SZPM BESPLATEN VESNIK ZA SEGA[NI I ZA IDNI PENZIONERI

VO OVOJ BROJ...

str. 10

IZBOR NAALBANSKI

HRONIKA

ZDRAVSTVO

ZABAVA

]E IZLEZAT16. majvo "Nova Makedonija#- Penzionerski vidici23. maj- Prilog za penzionerivo "Koha#31. maj "Penzioner plus#

str. 13

str. 14

str. 15

str. 3, 4 i 5

SEDNICI

str. 12

str. 11

str. 7

str. 9

26 april

2019 godinabroj 129

17-ti REGIONALNIREVII VO PRILEP I TETOVO str. 16

Godina XII Izleguva edna{ mese~no

www.szpm.org.mk e-mail: vesnik@szpm.org.mk SZPM tel. 02 3223 710

Otkako Stanka Trajkova be{e predlo`ena odKandidacionata komisija za pretsedatel na

Sojuzot na zdru`enijata na penzionerite na Make-donija i voedno za pretsedatel na Izvr{niot od-bor na Sojuzot, taa pred ~lenovite na novoizbra-noto Sobranie ja izlo`i svojata Programa i re~e:

- Po~ituvani ~lenovi, zaradi zna~eweto nafunkcijata pretsedatel na Izvr{niot odbor naSojuzot na zdru`enijata na penzionerite na Ma-kedonija, a istovremeno i pretsedatel na Sojuzot,smetam deka treba pred vas, ~lenovite na Sobra-nieto, da podnesam i da prezentiram Programa naaktivnosti koi }e bidat vo fokusot na moeto ra-botewe kako pretsedatel na Sojuzot, za mandat-niot period 2019 - 2023 godina.

Istoriski gledano Sojuzot kako organizacijapostoi pove}e od 73 godini i e edna od najmasov-nite gra|anski asocijacii so statutaren atributna nevladina, nepartiska i multietni~ka organi-zacija na penzionerite, samostoen vo organizira-weto i ostvaruvaweto na celite, interesite idejnostite na zdru`enijata na penzionerite voMakedonija - ~lenki na Sojuzot. Vo svojot istori-ski razvoj Sojuzot ima promeni vo organizaciona-ta postavenost, no toj kontinuirano gi obedinu-va i gi prezentira interesite i pravata na sitekorisnici na penzija na nivo na na{ata zemja.Zdru`enijata na penzionerite dobrovolno sezdru`uvaat vo Sojuz konstituiraj}i gi organiteod nivnite delegati u~estvuvaj}i vo nivnata ra-bota i na toj na~in ostvaruvaj}i gi najneposrednointeresite na korisnicite na penzija, ~lenovi nazdru`enijata, so osnovna premisa na samostojnodejstvuvawe na zdru`enijata. Denes, Sojuzot ima53 ~lenki - zdru`enija na penzioneri vo koi ~le-nuvaat 260 000 penzioneri i e respektibilen sub-jekt koga stanuva zbor za penzionerskoto organi-zirawe. Za da se zadr`i i ponatamu zna~eweto iulogata na SZPM kako reprezentativen Sojuz, vomandatniot period 2019 - 2023 godina, }e se za-dr`am na najbitnite aktivnosti koi }e bidatzna~ajni vo izvr{uvawe na mojata funkcija, pre-tsedatel na Sojuzot na zdru`enijata na penzione-rite na Makedonija.

Prvo, moja najzna~ajna zalo`ba }e bide obezbe-duvawe redovna isplata na penziite i nivno uso-glasuvawe soglasno so Zakonot za penziskoto iinvalidskoto osiguruvawe, {to podrazbira re-dovno tekovno i dopolnitelno usoglasuvawe. Zaprvata godina od mojot mandat (2019 g.) so Buxe-tot na RM za 2019 godina kako socijalni transfe-ri proektirani se 56,4 milijardi denari name-neti za isplata na penziite. Za da bideme spokoj-ni so cel stabilizirawe na penziskiot sistemimame zgolemuvawe na stapkata na pridonesot zaPIO za 0,4% procentni poeni. Za narednite go-dini budno }e go sledam i sproveduvaweto na se-ga{nite reformi preto~eni vo zakonski re{e-nija so koi se re{ava neednakvosta na penziitena sega{nite i idnite penzioneri i re{avawe naproblemot so neramnomernata raspredelba naosigurenicite vo dvostolbniot penziski sistem,reformi koi treba da obezbedat finansiska sta-bilnost na FPIOM na dolg rok.

Vtoro, }e se anga`iram za izgradba na dr`avnistarski i penzionerski domovi so ceni na smes-

tuvawe koi }e odgovaraat na visinata na make-donskite penzii. Krajno vreme e vo ovoj mandatenperiod da prestane inertnosta na nadle`nite zare{avawe na pra{aweto na socijalno domuvawena penzionerite. Preku Sovetot za socijalna sig-urnost za stari lica ni velat deka }e se gradatstarski dr`avni domovi, no treba da se ima pre-dvid faktot deka takvi objekti postojat i toa iz-gradeni so sredstva na penzionerite samo trebada se renoviraat i adaptiraat za socijalno domu-vawe na penzionerite. Vo mojot mandaten period}e gi iskoristam i kreativnite predlozi na na{iaktivisti za re{avawe na ovoj problem, kako iiskustvoto na zemjite od na{eto opkru`uvawe.Nema da gi zaobikolam i privatnite domovi vokoi }e baram od nadle`noto ministerstvo da vr-{i zgolemena kontrola vo nivnoto rabotewe.

Treto, zdravstvenoto osiguruvawe i zdravst-venata za{tita }e zna~at moe natamo{no anga`i-rawe za osloboduvawe na penzionerite od sitevidovi participacija. Svedoci sme deka od 1 ja-nuari 2019 godina od participacija za bolni~kolekuvawe se oslobodeni site penzioneri ~ija pe-nzija e do 14.500,00 denari i toa veruvajte kakorezultat na kontinuirano barawe od pretstavni-cite na SZPM vo Sovetot za socijalna sigurnostna stari lica, toj limit da se poka~i. Sledniotfokus vo mojot mandat }e bide barawe za celosnoosloboduvawe od sekakov vid participacija nastarite lica nad 65 godini, pravo koe porano goimale penzionerite. Za ovaa cel }e bide napra-vena komparativna analiza kako ova pra{awe ere{eno vo drugite zemji imaj}i go predvid faktotdeka soglasno so Ustavot, na{ata zemja e socijal-na dr`ava. Toga{ nema da se `alat penzioneritedeka najgolem del od nivnata penzija odi za kupu-vawe lekovi, bidej}i vo na{ata dr`ava ima nad73 000 korisnici na najnizok iznos na penzija.Zdravstvenata za{tita e moja omilena tema bi-dej}i so dobra zdravstvena za{tita }e imamespokojna treta doba i zatoa }e me raduva i okol-nosta ako se uspee toa da se podobri i vo rural-nite sredini, da se obezbedat u{te gerijatriskioddelenija vo op{tite bolnici za smestuvawestari lica, koi vo momentov nedostasuvaat. ]e sepotrudam toa da go storam kako pretsedatel naSZPM, a istovremeno }e se zalagam za podostoin-stven odnos kon starite lica vo sekoj pogled.

^etvrto, vo mandatniot period silno }e go pod-dr`uvam sekoe zdru`enie koe }e go razviva Vo-lonterstvoto - proekt koj }e mo`ete da go adap-tirate na va{i uslovi i na va{iot na~in na ra-botewe, Penzionerskata socijalna karta, proek-tot Inkluzija i drugi. Site ovie proekti se dosta-veni do zdru`enijata samo treba da se izvadat odfioka i da vidat svetlina. Tie se proekti nadene{noto vreme i se nadevam deka }e bidat vofokusot na zdru`enijata. Sorabotkata so lokal-nata samouprava }e bide moja zna~ajna to~ka voraboteweto. Najnapred so obnovuvawe na memora-ndumot so ZELS i vo toj kontekst }e se obidam dago re{am pra{aweto na avtobuskiot prevoz na pe-nzionerite od vnatre{nosta koga doa|aat vo Sko-pje, potoa sorabotka i edukacija na zdru`enijatavo podgotovka na aplikaciite kako da gi koristatgrantovite koi gi dodeluva op{tinata i drugo.

Petto, spored Zakonot za PIOM, Registrira-nata organizacija za solidaren fond i ~lenarinae organizacija koja preku nadle`niot odbor vo koj~lenuvaat pretstavnici na site sojuzi ima zna-~ajni nadle`nosti kako {to e opredeluvawe navisinata na ~lenarinata, visinata na del od pen-zijata za posmrtna pomo{, visinata na samata po-smrtna pomo{, uslovite pod koi se ostvaruva po-smrtnata pomo{ i na uslovite i na~inot na ras-predelba na ~lenarinata za koja SZPM ja izvr{u-va administrativno-tehni~kata rabota. Intere-sot za rabotata na Registriranata organizacija egolem kaj zdru`enijata bidej}i posledna data naa`urirani podatoci za ~lenstvoto na zdru`eni-jata se dostaveni za 2015 godina, a sega sme 2019godina. Toa zna~i deka jas so celiot moj kapaci-tet vo sorabotka so FPIOM }e napravam s¢ Fon-dot da ni dostavuva a`urirani podatoci koi viepostojano gi pobaruvate, {to ne be{e slu~aj voposlednite 3-4 godini. Isto taka, }e se anga`i-ram Registriranata organizacija da raboti tran-sparentno i otvoreno, a donesenite odluki i re-{enija da najdat mesto i vo vesnikot „Penzionerplus# i na na{ata veb-stranica. Zdru`enijata toago baraat i zaslu`uvaat da go dobijat.

[esto, mojata anga`iranost zaedno so rabotnitetela, }e bide i vo natamo{no neguvawe na tradi-cionalnite aktivnosti (sportskite, kulturnite),no i tie }e se analiziraat i unapredat zaedno somisleweto na zdru`enijata, na rabotni sostanociili preku pra{alnici vo koi }e bidat izneseninivnite mislewa. Vo mandatniot perid 2019 - 2023godina veruvam vo pozasilen razvoj na socijalno-humanitarnata dejnost so pomo{ na Koordi-nativnoto telo na aktivite na penzionerki. Akti-vite na penzionerkite }e bidat vklu~eni vo skorosite aktivnosti vo zdru`enijata. Osobeno, }e bidenaglaseno pomagawe na stari i osameni pe-nzioneri vo ogranocite. Ovie obvrski se utvrdenivo mnogu statuti na zdru`enijata, a toa go pre-dvidele i na{ite kolegi mnogu godini pred nas.

Sedmo, vo fokusot na moeto rabotewe }e bidepoddr{kata na pomalite zdru`enija vrz osnovana utvrdeni merila i kriteriumi kako bi mo`elei tie nepre~eno da gi izvr{uvaat svoite aktiv-nosti. Mojata poddr{ka kon pomalite zdru`enijabi bila i tie da dobijat prostor na na{ata veb-stranica so cel prezentirawe na javnosta koe etoa zdru`enie i koi se negovite aktivnosti.

Osmo, vo mojot mandaten period }e ja obnovami zasilam sorabotkata so Crveniot krst i so dru-gite gra|anski organizacii i }e nastojuvam da segradi me|usebna sorabotka i poddr{ka me|u zdru-`enijata so zaemno po~ituvawe i razbirawe, }erabotam ~esno kako i dosega, so cel zdru`enijatai Sojuzot da stanuvaat s¢ pove}e i pove}e ugled-ni subjekti vo sredinata kade {to dejstvuvaat.Seto ova }e go postigneme zaedno. Vi blagodaramna doverbata, - istakna vo svoeto obra}awe Sta-nka Trajkova.

Po nejziniot nastap so aplauz od prisutnite de-legati Stanka Trajkova ednoglasno be{e izbra-na za pretsedatel na SZPM i za pretsedatel naIzvr{niot odbor na Sojuzot. Na sednicata be{epotencirano deka za prvpat po 73 godini od osno-vaweto na SZPM za pretsedatel e izbrana `ena.

Po 73 godini postoewe na Sojuzot na zdru`enijatana penzionerite na Makedonija, za prvpat izbrana`ena za pretsedatel

plusPENZIONER

MINISTERKATACAROVSKA VO POSETANA PROBI[TIPSKITEPENZIONERI

Na izbornata sednica na Sojuzot na zdru`enijata na penzioneritena Makedonija odr`ana na 29.3.2019 godina za nov pretsedatel naSZPM i voedno pretsedatel na Izvr{niot odbor na Sojuzot zaperiod od 2019 - 2023 godina, be{e izbrana Stanka Trajkovadosega{en sekretar na Izvr{niot odbor na Sojuzot, istaknataktivist i stru~wak so golemo poznavawe na penzionerskataproblematika, diplomiran pravnik i koavtor i avtor na komen-tari na Zakonot za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe iu~esnik vo penziskite reformi. Trajkova e i nositel i avtor na pove}e proekti povrzani so pen-zionerskata populacija vo SZPM.

KONSTITUTIVNO-IZBORNA SEDNICA NASOBRANIETO NA SZPM

str. 2

PANORAMA

SRE]ATA I PODGOTOVKATASE PRESUDNIVO SPORTOT

POETSKA SREDBA SO S. CVETKOVA

^ESTIT 1-vi MAJSZPM

AKTIVNOSTI PENZIONER plus 129 april 20192

Konstitutivno-izborna sednica na Sobranieto na SZPMSojuzot na zdru`enijata na penzionerite na Makedonija

na 29 mart 2019 godina, ja odr`a svojata konstitutivno-izborna sednica. Na po~etokot mu be{e dodelena Srebrenaplaketa na Besnik Pocesta, dosega{en pretsedatel na So-branieto na SZPM za osoben pridones vo izvr{uvawe na

funkcijata i za negov pridones vo razvojot na penzioners-koto organizirawe vo Makedonija. Plaketata mu ja vra~idosega{niot pretsedatel na SZPM Dragi Argirovski koj pritoa re~e:

- Posebno mi e drago {to ova visoko priznanie na SZPMmu go vra~uvam na Besnik Pocesta, ~ovekot koj 25 godini da-va pridones za podobar `ivot na site penzioneri. Toj e prvAlbanec potpretsedatel i pretsedatel na Sobranieto naSZPM. Ova plaketa e blagodarnost za negoviot celokupenpridones vo penzionerskoto odganizirawe vo na{ata zemja.

Besnik Pocesta ne ja krie{e vozbudata. Ja primi Plake-tata i im se zablagodari na prisutnite za ~esta.

Po ovoj sve~en del be{e izbrano rabotno pretsedatelst-

vo na Izbornata sednica na Sojuzot na zdru`enijata na pen-zionerite na Makedonija, zapisni~ar i dva overuva~i.

Be{e donesen i usvoen Delovnikot za rabota na sednica-ta i bea izbrani ~lenovite na Verifikacionata iKandidacionata komisija.

Po verificirawe na mandatite na ~lenovite na novotoSobranie na SZPM,

za pretsedatel na Sobranieto na SZPM be{e izbran m-rIlija Adamoski, doka`an aktivist i dosega{en ~len napove}e organi i tela vo SZPM. Po negovoto prigodnoobra}awe bea izbrani ~lenovi na Izvr{niot i Nadzorniotodbor, kako i na Statutarnata komisija na Sojuzot. Za novpretsedatel na SZPM i voedno na Izvr{niot odbor be{epredlo`ena Stanka Trajkova dosega{en sekretar na IO naSZPM, istaknat aktivist i stru~wak so golemo poznavawevo penzionerskata problematika, diplomiran pravnik iavtor i koavtor na proekti povrzani so penzionerskataproblematika. Taa pred delegatite ja pretstavi svojata

programa za mandatniot period 2019 - 2023 g., re~e deka voProgramata }e se fokusira na slednite ne{ta: Obezbeduvawe redovna isplata na penziite; Izgradba na starski i penzionerski domovi; Podobruvawe na sostojbata vo oblasta na zdravstveno-

to osiguruvawe i zdravstvenata za{tita i snabduvawe solekovi; Poddr`uvawe na volonterstvoto i sorabotka so

lokalnata samouprava; Reorganizacija na solidarniot fond i a`urirawe na

podatocite dobieni od FPIOM; Poddr{ka i pomagawe na tradicionalnite aktivnosti

so pozasilena aktivnost na humanitarnite dejnosti;

Poddr{ka na pomalite zdru`enija; Sorabotka so Crveniot krst i drugi gra|anski organi-

zacii i podobruvawe na me|usebnata sorabotka.Po nejzinoto obra}awe so aplauz od prisutnite delegati

i sega ~lenovi na novoizbranoto Sobranie ednoglasno be{eizbrana Stanka Trajkova za pretsedatel na SZPM i pretse-datel na Izvr{niot odbor na Sojuzot. Ova e za prvpat voistorijata na Sojuzot na zdru`enijata na penzionerite naMakedonija po 73 godini od osnovaweto, za pretsedatel dabide izbrana i da go vodi `ena.

Na sednicata za ~lenovi na Izvr{niot odbor beaizbrani:

1. Stanka Trajkova - pretsedatel2. Mentor ]oku - potpretsedatel3. Menka Temelkovska - sekretar4. \orge Andonov5. Dan~e Daskalovska 6. Risto Trajkoski 7. Olga Nova~eva 8. Tome Dimitrovski 9. Slavko Trajkoski10. Kostadin Dagalev 11. Dimitrija Bogatinoski 12. Baki Bakiu 13. Sofija Simovska 14. Xavid Karpuzi 15. Velin Stojanovski 16. Boris Sivevski17. Kalina Slivovska-Andonova18. Dauti Hurem19. \or|i Zarinski20. Dimitrije Dimovski21. Jovan Kirkovi}

Za ~lenovi na Nadzorniot odbor bea izbrani:1. Mitre Stojanovski - pretsedatel2. Sne`ana Andonova 3. Abdula Aliovski 4. Vladimir Temelkovski 5. Nijazi Xelili

Za ~lenovi na Statutarnata komisija bea izbrani:1. Ziko Zikov - pretsedatel2. Len~e Jankulovska 3. Spirko Nikolovski 4. Petar Na~evski 5. Ademi Osmanfari

Predlo`enite ~lenovi bea izbrani bez nitu eden glasprotiv i bez vozdr`ani.

Izbrani se novite rakovodstva na Sojuzot na zdru`enija-ta na penzionerite na Makedonija. Sleduva rabota i anga-`irawe na site poliwa i vo site segmenti.

Kalina S. Andonova

Soglasno so zakonskite propisi odoblasta na penziskoto i invalid-

skoto osiguruvawe, a so cel za~uvu-vawe na materijalnata i socijalnatasigurnost na korisnicite na penzija sevr{i redovno usoglasuvawe na pen-ziite.

Vo penziskiot sistem e poznato de-ka vo oddelni periodi penziite se

usoglasuvale isklu~itelno so poras-tot na tro{ocite na `ivotot, so po-rastot na platite ili kombinirano.

So poslednata izmena na Zakonot zapenziskoto i invalidskoto osiguruva-we (Slu`ben vesnik na RM broj 245)od 28.12.2018 godina e uredeno:

"Penzijata se usoglasuva od 1 janua-ri i od 1 juli sekoja godina spored po-rastot na indeksot na tro{ocite za

`ivot vo prethodnoto polugodie voodnos na polugodieto koe prethodiobjaven od Dr`avniot zavod za stati-stika.

Vo slu~aj koga porastot na tro{oci-te na `ivotot se so negativen pred-znak ne se vr{i usoglasuvawe na pen-ziite.

Dokolku bruto doma{niot proizvod

vo prethodnoto polugodie ima realenporast nad 4%, pokraj usoglasuvawetoso porastot na tro{ocite na `ivotot,penzijata se usoglasuva od 1 april votekovnata godina vo procent koj pret-stavuva razlika pome|u realnatastapka na porastot na bruto doma{-niot proizvod vo prethodnata godinai stapkata od 4%.#

Soglasno so ova zakonsko re{enie i

objavenite statisti~ki podatoci odDr`avniot zavod za statistika za po-rastot na tro{ocite na `ivotot voprethodnoto polugodie (juli - dekem-vri 2018 godina) vo odnos na polu-godieto koe prethodi (januari - juni2018 godina), penziite od 1 januari2019 godina, se usoglasaat za 0,7%.

Ova usoglasuvawe na penziite, ko-risnicite na penzija go dobija so is-plata na martovskata penzija vo aprilzaedno so razlikite za januari i fe-vruari.

Prika`ano na primer za korisnikna penzija koj ima vo visina na prose-~na penzija od 14.403 denari, ovoj ko-risnik }e dobie zgolemuvawe od 101denari, a penzijata }e mu iznesuva14.504 denari i razlika od 202 denariza januari i fevruari ili vkupno14.706 denari.

Za april i narednite meseci se donarednoto usoglasuvawe na penziite,na ovoj korisnik na penzija }e mu seisplatuva penzija od 14.504 denari,samo za redovnoto usoglasuvawe napenziite, bez isplata na razliki.

So ova usoglasuvawe soodnosot naprose~nata penzija vo odnos na prose-~nata plata vo Republikata za januari2019 godina vo iznos od 24.507 denariiznesuva 59%.

Finansiskiot efekt od ova usogla-suvawe za Fondot na penziskoto i in-validskoto osiguruvawe na Makedo-nija }e zna~i zgolemeni rashodi zaisplata na penziite za okolu 32 mi-lioni denari mese~no.

Menka Temelkovska

Usoglasuvawe na penziite od 1 januari 2019 godina

Sekoja godina, spored programata na Komisijata za zdravst-vo i Finansiskiot plan na ZP Gazi Baba, se dodeluva ed-

nokratna pari~na pomo{ na ~lenovi so pote{ki zdravstveniproblemi, vo zavisnost od dijagnozata na bolesta.

Za 2018 godina, Komisijata vo iznos od 213 000 denari na 53~lenovi na Zdru`enieto im dodeli ednokratna pomo{. Spo-red soznanijata i dokumentacijata vo Zdru`enieto, za 2017godina Komisijata ima dodeleno pomo{ na 69 bolni lica, ne-govi ~lenovi, vo iznos od 265 000 denari. Vo 2016 godina do-delena e pomo{ na 79 bolni i iznemo{teni lica vo iznos od210 000 denari, dodeka vo 2015 godina e dodelena pomo{ vovisina od 215 000 denari na 61 penzioner koi se vo te{kazdravstvena sostojba.

Kako {to ne informiraa od Zdru`enieto, ovoj vid pari~napomo{ se praktikuva od 2003 godina, izdvoenite sredstva odgodina na godina se s¢ pogolemi, a brojot na barawata e raz-li~en. Komisijata sekoja godina gi razgleduva i barawata zau~estvo so sredstva vo tro{ocite za bawsko i klimatsko le-kuvawe. Vo Negorski Bawi, Zdru`enieto participira 10% votro{ocite. Vo Katlanovska Bawa spored odredenite krite-riumi, sredstva od smetkata na Zdru`enieto se dodeluvaat napenzionerite zavisno od nivnite primawa. Za onie so prima-wa do 8 000 denari mese~no Zdru`enieto u~estvuva vo tro{o-ci so 100%, za onie so 8 do 10 iljadi denari so 50%, za onieod 10 do 14 iljadi so 35% i penzionerite od 14 do 18 iljadidenari mese~no se subvencioniraat so 20% od tro{ocite zaovaa aktivnost.

Komisijata za ovaa godina ima planirano pove}e sredstva{to }e bidat izdvoeni od smetkata na Zdru`enieto za sli~ninameni. Vakvite aktivnosti vo ZP Gazi Baba se sproveduvaatvo ramkite na realizacijata na programata na Zdru`enieto,no i programata na SZPM.

Vasil Pa~emski

ZP Gazi Baba

Pari~na pomo{ za penzionerite

Konstitutivnata sednica na Izvr{niot od-bor na SZPM se odr`a na 12 april 2019

godina vo noviot sostav. Na sednicata na kojabea prisutni site ~lenovi prisustvuva{e ipretsedatelot na Sobranieto na SZPM m-r

Ilija Adamoski. Sednicata ja rakovode{epretsedatelkata na SZPM Stanka Trajkova.

Pretsedatelkata Stanka Trajkova gi poz-dravi prisutnite i vo kratki crti gi potenci-

ra{e glavnite zadali i celi na ~lenovite naIzvr{niot odbor na SZPM i re~e deka da sebide negov ~len e i ~est i obvrska. Izvr{niotodbor e operativen i izvr{en organ koj gi pod-gotvuva sednicite na Sobranieto i ja utvrduvaProgramata, Statutot i drugite finansiskidokumenti. Isto taka IO e dol`en da gi po~i-

tuva odlukite i zaklu~ocite doneseni od Sob-ranieto na SZPM. Taa povika na dobra sora-botka koja }e se potpira na motivacija, krea-tivnost i kriti~ki osvrt kon rabotata i oso-beno zna~ajno }e bide po~ituvawe na svoeto idrugoto mislewe.

Na prisutnite im se obrati pretsedatelotna Sobranieto na SZPM m-r Ilija Adamoskikoj u{te edna{ se zablagodari za dadenatadoverba i veti deka zaedno so pretsedatel-kata na SZPM Stanka Trajkova maksimalno }ese zalagaat site problemi od interes na nego-voto veli~estvo penzionerot, ogranocite i

zdru`enijata na penzionerite da bidat re{e-ni vo granica na mo`nostite.

Pretsedatelkata na SZPM Stanka Trajkovapredlo`i za potpretsedatel na IO na SZPMda bide izbran Mentor ]oku stru~wak vo pra-

voto so bogato iskustvo kako pravnik, obvini-tel i advokat, koj po penzioniraweto aktivnoe vklu~en vo penzionerskoto organizirawekako pretsedatel na ZP ^air. Po obrazlo`e-

nieto za negova kandidatura Mentor ]oku ed-noglasno be{e izbran za potpretsedatel naIO na SZPM. Toj se zablagodari na dadenatadoverba potenciraj}i deka taa mu pretstavuvai ~est i golema obvrska i veti deka funkcija-ta }e ja izvr{uva vlo`uvaj}i go svoeto iskust-vo i znaewe.

Pretsedatelkata Stanka Trajkova najnapredja objasni funkcijata sekretar na IO na SZPM,a potoa za sekretar vo mandatniot period 2019- 2023 ja predlo`i Menka Temelkovskadiplomiran ekonomist so iskustvo vo profe-sijata od analiti~ko praven i ekonomski as-pekt. Predlogot ednoglasno be{e usvoen, na{to Temelkovska se zablagodari.

Potoa pretsedatelkata na SZPM gi pro~itasostavite na telata i komisiite na IO naSZPM i re~e deka pri sostavot na istite e vo-deno smetka da bidat zastapeni {to pogolembroj zdru`enija, afinitetite i obrazovanieto

na predlo`enite ~lenovi, kako i rodovata inacionalnata pripadnost. Bea predlo`eni iusvoeni slednite komisii i tela:

Komisija za me|unarodna sorabotkaStanka Trajkova - pretsedatelm-r Ilija Adamoski Mentor ]okuMenka TemelkovskaDan~e DaskalovskaTome DimitrovskiVelin StojanovskiSelver MemetiMom~ilo Petrovi}

Komisija za me|ugeneraciska sorabotkai so`ivot[aban Azizi - pretsedatelLutvi ]azimovskiPere PetrevskiRatka KokolanskaBoris ZarinskiEli DanailovskaVite VelinovskiLiljana MitrovskaBlagoja Atanasovski

Pravno-ekonomski forumd-r Fidan~o Stoev - pretsedatelSvetolik NikolovRisto PrentovskiRiste NetkovBlagoja HristoskiKrste BelevskiManojlo DimevskiCvetko MihajlovskiVeli [aipi

^lenovi na Odborot na Registriranata organizacija za solidaren fond i ~lenarina, predlo`eni od SZPMMentor ]okuDanica Petli~kova\orge AndonovDimitrija Bogatinoski

Drugite trojca ~lenovi gi delegiraat drugi-te 3 sojuzi

Komisija za kulturno-zabaven `ivotMagdalena Spirovska - pretsedatelPetar Zahar~evMilevka ZdravkovskaBoris GrkovskiVan|a PenevaNurie KadriuBlagoja SpirkovskiRisto TrajkoskiBoris Don~ev

Komisija za zdravstvo i socijalna politikad-r Stojan~e Stefanovski - pretsedateld-r Dimitrija Dimitrievskid-r Mirko Anakievd-r Dimitar Spaseskid-r \ur|ica ]ur~i}Liljana Laba~evskaQubinko RistovJavorka NikolovskaGordana Kajevska

Komisija za sport i rekreacijaZdravko Petkovski - pretsedatelQubica KuzmanovskaGale BabarovskiHaralampie AmpovDim~e MitrevKo~o BajariStefan [urbanoskiTodor IlievStojka [aleva

Komisija za informirawe i izdava~ka dejnostKalina S. Andonova - pretsedatelCvetanka IlievaKrste SpaseskiKrum Stamenkov[presa HoxaVukica Petru{evaGojko Eftoski

Redakciski odbor na „Penzioner plus#Kalina S. Andonova - gl. i odg. red.Baki BakiuVerica TocinovskaKiril RisteskiFruska KostadinovaJasmina Todorovska Liljana Mladenovska

Izdava~ki sovet na „Penzioner plus# Stanka Trajkova - pretsedatelm-r Ilija AdamoskiMentor ]oku Menka Temelkovskad-r Vele AleksoskiSlavko TrajkoskiSpirko Nikolovski OVRGido Boj~evski Slavko Markovski

Komisiite i telata bea ednoglasno usvoeniso edno dopolnuvawe: ~len na Komisijata zame|unarodna sorabotka da bide i \or|i Trpos-ki, {to be{e prifateno od prisutnite.

Na sednicata be{e donesena odluka za se-lektor za 9. republi~ka i 17. regionalni re-vii na pesni, muzika i igri be{e nazna~enTom~e Stojkov, re`iser so dolgogodi{no isku-stvo vo MTV koj ovaa funkcija uspe{no ja izvr-{uva{e nekolku godini nanazad. Prisutnitebea informirani deka i ovaa godina reviitese poddr`ani od Ministerstvoto za kulturakako proekt od nacionalen interes blagoda-renie na zalagaweto na pretsedatelkata Traj-kova. Bea utvrdeni i terminite za Republi~-kata i 24. regionalni sportski natprevari.

Na sednicata be{e donesena Odluka ovlas-teno lice za potpis da bide pretsedatelkatana SZPM Stanka Trajkova, vtor potpisnik vonejzino otsustvo da bide potpretsedatelot naIO na SZPM Mentor ]oku.

Pod to~kata razno prisutnite bea informi-rani deka site zdru`enija koi imaat svoi pot-stranici mo`at da gi ispratat svoite zavr{nismetki da bidat pomesteni na nivnata pots-trani~na smetka na SZPM, a koi nemaat mo`atda oformat. Pomalite zdru`enija }e bidatpomognati od SZPM spored pravilnikot koj }ebide izraboten vo najskoro vreme.

Na sednicata so svoi diskusii dadoa pri-dones: Dimitrija Bogatinoski, Risto Trajko-ski, Jovan ]irkovi}, Xavid Karpuzi, VelinStojanovski, Kalina S. Andonova i Dimit-rije Dimovski.

Kalina S. Andonova

Konstitutivna sednica na IO na SZPM

Sorabotkata }e se potpira na motivacija,kreativnost i kriti~ki osvrt kon rabotata

SEDNICIPENZIONER plus 129 april 2019 3

Za raboteweto na ZP ^air vo 2018 godina op{irno ikonstruktivno se rasprava{e na sednicata na Sob-

ranieto, koja se odr`a na 26 fevruari 2019 godina. Vorabotata na sednicata, so koja rakovode{e pretseda-va~ot Pero Milenkovski, prisustvuva{e i pofalni zbo-rovi za odgovornoto i doma}insko rabotewe na zdru`e-nieto, pri svoeto pozdravno obra}awe, upati sekretarotna SZPM Stanka Trajkova, pri {to gi akcentira{e pos-tignatite uspesi na zdru`enieto. Glavni to~ki na sed-nicata bea: Izve{tajot na Nadzorniot odbor; usvojuvawe

na zavr{nata smetka za 2018 godina i usvojuvawe na Iz-ve{tajot za rabotata na Zdru`enieto za 2018 godina.

Pozitivnoto materijalno-finansisko rabotewe be{eistaknato vo Izve{tajot na Nadzorniot Odbor, koj be{eednoglasno prifaten. Na sednicata be{e usvoena i za-vr{nata smetka za 2018 godina, za koja bilansot naprihodite i rashodite go obrazlo`i anga`iraniotknigovoditel Bujar Ramadani. Vo diskusijata be{e is-

taknato deka planiranite prihodina zdru`enieto vo celost se ostva-reni, a rashodite se sovpa|aat sopredvidenite tro{oci vo finansiskiot plan od mina-tata godina, pri {to od diskutantite be{e pofalenadoma}inskata rabota na zdru`enieto i ednoglasno pri-fatena. Za rabotata na Zdru`enieto i za postignatiteuspesi vo 2018 godina, po{irok pregled dade Pretseda-telot na zdru`enieto Mentor ]oku.

Na 22 mart 2019 godina ZP ^air ja odr`a svojata kon-stitutivna sednica na Sobranieto. Poutvrduvaweto na izbornite dokumentiod strana na Verifikacionata komi-sija, pretsedatelot na Kandidaciona-ta komisija za pretsedatel na Sobra-nieto go predlo`i Rauf Hamidi, a de-legatite ednoglasno go izbraa. Sobra-nieto vo noviot sostav izbra ~lenovina Nadzorniot odbor i na Statutarna-ta komisija. Za delegati vo Sobranie-to na SZP na grad Skopje be{e izbranRauf Hamidi, a za delegati vo SZPM,Mentor ]oku i Qubica Lolevska. Pozavr{uvaweto na sednicata na Sobra-

nieto, konstitutivna sednica odr`a Izvr{niot odborvo noviot sostav i za pretsedatel ednoglasno povtornobe{e izbran Mentor ]oku, a za sekretar Ivanka Se~ko-vska. ]oku se zablagodari na dadenata doverba i istak-na deka i ponatamu doma}inski i namenski }e se tro{atsredstvata, a programskite zada~i vo celost }e se rea-liziraat.

Vasil Pa~emski

Zdru`enieto na penzioneri \or~e Petrov na 13.03.2019 godina ja odr`a konstitutivnata sednica na ko-

ja be{e verifikuvan mandatot na ~lenovite na Sobra-nieto i izbrani ~lenovi na organite i telata na Zdru-

`enieto.Za pretsedatel na Sobranieto be{e

izbran Krste Zlatevski. Za ~lenovi naIzvr{niot odbor bea izbrani Evto Ve-

ljanoski, Verica Mi{kova, Petar Pavlovski, TrajankaSavevska, Mitko Stojanovski, Stoilko Krainin i Vois-lav Ristevski.

Za pretsedatel na Izvr{niot odbor koj istovremeno ei pretsedatel na Zdru`enieto, ednoglasno be{eizbran Voislav Ristovski.

Za delagat vo sobranieto na SZPM e izbran CvetkoMihajlovski, dodeka za delagati vo Sobranieto naSZP na grad Skopje se izbrani Slavko Petkovski iMarjan Ristevski.

Po zavr{uvawe na Konstitutivnata sednica, novo-izbranioit sostav na Sobranieto ja odr`a i prvatarabotna sednica na koja bea usvoeni godi{niot izve-{taj za rabotata na organite i telata vo 2018, kako izavr{nata smetka za 2018 godina, a istovremeno so-branieto go usvoi i Finansiskiot plan za 2019.

Qubinko Ristov

Na 27 mart 2019 godina ZP Strumica ja odr`a svojataizborna i konstitutivna sednica. Otkako bea izbrani

rabotno pretsedatelstvo, verifikaciona i kandidacio-na komisija, i otkako bea verifikuvani mandatite nanovite ~lenovi na Sobranieto, na dosega{nata pretse-datelka na ZP Strumica koja voedno e pretsedatel i naIzvr{niot odbor Dan~e Daskalovska, povtorno i be{eizglasana doverba. ZP Strumica e me|u retkite i me|u prvite zdru`enija napenzioneri koe za pretsedatel imaat `ena. Na pra{aweto na {to se dol`itoj fakt eve {to ni izjavi Daskalovska:

- Mojot povtoren izbor e rezultat na mojata anga`iranost za podobar ipokvaliteten `ivot na ~lenovite na na{eto zdru`enie. Nie `enite sme do-bri organizatori i vodime smetka za s¢. Toa e vo na{ata priroda. Na{etozdru`enie ima okolu 11.000 ~lenovi organizirani vo 26 ogranoci vo koi fu-nkcioniraat 18 klubovi koi sami sme gi ofomile. Toa ne e mala aktivnost.Strumi~kite penzioneri go znaat toa i zatoa mi davaat povtorno doverba zanaredniot ~etirigodi{en period.

Na sednicata na Sobranieto za pretsedatel na Sobranieto na ZP Strumi-ca povtorno e izbran Atanas Krstev. K.A.

ZP Strumica

Doverbata povtorno zaDan~e Daskalovska

ZP Makedonski Brod

Ot~etna i konstitutivnasednica

Na 6 mart 2019 godina Sobranietona ZP Taftalixe DDD Skopje

odr`a izborna konstitutivna sed-nica. Za pretsedatel na Izvr{niotodbor i na zdru`enieto povtornobe{e izbran Dimitrije Dimovski koji dosega be{e na ~elo na zdru`eni-eto i uspe{no go vode{e vo interesna ~lenovite. Za negoviot izbor seizjasnile i pismeno, site ogranocina zdru`enieto. Za pretsedatel naSobranieto na ZP Taftalixe DDDSkopje izbrana e Slobodanka Isija-novska koja dobila ubedlivo pove}eglasovi, vkupno 17, od drugiot kan-didat, Seko Bla`evski od ogranokotKozle koj dobil 6 glasovi.

- I ovaa godina kako i prethod-nite, Programata za 2018 godina erealizirana, raboteno e doma}inskii spored zakonite, a kako rezultatna toa i Godi{nata zavr{na smetkae so dobivka, - istakna me|u drugotoDimovski.

Na sednicatabea izbranidelegati zaSobranieto na SZPM i na Sob-ranieto na SZP na grad Skopje. Zadelegat na SZPM izbran e pretse-datelot Dimitrije Dimovski, a za~lenovi na Sobranieto na SZP nagrad Skopje, Dimitrije Dimovski iPavle Vasilevski koj povtorno eizbran i za sekretar na IO na ZPTaftalidxe DDD Skopje.

Izbranite ~lenovi se zablagoda-rija za dadenata doverba i vetijadeka }e se trudat `ivotot i staree-weto na penzionerite od zdru`eni-eto i po{iroko da bide {to pokva-liteten i podostoinstven preku za-lagawe za realizacija na nivniteprava i odr`uvawe na aktivnosti,kako {to se folklornite revii naregionalno i Republi~ko nivo, spo-rtskite natprevari, ekskurziite,humanitarnata pomo{ i drugo. D.D.

Na ot~etna sednica na Sobranietopri ZP Makedonski Brod, od 23

delegati, prisutni bea 18, potoapretsedatelot na Nadzorniot odbori kako gosti delegacija od ZP Stru-ga. Sednicata ja vode{e Ilija Laze-ski, pretsedatel na ZP MakedonskiBrod. Na sednicata bea rzgledaniprethodno dobienite materijali.Potoa ednoglasno be{e usvoen Iz-ve{tajot za rabota na organite i te-lata na ZP Makedonski Brod za 2018godina, Ive{tajot na Nadzorniotodbor i godi{nata zavr{na smetkaza 2018 godina.

Pretsedatelot na ZP Struga Mi-lorad Trposki ja pozdravi rabota-

ta na Sobranieto konstatiraj}i dekaspored prilo`enite materijali do-ma}inski i zakonski se rabotelo, apozdravite od Aktivot na penzio-nerki gi prenese Elisaveta Lazare-ska.

Na 7 mart 2019 godina se odr`aKonstitutivna sednica na novotoSobranie pri ZP Makedonski Brod.

Od 21 delegat prisutni bea 19. Na sednicata bea usvoeni i raz-

gledani prethodno dobienite mate-rijali: Programata za rabota na zd-ru`enieto i Predlog-finansiskiotplan za 2019 godina koi ednoglasnobea usvoeni. Potoa na predlog naKandidacionata komisija e izbranIzvr{en odbor od 9 ~lenovi. Zapretstavnik na Zdru`enieto voSobranieto na SZPM izbran e StojanSekuloski, a za Pretsedatel na zd-ru`enieto i Izvr{niot odbor odno-vo ednoglasno e izbran Ilija Laze-ski so mandat od slednite ~etirigodini. Izbrani se i nov Nadzorenodbor i Statutarna komisija. Sek-

retarot Ven~e Kuzmanoski objasnideka so noviot statut nema akumu-lacija na funkcii vo ZP MakedonskiBrod.

Na kraj delegatot Milo{ Milen-koski apelira{e za podobra info-rmiranost na site ogranoci za akti-vnostite na ZP Makedonski Brod, voidnina. Mil~o Trenkoski

Denovive vo prostoriite na hotel"Ki~evo# se odr`a redovnoto iz-

borno sobranie na ZP Ki~evo. So so-branieto rakovode{e najstariot de-legat Kiro Bla`eski. Potoa bea ve-rifikuvani mandatite na 41 delegat

od 11 penzionerski ogranoci od Ki-~evo i Ki~evsko. Izve{taj za ~eti-rigodi{nata rabota na ZP Ki~evo,kako i programa za rabota za 2019godina, podnese sekretarot DobreLazareski. Blagajnikot Vlado Vel-

janoski go obrazlo`i finansiskiotplan za rabota na zdru`enieto za2019 godina. Na sednicata za pret-sedatel na Sobranieto za narednite~etiri godini, be{e izbran MihmedMehmedi. Potoa bea izbrani 11 ~le-novi za IO, po eden pretstavnik odsekoj ogranok, tri ~lenovi za NO i 3~lenovi na komisijata za statutarnipra{awa. Za delegat vo Sobranietona SZPM be{e izbran Bobe Ugrinos-ki. Predlo`eniot IO ja odr`a i pr-vata sednica na koja ednoglasno zapretsedatel na IO na ZP Ki~evo eizbran dosega{niot delegat na IOna SZPM Du{an Ristoski, a za sek-retar Dobre Lazareski.

Po izbornoto sobranie se odr`aprvata sednica na IO na zdru`e-nieto na koja se izbraa komisiite itelata na IO na ZP Ki~evo.

A. Ristoska

SEDNICI PENZIONER plus 129 april 20194

ZP \or~e Petrov

Izbrano novo rakovodstvo

Na 20.03.2019 god. se odr`a konsti-tutivna izborna sednica na Sob-

ranieto. Na sednicata najprvo severifikuvaa mandatite na 27 novi~lenovi. Potoa za nov pretsedatelbe{e izbrana Marija Nikolova koja javode{e sednicata. Bea izbrani i 13novi ~lenovi na Izvr{niot odbor. Zapretsedatel na Izvr{niot odbor be-{e izbran Velin Stojmenov dosega-{en ~len na IO. Toj e nekoga{en omi-len profesor po fizika vo SOU "Jo-sif Josifovski#, a sega omilen pen-zioner vo zdru`enieto, ~ovek so vi-zija. Se izbraa i 3 ~lenovi vo Nad-zorniot odbor i 3 ~lenovi na komisi-jata za statutarni i pravni pra{awa.Za delegat na Sobranieto na SZPMbe{e izbran Kostadin Dagalev. Se

konstatira deka voupravnite organipove}e od 30% se`eni. Izbranitepretsedateli sezablagodarija za doverbata i rekoadeka }e rabotat konstruktivno i tra-nsparentno na realizirawe na prog-ramskite zada~i vo interes na sitepenzioneri vo zdru`enieto.

Na 28.03.2019 god. noviot sostav naIO ja odr`a prvata sednica poradiitnost za izbor na komisii koi trebada po~nat da rabotat. Ovaa godinasportskite regionalni igri se odr-`uvaat vo Gevgelija. Bea izbrani: ko-misija za sport i rekreacija, za kul-turno-zabaven `ivot, za stanben ideloven prostor, za zdravstvo i so-

cijalni gri`i i zainvesticiono i te-kovno rabotewe.Janka Uzunova be{eizbrana za novapretsedatelka naAktivot na `enite.Noviot pretseda-tel na Izvr{niotodbor predlo`i

odredeni merki za {tedewe. Senamalija dnevnicite na ~lenovite voupravnite organi i komisiite i senamali brojot na ~lenovi vo komisi-ite. Se konstatira prestanok na do-govor na delo na sekretarot, blaga-jnikot, zamenik pretsedatelot na iz-vr{niot odbor, knigovoditelot i do-ma}inite na klubovi. Na nekoi im seprodol`ija dogovorite, a na nekoipozicii bea izbrani novi. Sednicatase odviva{e i zavr{i vo prijatna ikorektna atmosfera.

J.U.

ZP Gevgelija

Zavr{eni izborite

ZP ^air

Povtorno izbran dosega{niot pretsedatel, Mentor ]oku

ZP Taftalixe DDD

Dimitrije Dimovski, povtorno pretsedatel

ZP Ki~evo

Formirani site organi i tela

SEDNICIPENZIONER plus 129 april 2019 5

ZP Solidarnost - Aerodrom na 26.03.2019 godina voKlubot na ogranokot Jane Sandanski ja odr`a prvata

konstitutivna sednica na Sobranieto. Otkako ednoglas-no se usvoi predlo`eniot dneven red i Delovnikot zarabota, se izbra Verifikaciona komisija od 3 ~lena kojanapravi uvid vo izborniot materijal dobien od ograno-cite i pra{alnikot za soglasnost na kandidatite so po-trebnite podatoci, po {to ednoglasno bea izbrani 19 de-legati na sobranirto. Vo prodol`enie slede{e izbor naKandidaciona komisija od 3 ~lena koja za pretsedatel na

Sobranieto go predlo`i Todor Todo-rovski za koj kandidat site ~lenovina Sobranieto se izjasnija pozitivnoi ednoglasno be{e izbran. Na sedni-cata ednoglasno be{e izbran Izvr{enodbor od 9 ~lenovi i Nadzoren odborod 3 ~lenovi, kako i dva delegata za pretstavnici vo So-branieto na SZPM Dimitrija Bogatinoski i Branko ^e-{arek, i 5 pretsedateli na ogranoci. Pretsedatelot naSobranieto Todor Todorovski otkako se zablagodari zauka`anata doverba istakna deka so celiot svoj kapacitet}e raboti na realizacija na Programata i ostvaruvawetona celite na zdru`enieto.

Po zavr{uvawe na sednicata na sobranieto se odr`akonstitutivna sednica na Izvr{niot odbor na koja pret-sedatelot na sobranieto go predlo`i Dimitrija Bogati-noski za pretsedatel na IO i voedno pretsedatel nazdru`enieto, koj ednoglasno be{e izbran, po {to Bogati-novski se zablagodari za povtorno dadenata doverba. Zasekretar na IO se izbra Nikola Markovski. G. Kajevska

2019 godina e izborna za site penzionerski ogranocivo ZP Kisela Voda - Skopje. Se izbraa novi organi i

tela na zdru`enieto koi }e rakovodat narednite 4 go-dini. Dosega{nite organi i tela podnesoa izve{tai za

dosega{nata rabota i rezultatite. Na sednicata be{eistaknato deka samo organiziran `ivot ja podiga svestaza dostoinstveno i aktivno stareewe i im dava smislai sodr`ina na penzionerskite denovi. Na toj na~in sejakne samodoverbata i go pravi penzionerot duhovno imoralno posilen i posre}en, bidej}i intelektualnata ifizi~ka mo} ne slabee so vozrasta, tuku poradi nama-

leni aktivnosti, toa pridonesuva penzionerite da nebidat otpi{ani.

Vo ZP Kisela Voda, penzionerite poka`aa golem in-teres za izbornite sobranija kade {to ima{e bogata di-skusija. Od diskusiite se izdvoija nekolku zna~ajni ba-rawa kako: zgolemuvawe na penziite; izgradba na zdra-vstvena poliklinika; izgradba na penzionerski dom;postavuvawe pove}e lekovi na pozitivnite listi i po-dobro snabduvawe na aptekite so lekovi; sorabotka soogranocite na penzioneri od drugi gradovi i nadvor odRepublikata; pove}e ednodnevni ekskurzii niz na{atazemja i drugo. Tie istaknaa deka organiziranite patuva-wa, izleti, ekskurzii i drugi oblici na celodnevnodru`ewe imaat golemo i pozitivno vlijanie zaradiemocionalnite do`ivuvawa, mo`nosti za me|usebni po-dolgotrajni razgovori, novi poznanstva i prijatelstva,~ist vozduh i u`ivawe vo ubavinite na prirodata. Dis-kusiite po klubovite poka`uvaat deka penzioneritesakaat da znaat {to se slu~uva okolu niv i da u~estvu-vaat vo re{avawe na problemite koi gi nosi sekojdnev-niot `ivot. Re{avaweto na ovie i mnogu drugi proble-mi }e bidat patokaz za idnata rabota na novo izbraniotpretsedatel na sobranieto Jovan Kirkovi} i Mom~iloPetrovi}, pretsedatel na Izvr{niot odbor, koj e voed-no pretsedatel i na zdru`enieto, kako i na novite or-gani i tela koi }e dejstvuvaat vo naredniot 4 godi{enperiod. V. Topalovska

ZP Kisela Voda

Izborna sednica

Sobranieto na ZP Struga, jaodr`a prvata sednica vo nov

sostav so novoizbranite 31 ~le-novi na Sobranieto za period od4 godini, odnosno 2019 - 2023 go-dina. Spored Odlukata za sviku-vawe i odr`uvawe na konstitu-tivna sednica na Sobranieto naZP Struga, odr`ana na 23 mart2019 godina i spored predlo`e-niot dneven red, kako i spored Statu-tot na zdru`enieto be{e izbrano ra-botno pretsedatelstvo od tri ~leno-vi, a sednicata ja vode{e najstariot~len na Sobranieto do izborot na no-viot pretsedatel. Na sednicata be{everifikuvan mandatot na ~lenovitena novoto Sobranie od 31 ~len. Istotaka, bea izbrani i 13 ~lenovi na IO,kako i ~lenovi na NO, statutarna ko-misija, komisija za zdravstvo, sport ikultura. Bea predlo`eni i izbrani:

Za pretsedatel na Sobranieto ivoedno i pretsedatel na IO MiloradTrposki, koj so 29 glasovi, odnosno si-te prisutni na Sobranieto so javnoglasawe povtorno ja dobi doverbataod novite delegati za mandat od ~eti-ri godini. Za delegat vo Sobranieto na

SZPM, be{e predlo`en i ednoglasnoizbran Dauti Hurem.

Povtorno izbraniot pretsedatelMilorad Trposki, se zablagodari na

povtorno dadenata doverba, naglasu-vaj}i deka ZP Struga i ponatamu }eprodol`i so realizirawe na predlo-`enata programa za rabota za 2019 go-dina. Isto taka, se zablagodarija zadoverbata i novite ~lenovi na Sobra-nieto i na komisiite.

Potoa novostariot pretsedatel Mi-lorad Trposki, ~lenovite na Sobra-nieto gi zapozna so Predlog-finasis-kiot plan za rabota vo 2019 godina,kako i so Predlog - Programata za ra-bota na zdru`enieto za ovaa kalenda-rska godina, koja e otvorena za izmenii dopolnuvawa, i istite ednoglasnobea usvoeni. Sekretarot na Sobrani-eto i na IO, Izeir Mustafai, koj istotaka povtorno be{e izbran od novite~lenovi na Sobranieto gi zapozna sofinansiskiot plan i Programa za rab-ota vo 2019 godina i na albanski jazik.

S. Kukune{oski

Zdru`enieto na penzioneri Zle-tovo na 28.03.2019 godina ja odr-

`a prvata sednica vo ova godina sodneven red: usvojuvawe na zapisni-kot od prethodnata sednica, izborna ~lenovi na Sobranieto, izbor napretsedatel na ZP Zletovo i dele-gat za sobranieto na SZPM, kako iizbor na organi i komisii na IO naZP Zletovo.

Za pretsedatel na ZP Zletovo be-{e izbran Dimitar Milosov, a zadelegat vo sobranieto na SZPM, Li-qana Gi~eva.

Vnimanieto na delegatite na sed-nicata be{e naso~eno kon finansi-skoto rabotewe na zdru`enieto voizminatata 2018 godina. Se disku-tira{e za prihodite i rashodite,kako i za na~inot na tro{eweto nasredstvata i za ostvarenata dobiv-ka. Po obemnata diskusija za finan-siskoto rabotewe be{e oceneto de-

ka ZP Zletovo vo izminatata 2018godina rabotelo odgovorno i doma-}inski. ^lenovite na Sobranietodadoa zeleno svetlo na zavr{natasmetka i ednoglasno ja usvoija.

Na sednicata, be{e konstitutiranIzvr{en i Nadzoren odbor, a popredlog na pretsedatelot bea for-mirani i komisiite na IO na ZPZletovo i toa: komisija za sport, ko-misija za kultura, komisija za zdra-vstvo i komisija za popis, a se done-soa i odluki za u~estvo na regiona-lnata revija na pesni, muzika i igrikoja godinava }e se odr`i vo SvetiNikole. Se donese i odluka za otpo-~nuvawe na podgotovkite za odr`u-vawe na regionalnite sportski igriod 6-tiot region ~ij doma}in ovaagodina }e bide ZP Zletovo, a }e seodr`at na 23 maj 2019 godina.

D. Milosov

ZP Zletovo

2018 godina so pozitivni rezultati

Denovive Sojuzot na zdru`enijatana invalidskite penzioneri go

odr`a godi{noto Sobranie vo Pri-lep, kade e i sedi{teto na istiot.Pokraj analiziraweto na rabotatavo minatata godina na Zdru`enijatana invalidskite penzioneri, dele-gatite pozitivno ja ocenija i finan-siskata rabota vo 2018 godina naovoj Sojuz vo koj ~lenuvaat okoludvanaesetina iljadi invalidskipenzioneri. Isto taka, na sednicatabe{e donesena i Programa za rabotai finasiski plan za 2019 godina.

Vo svoite diskusii pretstavnici-te na invalidskite penzioneri odPrilep, Veles, Kavadarci, [tip,Ohrid, Sveti Nikole i Skopje ja is-taaknaa potrebata od anga`irawena Ministerstvoto za trud i socija-lna politika, kako i od Fondot na

PIOM za namaluvawe na Sojuzite nainvalidskite zdru`enija.

Na sednicata na Sobranieto naSZIPM be{e potencirano deka epotrebno da ima samo dva Sojuza nanivo na dr`avata i toa: Sojuz nastarosni i semejni penzioneri, od-nosno SZPM i Sojuz na invalidskipenzioneri, odnosno SZIPM. Taka}e se namalat i problemite i zdru-`enijata }e bele`at pove}e aktiv-nosti, se razbira so zaedni~ka kon-centracija na ~lenarinata.

Dostaveniot Predlog-Zakon zapenzionersko organizirawe vo dr-`avata bi go re{il problemot naparalelnite zdru`enija.

Na sednicata be{e donesena i od-luka godine{nite sportski natpre-vari na invalidskite penzioneri dase odr`at vo Kavadarci. K.R.

Godi{no sobranie na SZIPM

So pomalku sojuzi na invalidi bi imalopomalku problemi

ZP Struga

Povtorna doverba za Milorad Trposki

So odr`uvawe na izbornite sosta-noci vo pette ogranoci na ZP vo

Op{tina Kratovo na koi bea izbrani21 pretstavnik vo Sobranieto na ZPKratovo, na den 22.03.2019 godina seodr`a Konstitutivna sednica na Sob-ranieto. Najnapred bea izbrani rabo-tni tela na konstitutivnata sednicana Sobranieto: rabotno pretsedatels-tvo od tri ~lena, zapisni~ar i dvajcaoveruva~i na zapisnikot, Verifika-ciona komisija, koja vrz osnova naprilo`enite polnomo{na (potvrdi) zaizbrani pretstavnici od pette ogra-noci na ZP Kratovo, konstatira dekaod 21 pretstavnik na konstutivnatasednica na Sobranieto prisutni se 19prestavnici i Sobranieto mo`e pol-nova`no da odlu~uva. Po ovaa be{eizbrana Kandidaciona komisija kojaza Pretsedava~ na Sobranieto na ZPKratovo go predlo`i Blagoj Cvetanov-ski, pretstavnik od ogranok selo[legovo, koj be{e ednoglasno izbran.

Za pretsedatel na ZP Kratovo od Kan-didacionata komisija be{e predlo-`en Stra{ko Trajkovski od ogranokbroj 1 "Jove Gi~ev# - Kratovo. No, popredlog na prisutnite be{e predlo-`en i Stoilko Mi{evski za kandidatza Pretsedatel na ZP Kratovo. So jav-no glasawe za dvajcata kandidati zaPretsedatel na ZP Kratovo so mnozi-nstvo na glasovi be{e izbran Stra{koTrajkovski. Za ~lenovi na Izvr{niotodbor na ZP Kratovo so javno glasawebea izbrani: Metodi Mi{evski, Man~oAmpevski, Verka Aleksovska, Aco Ja-kimovski, Anka Spasovska, Blagoj

Cvetanovski i Stra{ko Traj-kovski.

Za delegat od ZP Kratovo voSobranieto na SZPM od komi-sijata be{e predlo`en Qup~oAngelovski, a kako predlog naprisuten ~len na Sobranietobe{e predlo`en Dobre Stoja-novski. So javno glasawe, so

mnozinstvo glasovi be{e izbran Qup-~o Angelovski.

Na den 28.03.2019 godina se odr`aKonstitutivnata sednica na Izvr{ni-ot odbor na ZP Kratovo, na koja za se-kretar ednoglasno be{e izbran Meto-di Mi{evski, a za potpretsedatel ed-noglasno be{e izbran Man~o Ampev-ski.

Potoa bea formirani pove}e komi-sii na ZP Kratovo i doneseni pove}eodluki za organizacija i sistematiza-cija na rabotnite zada~i, kako i odlu-ki za rabota na IO na ZP Kratovo.

M. Mi{evski

ZP Kratovo

Odr`ana konstitutivna sednica naSobranieto i na Izvr{niot odbor

Vo prostoriite na Klubot za dne-ven prestoj na penzionerite, na

31 mart 2019 godina se odr`a vtora-ta sednica na Sobranieto na ZP

Kriva Palanka. So nea rakovode{epretsedatelot na Sobranieto Vese-lin Stojanovski. Pri konstatira-weto na dvaeset i eden prisuten odvkupno dvaeset i tri ~lena, se utvr-di deka Sobranieto mo`e polnova-`no da odlu~uva i da raboti. Pret-sedatelot Stojanovski mu ~estita{ena delegatot za izborot vo Izvr{-niot odbor na SZPM i mu posaka us-pe{no da go pretstavuva Zdru`eni-eto. Po usvojuvaweto na dnevniotred, koj so edna to~ka be{e dopolneti po usvojuvaweto na zapisnikot odprvata sednica i odlukata za izme-na i dopolnuvawe na statusot, pret-sedatelot na ZP Kriva Palanka Tra-j~e Davidovski ja obrazlo`i Pro-gramata za rabota za 2019 godina. Tojpojasni deka taa se donesuva so za-docnuvawe poradi izborite voZdru`enieto. Istata e usoglasenavo ramkite na mo`nostite na Zdru-`enieto i na SZPM. Vo nea se opfa-teni aktivnostite, sorabotkata so

drugi zdru`enija, institucii i solokalnata samouprava. Opfateno ei renovirawe na Klubot na penzio-neri za dneven prestoj. Po obrazlo-

`enieto ima{e kratka diskusija,pri {to ednoglasno se usvoi.

Finansiskiot plan za tekovnatagodina be{e prezentiran i objasnetod sekretarot Blagoja Nikolovskii ~lenot Dobri Jovanovski koiu~estvuvaat vo izrabotkata. Po dis-kusijata se konstatira deka e dobro{to pove}e da se {tedi. Po ednogla-snoto usvojuvawe be{e usvoena i od-lukata za u~estvo na me|uop{tinski-te i regionalnite sportski igri kakoi na Republi~kata sportska olimpi-jada, kako i na reviite na pesni, mu-zika i igri vo ovaa godina. Pod to~-kata tekovni pra{awa se re{ava{esopstvenosta na klubot pred da serenovira. Programata za rabota naZdru`enieto i Finansoviot plan zatekovnata godina prethodno pominai na Izvr{en odbor, na koj bea for-mirani i komisijata za sport, komi-sijata za kultura i informirawe,kako i komisijata za pomo{, zdravs-tvo i socijala. B. Stoj~evska

ZP Kriva Palanka

Odr`ani dve sednici

ZP Solidarnost - Aerodrom

Izbrani rakovodstva za 2019-2023

REKLAMI PENZIONER plus 129 april 20196

HRONIKAPENZIONER plus 129 april 2019 7

Vesnik za sega{nite i za idnitepenzioneri

Izdava~:SZPM

Godina XII - broj 129april 2019 god.

BESPLATEN MESE^EN VESNIK

Izdava~ki sovet:

Stanka Trajkova (pretsedatel)m-r Ilja AdamoskiMentor ]oku Menka TemelkovskaD-r Vele AleksoskiSlavko TrajkoskiSpirko Nikolovski OVRGido Boj~evski Slavko Markovski

Redakciski odbor:

Kalina Slivovska - Andonovaglaven i odgovoren urednik;

^lenovi:Baki Bakiu,Verica Tocinovska, Kiril RisteskiFruska KostadinovaJasmina Todorovska Liljana Mladenovska

Lektor:Verica Tocinovska

Adresa:

SZPM Bul. "Ko~o Racin”br. 14 - SkopjeP.fah. 440

Telefon: 02 3223 710tel-faks: 02 3128 390

Web: www.szpm.org.mkE-mail: vesnik@szpm.org.mk

Kompjuterska obrabotka:Tome Angelovski

Pe~ati:Pe~atnica Serafimovski - Skopje

Distribucija: "Nova Makedonija#

Rakopisite i fotografiite ne sevra}aat.

Spored Zakonot, za vesnikot sepla}a danok spored posebnanamalena dano~na stapka.

PENZIONERplus

Vo ramkite na kulturata i izda-va~kata dejnost na ZP Ohrid i

Debrca, denovive zavr{i monta`atana prviot dokumentaren film. Ra-botniot naslov na filmot e "Toa smenie penzionerite na ZP Ohrid i De-

brca#. Idejata za realizacija na ovojdokumenatren film be{e iniciranaod pred dve-tri godini od Stru~na-ta slu`ba na zdru`enieto, po {tobe{e donesena i Odluka na Izvr{-niot odbor na zdru`enieto. Na po-~etokot na ovaa 2019 godina filmote zavr{en so monta`a.

Po izrabotkata na trite monogra-fii pod naslov "Ohridskite penzi-oneri niz vremeto#, ovoj dokumenta-ren film prestavuva zna~aen izda-va~ki potfat na zdru`enieto. Fil-mot e snimen na pove}e lokacii vo

gradot i vo drugigradovi vo zemjata,kade {to se odr`u-vani i na koi u~es-tvuvale ohidskitepenzioneri vo spor-tot, kulturata, iz-letite, sorabotka-ta, humanitarniteakcii i drugi akti-vnosti, koi ja odbe-le`aa aktivnostaod postoeweto na

zdru`enieto od 1950 godina. Doku-mentarniot film vo su{tina e hro-nologija na nastanite i godinite naopstojuvaweto i uspesite na zdru-`enieto. Filmot, koj vremenski traeokolu dva ~asa, e posveten na 68-godi{noto postoewe na ZP Ohrid iDebrca. Dokumentacijata za filmot

e koristena od arhivata na zdru`e-nieto, gri`livo so~uvana od aktu-elniot pretsedatel na zdru`enieto\or|i Trp~eski, fotografiite se naKrste Spaseski i Ristana Meruxe-ska - Mojsoska, a video-zapisiteniz kamerata na Riste Malezan Ra-di~eski. So svoi audio-video ka`u-vawa vo filmot u~estvuvaat pove}esogovornici pred s¢ od rakovodst-voto i li~nosti od pozna~ajni obla-sti. Ovoj dokumentarec e prv, vo ra-mkite na site 53 zdru`enija naSZPM. O~ekuvame deka po na{iotprimer }e trgnat i drugite zdru`e-nija vo Republikava. Producent nadokumentarniot film "Toa sme nie -penzionerite na ZP Ohrid i Debr-ca#, e \or|i Trp~eski, scenaristi seRistana Meruxeska - Mojsoska i Kr-ste Spaseski, a snimatel i monta-`er Riste Malezan Radi~eski, odfoto-studio Fotoreks - Ohrid. Votekot na maj, }e sledi i promocija nafilmot, vo golemata sala na Domotna kulturata "Grigor Prli~ev# voOhrid. K. Spaseski

Vo funkcija na podgoto-vka na knigata za zagi-

natite i pre`iveani u~es-nici vo NOV od Ko~ani iKo~ansko ~lenovite napretsedatelstvoto na So-juzot na borcite i prodol-`uva~i na tradiciite nanarodnoosloboditelnitevojni go posetija edinstve-niot `iv u~esnik vo NOVvo Ko~ani, penzionerot Risto DimoDimovski.

Dimovski po poteklo e od Demir-hisarsko. Roden e vo 1921 godina voseloto Mogilec. Vo redovite na na-rodnoosloboditelnata vojska se vk-lu~il vo 1944 godina po otslu`uva-weto na trigodi{niot voen rok vo

bugarskata vojska. Kakoiskusen vojnik koj umeeda rakuva so oru`je bilzadol`en so poznatiotmitralez "Zorka#. Vidnovozbuden i radosen odposetata re~itiot Di-movski za svoeto u~estvovo borbite so fa{isti-~kiot okupator re~e:

- Na 14 avgust 1944 go-dina vo moeto selo dojde Prvatamakedonsko-kosovska brigada. Bezrazmisluvawe im se pridru`iv nanejzinite borci. U~estvuvav vo po-ve}e borbi za osloboduvawe na Ma-kedonija, no najmnogu vreme bev nateritorijata na Kosovo i Metohija.Vo Pe}kata patrijar{ija ja zapoznav

mojata idna sopruga, partizankataDanica Doqevi} so koja dodekatrae{e vojnata se svr{ivme, a pozavr{uvaweto na borbenite aktiv-nosti vo Makedonija se ven~avme ikratko vreme `iveevme vo mojot ro-den kraj. Vo 1947 godina po obukatavo Sremska Kamenica vlegov vo sos-tavot na toga{nata narodna milici-ja. Rabotev vo Resen, Blatec, Vini-ca, a rabotniot vek mi zavr{i vo1967 godina kako zamenik-komandirvo Policiskata stanica vo Ko~ani, -istaknuva Dimovski.

Po osloboduvaweto na porane{-nata SFRJ za negovoto u~estvo voNOV i izgradbata na zemjata e odli-kuvan so: Orden zaslugi za narod,Zlatna plaketa i Orden za hrabrostkako i Orden na trudot so zlatenvenec.

Dimovski i denes ve{to raska`u-va za nastanite od vojnata i po nea,gord na godinite i pomneweto koe s¢u{te go slu`i. K. Gerasimov

ZP Ko~ani

Risto Dimovski, edinstveniot`iv u~esnik vo NOV vo Ko~ani

ZP Ohrid i Debrca

Snimen dokumentaren film za ohridskoto zdru`enie

Komisijata za kulturno-zabaven `ivot e edna odnajaktivnite vo ZP Solidarnost - Aerodrom, a Akti-vot na penzionerkite e del od Komisijata. Vie ste ed-na od inicijatorite za negovo formirawe. Ka`ete nikoga e formiran i koi se negovite celi i zada~i.

- Aktivot na penzionerki pri ZP Solidarnost - Ae-rodrom e formiran u{te vo 2011 godina na inicijativana pove}e penzionerki koi ~uvstvuvaa potreba od orga-nizirano dru`ewe i aktivnosti. Denes vo nego ~lenuva-at sedumdesetina penzionerki od ogranocite Aerodrom,Lisi~e, Novo Lisi~e, Vardar i Jane Sandanski, vo kojedna{ mese~no, vo vtornik, se odr`uvaat sredbite i serealiziraat aktivnosti. Za uspe{na rabota se izgotvuvaprograma so predvideni sodr`ini. Celite i zada~ite serezultat na potrebata na organizirano dejstvuvawe, so nasoka za zdravo pro-dol`uvawe na `ivotot na penzionerkite i vo tretata doba. Koi aktivnosti }e gi prezeme Aktivot vo naredniot period?- ]e bidat organizirani tribini, predavawa so najrazli~ni temi od oblasta

na zdravjeto, kulturata i op{testveniot `ivot. ]e prodol`i sorabotkata soCrveniot krst so koj se izveduvaat mnogubrojni humanitarni akcii, kako i pose-ta na bolni penzioneri. Vo programata se predvideni aktivnosti povrzani sokulturni nastani kako {to se poseta na muzei, galerii, teatarski pretstavi, so-rabotka so folklorniot ansambl "Makedonija# i drugo. Vo tekot na godinata }ese organizira tradicionalno odbele`uvawe na praznici i jubilei, natprevari,izlo`bi, modni revii i drugo. Kako del od aktivnostite se i organizirawe eks-kurzii. ^lenkite }e zemat aktivno u~estvo i vo folklornite revii i na sports-kite natprevari za {to imaat dobieno pove}e nagradi i priznanija, poedina~noi grupno. I ponatamu }e se vgraduvaat novi sodr`ini i idei za dejstvuvawe voaktivot. Vo rabotata imame golema poddr{ka od rakovodstvoto na Zdru`enieto,zatoa imame rezultati i uspesi. Sorabotuvate li so drugi aktivi na penzionerite vo ramkite na Sojuzot

i po{iroko?- ^lenovite od aktivot redovno sorabotuvaat so ~lenovi na aktivite na ZP

Gazi Baba, ZP Kumanovo, ZP Veles, ZP Ohrid i Debrca i drugi. Aktivno zemameu~estvo i vo site aktivnosti na SZPM i na SZP na grad Skopje. Pokraj {to ste anga`irana vo Zdru`enieto so {to drugo se ispolneti

va{ite penzionerski denovi?- Pokraj moeto ~lenuvawe i vodewe na aktivot kako pretsedatel, ~len sum i

vo Sobranieto i vo ostanatite sekcii: istoriska, folklorna, sportska, Klub naqubiteli na knigata. Sorabotnik sum i vo nekoi kulturni organizacii. Posebnoja sakam literaturata. Po zavr{uvawe na rabotniot vek kako prosveten rabot-nik se vklu~iv vo ZP Solidarnost - Aerodrom kade {to aktivno u~estvuvam re-~isi vo s¢. Imam semejstvo, vozrasni i uspe{ni lu|e, imam trojca vnuci i so siteimam odli~ni semejni vrski koi me ispolnuvaat so radost i zadovolstvo. [to }e im pora~ate na penzionerkite ~lenki na Sojuzot i na site `eni

bez razlika na vozrasta?- Im pora~uvam na site `eni, bez razlika na vozrasta, da go sakaat `ivotot

so aktivno stareewe vo tretata doba. Im posakuvam da najdat smisla i cel voponatamo{niot `ivot i da se izborat za samite sebe. Da go sakaat `ivotot.

K. S. Andonova

Na 6.4. godinava gru-pa penzioneri od

ZP Veles zaminaa naednodnevna pro{etkaniz Zapadna Makedo-nija so namera da giposetat Memorijalni-ot muzej na Smilevs-kiot kongres vo Smi-levo i Muzejot posve-ten na Kemal Ataturkvo Bitola.

Po pat, sigurno e ne-zamisleno da ne sevleze vo Prilep i dane se poseti pro~ue-niot prilepski pazar. Po samo eden~as tie se najdoa vo prekrasnite pre-deli vo podno`jeto na planinata, apokuso vreme i pred Memorijalniotmuzej vo Smilevo, koj e posveten naSmilevskiot kongres. Izgradbata namuzejot zapo~nala vo 2003 godina popovod 100 godini od odr`uvaweto naSmilevskiot kongres i zavr{ila sle-dnata 2004 godina koga muzejot bil ot-voren. Muzejskata postavka e podelenana pet tematski celini: Memorijalnasoba za Smilevskiot kongres 1903 go-dina, Smilevo vo Ilindenskoto vos-tanie, Spomen soba za `ivotot i revo-lucionernata dejnost na Dame Gruev,Spomen soba za Partizanskiot odred"Dame Gruev# i Etnolo{ka soba zaSmilevo. Nema{e kat~e vo koe penzi-

onerite ne se zadr-`aa podolgo vreme.Od muzejot izlegoa sovpe~atoci za bestra-{nosta na heroite,voznemireni od stra-{nata gletka od po-`arot na Smilevo poIlindenskoto vozta-nie.

Na vra}awe odSmilevo ja posetijacrkvata Sveti Pavlei Sveti Petar, kadese pomolija za zdrav-je i mir. Patot pro-

dol`i kon Bitola i za kuso vreme tiese najdoa vo Muzejot posveten na Ke-mal Ataturk. Tamu doznaa deka Musta-fa Kemal Ataturk del od svoeto obra-zovanie go zavr{il vo Bitola, gradotvo koj denes se nao|a najubavata spo-men soba posvetena na ovoj golem dr-`avnik i reformator koj od edna zao-stanata feudalna dr`ava, napravimoderna dr`ava po zapaden terk, de-nes edna od najsilnite voeni i ekono-mski zemji vo Evropa i Azija.

A da dojde{ vo Bitola, a da ne pro-{eta{ po [irok sokak i da ne kasne{sirewe pe~eno vo furna, e nevozmo`-no. Pro{etkata zavr{i, a so toa i ed-nodnevnata ekskurzija so `elba za po-~esti sli~ni pro{etki niz dr`avata inadvor od nea. N. Aleksoska

ZP Veles

Vo poseta na istoriskoto minato

Vo dvata lokaliteti na Debarskite bawi - Capa pri-stigna prvata grupa na penzioneri koi koristat bes-

platna bawska rekreacija od vladiniot proekt. Vo Ko-sovrasti i Bawi{te pristignati se 140 penzioneri koi

se smesteni vo hotelskite kapaciteti, - izjavi general-niot direktor i investitor na bawite Mexit Capa.

Navedeniot broj na penzioneri e od jugozapadniot re-gion na na{ava zemja i toa od: Bitola, Resen, Ki~evo,Ohrid, Struga, Gostivar i drugi gradovi. Ovaa grupa napenzioneri e prvata grupa koja koristi bawska rekrea-cija za ovaa godina, veli Capa, i dodava deka vo soglas-nost so dogovorot so Ministerstvoto za trud i socijal-na politika vo tekot na 2019 godina vo Debarskite bawi

- Capa ova pravo }e go koristat 600 - 800 penzioneri.Istiot izvor naveduva deka od po~etokot na ovoj proektodnosno od 2010 godina vo Debarskite bawi - Capa volokalitetite Kosovrasti i Bawi{te prestojuvale nad4500 penzioneri. Upravniot bord na bawite informiradeka pokraj polzata {to ja dobivaat penzionerite, ba-wite imaat i golema materijalna korist. Sredstvatakoi se dobivaat od strana na Ministerstvoto za trud isocijalna politika se mnogu bitni za Debarskite bawibidej}i dobar del od tie sredstva se koristat za inve-sticii i modernizacija na bawite.

Vo razgovorot {to go imavme so pove}e penzioneri be-vme informirani deka tie se mnogu zadovolni od sme-stuvaweto, ishranata, no i terapiite koi gi dobivaat vosoglasnost so dogovorot. Lekovitosta na Debarskite ba-wi e poznata ne samo vo na{ava zemja, tuku i po{irokovo Evropa i svetot. Penzionerite mnogu se zadovolni iod personalot, osobeno od zdravstveniot personal, ka-ko i od upravata na Debarskite Bawi - Capa. Dobar delod penzionerite koi prestojuvaat denovive vo ovie poz-nati bawi velat deka poradi nemawe na materijalnimo`nosti za prv pat doa|aat vo bawite. Nivnite komen-tari se deka bawite imaat so {to da se pofalat: smes-tuvaweto e kvalitetno, kako i odli~nata termominer-alna voda koja lekuva nad triesetina bolesti.

Vjolca Sadiku

Bawska rekreacija

140 penzioneri na besplatna rekreacijavo Debarskite bawi - Capa

ZP Solidarnost - Aerodrom

Razgovor so SlobodankaNikolovska, pretsedatel naAktivot na penzionerki

REKLAMI PENZIONER plus 129 april 20198

TRIBINAPENZIONER plus 129 april 2019 9

Na 4-ti april godinava, Ministerkata za trud i socijal-na politika Mila Carovska, vo pridru`ba na grado-

na~alnikot na op{tina Probi{tip Dragan Anastasov bea voposeta na penzionerite ~lenovi na ZP Probi{tip. Vo pre-polnata sala na Penzionerskiot dom, gostite i prisutnitenajnapred gi pozdravi pretsedatelot na ZP Probi{tip Gru-ica Manasijev. Toj im se zablagodari na gostite za poseta-ta, a penzionerite gi potseti deka mo`at da postavuvaatpra{awa za s¢ {to gi interesira.

Na svoite sogra|ani-penzioneri potoa im se obrati Gra-dona~alnikot na op{tina Probi{tip Dragan Anastasov.Toj nanjnapred napravi presek na svoeto rabotewe vo izmi-natata godina, posebno istaknuvaj}i ja sorabotkata so mi-nisterstvoto i ministerkata za trud i socijalna politika,kako i so ZP Probi{tip.

- Ona {to go srabotivme kako rezultat na vzaemnata sora-botka so ministerstvoto e otvaraweto na nov klon na dets-kata gradinka "Goce Del~ev# vo prigradskata naselba Kalni-{te. So toa gi rasteretivme i klonovite vo gradot koi beapretrupani i te{ko se rabote{e, no i babite i dedovcite zada im se posvetat na svoite aktivnosti.

Izrabotivme pove}e proekti za da gi sanirame klu~niteobjekti koi se od po{iroko zna~ewe za gra|anite. Zasega sedobieni 20 milioni denari od donacija za rekonstrukcija naspomen parkot "Bratsvo - Edinstvo# koj }e go pretvorime vonajubavo kat~e za pro{etki i odmor kako za najmladite takai za penzionerite. Prioritet ni e rekonstrukcija na kinosalata za koja se dobieni isto taka 20 milioni denari, adobiena e i donacija za proekt za razvoj na turizmot bidej}igo imame najubaviot manastir "Sveti Gavril Lesnovski# voiznos od 160 milioni denari, kako i 20 milioni denari zapatniot pravec Probi{tip selo Strmo{. So ministerkatarazgovaravme i za preadaptacija na neiskoristenite pros-torii vo zdravstveniot dom, vo dom za stari lica.

Na po~etokot od svoeto obra}awe Ministerkata MilaCarovska upati ~estitki za izborot na novata pretsedate-lka na SZPM, za koja potencira{e deka e li~nost na koja ie poznata sostojbata so penziskiot fond i so koja mo`e us-

pe{no da se sorabotuva. Potoa taa govore{e za gri`ata naMinisterstvoto za penzionerite i re~e:

- Kako dosega i vo naredniot period penziite }e rastat vosoglasnost so `ivotnite tro{oci. Vo tekot na godinata }eima dvapati usoglasuvawe na penziite i toa vo fevruari iseptemvri. Kako ministerstvo }e nastojuvame domovite zastari lica da se sredat i da bidat pristojno mesto za pres-toj i `iveewe nastarite lica. Vo naredniot period razmis-luvame i za otvorawe na centri za uslugi na stari lica vodoma{ni uslovi. Licata od centrite }e vodat sekojdnevnagri`a preku snabduvawe so hrana, lekarstva i potreba odvodewe na lekar, za li~nata i higienata na nivnite domovi,s¢ so cel da im ovozmo`at pristojno `iveewe i stareewe.Isto taka, starite lica nad 65 godini, a koi nemaat nikakviprimawa, }e dobivaat po 6.000 denari mese~na pomo{, vovid na socijalna penzija.

Po izlagaweto na ministerkata i gradona~alnikotusledija mnogu pra{awa od strana na prisutnite, koi naj-mnogu se odnesuvaa na visinata na penziite, na procentot nausoglasuvawe na penziite, na penzionerskiot standard idrugo. Do gradona~alnikot naj~esti bea pra{awata okolu pa-tnata infrastruktura, osobeno vo ruralnite sredini i ada-ptacijata na kinoto vo gradot. Gostite iscrpno odgovaraa nasite pra{awa. M. Zdravkovska

Mnogu penzioneri vo ZP Bitola seinteresiraat za pouspe{no vklu-

~uvawe vo site aktivnosti od bogata-ta programa za rabota vo 2019 godina.Na sostanocite na Izvr{niot odbor{to gi vodi pretsedatelot Tome Di-mitrovski, kako i na Sobranieto ~ijpretsedatel e Krste Belevski, trans-parentno se razgleduvaat temi koitreba da pridonesat za edna pobogatai pokorisna penzionerska aktivnost.Vo tie organi se nao|aat afirmiranilekari, pravnici, rakovoditeli, po-rane{ni sportisti koi sakaat da da-dat pridones za vostanovuvawe na ak-cii od koi mnogubrojnoto penzionerskosemejstvo }e bide zadovolno ne samo

kako individua, tuku tesno povrzano iso gra|anite, za da nema razlika me|uednite i drugite.

Mo{ne pofalno bea prifateni hu-manitarnite akcii za dodeluvawe na

postelnini i drugi potrebni materi-jali na Klini~kata bolnica, Starski-ot dom, Zavodot za deca so o{tetensluh i govor i dr. Za da se pro{iri so-rabotkata so zdru`enijata na penzio-neri od sosednite gradovi, kako ionaa so penzionerite od dr`avite {tose okolu nas, odr`ani se nekolku sos-tanoci. Golem interes ima i za zboga-

tuvawe na zabavniot i sport-skiot `ivot, za u~estvo namanifestaciite {to }e gi or-ganizira SZPM. Zatoa i po-nekoga{ se dobiva vpe~atokdeka site formirani komisiipri Zdru`enieto i voop{tosite ~lenovi na istoto mo`eda bidat eden povrzan sinxirvo koj sekoja alka }e najdesvoe mesto za pokaz i potrebaod zaedni~ko i transparentnoodnesuvawe. P. Stavrev

ZP Bitola

Zgolemen interes za aktivnosti

Zdru`enieto na penzioneri Bitolavo periodot od konstituiraweto na

novite organi ima{e plodna aktiv-nost. Po izvr{enite izbori vo mesni-te ogranoci vo mart 2018 godina se ko-nstituiraa novite tela: Sobranie so45 delegati, Izvr{en odbor so 15 ~le-novi, Nadzoren odbor so 3 ~lenovi ipo~naa aktivnostite koi proizlegu-vaat od nadle`nostite na organite naZdru`enieto predvideni so Statutot.

Imeno, Izvr{niot odbor prezede dejs-tvija za formirawe na komisiitepredvideni so Statutot na Zdru`eni-eto so cel za nepre~eno odvivawe naaktivnostite na istoto.

Edna od dejnostite na Izvr{niotodbor i Sobranieto be{e sproveduva-we na postapkata za izmeni i dopol-nuvawe na Statutot na Zdru`enieto,od pri~ini {to se smeta{e deka odre-dbata za davawe mo`nost na Sobrani-eto da donesuva odluki za prodol`u-vawe na mandatot na organite i tela-ta na Zdru`enieto se vo sprotivnostna Zakonot. Kakvi aktivnosti se sprovedeni

dosega? - go pra{uvame pretsedate-lot na Sobranieto na ZP Bitola Kr-ste Belevski.

- Pokraj navedenata odredba se iz-vr{i i izmena vo na~inot na izbor napretsedatelot na Izvr{niot odbor ivoedno pretsedatel na Zdru`enieto,imeno od pri~ina {to se raboti zanajvisoka funkcija vo Zdru`enieto.So izmenite vo Statutot se predvidepretsedatelot na Zdru`enieto da seizbira od strana na Sobranieto napredlog na Izvr{niot odbor. Na krajotna godinata bea doneseni programataza rabota na Zdru`enieto i finansis-kiot plan za 2019 godina. Edno od gla-vnite preokupacii na Zdru`enieto,kako na krajot od 2018 godina, taka ina po~etokot na 2019 godina be{e pro-blemot so isporakata na ogrevnotodrvo. Nadle`nite organi vlo`ija ma-ksimalni napori do po~etokot na de-kemvri da se ispora~aat celokupnitekoli~ini na ogrevno drvo na site za-pi{ani penzioneri, taka }e prodol-`at i vo 2019 godina.

Zdru`enieto ne zaboravi nitu nakulturno-zabavniot `ivot, kako edna

od va`nite aktivnosti za pointeresen`ivot na penzionerite vo nivnatatreta doba od `ivotot. Vo poseta naZP Bitola na krajot na mesec septem-vri dojdoa penzioneri od R Hrvatskaod Ivani~ Grad so `elba da se sklu~ispogodba za zbratimuvawe. ]e se nas-tojuva da se realiziraat zbratimu-vawa i so drugi zdru`enija od gradoviod sosednite zemji {to }e bide zada~apred s¢ na komisijata za sorabotka sodrugi zdru`enija.

Na po~etokot na oktomvri 2018 go-dina vo Bitola prestojuvaa pretstav-nici od ZP Vrawe, R Srbija, koe e zb-ratimeno so ZP Bitola, a po povod 73-godi{ninata od formiraweto na dve-te zdru`enija. Vo navedeniot periodpove}a zdru`enija gostuvaa vo ZP Bi-tola, no i zdru`enijeto be{e pokanetoda gostuva na nivnite proslavi. Sek-cijata na `eni isto taka organizira{ezabavi po odredeni povodi vo Bitola,gostuva{e vo drugi zdru`enija, orga-nizira{e i donatorski poseti vo do-movi za stari lica i institucii vo koise zgri`eni deca so posebni potrebipo povod Nova godina i Bo`i}. [to se predviduva za rabota vo

naredniot period?- ZP Bitola }e prodol`i so plani-

ranite aktivnosti predvideni so Pro-gramata za rabota za 2019 godina Seplanira realizacija na investicionaaktivnost za rekonstrukcija na o{-teteniot vlez vo prostoriite naZdru`enieto so izveduvawe rampa zapristap na invalidizirani lica i os-posobuvawe na salata za odr`uvawesostanoci na Sobranieto i drugo.

Se o~ekuva bogata aktivnost i nakomisijata za sport so formirawe se-kcii od pove}e oblasti na sportovi,zaradi nivno aktivno u~estvo na pen-zionerite vo sportskite igri organi-zirani od organite i telata na SZPM.Sekcijata na `eni }e gi prodol`isvoite aktivnosti za drugaruvawe isorabotka na sekciite na `eni od dru-gite zdru`enija, organizirawe preda-vawa od stru~ni lica od pove}e obla-sti na `iveeweto. ]e prodol`at itradicionalnite aktivnosti. Vo delotna muzi~kiot `ivot postojnata grupa"Sirma Vojvoda# }e prodol`i so rea-lizacija na programskite aktivnostiso odr`uvawe koncerti po odredenipovodi. Vo naredniot period ZP Bi-tola }e se anga`ira i vo sledewe nasostojbite vo pove}e oblasti od inte-res za `iveeweto na penzionerite sou~estvo vo raboteweto na organite itelata na Sojuzot na zdru`enieto napenzioneri na Makedonija - re~e Be-levski.

Inaku Krste Belevski e poznat op{-testvenik i stopanstvenik na Bitola.Toj od 1974 g. do 1981 g. be{e {ef voIzvr{niot sovet, a od 1997 g. do 1999g. be{e direktor na HMS "Stre`evo#.Praven fakultet zavr{i vo 1972 go-dina. P. Stavrev

ZP Bitola

Realizirani pove}e aktivnosti,no pretstojat u{te poobemni

Vedna{ po konstituiraweto na Sob-ranieto, IO, izborot na komisiite

i Aktivot na penzionerki, ZP Strugazapo~na so pogolem broj aktivnosti.

Kako {to e predvideno i so Programa-ta za rabota, prednost se dade na pod-gotovkite za nastap na prestojnite 17-ti regionalni revii na pesni, muzika iigri, koi }e se odr`at na 20 maj vo op-{tina Vev~ani.

Soobrazno na vakvata tendencijapretsedatelot na Aktivot na penzio-nerki, Elisaveta Lazareska, zaedno sopretsedatelot na novo formiranata

komisija za kultura Luba Jovanoska, goodredija terminot za probi - sekoj ~e-tvrtok vo sedmicata vo popladnevnite~asovi, organiziraat rabotni sredbi

so kandidatite za u~estvo na regiona-lnite revii pri {to bea obnoveni pe-ja~kata i folklornata grupa, koi gizapo~naa podgotovkite za nastap sostru~na pomo{ od profesorot po mu-zika Stoj~e Dejkoski.

Na sredbite redovno prisustvuva ipretsedatelot na Zdru`enieto Milo-rad Trposki, koj sekoga{ im stoi naraspolagawe. S.K.

ZP Struga

Intenzivni podgotovki zanastapot na 17. revija

ZP Ohrid i Debrca, denovive ja organizira{e prvatarabotna sredba so novoizbranite pretsedateli i niv-

nite zamenici na mesnite ogranoci za mandatniot periodod 2019 do 2023 godina. Prisustvuvaa 42 pretsedateli iisto tolku zamenici od 21 ogranok, kolku {to gi ima vo ZPOhrid i Debrca.

Prisutnite bea zapoznaeni so Izve{tajot na Izbornatakomisija za odr`anite izbori vo mesnite ogranoci i kons-titutivnata sednica na Sobranieto na ZP Ohrid i Debrca,pretsedatelot na Zdru`enieto \or|i Trp~eski i pretse-datelot na Izbornata komisija @ivko Naumoski. Tie is-taknaa deka izbornata aktivnost zavr{i uspe{no i sogla-sno so izbornite nasoki vo fer i demokratska atmosfera sozadovolitelno prisustvo. Izbrani se 250 ~lenovi vo orga-nite i telata na Zdru`enieto od koi pove}e od polovinatase novi. Vo izbornata postapka se vodelo smetka vo novoiz-branite ~lenovi da bide zastapena obrazovnata, polovata inacionalnata struktura. Izbrani se 80 ~lenovi vo rakovod-stvata na mesnite odbori od koi 55 ma`i i 25 `eni.

Za nasokite za rabota na mesnite ogranoci za 2019 godina,na rabotnata sredba informira{e sekretarot Stefan Vla-dimirov, koj uka`a na na~inot i formata kako da se iz-gotvat programite za rabota, prioritetnite aktivnosti koiimaat humanitaren, zdravstven, kulturen i sportski ka-rakter, inkluzivata, volonterstvoto i aktivnoto stareewe.

Pretsedatelot na Sobranieto d-r Dimitar Spaseski,diskutira{e za zdravstvenata za{tita i najavite koi giaktuelizira Komisijata za zdravstvo pri SZPM, za podob-ruvawe na primarnoto i sekundarnoto zdravstvo, koregira-we na cenite na lekarstvata, osloboduvawe od participa-cija i drugo. Informira{e deka ZP Ohrid i Debrca imaatsklu~eno dogovori za poevtini uslugi za bawsko lekuvawena penzonerite so Debarskite Bawi so popust od 20 %, a soNegorski Bawi od 10 %, {to e golema povolnost za onie koiimaat poniski primawa.

Pretsedatelkata na Komisijata za kultura MilankaPandeleska ja obrazlo`i Odlukata na IO za organizira-we ednodneveni izleti vo 2019 g.

Na rabotnata sredba pretsedatelite na ogranocite bea

zapoznaeni so ~lenovite na novoizbranite 9 komisii, koi}e dejstvuvaat vo ramkite na IO na ZP Ohrid i Debrca.

1. Komisija za zdravstvo i socijalna politika: d-r Dimi-tar Spaseski, pretsedatel, Voskra Angeleska i SlobodankaKoteli.

2. Komisija za kultura, zabava, rekreacija, odmor i izle-ti: Milanka Pandeleska, pretsedatel, Mirjana Trajkoska iDobrila Taleva.

3. Komisija za sport: Vlado Milo{eski, pretsedatel, Ve-rica Puleska, Dobre Paunkoski, Miodrag Hristoski, i Bla-gica Markuleska.

4. Komisija za nagradi: Lazo Karanfiloski, pretsedatel,Nom~e Canoski i Ratka Angeleska.

5. Komisija za stanben i deloven prostor: @ivko Naumoski,pretsedatel, Nikola Kordoski i Nove Todoroski.

6. Komisija za informirawe: Krste Spaseski, pretseda-tel, Dimitrija Stojkoski i Boris Nedeski.

7. Komisija za tvore{tvo, izdava{tvo, literatura, drama,slikarstvo, me|ugeneraciska sorabotka i drugo: RistanaMeruxeska - Mojsoska, pretsedatel, Ivanka Baleva i JonkaJonoska.

8. Komisija za sorabotka so zdru`enija na penzioneri,institucii, organi i drugo: \or|i Trp~eski, pretsedatel,Stefan Vladimirov i Pempezar Dalipi.

9. Aktiv na penzionerki: Ru`a Baleska, pretsedatel,Gorka Doneska i Slobodanka Momiroska.

K. Spaseski

ZP Ohrid i Debrca

Rabotna sredba so novoizbranite pretsedateli na mesnite ogranoci

ZP Probi{tip

Ministerkata Carovska i gradona~alnikotAnastasov vo poseta na penzionerite

PANORAMA PENZIONER plus 129 april 201910

Klubot na penzioneri "Negotinijana# na 27.03.2019 godi-na svoeto aktivno rabotewe go odbele`a so dogovoren

sostanok, na koj prisustvuvaa 40 penzionerki. Na sostano-kot vovedno izlagawe ima{e, sekretarot na ZP Negotino,Nada Solakova koja pozdravuvaj}i gi prisutnite me|u dru-goto naglasi:

- Nie, `enite od tretoto doba na{eto zaedni~ko dru`e-we i aktivno dejstvuvawe }e go organizirame i zabavno irabotno, bez politi~ki, verski, etni~ki i drugi podelbi.

Programata za rabota na ZPNegotino ja obrazlo`i VaskaJosifova, ~len na odborot naAktivot, potenciraj}i gi akti-vnostite koi se odnesuvaat naodbele`uvawe na zna~ajni da-tumi, odr`uvawe na kulturno-zabavni, sportski i drugi ma-nifestacii vo koi e predvide-no zna~ajno u~estvo na penzio-nerkite, odnosno preku Aktivotna penzionerki. Prisutnite iz-

nesoa pove}e predlo-zi vo vrska so aktiv-nostite navedeni vo Programata, so cel za natamo{nouspe{no organizirawe i dejstvuvawe vo sproveduvaweto nakulturno - zabavni aktivnosti, kako i sorabotka so drugiZdru`enija, i drug vid organizacii.

Na sostanokot prisustvuva{e i Men~a Pendevska, poete-sa od Negotino. Sekretarot na zdru`enieto Nada Solakovadade osvrt kon pette stihozbirki na Pendeva i soglasno

spored programata ja pokani da pro~itadel od nejzinite pesni. Men~a Pendev-ska pozdravuvaj}i gi prisutnite, kakodopolnuvawe na Programata predlo`iodr`uvawe na literaturni i drugi sre-dbi so penzionerki tvorci i qubitelina pi{aniot zbor, no i so avtori od po-mladite generacii. Pritoa im pro~itapesni od nejzinata petta stihozbirkanaslovena "Zad prevezot na qubovta# ,koi naidoa na voodu{evuvawe kaj pri-sutnite. M.P.

Akcijata „Op{tinabez smet - za pou-

bav svet# po inicija-tiva na gradona~al-nikot Borjan~o Mice-vski vo Kriva Palan-ka se sproveduva na-{iroko. Odzivot natrudoqubivi gra|ani- penzioneri naidena {irok odziv. Ak-cijata se sproveduvana teritorijata naop{tinata i toa ponaselbi sekoja nede-la.

Na 7-mi april be-{e izvedena akcija vo naselbataDaglak. Tamu voedno be{e izvr{e-no i po{umuvawe na opo`areniotprostor okolu bazenot za vodosna-bduvawe na desen breg na Krivareka - visoka zona. Se ~istea dvo-rovi na institucii i kejovite naKriva i Dura~ka reka.

Za taa cel i grupa penzioneri sesobraa da go is~istat krugot naklubot na penzionerite, bidej}itie i vo krugot na dvorot se rela-ksiraat na ubavoto vreme. Pokraj~istewe na dvorot se vr{e{e ihortikulturno ureduvawe, pri {topenzionerite zasadija cve}iwa zada bide poubava okolinata. Cve-

}iwata bea podarok od JP Komuna-lec - Kriva Palanka. Grupata pen-zioneri koja rabote{e vo dvorotna klubot na penzioneri be{e pre-dvodena od pretsedatelot nazdru`enieto Traj~e Davidovski,koj na krajot od zavr{enata akcijase zablagodari na prisutnite pen-zioneri na akcijata, kako i na JPKomunalec - Kriva Palanka za do-niranite cve}iwa.

Na krajot penzionerite bea po-seteni i od gradona~alnikot Bor-jan~o Micevski koj se zablago-dari na penzionerite koi u~estvu-vaa vo akcijata.

B. Stoj~evska

Babata Milica be{e pro~uenanadaleku. Taa ima odgledano

tri deca. Dve prekrasni }erki isin denes vozrasni i uspe{ni lu|e.Soprugot ja napu{til koga bilamlada, a decata mnogu mali. @i-veeja skromno so semejnata penzija.Ku}ata koja gleda{e kon ulicatabe{e ubava gletka za o~ite so dvorprepoln so raznobojni cve}iwa.

No, taa dodeka be{e pomlada za-rabotuva{e i so izrabotka na ra-kotvorbi bidej}i pari sekoga{ ne-dostasuvaa. Veze{e i plete{e, apre|ata sama ja podgotvuva{e. Ot-kako }e ja isprede{e ja nose{e nabojaxija ~ij du}an be{e blisku donejzinata ku}a. Taa ima{e prefi-net vkus i se slu~uva{e povtornoda ja vrati pre|ata za bojadisuva-we. Nejzini omileni boi bea zele-nata, crvenata i crnata boja. Pok-raj toa {to znae{e ubavo da plete,Milica znae{e i da {ie na nejzi-nata ma{ina za {iewe "Bagat#. Votoa vreme da ima{ ma{ina za {i-ewe "Bagat# ili "Singer# be{e ibogatstvo i presti`. Isto taka,nadaleku bea pro~ueni nejzinite{areni "krparki# ispleteni odtenki ise~eni lenti od razni krp-~iwa i stari ali{ta koi gi plete-{e na edna igla. Osobeno se izd-vojuvaa onie napraveni vo okruglaforma. Taa rabote{e za da go pop-ravi semejniot buxet, no onaa {tovoshituva{e be{e nejzinoto celo-sno predavawe na rabotata, plet-kata ili vezot da bidat edinstve-ni i prepoznatlivi. Zatoa najgole-mo zadovolstvo i be{e koga }eslu{ne{e deka samo taa toa mo`etaka da go napravi, deka {al~i-

wata, kapite i rakavicite koi taagi izrabotuva se najubavi.

Se obiduva{e ovoj nejzin talentda go prenese na vnukite, no toaode{e malku pote{ko. ^esto patiim vele{e deka toa e zanaet i de-ka ovaa znaewe nejze mnogu i pomo-gnalo vo `ivotot. Im vele{e dekanema pogolemo zadovolstvo od toada vidite deka ubavata izrabotkae delo izraboteno so va{ite race.Deka rabotata go vozdignuva, gopravi ~ovek posamostoen, samo-uveren i sre}en. Ovie zborovi do-prea samo do nejzinata najmalavnuka Liljana koja sedej}i kogaima{e vreme do baba £ poleka, nosigurno go sovladuva{e zanaetot.Liljana e mlada, moderna li~ostkoja pokraj toa {to e farmacevt,za razlika od nejzinite drugarki,znae da gi pravi skoro istite ra-boti {to gi rabote{e baba £.

No Baba Milica pokraj toa {tobe{e vredna, taa be{e polna so mu-drosti i interesna filozofija zatoa kako treba da se `ivee, da sere{avaat problemite i da se odinapred. Nikoga{ ne saka{e drug daoptovaruva, se obiduva{e prvosama da gi re{i svoite problemi.Ako ne uspee{e toga{ tuka be{enejziniot brat i setra da pomognat.Nekoga{ be{e dovolen i topol zborod nejzinite prijatelki.

Sega koga e vo tretata `ivotnadoba povtorno plete. Pletkite giznae na pamet, pa toa go pravi iakonedogleduva i pokraj o~ilata {togi nosi. Spletenite raboti ve}eodamna ne gi prodava, gi podaruva.^estopati spletenoto nave~er ko-ga }e zavr{i denot go raspletuvaza da ima {to da plete naredniotden! I taka gi plete i raspletuvasvoite penzionerski denovi. Po-rakata na mudrata baba Milica esekoga{ da se raboti ne{to. Toa enajdobrata "pletka# na `ivotot.Pokraj pleteweto baba Milicaodgleduva i qubi~ici, no ne vodvorot tuku tie se naredeni nanejziniot prozorec. So nivnataubavina go po~nuva utroto.

Maja Beleva

Ispleteni penzionerski denovi

ZP Kriva Palanka

Op{tina bez smet - za poubavsvet

Domot za stari "Zafir Sajto# vo Kumanovo neodamnaproslavi 63 godini od svoeto postoewe. Po toj povod

razgovarame so direktorot na Domot Dejan Stojanovski. Domot za stari

"Zafir Sajto# vo Ku-manovo e eden od ret-kite za koj mo`e da sere~e deka pretstavu-va vistinska zamenaza domot koj go napu{-taat vozrasnite lu|ei doa|aat tuka da giminuvaat penzioner-skite denovi. Ka`eteni ja li~nata karta nadomot.

- Javnata op{tinskaustanova Domot za sta-

ri lica "Zafir Sajto# od Kumanovo formirana e so od-luka na Narodniot odbor ili Sobranieto na Op{tinaKumanovo na 26.3.1956 godina.

Ustanovata bila smestena vo ku}ata na kumanovecotZafir Sajto, pa po nego go dobila i imeto. Od 1972 do1978 god. trae izgradbata na nova i moderna gradba sovkupna povr{ina od 3 300 m2 vo koja e smesten domot, naulica "Bratstvo i edinstvo# br 32 vo Kumanovo.

Kapacitetot na domot 175 korisnici smesteni vo nad80 sobi. Domot go opslu`uva personal od 37 vraboteni i15 vraboteni na opredelno vreme. Ovaa brojka vo mo-mentov ne e optimalna i e potrebno nejzino zgolemuvawevo delot na tehni~kiot personal. Za korisnicite se gri-`at 3 oddelenija i toa: oddelenie za socijalno-zdrav-stvena za{tita, oddelenie za pravni, op{ti i zaedni~kiraboti i finansisko oddelenie.

Postojano, niz godinite, se prezemale i se prezemaat~ekori domot da obezbeduva solidni uslovi za prestoj iuslugi za korisnicite za da mo`at tretata doba od svo-jot `ivot da go pominat kvalitetno i dostoinstveno. Fi-nansiraweto na domot e vo dominanten procent od samo-finansirawe i od blok dotacii nameneti za domot od

Ministerstvoto za trud i socijalna politika. Mese~eniznos za prestoj vo domot e 11.800,00 denari, pa taka do-mot mo`at da go koristat i penzioneri i stari lica soponiski primawa. [to s¢ prezemate za da im go razubavite `ivotot

na lu|eto smesteni vo domot na koi im nate`nale go-dinite, no i raznite problemi i bolesti?

- Sekoja godina vo Programata za rabota na domot seplanirani i se realiziraat rekonstrukcii, adaptacijana prostorot, na bawite, na zanimalnite i sli~no so celpodobri uslovi za prestoj. Vo 2018 god. e renovirana kuj-nata na domot po site Hasap standardi, i peralnata,smeneta e pokrivnata konstrukcija na del od domot,izvr{eno e i proletno belewe na vnatre{nosta.

Za prijatni migovi i ispolneti denovi zadol`eni se

vrabotenite vo domot, osobeno oddelenieto za socijal-no-zdravstvena za{tita i tehni~kiot personal. Domotraboti spored mese~na i godi{na programa za rabota vokoi se isplanirani i se realiziraat aktivnosti naso~e-ni i prisposobeni za korisnicite. Sekoja nedela se or-ganizirani pregledi od mati~en lekar i internist. Me-dicinskite sestri ja delat terapijata vo domot i se gri-`at za potrebite na korisnicite, a fizioterapevtot se-kojdnevno raboti individualno ili grupno vo odredenovreme pogodno za niv.

Vo prolet, leto i esen sekojdnevno se organiziraatpro{etki vo dvorot na domot, kako i socijalni aktivno-sti i ekskurzii vo gradot i okolinata. Posetuvame izle-tni~ki mesta i kulturno-istoriski spomenici, a n¢ po-setuvaat i zdru`enija na gra|ani, Crven krst, u~ili{tai studenti od srodni fakulteti.

Sorabotkata so Zdru`enieto na penzionerite od Ku-manovo e na visoko nivo i istata }e prodol`i kako i do-sega. Dobro sorabotuvame so op{tinata i gradona~alni-kot na Kumanovo. Sorabotuvame i so drugite domovi kakona{iot, no i so nekoi privatni ustanovi. Fakt e deka naselenieto kaj nas i vo Evropa sta-

ree. Domot od lokalen stana regionalen. Kakvi seVa{ite planovi vo taa nasoka?

- Potrebata od postoewe na vakov tip institucii eprepoznaena so godini nanazad. Vo me|uvreme vo dr`a-vata se oformija i funkcioniraat i nad 35 privatni do-movi za stari lica, no tie se dosta poskapi. Domot zastari lica od Kumanovo vo praktika funkcionira kakoregionalen dom, od pri~ina {to vo nego prestojuvaatkorisnici re~isi od site gradovi na dr`avata. Smestu-va~ki kapaciteti od vakov i javen tip, mora da se gradatpove}e. Na{ite kapaciteti postojano se blisku do svo-jot maksimum, pa zatoa godinava zapo~navme so podgoto-vka na dokumentacija za privatizacija na zemji{te igrade`na dokumentacija za zgolemuvawe na smestuva~-kite kapaciteti na institucijata.

Ja imame poddr{kata od Op{tina Kumanovo i javnotopretprijatie "Kumanovo plan# i se nadevame deka vo do-gledno vreme }e zapo~ne zgolemuvaweto na kapacitetotna JOU Dom za stari lica "Zafir Sajto# od Kumanovo. Kakva e rodovata i nacionalnata struktura na

stanarite? Starite s¢ pove}e ostanuvaat sami i bes-pomo{ni, dali ima i od albanskata nacionalnost?

- Smestuvaweto na starite lica vo domovite e op{te-stvena potreba i realnost. Noviot na~in na `iveewe,tempoto na rabota, pa i na~inot na razmisluvawe go da-vaat vakviot ishod. Starite lica vo razli~na kondici-ja i zdravstvena sostojba ednakvo gi u`ivaat uslugitekoi gi ovozmo`uva domot. Vo vkupnata brojka na koris-nici predni~i `enskiot pol. Vo domot dominiraat Ma-kedonci, no ima i od drugite nacionalnosti. Imame ikorisnici Albanci, i kaj niv se menuvaat rabotite, ne ekako porano. Vie ste mlad ~ovek. Kako se spravuvate so Va{ata

odgovorna funkcija koja mo`e da se ka`e deka ne emnogu spoiva so mladosta?

- Vi blagodaram na vakvoto pra{awe! Vo toj kontekstbi sakal da ka`am deka mojata vrska so vakviot tip naodgovornost ima svoja pozadina, a toa e moeto prethodnorabotno mesto na koe{to rabotev kako vospituva~ vodneven centar za vozrasni lica so intelektualna po-pre~enost "Poraka - Na{a# od Kumanovo. Pove}e od ednadecenija vo timska i individualna rabota realiziravsli~ni aktivnosti za potrebite na sli~na grupa gra|ani.Pokraj razlikite postojat pove}e sli~nosti i zaedni~ipredizvici koi{to motiviraat vo nasoka na podobruva-we na uslovite za `ivotot na najvozrasnata populacijana koja i e potrebno pred s¢ vnimanie i dobar zbor. [tome motivira? Radosta i zadovolstvoto vo nivnite o~i.Starite lica i se raduvaat na mladosta i na opkru`uva-weto od mladi lu|e. Toa izgleda gi podmladuva!

Kalina S. Andonova

Razgovor so Dejan Stojanovski, direktor na Domot za stari lica "Zafir Sajto# vo Kumanovo

Na starite lica potrebno im e pred s¢ vnimanie i dobar zbor

ZP Negotino

Zapo~na aktivno so rabota klubot na penzionerki

SPORTPENZIONER plus 129 april 2019 11

Vo gradot pod Isarot, se odr`aa sportski natprevarivo organizacija na ZP [tip, so u~estvo na Zdru`eni-

eto na invalidi na trudot. Natprevarite se odvivaa vodva dela. Na natprevarite na 28.03.2019 godina se nat-prevaruvaa stotina penzioneri vo 5 disciplini.

Potpretsedatelot na IO na Zdru`enieto, Jordan Do-nev, zadol`en za sportskiie nastani gi izvesti prisut-nite deka rakovodstvoto donelo odluka, da se organizi-raat ovie natprevari vo {ah, tabla, domino, pikado ikarti-tablanet. Prvata selekcija be{e po OE vo klubo-vite, a na 28.03. vo Centralnoto klub-bife se odr`afinaleto.

Pretsedatelot na ZP [tip, Riste Netkov, gi pozdraviprisutnite natprevaruva~i, im posaka fer igra, i ista-kna deka ovie natprevari }e ja poka`at podgotvenostaza sportskite natprevari vo organizacija na SZPM.Pretsedatelot na komisijata za sport, Nikola Kanga-lov, go naglasi golemiot interes za salonskite disci-plini, kade ima ma{ki i `enski ekipi i potencira{edeka sre}ata i podgotovkata se presudni vo sportot.

Na 02.04.2019 godina, se odigraa finalnite natpre-vari vo pete disciplini, od koi se proglasija trite naj-dobri mesta. Pretsedatelot na Zdru`enieto Risto Net-

kov, im dodeli diplomi i prigodni podaroci napobed-nicite. Za najdobri bea proglaseni: vo disciplinata{ah, Stojan~o [terjov, vo tabla ]efeser Mustaf~e, vodomino Van~o \eorgiev i Vaska Setinova, vo discipli-nata karti Blagoj Trajanov i Vaska Smilkova, a vo pika-do To{o Nikolov i Elica \orgieva.

So sekoja godina sportskite natprevari se s¢ pomaso-vni i toa }e donese visoki rezultati i uspesi.

Cveta Spasikova

Otkako uspe{no zavr{i prvototrimese~ie, vo koe ZP Gazi Baba

gi realizira site programski aktiv-nosti za toj period, vtoroto go zapo-~na so pogolem broj aktivnosti.Kako {to e predvideno i so Progra-mata za rabota, prednost im se dadena podgotovkite za nastap na prets-tojnite regionalni sportski natpre-

vari i reviite na pesna, muzika iigri, koi se odr`uvaat vo organiza-cija na SZPM, na koi penzioneriteod ZP Gazi Baba, ne samo minatata,tuku pove}e godini nanazad postig-naa zabele`itelni uspesi.

Rakovodstvoto na ZP Gazi Baba,pri krajot na mesec mart, odr`a so-stanok so pretsedatelite na razgra-nocite, Komisijata za sport i rekre-acija i Komisijata za kulturno zaba-ven `ivot. Potoa be{e organizirana

rabotna sredba so kandidatite zau~estvo na ekipite vo sport, hor iigroorna grupa. Podgotovkite zaovaa sportska i kulturna manifes-tacija se vo tek i se nadevaat deka}e se postignat kako pove}e godinidosega, dobri rezultati. Za niv voz-rasta ne e pre~ka, a energijata i vo-ljata nadopolneti so sportski duh

mo`at da pomes-tat i planina. Nasostanokot i nasredbata stanazbor i za sodr`i-nite za nastap, za{to ima{e raznirazmisluvawa ipredlozi, od koinekoi bea prifa-teni, se so cel dase ispo~ituvaat

kriteriumite za uspe{en nastap. Seuka`a i na odredeni momenti koi sebitni za uspe{no nastapuvawe ipostignuvawe dobri rezultati, nasredbite na penzionerite na poletona sportot i kulturata.

Za toa kako treba da te~at podgo-tovkite i sledeweto na dogovoren-ite aktivnosti, bea utvrdeni i ter-minite za ve`bawe na grupite vosportot, horot i igroornata grupa.

Vasil Pa~emski

ZP Gazi Baba

Podgotovki za pretstojniteaktivnosti

P L A Nna odr`uvawe na sportskite igri za 2019 godina

R. broj ZP u~esnici na sportskite igri po regioni Datum i doma}in

1. ZP: Centar, Kisela Voda, Solidarnost - Aerodrom, Gazi Baba, 21 maj,^air, Butel, [uto Orizari, Ilinden i Voeni penzioneri Voeni penzioneri

2. ZP: Kumanovo, Kriva Palanka, Kratovo, Probi{tip i Zletovo 23 maj, Zletovo3. ZP: Prilep, Bitola, Kru{evo, Resen i Demir Hisar 25 maj, Kru{evo4. ZP: Veles, Kavadarci, Negotino, Gevgelija, Valandovo, 28 maj,

Dojran, Demir Kapija i Bogdanci Gevgelija5. ZP: Radovi{ i Kon~e, [tip, Strumica, Sveti Nikole, 1 juni,

Novo Selo i Lozovo Radovi{ i Kon~e6. ZP: Gostivar, Tetovo, Saraj, \or~e Petrov, Taftalixe, 9 juni,

Karpo{ i OVR na RM Gostivar7. ZP: Ko~ani, Vinica, Makedonska Kamenica, Del~evo i Berovo 12 juni, Berovo8. ZP: Ohrid i Debrca, Struga, Debar i Centar @upa, Ki~evo, 23 juni,

Makedonski Brod, Vev~ani i Labuni{te Struga9. Republi~kata penzionerska sportska olimpijada vo po~etokot na

}e se odr`i septemvri

ZP [tip

Sre}ata i podgotovkata se presudni vo sportot

IZBOR NA ALBANSKI PENZIONER plus 129 april 201912

Faqen e redaktoi Baki Bakiu

Më 29 mars 2019, Lidhjae shoqatave të pension-

iste të Maqedonisë, ka mba-jtur mbledhjen e saj zgjedho-re. Në fillim të mbledhjes kry-etarit të Kuvendit të deritan-ishëm të LSHPM Besnik Po-cesta, i është ndarë Plaket i

argjendt, për kontributin e veçantë në kryerjen e funksionit dhe përkontributin e tij për zhvillimin e organizimit pensionist në Maqedo-ni. Plaket-in ia ka ndarë kryetari i deritanishëm i LSHPM DragiArgirovski, i cili me këtë rast ka thënë:

- Posaçërisht kam kënaqësinë që këtë mirënjohje të lartë, nëemrin tuaj dhe timin ia ndaj Besnik Pocestës, person i cili 25 viteka dhënë kontribut për jetë më të mirë të pensionistëve. Ky ështëShqiptari i parë nënkryetar dhe kryetar i Kuvendit të LSHPM. Kyplaket është falënderim për kontributin e tërësishëm të tij në orga-nizimin pensionist në vendin tonë. Besnik Pocesta me këtë rastnuk e ka fshehur befasinë. E ka pranuar plaket-in dhe ka falën-deruar të pranishmit për nderimin.

Pas pjesës së solemnitetit është zgjedhur kryesi pune të Mble-dhjes zgjedhore të Lidhjes së shoqatave të pensionistëve të Ma-qedonisë, procesverbal mbajtës dhe dy verifikues. Më pastaj, ës-htë sjellë dhe aprovuar Rregullore për punën e mbledhjes dhejanë zgjedhur anëtarë i Komisionit verifikues dhe Kandidues.

Pasi janë aprovuar mandatet e përbërjes së re të Kuvendit të

LSHPM, për kryetar të Kuvendit të LSHPMështë zgjedhur m-r Ilija Dimovski, aktivist idëshmuar dhe anëtar i deritanishëm në mëshumë organe dhe trupa në LSHPM. Pasfjalëve falënderuese të tij, janë zgjedhur ed-he anëtar të Këshillit ekzekutiv, Këshillitmbikëqyrës si dhe Komisioni për Statut i Li-dhjes. Anëtarët e propozuar janë zgjedhurpa asnjë kundër dhe të përmbajtur.

Për kryetar të ri të LSHPM njëherësh ed-he i Këshilli ekzekutiv është zgjedhur Stan-ka Trajkova. Ajo, para anëtarëve të Kuven-dit të zgjedhur të ri, ka paraqitur Programine saj me ç’rast ka thënë:

- Të nderuar anëtarë, për arsye të rëndë-sisë të funksionit kryetar i Këshillit ekzekutiv të Lidhjes së shoqata-ve të pensionistëve të Maqedonisë, e njëherësh edhe kryetar i i Li-dhjes, mendoj se para Jush-anëtarë të Kuvendit të paraqes dheprezantoj Programin për aktivitete të cilat do të jenë në fokusin epunës time si kryetar i Lidhjes, për periudhën mandatorë 2019-2023.

Shikuar historikisht, Lidhja si shoqatë qytetare ekziston më se73 vite dhe një ndër asociacionet më masive qytetare me atributinstatutar joqeveritar, jopartiake dhje organizatë shumë etnike tëpensionistëve, e pavarur në organizimin dhe realizimin e qëllime-ve, interesave dhe veprimtarive të shoqatave të pensionistëve në

Maqedoni - anëtare të Lidhjes. Programi iaktiviteteve që do të jenë në fokus të punëstime si kryetar i Lidhjes, për mandatin nëperiudhë 2019-2023 janë siç vijon: Do tëpunoj në mënyrë aktive në sigurimin e pa-gesës me rregull të pensioneve; Ndërtimine shtëpive për pleq dhe për pensionistë; Pë-rmirësimin e situatave në fushën e sigurimitdhe mbrojtjes shëndetësorë si dhe sigurim-in me barna; Riorganizimin e fondit solidardhe përshpejtimin e të dhënave të marranga FSPIM; Mbështetje dhe ndihmë të akti-viteteve tradicionale me aktivitete më tëpërforcuara të veprimtarive të bamirësisë;Mbështetje e shoqatave më të vogla; Bash-

këpunimi me Kryqin e kuq dhje organizatave tjera qytetare dhepërmirësimin e bashkëpunimit të ndërsjellë - ka thënë Trajkova.

Pas fjalëve të saj me duartrokitje të delegatëve të pranishëm -anëtar të ri të sapozgjedhur të Kuvendit, Stanka Trajkova ështëzgjedhur për kryetar të LSHPM dhe njëherësh kryetar i Këshillitekzekutiv të Lidhjes. Në mbledhje është potencuar se për herë tëparë pas 73 viteve nga themelimi i LSHPM për kryetar është zgje-dhur grua.

Janë zgjedhur drejtuesit e ri të Lidhjes dhe shoqatave të pensio-nistëve të Maqedonisë. Pason puna dhe angazhimi në të gjithafushat dhe në të gjitha segmentet. Kalina S. Andonova

Pas 73 viteve ekzistimi të Lidhjes së shoqatave të pensionistëve të Maqedonisë, së pari herë është zgjedhur grua kryetare

Zogu në kurth

DMë 29 prill 2019, është mbajturmbledhje konstituive e Këshillit

ekzekutiv të LSHPM në përbërje të re.Në mbledhje në të cilën ishin të pran-ishëm të gjithë anëtarët, ka marrë pje-së edhe kryetari i Kuvendit të LSHPMm-r IlijaAdamovski. Me mbledhjen kadrejtuar kryetarja StankaTrajkova. Në

fillim të mbledhjes kryetari i LSHPMStankaTrajkova, ka përshëndetur tëpranishmit dhe në pika të shkurta kapotencuar detyrat dhe qëllimet krye-sore të anëtarëve të Këshillit ekzeku-tiv të LSHPM me ç’rast ka thënë se tëjesh anëtar i Këshillit ekzekutiv është

nder dhe obligim. Këshilli ekzekutivështë organ operativ dhe ekzekutiv icili i përgatit mbledhjet e Kuvendit, evërteton Programin, Statutin dhe do-kumentet tjera financiare. Gjithashtu,KE është i obliguar që t’i respektojvendimet dhe konkluzionet të sjellanga Kuvendi i LSHPM. Ajo me këtërast ka ftuar për bashkëpunim të mirëqë do të mbështetet në motivimin, kre-ativitetin dhe qasjen kritike ndaj punëse sidomos me rëndësi është se do tërespektohet mendimi i secilit.

Të pranishmëve u ka folur edhe kry-

etari i Kuvendit të LSHPM m-r IlijaAdamovski i cili edhe njëherë ka falën-deruar për besimin e dhënë dhe kapremtuar se bashkërisht me kryetarinStankaTrajkova maksimalisht do tëangazhohen që të gjitha problemet nëinteres të pensionistëve, degëve dheshoqatave të pensionistëve të zgjid-

hen në kufij të mundësive.Kryetari i LSHPM StankaTrajkova

ka propozuar për nënkryetar të KE tëLSHPM të jetëMentor Qoku, jurist i di-plomuar me përvojë të pasur si jurist,prokuror dhe avokat, i cili pas pensio-nimit është kyçur në mënyrë aktive në

organizimin pensionist si kryetar i SHPÇair. Pas arsyetimit të kandidaturëssë tij, Mentor Qoku njëzëri është zgje-dhur për nënkryetar i KE të LSHPM. Aika falënderuar për besimin e dhënëduke potencuar se ajo i bën edhe nderedhe obligim të madh dhe ka premtu-ar se funksionin do ta bëj duke dhënëpërvojën dhe diturinë e tij.

Kryetari I LSDHPM StankaTrajkova,më pastaj ka sqaruar funksionin sek-retar i KE të LSHPM, pas çka, për sek-retar në periudhën 2019-2013 ka pro-pozuar MenkaTemelkovska, ekono-

mist i diplomuar me përvojë në aspek-tin analitik-ekonomik-juridik. Propozi-mi është aprovuar njëzëri, për çka Te-melkovska ka falënderuar.

Më pastaj, kryetari i LSHPM StankaTrajkova, ka lexuar përbërjet e trupa-ve dhe komisionet e KE të LSHPMduke thënë se gjatë përbërjes ështëmbajtur llogari që të përfshihen sa mëshumë shoqata, afinitetet dhe arsimi-mi i kandidatëve të propozuar, si dhepërkatësia gjinore dhe nacionale. Tëgjitha komisionet dhe trupat e propo-zuara janë aprovuar njëzëri.

Në mbledhje është sjellë vendim qëpër selektor të Revyalit të 9-të dhe të17 të këngëve, muzikës dhe valleve tëemërohet Tomçe Stojkov, regjisor mepërvojë shumëvjeçare në MTV i cilikëtë funksion e ka kryer me suksesdisa vite pas. Të pranishmit janë infor-muar se edhe këtë vit revyalet janëmbështetur nga Ministria e kulturës siporojekt me interes nacional duke fa-lënderuar angazhimit të kryetarit Traj-kova. Gjithashtu, janë caktuar edheterminët e garave sportive regjionaledhe Republikane.

Në mbledhje është sjellë vendimpersona të autorizuar për nënshkrimtë jenë Kryetari i LSHPM Stanka Traj-

kova, ndërkaq, nënshkrues i dytë nëmungesë të tij të jetë nënkryetari i KEi LSHHPM Mentor Qoku.

Në pikën të ndryshme, të pranishmitjanë informuar se të gjitha shoqatat tëcilat kanë nënfaqe mund ti dërgojnëllogaritë e veta vjetore që të vihen nenën faqet e tyre në llogari të LSHPM,ndërkaq, ato që nuk kanë mund të for-mojnë nënfaqen e vet. Shoqatat evogla do të ndihmohen nga LSHPMsipas rregullores që do të përpilohetnë kohë të afërt.

K.S. Andonova

Mbledhje konstituive e KE të LSHPM

Në Banjat e Dibrës Capa, ka arritur grupi i parë i 140pensionistëve në kuadër të projektit qeveritar për

rekreimpa pagesë. Në të dy lokalitetet e Banjave tëDibrës "Capa", ka arritur grupi i par i pensionistëve tëcilët shfrytëzojnë këtë mundësi rekreimi në banjat papagesë, falë projektit Qeveritar. Në lokalitetet e ban-

javetë Kosovrasti dhe Banjishtës, kanë arritur 140 pensionistë, ka deklaruarinvestitori dhe drejtori gjeneral i banjave Mexhit Capa. Numri i theksuar i pen-sionistëve është thuajse nga rajoni perëndimor i vendit edhe atë nga Manastiri,Resnja, Ohri, Struga, Tetova, Gostivari, Dibra etj. Ky është grupi i parë i cilishfrytëzon këtë mundësi për këtë vit, ka thënë Capa dhe shton se në përputh-je me kontratën me Ministrin për punë dhe politik sociale gjatë vitit 2019, nëBanjat e Dibrës Capa këtë të drejtë do ta shfrytëzojnë 600 - 800 pensionistë.Po i njëjti burim ka thënëse nga fillimi i këtij projekti, respektivisht nga viti 2010në Banjat e Dibrës Capa, në lokalitete Banjishtë dhe Kosovrast, kanë qenë4500 pensionistë. Bordi udhëheqës i banjave informon se pos kësaj oferte tëmirëseardhur për pensionistët, edhe banjat i kanë të mirat nga projekti qeveri-tar. Të ardhurat që marrin nga Ministria për Punë dhe politik sociale janë tëmirëseardhura pasi që me ato mjete shfrytëzojmë për investime dhe modern-izim të banjave.

Në bisedën që patëm me disa pensionistë të cilët ndodhen në këto banja tëDibrës, ata thonë se janë tejet të kënaqur si nga sistemimi, ushqimi por edhenga terapitëfizike që i marrin në ato. Ata gjithashtu thonë se efektet shëruesetë Banjave të Dibrës janë të njohura jo vetëm në vendin tonë, por në mbarëbotën. Pensionistët janë shumë të kënaqur nga kuadri profesional si dhedrejtuesit e Banjave të Dibrës Capa. Një numër i pensionistëve që janë në qën-drim këto ditë në këto banja thonë se për shkak të mos pasjes mundësi për t’ivizituar këto banja, janë për herë të parë dhe komentet e tyre janë se vendi ijonë ka me çka të krenohet pasi që këto banja dhe ky ujë pothuajse nuk gjen-det askund tjetër, si nga kualiteti i ujit termomineral ashtu edhe balta e cilashëron mbi 30 sëmundje. Vjollca Sadiku

SHP Dibër dhe Qendër Zhupë

Pensionistët në rekreim pa pagesë në Banjate Dibrës "Capa"

Një zog kishte rënë në kurth. Ai kishteqarë dhe thënë: I mjeri unë zog i varfër

dhe i pafat! Nga askush nuk kam vjedhurasgjë, përveç një kokërr gruri të vogël e cilau bë shkak për fatkeqësinë time.

Morali: Shpeshherë disa për asnjë dobindiqen dhe bien në fatkeqësi të mëdha.

ZDRAVSTVOPENZIONER plus 129 april 2019 13

Dali ste znaele deka jagodata vovremeto na Rimjanite i Grcite bi-

la simbol na bo`icata na qubovtaVenera poradi srcevidnata forma icrvenata boja. Jagodata ja smetaat zakralica na ovo{jeto vo aziskite zemjibidej}i nudi mnogu pove}e od bla`inai aroma.

Jagodite se so~no ovo{je vo koeu`ivame vo prolet i leto, a gi sakamevo razli~ni varijanti - sve`i, voovo{ni salati, kola~i, so {lag ili~okolado. Nivnata sezona ve}e polekapo~nuva, a nie se potsetuvame zo{totie se odli~ni za na{eto zdravje.

Lekovitite svojstva na jagodite sepoznati u{te od anti~ki vremiwa. Os-ven plodot, za lekuvawe mo`e da sekoristi i korenot i listot na jagodata.^ajot od listovi od jagoda se koristelkako lek protiv stoma~ni tegobi, vos-palenie na grloto, grip, nastinka, ka-ko i lekuvawe na bolki vo koskite.Dokolku imate glavobolka ne posegnu-vajte vedna{ po aspirin, bidej}i zarazlika od aspirinot, koj sodr`i ace-tilsalicilna kiselina, jagodite so-dr`at prirodni salicilati i imaatsvojstvo na analgetici. Desetina jago-di }e deluvaat isto kako i tableta.Jagodite se upotrebuvaat za lekuvawena anemija, zajaknuvawe na krvta, aisto taka go namaluvaat i rizikot odpojava na srcevi bolesti. Doka`ano edeka jadeweto na jagodi direktno vli-jae vo za{titata od rak. Sodr`at go-lemo koli~estvo vitamin C i `elezo.100 grama jagodi ja pokrivaat potreb-nata dnevna doza za vitamin C. Jago-dite sodr`at i golemo koli~estvofolna kiselina, koja ja namaluva dep-resijata i ja podobruva rabotata namozokot. Edna raka jagodi sodr`i 100pati pove}e folna kiselina od ednojabolko.

Vi pomagaat da oslabete - Jagodatasodr`i antocijanin, koj pomaga vo so-goruvawe na masnite naslagi, bidej}iorganizmot gi koristi kako gorivo. Is-tra`uvawata poka`uvaat deka toj po-volno vlijae i na kratkotrajnoto pom-newe.

B kompleks - Jagodite sodr`at zna-~itelni koli~ini na vitamini od Bgrupata, posebno vitaminot B6, nija-cin, pantotenska kiselina i folnakiselina.

^udesniot mangan - Edna ~a{a jago-di sodr`i 21% mangan koj e esenci-jalen nutritient i deluva kako mo}en

antioksidans. Manganot e odli~en i zazdravjeto na koskite.

Ja namaluvaat bolkata - Blagoda-renie na antivospalitelnoto, antipi-retskoto i antibakteriskoto svojstvo,jagodite pomagaat vo ubla`uvawe navospalitelnite procesi i ja olesnu-vaat bolkata. Istra`uvawata poka-`uvaat deka tie gi namaluvaat i in-fekciite.

Imaat antikancerogeni i antiale-rgeni dejstva - Doka`ano e deka tieimaat antikancerogeno dejstvo. Ovaovo{je e bogato so flavonoidi koi sedobar borec protiv kletkite na rakot,namaluvaj}i ja nivnata sposobnost dase razmno`at. Osven toa, fenolnatakiselina od jagodite ima antialergenisvojstva, {to zna~i deka pomagaat vobiohemiskite procesi, koi se povrza-ni so alergiskite reakcii.

Pomagaat vo borbata protiv dija-betesot - Iako postojat mnogu nedou-mici i istra`uvawa za toa dali lu|e-to so dijabetes treba da gi konzumira-at jagodite, sepak edna neodamne{nastudija poka`uva deka tie go reguli-raat nivoto na {e}er vo krvta.

Go usporuvaat stareeweto - Bogatise so antioksidanti i se nao|aat na~etvrto mesto po red na listata nanamirnici so najgolema koncentracijana antioksidanti. Tie se va`ni za na-{iot organizam bidej}i go {titat te-loto od slobodnite radikali koi nesamo {to predizvikuvaat mnogu bole-sti, tuku i go zabrzuvaat stareeweto.Jagodite imaat pozitivno vlijanie nanevrodegenerativnite bolesti, bidej-}i go spre~uvaat preranoto straeewena mozo~nite kletki. Ova ovo{je e po-znato kako super namirnica i "najdo-bra hrana za srceto”. Jagodite go podo-bruvaat zdravjeto na krvnite sadovi,vlijaat pozitivno na trombocitite ilipoproteinite, {to mo`e da go nama-li rizikot od koronarni srcevi bole-sti. Tie se odli~en izvor na vitami-not C, koj go podobruva zdravjeto naarteriite i nadbubre`nite `lezdi,na koi ovoj vitamin im e neophoden zapravilno funkcionirawe.

Pri konsumiraweto na jagodi postoirizik tie da se prskani so {tetni pes-ticidi. Zatoa, najdobro e da kupuvatejagodi vo kutija na koja e poso~en pro-izveduva~ot. Isto taka, treba da sevnimava da ne konsumiraat lu|e koiimaat alergi~ni reakcii na niv.

M. Damjanoska

Jagodite nosat zdravje

Postojat znaci na stareewe koi sepovrzani so po~etokot na procesot

na stareewe na ~ove~kiot organizam,koi site gi znaeme, no postojat i drugi,pomalku poznati pokazateli. Eve ne-koi od niv:

Zgolemuvawe na telesnata te`ina- Posle pedesettata godina se zgole-muva telesnata te`ina za okolu 1,3kilogrami godi{no i toa ne samo zara-di toa {to fizi~ki sme ponekativni,tuku i poradi toa {to ja gubime masatana muskulite. Poradi ovaa zaguba sezabavuva na{iot metabolizam i doa|ado naplastuvawe na masnotii. Leka-rite prepora~uvaat lesni treninzikako {to e na primer brzo odewe.

Imame s¢ pove}e bemki i bradavi-ci - Zapo~nuvaj}i od ~etiriesettitegodini pa natamu procesot na stare-ewe go zapo~nuva proizvodstvoto nabradavici, bemki i drugi razni kera-tozi vo boja. Seborei~nite keratozipretstavuvaat voobi~aeni, bezopasni,~estopati oboeni izrastoci na ko`a-ta, i na niv treba da se vnimava bidej-}i ~estopati mo`at da se vospalat. Sogodinite ovie bradavici se zgolemu-vaat, a mo`at da bidat otstraneti sozamrznuvawe so te~en azot (kriotera-pija) ili so kireta`a (nivno otstranu-vawe po hirur{ki pat) ili so laserpod lokalna anestezija. Sekoga{ so-vetuvajte se so va{iot lekar ako za-bele`ite promeni na bradavicite ilina bemkite, osobeno ako dojde do nivnokrvarewe ili zgolemuvawe.

U{ite, nosot i stapalata stanuva-at pogolemi - Za razlika od koskite imuskulite, u{ite, nosot i stapalata iponatamu rastat po zapo~nuvaweto naprocesot na stareewe. U{ite se sos-taveni od ’rskavica - fleksibilnovrzivno tkivo koe, za razlika od kos-kite, raste dodeka sme `ivi. So godi-nite ’rskavicata se isten~uva, ko`ata

ja gubi elasti~nosta, pa u{ite se pro-visnuvaat nadolu, a vrvot na nosot seprodol`uva i se spu{ta. Stapalata seizdol`uvaat i se pro{iruvaat poraditoa {to tetivite i ligamentite {to gipovrzuvaat brojnite sitni koski jagubat elasti~nosta. Stapalata stanu-vaat ramni, a prstite na nozete sepro{iruvaat, pa zatoa po ~etirieset-tite godini mo`e da se zgolemi brojotna obuvkite za eden broj sekoi desetgodini.

Zabite izgledaat pogolemi i po-dolgi - Kako {to ko`ata gubi elasti-~nost, taka i tkivoto vo nepcata go gu-bi volumenot, a nepcata okolu zabitese povlekuvaat, a kako rezultat na toadol`inata na zabite mo`e da se zgo-lemi duri do eden santimetar. Povle-kuvaweto na nepcata zapo~nuva okolu~etiriesettata godina, a bolestite nanepcata mo`at da ja vlo{at ovaa sos-tojba.

Ma{kite glasovi stanuvaat povi-soki, a `enskite podlaboki - Glasotna postarite lica ~estopati e poslab iporapav poradi toa {to, kako i kaj os-tanatite muskuli vo teloto, procesotna stareewe vlijae i na glasnite `icikoi {to pretstavuvaat dva nabranielasti~ni muskuli. So stareeweto semenuva i visinata na glasot, pri {tokaj ma`ite stanuva povisok, a kaj `e-nite podlabok poradi toa {to ’rskavi-cata vo glasnite `ici ja gubi elasti~-nosta. Kaj ma`ite ’rskavicata zapo~nu-va da se isten~uva, a zglobovite pome|udelovite na ’rskavicata stanuvaat s¢ponestabilni, poradi {to glasot sta-nuva treperliv i povisok. Kaj `enitehormonot estrogen ja za{tituva ’rskav-icata, {to doveduva do odlo`uvawe napromenite na glasot, no nedostigot naovoj hormon mo`e da dovede do oteku-vawe na glasnite `ici, poradi {toglasot stanuva ponizok i rapav.

Otorinolaringolozite velat dekakoristeweto na glasot pretstavuvanajdobar na~in za zabavuvawe na pro-cesot na stareewe, poradi {to sove-tuvaat peewe i zboruvawe.

Po~esti alergiski reakcii - S¢pogolem broj lica od sredna vozrastimaat problemi so alergiski rinitis.Alergiskite reakcii na polen i nadrugi sostojki se prosledeni so posto-janoto te~ewe na nosot, peckawe isolzewe na o~ite, kako i bolka vo gra-dite. Spored edna teorija {to ja obja-snuva ovaa pojava na{iot imunolo{kisistem slabee kako posledica od bo-lesti, stres i stareewe.

Se budime so glavobolka - Glavo-bolkata po nekolku ~asa son ili gla-vobolka po spiewe popladne, e povr-zana so godinite, a se manifestirakako tapa bolka vo zadniot del odglavata i obi~no im se slu~uva na li-

cata postari od {eeset godini. Pri-~inite za vakvata glavobolka ne sejasni.

O~ite ~eto se nasolzeni - Licatapostari od pedeset godini ~estopatiimaat problem so solzewe na o~itepredizvikano od stesnuvawe na kana-lot za solzi. Ponekoga{ sostojbatasamata se re{ava vo tekot na nekolkunedeli, no ako ova ne se slu~i, bloki-raniot kanal se otvora so hirur{kizafat.

Po~esto se budime no}e - Mnogumi-na ma`i pogre{no mislat deka prob-lemite so prostatata se pri~ina po-radi koja no}e ~estopati odat vo toa-let. Ova vsu{nost pretstavuva tipi-~en znak za stareewe {to obi~~no sejavuva vo vremeto od pedesettite go-dini natamu. Pri~ina za istoto e {tobubrezite vo tekot na no}ta proizve-duvaat pogolema koli~ina na urina, pa

zatoa ovoj problem go imaat i ma`itei `enite. No}noto odewe vo toaletmo`e da se namali so odbegnuvawe navnesuvawe na te~nosti dva ~asa predodewe vo krevet.

Postojano go ~istime grloto - Bro-jot na `lezdi {{to la~at sluz okoluglasnite `ici se smaluva so tekot nagodinite, a poradi nedostig na sluz senadraznuva grloto, pa zatoa grlotopo~esto go ~istime. Re{enie e da sepie po~esto voda ili ~aj.

Suva ko`a - Kako {to stareeme, ta-ka i ko`ata ja gubi sposobnosta za za-dr`uvawe na vlagata i stanuva suva, jagubi svojata za{titna hidratantna ba-riera na gornite sloevi na epidermot.Bez toj za{titen sloj ko`ata stanuva~uvstvitelna na hemiski sredstva vosapunot i vo kozmeti~kite sredstva,zatoa treba ko`ata da ja odr`uvatedobro hidratizirana. B. Ang.

Znaci na stareewe

Re~isi tretina od `ivotot go po-minuvame vo spiewe. Iako uloga-

ta na spieweto se u{te ne e vo pot-polnost jasna, spieweto se smestuvame|u najva`nite potrebi. Bez dovo-lno spiewe nemame dovolno energi-ja. Va`nite `ivotni re{enija te{kogi donesuvame ako sme nenaspieni inervozni. Niz celata istorija nepostoi narod koj nemal razvienoznaewe ili barem prikazni vrzaniza soni{tata ili spieweto. Niz so-ni{tata se proreknuvala idninataili se tolkuvala sega{nosta. No zo-{to spieweto e tolku bitno?

[to se slu~uva dodeka spiemeKoga odime na spiewe se namaluva

temperaturata na teloto, pa kakoposledica na toa poleka se javuvapospanost. Potro{uva~kata na kis-lorod opa|a za 8%, muskulite i ner-vite vo teloto se opu{taat. Zabludae deka na{iot mozok za vreme naspieweto se odmara, naprotiv, toj ei toa kako aktiven. Teloto se odmo-ra dodeka mozokot gi procesuira ra-znite informacii i iskustva pris-obereni vo tekot na denot kako i ne-koi potsvesni sodr`ini sobrani niztekot na na{iot `ivot.

Pokraj meditacijata, spieweto niovozmo`uva da se is~istime od na-talo`eniot `ivoten stres nasobranvo na{ata svest {to go popre~uvana{iot mentalen razvoj. Mo`e daka`eme deka so post go ~istime te-loto od ne~istotii, dodeka so zdra-vo spiewe i meditacija go ~istimena{iot um.

Vlijanieto na spieweto vrzzdravjeto

Izvr{eni se brojni istra`uvawaza vlijanieto na spieweto vrz zdra-vjeto i dobieni se interesni rezul-tati. Na primer vo 1999 godina izgo-tvena e studija vo koja u~estvuvale11 mladi i zdravi lu|e, a sledeni se

funkciite na endokrinite `lezdi imetabolizmot. Vo tekot na studijatalicata 16 no}i bez prestan pomina-le vo edna klinika, i niz tri perio-di spiele odreden broj ~asovi. Takavo prviot period spiele 8 ~asa, vovtoriot 3-5 ~asa, a vo tretiot 12~asa. Se poka`alo deka tokmu vovtoriot period nivniot organizambil najmalku otporen na stres, i ezabele`an dizbalans na hormonite.Isto taka, nivnite tela ne bile vosostojba pravilno da gi apsorbiraatjaglenohidratite i ne mo`ela da seprocesuira glikozata, {to na krajotdoveduva do zgolemuvawe na koli-~inata insulin.

Podocna e zabele`no deka akoliceto podolgo vreme pominuva ne-naspieno, odnosno ako ima lo{i na-viki za spiewe, toa mo`e da dovededo razni bolesti kako {to se: dep-resija, {izofrenija, razni hormona-lni rastrojstva i taka natamu. Doka-`ano e deka spieweto go: podobruvapomneweto, kreativnosta i koordi-nacijata, vlijae na zdravjeto na sr-ceto, spieweto e bitno za slabeewe,gi zajaknuva intelektualnite i fi-zi~ki sposobnosti, pottiknuva uba-vina i dolgove~nost, {titi od dep-resija i go zajaknuva imunitetot.

Fazi vo spieweto i sostojbitena svesta

Postojat tri osnovni sostojbi nasvest: budna sostojba, sonuvawe ispiewe bez sonuvawe. Tie tri sos-tojbi me|usebno se smenuvaat, a pro-sledeni se so Alfa, Beta, Teta iDelta mozo~ni branovi. Sekoja in-dividua bez razlika na vozrasta,polot ili religijata sekojdnevno giiskusuva ovie sostojbi na svest. Mo-dernata nauka go podelila spiewe-to na 4 stadiumi koi se povtoruvaat4 do 6 pati vo tekot na no}ta.

1. Prviot stadium se javuva koga

legnuvame da spieme, teloto polekase opu{ta i vo mozokot se javuvaatAlfa branovi. Alfa i Beta brano-vite sodejstvuvaat so budnata sos-tojba na svesta i voobi~aeno se javu-vaat pri dnevni aktivnosti, kogasme relaksirani ili rabotime ne{-to kreativno. Ovoj stadium traeokolu 10 minuti.

2. Kaj vtoriot stadium teloto ce-losno se opu{ta i vo mozokot se po-javuvaat Teta branovi. Ovie branovise povrzuvaat so sonuvaweto. Umot eaktiven, no ne zavisi od nadvore{-nite drazbi. Ovaa sostojba traeokolu 15 minuti.

3. Vo ovoj stadium zapo~nuva vis-tinski dlabok son vo tekot na koj sezabavuva di{eweto, a ot~ukuvawatana srceto se bavni. Krvta se prena-so~uva vo muskulite i se obnovuvaattkivata i organite. Vo ovaa sostojbase javuva spiewe bez sonuvawe. Spi-eweto bez sonuvawe deluva taka{to silno go zakrepnuva organizmot.Doka`ano e deka vo ovaa sostojbamo`e direktno da se apsorbira inovo znaewe.

4. Vo ~etvrtata faza pove}e od50% od vremeto vo mozokot preov-laduvaat Delta branovi. Tretata i~etvrtata faza se imenuvaat kakobavnobranovo spiewe.

Niz tehnikite na meditacija i di-{ewe go osvestuvame suptilnoto ni-vo na svest koe so tek na vreme sta-nuva prisutno vo na{ata sekojdnev-na aktivnost. So redovna praktika,ovaa sostojba poleka gi protkajuvatrite osnovni sostojbi na svest (bu-dnata sostojba, sonuvawe i spiewebez sonuvawe) i ni ovozmo`uva vosekojdnevniot `ivot da deluvame somnogu pove}e potencijali. Takvotoiskustvo ni donesuva ~uvstvo na is-polnetost i sre}a i pozitivno vli-jae i na na{eto zdravje. T.G.

Kako spieweto vlijae na na{eto zdravje

Potrebno e malku vreme za da utvrdite kakvo vi e zdrav-jeto. So pomo{ na ovie {est kratki testovi mo`ete da

gi zabele`ite porakite koi vi gi ispra}a teloto i za toavreme da se konsultirate so doktorot za da go otstraniteeventualniot zdravstven problem.

1. Poglednete gi belkite od o~ite - Zastanete pred og-ledalo i dobro poglednete gi svoite o~i. Ako belkite ode-dna{ dobile {oltenikava boja, mo`no e da ste pominalepremnogu vreme na sonce bez za{titni o~ila. Ako `oltilo-to ne pominuva, posovetuvajte se so lekar za da go isklu~i-te problemot so crniot drob. Crvenite o~i mo`e da bidatsimptom na brojni problemi, od alergija do infekcija. Pot-rebno e da se razlikuva kratkotrajnoto crvenilo koe se ja-vuva na primer pri iritacija od vospaleni trepki ili po-radi pove}e~asovno sedewe pred kompjuter - so dolgotraj-noto crvenilo koe ne pominuva so denovi. Toa mo`e da bidesimptom na alergija i vo toj slu~aj obratete se kaj va{iotlekar.

2. Izdr`livost - Nedostigot na fizi~ka aktivnost mu{teti na va{eto telo i dolgotrajno mo`e da bide povod zarazni hroni~ni bolesti. Svojata sila i izdr`livost mo`e-te da gi testirate na ednostaven na~in. Iska~ete se po ska-li do vtoriot kat od ku}ata ili zgradata. Ako ste mnogu za-di{ani, ispoteni ili ste go izgubile zdivot, toa zna~i de-ka imate mnogu slaba kondicija, a mo`ebi i problem so hor-monite na {titnata `lezda, pa zatoa proverete.

3. Obem na polovina - Poznato e deka debelinata naspecifi~ni delovi od teloto mo`e da bide opasna. Taka,lu|eto koi imaat vi{ok kilogrami i istite gi nosat na sto-mak, bedra ili drugi delovi, imaat pogolemi {ansi za raz-voj na bolesti na srceto, dijabetes i visok krven pritisok.Izmerete ja veli~inata na svojata polovina i ako e pove}eod 90 centimetri, toa zna~i deka e vreme za mala dieta ive`bawe.

4. Ko`a - Suvata ko`a (osobeno posle tu{irawe) e nep-rijaten problem, no i predupreduvawe deka na va{eto telone{to mu fali. Testirajte ja ko`ata taka {to }e ja izgrep-kate so noktot na mestoto na podlakticata. Ako pod noktotvi zavr{at ostatoci ko`a ili mnogu vidliva traga greba-nica, toa zna~i deka na va{ata ko`a i e potrebna hidrat-acija odnadvor, no i odvnatre. Konsumirajte minimalno 1,5litar voda dnevno za da go is~istite svoeto telo i ko`a.Dolgotrajnoto crvenilo ili osip mo`at da bidat znak zaalergija ili infekcija, pa poradi toa posetete lekar.

5. Bemki - Zadol`itelno sledete ja sostojbata na svoitebenki, osobeno na onie pogolemite i izrazenite. Za skeni-rawe na celoto telo ne vi e potrebno mnogu vreme, pa pora-di toa zastanete pred ogledalo i "frlete# pogled na niv.Promenite na benkite, crvenilo, jade`, krvavewe i naglorastewe se ~esto benigni promeni koi zavr{uvaat so ot-stranuvawe na benkata, no mo`at da bidat i predupreduva-we za seriozni problemi, pa zatoa konsultirajte se so der-matolog ako gi zabele`ite.

6. Urina i stolica - Koga }e izvr{ite mala i golema nu-`da, ne se sramete i poglednete vo VC {oljata bidej}i takamo`ete mnogu da doznaete za svoeto zdravje. Zdravata uri-na e bistra i so svetlo `olta boja. Temna i matna urina eznak deka ne piete dovolno te~nosti. Ako vo urinata zabe-le`ite krv, toa e glavno znak deka imate urinarna infek-cija ili vospalenie na bubrezite. Vo toj slu~aj vedna{ po-setete lekar. Ako jadete hrana bogata so `elezo (cveklo,spana}, borovinki, kapini), va{ata stolica mo`e da dobiepotemna boja. Me|utoa, ako ne ste konsumirale takva hrana,a ste zabele`ale deka stolicata vi e mnogu temna ili durii crna, odete na lekar i testirajte ja stolicata na krvave-we. Mo`ebi imate vnatre{ni hemoroidi ili polipi koi epotrebno da se izlekuvaat i otstranat.

D.M.

Test od 60 sekundi koj poka`uva dali ste zdravi

KULTURA PENZIONER plus 129 april 201914

Vo organizacija na Nacionalnataustanova Centar za kultura "Be-

li mugri# od Ko~ani na 20 mart ovaagodina se odr`a poetska sredba sorodnokrajniot avtor penzionerkataSlavica Cvetkova, poetesa, roman-

sier, istra`uva~ na minatoto na ko-~anskiot kraj.

Sredbata be{e realizirana voramkite na proektot "Poezijata kakopri~ina i povod#, koj kako {to ista-kna vo obra}aweto pred prisutniteavtorot na proektot Gabriela Ste-fanovska, se sovpa|a so odbele`u-vaweto na jubilejot na Centarot zakultura vo Ko~ani, 50 godini posto-ewe. Vo obra}aweto recenzentotAnika Ilijevska Gorgieva istakna:

- Slavica Cvetkova e poet kojpreku svojata poezija ja spodeluva

qubovta, ~istotata i iskreno-sta. Qubovta kon prirodata,opkru`uvaweto, bli`niot, se-mejstvoto, nostalgi~nosta konminatoto i tradicijata, rodo-qubivite ~uvstva, so~uvstvotokon bespomo{nite i siroma{-

nite, qubovta kon sozdatelot Bog.Nejzinite pesni se kako sliki, kajnea se zabele`uva potrebata da gootslika momentot, da mu dade svo-eviden umetni~ki beleg so cel da goovekove~i. Dali se raboti za stara-ta ku}a kade {to taa se navra}a po-sle dolgo vreme, ili za se}avawetona korenite, na razbojot kade {tosvekrva £ go podgotvuvala ~eizot,dali stanuva zbor za spomen za zag-inat heroj ili pak odbele`uvawe nahristijanski praznik i ~uvstvatakoi gi budat manastirskite freski,ili za prirodata, utrata, topolite,pticite, izgrejsonceto, zajdisonce-to, dali pak se raboti za vodenica-ta i sekako qubovta kon seto toaiskonska i dlaboka, taa toa go slikakako {to umee suptilnata poetskadu{a, - re~e Gorgieva.

Pred prisutnite Cvetkova se pre-tstavi so del od svoeto poetskotvore{tvo. Iskrena kon pi{aniotzbor taa ne go obremenuva izrazot sonepotrebni stilski figuri i ukrasi,no go ka`uva ona {to go gleda i ~u-vstvuva, preku ~ist i ednostavenizraz. Pesnite sodr`at i epski ele-menti.

K. Gerasimov

[to treba da si, za da bide{!?Da si ~ovek, da razlikuva{ dobro od zlo, kako belo od crnoDa si ~ovek, da go dr`i{ dadeniot zbor pez predrasudi i okolnostiIslu{aj go sekogo i pomogni mu koga se nao|a na rabot na ponorotPodaj mu gran~e maslin~ena davenikot, spasi go i poka`i mu go praviot patDaj mu nade`, ka`i mu deka utroto e posvetlo od no}ta i ne e taka crno.Slu~ajnosti nema!? S¢ e planirano i odredeno od ne{to, Povozvi{eno, popravedno,apsolutno mo}no,i premena nema.Taka }e bide s¢ dodeka ima ~esni i sposobni lu|e, so plemenito srce, a toa ste vie Medicinarite i nie Penzionerite.Golema po~it i qubov kon stru~nite i humani lu|eKoi se mnogu va`ni za na{eto op{testvo!

Olgica Georgieva, penzionerka od Skopje

ZP Ko~ani

Poetska sredba so Slavica CvetkovaKumanovskite penzioneri tradi-

cionalno go odbele`uvaat 1 ap-ril svetskiot den na {egata so po-etsko-muzi~ka programa naslovenakako "[egobijna razglednica#. Ovaagodina toa go napravija po devetnae-setti pat vo salata na Zanaet~iski-

ot dom pred mnogubrojnata publikavo organizacija na Komisijata zakulturno-umetni~ki samodejnostipri Zdru`enieto.

Kumanovci nadaleku se poznati po{egite, po "Tumbu i ~etiri bandere#i raznite slu~ki povrzani so Batko\or|ija. Neguvaj}i ja taa tradicija iovaa godina se raspi{a literaturenkonkurs na tema "Veseli Kumanovci#za qubitelite na ubavo pi{aniot

zbor so revijalen karakter, so celda gi iska`at svoite do`ivuvawa vonovosozdadeni tvorbi. Odyivot be-{e golem. Se javija osum penzinerikoi pi{uvaat na kumanovski dija-lekt i dobija "viza# od strana na ko-misijata nivnite tvorbi da bidat

pro~itani. Manifestacijata zapo~naso izvedba na pesnite "Batko \orija#i "Oti{la Sanda na gosti#, vo ispol-nenie na me{ovitiot hor na KUD "\o-ko Simonovski# vo pridru`ba na or-kestarot pod dirigentskata palka naKosta ]ose. Publikata ima{e mo`-nost da gi prosledi tvorbite na av-torite: Kire Ilievski, Zora Ivano-vska, @ivka Milo{evska, GordanaPopovi}, Qiqa Tri~kovi}, Jovica

Van~evski, Qubica Vujadinovi},Stani{a Arsovski i Kalina Bo{ko-vska. Vistinsko osve`uvawe be{ekoga se ~itaa tvorbite i ske~ovitekoi izobiluvaa so razli~ni dosetkiza smetka na penzionerite, a publi-kata gi nagraduva{e so smea i golemaplauz.

Vo zabavniot del od programatazemaa u~estvo solistite na Dru{t-voto ispolnuvaj}i pesni so {egobi-en katakter, pridru`uvani od orke-starot na narodni pesni na Zdru`e-nieto. Na manifestacijata za prvpatpred prisutnite se obrati Blage Ja-kimovski, noviot pretsedatel naZP Kumanovo iska`uvaj}i zadovols-tvo za dosega{noto rabotewe naDru{tvoto so poraka taka da se pro-dol`i i ponatamu. Voditelkata Mi-rjana Naskovska so dobro odbranitedosetki pridonese atmosferata vosalata da bide srde~na, topla i ve-sela. Golemo osve`uvawe i zbogatu-vawe na programata priredija ~le-novite na Detskiot kulturen ansam-bl "Srma# vo koreografska postavkana Marjan Bo{kovski. Oble~eni vostarogradska nosija tie igraa orokako pozdrav do babite i dedovcitevo publikata. Vo zavr{niot del nau~esnicite na literaturniot konku-rs im se delija knigi so posveta voznak na blagodarnost, a gi vra~iSlavica Lamba{a posakuvaj}i imponatamo{na plodna rabota i dolgozdravje. S.L.

ZP Kumanovo

So {ega i smea do podolg `ivot

[kolkaNo}!Mese~inata sjae,no, ne me topli.Milioni yvezdi na neboto.Trepkaat, namignuvaat,no, ne me pravat sjajna.

Ti, moja {kolko, me obviva{e vo tvojata pregratka,me tople{e, opsipuva{e so qubov.Qubovta tvoja, kako so sedef me obleva{e.O~ite i liceto mi sjaea kako biser.

Zamina!Go izgubiv sjajot i toplinata tvoja.Gi izgubiv i rozite na zna~ajnitedenovi.Valentajn!Mojata pernica osamna bez rozi.

No, qubovta ne ja ponese so sebe.Ja ostavi kaj decata i vnucite.Me opsipuvaat so po~it i qubov.Qubovta nivna mi go vra}a sjajot.

Rascutea cve}iwata {to gi neguva{e.Gi gledam, kako da mi zboruvaat

- Neguvaj ne sega ti, ni treba qubov.Na{ata ubavina i mirisot}e ti ja razgalat du{ata.

Qubov ni treba na site,dali e star ili mlad.Dali e cve}e ili `ivotno.Jadeweto prigotveno so qubov,sekoga{ e povkusno.

Qubovta neguvana kon site,neka zra~i i sjae.Yidovite na srceto da gi topli.Toplata krv vo `ilite,}e ne pravi spokojni i sre}ni.

B. Rali}, penzionerka od Kumanovo

ZABAVAPENZIONER plus 129 april 2019 15

Kelner nosi pile{ka ~orba vo restorant: - Povelete. Klientot: - Blagodaram. A zo{to ~orbava mirisa na rakija? Kelnerot otstapil dva-tri ~ekori nazad i rekol:- A sega mirisa?!

* * *Ma` se vra}a od slu`beno patuvawe. Pod krevetot nema nikoj, ni vo garderoberot, ni vo bawata. Odi kaj

`ena mu i ja pogaluva so zborovite:- Staree{, mila!

* * *Docna nave~er, maliot Trpe se budi i odi do krevetot kaj {to spie

majka mu: - Mamo, mamo, te molam raska`i mi u{te edna prikazna, ne mo`am da

zaspijam... - Dojdi legni kaj mama, kaj i da e, }e dojde tatko ti i na dvajcata }e ni

raska`uva prikazni...* * *

- Trpe, ti koga }e se o`eni{ so mene? - Do godina, vo oktomvri. - A zo{to ne ovaa godina? - Ovaa godina i vetiv na Cveta.

* * *Kako pravi ku~eto? - Av, av...

- Kako pravi ma~eto? - Mjau, mjau... - Kako pravi zmijata? - Ne mo`e da odi{ so drugarite na pivo!

* * *- Od kaj si?- Od Kumanovo.- A soprugot?- Od Strumica.- Po doma kako se razbirate?- Na Angliski, slu`ben ni e.

* * *Trpe mu veli na Boki:- Srceto mi ~uka kako ludo, se potam, treperam, izgleda sum se za-

qubil na ovie godini.- Ne gei`i se. Ne e toa od qubov, tuku infarkt!

* * *Vlav, star trgovec, go vodi svojot sin za prv pat vo prodavnicata.Ve~erta `ena mu go pra{uva:- I kako pominavte denes?- Dobro... ama }e mu treba u{te vreme.- Ne znae li da ra~una? So mu{teriite li ne se odnesuva ubavo?- Super se odnesuva, super ra~una.- Toga{ {to e problemot?- Mnogu pla~e koga vra}a kusur.

* * *- Babo, saka{ li da ti napravam Fejsbuk?- Napravi vnu~ko, samo bez sol. Visok mi e pritisokot.

Nad edna strmna pe{tera, lavot zabele`aledna koza kako si pase i £ rekol:

- Ubava kozo, dojdi dolu, ovde raste mnogupodobra treva, }e se najade{ ubavo.

- Blagodaram na pokanata, mu odgovorilakozata.

- Mi se ~ini deka tebe pove}e te interesiramoeto vkusno meso, otkolku mojata glad. Tukasum sigurna, a dolu ne znam kako }e kurtulamod tebe.

Pouka: Dodeka ne razmisli{ dobro, ne ve-ruvaj nikomu.

Lav i koza

Otkrien e gigantski pol`av koj mo`e da sozdava sosvojata sluz skapi prekrasni biseri. ]e se pravat konci i platnenca za {iewe i krpewe na

krvni sadovi i tkiva od materija sli~na so proteinot od koje napravena pajakovata mre`a. Nau~nicite otkrile deka ~o-ve~kiot organizam ja prifa}a ovaa materija bez problemi. Na povidok e nova lenta za lepewe sostavena od vlak-

nenca so nano veli~ina, sli~ni kako kaj {epite na eden vidgu{ter koj mo`e da odi po vertikalni yidovi, po plafoniod staklo i drugi mazni povr{ini. Ovoj "lepak# mo`e dadovede do revolucionaren presvrt vo tehnikata na spoju-vawe, bez strav za povtorno slepuvawe na raspadnati ure-di pri pa|awe. Pr. Ako vi padne mobilen telefon, sega ne-ma pomo{, a so ovoj lepak }e si go spoite pak. Blagodarenie na pronajdokot na holandskata kompani-

ja Philips odeweto na lekar za dijagnosticirawe na nekojabolest, nema da bide no}na mora. Kompanijata razvi inte-legentna tableta koja }e mo`e da ve "pregleda# ako ja pro-goltate! Ovaa vol{ebna tableta vo sebe sodr`i mikropro-cesor, baterija, predavatel, pumpa i rezervoar so soodve-ten lek, koj se otvora vo odreden moment so dale~na koman-da odnadvor. Tabletata e nare~ena iPill. Vo tabletata evgraden senzor koj ja meri kiselinata vo `eludnikot i voceliot digestiven trakt, i na toj na~in se locira zdravst-veniot problem kade {to treba da se aplicira lek. Toazna~i deka }e se namalat potrebnite dozi, kako i namalu-vawe na nesakani nus pojavi. Intelegentnata tableta }emo`e da ja meri i vnatre{nata temperatura i tie informa-cii direktno da gi pra}a do kompjuterot na lekarot. Table-tata seu{te e prototip, no kompanijata najavuva deka }e jaima na pazarot mnogu skoro. Ma{kiot mozok e pogolem od `enskiot, no so godinite

pobrzo se namaluva. Ma`ite vo tekot na denot izgovaraatokolu 1 000 zborovi, a `enite okolu 10 000 zborovi dnevno. Genite ni gi odreduvaat karakteristikite na karakte-

rot (agresivnost, duhovitost, dru`ewubivost idr), a ne sa-mo fizi~kite obele`ja. Koga }e mu se zakani opasnost na avstraliskiot pol-

`av, toj mo`e da tr~a i pobrzo od Kow. Godi{no vo svetot se pie okolu 135 milioni litri kafe. Analizite poka`ale deka koskenata sr` na gluvcite

tretirani so takanare~eni faktori za rast, proizveduvala100 pati pogolema koli~ina na mati~ni kletki, koi podoc-na go regeneriraat o{tetenoto tkivo i im pomagaat mnogupobrzo da zazdravat. Istra`uva~ite od londonskiot "Impe-rial College# veruvaat deka noviot pristap bi mo`el da najdeprimena vo pobrzoto zale~uvawe na o{tetuvawata nasta-nati pri srcev udar ili fraktura na koska.

M. Damjanoska

ZANIMLIVOSTI

Dime

Humor

M.T.

KRSTOZBOR

Re{enie: Beta, grafa, rerna, bord, g, idol, rai, ugorni{te, elo, noara, kna, ksr, t, al, kari, katnici, tapani, kotrul, n,emanator, evita, Natali Portman, t, alikante, w, ls, akre, arak, denik, ta, ts, ikawe, asi, indokina, slasti.

M.T.

"penzi-onerplus”

za kratkovreme

istisamog-laski

trinoti

izvedenizaedno

ko{ar-karot,knego

gram rubi-dium

srceva arterija

bezdel-nik,

avantu-rist

re~niostrovi

bukva od

gr~kataalfabeta

del odelekt-ri~en

{poret

kolegium,odbor

{vaj.pro.johan

gram

kumir

nasled-ni

osobini

it.radioteleviz.

obilnote~ewe

nagor-ni{te

pliva~-kata

bojaxi

planinavo

francija

eta`

"penzi-onerplus”

vooru-`eni

napadina

poznatili~nosti

budis-ti~ki

sve{te-nik

"penzi-onerplus”

itali-janskislikarantonio

boja za kosa

letopisi

kola zaspiewe

i ru~awesoglas. isamogl.

hrvatskaartistka

inge

ton

jaglerod

alumi-nium

topovskiprikolki

~uvar napat

vid zab(mn)

italij.arhitekt

vidmuzi~kiinstru-

ment(mn.)

neis~e{-lana kosa

rus.biolaleksa

azot

tempera-tura

aparat za

emana-cija

zagarka

`enskoime

tetovo

amerik.artistka(fotos)

del od bilka

pribor za

skijawe

tempera-tura

grad vo{panijagrad vofranci-

ja

bukva odazbukata

par~e

luanstarova

eden odkentaur.

sojuznadr`ava

vo brazil

merka zahartija

skopje

vetar voisto~namaked.

dve sog-laski

tantal

telisavalas

denar

ikavica

italija

staririmski

pari

alt

poluos-trov vo

azijasladina

prostormegu

dve ver-tikalnilinii

`itelna

beotija

grad vo norve{ka

ocena, analiza

REGIONALNI REVII PENZIONER plus 129 april 201916

Na 18 april 2019 godina Zdru`enieto na penzioneri od Prilepbe{e doma}in na 17-tata po red regionalna revija na pesni,

muzika i igri - PRILEP 2019. Na prvata ovogodi{na regionalnamuzi~ka sredba u~estvuvaa pove}e od dveste u~esnici i zdru`eni-jata na penzioneri od Prilep, Bitola, Kru{evo i Demir Hisar. Nasredba prisustvuvaa: pretsedatelkata na SZPM, Stanka Trajkova,pretsedatelot na Sobranieto na SZPM, m-r Ilija Adamoski, gra-dona~alnikot na Prilep, Ilija Jovanoski, pretsedatelite nazdru`enijata u~esnici i drugi gosti.

Vo prepolnata sala na Domot na kulturata „Marko Cepenkov#prisutnite u~esnici i gosti gi pozdravi pretsedatelot na ZP Pri-lep, Slavko Trajkoski. Toj na site u~esnici im zablagodari zau~estvoto i im posaka u{te mnogu vakvi i sli~ni penzionerski ve-seli, muzi~ki i drugi sredbi, zo{to {to re~e so ovie i vakvite mu-zi~ki sredbi so muzika i pesna poubavo se staree.

Prisutnite gi pozdravi i ovaa prva regionalna muzi~ka revijaza otvorena ja proglasi pretsedatelkata na SZPM, Stanka Trajko-va, koja uka`a deka vakvite sredbi na lu|eto od tretoto doba semo{ne interesni i zna~ajni za za~uvuvawe na narodnoto muzi~kototvore{tvo od {to idnite generacii }e mo`at da crpat inspiraciiza novi melodiski muzi~ki tvorbi za da ja prodol`at idninata namakedonskiot naroden i starogradski melos, obi~ai, folklor iigri.

- Osobena ~est i zadovolstvo mi e {to prisustvuvam na ovaaubava sredba. Odovde, od denes zapo~nuva po 17-ti pat proletno-to penzionersko muzi~ko dru`ewe koe }e trae do 15 maj. Vo site 8regioni vo Makedonija }e se odr`at regionalni revii na pesni, mu-zika i igri, vo Skopje na 7 juni }e se odr`i Republi~kata revija nakoja }e nastapat najdobrite, - istakna Trajkova koja vo svoetoobra}awe se zadr`a i na zna~eweto na ovie sredbi, a ka`a i od-redeni istoriski i kulturni akcenti za gradot doma}in, Prilep.Svoe obra}awe i pozdrav ima{e i gradona~alnikot na Prilep d-rIlija Jovanoski, koj{to na u~esnicite i na site prisutni vo sala-ta im posaka dobro zdravje i natamo{ni vakvi sredbi i re~e:

- Vie penzionerite imate sens za ramnopravnost i toa go poka-

`avte so izborot za va{ pretsedatel da bide Stanka Trajkova. Niekako lokalna samouprava imame dobra sorabotka so ZP Prilep i gipoddr`uvame site negovi aktivnosti, a osobeno ovie kade se dru-`ite vo dobro raspolo`enie.

Potoa pisna gajdata, zasviri kavalot, udri tapanot, se razleamuzika niz salata, na licata na prisutnite se pojavi nasmevka, serazlea pesnata, oroto i obi~ajot - daruvawe na svekrvata vo is-polnuvawe na doma}inite, KUD „Penka Koteska# so pesnata „Prstenmi padna Ne{o#, koi bea nagradeni so gromoglasen aplauz. Potoa giispolnija narodnite pesni „Mori mome, maloj mome# i „Stanka Po-re~anka#.

Vtori povtorno nastapija doma}inite so KUD „Penzioner” ipesni so starogradski melos: „Oj ti Paco Drenov~anke#, „Pesna zagemixiite# i „Vino pijam em rakija#. KUD „Sirma vojvoda# od ZP Bi-tola ima{e tri ispolnenija i toa: „Dali duma{ libe, dali pametu-

va{#, „Ajde legnala e Liljana#, i „[to si naluteno libe#. ZP Kru{e-vo nastapi so: makedonskata pesna „Oj ti pile Slavej pile#, vla{-kata pesna „Kru{eva nostra# i „Kru{evsko oro# (`ur~anka). Pret-stavnicite od ZP Demir Hisar se pretstavija najprvo so „Makedon-ska selska gajda# (ma{ko oro) potoa so `enskoto oro „Nevestinsko#i povtorno so ma{koto oro „Demir Hisarsko beran~e#. Tie, iakovozrasni - penzioneri na prisutnite im poka`aa deka za oro ne seva`ni godinite.

Na pretstavnicite od site zdru`enija u~esnici na 17-ta regi-onalna revija na pesni, muzika i igri pretsedatelkata na Komisi-jata za kultura, pri SZPM, Magdalena Spirovska im dodeli blago-darnici za u~estvo. Godina{nata sredba na penzionerite vo Pri-lep be{e krunisana so zaedni~ka veselba na site u~esnici i gostivo restoranot „Centar#.

K. Risteski

Prilep: 17-ta Regionalna revija na pesni,muzika i igri

Pesnata i muzikata japodmladuvaat du{ata

Slavko Trajkoski Stanka Trajkovad-r Ilija Jovanoski

ZP Bitola ZP Demir Hisar

ZP Kru{evo

Na 19 april 2019 godina na scenata na golemata sala vo Centa-rot za kultura vo Tetovo, vo organizacija na SZPM, se odr`a

17. Regionalna revija na pesni, muzika i igri na koja be{e prezen-tirano golemo kulturno nasledstvo od oblasta na folklorot, mu-zikata, starogradskite ora, izvornite narodni pesni, starite no-sii i drugi obele`ja na lu|eto {to `iveat na ovie prostori. Svoiinteresni nastapi imaa zdru`enijata na penzioneri od vtoriotregion i toa: Butel, \or~e Petrov, Karpo{, Taftalixe DDD i [utoOrizari, site od Skopje i zdru`enieto od Tetovo koe be{e doma-}in na revijata.

Najnapred na Makedonski i na albanski jazik na u~esnicite i nagostite im se obratija Stojan Sokolovski pretsedatel na Sobra-nieto na ZP Tetovo i Selver Memeti pretsedatel, a voedno i naIzvr{niot odbor na ZP Tetovo. Tie go pozdravija rakovodstvoto naSZPM na ~elo so pretsedatelkata na SZPM Stanka Trajkova, potoapotpretsedatelot na IO na SZPM Mentor ]oku, kako i rakovodst-vata i u~esnicite na zdru`enijata od vtoriot region.

Potoa na prisutnite im se obrati pretsedatelkata na SZPM Sta-nka Trajkova, koja mu|u drugoto go istakna zna~eweto na Regional-nite revii so 17-godi{na tradicija, ~ie odr`uvawe pretstavuvazna~aen pridones na penzionerite kako neposredni u~esnici voza~uvuvaweto na izvorniot folklor, starogradskite pesni i obi-~ai i horski izvedbi. Vakvite manifestacii kako tradicija trebada opstojat vo ramkite na zdru`enijata na penzionerite i Sojuzotkako organizator. Zaokru`uvaj}i go svoeto izlagawe za zna~ewetona reviite taa ja proglasi za otvorena. Obra}aweto na pretseda-telkata na SZPM Trajkova, kako da be{e potstrek za u~esnicite odZP Butel, koi prvi nastapija na ovaa revija so splet na pesni voizvedba na horot pri zdru`enieto i so solisti~ki nastap na GoceKasaposki. Vo natamo{niot tek na revijata u~esnicite od ZP \or~ePetrov nastapija so pesni i ora od skopskiot region i solo nastapna Vetka Nikoloska. ZP Karpo{ nastapi so ma{ki kvartet koj jaispolni pesnata “Ogreala mese~ina# i hor koj ispolni tri pesni.ZP Taftalixe DDD nastapi so dve pesni i igrioorna grupa so dveora: "Pajdu{ko# i "Eleno mome#. ZP [uto Orizari, kako nezaobiko-lna atrakcija svoj beleg na nastapot dade so izvedbite od bogatiotromski repertoar na svadbarski obi~ai i ~o~ek. Tradicionalno

posleden nastapi doma}inot ZP Tetovo so dve peja~ki grupi koi sepretstavija so makedonski i albanski pesni i obi~ai karakter-isti~ni za tetovskiot kraj.

Blagodarnicite na pretstavnicite - u~esnici na revijata im givra~i potpretsedatelot na IO na SZPM Mentor ]oku. Dru`ewetoprodol`i so pesni i ora vo restoranot "Arena# vo Tetovo. S.D.

Tetovo: 17-ta Regionalna revija na pesni,muzika i igri

Revija so multietni~ki predznak

Stojan Sokolovski Stanka TrajkovaSelver Memeti

ZP Tetovo - albanska grupa

ZP Tetovo - makedonska grupa

ZP Butel ZP [uto Orizari

ZP Karpo{

ZP Taftalixe DDD

ZP Prilep KUD Penzioner

Dodeluvawe blagodarnici

Dodeluvawe blagodarnici

ZP Prilep KUD Penka Koteska

ZP \or~e Petrov