25^ETRTEK, 20. JANUAR 2005 oglasna priloga Finance

Grčija že za 12 x 4.490 SITTurčija že za 12 x 4.999 SITHrvaška že za 12 x 1.460 SITBolgarija že za 12 x 4.890 SIT

www.globtour.si • Pokličite tel. 080 28 08

Zagotavljamo vam najnižje cene,

veliko izbiro destinacij, hotelov in

terminov ter 12 prijaznih obrokov.

Počitnice 2005!

DARILO –

Gardaland!

Rezervirajte vaš

dopust že danes!

Ljudje si ‘elimo druga~nih do‘ivetij, stran od obleganih mestin znamenitosti, kamor se zgrinjajo vsi, saj marsikoga tru{~ in gne~aturisti~nih ~ebelnjakov dobesedno odbijata. @elimo videti kraje,kamor polni turisti~ni avtobusi le redko zavijejo ali sploh ne, kraje,ki bodo zadovoljili na{o notranjo ne~imrnost.

^asi mno‘i~nega turizma so minili, trendi turisti~negapovpra{evanja ka‘ejo obrat k individualnosti. Posameznik ima~edalje ve~je zahteve in pri~akovanja, zato se pojavljajospecifi~ne ponudbe in specialisti za posamezne segmenteturisti~ne ponudbe. S tem se ukvarja ni{ni turizem, ki ponujapo~itnice in do‘ivetja po meri posameznika. Namenjen jeljudem, ki jim je njihov prosti ~as preve~ dragocen in ga nikakor

ne nameravajo pre‘iveti med mno‘ico osebkov, ki fotografira-jo vsako drobnarijo. Tr‘na ni{a je na~rtno oblikovan proizvod,ki je ustvarjen z namenom, da bo zadovoljil to~no dolo~enepotrebe kupca. Ni{ni turizem je torej namenjen ozki skupiniljudi, ki jih zanima ozek segment ponudbe, zato se ponudnikispecializirajo na denimo vinske poti za ljubitelje vinske kap-ljice, operno popotovanje za ljubitelje opere, na golf, na [kots-kem pa imajo celo posebne ture za pivce viskija. Zakaj bi se vavtobusu vozili denimo po Dunaju in si ogledovali prav vsekulturnozgodovinske znamenitosti, ~e nas resni~no zanimajosamo baro~ne stavbe ali denimo Schönbrunn, ki mu na{ vodnikposveti le slabe pol ure?

Foto

: arh

iv P

arka

kra

lja M

atja

`a (f

oto:

Tom

o Je

seni

~nik

)

Poleg tega smo vas v dana{nji prilogi opozorili, da {e vedno niprepozno za pridobivanje smu~arske kondicije, bodisi v naravi alifitnes studiih, s ~imer lahko prepre~imo marsikatero po{kodbo.Za ljubitelje toplej{ega podnebja smo tokrat izbrali Mauritius, otokvulkanskega izvora, ki ga opisujejo kot pravi raj. Tudi v Slovenijiprireditev ne manjka, tako bodo kmalu spet na ogled z baklamiobsijane sne‘ne mojstrovine v ̂ rni na Koro{kem. Zimski meseciso ne nazadnje nadvse primerni tudi za razvajanje telesa in duha,zato vam v koti~ku za dobro po~utje predstavljamo ajurvedo.Med seboj pa se bodo na smu~arskem teku spopadli tudi politiki,diplomati in predstavniki gospodarstva, o ~emer bomo ob{irnejepisali v prihodnji {tevilki priloge.

Na lovu za posebnimi do‘ivetji

LIDIJA VINKOVI^,urednica prilog

lidija.vinkovic�finance-on.netFoto

: Bar

bara

Vre

zovn

ik

Finance oglasna priloga ^ETRTEK, 20. JANUAR 200526

Slapovi pri nas nisoposebno visoki inledu je pozimive~inoma za dobrih100 metrov, vseenopa je tudi nekajprecej dalj{ih lednihsmeri, ki so speljanepo ozkih ‘lebovih aligrapah ~ez stenegorskih vrhov.

Mauritius je za ve~inoSlovencev {e vednoneznan in oddaljen otok.Kako to, da se steodlo~ili za organizacijopotovanj prav na ta otok?

Agencija Imperial Travel i{~esve‘e in zanimive destinacije, kiponujajo vrhunske turisti~ne sto-ritve. Mislim, da Mauritius pooseb-lja prav to, saj je dejansko sanjskadestinacija. Odli~na hotelska na-mestitev, prijazni doma~ini, izvrst-na hrana in lepo naravno okolje

privabijo {e tako zahtevnega gosta. Pri~akujemo, da bo medSlovenci vzbudil veliko zanimanja, predvsem zato, ker je otokpri nas {e razmeroma neznan.

Kako bi na kratko predstavili to de‘elo?Otok so leta 1505 odkrili Portugalci in si ga do leta 1968, ko je

postal samostojen, delili z Nizozemci, Francozi in Angle‘i. Stabilna

Mauritius - rajski otok pe{~enih pla`Pribli‘no 1.800 kilometrov vzhodno od afri{ke obale in Madagaskarja le‘i vulkanski otok Mauritius. Obkro‘en je s330 kilometri dolgo pe{~eno pla‘o, ki je skoraj v celoti obdana z nepo{kodovanim koralnim grebenom, v kateremkar mrgoli raznobarvnih rib. Palme, modrina oceana, bele pe{~ene pla‘e, nasadi sladkornega trsa in zelene planotez bujno vegetacijo ter prijazni doma~ini vabijo v pravi raj na zemlji. O sanjskem otoku smo se pogovarjali z BarbaroBe~ iz agencije Imperial Travel, ki organizira potovanja nanj.

demokracija, svobodne volitve in pozitivna naravnanost dr‘avneoblasti do doma~inov - vse to je pripomoglo k {tevilnim tujim nalo‘-bam in najvi{jemu prihodku na prebivalca na afri{ki celini. Otok jedolg 80 in {irok 45 kilometrov ter izredno raznolik. PrebivalstvoMauritiusa je kot mozaik razli~nih ras, kultur in religij, zato ni prese-netljivo veliko {tevilo razli~nih praznikov, ki jih obhajajo doma~ini.

In kaj lahko zanimivega po~nemo?Lahko se odpravite na izlet po kopnem ali morju, vsak hotel

ponuja tudi obilico {portnih aktivnosti, seveda predvsem vodnih,organizirajo dejavnosti za najmlaj{e v otro{kih klubih, na voljo soigri{~a za golf, lahko se razvajate tudi v termah s pestro ponudbomasa‘ in sprostitvenih programov. Zanimiva je tudi njihova izvrstnakulinarika, predvsem morska. Zato sem prepri~ana, da bo gos-tom ~as na Mauritiusu {e prehitro minil.

V katerem letnem ~asu priporo~ate obisk?Najbolj{i ~as za obisk Mauritiusa je v zimskih mesecih med

novembrom in aprilom, saj se takrat temperature gibljejo med 23stopinj Celzija pono~i in 29 stopinj podnevi. Poletni meseci sohladnej{i (od 17 do 24 stopinj), vendar bolj suhi od zimskih.

BARBARA VREZOVNIK

turizem�finance-on.net

Ti turisti so osredoto~eni na aktivno pre‘ivljanje po~itnic inpotovanj, s poudarkom na zdravili{kem turizmu, sprostitvenihprogramih, {portnem udejstvovanju, opazna pa je tudi ‘elja po~im bolj anonimnem pre‘ivljanju dopusta v varnih, odmaknje-nih, ekolo{ko neopore~nih krajih, dale~ od mno‘ice.

Pristna do‘ivetja bistvena za prepoznavnostNi{ni turisti~ni produkt mora ustre~i specifi~nim interesom

kupca. V ogla{evanju je glavni junak produkt, in ~e je pristen,pritegne ve~jo pozornost. »Do‘ivetja namre~ pripomorejo, daneka destinacija ali produkt pridobi status prepoznavne tr‘neznamke. Kar je naredil film Crocodil Dundee za Avstralijo, delaMoulin Rouge za Pariz, koebenhavnska morska deklica in njenazgodba o odsekani glavi leto za letom prina{a na milijone dan-

Vse ve~ ljudi si ‘eli turisti~ni produkt po meri in ne ve~ mno‘i~nega potovanjaNi{ni turizem namenjen posebnim ‘eljam

V dana{njem hitrem ‘ivljenjskem tempu prihaja vse bolj v ospredje nemno‘i~na,individualna, zelo ciljno usmerjena in po meri posameznika oblikovana turisti~na ponudbavi{jega cenovnega razreda, ki ji pravijo ni{ni turizem. Tudi pri nas povpra{evanje poni{nih turisti~nih produktih vse bolj nara{~a, je povedala Mateja Su{nik, vodjaprekomorskega oddelka v podjetju Kompas.

skih kron prihodka od turizma,« je dodala sogovornica. Sloveni-ja na tem podro~ju gostom ponuja kme~ki turizem, adrenalins-ke {porte, kulinariko in enologijo, pohodni{tvo, navti~ni turi-zem in golf.

Vstopamo na trg posameznikovTuristi~ni produkt je lahko specializiran za demografski seg-

ment kupcev ali izbrano geografsko regijo. Ni{a so lahko pos-lovne‘i, maturanti, {tudenti, upokojenci, ‘enske popotnice,samohranilci, invalidi in podobno. Ponudnik pa se lahko usmeriv specializacijo ponudbe kme~kega, kulturnega, izobra‘eval-nega, {portnega, zdravstvenega ali turizma dobrega po~utja.Resni~na specializacija so denimo tematska potovanja (rde~anit potovanja ni arhitektura na splo{no, ampak obdobje art de-coja; ne specializacija za potovanja vAfriko, ampak usmeritev na Zimbabve).»S ciljnim tr‘enjem se usmerimo na o‘joskupino turistov, ki povpra{uje ponatan~no dolo~enem izdelku, in s temvstopamo na trg posameznikov. Pri temuporabljamo osebni pristop h kupcu, kiga v modernih poslovnih povezavahpogosto pogre{amo, s ~imer pove~amokup~evo zvestobo in hkrati povrnitevvlaganj v tr‘enje,« je razlo‘ila sogovor-nica.

Ni{ni produkti so bolj dobi~konosni»Ni{ni trg je manj{a, vendar precej dobi~konosna skupina

kupcev, ki jim zadovoljimo vse njihove najmanj{e in povsemspecifi~ne potrebe. Treba je poudariti, da je kljub obi~ajno vi{jidodani vrednosti ni{ni produkt lahko namenjen kateremukoli

segmentu kupcev na turisti~nem trgu,« je zatrdila Su{nikova.Ve~ino ni{nih produktov zaznamuje razmeroma majhna, a

~asovno zelo intenzivna produkcija. Delo zaposlenega na eno-

Nekajni{nih produktovFestival zborovskeganare~nega petja VOK,mednarodni taoisti~nikamp Rogla,opazovalci gorskegacvetja, posebejprilagojeni motivacij-ski programi zaavstralske arhitekte,danske gradbenike,ameri{ke vernike,izraelske gorskekolesarje, japonskepohodnike …

Vir: Kompas

Topli kraji vabijo

Barbara Be~ iz agencijeImperial Travel

Cunamiji so tragi~no zaznamovalijugovzhodno Azijo. Mauritiusa niso dosegli?Ne. Otok le‘i precej ju‘no ob vzhodni obali Madagaskarja in

k sre~i ga cunamiji niso prav ni~ prizadeli.

Za koga so {e posebno primerne po~itnicena Mauritiusu?Vsekakor so primerne za vse. Pot na Mauritius je resni~no

dolga, zato priporo~amo odli~no letalsko dru‘bo Emirates, ki napoti na Mauritius ali nazaj omogo~a tudi brezpla~en postanek vDubaju. Tako lahko potovanje popestrite {e z obiskom futuristi~-nega Dubaja. Vsa na{a potovanja, vklju~no s potovanji na Mauriti-us, so pripravljena individualno, povsem po ‘eljah na{ih potni-kov. Datum odhoda in dol‘ina potovanja sta torej poljubna, ponu-jamo pa le visoko kakovostne hotele s {tirimi, petimi in {estimizvezdicami, kjer tudi najbolj zahtevni gosti ne bodo ostali ravno-du{ni. Med drugim pa je otok nadvse primeren za poro~na poto-vanja, na njem se je mogo~e tudi poro~iti.

Mateja Su{nik, vodja prekomorskega oddelka v podjetjuKompas

Poslovna potovanja po meriHiter ‘ivljenjski tempo in kroni~no pomanjkanje ~asa zahtevata tudiprilagojena potovanja v prostem ~asu, po meri zastavljene po~itnice ali zgoljkratek aktiven oddih. Cilj po meri na~rtovanih poslovnih potovanj je, daposlovne‘ v najkraj{em mo‘nem ~asu ~im udobneje, brez ve~je osebneanga‘iranosti in stresa, pripotuje na ‘eleno mesto. »Pri tem ponujamomozaik storitev od letalskega prevoza, najema vozil, rezervacij hotelov inprevozov, zavarovanj; v idealno ponudbo bi morali vklju~iti {e zasebni najemletala, naro~ilo tuje valute, poslovnih daril …« razlaga Su{nikova.

Foto

: Bar

bara

Vre

zovn

ik

to produkta je precej obse‘nej{e kot pri mno‘i~nih turisti~nihproduktih. Posledi~no so tudi mar‘e na omenjenih produktihprecej vi{je, saj se sicer ne more ohranjati kakovost storitev inhkrati dobi~konosnost ter zagotavljati mo‘nosti razvoja in vla-ganja v produkt.

27^ETRTEK, 20. JANUAR 2005 oglasna priloga Finance

Najprej na fitnes, potem na smu~i

Ajurvedska masa‘a prihaja iz Indije in je stara okoli pet tiso~ let. To je naravni na~inzdravljenja, ki temelji na uravnavanju energij v telesu. Pri ajurvedi obstajajo trijetemeljni viri energije oziroma »do{e«: vata, pita, kapha, ki uravnavajo vse fiziolo{kein psiholo{ke procese telesa in uma.

Ko prvi~ obi{~ete ajurvedskega maserja, ta dolo~i, v katero skupino ali kombinacijo skupinsodite. »Obiskovalci odgovorijo na vpra{alnik, nato pa se pogovorijo z maserjem. Pri dolo~anjudo{e je maser pozoren na telesno zgradbo, barvo ko‘e, jezik in o~i obiskovalca,« je pojasnilaSimona Zalo‘nik, univ. dipl. org., VFTH, vodje fizioterapije v Termah Zre~e. Ve{~im rokamizku{enih maserjev se prepustijo tako zdravi ljudje kot tisti z razli~nimi zdravstvenimi te‘avami- ve~inoma z bole~inami v hrbtenici.

Potem ko maser obiskovalcu predstavi rezultate vpra{alnika in mu predstavi jedilnik (ta jedolo~en za vsako do{o posebej), pride na vrsto ustrezna masa‘a. Obiskovalec se ule‘e in priklasi~ni ajurvedski masa‘i mu za~ne maser nana{ati razli~na segreta ajurvedska olja. Denimo nakomolce eno, na kolena drugo. Olja z vsrkanjem skozi ko‘o pomagajo uravnavati energije. Natozmasira vse telo, kar traja 70 minut. Za opazne u~inke so potrebne vsaj dve do tri terapije, jepovedala Zalo‘nikova. V Zre~ah izvajajo tudi masa‘e Garshan s kristali soli (piling in negacelulitne ko‘e) in fangom (hranjenje ko‘e z minerali). Mo{kim pa priporo~ajo {portno mi{i~nomasa‘o udvartana, ki je bolj groba in namenjena utrujenemu telesu. B. V.

Koti~ek za dobro po~utje

Indijska masa‘auravnovesi energijev telesu

^e se odpravimo na fitnes, je najbolje, da za nasvet in pomo~ pri strokovni izvedbi vajpovpra{amo izku{enega in{truktorja fitnesa. Priprava telesa naj bo celovita, poskrbeti moramotako za mi{ice, ki so pri smu~anju najbolj obremenjene, kot tudi za dobro kondicijo, kar lahkodose‘emo tudi z rekreacijo v naravi.

Pred smu~anjem se je treba dobro telesno pripravitiLjubitelji smu~anja vedo, da je vijuganje po zasne‘enih strminah resni~no pravi

u‘itek {ele takrat, ko se na smu~i{~e odpravijo vsaj minimalno telesno pripravljeni.

^eprav smo ‘e kar po{teno zakorakali v smu~arsko sezono, {e ni prepozno, da za

svojo mi{i~no mo~ in kondicijo poskrbimo v {tevilnih fitnes studiih ali pa si fitnes

omislimo kar doma.

Osredoto~imo se na mi{ice trupa, hrbet in trebuhPri smu~anju na nas delujejo velike sile, predvsem na kolena in hrbtenico, in kaj hitro lahko

pride do neljubih po{kodb. Zato se na fitnesu osredoto~imo predvsem na mi{ice trupa, hrbet intrebuh, saj od tod izvira mo~ okon~in, posebno pozornost pa namenimo pri smu~anju neposred-no obremenjenim mi{icam. Sprednje stegenske mi{ice stabilizirajo kolena in tako prepre~ujejopo{kodbe, zadnje stegenske mi{ice in zadnjico pa potrebujemo za obvladovanje sil v hitrihzavojih. Pri morebitnih padcih nas lahko re{ijo dobro okrepljene mi{ice rok in ramenskega skle-pa.

Pri vadbi je najpomembnej{a kakovost izvajanja posamezne vaje in ne koli~ina vaj. Gibanjemora biti po~asno in nadzorovano z vdihom med spustom in izdihom med dvigom. Pomembnoje, da z vadbo ne pretiravamo, najbolje je, da obiskujemo fitnes tri- do {tirikrat na teden in delamovaje dobro uro in pol. S postopno vadbo in ve~anjem {tevila ponovitev bomo najbolje pove~alisvojo mo~ in hkrati tudi vzdr‘ljivost mi{ic.

Priporo~ljiva je tudivadba v naravi

Nekaj kondicije ‘e prido-bimo na fitnesu, vendar pa toni optimalna vadba za prekrvi-tev na{ih mi{ic in tudi plju~apri tem niso najbolj obremen-jena. Lahko sicer uporabljamoaerobne naprave (za veslanje,stepper, teka{ko stezo …),vseeno pa je bolj{e telesnoudejstvovanje v naravi, deni-mo lahkoten tek. Po temeljitipripravi bomo lahko resni~nou‘ivali na belih poljanah.

V parku ob robu gozda, kjer lahko za nekaj trenutkovpozabite na dnevni vrve‘, vas prenovljeni FIT KLUB vabi vnovo sezono 2004/05.

Ponujamo vam {portno-rekreacijsko aktivnost, prostorskoudobje, gurmanski u‘itek in kakovostno postre‘bo.

Nekaj na{ih aktivnosti ‘e poznate: TENIS IN SQUASH.Letos vam ponujamo dinami~no svetovno novost:

BADMINTON.Obljubljamo vam, da se boste ob igranju badmintonaodli~no zabavali, kondicijsko pripravili in sprostili. Igra jeprimerna za oba spola, mlaj{e, starej{e, skratka vse, ki‘elijo v sebi prebuditi {portni duh.Po napornem treningu svoje telo umirite in sprostite zokusno hrano.

NOVOST ZA PODJETJA

Za va{e podjetja organiziramo AKTIVNI DAN.Aktivni dan je {portne, tekmovalne in zabavne narave.Vklju~uje turnir tenisa, badmintona ali squasha (izbira jeva{a). Aktivni dan traja od jutra do ve~era, vmes vaspogostimo z okusnimi jedmi. Vse skupaj lahko popestrimo{e s plesom in glasbo.

POSLOVNA SRE^ANJAALI POSLOVNE PREDSTAVITVE

Poka‘ite odli~nost svojega podjetja tudi na poslovnihsre~anjih, kosilih, banketih v na{ih prostorih, ki ponujajoudobje, kakovost in diskretnost. Sprejmemo lahko do 100ljudi, ki jih lahko pove‘emo v celoto ali prostorsko lo~imona segmente.

Za vse ljubitelje glasbe in dru‘enja bomo v letu 2005 odprlivrata skupinski vadbi. Ponujali bomo razli~ne skupinskevadbe: body pump, tnz, step, pilates, jogo, dru‘abne plese,vadbo za mal~ke.Za vse, ki ‘elijo svoj dan zaklju~iti s spro{~anjem, pa savnoin masa‘e.

FIT KLUB MENGE[

FIT KLUB MENGE[Tel.: 723 09 40

������� ���������� ���� �� ������ �� �

Delovni ~as:od 8. do 24. ure

Pomembno je, da z vadbone pretiravamo, najbolje je,da obiskujemo fitnes tri- do{tirikrat na teden in delamovaje dobro uro in pol.

Finance oglasna priloga ^ETRTEK, 20. JANUAR 200528

Na smu~anje se je treba pripraviti

Foto

: arh

iv J

. Mar

ki~a

Turistov pravnik

Zato morata upravljavec ‘i~ni{kih naprav in smu~i{~a (pra-viloma je to ista oseba) poskrbeti za najve~jo mo‘no varnostsmu~arjev, predvsem pa izpolniti vse obveznosti, ki jima jihnalagata zlasti zakon o ‘i~ni{kih napravah za prevoz oseb inzakon o varnosti na smu~i{~ih. Vendar pa bi se moral vsak smu~arzavedati, da lahko za svojo in varnost drugih smu~arjev veliko,~e ‘e ne najve~, stori sam.

Varnost odvisna tudi od opremePriprava na smu~anje se nedvomno za~ne ‘e veliko prej,

preden stopimo na smu~i{~e. Tako moramo ‘e ob nakupu op-reme upo{tevati, da mora ta ustrezati na{emu znanju smu~anja.Najbolje bo, da se za nasvet o tem, kaj kupiti, pozanimamo priprodajalcu. Kupovanje zelo drage tekmovalne opreme za za-~etnika ni primerno, pa ne le zaradi visoke cene, temve~ tak-{na oprema tudi ne omogo~a u~enja smu~anja. Mo~no poudar-jen stranski lok, visoka lega in agresiven naklon smu~arskega~evlja namre~ niso primerni za prve korake na snegu. Z opre-mo, ki mo~no presega na{e znanje smu~anja, se bomo lahkopostavljali le do prvega pravega spusta. Namestitev vezi zau-pajmo izku{enemu serviserju, saj bo ta opremo prilagodil na{ite‘i, znanju smu~anja in drugimi dejavnikom, ki so pomembni,da bo monta‘a pravilna in tudi ~im bolj varna.

Omislimo si ~eladoPriporo~ljivo si je kupiti tudi kakovostno ~elado. ̂ e pomisli-

mo, koliko hudih po{kodb glave nas lahko ~elada obvaruje, je

Mag. JURE MARKI^

turizem�finance-on.net

Vsako leto se na slovenskih smu~i{~ih zgodi kar nekaj nesre~ s hudimi ali celo tragi~nimiposledicami. Smu~anje pa~ ni le zabava in nedol‘na rekreacija. Tako kot pri vo‘njiavtomobila je namre~ tudi na smu~eh treba biti zbran, opazovati dogajanje okoli sebe,prilagajati vo‘njo znanju in razmeram na smu~i{~u ter upo{tevati oznake in navodilaupravljavca smu~i{~a ali drugih poobla{~enih oseb.

Za varnost na smu~i{~ih nisoodgovorni le upravljavci smu~i{~,temve~ tudi smu~arji sami

stro{ek zanjo zanemarljiv. Za otroke do 12 let starosti pa je ~eladaobvezna. Pred prvim smu~anjem je treba poskrbeti {e za zadost-no telesno in psihi~no pripravljenost. Tudi na smu~i{~u velja ena-ko pravilo kot na cesti - smu~ati ne smemo pod vplivom alkohola(torej ne z ve~ kot 0,5 grama alkohola na kilogram krvi), prepove-danih drog, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi. Intudi nekaj ogrevalnih vaj, preden se spustimo po smu~i{~u, nemore {kodovati.

Izberimo progo, primerno na{emu znanjusmu~anjaKo se pripeljemo na smu~i{~e, predvsem ~e smo na njem

prvi~, si na informacijski tabli pogledamo, katere proge so od-prte, kak{na je njihova te‘avnostna stopnja … Razvrstitev progpo te‘avnosti je enostavna ter jo posebej dolo~a pravilnik otehni~nih pogojih za obratovanje smu~i{~ in za{~itnih sredstvih.Modre proge so lahke in tako primerne tudi za za~etnike, nagib jemajhen, preglednost in {irina praviloma veliki. Rde~e proge sosrednje te‘ke in tako primerne za dobre smu~arje, nagib je ‘eve~ji. ̂ rno ozna~ene proge so te‘avne, torej primerne le za zelodobre smu~arje. Oznaka prog ni razvidna le z informativne table,temve~ so oznake tudi na sami progi, in sicer jo ozna~uje krog vzna~ilni barvi. V isti barvi morajo biti tudi koli~ki, ki ozna~ujejomeje smu~i{~a in smer smu~arske proge. ^e na smu~i{~e pri-demo z otroki, ki se {ele u~ijo smu~arskih ve{~in, se pozanimaj-mo, kje je smu~arski vrtec ali pa se odlo~imo za u~enje vsmu~arski {oli.

Mestni muzej Ljubljana, 20. januar do 13. februarRazstava Sijaj anti~nih nekropol iz Istre

Ormo‘, 21. do 23. januarDnevi prle{ke kuhinje

Salzburg, 21. do 31. januarMozarteum - Teden Mozarta

Planina pod Golico, 21. do 23. januarKontinentalni pokal v sankanju

Roga{ka Slatina, 22. januarMednarodni festival Sre~anja na meji

Petrovci, 22. januarLüpanje tikevnega semena

Mariborsko Pohorje, 22. in 23. januar41. Zlata lisica

[kofja Loka, 29. januarEvropsko tekmovanje v smu~anju po starem

Pokljuka, 29. januar13. tek politikov, diplomatov in gospodarstvenikov

napo

vedn

ik p

rired

itev

Kompasova dnevnasoba v Monsu

V prostorih Monsove restavracije Polna skleda so vtorek odprli poslovalnico Kompasa, ki so jopoimenovali Kompasova dnevna soba. Poslovalnica jeprostorsko lo~ena od glavnega hotelskega poslopja,ima svoj vhod in veliko parkiri{~e, primerno tudi zaavtobuse.

Kompasova dnevna soba je zaokro‘ena celota s popolnoponudbo turisti~nih potovalnih storitev, v kateri bodo zaposle-ni prijazno poskrbeli za svoje stranke in jim tako med pripravorezervacije ponudili tudi kavo in roglji~ek. V poslovalnici bodoprodajali storitve prakti~no vseh svetovnih letalskih prevozni-kov, ponujali pa bodo tudi razli~ne vrste turisti~nih storitev,rezerviracijo hotelov, avtomobilov, vstopnic za prireditve, red-na kri‘arjenja in kri‘arjenja po naro~ilu, vse vrste ladijskih intrajektnih vozovnic, najem jadrnic s skiperjem ali brez, posre-dovali bodo pri urejanju vizumov in drugo. V okviru noveposlovalnice bodo opravljali tudi celosten poslovni servis za podjetja,ki bodo izbrala Kompas za svojega partnerja na poti. Kompasovadnevna soba v hotelu Mons bo odprta med 10. in in 18. uro.

Zimska pravljica obvzno‘ju mogo~nePeceKonec januarja spet tekmovanjev gradnji sne‘nih gradov

Leto{nji zadnji januarski vikend bo v Podpeci nad^rno na Koro{kem v kraju Mitnik ‘e trinajsto letozapored tekmovanje ekip v gradnji domi{ljijskegamesta sne‘nih gradov. Gradovi kralja Matja‘a sonajve~ja zimska turisti~na prireditev na Koro{kem, kisi jo vsako leto ogleda ve~ tiso~ ljudi. Tokrat bo vsoboto, 29., in v nedeljo, 30. januarja.

Zve~er, ob pri‘iganju bakel in razglasitvi najlep{ih gradov,dose‘e celodnevno pravlji~no dogajanje v Podpeci svoj vrhun-ec. Vsako leto se legendarni vojskovodja kralj Matja‘ odpravimed svoje podlo‘nike in si med sne‘nimi stvaritvami izberesvoj grad, med obiskovalkami pa svojo Alen~ico. Prireditev pri-vablja vse ve~ obiskovalcev, pa tudi na tekmovanje se vsaki~prijavi ve~je {tevilo ekip. Lani je tako gradove gradilo in klesalokar 89 ekip, tudi nekaj iz tujine, leto{nja {tevilka bo, kot zatrju-jejo organizatorji, {e ve~ja. Gradnjo sne‘nih umetnin popestrijo{e s {tevilnimi spremljajo~imi zabavnimi prireditvami.

V {estih urah je grad kon~anPosamezna ekipa, v kateri je od pet do osem tekmovalcev,

po prijavi dobi svoj prostor v velikosti pet krat pet metrov.Gradnja ledene kraljeve rezidence se za~ne ob desetih, kon~alapa naj bi se do {tirih popoldne. Ob prijavi mora skupina prinestis seboj na~rt svojega gradu ter vso potrebno gradbeno orodje.V zadnjem ~asu poleg sne‘nih gradov nastaja tudi precej lede-nih skulptur. Lani je prireditev Gradovi kralja Matja‘a prejelatudi bronasto priznanje Slovenske turisti~ne organizacije za in-ovativne in kreativne turisti~ne proizvode - take, ki pripomore-jo k ve~ji prepoznavnosti turisti~ne ponudbe Slovenije. L. V.

Politiki, diplomati ingospodarstveniki skupaj nateka{kih smu~eh

[portno dru{tvo Strelica in Turisti~no dru{tvo Tr‘i~zadnjo soboto v januarju organizirata ‘e 13.smu~arski tek politikov, diplomatov ingospodarstvenikov. Tekmovanje bo na obmo~juvadbenega centra Slovenske vojske na Rudnem poljuna Pokljuki z za~etkom ob 11. uri. Kot nam je povedalVinko Gra{i~, vodja tekmovanja, pri~akujejo ~ez 100tekmovalcev, natan~na {tevilka pa bo znana {eleprihodnji petek, ko prenehajo zbirati prijave. Lani se jeprijavilo 90 kandidatov, startalo pa jih je pet manj.

Tekmovali bodo v dveh kategorijah, v eni bodo diplomatiin politiki, v drugi pa gospodarstveniki, ki bodo tekmovali {e vpodkategorijah do 50 in nad 50 let mo{ki ter do 50 in nad 50 let‘enske. Proga je dolga pet kilometrov, razgibana in ne preve~zahtevna, mo‘no pa bo te~i v klasi~nem ali prostem slogu. Vsiudele‘enci bodo prejeli simboli~no spominsko darilo, najbolj{iv vsaki kategoriji pa {e pokal. Pokrovitelj pokalagospodarstvenikov je poslovni dnevnik Finance, pokroviteljpokala politikov in diplomatov pa predvidoma ~asnik Delo.

Ob razglasitvi najbolj{ih se obeta tudi prijetno dru‘enje zzabavnim programom in tipi~no gorenjsko kulinariko, saj stabistvo prireditve sre~evanje in rekreacija.

Gradovi kralja Matja‘a so najve~ja zimska turisti~naprireditev na Koro{kem, ki si jo vsako leto ogleda ve~tiso~ ljudi.