mo feb copy:Layout 1 - Modra kartica...se sezona preve{a v sklepni del. Tudi popotovanje po koledarju tekmovanj je v sklepni fazi, ki bo za nas {e posebej pomembna. Pred nami sta namre~

Ve~ kot le {portna trgovina in ve~ kot lepokrovitelj - Ale{ êrne in Andrej Jelen

S kombijem do uspehov

Dvojni intervju: Biatlonski trener in njegova varovanka

Od Cardone do Valmalenca

Intervju z dr. Francijem Petkom

Sodniki − mir na snegu

Klubske razmere niso zavidljive

Teden Jerneja Damjana

A, B in C smu~anja prostega sloga

Pa smo ga le dobili - sne`ni park namre~

Smu~anje s prosto peto

Pokal Vitranc 2008

Planica 2008

2 www.sloski.si www.modrakartica.com

@e dejstvo, da v rokah drìmo zadnjo {tevilko Modrih novic,publikacije, ki vse bolj zdruùje ~lane Smu~arske zveze Slovenijein ki se spreminja v glasilo, s kakr{nim se lahko pohvalijosmu~arsko {e bolj napredni in razviti narodi, nam sporo~a, dase sezona preve{a v sklepni del. Tudi popotovanje po koledarjutekmovanj je v sklepni fazi, ki bo za nas {e posebej pomembna.Pred nami sta namre~ dva tradicionalna zimsko{portna do-godka, ki vedno poskrbita, da gre v svet dober glas o na{i dràvi,ki bo sicer {ele prihodnje leto postala polnoletna. A v organi-zacijskem smislu vsekakor sodimo med prave veterane. PravKranjska Gora in Planica sta lep dokaz.

Ko govorimo o doma~ih tekmah svetovnega pokala v alpskem smu~anju in smu~ar-skih skokih oziroma poletih, seveda ne moremo mimo spominov. Saj se {e spominjateizjemnih voènj Bojana Kriàja, ki je iz tiso~ih grl izsilil glasne klice podpore? Ali panepozabnega Roka Petrovi~a, ki je pred doma~im ob~instvom hladnokrvno matiral tek-mece? [e najbolj sve` je spomin na doma~e rajanje Jureta Ko{irja. Tudi nekaj strelja-jev oddaljena Planica nam je è prinesla veliko veselja. Imate pred o~mi {e vedno mirnelete Primoà Ulage? Ali pa veselje njegovega soimenjaka Peterke, ki sicer pod Poncamini slavil zmage, zato pa je visoko v zrak dvignil veliki kristalni globus. Nostalgija? Da,prav gotovo. A hkrati tudi motiv za trdno delo v prihodnje, saj so prav tak{ni trenutkinajlep{e darilo za vloèni trud. Ni ga {portnika, ki ne bi ob doma~em zmagoslavjupozabil na znoj na treningih, premagovanje po{kodb, dolga in naporna potovanja alipa na osiroma{en prosti ~as.

Ob koncu sezon pa se v zgornji del dnevnega reda silijo tudi analize. Pri teh velja bitinadvse preudaren, profesionalen in realen. Brez zatiskanja o~i. Prav nasprotno, na-pake, ne le tiste na strogo {portnem podro~ju, velja pod~rtati in o njih {e posebejrazpravljati. Le tako bomo lahko prepre~ili nadaljnje ponavljanje. Jasno pa je tudi, dabo treba veliko mo~i usmeriti v postavljanje novih smernic. A o tem ve~ v prvi {tevilkinove sezone …

mag. Stanislav Valant,predsednik Smu~arske zveze Slovenije

Modre novicemarec 2008Sezona 2007-2008{tevilka 3

Zalo`nik: Smu~arska zveza SlovenijeDirektor: Jaro KalanUrednik Modrih novic: Matja` [tibeljUredniki panog:ALPSKO SMUÂNJE:Tomi TrbovcBIATLON: Toma` [u{ter{i~DESKANJE NA SNEGU:Damijan RiflSMUÂNJE PROSTEGA SLOGA:Andrej DeklevaNORDIJSKO SMUÂNJE:Tomi TrbovcTELEMARK SMUÂNJE:Urban Sim~i~ZUTS:Matija StegnarFotografije:ALPSKO SMUÂNJE: Zoom AgenceBIATLON: Toma` [u{ter{i~, Tina DoklDESKANJE NA SNEGU: arhiv FISSMUÂNJE PROSTEGA SLOGA: Ro`le Bregar, Grega Stopar, Ale{[pan, Primo` Vrhovnik, PredragVu~kovi}/X-Sports PhotoNORDIJSKO SMUÂNJE:arhiv SZSZUTS: Bo{tjan â~, Dejan Hren, Peter Fettich, arhiv ZUTSOSTALE FOTOGRAFIJE: arhiv SZSOblikovanje in prelom: ARTIKA, Nata{a Albreht in Maja PerkoLektoriranje:PLIBER[EK izobraèvanje, prevajanjein lektoriranje OPTIMUS LINGUA, storitve, d.o.o.Tisk: Delo, Tisk ~asopisov in revij d.d.Naklada: 35.000 izvodov

IZVOD JE BREZPLAÊN

Razmi{ljam. U~eno pravijo temu kognitivna disonanca. Sem sepravilno odlo~il? Po neprespani no~i in dnevu presene~enj sespra{ujem, ali se je treba nastavljati vetru, ko pa sem pravkarzgradil varno zaveti{~e. Dober znanec, le leto dni od menestarej{i nekdanji triatlonec, mi je pred meseci priznal, da se jedokon~no odlo~il za upokojitev. Ni~ mu ne manjka, ìviskromno, a brez stresa. Jaz pa rinem …

Delovno mesto poslovnega direktorja panoge za alpskosmu~anje, prej imenovano direktor smu~arskega sklada, v Vo-grin~evih ~asih pa direktor alpskih reprezentanc je bilo v~asihèleno, danes pa za ve~ino kandidatov izpred let preve~ tveg-

ano. Nad ponudbo »vrha« nisem bil navdu{en, vendar sem sprejel izziv. Veliko mipomeni pozornost prijateljev in znancev, ki so mi s kratkimi telefonskimi sporo~ili in zelektronsko po{to kot na silvestrski ve~er zaèleli sre~o. Tolikokrat sem prebral:“Ugriznil si v kislo jabolko,” da jim gre verjeti. Prva, ki se je {e pred imenovanjem zav. d. oglasila, je bila Veronika [arec. Tudi sama se je na{la v prispevku nekdanjesmu~arke na eni izmed spletnih strani. Ironi~en naslov: »Od serviserja do direktorja«in cini~en del vsebine sta spominjala na medsosedsko retoriko. Zakaj pa ne, saj smonekaj ìvljenja preìveli skupaj v istih hotelih. Pribli`no tako, kot bi me na prehodu zape{ce povozil avtomobil.

Veliko stvari sem è po~el na tem svetu, ve~ino pa v {portu ali za {port. Pri 15 letih semsi z no~nim delom v pekarni @ito v Lescah kupil prvo dirkalno kolo, s katerim sem sepozneje vozil z Brezij na drugo stran ljubeljskega predora po takrat doma povpra{evanokavo. Prijatelji so mi zanjo dali toliko ve~ od nabavne cene, da sem si lahko privo{~ilklubske priprave in kakovostno {portno opremo. Vedno sem veliko vlagal vase. [e danesdirkam in {e nikoli nisem odstopil. Zdaj sem na novi preizku{nji. Skromnost in voljasta lahko u~inkoviti orodji ob dovolj veliki èlji. Nasvet ali tola`ba? Realnost aliprilo`nost?

Verjetno zadnji~ ali vsaj za nekaj ~asa s tega mesta. Zadovoljen sem, da je bilo delodobro opravljeno.

Na prehodu za pe{ce poglejte levo in desno. Ne imejte obutih prevelikih ~evljev …

Matja` [tibelj,urednik Modrih novic

in vodja projekta Modra kartica

MODRE NOVICE PRI PARTNERJIH:

3www.sloski.siwww.modrakartica.comˆ

Andrej Jerman tretji nasmuku v ChamonixuAndrej Jerman je kronal svoje dobreuspehe v tej sezoni s tretjim mestom vChamonixu. “Veseli me, da je smu-~anje {e vedno odmeven {port in dale ni vse tako ~rno. Zelo sem vesel te

’krone’ leto{nje sezone. Na vsaki tek-mi bi sicer lahko stopil na stopni~ke,vendar sem delal napake, ki pa ob tejkonkurenci niso dovoljene.”

Andrej je zadovoljen tudi z izidi vdrugih disciplinah: “Za nastopeimam velik motiv, v superkombi-naciji lahko prav tako stopim nastopni~ke, vendar moram gledati navsako tekmo posebej.”

V nadaljevanju sezone ima pred seboj{e kar nekaj tekem v hitrih disciplinah,tri superveleslalomske in tri smuka{kepreizku{nje, poleg tega pa lahko se-zono kon~a na visokem mestu vskupni smuka{ki razvrstitvi. “Posku{albom smu~ati na isti ravni, tako da izidine morejo izostati. Ta teden po~itka jezelo dobrodo{el, saj je bil januarizredno naporen mesec. Na dosegu sotudi stopni~ke v kon~nem se{tevku,vendar je za to skoraj treba enkratzmagati ali pa se vedno uvr{~ati medpeterico ali na stopni~ke,” je {e dodalna{ najbolj{i smu~ar.

Zgodovinska zmagaTine Maze v St. MoritzuEdina slovenska predstavnica natekmi Tina Maze je nosila {tartno{tevilko 47. Z odli~no vo`njo jeizkoristila dobre pogoje na progi,vodila od samega za~etka in nakoncu pri{la v cilj z 0,34 sekundeprednosti pred Mario Holaus (AUT).24-letna smu~arka je tako postalaprva Slovenka, ki je zmagala nasmuku za svetovni pokal.

“Re{ila sem teàve s hrbtom, takoda se la`je zberem na treningih inogledih prog, kar je pri smuku zelopomembno. V St. Moritzu mi je us-pelo popraviti nekaj napak, imelasem sre~o z vremenom in zmaga jepri{la, Sestriere pa je dobro formo {epotrdil. Na treningih veleslaloma seprav tako po~utim precej mo~no inmislim, da sem naredila koraknaprej. Tudi za veleslalom imam vi-soke cilje.”

ALPSKO SMUÂNJEALPSKO SMUÂNJE

Modre novicke

Za stopni~ke sta poskrbela Rok & Rok

V mesecu januarju so alpski deskarjina snegu tekmovali samo na trehtekmah za svetovni pokal. Toda pravna obeh prizori{~ih so vrh krojili tudina{i deskarji. V avstrijskem BadGasteinu je za veselje v na{em taboruposkrbel mlaj{i izmed obeh Rokov.Celjan Margu~ je v Avstriji polanskem tretjem mestu na Japonskem{e drugi~ v karieri stopil na zmagov-alni oder. V osmini finala, ko jepremagal enega najizku{enej{ih innajuspe{nej{ih deskarjev v zgodovinialpskega deskanja Avstrijca SiegfriedaGrabnerja, je nakazal, da bi utegnilpose~i zelo visoko. Po Grabnerju jezanesljivo odpravil {e doma~ina Ste-fana Pletzerja, v polfinalu pa ga je us-tavil Francoz Bozzetto, ki je nato,potem ko je v finalu premagal Avstri-jca Benjamina Karla, osvojil {e tretjo

leto{njo zmago v paralelnemslalomu. Rok je v boju za stopni~kepremagal doma~ina Andreasa Pro-mmeggerja.

Na zadnji leto{nji tekmi svetovnegapokala v paralelnem slalomu v {pan-ski La Molini pa je prav na vrhposegel na{ drugi Rok. V finalu jeFlander premagal Avstrijca Benjam-ina Karla in se tako veselil svojetretje zmage na tekmah za svetovnipokal. Kot najhitrej{i Slovenec je vizlo~ilne dvoboje aktualni svetovniprvak krenil s {estim izidom kvali-fikacij. Na poti do svoje tretje zmageza svetovni pokal in prve v paralel-nem slalomu je izlo~il Ameri~anaTylerja Jewella, Nemca Patricka Bus-slerja in nato v zaklju~ku {e dvaAvstrijca. V polfinalu je pred Flan-drom klonil Andreas Prommegger, vfinalu pa {e Benjamin Karl, ki je takopo Bad Gasteinu {e drugi~ osvojildrugo mesto.

DESKANJE NA SNEGU

4 www.sloski.si www.modrakartica.comˆ

Jernej Damjan z uspehom kariere vWillingenuJernej Damjan je bil v Willingenu poprvi seriji na pragu zmage, na koncupa je osvojil {e vedno fantasti~nodrugo mesto! V finalu ga je s skokomdneva, 147,5 metra, premagal le sve-tovni rekorder Björn Einar Romören.

To je za Damjana seveda izid kariere,saj je bil do zdaj dvakrat najvi{je natretjem mestu (Willingen in Planica).“Malce grenkega priokusa je sicer os-talo, toda ~e gledam celotno sezono,moram biti tudi z drugim mestomzelo zadovoljen. Prvi skok je bilodli~en, pred drugim pa priznam, dasem bil malce zategnjen. ûtil sempritisk, saj se v tak{nem poloàju neznajdem pogosto. Vremenske raz-mere na tekmi so bile odli~ne in vtakih razmerah je uìtek skakati.”

Kaj pa prva zmaga letos? “Te`ko jenapovedati. @elim si jo bolj kot mar-sikaj drugega, toda za prvo mesto seti mora ’poklopiti’ veliko stvari.Obljubim lahko le, da bom {e naprejtrdo delal, logi~na posledica tega pabo, upam, tudi zmaga v svetovnempokalu.”

NORDIJSKO SMUÂNJE

Nunar v vlogi mednarodnega sodnikaDirektor slovenske biatlonske repre-zentance in nosilec licence IBU zatehni~nega delegata Borut Nunar seje na tekmi svetovnega pokala v An-terselvi/Antholzu prvi~ preizkusiltudi v vlogi mednarodnega sod-nika. Nunar je tokrat nadzorovalstreli{~e.

“Od jutra do zadnjega treninga semprisoten na tekmovali{~u. Delo jezelo specifi~no in odgovoren sem zavse, kar se zgodi na streli{~u.

To pomeni, da nadzorujem delosodnikov na streli{~u, skrbim zapravilnost delovanja tar~, obzapletih pri streljanju pa skupaj skomisijo razsodim, ali je bilamogo~a prito`ba tekmovalcev innjihovih trenerjev upravi~ena.Tesno sodelujem {e s tehni~nimdelegatom in {portnim direktorjemsvetovnega pokala. Pred dnevi se jezgodila neprevidnost, ko so se tek-movalke napa~no zvrstile na stre-lskih mestih ob prihodu nastreljanje; nekaterim smo moralizato odbiti nekaj sekund prikon~nih dose`kih. To se sicer ne do-gaja prav pogosto, vendar je vednotreba ra~unati tudi na tak{nezaplete,” je svoje delo opisal BorutNunar.

Pred njim sta se v funkciji mednaro-dnega sodnika iz Slovenije è po-javljala Janez Vodi~ar in JanezKunstelj, ki je tudi vodja tekmovanjza svetovni pokal v biatlonu naPokljuki. Prav gotovo bi si slovenskibiatlon v prihodnje zasluìl {ekak{nega svojega ~loveka v struktu-rah Mednarodne biatlonske zveze,kjer je Slovenija v preteklosti èigrala pomembne vloge.

BIATLON

Modre novicke

Pokrovitelji biatlona vpodjetju ArexPredstavniki podjetij, ki podpirajoslovenski biatlon, so se odzvali pov-abilu enega izmed njih in si ogledalipodjetje Arex v [entjerneju. Njegovdirektor in lastnik Ivan Kralj je èpred leti na{el posluh za pro{njeslovenskih biatloncev in se odlo~il zapokroviteljstvo reprezentance in tudiposameznikov.

“Tako kot se je pred dobrimi desetimileti za~elo razvijati na{e podjetje,smo èleli pomagati tudi pri razvoju

slovenskega biatlona. Na{i visokous-posobljeni in motivirani zaposleni zana{e kupce dnevno re{ujejo prob-leme oblikovanja, razvoja in testi-ranja izdelkov. Delujemo v ve~panogah, predvsem v avtomobilskih,karavanah, v smu~arski in voja{kipanogi, kjer se vse bolj uveljavljamokot re{evalec nere{ljivih problemov.

S svojim prispevkom èlimo poma-gati slovenskim biatloncem, saj sezavedamo, da je to gara{ki {port, kotje marsikdaj tudi poslovno okolje, vkaterem se pogosto tudi sami zna-jdemo. [e naprej jim èlimo velikouspe{nih tekem, saj so njihovidose`ki tudi na{i,” je ob sprejemu vprostorih podjetja povedal Ivan Kralj.

Vodstvo zbora za biatlon, ki jesre~anje na pobudo predstavnikovArexa tudi pripravilo, je bilo zado-voljno z odzivom drugih pokrovite-ljev.

“Tako krepimo pripadnost pokrovitel-jev slovenskemu biatlonu in ~e semed njimi splete tudi kak{noposlovno sodelovanje, je doseèn {edodaten u~inek. Pogosto se z vsemiskupaj te`ko sre~amo, ~eprav pripravl-jamo tudi t. i. biatlonsko kosilo obnovem letu in biatlonski dan pokoncu vsake sezone; tak{na oblika ne-formalnega druènja pa je tudimo`nost, da nas bolje spoznajo,” je {epristavil Peter Zupan, predsednikZbora za biatlon pri SZS.

Podjetje Arex je osebni pokrovitelj bi-atlonca Janeza Mari~a in biatlonkeTeje Gregorin.Ivan Kralj med predstavitvijo

proizvodnih kapacitet v Arexu

BIATLON

5www.sloski.siwww.modrakartica.com

Petra zmagala tudi v CanmoruPo ogledu fotofini{a so ciljni sodnikidolo~ili, da je Petra Majdi~ za nekajcentimetrov prej kot svetovna prva-kinja Astrid Jacobsen dosegla ciljno~rto finalnega teka klasi~nega sprintain na drugi tekmi ’Canmorskega’ fes-tivala v Rocky Mountainu doseglasvojo {esto zmago v svetovnempokalu.

Veselje v slovenskem taboru je zdose`kom kariere, 22. mestom,dopolnila Katja Vi{nar. “Ta zmaga jeobli` na te`ke ~ase, ki sem jih preìv-ljala. Upam, da bo zdaj steklo. Zelolepo se je znova povzpeti med naj-bolj{e,” je takoj po zmagi povedalaPetra.

NORDIJSKO SMUÂNJE

Robi Kranjec dràvniprvak v smu~arskihskokih^lan SK Triglav Kranj Robi Kranjecje v spremenljivih vetrovnihrazmerah na skakalnici CentraOMV v Kranju postal novi ~lanskidràvni prvak v smu~arskih skokih.Po prvi seriji je bil {ele na 14. mestu,nato pa je vse tekmece ugnal sskokom, dolgim 108,5 metra.

Drugo mesto je osvojil {e endoma~in, Primo` Peterka, tretji paje bil presenetljivo (celo vodilni poprvi seriji) Rok Mandl iz [martnegana Pohorju.

Ekipno so zmagali Ilirijani predprvo in drugo ekipo Triglava.

ˆ

Petra Majdi~ v enemdnevu zmagala in prejela Bloudkovo nagrado Petra Majdi~ je v Estoniji v sprintupremagala vse konkurentke in se èsedmi~ v svoji karieri uvrstila nanajvi{jo stopni~ko.

“To je fantasti~en uspeh. Preìvljamte`ke ~ase; vsaki~, ko se postavim nastart, mi je te`ko. Ta zmaga je obli`na rane in upam, da ni zadnja. Vte`kih razmerah smo na{li dobromaò in tudi hitre smu~i so vzrok zatako lahko zmago. Na pogled je bilovideti lahko zmago (prednost kar 1,2sekunde), vendar ni bilo prav ni~lahko. Zelo te`ko je zmagati vkonkurenci z Jacobsenovo in Kuitu-nenovo, vendar danes je bil res mojdan. Smu~i v velikem finalu pa tudipolfinalu so bile briljantne, ~udovite,v kvalifikacijah pa moje smu~i nisobile najhitrej{e. To je moja tretjazmaga v sezoni in zelo sem veselatega,” je po zmagi povedala na{a{ampionka.

Petra je 10. februarja prejela Bloud-kovo nagrado za vrhunske mednaro-dne dose`ke v teku na smu~eh.Nagrado je v Petrinem imenu v velikidvorani hotela Union prevzela njenamama Vera Majdi~. Odbor za pode-ljevanje Bloudkovih priznanj je vobrazloìtvi nagrade zapisal:

“@e vrsto let dosega vrhunske rezul-tate, s ~imer izjemno prispeva kpriljubljenosti tega {porta v Sloveniji.

Vrhunec je dosegla z osvojitvijo sre-brne medalje na svetovnem nordi-jskem prvenstvu v Sapporu februarja2007. S tem izrednim dose`kom jePetra tek na smu~eh pripeljala vi{je,kot smo si upali kdaj koli pomisliti.Trdo delo zadnjih dveh desetletij jeobrodilo sadove. Tako je v letu 2006dosegla tri zmage v svetovnempokalu in sezono kon~ala kot ena na-jbolj{ih teka~ic na svetu.

Da v poletnem obdobju ni po~ivalana lovorikah, pa je dokazala vza~etku sezone 2007/2008, ko jedosegla peto zmago na tekmah sve-tovnega pokala, prav pred kratkim paje ponovno premagala vse konku-rentke v svoji paradni disciplini natekmi SP v sprintu v klasi~ni tehnikiv Kanadi. Za vrhunske dose`ke jo jeDru{tvo {portnih novinarjev Slove-nije izbralo za najbolj{o {portnicoSlovenije v letih 2006 in 2007.”

NORDIJSKO SMUÂNJENORDIJSKO SMUÂNJE

Modre novicke


Si.mobil - Vodafonesnowboardtour Slovenia

V za~etku leta se je s tekmo na Kr-vavcu za~ela serija tekem za slovenskipokal v deskanju na snegu Si.mobilVodafone snowboardtour Slovenia.Tekmovanja, kjer so se v mlaj{ih letihkalili tudi nekateri trenutno najbolj{islovenski deskarji in deskarke, so na-menjena deskarjem razli~nih predz-nanj, ki so razvr{~eni v {tiri starostnekategorije. Serija je è vrsto let dejan-sko edino tekmovanje v Sloveniji, nakaterem lahko izku{nje nabirajo pri-hodnji svetovni asi, svoje znanje papreverijo tudi {tevilni rekreativci.Leto{nja sezona je prinesla {tevilnenovosti; najve~ja je uvedba tekme vprostem slogu. Uvodno tekmo v“funcrossu” so na Krvavcu zaz-namovale slabe vremenske razmere.Toda de`, gosta megla in veter nisoustavili {tiriinpetdeset deskarjev indeskark, ki so se pognali na progo zdvignjenimi zavoji, valovi in s skoki.Po tekmi so se mladi deskarji pomer-ili {e v zabavnih “gladiatorskih

igrah”, prav vsi “gladiatorji” pa sodomov od{li z majico glavnegapokrovitelja tekmovanja. Medtem koje na prvi tekmi mlade deskarjepri~akalo slabo vreme, pa so na drugitekmi konec januarja na Voglu tek-movali in uìvali v prelepemson~nem vremenu.

V drugo se je prek 60 tekmovalcevprvi~ pomerilo v disciplini prostegasloga, tj. slopestylu. Mladi deskarji indeskarke so na skakalnicah in drugihobjektih v sne`nem parku na Vogluprikazali kar nekaj zahtevnih in zaoko obiskovalcev izredno atraktivnihtrikov.

Letos bosta na sporedu {e dve tekmi.Devetega marca se bodo deskarji v»funcrossu« pomerili na Mari-borskem Pohorju, petnajstega marcapa na finalu v Kranjski Gori. Ve~ nauradni spletni strani www.snow-boardtourslovenia.com.

DESKANJE NA SNEGU

Sa{ina ameri{katurnejaV Severni Ameriki je bila v leto{njizimi le ena tekma svetovnega pokalav smu~arskem krosu, in sicer volimpijskem Deer Valleyju nad ParkCityjem v dràvi Utah. A datum naprvo soboto v februarju je bil lepousklajen s sporedom dveh velikihameri{kih tekmovanj z velikima na-gradnima skladoma, tako da so se vsinajbolj{i evropski tekmovalci tritedne pomikali od Kolorada do Kali-fornije. Teden dni pred Deer Valley-jem so bile namre~ v Aspnu 12.zimske X-igre, na katerih je kros nasmu~eh in deskah klasi~na disciplina.Tam se je Sa{a drugo leto zaporeduvrstila v veliki finale in osvojila peto

mesto. [e bolje ji je {lo v Utahu zdrugim mestom, ki ga je natoponovila {e teden dni pozneje vSquaw Valleyju na smu~arsko-deskarskem festivalu Jeep King of theMountain. Uspe{na ameri{ka turneja!

PROSTI SLOG

Oran`ni majici Squaw Valleya: Sa{a in ameri{ko oro`jev krosu Daron Rahlves

Eni v Planici, drugi na Voglu

Za izraz “freeride” smo si v zadnjem~asu kon~no izmislili dober doma~izraz – prosti spust! Smu~arji indeskarji se ga v Sloveniji è tretje letolotevajo v tekmovanju, ki se mu letosre~e Quiksilver Freeride Battle. Os-rednji dogodek z mednarodnoudele`bo bo 15. marca na Voglu,ciljna skupina pa je vsekakor drugakot na tekmi smu~arskih skakalcev, kibo so~asno v Planici. Razglasitevzmagovalcev bo na koncertu skupineBig Foot Mama v dolini.

Za doma~e udeleènce, ki se lotevajodrznih spustov ~ez strmine in pe~ine,

so letos na~rtovali posebno kvali-fikacijsko tekmo v za~etku februarjana Kaninu, a je zaradi slabega vre-mena odpadla. Na finale na Voglu sose tako uvrstili vsi, ki so do odpovedivztrajali v Bovcu. Pestra dru`ba, vnjej sta tudi {e lanska tekmovalca valpskem smu~anju, tj. Maribor~anaFilip Flisar in Matej Adorjan. Oba seposku{ata tudi v krosu. Med “kro-siste” je od alpincev prestopil tudiSimon Jecl in se v za~etku februarjana tekmi evropskega pokala v Bormiuè prebil do ~etrtfinala.

PROSTI SLOG

Modre novicke

Hydro Pro za letalcenove {ole V marcu in aprilu se obetata dvetekmovanji v skokih za smu~arje“nove {ole” pod imenom Hydro ProTour.

22. in 23. marca bo tekma na Voglu,v aprilu pa bo sledila {e tekma naKaninu.

PROSTI SLOG

Smu~arska abecedaavtorjev Tja{e Hudarin in Roka Tomaì~a

@epni format klnjige 10 x 15 cm 95 strani 158 barvnih fotografij179 barvnih skic plastificiran ovitek

Smu~arska abeceda je prvi èpnipriro~nik take vrste v Sloveniji, osre-dinjen samo na za~etnike alpskegasmu~anja.

V zadnjih letih se je smu~arskatehnika dodobra spremenila, za-hvaljujo~ smu~ki carving, ki je pri-nesla v smu~arski svet povsem novedimenzije.

Alpsko smu~anje je ob rojstvu deska-nja na snegu izgubilo na priljub-ljenosti, predvsem zaradi spro{~enega,zabavnega in zanimivega pristopadeskarjev do u~enja in izvajanja tega

{porta. Toda smu~anje se z novimismu~mi carving in modernim pris-topom u~enja smu~anja (na nevsiljiv,igriv in na zabaven na~in) ponovnostrmo vzpenja nazaj na vrh lestvicenaj zimskih {portov.

Ne glede na to, kako se bo tehnika {espreminjala, kak{ne bodo smu~i …bo nekaj vedno ostalo isto! Prvi ko-raki na snegu. To pa je poglavje, ki jenajpomembnej{e, saj odlo~a, ali bodolo~en ~lovek neizmerno vzljubil ta{port ali pa se bo na smu~i{~e vrnil lepe{ ali s sanmi. In zato sva se avtorjaodlo~ila, da ta korak olaj{ava spriro~nikom Smu~arska abeceda.

To je strokovni priro~nik, s katerimboste otroke in druge smu~arskeza~etnike na nevsiljiv na~in u~ili innau~ili alpskega smu~anja. Pravilno,varno in samostojno se nau~imosmu~ati le s preprosto in za za~etnikarazumljivo razlago. In ideja tegapriro~nika je skrita ravno v tem.Razumljive, smiselno razdeljene inpovezane aktivnosti, vaje, so nazornoprikazane v skicah in na fotografijah;prilagojene so starostni stopnji inznanju za~etnikov. Osnovni metodipou~evanja smu~anja naj bosta igrain zavedanje, da smo na smu~i{~uzato, da uìvamo!

S pomo~jo priro~nika imate nadosegu roke ves ~as 179 razli~nih vajin idej, katerih domiselnost zvi{ujekakovost pou~evanja in u~enja. Samipa izberete, koliko, kako in kdaj jihboste uporabili.

V projektu so sodelovali tudi recen-zenti, ki so dali priro~niku piko na i.Ti so: Ali Kuzmin, Miran Rauter, dr.Milan @van, dr. Rado Pi{ot, dr. JurijPlanin{ec in A-reprezentant BernardVajdi~.

Priro~nik je trenutno mogo~enaro~iti le na internetni straniwww.skiabc.si.

Cena priro~nika: 12,95 + po{tnina,pri nakupu nad 15 priro~nikov pa jecena 10,80 EUR.

Drobtine iz smu~arskega slovarjaLani smo v Modrih novicah pisali opripravi slovenskega smu~arskegaslovarja, ki nastaja v sodelovanju sSekcijo za terminolo{ke slovarjeIn{tituta za slovenski jezik FranaRamov{a, z Znanstvenoraziskoval-nim centrom SAZU in s Smu~arskozvezo Slovenije; popisal bo smu-~arsko izrazje od za~etka 20. stoletja,ko se je za~elo oblikovati, dodana{njega ~asa. Ob prehodu v novoleto, ko presojamo na~rte, lahkore~emo, da delo za slovar, ki bo imeltudi tuje ustreznice in ponazoritve sslikami, dobro napreduje. Trenutnoobdelujemo pojmovne skupinezavoj, robnik, vezi in biatlon. Lani pasmo dokon~ali pojmovne skupinesneg, vrste smu~anja, karving, tre-ning, prijeme pri deskanju, pravnozahtevno skupino rob, meja smu~i{-~a, del izrazov iz smu~arske pretek-losti in {e nekaj manj{ih skupin.Tokrat pa dodajamo nekaj slo-varopisnih ocvirkov, ki razkrivajo pe-stro ozadje dela, pri katerem sodelujeve~ smu~arskih strokovnjakov.

Znano je, da so v razlagalnih slovar-jih, kakr{en bo tudi na{, vsi izrazirazloèni in pomensko pojasnjenipo natan~no dolo~enih slovaropis-nih pravilih. Ta dolo~ajo, da morabiti v t. i. slovarski razlagi navedenotisto bistvo pomena besede, pokaterem se ta razlikuje od drugihpodobnih izrazov. V~asih pa se slo-varopiscu pri tem seciranju besedtudi kaj pome{a in pokaèjo se pravsme{ne besedne povezave. Takole seje v eni izmed razli~ic razlag za-pisalo pri izrazu zadnja roka.

zadnja roka /.../ noga, ki je medsmu~anjem za sprednjo roko. Roka jepa~ roka in razlaga roke se ne moreza~eti z noga. Vzrok, da je bilanamesto besede roka zapisana beseda

noga, je bil, da smo hkrati obdelovalipojmovno skupino roka in noga.

In v razlago no~no smu~anje se je odnekod nagajivo pritepla budilka. Ra-zlaga se je potem glasila takole:smu~anje na umetno osvetljenih ure-jenih smu~i{~ih, neurejenih smu-~i{~ih, ko zaide sonce, ob luninemsvitu, soju ~elnih budilk. No, budilkaje po no~nem smu~anju v~asihnajbr` res potrebna, a ne na ~elu.

Slovaropisno delo zahteva premislek,sklepanje po logi~nih zakonih; vnasprotnem primeru pridejo na dannenavadne povezave. Te besednecvetke smo pravo~asno ujeli inpopravili, v~asih pa kak{ne v slovar-jih tudi ostanejo in vzbujajo po-zornost posebne vrste. Seveda sebomo trudili, da jih bo ~im manj. êbo kak{na ostala, pa naj bo vsaj taka,da bo ljudi spravila v smeh.


SLOVAR ZUTS SLOVENIJE

Modre novicke


Na{e smu~ine, novastrokovna knjiga napodro~ju alpskegasmu~anja

Spet smo bogatej{i za strokovno knji-go na podro~ju smu~anja z naslovomNa{e smu~ine, ki je bila predstavljenav ~etrtek, 17. januarja 2008, v HoteluUnion. Avtorja dr. Bla` Le{nik in dr.Milan @van sta vsem povabljenim nakratko predstavila in poudarila, da je

smu~anje {port, za katerega se lahkore~e, da ima pri nas tradicijo vpravem pomenu besede in da osta-jamo Slovenci {e vedno prepoznavnipo smu~anju! Poleg knjige je iz{eltudi èpni priro~nik z naslovomSklopi storitev Slovenske nacionalne{ole alpskega smu~anja s sodelavci.Knjiga in èpni priro~nik sta name-njena vsem, ki imajo radi smu~anje;predstavlja tudi strokovno gradivoudeleèncem kadrovskih te~ajev zau~itelje alpskega smu~anja. Na voljoso vam v pisarni ZUTS na Smu~arskizvezi Slovenije.

Te~aj U~itelj alpskegasmu~anja 3V nedeljo, 10. februarja 2008, se je nasmu~i{~u Vogel za~el 1. del te~aja zapridobitev strokovnega naziva u~iteljalpskega smu~anja 3 in je trajal do16. 2. 2008. Ker te~aj obsega 120 urusposabljanja, se bo vseh 25 prijav-ljenih udeleèncev {e enkrat sre~alona 2. delu od 10. do 16. marca 2008na Rogli. Tako kot v lanskoletni se-zoni se je tudi letos na te~aj prijavilokar nekaj dràvljanov sosednjihdràv, tj. Hrva{ke in Italije, ter tudizamejskih Slovencev, ~lanov ZZ[DI iz

Trsta, kar kaè na dejstvo, da je pro-gram usposabljanja {e vedno zelo za-nimiv tudi na mednarodni ravni.

Demo day

Komisije za alpsko smu~anje,deskanje na snegu, smu~anje tele-mark in prosti slog pri ZUTSSlovenije so organizirali akcijeDemo day, ki sta potekali v soboto,9. februarja 2008, na smu~i{~uRogla in 23. februarja 2008 nasmu~i{~u Krvavec. S ~lani demon-stratorskih vrst vseh komisij solahko vsi smu~arji na kratko ob-novili svoje smu~arsko znanje izomenjenih panog. Akcija je brez-pla~na in je namenjena vsem, tj.u~iteljem smu~anja in tudi drugimrekreativnim smu~arjem.

Ve~ informacij na www.sloski.si.

ZUTS SLOVENIJE

ZUTS SLOVENIJE ZUTS SLOVENIJE

Modre novicke


Hervis, ki vse od selitve na slovenskitrg leta 1997 skrbi za {iritev, je è lep~as tudi ~vrst partner Smu~arskezveze Slovenije pri projektu Modrekartice in eden izmed zlatih po-kroviteljev alpskih smu~arskihreprezentanc. O preteklosti, sedan-josti in o prihodnosti sta spregovo-rila Ale{ êrne in Andrej Jelen,nekdanji in zdaj{nji prvi mo`Hervisa.

Oba {portnika po du{i in ~loveka zizrazito poslovno ìlico. Ale{ êrne, kipriznava, da je rekreacija pomembendel njegovega ìvljenja, je danes za-poslen v Avstriji kot vodja nabaveHervis Internationala. Vseeno {evedno rad pokuka tudi v ljubljanskopisarno, kjer je pred ve~ kot desetimileti na direktorskem stolu sooblikovalza~etek zgodbe o uspehu. Za le-to zdajkot direktor Hervisa Slovenija skrbiAndrej Jelen, ki je med poslovneèvstopil iz {portnega sveta. Poznavalciko{arke ga poznajo kot nekdanjegaigralca, predvsem pa kot uveljavl-jenega sodnika. Njegovo pi{~alko somed drugim sli{ali tudi ko{arkarji vEvroligi, ko je zanjo skrbela {e FIBA.Tudi danes se {e rad ukvarja s {portom,~eprav je glavnina njegovih misli na-menjena Hervisovi druìni.

Slovenski del zgodbe o Hervisu je starè dobro desetletje, kaj kmalu pa se je

spletla tudi tesna vez s Smu~arskozvezo Slovenije. Kako se je vse skupajza~elo?

Ale{ êrne: “Hervis je na slovenski trgvstopil leta 1997, sprva s trgovinama vLjubljani in Celju. Sledili smo na~rtupostopne ekspanzije in tako se lahkodanes pohvalimo s {tirinajstimi trgov-inami. Zastopani smo v vseh ve~jihslovenskih mestih. Izjema je le NovaGorica, kjer pa bomo trgovino odprliprav letos. S postopno rastjo smo os-vojili ob~udovanja vredne dose`ke.Tako smo preteklo leto kon~ali s 60milijoni evrov prometa. Gre za po-datek, ki nekaj pomeni tudi vevropskem merilu. Smo podjetjeskupine Spar, a v Sloveniji smo za~elidejansko z ni~le. Povsem samostojnosmo se razvijali in se vse od prvega dnetudi u~ili. Zanimivo je, da je ve~ina tis-tih, ki so bili pri projektu soudeleèniè na za~etku, {e danes del Hervisa.Vsaj v upravnem delu je preto~nostmajhna ali celo ni~na. Na za~etku smose osredinili samo na prodajo. Hitro pasmo spoznali in osvojili tudi pomem-bnost {portnega poslovanja v {ir{emkontekstu. Pri tem mislim na sodelo-vanje s klubi in pa na ozave{~anjeoziroma informiranje kupcev. Primer:prodali smo kolo, zelo te`ko pa smoprodali tudi kolesarsko obleko. Podob-nih zgodb je veliko. Pomembnost{portnega perila, {portnih ur … Nismoèleli biti le trgovec, ki izdelek poloìna prodajno polico. Ko smo se lotevaliteh projektov, smo na razli~nih ravnehsodelovali z razli~nimi partnerji. Takose je na predlog Toneta Vogrincazgodilo sodelovanje na podro~juModre kartice. Takrat se je pisalo leto2000. @e prihodnje leto pa smovstopili tudi med pokrovitelje alpskihreprezentanc. Velja poudariti, da smose pri omenjenem pokroviteljstvu {edodatno angaìrali. êprav smo bilisamouki, smo se hitro u~ili. Tako smokmalu spoznali, da bo imelopokroviteljstvo pravo veljavo le obna{i aktivnosti. Jasno, spra{evali smose, kaj lahko pri~akujemo od vloènihsredstev. Ko se pojavijo pri~akovanja,pa se mora{ vpra{ati tudi, na katerapodro~ja lahko sam vpliva{. Takratsmo se z zvezo dogovorili opokroviteljstvu otro{kih tekmovanj.Na teh tekmah mora{ biti tudi sam ak-tiven. Po drugi strani smo spoznali

tudi, da bo treba posneti reklamnispot, ~e èlimo pokroviteljstvo izkoris-titi {e za promocijo. Jasno, gre za do-datne nalo`be. ê potegnem ~rto invse skupaj posplo{im, bi dejal, da jepokroviteljstvo uspe{no, ~e si pripravl-jen vloìti {e enkrat ve~ od dogovor-jene vsote. Stro{ki so {e precej vi{ji obve~ji stopnji ogla{evanja.”

Ob tem ni skrivnost, da tudipokrovitelji stiskajo pesti za vrhunskedose`ke smu~arjev. V zadnjih letih paje {la rezultatska krivulja, ~e izvza-memo redke izjeme, navzdol. Vseenoniste odkorakali. Torej lahko govo-rimo o obojestranski koristi?

A. ^.: “Ko se podjetje odlo~a opokroviteljstvu, tekmovalni izidi nisoodlo~ilni. Ob ni`ji ravni izidov smo sevpra{ali le, kak{na je cena in kak{en jelahko na{ iztrèk. Na{a angaìranost jebila velika, prepoznavnost tekmoval-cev pa vseeno {e vedno na visokiravni. Govorim o Juretu Ko{irju, TiniMaze, Reneju Mlekuù … Na{ cilj je bilizkoristiti priljubljenost smu~arjev.Slednja pa~ ni bila sporna. V drugemolimpijskem ciklu je bila zgodba neko-liko druga~na. A sodelovanje je vseeno{e zelo uspe{no. Znesek v pogodbi jeostal skoraj nespremenjen. Ob bolj{ihizidih bi bil skoraj zanesljivo vi{ji.”

Torej samo sodelovanje ni pogojeno zizidi, je pa cena?

A. ^.: “Vsekakor. Res pa je, da se sistempri nas {e ni razvil do te mere, da biugotavljali prisotnost Smu~arske zvezeSlovenije in s tem posledi~no Hervisav medijih. V tujini je vse skupaj malcedruga~e.”

Pred dobrim letom je na ~elo Hervisastopil Andrej Jelen. Zakaj spre-memba?

A. ^.: “Leta 1997 se je Hervis izAvstrije raz{iril v Slovenijo in na

Ve~ kot le {portna trgovina in ve~ kot lepokrovitelj

Ale{ êrne in Andrej Jelen

Pogovor

Andrej Jelen Ale{ êrne


Madàrsko. Pozneje se je dru{~inipridruìla {e ê{ka, iz Slovenije pa seje Hervis selil {e na Hrva{ko. V vsehteh letih se je ob delovanju v omen-jenih dràvah nakopi~ilo veliko pozi-tivnih izku{enj. Vse te izku{nje inprimere sku{am zdaj prenesti v avstri-jski prostor, kar je vsekakor zelo te`koin naporno delo. Od prvega januarja2007 sem torej zaposlen pri na{ih sev-ernih sosedih, v Sloveniji pa je deloprevzel Andrej Jelen. Vsekakor ve~ kotuspe{no, saj je podjetje v preteklemletu doseglo najbolj{i doseèk vzgodovini.”

Andrej Jelen: “Zame je bil to zaresvelik izziv. Zavedal sem se, da moramoohranjati vlogo vodilnega trgovca inpove~evati tr`ni dele`. Prvo leto je bilores uspe{no, a prihajajo novi izzivi.Tudi sam bi se ob tem dotaknil sode-lovanja Hervisa in SZS. Za nas jepomembna prisotnost v {portni de-javnosti. [e pomembnej{i pa so pro-dajni dose`ki. Zato bomo v prihodnjeiskali povezave, ki nam bodo prina{alebolj{e dose`ke.”

Omenjeni prodajni dose`ki sovsekakor tesno povezani tudi z zlo-glasnimi zelenimi zimami. Ali jepadec prodajne krivulje smu~i indrugih delov opreme skrb vzbujajo~?

A. J.: “Prihajam iz druge {portnepanoge, v kateri so nam zelene zimepri{le zelo prav, saj smo prodali ve~{portnih copat in tekstila. Ha, ha …No, priznati pa moram, da so padci ve-liki. Ocenjujem jih na vsaj 20odstotkov.”

Ali je morda padec enak na vsehravneh ali je na primer upad prodajevrhunske opreme manj{i?

A. ^.: “Prodaja je manj{a v vseh seg-mentih. Najbolj pa se je zmanj{alaprodaja najni`jega cenovnega razreda.Poleg tega je manj{a tudi prodajabolj{ih smu~i, pri katerih proizvajalciniso poskrbeli za ve~je novosti. Zan-imiv pa je primer Elana, ki je poskrbelza kar nekaj tehni~nih in oblikovnihnovosti. Tu se je prodaja celoizbolj{ala. No, posebno poglavje pa sosmernice, ki se kaèjo pri Avstrijcih. Iz-posojevalnice smu~i namre~ skrbijo zavse ve~je udobje, zato se velikosmu~arjev ne odlo~a ve~ za nakuplastni{ke opreme.”

Morda razmi{ljate o Hervisovih iz-posojevalnicah opreme na smu~i{~ih?

A. ^.: “V Avstriji smo opravili preizkus,ki pa ni ponudil najbolj{ih dose`kov.Izposoja smu~i je specifi~na dejavnost,ki je zelo odvisna od lokacij in tradi-cije. Poleg tega pa ni skrivnost, da sepogosto pojavlja ’sivo izposojanje’.Tega si mi pa~ ne moremo dovoliti.”

Pogodba s SZS vas veè {e do leta2010. Na podlagi katerih kazalnikovse boste nato odlo~ali o podalj{anjusodelovanja?

A. J.: “Do leta 2010 je {e dale~. Vseenone vidim razlogov, zakaj ne bi sklenilinove pogodbe. Prav gotovo pa bodomorali imeti programi tesno povezavoin bodo morali kazati v skupno smer.”

V kolik{ni meri lahko pri tovrstnihodlo~itvah govorimo o avtonomijioziroma po drugi strani o ~akanju naavstrijsko zeleno lu~?

A. J.: “V poslovnem svetu je vendarletako, da ima lastnik vpliv na odlo~itve.Na~in komuniciranja z mogo~imikupci je sicer krajevna domena, amora biti skladna s strategijo celotnegakoncerna Hervis International.”

A. ^.: “Sam bi odgovor oblikovalnekoliko druga~e. Lastnik ima sicerlahko glavno besedo, a usoda je vrokah direktorja. Odlo~a na druga~enna~in. Bistvenega pomena sta pripravain argumentiranje ponudbe. ê bo{nekomu na izjemen na~in ponudil netako zelo kakovosten izdelek, obstajavelika verjetnost, da ga bo vzel. ê pamu ne bo{ znal ustrezno ponuditi naj-bolj{ega izdelka, ga ne bo vzel.”

S pokalom Hervis ste prisotni tudi vslovenskem nogometu. Gre tudi tu zapove~evanje prepoznavnosti spomo~jo {porta?

A. J.: “Ker smo {portna trgovina,èlimo tudi kot pokrovitelji soobliko-vati ta svet. Le zakaj bi bili pokrovitelji

v zdravstvu, ~e pa prodajamo {portnoopremo?! Nogomet je {port {tevilkaena in ima tudi najve~jo stopnjo rasti.Pozorni smo na krajevni in globalnitrg.”

Zanimiv je tudi va{ edinstven pristoppri pokroviteljstvu rekreativnih tek-movanj …

A. J.: “To sem spoznal è kot zunanjiopazovalec. Odlo~ilni element pri us-pehu Hervisa je postavljanje v vlogovzgojitelja trga.”

A. ^.: “Na za~etku je bil cilj preprost –postati {tevilka ena v Sloveniji. Tonam je uspelo zelo hitro. @elimo pabiti tudi 'top of mind'. @elimo biti tr-govina, ki bo pri {portniku na prvemmestu, ko se bo vpra{al, kam ponakupih. Na kak{en na~in izpolniticilj? Ko smo sprejeli odlo~itev ovstopu v nogomet in alpsko smu~anje,smo razglabljali {e o rekreaciji. Tu smonaleteli na ljubljanski maraton. Taprireditev nam je odprla o~i inomogo~ila pot do spoznanja, kaj sedogaja v rekreaciji. Jaz te~em. To je bilodlo~ilen trenutek. Prav trenutkiodlo~itve so vedno zelo pomembni.Tako je bilo tudi z na{o odlo~itvijo oodlo~nem vstopu v medije. Morda jebilo to takrat predrzno, a è po odprtjuprvih {tirih trgovin smo pripravili tele-vizijski oglas. Jasno, tu so bili {e letaki,veliki oglasi … Vedno korak za ko-rakom in vedno z mislijo na bolj{oprodajo.”

Martin Pav~nik

Pogovor

S kombijem do uspehov


Alpsko smucanje

ˆ

V naslednjih besedah in slikah vam predstavljamo nepogre{ljivega ~lana Smu~arske zveze Slovenije, ki na{e {portnice in{portnike vsako sezono popelje na desetine, stotine razli~nih destinacij.

SPONZORJI PANOGE ZA ALPSKO SMUÂNJE:

Ko naslednji~ vidite smu~arje in smu~arke v zelenem, pomislitetudi na stvar, ki je sicer vedno na tleh, a zna na{a dekleta in fantepripeljati do neizmernih vi{av in fantasti~nih rezultatov.

Med mnogimi predmeti v kombiju leì {e skupina izredno pomembnih ~lanov odprav. So rde~i in so modri, visoki ter ozki, mnogokratprekleti a vedno prisotni – smu~arski koli. Brez njih ne bi bilo napornih treningov in zasluènih uspehov, ne bi bilo tekem in {portnihdram.

Flota zvestih kombijev ~ez zimo tako po celi Evropi vozi ljudi in nepogre{ljivo {portno opremo. Tudi trener Dejan Poljan{ek in na{odli~en {portnik Mitja Drag{i~ vsake toliko ~asa pljuneta v roke in naloìta kombi za na pot. Smu~i, smu~arski ~evlji, dresi, obleke, pa-lice in druge stvari romajo v kombi in ~akajo na sneg.

Slovenske smu~arske reprezentance skozi vse leto potujejo naokoliter trenirajo in nastopajo na {tevilnih prizori{~ih. Eden od naj-pogostej{ih prevoznih sredstev, ki na{e smu~arje in trenerjepripelje do belih strmin je kombi, odli~na kombinacija udobja,hitrosti in prostornosti.


Svetovni prvak, doktor, direktor alile pogosto nasmejani Frenk. FranciPetek ima tudi kot predsednikstrokovnega sveta za skoke in nor-dijsko kombinacijo jasno za~rtanecilje.

V javnosti se sicer pojavljate pred-vsem kot {portni direktor, ~eprav niskrivnost, da ste tudi predsednikstrokovnega sveta za smu~arke skokein nordijsko kombinacijo. Se lahko zaza~etek pogovora dotaknemo va{evloge v omenjenem svetu? “V strokovnem svetu sem v vlogi~loveka, ki ne izvira iz trenerskih vrst.Ob meni sta {e dr. Tu{ak in dr. Jo{t.Na{a naloga je, da korigiramoodlo~itve, ki bi bile lahko zaradi prev-elike vpletenosti akterjev napa~ne.Vseeno pa je jasno, da strogostrokovne odlo~itve vedno pre-pu{~amo trenerjem. Vendarle gre zaljudi, ki so neposredno odgovorni zavodenje ekip.”

Torej strokovni svet vendarle ne ob-staja le na papirju oziroma ni le for-malne narave?“Vsekakor. S pomo~jo strokovnegasveta se oblikuje dolgoro~na strategijadela. V svetu so zbrani trenerji z najve~znanja in tudi z dragocenimi izku{-njami.”

Se vlogi predsednika sveta in {port-nega direktorja prepletata? Se ne-mara kdaj pojavi konflikt interesov?“Vlogi se pogosto prepletata. Vstrokovnem svetu tudi kot direktorpogosto dobim mo`nost za {e globljivpogled v poloàj in na~in sestaveekip. Strinjam pa se, da bi bilo – èzaradi higienskih razlogov – bolje, ~ebi bil predsednik kdo drug. A porazpisu delovnega mesta mi je bila tavloga dolo~ena.”

Pogosto govorimo le o skokih, ~epravse strokovni svet ukvarja tudi z nordi-jsko kombinacijo. Se strinjate, da jeslednja v javnosti, medijih … pogostozapostavljena?“Da. Morda je res tako. A to je precejrazumljivo. V preteklosti so bilinamre~ smu~arski skoki gonilna silacelotnih nordijskih disciplin. V zad-njem obdobju je po zaslugi izjemnePetre Majdi~ do prave veljave pri{el {esmu~arski tek. Pri nordijski kombi-naciji tega preskoka, àl, {e ni bilo.Poleg tega je baza tekmovalcev tolikomanj{a, da je precej te`je vzpostavitisistem, kakr{nega imajo skakalci.Vseeno to {e zdale~ ne pomeni, da nastrokovnem svetu zapostavljamonordijsko kombinacijo. Na vsakemsestanku razpravljamo tudi o delu v tejdisciplini.”

Omenili ste {ibkost baze nordijskihkombinatorcev. Letos obstaja le B-ekipa svetovnega pokala. A tudi to jenajbr` le prehodno obdobje …“Marsikaj bi se spremenilo, ~e bi uspeliizoblikovati tekmovalca, ki bi z izidipotegnil celoten voz navzgor. Ver-jamem, da bi se v tem primeru tudive~ mladih ukvarjalo s tem {portom.”

Pri skakalcih na najvi{ji ravni v zad-njih sezonah v o~i bodejo predvsemtrenerske zamenjave. Ali je Ari PekkaNikkola trener, s katerim boste lahkoposkrbeli za dolgoro~no delo s tek-movalci? “Upam. Z njegovim delom sem zado-voljen. Dejstvo pa je, da bi se dalomarsikaj opraviti bolje. Imamo {enekaj teàv. Trdim pa, da je Nikkolaprimeren ~lovek.”

Delo s tekmovalci, ki nastopajo nanajvi{ji ravni, je vedno najbolj nao~eh. Kaj pa preostali del piramide?V preteklosti delo pogosto ni bilousklajeno, tako da so imeli tek-movalci, ki so prehajali iz kategorije vkategorijo, veliko teàv s trenerskimina~eli in z delovnim pristopom. Jedanes poloàj bolj{i?“Prav to je zame najve~ji izziv in na-jpomembnej{a naloga. Tlakovatistrokovno pot od najmlaj{ih do~lanov. Zagotoviti moramo strokovno,na~rtno in nadzorovano delo na vsehravneh. Tekmovalec se mora v

razli~nih obdobjih soo~ati z ustre-znimi psihi~nimi in s fizi~nimi obre-menitvami. Pri tem pa je pomembno,da tekmovalca è vse od za~etkapostopoma pripravljamo na tistenajve~je obremenitve. To je bila vpreteklosti vsekakor {ibka to~ka.”

Vas je nemara prav ta cilj po nekaj-letnem umiku znova odlo~neje vrnil vskakalni svet? “Da. Spoznal sem, da smo na tempodro~ju nekoliko izgubljeni. Pogostoso posamezniki vlekli voz vsak v svojosmer in delali z danes na jutri. Jasno,gre za izziv. Sprva bi rad pridobil {ebolj{i vpogled v stanje. Le tako se boms sodelavci lahko odlo~al za prave ko-rake. Kon~ni cilj je skladna slovenskaskakalna {ola, ki bo ob tekmovalnihvklju~evala tudi druge sociolo{ke insocialne elemente.”

Je v Sloveniji za uresni~itev tehna~rtov na voljo dovolj strokovnegapotenciala in zadostno {tevilo us-treznih objektov ter drugih “potreb-{~in”? “Za~nemo lahko pri objektih. Imamokar lepo mreò skakalnih objektov, nakaterih je mogo~e trenirati tudi v po-letnih mesecih. Prvi ve~ji zaplet se po-javi pri mladinskih centrih, ~eprav sepoloàj popravlja. Zagorje, @iri, Trì~… Velika pridobitev je kranjski dràvnicenter. ûtimo pa veliko pomanjkanje75- ali 80-metrskih skakalnic, kar smosku{ali re{evati v Kranju. No, z najve~teàvami se soo~amo v Planici. Slednjikot Sahari vode primanjkuje velikaskakalnica. Sr~no upam, da se bodotrdni nameni odgovornih uresni~ili inda se bo poloàj popravil. Znanje? Us-posobljenost in izobrazba trenerjev staiz leta v leto na vi{ji ravni. Nekaterikaèjo nadarjenost, spet drugi sposob-nost ~rpanja znanj. Primanjkljaj pavidim na pedago{kem segmentu.Trener pedagog. Tu smo {e na za~etku.Dodal bi {e, da nekateri vrhunski tre-nerji delajo v tujini. V doma~ih vrstahpa pogre{amo pravo avtoriteto. Zato seukvarjam tudi z vpra{anjem, kako pri-dobiti ~loveka, ki bo imel v doma~ihkrogih naj{ir{o podporo.”

Martin Pav~nik

Intervjudr. Franci Petek

Nordijsko smucanje - skoki

ˆ

SPONZORJI PANOGE ZA NORDIJSKO SMUÂNJE:


ê{ki strokovnjak Toma{ Kos se jeslovenskemu biatlonu pridruìl leta2000. Sprva kot trener celotne repre-zentance, danes pa vodi le ènski delekipe. Za seboj ima ̀ e lepo {tevilo us-pehov svojih varovank, med kateresodi tudi Teja Gregorin, ki jih pri-speva v skupno bero vsako leto ve~.Gregorinova je na smu~i stopila ssedmimi leti, od trinajstega leta na-prej je bila najprej aktivna smu~arskateka~ica, pozneje pa biatlonka.

Prihajate iz ê{ke. Ali je bilo obva{em prihodu v Slovenijo kaj teàv zjezikom, s kulturo, z navadami slo-

venskih biatloncev? Kako ste se ujeli znjimi?Kos: “Nekaj teàv z jezikom je {e vedno,vendar sem imel takrat veliko sre~o zljudmi, ki so bili okrog mene. Tu mis-lim na tiste najo`je sodelavce, ki so mipomagali pri delu, obenem pa so bilizelo tolerantni in so mi veliko poma-gali, da sem bolje prenesel te razlike.”

Od leta 2004 ste ~lanica slovenske bi-atlonske reprezentance. Kako ste sepo za~etkih v smu~arskem tekupozneje zna{li v biatlonu?Gregorin: “V biatlonu sem videlave~jo perspektivo in s pu{ko sem se kar

hitro spoprijateljila. Zdi se mi, da semv biatlonu na{la tisti {port, ki bi gamorda morala è prej.”

Za marsikaterega smu~arskega teka-~a je prav pu{ka tisti hendikep,zaradi katerega se ne odlo~i za biat-lonsko pot, za vas o~itno ne?Gregorin: “V bistvu res ne, ~epravmorda na kak{ni tekmi tudi ni videtitako. Ne vem, o~itno imam tudi do-volj talenta za streljanje.”

Kako je mo{kemu trenerju delati zènsko ekipo?Kos: “Prav gotovo je delo druga~no kotz mo{kimi, vendar mora trener najtitisto pravo pot do vsakegaposameznega tekmovalca, in sicer neglede na spol. Ker sem mo{ki, mordasicer nekoliko la`je razumem mo{komentaliteto, a se trudim razumeti tudiènske. V~asih je to celo prednost. @enekaj ~asa delam z njimi in jih tudivedno la`je ter bolje razumem. Vna~inu dela pa so prav gotovo tudikak{ne razlike.”

Najve~ji preboj ste dosegli v lanski se-zoni in po~asi prihajate v tista zrelabiatlonska leta. Kaj sami {e pri~aku-jete v svoji karieri?Gregorin: “Seveda pri~akujem {e ve-liko. Te`ko pa je zdaj govoriti o tem,ker è po svoji naravi raje bolj po tihovstopim skozi velika vrata. @e vleto{nji sezoni se kljub bolezni, ki meje zdelala po novem letu, po~utimbistveno bolj{e pripravljena in upamle {e na dvig forme.”

Kako si tekmovalke in trenerjipopestrite ~as, ki ga preìvite skupajin tega ni malo, da se ne pojavizasi~enost? Kaj po~nete, kadar nitekem ali skupnih treningov?Gregorin: “Najraje preberem kak{noknjigo in le redko pogledam tudikak{en film, sicer pa nimam posebnihpotreb. Ob koncu sezone smo mordares è vsi naveli~ani drug drugega,vendar è po premoru kak{nega tednaspet funkcioniramo skupaj popol-noma normalno. V prostem ~asu seveliko sprehajam s psi~ko, v poletnem~asu pa rada kolesarim, kar je ve-likokrat tudi del mojega treninga.”

Kos: “@ivljenje, ki ga trenutno ìvim,je biatlon in ne potrebujem veliko zasvoj prosti ~as. Tudi v njem se velikoukvarjam z biatlonom in razmi{ljamter analiziram, kaj bi morda {e lahkoizbolj{al pri svojem delu. V svojibliìni si èlim ljudi, ki jim lahko zau-pam, tak{ne tudi imam in se v njihovibliìni tudi dobro po~utim. Pogre{am

Dvojni intervju

Biatlonski trenerin njegovavarovanka

Biatlon

SPONZORJI PANOGE ZA BIATLON:

Teja Gregorin o Toma{u Kosu: “@e kmalu sem spoznala, da bo z njim zadovoljstvodelati in to nama zdaj lepo uspeva. V teh letih sva se è dobro spoznala in med nje-govimi lastnostmi cenim iskrenost, po{tenje, zna se pozabavati z nami in to je tisto,kar je za nas, tekmovalke, najpomembneje.”

Toma{ Kos o Teji Gregorin: “Teja je tip prave {portnice, ki jo odlikujeta mo~navolja in vztrajnost. Postavlja si realne {portne cilje, ki niso nikdar preskromni invedno se trudi za dosego kon~nega izida. To ji je è velikokrat pomagalo, da je prema-gala tudi samo sebe.”

pa svojo druìno, vendar je v temposlu pa~ tako, da se moramo vsi sku-paj sprijazniti tudi z dalj{imi odsot-nostmi od doma.”

Ste pa tudi motorist?Kos: “Hja, v~asih pogre{am lepovreme, da se zapeljem s svojim motor-jem. @ena se rada vozi z menoj in takolahko precej tega ~asa preìviva sku-paj. Tako gresta skupaj konji~ek indruìna. Sicer pa sem se è od malegaukvarjal s {portom in zdaj nepogre{am kak{nih posebnih {portnihkonji~kov.”

Kako gledate na slovenski biatlon?Na Pokljuki se bosta è v tem letuza~eli rekonstrukcija in posodobitev{portnorekreacijskega centra, ki botudi vam omogo~il bistveno la`je inkakovostnej{e delo.

Kos: “Tak{en center slovenski biatlonè dlje ~asa pogre{a in tudi za na{etrenersko delo bodo pogoji bistvenobolj{i. Naravni pogoji so tako reko~idealni (nadmorska vi{ina, konfigu-racija terena, dobri sne`ni pogoji poz-imi). Center je v zimskih razmerah èzdaj omogo~al kar dobro delo, vendarpa so nam manjkali pogoji zaspecifi~ne poletne treninge, kjer se ve-liko dela na rolkah. Tekmovalci intrenerji smo ve~ino ~asa v letu posvetu in doma~ center nam boprihranil tudi marsikatero pot v tujinoin marsikak{en prihranjen evro vna{em prora~unu, ki ga bomo takolahko koristneje porabili kje drugje. @enekaj let sem v slovenskem biatlonuin mislim, da je strukturno na visokiravni, da se je v zadnjih letih razvil nazavidljivo vi{ino. Slovenija gosti tuditekme svetovnega pokala, kar prispevak razvoju slovenskega biatlona in mudaje svojevrstno priznanje tudi vjavnosti. Zadnje ~ase je tudi vse boljpriljubljen in ~eprav je Slovenija ma-jhna, imamo nekaj izvrstnih biatlonkin biatloncev, kar nam priznavajo tudipriznani trenerji najve~jih svetovnihbiatlonskih velesil; na to smo vsi sku-paj lahko zelo ponosni.”

Na kaj sta v svojem ìvljenju najboljponosna?Gregorin: “Ponosna sem na to, karsem. Velik del gre {e star{em, seveda paso mi v veselje tudi moji {portnidose`ki in {e kaj …“

Kos: “Najbolj ponosen sem na svojoèno, ker je v veliki meri odgovorna inzaslu`na za najino druìno ter za vz-gojo najinih otrok. Po dvajsetih letihskupnega ìvljenja se imava {e pravtako rada kot na za~etku in se zaresdobro razumeva.”

Ali bi morda zamenjali ê{ko sSlovenijo?Kos: “V svoji domovini si zdaj gradimhi{o in mislim, da kljub temu dejstvu

ê{ke ne bi zamenjal. Domovina jepa~ domovina in ~e si {e vzgojen vtem duhu, najbr` niti ekonomskasituacija ali {e tako lepa pokrajina nemoreta odtehtati ob~utka, da si doma.Najbr` je ne bi nikoli zamenjal indoma se lahko po~utim le naê{kem.“

Kaj pa Slovenijo za ê{ko?Gregorin: “Na ê{kem sem è bila,vendar tudi sama razmi{ljam podobnokot moj trener. Tu sem doma inSlovenije ne bi zamenjala.”

Pripravil: Toma` [u{ter{i~


Biatlon

Teja Gregorin

Rojena: 29. 6. 1980Prebivali{~e: Ihan (Slovenija)Klub: [D Nika Ihan

Najve~ji uspehi v biatlonu: 4. mestov sprintu na svetovnem pokalu(Khanty Mansiysk, 2007), 4. mesto vskupinskem startu na svetovnempokalu (Ruhpolding, 2007); 4. mestiv ženski in me{ani {tafeti na sve-tovnem prvenstvu (Anterselva, 2007)

Smu~i: FischerPalice: Exelêvlji: AlpinaO~ala: BolleRokavice: RexVozilo: [koda Roomster (pokroviteljSPC [kerjanec)

Toma{ Kos

Rojen: 31. december 1967Prebivali{~e: Jablonec nad Nisou(ê{ka)

Z ženo Lido imata dva otroka(Toma{a in Martino)

Najve~ji uspehi v biatlonu: 2. mestov sprintu na svetovnem pokalu (Ruh-polding, 1992); 2. mesto ekipno nasvetovnem prvenstvu (Oslo, 1990).

Kon~al je trenersko {olo na Fakultetiza {port v Pragi.Najraje ima doma~e “knedli~ke” in~e{ko pivo Svijansky maz.

Vozilo: Volkswagen Transporter(pokrovitelj Autodelta)

Sodniki v razli~nih smu~arskih disci-plinah igrajo razli~ne vloge. A jim jeskupno to, da sodijo o tem, kaj je pravin kaj ne. Zagotovo je njihova vloga vposameznih disciplinah zelo po-membna, saj lahko s svojo odlo~itvijovplivajo na rezultat. Za sodnika pa jezagotovo najbolj pomembna njegovastrokovna usposobljenost in nepris-transkost, saj tako pripomore k pravil-nem poteku tekmovanja.

Alpsko smu~anjePri alpskem smu~anju je vloga sod-nikov predvsem v kontroli pravilnevo`nje smu~arja-ke skozi vrata.

Vsak sodnik na vratih (gate judge)dobi kartico s svojim imenom in po-datki o {tevilu vrat in vratih, ki jihnadzoruje. ê tekmovalec vrat ne pre-vozi pravilno, mora sodnik to takojozna~iti na kartici tako, da ozna~i{tartno {tevilko tekmovalca.

ê je sodnik odgovoren za ve~ kot enavrata, mora ozna~iti {tevilko vrat, insicer tako, da poleg napi{e ~rko F (fault– napaka). Skicirati pa mora tudi kakoje bila napaka storjena. Sodnik moratudi paziti, da tekmovalec ne dobipomo~i nekoga drugega. Tudi tako na-pako mora zapisati na kartico.

Sodniki pa morajo tudi:- zelo dobro poznati tekmovalna

pravila;- ~e napake ne opazijo in se katera od

reprezentanc pritoì, je potrebnopogledati tudi video posnetek. Tolahko stori samo ìrija, ki lahko tek-movalca nato naknadno diskvalifi-cira;

- odlo~itev sodnika mora biti jasna;- sodnik lahko objavi napako samo,

~e je popolnoma prepri~an, da jebila storjena;

- ~e je v dvomih, lahko od ìrije za-hteva kratko prekinitev, da si ogledasledi tekmovalca;

- javnost ne sme vplivati na njegovoodlo~itev, prav tako ne smeupo{tevati pripomb pri~;

- v slalomu in veleslalomu se odgov-ornost sodnika ob vratih za~ne, kose tekmovalec za~ne priblièvatiprvim vratom, ki jih sodnik nadzirain se kon~a, ko tekmovalec zapustizadnja vrata pod njegovim nad-zorom;

- pri smuku in super veleslalomu pasodnik opazuje tekmovalca vcelotni dolìni njegove trase odza~etka, ko tekmovalca vidi, dokonca, ko tekmovalec ni ve~ vdosegu sodnikovih o~i;

- ko sodnik opravi svoje delo, morapomagati tudi pri drugih obveznos-tih (menjava kolov, popravljanje za-stavic na vratih, odstranjevatimorebitne ovire na progi, ...).

Smu~arski skokiSodniki imajo pri smu~arskih skokihpomembno vlogo. Velikokrat so ravnonjihove ocene sloga odlo~ilne prikon~nem razpletu tekmovanja.

Sodniki v smu~arskih skokih sodijo navseh tekmah pod okriljem FIS. Navsaki tekmi mora biti prisotnih 5 sod-nikov. Seveda morajo imeti veljavnoFIS licenco.

Naloge:- vse skoke morajo ocenjevati objek-

tivno;- na ocenjevanje se morajo priprav-

ljati vse leto, s treningom ocenje-vanja ob skakalnici;

- skakalce morajo obravnavati brezpredsodkov;

- prisotni morajo biti na mestu zasodnike med treningom;

- dobro morajo poznati vse zna~il-nosti skakalnice in prostora vkaterem sodijo;

- poznati morajo sistem, ki seuporablja za dodeljevanje to~k;

- na svojem mestu morajo biti karnekaj ~asa pred tekmovanjem;

- skoke morajo ocenjevati neodvisno,brez posredovanja drugih oseb;

- to~ke morajo vnesti osebno, brezkakr{nekoli pomo~i v za to pripravl-jeno napravo za to~kovanje;

- to~kujejo: optimalno aerodi-nami~no pozicijo leta in sekvencogibanja od leta, do pristanka vizteku;

- za vsak del nastopa skakalca veljajoposebni standardi, katere morajoupo{tevati;

- za napake morajo od osnovnih 20to~k od{tevati po pol to~ke ali to~ko;

- kon~na ocena sodnika je kon~nirezultat, ki ostane po od{tetih na-pakah.

V se{tevek se vnesejo samo ocene trehsodnikov. Najvi{ja in najni`ja ocenaposameznih sodnikov se ~rta.Kon~nemu se{tevku se pri{teje {e dal-java (ki se mnoì z vnaprej dolo~enimfaktorjem) in tekmovalec dobi kon~nise{tevek to~k.

BiatlonNjihovo delo je urejeno v pravilihMednarodne biatlonske zveze in sod-niki morajo postopati skladno s temipravili.

V splo{nem velja, da so mednarodnisodniki tehni~ni predstavniki Med-narodne biatlonske zveze na biatlon-skih tekmovanjih razli~nih ravni.Njihovo delo usmerja tehni~ni dele-gat, vsakdo pa je odgovoren za svojedelovno podro~je. Poznamo namre~mednarodne sodnike (MS) za progo(IR Course), za streli{~e (IR Range), za{tart in cilj (IR Start/Finish) in za kon-trolo opreme (IR Material inspection).

- MS za progo: skrbi za vse zadevepovezane s teka{kimi progami,vklju~no s konfiguracijo posamez-nih krogov, tehni~nimi specifikaci-jami, pripravo prog, ozna~itvami inograditvami; nadalje preverja ob-mo~ja dostopov do prog, podro~jaza TV tehniko, predteka~e, komu-nikacije, varnostne zagotovitve inprvo pomo~.

- MS za streli{~e: skrbi za vse zadevepovezane s streli{~em, vklju~no znjegovo lego in konfiguracijo, speci-fikacijami, delovanjem in postavit-vami tar~; odgovoren je {e zakazenski krog, trenerska stoji{~a, zaozna~itve strelskih mest in strelskihkoridorjev, za vetrovne zastavice, zadràla pu{k, za varnost in varnostneukrepe na streli{~u, za pravilno{tetje zadetkov in za telekomu-nikacije na streli{~u.

- MS za {tart/cilj: skrbi za ogrevalni in{tartno-ciljni prostor ter z njimapovezanimi ureditvami vklju~no skonfiguracijo in specifikacijami;odgovoren je {e za ~asomeritvenesisteme, za organizacijo predajnegaprostora pri {tafetnih tekmah, za de-lovanje {tartne ure, semaforja zrezultati, video kamere na cilju infoto-fini{ kamere, za pravilnoozna~itev in ograditev {tartno-ciljnega prostora, za pravilnoizvedbo vseh procedur na {tartu inv cilju, za telekomunikacije invarnost v teh prostorih, za pravilnomerjenje rezultatov.

- MS za kontrolo opreme: skrbi zapreverjanje materiala in opreme, zapredhodno kontrolo tekmovalneopreme, za izgled {tarta in cilja (vsodelovanju z MS za {tart/cilj), iz-vaja vse in{pekcijske nadzore, skrbi

Sodniki − mir na snegu


Sodniki


Sodniki{e za telekomunikacije in varnost nasvojem delovnem podro~ju.

Da bi delo na tekmovanjih teklonemoteno in ~imbolj teko~e, semorajo mednarodni sodniki udele-èvati sestankov vodij ekip, skrbnopreu~ijo vse detajle, ki so vezani nanjihova delovna podro~ja in poskrbijoza ureditev v skladu s pravili IBU,poro~ajo tehni~nemu delegatu o po-manjkljivostih ali nedoslednostih or-ganizatorjev tekmovanj, pomagajo insvetujejo organizatorjem, da bi bile tenedoslednosti ~im prej odpravljene,prepre~ujejo napake, zagotavljajo vsepotrebne varnostne ukrepe, po tek-movanjih pa poro~ajo tehni~nemudelegatu in v primeru morebitnih tek-movalnih kazni poro~ajo tekmovalnikomisiji o vzrokih in razlogih zakaznovanje.

Deskanje na snegu

SkokiSojenje v skokih na veliki skakalnici(big air) in sne`nem `lebu (halfpipe)poteka po podobnih kriterijih, la da sepri skokih na veliki skakalnici sodisamo en skok, v sneèm `lebu pa kom-binacija skokov (run).

V svetovnem pokalu v obeh disci-plinah sodi 5 sodnikov, katere korigiraglavni sodnik (head judge). Najvi{ja innajni`ja ocena vedno odpadeta. Sodi

se vsesplo{ni vtis (overall impresion),pri ~emer pa morajo sodniki biti po-zorni na:- kontrolo trika (samo izvedbo, kar

pomeni, da mora biti gibanje telesaskladno in v ravnote`ju, roke nesmejo opletati naokrog. Lahkore~emo, da je imel tekmovalecdobro gibanje, ~e je izvedba trika iz-padla lahkotna);

- teàvnost trika (se dolo~i na {teviloobratov, vzvratno vo`njo, prijemdeske in na~ine vrtenja prekoglave);

- amplitudo (ve~jo oceno dobi tistitekmovalec, ki doseè ve~jo vi{inoin daljino ter pristane varno);

- pristanek (je zadnja faza skoka, kjerse pokaè ali je trik izveden ali sesodi samo njegov poizkus.).

Skoki se ocenjujejo od 0 do 10 to~k(od 0 do 7 se ocenjuje kontrola,teàvnost, amplituda in stil, od 0 do 3pa se ocenjuje pristanek).

Odbitki pri pristanku so naslednji:

- 0,1 – 0,9 (dotik roke s snegom)- 1,0 – 1,9 (dotik obeh rok s snegom,

prerotiranje pri pristanku)- 2,0 – 2,9 (dotik telesa s snegom,

padec na zadnjico)- 3,0 (popoln padec)

Sne`ni kros- {tevilo: glede na dolìno proge, pri

vseh klju~nih delih (objektih,ovinkih, pri ciljni ~rti);

- naloge: v prvi fazi preverjajo, ~e tek-movalci pravilno izpeljejo ozna~enoprogo, v drugi, zahtevnej{i pa ve-denje tekmovalcev na progi dosotekmovalcev, v finalnih vo`njahkjer praviloma tekmujejo {tirjehkrati. Se pravi nadzirajo morebitnenamerne motnje med tekmovalci(porivanje, vle~enje - namernetelesne stike );

- njihov vodja je praviloma tudi ~lantekmovalne ìrije oz. opravljafunkcijo video nadzora, kjer spomo~jo televizijskega prenosanatan~no spremlja potek tek-movanja in poro~a vodstvu tek-movanja.

Paralelni veleslalom

- [tevilo sodnikov: praviloma gledena {tevilo vrat med 22 in 24 za ve-leslalom in nekaj manj za slalom.

- Nadzor pravilne izpeljave progemed koli~ki, podobno kot prismu~anju, ter nadzor morebitnihoviranj med tekmovalci v paralelnihvo`njah. Prizadeti tekmovalcimorajo v tem primeru dvigniti roko,se ustaviti, tekmec pa dobi polnipribitek oz. se v izjemnih primerihvo`nja ponovi.

Tomi Trbovc


@e vse od osnovne {ole je ìvljenjeJaneza Pustovrha tesno povezano ssmu~arskim tekom. Kot ~lan TSKUnior Olimpije je osvojil nekajnaslovov dràvnega prvaka in bil tudimladinski reprezentant. Med {tudijemna Fakulteti za {port se je posvetil tre-nerskemu delu, po diplomi pa se je za-poslil na mati~ni fakulteti, kjer kotredni profesor slu`buje {e danes. Ves~as je bil povezan s tekmovalnimtekom na Smu~arski zvezi Slovenije,kjer je z nekajletnimi premori vse odleta 1991 opravljal vlogo predsednikastrokovnega sveta za teke. “Veseli me,da se je v tem ~asu slovenski tek-movalni smu~arski tek povzpel izanonimnosti in kot {port za vse ge-neracije pridobil pomembno mesto vna{em prostoru,” pravi dr. Pustovrh.

Lahko v nekaj stavkih ori{ete pristoj-nosti in naloge strokovnega sveta zasmu~arski tek ter Vas kot predsed-nika?Pristojnosti in naloge strokovnegasveta za teke na ravni nacionalnepano`ne zveze so opredeljene vPoslovniku o delu organov panoge tekna smu~eh pri SZS – Z[P. Strokovni svetje poleg Komisije za tekmovalni sistemin objekte eno izmed dveh stalnih de-lovnih teles Odbora za teke. @e samoime pove, da skrbi za strokovni razvojpanoge v dràvi. Natan~neje: z usklaje-vanjem programov dela posameznihreprezentan~nih selekcij skrbi za koor-dinirano strokovno delovanje trener-skega kadra na nivoju SZS in klubov vprocesu treniranja in vzgoje tekmoval-cev in tekmovalk, v povezavi s

Komisijo za teke pri Zdruènju u~itel-jev in trenerjev smu~anja Slovenijeskrbi za usposabljanje in licenciranjestrokovnega kadra, Zboru za teke pred-laga poimensko sestavo reprezen-tan~nih selekcij in kandidate zanastope na najve~jih mednarodnihtekmovanjih, sprejema kriterije zanastope tekmovalcev in tekmovalk namednarodnih tekmovanjih, podajaporo~ila o delu trenerjev, zaposlenih vokviru nacionalnih pano`nih {portnih{ol … Predsednik nima posebnih pris-tojnosti. Predvsem naj bi skrbel zadobro povezavo “stroke” z Odboromin Zborom za teke ter direktorjempanoge.

Ali je strokovni svet teka na smu~ehle zunanji opazovalec ali tudi aktivnisooblikovalec dela s tekmovalci?Strokovni svet za teke v okviru SZS –Z[P deluje v {ir{i in o`ji sestavi. V {ir{osestavo, ki tudi sprejema vse klju~neodlo~itve, so vklju~eni vsi klubskitrenerji, ki imajo vsaj enega tek-movalca v mladinski ali kateri odvi{jih reprezentanc, strokovnjaki, ki sona SZS zadolèni za posamezne repre-zentance, in trenerji, ki so zaposlenina M[[ v okviru {portnih {ol. O`ja ses-tava strokovnega sveta, v katero sovklju~eni trenerji posame-znihreprezentanc in strokovnjaki z mejnihpodro~ij (zdravniki, psihologi …), seukvarja predvsem z operativnim stro-kovnim delom posameznih reprezen-tan~nih selekcij. Poleg strokovnegasveta obstaja tudi svet trenerjev. Nimanobenih pristojnosti, strokovno pa najbi medsebojno povezoval trenerjevseh klubov in dru{tev v dràvi.Menim, da le tak{na sestava omogo~a,da je strokovni svet aktivni soobliko-valec dela v praksi.

Kako tesno in pogosto pa je sodelo-vanje s trenerji razli~nih reprezen-tanc?Vodja reprezentanc in trenerjiposameznih ekip imajo konkretnezadolìtve in o svojem delu poro~ajostrokovnemu svetu. Na sestankih vo`ji ali {ir{i sestavi se re{ujejokonkretni strokovni in tudi organi-zacijski problemi, ki so velikokratpovezani s financami. V najbolj“nestabilnih” letih smo imeli tudi podvanajst sestankov {ir{ega strokovnega

sveta letno. V zadnjih letih jih je neko-liko manj, kar kaè tudi na to, da sostrokovna mnenja med trenerji precejbolj ugla{ena kot pred leti.

Sode~ po va{i zaposlitvi in dejavno-stih poosebljate sklenjen krog mednordijskimi reprezentancami, Fakul-teto za [port in ZUTS. Se vam zdi, daje stroka v zadostni meri prisotna pridelu s trenerji in tekmovalci?Vse tri in{titucije - Katedra za nordij-sko smu~anje na Fakulteti za {port,Strokovni svet za teke pri Smu~arskizvezi Slovenije in Komisija za teke priZUTS - morajo biti medsebojno tesnopovezane, saj vse delujejo za skupencilj, to pa je razvoj smu~arskega teka vdràvi. Brez tesnega medsebojnegasodelovanja enostavno ne gre. Izo-brazbena struktura trenerjev, ki delu-jejo v tekih na ravni SZS in v klubih terdru{tvih, se je v zadnjih desetih letihbistveno izbolj{ala. Mladi trenerji, pro-fesorji {portne vzgoje, so zasedlipomembna trenerska mesta. Vseskozismo tudi v stiku s stroko iz tujine. Vzadnjih letih so z na{imi reprezentan-cami delali razli~ni trenerji iz Finske,ê{ke, Slova{ke in Belorusije. V bo-do~e bo treba organizirati {e ve~kakovostnih strokovnih seminarjev zatrenerje s predavatelji iz tujine, na F[pa bi èleli ve~ {tudentov, ki seodlo~ajo za usmerjanje te {portnepanoge.

Kak{ni so, po va{em mnenju, pogojiza delo, ki jih imajo v Slovenijismu~arji teka~i, od najmlaj{ih pa vsedo ~lanov? Razmere v klubih in dru{tvih niso za-vidljive. ê M[[ ne bi skrbelo za za-poslovanje trenerjev v nacionalnihpano`nih {portnih {olah, bi bilo stanje{e veliko slab{e. Klubi komaj poskrbijoza osnovno opremo in prevoze,stro{ek za profesionalnega trenerja paje za ve~ino neuresni~ljiv. Veliko jeodvisno tudi od sne`nih razmer vniìnah. S tem je povezano tudi {tevilotekmovalcev v klubih, ki se zadnja letasicer verjetno tudi po zaslugi uspehovPetre Majdi~ pove~uje. Ob slabihzimah so skoraj vsi klubi obsojeni navadbene centre v vi{je leè~ih pod-ro~jih, torej na Pokljuki, Rogli, vPlanici … Tudi razmere za vadbo v tehcentrih bi bile lahko {e bolj{e. Pogojiza delo se izbolj{ajo s prihodom tek-movalcev in tekmovalk v reprezen-tan~ne selekcije SZS. Tu so se pogoji zadelo po prihodu sedanjega direktorjaPrimoà Ulage precej izbolj{ali. Na{itekmovalci imajo konkuren~no op-remo, zadostno {tevilo vadbenih dniin {e bi lahko na{teval. Problemi pa os-tajajo pri zagotavljanju socialnega sta-

Dr. Janez Pustovrh, predsednik strokovnega sveta teka na smu~eh

Klubske razmere niso zavidljive

Nordijsko smucanje - tek

SPONZORJI PANOGE ZA NORDIJSKO SMUÂNJE:

ˆ

tusa tekmovalcev na prehodu izmladinskih v ~lanske kategorije. Tusmo pri~a silovitemu osipu, kjerizgubljamo tekmovalce in tekmovalke,ki se sicer enakovredno kosajo z naj-bolj{imi evropskimi sovrstniki. To bonujno treba re{iti, sicer bomo v ~lan-ski kategoriji ostali brez tekmovalcev.

Znano je, da je predvsem pri delu zmladimi poleg trenerske pomembnatudi pedago{ka nota. Je v slovenskemprostoru, ko govorimo o tekih, za toraven primerno poskrbljeno?Smu~arski tek je {port, v katerem tek-movalci in tekmovalke v svetovnemmerilu uspevajo povpre~no po petin-dvajsetem letu starosti. Za uspeh jepotrebna visoka raven motivacije, vz-trajnost, dolgoletno strokovno delo,pedago{ka nota pa je pri tem zelopomembna. Ta se izbolj{uje s kadri, kiprihajajo v prakso z ustrezno izo-brazbo.

Pred leti so bili teka~i pogosto v senciskakalcev, alpskih smu~arjev, biat-loncev … Z rezultati izjemne PetreMajdi~ se je marsikaj spremenilo.Menite, da bi lahko Petri kmalusledili tudi ostali in tako poskrbeli zastabilnej{e rezultate na dalj{i rok?Petra Majdi~ je s svojimi rezultatipostavila slovenski smu~arski tek naugledno mesto v svetovni konkurenci.Njenih sedem zmag v svetovnempokalu in medalja na svetovnem pr-venstvu je krona zelo dobrih rezulta-tov na{ih teka~ev in teka~ic v zadnjem

desetletju. Ne smemo pozabiti rezulta-tov Nata{e La~en, stopni~k AndrejeMali v {printih za svetovni pokal in11. ter 13. mesta Mateja Sokli~a, ki stanajbolj{i slovenski mo{ki uvrstitvi naZOI in SP po drugi svetovni vojni. ZaPetro prihaja obetaven rod mladih tek-movalk, kot so Vesna Fabjan, KatjaVi{nar, Barbara Jezer{ek ... Veliko te`jebo pri mo{kih ponoviti Sokli~eve us-pehe. Treba bo storiti veliko ve~, dabodo mladi nadarjeni tekmovalci vz-trajali v teku tudi po dvajsetem letustarosti.

Ali ste zagovornik tekme svetovnegapokala v smu~arskih tekih vSloveniji? Bi imel ta {port zaradi tega{e ve~jo vlogo?Slovenci smo bili v preteklosti èuspe{ni prireditelji tekmovanj za sve-tovni pokal v tekih na Voglu, v Bo-hinju in na Pokljuki. Z uspe{noorganizacijo mladinskega svetovnegaprvenstva pred leti v Preski pri Med-vodah smo to {e dodatno potrdili.Potrebno bo postoriti vse, da bo PetraMajdi~ v naslednjih letih lahkonastopila na doma~ih tleh. To bi obdobrih zimah dodalo {e dodatni zagontemu {portu. Nenazadnje è dolgopogre{amo teka{ki center, ki bi bil us-trezen in primeren za organizacijotovrstnih tekmovanj. Z njim bi se tudibistveno izbolj{ale razmere za vadboin tekmovanja.

Kako usklajujete {tevilne vloge, kijih imate bodisi na {portni bodisi

na univerzitetni ravni? Delam na podro~jih, ki se medsebojnoprepletajo, tako da ni te`ko uskladitiobveznosti. Imam odli~ne sodelavcein z dobro organizacijo dela, ki jepotrebna zlasti v zimskem delu se-zone, lahko realiziramo {tevilne pro-grame na razli~nih podro~jih. @elel bi,da bi v prihodnosti mlaj{i kolegi pre-vzeli odgovornej{e vloge tudi na ravnistrokovnega sveta in Komisije za tekepri ZUTS.

Martin Pav~nik


Nordijsko smucanje - tek

ˆ

Pa sem se le spravil pisati svoj teden-ski dnevnik za na{e bralce. Morampriznati, da mi to med sezono hodirahlo v napoto, ampak se bom vseenopotrudil. Ker sem se ta tedenodpovedal nastopu na tekmah sve-tovnega pokala v japonskem Sapporu,imam malo ve~ ~asa. Odlo~il pa semse, da vam ne opi{em svojega tek-movalnega tedna, ampak en in ediniteden oddiha med dolgo zimsko se-zono.

28. 1. 2008Ob 2.00 sem prispel iz tekme v Za-kopanah in po osmih urah vo`nje spalkot ubit do 10.00. Ponedeljki so ponavadi moji dnevi za oddih in oprav-ila, ki se naberejo med odsotnostjo.Tudi ta ni bil ni~ druga~en. Opravki,poleàvanje, popoldne pa na zasluènkro`nik solate. Po tednu dni tekem inprenaìranju z ogljikovimi hidrati jovedno komaj ~akam. Zve~er pa sem spunco poleàval pred televizijo.

29. 1. 2008Danes sva se s punco odpravila na[marno goro. Ker sem imel lansko po-letje teàve s po{kodbo kolena, seletos, kadar imam kaj ~asa, odpravimna kak{en hrib~ek. Potem po nakupih,zve~er pa smo se s prijatelji odpravilina vikend v bli`njo Mojstrano. Vendarpa ni {lo vse po na~rtih. Vedeli smo,da pe~ ne deluje najbolje, zato smo seodlo~ili, da jo poskusimo nadomestitis kaloriferji. Ampak se varovalke nisostrinjale z nami. Pregorela nam jeglavna varovalka, zato smo moralipoklicati elektri~arja. V temi smoposkusili pri`gati pe~ in se v soju sve~in v dimu mu~ili dve uri, da nam jekon~no uspelo. Takrat pa se je prikazaltudi elektri~ar in nas v eni minutiodre{il. Ko smo odpravili vse teàve,smo kon~ali ve~er z igro taroka.

30. 1. 2008 Zjutraj smo se odlo~ili, da se nikomurne mudi domov in da ostanemo {e endan. Nad to odlo~itvijo je bil najboljrazo~aran moj brat, ki je moral domov,saj jutri potuje v Zakopane na tekmepokala COC. Najprej je bilo treba v tr-govino, ker so nam zaloge po{le,potem pa sem sko~il do Lesc, k proiz-vajalcu kombinezonov, da smo oprav-ili {e nekaj popravkov na mojemkombinezonu. Tu so vedno prijazni inpripravljeni sodelovati. Hitro smoopravili nekaj meritev in se zmenili, dalahko jutri è dvignem popravljendres. Ker imam to sre~o, da mobilnitelefon nima signala pri nas navikendu, so me zasula SMS- sporo~ila ozamujenih klicih prej{njega dneva. Vveliki ve~ini so bili novinarji, ki soizvedeli, da sem doma in so hotelikratko poro~ilo o mojem stanju. Kosem se vrnil na vikend, je bil ~as zakosilo. Jaz sem ljubitelj dobre kuhinjein po navadi tudi kuhar. Tudi danes jebilo tako. Biftki na rukoli so mi uspeliodli~no. Za posodo pa sem zadolìlbrata. Nekaj pa mora narediti {e kdodrug. Na sre~o so skakalci Ilirije danesskakali v Beljaku, zato mi Anèta nibilo treba peljati vse do Ljubljane,ampak samo en hiter skok do Mojs-trane, kjer so ga pobrali. Vpopoldanskem ~asu pa je bil spet ~asza tarok. Na àlost nam vreme ni biloprav naklonjeno, zato smo sezadrèvali bolj v hi{i. Ko se je rahloshladilo, je bilo ponovno treba zaku-riti. Operacija pe~ je danes trajalakak{no urico manj kot v~eraj. Ve~erneure pa smo preìveli v peki pic v kru{nipe~i. @e v popoldanskem ~asu smo seodlo~ili, da bo za ve~erjo pica. Naredilsem testo in do ve~era je prav lepovzhajalo. Ko sem se spravil k nade-vanju, se je nekdo spomnil, da imamopravo pe~ in zakaj bi pekli pice v elek-tri~ni pe~ici. Meni za kak{en kuharskieksperiment ni treba re~i dvakrat! Piceso bile sicer majhne in na koncu je izna~rtovanih dveh velikih nastalo okolidvajset miniaturnih. Pa tudi peka jetrajala dobri dve uri. Bile pa soodli~ne. To bom vsekakor {e ponovil.

31. 1. 2008Navsezgodaj nas je najprej ~akalopospravljanje hi{e. Pomiti posodo, po-brati vse smeti, o~istiti pe~ in jopripraviti za moja stara star{a, ki bostapri{la jutri, postlati postelje, pomestipo tleh, ugasniti elektriko in {e kak{nomalenkost. Vo`nja v Ljubljano je bilamirna. Ko sem prijatelje odvozil podomovih, sem sko~il domov, seoblekel v {portno opremo in takoj vMostec na eno urico teka po naravi. Podveh dneh brez konkretnega treninga

se mi je prav prileglo. êprav vem, damoram med sezono veliko po~ivatizaradi napornega tempa tekem in ve-liko potovanj, mi je v~asih kar te`kobiti pri miru. Po kosilu sem se odpravildo punce, ki danes kon~uje u~enje zazadnji izpit v spomladanskem roku.Zve~er pa je bil ~as, da se {e maloposvetim mami, ki jo v zimskem ~asuvidim bolj malo. êprav moram priz-nati, da bi mi bilo brez nje veliko te`je.Kdo pa {e ima tak luksuz – ko pridemdomov z napornega potovanja, samovrèm umazane cunje v kopalnico inè naslednji dan so zloène na mizi vmoji sobi. Gledala sva televizijo in sepogovarjala o vseh stvareh, ki so sepripetile, ko sem bil odsoten.

1. 2. 2008Privo{~il sem si malo dalj{i span~ek. Noja, vstal sem ob osmih, pojedel zajtrk inse odpravil na smu~arsko zvezo. Vmladinski reprezentanci se je fantpo{kodoval podobno kot jaz v lanskemletu. Prosili so me, ali mu lahko damkak{en nasvet in povem, katere vaje najdela, da bo v najkraj{em mogo~em ~asuspet na skakalnici. Ko sem to opravil,sem sko~il po punco v mesto, ki jeravnokar odpisala izpit. Nato sva {laskupaj na atletski stadion @AK, da jazopravim svoj trening. Ona pa kot nek-danja {portnica vedno rada trenira zmenoj. Popoldne sva od{la na kosilo inpo nakupih. Moj najbolj{i prijatelj imajutri rojstni dan in sem mu moral nekajkupiti. Ve~erne ure sem preìvel vgledanju prvega predizbora za nastopna finalu Eme. Muka! Zdaj pa spat.

2. 2. 2008Po zajtrku sem pogledal svojo prvoizpu{~eno tekmo letos. Rahlo sem bilpresene~en nad lepimi pogoji, kar zaJaponsko ni ravno zna~ilno, ampakkon~no! Letos je bilo è preve~ vetro-vnih in ~udnih tekem. Danes je bilna~rtovan bolj dan za oddih, zato sva spunco pogledala en film in malopoleàvala. Spet pa me je doletela ta~ast, da skuham kosilo. Riòta s {parglji.Ni sicer nekaj, kar rad pripravljam,ampak samo, da lahko kuham. Protive~eru sem se odpravil na prijateljev ro-jstni dan. Moj na~rt je, da po dolgem~asu obi{~em no~no Ljubljano in damalo izpraznim glavo. Ampak mi ̀ al niuspelo. Ob desetih sem za~el postajatizaspan in kadar se mi to zgodi, je bolje,da ~im prej uidem, da ne zamorim {edrugih. Poklical sem punco in ob enaj-stih sva è sladko spala.

3. 2. 2008[e en deèven dan! Upal sem, da sebova danes s punco odpravila nakak{en sprehod v naravo, ampak najuvreme ni poslu{alo. V èlji po gibanjusem se sam odpravil na kraj{i tek vMostec. Preostanek dneva pa semgledal smu~anje in pisal ta dnevnik.

Jernej Damjan

Teden Jerneja Damjana


Zgodba


Smu~anje je zelo {irok pojem. V ve~inismu~arskih panog in disciplin na tek-movanjih odlo~a hitrost, torej doseèn~as. V drugih kombinacijah odlo~ajodolìne, slog, hitrosti, natan~noststreljanja ... v kak{ni tudi le slog.

Nekje vmes je smu~anje prostegasloga. @e ime – bolj kot stari izraz“akrobatsko smu~anje”, ki spominjana cirku{ke artiste visoko pod sle-menom {otora – pove, da je slog tu najpomembnej{i. Pa ni tako preprosto.Tudi v smu~anju prostega sloga je obslogu ponekod pomembna tudihitrost, v eni disciplini pa celo lehitrost.

Kljub bogati zgodovini je smu~anjeprostega sloga {e vedno mlad {port zmladostno podobo in mladimi udele-ènci. Ne nazadnje z vedno novimidisciplinami, medtem ko kak{na ogu-ljena tudi zamre.

“Freestyle” se ni za~el {ele v diskosedemdesetih s “hot-doggerji”, kot tudipri nas {e kdo re~e smu~arjem prostegasloga. @e v tridesetih letih prej{njega

stoletja so se s prvinami prostega slogaspoprijemali alpski in nordijski smu-~arji, zlasti Norveàni. Nekolikopozneje so se v ZDA pojavile predstavepoklicnih smu~arskih akrobatov.

V {estdesetih letih prej{njega stoletjaje bil veliki revolucionar skokovNorveàn Stein Eriksen, prej ve~kratniolimpijski zmagovalec v alpskih disci-plinah, ki se je po koncu tekmovalnekariere naselil v ZDA.

Mednarodna smu~arska zveza (FIS) jesmu~arje prostega sloga sprejela leta1979, leto pozneje so priredili prvi sve-tovni pokal, leta 1986 pa v Tignesu vFranciji prvo svetovno prvenstvo vsmu~anju prostega sloga. Sledile sodvoje olimpijske igre v dràvah, kjer jebilo smu~anje prostega sloga zelopriljubljeno. Leta 1988 so se v Calga-ryju v Kanadi kot demonstracijski{port predstavili akrobatski skoki,smu~anje po grbinah in balet. Leta1992 je bilo smu~anje po grbinah v Al-bertvillu v Franciji è uradna disci-plina, skoki pa dve leti pozneje vLillehammerju na Norve{kem.

Balet je bila disciplina z liki s kore-ografijo in ob glasbi, ki se je v za~etkudevetdesetih let prej{njega stoletjaumaknila s tekmovanj. Podrobneje sioglejmo “preìvele” in mlade disci-pline smu~anja prostega sloga.

Skoki

Skoki (ali akrobatski skoki, angle{ko“aerials”) se izvajajo s strmih odsko-~i{~, na katera smu~arji pridrvijo znekako 60 km/h in poletijo 10 metrovin ve~ visoko, po opravljenem liku papristajajo na strmo dosko~i{~e. Sodnikiob to~kah za zahtevnost izvedenegalika ocenjujejo izvedbo odskoka, skokain pristanka. Smu~arji ska~ejo nakratkih smu~eh in brez palic, v zrakupa izvajajo kombinacije premetov invijakov. Leta 2006 so {tevilo premetovs pravili omejili na tri. Ob trehpremetih dandanes najbolj{i mo{kitekmovalci izvajajo po od {tiri do petvijakov.

Priljubljen in varen poletni treninglikov so skoki v vodo oziroma “navodo”, kot bodo rekli vsi, ki se lotevajote discipline.

Skoki niso mnoì~en {port in zelozares ìvijo le v kak{nih sedmih,osmih nacionalnih zvezah.

Najuspe{nej{i slovenski “letalec” jeMiha Gale, ki kon~uje kariero, nasled-nikov pa nima. Letenja in vrtenjaèljne mladce bolj vle~e “nova {ola”, otej berite malce naprej.

Smu~anje po grbinah

Druga klasi~na disciplina smu~anjaprostega sloga, angle{ko “moguls”. Gr-bine so tiste re~i, ki jih smu~arji na-rinejo z oddrsavanjem po strmemsmu~i{~u in ki jih ve~ina ne mara.Nekateri pa jih oboùjejo, zlasti ~e sopravilnih oblik in razporejene v lepemritmu. Na tekmovanjih sta na nekako250 metrov dolgi progi med grbinami{e dve skakalnici za izvajanje likov.

Na tekmovanju smu~arjem polovicoocene prinese izvedba zavojev, po~etrtino pa izvedba likov naskakalnicah in hitrost. Sodi sedmericasodnikov.

Izvedenka tekmovanj na grbinah soparalelne tekme. Ob enakih pravilihocenjevanja so tu {e startna vratca s

A, B in C smu~anjaprostega sloga

Prosti slog

SPONZORJI PANOGE SMUÂNJE PROSTEGA SLOGA: Smu~anje po grbinah in nova {ola Smu~arski krosGlavni sponzor ènske ekipe Glavni sponzor mladinske ekipe

Sa{a v zelenem v zgo{~enem prometu svetovnega pokala


hkratnim odpiranjem na dve vzporedniprogi in turnirski sistem na izpadanje.Vzporedno dirkanje seveda pomeni {ebolj divje predstave tekmecev.

Najmo~nej{i narod v tej disciplini jeKanada, potem ko so nekaj ~asa vrhkrojili tudi Francozi.

Smu~anje po grbinah ima pri nas èkar nekaj tradicije. Po nekaj prebliskihstare garde z neuni~ljivim olimpijcemMarkom Jemcem na ~elu je zadnja letazastavono{a na{ih “grbinarjev” [ko-fjelo~anka Nina Bednarik, ki se v sve-tovnem pokalu uvr{~a med 20. in 30.mestom, pohvali pa se tudi z 9.mestom s paralelnih grbin na SP predtremi leti.

Nova {ola

“New School”, nenavadno ime zapodzvrst, ki zdruùje ve~ disciplin.Za~elo se je v devetdesetih letihprej{njega stoletja, in sicer v parkih, kiso najprej v Severni Ameriki, potem patudi v Alpah rasli za deskarje. Vkak{nem je kdaj {e stala tabla z napi-som “Prepovedano za smu~arje”, a koso deskarji in predvsem upravljavcismu~i{~ videli, kaj se da v `lebu, naskakalnicah, ograjah in na drugih ob-jektih po~eti s smu~mi, so bila vrata vparke tudi smu~arjem {iroko odprta.

Sledila je industrija s smu~mi “twintip”, ki ne vedo, v katero smer raje dr-sijo, saj so zavihane v obe.

Danes jih ponujajo vsi tradicionalniproizvajalci in {e kup manj{ih znamk,ki so zrasle prav z novo {olo.

Za zdaj edina uradna disciplina sve-tovnega pokala in svetovnih prvenstevsmu~anja prostega sloga je sne`ni `leb.Tam smu~arji letijo tako visoko inobra~ajo tak{ne trike, da so deskarjiob~asno malo ljubosumni. Zaradidruga~nega vodenja svojih sne`nihorodij se iz stene `leba smu~arji lahkoodrinejo in pristanejo tako reko~ naistem mestu. Sodniki ocenjujejo vi{inolikov, slog in pristanek, se{tevek papomnoìjo z zahtevnostjo lika.

Tudi drugi dve disciplini nove {ole staenaki deskarskim: skoki (“big air”), kise od tradicionalnih “akrobatskih” ra-zlikujejo predvsem po obliki ska-kalnice pa tudi po likih in palicah vrokah, ter merjenje spretnosti narazli~nih objektih v parku (“slope-style”). Najopaznej{i slovenski smu~arnove {ole je Kranj~an Bine @alohar, kise vra~a po po{kodbi kolena.

“Novo{olarji” in deskarji so torej dobriprijatelji, ki skupaj tvorijo sne`nopleme prihodnosti.

Smu~arski kros

Kros (“skicross, skiercross” ali “skier-X”) je res ~isto dirkanje. ê je smuksmu~arska formula ena, je kros gotovosmu~arski stadionski motokros. Po{tirje tekmovalci hkrati na progi (vnekaterih tekmovanjih zunaj okriljaFIS tudi po {est), izmed katerih naj-hitrej{a dva ~ez ciljno ~rto (oziromapri {estih trije) napredujeta v naslednjikrog tekmovanja. Tako vse do velikegafinala za stopni~ke in malega za ...tola`bo.

Proge so dolge od manj kot minute dokar minute in pol, na njih so velikisne`ni objekti, odvisni od nekaterihsmernic v pravilih, {e bolj pa oddomi{ljije in mo`nosti snovalca. Va-lovi, vse vrste skakalnic, dvignjeni za-voji ... Za uspeh so potrebni bliskovitstart iz vratc, dobro drsenje, zavijanje,skakanje pa tudi drenjanje med tek-meci. Namerno oviranje se kaznuje zdiskvalifikacijo.

Za~ne se s posami~nimi kvalifikaci-jami, saj je v turnirskem sistemu na iz-padanje vsaj v FIS 16 startnih mest zadekleta in 32 za fante. Najhitrej{i kva-lifikant v skupini, ki jo pokli~ejo vstartna vratca, tudi prvi izbira startnipoloàj, kar v~asih zelo pomaga, natose na izbrano mesto postavi drugi,tretji.

Kot v novi {oli so se tudi tukajsmu~arji konec devetdesetih letprej{njega stoletja za~eli zgledovati po

deskarjih, ki so tako “dirkali” è nekajlet prej. Obe razli~ici sta odli~en tele-vizijski spektakel.

Med najbolj{imi je precej nekdanjihalpskih tekmovalcev. V nekaterih na-cionalnih zvezah za kros celo è skr-bijo alpinci, v FIS in tudi pri nas paostaja pod okriljem smu~anja prostegasloga, ki ga je tudi vpeljal v sistem FISin nazadnje do olimpijskega statusa –za kolajne se bodo “krosisti” prvi~pomerili ~ez dve leti v Vancouvruoziroma Whistlerju. Mo~na tek-movanja so tudi zunaj FIS, in sicerevropska serija Saab Salomon Cross-max in X-igre ter serija Jeep King ofthe Mountain v Severni Ameriki.

Najuspe{nej{e ime slovenskega krosaje nekdanja alpska reprezentantka Sa{aFari~ z eno zmago v svetovnempokalu, kjer se redno uvr{~a v veliki fi-nale.

Andrej Dekleva

Prosti slog

Grbin na dosko~i{~u sicer ne vidite, a Nina Bednarik na Krvavcu pristaja med njimi.


Ko je veliko privrèncev prostega slogaè po~asi obupavalo nad na{imismu~i{~i in ko so se zadovoljili z neka-terimi buti~nimi pribli`ki sne`nihparkov, se je zgodil Fun park Rogla.

êprav je kar nekaj slovenskih uprav-ljavcev smu~i{~ zadnja leta ogla{evalov svoji ponudbi tudi sne`ne parke, paso bila in so tudi {e negativna ~ustva –od jeze, prezira in posmeha “freestyler-jev” – ob prihodu na prizori{~e izvzetasamo na smu~i{~u Vogel. ̂ e govorimoo urejenem delu smu~i{~a z objekti,namenjenimi deskarjem in smu~arjemprostega sloga za izvajanje trikov, koto osnovni definiciji sne`nega parka, jeve~ina smu~i{~ padla è v prvem delustavka. Vsi poskusi organizacije kakr-{nih koli poligonov prostega sloga sose hitro kon~ali pri besedi “urejeno”.Zaporedje dogodkov v ìvljenju neke-ga parka na slovenskem smu~i{~u jepotekalo pribli`no takole: upravljavecsmu~i{~a pod stalnim pritiskom nav-du{encev “freestyle” postavi skakal-nico ali dve; ob veliki radodarnostiprivle~e {e dva ali tri drsne objekte

sumljive kakovosti in s tem je njegovodelo kon~ano; po dodatnem te~nar-jenju “freestylerjev” postavi {e ograjo,saj je varnost vendarle prva. êpravpostane ta del smu~i{~a v hipu polnmladih in malo manj mladih nado-budneèv, upravljavec najprej raz-mi{lja o tem, kako bodo morali vsaki~podrti ograjo, ~e bodo hoteli s teptal-cem urediti park. To sicer storijo {edvakrat, trikrat, potem pa to postanevendarle prevelik stro{ek. Teptalec seod tega trenutka elegantno izogneparku. V pribli`no sprejemljivemstanju ga posamezni navdu{enciohranjajo {e kak teden, potem pa parkpokaè zobe. Grbinasti naleti, uni~eneodsko~ne mize in ledena dosko~i{~azahtevajo prve `rtve in ljudje odidejodrugam. Potem se v prazen park ujamekak – ni~ hudega slute~, v prostemslogu nepodkovan – smu~ar ali deskarin nesre~a je tu. ê ima sre~o in joodnese z odrgninami, ima sre~o tudismu~i{~e. ê pa je po{kodba huda,sledi to`ba, ki jo bo smu~i{~e s tak{nimparkom prav gotovo izgubilo. In parkse do preklica zapre.

Kot smo omenili, je bil Vogel vednosvetla izjema, letos pa se mu jepridruìl {e Fun park Rogla, sne`nipark v pravem pomenu besede.

Na Rogli so {li na polno. Lahkougibamo o glavnih motivih uprav-ljavca smu~i{~a za ta projekt, nakazu-jeta pa se dve smeri odgovora. Rogla jev svoji osnovi nezahtevno smu~i{~e inkot tako za bolj{e smu~arje precej neza-nimivo. S parkom prihajajo na Roglonajbolj{i smu~arji in deskarji prostegasloga iz Slovenije pa tudi iz sosednjihdràv, saj je park po njihovih besedahnajve~ji v jugovzhodni Evropi. Po drugistrani pa je Rogla druìnsko smu~i{~ein glavna naloga turisti~nih delavcevje, da se druìne vsako leto vra~ajo.Mal~ke, ki so odrasli v najstnike jihRogla, kakr{na je bila, ni ve~ zanimalain zato so druìne od{le drugam. Potre-bovali so nekaj novega in s parkom soseveda zadeli. Park je pravi magnet zamlade pa tudi star{i bodo vsak trenutekvedeli, kje so njihovi do zdaj velikokratizgubljeni otroci.

Prav gotovo drìta oba odgovora insmu~i{~e je dobilo novo, v na{emprostoru edinstveno kakovost.

Ljubitelji prostega sloga smo lahkonavdu{eni glede dveh stvari. Dobilismo park na najvi{ji ravni, v katerembomo lahko lovili svetovno konku-renco, ki je, razen nekaj na{ih deskar-jev na snegu, kar nekaj let pred nami.Pri drugi strani pa lahko ra~unamo naslovensko nevo{~ljivost, kjer bodomorala konkuren~na smu~i{~a toslabo lastnost zamenjati s tekmoval-nostjo in sama zgraditi podobnepoligone, saj s kritiziranjem takodobro zastavljenega projekta pa~ nebodo uspela. V prihodnosti se torejlahko nadejamo podobne situacije, kije è nekaj ~asa pri na{ih kopali{~ih,ko iz leta v leto tekmujejo, kdo bo imelve~ji in atraktivnej{i tobogan. Nam jeseveda prav.

Podrobneje bomo o parku govorili pri-hodnji~, omenili bi le ekipo, ki parkureja in ki si zasluì najvi{jo oceno, navas pa ostaja, da si park, ~e ga è neboste preizkusili, v tej sezoni vsajpridete ogledat. @e v naslednji sezonipa boste prav gotovo lahko najeliu~itelje smu~anja ali deskanja prostegasloga, s katerimi boste vi ali va{i otrocivarno naredili prve korake na “zabav-nem” delu smu~i{~a.

Primo` Grabnarvodja komisije

za smu~anje prostega sloga pri ZUTS Slovenije

Pa smo ga le dobili -sne`ni parknamre~

ZUTS SLovenije

Tokrat na{a ekipa {e na Voglu, v akciji Rok Dokl


Smu~anje telemark, najbolj ro-manti~na oblika smu~anja. Takonekako bi lahko opisali mehko gibanjesmu~arjev s prosto peto, ki z na videzzelo nestabilno opremo vijugajo pozasneènih pobo~jih, in sicer ne gledena to, ali gre za urejene proge, {e rajepa se zapodimo v neurejene strmine,prekrite s sveìm snegom. Ta na~insmu~anja je dobil ime po norve{kipokrajini Telemark, kjer so neko~uporabljali tak na~in drsenja po sneguza premagovanje razdalj med kraji inza lov. Za~etnik modernega smu~anjatelemark pa je Norveàn SondreNorheim, ki je s svojimi zmagami nasmu~arskih tekmovanjih v drugipolovici 19. stoletja v svet ponesel tudinorve{ki besedi ski in slalom, brez ka-terih se danes smu~anja sploh ne daopisati.

V ~em se sploh smu~anje telemark ra-zlikuje od alpskega smu~anja? Naj-opaznej{a razlika je v vezeh, ki so nasmu~i pritrjene tako, da omogo~ajodvig pete od smu~i. Od tod tudipoimenovanje “smu~anje s prostopeto”. Pomembna razlika je tudi vsmu~arskih ~evljih, ki so narejeni tako,da omogo~ajo pregib pri prstih, ki takoposnema naravno gibanje stopala.Med smu~anjem je takoj opazna raz-lika v primerjavi z alpskim smu~arjem,saj smu~arji telemarka smu~amo vzna~ilnem izpadnem koraku oziromapokleku, ki smu~arje telemarka è naprvi pogled lo~i od vseh drugih zvrstidrsenja po smu~i{~ih. Smu~i, ki jihuporabljamo smu~arji telemarka, soidenti~ne tistim za alpsko smu~anje,tako da s pridom izkori{~amo stranskilok smu~i ali pa njihovo poudarjeno{irino za smu~anje v celem snegu.

Ta na~in smu~anja se v zadnjih letihvse bolj pojavlja na na{ih smu~i{~ih,saj veliko ljudi i{~e nove na~ine zabavena snegu. Z razvojem vse bolj{eopreme raste tudi {tevilo navdu{encevza ta {port, saj je opremo vse la`je do-biti pa tudi do uporabnika je vse pri-jaznej{a in varnej{a. Tako so v~asihuporabljali usnjene ~evlje, danes pa so~evlji za smu~anje telemark iz enakihmaterialov kot tisti za alpskosmu~anje, prav tako sta zelo podobni

vi{ina in trdota ~evljev, ki pa imata todobro lastnost, da sta zaradi svojegazna~ilnega pregiba precej bolj udobniza no{enje in hojo. Dobra lastnostsmu~arske opreme telemark je tudi ta,da za turno smu~aje ne potrebujeteposebnih ~evljev in smu~i, ampaksamo nataknete “pse” na smu~i in èse lahko odpravite na nepozaben izletv zasneène gore.

Smu~anje telemark je vedno boljpriljubljeno tudi kot tekmovalni {port.Tekmovanja so sestavljena iz klasi-~nega veleslaloma, v disciplinah tele-mark sprint in telemark klasik pa sosestavni deli tekmovanja tudi obvezenskok, zavoj za 360 stopinj in teka{kidel, tako da so tekmovalci popolnomaizmu~eni, ko pridejo v cilj, ki je ne-malokrat postavljen tako, da je trebaprete~i {e nekaj 10 metrov nazaj vhrib. Slovenci smo, kar se tekmoval-nega smu~anja telemark ti~e, pravasvetovna velesila, saj so reprezentantina ~elu s svetovnim prvakomDavidom Primoì~em vedno kandidatiza stopni~ke v svetovnem pokalu,imeli pa smo è tudi dve mladinskisvetovni prvakinji (Dora [tuhec inMelanija [ober).

Vsi, ki vas ta na~in smu~anja privla~iin zanima, lahko izkoristite promocij-ske kampe telemarka, ki jih organiziraTelemark klub Kranj na Krvavcu. Tamdobite vse potrebne informacije:kak{no opremo potrebujete, kje jolahko kupite, lahko pa si jo tudi iz-posodite pri njih in se skupaj z u~itel-jem smu~anja telemark v uri ali dvehspoznate z osnovami smu~anja tele-mark. V okviru kampov telemarka staizposoja opreme in smu~anje z u~itel-jem brezpla~na!

Vse podrobnosti – kje in kdaj potekajokampi telemarka – lahko dobite naspleti strani Telemark kluba Kranj nanaslovu: http://www.telemark-klub-kranj.si/

Bo{tjan â~vodja demonstratorske vrste

komisije za telemark smu~anje pri ZUTS Slovenije

Smu~anje sprosto peto

ZUTS SLovenije

SPONZORJI ZUTS SLOVENIJE:


Kar je Mariborsko Pohorje v ènskemdelu koledarja smu~arskih tekem sve-tovnega pokala, je pri mo{kih ne-dvomno Kranjska Gora. Ne leslovenski stik s karavano svetovnegapokala, ampak poligon za organizaci-jsko in tekmovalno dokazovanje terhkrati tudi pomembno poglavje vzgodbi o smu~arskih podvigih na{ihtekmovalcev.

Potem ko so v zadnjih letih tekme or-ganizirali v decembrskem, janu-arskem, februarskem in tudimar~evskem terminu, pripada letossmu~arskim delavcem ASK KranjskaGora vloga prireditelja zadnjih dvehtekem pred velikim finalom sve-tovnega pokala. To daje leto{njemupokalu Vitranc dodatno privla~nost,saj bo veliko alpskih smu~arjev prav vSloveniji lovilo zadnji vlak za Bormio,hkrati pa bodo protagonisti v boju zaglobuse in odli~ja svetovnega pokalaiskali dobro izhodi{~e pred sklepnimdelom sezone. Osmega in devetegamarca bosta torej v Kranjski Gori nasporedu sedmi veleslalom in deseti

slalom v sezoni, è naslednji dan pa sebo karavana svetovnega pokala pre-selila v Bormio.

Prvi pokal Vitranc è leta 1961

Pokal Vitranc, ki je è desetletje tudi~lan elitnega kluba Club +5, je brezkan~ka dvoma tekmovanje, ki vsmu~arskem svetu zaradi tradicije, bo-gate zgodovine in navsezadnje zaradisamega terena uìva precej{en ugled.êprav je v zadnjih desetletjih medkranjskogorskim tekmovanjem inlovom na to~ke svetovnega pokalapostavljen ena~aj, pa korenine pokalaVitranc segajo precej globlje. ê bièleli prisostvovati krstni izvedbi tek-movanja, bi morali na nadzorni plo{~i~asovnega stroja vtipkati letnico 1961.êtrtega in petega marca tistega leta sogorenjski smu~arski delavci pod bud-nim o~esom tehni~nega delegata Med-narodne smu~arske zveze prvi~zakoli~ili veleslalomsko in nato {eslalomsko progo. Na rezultatski ravniso prevladovali Avstrijci. Veleslalom-sko preizku{njo je dobil Josef Stiegler,

ki je bil nato {e drugi v slalomu. Naslednjem ga je ugnal le rojak ErnstFalch. V pisani mednarodni dru{~ini jebila pod jugoslovansko zastavo tudikopica slovenskih tekmovalcev, mednjimi tudi Tone Vogrinec. Legendarni“Tona” se sicer kot tekmovalec nivme{al v boj za vi{ja mesta, zato pa jev nadaljnjih letih pokala Vitranc kottrener in direktor vidno vplival na vseve~jo slovensko vlogo. @e ~ez dve letije Kranjska Gora znova gostila med-narodno FIS A-tekmovanje oziromadrugi pokal Vitranc. Takrat je tudidokon~no postalo jasno, da bostapreizku{nji v obeh tehni~nih disci-plinah postali tradicionalni. @e leta1968 je slalom {tel tudi za to~ke sve-tovnega pokala. Zmage se je takratveselil Francoz Patrick Russel, za dobrovoljo doma~inov pa je s {estimmestom poskrbel Peter Lakota. Tudi vletih 1969 in 1970 je bila KranjskaGora postaja na poti vlaka dru{~inesvetovnega pokala. Sledilo je nekaj-letno zati{je, kar pa {e ni pomenilo, daje Vitranc ostal brez smu~arskegavrveà. Izidi pokala Vitranc so nekaj-krat {teli kot tekmovanja FIS, nekaj-krat pa so bili tudi del evropskegapokala. Svetovni pokal se je nato vKranjsko Goro vrnil v sezoni1978/1979, od sezone 1981/1982naprej pa se je priznano zimsko-{portno sredi{~e v bliìni izvira SaveDolinke u~vrstilo v koledarju sve-tovnega pokala. [tirikrat je Podkorengostil tudi Zlato lisico, trikrat pa {enadomestne mo{ke tekme svetovnegapokala. Nazadnje leta 2001, ko je bil vSloveniji izpeljan nadomestni ve-leslalom iz Aspna. Slednjega se radspominja tudi Uro{ Pavlov~i~, ki jetakrat le nekaj kilometrov oddoma~ega kraja stopil na zmagovalnestopni~ke.

Raich lovi Tombo

Skupaj je bilo v Kranjski Gori nasporedu è kar 55 mo{kih tekem sve-tovnega pokala in {e osem ènskih. Prine`nej{em spolu sta na prvem mestuve~ne lestvice s po tremi zmagamiSlovenija (Mateja Svet 2, Nata{a Bokal1) in Avstrija, z dvema zmagama pa selahko pohvali {e [vica. V mo{kikonkurenci so do zmag prismu~ali tek-movalci iz dvanajstih razli~nih dràv.Na samem vrhu so Avstrijci, ki so Pod-koren kar trinajstkrat zapu{~ali kotzmagovalci, skupaj pa so zbrali never-jetnih 47 uvrstitev na stopni~ke zazmagovalce. Skoraj tretjinski dele` je vzbirko zmag na{ih severnih sosedovprispeval {e aktivni Benjamin Raich.Kljub {tirim zmagam (vse v ve-leslalomu) 30-letni {ampion iz Pitztalani najuspe{nej{i posameznik kranjsko-gorskih tekem. Na ve~ni lestvici ganamre~ presega veliki zvezdnik belegacirkusa Alberto Tomba. Dvanajst letstarej{i Italijan je kar petkrat ukanilvso elito. Prvi~ je bil nepremagljiv leta

SP Kranjska Gora


1987, ko je prekinil slalomski“mininiz” jugoslovanskega oziromaslovenskega smu~anja, nazadnje pa jepred gorenjskim ob~instvom nanajvi{jo stopni~ko stopil v sezoni1995/1996. Letos bi ga Raich, ki bo vSloveniji nastopal tudi z mislijo na ve-liki kristalni globus, lahko dohitel ali zdvema zmagama celo prehitel.

Slovenski junaki

Pred doma~imi navija~i pa so pogostonavdu{evali tudi slovenski smu~arji. Vzgodovini doma~ih tekem svetovnegapokala so zbrali 38 uvrstitev med naj-bolj{o deseterico, devetkrat so stali nastopni~kah, od tega {tirikrat nanajvi{ji. Za navdu{enje je skrbel pred-vsem tercet najbolj{ih slovenskihslalomistov vseh ~asov: Bojan Kriàj,Rok Petrovi~ in Jure Ko{ir. Kriàj se jena doma~i tekmi kar dvakrat veselilzmage svetovnega pokala, najhitrej{ipa je bil tudi leta 1980, ko je slalompokala Vitranc nosil priponko tekmeFIS. Sicer pa so imeli vsi Bojanovidoma~i podvigi vedno posebenpomen. V sezoni 1978/1979 je takosvetlolasi Trì~an s tretjim mestomposkrbel za prve veleslalomskestopni~ke, v sezoni 1981/1982 za prvodoma~o zmago slovenskega smu~anja,v sezoni 1986/1987 pa je bil glavniigralec v enem najbolj sanjskihpoglavij v slovenski smu~arskizgodovini. Ko je 20. decembra 1986stopil na najvi{jo stopni~ko, je ob sebiugledal drugouvr{~enega rojaka RokaPetrovi~a in legendarnega [veda Inge-marja Stenmarka. Slovenski uspeh je zdesetim mestom dopolnil {e GregaBenedik. Leto prej je doma~ikamen~ek v nepozabni zmagovitimozaik postavil tudi Petrovi~. Brezdoma~e zmage ni ostal niti Jure Ko{ir,ki je roke zmagoslavno dvignil v zrakleta 1999, v sezoni 1995/1996 pa je za-ostal le za Tombo. Svoj odstavek naseznam slovenskih uvrstitev nazmagovalni oder sta dodala {e MitjaKunc in Uro{ Pavlov~i~, oba v ve-leslalomu. Prvi je bil drugi v sezoni1994/1995, slednji pa tretji v sezoni2001/2002.

Razvoj tekmovalne proge

V skoraj petdesetletni zgodovini je bilnadvse pester tudi razvoj tekmovalneproge. Premierna preizku{nja jepotekala od vrha Vitranca (slalom odRora) do Budinekovega senika. Med~etrtim in devetim pokalom so se tek-movalci za veleslalomsko zmago pote-govali na pobo~ju od Kavarne doBrsnine. Leta 1971 so progo preselili

na zahtevno pobo~je od vrha Rora dobencinske ~rpalke pri vzno`ju. Leta1984 se je tekmovanje dokon~no pre-selilo v Podkoren, kjer poteka {e danes.Manj{a sprememba se je zgodila le leta2004, ko se je veleslalom podalj{al zaza~etno strmino. Takrat so Kranjsko-gor~ani re{ili tudi dolgoletne teàve zvle~nicami, saj so z novo {tiri-sede`nico nazadnje le pregnalinezadovoljne poglede tekmovalcev inùganje predsednikov Mednarodnesmu~arske zveze. Z zadnjimi spre-membami je veleslalomska progapostala ena najzanimivej{ih in tudinajzahtevnej{ih v svetovnem pokalu.Tekmovalci se takoj po startu (1278 m)soo~ijo s 47-odstotnim naklonom inimajo nato na poti do cilja le maloprilo`nosti za oddih. Za name~ek jihpred zadnjim delom proge z vi{inskorazliko 442 metrov ~aka {e izjemno za-htevna ciljna strmina, ki je v loterijistotnik in desetink pogosto odlo~ilna.Slalomisti, ki se progi priklju~ijo nanadmorski vi{ini 1035 metrov, pravtako vsako leto s spo{tovanjem razla-gajo o podkorenski strmini.

Zmagovalci kranjskogorskihtekem SP:1967/1968 – slalom: Patrick Russel (Fra)1968/1969 – veleslalom: Reinhard Tritscher (Avt)1968/1969 – slalom: Edmund Bruggmann ([vi)1969/1970 – veleslalom: Dumeng Giovanoli ([vi)1978/1979 – slalom: Ingemar Stenmark ([ve)1978/1979 – veleslalom: Ingemar Stenmark ([ve)1981/1982 – veleslalom: Phil Mahre (ZDA)1981/1982 – slalom: Bojan Kriàj (Slo)1982/1983 – veleslalom: Hans Enn (Avt)1982/1983 – slalom: Franz Gruber (Avt)1983/1984 – slalom: Andreas Wenzel (Lie)1984/1985 – veleslalom:Thomas Buergler ([vi)1984/1985 – slalom: Marc Girardelli (Luks)1985/1986 – veleslalom: Joel Gaspoz ([vi)1985/1986 – slalom: Rok Petrovi~ (Slo)1985/1986 – veleslalom: Joel Gaspoz ([vi)1986/1987 – veleslalom: Joel Gaspoz ([vi)1986/1987 – slalom: Bojan Kriàj (Slo)1987/1988 – veleslalom: Helmuth Mayer (Avt)1987/1988 – slalom:

Alberto Tomba (Ita)1988/1989 – slalom: Marc Girardelli (Luks)1989/1990 – slalom: Jonas Nilsson ([ve)1989/1990 – slalom: Armin Bittner (Nem)1990/1991 – veleslalom: Alberto Tomba (Ita)1990/1991 – slalom: Ole Kristian Furuseth (Nor)1991/1992 – veleslalom: Sergio Bergamelli (Ita)1991/1992 – slalom: Alberto Tomba (Ita)1992/1993 – slalom: Thomas Fogdoe ([ve)1992/1993 – veleslalom: Marc Girardelli (Luks)1993/1994 – veleslalom: Fredrik Nyberg ([ve)1993/1994 – slalom: Finn Chr. Jagge (Nor)1994/1995 – veleslalom: Alberto Tomba (Ita)1995/1996 – veleslalom: Lasse Kjus (Nor)1995/1996 – slalom: Alberto Tomba (Ita)1996/1997 – veleslalom: Michael Von Grünigen ([vi)1996/1997 – slalom: Thomas Sykora (Avt)1997/1998 – veleslalom: Christian Mayer (Avt)1997/1998 – slalom: Thomas Sykora (Avt)1998/1999 – veleslalom: Patrick Holzer (Ita)1998/1999 – slalom: Jure Ko{ir (Slo)1999/2000 – slalom: Didier Plaschy ([vi)1999/2000 – veleslalom: Christian Mayer (Avt)2001/2002 – veleslalom: Fredrik Nyberg ([ve)2001/2002 – veleslalom: Benjamin Raich (Avt)2001/2002 – slalom: Jean Pierre Vidal (Fra)2002/2003 – veleslalom: Bode Miller (ZDA)2002/2003 – slalom: Ivica Kosteli} (Hrv)2003/2004 – veleslalom: Bode Miller (ZDA)2003/2004 – slalom: Truls Ove Karlsen (Nor)2004/2005 – veleslalom: Benjamin Raich (Avt)2004/2005 – slalom: Giorgio Rocca (Ita)2005/2006 – veleslalom: Benjamin Raich (Avt)2005/2006 – slalom: Giorgio Rocca (Ita)2006/2007 – veleslalom: Benjamin Raich (Avt)2006/2007 – slalom: Mario Matt (Avt)

Martin Pav~nik

SP Kranjska Gora

Dale~, dlje, Planica

“ê jo je mila, deèvna in pretoplazima zagodla Kranju, pa naj bo vsajPlanici naklonjen {irok nasmeh na-rave,” je decembra ob odpovedi kranj-skega krsta v svetovnem pokalupripomnil skakalni navdu{enec. Iz nje-govih ust v …

Svetovni pokal v smu~arskih skokihbrez Planice je kot … Ne, praveprimere ne boste na{li. Nemara sohvale zibelki slovenskih poletov pred-vsem v lu~i temnej{e plani{ke straniv~asih razumljene kot pretirano ma-likovanje in nerazsodno ter ~ustvenopoveli~evanje. Infrastruktura, ki jo jeè zdavnaj povozil ~as, sramotenpogled na Bloudkovo velikanko, tradi-cionalne sage o plani{kih zdrahah iniskanje skupnega jezika vpletenihstrani, mo~en vonj po alkoholu indruge pomanjkljivosti na mednarod-no priznani center v bliìni avstrijskein italijanske meje res me~ejo slabolu~. Ob tem je tudi politi~nim ve-ljakom, skakalnim delavcem indoma~inom jasno, da bo treba {e mar-sikaj postoriti za ohranitev in nad-gradnjo statusa. Vseeno pa ima Planicanekaj, zaradi ~esar je v o~eh svetovneskakalne javnosti in tudi slovenskega{portnega prostora è vrsto let nekajposebnega. V pozitivnem smislu. Praviskakalni duh, slikovita naravna kulisain predvsem naprava, ki omogo~apremagovanje meja mogo~ega, so ven-darle dovolj ~vrsti argumenti. Svojovlogo bo sku{ala Planica potrditi tudiletos (13.–16. marec 2008). Med~etrtkom, ko bo na sporedu prvi

uradni trening, in nedeljo, ko bo nasporedu druga posami~na in skupnotretja tekma, bo dolina pod Poncamiznova uìvala v festivalu poletov,zvokih znamenitih fanfar ali pa ve~niAvsenikovi melodiji, obra~unu lovcevna daljave in navsezadnje prisostvo-vala sklepnemu dejanju dolge sezonesvetovnega pokala. Za veliko ljudi jeprav Planica najve~ji slovenski {portnipraznik. Razloge gre ob tradiciji ver-jetno iskati v pregovorno dobremobisku in dejstvu, da plani{ka tekma,predvsem ko gre za obra~une na letal-nici, nikogar med tekmovalci ne pu{~aravnodu{nega. Do najve~je tovrstnenaprave na svetu namre~ vsi po vrstigojijo posebno spo{tovanje. Zatoseveda ne ~udi, da plani{ke tekme niso“le” tekme svetovnega pokala, ampakprecej ve~. Hkrati je gostovanje naj-bolj{ih skakalcev tudi lepa prilo`nostza turisti~no promocijo in seveda zazasluèk. Tega se è vrsto let nadvsedobro zavedajo tudi lastniki hotelov,apartmajev in turisti~nih sob v Planicioziroma Kranjski Gori z okolico, ki soposkrbeli za svojevrstno nadgradnjokartelnega poslovanja. Dovolj zgo-voren je pogled na cenike, ki razkri-vajo, da cene no~itev med plani{kimitekmami marsikje “~ude`no” posko-~ijo za krepko ve~ kot 50 odstotkov.

Svetovna prestolnica poletov

Bogata in zavidanja vredna zgodovinasmu~arskih skokov v Planici sega vprvo polovico preteklega stoletja.Posebno mesto v zgodovinskih knji-gah ima predvsem leto 1934. Takrat seje kraj na Gorenjskem z veliki ~rkami

vpisal na svetovni zemljevid skokov inpoletov. Na napravi, zgrajeni pona~rtih Ivana Ro`mana, je Birger Ruudpristal pri 92 metrih in tako slavoPlanice prvi~ ponesel v svet. @e dve letipozneje je Sepp Bradl preletel magi~nomejo stotih metrov. Rekordna znamkaje bila takrat 101,5 metra. V Planici,kjer je pri projektiranju aktivno sode-loval tudi Stanko Bloudek, so skakalcileteli dale~ tudi po drugi svetovnivojni. Toda Kulm in Obersdorf sta ssodobnima letalnicama Planiciodvzela primat, tako da tekme v dolinipod Poncami kar nekaj ~asa niso bilev znamenju rekordov. Nov list vzgodovini so v Planici obrnili z novoletalnico, ki sta jo zasnovala brataLado in Janez Gori{ek. Nova letalskameka, ki je svoje mesto dobila le lu~ajod srednje skakalnice in {e malo dljeod Bloudkove velikanke, je bila zgra-jena leta 1969. @e v osnovi je bila pro-jektirana z mislijo na prihodnost, sajje s popravki omogo~ala pove~evanje.To so v Planici s pridom izkori{~ali indesetletja skrbeli, da so mojstri za re-kordne daljave sanjali predvsem oSloveniji. Svetovni rekordi so obmnoìci gledalcev in skoraj pravlji~nikulisi z zasneènimi okoli{kimi vr{aciznova postali za{~itni znak plani{kihtekem. Meja (ne)mogo~ega se jepostopoma pomikala, svoje je dodala{e {karjasta tehnika oziroma 'V slog' inleta 1994 je Finec Toni Nieminenpristal pri 203 metrih. @e pred njim jemagi~no mejo preletel Andreas Gold-berger, a je ob pristanku z rokama po-drsal po tleh. @e naslednji dan jeNorveàn Espen Bredesen pristal pri209 metrih. Sledili so novi mejniki –210, 220, 230 … Trenutno veljavnisvetovni rekord je 239 metrov. Lastnikneverjetne znamke je Norveàn BjörnEiner Romören, ki je do novegamejnika poletel pred tremi sezonami.[e za en meter dalj{i polet se je takratposre~il Ahonenu, a kaj, ko je Finecpristal v snegu. Skupaj je Planicavidela è kar 67 svetovnih rekordov,glavnino na velikanki bratov Gori{ek.Zanimiv pa je tudi podatek, da je bilovseh 18 svetovnih rekordov v zadnjihdveh desetletjih doseènih prav podPoncami.

Prilo`nost za doma~e ’orle’

Plani{ki konec tedna bo seveda tudinadvse lepa prilo`nost za slovenskeskakalce, ki so v sezoni 2007/2008 èpokazali zobe. Predvsem Jernej Dam-jan, ki je v Planici navdu{eval è lani,in rojeni letalec ter slovenski rekorderRobert Kranjec bosta vsekakor moti-virana kot è dolgo ne. Ob tem je zani-miv pogled v zgodovino slovenskihnastopov na plani{kih tekmah sve-tovnega pokala. Kot na dlani je, daima v tej zgodbi osrednjo vlogozdaj{nji poslovni direktor panoge zanordijsko smu~anje. Primo` Ulaga jenamre~ edini slovenski skakalec, ki je

Planica 2008


SP Planica


do zmage dosko~il na doma~ih tleh. [eve~, veliki met mu je uspel kar trikrat.Prvi~ leta 1983, ko je svetovno elitopresko~i na veliki skakalnici.Pravlji~en pa je bil predvsem zadnjimar~evski konec tedna pet let pozneje.Takrat je Ulaga slavil zmago na mali intudi veliki napravi, pri slednjem po-dvigu se mu je na zmagovalnem odrupridruìl {e Rajko Lotri~, za name~ekpa si je z maksimalnim doma~imizkupi~kom priboril {e bronastoodli~je skupnega se{tevka svetovnegapokala. Zgledu rojaka in soimenjakaàl ni nikoli sledil najbolj{i slovenskismu~arski skakalec vseh ~asov. Primo`Peterka se je sicer v Planici dvakrat za-vihtel na oder za zmagovalce, prav to-likokrat potrdil prevlado v svetovnempokalu, slasti doma~e zmage ni okusil.Tudi letalnica je, z vidika zmage, zaslovenske skakalce, àl, zakleta. Pravtako se nosilca kolajn s svetovnih prvenstev v poletih, Primo` Ulaga inUrban Franc, odli~ij nista veselila podPoncami, ampak v Obersdorfu ozi-roma Bad Mitterndorfu. [e celo legen-darni Joè [libar, ki je pred dobrimi 47leti postavil svetovni rekord (141 m),do zgodovinskega podviga ni pri{el vPlanici.

Planica 2010

Planica se je v koledarju Mednarodnesmu~arske zveze skoraj povsem zako-reninila kot prireditelj velikega finalasvetovnega pokala, v zadnjih sezonahizklju~no na velikanki (HS 215). @eleta 2010 pa ~aka prirediteljetamkaj{njih tekem nov pomembenizziv. @e {esti~ v zgodovini se bodonamre~ v Planici delila odli~ja sve-tovnega prvenstva v poletih. Tovrstnaprireditev bo vsekakor poskrbela za do-daten zagon pri zagotavljanju pre-potrebne nadgradnje obstoje~egacentra. Samo izjemna skakalnicaoziroma letalnica je namre~ è dolgopremalo za dokon~no zgodbo o uspe-hu. Pri iskanju poti do sodobnih okvi-rov je sicer Planica zaradi lastni{kihvpra{anj, finan~nih zagat in pa lege na

obrobju Triglavskega narodnega parkanaletela na {tevilne zapreke. Vseenopa se zdi, da se je v zadnjem ~asu mar-sikaj spremenilo. Predvsem gradnjasodobnega dràvnega {portnega cen-tra, ki {e zdale~ ni in ne bo omejen nazimski ~as, vliva veliko upanja. Obpomo~i Ministrstva za {olstvo in {portter Olimpijskega komiteja Slovenijenaj bi Planica v ve~ stopnjah pri{la dozavidanja vrednega {portnega sredi{~a,ki si ga nedvomno tudi zasluì.

Plani{ki zmagovalci:

Avstrija: Sepp Bradl – 1936Toni Innauer – 1975 Willz Purstl – 1975 Hans Wallner – 1976 Reinhold Bachler – 1977 Armin Kogler – 1979 Hubert Neuper – 1980 Ernst Vettori – 1986Andreas Felder – 1987, 1992 Nem~ija: Ralf Gebstedt – 1991 Jens Weissflog – 1989 (2), 1993 Martin Schmitt – 1999, 2001 Sven Hannawald – 2000Helmut Recknagel – 1957, 1960 Dieter Bokeloh – 1963 Peter Leitner – 1978 Norve{ka: Birger Ruud – 1934 Dag Holmen Jensen – 1981 Ole Bremseth – 1982 (2) Ole Gunnar Fidjestoel – 1987Espen Bredesen – 1993 (2) Bjoern-Einar Romoeren – 2005, 2006 Finska: Ossi Laaksonen – 1954 Matti Nykaenen –1985 Ari Pekka Nikola – 1990 Laitinen Mika Antero – 1995 Matti Hautamäki – 2005, 2003 (2) Janne Happonen – 2006Japonska:Takanobu Okabe – 1997 Akira Higashi – 1997 Kazuyoshi Funaki – 1998 Noriaki Kasai – 1998, 1999 Hideharu Miyahira – 1999

ê{ka:Jiri Ra{ka – 1966, 1968, 1969 Pavel Ploc – 1984 Jaroslav Sakala – 1994Poljska: Stanislav Marusarz – 1935Adam Malysz – 2007 (3)Slovenija:Primo` Ulaga – 1983, 1988 (2) [vica:Walter Steiner – 1972, 1973, 1974 Italija:Roberto Ceccon – 1990 [vedska: Staffan Tallberg – 1991

Plani{ka svetovna prvenstva v poletih:1972: 1. W. Steiner, 2. H. Wossipiwo,3. J. Ra{ka1979: 1. A. Kogler, 2. A. Zitmann, 3. P.Fijas1985: 1. M. Nykaenen, 2. J. Weissflog,3. P. Ploc1994: 1. J. Sakala, 2. E. Bredesen, 3. R.Cecon2004: 1. R. Ljoekelsoey, 2. J. Ahonen,T. Kiuru2004: ekipno – 1. Nor, 2. Fin, 3. Avt

Martin Pav~nik

SP Planica

Program tekmovanjaêtrtek, 13. marec 200809:00 Uradni trening 1. serija10:00 Uradni trening 2. serija11:00 Kvalifikacije11:45 Zabava za otroke na prireditvenem prostoru in v {otoru –Omar Naber in Foxy Teens

Petek, 14. marec 200813:00 Nastop glasbene skupine Malibu za obiskovalce na prireditvenem prostoru14:15 Poskusna serija15:30 Prva serijaFinalna serija17:55 @reb {tartnih {tevilk na prizori{~u – Atomik Harmonik inPlayboyeve zaj~ice

Sobota, 15. marec 2008 – ekipna tekma09:00 Poskusna serija10:15 Prva serijaFinalna serija12:20 Zabava s skupino Kingston naprireditvenem prostoru15:00 Zabava v Kranjski Gori ”[pasna vas” - s Planico prebujamo pomlad (LTO Kranjska Gora) 20:00 HIT zabava v {otoru v KranjskiGori – Turbo Angels, DJ Mac in DJBaza

Nedelja, 16. marec 200809:00 Poskusna serija10:15 Prva serijaFinalna serija12:30 Zabava z Atomik Harmonik naprireditvenem prostoru

Documents

mo feb copy:Layout 1 - Modra kartica...se sezona preve{a v sklepni del. Tudi popotovanje po koledarju tekmovanj je v sklepni fazi, ki bo za nas {e posebej pomembna. Pred nami sta namre~