AKTUALNO VPRAŠANJE

Koga niso presenetile debele snežinke, k i so začele padati med dežjem v noči od nedelje na ponedeljek? — Še več začudenih obrazov pa je bilo v ponedeljek zjutraj, ko je približno 10 centimetrov debela snežna odeja prekri la vso Gorenjsko.

Na koledarju smo beležili: 6. V. 1957! Ne toliko začudenja kolikor bojazni

so izražali naši obrazi, zaradi škode, ki je nastala predvsem na sadnem drevju, pa tudi pri ostalih posevkih.

Pozanimali smo se na Okrajni zadružni zvezi:

»Sreča za Gorenjsko je predvsem v tem,« so dejali, »da je padlo na tem

področju manj snega kot v drugih krajih Slovenije. Precej drevja je s icer polomljenega, zlasti tistega, k i je

že ozelenelo. Vendar take škode zaradi tega ni kot je v drugih krajih. Najbolj je bilo prizadeto drevje v Desnici.

Toda še večja nevarnost preti sedaj od slane, zlasti ko se bo vreme zjasnilo. Okrajna zadružna zveza je že sklenila posredovati predvsem na večjih sadnih površinah kmetijskih posestev in pa v izrazito sadnih področjih na področju Ccrkelj, Goric, Preddvora in tako dalje. Ukrepali bomo z dim-Ljenjem pod drevesi. Prav tako bodo tudi sadjarski odseki kmetijskih zadrug ukrenil i vse potrebno, da bi preprečili občutnejšo škodo in zavarovali sadno letino.« I. A .

KTUALNO VPRAŠANJE

KAKO POTEKA ANALITSKA OCENA

DELOVNIH MEST

G O R E N J S K E GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI ZA GORENJSKO

LETO X . ŠT. 36 — CENA DIN 10 — Kranj, 10. maja 1957

Enoinšestdoset organizacij v kranjskem okraju rriora do 1. julija 1957 opraviti opis delovnih mest. Komisije za tiz-vedibo tega dela so že večinoma imenovane. Le 10 gospodarskih organizacij že ni pričelo niti a pripravami. Opis delovnih mest so že opravili v Železarni na Jesenicah, Planiki v Kranju, Bombažni predilnici in tkalnici v Tržiču in Predilnici v Skofji Loki . Se do a(prila je bilo na tem področju zelo malo storje-aega. V posameznih s t rokah in Danogah, tako v gospodarskih organizacijah prometa, elektrogo-sipodarstva, kemične, živilske in grafične industrije, še niso p r i -čeM z opisom delovnih mest. — 1 % vseh delovnih mest je opisan v kovinski industriji In in dustriji gradbenega materiala, 3 % v elektroindustriji in 32,4% v tekstilni industriji. Nekaj več je bilo na tem področju opravljenega v industriji usnja in obutve, kjer so opisali 44 •/• delovnih mest (na ta rezultat vpliva predvsem 100% opis delovnih mest v Planiki). Skupno je v vseh gospodarskih organizacijah 43,4% opisanih delovnih mest. Na razmeroma visoko povprečje vpliva predvsem Železarna z 2355 opisanimi delovnimi mesti.

Opisovanje delovnih mest zahteva predvsem urejanje organizacije dela, kvalitetno opisovanje delovnih mest pa nujno urejeno organizacijo tehnološke

ga procesa dela. Gospodarsko organizacije bodo morale zarada zahtevnosti in obsežnosti takoj in resno pričeti s tem delom, če ga bodo hotele opraviti do predvidenega roka.

Po končanem opisu bodo gospodarske organizacije lahko žele začele z analitično oceno delovnih mest. Celotno delo pa ne bo uspešno, če bodo gospodarske organizacije po p i v i opravljeni analitični oceni delovnih mest na tem potročju popustile. Kakor je proizvodnja stalno in nenehno gibanje, tako se, spreminja tudi opis in analitična ocena delovnih mest. Zato bo potrebno oboje nujno stalno spremljati .in dopolnjevati. Iz tega je razvidno, da nadaljnjega

dela ne bodo mogle opravljati občasne komisije, temveč bodo potrebni posebni novi oddelki v gospodarskih organizacijah. T i novii — kadrovski oddelki bi imeli lastno področje dela, ki bt obsegalo: analitično oceno delovnih mest, tarifno politiko, personalno službo, vzgojo kadrov in strokovno usposabljanje, zdravstveno službo, varnost dela, psihologijo dela in socialno službo.

Najvažnejša naloga po izvedbi analiti&ne ocene delovnih mest pa bo tudi pravilna razvrstitev zaposlenih na delovna mesta po načelu »pravoga človeka na pravo delo«. Verjetno bo to najtežavnejše delo. Niso neznani pni-

(Nadaljevanje na 2. strani)

VZGOJA VODILNEGA KADRA V GOSPODARSTVU

Od 27.572 delavcev in uslužbencev v Industriji, gozdarstvu, gradbeništvu in prometu v okraju Kranj j ih 2304 spada med vodilni kader. V organih delavskega upravljanja pa imamo v teh panogah gospodarstva 1776 delavcev in Us^užbencev. Ce upoštevamo važno "vlogo ravno vodilnega kadra pri organi*! ran ju, planiranju, vodenju in kont ro l i r an ju proizvodnje, in to, da je ta Kader razmeroma mlad glede na prak-*°» brez desetletnih tradicij kot v i n dustrijsko razvitih deželah, potem je Potreba vzgoje tega kadra na dlani. ^ temu naj dodamo še ugotovitev, da 3e vzgoja vodilnega kadra tudi eden izmed elementov povečevanja produktivnosti v gospodarstvu. Pr i l e m pa moramo upoštevati, da s'stem delavnega upravljanja še v veOji m Mri zahteva koordinirano Izobrazbi tafl&o članov delavskega upravljanja, k i opravljajo funkcijo upravljanja, kakor izobrazbo vodilnega kadra, k i opravlja funkcijo vodenja, k i pa je pogojena s kolektivnim upravljanjem. Da bi pri tem uspeli, moramo najprej jasno odrediti cilj, k i ga želimo doseči. Brez dvoma je in mora biti končni namen izobrazbe vodilnega kadra povečanje Produktivnosti d e i a v gospodarstvu. To pomeni, da bi moral vsak z bolje m načinom in stilom vodenja prispevati k boljšemu in uspešnejšemu razbijanju proizvodnje, boljšemu delu kolektiva kot celote, nadaljnjemu razvijanju socialističnih odnosov v kolektivu in večjemu zadovoljstvu vsakega Posameznika. Splošni cilj izobrazbe

vodilnega kadra lahko razčlenimo na naslednje elemente:

razširiti koncept vodenja vodilnega kadra;

poglabljati poznavanje gospodarstva in družbe;

prispevati k boljžemu razvijanju ©ociaLističniih odnosov med kolektivom; ' povečati znanje in veščino, po

trebno za boljše vodenje; razvijati sposobnost hitrega pri la

gajanja spremembam v gospodarstvu in družbi.

Organizacija izobraževanja vodilnega kadra je šele v skromnih začetkih. V glavnem je do sedaj edino Zavod za proučevanje organizacije dela in varnosti pri delu v Ljubljani delal na tem področju. Tečajev za višji vodilni kader na Polževem in v Radovljici se je do sedaj udeležilo iz kranjskega okraja 29 oseb, personalnih tečajev 19, trenerskih tečajev pa 16 oseb. Posamezniki so se udeležili tudi tečajev v Zagrebu, kd j ih prireja Zvezni center za izobrazbo kadrov v Zagrebu. Kot je iz navedenih podatkov razvidno, je šele razmeroma majhno število vodilnih oseb iz kranjskega okraja spoznalo potrebo po nadaljnjem lastnem izpopolnjevanju.

Za člane delavskih svetov so občinski sindikalni sveti ob pomoči in sodelovanju Okrajnega sindikalnega sveta organizirali že lepo število tečajev in predavanj. Vsebina teh tečajev in predavanj pa se je določala glede

na trenutne potrebe in probleme, tako da še ne moremo govoriti o načrtni vzgoji.

Nekatera večja podjetja, k i Imajo že samostojne trenerje, so pričela s »praktičnim izučevanjem vodilnega kadra«. V praksi se je že udomačila skrajšana oznaka za te tečaje, in sicer »PIV«. V tečaju »PIV/1« posredujejo za to izvežbani trenerji vodilnemu kadru načela., po katerih je moč najuspešnejše in najhitreje priučiti ljudi na neko novo delo. Take metode poučevanja so že preizkusili v razvitih industrijskih deželah, predvsem med drugo svetovno vojno, ko je bilo treba veliko ljudi v proizvodnji zamenjati z drugimi, le-te pa v najkrajšem času priučiti. Tako metodo lahko z uspehom uporabljajo v trenažnih centrih, v katerih novo sprejete delavce pr i -učujejo k delu, katerega naj bi v redni proizvodnji opravljali. Do dne 1. maja 1957 so imeli v Železarni Jesenice, »Verigi« Lesce, »Iskri« Kranj, »TiskaninI« Kranj, »Inteksu« Kranj , »Pletenini« Kranj, »Pletenini« Lesce, BPT Tržič, »Planiki« Kranj, »Peku« Tržič in »Savi« Kranj, 135 tečajev »PIV/1«, k i se j ih je udeležilo 1080 oseb. V Železarni Jesenice, BPT Tržič in »Planiki« Kranj pa je bilo že 44 tečajev »PIV/2«, v katerih obravnavajo analizo problemov v praksi. Teh tečajev se je do sedaj udeležilo 366 oseb.

Potrebno pa bo rešiti problem izvedbe takih tečajev v ostalih gospodarskih organizacijah, predvsem v

manjših. Tudi zbornice, posebno Obrtna, hi se morale lotiti vzgoje vodilnega kadra. V zadnjem času se je pr i čela realizirati zamisel, da bi v okviru Trgovinske zbornice prirejali razna predavanja in razgovore o aktualnih gospodarskih problemih, kar bi tudi prispevalo k vzgajanju vodilnega kadra. Seveda pa bo za uspeh teh pr i zadevanj potrebno najširše sodelovanje vodilnega kadra, kakor tudi razumevanje organov delavskega upravljanja glede sodelovanja podjetij. P r i merni klubski prostori v Trgovinski zbornici bi lahko omogočili tudi večji razmah družabnega sodelovanja in medsebojne izmenjave mnenj med vodilnimi kadri, pa tudi med aktivnimi in razgledanimi člani delavskih svetov. Predvsem pa bodo morala razna strokovna društva (DIT, ekonomisti, pravniki itd.) resneje razmisliti o svoj ih nalogah na področju te vzgoje.

Glede urejanja problemov vzgoje vodilnega kadra so brez dvoma važni in zanimivi zaključki, k i so objavljeni v članku ing. Alfreda Jaegerja, direktorja »Zveznega centra za izobrazbo vodilnega kadra« v Zagrebu, k i se v originalu glasijo:

1. Izobrazba vodilnega kadra v gospodarstvu je izredno odgovorno, komplicirano, občutljivo in važno delo. — Vendar je.to delo nepogrešljivo pri sodobnem razvoju vsake dežele, k i želi pospešiti razvoj svojih proizvajalnih sil.

2. Izobrazba voditeljev mora biti postavljena na široke osnove. Vsaka

ozkost in omejevanje je lahko samo škodlj ivo. Glede na to mora biti izobrazba voditeljev vsestranska, vsesplošna, a ne specialna.

3. Izobrazba voditeljev mora biti stalna in sistematična. Voditeljem se mora omogočiti izpopolnjevanje tako dolgo, dokler opravljajo vodilne funkcije. Ta cil j i se ne morejo doseči čez noč, temveč samo z načrtnim in smiselnim delom. Glede na to, da je izobrazba vodilnega kadra delo, k i ga moramo opraviti in predvideti za daljša čas, ne moremo pričakovati od tega hitrih »senzacionalnih« rezultatov. — Očitno je, da se ravno na tem področju s kampanjskim delom ne mor« dosti doseči.

4. Na koncu, a to se zda najvažnejše v našem družbenem sistemu, se mora izobrazba vodilnega kadra in izobrazba delavce v-upra vi j alcev opravljati koordinirano in na osnovi enakih načel.

Izobrazba voditeljev i n izobrazba delavcev-upravljalcev sta dve strani iste medalje, zato pa morata biti napravljeni .iz enakega materiala. Zaradi tega v veliki meri zavise končni rezultati od stopnje vsklajevanja teh dveh vrst izobrazbe.« (Izobrazba rukovodilaca, št. .?/57 »O ciljevima rizobratz-be rukovodilaca«.) Organi delavskega upravljanja bodo morali torej posvečati v bodoče več pažnje izobrazbi vodilnega kadra, kot tudi -izobrazbi svo* jih članov. C. B.

Na Uskovnici se bodo kmalu oglasili kravji zvonci S predsednikom Planinskega društva Srednja vas

tovarišem Jožetom Štendlarjem sva se tokrat raz-govarjala na Uskovnici, planini nad Srednjo vasjo. Razen koče na Uskovnici upravlja Planinsko društvo Srednja vas tudi kočo pod Bogatinom in kočo na Velem polju.

*Kakšen je bi l obisk v teh treh kočah v letošnji zimski sezoni?«

»Reči moram, da je bila letošnja zrimska sezona prav dobra. Predvsem koča pod Bogatinom je bila vseskozi obiskana. Uskovnico obišče več turistov I>oleti, ker j im takrat lahko postrežemo z dobrim nilekom in mlečnimi izdelki, saj imamo na Uskovnici tudi svojo sirarno.«

»Kdaj bodo letos prignali krave na Uskovnico?« »Verjetno bodo letos kravji zvonci na Uskovnici

zazvonili že okoli 15. maja.« Na Uskovnici so bile vse planšarske kočice med

vojno požgane. Vendar je sedaj zraslo že okoli 40 n ,ovih, malih prijetnih hišic. Poleti ni nobena prazna. Vaščani iz Srednje vasi priženejo na planino krave, razen tega sprejme sko.ro vsaka hišica turi

ste, k i j ih poleti na Uskovnici ni malo, saj tu preživijo lahko dopust prijetno, domače in hkrati dokaj ceneje kot marsikje drugod.

»Kako je s kočo na Velem polju? Slišala sem, da gradite novo kočo?«

»Sedanja koča na Velem polju (Vodnikova koča) je najstarejša koča v Triglavskem pogorju in ne ustreza več potrebam. Tereni na Velem polju so zelo prikladni za smučanje predvsem v aprilu in maju. Nova koča, k i jo sedaj gradimo, bo najmo-derneje opremljena, imela bo toplo in mrzlo vodo ter okoli 40 prenočišč. Predvidoma bo stala na istem mestu kot sitara koča in upamo, da bo dograjena letos julija. Staro kočo pa namerava Pla*-ninska zveza vključiti v muzejske znamenitosti.«

»Še nekaj — je v Srednji vasi in okolici še veliko nosačev?«

»Pravih nosačev je pravzaprav zelo malo, ali skoro nič. Ves živež znosijo poleti v koče mule, le tedaj, kadar je veliko snega, znosijo vse potrebno v koče ljudje na ramah.«

L j .

Zdi se, da so nekaterim hlače predolge in da j im beli -okavi visijo čez prste na rokah — ampak to malih prometnikov očitno ne vžnemir-•*v Z zanimanjem in veseljem poslušajo, kaj j im pripoveduje prometni miličnik, preden bodo sami stopili na križišče in usmerjali promet (levo). — Kar se Jan^zoV " • M « ' Janez zna — in pomoč starejšim je lepa čednost, (ievo spodaj).

Tale se pa počuti kar odraslega, ko v svojem vozilu z brzino 80 km na teden poživlja promet na kranjskih ulicah. Iz otroškega vo-/uua naravnost v avto — ta je pa nagel, kaj?

http://sko.ro

r X Predvčerajšnj im se j e zače lo z a s e d a n j e C e n t r a l n e g a k o m i t e j a Socialistične s t r a n k e I t a l i j e . V s v o j e m r e f e r a t u je N e n n i p o u d a r i l , d a je s e d a n j a v l a d n a k r i z a v I t a l i j i p o z i t i v n o de j s t vo , k i r a z b i j a s t a g n a c i j o v l a d n e g a i n p a r l a m e n t a r n e g a živl jenja. Z a i z h o d i z k r i z e j e N e n n i n a v e d e l t r i s t v a r i : prvič , socialistična s t r a n k a m e n i , ' d a je g l a v n a n e v a r n o s t z a demokrat ične u s t a n o v e v I t a l i j i integral ist ična težnja demokrščanske s t r a n k e , k i b i r a d a p r e v z e l a v s o o b l a s t ; Socialistična s t r a n k a bo z v s e m i s i l a m i skušala preprečit i s es tavo š l ir i -s t r a n k a r s k e k o a l i c i j e c e n t r a ; tretjič, s o c i a l i stične i n vse demokrat ične s i l e b o d o m o r a l e b i t i sedaj v o p o z i c i j i , če ne b o d o p o i s k a l i i z h o d a i z k r i z e v n a s l o n i t v i n a lev ičarske s i l e . X P r e d s e d n i k Z D A E i s e n h o w e r je n a n e d a v n e m s e s t a n k u z n o v i n a r j i i z j a v i l , d a o b r a m b n e g a p r o g r a m a Združenih držav A m e r i k e n i moč skrčiti , d o k l e r ne bo p o p u s t i l a n a p e t o s t v s v e t u . Amer i ško l j u d s t v o je p r e k o k o n g r e s a z a h t e v a l o zmanjšanje n e k a t e r i h k r e d i t o v , t o d a le n a n o t r a n j e m področju. K r e d i t i n a m e d n a r o d n e m torišču p a so p o t r e b n i z a p r o g r a m e , k i na j z a g o t o v i j o v a r n o s t Združen ih držav A m e r i k e .

K a r se tiče s o v j e t s k e g a p r e d l o g a o m e d s e b o j n e m n a d z o r s t v u i z l e t a l , je m e n i l , d a je t o n e d v o m n o d o k a z , d a so s e d a n j i l o n d o n s k i r a z g o v o r i bo l j i s k r e n i i n konstruktivnejši k a k o r p r e j . O s e b n o je prepričan, d a b o d o m e d s e b o j n o n a d z o r s t v o i z l e t a l d o s e g l i z r a z v o j e m r a z n i h p r e d l o g o v . V z v e z i s s o v j e t s k i m p r e d l o g o m o m e d s e b o j n e m n a d z o r s t v u i z z r a k a n a A l j a s k i i n v S i b i r i j i , je r e k e l , d a ne g r e z a vprašanje v e l i k o s t i področi j , k i j i h o p a z u j e j o , marveč z a to , k a j o p a z u j e j o .

X J u g o s l o v a n s k i v e l e p o s l a n i k v A v s t r i j i doktor Radivoje Uvalić je p r e d d n e v i o b i s k a l z u n a n j e g a m i n i s t r a F i g l a . S o d i j o , d a je s e z n a n i l F i g l a s stališčem j u g o s l o v a n s k e v l a d e o u v e l j a v l j a n j u člena 7 a v s t r i j s k e državne p o g o d b e , k i g o v o r i o p r a v i c a h j u g o s l o v a n s k e manjšine v A v s t r i j i .

X O b j a v i l i so , d a se b o začela 16. m a j a v N c v a d i s e r i j a ameriških j e d r s k i h e k s p l o z i j . S k u p n o j i h b o deve t . X Bivši ameriški v e l e p o s l a n i k v M o s k v i George Kcnnan je d e j a l , d a so po n j e g o v e m prepričanju p r e d l o g i s o v j e t ske v l a d e o r a z o r o ž i tv i i s k r e n i i n d a n a Z a h o d u n e upoštevajo d o v o l j s p r e m e m b , k i so n a s t a l e v S o v j e t s k i z v e z i po S t a l i n o v i s m r t i . Z a h o d n e dežele p r e več tež i jo k t e m u , d a b i p r e so j a l e o d n o s e m e d V z h o d o m i n Z a h o d o m z g o l j i z mi l i tar ist ičnih stališč. X K o t poročajo, je n e n a d n i s n e g n a p r a v i l precejšnjo škodo po s a d o v n j a k i h i n p o l j i h v s e o d I t a l i j e d o Norveške . N e u r j e i n s l a n a s t a uničila p rece j p o s e v k o v .

I ZDAJA ČASOPISNO ZALOŽNIŠKO IN T I S K A R S K O PODJETJE »GORENJSKI TISK« / DIREKTOR S L A V K O BEZN1K / U R E J A UREDNIŠKI ODBOR - ODGOVORNI UREDNIK MIRO ZAKRAJŠEK / T E L E F O N UREDNIŠTVA ST. 475, 397 — T E L E FON U P R A V E ST. 475 / T E K O C l RAČUN PRI K O M U N A L N I B A N K I V K R A N J U 61-KB-1-Z-135 / I Z H A J A OB P O N E D E L J K I H IN P E T K I H / L E T N A NAROČNINA 600 D INARJEV, MESEČNA 50 D INARJEV

LJUDJE IN DOGODKI " S

V L A D N A KRIZA V ITALIJI Skoraj 22 mesecev je vztrajala

dosedanja vlada Segnija na krmilu Italije. Koalicija štirih strank je to vlado sredine srečno ohranila pri življenju med Scllo in Karibdo — levice in desnice. V začetku letošnjega leta so sicer štiristransko koalicijo zapustili republikanci, najmanjša od sodelujočih strank v vladi (krščanski demokrati, liberalci, socialdemokrati in republikanci). Toda to še ni pretreslo temeljev vladne koalicije, čeprav je že načelo njeno pročelje. Sedanjo vladno krizo pa je povzročil sklep socialdemokratske stranke, da se umakne iz vlade in začasno preide v opozicijo. Vlada je tako ostala brez štirih

»ministrov in brez večine v parlamentu. Predsedniku vlade, de-mokristjanu Segniju ni preostalo drugega, kot da objavi odstop vlade predsedniku republike.

Socialdemokratom je bilo vedno teže v druščini konservativnih strank — krščanskodemo-kratske in liberalne. Dosedanja stalna prizadevanja socialdemokratov, da bi po vsej si l i , pa četudi umetno, ohranili pri življenju vlado in koalicijo, so skoraj vedno pripeljala do popuščanja pred reakcionarnimi zahtevami ostalih družabnikov v vladi, zlasti liberalcev. Te koncesije od agrarnih pogodb do zakonskega urejevanja vloge državne indu-

V.

strije so bile vedno na škodo socialistične vesti Saragatovih socialdemokratov. Udeležba v vladi pa je znatno oteževala tudi zbližanje z Nennijevimi socialisti in združenje obeh socialističnih strank v Italiji, o čemer je toliko govora zadnje čase. Eden glavnih pogojev, k i j ih postavlja Nennijeva stranka za zedi-njenje, je namreč izstop socialdemokratov iz vlade.

Pritisk na Saragata, voditelja socialdemokratske stranke in podpredsednika italijanske vlade, je bi l torej zelo hud. In to ne samo od zunaj, marveč tudi Iz lastnih vrst. Saragat je doslej trmasto zagovarjal svoje sodelovanje z vlado in je zato celo žrtvoval generalnega sekretarja Matteotija, k i se je uprl taki Saragatovi politiki. Izstop iz vlade že dlje časa zahteva leva struja v socialdemokratski stranki, njeni zahtevi so se zdaj pridružili še Matteotijevi pr i staši. Saragat ima sicer še vedno večino v direkciji stranke, vprašanje pa je, če bo lahko računal na večinsko podporo tudi na kongresu socialdemokratske stranke prihodnji mesec.

V tej stiski se je Saragat pač odločil za manjše zlo, za izstop iz vlade. Toda tudi tu ni povsem prenehalo Saragatovo računanje. S tem korakom namerava Sara

gat ubiti dve muhi na mah. če bi do kongresa ostal izven vlade, bi si tako pač umil roke in si olajšal socialistično vest pred zbranimi delegati. Če pa bi zdaj iz te vladne krize znova izšla okrepljena štiristrankarska koalicija, bi tako znova dobil argument za sodelovanje v vladi sredine, zlasti ker Saragat računa, da bo v mešetarenju pred vzpostavitvijo koalicije ulovil tudi zase masten delež (bodisi v mi nistrskih položajih ali še verjetneje v političnih, gospodarskih in socialnih koncesijah socialdemokratski „stranki).

Tudi krščansko demokratska levica — njej pripada sedanji predsednik vlade Segni — ni preveč zadovoljna s pretirano konservativnimi zahtevami liberalcev. Vodja demokristjanskih sindikatov Pastore je še pred nedavnim izjavil, da krščanski demokrati plačujejo previsoko ceno liberalcem za njihovo udeležbo v vladi.

Pred demokristjanl je sicer še druga možnost: da vzpostavijo lastno vlado brez sodelovanja s drugimi strankami. Čeprav sami nimajo večine v kongresu, bi lahko računali na podporo liberalcev in monarhofašistične desnice. To pa spet ne bi prijetno odjeknilo med množicami in bi v taki sumljivi druščini lahko demokristjani potegnili krajši

konec na splošnih volitvah pr i hodnje leto. Pa tudi ostale posvetne stranke se najbrž ne bi tako hitro sprijaznile z vladavino klerikalne stranke in s povečanim vplivom Vatikana na italijansko politično življenje.

Najboljša rešitev za trenutni politični položaj v Italiji pa še vedno ne prihaja v poštev: namreč sodelovanje demokristjanov % združenimi socialisti. Ne samo, da združeno socialistično gibanje še ni uresničeno, pač pa je tudi prepad med vladajočimi demokristjani in opozicijskimi Nennijevimi socialisti še vedno preglobok. (Saj ga končno niso premostili med seboj niti sorodni socialisti Nennija in socialdemokrati Saragata).

Saragatov izstop iz vlade je torej s povsem določenimi nameni sprožil vladno krizo v Ital i j i . Tako za zdaj ni rešil niti perečega vprašanja nujne preusmeritve vlade bolj v levo in njene naslonitve na socialiste, niti ni napravil koraka bliže k zedinjenju socialističnega gibanja.

Skromnejši opazovalci pa vendar tudi v tem koraku vidijo pozitivne posledice, .če drugega ne, vsaj to, kar je izjavil Nenni, da se je politično stanje v deželi spet razgibalo, medtem ko je dozdaj precej omrtvelo.

MART IN T O M A Z l C

J

k r a t k o , v e n d a r z a n i m i v o M L A D I N S K A B O L G A R S K A

D E L E G A C I J A V K R A N J U K R A N J , 9. maja. Danes je pr i

šla v Kranj mladinska bolgarska delegacija, k i jo vodi sekretar CK L M S Bolgarije tov. Solakov. Delegacija si je ogledala tovarno »Iskra« in se razgovarjala s člani kluba mladih proizvajalcev, tovarniškega komiteja L M S in mladinske organizacije industrij-sko-kovinarske šole.

K Z PODBREZJE J E DOBILA T R G O V S K O POSLOVALNICO

Kmetijska zadruga v Podbrez-jah je s 1. majem dobila lastno trgovsko poslovalnico. Lokal je do sedaj uporabljalo trgovsko podjetje Naklo, k i je bilo l i kvidirano. Zadruga ima zdaj prostore za trgovino, skladišče in upravne prostore. C r .

PODPREDSEDNIK IS LRS STANE KAVČIČ SE J E R A Z -

G O V A R J A L Z M L A D I N O Da bi bila naša mladina čim-

boljc seznanjena z gospodarskimi in političnimi vprašanji, je Okrajni komite L M S v Kranju organiziral debatni klub. V debatni klub so vključeni vsi člani Okrajnega komiteja LMS , člani komisij pri OK L M S in predsedniki občinskih komitejev L M S .

Prv i tak razgovor v debatnem klubu je bi l v sredo v Kranju. Okrajni komite L M S je povabil na ta razgovor podpredsednika Izvršnega sveta LRS Staneta

Kavčiča. Mladinci so s tovarišem njeni Kavčičem v dolgem razgovoru razpravljali o zunanje in notranje političnih vprašanjih, predvsem pa o problemih našega gospodarstva in o samoupravljanju Prihodnji razgovor debatnega kluba namerava organizirati OK L M S v začetku prihodnjega meseca. L j .

osnovi urejali notranji odnosi v gospodarski organizaciji. S pozitivnim stališčem bodo tudi politične organizacije, predvsem sindikalne, lahko veliko pripomogle k urejanju teh problemov, ki sedaj često onemogočajo doseganje večjih uspehov v proizvodnji.

G O R E N J S K A M L A D I N A BO S O D E L O V A L A NA FESTI

V A L U V S L A V O N S K E M B R O D U

V počastitev Dneva mladosti bo v dneh 24., 25. in 26. maja v Slavonskem Brodu mladinski festival Bratstva In edinstva. Na tem festivalu bo sodelovala mladina iz vseh večjih okrajev države. Iz kranjskega okraja bo odšlo na festival okoli 200 mladink in mladincev, kjer bodo sodelovali pri slavnostnem zborovanju, paradah in tekmovanjih. Razen fizkulturnih ekip vseh disciplin, bodo odšli v Slavonski Brod tudi gorenjski planinci in taborniki, folklorna skupina, balet, solisti, mladinski ženski oktet, mladinski moški oktet in sekstet, recitatorji, trije mladi književniki itd. L j .

K A K O P O T E K A A N A L I T S K A OCENA

D E L O V N I H MEST (NadAlJeranje » 1. strani) meri, ko je analitična ocena ostala v predalu ravno zaradi odpora proti temu, da bi se na

Navedene naloge bodo morali predvsem skrbno proučiti orga»-ni delavskega upravljanja in čim preje najti ustrezajoče tako organizacijske kot tudi kadrovske rešitve. , C. B.

D E L A V C I IN USLUŽBEN BODO CENEJŠE L E T O V A L I

Bombažna predilnica in tkalnica Tržič vzdržuje v Poreču v Istri počitniški dom za člane kolektiva, k i želijo preživeti svoj letni dopust ob morju. Upravni odbor je določil naslednje cene počitniškega penziona: v v i l i 270 dinarjev dnevno, v vveekend hišicah 240 dinarjev in v šotorih 220 dinarjev dnevno. Prispevek aa otroke bo znašal 130 do 190 dinarjev, vajenci bodo plačali le 80 % oskrbnine.

J . V.

GORENJSKI KULTURNI REVIJI Kakor smo izvedeli, 'bo prva številka revije za

kulturo »Gorenjska« izšla še v tem mesecu. Števi lka bo obsegala ~ skoraj sto strani proze, poezije, zanimivih in tehtnih esejev z raznih področij ku l turnoga življenja Gorenjske in kulturne vesti iz sveta in od doma. V zvezi s tem smo se obrnili na nekatere javne kulturne delavce v Kranju in j ih naprosili, naj nam v nekaj stavkih povedo svoje mnenje o gorenjski kulturni reviji.

Cene Avguštin, upravnik Mestnega muzeja v 'Kran ju : »Potreba po takšni reviji se je kazala že več let. Pobudi Društva % l ikovnih umetnikov Gorenjske in okrajnega Sveta za pro.sveto in kulturo se moramo zahvaliti, da bomo do revije vendarle prišli. Revija bo, kot vse kaže, obravnavala v celoti vso obširno kulturno problematiko naše pokrajine in bo zaradi tega — upam — med našim občinstvom sprejeta z odobravanjem in razumevanjem.«

Iztok Ausec, novinar: »Zamisel o reviji vsekakor pozdravljam, vendar bi po mojem mnenju kazalo pritegniti k sodelovanju v reviji tudi kulturne delavce izven ozkega območja Gorenjske, ker bi to zagotovilo reviji večjo pestrost in vsestranskost.«

Lojze Gostiša, direktor Prešernovega gledališča v Kranju: »Doslej je bila edina publikacija na Gorenjskem, k i se je ukvarjala samo s kulturnimi problemi, naš Gledališki list, vendar ta še gledaliških vprašanj ne more obravnavati dovolj široko. Veseli me, da je do ustanovitve te prepotrebne revije vendarle prišlo in prepričan sem, da bo revija lahko opravila pomembno delo.«

Slavko Beznik, predsednik okrajnega Sveta za prosveto in kulturo: »Revija bo po mojem mnenju zapolnila vrzel v kulturnem delu na Gorenjskem, k i jo že dlje časa občutimo. Zamisel o kulturni reviji namreč ni nova. Porodila se je že pred petimi leti. Osnovna naloga uredniškega odbora bo, zbrali okrog revije vse gorenjske kulturne delavce, tudi tiste, k i žive izven Gorenjske. Če bo ob tem znala prisluhniti sodobnim zahtevam kulturne vzgoje naših ljudi in j im s pestro vsebino in obliko pomagala, da stopijo v korak s kulturnim dogajanjem doma in v svetu, bo namen revije dosežen in ljudje jo bodo sprejeli za svojo. Ob izidu prve številke želim požrtvovalnemu uredniškemu odboru mnogo uspehov pri delu.«

K O L E K T I V I SO IZVOLIL I D E L A V S K E SVETE

Razen v 4 gradbenih podjetjih so ie povsod v kranjskem okraju izvoli l i nove delavske sverte. V delavske svete so v mnogih podjetj ih izvoli l i več mladine in žena kot na zadnjih volitvah. Pokazalo pa se je, da so ponekod, zlasti v Tržiču in Skofji Loki, izbrali skoraj še enkrat več kandidatov kot je b i lo treba izvolirti članov delavskega sveta. V takih primerih so komunisti in sindikalne podružnice prepustile priprave na volitve stihiji, k i ne more nuditi jamstva, da so v delavski svet izvoljeni najboljši kandidati.

V splošnem pa je moč ugotoviti, da so se kolektivi na volitve dobro pripravljali in da so volivci skrbno premislili, kartere kandidate naj volijo. Zdaj novi delavski sveti sklicujejo prve seje, na katerih se konstitutirajo. V posameznih podjetjih (n. pr. v »Iskri«) že tudi razmišljajo, kako bi nove člane delavskih svetov čimprej usposobili za kvalitetne upravljavce.

Z.

D E L E G A T E ZA K O N G R E S D E L A V S K I H SVETOV

VOLIJO Delavski sveti v Peko in Bom

bažni predilnici v Tržiču, Tiskani-ni in Inteksu v Kranju ter v Železarni Jesenice so že izvolil i delegate za I. kongres delavskih svetov Jugoslavije. Razen teh so izvol i l delegate na občinskih konferencah delavskih svetov iz industrije v Železnikih, Tržiču in Skofji Loki ter na okrajnih konferencah delavskih svetov trgovske in gozdarske panoge. Drugod v našem okraju bod izvoli l i delegate za kongres delavskih svetov najkasneje do 15. maja. M . Z.

POSVET O REFORMI ŠOLSTVA

V K R A N J S K I GORI Od sobote do ponedeljka je bi l

v Porentovem domu v Kranjski gori posvet o reformi šolstva. Zbral i so se izvedenci za šolsko telesno vzgojo. Referate o vlogi te

lesne vzgoje v reformirani 8-letni šoli, o fizioloških in psiholoških posebnostih mladine so imeli Edi Serpan, dr. Alojz Sef in prof. Drago Ulaga. Udeleženci posveta so učni načrt za telesno vzgojo v marsičem dopolnili. Večjo pozornost kot doslej predvideva novi učni načrt drži telesa, vključuje pa tudi plavanje in smučanje. U-

PREŠERNOVO GLEDALIŠČE NA J E S E N I C A H

V nedeljo je gostovalo na Jesenicah Prešernovo' gledališče iz Kranja s komedijo »Avtobusna postaja«. Jeseničani so dvorano do kraja napolnili in želijo izmenjavo g° ' stovanj obeh gledališč večkrat 08 leto. U.

V »TISKANINI« SO IZVOLIL I D E L E G A T A ZA K O N G R E S

D E L A V S K I H SVETOV V ponedeljek, 6. aprila, je b i l *

v »Tiskanini« seja delavskega sveta, na kateri so člani izvolili tkal ' ko Milko Kovačičevo za delegata na I. kongresu delavskih svetov-Izvolili bodo tudi komisijo, k i D ° nadzorovala izvajanje sklepov delavskega sveta. Za kolektiv bod° nabavili nov avtobus, da bo vozi delavce na izlete in na letni d' pust v Poreč. Tovarna bo že let°9 pričela zidati v Ankaranu laste11 počitniški dom s 150 posteljami.

G L A S B E N A SOLA V K R A N J 1 * V POČASTITEV

D N E V A MLADOST I V proslavo Dneva mladosti \̂

vodstvo glasbene šole organizira' štiri javne mladinske koncerte času od 13. maja do 10. J u n i - ^ Koncerti bedo ob ponedeljkih °' 19. uri v zgornji dvorani Sindika nega doma v Kranju. g

Na ponedeljkovem koncertu ^ bodo predstavili gojenci

oddelKv za klavir, violino, flavto in solopf* je. V zaključni točki sporeda nastopil 30-članski mladinski £ \ dalni orkester, k i bo izvajal I I . vek iz Concertina skladatelja ^ li'esa ter Janka Pribošiča I I . S T , A vek iz Vaške suite.

Z zasedanja OLO Kranj

V okraju 324 milijonov VEČ SREDSTEV

Za razvoj obrti na svojem področju naj skrbe občine Okrajni ljudski odbor v Kranju je v po-

n edeljek razpravljal o spremembah družbe-n e 8 a plana in proračuna okraja Kranj za letošnje leto, na podlagi nove Uredbe o delitvi dohodka.

. Te spremembe vzpodbujajo predvsem pod-J etja in gospodarske organizacije, da s pr i -*adevanjem za povečanje proizvodnje povedjo tudi lastna sredstva. Nov način delitve dohodka ugodno vpliva predvsem na gradi n a podjetja, obrtna, trgovinska, gostinska l n Podjetja cestnega prometa. P r i sedanjem Načinu delitve dohodka se federacija nam-r e č odpoveduje vsaki udeležbi pri ustvarjenem dohodku in ga v celoti prepušča tem P°djetjem s tem, da je v določenem oeiru deležna dela teh sredstev tudi republika.

V kranjskem okraju se bodo dohodki v C e l o t i povečali, predvsem dohodki podjetij, ZJ> 324,100.000 dinarjev. Dohodki iz gospodarstva se bodo povečali za 365,426.000 dinarjev,

ZARES K U L T U R N O D E J A N J E ! Motiv na sliki je s ceste Tržič—Be

gunje blizu Leš. Le komu je bil napoti cestnoprometni znak za ovinek, da ga je moral izdreti in vreči v gozd? Ta še eno vprašanje: Kako, da Uprava za ceste takih poškodb pravočasno ne popravi?

Odmevi uasiU*ilaukGv

Kaj podražaje blago trgovskega podjetja ,0rlovina'

iz Kamne gorice V 27. številki »Glasa Gorenjske« z dne

5. aprila letos smo objavili zapisek na rob, k i nam ga je poslal naš dopisnik, pod naslovom: »S trgovskim podjetjem »Orlovina« Kamnogoričani niso zadovoljni«. Pred dnevi nam je trgovsko podjetje »Orlovina« iz Kro pe poslalo odgovor, kjer pravijo:

»Pisec tega zapiska pravi, da je zašlo podjetje v velike finančne težave. Poslovalnica v Kropi je v letih do 1956 res izkazala večji inventurni primanjkljaj, za kar je bila vložena tožba pri Okrožnem sodišču v Ljubljani. Sodba je rešena, primanjkljaj pa je knjižen na osebne terjatve ter niso zaradi tega potrošniki blago draže plačevali: Vzrok • visokih cen je drugje. Naše podjetje je zelo majhno. Poslovalnice ima v svojih stavbah v Kropi in Kamni gorici. Do leta 1956 so bila trgovska podjetja oproščena plačevanja obresti na osnovna sredstva za stavbe in so plačevala le tretjino amortizacije za vzdrževanje stavb. V letu 1956 so vse te ugodnosti odpadle in so se zato stroški povečali za 300.000 dinarjev ali za 1 % na prodajno ceno napram letu 1955. Vseh teh stroškov podjetja, ki imajo lokale v najemu, nimajo oz. plačujejo Samo najemnino. O vseh zvišanih obveznostih je naš kolektiv že razpravljal, problematiko smo predložili tudi Občinske-rnu ljudskemu odboru v Radovljici, vendar določajo te obveznosti zvezni predpisi in si tsiko ne moremo pomagati. Ce hočemo, da podjetje ne bo zašlo v finančne težave, moramo vse to vračunati v ceno, zato je pri nas blago draže kot drugod.

Toliko v pojasnilo našim potrošnikom.« Kolektiv trgovskega podjetja

»Orlovina« v Krop i

medtem ko kažejo dohodki od prebivalstva zmanjšanje za 41,326.000 dinarjev.

Pr i tem pa je treba pripomniti, da Je zmanjšanje dohodkov od prebivalstva le navidezno, ker se del dohodkov, ki so bi l i prvotno zajeti pod dohodki od prebivalstva, v novem pregledu zajemajo pod dohodki iz gospodarstva kot, denimo, davek na plače ter davek na maloprodajni promet.

Proračun okraja in prav tako proračuni občinskih ljudskih odborov se ne bodo spremenili. Le pri investicijskih skladih okraja beležimo padec za približno 18 milijonov, medtem ko se bodo investicijski skladi občin povečali od prvotnih 222,446.000 na 329,318.000 dinarjev.

Zgolj pri tem se je razprava na zasedanju Okrajnega ljudskega odbora nekoliko raz

vnela. Ljudski odbornik — zastopnik Okrajne obrtne zbornice — je namreč predlagal, naj bi investicijski sklad za razvoj obrti v znesku 28,000.000 dinarjev ostal v okviru okrajnega investicijskega sklada, da bi lahko s tem tudi posamezne obrtne delavnice in podjetja iz ekonomsko manj razvitih občin, najemale kredite iz tega sklada. Po njegovem mnenju namreč obstoja bojazen, da razvoju obrti v manj razvitih občinah (Cerklje, Bohinj, 2elezniki, Gorenja vas, Ziri) ne bo posvečena zadostna pozornost, če bi ta sredstva prenesli na občine.

Toda v razpravi na obeh zborih je bil predlog Obrtne zbornice odbit. Mnenje odbornikov je bilo namreč, naj občine v ekviru svoj ih investicijskih planov upoštevajo razvoj In potrebe obrti. I. A .

Precej začudenja in hkrati razburjenja povzročajo zadnje dni govorice, da se bo Industrija bombažnih izdelkov »IBI« priključila Srednje tehnični tekstilni šoli v Kranju.

Za to združitev je slišati glasove in mnenja, k i govore za in prav toliko — morda še več — ki govore proti.

Kaj je torej na stvari? Srednje tehnična tekstilna šola v Kranju

je brez dvoma ena najboljših tovrstnih strokovnih šol v državi. Učenci, ki si pridobivajo znanje v tej ustanovi, potrebujejo nedvomno tudi ustrezen praktični pouk. Prav iz tega razloga se je tudi porodila zamisel, naj bi »IBI« priključili Srednji tehnični tekstilni šoli (novo poslopje šole, k i ga sedaj grade, je v neposredni bližini tovarne in bi bila v tem pogledu rešitev zares idealna). To bi bi l poglavitni razlog za združitev teh dveh ustanov.

In druga plat medalje? Vsekakor ni malenkost in nepomembna

stvar spremeniti tovarno kot je »IBI«, k i zaposluje približno 260 delavcev in k i ustvarja okoli milijardo dinarjev brutoprodukta letno, denimo, v finančno samostojni zavod! Mimo tega obstoja še drugi razlog, k i tudi govori proti združitvi. Tovarna »IBI« namreč ni tak obrat, kjer bi lahko učenci praktično delali v vseh oddelkih, ker so zlasti nekateri v tej tovarni pomanjkljivi in majhni (apretura). To so, za sedaj, razlogi za in proti.

Pred dnevi se je sestal tudi šolski odbor Srednje tehnične tekstilne šole. Na tem sestanku so posvetili precej časa tudi razpravi o tem vprašanju. Šolski odbor je b i l mne-

iliiio lil s sni nja, da bi bilo vsako prehitevanje razvoja prej škodljivo in negospodarsko, kot pa koristno. Dejstvo je prav tako, da za sedaj še ne obstojajo nikakršne analize, k i bi pokazale, kaj bi se — da bi v morebitnem pr i meru prišlo do združitve — bolj izplačalo* oziroma kaj bi bilo bolj utemeljeno in kaj bi imelo boljši učinek: ali naj »IBI« postane finančno samostojni zavod ali pa naj ostane podjetje v sedanjem položaju. Srednji tehnični tekstilni šoli naj bi nudilo zgolj usluge za praktično izučevanje dijakov. Ta možnost pa zopet ne bi imela ugodnih posledic za proizvodnost dela in proizvodnjo, če bi bi l i med obratovanjem v tovarni prisotni dijaki. Le-ti bi potek proizvodnje brez dvoma moti l i .

Pr i tem problemu vsekakor ni nezainteresiran tudi Okrajni ljudski odbor, ker bi kakršnakoli rešitev (nepremišljena in morda nedognana) vplivala tudi na uresničevanje okrajnega družbenega plana in proračuna.

Vse dosedanje razprave, stališča in mnenja bi lahko strnili v en stavek: dokler ne bodo zbrani vsi pokazatelji, k i naj razjasnijo smotrnost take ali drugačne rešitve glede združitve »IBI« in Srednje tehnične tekstilne šole in dokler ne bo moč ugotoviti, da bi morebitna združitev pokazala več prednosti kot jo Imata sedanji ustanovi pri ločenem poslovanju, ne bi kazalo karkoli ukrepati v tej smeri.

Zdi se, da je taka odločitev trenutno še najbolj ustrezna in da za razburjenost ter vročo kr i na katerikoli »strani« za sedaj ni prav nobenega razloga... I. A.

Zakaj podražitev kruha v Kranju?

Da bi pojasnili potrošnikom in bralcem našega lista, zakaj je prišlo nedavno do podražitve nekaterih vrst kruha v Kranju, smo povprašali o tem zastopnike Občinskega ljudskega odbora ter kranjske pekarne in zvedeli naslednje:

Pekarna v Kranju izkazuje v letošnjem letu okoli 6,200.000 dinarjev nadplaniranih stroškov, k i j ih pač mora od nekod nadoknaditi.

Ti povečani stroški se nanašajo na plače delavcev in nameščencev, k i so se letos zvišale za 691.000 dinarjev, davek na plače pa za 1,256.000 dinarjev. Na podlagi odločb sanitarne inšpekcije bo morala dati pekarna za beljenje prostorov in delavnic v letošnjem letu 300.000 dinarjev, za brisače 280.000 din, za bloke in dobavnice okoli 700.000 din, za anuitete 400.000 din in za amortizacijo ter obresti na osnovna sredstva 594.000 dinarjev. Občinski ljudski odbor pa ni priznal stroškov za nabavo zavojnega papirja za zavija^ nje kruha, za kar bi bilo potrebno okoli 1,5 milijona dinarjev, ker tudi podjetja-dobavi-telji tolikih količin zavojnega papirja ne bi mogli izdobaviti. Potemtakem, če odbijemo 1,5 milijona dinarjev, mora pekarna v letošnjem letu ustvariti za okoli 4,5 milijona din novega dohodka.

Odkod vzeti ta denar? Predno je prišlo do podražitve kruha v

Kranju, je ekonomsko-planski oddelek ob

čine sestavil podrobno analizo gospodarskega poslovanja kranjske pekarne, razen tega pa je bilo na Občinskem ljudskem odboru več sestankov in posvetovanj (tudi s predstavniki potrošniških svetov), kjer so sklenili, da bi bilo napak podražiti enotni kruh, k i je osnovno živilo prebivalstva in katerega gre največ v promet. Zato so se odločili podražiti beli kruh za tri dinarje (katerega potrošnja je minimalna) od 57 na 60 dinarjev ter žemlje od 5 na 6 dinarjev.

S podražitvijo omenjenih vrst kruha bo pekarna predvidoma dobila okoli 3 milijone dinarjev za pokritje primanjkljaja, ostalo pa bo kri la iz lastnega dobička.

To so torej vzroki za podražitev kruha v Kranju. • Jasno je, da je ta podražitev kruha deloma razburila potrošnike. Kot zatrjujejo na Občinskem ljudskem odboru, pa tudi zastopniki pekarne, je podražitev nujna in ekonomsko utemeljena.

Toda pribiti moramo: stroški za vzdrževanje sedanjih prostorov pekarne so občutni (o tem pričajo izdatki za nabavo raznih pr i pomočkov, katere terjajo sanitarno-higienski predpisi) in bodo postoipoma še večji, kolikor bolj zastarela postaja pekarna. Zato bo brez dvoma ena prvih nalog Občinskega ljudskega odbora zagotoviti čimprej sredstva za gradnjo nove, moderne pekarne, ki bi omogočila cenejšo peko kruha. I. A.

k

Na desni obali Donave, na prostoru, kjer bo blagovno pristanišče, bodo že letos začeli graditi velik trg za 100 vagonov in skladišče, v katerem bodo lahko shranili za 1000 vagonov blaga. Skladiščni prostor bo sestavljen iz velikih dvoran. Skladišče bo novembra že urejeno. Vrednost predvidenih del cenijo na milijardo 600 milijonov dinarjev.

PR IZADEVNOST M L A D I N E V TOVARNI USNJA

V K A M N I K U Mladinski aktiv v Tovarni usnja v

Kamniku je preteklo sobuoto pr i redil za člane kolektiva in njihove svojce gledališko predstavo kar v tovarniškem poslopju. Obiskovalci so bil i nadvse zadovoljni.

G L A S K O L I K O SREDSTEV BO LETOS V T R Z l C U

ZA GOZDNA POTA? Na sestanku gozdarske komisije pri ObLO v Tr

žiču so zastopniki kmetijskih zadrug in posameznih vasi razpravljali o sredstvih, k i bodo letos na razpolago za gojenje in varstvo gozdov, za gozdne drevesnice ter za popravilo mostov in opornih z i dov. Največ zanimanja so člani komisije pokazali za ureditev gozdnih poti, ki naj omogočijo boljši izvoz lesa iz gozdov. V Podljubelju bodo letos zaposlili dva gozdna cestarja, prav tako na Katarini, medtem ko v Lešah in Bistrici ter Kovorju enega.

Letos je za vzdrževanje gozdnih poti zagotovljen znesek 1,650.000 dinarjev, za mostove pa 1,050.000 dinarjev. Kmetijske zadruge so se odrekle doslej običajni marži 10 do 15% za dela, k i j ih opravljajo iz gozdnega sklada. J . V.

V ŠENČURJU BODO GRADIL I ZBIRALNICO M L E K A

Potrebo po večji in sodobnejši zbiralnici mleka občutijo prebivalci Šenčurja že dalj časa. Kmeti jska zadruga si sicer že nekaj let prizadeva, da b i zgradila sodobno zbiralnico, k i b i ustrezala vsem higienskim in zdravstvenim predpisom. V Šenčurju sicer že imajo zbiralnico mreka, in sicer v bivših prostorih šenčurske mlekarne, k i je obratovala že od leta 1909. Leta 1919 so mlekarno prodali. Toda leta 1931 so jo Senčurjani ponovno odkupili in je delovala vse do leta 1934. Takrat pa je prenehala zaradi mlekarne v Naklem.

Vse od tedaj pa so prostori bivše mlekarne v Šenčurju propadali. Ostala je le še zbiralnica, k i se je še danes poslužujejo. Toda zbiralnica je majhna in brez hladilnih in sanitarnih naprav, kar ne ustreza več današnjim pogojem. Sedaj bodo celotno staro stavbo bivše mlekarne porušili in v njeni neposredni bližini gradili novo, sodobno zbiralnico mleka, ki bo lahko služila vsej okolici. Z gradnjo bi že pričeli, če bi bil i izgotovljeni potrebni načrti.

Zbiralnica bo stala predvidoma 3 milijone din. Za gradnjo je nekaj sredstev predvidela Kmetijska zadruga iz Šenčurja, in sicer iz dobička, za manjkajoča sredstva pa bodo najeli kredit. Poleg zbiralnice mleka bodo postavili tudi vozno tehtnico.

C.

J A V N A D R A Ž B A Občinski l j u d s k i o d b o r K r a n j , likvidacijska

komisija bo v nedeljo, dne 12. maja 1957 prodajala n a j a v n i dražbi r a z n i g o s t i n s k i i n v e n t a r — m i z e , s to l e , o m a r e , v i n s k e sode , r a d i o a p a r a t , s t e k l e n i n o , k u h i n j s k o posodo , j e d i l n i p r i b o r , n a m i z n e p r t e i n r a z n i d r o b n i i n v e n t a r .

D R A Ž B A B O O B 9. U R I V P R O S T O R I H BIVŠE G O S T I L N E „ G O L I C A " V P O D B R E Z -J A I I št. 53.

J A V N A D R A Ž B A

Občinski l j u d s k i o d b o r K r a n j , likvidacijska komisija, bo v ponedeljek, dne 13. maja 1957 prodajala n a j a v n i dražbi r a z n i g o s t i n s k i i n v e n t a r — m i z e , s t o l e , o m a r e , toči lno m i z o , v i n s k e sode, d e c i m a l n o t e h t n i c o , s t e k l e n i n o i n p o r c e l a n t e r r a z n i d r o b n i i n v e n t a r .

D R A Ž B A E O O B 9. U R I V P R O S T O R I H B IVŠE G O S T I L N E „ Z L A T A R I B A " V K R A N J U , SEJMIŠČE S T . 1.

P r e d n o s t i m a j o državna i n zadružna pod j e t j a . P r a v i c o s o d e l o v a n j a i m a j o t u d i p r i v a t n i k i .

• O B V E S T I L O

Komunalna banka o k r a j a K r a n j , podružnica v Kranju obvešča interesente za posojila iz stanovanjskega sklada ObLO Kranj, da sprejema prošnje z a k r e d i t i r a n j e družbene i n i n d i v i d u a l n e s t a n o v a n j s k e i z g r a d n j e .

V l a g a n j e prošenj z a družbeno g r a d n j o n i v e z a n o n a r o k .

Prošnje z a i n d i v i d u a l n o s t a n o v a n j s k o i z g r a d n j o p a bo b a n k a s p r e j e m a l a o d 1 5 . — 2 5 . m a j a i n o d 1 0 . — 2 0 . j u n i j a .

P r e d n o s t p r i d o d e l j e v a n j u p o s o j i l i n d i v i d u a l n i m g r a d i t e l j e m i m a j o t i s t i i n t e r e s e n t i , k i r a b i j o č im manjše z n e s k e z a to , d a se v s e l i j o v n o v o hišo, p o t e m t i s t i , k i so že v s e l j e n i r n o v o z g r a j e n i hiši, p a b o d o s k r e d i t o m d o g r a d i l i še d r u g o s t a n o v a n j e i n šele n a t o t i s t i , k i so z, g r a d n j o n o v e hiše šele začel i .

R A Z P I S

„MODA" K R A N J S P R E J M E V S L U Ž B O : « 2 trgovska pomočnika 1 blaga jničarko N a s t o p službe 1. j u n i j a 1957. Plača po t a r i f

n e m p r a v i l n i k u .

O B V E S T I L O Gorenjska smučarska podzveza Kranj in

„Partizan" Mojstrana priredila dne 12. 5. 1957 ob 9. uri dopoldne n a m e s t o „TRlGLAVSKEGA" SMUKA" m e d n a r o d n i „ZLATOROGOV" v e l e s l a l o m i n »TRIGLAVSKI VELESLALOM" v V r a t i l i . V a b i m o vse smučarje, d a se tega z i m s k e g a tekmovanja udeleže. P r e v o z z a t e k m o v a l c e i n f u n k c i o n a r j e je brezplačen o d M o j s t r ane do V r a t .

\

ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA

Zdravstveni dom Kranj. Poljska pot 8, telefon 218, naročila za prevoz bolnikov, telefon 01.

T E L E F O N S K A ŠTEVILKA N A R O C N I S K O - O G L A S N E G A O D D E L K A J E : K R A N J 130.

N a p o d l a g i 5. i n 24. člena U r e d b e o i n v e s t i c i j s k i h p o s o j i l i h ( U r a d n i l i s t F L R J 31/55) i n družbenega p l a n a o k r a j a K r a n j z a l e t o 1957 i z d a j a U p r a v n i o d b o r K o m u n a l n e b a n k e o k r a j a K r a n j v s o g l a s j u s S v e t o m z a družbeni p l a n i n f i n a n c e O L O K r a n j

20 din, izgubljeno 10 din, ostalo 12 din od besede. Naročniki imajo 20% popusta.

Na Bledu je ušel plav papa-Od privatnikov malih oglasov gaj, k i govori. V kolikor se je

ne objavljamo pred vplačilom, h komu zatekel, naj to sporoči Cena malih oglasov je: Preklic na naslov Cundrič, Rečica 135,

Bled. . V nedeljskem večernem vlaku

Ljubljana—Jesenice je bil pomotoma zamenjan kovček z obleko.

qoren ji le bodico

ODLOK o razpisu natečaja za dolgoročna posojila

iz okrajnega investicijskega sklada za leto 1957

1. č l e n

I. Komunalna banka okraja Kranj razpisuje natečaj za posojila iz kvote, namenjene za manjša podjetja predelovalne industrije, za naslednje investicije:

1. z a manjše r e k o n s t r u k c i j e z a r a d i o d p r a v e o z k i h grl;

2. z a n a b a v o o p r e m e ; 3. z a i z d e l a v o načrtov.

I I . Na natečaju lahko sodelujejo manjša podjetja predelovalne industrije s fedrečja OLO Kranj.

lil. Podjetja, ki se udeležujejo natečaja, morajo vložiti v Kcmunalni banki Kranj prošnjo na pred' pisanem obrazcu banke.

P r o s i l e c m o r a h k r a t i s prošnjo predlož i t i i n v e s t i c i j s k i e l a b o r a t , s k a t e r i m p o l e g d r u g e g a d o k a z u j e :

1. d a b o s p o s o j i l o m i n s s r e d s t v i , k i j i h bo p r o s i l e c p r i s p e v a l k i n v e s t i c i j s k i m stroškom, z a g o t o v l j e n a dovrši tev o b j e k t a , z a k a t e r e g a išče p o s o j i l o ;

2. d a se bo i z d o h o d k o v , k i se pričakujejo i z i n v e s t i c i j , l a h k o v r n i l o p o s o j i l o i n plačale o b r e s t i .

Istočasno je t r e b a pred lož i t i :

a) d o k a z o z a g o t o v l j e n i h s r e d s t v i h z a g a r a n c i j s k i z n e s e k i n z a p r i s p e v e k k i n v e s t i c i j s k i m s t r o škom te r d o k a z , d a j e pod je t j e k r e d i t n o s p o s o b n o ;

b) s k l e p d e l a v s k e g a s v e t a o v iš ini zado l ž i t v e , p o n u j e n i o b r e s t n i m e r i , o plači lnem r o k u t e r o določ i tv i p o d p i s n i k o v , k i r a z p o l a g a j o s p o s o j i l o m .

I V . Na natečaju se bodo upoštevali predvsem tisti investitorji, ki izpelnjujefo pogoje pod točkama I. in I I . i n k i p o l e g t e ga p o n u d i j o ugodnejšo o b r e s t n o m e r o , krajši odplači lni r o k , krajši r o k z a p o p o l n o dovrš i tev o b j e k t a i n z a g o t o v i j o več jo r e n t a b i l n o s t i n v e s t i c i j e i n več jo udeležbo l a s t n i h s r e d s tev .

V . Nadalje se bodo na natečaju upoštevali predvsem tisti investitorji, k i i z p o l n j u j e j o pogo j e i z prejšnjih točk i n k i p o l e g t e g a z zaprošeno i n v e s t i c i j s k o na l o žbo :

1. z a g o t o v i j o i z p o l n i t e v družbenega p l a n a z a l e t o 1957 ,

2. povečajo p r o i z v o d n j o a r t i k l o v z a š i roko p o trošnjo, o z i r o m a z a i z v o z a l i z a zmanjšanje u v o z a ,

3. v l e t u 1957 dovrš i jo nedokončani o b j e k t i z p r e t e k l i h le t .

V I . Najnižja obrestna mera je J°/o, najdaljši rok vračanja 6 let.

V I I . Najdaljši rok dovršitve, računajoč od dneva sklenitve pogodbe, je eno leto in pol.

V I I I . Rok vlaganja zahtevkov na natečaj zapade 15. junija 1957.

2. č l e n

I. Komunalna banka okraja Kranj razpisuje natečaj za posojila iz kvote, namenjene za promet in turizem, za nabavo avtobusov, predvsem za uvedbo novih turističnih prog in za turistične objekte.

I I . Na natečaju lahko sodelujejo avloprometna in turistična podjetja s področja OLO Kranj in OLO Ljubljana.

I I I . Najnižja obrestna mera je 7 % , najdaljši rok vračanja 6 let za avtobuse, za turistične objekte pa 25 let.

I V . Skrajni rok črpanja posojila- je 31. XII. 1957. V . Pri posojilih je obvezno poroštvo pristojnega

O b L O . . • V I . Rok vlaganja zahtevkov po natečaju zapa

de 31 . m a j a 1957.

3. č l e n

Splošni p o g o j i , n a v e d e n i v 1. členu p o d točkama I I I . i n I V . v e l j a j o t u d i z a p r o m e t i n t u r i z e m .

4. č l e n

T a o d l o k začne v e l j a t i o d d n e v a o b j a v e T „G la s u G o r e n j s k e " . .

K O M U N A L N A B A N K A

O K R A J A K R A N J

P r e d s e d n i k U O :

( D o l e n c Jože 1. r.)

Prosim dotično osebo, da ga vrne ali sporoči na naslov: Emil Kutnjak, Bolnišnica Jesenice.

Proglašam za neresnične vse govorice, k i so se razširile zoper mene S. M., Labore 3 in K. A. Žg. Bitnje 110. — Strus Milena.

L J U D S K A KNJIŽNICA V K R A N J U obvešča vse svoje obiskovalce in prijatelje, da bo knjižnica od 13. maja 1957 naprej odprta dnevno od 9.—12. in od 16.-19. ure. Ob četrtkih, nedeljah in praznikih bo knjižnica zaprta.

Prodam 4-letnega srednje težkega, črnega konja ali zamenjam za vola. Plahuta, Sp. B r -niki 60.

Zložljivo leseno barako za stavbno orodje in podobno, veliko 2X2,5 m poceni prodam. — Božičevič Jur i j , Gor. Sava 33, Kranj.

Prodam 2 kozi z mladiči. — Stare Franc, Primskovo 71.

Prodam po ugodni ceni 2 moderni kuhinjski pohištvi z pomivalnima mizama. Eno pohištvo je novo, drugo pa malo rabljeno. — Mizarstvo Polak, Drulovka 51 42.

Prodam zazidljivo parcelo na Kokrici . Informacije dobite na Hujah 39, Kranj.

Ugodno prodam skoraj novo motorno kolo 42 ccm. — Sifrer Franc, Zabnica 55.

Zamenjam za smrekove deske 50 litrski kotel za žganjekuho aH prodam. Ponudbe oddati v oglasni oddelek.

Poceni prodam malo rabljen vzidljiv štedilnik z dvema ploščama. Naslov v oglasnem oddelku.

Trgovsko podjetje »Kurivo« — Kranj, telefon 192 obvešča cenjene potrošnike, da razprodaja fižolovke in palice za paradižnike po znižanih cenah — komad po din 7 in 5. Poslužite se ugodnosti.

Zamenjam ali prodam električni vrtalni enofazni stroj »Siemens« a do 23 mm za električni hišni vodovod. Naslov v oglasnem oddelku.

9 Ze dolgo nisem bi l v takih škripcih kot danes, saj mi je slana domala vse bodice frdenbala.

Veste, včeraj sem zato tudi nakuril neke mulce, k i so kot nalašč prepevali tisto pesem »Lepi maj, krasni maj, konec zime je sedaj.« Tako sem bil besen, da sem pri priči predelal pesem nekako takole: Mrzel maj . . . zmešan maj, zima je prišla nazaj . . . !

Pa kaj bi šimfal čez slano in mraz, ko imam pa drugih žrtev dovolj. Tokrat se bom spravil na Avtopromet Kranj. — Ondan sem se hotel z avtobusom kranjskega Avtoprometa, k i odpelje s kranjske avtobusne postaje ob 14.20 uri , odpeljati do Britofa. Mejdun, kar pomislite, kako me je skajfalo, ko mi je sprevodnik tega avtobusa pojasnil, da to ni avtobus za navadne potnike, posebno pa še ne za take, k i bi se potegnili samo do B r i tofa. Avtobus se je odcija-zil, jaz sem pa obtičal na postaji in potrpežljivo čakal na čudež, da bi se me le kdo usmili l . Čez dobrih 20 minut Je pripeljal drugi avtobus, pa sem spet obtičal, ker je ta naložil le tiste potnike, kri so prišli v Kranj že zgodaj zjutraj. Od jeze bi mu najrajši pregriznil gumo, pa so se mi zasmilili tisti potniki, k i so tako potrpežljivo čakali na odhod. Ampak številko evidenčne tablice sem si pa za-merkal: S-3124. Nekateri stalni potniki z mesečnimi vozovnicami so mi o »vljudnostih« tega sprevodnika marsikaj povedali. Pa tudi to so mi zaupali, da kljub mesečnim vozovnicam pogosto ob-tiče na postaji do naslednjega avtobusa.. Kakor mnogi potniki, tako sem se tudi Jaz vdal v usodo. Ker sem pa 1« predolgo čakal, me je nenadoma obšla želja, da bi obi

skal Se tisti kraj, kamor gre cesar peš. Ko sem prišel tja, ni dosti falilo, pa bi bilo po meni. Precej zanemarjenih, da ne rečem greznic, sem že videl, toda takšne, s kakršno se ponaša kranjska avtobusna postaja, pa še nisem našel v vsej svoji bodičarski karieri. Vsega omotenega, kot pijano muho, me je re&l iz stiske prijazni sprevodnik transturistovega avtobusa. O Smrt glistam! . Kdor ima gliste, naj nemudoma pohiti v prodajalno kruha »Pekarne Kranj« na Titovem ' trgu. Tamkaj naj kupi maslene Stručke, k i služijo kot imenitno zdravilo zoper gliste. Pred dnevi je nekdo kupi l tako štručko, pa je našel v njej 2 cm doLg žebelj. Prav gotovo to ni edini primer. Vsem glistavim priporočam uživanje teh maslenih štručk, kajti precej verjetnosti je, da bo takšen žebelj prebodel prvo glisto, k i jo bo srečal na svoji poti skozi črevesje. Tistim, k i trpe na prebavnih motnjah, pa odsvetujem uživanje teh maslenih štručk 9 29. aprila me je zaneslo v kavarno »Evropa« v Kranju. Ura je bila natančno 15.50. Potrpežljivo kakor Job na gnoju sem čakal več kot 10 minut na postrežbo in se razgledoval po maloštevilnih gostih. Natakarica se je namreč medtem oblekla Ln odšla neznanokam. Ker ni bilo od nikoder strežnega osebja, sem tudi jaz dvignil sidro in razpel jadra ter odkrevljal v Mestno slaščičarno. Pa tudi svoje tukajšnje obiske bom skrčil na minimum, ker imam že vso obtolčeno glavo. K a darkoli namreč vstanem, vselej treščim z glavo v lampo, k i visi točno nad mizo. Sploh pa bodo gostje v tej slaščičarni postali odlični fuebalisti. Zelo pogosto delajo »glavce« s tistimi larnpa-ml.

© Pred dnevi sem zvedel za zanimivo zniževanje gradbenih stroškov pri gradnji Standardovega bloka na Hujah v Kranju. Brž sem od-švedral na lice mesta in opazil, da so strešno ogrodje, k i so ga bi l i postavili pred nekaj dnevi, pravkar podrli in začeli postavljali novo ogrodje. Na vprašanje, čemu tako početje, so mi povedali, da je bilo prvotno strešno ogrodje preveč strmo, kar ne bi bilo v skladu z urbanističnim načrtom, ki predvideva nizke in položne strehe. Res sem radoveden, za koliko bodo znižali stroške teh dvojnih gradbenih storitev!

f) Tokrat sem naletel na 5-letnega pamža, ki se je p i jan kot batina primajal od visečega mosta nad Kokro. — »Lej ga, mulca kje si se ga pa tako nabral? Da te le sram ni!« — Pa me je malček začudeno pogledal, rekel pa ni ne črne ne tele. Sele fant, k i je prišel za njim, mi je pojasnil, od kod navidezna pijanost. Rekel je, da se je otrok celo uro vozii s tistim ringlšpilom, ki uravnava promet pešcev pri vstopih na viseči most. Vsak človekoljub, pa tudi jaz. bi predlagal, da urede na obeti straneh visečega mosta postajo za prvo pomoč v nezgodi. Ljudje, k i se dnevno poslužujejo tega mosta, trdijo, da se je že prenekaterl mulec krepko potolkel pri obešanju na t ist e ringlšpile. Ostali — to bodo verjetno hudomušneži — pa menijo, da so postavili tiste ringlšpile na most le zavoljo konkurence ringlšpilom, k i v poletnih mesecih obiskujejo livado pri Hujah. Nas videnje pr i ringlšpilu!

Vas pozdravlja

Vaš Bodičar!

D o p i s u j t e

v » G l a s G o r e n j s k e «

lil;!;;..;'

K R A N J S K O G R A D B E N O P O D J E T J E K R A N J

sprejme v (službo: F A K T U R I S T A - k o

Pogoj: dokončana srednja šola a l i večletna praksa.

Mlinarskoga vajenca za novo učno leto in kvali f iciranega mlinarja s p r e j m e m o takoj za m l in B r e g p r i Kranju.

„KLASJE" K ran j

T R G O V I N S K A Z B O R N I C A V K R A N J U s p r e j m e t a k o j

K O M E R C I A L I S T A i n S T R O J E P I S K O

P o g o j i z a s p r e j e m k o m e r c i a l i s t a : dovršena e k o n o m s k a s r e d n j a a l i n j e j e n a k a šola, po možnost i z n e k a j p r a k s e v t r g o v i n i , a l i izučen t r g o v s k i p omoč n i k z n a j m a n j 6 l e t p r a k s e v t r g o v s k i h u p r a v n i h p o s l i h .

P o g o j i z a s t r o j e p i s k o : p e r f e k t n o z n a n j e s t r o j e p i s j a i n p o z n a v a n j e a d m i n i s t r a c i j e ; p r e d n o s t i m a j o o s ebe z z n a n j e m s t e n o g r a f i j e .

Plača po d o g o v o r u .

P o n u d b e z n a v e d b o d o s e d a n j e g a s lužbovanja j e p o s l a t i n a ta jn iš tvo Z b o r n i c e v K r a n j u , P rešernova u l i c a št. 10.

Razpis z a tečaj P o l i t i č n e šo le p r i C K Z K S (od 2. septembra 1957 do 10. januarja 1958)

Teča j Pol i t ične šole je n a m e n j e n p r e d v s e m del a v c e m i n d e l a v k a m : v i n d u s t r i j i i n k m e t i j s t v u , k i že de l a j o v o r g a n i h d e l a v s k e g a i n družbenega u p r a v l j a n j a i n j i m je z a t o n u j n o p o t r e b n o o s n o v n o z n a nje i z pol it ične e k o n o m i j e i n z n a n s t v e n e g a s o c i a l i z m a .

P r i j a v o z o s e b n i m i p o d a t k i , s p o d a t k i o dokončan i h šolah, tečajih, o o s n o v n e m p o k l i c u , z a p o s l i t v i , višini mesečnih p r e j e m k o v t e r t u d i o s t a ž u j n f u n k c i j a h v polit ičnih o r g a n i z a c i j a h i n družbenih o r g a n i h , pošljite do 25. 6. 1957 n a u p r a v o Pol i t ične šole p r i ( X Z K S , L j u b l j a n a , P a r m o v a 39 i n t u d i n a s vo j občinski k o m i t e Z K S .

S o l a i m a t u d i svo j i n t e r n a t z a slušatelje, k i so d o m a i z v e n L j u b l j a n e .

O s p r e j e m u v tečaj bo v s a k p o s a m e z n i k p i s m e n o obveščen i n s i c e r n a j m a n j 14 d n i p r e d pr iče tkom tečaja. Podrobnejše i n f o r m a c i j e d o b i t e n a u p r a v i šole, o z i r o m a n a obč inskem k o m i t e j u s v o j e ga o b močja.

.ROLETA - MIZARSTVO", KRANJ s p r e j m e

1. N A B A V L J A C A

P o g o j : večletna p r a k s a k o t l e s n i m a n i p u l a n t .

2. M I Z A R S K E G A M O J S T R A

P o g o j : večletna p r a k s a z a v o d e n j e m i z a r s k e g a o d d e l k a i n k r o j e n j e l e sa .

N a s t o p službe t a k o j , plača po t a r i f n e m p r a v i l n i k u .

R A Z P I S Tekstilna tovarna » INTEKS« v Kranju

sprejme v službo:

1. K U H A R I C O z a d e l a v s k o uslužbensko m e n z o v K r a n j u .

2. K U H A R I C O z a počitniški d o m v A n k a r a n u .

Plača z a p r v o d e l o v n o m e s t o po t a r i f n e m p r a v i l n i k u , z a d r u g o po d o g o v o r u . Z a p o s l i t e v v m e n z i je s t a l n a , v poč i tniškem d o m u p a o d 1. 6. do 19. 9. t. 1.

P o n u d b e je p o s l a t i do 15. ' 5. n a u p r a v o p o d j e t j a

S a n d o r A l e x L e š č a n :

S L E P I P O T N I K V e s e l a pus to l ovšč ina v t r e h d e j a n j i h

Komedija — ali z avtorjevim podnaslovom ustreznejše povedano — vesela pustolovščina Šandorja Alexa Le-Sčana, k i prihaja kot deveto delo v letošnji sezoni na deske Prešernovega gledališča, je delo, k i mu ne gre pr i pisovati literamo-umetniške pretenci-oznosti. Napisano je in ostane lahko samo takšno kakor ga je naznačil avtor sam; sredstvo za smeh in razvedrilo. Tudi mi smo ga postavili v progam zgolj in samo z namenom, da bi

skrivnosti življenja Ln se boril za velike in neminljive človeške ideale, zato tudi ne bomo izgubljali besed o njem. Zapisali bomo raje o njegovem »Slepem potniku« to, kar mu gre.

Dogajanje zgodbe je postavljeno za Zeppelin in se odvija med prvo vožnjo čez Atlantik. V krogu junakov tega »fantastičnega potovanjac čez »vel iko lužo« srečamo Mr. Shella, kralja nafte, eno prvih filmskih zvezdnic Lyo Lothi, direktorja propadle Ham-burške operete v svojstvu natakarja in njegovo prima-balerino, našega slepega potnika, k i se je v si l i vtihotapil na Zeppelin; vsevednega žumalista in razume se — kapitana. Le kako naj bi se štorija razvila, če ne bi bilo na Zeppelinu mladega kapitana, okrog katerega se bosta vrteli obe zvezdi in tekmovali med seboj, katera ga bo osvojila? Tekmovanje samo na sebi ne bi bilo niti zanimivo, če ne bi bi l slepi potnik v fanta preoblečena kapita-nova »nesmrtna ljubezen«. In kako naj bi se zgodba zapletla in odpletla, če ne bi krosnjaril vse povsod žurna-list z naravnost muzejsko kamero. — Seveda, pustolovščina ne bi bila pustolovščina., če ne hi premetenost premagala napihnjenosti, ln če konec

koncev slepa potnica — ne bi postala krpitanova življenjska sopotnica! Za happy-and je poskrbel sam kralj nafte. Siromak se ni mogel uveljavili drugače med sopotniki, pa je ex-direktorju Haanburške operete namenil kupček dolarjev, da bo lahko znova začel hoditi po stopinjah pojoče Tali-je. Skratka vse tako kakor si želimo tam nekje v pubertetnih časih.

Pa Se nekaj o režijiskem konceptu. Režiser Žarko Petan je skušal predstavi dati pečat nemega filma. Zato se nikar ne začudite, ko vas bo direktor potujočega kinematografa povabil k predstavi. Sceno in kostume je zamislil kranjski rojak arh. Uroš Vagaja. Pantomimične prizore je naštudirala Krist ina Piccolijeva, Koreografijo plesov je imela na skrbi Majna Sevnl-kova. Scensko glasbo je priredil Bojan Adamič, delo pa je prevedla Vladka Sedelbaver.

Utegne se zgoditi, da se bo morda f i lm pretrgal. Njega dni se je to kaj rado pripetilo. Ce bo temu tako, bodo naši igralca, k i so ta film naštudlrali, kaj radi stopifli na deske, da vas počaste kar z neposredno igro!? Premiera bo v petek, 17. maja.

Kado Jan

M E D N E B O M IN Z E M L J O Tokrat se je amerlikim f i lm

skim producentom posrečilo ujeti na trak v cinemascopski tehniki dokaj nenavadno zgodbo. Scenarist je utesnil vso zgodbo v kaj nenavadne okoliščine: v potniškem letala, k i leti nad Tihim Oceanom, je ibral pravcato galerijo najrazličnejših značajev, katere pozneje, ko preti letalu katastrofa, proučuje in ugotavlja, kako se obnašajo ljudje ob takšnih izjemnih pril ikah. Navidezni junaki se ob " takšnih priložnostih sprevržejo v strahopetce in obratno. Zgodba je vsekakor služila scenaristu kot nekaklna psihološka stadija enačajev. Fi lm odlikuje brezhibna dramaturška gradnja, preciznost zapleta • silovitim porastom dogajanja, psihološko utemeljeni medsebojni odnosi ljudi in končno mojstrsko obvladanje flmske tehnike. Morda bi očitali režiserju, da je s pr i zori, k i stopnjujejo zunanjo napetost zgodbe, mestoma okrnil psihološko dognanost značajev in dogajanja. — Ce k vsem naštetim pozitivnim stranem filma dodamo še odlično igro Johna Waynea, tedaj lahko trdimo, da je f i lm po svojih umetniških kvalitetah presegel povprečje.

Ce smo ocenili ta film kot primer odličnega filma, tedaj sovjetskega barvnega filma

K N E G I N J A MERI * njim sploh ne smemo primerjati. Zaradi razvlečenosti prizorov učinkuje zgodba ohlapno, igra je prenatrpana s patosom in teatraliko, s čemer tudi psihološka poglobitev značajev Izgublja na poudarka. Posamezni prizori, k i bi morali htzveneti tragično, zadobe prav zavoljo privzdignjene Igre prizvok smešnosti, k i meji na skrajno neokusnost. — Skratka — film je tako slab, da je v tem popoln.

VESELO IZKRCA V A N J E Ameriški barvni film »Veselo

izkrcavanje« je kar prijetna poživitev našega filmskega repertoarja deloma tudi zato, ker po daljšem času zopet gledamo starega znanca Mickeva Rooneva. Sicer ne moremo govoriti o kaki posebni filmski mojstrovini, vendar je zgodba po dramaturški plati dovolj spretno zasnovana in filmska izrazna sredstva do tolikšne mere izrabljena, da smemo govoriti o uspelem filmu. Za morebitne spodrsljaje se zgodba oddolži »razočaranemu« gledalca i vrsto glasbenih ln plesnih vložkov ter domiselno karakterno in situ-acijsko komiko.

B A L A D A IZ V O J N I H ČASOV MARODICEVA »OPERACIJA ALTMARK« V JESENIŠKEM M E S T N E M GLEDALIŠČU

M A R J A N S T A R E K O T P O R O Č N I K K V R T L I N D N E R I N M A R J A N C A

C E B U L J E V A V V L O G I S U Z I

ustregli nagemu občinstvu z delom, k i J 1 ' bo terjalo ne premišljevanja, kaj

intelektualnega naprezanja, ka kršnega terja domala vsa resnejša in *d*jno-umetniško pretenciozna dramama našega časa. Kar zadeva pisca toh vrstic, mora priznati, da ima občinstvo pravico, da si od časa do časa *oam* naočnike in pride v gledališče

r e z filozofskega slovarja. Nemara je odo celo premalo takih del, k i bi bolj V ^ v e s e i j e v a l a in vedrila — toda gle-aal:šče) kj hoče biti vsaj do neke me-£f Programsko, si to kaj težko privo-

ne tolikanj zavoljo občinstva, zaradi kritike, k i upravičeno za-

V a : da zasleduj gledališče vedno in kot hte ^vsod umetniška stremljenja! Na-'Pfotmki pa seveda vneto zatrjujejo, * je gledaliSče zaradi občinstva, če-

•af tudi ni moč spodbiti, in tako se ehote znajdemo na kompromisnih

S&ndor Alex, kakor že rečeno, ni k i b i izgoreval v odkrivanju

Hrvatskega dramatika Aleksandra Marodića je jeseniško gledališko Občinstvo spoznalo že v lanski sezoni, ko je koprsko gledališče gostovalo po slovenskih odrih z njegovo ne preveč uspelo dramo Na dnu kelihov. Prav je da se je vodstvo Jeseniškega gledališča odločilo za uprizoritev hrvatskega dela, saj posredovanje jugoslovanskega dramskega ustvarjanja našemu občinstvu le preradi zanemarjamo.

Nemčija spomladi leta 1940. Hitlerjev vojni stroj je pregazil že dobršen del Evrope. V tem času je bi l Angležem izdan položaj nemške vojne ladje A l t -mark, zasidrane v norveškem fjordu. Podpolkovnik nemške vohunske službe sproži »operacijo Altmark«, katere zaključek naj bi bila likvidacija izdajalca; toda, ko je žt izdano povelje za likvidacijo sumljivega vohuna, se pokaže, da jt ta nedolžen, a podpolkovnik ne umakne povelja, samo da bi se opral pred višjimi. V Španijo pošlje svojega poročnika in čudno: ta tam postane človek. Zaljubi se namreč v lepo Suzi, za katero pa končno spozna, da je prav tako kot on nemška vohunka, tista

vohunka, k i bi jo moral l i k v i dirati. Ne ustreli nje, ampak sebe. — Fabula je torej dokaj nenavadna, zgrajena na prav neverjetni slučajnosti, vendar pa simpatična zaradi psihološke preobrazbe glavnega junaka in efektnega zaključka. Čeprav bi težko govorili o kaki posebni umetniški vrednosti drame, pa je kljub temu treba priznati, da je avtor položil v to baladno zgodbo neko etično misel, oziroma vprašanje, k i je za vsak vojni čas precej kočljivo: ali more postati oseba, k i je delček neizprosnega vojnega mehanizma, tudi človek? Odgovor je pozitiven. In 8e druga ugotovitev: ob krvoločnih režimskih oficirj ih, k i so vedno pripravljeni, da z malomarno gesto likvidirajo sto ljudi, če so prepričani, da je nad njimi »izdajalec«, so se v vohunski mreži znašli tudi taki, k i so se za to pot odločili bolj po sil i razmer kot pa po lastnem prepričanju. In prav ti zadnji morejo postati ljudje. Vse delo je prežeto z vojnim vzdušjem ter obloženo z meditacijami o vojni in o ljubezni, k i , vsaj v prvih dveh dejanjih, paraliziralo razgibanost dogajanja, k i pa

so še toliko neprisiljene, da ne dolgočasijo.

Režiser in scenograf Bojan Cebalj je dejanje postavil v s i la preprosto, skoraj že shakespe-arsko sceno. Ce je v prvem dejanju kot režiser premalo pazil na vojaško strumnost, k i je bila v Hitlerjevi armadi pretirana ie do smešnosti, je v ostalih treh dejanjih z veščo roko poskrbel za niansiranje in napetost čustvenih vzgibov pri obeh glavnih igralcih ter za lepo skladnost med dialogi in dejanjem. Vlogo vohunke Suzi je s precejšnjo osebno prizadetostjo in z dobrim smislom za čustveno igro predstavila Marjanca Cebuljeva. Enakovreden partner j'i je bi l Marjan Stare, k i je z inteligentno igro ustvaril prepričljiv l ik poročnika Kurta Lindner j a, medtem ko je Bojan Cebulj nastopil v vlogi podpolkovnika Erioha von Lorentza in Jože Bedič v vlogi majorja Kurta.

Prav čudno je, da uspela upr i zoritev ni na Jesenicah vzbudila več pozornosti, saj je b i la dvorana pr i vseh štirilh dosedanjih predstavah le slabo zasedena. Jože Sifrer

K O N C E R T P I O N I R S K E G A Z B O R A v Š E N Č U R J U

V okviru mladinskega festivala Je bi l v Šenčurju pri Kranju v nedeljo, 28. aprila, koncert pionirskega pevskega zbora pod vodstvom tov. Ane Jevševar.

Mlada grla so nam tokrat občuteno zapela 21 pesmic. V drugem delu koncerta je nat o p i l tudi moški sekstet, k i Je zapel štiri narodne pesmi.

Takih nastopov sd v Šenčurju še želimo. •pionirski pevski zbor bo sodeloval tudi na

^ r a j n i reviji pevskih zborov v Kranju, dna **• maja letos. pa.

NA V I S O K E M SO SKROMNI , TODA VZTRAJN I

Člani prosvetnega društva »Valentin Ko-kalj« na Visokem pri Kranju so morali v Sadnjiih letih premagati vrsto težav. Ne bo-Ĵo naštevali, koliko j ih je bilo in kakšne so D i l e , temveč bomo osvetlili njihove sedanje napore, k i j ih posvečajo krepitvi društvene dejavnosti.

V društvu delujejo tudi sekcije: dramska, izobraževalna in knjižnica. Najmočnejše je zastopana dramska sekcija, k i je sodelovala 0 3 vseh proslavah, razen tega pa je uprizo-W»a v režiji Pavle Seknetove Goli j evo mla-

l n s k o igro »Uboga Ančka« in več enodejank, njimi Klopčičevo igro »Mati«.

Tudi nekatera zanimiva in dobro pripravljena predavanja, k i j ih je pripravila izobra-l e v a l n a sekcija, kažejo, da bo tudi ta oblika Prosvetnega dela kaj kmalu zadobila dovolj u'gleda, ne le med člani društva, temveč tudi ^ed ostalim prebivalstvom.

^o drugi plati pa knjižnica ni pokazala P^ebnega napredka. S tem pa nt rečeno, da

e d preb'valstvom ni zanimanja za knjige ; Judje radi berć, le zaloga knjig je majhna;

azen toga so ljudje v večji meri te knjige e Prebrali. Da bi knjižnico dopolnjevali z ovinii knjigami, zlasti s primerki iz sodobne

literature, pa trenutno zaradi pomanjkanja denarnih sredstev ni mogoče.

V zadnjem letu se je število članstva zvišalo na 70. To število je posebno razveseljivo zato, ker je v njem močno zastopana mladina. Vključevanju mladine v prosvetno društvo bodo tudi v bodoče posvetili vso pozornost, kajti prav mladina bo morala prej ali slej zaradi upadanja števi la starejših članov resno prijeti za delo — postati bo morala nosilec dejavnosti prosvetnega društva.

PREŠERNOV P E V S K I ZBOR V V R B I IN NA BREZNICI

Prešernov pevski zbor si je zadal častno nalogo, da še letos obišče Prešernovo rojstno hišo v Vrbi in istočasno priredi v sosednji Breznici koncert.

V nedeljo, 5. maja, se je preko 60 pevoev odpravilo na pot. Spotoma so se ustavili v Begunjah in v dolini Draga, kjer so se poklonil i spominu padlih talcev s pesmijo Žrtvam. Ob 18. uri so dospeli v Vrbo, kjer so j im Vrbljani priredili sprejem, ki bo pevcem ostal še dolgo v spominu. Ob tej pr i l ik i so bil i povabljeni tudi na ogled Prešernove rojstne hiše. — Spomin velikega pesnika so pevci počastili z dvema pesmima, in sicer Pevcu in Luna sije — kladvo bije.

Ob 20. uri je zbor koncertiral v Prosvetnem domu v Breznici, kjer je dosegel velik uspeh.

-an

R A Z S T A V A A R H I V A L I J V SKOFJ I L O K I Proslava arhivskega tedna Ima namen pr i

spevati k vzgoji ljudi, predvsem mladine k spoštovanju in pravilnemu vrednotenju p i sanih dokumentov preteklosti. Pokazati hoče, da arhivalije nimajo vrednosti samo kot tako zvana starina, temveč da imajo tudi praktični pomen. Posebej pa ima arhivski teden namen zainteresirati zlasti mladino, da tudi sama išče, zbira in rešuje pisane stare papirje, kjer so j i dosegljivi, in da j ih zna

uporabljati. Temu naj služi v prvi vrsti arhivska razstava, k i je urejena v gimnaziji v Skofji Loki. Ob tej se lahko občinstvo najprej seznani z raznimi vrstami arhivalij, predvsem pa nam ureditev arhivskih dokumentov odpira pogled v pretekle čase in njih življenje. Letošnja razstava skuša v glavnih obrisih osvetliti gospodarski sistem in družbene plasti do leta 1948 na loškem ozemlju v zvezi s splošnim gospodarskim in družbenim redom v Srednji Evropi. Ta razstava nam hkrati govori, da arhivi niso mrtev material, k i je vskladiščen, da se nanj nabira desetletni ali celo stoletni prah, temveč da se iz njih učimo čitati življenje in delo preteklosti. Nekatera arhivska vprašanja bodo d i jakom pojasnjena tudi s primernim predavanjem. G. D.

J U B I L E J N I K O N C E R T MOŠKEGA P E V S K E G A ZBORA DPD »SVOBODA«

V STRA2ISCU V soboto, 27. aprila, je proslavil svoj 5-letni

jubilej moški pevski zibor DPD »Svoboda« v Stražišču s koncertom borbenih, umetnih in narodnih pesmi.

Od ustanovitve pa do danes vodi zbor z vso prizadevnostjo tov. Ošabnik Edo. Pod njegovim vodstvom je pevski zbor lepo izvedel svoj program. Glasovno šibkost je bilo občutiti le v II. basu. Ta glas bo treba vsekakor pomnožiti, ker bo zbor le s tem dobil pravilno glasovno uravnovešenost. Prednost zbora pa je v tem, da ima v svojem sestavu mnogo mladih pevcev, kar pri drugih zborih pogrešamo.

V spored jubilejnega koncerta je bi l vkl jučen tudi nastop novoustanovljenega ženskega pevskega zbora, k i je pod vodstvom svojega pevovodje tov. Ošabnika občuteno zapel pet pesmi. Obema zboroma želimo pri njuni nadaljnji umetniški rasti še mnogo uspeha. Za do-sedaj doseženi uspeh pa pevcem in pevovodji vse priznanje. L i

REVIJA MLADINSKE GLASBE BO 22. M A J A V K R A N J U

Po sklepa republiškega festivalskega odbora pri Zvezi prijateljev mladine Slovenije, k i je prevzel vodstvo festivala v naši republiki, bodo revije mladinske glasbe v vseh večjih kulturnih središčih v sredo, dne 22. maja. Ta dan bo v Kranja okrajna revija pionirskih in mladinskih pevskih zborov osnovnih šol in gimnazij, instrumentalnih ansablov ter orkestrov Glasbenih šol in kulturno-umetniških društev.

Revija ne bo Imela značaja tekmovanja, ker b i se to verjetno izrodilo v nezdravo borbo za prva mesta. Namen revije je predvsem v tem, da se prikaže dejavnost naše mladinske glasbe, njena množičnost ter stremljenje k dviga kvalitete.

Brez dvoma so se vse do sedaj prijavljene glasbene skupine za to revijo skrbno pripravile v zavesti, da čim lepše počaste Dan mladosti. P. L.

Z R A Z S T A V E V M E S T N E M M U Z E J U V K R A N J U

Pretekli teden je bila v Prešernovem muzeju v Kranja razstava otroške risbe, katere so se udele

žili otroški vrtci, osnovne šole ln nižje gimnazije z območja OLO Kranj. Razstava je vzbudila nenavadno zanimanje, saj jo je obiskalo blizu 4000 ljudi.

J

B L E D U JE POTREBNA NOVA SOLA Bolj ko se. morda zdi, je potrebna na Bledu nova

šola. Pred nekaj leti je sicer že kazalo, da bodo z delom pričeli, nazadnje pa je vise zaspalo.

Trenutno ima blejska osnovna šola in gimnazija razmetane svoje učilnice nič mani kot na štirih krajih. Osem oddelkov lahko uporabljajo na matični šoli, k i je bila sicer zgrajena za potrebe osnovne šole, toda že več let gostuje v njej tudi gimnaz. a. Razen tega imajo eno učilnico v Blegašu, v bivši kavarni, v Park hotelu ter v domu Partizana. Te prostore pa bodo morali v na krajšem času izprrz-niti, ker se že začenja turistična sezona. TaC-s sedaj prisiljeni uvesti tudi tretjo izmeno p

Položaj je brez dvoma pereč. Precej lijak* Bohinjske Bele, z Bleda in drugod *.e i ia< skuje gimnaziji v Boh. Bistrici in na Jesei. j ih na Bledu ne morejo sprejeti.

Pouk na šoli je v sedanjih utesnjenih pro • zelo otežkečen, saj niti ne morejo primerno mestiti učil in drugih učnih priponi'--..KO v Pod ' je glede inventarja tudi na Bohinjski Beli. J .

NOVO I »MALA L J U D S K A

KUHARICA« Zai'ožba Kmečke knjige je

pred nedavnim že drugič izdala Mallo ljudsko kuharico, k i naj služi našim mladim gospodinjam kot svetovalka pr i vsakdanji kuhi. Namenjena je tudi gospodinjskim Šolam in tečajem. Tečajnice bodo« našie v njej osnovni pouk iz gospodinjstva i « kuhanja. Na kratko in .poljudno so obdelane tudi znanstvene ugotovitve glede prav i l ne prehrane. Marsikateri preprosti kmečki i n delavski gospodinji bo knjižnica koristila pr i sestavi jedilnikov. V njej bo našla poglavje o hrani za težke delavce, o bolniški hrani, o kuhinjskem knjigovodstvu, o shranjevanju sočivja, vitaminskih ima'ncah itd. Recepti niso preveč zahtevni, zato se bodo žene »Male ljudske kuharice« prav (gotovo razveselile. •

Za otroke, k i ne jedo vsega, kar pride na mizo, starši pogosto mislijo, da so razvajeni in skušajo' to popravljati z različnimi vzgojnimi ukrepi. T i imajo bolj ali manj zastrašujoč namen in se stopnjujejo od grožnje, da otrok ne bo dobil p r i -boljška po kosilu, da bo moral takoj spat itd., pa vse do telesne kazni. To je zgrešeno. N i hče se namreč ne pozanima, kaj je vzirok, da otrok nekatere jed i odklanja, posebno ker matere mislijo, da izbirajo in pr i pravijo jedi vedno tako, kot je to za otroka potrebno. P r i vsem tem pa starši tudi ne opuste priložnosti, da se pohvalijo, k a ko so oni v otroških letih jedli vse lepo od kraja, čeprav verjetno še zdaj ne marajo nekaterih jedi.

Vsakdo, posebno še otrok, se Tad izogne manj priljubljenim jedem, zlasti če ga za konec čaka kaka zaželena slaščica. Ako se otrok dalj časa brani neke jedi, ima to brez dvoma globlje vzroke. Otrok pogosto na-

K A N G L I C A ZA Z A L I V A N J E ROZ IMA OBL IKO K R O G L E , K I J E I Z D E L A N A IZ K E R A M I K E , CEV IN ROC PA STA IZ MEDENINE. O B L I K A J E E L E G A N T N A IN POSODA T U DI K O T OKRASNI PREDMET N A POLICI UGODNO UČINK U J E .

mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmm

gonsko zavrača Jedi, k i j ih njegov organizem ne prenaša. Včasih neko tako jed odklanja mesece in mesece, a pozneje jo ima posebno rad. V organizmu so te-

KAKO POSTREŽEM! H1MIU Bolnik mora uživati lahko pre

bavljivo in redilno hrano v majhnih obrokih, k i so mu v enoličnem bolniškem življenju tudi prijetno razvedrilo.

Pripravimo mu čist prtiček, k i ga razgrne na postelji pred seboj, da mu nadomešča s prtom pogrnjeno mizo. Jedi prinesemo bolniku zelo tople, lepo razvrščene na pladnju, k i ga postavimo na nočno omarico. Se bolje pa je, če primaknemo k postelji mizico. Na pladenj postavimo juho v globokem krožniku, k i ga postavimo na servirnega. Glavno jed razvrstimo na plitev krožnik tako, da bo bolniku vabljiva za oči. B i t i mora tudi primerno razkosana, da bolniku n i treba ničesar rezati. Posebej mu postrežemo na posebnem krožniku s solato. Kompot prinesemo v skodelici s podstavkom. Na pladenj položimo še veliko in malo žlico ter vilice.

Bolnik si jemlje jedi s pladnja sam, če je za to dovolj močan. Če pa se v postelji ne more dvigniti, mu prinesemo juho in druge tekočine v posebni skodel ic i s cevko, s pomočjo katere lahko pije leže. Z drugo hrano ga moramo pitati.

Po končani jedi odnesemo takoj vso posodo z ostanki jed-i in orodjem vred. Prtiček spravimo v vrečo za nadaljnjo uporabo. Na nočno omarico postavimo le kozarec z osvežujočo pijačo isla-tino, svežo vodo, sadnim sokom).

Sobo prezračimo, po želji p r i nesemo bolniku mlačno vodo. da si umije zobe in roke.

daj verjetno že nastopile določene spremembe.

Preden v podobnih primerih starši karkoli ukrepajo, naj se posvetujejo z zdravnikom in se ravnajo po njegovih navodilih.

Mladostna enobarvna obleka iz lahkega blaga. Kr i l o je zvonča-Sto in ima vrezane žepe. Spredaj na bluzi je zavezana pisana

rutica.

RECEPTI J E D I L N I K

1. Pljuča s krompirjem 2. Sirovi cmoki, solata 3. Medena srca, rabarbarln kompot

Pljuča s krompirjem 'U kg svinjskih ali mladih govejih pljuč, slana voda, čebula, česen, lovorjev list, lOdkg prekajene svinjine, zelen peteršilj, poper, 5dkg moke V« kg

krompirja V slani vodi skuhamo pljuča s česnom, čebulo lin

lovorjevim listom. Kuhane zrežemo na drobne rezance ali pa zrežemo na stroj. Posebej naredimo prežganje s slanino, dodamo zrezana pljuča in zalijemo. V to omako vložimo na koščke zrezan krompir in ponovno vse dišave ter kuhamo tako dolgo, da je krompir mehak.

Sirovi cmoki 8 dkg masla, 3 jajca, 15dkg zdroba, Vi kg skute

Maslo penasto mešamo, pridenemo jajca, zdrob in pretlačimo skuto ter malo solimo. Ko se zdrob napoji, napravimo cmoke in j ih kuhamo nekaj m i nut v slanem kropu. Zabelimo s prepraženimi drob-tinami in serviramo s solato.

Medena srca 2 jajci, 20 dkg sladkorja, 8 dkg medu, V» pecilnega

praška, cimet, klinčfci, 35 dkg moke Presej moko s pecilnim praškom, naredi v sredo

jamico, dodaj jajca, sladkor, med, klinčke, cimet ter ugneti testo. Pusti ga počivati, nato razvaljaj, zreži z modelčkom srca, j ih pomaži z beljakom in speci.

Rabarbarin kompot V* kg rabanbare, 15 dkg sladkorja, limonina lupinica

Zreži očiščeno rabarbaro na manjše delčke in jo skuhaj" v vreli sladki vodi, ohladi in serviraj.

PRAKTIČNI NASVETI Načeta salama ali gnjat se ne posuši, če jo na

odrezanem mestu namažemo z mastjo ali z oljem oziroma če položimo nanjo rezino slanine.

Se bolje pa se drži, ako nataknemo na načeti del polivinilno pokrivalce.

Sir ostane svež, ako ga zavijemo v prtič, namočen v slani vodi ali v belem vinu. Položimo ga lahko tudi pod posebno zvonasto pokrivalo, da ne pride zrak do njega.

Solato in zeleno povrtnino shranimo za krajšo dobo, če ju zložimo v glinasto posodo, pokrijemo in damo na hladen in primerno vlažen prostor. Ako ni dovolj vlage, postavimo posodo z zelenjavo v večjo skledo z vodo. Pokrijemo jo z mokrim prt i -čem.

V i /

?M v i/iiikska dtida »Ne prenagli se,« se je nasmehnil

bradati mož. Vzel Je iz žepa čudežni magnet. Držeč ga na dlani, je pazljivo gledal vanj in govoril:

»Dragi Kirom, dobri duh, pridi k meni! Potrebujem te zelo, verjemi.«

»No, tu sem,« je dejal vesel glas, Popotniki so se obrnil i in že zagledali malega moža, sedečega na veliki bakreni skrinji, k i je puhal dim iz svoje dolge zakrivljene pipe.

»Dober dan, dobri duh Kirom!« ga Je pozdravil bradati mož. »Hvala, da si tako hitro prišel.«

»Nikoli ne zapravljam časa,« Je odvrni l novodoš'jec. »Kaj želite?«

»Ugotovili smo, da ne moremo preko te puščave v Vil insko deželo,« mu je razložil bradati mož.

Dobni duh je puhnil iz pipe in pazl j ivo pogledal na strašno puščavo pred seboj.

»Jezdi'*! boste morali na peščeni ladji, k i vam jo bom napravil.« Potem je odklenil - skrinjo in dvign.il pokrov. V notranjosti je biilo vse polno svetlega orodja. K i rom je prijel sekiro in z nekaj zamahi podrl drevo. Potem je vzel žago in v nekaj minutah razžagal deblo v dolge deske. Zbi l je deske skupaj v obliko ladje in pritrdi l v sredino dcfigo palico za jambor. Iz skrinje je vzel še zavoj vrv i in zavitek platina in s tem — brundajoč veselo pesmico — opremil ladjo. Potem je zcprl etorinj© s takim hrupom, da so orni trije kar zamižali; in medtem ko so mižali, je dobri duh izginil.

Zlezli so v peščeno ladjo, bradati mož je dvignil sidro in ladja se je začela premikati, najprej počasi, nato vedno hitreje, dokler niso leteli čez Mrtvo puščavo tako hitro, da so kcimaj dihali.

Kmalu so se v daljavi pojavile strme skale. Dospeli so na kraj puščave in se zaleteli s tako silo v skale, da j ih je vrglo v travo.

»No,« je veselo dejal bradati mož, »tu smo, kjer pač smo.«

»Biti moramo v severnem delu V i linske dežele,« je rekla Doroteja, »kajti barva te dežele je rumena