MNENJE STROKOVNJAKA

FUGE IN DILATACIJE V OBLOGAH IZ KERAMI^NIH PLO[^IC IN KAMNAAn dra` Ne dog, u.d.i.g., Ma pei, d. o. o., vodja tehni~no­prodajne slu`be

Pri ob lo gah iz ke ra mi~nih plo{~ic in kamna ima jo fuge ob us trez ni iz ved bi di la ta cij izred no po mem bno teh no lo{ko in vi zual no vlo go. Za nji ho vo ka ko vost in traj nost je po treb no `e pri na~rto vanju spo{to va ti os nov ne de jav ni ke, ki po go ju jejo pra vi iz bor fu gir ne mase in traj no ela sti~nih si ste mov di la ta cij skih reg.

Uvod na iz ho di{~aOd za~etka proi zvod nje ke ra mi~nih plo{~ic in tanj{ih ob log iz kam na (t. i. mar met) so se te naj po go ste je po la ga le na stik brez iz­ved be vme snih reg. [e pred dve ma de set­let je ma je bila ve~ina sten skih ob log iz ke­ra mi~nih plo{~ic iz ve de na na tak na~in. ^e so bile plo{~ice polo`ene na fuge, so bile za fu gi ra ne z me{ani co fi nih pe skov in ve­ziv. Z uved bo no vej{ih ma te ria lov, ki omo­go~ajo hi trej{o grad njo ob jek tov, razvo jem no vih teh no lo gij za proi zvodnjo ke ra mi~nih plo{~ic in le pil za lep lje nje ke ra mi~nih plo{~ic se je vzpo red no raz vi jala tudi proi­zvod nja fu gir nih mas. Da nes je na tr`i{~u mo`no ku pi ti tako uni ver zal ne kot na men­ske fu gir ne mase na os no vi raz li~nih ve ziv v {te vil nih barv nih od ten kih.V letu 2001 so v evrop skem zdru`enju CEN v so de lo va nju z zdru`enji stro ke na po dro~ju dr`av EU v ok vi ru teh ni~ne sku pi ne TC 67, ki je iz de la la stan dar de za le pi la za ob lo ge iz ke ra­mi~nih plo{~ic in kam na, iz de la li in spre je li tudi stan dard za fu gir ne mase EN 13888.Stan dard ni har mo ni zi ran, ven dar ve~ina sve­tov nih proi zva jal cev fu gir ne mase proi zva ja v skla du z njim. Po stan dar du se fu gir ne mase raz vr{~ajo po enot nem, us kla je nem evrop­skem mo de lu. Po tem si ste mu upo rab ni ki eno stav no raz be re jo last no sti fu gir ne mase in se odlo~ijo gle de na svo je po tre be in zah­te ve.

Stan dard EN 13888 fu gir ne mase v os no vi raz de li gle de na ve zi vo, in si cer v dve sku pi ni: ­ RG – fu gir ne mase na os no vi reak cij skih smol in ­ CG – fu gir ne mase na os no vi ce ment nih ve ziv.

Na da lje pa fu gir ne mase na os no vi ce ment nih ve ziv raz de li {e na: ­ CG1 – obi~ajne fu gir ne mase in ­ CG2 – iz bolj{ane fu gir ne mase (vi so ka abra zij ska od por nost – Ar,

zmanj{ana vpoj nost vode – W).Kla si fi ka ci ja fu gir nih mas Ma pei C v skla du s stan dar dom EN 13888 je pri ka za na v Tabe li 1.

Os nov ni de jav ni ki, ki vpli va jo na iz ved bo fu gi ra nja in di la ta cij skih reg ter iz bor iz del kovTe melj ni de jav ni ki, ki jih mo ra mo poz na ti pred za~et kom fu gi ra nja in iz ved be di la ta cij skih reg v ob logah iz ke ra mi~nih plo{~ic in kam na, so: ­ vr sta in do zo re lost pod la ge, ­ vr sta in for mat ob lo ge, ­ ar hi tek tu ra pro sto ra, ­ na mem bnost pro sto ra ob pri~ako va nih / zna nih obre me ni tvah, ­ ~as od iz ved be do upo rab ne obre me ni tve, ­ kli mat ske raz me re v ~asu iz ved be del, ­ os ta lo.

Na os no vi poz na va nja in spo{to va nja teh de jav ni kov lah ko pra vil no di­men zio ni ra mo fuge in dolo~imo ve li kost di la ta cij skih polj. Us tre zen iz­bor vr ste fu gir ne mase in kita za za pol ni tev di la ta cij bo za go to vil kako­vost in traj nost iz ve de nih del.

Vr sta in do zo re lost pod la geZelo po mem bno je, da pro jek tant ske or ga niza ci je kom pa ti bil nosti za klju~ne ob lo ge s pod la go pos ve~ajo do volj po zor no sti in odlo~itve

Tabela 1: Klasifi kacija fugirnih mas Mapei v skladu s standardom EN 13888

EN

13

88

8 IZDELKI MAPEI TIP inRAZRED OBRAZLO@ITEV

Maxifuga, Ultracolor Plus, Keracolor FF, Keracolor GG, Keracolor FF/Keracolor GG + Fugolastic

CG2Izbolj{ana cementna fugirna masa (visoka abrazijska odpornost – Ar ­ in zmanj{ana vpojnost vode W)

Kerapoxy, Kerapoxy P, Kerapoxy IEG, Kerapoxy CQ, Kerapoxy Design

RG Fugirna masa na osnovi reakcijskih smol

24

o tem ne pre pu{~ajo iz va jal cem. Kaj ti dejs tvo je, da se vse vid ne in pri kri te na pa ke iz pod la ge pra vi lo ma pre na{ajo tudi v za klju~no ob­lo go iz ke ra mi~nih plo{~ic in kam na ozi ro ma fuge in di la ta cij ske rege (sli ki 1a in 1b).Po go sto se na mre~ v prak si do ga ja, da so ge ne ral no ali lo kal no, {e po­se bej na mestih in sta la cij skih vo dov, zmanj{ane de be line no sil nih slo­jev kot os nove za za klju~ne ob lo ge, kar ima za po sle di co po{kod be, pred vsem po ka nje za klju~ne ob lo ge in fuge. Pri ob lo gah iz ke ra mi~nih

plo{~ic in kam na so te po{kod be {e izra zi tej{e v pri me rih, ko se po la ga nje iz va ja na kla si~ni na~in v ze melj sko vla`no plast na grad bi{~u ro~no pri prav lje ne in vgra je ne ce ment ne mal­te za po ste lji ce s ce ment no po liv ko. Tak na~in iz ved be, v pri mer ja vi z no vo dob ni mi pri sto pi na os no vi ka ko vost ne stroj ne iz ved be es tri hov in ome tov ter upo ra be us trez nih le pil nih malt, iz ka zu je ve li ke po manj klji vo sti pred vsem za­ra di ne za dost ne trd no sti in nee na ko mer ne ga kom pak ti ra nja, ki ima za po sle di co po jav vot lih mest (sli ki 2a ali 2b). Za tako iz ved bo se in ve­sti tor ob pri stan ku iz va jal ca brez raz mi{lja nja {e po se bej rad odlo~i za ra di eko nom skih pri hran­kov in hitrej{e iz ved be, ne za ve da jo~ se po sle­dic, ki se poka`ejo {ele s~aso ma z upo ra bo in de jan sko obre me ni tvi jo.Ob tem pa je tre ba kljub pri mer ni stro kov ni pod ko va no sti in oza ve{~eno sti pro jek tan tov, in ve sti tor jev in iz va jal cev opo zo ri ti tudi na raz­li ke med ve zi vi, ki se upo rab lja jo za pri pra vo me{anic na os no vi ce menta. Da nes so na mre~ po leg obi~aj nih ce ment nih ve ziv za es tri he, ki omo go~ajo, da so tako pri prav lje ne pod la ge pri mer ne za ob la ga nje s ke ra mi~nimi plo{~ica­mi in kam nom {ele po 28 dneh, na raz po la go tudi spe cial na hi dra vli~na ve zi va. Ta omo go~ajo iz ved bo es tri hov z nor mal nim ali s pos pe{enim ve za njem in hi trim su{en jem ter za go tav lja jo ka ko vost no ob la ga nje v na men ske le pil ne mal­te `e po dveh dneh ali celo po pre te ku ne kaj ur. Se ve da ima jo pri tem po mem bno vlo go tudi de be li na es tri ha in kli mat ski po go ji v ~asu iz­

1a

1b

Slika 1a: Pokanje zaklju~ne obloge zaradi prikri-tih napak v podlagi

Slika 1b: Prikaz konstrukcijskih razpok, ki se iz podlage prena{ajo v zaklju~no oblogo

Slika 2a: Ugrezanje zaradi neenakomerno kom-paktirane vgrajene cementne malte

Slika 2b: Odstopanje zaklju~ne obloge zaradi votlih mest v podlagi

2b2a

25

MNENJE STROKOVNJAKA

ved be in do zo re va nja. Ena ko ve lja tudi za iz­ved bo sten skih ome tov.Na splo{no ve lja, da so ce ment ne pod la ge pri­mer ne za ob la ga nje s ke ra mi~nimi plo{~ica mi in kam nom pri preo stan kih vla ge do naj ve~ 2 CM % (mer je no po kar bid ni me to di), pod lage na os no vi kal ci je ve ga sul fa ta pa pri preo stan­ku vla ge naj ve~ 0,5 CM %. V pri me ru iz vedb na pod la ge z vgra je nim tal nim gret jem so te vred no sti {e ni`je, tj. 1,8 CM% pri ce ment nih ve zi vih, ozi ro ma 0,3 CM % pri kal cij­sul fat nih ve zi vih.Pri pod la gah na os no vi ce ment nih ve ziv, ki se pre hi tro pre kri je jo z ob lo go iz ke ra mi~nih

plo{~ic in kam na, pri ha ja do fe no me na dol go traj ne ga ke mij ske ga pro­ce sa hi dra ta ci je, ki se odra`a v kr~enju in vi ha nju, kar pod me han sko obre me ni tvi jo po sle di~no po me ni po ka nje za klju~ne ob lo ge in fug. Ta po jav pa vzpo red no sprem lja {e ke mij ska reak ci ja obi~aj ne ga port land­ske ga ce ment ne ga ve zi va v le pil ni mal ti in fu gir ni masi, ki vi zual no pov zro~i li sa stost/raz bar va nje fu gir ne mase in ob pove~ani pri sot no sti preo sta le ali celo ka pi lar ne vla ge tudi izc ve ta nje soli na povr{ini fug (sli ki 3 in 4).Pri pod la gah na os no vi kal ci je ve ga sul fa ta pri ha ja v pri me ru pre hi tre ga pre krit ja z ob lo go iz ke ra mi~nih plo{~ic in kam na do fe no me na kon­cen tra ci je preo sta le vla ge na povr{ini pod la ge, kar pov zro~i iz gu be me­han skih last no sti – trd no sti. Tako se pod la ge iz kal cij­sul fat ne ga es tri ha po vsem raz gra di jo in po sle di~no pov zro~ijo po se da nje in lom lje nje za­klju~ne ob lo ge in fuge. Ta po jav je {e po se bej o~iten v pri me ru upo ra be te melj no spri jem nih pre ma zov in po li mer nih le pil nih malt, ki so edi ne pri mer ne za po la ga nje pa ro ne pre pust nih ob log ali pa di men zij sko ne­sta bil nih ob log.V nas prot ju z `e ome nje ni ma pod la ga ma se lah ko pri li toas faltnih pod­la gah obla ga nje na us trez no pri prav lje no, s kre men~evim pe skom po­su to povr{ino opra vi ta koj po nje go vi vgrad nji, ko se oh la di in ok si di ra. Ven dar se v pri me ru upo ra be de be lo sloj nih izrav nal nih mas in le pil nih malt brez vseb no sti ke mij skih do dat kov za nad zo ro va no kr~enje po go­sto po ja vi jo na pa ke, ki se odra`ajo v od sto pa nju in po ka nju za klju~ne ob lo ge ter fuge. Na pa ke so {e izra zi tej{e na zu na njih povr{inah, ki so iz po stav lje ne vi so kim tem pe ra tu ram in ve~jim tem pe ra tur nim ni ha njem.

3 4

Slika 3: Prisotnost kapilarne vlage v podlagi povzro~a na povr{ini fug izcvetanje soli

Slika 4: Lisastost / razbarvanje fugirne mase

Slika 5a: Drobljenje in pokanje zaklju~ne obloge, polo`ene na stik, zaradi pomanjkanja prostora pri delovanju (raztezanju, kr~enju)

Slika 5b: Primer odvajanja podloge kot posledica pomanjkanja prostora (polo`ena na stik) pri tem-peraturno mo~no obremenjenih povr{inah

5a 5b

26

Vr sta in for mat ob lo geRaz mi{lja nja o po la ganju ke ra mi~nih plo{~ic in tanj{ih ob log iz kam na (t. i. mar met) na stik ob vse ve~jih for ma tih in no vo dob nih pod la gah, ki omo go~ajo hi trej{o grad njo, so pre te klost. [e pose bej pro jek tan ti in ar hi tek ti naj ima jo v mi slih, da ima jo oblo ge iz ke ra mi~nih plo{~ic in kam na, ki so kot za klju~ni sloj vgra je ni v grad be no kon struk ci jo, raz­li~ne tem pe ra tur no raz tez nost ne koe fi cien te in se na spre mem be v tem pe ra tu ri raz li~no od zi va jo, raz li~no se raz te za jo oz. kr~ijo.V od vi sno sti od vr ste za klju~ne ob lo ge lah ko spe ci fi ~na li near na tem pe­ra tur na raz tez nost niha od 0,002 do 0,015 mm/m pri spre mem bi tem­pe ra tu re za eno sto pi njo Cel zi ja. [e po se bej na tem pe ra tur no mo~no obre me nje nih povr{inah so za klju~ne ob lo ge iz ke ra mi~nih plo{~ic in kam na, ki ima jo vi so ke tem pe ra tur no raz tez nost ne koe fi cien te, iz po­stav lje ne mo~nemu de lo va nju (raz te za nju in kr~enju), kar po me ni, da v pri me ru po la ga nja na stik eno stav no ni pro sto ra za nji ho vo de lo va­nje, kar ima pra vi lo ma za po sle di co po ka nje, drob lje nje oz. od va ja nje (sli ka 5a ali 5b).Zato je tre ba na ta kih povr{inah (pred vsem bal ko nih, te rasah, plo{~adih, tr gih, itd.) ob lo ge ob vez no po la ga ti na rego/fugo in iz bi ra ti ~im svet­lej{e barve ob lo ge ob upo{te va nju po dat ka o nji ho vem ~im ni`jem tem pe ra tur no raz tez nostnem koe fi cientu.Za za pol ni tev reg/fug med plo{~ica mi za klju~ne ob lo ge iz ke ra mi ke ali kam na se pra vi lo ma upo rab lja jo hi dra vli~no vezo~e fu gir ne mase.

Po leg del ne ga kom pen zi ra nja na pe to sti za ra di tem pe ra turnih obre me ni tev pri ob lo gah z vi so­ki mi koe fi cien ti tem pe ra tur ne ga raz tez ka fuge omo go~ajo iz va jal cu tudi izrav na va nje di men­zij skih od sto panj for ma tov plo{~ic, ar hi tek tu pa da je jo ve~ svo bo de pri ob li ko va nju vzor cev in kom bi na cij ob log.Gle de {iri ne rege/fuge je zelo pri po ro~lji vo upo{te va ti teh no lo{ko smer ni co nem{kega zdru`enja po la gal cev ob log iz ke ra mi~nih plo{~ic in kam na, ki se je v prak si iz ka zala kot do volj za nes lji va. Po tej smer ni ci naj bi bila pri po ro~ena {iri na rege/fuge v no tra njih pro­sto rih s sta bil ni mi kli mat ski mi po go ji vsaj 1 % dalj{e di men zi je ob lo ge (npr. za plo{~ico for­ma ta 300 x 600 mm vsaj 6 mm), na zu na njih povr{inah pa vsaj 2 % dalj{e di men zi je plo{~ice.Pri iz bo ru us trez ne fu gir ne mase mo ra mo biti pri kam nu pra vi lo ma paz lji vej{i kot pri ke­ra mi~nih plo{~icah. Tako lah ko pri kam nu obi~ajne ce ment ne in po li mer­ce ment ne fu gir­ne mase, ki se si cer brez te`av upo rab lja jo za fu gi ra nje gla zi ra nih ke ra mi~nih plo{~ic, na ro­bo vih pov zro~ijo nje go vo raz bar va nje (sli ka 6). Fini se stav ni deli fu gir ne mase se na mre~ med pro ni ca njem vla ge na ko pi~ijo v ro bo ve kam ni­te ob lo ge in tam pov zro~ijo spre mem bo bar ve dolo~enih mi ne ra lov. Tako raz bar va nje lah ko pov zro~i tudi bazi~nost vla ge, ki pre ha ja v ka­men iz vez nih le pil nih malt na os no vi obi~aj nih hi dra vli~nih ve ziv.Za fu gi ra nje so {e po se bej ob~ut ljive ne gla zi ra­ne ke ra mi~ne plo{~ice in `gani ope~ni tla kov ci

6

Slika 6: Nepravilna izbira fugirne mase na zaklju~ni oblogi iz kamna povzro~i mo~no raz-barvanje na robovih

Slika 7: Konstrukcijski detajl izvedbe dilatacije ter priklju~itev tlaka in stene

OBLOGA IZ KERAMI^NIH PLO[^IC ALI KAMNA

PRIMER FD + MAPESIL AC

LEPILO RAZREDA C2

MAPEFOAM

DILATACIJSKA REGA

NAKLONSKI SLOJ

NOSILNA AB PLO[^A

NIVOPLAN

STENSKA OBROBA IZ KERAMI^NIH PLO[^IC

ALI KAMNA

1 2

34

5

6

7 1

98

2

3

6

1

2

3

4

5

6

7

8

9

7

27

MNENJE STROKOVNJAKA

(cot to) ter kam ni z od pr to po roz no struk tu ro in hra pa vo povr{ino. Pri njih pri ha ja v pri me ru nei zve de ne pred hod ne za{~ite (npr. z na no som pre ma za ali ob lep lje njem ro bov) do vpi ja nja fu­gir ne mase v po roz no struk tu ro in po sle di~no spre membo bar ve ob lo ge. Tudi fuga je v teh pri me rih ne gle de na na~in nana{anja (samo v rego, pa sov no ali plo skovno) pra vi lo ma in ten­ziv nej{a – za ne kaj barv nih od ten kov tem nej{e bar ve. Zato je pri po ro~lji vo, da se pri ta kih ob­lo gah naj prej iz ve de test no fu gi ra nje in se na os no vi tega po tr di us trez nost iz bra ne fu gir ne mase ozi ro ma na re di ko rek ci jo.Da ima mo lah ko vpli ve de lo va nja za klju~ne ob­lo ge za ra di tem pe ra tur ne ga raz te za nja/kr~enja pod nad zo rom, mo ra mo upo{te va ti in v za­klju~no ob lo go pre ne sti tudi vse kon struk cij ske rege iz pod la ge.Di men zio ni ra nje polj grad be nih reg pa je od vi­sno od in ten ziv no sti in tra ja nja tem pe ra tur nih obre me ni tev, koe fi cien ta tem pe ra tur ne raz tez­no sti in bar ve za klju~ne ob lo ge. Pri po ro~a se, da v pri me ru manj in ten ziv nih tem pe ra tur nih obre me ni tev pri svetlih ob lo gah z niz kim koe­fi cien tom tem pe ra tur ne ga raz tez ka na re di mo traj no ela sti~no za pol nje va nje grad be nih reg v po ljih s stra ni co naj ve~ 5 m v ~im bolj kva­drat nem ra stru. Pri in ten ziv nih tem pe ra tur­nih obre me ni tvah tem nej{ih ob log z vi so kim koe fi cien tom tem pe ra tur ne ga raz te za nja pa stra ni ca ni ka kor ne sme biti dalj{a od 2,5 m, s tem da je {iri na grad be ne rege, ki se za pol­ni s traj no ela sti~nim ki tom, naj manj 10 mm. Se ve da pri tem ne sme mo po za bi ti tudi na us­trez no di men zio ni ra nje pri klju~nih in rob nih reg z mej ni mi ma te ria li in grad be ni mi ele men ti (iz vle~ek – sli ka 7).Za za pol ni tev pra vil no di men zio ni ra nih kri`nih, pri klju~nih in rob nih di la ta cij skih reg ved no upo rab lja mo na men ske traj no ela sti~ne te snil­ne kite. Po se bej pri ob lo gah iz kam na je izred­no po mem bno, da so nev tral ne ke mij ske se sta­ve, ker v nas prot nem pri me ru (pred vsem pri ki­slin skem si li kon skem kitu) lah ko pri de na sti kih z ro bo vi kam na do vpi ja nja, ki pov zro~i njiho vo raz bar va nje, ki se pra vi lo ma ka`e kot tem nej{i vzdol`ni made`.

Ar hi tek tu ra pro sto raNa splo{no se po{kod be v ob li ki po kanja, drob­ljenja oz. od va janja po jav lja jo pri vr stah za­klju~nih ob log iz ke ra mi~nih plo{~ic in kam na, kjer je ve li kost polj brez iz ve de nih di la ta cij skih reg pre ve li ka in kjer so fuge pre majh ne ali jih

celo ni. Ena ki vzro ki za na sta le po{kod be so tudi v si cer manj{ih pro­sto rih, kjer povr{ina od sto pa od ideal ne ga kva drat ne ga raz mer ja med {iri no in dol`ino ter pre se ga raz mer je 2 : 1. V no tra njih pro sto rih so po­se bej po go ste na tla kih z vgra je nim gret jem, ste nah, kjer po te ka jo in­sta la cij ski vodi in vseh pro sto rih, ki me ji jo na ve li ke za ste kle ne povr{ine oken. Z iz bi ro za dost ne {iri ne di la ta cijske rege na zu na njih povr{inah fa sad, bal ko nov in te ras pa se po{kod bam lah ko izognemo.Ve lja opo zo ri ti tudi na pri me re neus kla je nosti med projek tan tom, ki dolo~i se sta vo tla ka, in ar hi tek tom, ki izbe re vr sto in for mat za klju~ne ob lo ge iz ke ra mi~nih plo{~ic ali kam na. Za ra di tega pri ha ja do od sto­panj v po ljih iz ve de nih di la ta cij skih reg v pod la gi in di la ta cij ski mi po lji, ki us tre za jo forma tom za klju~ne ob lo ge (sli ka 8).Veli ko krat se v is tem pro sto ru kom bi ni ra ta dve vr sti ob log, kot npr. ke ra mi~ne plo{~ice ali ka men s par ke tom v no tra njih pro sto rih, na zu­na njih povr{inah pa ke ra mi~ne plo{~ice s kam nom.Pred vsem na zu na njih povr{inah na sta ne jo po{kod be za radi ne do­re~enih de taj lov v na~rtih po la ga nja, ki vse bu je jo spre me nje ne smeri po la ga nja ob lo ge.Da bi se izog ni li na{te tim po{kod bam, je tre ba upo{te va ti pra vi lo, da se mora vse sti ke med razli~nimi ma te ria li in spre mem ba mi sme ri po la ga nja, prav tako pa tudi sti ke med ver ti kal ni mi in ho ri zon tal ni­mi povr{ina mi, tudi ~e so iz ve de ni z isto ob lo go, ob vez no zapolni ti s traj no ela sti~nim ki tom. Ta lah ko do dolo~ene mere na do me sti na sta le na pe to sti za ra di nji ho ve ga raz li~nega de lo va nja pred vsem za ra di fi zi­kal nih obreme ni tev (sli ka 9).

8

9

Slika 8: Odstopanje dilatacijske rege v podlagi z dilatacijskim poljem v zaklju~ni oblogi

Slika 9: Stike med razli~nimi materiali je treba zapolniti s trajno elasti~nim kitom

28

V zad njem ~asu se zelo po go sto po jav lja jo tudi pro jek tant ske zah te ve po kom bi na ci ji ke ra mi~nih plo{~ic in kam na s ko vi no. Na take ar hi tek­ton sko atrak tiv ne kom bi na ci je in iz ved be s ste kle nim mo zai kom so vo­dil ni sve tov ni proi zva jal ci od go vo ri li s se sta vo dvo kom po nent ne epok­sid ne fu gir ne mase na os no vi nev tral ne ali obar va ne smo le, v ka te ro se vme{ajo ble{~ice raz li~nih barv.

Na mem bnost pro sto ra ob pri~ako va nih / zna nih obre me-nitvahIz bor fu gir ne mase in kita za za pol ni tev di la ta cij skih reg je po leg `e pred hod no obrav na va nih de jav ni kov gle de last no sti pro sto ra po go jen tudi gle de na spe ci fi ~ne na mem bno sti in obre me ni tve, ki s stan dar di niso nik jer na tan~no opre de lje ne, in zato tudi niso na tan~no de fi ni ra ne v pro jek tant skih po pi sih.Pri nas priz na ni stan dar di, kot npr. DIN 1055, dolo~ajo le obi~ajne plo skov ne sta ti~ne obre me ni tve v smi slu var ne grad nje, nik jer pa ni dore~en vpliv di na mi~nih obre me ni tev, ki se po jav lja jo pred vsem v obrt ni{kih in in du strij skih trans port no vi so ko frek vent nih ob jek tih.Po seb ne zah te ve se po jav lja jo tudi v na men skih pro sto rih s spe ci fi ~nimi zah te va mi in z obre me ni tva mi, kot so npr. jav ne ku hi nje, mle kar ne, si rar ne, vin ske kle ti, in du strij ski obra ti za pre de la vo mesa, sad ja in ze­le nja ve itd.Tako je tre ba pri me han sko vi so ko obre me nje nih povr{inah, ki so pod­vr`ene tudi di na mi~nim obre me ni tvam, upo ra bi ti fu gir no maso in kit za za pol ni tev di la ta cij skih reg, ki ima vi so ko me han sko in abra zij sko od por nost (sli ka 10).^e fu gi ra mo povr{ine, ki so iz po stav lje ne vodi, mo ra mo iz bra ti fu gir no maso, ki `e v os no vi vse bu je do dat ke za vo dood boj nost ozi ro ma za zmanj{ano vo dov poj nost, ali pa kla si~no ce ment no fu gir no maso, ki jo na me sto z vodo zme{amo z na men sko teko~o kom po nen to. V ko li kor gre za termalno ali mor sko vodo, je naj pri mer nej{a odlo~itev gle de iz­bo ra fu gir ne mase in kita za di la ta ci je dvo kom po nent na masa na os no­vi reak cij skih smol, epok sid nih in po liu re tan skih (sli ka 11).Pri fu gi ra nju povr{in, kjer obstaja pove~ana mo`nost na sta ja nja alg in ple sni, mo ra mo iz bra ti fu gir no maso z us trez ni mi ke mij ski mi do dat ki pro ti nji ho ve mu na sta ja nju.Za povr{ine, ki so iz po stav lje ne ke mij skim obre me ni tvam, pra vi lo ma upo raba ce ment nih fu girnih mas in kla si~nih te snil nih ki tov na os no vi si li ko na ni pri po ro~lji va, pred vsem v pri me rih pri sot no sti ki slih me di jev. V ta kih pri me rih mo ra mo prav tako upo ra bi ti dvo kom po nentne mase in kite na os no vi epok sid nih in po liu re tan skih reak cij skih smol.V pro sto rih s povi{ani mi higien ski mi zah te va mi je prav tako edi na us­

trez na re{itev upo ra ba dvo kom po nent nih mas in ki tov na os no vi epok sid nih in po liu re tan skih reak cij skih smol (sli ka 13).

^as od iz ved be do upo rab ne obre me ni tvePri grad nji ob jek tov ima ~as iz ved be vse po­mem bnej{o vlo go tako v smi slu obre me ni tve tal nih ob log za na da lje va nje del (po sta vi tev opre me, stro jev itd.) kot tudi obre me ni tve za ma ni pu la ci jo (vo`nja z vili~arji, pol nje nje ba ze­nov itd.). Pri ta kih zah te vah je vse ka kor tre ba raz mi{lja ti o upo ra bi spe cial nih fu gir nih mas, ki so na re je ne na os no vi alu mi nat nih ce men tov, ki omo go~ajo pol no obre me ni tev za fu gi ra nih povr{in `e po 24 urah, na povr{inah s stal no pri sot no vodo, kot so ba ze ni, pa ̀ e po 48 urah.

1110

Slika 10: V prostorih, ki so izpostavljeni mehanskim in dinami~nim obremenitvam, se uporabljata fugirna masa in kit z visoko mehan-sko in abrazijsko odpornostjo

Slika 11: V bazenih s termalno in morsko vodo se uporabljata fugirna masa in kit na osnovi epoksidnih in poliuretanskih reakcijskih smol

Slika 12: Zapolnjevanje fug v talni oblogi

12

29

MNENJE STROKOVNJAKA

Prav tako je tre ba spo{to va ti ~ase za do se ga nje ke mij ske od por no sti fu gir nih mas in ki tov, ki se v od vi sno sti od tipa obi~ajno gib lje jo med 4 in 7 dne vi.

Kli mat ske raz me re v ~asu iz ved be delPri pri pra vi me{anice in iz ved bi je tre ba spo{to­va ti tudi kli mat ske raz me re. To se nana{a pred­vsem na tempera tu ro, ki je pri mer na za delo, in tem pe ra tu ro ob lo ge, ki jo ima mo na men za fu­gi ra ti. V od vi sno sti od vr ste fu gir ne mase in kita je tem pe ra tu ra za delo na tan~no dolo~ena v teh ni~nem li stu, gle de tem pe ra tu re pod la ge pa ve lja, da v zim skem ~asu ni ka kor ni do vo lje na iz ved ba prek no~i podh la je nih ali celo za mrz­nje nih ob log, v po let nem ~asu pa se je tre ba izo gi ba ti pre gre tim ob lo gam. Ni ka kor ni do vo­lje no fu gi ra nje in ki ta nje reg, ki so npr. za ra di pred hod nih pa da vin za pol nje ne z vodo, prav tako se ods ve tu je iz ved ba del v pri me ru, ko so na po ve da ne pa da vi ne v ~asov nem za mi ku, ki je kraj{i od v teh ni~nem li stu pred pi sa ne ga za obre me ni tev z nji mi.Prav tako je tre ba pred hod no us trez no za{~iti ti povr{ine, ki so v ~asu iz ved be in ve za nja/str je­va nja iz po stav lje ne ne po sred ne mu son cu, ve­tru in pre pi hu.

Os ta loPo leg iz bo ra na ju strez nej{e fu gir ne mase in kita za di la ta ci je je tre ba us trez no po zor nost na me­ni ti tudi nji ho vi pri pra vi in vgrad nji. Izred no po­mem bno je, da pri ce ment nih fu gir nih ma sah

ved no pri prav lja mo me{ani ce ce lih pa ki ranj s pred pi sa no koli~ino vode, ker dru ga~e zelo hi tro pri de do barv nih od sto panj. Ena ko ve lja za dvo­kom po nent ne reak cij ske fu gir ne mase in kite, ko lah ko spre me nje no raz mer je med smo lo in tr dil cem prav tako pri ve de do barv nih od sto­panj in – kar je {e slab{e – do neu strez ne trd no sti.

Poz na ti po nud bo, sle di ti stan dar dom in upo{te va ti de jav ni keDa nes je na tr`i{~u za iz ved bo fug pri ob lo gah iz ke ra mi~nih plo{~ic in kam na mo`no ku pi ti {iro ko pa le to tako uni ver zal nih kot na men skih fu­girnih mas na os no vi raz li~nih ve ziv v {te vil nih barv nih od ten kih. Sklad­no s stan dar di se le pi la za ob lo ge iz ke ra mi~nih plo{~ic in kam na ter fu gir ne mase raz vr{~ajo po us kla je nem evrop skem mo de lu.Z upo{tevanjem tega si ste ma in os nov nih de jav ni kov, ki vpli va jo na pra­vil no di men zio ni ra nje fug in ve li kosti di la ta cij skih polj, se bodo upo­rab ni ki lah ko odlo~ili za pra vi iz bor iz del kov in na~inov fu gi ra nja ter iz­ved be reg. Le ustre zen iz bor fu gir ne mase in kita za za pol ni tev di la ta cij – ob upo{te va nju na vo dil proi zva jal ca – omo go~a ka ko vostno iz ve de na dela in s tem dol go ro~en pri hra nek in ve sti tor ju.

Slika 13: V prostorih s povi{animi higien-skimi zahtevami in na povr{inah, ki so izpo-stavljene kemijskim obremenitvam se uporabi dvokompo-nentne mase in kite na osnovi epoksidnih in poliuretanskih reakcijskih smol

13

30