N A Č R T ZAŠČITE IN REŠEVANJA OB POPLAVAH V … · 2017. 9. 8. · Reka Sava v dolžini 13 km kolikor teče na območju Zahodnoštajerske regije je z ... poplav v preteklosti,

Ministrstvo za obrambo, URSZR, Izpostava Celje 1/52

Ažurirano: 15.12.2015

VLADA REPUBLIKE SLOVENIJE ŠTAB CIVILNE ZAŠČITE ZA

ZAHODNO ŠTAJERSKO

N A Č R T ZAŠČITE IN REŠEVANJA

OB POPLAVAH V ZAHODNOŠTAJERSAKI REGIJI

Verzija 2.0

NAČRT ZAŠČITE IN REŠEVANJA OB POPLAVAH V ZŠ REGIJI V 2.0


Ažurirano: 15.12.2015/af

KAZALO VSEBINE

1. POPLAVA ____________________________________________________ 4

1.1 Uvod ________________________________________________________________________ 4

1.2 Značilnosti poplav v Zahodnoštajerski regiji _________________________________________ 4 1.2.1 Vodna območja _______________________________________________________________________ 4 1.2.2 Možni vzroki nastanka poplav ___________________________________________________________ 6 1.2.3 Možen obseg poplav ___________________________________________________________________ 7

1.3 Poplavna območja v Zahodnoštajerski regiji in ogroženost _____________________________ 8 1.3.1 Največje poplave v Zahodnoštajerski regiji ________________________________________________ 11

1.4 Verjetnost nastanka verižne nesreče ______________________________________________ 11

1.5 Sklepne ugotovitve ____________________________________________________________ 11

2. OBSEG NAČRTOVANJA _________________________________________ 13

2.1 Temeljne ravni načrtovanja _____________________________________________________ 13

2.2 Načela zaščite, reševanja in pomoči ______________________________________________ 13

3. ZAMISEL IZVAJANJA ZAŠČITE, REŠEVANJA IN POMOČI OB POPLAVI _____ 14

3.1 Temeljne podmene načrta ______________________________________________________ 14

3.2 Zamisel izvedbe zaščite in reševanja ______________________________________________ 15 3.2.1 Zamisel odziva ob poplavah ____________________________________________________________ 15

3.3 Uporaba načrta _______________________________________________________________ 17

4. SILE IN SREDSTVA ZA ZAŠČITO, REŠEVANJE IN POMOČ TER VIRI ZA IZVAJANJE NAČRTA _____________________________________________ 18

4.1 Organi in organizacije, ki sodelujejo pri izvedbi nalog iz regijske pristojnosti _____________ 18 4.1.1 Organi Zahodno Štajerske regije ________________________________________________________ 19 4.1.2 Regijske sile za zaščito reševanje in pomoč ________________________________________________ 19

4.2 Materialno-tehnična sredstva za izvajanje načrta ___________________________________ 20

4.3 Predvidena finančna sredstva za izvajanje načrta ___________________________________ 21

5. OPAZOVANJE, OBVEŠČANJE IN ALARMIRANJE ______________________ 22

5.1 Opazovanje in obveščanje ______________________________________________________ 22

5.2 Opazovanje nevarnosti poplav __________________________________________________ 22 5.2.1 Opazovanje višine vodostajev in pretokov vodotokov _______________________________________ 22 5.2.2 Posredovanje podatkov o nevarnosti poplav ali o poplavah ___________________________________ 24

5.3 Obveščanje in informiranje pristojnih organov ______________________________________ 25

5.4 Alarmiranje __________________________________________________________________ 26 5.4.1 Alarmiranje prebivalstva na prizadetem območju ___________________________________________ 26 5.4.2 Obveščanje prebivalstva _______________________________________________________________ 27 5.4.3 Obveščanje javnosti __________________________________________________________________ 27

6. AKTIVIRANJE SIL IN SREDSTEV ZA ZAŠČITO, REŠEVANJE IN POMOČ ____ 28

6.1 Aktiviranje organov vodenja, strokovnih služb in komisij _____________________________ 29

6.2 Aktiviranje sil in sredstev za zaščito in reševanje ____________________________________ 29

6.3 Zagotavljanje pomoči v materialnih in finančnih sredstvih ____________________________ 31

7. UPRAVLJANJE IN VODENJE _____________________________________ 32




7.1 Organi in njihove naloge _______________________________________________________ 32

7.2 Operativno vodenje ___________________________________________________________ 34

7.3 Organizacija zvez _____________________________________________________________ 35

8. ZAŠČITNI UKREPI IN NALOGE ZAŠČITE, REŠEVANJA IN POMOČI ________ 37

8.1 Zaščitni ukrepi________________________________________________________________ 37 8.1.1 Prostorski, gradbeni in drugi tehnični ukrepi _______________________________________________ 37

8.2 Naloge zaščite reševanja in pomoči _______________________________________________ 43 8.2.2.1 Psihološka pomoč _______________________________________________________________ 44

9. OSEBNA IN VZAJEMNA ZAŠČITA _________________________________ 47

10. OCENJEVANJE ŠKODE ________________________________________ 48

11. RAZLAGA POJMOV IN OKRAJŠAV _______________________________ 49

11.1 Razlaga pojmov_______________________________________________________________ 49

11.2 Razlaga okrajšav ______________________________________________________________ 50

12. PRILOGE IN DODATKI ________________________________________ 51

12.1 Seznam skupnih in posebnih prilog _______________________________________________ 51

12.2 Seznam skupnih in posebnih dodatkov ____________________________________________ 52

12.3 Standardni operativni postopek _________________________________________________ 52




1. POPLAVA

1.1 Uvod Načrt zaščite in reševanja ob poplavah – verzija 2.0 za poplavno ogroženo območje Zahodnoštajerske regije je nadgradnja načrta zaščite in reševanja ob poplavah (V1.0), ki ga je izdelal Oddelek za zaščito in reševanje Uprave za obrambo Celje leta 2001. Izdelan je na podlagi Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (Ur. l. RS, št. 51/06-UPB1), Uredbe o vsebini in izdelavi načrtov zaščite in reševanja (Ur. list. RS, št. 24/12) ter drugimi predpisi. Načrt temelji na regijski oceni ogroženosti in predlogih za zaščito, reševanje in pomoč, ki izhajajo iz te ocene. Načrt zaščite in reševanja ob poplavah za območje Zahodnoštajerske regije – verzija 2.0 je usklajen z državnim načrtom kar je razvidno iz mnenja Uprave RS za zaščito in reševanje, šifra: 842-00-4/2003-58, z dne 12.11.2004.

1.2 Značilnosti poplav v Zahodnoštajerski regiji

1.2.1 Vodna območja Na območju Zahodnoštajerske regije so tri povodja in sicer: povodje Savinje in Sotle, ki pripadata vodnemu območju Save in povodje Dravinje, ki pripada vodnemu območju Drave. Med Suhadolom pri Zidanem mostu in Vrhovim pa je vodno območje Save. Namreč gledano s stališča hidrologije v Republiki Sloveniji vodna območja pokrivajo porečja vodotokov, ki so sestavljena iz povodij. Povodja imajo svoje večje ali manjše pritoke, ki znatno vplivajo na značilnost vodotokov. Povodje Dravinje (vodno območje Drave)

Oplotniščica

Žičnica

Slika 1: Povodje reke Dravinje




Vodno območje Save (med Suhadolom pri Zidanem mostu in Vrhovim)

Savinja

Sopota (Vidno na sliki 2)

Povodje Savinje (vodno območje Save):

Lučnica

Ljubnica

Dreta

Paka

Ložnica

Bolska

Voglajna z Hudinjo

Rečica

Lahomnica

Slika 2: Povodje reke Savinje in vodno območje reke Save Povodje Sotle (vodno območje Save):

Mestinjšcica

Tinjski potok

Buča

Bistrica




Slika 3: Povodje reke Sotle 1.2.2 Možni vzroki nastanka poplav Glede na obsežno in heterogeno padavinsko območje porečja Savinje in njenih pritokov, kakor tudi Dravinje in Sotle, ter zaradi različnih klimatskih režimov, nastajajo karakteristične situacije, ki lahko pogojujejo poplave v Zahodnoštajerski regiji. Osnova pa je odvisnost od pretoka v vodotoku, ki povzroča poplave. V primeru močnih in dolgotrajnih padavin, lahko pride na celotnem področju Zahodnoštajerske regije do občasnih kratkotrajnih poplav manjšega ali večjega obsega. V Zahodnoštajerski regiji so možni vzroki poplav predvsem naslednji: poplave zaradi dolgotrajnega deževja in močne odjuge v Kamniško-

Savinjskih Alpah V Sloveniji pade največ padavin v dneh, ko zajame naše kraje vlažen in toplejši zrak iz Sredozemlja. Ob gorskih pregradah se zrak dviguje, ohlaja in tedaj se iz njega izloči vsa odvečna vlaga. To je vzrok, da leži drugi maksimum letnih padavin v Kamniško-Savinjskih Alpah. Zaradi teh padavin, ki se najpogosteje pojavljajo v jesenskih in spomladanskih mesecih je velika verjetnost, da bo narasla voda reke Savinje poplavljala v vsej svoji dolžini. poplave zaradi močnega deževja ali nalivov na širšem območju Celja,

Pohorja in Kozjanskega




Ena izmed verjetnosti pojavljanja poplav so tudi nalivi, močna deževja na širšem območju Celja, Pohorja, Kozjanskega, ki lahko povzročajo močan porast večjih pritokov reke Savinje, porast reke Dravinje in reke Sotle, kakor tudi ostalih hudourniških vodotokov. Časovna porazdelitev števila dni z vsaj 100 mm padavin na dan, ki pogojuje močno verjetnost poplav, je na območjih Zahodnoštajerske regije omejen na čas od maja do novembra in sicer približno vsakih 10 do 15 let.

poplave zaradi močnega deževja ob nevihtah na lokalnem nivoju Predvsem v poletnem obdobju se pojavljajo nevihte, nekatere z močnimi nalivi, ki povzročajo močan porast hudourniških vodotokov in s tem nenadne poplave. Te nenadne poplave so večinoma na lokalnem nivoju, ker se pojavljajo neposredno ob manjših hudourniških vodotokih. Taki hudourniški vodotoki so v vsaki občini na območju Zahodnoštajerske regije, zato so vse te občine ogrožene z nenadnimi poplavami.

poplave zaradi porušitve pregrad na Slivniškem, Šmartinskem, Žovniškem, Sotelskem, Velenjskem jezeru

Poleg poplav ob močnem oz. dolgotrajnem deževju, ki jih povzročajo vodotoki na katerih so tudi vodni zadrževalniki je možno, da pride do porušitve jezov na teh jezerih in s tem nenaden odtok večjih količin voda ali nekontrolirano praznjenje teh jezer. V kolikor pride do porušitve jezu ob deževnem času, ko so na teh pregradah opazovalci, je možno opozoriti ogrožene prebivalce o vodnem valu. V nasprotnem primeru pa lahko pride tudi do nesreče s človeškimi žrtvami, ker bi poplavni val nenapovedano in hitro zajel urbane površine v bližini jeza.

poplave zaradi porušitve nasipa na HE Vrhovo Ob dolgotrajnem deževju, ko se nasip ob na HE Vrhovo zelo namoči, je možno, da se poruši in prišlo bi do izliva večje količine vode, ki bi poplavila Vrhovško polje in nekaj hiš naselja Prapretno. 1.2.3 Možen obseg poplav Poplave se na posameznih vodotokih in področjih pojavljajo v enaki intenziteti v določenih časovnih presledkih. Glede na povratno dobo nastopa visokih voda ločimo naslednje poplavne linije:

poplavne linije s povratno dobo nastopa do 5 let - pogoste poplave

poplavne linije s povratnimi dobami od 10 do 20 let - 10-20 letne poplave

poplavne linije s povratno dobo 100 in več let - katastrofalne poplave. V večini primerov poplave, z enako povratno dobo, ne nastopijo na celotnem povodju istočasno. Na manjših povodjih so za nastop poplav merodajne intenzivne padavine krajšega trajanja do nekaj ur, ki so najpogostejše v poletnem obdobju. Na večjih povodjih




so merodajne padavine z daljšim trajanjem, ki nastopijo večinoma v pomladanskem oziroma jesenskem času.

Slika 4: Povratne dobe vodotokov v ZŠ regiji

1.3 Poplavna območja v Zahodnoštajerski regiji in ogroženost

Možen obseg poplav na območju Zahodnoštajerske regije je na večjih vodotokih kot sledi: DRAVINJA V dolini Dravinje je ob visokih vodah 75 ha urbanih in približno 2000 ha pretežno kmetijskih površin. Dravinja je sicer urejena na določenih odsekih in je pretok zadovoljiv tudi ob večji količini vode. Na neurejenem odseku med Dražo vasjo in Stogovci nastopajo poplave večkrat letno - poplavljena je praktično cela dolina. Pritok Oplotnišica tudi ni urejen in ob večjih nalivih poplavlja predvsem kmetijska zemljišča med Tepanjem in izlivom v Dravinjo v izmeri cca 150 ha. Ob poplavah reke Dravinje in Oplotnišice je več lokalnih in regionalnih cest neprevoznih ali delno prevoznih .




SAVA Reka Sava v dolžini 13 km kolikor teče na območju Zahodnoštajerske regije je z dograditvijo HE Vrhovo tudi regulirana z povišanimi nasipi in ne predstavlja večje poplavne ogroženosti. Predstavlja pa zajezitev izliva hudourniškega potoka Sopote in v slučaju, da odpove črpališče je možno, da poplavi središče Radeč in predele vodotoka v Zagradu, Jagnjenice in Njivic. Reka Sava pa ob zelo visoki vodi poplavi lokalno cesto Radeče- Hrastnik. Z dograditvijo HE Vrhovo je vodostaj reke Save v Radečah maksimalno na koti 191 m in ob močnejšem pretoku HE Vrhovo avtomatsko regulira vodostaj z odpiranjem zapornic. SAVINJA V dolini reke Savinje je poplavljeno cca 560 ha urbanih in cca 1940 ha ostalih površin. Do sotočja Savinje s Pako se območje imenuje Zgornjesavinjska dolina. Zaradi razmeroma velikega padca vodotoka je na tem delu vpliv erozijskih sil večji kot na spodnjem delu. Večina naselij ob Savinji ni zadostno zavarovana. Tako so bili pri poplavah leta 1990, katerih povratna doba je na tem delu ocenjena na 100 let, poplavljeni deli naselij Ljubnega, Nazarij in Mozirja. Poplavljen je bil tudi del Luč ob desnem pritoku Savinje Lučnici. Savinja na odseku od sotočja s Pako do vtoka Bolske, poplavlja le ožji pas ob vodotoku. Zaradi poškodb jezovnih zgradb in nasipov, pa je ob visoki vodi ogroženo naselje Polzela. Dovodno od vtoka Bolske poplavlja pretežno kmetijske površine na levem bregu, delno pa tudi naselja Vrbje, Žalec in Petrovče. Na levem bregu je sicer zgrajen visok vodni nasip, ki pa ga visoke vode prelijejo. Na sotočju Ložnice, Hudinje, Voglajne in Savinje, leži mesto Celje, kjer je zaradi velikih poplav v preteklosti, bila za obrambo izvedena regulacija vodotokov in zgrajeni visoki nasipi. Vendar to ni zadostovalo za preprečitev poplav v Celju, v letu 1990 in 1998. Na odseku Savinje, od Celja do izliva v reko Savo, so poplavljene predvsem nižje ležeče površine ob Savinji. Od urbanih površin je najbolj prizadeto mesto Laško, katerega del na desnem bregu, je skoraj v celoti v dosegu poplavnih vod. VOGLAJNA S HUDINJO V dolini Voglajne in Hudinje je poplavljeno cca 40 ha urbanih in cca 530 ha ostalih površin. V gornjem toku je dolina Voglajne ozka. Razširi se na območju proti Šentjurju. Dolina je na tem delu večkrat poplavljena. Nad naseljem Gorica je zgrajena večnamenska akumulacija Slivniško jezero. Na odseku Voglajne nizvodno od Šentjurja, je razmeroma široka dolina pogosto poplavljena. Večinoma so poplavljene kmetijske površine, ogrožen je tudi nižinski del naselja Štore.




Do Socke teče Hudinja v ozki soteski. Visoke vode ogrožajo mestoma cesto in vodovod. Odsek od Socke do Škofje vasi ima večinoma 5 do 15 letno varnost pred poplavami. Ogrožena so naselja Vojnik in Arclin ter posamezni manjši zaselki. Reki Voglajna s Hudinjo, sta svojo hudourniško moč pokazali v letu 1998, ko sta precej prispevali, da je bilo Celje ponovno poplavljeno. PAKA V dolini Pake je poplavljeno cca 21 ha urbanih in 239 ha ostalih površin. Na spodnjem delu Pake, od vasi Gorenje do izliva, je bila izvedena regulacija. Ob poplavah so poplavljena pretežno kmetijska zemljišča. Poplavne površine so tudi ob Paki nizvodno od Šoštanja. Gorvodno do Hude luknje je dolina ozka in je ogrožena le cesta. DRETA V dolini Drete je poplavljeno cca 11 ha urbanih in cca 269 ha ostalih površin. V zgornjem toku ima Dreta hudourniški značaj in je ogroženost od poplav povezana s pojavi erozije, transporta plavin in sproščanja plazov. Poplavne površine se povečujejo proti izlivu v Savinjo. Ogroženi so predeli vasi ob vodotoku in sicer v vasi Bočna, Volog, Šmartno, Pusto polje, Potok, Žlabor ter nižinski del Nazarij na levem bregu Drete. Kljub zaščiti z nasipom je bil leta 1990 poplavljen velik del naselja Nazarje. SOTLA Ob Sotli je poplavljeno cca 12 ha urbanih in cca 1188 ha ostalih površin. Z izgradnjo akumulacije Vonarje, ki je na reki Sotla nad izlivom Mestinjščice so se razmere pri nastopu visokih vod izboljšale. Kljub temu, da se v akumulaciji zadrži velik del visokovodnega vala Sotle, so visoke vode desnega pritoka Mestinjščice tako velike, da poplavijo območje Atomskih toplic. Od Podčetrtka do soteske Zelenjak še vedno prihaja na posameznih odsekih do večjih poplav (Imensko polje). Poleg omenjenih večjih vodotokov je na območju Zahodnoštajerske regije več manjših vodotokov hudourniškega značaja, ki povzročajo nenadne poplave lokalnega značaja. Glede na geografske, podnebne in hidrološke značilnosti ZŠ regija spada med zelo poplavo ogrožene regije sej je tretjina lokalnih skupnosti ocenjena z najvišjo stopnjo ogroženosti od poplav.

P-015/5 Pregled nasipov in črpališč za varstvo pred poplavami




1.3.1 Največje poplave v Zahodnoštajerski regiji Na območju Zahodnoštajerske regije, ki je najbolj poplavno ogrožena v Republiki Sloveniji so visoke vode pustošile vsako desetletje. Odkar se sistematično opazuje vodna gladina na vodnih tokovih so zabeležene letnice (november 1901, maj 1910, november 1923, november 1925, september 1933), ko so bile na tem območju katastrofalne poplave. V tem obdobju je bila najhujša 4. in 5. junija 1954, ki je povzročila ogromno materialno škodo in zahtevala več človeških življenj. V letih, med leti 1990 in 2000 so poplave pustošile leta 1990, 1998 v mesecu novembru na vseh vodotokih Zahodnoštajerske regije in novembra 2000 v zgornjem toku reke Savinje. V tem obdobju ob poplavah kljub veliki materialni škodi ni bilo človeških žrtev. Od leta 2001 do 2012 je območje ZŠ regije zajel katastrofalen povodenj 18. septembra 2007, 17. septembra 2010 ter 5. november 2012. Poplave in večje število zemeljskih plazov so povzročili veliko materialno škodo, leto 2010 pa je zahtevalo tudi človeško življenje.

1.4 Verjetnost nastanka verižne nesreče

Ob poplavah lahko pride do različnih verižnih nesreč, kot so:

preplavitve, zablatenje in zamurjenje površin,

proženje plazov in podori,

proženje blatnih in murastih tokov,

globinske in bočne erozije v hudournikih in rekah,

porušitev nasipov in pregrad

nenadzorovano uhajanje nevarnih snovi v okolju,

epidemije in epizootije in

poškodbe infrastrukture. Zemeljski ali snežni plaz lahko zapre tok vodi in oblikuje zajezitev vode. Tako lahko pride do porušitve z naravnim pojavom oblikovane pregrade, čemur sledi dolvodni porušitveni val, ki povzroči dodatno opustošenje dolvodno ležečih površin. Zaradi verižnih nesreč lahko ob poplavah pride do smrtnih žrtev in dodatnih poškodb objektov in infrastrukture. Kadar pride do verižnih nesreč ob poplavah, se ukrepanje ob teh nesrečah izvaja po načrtih, ki so izdelani za posamezne nesreče.

1.5 Sklepne ugotovitve V Zahodnoštajerski regiji se poplave v različnih delih pojavljajo skoraj vsako leto, na nekaterih predelih lahko tudi večkrat na leto. Katastrofalne poplave so redkejše. Poplave se najpogosteje pojavljajo v jesenskem ali v spomladanskem času, poplave zaradi nenadnih dotokov velike količine vode (nevihte), pa tudi v poletnem času. Poplave tudi danes, kljub nekaterim ukrepom, lahko prizadenejo gosto naseljena področja. Zato se je treba nanje pravočasno pripraviti.




Da bi bilo ukrepanje ob poplavah organizirano in učinkovito, je treba pripraviti ustrezne načrte na lokalni in regionalni ravni. Varstvo pred poplavami v celoti obsega preventivo, vzpostavitev in vzdrževanje pripravljenosti za zaščito, reševanje in pomoč ter odpravljanje posledic poplav in obnovo. S tem načrtom se urejajo le ukrepi in dejavnosti za zaščito, reševanje in pomoč ter zagotavljanje osnovnih pogojev za življenje na prizadetih območjih, ki so v državni (regijski) pristojnosti. Na območju Zahodnoštajerske regije je 33 občin, ki so poplavno ogrožene, zato tudi vse izdelajo načrt zaščite in reševanja ob poplavah pri katerem upoštevajo tudi nenadne poplave, ki so predvsem lokalnega značaja. Načrt zaščite in reševanja ob poplavah v Zahodnoštajerski regiji ne vključuje porušitev pregrad. Te načrte izdelajo občine Celje, Šentjur, Podčetrtek, Braslovče, Velenje, Šoštanj in Radeče, na območju katerih so vodne pregrade ter upravljavci vodnih pregrad.




2. OBSEG NAČRTOVANJA

2.1 Temeljne ravni načrtovanja Temeljni načrt zaščite in reševanja ob poplavah je državni načrt, s katerim se uskladijo načrti vseh nosilcev načrtovanja. S tem načrtom se urejajo le ukrepi in dejavnosti za zaščito, reševanje in pomoč ter zagotavljanje osnovnih pogojev za življenje, ki so v državni pristojnosti. Regijski načrt se izdela za poplave, ki nastanejo zaradi naravnih pojavov, ki jih glede na podatke in analize pričakujemo na območju Zahodnoštajerske regije in sicer na povodjih reke Savinje, Dravinje in Sotle in je s tem podrobneje razčlenjen državni načrt. Občinske načrte zaščite in reševanja ob poplavah izdelajo vse občine v Zahodnoštajerski regiji v katerih upoštevajo tudi nenadne poplave. Glede na veliko ogroženost ob poplavah, načrt zaščite in reševanja ob poplavah izdela tudi Splošna bolnica Celje.

P-080/1 Evidenčni list o vzdrževanju načrta ZIR ob poplavah

2.2 Načela zaščite, reševanja in pomoči Zaščita, reševanje in pomoč ob poplavah se organizirajo v skladu z naslednjimi načeli: Načelo postopnosti pri uporabi sil in sredstev. Pri zaščiti in reševanju je občina

dolžna uporabiti najprej svoje sile in sredstva, in le če te ne zadoščajo niti ni zadostno vključevanje sil in sredstev sosednjih občin, se vključi v pomoč in reševanje regija.

Načelo preventive. Občine in država v okviru svojih pristojnosti izvajajo ukrepe, ki zmanjšujejo možnost nastanka poplav, oziroma izvajajo ukrepe, ki zmanjšujejo posledice poplav.

Načelo pomoči. Ob poplavah je vsak dolžan pomagati po svojih močeh in sposobnostih. Vsaka pomoč je načeloma brezplačna.

Načelo javnosti. Občine in država morajo v skladu s pristojnostmi seznaniti prebivalstvo z nevarnostjo nastanka naravnih nesreč kot tudi z ukrepi, ki so predvideni za preprečevanje in odpravljanje posledic nesreč.

Načelo pravice do varstva. Po zakonu ima vsak zagotovljeno pravico do varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Tudi ob poplavah ima reševanje človeških življenj prednost pred vsemi drugimi ukrepi.

Načelo obveznega izvajanja odločitev: Vodenje zaščite, reševanja in pomoči temelji na obveznem izvajanju odločitev organov, pristojnih za vodenje.

Načelo zakonitosti. Nihče ni dolžan in ne sme izvesti odločitve, če je očitno, da bi s tem storil kaznivo dejanje ali kršil mednarodno humanitarno pravo.




3. ZAMISEL IZVAJANJA ZAŠČITE, REŠEVANJA IN POMOČI OB POPLAVI

3.1 Temeljne podmene načrta

Temeljne podmene načrta zaščite in reševanja ob poplavah so:

1 Varstvo pred poplavami v okviru svojih pravic in dolžnosti oziroma pristojnosti zagotavljajo državne gospodarske javne službe na področju urejanja voda ter državne in lokalne gospodarske javne službe (elektrarne, podjetja za vzdrževanje cest, in drugi), občine in državni organi, prebivalci kot posamezniki, prebivalci, prostovoljno organizirani v raznih društvih in drugih nevladnih organizacijah, ki se ukvarjajo z zaščito in reševanjem, javne reševalne službe, podjetja, zavodi in druge organizacije, katerih dejavnost je pomembna za zaščito in reševanje, ter občine in državni organi.

2 Regijski načrt je podrobneje razčlenjen državni načrt za poplave, ki nastanejo zaradi naravnih pojavov, kadar nastopijo poplave na kateremkoli vodotoku v Zahodnoštajerski regiji in kadar lokalni viri ne zadoščajo za učinkovito izvajanje nalog zaščite, reševanja in pomoči.

3 Poplave lahko ogrožajo človeška življenja, živali in materialne dobrine neposredno zaradi delovanja vodnega vala, zaradi poškodb objektov in naprav, namenjenih proizvodnji, predelavi, uporabi, prevozu, pretovarjanju, skladiščenju in odstranjevanju nevarnih snovi, poškodb ali porušitve mostov in druge prometne infrastrukture, vodnogospodarske infrastrukture in naravnih vodotokov, poškodb na električnih, plinskih in drugih napeljavah in podobno. Naštete objekte morajo upravljavci na prizadetem območju pregledati takoj po poplavah.

4 Za preprečevanje in zmanjšanje škode zaradi poplav ter za zaščito prebivalstva je nujno treba tako v občinah kot v posameznih organizacijah in državnih organih pravočasno opozoriti na nevarnost nastanka poplav.

5 Če poplave nastopijo nenadoma (nepričakovani močni nalivi), sile za zaščito, reševanje in pomoč na prizadetem območju takoj začnejo z dejavnostmi za reševanje ljudi, živali in materialnih dobrin.




3.2 Zamisel izvedbe zaščite in reševanja 3.2.1 Zamisel odziva ob poplavah Zamisel odziva ob poplavah temelji na posledicah, ki jih povzroči poplava na ljudeh, naravi in na objektih. Opozorila pred poplavami rek na območju Zahodnoštajerske regije dobimo od Agencija RS za okolje preko Republiškega centra za obveščanje. Imamo pet stopenj (H1 do H5) intervencijskih vrednosti višine vodostajev na osnovi katerih poteka koncept odziva:

Naraščanje vodotokov (preseženi pogojni vodostaj - vodostaj je dosegel kritično točko in zahteva stalno spremljanje razmer). Regijski center za obveščanje Celje redno spremlja in dokumentira stanje vodostajev, ko dobi od Oddelka za hidrološko prognozo preko CORS-a podatke o rekah, ki presežejo pogojne vodostaje, kakor tudi od občanov, ki živijo ob vodotokih. Stanje vodostajev na povodju reke Savinje in reke Sotle dobi tudi od vodnogospodarskega podjetja NIVO Celje

Poplave (stanje pripravljenosti za ukrepanje). Ko je pogojni vodostaj presežen in še narašča, se vzpostavi stanje pripravljenosti za ukrepanje. Izvaja se obveščanje javnosti in prebivalstva, alarmiranje prizadetih prebivalcev, aktiviranje sil za zaščito, reševanje in pomoč, določitev zaščitnih in drugih ukrepov, zbiranje informacij in posredovanje podatkov, izvajanje nalog in ukrepov zaščite, reševanja in pomoči, informiranje javnosti, ocenjevanje škode, spremljanje stanja in zaključek aktivnosti.

Katastrofalne poplave. Izvaja se alarmiranje, obveščanje pristojnih organov in

javnosti, aktiviranje sil za zaščito, reševanje in pomoč, na osnovi napovedi poteka nesreče in ocene situacije poveljnik CZ Zahodnoštajerske regije določi zaščitne ukrepe in naloge.

Zamisel odziva na nenadne poplave izdelajo občine v občinskih načrtih zaščite, reševanja in pomoči.




Klasifikacija dogodka

NARAŠČANJEVODOTOKOV

Dokumentiranje

POPLAVA

Obveščanje

javnosti

Določitevzaščitnihukrepov

POPLAVE

Spremljanje

stanja

Ocenjevanje

škode

Izvajanje nalog in

ukrepov ZRP

Ocena situacijeNapoved možnih

dodatnih posledicAktiviranjeObveščanje

KATASTROFALNE

POPLAVE

AktiviranjeObveščanjeprebivalcev

Spremljanjestanja

Priporočila in predlogi za izvajanje

zaščitnih ukrepov in nalog ZRP

Prilagajanje aktivnosti nastalim razmeram

Spremljanje situacije in aktivnosti

Priprava informacij za javnost

Izvajanje zaščite, rešavanja in pomoči

Posredovanje odločitve o izvajanju

zaščitnih ukrepov

Določitev zaščitnih ukrepov

Slika št. 5: Zamisel odziva ob poplavah




3.3 Uporaba načrta Regijski načrt zaščite in reševanja ob poplavah se aktivira ob poplavah, ki jih povzročijo vodotoki na območju več občin v Zahodnoštajerski regiji oziroma ob poplavah, ko občine Zahodnoštajerske regije zaprosijo za pomoč. Odločitev o uporabi regijskega načrta sprejme poveljnik CZ ZŠ regije oziroma njegov namestnik.




4. SILE IN SREDSTVA ZA ZAŠČITO, REŠEVANJE IN POMOČ TER VIRI ZA IZVAJANJE NAČRTA

4.1 Organi in organizacije, ki sodelujejo pri izvedbi nalog iz regijske pristojnosti

ORGANI IN ORGANIZACIJE

IZ REGIJSKE PRISTOJNOSTI

REGIJSKI

ORGANI

Poklicnesile

Prostovoljnesile

Enote in službeCivilne zaščite

Organi Civilne zaščite

Izpostava URSZR Celje

REGIJSKE SILE

ZRP

Policijska upravaCelje

PoveljnikCZ ZŠ

Namestnik

povljnika CZZŠ

ŠtabCZ ZŠ

Enota za teh.reševanje

Slovenskikaritas

Gasilske enote

širš. pomena

Savinjsko Šaleška GZ

Enota za

popolnitev ReCO

Logističnicenter

Službaza podopro

VOC d.d.Celje

NIVO d.d.Celje

VGP Novo

mesto

DRAVA VGP

Ptuj

Gasilske enote

širš. pomena

Celjska

gasilska zveza

Rdeči križ

PotapljačiUVHVVR-OU

Celje

Enota za RKB

zaščito

KinologiNLZOH,

lokacija Celje

NIJZ, Območna

enota Celje

Slika št. 6: Pregled organov in organizacij, ki sodelujejo pri izvedbi nalog iz regijske

pristojnosti




Sile in sredstva ter ukrepi pri zaščiti, reševanju in pomoči, ob poplavi se uporabijo v sorazmerju z ogroženostjo oziroma posledicami nesreče. Ukrepe za zaščito, reševanje in pomoč ob poplavah izvajajo regijski organi, enote in službe Civilne zaščite, javne in druge organizacije, ki s tako ali podobno dejavnost opravljajo v svojem delovnem procesu na območju regije. Enote, službe in organi Civilne zaščite ter druge sile za zaščito, reševanje in pomoč izvajajo te ukrepe po aktiviranju. Škodo, ki so jo povzročil poplave ocenjuje Regijska komisija za ocenjevanje škode ob naravnih in drugih nesrečah. Pri izvedbi nalog iz pristojnosti Zahodno Štajerske regije so potrebni naslednji organi in organizacije: 4.1.1 Organi Zahodno Štajerske regije


Regijska komisija za ocenjevanje škode

Policijska uprava Celje 4.1.2 Regijske sile za zaščito reševanje in pomoč

Organi Civilne zaščite

Poveljnik CZ za Zahodno Štajersko

Namestnik poveljnika CZ za Zahodno Štajersko

Štab CZ za Zahodno Štajersko

Enote in službe Civilne zaščite

Enota za tehnično reševanje

Enota za RKB zaščito

Služba za podporo

Logistični center

Enota za popolnitev ReCO

Prostovoljne sile

Gasilske enote širšega regijskega pomena

Slovenski Karitas

Savinjsko Šaleška gasilska zveza

Celjska gasilska zveza

Podvodna reševalna služba – Reševalna postaja Celje in Velenje

Rdeči križ Slovenije




Poklicne sile

Poklicna gasilska enota Celje

Prostovoljno gasilsko društvo Velenje s poklicnim jedrom

NIVO, vodnogospodarsko podjetje Celje

Vodnogospodarsko podjetje Novo mesto

DRAVA, Vodnogospodarsko podjetje Ptuj

Vzdrževanje in obnova cest d.d. Celje (za vzdrževanje državnih cest)

UVHVVR- OU Celje

Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano (NLZOH), Lokacija Celje,

Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), Območna enota Celje

P-1 Podatki o poveljniku, namestniku poveljnika in članih štaba CZ

P-2 Podatki o odgovornih osebah v URSZR Izpostavi Celje

P-3 Pregled regijskih sil za zaščito, reševanje in pomoč

P-4 Podatki o regijskih organih, službah in enotah CZ

P-12 Pregled gasilskih enot širšega pomena s podatki o poveljnikih in namestnikih poveljnikov

P-32 Regijska komisija za popis ter oceno poškodovanosti objektov ob naravnih in drugih nesrečah

P-33 Seznam članov regijske komisije za ocenjevanje škode

P-04/9 Pregled sil za ZIR v lokalnih skupnostih na območju ZŠ

P-015/1 NIVO – Vodno gospodarstvo Celje d.o.o. - Rečno nadzorna služba

P-015/2 VGP – Vodnogospodarsko podjetje NOVO MESTO d.d.

P-015/3 Drava – Vodnogospodarsko podjetje Ptuj d.d.

4.2 Materialno-tehnična sredstva za izvajanje načrta Za izvajanje zaščite, reševanja in pomoči se načrtujejo obstoječa sredstva, ki se zagotavljajo na podlagi predpisanih meril za organiziranje, opremljanje in usposabljanje sil za zaščito, reševanje in pomoč. O pripravljenosti in aktiviranju sredstev iz popisa za potrebe regijskih enot in služb CZ ter drugih sil zaščite, reševanja in pomoči, odloča poveljnik CZ za Zahodno Štajersko. O pripravljenosti in aktiviranju sredstev iz popisa iz drugih regij pa odloča na predlog poveljnika CZ za Zahodno Štajersko poveljnik CZ RS. Za sredstva pomoči kot so živila, zdravila in drugi predmeti oziroma sredstva, ki se brezplačno razdelijo ogroženim prebivalcem se načrtuje, da jih bodo zbrale humanitarne organizacije, s pitno vodo pa oskrbovala gasilska društva.

P-6 Pregled osebne in skupne opreme ter sredstev pripadnikov regijskih enot za zaščito, reševanje in pomoč

P-04/11 Pregled sredstev iz popisa, razporejenih v regijske enote, službe in druge sile ZRP




4.3 Predvidena finančna sredstva za izvajanje načrta Finančna sredstva se načrtujejo za:

stroške operativnega delovanja (povračila stroškov za aktivirane pripadnike CZ in druge sile za zaščito, reševanje in pomoč),

stroški usposabljanja enot in služb in materialne stroške (prevozni stroški, storitve idr.)

D-1 Načrtovana finančna sredstva za izvajanje načrtov ZiR




5. OPAZOVANJE, OBVEŠČANJE IN ALARMIRANJE

5.1 Opazovanje in obveščanje

5.1.1

POSREDOVANJE SPOROČIL O

VIŠINI VODOTOKOV, PRETOKOV

IN KOLIČIN PADAVIN

5.1.2OBVEŠČANJE

PRISTOJNIHORGANOV IN SLUŽB

5.1.3.

ALARMIRANJE

OBVEŠČANJE JAVNOSTI

5.1.4

SPREMLJANJE

DOKUMENTACIJ

APOSTOPK

I

DIAGRAM POTEKA

DEJAVNOSTIPRIMARN

A ODGOVORNOST

ObvestilaUrad za monitoring

CORS

NIVO Celje

Prebivalci ob vodotokih

ReCO Celje

Občine

Poveljnik CZ ZŠ

Mediji v ZŠ

P-1, P-2

P-01/3

P-17, P-18

Poveljnik CZ ZŠ

Poveljnik CZ ZŠ

5.1.5

.KONČNO

POROČILO

5.2 Opazovanje nevarnosti poplav 5.2.1 Opazovanje višine vodostajev in pretokov vodotokov Poplave je mogoče napovedati. S spremljanjem hidrometeoroloških razmer v zgornjih delih vodotokov in upoštevanjem vode iz pritokov, ter njihovo prepustnost, lahko z dokajšnjo natančnostjo predvidimo čas, v katerem bodo vodotoki prestopili bregove. V Republiki Sloveniji spremlja stanje vodostajev in pretokov MOP, Agencija Republike

Slovenije za okolje (ARSO).




Osnovna podpora celotni hidrološki dejavnosti je merilna mreža oziroma hidrološki monitoring. Sistem opazovanj in meritev temelji na klasični mreži vodomernih postaj. Na njen razvoj so vplivali zlasti varstvo naselij pred poplavami in uporaba vode v energetske, tehnološke in vodooskrbne namene. V Zahodno Štajerski regiji je ta mreža postavljena na reki Savinji z pritoki, reki Dravinji, Sotli in Savi.

Slika 7: Mreža vodomerskih postaj v Zahodnoštajerski Za vsak prerez vodotoka, za katerega so izdelane intervencijske vrednosti je izdelan popisni list, ki vsebuje osnovne podatke merskega mesta, povodje, način pridobitve podatkov (limnigraf, leto, HE) in ime upravljavca merskega mesta. Sledijo podatki o karakterističnih pretokih, pretočni krivulji in najvišje zabeleženih visokih vodah. Na popisnem listu “b, c” so podatki o ogroženih objektih pri posameznih vodostajih. Podatki se nanašajo na ogroženost oziroma preplavitev zemljišč, hiš, naselij, vodnogospodarskih objektov, prometne in ostale infrastrukture. S poplavnega stališča je porečje Savinje eno najbolj ogroženih območij v Slovenije, zato je to porečje tudi najbolj pokrito s hidrološkimi modeli. Narejena je analiza potovanja visokovodnih valov vzdolž Savinje in z več dimenzijsko regresijsko analizo izpeljani empirični modeli za izračun napovedi pretokov. Tako iz znanih podatkov o pretokih gorvodnih postaj lahko Urad za monitoring lahko izračuna pretok v spodnjem porečju (Laško) do 3,5 ure vnaprej. Za napoved odtoka Savinje v Laškem je izdelana analiza




odvisnosti odtoka od padavin, vegetacije in predhodne namočenosti. Po tem modelu pa lahko izračuna vrednost konice vala v Laškem glede na napovedane padavine na prispevni površini za 1 do 2 dni vnaprej (ARSO – Mreža hidroloških in meteoroloških postaj na porečju Savinje, 10.07.2002). Določeno je pet stopenj (od H1 do H5) intervencijskih vrednosti višine vodostajev. Dosežene vrednosti na vodomerni postaji pomenijo naslednje: H1 vodostaj je povišan H2 stalno spremljanje razmer H3 stanje pripravljenosti za ukrepanje H4 ukrepanje H5 katastrofalne poplave Višini vodostajev H1 in H2 sta opozorilni višini, s katerima se zaznava zvišanje gladine in s tem ogroženost zaradi poplav. Pri višini H3 vode že poplavljajo in začne se intervencija na terenu. Z opazovanjem višine vodostajev ter merjenjem količine padavin ARSO, Urad za monitoring lahko v naprej napove možnost poplav.

P-015/4 Seznam vodomerskih postaj z vodostaji na posameznih vodotokih

5.2.2 Posredovanje podatkov o nevarnosti poplav ali o poplavah

CENTER ZA

OBVEŠČANJE

REPUBLIKE

SLOVENIJE

REGIJSKI

CENTER ZA

OBVEŠČANJE

CELJE

OBČANI, KI

PREBIVAJO OB

VODOTOKIH

LOKALNA OBČILAORGANI CZ V ZŠPURADI ŽUPANOV

OBČIN V ZŠP

NIVO CELJE

Slika 8: Shema posredovanja podatkov o nevarnosti nastanka poplav ali o poplavah Sporočilo o nevarnosti poplav ali o poplavah ReCO Celje dobi od Centra za obveščanje Republike Slovenije (CORS).




Sporočilo vsebuje podatke o: - vodotoku, ki je dosegel pogojni vodostaj ali pretok, - pričakovanem času nastanka poplav in - kraju nastanka poplav. Regijski center za obveščanje Celje dobi podatke o povečanih vodotokih z možnostjo poplavljanja ali o poplavah tudi od občanov, ki prebivajo v bližini vodotokov. Po napovedi možnosti poplav, se aktivira tudi NIVO Celje, ki spremlja vodostaj na povodju Savinje in Sotle in o tem obvešča ReCO Celje.

5.3 Obveščanje in informiranje pristojnih organov

Župani prizadetih

občin

ReCO

CeljeCORSOKC-PU Celje

Poveljnik CZ

Zahodnoštajerske

Njegov namestnik

NIVO d.d. Celje

Vodja ReCO

Celje

Vodja izpostave

URSZR Celje

Namestnik vodje

ARSO, Urad za okolje

Območna pisarna Celje

Inšpektorat RS za okolje in

prostor

Dežurnega inšpektorja

IRSVNDN

PREKO CORS

DRAVA VGP Ptuj

VGP Novo mesto

LOKALNI MEDIJI

Slika 9: Shema obveščanja pristojnih organov

Regijski center za obveščanje Celje o nevarnosti poplav, ki lahko prizadenejo oziroma so prizadele urbano področje, ogrozile življenje ljudi in lahko ali so povzročile večjo materialno škodo, obvesti: CORS Operativno komunikacijski center Celje




Odgovorne osebe v regiji:

vodjo Izpostave URSZR Celje in njegovega namestnika njegovega namestnika;

Poveljnika CZ za Zahodno Štajersko in njegovega namestnika;

Vodjo ReCO Celje;

ARSO, Urad za okolje, Območna pisarna Celje;

Inšpektorat RS za okolje in prostor;

Dežurnega inšpektorja IRSVNDN preko CORS

odgovorno osebo NIVO d.d. Celje za vodotoke Savinje in Sotle

odgovorno osebo DRAVA, VGP Ptuj za vodotoke Dravinje

odgovorno osebo VGP Novo Mesto za vodotoke Save Odgovorne osebe v občinah kjer obstaja nevarnost poplav:

župana ali drugo osebo, ki jo določi župan

poveljnika CZ občine

P-01/3 Seznam odgovornih oseb občin in poveljnikov CZ občin

P-03/1 Splošni podatki o Agenciji RS za okolje

P-03/2 Seznam delavcev Inšpektorata RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami – Izpostava Celje

P-03/3 Inšpektorat Republike Slovenije za promet, energetiko in prostor (ipep)




SOP 1.3 STANDARDNI OPERATIVNI POSTOPEK POPLAVE

5.4 Alarmiranje

5.4.1 Alarmiranje prebivalstva na prizadetem območju Regijski center za obveščanje Celje izvaja alarmiranje prebivalstva ob preteči oziroma neposredni nevarnosti nastanka poplav na naseljenem območju, ko so zaradi pričakovane višine vodnega vala lahko ogrožena življenja ljudi oziroma je treba začeti izvajati določene zaščitne ukrepe. Alarmiranje izvaja v tistih občinah, ki imajo svoj alarmni sistem povezan v ReCO Celje. Občine, ki nimajo svojega alarmnega sistema povezanega z ReCO Celje, izvajajo alarmiranje v urbanih središčih same, o tem pa takoj obvestijo ReCO Celje. Takoj po alarmiranju mora ReCO Celje posredovati obvestilo po lokalnem radiu, lokalni televiziji o vrsti nevarnosti in napotke za osebno in vzajemno zaščito in napotke za izvajanje zaščitnih ukrepov. Če je alarmni znak dan v obmejnem območju z Republiko Hrvaško, obvesti o vzroku proženja alarma, tudi regijski center Krapinsko-Zagorske županije.

P-079/1 Znaki za alarmiranje ob nevarnosti naravnih in drugih nesreč




5.4.2 Obveščanje prebivalstva Za obveščanje prebivalcev o stanju na prizadetem območju je pristojna občina. Informacije o razmerah na prizadetem območju občine posredujejo prek javnih občil in na druge, krajevno običajne načine, ki jih določijo v načrtih zaščite in reševanja. Za dodatne informacije občine lahko objavijo posebne telefonske številke oziroma po potrebi organizirajo informativne centre. 5.4.3 Obveščanje javnosti Za obveščanje javnosti o izvajanju nalog zaščite, reševanja in pomoči iz regijske pristojnosti, sta odgovorna Poveljnik CZ ZŠ in Izpostava URSZR Celje. Informacijsko dejavnost na tem področju organizira in usklajuje Izpostava URSZR Celje. V ta namen, skupaj s Poveljnikom CZ ZŠ: organizira in vodi tiskovno središče;

organizira in vodi novinarske konference; pripravlja skupna sporočila za javnost; navezuje stike z redakcijami medijev in novinarji ter skrbi, da imajo na razpolago

informativna in druga gradiva in da so jim dostopni informacijski viri;

spremlja poročanje medijev.

P-17 Seznam prejemnikov informativnega biltena

P-18 Seznam medijev, ko bodo posredovala obvestila o izvedenem alarmiranju in napotke za izvajanje zaščitnih ukrepov

P-02/3 Seznam oseb v regiji, zadolženih za stike z javnostjo




6. AKTIVIRANJE SIL IN SREDSTEV ZA ZAŠČITO, REŠEVANJE IN POMOČ

6.1

OCENA STANJA

6.3

AKTIVIRANJE ORGANOV

VODENJA IN STROKOVNIH

SLUŽB ZIR

6.4

AKTIVIRANJE POTREBNIH

SIL ZA ZAŠČITO, REŠEVANJE

IN POMOČ

DOKUMENTACIJA

POSTOPKIDIAGRAM POTEKA DEJAVNOSTI PRIMARNA

ODGOVORNOST

Poveljnik CZ ZŠ

Poveljnik CZ ZŠ

Poveljnik CZ ZŠ

Dokum.o aktiviranju

Dokum.o aktiviranju

Vodja intervencije

Logistični center regije

Služba za podporo

6.9

6.

2ODLOČANJE O

AKTIVIRANJU

6.5

NAPOTITEV SIL ZA ZRP NA

NA ZBIRALIŠČE NA KRAJU

NESREČE

6.7

ZAGOTAVLJANJE LOGISTIČNE

OSKRBE

6.6

DOLOČITEV DELOVIŠČA

VODJEM POSAMEZNIH ENOT

Delovni nalog

P-1, P-2

P-3

P-4

Poveljnik CZ ZŠ

Poveljnik CZ ZŠ

Poveljnik CZ ZŠ

Poveljnik CZ ZŠ

SPREMLJANJE

6.8

KONČNO POROČILO




Po prejemu obvestila o nevarnosti nastanka poplav na določenem območju Zahodnoštajerske regije poveljnik CZ ZŠ ali njegov namestnik prouči situacijo in na podlagi stanja, zahtev prizadetih občin in napovedi za naprej (višina vodostaja, nadaljnje padavine) sprejme odločitev o pripravljenosti in aktiviranju:

Regijskih organov vodenja in strokovnih služb ki so pristojni za operativno, strokovno vodenje zaščite, reševanja in pomoči ter komisij;

regijskih sil in sredstev za zaščito reševanje in pomoč.

6.1 Aktiviranje organov vodenja, strokovnih služb in komisij Glede na oceno stanja na terenu poveljnik CZ za Zahodno Štajerske aktivira organe, ki so pristojni za operativno in strokovno vodenje zaščite, reševanja in pomoči in sicer:

Štab za CZ zahodno Štajerske regije v operativni sestavi; Izpostavo URSZR Celje (potrebno število delavcev po seznamu); Regijsko komisijo za ocenjevanje škode ob naravnih in drugih nesrečah; Regijsko komisijo za ocenjevanje poškodovanosti in uporabnosti gradbenih

objektov. Za zagotavljanje komunikacijske in informacijske podpore, če je to potrebno, se okrepi ReCO Celje z dodatnimi operativci.

6.2 Aktiviranje sil in sredstev za zaščito in reševanje Za izvajanje zaščite, reševanja in pomoči ob tej nesreči poveljnik CZ za Zahodno Štajersko glede na oceno stanja aktivira enote Civilne zaščite ter vključi v aktivnosti zaščite in reševanja naslednje:

Enota za tehnično reševanje

Enota za RKB zaščito

Služba za podporo

Logistični center

Enota za popolnitev ReCO

Gasilske enote širšega regijskega pomena

Slovenski Karitas

Savinjsko Šaleška gasilska zveza

Celjska gasilska zveza

Podvodna reševalna služba – Reševalna postaja Celje in Velenje

Rdeči križ Slovenije

Poklicna gasilska enota Celje

Prostovoljno gasilsko društvo Velenje s poklicnim jedrom

NIVO, vodnogospodarsko podjetje Celje

Vodnogospodarsko podjetje Novo mesto

DRAVA, Vodnogospodarsko podjetje Ptuj




Vzdrževanje in obnova cest d.d. Celje (za vzdrževanje državnih cest)

UVHVVR – Območni urad Celje

Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano (NLZOH), Lokacija Celje,

Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), Območna enota Celje Glede na oceno stanja nesreče se lahko aktivirajo samo določene nižje enote (ekipa, oddelek) omenjenih enot. Za zagotavljanje varnosti se aktivira policija, ki zavarovanje kraja nesreče, ureja cestni promet za intervencijska vozila, zavaruje območja dogajanja posameznih zaščitnih ukrepov. Pozivanje regijskih pripadnikov CZ in drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč izvaja Izpostava URSZR Celje, ki urejajo tudi vse zadeve v zvezi z nadomestili plač in povračili stroškov, ki jih imajo pripadniki pri opravljanju dolžnosti v CZ oziroma pri zaščiti in reševanju. Regijske sile za zaščito, reševanje in pomoč, ki odidejo na prizadeto območje, se zberejo na svojih zbirališčih in se napotijo v regijski logistični center, kjer se jim na podlagi zahtev občin prizadetega območja določi delovišče in izda delovni nalog. Načini in postopki aktiviranja sil in sredstev za zaščito, reševanje in pomoč v Zahodno Štajerski regiji so opredeljeni v Dokumentu o aktiviranju in mobilizaciji regijskih sil in sredstev za zaščito, reševanje in pomoč po katerem se v tem primeru tudi izvaja aktiviranje.




P-5 Seznam regijskih zbirališč sil za zaščito, reševanje in pomoč


P-25 Pregled človekoljubnih organizacij

P-26 Pregled centrov za socialno delo

P-27 Pregled zdravstvenih domov, zdravstvenih postaj in reševalnih postaj

P-024/1 Navodilo za izvajanje aktiviranja/mobilizacije organov vodenja ter sil za zaščito, reševanje in pomoč

P-024/2 Navodilo za izvajanje aktiviranja/mobilizacije sredstev iz popisa za zaščito, reševanje in pomoč z načrtom izvzema MTS iz skladišča

P-070/5 Aktiviranje zrakoplovov SV in helikopterjev policije za izvajanje nalog ZRP - pilotski projekt

D-14 Vzorec odredbe o aktiviranju sil in sredstev za ZRP

D-15 Vzorec delovnega naloga




6.3 Zagotavljanje pomoči v materialnih in finančnih sredstvih

6.3.1

PRESOJA POTREB PO

MATERIALNIH SREDSTVIH

6.3.4

PRIPRAVA IN PREVOZ

SREDSTEV NA PRIZADETO

OBMOČJE

6.3.5

RAZPOREDITEV SREDSTEV

MED UPORABNIKE

DOKUMENTACIJA

POSTOPKI

DIAGRAM POTEKA

DEJAVNOSTI

PRIMARNA

ODGOVORNOST

Poveljnik CZ RS

Vlada RS

URSZR


6.3.6

SPREMLJANJE UPORABE

SREDSTEV

Zahtevki občin

Poročila občin

URSZR

Izpostava Celje

Logistični center

Poveljnik CZ ZŠ


6.3.3

AKTIVIRANJE POTREBNIH

SREDSTEV

6.3.2

ODLOČANJE O MATERIALNI in FINANČNI

POMOČI

NE DA

URSZR

Izpostava URSZRCelje

Logistični center

Poveljnik CZ ZŠ

Odredba

poveljnika CZRS

Sklep Vlade RS

Sklep o

aktiviranju

P-2

P-3, P-4

Potni nalog

Potrdilo o

prejemu

Materialni list

Materialna pomoč Zahodno Štajerske regije pri odpravljanju posledic poplav obsega:

posredovanje pri zagotavljanju specialne opreme, ki jo na območju prizadetih občin ni mogoče dobiti (gradbena mehanizacija, električni agregati, naprave za prečiščevanje vode ipd.),

pomoč v hrani, pitni vodi, zdravilih, obleki, obutvi ipd.,

pomoč v sredstvih za začasno nastanitev in oskrbo ljudi, ki so ostali brez doma in

za pomoč v finančnih sredstvih, ki jih občine potrebujejo za financiranje ukrepov in nalog pri zagotavljanju osnovnih pogojev za življenje odloča Vlada RS.

O uporabi materialnih sredstev iz državnih rezerv za pomoč prizadetim ob poplavi, finančnih sredstvih ter mednarodni pomoči, odloča Vlada RS, v nujnih primerih pa tudi poveljnik CZ RS. Reševalne enote in službe, strokovnjaki ter materialna pomoč iz drugih držav se zbira v regijskem logističnem središču in od tam posreduje na ogroženo območje.

D-3 Načrt organizacije in delovanja regijskega logističnega centra




7. UPRAVLJANJE IN VODENJE

7.1 Organi in njihove naloge Vodenje sil za zaščito, reševanje in pomoč je urejeno z zakonom o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami. Po tem zakonu se varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami organizira in izvaja kot enoten sistem na lokalni, regionalni in državni ravni. Organi in njihove naloge na regijski ravni: Izpostava Uprave RS za zaščito in reševanje Celje

opravlja upravne in strokovne naloge zaščite, reševanja in pomoči iz svoje pristojnosti,

organizira komunikacijski sistem za delovanje državnih (regijskih) sil za zaščito, reševanje in pomoč,

zagotavlja informacijsko podporo organom vodenja na regijski ravni,

zagotavlja pogoje za delo Štaba CZ za Zahodno Štajersko,

zagotavlja logistično podporo pri delovanju državnih (regijskih) sil za zaščito, reševanje in pomoč,

pomaga pri vodenju zaščite, reševanja in pomoči ter pri odpravljanju posledic,

zbira, obdeluje in posredujejo podatke o nesrečah in drugih dogodkih (ReCO)

opravlja druge naloge iz svoje pristojnosti. Poveljnik CZ za Zahodno Štajersko

usmerja dejavnost za zaščito, reševanje in pomoč,

predlaga in odreja zaščitne ukrepe,

odloča o aktiviranju sil za zaščito, reševanje in pomoč,

vodi regijske sile za zaščito reševanje in pomoč,

določa vodjo intervencije

zahteva pomoč

nadzoruje izvajanje nalog - spremlja stanje za prizadetem območju

usmerja dejavnost za zagotavljanje osnovnih pogojev za življenje na prizadetem območju

Štab Civilne zaščite za Zahodno Štajersko

Ob nesreči organizira naslednje delovne procese:

operativno načrtovanje;

organiziranje in izvajanje reševalnih intervencij iz regijske pristojnosti;

zagotavlja informacijsko podporo,

zagotavljanje logistične podpore državnim silam za zaščito, reševanje in pomoč,

opravljanje administrativnih in finančnih zadev.




Ministrstva

Pristojnosti posameznih ministrstev za opravljanje nalog, ki so pomembne za odpravljanje posledic poplav so opredeljene v načrtih dejavnosti posameznih ministrstev oz. njihovih izpostav v Zahodno Štajerski regiji. Načrti dejavnosti ministrstev in njihovih regijskih izpostav se nahajajo v mapi, Dodatki k načrtom ZIR, D-22/R-X (mapa št. IV).

Policijska uprava Celje

varuje življenje ljudi, premoženja ter vzdržuje javni red na prizadetem območju,

nadzira in ureja promet v skladu s stanjem prometne infrastrukture, omogoča interveniranje silam za zaščito, reševanje in pomoč, sodeluje z letalsko enoto policije pri opravljanju humanitarnih, oskrbovalnih,

izvidovalnih in drugih nalog ZRP,

organizira preventivno in represivno dejavnost v zvezi z kaznivimi dejanji v skladu z nastalimi razmerami,

sodeluje pri identifikaciji žrtev, po potrebi organizira mobilni komunikacijski center in vzpostavlja komunikacijsko-

informacijsko povezavo z drugimi organizacijskimi enotami ministrstev ter drugimi državnimi organi,

opravlja vse druge naloge iz svoje pristojnosti.

D-22/R-2 Načrt dejavnosti PU Celje ob naravnih in drugih nesrečah

D-22/R-3 Načrt dejavnosti PU Celje za urejanje prometa v okolici Bolnišnice Celje v primeru naravnih in drugih nesreč večjega obsega

Nevladne organizacije Rdeči križ Slovenije - območna združenja RK, Slovenska Karitas, Savinjsko-Šaleška in Celjska gasilska zveza, GRS-postaja Celje, JRS-postaja Velenje, kinologi, potapljači, taborniki, skavti ter druge nevladne organizacije, katerih dejavnost je pomembna za zaščito, reševanja in pomoč izvajajo naloge iz svoje pristojnosti. Vključujejo se v skupne akcije zaščite, reševanja in pomoči na podlagi odločitve poveljnika CZ ZŠ.

P-7 Pregled javnih in drugih služb, ki opravljajo dejavnosti pomembne za zaščito in reševanje

P-10 Pregled gradbenih organizacij

P-11 Pregled gasilskih enot s podatki o poveljnikih in namestnikih poveljnikov


P-13 Pregled avtomobilskih lestev v regiji za gašenje in reševanje iz visokih zgradb



P-05 Podatki o gasilskih enotah

P-06 Podatki o reševalnih enotah (državnih in regijskih) KZS

P-07 Podatki o enotah za reševanje iz vode in na vodi SPZ




P-010/1 Seznam članov Zveze tabornikov Slovenije, vključenih v regijsko enoto za postavitev začasnih prebivališč na območju Zahodnoštajerske regije

P-012 Podatki o službah, podjetjih in drugih organizacijah pomembnih izvajanje za ZRP (nevladnih - prostovoljnih organizacijah)

7.2 Operativno vodenje

IZPOSTAVA URSZR

CELJE

POVELJNIK CZ ZŠ

ŠTAB CZ ZŠ

ŽUPAN

POVELJNIK CZ OBČINE

ŠTAB CZ OBČINE

KRAJEVNI POV. CZ

IN ŠTAB CZ

OBČINSKA

UPRAVA

ENOTE IN SLUŽBE ZA ZAŠČITO,REŠEVANJE IN POMOČ

MORS

URSZR

Slika št. 10: Shema vodenja sistema zaščite in reševanja Dejavnost za zaščito, reševanje in pomoč na območju občine operativno vodi poveljnik CZ občine s pomočjo štaba CZ občine. Poveljnik CZ ZŠ spremlja stanje in izvajanje zaščite, reševanja in pomoči na prizadetem območju ter na zahtevo poveljnika CZ občine skladno s načeli postopnosti uporabe sil in sredstev organizira potrebno pomoč za ZRP. V primeru, da občina ne razpolaga z ustreznimi silami, poveljnik CZ prizadete občine, skladno z načelom postopnosti, zaprosi za pomoč v silah in sredstvih za zaščito, reševanje in pomoč poveljnika CZ ZŠ, ta pa glede na potrebe, poveljnika CZ RS.

Če je prišlo do poplav na območju več občin v Zahodnoštajerski regiji, dejavnosti za zaščito, reševanje in pomoč skupnega pomena organizira in vodi poveljnik CZ za Zahodno Štajersko. Štab CZ ZŠ regije ob poplavi organizira svoje delo na sedežu Izpostave URSZR Celje, Maistrova ulica 5, Celje. Izpostava URSZR Celje pripravi vse potrebno za nemoteno dela poveljnika CZ ZŠ in štaba CZ ZŠ kakor tudi nemoteno delo regijskega centra za obveščanje in logističnega centra. Namreč skladišče logističnega centra v Bežigradu je bilo leta 1998 poplavljeno v višini 80 cm kakor tudi garaža službenih vozil ob parkirnem prostoru Pod gradom v Celju, zato je potrebno pravočasno, v primeru poplav, vozila in potrebna materialna sredstva odpeljati na rezervno lokacijo, kot je določeno z navodilom o delu logističnega centra. Ob poplavah podtalna voda preko kanalizacije zalije tudi kletne prostore objekta ReCO, kjer je rezervno napajanje, zato je pripravljeno vse potrebno za prečrpavanje te vode.




Ob naravni ali drugi nesreči pristojni poveljnik CZ oziroma vodja intervencije zagotavlja, operaterjem sistema javne stacionarne in mobilne telefonije, dostope do komunikacijskih objektov, ki so v okvari na območjih nesreče (intervencije), do odprave napak in ponovne vzpostavitve delovanja.

D-2 Načrt URSZR za zagotovitev prostorskih in drugih pogojev za delo poveljnika CZ ZŠR in Štaba CZ ZŠR


7.3 Organizacija zvez Pri prenosu podatkov in govornem komuniciranju se lahko uporablja vsa razpoložljiva telekomunikacijska in informacijska infrastruktura, ki temelji na različnih medsebojno povezanih omrežjih skladno z Zakonom o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami ter Zakonom o telekomunikacijah. Prenos podatkov in komuniciranje med organi vodenja, reševalnimi službami in drugimi izvajalci zaščite, reševanja in pomoči poteka s pomočjo naslednjih storitev oziroma zvez: - storitve: intranet zaščite in reševanja ter

elektronska pošta; - zveze: radijske zveze (ZA-RE, ZA–RE DMR in ZA-RE PLUS, TETRA),

satelitske zveze za prenos podatkov mobilnih enot,

paketni radio za prenos podatkov in druge zveze, ki jih uporablja Zveza radioamaterjev Slovenije,

sistem javne stacionarne telefonije, mobilna telefonija,

prenosne bazne postaje mobilne telefonije,

internet,

telefaks. Sistem zvez ZA-RE Pri neposrednem vodenju akcij zaščite, reševanja in pomoči se uporabljata sistem radijskih zvez zaščite in reševanja (ZA-RE) ter sistem osebnega klica. Sistem zvez ZA-RE se obvezno uporablja pri operativnem vodenju intervencij in drugih zaščitnih ter reševalnih akcijah. Telekomunikacijska središča tega sistema v ZŠ regiji je ReCO Celje, prek katerih se zagotavlja povezovanje uporabnikov v javne in zasebne telekomunikacijske sisteme ter med ostalimi centri za obveščanje. Uporaba mobilnih repetitorskih postaj ZA-RE Mobilne repetitorske postaje se uporabljajo za nadomestilo izpadlih repetitorskih postaj radijske mreže sistema zvez ZA-RE ali za izboljšanje delovanja omenjene mreže, če gre za lokacijo s slabšo pokritostjo z radijskim signalom ZA-RE ali za potrebe po dodatnem repetitorju zaradi povečanega radijskega prometa oziroma zahteve zaradi organizacije prometa radijskih zvez ZA-RE ob nesreči. Mobilni repetitor se nahaja na sedežu Izpostave URSZR Celje.




Na območju ZŠ regije delujejo naslednji repetitorji:

Lokacija repetitorja Alfanumerična

oznaka Numerična oznaka Vrsta oddaje

Malič 01 – REG CE 01 SD

Ločica 01 – REG CE 01 SD

Golte 32 – REG CE 32 SD

Štucinov hrib 03 – REG CE 03 SD

Rudnica 04 – REG CE 04 SD

Gorenje 08 – REG GO 08 SD

Huda peč 09 – REG GO 09 SD

Slika št.11: Repetitorske postaje s kanali sistema ZA-RE V primeru, da je v reševanje vključen tudi helikopter Slovenske vojske se za medsebojno komuniciranje uporablja 33. ali 34. kanal radijskih zvez ZARE.

Podsistem osebnega klica V sistemu zvez ZA-RE deluje tudi podsistem osebnega klica (pozivniki oziroma pagerji). Ta omogoča pošiljanje pisnih sporočil imetnikom sprejemnikov osebnega klica. Sporočila pošiljajo ReCO Celje. Oddajniško mrežo sestavlja 47 oddajnikov zgornje mreže in 69 digitalnih repetitorjev spodnje mreže. Če bi bilo nujno, bi bilo mogoče namestiti tudi mobilni digitalni repetitor.

P-19 Radijski imenik sistema zvez ZARE, ZARE+

P-072/1 Navodilo za uporabo radijskih zvez ZARE


D-4 Načrt zagotavljanja zvez ob nesreči




8. ZAŠČITNI UKREPI IN NALOGE ZAŠČITE, REŠEVANJA IN POMOČI

8.1 Zaščitni ukrepi 8.1.1 Prostorski, gradbeni in drugi tehnični ukrepi

8.1.1.6

DRUGI UKREPI

8.1.1.2

NADZOROVANJE

STANJA VODNOG.

INFRASTRUKTURE

8.1.1.3

RUŠENJE NARAVNIH

PREGRAD V SKLADU

Z NAČRTOM

8.1.1.4

UTRJEVANJE

NASIPOV

8.1.1.1

NEVARNOST

NASTANKA POPLAV

DOKUMENTACIJA,

POSTOPKI

DIAGRAM POTEKA

AKTIVNOSTI

PRIMARNA

ODGOVORNOST

Urad za monitoring

NIVO Celje

Občani

NIVO Celje

Pristojni poveljnik CZ

občine

Poveljnik CZ ZŠ

NIVO Celje


občine

Poveljnik CZ ZŠ

NIVO Celje

Savske elektrarne

Vrhovo

Obvestilo

Poročilo

Načrt

8.1.1.5

PRAZNENJE UMETNIH

AKUMULACIJ

Upravljalec objekta -

NIVO CeljeNačrt

Odločitev

odgovornih

Prostorske, gradbene in druge tehnične ukrepe izvajajo gospodarske javne službe na področju urejanja voda, upravljavci objektov in drugi pristojni organi (NIVO Celje, DRAVA Ptuj, VPG Novo mesto Elektrarna Vrhovo). Te ukrepe izvajajo po prvih obvestilih o zviševanju vodostaja rek. Predvsem je potrebno poostriti nadzor nad zapornicami, jezovi in nasipi.




V slučaju potrebe po utrjevanju ali nadgradnji nasipov na vodotokih sodelujejo tudi tehnično reševalne enote CZ ogrožene občine kot tudi te enote sosednjih občin v skladu z medobčinskimi dogovori. Na prošnjo župana se za utrjevanje nasipov vključi tudi regijska enota CZ za tehnično reševanje po odobritvi poveljnika CZ ZŠ.




8.1.2 Evakuacija

8.1.2.4

SPREJEM,OSKRBA IN

NASTANITEV

EVAKUIRANCEV

8.1.2.2

OBVEŠČANJE PREB.

O EVAKU. POTEH IN

ZBIRALIŠČIH

8.1.2.3

IZVAJANJE

EVAKUACIJE

8.1.2.1

SKLEP O

EVAKUACIJI

DOKUMENTACIJA,

POSTOPKI

DIAGRAM POTEKA

AKTIVNOSTI

PRIMARNA

ODGOVORNOST

Poveljnik CZ prizadete

občine

Župan prizadete občine


občine


občine

Pisni sklep

Načrt evakuacije

Obvestila o evaku.

zbirališčih

Načrt evakuacije

Evakuacijo ob poplavah odredi župan ali v nujnih primerih poveljnik CZ prizadete občine. Izvaja se v skladu z načrtom evakuacije, ki ga izdela občina za vsako ogroženo območje posebej. Z evakuacijskim načrtom mora seznaniti ogroženo prebivalstvo predvsem pa z evakuacijskimi potmi in zbirališči od koder bo skupni prevoz do začasnih bivališč.




8.1.3 Sprejem in oskrba ogroženih prebivalcev

8.1.3.7

SPREMLJANJE PRESKRBE

Z ŽIVLJENSKIMI

POTREBŠČINAMI

8.1.3.4

POSTAVITEV ZAČASNIH

BIVALIŠČ

8.1.3.5

ORGANIZIRANJE OSKRBE V

NASTANITVENIH ENOTAH

8.1.3.6

ZBIRANJE IN

RAZDELJEVANJE

HUMANITARNE POMOČI

8.1.3.1

ZBIRANJE PODATKOV O

OBČANIH, KI SO OSTALI

BREZ BIVALIŠČA

DOKUMENTACIJA,

POSTOPKI

DIAGRAM POTEKA

AKTIVNOSTI

PRIMARNA

ODGOVORNOST

8.1.3.2

ODLOČANJE O

NASTANITVENIH

ZMOGLJIVOSTIH

DA

NE

8.1.3.3

NASTANITEV

OGROŽENEGA

PRBIVALSTVA

Pisni zahtevekObčinski štab za CZ

Človekoljubne organizacije

Pristojne službe socialnega

varstva

Evidenca

ogrož.

prebivalcev

Načrt delovanja

nastanitvene en.

Dovoljenje za

postavitev enot

Pregled

nastanitvenih

kapacitet

Poveljnik CZ občine

Strokovna služba občine

Enota za oskrbo CZ občine


Enota za oskrbo CZ občine

Vodstvo nastanitvene

enote

Pristojni organi za preskrbo

Poveljnik CZ ogrožene

občine

Oskrba ogroženega prebivalstva zaradi poplav se izvaja, ko prebivalci zaradi ogroženosti življenja morajo zapustiti domove. Oskrba tega prebivalstva je v pristojnosti občin, ki morajo v svojih načrtih ZiR natančno določiti sprejemna mesta evakuiranega prebivalstva.




Začasna nastanitev in oskrba evakuiranih prebivalcev zajema urejanje sprejemališč za evakuirane prebivalce, nastanitev prebivalstva, oskrba z najnujnejšimi življenjskimi potrebščinami in zbiranje in razdeljevanje človekoljubne pomoči. Navedene naloge izvajajo občinske službe CZ za podporo, podjetja, ki razpolagajo z nastanitvenimi in prehrambnimi zmogljivostmi, centri za socialno delo, RKS – območna združenja RK na območju Zahodnoštajerske regije, Slovenska Karitas. V kolikor se izkazuje potreba po zagotovitvi začasnih kontejnerskih bivališč in so zato dani ustrezni pogoji se vključi v reševanje poveljnik CZ za Zahodno Štajersko. Preko humanitarnih organizacij (RK, Karitas) se zagotavljajo tudi denarna pomoč za kar se objavi tekoči račun na katerega se ta denarna sredstva zbirajo.

P-21 Pregled objektov, kjer je možna začasna nastanitev ogroženih prebivalcev in njihove zmogljivosti, ter lokacije primerne za postavitev zasilnih prebivališč

P-22 Pregled organizacij, ki zagotavljajo prehrano






8.1.4 Radiološka, kemijska in biološka zaščita

8.1.4.1

IZLIV NEVARNE SNOVI

V VODE

8.1.4.3

IDENTIFIKACIJA NEVARNIH

SNOVI

DOKUMENTACIJA

POSTOPKIDIAGRAM POTEKA DEJAVNOSTI

PRIMARNA

ODGOVORNOST

Poveljnik enote ta

RKB CZ ZŠ


ReCO Celje

Pristojni štabi za CZ

Regijska enota za

RKB

Obvestilo

8.1.4.2

NEVARNOST NESREČE

Z NEVARNO SNOVJO

NE DA

Obvestilo

P-013/4

Vsak, ki opazi nevarnost

Upravljalci

Občani

Obvestilo o

nevarnosti

Pregled virov NS

P-30

8.1.4.6

ZAKLJUČEK INTERVENCIJE

SPREMLJANJE STANJA


Vodja intervencije

Vodja intervencijePoročilo o

intervenciji

8.1.4.5

IZVAJANJE ZAŠČITNIH

UKREPOV

Delovni nalog

D-15

8.1.4.4

OBVEŠČANJE O NEVARNOSTIH,

POVEZANIH Z NEVARNIMI

SNOVMI

Ob poplavah obstaja velika verjetnost, da zaradi poškodb na objektih in napravah, kjer se proizvajajo, uporabljajo, hranijo ali prevažajo nevarne snovi, pride do nenadzorovanega uhajanja teh snovi v okolje. O izlitju nevarnih snovi v okolje se takoj obvesti prebivalce na poplavnem območju. Izlite naftne derivate, ki se zadržujejo na stoječih vodah, čistijo za to usposobljene gasilske enote. V izvajanje analiz se po potrebi vključi Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano (NLZOH), Lokacija Celje in državna enota ELME.

P-30 Pregled stacionarnih virov tveganja zaradi nevarnih snovi

P-070/4 Ukrepanje ob manjših nesrečah z nevarnimi snovmi (interno navodilo za izpostave URSZR)




8.1.5 Zaščita kulturne dediščine

8.1.5.6

ZAŠČITA KULTURNE

DEDIŠČINE

8.1.5.4

TAKOJŠNJA VARNOSTSNA

DELA (EVAKUACIJA,

VAROVANJE…)

8.1.5.5

DOKUMENTIRANJE

POŠKODB

8.1.5.1

NEVARNOST POPLAV

POPLAVE

DOKUMENTACIJA,

POSTOPKI

DIAGRAM POTEKA

AKTIVNOSTI

PRIMARNA

ODGOVORNOST

8.1.5.3

ODLOČANJE O TAKOJŠNJIH

ZAŠČITNIH UKREPIH

DA

NE

8.1.5.2

PREGLED STANJA

KULTURNE DEDIŠČINA

Obvestilo o

poplavahCORS

Občani

Strokovne

konzervatorske ekipe

Zapisnik

Pristojne ustanove s

področja varstva kulturne

dediščin

Strokovne ekipe ustanov s

področja varstva kulturne

dediščin

Strokovne

konzervatorske ekipe

Ustanove s področja

varstva kulturne dediščine

Podatki o

kulturni dediščini

Zapisnik

Zaščito kulturne dediščine ob poplavah, kot je razvidno iz diagrama poteka aktivnosti, izvajajo strokovnjaki ustanove s področja varstva kulturne dediščine na območju Zahodnoštajerske. Po potrebi se pri zaščiti in reševanju predvsem ob premestitvi premične kulturne dediščine vključujejo enote CZ občine in enote CZ ZŠ.

P-31 Pregled kulturne dediščine




8.2 Naloge zaščite reševanja in pomoči

8.2.1 Tehnično reševanje ob poplavah

8.2.1.6

DRUGI UKREPI

8.2.1.2

GRADNJA IN POPRAVILO

VODNOGOSPODARSKE

INFRAKSTRUKTURE

8.2.1.3

REŠEVANJE LJUDI,

ŽIVALI IN MATERIALNIH

DOBRIN IZ VODE

8.2.1.5

ČRPANJE VODE

8.2.1.1

POPLAVE

DOKUMENTACIJA,

POSTOPKI

DIAGRAM POTEKA

AKTIVNOSTI

PRIMARNA

ODGOVORNOST

CORS

ObčaniObvestilo o poplavah

8.2.1.4

ISKANJE POGREŠANIH

Vodja intervencije CZ

Delovni nalog

Obvestilo o pogrešanihVodja intervencije

Policija



Vodja intervencije podjetij

NIVO Celje, DRAVA Ptuj,

VGP Novo mesto

Delovni nalog

Naloge razvidne iz diagrama poteka dejavnosti opravljajo gasilske enote, tehnično-reševalne enote CZ, ekipe za reševanje na vodi in iz vode na območju občine in enote CZ Zahodnoštajerske regije. Pri opravljanju nalog sodelujejo gospodarske javne službe na področju urejanja voda (NIVO Celje, DRAVA Ptuj, VPG Novo mesto), Cestno podjetje Celje in lokalna podjetja, ki vzdržujejo lokalne ceste, gradbena podjetja z ustrezno mehanizacijo in drugi. Po potrebi se lahko zaprosi za pomoč tudi enote Slovenske vojske preko CORS.






P-012/15 Pregled podjetij, ki upravljajo z vodnimi pregradami

8.2.2 Nujna medicinska pomoč V okviru nujne medicinske pomoči ob poplavah se izvajajo le najnujnejši ukrepi za ohranitev življenja in varovanje zdravja ljudi na poplavnem območju. Nujna medicinska pomoč se zagotavlja v najbližjih zdravstvenih domovih v Zahodnoštajerski in v splošni bolnišnici Celje dokler je to mogoče. V kolikor je ob poplavah večje število poškodovanih, se za nudenje prve pomoči aktivirajo občinske ekipe prve pomoči CZ, nujno medicinsko pomoč pa daje zdravstveno osebje tudi na terenu. Manjše poškodbe bi si prizadeti prebivalci oskrbeli v okviru osebne in vzajemne zaščite. Ob poplavah lahko pride tudi do utopitev ljudi. Za reševanje iz vode sta pripravljeni in usposobljeni enoti Podvodne reševalne službe – Reševalni postaji Celje in Velenje. Higienske in protiepidemične ukrepe ob poplavah izvaja Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), Območna enota Celje.



P-28 Pregled splošnih in specialističnih bolnišnic

P-017/2 Pregled mej in operativnih območij reševalnih postaj na območju regije

P-017/4 Pregled števila reševalnih vozil NMP v regiji

D-018 Pravilnik o delu zdravstvene službe ob naravnih in drugih nesrečah

D-019 Navodilo o delu zdravstva ob naravnih in drugih nesrečah

8.2.2.1 Psihološka pomoč Ob poplavah so neposredno ogroženi ljudje, ki so preživeli ali svojci žrtev psihično prizadetosti. Zaradi tega se na območju občine organizira psihološka pomoč, ki jo dajejo različni strokovnjaki kot so psihologi, terapevt, duhovniki in drugi. V ta namen se lahko vnaprej pripravijo zgibanke prve psihološke pomoči preživelim v nesreči, z napotki, kako naj si pomagajo in kje lahko dobijo strokovno pomoč, če jo potrebujejo. Zgibanke se preživelim delijo ob nesreči


D-6 Navodilo za izvajanje psihološke pomoči




8.2.3 Prva veterinarska pomoč

8.2.3.1

ZBIRANJE PODATKOV O

POSLEDICAH

8.2.3.2

VETERINARSKA OCENA

ZDAVSTVENE SITUACIJE

DOKUMENTACIJA

POSTOPKI

DIAGRAM POTEKA

DEJAVNOSTIPRIMARNA

ODGOVORNOST

Veterinarske

službe

8.2.3.6

SPREMLJANJE

EPIDEMIOLOŠKE SITUACIJE

8.2.3.4

ODSTRANJEVANJE IN POKOP

ŽIVALSKIH KADAVROV TER

DRUGI SANACIJSKI UKREPI

P-401

D-403

P-03/7

P-025/3-1


UVHVVR-OU Celje

Veterinarska služba

NVI-UO Celje

Javne službe za

prevoz živalskih

odpadkov

UVHVVR-UO Celje

8.2.3.3

ODLOČANJE O

PREVENTIVNIH IN DRUGIH

UKREPIH

Pristojni poveljniki CZ

Poverjeniki za CZ

P-29

P-025/3-1

P-25/3-1

P-025/4

8.2.3.5

POOSTREN NADZOR NAD ŽIVILI

ŽIVALSKEGA IZVORA

UVHVVR-OU Celje

Odločba

inšpekcije

NE DA

Naloge prve veterinarske pomoči izvajajo veterinarji oziroma Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR)-Območna enota Celje v okviru svojih načrtov. Po potrebi pa sodelujejo z ekipami za prvo veterinarsko pomoč CZ in gasilskimi organizacijami.

P-29 Pregled veterinarskih organizacij

P-025/3-1 Seznam kontaktnih oseb UVHVVR – Območni urad Celje

P-025/4 Podatki o odgovornih osebah - Nacionalni veterinarski inštitut, Enota Celje

P-401 Pregled izvajalcev javnih služb ravnanja s trupli živali in drugimi živalskimi stranskimi proizvodi




8.2.4 Zagotavljanje osnovnih pogojev za življenje Za izvajanje nalog na področju zagotavljanja osnovnih pogojev za življenje so zadolžene javne službe in druge organizacije s področja infrastrukture na območju Zahodnoštajerske regije, poveljnik CZ ZŠ in občinski poveljniki CZ. Osnovni pogoji za življenje bodo vzpostavljeni takrat, ko bo ogroženim ljudem zagotovljena:

primerna nastanitev in oskrba s pitno vodo, hrano, zdravili in drugimi osnovnimi življenjskimi potrebščinami,

nujna zdravstvena oskrba

nujna komunalna infrastruktura, oskrba z električno energijo, nujna prometna povezava ter

zagotovljena veterinarska oskrba živali kot tudi nujna živinska krma.


P-14 Pregled avtomobilskih cistern v regiji za prevoz pitne vode







9. OSEBNA IN VZAJEMNA ZAŠČITA

9.1.

OBVESTILO O

NEVARNOSTI POPLAV

9.2.

USMERJANJE OSEBNE IN

VZAJEMNE ZAŠČITE(navodila prebivalcem, objava

posebne tel. številke, navodila

voznikom motornih vozil in ostalim

udeležencem v prometu)

9.3.

ORGANIZIRANJE

INFORMATIVNEGA CENTRA

9.5.

SPREMLJANJE SOCIALNIH

RAZMER NA PRIZADETEM

OBMOČJU

P-01/3

P-25

P-26

DOKUMENTACIJA

POSTOPKI

DIAGRAM POTEKA

DEJAVNOSTI

PRIMARN

A ODGOVORNOS

T

Poveljnik CZ občin

Poveljnik CZ občin

Občinske svetovalne

službe


Centri za socialno

delo

Humanitarne

organizacije

P-01/4

P-01/3

Navodila in

napotki prebivalcemD-7/R-X

9.4.

POMOČ POSEBNO OGROŽENIM

SKUPINAM PREBIVALCEV

Občinske svetovalne

službe

Centri za socialno

delo

Poročila

Osebna in vzajemna zaščita obsega vse ukrepe prebivalcev za preprečevanje in ublažitev posledic poplav za njihovo zdravje in življenje ter varnost njihovega imetja. Za organiziranje, razvijanje in usmerjanje osebne in vzajemne zaščite so zadolžene občine, ki v načrtih ZIR natančno opredelijo način in izvedbo. Pri tem imajo pomembno vlogo poverjeniki za CZ ter informativni centi, ki jih ustanovi občina. V informativnih centrih se organizira in izvaja dejavnost, ki prispeva k normalizaciji razmer na prizadetem območju. Občine lahko organizirajo tudi ustrezno svetovalno službo, ki jo praviloma opravljajo prostovoljci, zlasti psihologi, sociologi, socialni delavci, zdravstveni delavci, strokovnjaki s področja zaščite in reševanja ter drugi.



P-01/3 Seznam odgovornih osebah občin in poveljnikov CZ občin

D-7/R-3 Navodilo – kako ravnamo ob poplavi in ukrepi po poplavi




10. OCENJEVANJE ŠKODE Ocenjevanje škode ob poplavi zajema ocenjevanje poškodovanosti objektov in ocenjevanje škode, ki se praviloma opravljata skupaj. Za vzpostavitev normalnega življenja na poplavnem območju morajo komisije za ugotavljanje poškodovanosti gradbenih objektov v najkrajšem možnem času ugotoviti poškodovanost gradbenih objektov. Komisije za ocenjevanje škode Zahodnoštajerske regije po poplavi najprej pripravijo grobo oceno škode, ki je podlaga za odločanje o pomoči prizadetim občinam pri zagotavljanju osnovnih pogojev za delo ter pripravo sanacijskih programov. Komisije za oceno škode Zahodnoštajerske regije popišejo oziroma ocenijo škodo zaradi poplav na podlagi predpisane metodologije za ocenjevanje škode ob naravnih in drugih nesrečah. Pri tem delu jim pomagajo pristojni občinski in državni organi. Za čimprejšnje izplačilo zavarovalnih premij oškodovancem, so zavarovalnice dolžne čim prej po poplavi napotiti cenilce na območje, ki ga je prizadela poplava in oceniti nastalo škodo na objektih, imovini, pridelkih itd. ki so zavarovani.



P-018/3 Metodologija za ocenjevanje škode




11. RAZLAGA POJMOV IN OKRAJŠAV

11.1 Razlaga pojmov Limnograf je naprava s katero merimo količino padavin.

Hidrologija ali vodoznanstvo je znanost, ki proučuje vode na kopnem (nad površjem, na površju in pod površjem).

Meteorologija je znanost in operativna dejavnost. Osnovni namen rednega in sistematičnega spremljanja meteoroloških pojavov je pravočasno napovedovanje in obveščanje o vremenskih pojavih zaradi zaščite, obrambe in varovanja prebivalstva in dobrin ter zaradi čim bolj smotrnega izrabljanja z vremenom, podnebjem in vodami povezanih naravnih danosti. Poleg merjenj je bilo za vzpostavitev vremenske službe potrebno tudi razumevanje dogajanj v ozračju.

Nevarnost je (naravna ali druga ustrezna) danost za katerikoli neugoden pojav, ki je

povezan z možno nesrečo in lahko povzroči neugodne učinke.

Ranljivost je stopnja škode ali posledic, ki bi lahko nastale zaradi potencialno škodljivega pojava.

Ogroženo območje je območje, kjer zaradi nevarnosti škodljivega delovanja voda –

poplav in erozije, zemeljskih in hribinskih plazov, snežnih plazov ter ledu, pogojenih z naravnimi značilnostmi in obstoječe rabe prostora (stalne prisotnosti ljudi in zgradb) obstaja potencial ogroženosti življenj in zdravja ljudi ter potencial materialne škode.

Poplava je naravni pojav, ki nastane zaradi izredno močnih padavin ali naglega

taljenja snega ali medsebojnega skupnega delovanja. Je naravna nesreča, ko izredni vodni pretok povzroči občutno škodo ob razlitju vode iz struge po okolici.

Poplavni val se pomika po reki navzdol tem hitreje, čim hitreje le-ta narašča. Hitrost je pri večjih nižinskih rekah od 2 – 5 km/h, pri nenadnih povodnjih hudourniškega značaja pa tudi čez 15 km/h. Ko reka prestopi bregove, se hitrost vode hitro zmanjša.

Povodenj je naravna nesreča, ko izredni vodni tok povzroči občutno škodo v rečni strugi.

Porečje je območje, s katerega vse celinske vode odtekajo preko potokov, rek ali jezer v reko ali jezero.

Škoda obsega ekonomske izgube, ocenjene po nesreči.

Vodno območje je s predpisom določeno območje, ki obsega eno ali več sosednjih povodij, skupaj s pripadajočimi podzemnimi vodami ter obalnim morjem in je teritorialna podlaga za upravljanje z vodami.




Vodostaj je višina nivoja vode v rečnem koritu in ga merimo z vodomerno letvijo ter izračunamo v centimetrih. Vodostaj opazujemo vsak dan zjutraj, posebno na večjih rekah. Letev je navadno pritrjena ob mostovih in je razdeljena na 2 cm široke bele in črne proge. Kota »0« od katere merimo gladino vode, je postavljeno tako, da imajo vodostaji najpogosteje pozitivne vrednosti.

Vodni pretok je tista množina vode, ki preteče skozi ovlažen rečni profil na kakem

mestu v 1 sekundi. Izrazimo ga v m/sek, izračunamo pa tako, da površino ovlaženega profila pomnožimo s srednjo množino vode. Vodni pretok je močno povezan z višino vodostaja.

11.2 Razlaga okrajšav

OKRAJŠAVA RAZLAGA

ARSO Agencija Republike Slovenije za okolje

CORS Center za obveščanje Republike Slovenije

CZ Civilna zaščita

CZ RS Civilna zaščita Republike Slovenije

CZ ZŠ Civilna zaščita za Zahodno Štajersko

GZ Gasilska zveza

JZ Javni zavod

MOP Ministrstvo za okolje in okolje

NIJZ Nacionalni inštitut za javno zdravje

NLZOH Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano

OKC Operativno komunikacijski center

OKC PU Operativno komunikacijski cente Policijske uprave

OŠCZ Občinski štab za civilno zaščito

OU Območni urad

P Priloga

PGD Prostovoljno gasilsko društvo

PU Policijska uprava

PVP Prva veterinarska pomoč

ReCO Regijski center za obveščanje

RKB Radiološka, kemična in biološka

RS Republika Slovenija

ŠCZ ZŠ Štab civilne zaščite za Zahodno Štajersko

SV Slovenska vojska

TRE Tehnično reševalna enota

URSZR Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje

VGP Vodnogospodarsko podjetje

VOC Vzdrževanje in obnova cest Celje

UVHVVR Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin

VZSL Vojaško zdravstvena služba

ZARE Zaščita reševanje (sistem radijskih zvez)

ZiR Zaščita in reševanje

ZRP Zaščita, reševanje, pomoč

ZŠ Zahodna Štajerska




12. PRILOGE IN DODATKI

12.1 Seznam skupnih in posebnih prilog SKUPNA PRILOGA

POSEBNA PRILOGA

VSEBINA - PODATKI


P-2 Podatki o odgovornih osebah v URSZR Izpostavi Celje



P-5 Seznam regijskih zbirališč sil za zaščito, reševanje in pomoč

P-6 Pregled osebne in skupne opreme ter sredstev pripadnikov regijskih enot za zaščito, reševanje in pomoč



P-11 Pregled gasilskih enot s podatki o poveljnikih in namestnikih poveljnikov


P-13 Pregled avtomobilskih lestev v regiji za gašenje in reševanje iz visokih zgradb

P-14 Pregled avtomobilskih cistern v regiji za prevoz pitne vode

P-17 Seznam prejemnikov informativnega biltena

P-18 Seznam medijev, ko bodo posredovala obvestila o izvedenem alarmiranju in napotke za izvajanje zaščitnih ukrepov

P-19 Radijski imenik sistema zvez ZARE, ZARE+

P-21 Pregled objektov, kjer je možna začasna nastanitev ogroženih prebivalcev in njihove zmogljivosti, ter lokacije primerne za postavitev zasilnih prebivališč

P-22 Pregled organizacij, ki zagotavljajo prehrano




P-28 Pregled splošnih in specialističnih bolnišnic


P-30 Pregled stacionarnih virov tveganja zaradi nevarnih snovi

P-31 Pregled kulturne dediščine



P-401 Pregled izvajalcev javnih služb ravnanja s trupli živali in drugimi živalskimi stranskimi proizvodi

P-01/3 Seznam odgovornih oseb občin in poveljnikov CZ občin

P-02/3 Seznam oseb v regiji, zadolženih za stike z javnostmi

P-03/1 Splošni podatki o Agenciji RS za okolje

P-03/2 Seznam delavcev Inšpektorata RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami – Izpostava Celje

P-03/3 Inšpektorat Republike Slovenije za promet, energetiko in prostor (ipep)

P-04/9 Pregled sil za ZIR v lokalnih skupnostih na območju ZŠ

P-04/11 Pregled sredstev iz popisa, razporejenih v regijske enote, službe in druge sile ZRP

P-05 Podatki o gasilskih enotah (mapa številka I)

P-06 Podatki o reševalnih enotah državnih in regijskih KZS (mapa številk I)

P-07 Podatki o reševalnih enotah državnih in regijskih PZS (mapa številk I)

P-010/1 Seznam članov Zveze tabornikov Slovenije, vključenih v regijsko enoto za

http://193.2.178.105/aplikacije/baze_zir/dokumenti/priloge/P_1_NOVA.doc
























http://193.2.178.105/aplikacije/baze_zir/dokumenti/priloge/P-401.doc

http://193.2.178.105/aplikacije/baze_zir/dokumenti/priloge/P-01_3.doc




http://193.2.178.105/aplikacije/baze_zir/dokumenti/priloge/P-03_3.pdf







SKUPNA PRILOGA

POSEBNA PRILOGA

VSEBINA - PODATKI

postavitev začasnih prebivališč na območju Zahodnoštajerske regije

P-012 Podatki o službah, podjetjih in drugih organizacijah pomembnih izvajanje za ZRP (nevladnih - prostovoljnih organizacijah)


P-015/1 NIVO – vodno gospodarstvo Celje d.o.o. – Rečno nadzorna služba

P-015/2 VGP – Vodnogospodarsko podjetje Novo mesto d.d.


P-015/4 Seznam vodomerskih postaj z vodostaji na posameznih vodotokih

P-015/5 Pregled nasipov in črpališč za varstvo pred poplavami

P-017/2 Pregled mej in operativnih območij reševalnih postaj na območju regije

P-017/4 Pregled števila reševalnih vozil NMP v regiji

P-018/3 Metodologija za ocenjevanje škode

P-024/1 Navodilo za izvajanje aktiviranja/mobilizacije organov vodenja ter sil za zaščito, reševanje in pomoč

P-024/2 Navodilo za izvajanje aktiviranja/mobilizacije sredstev iz popisa za zaščito, reševanje in pomoč z načrtom izvzema MTS iz skladišča

P-025/3-1 Seznam kontaktnih oseb UVHVVR – Območni urad Celje

P-025/4 Podatki o odgovornih osebah - Nacionalni veterinarski inštitut, Območna enota

Celje

P-070/4 Ukrepanje ob manjših nesrečah z nevarnimi snovmi (interno navodilo za izpostave URSZR)


P-072/1 Navodilo za uporabo radijskih zvez ZARE

P-079/1 Znaki za alarmiranje ob nevarnosti naravnih in drugih nesreč

P-080/1 Evidenčni list o vzdrževanju načrta ZIR ob poplavah

12.2 Seznam skupnih in posebnih dodatkov

SKUPNI DODATEK

POSEBNI DODATEK

VSEBINA - PODATKI

D-1 Načrtovana finančna sredstva za izvajanje načrtov ZiR

D-2 Načrt URSZR za zagotovitev prostorskih in drugih pogojev za delo poveljnika CZ ZŠR in Štaba CZ ZŠR


D-4 Načrt zagotavljanja zvez ob nesreči

D-6 Navodilo za izvajanje psihološke pomoči

D-7/R-3 Navodilo – kako ravnamo ob poplavi in ukrepi po poplavi

D-14 Vzorec odredbe o aktiviranju sil in sredstev za ZRP

D-15 Vzorec delovnega naloga D-22/R-2 Načrt dejavnosti PU Celje ob naravnih in drugih nesrečah

D-22/R-3 Načrt dejavnosti PU Celje za urejanje prometa v okolici Bolnišnice Celje v primeru naravnih in drugih nesreč večjega obsega

D-018 Pravilnik o delu zdravstvene službe ob naravnih in drugih nesrečah

D-019 Navodilo o delu zdravstva ob naravnih in drugih nesrečah

12.3 Standardni operativni postopek

SOP 1.3 STANDARDNI OPERATIVNI POSTOPEK POPLAVE



http://193.2.178.105/aplikacije/baze_zir/dokumenti/priloge/P-15_3.pdf





http://193.2.178.105/aplikacije/baze_zir/uporabnik/skripte/podatki/dokumenti_izpostave/dokument_prikazi.php?id=167



http://193.2.178.105/aplikacije/baze_zir/dokumenti/priloge/P-25_3_1.doc



http://193.2.178.105/aplikacije/baze_zir/dokumenti/priloge/p-72_1.pdf



http://193.2.178.105/aplikacije/baze_zir/dokumenti/dodatki/D-1.doc





http://193.2.178.105/aplikacije/baze_zir/dokumenti/dodatki/D-7_R-3.doc


http://193.2.178.105/aplikacije/baze_zir/dokumenti/dodatki/D-22_R-2.pdf

http://193.2.178.105/aplikacije/baze_zir/dokumenti/dodatki/D-22_R-3.pdf

Documents

N A Č R T ZAŠČITE IN REŠEVANJA OB POPLAVAH V … · 2017. 9. 8. · Reka Sava v dolžini 13 km kolikor teče na območju Zahodnoštajerske regije je z ... poplav v preteklosti,