kaj nekoi politi~ari od Republika Srpska. Dodik pre-cizira deka ukinuvaweto na entitetskoto glasawe ni-

Milan Qepojevi}

260

koga{ nema da bide staveno na dneven red na Parla-mentot na BiH i deka toj stav mu go soop{til i na po-mo{nikot na dràvniot sekretar Stjuart Xons vo Ba-wa Luka.

Dodik re~e deka mu e drago {to Xons se sretnal i so pretstavnicite na opozicijata „Neka se uveri kakvi se tie! Za razlika od Ivani} i âvi}, mojot stav e ja-sen, a toj glasi deka sekoga{ koga sme vo mo`nost i ko-ga imame potreba da go ispolzuvame entitetskoto gla-sawe, toa i }e go pravime. Ako nekoj misli deka nie ne treba da koristime entitetsko glasawe samo za da is-padneme ‚dobri momci‘, a da ostaneme bez nadle`nosti, gadno se mami. âvi} i Ivani}, vo tekot na petogodi{-noto vladeewe, niedna{ ne go ispolzuvaa entitetskoto glasawe, a smetkata ja plati Republika Srpska, na koja & se odzemeni brojni nadle`nosti.“

Reagiraj}i na kritikata na Dodik, Mladen Ivani} re~e deka Dodik mora da gi sredi odnosite so svoite lu|e. Pra{aweto za prodolùvawe na mandatot na stranskite sudii i obviniteli e „o~igleden primer za neskladnosta vo vnatre{nosta na negovata partija i bi mu bilo podobrotoa da go re{i“. „Rekov deka se zlou-potrebuva entitetskoto glasawe i mislev na slu~ajot koga pratenicite na SNSD predloìja eden zakon, a potoa lu|e od istata partija go blokiraa“. Entitetsko-to glasawe e svetost koja nikoj ne smee da ja zagrozi, no vakviot odnos na SNSD ja zagrozuva.

Dragan âvi} veli: „na Premierot na RS bi mu bi-lo podobro da mol~i. Koga zboruva za stranskite pla-tenici treba da go potsetime kako dojde na vlast so tenkovi na SFOR! Za nego e podobro da ne zboruvame za toa, a ni za entitetskoto glasawe, za{to tokmu toj, baraj}i izlez od svojata nekaradna politika, predmi-natata godina, vo SAD dogovori namaluvawe na kvota-ta za entitetsko glasawe od edna tretina na edna ~et-vrtina.“

Duri i begla analiza na odgovorite na Ivani} i âvi} potvrduva deka „dvajcata“ prifatile reducira-


261

we na entitetskoto glasawe, koe e osnoven lost na Re-publika Srpska vo odbranata na nejziniot integritet i e osnoven element za decentralizacija na BiH. Duri ne se ni obidoa da demantiraat deka e neto~no a Iva-ni} duri potvrduva deka ja istaknal „zloupotrebata na entitetskoto glasawe“. Evidentno e deka entitetskoto glasawe za vreme na koalicijata na SDS i PDP ne e koristeno, a ingerenciite na Republika Srpska se nes-metano preneseni na nivo na BiH. Toa e rezultatot od nivnoto petgodi{no vladeewe.

Ivani} i âvi} se odnesuvaat kako deca, fateni vo „ne~esni“ raboti, pa bidej}i nemaat argumenti za odbrana, napa|aat. Dragan âvi} znae deka Milorad Dodik, vo januari 1998 godina e izbran od Narodnoto sobranie na RS vo Bjeqina, a ne od nekakvi tenkovi na SFOR. Dokolku nekoj treba ne{to da objasni, toa e toj, koj od strana na visokiot pretstavnik be{e kaznet so zabrana za politi~ka rabota i nenadejno pomiluvan i vraten vo politi~kiot ìvot. Treba da objasni kako mu uspealo toa.

Entitetsko glasawe e temelen stolb na Dejtonska-ta, decentralizirana BiH, koja e garancija na Republi-ka Srpska. O~igledno za Ivani} i âvi} toa ne se vrednostite koi gi po~ituvaat. Nivnata cel e vlast i verojatno smetaat deka za ostvaruvawe na taa cel im se dozvoleni site sredstva, pa i `rtvi, kako {to e Repub-lika Srpska.

BOSI]

Za razlika od Ivani} i âvi}, Milorad Dodik na-

{ol zaedni~ki stav so pretsedatelot na SDS, koga vo pra{awe e glasaweto na entitetite. Po sostanokot (9.09.2009), Dodik re~e deka pome}u dvete politi~ki partii SNSD i SDS, ne postoi apsolutno edinstvo za site politi~ki pra{awa, no nema somne` deka postoi edinstven stav, za toa deka ukinuvaweto na glasaweto na entitetite ne doa|a vo predvid i deka ustavnite re-

Milan Qepojevi}

262

formi ne mo~at da se sprovedat na {teta na Republika Srpska.

Dodik naglasi deka ovoj sostanok ne zna~i deka ne-ma da ima komunikacii i so ostanatite politi~ki par-tii, no ne i so Mladen Ivani} i Dragan âvi}. Za gla-saweto na entitetite se dogovorile SNSD, SDS, DNS, SP i SRS RS, a {to se odnesuva na Ivani} i âvi} vo-op{to ne e va`no {to tie za toa mislat, re~e Dodik.

Mladen Bosi} kaà deka SDS ostanuva partija vo opozicija, no sepak }e ja podrì vakvata aktivnost na vladea~kata partija vo Republika Srpska koja gi {ti-ti interesite na RS. SDS ne moè da bide opozicija koga vo pra{awe e Republika Srpska.

OPRAVDUVAWE

Na 15.09.2009 godina, Dragan âvi} re~e deka vo

Republika Srpska vladee reìm koj so pari saka da gi kupi mediumite koi se pod negovo vlijanie. „Reìmot direktno vr{i vlijanie na ureduva~kata politika na RT na RS, gi drì pod kontrola pe~atenite mediumi i ima najmalku dva ili tri sopstveni mediumi i vo niv se sozdava taa horska slika za mene i Ivani}. Toa e stereotip spored koj Milorad Dodik i nekolkumina negovi sorabotnici se ednakvo na Republika Srpska. A site ostanati, koi ukaùvaat na negovite gre{ki i na-~inot na vodewe na Republika Srpska i BiH, se nepri-jateli. Toa e ednostavna politi~ka koncepcija na eli-minacija koja vo idnina }e bide u{te posilna. Sostoj-bata vo Republika Srpska e takva {to samopra{awe e denot koga Policijata, koja{tovo potpolnost e pod di-rektno politi~ko vlijanie na SNSD, kako {toe i zna-~itelen brojsudii i obviniteli, }e po~ne da gi izvedu-va od domovite lu|eto koi poinaku mislat“, veli âvi}.

So ogled na toa {to âvi} tvrdi deka vo Republi-ka Srpska postoi „stravovladeewe“, ministerot za fi-nansii na RS, Aleksandar Xombi}, tvrdi deka Glavna-ta slu`ba za revizija na RS ima dadeno negativno mis-


263

lewe za Investiciono-razvojnata banka na RS poradi pogre{no upotrebeni me|unarodni smetkovodstveni standardi, a ne zatoa {to IRB na RS rabotela nezako-nito. "Nikade vo izve{tajot ne stoi deka imalo nekak-vo nezakonito rabotewe ili kriminalni dejstvija vo IRB na RS, a problemot e vo razli~noto tolkuvawe na me|unarodnite smetkovodstveni standardi od strana na Ministerstvoto za finansii i Glavnata slu`ba za re-vizija. "I porano ukaùvavme na toa“, veli Xombi}, "me|utoa revizorite gi tolkuvaa smetkovodstvenite standardi na svoj na~in, na {to imaat potpolno pravo, i dadoa negativno mislewe. Vo sekoj slu~aj, nikade ne e doveden vo pra{awe konceptot na IRB na RS i nejzi-nata uloga vo razvojot na Republika Srpska.“

Razgovorot na premierot na RS i pretsedatel na SNSD, Milorad Dodik, so pretsedatelot na SDS, Mladen Bosi}, rezultira{e so predlog, zaedni~ki zak-lu~oci na ovie dve partii, koi na 23-ti septemvri 2009 godina }e se najdat pred pratenicite na NS na RS, vo koi od visokiot pretstavnik se bara da gi poni{ti si-te odluki na svoite prethodnici vo vrska so promena na kadrite, voglavno od SDS. Interesno e deka ovoj zaklu~ok se nao|a vo Inoblikcijata za efektite za prenos na nadle`nostite koja bila usvoena od NS na RS, a koja ja poni{til Valentin Incko.

Po zaedni~kite predlogzaklu~oci na SNSD i SDS za rehabilitacija na smenetite kadri na SDS, se oglasi potpretsedatelot na ovaa partija, Predrag Ko-va~, koj re~e deka nikoj ne e rehabilitiran, bez pred toa da &dade odredeno vetuvawe na Me|unarodnata zaed-nica zana~inot na koj }e ja kreira politi~kata scena vo Republika Srpska. Kova~ veli deka na sostanocite se povikuvani za da im se sugeriraat promeni na poli-ti~kite stavovi koi se odnesuvaat na pra{awata od vi-talen nacionalen interes za Republika Srpska. Od niv se baralo niz kadrovskite re{enija vo SDS da ja krei-raat politikata na ovaa partija vo soglasnost so OHR i odredeni stranski ambasadi.

Milan Qepojevi}

264

Kova~ tvrdi deka pretstavnicite na OHR gi povi-kuvaat smenetite funkcioneri na SDS vrz osnova na molbite koi{to gi podnesuvaat i potoa gi rehabiliti-raat i povtorno gi vra}aat vo politi~kiot ìvot. "Celta im e so vlijanie vrz ovie funkcioneri da izvr-{at revizija na politikata koja se vodi vo Republika Srpska i koja ja vodi SDS, a koja e bazirana na potpol-no za~uvuvawe na Republika Srpska“, veli Kova~.

Valentin Incko ne „miruva“ koga e vo pra{awe Dodik i „ja osuduva izjavata na Premierot za negirawe na masakrot vo Tuzlanska Kapija i Markalam vo Sara-evo. Zboruvaj}i za mo`nite sankcii protiv Dodik, re-~e deka „ni{to od sankciite ne e isklu~eno“.

Bez da se „obyrne“ na Incko, Milorad Dodik vo tekst objaven vo „Wujork tajms“ naveduva deka e dojde-no vreme narodite i entitetite vo BiH i nivnite de-mokratski izbrani voda~i da prezemat polna odgovor-nost za idninata i da gi otfrlat pani~nite povici na onie koi bi sakale ovaa zemja da ja napravat zavisna od Me|unarodnata zaednica.

Na 30-ti septemvri 2009 godina, na posebnata sed-nica na Narodnoto sobranie, Milorad Dodik re~e de-ka od Me|unarodnata zaednica pred tri nedeli dobil ponuda da gi prifati ustavnite promeni, a za vozvrat bi bila zaprena istragata vo Obvinitelstvoto na BiH protiv nego. Toj re~e deka ima dokazi za toa. „Pret-stavnici na edna zemja i ambasada koja e mo}na na ovie prostori, mi ponudija da omeknam okolu Sudot i Obvi-nitelstvoto na BiH i da bidam malku popriem~iv vo vrska so ustavnite promeni vo BiH bidej}i tie bi mo-èle da se angaìraat da se sanira istra`nata postap-ka koja {to se vodi“, tvrdi Dodik.

OBIDI

Predlog-zakonot za promena na Zakonot za Sudot

i Obvinitelstvoto na BiH na prvoto ~itawe ne ja dobi poddr{kata na Domot na Narodniot Parlament na


265

BiH, na 1vi oktomvri 2009 godina, {to zna~i deka strancite od pravosudstvoto na BiH zaminuvaat kon krajot na ovaa godina, dokolku ne bide predloèno no-vo zakonsko re{enie. Protiv glasaa srpskite delegati i so toj ~in ovie zakoni ja zavr{ija parlamentarnata procedura.

So ova se zavr{uva eden presedan vrzan za pravo-sudstvoto za{to takov vid pravosudstvo ne e poznat vo demokratskite op{testva. Stranskite sudii i obvini-teli gi biraa strancite i im odgovaraa samo na stran-cite. Im sudea voglavno na Srbi po nalog na onie koi i gi biraa igi pla}aa.

Ambasadorot na SAD, ârls Ingli{, gi povika (02.10.2009): premierot na RS, Milorad Dodik, pretse-datelot naDS,Dragan âvi} i potpretsedatelot na PDP, Branislav Borenovi}, na pregovori za ustavnite promeni koi treba{e da zapo~nat na 8-mi oktomvri vo voenata baza na NATO vo Butmir, kaj Saraevo.

Pretsedatelot na DS, Dragan âvi}, gi intenzivi-ra svoite partiski aktivnosti, a evidentno e deka sta-nal omilen kaj sarevskite i site federalni mediumi vo koi e prisuten sekoj den. Taka na 1-vi oktomvri re~e deka ona {to se nasetuva{eletovo, zapo~na da se slu~u-va. „Esenta stanuva pove}e od è{ka. Problemite na ovaa zemja se s# pogolemi, otu|enosta na vladeja~kata oligarhija od gra|anstvoto e s# poizrazena, gra|anstvo-to e s# ponezadovolno, ekonomskata kriza e s# pote{ka, a aferite i zloupotrebite na poziciite se s# pobroj-ni“, ocenuva âvi}.

Dodik ne se osvrnuva na kritikite od âvi} i na 07.10.2009 godina, den vo o~ibutmirskite pregovori, veli deka nema da dozvoli promeni na Dejtonskiot do-govor koi bi bile na {teta na Republika Srpska. „Do-kolku bide nametnato {to bilo, }e organizirame re-ferendum!“ Dodik veruva deka vakva BiH moè da bide ramnopraven ~len na Evropskata unija i istaknuva de-ka vremeto na sudiri e minato i deka e dojdeno vreme Me|unarodnata zaednica da ja napu{ti BiH i da im ja

Milan Qepojevi}

266

ostavi na Srbite, Hrvatite i Bo{wacite. Toj veli de-ka ne veruva deka golemite sili, a pred site SAD, ve}e re{ile da napravat unitarna BiH i da ja ukinat Repu-blika Srpska. „Nemam vpe~atok deka toa }e se slu~i, zatoa {to znam deka i golemite sili znaat deka Dejton-skiot dogovor i ureduvaweto na BiH moraat da se pri-menuvaat samo vo soglasnost so RS, a nitu edna takva relevantna politi~ka partija vo Republika Srpska ne bi go potpi{ala ukinuvaweto na Republika Srpska i formiraweto na unitarna BiH“, smeta Dodik.

Podgotvuvaj}i se za Butmir, Dodik doznal deka Gradot Saraevo podnel krivi~na prijava protiv nego poradi zloupotreba na polo`bata, predizvikuvawe rasna i verska omraza i krivi~no delo za nasilno od-nesuvawe. Se naveduva deka Dodik na javniot sobir vo Bjeqina na 11-ti septemvri 2009 godina poreknuval do-kaàni voeni zlostorstva napraveni na pazar vo Mar-kale vo Saraevo i vo Tuzlanska Kapija.

Reagiraj}i na ovaa prijava, Dodik im pora~a na onie koi go obvinuvaat deka treba da go povikaat i su-dijata na Ha{kiot tribunal koj re~e deka "vo vrska so Markala postojat kontroverzi“. Prethodno korejskiot sudija O Gon Kvon predloì Ha{kiot tribunal da go isfrli zlostorot vo Markale od obvinenieto protiv Radovan Karaxi}, konstatiraj}i deka „postoi spor okolu toa koj ja ispukal granatata“.

Pretsedatelot na DS, Dragan âvi}, izjavi deka nema da odi na butmirskiot sostanok velej}i: „Dodik neka golta gor~livi piluli za site nas“. âvi} &zameri na aktuelnata vlast na RS {to ne se obide da postigne konsenzus so klu~nite politi~ki faktori okolu pra-{awata koi dojdoa na dneven red na najseriozniot sos-tanok po potpi{uvaweto na Dejtonskiot miroven dogo-vor.

Milorad Dodik odgovara deka nema potreba Re-publika Srpska da bide vo kakov bilo gr~ ili strav od najaveniot sostanok vo Butmir i pora~uva deka negovi-ot prioritet ne e BiH, tuku Republika Srpska. „Ne-


267

mam ni{to protiv BiH, no onaa vo koja jasno se gleda i prepoznava Republika Srpska, bidej}i samo taka za me-ne postoi smisla. Toa e ne{to {to sakam da im go po-ra~am i na inicijatorite i na u~esnicite na butmi-r-skiot sostanok“. Dodik povtori deka „Republika Srp-ska ne treba da u~estvuva vo ustavnite promeni dokol-ku niv gi modeliraat strancite. Toa vaì i za ovoj sos-tanok. No, dokolku nekoj drug ima inicijativa }e go soslu{ame i }e vidime na koj na~in }e odgovorime“, smeta Dodik.

Na liderite na sedumte politi~ki partii od Re-publika Srpska i od Federacijata na BiH, vo voenata baza Butmir na 9-ti oktomvri 2009 godina, pretstavni-cite na Evropskata unija i na SAD ne im ponudija ni-kakva „hartija“ za razgovori, tuku gi pretstavija prin-cipite neophodni za zabrzuvawe na reformite na pa-tot na BiH kon Evropskata unija. Iako be{e najaveno deka pretstavnicite na SAD i na EU }e donesat „pa-ket“ reformi spored principot „zemi ili ostavi“, a sobirot vo Butmir be{e najavuvan kako „mini Dejton“ i „Dejton 2“, ni{to od toa ne se slu~i, no be{e najave-no deka do nova sredba vo ist sostav }e dojde na 20-ti oktomvri.

Spored provereni podatoci, na sostanokot do{lo do razminuvawe pome|u pretstavnicite na EU i SAD. Karl Bilt bil lut koga Xejms [tajnberg mu predo~il dokument koj{to planiral da im go ponudi na liderite za potpis. Bilt mu rekol deka e lut, za{to za toa ne se dogovorile i deka na razgovorite so liderite ne moè da se baraat maksimalisti~kite ne{ta, nitu deka mo-è da ja dade svojata soglasnost za toa. Iako mnogumi-na najavuvaa, vo Butmir ne stanalo zbor za ukinuvawe na entitetskoto glasawe, poradi {to posebno bil ra-zo~aran Hari Silajxi}.

Zamenikot na dràvniot sekretar na SAD, Xems [tajnberg, po sostanokot re~e deka postojat vetuva~ki elementi da se odi ponatamu i liderite na partiite moraat da sfatat dekanikomu nema da mu bidat zadovo-

Milan Qepojevi}

268

leni maksimalisti~kite barawa, dodeka ministerot za nadvore{ni raboti na [vedska, Karl Bilt, re~e deka Evropskata unija i SAD ne sakaat BiH da zaostane zad zemjite vo regionot, kako {to se slu~ilo vo procesot na vizniot reìm. "Doma{nite politi~ki lideri mo-raat da donesat va`ni odluki so koi }e bide ovozmoè-no BiH da &se priklu~i na EU. Na sostanokot se posta-veni osnovi za toa“, re~e Bilt.

Liderot na SNSD, Milorad Dodik, po sostanokot re~e deka Republika Srpska ne saka da vidi situacija vo koja „pet plus dva“ uslovite se pro{iruvaat na „pet plus dva, plus eden“, {to pretstavuva promena na Usta-vot. „Nie rekovme deka Republika Srpska e potpisni~-ka na Dejtonskiot dogovor, na Aneks 4 od toj dogovor, odnosno na Ustavot na BiH i samo instituciite moàt da dadat soglasnost za eventualni promeni. Dokolku procesot na ustavnite promeni go vodat Amerikancite i Evropejcite, nie nema da sedime“, veli Dodik

Najavuvaj}i go prodolùvaweto na razgovorite, Dodik go povtori stavot na RS deka ne treba da se me-nuva Ustavot na BiH. Potvrdi deka razgovorite vo Butmir ne se odvivale spored principot na ponuda i istakna deka nikoj ni{to ne baral, nitu nametnuval. Ukaà na potrebata da se zabrza evropskiot pat na BiH i deka treba da se deblokira toj proces. „O~eku-vaat nie vo BiH da se dogovorime i toa e klu~no“, re~e Dodik i dodade deka nekoi u~esnici na sostanokot sa-kale ustavnite promeni da gi pretvorat vo nov uslov na Evropskata unija. „Mislam deka toa ne e fer, be{e kaàno ‚pet plus dva‘ i toa ostanuva kako uslov za kan-didatura na BiH“, zaklu~i Dodik.

ODMAZDA

Darko Trifunovi}, ~len na ekspertskiot tim za

Jugoisto~na Evropa za borba protiv terorizmot i ora-niziraniot kriminal,re~e deka me|unarodnite pret-stavnici, pred s# amerikanskite slu`benici vo BiH,


269

se kreatori na mediumskiot pritisok vrz premierot Dodik, na koj ne moàt da mu ja prostat proda`bata na Rafinerijata za nafta vo Brod na Rusite. Ruskata do-minacija na energetskiot pazar na Zapadniot Balkan mu zadade smrtonosen udar na amerikanskiot proekt „Nabuko“. Stanuva zbor za dva mnogu va`ni proekta vo energetskiot sektor, a toa se „Nabuko“ i „Ju`niot po-tok“. So tie proekti SAD ima{e namera da go stavi pod svoja kontrola nafteniot pazar na kompletnata Jugoisto~na Evropa, no Rusite so pomo{ na Dodik im gi pomatija planovite. „Amerikancite, a pred se Rafi Gregorijan, toa ne moàt i ne sakaat da mu go prostat na Dodik i zatoa baraat na~in kako da dojdat do nego-vata glava, odnosno da gi vratat rabotite pod sopstve-na kontrola“, tvrdi Trifunovi}.

Dodik ne samo {to go kritikuvaat, tukus# po~esto mu se zakanuvaat so tu`bi, a nekoi duri i go tuàt. Na-~alnikot na Fo~a, Zdravko Krsmanovi}, za kleveta go obvini Milorad Dodik i toj sudski proces zapo~na vo Fo~a. Toj veli deka nema da se otkaè od tu`bata ~ija cel e zapirawe na govorot na omraza na Premierot kon bosansko-hercegovskiot entitet. Toj veli deka Dodik vetil deka del od sredstvata od proda`bata na „Tele-kom na Srpska“ }e bidat vloèni vo isto~niot del na Republika Srpska, a sredstvata gi naso~il „od Grad-skata ulica vo Bawa Luka do Lakta{i“. Ne gi ispol-nil predizbornite vetuvawa za vloùvawata vo Naci-onalniot park Sutjeska, za izgradbata na studentskite domovi, a od rudnikot Miqevina, koj go ima kupeno Vladata na RS, Fo~a nema ni vre}a jaglen za da go za-topli u~ili{teto.

„Mene najmnogu mi pre~e{e {to pomo{ni~kata na ministerot za finansii izjavi deka vo Fo~a se vloè-ni 75 milioni KM. Veli dekatoa e туnelot êmerno, koj e potpolno na teritorijata na op{tina Gacko“, ve-li Krsmanovi}.

Milorad Dodik nema nitu vreme, nitu potreba da se zanimava so minorni raboti kako obvinenijata na Krsmanovi} za kleveta, tuku komentiraj}i ja sostojba-

Milan Qepojevi}

270

ta vo BiH po butmirskiot sostanok, re~e deka „dokol-ku Me|unarodnata zaednica prodolì so pritisocite vrz BiH, ovaa zemja }e se raspadne. Srbite ne prifa}a-at da bidat `rtvi na muslimanite èlni za odmazda, a Zapad, koj saka da go spasi obrazot, niz nasilnite pro-meni na Ustavot saka da ja legitimizira gre{kata od minatoto. Zakakvi bilo promeni na Ustavot na BiH, koj{to e Aneks 4 na Dejtonskiot dogovor, neophoden e konsenzus na site potpisni~ki na dogovorot, vklu~u-vaj}i gi i Srbija i Hrvatska. Pristapot na Belgrad kon aktuelnata kriza vo BiH e principielen, kon-struktiven i vo prilog na interesite na Republika Srpska“.

REKETARI

So moralizirawe i kritiki na Vladata na Repub-

lika Srpska i Milorad Dodik se zanimavaat mnogumi-na, a sekako najuporen i najvalkan vo napadite koi se grani~at so primitivizam i so re~nik i vokabular koj ne e dostoen za javen govor i za javni mediumi, e pret-sedatelot na NVO „Naroden front“, Dragomir Babi}. Minimumot dostoinstvo i moral zakakva bilo kritika na kogo bilo i na{to bilo, baraat samiot ~ovek da bi-de moralno ~ist. Me|utoa, samiot Babi} e faten na de-lo pri reketirawe na eden biznismen ~ija firma so go-dini rabote{e so @RS, za {to potvrdija audio zapisot i stenogramot od razgovorot koj zapo~nuva so uvodnite zborovi na Babi}: „plati 200.000 KM i }e moè{ da ja prodolì{ rabotata so @eleznicata na RS“. Babi} gi bara parite vo imeto na Milan Kikovi}, toga{niot izvr{en direktor na „@eleznica RS“, na podru`nica-ta za soobra}aj, vo juli 2007 godina. Stenogramot od razgovorot i audio zapisot se objaveni vo javnite me-diumi na 13-ti oktomvri 2009 godina.

Na~alnikot na Upravata na kriminalisti~kata policija pri MVR na RS, Gojko Vasi} veli deka vo pos-ledno vreme se za~esteni zakanite za Premierot Do-


271

dik, od Federacijata BiH, na i-mejl adresata na Kabi-netot, no i po pismen pat.

Na Dodik dosega pove}epati mu se zakanuvaa so atentat i Policijata nekolkupati raspolaga{e so inoblikcii za podgotvuvaweatentat vrz Premierot. Porano tieinoblikcii bea deka atentatot go podgot-vuva grupata „zemunski klan“. Posledniot pat toa se slu~i pri neodamne{noto apsewe na me|unarodnata kriminalna grupa na Darko Elez i vo inoblikciite na MVRna Kantonot Saraevo dostaveni do SIPA, MVR na Federacijata, MVR na RS i do komesarot na Evrop-skata policija, porano e navedeno deka „zemunci“ pod-gotvuvaat atentat na Dodik.

Bez ogled na site vidovizakani, pa i so samiot atentat, Dodik vo kontinuitet gi prodolùva aktiv-nostite, pa taka, vo ramkite na prodolùvaweto na „butmirskiot proces“, po razgovorot vo Bawa Luka so amerikanskiot pratenik Stjuart Xons i pretstavni-kot na EU, Zoltan Martinu{, veli deka predlozite koi ovie dvajca gi iznele za nas se neprifatlivi. Do-dik povtori deka Dejtonskiot miroven dogovor e temel za funkcionirawe na BiH i deka nema da bide prome-neto ni{to {to ne e logi~no i {to ne e vo soglasnost so interesite na Republika Srpska.

„Tuka se poa|a od pogre{ni premisi. Se ignorira Dejtonskiot miroven dogovor vrz osnova na koj e sozda-dena BiH, a koj propi{uva kako moè da se menuva nej-ziniot Ustav. Dokolku go menuvame Ustavot, toga{ najnapred vo nego treba da go vgradime pravoto na en-titetite na referendum za sopstveniot status, sekako, vklu~uvaj}i ja soglasnosta na ostanatite za toa pra{a-we. No vo princip, SNSD ne e zainteresiran za ustav-ni promeni i nie nema da prifatime nikakvi uceni i uslovuvawa. Jasno rekovme deka BiH ne moè da ima svoja Vlada i svoj Premier“, veli Dodik.

Milan Qepojevi}

272

PRODOL@UVAWE

Vo o~ivtoriot sostanok vo Butmir (18.10.2009) Do-

dik re~e deka pred politi~kite lideri koi u~estvuva-at vo butmirskiot razgovor se staveni montirani predlozi koi bi trebalo da zadovolat eden narod na {teta na drugite dva naroda vo BiH. „Scenarioto“ za promenite koi sakaat da gi napravat na nivo na BiHe nevozmo`na misija.

„Na sostanokot vo Butmir odam poradi polo`bata vo koja se nao|am, no so jasen stav deka rabotite se montirani i deka odat vo polza na eden narod. Na lide-rite im e ostaven rokdo 20-ti oktomvri da gi razgleda-at predlozite za ustavno da se konstituira Vladata na BiH, da se namalat nadle`nostite na Pretsedatel-stvoto na BiH, i vo Ustavot da bidat vklu~eni dosega prenesenite nadle`nosti.“

Dodik smeta deka modelot na eden Pretsedatel na BiH za koj se raskaùva ne e prifatliv, ada bi bilo normalno buxetot na Parlamentot na BiH da go pred-laga Sovetot na Ministri, a ne Pretsedatelstvoto na BiH, kako {to sega e slu~aj sega.

„Takviot predlog bi go poddràle, so toa da se za-drì postoe~kiot na~in na izbor na ~lenovite na Pretsedatelstvoto na BiH, nivnata rotacija i nadle`-nostite na Pretsedatelstvoto. Nie nema da prifatime namaluvawe na nadle`nostite na Domot na narodot“, veli Dodik.

Po zavr{enite razgovori vo Butmir (20.10.2009) Milorad Dodik re~e deka site relevantni politi~ki lideri vo BiH go otfrlile re{enieto za promena na Ustavot na BiH, koe go ponudija pretstavnicite na SAD i na Evropskata unija. "Ponudeniot paket ne e prifatliv za Republika Srpska i nema{e nikakvi us-lovuvawa spored principot „zemi ili ostavi“. Dobiv-me garancija deka nema da ima nikakvo nametnuvawe na re{enie. Ponudeniot predlog ima antidejtonski ka-rakter i ne moè da bide osnov za pregovarawe.


273

Moème da zboruvame za nekoi novi detali odno-vo, no ova ne moè da bide osnov za razgovori, za{to dramati~no se menuva na~inot na odlu~uvawe vo BiH, {to e neprifatlivo“, re~e Dodik i dodade: „Nie sme podgotveni da zboruvame za imotot i da go re{ime pra-{aweto za zatvorawe na Kancelarijata na visokiot pretstavnik, no dokolku nekoj saka OHR da ostane, nam ne ni pre~i. Jasno rekovme: sekoe nametnuvawe na re-{enija od OHR vo istiot mig zna~i raspi{uvawe na referendum vo Republika Srpska.“

Atmosferata vo Butmir moèbi najdobro ja ilus-trira toa {to na amerikanskiot ambasador ârls In-gli{ mu se slo{ilo vo tekot na razgovorot. Amerikan-skiot diplomat „kolabiral“ po edna òl~na rasprava so pretstavnicite na Republika Srpska i na FBiH, koi ne moèle da se soglasat za ni{to. Ingli{ so po-mo{ na dve lica od obezbeduvaweto bil izveden nad-vor. Sepak, po nekoe vreme toj povtorno se vratil vo prostorijata i aktivno u~estvuval vo ponatamo{nite razgovori.

SREDBA

Premierot Milorad Dodik vo Belgrad (20.10.

2009) razgovara{eso pretsedatelot na Ruskata Federa-cija, Dmitrij Medvedev, vo tekot na negovata poseta na Srbija. Toj re~e deka Medvedev mu potvrdil deka Rus-kata Federacija e garantot za Dejtonskiot dogovor i deka taa uloga ne se menuva. Moskva smeta deka vo BiH s# treba da se odviva bez pritisoci i vo dogovor na si-te tri narodi i dvata entiteta. "Razgovorite vo But-mir Rusija gi nabquduva kako inicijativa na SAD i na EU i nema ni{to protiv ona za koe site vo zemjata bi se soglasile, no bez sila, nametnuvawe i pritisok“, ve-li Dodik.

Milan Qepojevi}

274

ANALIZI

Profeorot na univerzitetot za nacionalna od-

brana na SAD, Stiven Maer, veli deka sostanocite vo Butmir se golemo proma{uvawe bidej}i so ovie razgo-vori SAD i Evropskata unija pokaùvaat deka ne saka-at da priznaat deka edinstveniot vistinski avtoritet i legitimitet vo zemjata go imaat tri etni~ki zaedni-ci. „Sekoja ustavna reoblik koja podrazbira bo{wa~ka kontrola vrz entitetskoto glasawe i mo`nost za iz-glasuvawe na zakonot nasproti protiveweto na nekoj pretstavnik od nekoja etni~ka grupa, nedvosmisleno vodi kon odvojuvawe na Republika Srpska od BiH“, ka-à Maer na 20-ti oktomvri 2009 godina.

Ambasadorot na Ruskata Federacija vo BiH, Aleksandar Bocan Har~enko, veli deka Rusija smeta deka vo BiH dojde vreme za transoblikcija na Kancela-rijata na visokiot pretstavnik vo Kancelarija na spe-cijalno pretstavni{tvo na EU, za{to OHR so bonsko-to ovlastuvawe se pretvora vo pre~ka za razvojot i vnatre{niot dogovor vo zemjata.

Neboj{a Radmanovi}, ^len na Pretsedatelstvoto na BiH od Republika Srpska,tvrdi deka Xems [tajn-berg i Karl Bilt bile izmameni, za{to lu|eto koi ra-botat za SAD i za EU vo Saraevo im rekle deka re{e-nijata koi se ponudeni }e bidat prifateni. „Ne znam kako tie moàt sega da razgovaarat za faktot deka se izmameni i dali nivnite slu`benici koi rabotat ovde }e go po~uvstvuvaat toa nakoj bilo na~in, no sigurno e deka tie gospoda sfatile deka vo BiH e podelena ne sa-mo dràvata, tuku i seto op{testvo. Procesot treba da bide zasnovan vrz realnosta, a ne na ne~ii èlbi za centralizacija na zemjata“, smeta Radmanovi}.


275

PREDUPREDUVAWA

Butmirskiot proces ne go „sopre“ glavniot revi-

zor na RS, Bo{ko êko, da izjavi deka Vladata na RS se odnesuva kakoparite od buxetot da se samo nejzini, kako da ne im pripa|aat na site gra|ani. "Vlasta treba da sfati“, veli êko, "deka sredstvata od buxetot i od smetkata za privatizacija i sukcesija se sopstvenost na site poreski ovrznici. Smetkite za tro{ewe na pa-rite treba da gi polagaat na Narodnoto sobranie na RS i sekoja odluka da ja obelodenat vo javnosta. Misle-we na revizorot e deka parite od eskroу smetkata Vla-data gi koristi za buxetska potro{uva~ka na onie ra-boti za koi ne trebalo, i toa bez soglasnost na NS na RS.“

Toj potsetuva deka so zakon bilo definirano deka sredstvata od eskrou smetkata se koristat za razvoj, proizvodstvo i materijalni tro{oci na Direkcijata za privatizacija. "Vo 2006 godina e smenet Zakonot i voop{to ne e definirano vo koi celi moàt da se ko-ristat sredstvata od privatizacijata. Vo 2007 godina parite se koristeni i vrateni. Me|utoa, vo 2008 godina Vladata vo razli~ni celi masovno odobruva isplata od smetkata za privatizacija, a ne se znae kako i dali sredstvata }e bidat vrateni“, veli êko.

Svoeto mesto i svoeto vlijanie na Balkanot i vo BiH ne go gledaat samo SAD i Evropskata unija, tuku i Turcija, {to e vidlivo po izjavata na ministerot za nadvore{ni raboti na Turcija, Ahmet Davoutoglu, de-ka "celta na turskata nadvore{na politika e proges na otomanskiot Balkan, kako centar na svetskata politi-ka“.

Islamologot od Belgrad, Darko Tanaskovi}, oce-ni deka (26.10. 2009) na scena e strategijata na Turcija za progres na otomanskiot Balkan koja dosledno i sa-mouvereno se sproveduva „~ekor po ~ekor“. Taa teorija tokmu Davoutoglu celosno ja voobli~i vo svojata kniga

Milan Qepojevi}

276

„Strategiska dlabo~ina“ koja{to e izdadena vo 2001 godina i vo koja napi{al: „]e gi napravime Balkanot, Kavkaz i Sredniot Istok, zaedno so Turcija, centar na svetskata politika vo idnina“. Tanaskovi} kaùva de-ka treba da mu se bide blagodaren na Davoutoglu za ne-voobi~aenata otvorenost, nedvosmislenosta i jasnosta so koja vo Saraevo gi obelodeni i obrazloì neosman-skite pretenzii na nadvore{nata politika na Turcija.

[EMI

Vesnikot „Global“ od Saraevo na 29-ti oktomvri

objavi dokument koj e rezultat na raboteweto na fan-tomskiot tim na OHR vo koj so misteriozni {emi e ob-jasneta navodna teroristi~ka vrska na Bo{wacite ko-ja odi od vrvotnadolu. Na samiot vrv se reisot Ceri}, Haris Silajxi}, Zlatko Lagumxija, Sulejman Tihi} i dr. Spomenatiot vesnik tvrdi deka vo dokumentot koj goposeduva spored istiot princip e pravena montaà i za najistaknatite Srbi i Hrvati. "Montaì se prave-ni so izmisleni nepostoe~ki vrski so razli~ni somni-telni klanovi po celiot svet, ~ii imiwa se sobrani od Internet i{emite se pod maska na razuznava~kata raz-mena na podatoci dadeni na site ambasadi vo Saraevo, no i po{iroko“, naveduva „Global“.

Sudbinata na BiH treba vo svoi race da ja preze-mat doma{nite politi~ki sili i zatoa, rakovodej}i se po toj princip, Milorad Dodik na 30-ti oktomvri 2009 godina, zakaà sostanok so doma{nite lideri na BiH,da razgovaaraat za va`nite pra{awa bez prisus-tvo na strancite.

Na sostanokot ne se pojavija liderite od FBiH, pa sostanokot ne be{e ni odràn. Milorad Dodik veli „deka polit~arite od FBiH mislat deka vo BiH s# tre-ba da modeliraat me|unarodnite pretstavnici i vero-jatno poradi toa odbile da u~estvuvaat na sostanokot“.

Den po neodràniot sostanok Premierot prizna deka negovata inicijativa za organizirawe na pregovo-


277

rite na doma{nite lideri za idninata na BiH e pro-padnata, no istakna deka toa ne e poraz, tuku stvarnata slika na BiH vo koja dogovorot izostanuva poradi su-dirot na dve politi~ki koncepcii. „Na site im e jasno deka jas se zalagam za koncepcijata koja poa|a od toa deka doma{nite lideri treba da se sostanat i da razgo-varaat za evropskiot pat na zemjata, tokmu kako {to im e dobro poznato koi se lu|eto koi go zastapuvaat vtoriot koncept i se soglasuvaat da sedat na takvi sos-tanoci, no pod uslov na niv da prisustvuvaat stranci.

Po propasta na mojata inicijativaza dogovor na doma{nite lideri, ve}e nema da ja prifatam koncep-cijata strancite da predlagaat ne{to, kako {to go predloìja butmirskiot dokument inikoga{ nema da dadam legitimitet na konceptot za koj se zalaga Sulej-man Tihi}.

Me|unarodnata zaednica gi razgalila Bo{wacite i Tihi}, pa Tihi} smeta deka moè postojano da ‚cimo-li i pla~e‘ za da gi dobie re{enijata koi mu se po vol-ja. Toa porano moè{e, no sega ve}e ne moè“, pora~u-va Dodik.

JASNOST

Stavot na Dodik vrzan za ustavnite promeni e ja-

sen, a s# pojasna stanuva i sostojbata svrzana so prija-vata koja SIPA ja upati do Obvinitelstvoto na BiH protiv nego i u{te 14 lica. Bawalu~kiot pe~at ja obja-vi naredbata na obvinitelot od Obvinitelstvoto na BiH, Hari Furlan, pod oznaka itno i doverlivo od 8-mi septemvri ovaa godina, so koja od SIPA bara da pribere dokazi i da otvori istraga za izgradbata na avtopatot Bawa Luka - Gradi{ka, zgradata na Vladata na RS i Domot na RTV.

Naredbata koja Furlan ja prosledil do pomo{nik direktorot na SIPA, Dragan Luka~, ja upatil den pred istekuvaweto na negoviot mandat. Naredeno bilo da se pribavat podatoci za site kooperanti za izgrad-

Milan Qepojevi}

278

bata na avtopatot Bawa Luka - Gradi{ka, i da bide iz-vr{en uvid vo nivnite finansiski izve{tai i delovni knigi. „Integral inèwering“ ima pove}e od stotina kooperanti i toa voglavno se firmi od Republika Srpska, taka {to site tie }e se najdat na udar na is-tra`nite organi.

Furlan baral SIPA na sekoi deset dena usno da go izvestuva za toa do kade se dojdeni vo pribavuvawe dokazi, pa im dal soglasnost duri da napravat i pret-resuvawa.

Rokot koj{to go dal za pribavuvawe na dokazite za izgradbata na avtopatot i zgradata na Vladata na RS e 16ti oktomvri, a za Domot na RTV 12-ti dekemvri 2009 godina. Furlan o~igledno brza istragata da ja zavr{i do 12 dekemvri i da go pokrene obvinenieto do 31-vi dekemvri, koga im istekuva mandatot na stranskite su-dii i obviniteli.

Taka, pod istraga se najdoa najsilni politi~ari, najsilni firmi vo Republika Srpska i regionot i naj-silni mediumi, {to odi vo prilog na tezata deka seta ovaa pravosudna me{anica ima politi~ka cel, a toa e disciplinirawe na Republika Srpska so se~ewe na naj-silnite glavi.

ODZEMAWE

Pretsedatelot na SDP na BiH, Zlatko Lagumxija,

pobara od Socijalisti~kata internacionala od svoeto ~lenstvo da ja isklu~i SNSD poradi do~ekot koj Mi-lorad Dodik go podgotvil za Biqana Plav{i}, po iz-drùvaweto na kaznata po presudata na Ha{kiot tri-bunal. Toj vo pismoto koe{to go upatil do pretsedate-lot na SI, Jorgos Papandreu i na generalniot sekre-tar, Luis Ajala, veli deka e siguren deka im e poznato toa {to Etni~kiot komitet na SI ve}e nekolku godi-ni procenuva dali SNSD e navistina ona za {to se pretstavuva, vistinska socijaldemokratska partija.


279

„Nиe vo SDP na BiH smetamе deka vremeto za procenu-vawe iste~e.“

Izvr{niot sekretar na SNSD, Rajko Vasi}, veli deka slu~ajot „Plav{i}“ e zavr{en za BiH, a deka La-gumxija „ja prodolùva svojata politika na informbi-rovsko i stalinisti~ko klevetewe“.

PLASMANINA IRB na RS

Politi~kiot ìvot e mozai~en i raznolik. Vlas-

ta vo Republika Srpska, koja ja predvodi SNSD, prinu-dena e da odgovara na „udarite“ od opozicijata, na koja najomilena tema í e Investiciono-razvojnata banka na RS. Potpretsedatelot na PDP, Branislav Borojevi}, e zagrièn {to, iako se bliì krajot na godinata (8.11.2009), Vladata na RS nema podneseno izve{taj za raboteweto na IRB na RS.

„Pri~inata e verojatno {to toj izve{taj bi poka-àl deka konceptot za raboteweto na IRB propadnal, bidej}i e zamislen na na~in na koj }ebide instrument vo racete na edna politi~ka opcija, odnosno na Vlada-ta na RS i na premierot Dodik. Se pokaà deka IRB potsetuva na ona {to se slu~uva{e so Kristal banka pred privatizacijata“, veli Borenovi}.

„Imeno, tokmu preku taa banka se odobreni kredi-ti na ~lenovite i simpatizerite na SNSD, so namera nikoga{ da ne se vratat na na~in na koj bankata }e bi-de likvidirana, a dolgovite prosteni. Sega toa se slu-~uva so IRB, samo {to toa }e bide sraboteno na poso-fisticiran na~in. Stravuvame deka na~inot na koj se dodeleni kreditite vo IRB, so ogled na toa deka ko-ne~niot zbor za plasmanot na sredstvata go dava Vla-data na RS, na krajot }e dovede do toadve ili tri kre-ditni banki, preku koi raboti IRB, da stanat nelik-vidni.“

Borenovi} o~igledno ne go pro~ital Zakonot za IRB, iako glasa{e za nego. Toa {to sega go prikaùva i {to ja kritikuva IRB, treba{e da go kaè vo 2006

Milan Qepojevi}

280

godina vo NS na RS. Toj samiot znae dekane e taka i mnogu dobro e zapoznaen kako se delele kreditite i koj e odgovoren za nivnoto vra}awe. Rabotata e {to kako opozicioner, koj ne e vo sostojba ne{to konkretno da napravi, „pluka“ i go omalovaùva ona {to go pravi IRB.

Narodnata pogovorka veli deka „na lagata £ se ku-si nozete“, taka e i so ovie nevistini na Borenovi}. Toj, kako i negoviot „lider na opozicijata“ Mihajlica, sekoj poteg na Vladata go napa|a so vokabular na iz-mamnik, podmetnuva~, a ne so sila na argumenti.

Istapite na opozicijata vo Republika Srpska, na del od nevladinite organizacii, odredeni pretstavni-ci na Me|unarodnata zaednica, del od javnite mediumi i Sudot i Obvinitelstvoto na BiH se proyirni, pro-vidni i sekoj dodaten komentar e nepotreben. Niv ne gi interesira napredokot i prosperitetot na Republi-ka Srpska, niv samo gi interesira vlast, a za da ja „prigrabat“ nea treba da go urnat Dodik, so udari vo koi s# e dozvoleno. Opozicijata vo demokratskite op-{testva ne vodi takva kampawa.

IDENTIFIKACIJA

Na sednicata odràna na 9-ti noemvri 2009 godi-

na, Vladata na RS ja usvoi Inoblikcijata pod naziv „La`no prikaùvawe na op{testvenite i ekonomskite priliki vo Republika Srpska“, so podnaslov „Kreira-we i odrùvawe na nestabilnosta vo BiH od strana na OHR niz dejstvuvaweto na Rafi Gregorijan i drugite protiv Republika Srpska“. Vo Inoblikcijata stoi de-ka devet~lenata grupa protiv koja Vladata na RS pod-nese krivi~na prijava pred godina dena, ohrabrena od odbivaweto na Obvinitelstvoto i Sudot na BiH da se vpu{tat vo istraga protiv pravnoto deluvawe, prodol-ùva u{te posilno da deluva vo nanesuvawe{to pogo-lema {teta na Republika Srpska.“


281

Godina dena po procesuiraweto Vladatana kri-vi~nata prijava protiv ovie devet lica koi gi smeta odgovorni za satanizacijata na RS, objavi dokazi za nivnoto dopolnitelno dejstvuvawe.

Grupata ja ~inat glavniot obvinitel na BiH, Mi-lorad Bara{in, me|unarodniot obvinitel, Harij Fur-lan, prviot zamenik na visokiot pretstavnik Rafi Gregorijan, {efot na Oddelenieto za organiziran kriminal pri Obvinitelstvoto na BiH, Dejvid Ap~er, sudijata vo Sudot na BiH, [efko [ehbegovi}, dopis-nikot na spisanieto 60 minuti, Slobodan Vaskovi}, pretsedatelot na NVO, Dragomir Babi} i porane{ni-ot funkcioner na SIPA, Dragan Luka~.

"Evidentno e“, se naveduva vo Inoblikcijata na Vladata, "deka se raboti za organizirana grupa koja pottiknuva izvr{uvawekrivi~ni dela i koja ima vli-janie na pravosudnite institucii i na diplomatskite krugovi. Ovaa grupa ima ostvareno cel sistem na kon-strukcii i lagi koj e zasnovan na navodnite analizi i istragi koi gi vodi OHR, bezkakvi bilo validni doka-zi, so potsetuvawe deka toa e potvrdeno niz aferata koja{to e razotkriena po objavuvaweto na analizata na OHR za politi~ko-kriminalna mreà vo Federaci-jata BiH.

Kako se praveni konstrukciite kako osnova za me-diumski, no i za pravosuden progon, razotkri eden od prijavenite, Bakir Haxiomerovi}, so izjavata pred Op{tinskiot sud vo Saraevo, kade {to navede deka „vrz osnova na pove}e izvori koi gi kontroliravme i vrz osnova na obemna dokumentacija koja ja poseduvame, za koja pove}e moè da kaè Vaskovi}, na{ite izvori se od diplomatskite i od doma{nite krugovi“.

Se dodava deka, bidej}i Obvinitelstvoto na BiH ne se ni obidelo seriozno da odgovori na svojata uloga, na vakov na~in Vladata na RS, vrz osnova na javno dos-tapnite podatoci, prezentira nizadokazi za protiv-pravnoto dejstvuvawe na navedenata grupa, koe go vr-{ele zaedni~ki ili poedine~no.

Milan Qepojevi}

282

"Vo seto toa e i instrumentalizacijata na me|una-rodnata organizacija „Transparensi interne{enel“ za BiH, ~ij direktor, Boris Divjak, se pojavuva kako predvodnik na loveweto na potezite na vlasta“, se na-veduva vo Inoblikcijata na Vladata na RS. TI za BiH go zloupotrebuva{e me|unarodniot status stavaj}i mu se vo racete na Rafi Gregorijan.

Isto taka vo Inoblikcijata e naglaseno deka po-dolgo vreme na javniot servis na FTV, vo emisijata 60 minuti, se vodi kampawa protiv Institutot za krimi-nal, korupcija, mreà na poddr{ka na ha{kite obvine-nija.

POMESTUVAWA

I pokraj pritisocite i podmetnuvawata koi se

identifikuvaat, premierot Milorad Dodik raboti na ekonomskiot razvoj na Republika Srpska. Na 10.11.2009 godina Dodik istaknuva deka rastot na industriskoto proizvodstvo vo prvite devet meseci vo Republika Srpska e 16,7 otsto. Me|utoa, i pokraj toa vo RS se ~uv-stvuvaat posledicite na svetskata ekonomska kriza. Vladata so svoite merki spre~i tie da bidat polo{i i pote{ki.

Koalicijata, kolku i da izgleda homogena, poneko-ga{ ne e soglasna so site pra{awa. Taka pratenicite na DNS, na sednicata na NS na RS neo~ekuvano glasaa protiv predlogzakonot za izmeni i dopolnuvawa na Za-konot za rezerven penziski fond na RS, navodno za da mu se „odmazdat“ na SNSD za neodamne{nite izmeni i dopolnuvawa na Zakonot za javni pati{ta, koi ne mu odgovaraa na predlaga~ot na Zakonot, Nedeqko ûbri-lovi}, potpretsedatel na DNS i minister za soobra}aj i vrski, koj SNSD ne go poddrà.


283

KONTRANAPAD

Glavniot obvinitel na BiH, Milorad Bara{in,

upati (11.11.2009) otvoreno pismo do Valentin Incko, do ambasadorot na Evropskata komisija vo BiH, do me-diumite i gra|anite na BiH.

Bara{in vo „pismoto“ potsetuva na tu`bata na Vladata na RS protiv grupa od devet lica (me|u koi e i toj) od minatata godina, koja{to e ekspresno odbiena, i na pritu`bite na Vladata po odbivaweto i otfrla-weto na istata.

Bara{in potsetuva i na poslednata inoblikcija na Vladata na RS za la`no prikaùvawe na op{estve-nite i ekonomskite odnosi vo Republika Srpska vo „reìja na spomenatite devetmina“ i toa go smeta kako valkawe i naru{uvawe na ugledot na istite.

Me|utoa, Bara{in veli: „Na{ite istragi se naso-~eni protiv konkretni lica, so ime i prezime, koi vo golem brojslu~ai, so razli~ni politi~ki i mediumski zloupotrebi se krijat zad instituciite,od krivi~nite istragi pod koi se nao|aatse obiduvaat da se za{titat so kriewe zad institucijata na entitetot, pa i na ce-liot narod.“

Sekoj koj e osomni~en zakakov bilo vidkriminal, pa taka i za organiziraniot, vo soglasnost so Zakonot ima pravo na odbrana,pred pravosudnite institucii da se brani so zakonski sredstva, no ne da odbegnuva odgo-vornost so kriewe pod pokrivkata na instituciite ili eden cel narod.

Obra}aweto na Bara{in so posredstvo na otvore-noto pismo ja pokaùva seta arogancija, zasilenost i podgotvenost za silni „niski udari“. Bara{in re~e, bez da go imenuva Premierot, deka izvr{il organizi-ran kriminal i deka „namesto da se brani pred sudot, toj se krie zad instituciite na Republika Srpska i ce-liot narod na Republika Srpska“.

Milan Qepojevi}

284

Re~isi identi~en stav zastapuva i opozicijata na RS. Ministerot za pravosudstvona RS, Xerard Salman, reagiraj}i na pismoto od Bara{in, re~e deka e potpol-no neprimerno glavniot obvinitel na Obvinitelstvo-to na BiH, Milorad Bara{in, na naselenieto da mu se obra}a so pismo, bez po~it za osnovnite principi na kodeksot za odnesuvawe na obvinitelot. Pokraj toa, ne e negovo, kako glaven obvinitel da iznesuva podatoci za toa dali prijavata na Vladata na RS, ilikoja bilo druga, ima ili nema osnovi.

Toa se pravi po pat na zvani~ni akti koi Obvini-telstvoto gi upatuva do licata koi{to ja podnele kri-vi~nata prijava, veli Selman. Predmetniot obvinitel se izjasnil za toa i nema potreba Bara{in, kako nosi-tel na najvisokata poizicija vo Obvinitelstvoto na BiH, voop{to da gi komentira postapkite i odlukite na svojot obvinitel.

„Generalno, raboteweto na Obvinitelstvoto na BiH e na najnisko mo`no nivo i apsolutno e neefikas-no. Pri~inite poradi koi e formirano Obvinitel-stvoto na BiH ne se ispolneti. Ova Obvinitelstvo se pokaà kako potpolno neefikasno“, istaknuva Sel-man.

PRESEDAN

Najmalku 200 slu`benici naVladata na RS na 13-

ti noemvri 2009 godina ne moèa da vlezat vo zgradata na Vladata na RS, bidej}i do{le po osum ~asot, koga e po~etokot na rabotnoto vreme. Obezbeduvaweto gi in-formiralo deka zadocnile na rabota i deka poradi toa ne moàt da vlezat vo svoite kancelarii. To~no vo osum, koga zapo~nuva rabotnoto vreme, pripadnicite na slu`bata za obezbeduvawe gi zaklu~ile vleznite vrati na Vladata, ne dozvoluvaj}i da vlezenitu eden od vrabotenite koi docnele na rabota. Naredbata za „blo-kada“ na zgradata na Vladata ja izdal li~no premierot Milorad Dodik.


285

Me|u onie koi ne moèle da vlezat imalo i nekol-ku pomo{nici ministri. Na rabota zadocnile i nekol-ku ministri, no tie, sepak bile pu{teni na rabotnoto mesto, bidej}i se povikale na „liberalnoto“ rabotno vreme. Vo zgradata ne uspeale da vlezat nitu nivnite sekretarki, pa taka na nekoi ministri nemalo koj da im odgovara na telefonskite povici.

I pokraj zabranata, visokite slu`benici se obi-dele da ja zaobikolat naredbata, pa taka eden od po-mo{te ministri mu pri{ol na rabotnikot od obezbe-duvaweto so zborovite: „Jas sum pomo{nik minister, pu{ti me da vlezam!“ Na toa rabotnikot od obezbedu-vaweto mu odgovoril: „Da, vie ste pomo{nik, no ova go naredil nekoj malku povisoko od Vas. Sfatete go ova kako prodolèn vikend“.

Ovoj nastan sigurno }e bide zabeleàn kako „naj-pikantnoto“ ne{to {to se slu~ilo vo tretiot mandat na Dodik na mestoto na Premier i zatoa go izdvoivme, za da go za~uvame od zaborav, no i kako pouka za ona {to im se slu~uva na onie koi docnat na rabota.

OCENKA

Me|unarodnata krizna grupa vo svojot izve{taj

(15.11.2009) za BiH „naveduva deka OHR stanala del od problemite vo BiH“.

So taa izjava se soglasuva i premierot Dodik, koj veli deka na nitu edno relevantno mesto ne kaàle deka pre~ka za evropskata integracija se ustavnite promeni, osven vo OHR.

NASTAN

Po povod smrtta na negovata svetost, patrijarhot

Pavle, rakovodstvoto na Republika Srpska i srpskite pretstavnici od instituciite na BiH se poklonija na negovata sen vo Belgrad na 18-ti noemvri 2009 godina i prisustvuvaa na pogrebot.

Milan Qepojevi}

286

PODMETNUVAWE

Na 22.11.2009 godina premierot na RS, Milorad

Dodik, go obvini visokiot pretstavnik Valentin In-cko deka za Sovetot na bezbednost na ON podgotvil zlonameren izve{taj za sostojbata vo BiH, vo koj se obiduva za site problemi vo zemjata da ja obvini vlas-ta vo Republika Srpska.

Vo izve{tajot, Premierot e proglasen kako najgo-lem vinovnik za blokadata na reformite i na patot na BiH kon Evropskata unija. Dodik utvrdil deka OHR, namesto argumenti, naveduva niza trivijalni raboti so koi nastojuva da dokaè deka vlastite vo RS se odgo-vorni za sekoj problem vo BiH.

Toj istakna deka se raboti za vidlivo zla namera na OHR. „No, moàt da pravat taka kolku {to sakaat. Nie }e se razvivame, a tie neka pi{uvaat izve{tai.“

Incko vo svojot izve{taj go obvinuva Premierot „za potkopuvawe na avtoritetot na me|unarodnata za-ednica i za blokada na reformskite procesi“, pa kaù-va deka „vlasta na RS gi potkopuva dràvnite nadle`-nosti, vklu~uvaj}i go i ispolnuvaweto na evropskite uslovi za liberarizacija na vizniot reìm so Evrop-skata unija“.

Po Incko, koj o~igledno samo go „~ita“ ona {to Gregorijan i „tajfata“ }e go napi{at, Dodik vo Bawa Luka razgovara{e (25.11.2009) so Generalniot sekretar na Sovetot na EU, Robert Kuper.

Kuper izjavi deka na Premierot mu dostavil novi predlozi vo vrska so ustavnite promeni i kaà deka za pra{aweto na Ustavot na BiH treba da odlu~at bosan-sko-hercegovskite lideri, dodavaj}i deka vo interes na site e vo BiH da zapo~ne procesot koj{to vodi kon ~lenstvo vo Evropskata unija. Predlozite za promena na Ustavot se napraveni vo sorabotka so SAD, i re{e-nieto e dizajniranoda obezbedi kompromis, a ne da se favorizira ednata ili drugata strana.


287

Milorad Dodik sostanokot go oceni kako kon-struktiven, dodavaj}i deka dobil eden dokument koj ne uspeal da go pogledne.

PRAVO

Hrvatskiot pretsedatel, Stjepan Mesi}, za vreme-

na prestojot vo Germanija, vo Berlin izjavi deka „pre-mierot na RS, Milorad Dodik, raboti na razbivawe na BiH i dekatoa e prodolùvawe na politikata koja{to ja vodel Slobodan Milo{evi}, no na poinakov na~in“.

Komentiraj}i go tvrdeweto na Mesi}, pretsedate-lot na Srbija, Boris Tadi}, po sostanokot so hrvatski-ot pretsedatel vo Belgrad re~e deka „premierot Milo-rad Dodik ima pravo da se bori za legitimnite intere-si na Republika Srpska“. Toj re~e deka ne e soglasen so tvrdeweto na Mesi}, ocenuvaj}i deka takvite izjavi koi doa|aat od regionot ne se korisni i ne ja sogledu-vaat sevkupnosta na politi~kite procesi. Tadi} veli deka nikoj ne moè da ja podeli BiH. „Toa ne e koris-no, nitu dobroza niedna zemja vo opkruùvaweto, ne sa-mo za BiH. Toa e sprotivno na srpskite nacionalni interesi. Dodik e mnogu odgovoren ~ovek i dobro znae deka ne e dobro da se povlekuvaat potezi koi se spro-tivni na interesite na srpskiot narod.“

Tadi} istaknuva deka bi bilo dobro koga politi-~arite vo regionot, ne samo so izjavite za zaedni~kite regionalni problemi, tuku i so konkretnoto dejstvuva-we bi sogleduvale odgovornost za zemjata vo koja ja obavuvaat dol`nosta. "Od druga strana, Dodik ima pol-na odgovornost pred gra|anite na Republika Srpska i BiH za da gi povle~e potezite koi{to gi povlekuva i ima pravo da se bori za legitimnite interesi na Re-publika Srpska“, pora~uva Tadi}.

Izvr{niot sekretar na SNSD, Rajko Vasi}, veli deka barawata na hrvatskiot pretsedatel se samo u{te edna internacionalizirana politi~ka bitka so cel za ukinuvawe na Republika Srpska. Vasi} veli deka Me-

Milan Qepojevi}

288

si} ja prodolùva politikata od Jasenovac kon Srbite vo BiH i toj e direkten izvr{itel na hrvatskite „{o-vinisti~ki i usta{oidni“ paroli za {ahovnicata na Drina, koja{to e promovirana u{te pred po~etokot na vojnite na Balkanot, smeta Vasi}.

Verojatno pod pritisok na Bo{wacite i nivnite barawa za ustavnite promeni so koi sakaat da vospos-tavat centralizirana i unitarna BiH, na 2-ri dekem-vri 2009 godina, vo Saraevo prestojuva{e pomo{nikot na dràvniot sekretar na SAD, Xejms [tanberg, koj so doma{nite lideri razgovara{e za revidirawe na „but-mirskiot paket“ na ustavnite promeni.

Po sostanokot so Milorad Dodik, premierot na RS re~e deka stavot na SAD e jasen, nema nametnuvawe re{enija i sekoja odluka mora da bide rezultat na do-ma{nite lideri vo BiH.

Dodik povtori deka nekoi sakaat ustavnite prome-ni da bidat poobemni, no tie mora da bidat vrz osnova na mo`noto. Edinstveno nie ponudivme osum to~ki vo slu~aj na mo`ni razgovori, no sme protiv kakvo bilo rakovodewe od strancite vo procesot na ustavnite promeni.

Ustavnite promeni dojdoa nenadejno i nepotrebno na dnevniot red, veli Dodik, isforsirani se vrz baza na opredeleni pritisoci od strana na bo{wa~kite po-liti~ari „poradi {to dojdovme vo pat - pozicija, za{-to onie koi baraa ustavni promeni sega ne se zadovol-ni so razvojot na situacijata. Vitalniot interes mora da bide so~uvan i nitu edno nivo za za{titata na pra-vata na Republika Srpska vo ustavnite promeni nema da bide promeneto“.

Na krajot od posetata na Saraevo Xems [tajnberg re~e: „Ne go ostvarivme napredokot koj{to go posaku-vavme, no ne otstapuvame. Kone~no, na bosansko-herce-govskite lideri e da re{at. Nie ne moème da donesu-vame odluki namesto niv. Moème da pomogneme, da su-gerirame, no odlukite se na niv. Postojat lideri koi


289

~esto gledaat vo nekoi drugi i od niv o~ekuvaat odlu-ki. A toa ne e pat kon Evropskata unija i NATO.

Dokolku liderite ne se podgotveni i ne sakaat da donesat odluki, treba da se smetaat odgovorni pred gra|anite“, pora~a [tajnberg.

MANDATI

Mandatot na stranskite sudii i obviniteli vo

Obvinitelstvoto i Sudot na BiH se bliì kon krajot. Mandatot im istekuva na 31-vi dekemvri 2009 godina i poradi toa visokiot pretstavnik na OHR, i odredeni me|unarodni pretstavnici se obiduvaat da izlobiraat prodolùvawe na nivnite mandati. Sogleduvaj}i ja takvata sostojba, najvisokite pretstavnici na vlasta na Republika Srpska i funkcioneri na RS vo instituciite na BiH predupredija deka, dokolku viso-kiot pretstavnik gi nametne svoite odluki za ostanu-vawe na strancite vo pravosudstvoto, Republika Srp-ska }e raspi{e referendum na koj narodot }e se izjas-ni za taa odluka.

„Dokolku drugite moàt da se izjasnuvaat za reki-te, splavovite i minariwata, toga{ i nie moème za su{testvenite pra{awa. ]e pokaème deka ovie gra|a-ni znaat {to e demokratija i deka referendumot e naj-visokoto demokratsko pravo“, re~e Neboj{a Radmano-vi}, ~len na Pretsedatelstvoto na BiH od Republika Srpska, i dodade deka toj kako ~len na Pretsedatel-stvoto na BiH nema da potpi{e odluka za ostanuvawe na stranski sudii i obviniteli.

Radmanovi} veli deka visokiot pretstavnik fun-kcionira vrz osnova na Dejtonskiot dogovor, koj ne go po~ituva i go menuva, kako {to saka da stori i vo sled-nite denovi so nametnuvaweodluka za ostanuvawe na stranskite sudii i obviniteli, pora~uva Radmanovi} i dodava deka namesto so pomo{ na me|unarodnite pret-stavnici BiH da stane razviena demokratska zemja, tie

Milan Qepojevi}

290

nametnuvaaat re{enija i taka ja vra}aat zemjata nana-zad.

„Nie ne sme slobodni, za{to so zemjata upravuva nekoj drug, a ne onie koi gra|anite gi izbiraat i koi im odgovaraat na tie gra|ani, a ne na visokiot pret-stavnik∏, re~e toj i istakna deka e vreme da se izbori-me za svoja sloboda i ovaa zemja da postane suverena, pora~a Radmanovi}.

Prikaznata na stranskite sudii i obviniteli pro-dolùva, pa taka rakovoditelot na Posebnoto odele-nie za voeni zlostorstva na Obvinitelstvoto na BiH, Dejvid [vendiman, 11-ti dekemvri 2009 godina, na pos-ledniot raboten den, ja soprel istragata vo predmetot za Tuzlanskata kolona, kako i predmetot Bradina za zlostori po~ineti nad Srbite kaj Kowic vo maj 1992 godina. [vendiman smeta deka istragata po ovie pred-meti e sprovedena vo soglasnost so zakonot i deka pri-branite dokazi ne go potkrepuvaat obvinenieto pro-tiv nitu eden od imenuvanite osomni~eni za voenite zlostori, soop{ti Obvinitelstvoto.

ULOGI

[vendimen e minato, a treba da se razmisluva za

idninata i da se raboti za nea. So taa cel Milorad Do-dik, u~estvuvaj}i na sobirot „Republika Srpska – sos-tojba i perspektivi“ koj se odrà vo Bawa Luka vo or-ganizacija na Centarot za nacionalna strategija, na11-ti dekemvri 2009 godina re~e deka Republika Srpska nema nikakov plan za secesija od BiH, tuku samo saka da go primenuva Dejtonskiot miroven dogovor. Dodik tvrdi deka BiH mora da gi ras~isti odnosite vrz baza na toj dogovor dokolku saka da bide stabilna zemja!

Za razlika od Milorad Dodik, Mladen Ivani} misli poinaku i veli deka PDP odigrala va`na uloga vo za~uvuvaweto na Republika Srpska, bidej}i PDP ja izvr{uvala vlasta vo vremeto na Pedi E{daun koga vrz nea bile najgolemite pritisoci. "So svojot pris-


291

tap ovozmoìvme RS da ostane i da gi za~uva nadle`-nostite. Mislime deka za~uvuvaweto na Republika Srpska e zavr{eno i deka taa ve}e ne e vo opasnost, i deka ve}e nikoj na me|unarodnata scena ne moè da go zagrozi nejzinoto postoewe“, smeta Ivani}.

Seto vreme po izleguvaweto od vlasta Ivani} {i-ri demagogija deka Republika Srpska ne e vo opasnost i deka tuka ve}e nema {to da se pravi, a pritisocite vrz nea ne prestanuvaat. Treba li da potsetuvame na butmirskiot proces koj e pod pokrovitelstvo i vo or-ganizacija na SAD i Evropskata unija, organiziran so cel za ustavni promeni, kako i na negovite dve prodol-ènija. Pred toa so re~isi istata cel doa|a{e i pot-pretsedatelot na SAD, Xozef Bajden, a za pritisocite vrz Obvinitelstvoto i Sudot na BiH i najrazli~nite „transparensii“ i da ne zboruvame.

@rtva na vakvata politika na Ivani} moè da bi-de edinstveno Republika Srpska. Tezata koja toj ja na-metnuva „nemate {to da branite, nikoj vas ne ve napa-|a“ e tipi~na izmama so visoka cena. Ivani} se kocka so sudbinata na Republika Srpska za da ja diskrediti-ra aktuelnata vlast i da zaraboti nekoi sitni poeni kaj svoite nalogodava~i. Ako nikoj ne ja napa|a RS, {to ne e to~no, toa zna~i deka aktuelnata vlast go la-è svojot narod za da ja ~uva. Gra|anite se najdobri su-dii koi na sekoi dve godini ja ocenuvaat rabotata na sekogo na izborite.

Koga protiv nekoj }e se pokrene krivi~na prijava, toa ne zna~i deka avtomatski evinoven. O~igledno ta-ka mislel i na~alnikot na Fo~a, Zdravko Krsmanovi}, koj go „tuèl“ premierot Milorad Dodik za navodniot „govor na omraza“, a Osnovniot sud vo Fo~a na 11-ti dekemvri donese osloboditelna presuda za Dodik.

Vo obrazloènieto na svojata presuda sudijata êdo [kipina, pome|u ostanatoto naveduva deka Dodik vo svojot govor ne go spomnal privatniot ìvot na Krsmanovi}, kako i deka Krsmanovi} kako javna li~-nost ima dol`nost da trpi kritiki koi se mnogu po-

Milan Qepojevi}

292

èstoki i poostri od voobi~aenite, bidej}i i samiot sekojdnevno gi kritikuva i napa|a svoite neistomisle-nici.

REAKCIJA

Reagiraj}i na odlukata na Dejvid [vendimen, Mi-

lorad Dodik istaknuva (13.12.2009) deka skandaloznata odluka na Obvinitelstvoto na BiH da ja zapre istraga-ta za voenite zlostorstva na Bra~anska Malta, vo Tuz-la i Bradina kaj Kowic, isklu~uvakakov bilo ponata-mo{en razgovor za prodolùvawe na mandatot na stranskite sudii i obviniteli vo BiH.

„Znaeme deka OHR ve}e razgleduva mo`nost za na-metnuvaweodluka za prodolùvawe na mandatite, no gi uveruvam deka gi ~eka odbivawe. Organite na RS nema da postapat vo soglasnost so nametnatata odluka, a sle-di i opredelena pasivizacija na aktivnostite na na{i-te ~lenovi vo zaedni~kite organi. Mislam deka ova ne-minovno }e proizvede izjasnuvawe na gra|anite na Re-publika Srpska na referendum, na koj treba da se kaè deka postoi pravno nasilstvo“, pora~a Dodik.

NAMETNUVAWA

Na 14.12.2009 godina, visokiot pretstavnik Valen-

tin Incko nametna odluka za prodolùvawe na manda-tot na stranskite sudii i obviniteli koi rabotat na predmeti za voeni zlostorstva za u{te tri godini, do-deka vo Oddelenieto za organiziran kriminal stran-cite }e ostanat da rabotaat kako sovetnici.

Obrazloùvaj}i ja odlukata, Incko re~e deka za-minuvaweto na stranskite sudii i obviniteli od BiH vo predmetite za voeni zlostorstva bi ja zagrozilo strategijata za zatvorawe na Ha{kiot tribunal, {to bi imalo za posledica povtorno svedo~ewe na `rtvite na vojnata.


293

Spored negovite zborovi, ostanuvaweto na sudi-ite i obvinitelite vo Oddelenieto za organiziran kriminal i stopanski kriminal vo kapacitet na sovet-nici, ne zna~i deka nitu eden od predmetite koi tie gi vodele }e bide zapren i odloèn vo fioka.

Toj smeta deka BiH treba da gi zgolemi naporite vo oblasta na pravosudnite reformi i borbata protiv kriminalot. Stanuva zbor za te{ki odluki za{to in-stituciite na BiH ne storile ni{to nitu da go pro-dolàt prisustvoto na me|unarodniot personal vo pravosudstvoto, nitu da obezbedat zamena, re~e Incko.

Istiot den Vladata na RS odbi da ja prifati i primeni odlukata koja ja nametna visokiot pretstav-nik i istakna deka }e pobara stav od Narodnoto sobra-nie na RS i od gra|anite po pat na referendum da re-{at za niv. Visokiot pretstavnik nema nikakvi prav-ni ovlastuvawa so dekret da ja ukine legitimnata od-luka koja ja imaat doneseno izbranite pretstavnici vo Parlamentot na BiH, soop{ti Vladata na RS. Vladata istaknuva deka pravnite ovlastuvawa na visokiot pretstavnik se vostanoveni so Aneks 10 od Dejtonski-ot dogovor, kade {to ne mu se dava mo} da gi bira sudi-ite i obvinitelite, nitu da otfrla odluki na izbrani-te pretstavnici vo Parlamentot na BiH.

Na toj na~in, od strana na pravoto, ovaa odluka na Incko nema pravna sila.

Opozicioniot SDS ne reagira{e na odlukata na visokiot pretstavnik za ostanuvawe na sudiite i obvi-nitelite, nitu na odlukata na Vladata na RSda gi od-bie istite, no reagira{e na najavata za referendum.

"Mnogu brzo }e se uverime dali prikaznata za re-ferendum e ~ista demagogija ili navistina se podgot-veni da go obezbedat toj mehanizam vo Republika Srp-ska. Ve}e na slednata redovna sednica pred pratenici-te }e se najde na{iot predlog-zakon za referendum i gra|anska inicijativa, pri {to }e vidime kolku vo re-dovite na pozicijata, no i vo ostanatite partii, se podgotveni da poddràt pokrenuvawe na referendum

Milan Qepojevi}

294

vo Republika Srpska“, re~e pretsedatelot na SDS, Mladen Bosi}.

Toj potsetuva deka tie smetaat deka e te{ko sega da se primeni Zakonot za referendum koj{to e donesen u{te po vojnata, posebno {to voop{to ne predviduva mo`nost gra|anite da pokrenat inicijativa za raspi-{uvawe na referendum.

AVANTURA

Porane{niot ~len na Socijalisti~kata partija,

Zdravko Krsmanovi}, nezadovolen {to zagubil vo trkata za pretsedatel na SP od Petar \oki}, osnova (16.12.2009) Nova socijalisti~ka partija. Toj re~e deka novata partija ja nasleduva idejata za socijalisti~ka-ta pravda i deka ve}e ima pove}e od 5000 ~lenovi, me|u koi i golem brojdov~era{ni ~lenovi na SP.

Milanko Mihajlica, vo nedostatok od sopstveni idei i aktivnosti, se obiduva da go privle~e vnimani-eto na javnosta kritikuvaj}i gi SNSD i Milorad Do-dik. Mihajlica ja izmamuva svesno javnosta tvrdej}i (17.12.2009) deka SNSD go ukral izbornoto moto na SRS na RS i najavuva tu`ba vo koja }e bara milionska ot{teta.

„Srpska zasekoga{“, najnovoto moto vo pretstojna-ta izborna kampawa na SNSD ne e isto {to i „So nas zasekoga{ Srpska“. Za ova ne treba komentar. Vpro-~em, zo{to pobedni~kiot SNSD bi zemal moto na gu-bitni~kata i minorna SRS na RS?

Po „nekrunisaniot“ lider na opozicijata, kako {to sebesi se gleda Mihajlica, so kritika na penzis-kiot sistem na 22-ri dekemvri 2009 godina, Mladen Ivani} go prodolùva kontinuitetot vo kritikuvawe-to na vlasta.

Toj smeta deka sega{niot penziski sistem vo Re-publika Srpska e pred kolaps, naveduvaj}i deka RS ima 212.000 penzioneri, dodeka ima 230.000 vraboteni koi zemaat plati na koi se pla}aat pridonesi.


295

„Brojot na penzioneri se zgolemuva, a se smaluva brojot na onie koi primaat plati i toa e znak deka sis-temot nema i nema da moè da funkcionira bez sistem-ski reformi i deka }e doìvee potpoln kolaps“, is-taknuva Ivani} i dodava deka SNSD na krajot na godi-nata go razgleduva rebalansot na buxetot, so {to se pokaùva deka doma{nite prihodi padnale i deka bu-xetot opstanal samo blagodarenie na Me|unarodniot monetaren fond. „Vo tekot na poslednata nedela vlas-ta vr{i debalans, {to e tolku nevoobi~aeno i retko {to ja pokaùva seta trauma so koja se soo~uva Repub-lika Srpska“, veli Ivani}.

STRAZBUR

Po postojanite tu`bi i kritiki kon Republika

Srpska, dojde i edna odluka protiv BiH kojavo krajna linija e naso~ena protiv Republika Srpska.

Evropskiot sud za ~ovekovi prava na 22.12.2009 go-dina donese odluka so koja se smeta neprifatlivo us-kratuvaweto na pravoto polnopravno da u~estvuvaat na izborite, odnosno da bidat birani pretstavnici na nacionalnite malcinstva vo BiH vo koi se vbroeni Romi, Evrei, Slovenci, Makedonci i drugi, site dr-àvjani osven Srbi, Hrvati i Bo{waci, koi se konsti-tutivni narodi i koi tie prava gi imaat po toj osnov.

Odlukata e donesena vrz osnova na apelacijata na Evreinot Jakob Fincij i Romot Derv Sejdi}, na koi Izbornata komisija na BiH im zabranila da se kandi-diraat na izborite za ~lenovi na Pretsedatelstvoto na BiH vo 2006 godina bidej}i ne se pripadnici na eden od trite konstitutivni narodi na BiH.

Zabranata na malcinstvata da u~estvuvaat na iz-bori nema objektivno i razumno opravduvawe i zatoa e vo sprotivnost so Evropskite konvencii za ~ovekovi prava, koi{to zabranuvaat diskriminacija, ocenija su-diite vo Strazbur.

Pratenikot na SNSD vo Parlamentot na BiH, Drago Kalabi}, veli deka ovaa partija nema da pravi

Milan Qepojevi}

296

problem pri promenite na Ustavot na BiH vo deot koj se odnesuva na presudata od Strazbur. „Nie nema da br-zame so pokrenuvawe na toa pra{awe, no nema nitu da go blokirame. Me|utoa, nema da go dozvolime obidot na Bo{wacite niz tie promeni da podmetnat po{iro-ka rasprava i da se obidat da pregovaraat za nekoi iz-meni na Ustavot. Veruvam deka tie }e se obidat, no nie im prepora~uvame deka nema razgovor za ni{to drugo, osven za na~inot na izbor na ~lenovite na Pretseda-telstvoto na BiH i delegatite vo Domot na narodite! Od po{irokite promeni na Ustavot niz mala vrata ne-ma ni{to“, veli Kalabi}.

PRITISOCI

Doma{nite obviniteli imaat kompetentnost i

stru~nost vo poln kapacitet da ja obavuvaat svojata dol`nost, veli (22.12.2009) pretsedatelot na Zdruè-nieto na obviniteli na BiH, Miroslav D. Markovi} i dodava deka zaminuvaweto na stranskite obviniteli vo edniot del na javnosta, poto~no vo Federacijata na BiH, e potpolno pretstaven kako katastrofa i neka-kov den D za BiH. Doma{nite obviniteli imaat dovol-no znaewe da ja obavuvaat svojata rabota i toa go poka-àa. Nitu eden predmet nema da ostane nedovr{en, ve-li Markovi}, koj {to e obvinitel vo Obvinitelstvoto na BiH.

Zboruvaj}i za stranskite obviniteli od Oddelot za organiziran kriminal i korupcija, Markovi} potse-ti deka tiepred BiH nikade ne bile obviniteli, za razlika od, da re~eme, doma{nite obviniteli koi ovde rabotat deset, dvaeset, trieset godini. êsto imaa problemi so jazikot i so nepoznavaweto na propisite. Fakt e deka sme imale golem brojosloboditelni presu-di na predmetite koi tie gi vodea, istaknuva Marko-vi} i dodava deka problem se i politi~kite pritisoci. Obvinitelite rabotat pod pritisok i so obid da se ma-nipulira pravosudniot sistem, ~esto i so podnesuvawe


297

na krivi~ni prijavi. Ne e vo red da se zboruva deka so zaminuvaweto na strancite na{iot pravosuden sistem ja gubi nepristrasnosta.

Ima mnogu paradoksi i tie sekojdnevno se smenu-vaat eden so drug, a na 24-ti dekemvri 2009 godina vo Bawa Luka Valentin Incko se „pogriì“ za nov. Toj prezentira{e popis na imotot na BiH koj go „popi-{al“ timot na eksperite od OHR, na konferencijata za pe~at so opozicionite lideri Mladen Ivani} i Dragan âvi} na koi im vra~i CD so spomnatiot po-pis.

Po toj povod pretsedatelot na Narodnoto Sobra-nie na RS, Igor Radoj~i}, veli deka za spisokot doznal od mediumite. Popisot moèbi e dostaven do liderite na opozicijata, no ne i do mene. Mnogu e nevoobi~aeno {to konferencija za pe~at Inckodrì so opoziciski-te partii, aodbi da ja drì so pretsedatelot na Parla-mentot i na Vladata na RS.

Vtoriot paradoks e {to na spisokot na imotot na BiH ili, kako {to toa miluvaat da go kaàt Bo{wa-cite i strancite - „dràven“ imot, se nao|aat i zgradi-te na Narodnoto sobranie na RS, Palatata na pretse-datelot na RS, Osnovniot i okru`niot sud vo Bawa Luka, sedi{teto na Fondot za PIO, Kazneno-poprav-niot zavod na Tawica, re~isi site objekti vo koi se policiskite stanici, Hidrometeorolo{kiot zavod na RS, pa duri i Domot na penzioneri vo Kotor Varo{.

Pomo{nik ministerot za pravda na RS i ~len na Komisijata za dràven imot na BiH, Dragan Spasoje-vi}, veli deka najnapred treba da se utvrdi dali popi-sot na dràvniot imot koj go napravila OHR voop{to e upotrebliv. „Napraveniot popis nema nikakva prav-na sila i pravno dejstvo dodeka ne go verifikuva nad-le`niot organ. Popisot e napraven bez jasna zakonska osnova, odnosno bez jasni kriteriumi za toa {to treba da se popi{e. Zatoa se postavuva pra{aweto dali po-pisot e validen vo obliklno-pravna smisla“, veli Spa-sojevi}.

Milan Qepojevi}

298

ÊSTITKI

O~igledno na prostorot na Republika Srpska Mi-

hajlica ne go interesira ni{to osven kritikuvaweto na vlasta, pa duri nitu popisot na imotot koj go napra-vila OHR.

Na krajot na 2009 godina, toj veli dekabila te{ka godina za Republika Srpska, a mnogu bogata za vladeja-~ite so ovaa stradalna zemja. „Za faktot deka zemjata e me|u prvite po korupcija i kriminal vo Evropa, site zaslugi mu pripa|aat na vladeja~koto mnozinstvo vo BiH, vklu~uvaj}i go i faktot deka zaedno so Albanija sme edinstvena zemja koja na svoite gra|ani ne im ovoz-moì patuvawe vo Evropa bez viza. Za vakvata socijal-no-ekonomska situacija vo RS i celata BiH, najodgo-vorni se SDA, SBiH, SNSD i dvata HDZ. Sekoj obid bremeto da se prefrli na drugite e najgolem stepen na licemerie“, ocenuva Mihajlica na 29.12.2009 godina.

Visokiot pretstavnik prodolùva vo svojot „stil“, pa i ponatamu se obiduva da gi ospori odlukite na Vladata na RS i na Narodnoto sobranie na RS.

Imeno, OHR stavovite na Narodnoto sobranie na RS, koe{to gi otfrli odlukite na Incko za pravosudstvoto i pobara od Vladata na RS da podgotvi izmeni i dopolnuvawa na Zakonot za referendum, gi oceni kako antidejtonski.

Reagiraj}i na vakvoto odnesuvawe na Incko, Mi-lorad Dodik i Neboj{a Radmanovi} velat (30.12.2009): „Pravoto na gra|anite na Republika Srpska da se iz-jasnat na referendum za nametnuvaweto na odlukite od strana na visokiot pretstavnik vo BiH, Valentin In-cko, ne e antidejtonsko“.

Dodik go povika Incko jasno da kaè koj ~len na Dejton go zabranuva referendumot. „Referendum ne e antidejtonsko pra{awe i nikade ne pi{uva deka e zab-ranet“, tvrdi Dodik.


299

„Po usoglasuvaweto na zakonot za referendum, imaj}i go predvid vetoto na Bo{wacite vo Sobrani-eto na narodite na RS, }e vidime koi se rokovite za da moè da se donese precizna odluka za izjasnuvaweto“, istaknuva Dodik i dodava deka „ovde stanuva zbor za kr{ewe na Ustavot i zakonot inie sakame da go svrti-me vnimanieto na toa.“

Dodik veli deka SNSD kako strate{ka cel vo 2010 godina go ima osvojuvaweto na nadpolovinsko mnozinstvo na pretstojnite op{ti izbori. Dodik ovoj stav go potkrepi so faktot deka SNSD vo pretstojni-te izbori vleguva so posilna partiska struktura i so pogolem brojna~alnici vo op{tinite i pratenici na site nivoa na vlasta otkolku {to toa bil slu~aj pred minatite izbori.

Republika Srpska i BiH sekako go zapomnija Pe-di E{daun po pustinata koja ja ostavi zad sebe, bidej}i vo vreme na negovoto „vladewe“ na mestoto na visok pretstavnik, Republika Srpska ostana bez golem broj svoi nadle`nosti. E{daun koj zamina vo „penzija“ i ponatamu se obiduva da lobira za unitarna BiH so cel likvidirawe na Republika Srpska.

Taka, E{daun deli lekcii i na 30.12.2009 godina veli: „Koga bev visok pretstavnik nau~iv deka raboti-te najdobro moàt da se napravat koga se izveduvaat vo koordinacija so sosednite dràvi. Dokolku sakate da go re{ite pra{aweto naRepublika Srpska i opstruk-ciite na Milorad Dodik, toga{ najmo}niot sovetnik ne e Brisel, tukutoa se Belgrad i Podgorica.

Dokolku sakate da go re{ite statusot na Hrvatite vo BiH, toga{ najgolemiot sovetnik vi e Zagreb.

Dokolku sakate BiH da bide pravna dràva koja }e gi sproveduva reformite i so toa da si pomogne sebesi, no i na sosednite dràvi vo reformskiot pat, toga{ morate da ja imate balkanskata, a ne bosanskata poli-tika“, tvrdi E{daun.

Milan Qepojevi}

300


301

PETTI DEL

2010 godina (januari, fevruari, mart)

REFERENDUM

Kako {to e slu~aj so sekoe aktuelno pra{awe, ta-

ka e i so najaveniot referendum na Milorad Dodik za nametnatata odluka na Valentin Incko za ostanuvawe na stranskite sudii i obviniteli. Opozicijata se obi-duva toa da go diskreditira, pa Mladen Ivani} (3.01.2010) veli: „PDP namerno ode{e prikaznata za referendum da ja dovede do apsurd. Nie vo NS na RS predloìvme da se organizira referendum za nezavis-nost, odnosno ona {to svoevremeno go bara{e SNSD i koj glasa{e protiv na{iot provokativen predlog – SNSD, SP i DNS, odnosno vladeja~kata koalicija.

Zna~i, toa pokaùva deka tie za referendumot ni-koga{ ne ni razmisluvale seriozno, nitu }e razmislu-vaat, na niv prikaznata za referendum im sluì za za-bavuvawe na narodot i posebno e irelevantno i neva`-no da se organizira referendum za odlukite na visoki-ot pretstavnik za ostanuvaweto na stranskite sudii i

Milan Qepojevi}

302

obviniteli. Takov referendum ne bi imal nikakvi posledici, a vladeja~kata struktura vsu{nost taa od-luka na visokiot pretstavnik ve}e ja sproveduva. Ni{-to ne se promenilo“, veli Ivani}.

„Dodeka e SNSD na vlast, referendum apsolutno nema da ima. Saraevo i me|unarodnite institucii mo-àt da bidat mirni {to se odnesuva do toa“, pora~uva Ivani}.

Izvr{niot sekretar na SNSD, Rajko Vasi}, (4.1.2010) veli deka Mladen Ivani} dobil zada~a od Me|unarodnata zaednica da go razbie edinstvoto na srpskite partii vo organizirawe na najaveniot refe-rendum za ostanuvaweto na stranskite sudii i obvini-teli vo BiH.

Vasi} go obvinuva PDP deka svesno predloìle raspi{uvawe na referéndum za nezavisnost na Repub-lika Srpska za da sozdadat situacija vo koja taa bi is-~eznala od geografskata karta.

So toj niven predlog, tie na gra|anite sakaat da im pokaàt deka se boèmno radikalno patriotski op-redeleni i deka se navodno za samostojnost na Republi-ka Srpska. Vsu{nost, celata taa prikazna ja „svrtele“ vo dogovor so strancite za da né vovle~at vo avantura koja bi ja pogrebala Republika Srpska, smeta Vasi} i dodava deka toa e ~ist kolaboracionizam na PDP so Me|unarodnata zaednica ~ija cel e urivawe na vlasta na SNSD. "êlnicite na PDP se obi~ni provokatori koi po nalog na svoite mentori sakaat da né vovedat vo avanturizam“, tvrdi Vasi}.

Pojasnuvaj}i koi se „mentori“ na Ivani}, Vasi} veli deka e toa eden del na me|unarodnata zaednica i deka dobro se znae deka Ivani} e glavniot promotor na taa me|unarodna zaednica i glavniot dostavuva~ na inoblikcii i nekoi t.n. analizi na istata me|unarodna zaednica za politi~kite priliki vo Republika Srpska i BiH.

Dodik e prinuden da se brani ne samo od napadot na Ivani} i „ekipata“, tuku i od tu`bite koi doa|aat od FBiH. Po odlukata na Okru`niot sud vo Bjeqina


303

da ne pokrene postapka protiv nego vrz osnova na prijavata koja protiv nego ja pokrena gradona~alnikot na Saraevo, Alija Behman, premierot Dodik povtori (5.1.2010) deka stoi zad sekoja svoja izjava vo vrska so napravenite zlostorstva vo BiH, povtoruvaj}i deka ne samo toj, tukui nekoi drugi, me|u koi i „generalite na UNPROFOR go dovele vo pra{awe ona {to se slu~u-valo na saraevskite Markali vo tekot na vojnata“.

Prikaznata za najaveniot referendum e posebno interesna ne samo za Me|unarodnata zaednica, tuku i za opozicijata vo Republika Srpska, pa taka vo novata 2010 godina, po Ivani}, se javuva i Dragan âvi} koi veli: „ Duri i da se slu~i referendum, ne e jasno {to }e se dobie so toa, za{to referendumot sluì vlade-ja~kata struktura da dobie slika za ona {to mislat gra|anite za nekoe va`no pra{awe. Koga se vo pra{a-we odlukite na visokiot pretstavnik jasno e deka gra-|anite na Republika Srpska se protivat na toa. SNSD toa moè da go kaè i sam, bidej}i gra|anite mu dale mandat toa da go pravi. Za da ima smisla taa nivna ‚spletka‘, edinstveniot na~in e zakonite na BiH da se proglasat za nevaè~ki na teritorijata na Republika Srpska. SNSD treba da prestane da se krie zad grbot na narodot“

KAPACITET

Sovetnikot na Premierot na RS, Arie Livne, tvr-

di (10.1.2010) deka sudirot so Me|unarodnata zaednica vo BiH e nepotreben, bidej}i „politikata ne se vodi vo Bawa Luka, tuku vo Va{ington“. Vo globalni razme-ri Livne smeta deka bi bilo najdobro Republika Srp-ska da se „smesti na nekoe dobro mesto vo golemata svetska igra kako gleda~ na stadionot, od kade {to mo-è s# da vidi i da opstane“, pora~uva Livne.

Govorej}i za toa {tokaùva Dodik na toa, Livne istaknuva „deka nikoj nikogo ne slu{a, no moè da slu-{a, i toa e ve}e ne{to. Premierot odgovara pred naro-

Milan Qepojevi}

304

dot i pred Parlamentot i Vladata. Samo }e re~am deka Dodik e sposoben ~ovek so nesposobno opkruùvawe“.

Prognoziraj}i gi rezultatite na pretstojnite iz-bori, Livne veli: „Iskreno, jas ne gledam negov pro-tivnik . Toj pred s# e naroden ~ovek. Ne e slu~ajno {to lu|eto na ulica go vle~at za raka i velat ‚Mile, Mi-le‘, bidej}i taka go znaat, kako sosedot Mile od Lakta-{i. Istraùvawata na javnoto mislewe pokaùvaat, a i jas mislam taka, deka toj }e gi dobie izborite“.

Dodik gi slu{a pofalbite i kritikite i sekoj-dnevno izleguva pred gra|anite so rezultatite od svo-jata rabota i mnogute idei, koi nekoi gi razbiraat, ne-koi ne gi razbiraat, a nekoi moèbi nekoga{ }e gi sfatat.

Premierot najavi (14.1.2010) deka bi trebalo da se promeni imeto na gradot Isto~no Saraevo, za da se eliminiraat {pekulaciite na bo{wa~kite politi~a-ri za brojot na Srbite koi ìveat vo federalnoto Sa-raevo. Dodik reagira{e na izjavata na Bakir Izet-begovi} koj veli deka vo Saraevo ìveat od 100.000 do 150.000 Srbi.

Krajno vreme e da prestanat manipulaciite za brojot na Srbite koi ìveat vo Saraevo. Za promenata na imeto Isto~no Saraevo treba da se zboruva so Sr-bite od toj grad, bez ogled na nivnite emocii, bidej}i stanuva zbor za lu|e koi se proterani od Saraevo vo tekot na vojnata.

„Vo razgovor so pretstavnicite na Me|unarodnata zaednica objasnuvame deka vo federalno Saraevo ì-veat 95 otsto Bo{waci i deka tamu ne ìveat 150.000 Srbi, kako {totvrdi Bakir Izetbegovi}. Tokmu imeto Isto~no Saraevo mu dava mo`nost na Izetbegovi} da manipulira i prikaùva deka seto toa e Saraevo, bi-dej}i strancite toa ne go razbiraat! Mislam deka vo imeto na toj grad ne treba da stoi Saraevo“, veli Do-dik.

Reagiraj}i na predlogot na Dodik, gradona~alni-kot na Isto~no Saraevo, Vinko Radovanovi}, re~e deka ne gleda preterana potreba imeto na gradot da bide


305

promeneto, no deka e podgotven da razgovara za toa. „Moème da zboruvame za toa pra{awe, no so ogled na emocionalnata vrska na saraevskite Srbi so toa ime, ne znam kakvi }e bidat rezultatite odtoj razgovor.“

Na~alnikot na op{tinata Isto~no Saraevo i pot-pretsedatel na SDS, Predrag Kova~, veli deka bri{e-weto na odrednicata Saraevo od imeto na Isto~no Sa-raevo ne doa|a predvid, osven eventualno da se vrati staroto ime: Srpsko Saraevo.

MESI]

Manipulacijata i pritisocite na site vidovi za

najaveniot referendum prodolùvaat. Kakoâvi}, Ivani} i Incko, taka vo prikaznata za nego se vklu~u-va i hrvatskiot pretsedatel vo zaminuvawe, Stjepan Mesi}, koj re~e deka, dokolku toj bide pretsedatel na Hrvatska vo migot koga Republika Srpska }e raspi{e referendum, „vedna{ so vojskata na Hrvatska }e go prekine koridorot vo Posavina“.

„Hrvatska e garant na Dejtonskiot dogovor. Koga Dodik so referendumot za otcepuvawe bi go urnal Dej-tonskiot dogovor, Republika Srpska vedna{ bi morala da is~ezne i zatoa bi go prekinal koridorot po voen pat“, re~e Mesi} i go obvini Dodik deka ja mami Me|u-narodnata zaednica i igra na kartata na zamor, bidej}i misli deka svetot }e se zamori od BiH.

„Svoeto mislewe go iznesov i pred pretstavnici-te na Me|unarodnata zaednica, no vo malku poblag ob-lik“.

Premierot Dodik smeta (20.1.2010) deka so svoite izjavi, a posebno so ovaa poslednava, Mesi} pokaàl deka predvodi me|u voenopottiknuva~kite jastrebi, za{to e prv lider koj vo poslednite 15 godini otvore-no se zakanil so vojna i nasilstvo vo regionot. Toj o~igledno nitu pred zaminuvawe vo politi~ka penzija ne moè da se vozdrì od davaweizjavi so koi potvrdu-va deka e ultranacionalist.

Milan Qepojevi}

306

"Mesi} se pretstavuva kako nekoj „evropeec“, a se-ga toj re~isi evropeec otvoreno se zakanuva so vojna. So ovaa izjava∏, tvrdi Dodik, "Mesi} pokaà deka zlostornikot se vra}a na mestoto na zlostorot. Na po-~etokot na karierata {ire{e usta{tvo niz Avstrali-ja i mnogu drugi zemji, a sega povtoro yvecka so oru`je-to, iako na site im e jasno deka vremeto na vojnite i oru`jeto e minato. Mesi} kone~no bi moral da sfati deka negovoto vreme pomina“, veli Dodik.

VLIJANIE

Zboruvaj}i za politi~kite pritisoci vrz Obvini-

telstvoto na BiH, glavniot ovinitel na Obvinitel-stvoto na BiH, Milorad Bara{in, (22.01.2010), veli de-ka izjavite na Milorad Dodik, vo koi kaàl deka „ob-vinitelite se babi jaj~arki“ i deka „Sudot i Obvini-telstvoto na BiH ne se ustavni kategorii“ kako i mno-gu drugi, treba da se gleda niz po{iroka rasprava. Toa e rabota na negoviot politi~ki stav i na politi~kata kultura. "Jas samo otvoreno }e re~am deka nitu eden obvinitel vo BiH ne e nitu baba, nitu jaj~arka, kako {to toa toj go iznese vo svoite stavovi. Normalno e deka takvite prikazni na Milorad Dodik se nekakov vid pritisok, a mo`bi toa e delod negovata predizbor-na kampawa“, tvrdi Bara{in.

NOV PATRIJARH

Na 22.01.2010 godina za nov patrijarh e izbran ne-

govoto prvosve{tenstvo episkopot ni{ki Irinej.

BILE]A Na predvremenite izbori za na~alnik na op{tina

Bile}a, odràni na 24 januari 2010 godina pobedi Dra-gan Babi}, kandidat na SRS na RS, PDP, SDS i u{te nekolku partii.


307

Babi} osvoi 3.798 glasovi, a kandidatot na SNSD Blaò Vujovi}, 3.135 glasovi. Na izborite vo Bile}a izlegoa pove}e od 70 otsto zapi{ani izbira~i, {to e rekordna izlezenost na izborite odràni vo Republi-ka Srpska vo poslednite desetina godini na site ni-voa. Pretsedatelot na SRS na RS, Milanko Mihajlica, ~ij kandidat pobedi vo Bile}a, re~e deka Dragan Ba-bi} ve}e obezbedil i sobranisko mnozinstvo i mu pre-nese na pretsedatelot na SNSD, Milorad Dodik, top-li pozdravi od ovoj mal hercegovski grad.

Mihajlica tvrdi deka izborite, so bokserski re~-nik zboruvano, ja frlile vlasta vo Republika Srpska vo nokdaun, a vo slednite meseci }e se potrudat da za-dadat u{te mnogu kro{ea i aperkati, za na oktomvris-kite izbori da doìveat klasi~en nokaut.

Milorad Dodik go prizna porazot na kandidatot na SNSD i mu ~estita{e na pobednikot, govorej}i de-ka porazot vo Bile}a e razo~aruvawe za SNSD, no ne i tragedija, ocenuvaj}i deka taa op{tina ne moè da bi-de reprezentativna koga se vo pra{awe politi~kite odnosi vo Republika Srpska. Dodik re~e deka e mo`no opozicijata da izleze zaedno na op{tite izbori i deka bi sakal toa da se slu~i. No, seto toa e nivni problem.

Vistinata e deka SNSD na ovie izbori osvoi re-korden broj glasovi, 700 pove}eod poslednite lokalni izbori vo 2008 godina, koga pobedi kandidatot na SNSD, Bekan.

Toga{ razlikata vo brojot na glasovi pome|u kan-didatite naSNSD i SDS be{e 201 glas vo korist na SNSD, no isto taka SRS na RS ima{e 1.251 glasovi. Sega ovie dve partii, zaedno so PDP napravija koali-cija i zatoa nastana taa razlika, za {to pridonese i golemata izlezenost od 70 otsto.

Ednostavno re~eno, Bile}a e mesto za koe ne moè da se kaè deka, koga i da e, bilo posebno nakloneto kon SNSD i zatoa ne e reprezentativen pretstavnik na Republika Srpska. SNSD ima pri~ina za zadovol-stvo, bidej}i go zgolemi brojot na glasovi vo Bile}a, a drèj}i se do narodnata izreka koja veli „deka sekoe lo{o ima svoe dobro“ e golema opomena i mobilizaci-

Milan Qepojevi}

308

ja. Treba da se kaè deka Mihajlica ja mame{e javnosta deka noviot na~alnik Dragan Babi} ima sobranisko mnozinstvo, bidej}i toa ne e to~no. Sobraniskoto mno-zinstvo koe go vodi SNSD ostana nepromeneto.

OTPLATUVAWE

Odgovaraj}i na pra{aweto (25.01.2010) na eden od

dvajcata pratenici na SRS na RS, Nove Gruji}, kogo go interesira{e kako go otplatuva kreditot za svojata ku}a vo Belgrad, „bidej}i ratata za kreditot e pogole-ma od platata“, Dodik re~e deka svojata ku}a vo Bel-grad ja dal pod kirija na izraelskata ambasada vo Bel-grad za okolu 55.000 evra od godina. „Kirijata odi za otplata na kreditot za ku}ata koja e pod bankarska hi-poteka za period od deset godini“, re~e Dodik.

PREDLOG

Na 26.1.2010 godina Vladata na RS, vo sobraniska-

ta procedura upati predlog zakon za referendum i inicijativa na gra|anite, koj treba da se razgleda po itna postapka na posebna sednica na Narodnoto sobra-nie na RS.

Spored zborovite na ministerot za uprava i lo-kalna samouprava, Zoran Lipovac, vo predlogot se na-o|aat pra{awa koi eventualno bi moèle da se posta-vat na nekoj od referendumite. Toj naglasi deka vo pra{awe e ~isto tehni~ki zakon, za koj ne o~ekuva ve-to vo Sovetot na narodite, nitu moè da mu se sprotis-tavi OHR, smeta Lipovac.

Postojat nekolku su{testveni razliki vo odnos na referendumot od 1993 godina, a glavnata razlika e deka se prodolèni rokovite i organizacijata za re-ferendum. Toj zakon bil kreiran vo poinakov politi~-ki ambient i toj predviduval molskavi~na procedura. Ednostavno kaàno, bil nesprovodliv, istaknuva Li-povac.


309

OHR soop{ti deka so „referendumot koj go pred-loì Vladata na RS se doveduva vo pra{awe Dejton-skiot dogovor. Toj izleguva nadvor od ustavnite nad-le`nosti na entitetot i e vo sprotivnost so negovite obvrski kon Ustavot na BiH, i kako {to visokiot pretstavnik ve}e jasno stavi do znaewe, go kr{i Dej-tonskiot dogovor. Vo OHR istaknuvaat deka so refe-rendumot SNSD manipulira so glasa~ite vo Republi-ka Srpska za da go svrti vnimanieto od realnite eko-nomski problemi so koi se soo~uvaat gra|anite.“

Takvite dejstva se sprotivni na vladeeweto na Za-konot i ja zagrozuvaat reputacijata na Republika Srp-ska, soop{tiistiot den OHR.

Koga ova soop{tenie }e se sporediso izjavite na Dragan âvi} i Mladen Ivani}, se gleda deka se re~i-si identi~ni. Pra{awe e kade se pi{uvani, dali vo OHR, za da gi soop{tat âvi} i Ivani}, ili obratno.

O~igledna e manipulacijata koja se voo~uva na prv pogled. Se koristi „frazeologijata“ na Pedi E{-daun, „ne e vo soglasnost so Dejtonskiot dogovor“, i ni-kade ne se naveduva koj ~len od Ustavot ni koj ~len od Zakonot, kako ni koja odredba od Dejtonskiot miroven dogovor. Toa podocna Ustavniot sud na RS i }e go pot-vrdi.

Isto taka, koristeweto na terminite „manipula-cija, izmama i svrtuvawe na vnimanieto na gra|anite od problemite“ se identi~ni za Ivani}, âvi} i OHR. Toa e mnogu nekorektno, cini~no i bezobrazno. OHR se zanimava so sé i se{to samo ne so ekonomsko-socijal-nata problematika, toa & e ostaveno na legalno i legi-timno izbranata vlast. Poznata e izjavata na ârls Ingli{ koj se zalaga vo kontinuitet za promena na Us-tavot na BiH, odnosno za promena na Dejtonskiot mi-roven dogovor, kade {to veli deka promenite na Usta-vot se pova`ni od svetskata ekonomska kriza, bidej}i dokolku tie se sproveduvaat, navodno i svetskata eko-nomska kriza polesno }e se nadmine.

Za~uvuvaweto na Republika Srpska ne e celta na goreimenuvanata „trojka“, tuku nejzinoto eliminira-

Milan Qepojevi}

310

we. Niv ne gi interesira ekonomsko-socijalnata sos-tojba. Da sakaa da go unapredat stopanstvoto i socijal-nata pravda, }e go storeja toa dodeka bea na vlast. Na politi~kata scena na Republika Srpska ima mnogu ma-nipulatori i izmamnici koi se pokrieni i za{titeni so mo}ni i respektabilni funkcii.

Na 29 januari 2010 godina Milorad Dodik re~e de-ka vo Republika Srpska }e bide odràn referendum so pra{aweto „Dali go poddrùvate visokiot pretstav-nik vo nametnuvaweto na zakonite?“. Po povod izjava-ta na Rafi Gregorijan deka „referendumot vo Republi-ka Srpska e antidejtonski ~in koj vnesuva strav i pret-stavuva nepotreben tro{ok za da bide dobien ve}e poz-natiot odgovor“, Dodik veli deka Republika Srpska vo sega{nata sostojba ja dovel toj so ignorirawe i omalo-vaùvawe.

Celta na referendumot e da se zajakne poddr{kata na Dejtonskiot dogovor i da se isklu~i tvrdeweto deka Republika Srpska deluva antidejtonski. Odgovaraj}i na obvinuvawata na Gregorijan deka referendumot e skap i nepotreben, Dodik re~e deka toa ne se negovi pari i deka so niv ne moè da raspolaga toj, tuku Vla-data i Narodnoto sobranie na RS. Ako Parlamentot donese odluka sredstvata da bidat potro{eni za opre-deleni nameni, toa }e bide storeno i toa ne zavisi od Gregorijan, re~e Dodik.

TENZII

Visokite tenzii postojano treba da se odrùvaat

za da se sozdade prostor za izmami i manipulacii. Ta-ka, navodno od nekoi visoki diplomatski izvori se so-op{tuva (1.02.2010) deka Valentin Incko se podgotvuva da gi blokira site smetki na SNSD i da go „zabrza“ podnesuvaweto na krivi~nata prijava protiv Dodik, dokolku Parlamentot na RS na 9-ti fevruari go usvoi Zakonot za referendum.


311

Spored ovoj izvor, Incko vedna{ }e go poni{ti Zakonot vo slu~aj toj da bide usvoen, a istiot mig }e gi aktivira i krivi~nite merki.

Osven ovaa zakana, ili kako i da ja tolkuvame, is-tiot den vo Bile}a, na sednicata na Glavniot odbor na SDS, od ovaa partija e isklu~en dolgogodi{niot pora-ne{en pretsedatel Dragan Kalini}. Ne e jasno zo{to Bosi} se zalagal za negovoto osloboduvawe i ukinuva-we na sankciite protiv porane{nite funkcioneri na SDS, za potoa, kako Kalini}, da ja „isfrla“ partijata. Na scena e o~igledno politi~ko licemerie.

Direktorot na Dejtonskiot proekt i profesor na amerikanskiot univerzitet, Tafts Brus Hi~ner, veli (4.02.2010) deka ramkata na dejtonskata struktura e do-volna za da bidat zadovoleni interesite na site gra|a-ni. Problemot na BiH ne e vo Dejtonskiot ustav, tuku vo nepostoeweto na podgotvenost kaj bosansko-herce-govskite lideri da se dogovorat i da ja napravat ovaa zemja funkcionalna dràva.

Hi~ner veli deka Dejtonskiot ustavovozmoùva razvivawe na dràvata, na nejzinite institucii. Ne samo {to ovozmoùva, tuku i povikuva na toa, no prob-lemot ekoj kako go interpretira.

Govorej}i za najavite za imenuvawe na specijalen pretstavnik na SAD za Balkanot, Hi~ner veli deka ne treba specijalen pretstavnik, nitu „Dejton 2“. „Nazna-~uvawe na specijalen pretstavnik bi ispratilo poraka deka ovde{nata sostojba e ednakvo krizna kako i vo Avganistan, Irak, zemjite kade se specijalnite pret-stavnici. A, toa ne e vistina“, smeta Hi~ner.

OMRAZA

„SNSD oceni (10.2.2010) deka posledniot slu~aj na

fa{izacija na pretsedatelot Milorad Dodik na FTV e najdobro delo za raspad na zemjata“. Vo politi~kiot magazin 60 minuti na FTV emituvan na 8-mi fevruari, postaveno e videood sajtot „Jutjub“ na koj premierot Dodik e prikaàn vo uloga na Adolf Hitler.

Milan Qepojevi}

312

SNSD naglasuva deka posledniot slu~aj na fa{i-zacijata na liderot na ovaa partija e edna od najkrup-nite pri~ini da reagiraat oficijalnite tela na zaed-ni~ko nivo.

„Sistemskiot govor na omraza produciran od Sa-raevo, so asistencija na del od Me|unarodnata zaedni-ca, ja obavuva svojata vtora etapa. Prvo, Republika Srpska e proglasena za genocidna, sega nejzinite lide-ri se ocenuvaat kako fa{izoidni, a vo tretata faza site Srbi }e bidat etiketirani so fa{izam i geno-cid“, re~e sekretarot SNSD, Rajko Vasi}.

Vasi} tvrdi deka toa {to go napravi FTV vo svo-jata glavna politi~ka emisija go premina pragot na minimalno potrebnata tolerancija za zaedni~ki ì-vot vo BiH.

Urednikot na emisijata 60 minuti, Bakir Haxi-omerovi}, navodno, pod pritisok na opredeleni pret-stavnici na Me|unarodnata zednica, im se izvinil na antifa{istite poradi emituvaweto na videoto vo koj Milorad Dodik i najbliskite sorabotnici se prika-àni kako fa{isti, istaknuvaj}i deka izvinuvaweto ne se odnesuva na premierot Dodik.

ZAKON ZA REFERENDUM

Pratenicite na Narodnoto Sobranie na RS na

10.02.2009 godina go izglasaa Zakonot za referendum i gra|anska inicijativa, ~ij predlaga~ e Vladata na RS. Zakonot go izglasaa 46 pratenici, protiv glasaa 16, a vozdràni bea {est.

Pretsedatelot na NS na RS, Igor Radoj~i}, smeta deka spomenatiot zakon moè da go izdrì testot na Ustavniot sud na RS. Nema{e su{testveni primedbi na Zakonot, tuku primedbite se odnesuvaa na referen-dumskite pra{awa, koi vo Zakonot i gi nema.

Valentin Incko, den po usvojuvaweto na Zakonot, pristigna vo Bawa Luka i razgovara{e za Zakonot so premierot Dodik, a potoa re~e deka pravi razlika po-me|u Zakonot za referendum i referendumot, i deka


313

OHR }e go prostudira Zakonot za referendum i gra-|anska inicijativa.

Toj veli deka toa {to Narodnoto sobranie go us-voi zakonot ne zna~i deka referendumot }e se odrì. „Sè u{te nema referendum. Sega postoi zakon koj odi vo Sovetot na narodite na RS, a moèbi }e odi i na Us-tavniot sud na RS. Razlikuvame zakon i referendum“, povtori Incko.

Na 16.02.2010 godina Milorad Dodik re~e deka Re-publika Srpska nema da se izjasnuva za secesija kako {to nekoi se obiduvaat zlonamerno da imputiraat. Na na{iot dneven red nikoga{ nema da bide referendum za secesija, me|utoa, nikoj ne bi moèl da isklu~i deka vo eden mig vo soglasnost so procentot i pravoto koe gra|anite go imaat, nema da ima zbor za referendum za statusot na Republika Srpska.

„RS ima pravo da go {iri svojot status koj go vne-se vo BiH. Gra|anite na Republika Srpska so godini sesoo~eni so odlukite na visokiot pretstavnik koi gidonesuvaa zakonite za koi nemaa osnov nitu spored me-|unarodnoto pravo, nitu po opis na dejstvuvaweto. Se-to vreme se kr{i Dejtonskiot dogovor i bevme prinu-deni da odgovorime na bezzakonieto“, istaknuva Dodik. GREGORIJAN

Supervizorot za Br~ko, Rafi Gregorijan, re~e

(16.2.2010) deka Elektrostopanstvoto na RS na ìteli-te na distriktot Br~ko sekoga{ im ja naplatuva elek-tri~nata energija po povisoki ceni otkolku na ìte-lite na Republika Srpska.

Reagiraj}i, Milorad Dodik kaà deka Gregorijan laè. †Toj e patolo{ki la`go. Potpolna nebuloza e toa {to go re~e, deka strujata od Republika Srpska e poskapa od onaa od Federacijata. Ako e toa taka, to-ga{ zo{to ne zele struja od Federacijata?∏

†Nie∏, istaknuva Dodik, †bevme primorani u{te dodeka gradona~alnik be{e Milorad \apo, da ispora-~uvame elektri~na energija zatoa {to be{e poevtina

Milan Qepojevi}

314

od onaa od Federacijata BiH. Nie toj dogovor sekoja godina go obnovuvavme bez pritisok.∏

Dodik se pra{uva zo{to Gregorijan laè koga ve-li deka Br~ko e vazal na Republika Srpska. Ne moè nikako \apo da bide vazal na RS. †Na koja budala & pad-nalo na pamet da napravi takvo ne{to?∏, pra{uva Do-dik.

Toj go obvini Gregorijan deka e naso~en kon toa da & nanese zlo na Republika Srpska, ne biraj}i sredstva vo takvoto nastojuvawe, duri i na ovoj na~in. Gregori-jan e ovde minato i poleka zaminuva za{to ne e dovol-no da bidete ~len na nekoja razuznava~ka organizacija, pa da mislite deka od vas site se pla{at. Jas ne se pla-{am nitu od Gregorijan, nitu od negovite lagi. Toa go pokaàvme sevo ova vreme.

Govorej}i za doa|aweto vo BiH na visokata pret-stavni~ka na Evropskata Unija za nadvore{na politi-ka i bezbednost, Ketrin E{ton, kaà deka taa e zablu-dena od nevistinite deka Republika Srpska podgotvuva secesija, kako i od toa deka situacijata vo BiH ne e tolku lo{a kolku {to nea & e pretstavena, re~e premi-erot Dodik, vo o~i sostanokot so nea.

VETO

Klubot na Bo{wacite vo Narodniot Sovet na RS

(22.2.2010) go pokrena pra{aweto za za{tita na vital-niot nacionalen interes na Zakonot za referendum i gra|anski inicijativi na Republika Srpska.

Kako uslov za poddr{ka na ovoj zakon, Klubot na-javi nekolku amandmani, a }e se obidat da gi usvojat na narodniot sobir, odnosno vo Zaedni~ka komisija so Narodnoto Sobranie. Ako i tuka ne se postigne dogo-vor, }e se bara ocena na ustavnosta pred Ustavniot Sud na RS koj treba da proceni dali toj go navreduva naci-onalniot interes na nekoj od narodite.


315

DIJALOG

Milorad Dodik i Valentin Incko u~estvuvaa na

debata na tema Otvoren dijalog vo otvoreno op{tes-tvo, koj vo Saraevo (23.2.2010) go organizira{e Centa-rot za kultura na dijalozi.

Dodik vo taa prilika re~e deka Republika Srpska ne e problem vo BiH, tuku problem e nefunkcionalna-ta Federacija BiH.

†Bi sakale da ne e taka, no o~igledno e deka mo-rame da ja trpime konfuzijata. Nema da ja negiram BiH, no nema da dozvolam nitu da se negira Republika Srpska. Dejtonskiot dogovor, ~ij del e Ustavot na BiH, ne treba da pretrpi golemi promeni. BiH ne mo-è da bide zemja na preglasuvawa, nitu moè na toj na-~in da opstoi∏, re~e Dodik istaknuvaj}i deka kompro-misot i konsenzusot se klu~ za uspehot na zemjata.

BiH vo ramkite na Dejtonskiot dogovor ne e spor-na i kako takva treba da se priklu~i na evroatlantski-te integracii. Pravata na Republika Srpska ne se ni-tu protiv BiH, nitu protiv FBiH. Na{ite prava se protiv negiraweto na Republika Srpska. Naàlost, istaknuva Dodik, vo FBiH nie nemame sogovornici bi-dej}i vo BiH ne e postignat dogovor za politi~ka ko-rektnost, nitu za toa kako da se odi ponatamu.

Vladata na RS na sednicata odràna na 25.2.2010 godina zaklu~i deka popisot na imotite koj go napra-vil OHR ne ja odrazuva fakti~kata i pravnata sostoj-ba. Vladata na RS nema, na osnova na ovoj spisok, da u~estvuva vo natamo{nite pregovori za raspredelba na dràvnite imoti. Zatoa, Vladata bara od Sovetot na ministri na BiH vo rok od 60 dena da napravi popis na imotite zatoa {to toa e potrebno za instituciite na BiH. Ako ne go stori toa, Vladata na RS }e predlo-ì Narodnoto Sobranie na RS po itna postapka da go usvoi Zakonot za imot na Republika Srpska, re~e mi-nisterot za pravda na RS, Xerard Selman.

Milan Qepojevi}

316

DUO

Pretsedatelot na DS, Dragan Чavi}, (25.2.2010) gi

otfrli tvrdewata na premierot Dodik deka kako pret-sedatel na Republika Srpska potpi{al dokument vo koj se naveduva pogolem broj `rtvi od Srebrenica od vistinskiot broj, naglasuvaj}i deka toa e notorna laga.

Toj veli deka Dodik e tragi~na figura na srpski-ot narod i najgolem la`livec me|u politi~arite. †Smetam deka Dodik treba da se srami od svoite izjavi bidej}i edno zboruva pred publikata vo Saraevo, drugo vo mediumite vo Hrvatska, a sosema treto vo Republi-ka Srpska. Toa dokaùva deka Dodik sive ovie godini e dosleden samo vo nedoslednosta∏, dodavaj}i deka Dodik sevo ova vreme na Srbite im se prikaùva kako golem patriot.

Toj veli deka, nasproti Dodikovite podmetnuva-wa, }e prodolì da go pra{uva komu Investiciono-razvojnata banka dala krediti, komu Vladata na RS da-la koncesii, zo{to Srpski [umi denes rabotat najlo-{o, zo{to samo za Dodik se pravi nova obikolnica od 10 milioni evra na avtopatot Bawa Luka-Gradi{ka. Posle Чavi}, liderot na PDP, Mladen Ivani}, (9.3.2010) prodolùva po istiot {ablon da go kritiku-va premierot. Komentiraj}i gi kritikite deka e srp-ski predavnik i poltron na me|unarodnite zaednici, Ivani} veli:

†Ne bev jas toj koj gi kane{e stranskite ambasado-ri na slava, kako {to toa go prave{e Dodik. Ne bev jas toj kogo stranskite trupi go vovedoa na vlast, kako ne-go.

Nemu ne mu be{e zabranuvano da vleguva vo nekoi zemji, kako mene, za{to ne bev na vlast so nego. Ako ne-koj pretendira za nego da se kaè deka gi koristel us-lugite na me|unarodnite zaednici, toga{ toa ne sum jas, tuku Dodik. Toa e samo znak deka Dodik nema argu-menti. PDP i Ivani} nikoga{ nema da bidat predav-nici.


317

Ovaa vlast e nervozna. Tie ìveat vo virtuelniot svet. Izmisluvaat raboti koi ne postoele. Toa e ka-rakteristika na sekoja vlast koja se pla{i∏, veli Iva-ni}.

Osnovna karakteristika na napadite i udarite na Чavi} i Ivani} vrz Dodik, e deka se neargumentirani. Na konkretnata kritika tie ne odgovaraat so fakti koi toa bi go demonstrirale, tuku so premol~uvawe, a potoa po istiot {ablon, koj e ve}e dobro poznat, frla-at drva i kamewa po Dodik. Nivniot vokabular, re~ni-kot so koj kritikuvaat, re~isi e identi~en so kritiki-te na odredeni pretstavnici na Me|unarodnata zaedni-ca koi dosega mnogupati se spomenati.

Neseriozno e {to Чavi} se luti poradi kritikite za spisokot na zaginatite vo Srebrenica za{to dobro se znae deka toj spisok e neto~en i zgolemen. Mnogumi-na od toj spisok zaginale na drugi mesta ili duri se i ìvi, toa Чavi} mnogu dobro go znae. Bi trebalo da od-govori zo{to toa go potpi{al, barem sega, ako ne to-ga{ koga go potpi{uval.

Ivani} dobro znae deka Dodik go izbra Narodnoto Sobranie na RS vo Bjelina 1998 godina, a ne nekakov SFOR. Toj ne saka da priznae deka prvo nemu mu e nude-no premierskoto mesto koe odbi da go prifati za{to se pla{e{e od, toga{ podelenata, Republika Srpska. Potoa, dodeka Dodik go spojuva{e podelenoto i ja ot-vora{e Republika Srpska kon svetot, vo London u~e{e angliski za denes da go raboti toa {to go raboti.

Mahovqanskata obikolnica se raboti kako vrska pome|u dva avtopata, a ne za premierot, {to e apsurd. Interesno e deka Чavi} vo svoeto talkawe & zameruva na aktuelnata vlast {to ne ja poddràla Rezolucijata za Srebrenica koja ja usvoilo Sobranieto na Srbija. Toa samo gi potvrduva opravdanite kritiki od Dodik kon Чavi}.

E[TON

Novata visoka pretstavni~ka na Evropskata Unija

za nadvore{na politika i bezbednost, Ketrin E{ton,

Milan Qepojevi}

318

vo svojot izve{taj za Obedinetite nacii oceni deka politi~kata situacija vo BiH e sè polo{a. †Mnogu e mal napredokot vo klu~nite reformi, osobeno vo od-nos na pette celi i dvata uslova na Sovetot za Imple-mentacija na mirot kako uslovi za zatvorawe na OHR.∏

E{ton istaknuva deka politi~kata situacija pro-dolùva da se vlo{uva.

Do{lo do pad vo komunikacijata me|u politi~ki-te lideri, zaedno so porastot na razedinuva~kite izja-vi od Republika Srpska, pa i so me|uetni~kite nesog-lasuvawa vo FBiH. Spored nejzinite naodi Republika Srpska e klu~niot problem zatoa {to ne go sproveduva Dejtonskiot dogovor.

Vakviot izve{taj pokaùva kakov e odnosot na ra-botata na me|unarodnata zaednica kon Republika Srp-ska i BiH, voop{to.

E{ton, koja skoro dojde na ovaa pozicija, o~igled-no e izmanipulirana so neto~ni informacii. Prob-lem se onie koi go napi{ale izve{tajot koj E{ton sa-mo go pro~itala. Kontinuitet, povrzano so ovie ten-denciozni i neto~ni izjavi trae, taka i Valentin In-cko go podnese izeve{tajot za ON nepoln mesec otkako dojde vo BiH, za period vo koj ne bil tuka, isto kako i E{ton. Ovde ne se raboti za neznaewe, neinformira-nost, tuku za tendencioznost.

O~igledno, OHR i del od pretstavnicite na Me|u-narodnata zaednica vo Saraevo modeliraat vakvi iz-ve{tai vo koi Republika Srpska e vinovna za nespro-veduvawe na Dejtonskiot dogovor, a vistinata e deka taa se bori za negovata doslednost, a onie koi gi pi{u-vaat ovie izve{tai zaedno so Bo{wacite za dejtonski-ot duh. O~igledno e deka nekoj gi povikuva duhovite na minatoto.

Srbite se pretstavuvaat kako lo{i momci i toa e ve}e dobro poznat i isproban sistem na eliminirawe na Republika Srpska. Politikata na Vladata na RS do-sega odoleva{e na site pritisoci pod koi prethodnite vlasti, koi gi vodea Dragan Чavi} i Mladen Ivani}, odnosno SDS i PDP, potkleknaa i poradi koi, na po-


319

~etokot na 2006 god. mu ja dadoa vlasta na Milorad Do-dik, ne sakaj}i tie da bidat grobari na Republika Srp-ska, mislej}i deka toa }e bide Dodik. Milorad Dodik kako premier ja spasi Republika Srpska vo 2006 godi-na, odbivaj}i reformi vo Policijata, isto kako {to vo 1998 godina ja spasi od podelba i izolacija. Ivani} i Чavi} toa mnogu dobro go znaat, isto kako i gra|ani-te na Republika Srpska.

INVESTICIJA

Mahovqanskata obikolnica e prv objekt na avto-

patot Bawa Luka – Doboj koj, i pokraj toa {to }e po-vrzuva dva avtopata, pretstavuva i edna od najzna~ajni-te komunikacii koi Republika Srpska }e gi otvori kon svetot i kon Evropa, re~e na 16.3.2010 Milorad Do-dik, posle potpi{uvaweto na dogovorot za izgradba na Mahovqanskata obikolnica koj go potpi{aa pretstav-nicite na kompanijata Avtopati{ta na RS so izvedu-va~ot na rabotite, ~e{kiot konzorcium OHL @S i Niskogradba.

Dodik re~e deka izgradbata na Mahovqanskata obikolnica e eden od najva`nite proekti, vreden 11, 5 milioni evra. Toa e objekt na delnicata na avtopatot Bawa Luka – Doboj koj e klu~en za konekcija so avtopa-tot Bawa Luka – Gradi{ka. Zavr{eni se site podgot-vitelni raboti, imotno-pravnite odnosi se re~isi vo celost re{eni i izveduva~ite na rabotite moàt ne-pre~eno da zapo~nat. Rokot za zavr{uvawe na rabotite e 20 meseci, precizira Dodik.

RASÎSTUVAWE

Golemiot broj nezakonski steknati penzii vo Re-

publika Srpska mora{e da dovede do revizija. Premi-erot Milorad Dodik (16.3.2010) re~e deka Vladata na RS nema da se otkaè od revizija na invalidskite i drugite penzii koi se odreduvani vrz osnova na privi-legii i vo toa ne moàt da ja soprat nitu protestite,

Milan Qepojevi}

320

nitu ovogodi{nite izbori, pora~a Dodik i dodade deka site korisnici na penzija steknata so voeni privile-gii mora da ja pominat revizijata. Edinstveno na site penzioneri u~esnici vo NOV }e im bidat vrateni site prava koi gi imale pred stapnuvaweto na sila na izme-nite i dopolnuvawata na Zakonot za PIO, precizira-{e Dodik i dodade deka revizijata e neizbe`na za ko-ne~no da se utvrdi do koja mera imalo zloupotreba pri utvrduvaweto na invaliditetot. Lekarskite komisii, 15 godini nanazad, za malku pari izdavale potvrdi za invalidnost, taka {to vo Republika Srpska denes ima mnogu penzioneri koi se penzionirani poradi nekakvi du{evni poremetuvawa, a koi bez nikakvi problemi upravuvaat so motorni vozila i imaat dozvola za pose-duvawe oru`je, tvrdi Dodik. Osven sega{nite raboti, postojat momenti koga treba da se donesat krupni od-luki. Taka, Dodik (23.2.2010) re~e deka ima mnogu pri-meri koi ukaùvaat deka BiH ne e trajna zemja i deka treba da se pristapi so nekoj drug koncept. Vo BiH pr-venstveno mora da se obezbedat mir i stabilnost, a vo tie ramki moè da razgovarame za mirni razdeluvawa za{to taa varijanta e nevozmo`na, re~e Dodik i dodade deka BiH se odrùva samo zatoa {to stranci se obidu-vaat da go zadràt prividno nejzinoto funkcionirawe i deka e vreme za diskusija za mirno razdruùvawe.

Toj gi obvini strancite vo BiH deka go ru{at do-govorot na doma{nite lideri naveduvaj}i go kako pri-mer procesot za imenuvawe na direktor na Regulator-nata agencija za komunikacija, za koj {est lideri pot-pi{aa soglasnost okolu strukturata i rotacijata na toa mesto, a strancite go osporija. Vidlivo e deka strancite go ru{at konceptot koj se bara{e od BiH, lokalnite politi~ki lideri da se dogovorat za na~i-not na re{avawe na problemite, zaklu~i Dodik.

Prviot zamenik na visokiot pretstavnik Rafi Gregorijan, spored sigurni informacii (25.2.2010) za-minuva od BiH vo vtorata polovina od ovaa godina. Gregorijan, navodno, karierata }e ja prodolì vo Cen-tarot za strate{ki studii so koi potpi{al dogovor na

Documents

Milan Qepojevi} DODIK ^UVAR NA SRPSKA