Na sonce le s primerno zaπËito / Kako zdraviti · Kompromis je puranji zrezek na žaru, vendar odmislite, da bi pomfrit za - ... zdravih vrednot, ki jih v podjetju Medis gojijo

Aktualno: Na sonce le s primerno zaπËito / Kako zdraviti: Æiveti z osteoartrozo / Preudarno za zdravje: Ne dopustite, da vam driska pokvari poËitnice / Da ne bo zadrege, ko boste podarili nasmeh! / V gibanju: Gibanje − smiselna in prijetna naloæba za æivljenje / MeseËni moænar: Z junijem spet nekaj novih zdravil na listi

revija za zdrav življenjski slog | številka 23, letnik 03, junij 2008

NA©ALEKARNA 3

UVODNIK

Čeprav se vam bomo, drage bralke in bralci, pred počitnicami oglasili še enkrat, je to-kratna številka revije Naša lekarna že precej počitniško obarvana. Poletje je pred vrati, čas je za prijetne teme, torej za počitnice. Te so vsekakor prijetna tema, nikakor pa ne lahko-tna. Glede na draginjo, ki je v našo deželo udarila zadnje mesece, je vsak evro, namenjen dopustu, skrbno odmerjen in privarčevan. O tem priča tudi podatek, da se čedalje več lju-di celo zadolžuje za nekaj dni oddiha. S tem seveda ni nič narobe, narobe pa je, da počitni-ce vse prevečkrat ne izpolnijo naših pričakovanj. Dopust je tisti delček leta, ki ga vsi tako zelo težko čakamo, in turizem je dejavnost, kjer močno velja rek »manj je več«. Počitnikar-ji smo lahko tako hitro zadovoljni – po navadi nas osreči že to, če vidimo, da turističnim delavcem ni vseeno, kako se pri njih počutimo. Žal prav tukaj slovenski turizem dobi ve-liko črno piko. (Hrvaškemu sem jo nalepila že zdavnaj, zato o njem ne bom razpredala.)

Cene nočitev v naših hotelih so glede na togost storitev navadno vsaj za dve zvezdici precenjene. V Kranjski Gori, na primer, izpadete velik nespretnež, če se že doma ne poza-nimate, kje stoji vaš hotel, saj ob cesti ne boste našli smerokaza, ki bi vas ustrezno usmeril. Hotel s štirimi zvezdicami (in ustrezno ceno) ne premore niti ene same klimatske napra-ve, tudi restavracija ne. Verjetno vas s tem spodbudijo, da več popijete (beri zapravite), saj je zrak zaradi gneče zatohel. Tudi spali ne boste prav dolgo, saj so polkna pokvarjena, vzdrževalec pa vam svetuje, da jih pač ne zaprite, sicer se ne bodo dala nikoli več odpreti. To je, poudarjam, hotel s štirimi zvezdicami!

Če najdete v Portorožu restavracijo, kjer boste res dobro jedli, ste verjetno edini. Slo-venska riviera kot vrhunec gastronomske ponudbe ponuja pomfrit s pleskavico ob glasbi Miša Kovača. Kompromis je puranji zrezek na žaru, vendar odmislite, da bi pomfrit za-menjali s kakšno drugo prilogo, saj druge kombinacije ni v računalniku, zatorej ne obsta-ja. Le streljaj od »pomfrit restavracije« si lahko omislite solidno kavo in sladoled, a le če v modno oblikovani slaščičarni ločite med mizo in stolom. Ta sta po višini in obliki enaka in če se vaš otrok, ki dizajnersko ni najbolje podkovan, zmoti, in se usede na mizo name-sto na stol, tvega nesramno zmerjanje natakarja. Tudi če bi še vedno želeli tam spiti kavo, je ne morete, saj vas nočejo več postreči. Marsikje v tujini, kjer se turizem piše z veliko za-četnico, bi iz enake situacije naredili hec in si zaslužili dobro napitnino!

Posebno poglavje je tudi naše majhno letališče, ki se prav zato številnim turistom zdi ljubko. Ne glede na to sem svojemu novozelandskemu prijatelju težko razložila, zakaj je avtobus z letališča v Ljubljano vozil po stranski cesti, polni ovinkov. Ne bi razumel, da se je voznik s tem izognil plačilu avtocestne cestnine v višini nekaj evrov, čeprav so potniki vožnjo seveda pošteno plačali. In še bi lahko naštevala, a je prostor za uvodnik omejen.

A da ne bom samo kritična, naj povem, za koga v naši podalpski deželi črna pika za-gotovo ne velja. To so podeželske turistične domačije. Tukaj stvari delujejo po normalni turistični (ali, če hočete, kmečki) logiki. Če gost danes ne bo zadovoljen, ga jutri ne bo. In družina, ki vsakodnevno gara za udobje domačije, neprecenljiv okus domače hrane in za poplačilo kreditov, v katere so se zakopali za zagon turizma, to zelo dobro ve. In so tudi do gostov takšni, kot so sicer – preprosti in prijazni. Saj ni treba veliko, da se gostu ustreže, navadno gre za zelo majhne stvari – prijazna beseda, postrežba z dobro voljo in ob slove-su dobre želje za nov delovni zagon. In seveda, da se spet srečamo.

Drage bralke in bralci, pozorno izberite svoje počitnice, saj kljub vsemu le ni vse odvi-sno samo od vas. Če boste na poti domov rekli, sem se bomo pa še vrnili, potem ste izbra-li dobro. Pa srečno!

Vanja Badovinac, odgovorna urednica

Foto:ÆigaKoritnik

Naπa lekarna je poljudno strokovni vodiË za uËinkovito in pravilno jemanje zdravil.

Naπa lekarna je revija za izboljπanje kakovosti zdravja in æivljenja.

»Manj je več« - tudi v turizmu

Z N A N O S T Z A N E G O K O Ž E

Na voljo izključno v lekarnah

DermoDENSIFYER_175X253_3.indd 1 28.05.2008 14:09:45

4 NA©ALEKARNA NA©ALEKARNA 5

42Razbremenite svoje noge

»e imate zateËene, teæke in boleËe noge, preizkusite deset koristnih nasvetov, kako razbremeniti utrujene noge in zaπËititi vene. Mnogi so se æe prepriËali, da ukrepi delujejo!

MEDICINSKO ZRCALO

VSEBINA

UVODNIK “Manj je veË” - tudi v turizmu 3

ZA ZA»ETEK Makroskop 6

PO NASVET V LEKARNO Kaæipot svetovanj v naπih lekarnah 14

AKTUALNO Na sonce le s primerno zaπËito 18

KAKO DELUJE Samozdravljenje in zdravljenje 26

KAKO ZDRAVITI Zdravljenje las in lasiπËa 30

Æiveti z osteoartrozo 36

MEDICINSKO ZRCALO Razbremenite svoje noge 42

PREUDARNO ZA ZDRAVJE Ne dopustite, da vam driska pokvari poËitnice 48

Da ne bo zadrege, ko boste podarili nasmeh! 52

ÆIVLJENJE JE LEPO Moægani na paπi 58

Kaj dela sanitarni inæenir 60

SANJSKA KOLUMNA Haiti, razkrit v zbirki zgodb Edwidge Danticat Krik? Krak! 62

PORTRET FARMACEVTA Zdenka ©antel, mag. farm. 66

V GIBANJU Gibanje − smiselna in prijetna naloæba za æivljenje 68

ZA MIZO Hitro in zdravo 72

MESE»NI MOÆNAR Svetovni dan krvodajalcev 14. junij 2008 76

Z junijem spet nekaj novih zdravil na listi 78

NAGRADNA IGRA Sudoku 80

BRALCI PI©EJO Pisma bralcev 81

NA©A LEKARNA SVETUJE 82

52Da ne bo zadrege, ko boste podarili nasmeh!

Zdravi zobje in dlesni so zelo pomembni za naπe zdravje in samozavest. PrepreËite vnetje dlesni, ki lahko povzroËi majavost in izpadanje zob, da ne boste v zadregi, ko boste morali podariti nasmeh.

68Smiselna in prijetna naloæba za æivljenje

Otroci, mladostniki in odrasli v Sloveniji so premalo telesno dejavni. Naπe telo pa potrebuje gibanje, saj nam daje moË in energijo, da se spoprimemo z vsakodnevnimi nalogami in preizkuπnjami. Za aktivnejπi naËin æivljenja ni nikoli prepozno. ZaËnimo s hojo.

18Na sonce le s primerno zaπËito

»e se dolgo Ëasa Ëezmerno izpostavljamo soncu, lahko utrpimo hude posledice, saj so sonËni æarki Ëedalje nevarnejπi. Izogibajmo se soncu, zaπËitimo se z oblaËili in uporabljajmo sredstva z visokim zaπËitnim faktorjem, kakor priporoËa tudi dr. Sandi Luft v intervjuju.

30Zdravljenje las in lasiπËa

Nadaljujemo z zanimivo temo o zdravljenju lasiπËa in izpadanju las. Preberite tudi, katere metode so priporoËljive za odstranjevanje neæelenih dlak.

36Æiveti z osteoartrozo

Aktivno bolezensko dogajanje, za katerega je znaËilna nezmoænost obnove hrustanca, prizadene pribliæno 15 % ljudi, pojavi pa se po 50. letu starosti. PomoË vendarle obstaja. Preberite nasvete o zmanjπevanju teæav pri osteoartrozi.

V GIBANJUAKTUALNO KAKO ZDRAVITIKAKO ZDRAVITI PREUDARNO ZA ZDRAVJE


Makroskop Pripravlja: Eva Esih, mag. farm.

ZA ZAÊTEK

revija za zdrav ìvljenjski slog

Junij2008,letnik3,πt.23MeseËnik,izhaja1.petekvmesecu.Naklada:41.000izvodovVrednostizvoda:3,67(880SIT)LetnanaroËnina:41,10(9.850SIT)Izdajatelj:Entrapharm,d.o.o.,PotksejmiπËu30,1000LjubljanaE:[email protected]

UREDNI©TVOGlavnaurednica:znanstv.sod.dr.MartinaBrank,mag.farm.Odgovornaurednica:mag.VanjaBadovinac,dipl.soc.del.Strokovnasodelavkauredniπtva:EvaEsih,mag.farm.

UREDNI©KIODBORdr.AleπMlinariË,mag.farm.MonikaSonc,mag.farm.,spec.Janez©pringer,mag.farm.,spec.prof.dr.EmaMuπiË,dr.med.Andreja©irca»ampa,univ.dipl.ing.æivil.teh.prim.PeterKapπ,dr.med.mag.DamjanSlabe,prof.zdrav.vzgojeprim.dr.AlenkaKraigher,dr.med.ErvinStrbad,dr.med.

Oblikovanjecelostnepodobe:IODGAD:DuπanGrobovπekOblikovanjeinprelom:Silvija»erneLektura:DarkaTepinaPodgorπekFotogra≥je:ÆigaKoritnik,Shutterstock,iStockphoto,

UvodnikizraæastaliπËaavtorjainnenujnovsegauredniπtva.

Tisk: Delo T^R, Dunajska 5, 1000 Ljubljana

Oglasnotræenje:Entrapharm,d.o.o.,PotksejmiπËu30,1000LjubljanaT:015611341,Faks:015611342E:[email protected]

NaπalekarnajemeseËnik,navoljovlekarnahpoSloveniji.RevijolahkobralcivslovenskihlekarnahprejmejobrezplaËno.

Vsepravicepridræane.CelotoaliposameznedelejemogoËeponatisnitilespisnimprivoljenjemizdajatelja.

ZaËlanke,vkaterihjeobravnavanodelovanjeuËinkovininzdravil,kiseizdajajonazdravniπkirecept,veljaopozoriloMinistrstvazazdravje:Ministrstvozazdravjeopozarja,dabesediloobravnavazdravilo,kisesmeizdajatilenazdravniπkirecept.OprimernostizdravilazauporabopriposameznembolnikulahkopresojalepooblaπËenizdravnik.Dodatneinformacijedobiteprisvojemzdravnikualifarmacevtu.

Podatki,kisoobjavljenivprispevkihozdravljenju,sonamenjeniiz-kljuËnosploπnemuinformiranjuinnemorejonadomestitiosebne-gaobiskaprizdravnikualiposvetasfarmacevtom.»emenite,dapotrebujetezdravniπkopomoË,seobrnitenaosebnegazdravnikaalifarmacevta,kistaedinapoklicanazapravilnopresojoinzdravstvenenasvetegledevaπeboleznioziromavaπihteæavterzaizbiroinnaËinjemanjazdravil.

Pazite se prigrizkov na zabavahNa zabavah bodite previdni pri prigrizkih, ki jih pomakate v razliËne omake, saj so te lahko polne bakterij drugih ljudi. Navdih za izdelavo πtudije je bila epizoda humoristiËne nadaljevanke Seinfeld. Raziskava je pokazala, da ljudje, ki Ëips ali kreker dvakrat namoËijo v omako, prenaπajo bakterije iz ust v posodo. Mikrobiologi iz univerze Clemson v Zdruæenih dræavah pravijo, da se s tremi do πestimi “dvojnimi” namakanji v omako prenese kar 10.000 bakterij.

PreveË alkohola poveËa tveganje za kardiovaskularne bolezniZmerno pitje alkohola lahko koristi naπemu zdravju, pretirano pitje pa na naπe zdravje vpliva zelo slabo. Moπki, ki spijejo veË kot 21 enot alkohola (ena enota je 1 dcl vina, 2 dcl piva ali πilce æganja) na teden in æenske, ki spijejo veË kot 14 enot alkohola na teden, resno ogroæajo svoje zdravje. Med drugim se poveËa tveganje za nastanek hipertenzije, srËne odpovedi in

srËne kapi, saj æile postajajo vse bolj toge. Tveganje je πe posebno veliko pri æenskah. SrËno-æilne bolezni so vodilni bolezenski vzrok smrti v svetu. Vsako leto za njihovimi posledicami umre 17,5 milijona ljudi. Zato morajo ljudje, ki veliko pijejo, in tisti, ki veliko pijejo ob doloËenih priloænostih, dobro pretehtati svoje vedenje in zmanjπati vnos alkohola, preden bo prepozno.

Prenehanje kajenja za boljπe zdravjeRezultati najnovejπe raziskave so pokazali, da se pri æenskah, ki opustijo kajenje, tveganje za smrt

V petek, 30. maja 2008, je Medis, uspeπno slovensko farmacevtsko podjetje, podpisalo pogodbo o sodelovanju z edinim slovenskim profesio-nalnim boksarjem Dejanom Zavcem. Podpis pogodbe je odraz skupnih zdravih vrednot, ki jih v podjetju Medis gojijo æe 19 let. Medisovo partnersko sodelovanje z Dejanom Zavcem je znak podpore uspeπnim posameznikom, ki so vztrajni, predani svojemu delu in ciljem ter dejavni na razliËnih podroËjih druæbenega æivljenja. Na novinarski konferenci, ki je potekala v igralniπko-zabaviπËnem centru Mond v ©entilju, je Dejan napovedal elitni boksarski dvoboj, na katerem bo branil svoj naslov medcelinskega prvaka po verziji IBF. V dvorani Tabor v Mariboru se bo 15. junija spoprijel z nemπkim boksarjem Marcom Catikka-som. Boks kot πport z bogato tradicijo in veliko nostalgije bo s tem prestiænim dogodkom nedvomno zaæivel tudi med slovenskim obËinstvom. Dejan je borben, vztrajen in predan πportu, ki temelji na koncentraciji, veπËini in taktiki. Hkrati je tudi skrben moæ in oËka, ki se intenzivno udejstvuje tudi pri vzgoji mladih nadobudnih πportnikov. Kot uspeπen Ëlovek na razliËnih æivljenjskih podroËjih Dejan predstavlja vse tiste vrednote, ki jih spoπtujejo tudi v podjetju Medis. Njihov prvi skupni projekt bo Dejanov nastop v promocijskih aktivnostih za Medisovo prehransko dopolnilo Ekolostrum. Dejan se bo tako lahko pokazal ne le v vlogi borca “mehkih” pesti, temveË tudi kot prepoznaven medijski obraz. Ker je promocija zdravja in zdravega naËina æivljenja poglavitno Medisovo poslanstvo, navezava s πportnikom prav gotovo ni nakljuËna. V Medisu pa dodajajo πe, da so v Dejanu takoj prepoznali “mistra simpatikusa”, kot ga radi kliËejo njegovi πportni kolegi.Na prvi pogled boks morda komu deluje kot grob in nasilen πport. Pa vendar v tujini, ne samo med poznavalci, æe dolgo velja za enega izmed najprestiænejπih in najbolj obËudovanja vrednih πportnih udejstvovanj. Medis bo z Dejanom tudi v Sloveniji poskusil Ëim bolj razπiriti to spoznanje. “Ponosni smo lahko, da je slovenski πportnik skorajπnji izzivalec evropskega in svetovnega prvaka v svoji kategoriji. Na to gledamo z obËudovanjem. Dejan v svoji profesionalni karieri πe ni doæivel poraza. Takπni πportniki so redki in jih je zato treba spodbujati,” so sklenili svoj komentar v podjetju Medis.

Podjetje Medis in Dejan Zavec podpisala pogodbo o partnerskem sodelovanju

zaradi koronarne srËne bolezni æe po petih letih zmanjπa skoraj za polovico. Zmanjπa se tudi tveganje za nastanek drugih bolezni. Kadilci imajo na sploπno kar trikrat veËje tveganje za smrt kot nekadilci. Nikoli ni prezgodaj za opustitev kajenja, nikoli pa tudi ni prepozno. Po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije bodo do leta 2030 v razvitih deæelah za posledicami kajenja umrli trije milijoni ljudi in dodatnih sedem milijonov v dræavah v razvoju. PoveËano tveganje za smrt pri kadilcih se zmanjπa na stopnjo tistih, ki niso nikoli kadili, πele po 20 letih nekajenja.

Predstavnik podjetja Medis Peter Novak, edini slovenski profesionalni boksar Dejan Zavec in Tomaæ AmbroæiË, marketinπki partner Dejana Zavca.

Ministrica za zdravje Zofija Mazej KukoviË se je 19. 5. v Æenevi udeleæila 61. zasedanja generalne skupπËine Svetovne zdravstvene organizacije, na kateri so se predstavniki 193 dræav Ëlanic SZO odloËali o programu dela in porabi proraËuna SZO. Ministrica je v svojem nagovoru kot predsedujo-Ëa Svetu EU predstavila staliπËa Evropske unije. Poudarila je izredno poveËanje bremena nenalezljivih bolezni, ki niso veË teæava zgolj razvitega sveta, in predstavila slovensko prioritetno temo raka v Ëasu predsedovanja Slovenije Svetu EU. Ministrica se je v svojem nagovoru dotaknila tudi vpliva klimatskih sprememb na zdravje celotne populacije in poudarila, da mora zasedanje pripomoËi k razvijanju globalnega naËrta za obvladovanje z zdravjem povezanih tveganj, ki so posledica klimatskih sprememb.

Zasedanje generalne skupπËine Svetovne zdravstvene organizacije


ZA ZA»ETEK

Spomladi in poleti so koæne gliviËne okuæbe zaradi poveËane vlage in toplote zelo pogoste. Spodbujajo jih uporaba sintetiËnih materialov, obiski javnih kopaliπË, savn, hotelskih sob in prostorov, kjer ljudje hodijo bosi. Koæne okuæbe (najbolj znano je t. i. “atletsko stopalo”) prepoznamo po luπËenju, vlaænosti, mehurËkih, razpokah ali blagem srbenju na prizadetem mestu. Glivice najpogosteje odkrijemo na stopalu, v medprstnih prostorih, od tam pa se lahko razπirijo tudi na nohte in druge dele telesa. Ker glivice ne izginejo same od sebe, je nujno Ëimprejπnje zdravljenje z antimikotiki. Raztopina, prπilo, krema ali praπek Canesten s klotrimazolom so uËinkoviti pri zdravljenju vseh vrst koænih mikoz v vseh æivljenjskih obdobjih. »eprav s Canestenom gliviËne

okuæbe hitro pozdravimo, zdravniki in farmacevti priporoËajo, da se pripravki nanaπajo dalj Ëasa, torej ves Ëas procesa obnavljanja koæe. Koæa je namreË takrat bolj dovzetna za ponovne okuæbe, zato naj zdravljenje traja vsaj nekaj tednov.

Glivice − neprijetna, a odpravljiva nadloga

Po 40. letu tudi moπki zaznajo hormonske spremembe, ki jih prinese upad testosterona. Moπki spolni hormon je zelo pomemben dejavnik v ohranjanju moπkega zdravja. Pomembno vpliva na moπko spolnost, vpliva pa tudi na poveËanje miπiËne in kostne mase, stimulira rast obraznih in telesnih dlak, vpliva pa tudi na druge dele telesa. »eprav testosteron moπkemu ni potreben za preæivetje,

ga potrebuje, da lahko funkcionira kot moπki in za izoblikovanje moπkega fenotipa. Poznonastali hipogonadizem je stanje, ko se proizvodnja testosterona zmanjπuje zaradi starosti. Simptomi se kaæejo npr. kot zlomi kosti, znaËilni za osteoporozo, onemoglost, zmanjπana spolna aktivnost in utrujenost. Za moπkega s poznona-stalim hipogonadizmom se priporoËa

terapija z uporabo naravnega testosterona, zato da se njegova raven ohranja v fizioloπkih okvirjih. Sodobno zdravljenje predstavlja trimeseËna depo injekcija testostero-na. Njena prednost je, da ohrani stalno koncentracijo testosterona v krvi v normalnem obmoËju pribliæno 12 tednov. TrimeseËne injekcije dajejo moπkemu veË samozavesti, samostoj-nosti in boljπo kakovost æivljenja.

Testosteron bistveno vpliva na moπko (spolno) zdravje

Bolniki s kroniËno ledviËno boleznijo so zaradi oslabljenega delovanja ledvic pogosto tudi slabokrvni. Slabokrvnost se zdravi z epoetini, ki jih bolniki dobivajo v obliki injekcij veËkrat meseËno ali celo veËkrat tedensko. Zato bo za πtevilne bolnike dobrodoπla novica, da je ZZZS na junijsko listo zdravil uvrstil tudi novo bioloπko zdravilo za zdravljenje slabokrvnosti oz.

anemije, povezane s kroniËno ledviËno boleznijo. Glavna prednost novega zdravila je moænost vbrizgavanja le enkrat na mesec. Zdravilo metoksipolietilenglikol epoetin beta (mircera®) je prvi stalni aktivator eritropoetinskih receptor-jev, ki zaradi drugaËnega naËina delovanja omogoËa manj pogosto odmerjanje. Zdravilo bo od junija letos dostopno na recept.

ObËutljivi zobje in dlesni so pogost spremljevalec vsakdanjega æivljenja. Zato je Sensilab razvil Q10 Sensitive zobno pasto, ki pomaga blaæiti teæave s krvaveËimi, oteËenimi in boleËimi dlesnimi, z neprijetnim ustnim zadahom in parodontozo. Sensilab Q10 Sensitive zobna pasta vsebuje optimalno kombinacijo sestavin, ki prepreËujejo parodontozo. Inovativna oblika vodotopnega koencima Q10 stimulira procese obnavljanja poπkodovanih dlesni in pospeπuje celjenje ran. IzvleËki melise, kamilice, æajblja, roæmarina idr. uËinkovito zavirajo razvoj bakterij v obzobnem tkivu, delujejo protivnetno ter

krepijo in zmanjπujejo krvavenje dlesni, fluor pa πËiti pred zobno gnilobo in utrjuje zobno sklenino.

Zdravljenje slabokrvnosti v preddializnem obdobju precej poenostavljeno

Sensilab zdaj tudi za obËutljive zobe

Mednarodno farmacevtsko podjetje Bayer d.o.o. je z dobrodelno akcijo Zaveæimo pentljo za dobrodelne namene zbralo 3000 evrov. Na 33. skupπËini Slovenskega farmacevt-skega druπtva, ki je potekala v Portoroæu med 15. in 17. majem, je podjetje organiziralo akcijo zavezovanja modrih pentelj. Za vsako zavezano pentljo je Bayer d.o.o. doniral 5 evrov in tako zbral 3000 evrov donacijskih sredstev za nakup klimatskih naprav v ultrazvoËni ambulanti Ginekoloπke klinike v Ljubljani. S tem je prispeval k boljπemu poËutju bodoËih mamic in zdravstvenega osebja v vroËih dneh, ki prihajajo.

Bayerjeve pentlje za klimatske naprave

Prof. dr. Borut ©trukelj, mag. farm., predsednik organizacijskega odbora 33. skupπËine SFD in predstojnik katedre za farmacevtsko biologijo na Fakulteti za farmacijo Univerze v Ljubljani

BoleËina je za marsikoga postala vsakdanja spremljevalka, ki pa bistveno zmanjπuje kakovost æivljenja. Zaradi glavobolov in migren vsaj obËasno trpi okoli 70 odstotkov ljudi, marsikdo pa ima boleËine tudi v hrbtu, sklepih in miπicah. V veË kot sto letih raziskav se je aspirin izkazal za uËinkovito in varno zdravilo proti boleËinam in vnetjem. Vsebuje acetilsalicilno kislino, ki v telesu zavira sintezo prostaglandinov − snovi, odgovor-nih za aktiviranje in jakost boleËine. Acetilsalicilna kislina ne ogroæa jetrnih funkcij, poleg tega pa je tudi edina zdravilna uËinkovina v zdravilih proti boleËinam, ki hkrati pozitivno vpliva na srce in oæilje. Aspirin je primeren za zdravljenje blagih do zmernih boleËin ter vnetij in vroËinskih stanj. Uspeπno lajπa tenzijske glavobole, migrene ter boleËine v miπicah in sklepih.

Za æivljenje brez boleËine


ZA ZA»ETEK

Rak je bolezen sodobnega sveta. StatistiËni podatki nam povedo, da je najpogostejπi rak pri moπkih rak pljuË, pri æenskah pa rak dojke. V zadnjih letih se zaradi vse pogostejπega kajenja med æenskami poveËuje tudi pojavnost raka pljuË pri æenskah. Tako letno v Sloveniji za rakom pljuË zboli nekaj veË kot 1000 ljudi in prav toliko za rakom dojke.Glede na pojavnost raka pljuË in raka dojke je zdravilo vinorelbin (navelbine) πe toliko bolj dobrodoπla novost v Sloveniji. Vinorelbin spada v skupino kemoterapevtikov, namenjenih prav zdravljenju raka pljuË in raka dojke. Njegovo delovanje temelji na zaviranju rasti hitrodeleËih se celic in s tem poslediËno zmanjπevanju tumorja pri

metastatskem raku (raku, ki se hitro πiri na druge organe). Po svetu se je z zdravilom vinorelbin zdravilo æe veË kot milijon bolnikov, zdaj pa je konËno na voljo tudi v Sloveniji. UËinkovitost zdravila vinorelbin je bila dokazana v πtevilnih kliniËnih raziskavah, tako pri raku dojke kot pri nedrobnoceliËnem raku pljuË. ZnaËilnost novega zdravila je visoka uËinkovitost, blaæje izpadanje las (alopecija) ter nizka stopnja slabosti in bruhanja (emetogenosti), kar vse skupaj pripomore k bistveno boljπi kakovosti bolnikovega æivljenja.Rak je bolezen, za katero sta znaËilni nenadzorovana celiËna delitev in sposobnost teh celic, da napadejo druga tkiva, bodisi tako, da se neposredno vrastejo v sosednje tkivo

(invazija), bodisi z migracijo rakastih celic na oddaljena mesta (metastaze). Ta nenadzorovana delitev celic je posledica poπkodbe DNA oz. mutacije nekaterih vitalnih genov, ki med drugim nadzorujejo delitev celic. Mutacije so lahko pridobljene ali podedovane in privedejo do nenadzo-rovane delitve celic in tvorbe tumorja. Tumor je lahko maligen (rakotvoren) ali benigen (nerakotvoren). Le maligni tumorji imajo sposobnost πirjenja v sosednja tkiva in tvorjenja metastaz.Ko je rak diagnosticiran, se navadno zdravi s kirurπkim posegom, kemotera-pijo, z radioterapijo ali s tarËnim zdravilom. VeËina rakastih obolenj se lahko zdravi in πtevilna so ozdravljiva, πe posebno Ëe se zdravljenje zaËne dovolj zgodaj.

Sonce krepi obËutek dobrega poËutja in vitalnosti, blaæi depresijo in aktivira sintezo vitamina D, ki je tako pomemben za sestavo kosti. Izpostavljenost soncu pa ima tudi negativne uËinke, kot so opekline, prezgodnje staranje koæe in celo rak. Da bomo lahko tudi to poletje brezskrbno uæivali na soncu, moramo pravoËasno poskrbeti za primerno zaπËito. Pri tem je seveda zelo pomembno, da izberemo pravo nego

za svojo koæo. »e je naπa koæa nagnjena k alergiji na sonce, ne smemo pozabiti, da niso vsi izdelki za zaπËito pred soncem primerni zanjo. Vsi, ki so nagnjeni k nastanku sonËnih alergij na koæi, lahko zdaj z novo uËinkovito sonËno zaπËito Eucerin, prilagojeno taki koæi, brezskrbno uæivajo na soncu. V kliniËnih raziskavah je 93,1 % oseb, alergiËnih na sonce, uËinkovitost izdelka ocenilo z zelo dobro.

Na sreËanju, ki je potekalo na Brdu pri Kranju od 27. do 29. aprila, so sodelovali strokovnjaki pristojnih organov dræav Ëlanic, predstavniki Evropske komisije ter Ëlani Farma-cevtskega foruma. Na sreËanju je tekla beseda predvsem o napredku, ki je potreben pri razvoju orodij za znanstveno in pregledno vrednotenje novih in sedanjih zdravil. Slovenija je, tako kakor πtevilne druge dræave Ëlanice, pred petimi leti vpeljala sistem referenËnih cen zdravil.

Sistem pomeni mehanizem, ki vzpostavlja takojπnje in dolgoroËne sistemske razmere za konkurenËnost in zniæanje cen ter racionalno uporabo zdravil. V Evropi je potreben tudi napredek na podroËju politike visokotehnoloπkih in dragih bioloπkih zdravil. Politiki, stroka in javnost so bolj ozaveπËeni o posledicah odkritja novih visokotehnoloπkih in dragih zdravil, ki dajejo nove moænosti za uËinkovito in varno zdravljenje nekaterih hudih

bolezni. Obenem taka zdravljenja tudi bistveno poveËujejo breme za javna sredstva. Ministrica je izrazila svojo osebno zaskrbljenost glede dostopnosti zdravil v dræavah Ëlanicah z majhnim trgom, tudi kadar so vse pravne moænosti optimalno izkoriπËene. Ta problem ima moËno etiËno, gospodarsko in zakonodajno razseænost. To je problem gospodar-sko nezanimivih trgov, Ëeprav so pravice bolnikov do zdravil enake.

Novost za bolnike z rakom pljuË in rakom dojke Uæivajte na soncu − varno!

SreËanje pristojnih organov dræav Ëlanic EU za cene zdravil in povraËilo stroπkov zanje

Mercator, ki je v preteklosti z linijami izdelkov, kot sta Zdravo æivljenje in Pet na dan, æe izrazil skrb za dobrobit in zdravje svojih kupcev, se je povezal z Druπtvom za zdravje srca in oæilja. To æe veË kot 15 let aktivno ozaveπËa in izobraæuje ljudi o pasteh modernega æivljenja ter spodbuja preventivno zdravljenje. V preteklih dneh so si lahko obiskovalci Mercatorjevih trgovin izmerili raven holesterola, krvnega sladkorja in tlaka. Prisluhnili so tudi nasvetom prim. dr. Borisa Cibica, dr. med., o pomenu zdrave prehrane ter liniji izdelkov Zdravo æivljenje. Mercator bo tudi v prihodnje z izdelki iz linije Zdravo æivljenje spodbujal zdravje in zdrav æivljenjski slog.

Mercator in Druπtvo za zdravje srca in oæilja: Skrb za srce naj se zaËne æe danes

17. svetovni kongres medicinskih sester enterostomalnih terapevtov in terapevtk WCET (World Council of Enterostomal Therapists) 2008 je hkrati prvi svetovni kongres medicinskih sester v Sloveniji. Kongres organizirata Sekcija medicinskih sester v enterostomalni terapiji pri Zbornici zdravstvene in babiπke nege Slovenije − Zvezi strokovnih druπtev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije − in Cankarjev dom. Slavnostno odprtje kongresa, ki bo potekal v Cankarjevem domu v Ljubljani, bo v ponedeljek, 16. junija, konËal pa se bo 19. junija 2008.

Svetovni kongres zdravstvene nege v Ljubljani

16. maja je stekla tretja nacionalna raziskava o vedenjskem slogu, ki jo izvaja CINDI Slovenija v sodelovanju s Katedro za javno zdravje Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani in obmoËnimi zavodi za zdravstveno varstvo. V raziskavo Dejavniki tveganja za nenalezljive bolezni pri odraslih prebivalcih Slovenije je vkljuËenih 16.000 prebivalcev, starih od 25 do 74 let. Anketiranci so bili

nakljuËno, raËunalniπko izbrani.Raziskava bo omogoËila vpogled v razπirjenost, intenzivnost in medsebojno povezanost razliËnih dejavnikov tveganja, ki lahko ogrozijo naπe zdravje. “Vse anketirance prosimo za sodelovanje, saj je prav vsak izpolnjen in vrnjen vpraπalnik pomemben za raziskavo.” Nacionalna raziskava o vedenjskem slogu 2008 bo dobra osnova za ugotavljanje

pozitivnih premikov v kazalnikih zdravja v minulih osmih letih in za poglobljeno, πe bolj osredotoËeno delo na podroËju varovanja in krepitve zdravja.

Tretja nacionalna raziskava o vedenjskem slogu

12 NA©ALEKARNA

ZA ZA»ETEK

Bolezni ven so zelo razπirjeno obolenje, saj se skoraj polovica prebivalstva spopada s to kroniËno boleznijo. Magistri farmacije v lekarnah so majski teden zdravja prav zato posvetili prav tej temi. “Vloga farmacevta v lekarni je predvsem prepoznavanje in zdravljenje simptomov oziroma znakov bolezni ven, postavljanje diagnoze pa je pristojnost zdravnikov,” je povedala predsednica Lekarniπke zbornice Slovenije mag. Andreja »ufar, mag. farm. KroniËna

bolezen ven pogosto ostaja neodkrita in nezdravljena bolezen, ki z leti napreduje. Opozorilni znaki so teæke in utrujene noge, kadar dlje Ëasa stojimo, v nogah imamo obËutek napetosti. Teæave, ki jih povzroËajo bolezni ven, se poslabπajo, Ëe se premalo gibljemo, dolgo sedimo ali stojimo. Zato se moramo izogibati stanju na mestu in sedenju, πe zlasti s prekriæanimi nogami. K nastanku bolezni ven lahko pripomorejo tudi hormonske spremembe in noseËnost. Sponzor majskega tedna zdravja v lekarnah je druæba Servier Pharma d.o.o.

Majski teden zdravja v lekarnah na temo bolezni ven

V predpoletnem Ëasu so pri zaloæbi Sanje pripravili izide cele vrste odliËnih knjig. Dve izmed njih sta prav gotovo romana Nobelovega nagrajenca Orhana Pamuka Sneg in Istanbul. TurËija je Ëastna gostja letoπnjega knjiænega sejma v Frankfurtu, to pa je spodbuda, da se pribliæamo literarnemu svetu TurËije, iz katerega Orhan Pamuk vsekakor izstopa. Zaloæba Sanje tudi obveπËa, da lahko odslej v njihovi knjigarni kupujete tudi s kreditnimi karticami.

Po poletno branje v zaloæbo Sanje

Podjetje Medis obveπËa, da bo zaradi usklajevanja z novo evropsko smernico v lekarnah nekaj Ëasa v prodaji mleko Novalac v dosedanjem in novem pakiranju. Nova zaloga razliËnih vrst mleka Novalac v lekarnah je æe opremljena z novo nalepko, hkrati pa je nekoliko spremenjena tudi njihova sestava, vendar ta ne vpliva na njihovo

hranilno vrednost. Tako bosta v lekarnah nekaj Ëasa na voljo Novalac v prvotni in tudi Novalac v novi ploËevinki, odvisno od zalog posamezne lekarne. Proizvajalec United Pharmaceuticals International je dodatno uvedel spremem-bo pri mleku za dojenËke s kolikami, Novalac AC. Poenotili oz. zdruæili so Novalac AC1 in AC2. Novo mleko Novalac AC je po sestavi podobno mleku Novalac AC1, namenjeno pa je dojenËkom do prvega leta starosti. Vse vrste mleka Novalac so proizvedene v skladu z evropskimi in mednarodnimi smernicami. So vrhunske ka-kovosti in vsebujejo vse nujne snovi, ki jih dojenËki potrebujejo za zdrav razvoj in rast. Iz podjetja Medis, ki træi mleko Novalac, so πe sporoËili, da se ob morebitnih vpraπanjih glede mleka Novalac obrnite nanje ali na farmacevte v lekarnah. Kontaktna oseba je ga. Maja Æen Gerjol (01/589 69 33; [email protected]).

Informacije za starπe!Uvajanje sprememb pri mleËnih formulah Novalac

V dneh, ko imajo otroci razkrite veË koæe kot sicer, je ta tudi ranljivejπa in se pogosteje poπkoduje. »e so na koæi odrgnine, ureznine, praske, razpoke, blaæje opekline ali je koæa vneta, lahko pride do okuæbe poπkodovane koæe. Za hitro celjenje in dezinfekcijo pomaga Bepanthen Plus, ki blaæi vnetja ter koæo hladi in vlaæi, hkrati pa se zlahka namaæe in izpere ter ne puπËa madeæev na oblaËilih. Kljub antiseptiËnemu uËinku Bepanthen Plus ne peËe in je zato zlasti primeren za otroke.

Dezinficira, a ne peËe

14 NA©ALEKARNA14 NA©ALEKARNA

PO NASVET V LEKARNO

Svetovanja bodo junija potekala v naslednjih lekarnah:

Datum Lekarna

2. in 3. junij / od 11 h do 17 h Lekarna Mlaka / Golniπka 105, 4000 Kranj / tel.: (04) 204 91 70

4. junij / od 13 h do 19 h 5. junij / od 9 h do 15 h

Lekarna Prule / Hrenova ulica 19, 1000 Ljubljana / tel.: (01) 426 82 01


Lekarna Brod / Tacenska cesta 102, 1000 Ljubljana / tel.: (01) 512 03 57

9. in 10. junij / od 9 h do 15 h Lekarna Kersnikova / Kersnikova 2, 3320 Velenje / tel.: (03) 897 05 70

10. in 11. junij / od 12 h do 18 h Lekarna ©pringer / Cankarjeva 2, 9250 Gornja Radgona / tel.: (05) 904 49 99

12. in 13. junij / od 9 h do 15 h Apoteka pri teatru / Gledaliπka ulica 4, 3000 Celje / tel.: (03) 428 76 00

16. junij / od 10 h do 16 h Lekarna Lent / LavriËeva 1, 2000 Maribor / tel.: (02) 229 83 33


Lekarna Sanofarm / Celovπka 142, 1000 Ljubljana / tel.: (01) 515 75 45

17. in 18. junij / od 10 h do 16 h Lekarna TOP-LEK / PotrËeva 23, 2250 Ptuj / tel.: (02) 787 84 80

18. in 19. junij / od 10 h do 16 h Lekarna center Celje / Stanetova 13a, 3000 Celje / tel.: (03) 425 02 60

19. junij / od 13 h do 19 h 20. junij / od 8.30 h do 14.30 h

Lekarna Tolmin / Trg Marπala Tita 11, 1420 Tolmin / tel.: (05) 381 14 80

23. in 24. junij / od 9 h do 15 h Lekarna v Europarku / Pobreπka cesta 19, 2000 Maribor / tel.: (02) 320 40 56

23. in 24. junij / od 14 h do 20 h Lekarna Bitenc / Cesta Ljubljanske brigade 33, 1000 Ljubljana / tel.: (01) 519 20 89

23. in 24. junij / od 9 h do 15 h Lekarna ©kofije / Spodnje ©kofije 174a, 6281 ©kofije / tel.: (05) 654 01 10


Lekarna Planet / Mariborska 128, 3000 Celje / tel.: (03) 490 31 56

Migrena je ponavljajoËi se glavobol, ki bolnika navadno popolnoma onesposobi za opravljanje vsakodnevnih opravil ali dejavnosti. Pojavlja se pri 10 do 20 % odraslih; pri æenskah je kar trikrat pogostejπi kot pri moπkih. Pred nastopom migrene pribliæno 60 % bolnikov obËuti tako imenovane svarilne simptome (obËutek strahu, depresija, evforija, razdraæljivost, utrujenost, zaspanost …). Ti simptomi trajajo do nekaj ur ali dni, nato pa se pojavi migrena, ki jo prepoznamo po zmernem do izrazitem glavobolu, utripajoËi boleËini, slabosti, bruhanju, obËutljivosti za svetlobo, zvok ali diπave. »e imate podobne teæave, se lahko predhodno naroËite v vaπi lekarni ali po telefonu in izveste veË o pravilnem zdravljenju migrene.

Migrena je drugaËen glavobol

Kaæipot svetovanjv naših lekarnah

NA©ALEKARNA 1716 NA©ALEKARNA

Datum Lekarna

3. junij / od 13 h do 19 h Lekarna v Supernovi / Stara cesta 25 b, 4000 Kranj / tel.: (04) 238 08 08

9. in 12. junij / od 14 h do 20 h Lekarna Bitenc / Cesta Ljubljanske brigade 33, 1000 Ljubljana / tel.: (01) 519 20 89

10. in 11. junij / od 11 h do 17 h Lekarna Lent / LavriËeva 1, 2000 Maribor / tel.: (02) 229 83 33


Lekarna Slov. Konjice / Usnjarska 7B, 3210 Slovenske Konjice / tel.: (03) 757 43 70

16. in 17. junij / od 10 h do 16 h Lekarna Budina − Brstje / Ormoπka cesta 15, 2250 Ptuj / tel.: (02) 748 18 66

18. in 19. junij / od 9 h do 15 h Lekarna Domæale / Ljubljanska 72, 1230 Domæale / tel.: (01) 724 42 80

28. in 29. maj / od 13 h do 19 h Lekarna v Leclercu / Træaπka cesta 67 A, 2000 Maribor / tel.: (02) 332 50 97


Lekarna Planina II v TC Qlandia / Cesta 1. maja 77, 4000 Kranj / tel.: (04) 201 61 75

Svetovalne promocije dermokozmetike Eucerin v juniju

“Dan meritev” ali brezplaËna merjenja kazalnikov Ëezmerne telesne teæe

Ste pripravljeni na æivljenje brez cigarete?

Izvajalec promocij in svetovanj v lekarnah je podjetje Entrapharm d.o.o., Pot k sejmiπËu 30, Ljubljana, tel.: 01 561 1341, [email protected].

PO NASVET V LEKARNO

V podjetju Biersdorf se æe 125 let ukvarjajo z raziskavami koæe. Pri kolekciji Eucerin sodelujejo dermatologi in farmacevti, ki so se zdruæili v prizadevanju, da bi pomagali ljudem po vsem svetu ohraniti zdravje njihove koæe.ObiπËite izbrano lekarno ob predstavitvi izdelkov Eucerin. Strokovno usposobljene svetovalke vas bodo pouËile o pravilni negi in vam svetovale, kateri je pravi izdelek za vaπ tip koæe. Svetovanja bodo junija potekala predvsem na temo zaπËite pred soncem. ObiπËite jih v naslednjih lekarnah:

Debelost ali Ëezmerna telesna teæa sta bolezni s πtevilnimi neæelenimi uËinki. Farmacevtsko podjetje Abbott po lekarnah v Sloveniji organizira brezplaËna merjenja krvnega tlaka, ravni sladkorja v krvi, telesne teæe, obsega pasu in ITM (indeksa telesne mase). Ob meritvah tudi brezplaËno svetujejo, kako izgubiti telesno maso. »e se tudi vi spoprijemate s Ëezmerno telesno teæo, obiπËite lekarno, kjer bodo brezplaËno merili kazalnike Ëezmerne telesne teæe. Zaæeleno je, da se za meritve predhodno prijavite v lekarni ali po telefonu. Za veË informacij, kje v vaπi bliæini bo dan meritev, se obrnite na Abbott Laboratories d.o.o., Dolenjska cesta 242 c, Ljubljana, ga. Tamara ©iπiÊ, tel.: (01) 23 63 178.

Dneve meritev bodo junija organizirali v naslednjih lekarnah:

Datum Lekarna

Sobota, 14. junij / od 8 h do 12 h Lekarna Arnica Montana / KnafelËeva 31, Maribor / tel.: (02) 332 65 34

Sobota, 21. junij / od 9 h do 13 h Lekarna Dravlje / Ul. Bratov Babnik, Ljubljana / tel.: (01) 510 33 20

Kajenje je na prvem mestu med vzroki umrljivosti in zbolevnosti, ki bi se jih dalo prepreËiti. V prihodnjih dneh vam bodo v lekarnah svetovalke priporoËale razliËne moænosti odvajanja od kajenja. Ob tej priloænosti si boste lahko tudi izmerili koliËino ogljikovega monoksida v izdihanem zraku. Za meritve se lahko predhodno prijavite v vaπi lekarni ali po telefonu.

Svetovanja bodo junija potekala v naslednjih lekarnah:

Datum Lekarna

2. in 3. junij / od 11 h do 17 h Lekarna Lent / LavriËeva 1, 2000 Maribor / tel.: (02) 229 83 33


Lekarna Domæale / Ljubljanska 72, 1230 Domæale / tel.: (01) 724 42 80

4. in 5. junij / od 10 h do 16 h Lekarna Cankarjeva / Cankarjeva 2b, 3320 Velenje / tel.: (03) 8976380

6. junij / od 9h do 15 h 7. junij / od 9 h do 13 h

Lekarna pri Supernovi / Stara cesta 25b, 4000 Kranj / tel.: (04) 238 08 08

9. in 10. junij / od 9.30 h do 15.30 h Lekarna center Celje / Stanetova 13a, 3000 Celje / tel.: (03) 425 02 60


Lekarna ©alara / Obrtniπka ulica 30, 6000 Koper / tel.: (05) 625 00 33

11. in 12. junij / od 10 h do 16 h Lekarna Velenje / Vodnikova 1, 3320 Velenje / tel.: (03) 898 18 80

11. in 12. junij / od 9 h do 15 h Lekarna Murgle / Cesta v mestni log 55, 1000 Ljubljana / tel.: (01) 429 35 60

16., 17., in 18. junij / od 14 h do 20 h Lekarna Bitenc / Cesta Ljubljanske brigade 33, 1000 Ljubljana / tel.: (01) 519 20 89

16. in 17. junij / od 9 h do 15 h Lekarna ©kofije / Spodnje ©kofije 174a, 6281 ©kofije / tel.: (05) 654 01 10


Lekarna Ravne na Koroπkem / Ob suhi 11, 2390 Ravne na Koroπkem / tel: (02) 875 07 02

19. in 20. junij / od 11 h do 17 h Lekarna Mlaka / Golniπka 105, 4000 Kranj / tel.: (04) 204 91 70

26. in 27. junij / od 10 h do 16 h Lekarna Slovenj Gradec / Glavni trg 28, 2380 Slovenj Gradec / tel: (02) 881 27 73

26. junij / od 10 h do 16 h Sobota, 27. junij / od 9 h do 15 h

Lekarna v Leclercu / Træaπka cesta 67a, 2000 Maribor / tel.: (02) 332 90 57

Junija bodo v slovenskih lekarnah potekala tudi svetovanja PoËitniπka lekarniπka torbica. Svetovalci vam bodo svetovali kaj vzeti s seboj na poËitnice, da se boste izognili opeklinam, alergijam, poπkodbam ipd. oziroma da boste ustrezno ukrepali, Ëe se vam karkoli od tega pripeti. Lekarniπka torbica prve pomoËi je obvezen spremljevalec varnih in udobnih poËitnic!

AKTUALNO

Na sonce le s primerno zaπËito Pogovarjala se je Eva Esih.


O sončenju se ne govori več. Zaradi hudih posledic, ki nas lahko doletijo, če se dolgo časa čezmerno izpostavljamo soncu, govorimo o zaščiti pred sončnimi žarki. Zakaj je sonce tako nevarno, kako se pravilno in dovolj zaščitimo in kako lahko dobimo rjavo barvo brez tveganja, nam je povedal specialist dermatolog Sandi Luft, dr. med. Dr. Luft je zaposlen v Medical centru Rogaška in je tajnik Združenja slovenskih dermatovenerologov.

20 NA©ALEKARNA

AKTUALNO

V zadnjem času se ne govori več o sončenju, ampak o zaščiti pred sončnimi žarki. V čem je razlika in zakaj naj se beseda sončenje ne bi uporabljala več?

Sončenje se povezuje z načinom življenja, ki ga veliko ljudi v času dopusta še vedno doživlja kot nekaj obveznega. Včasih so pri določenih bolezenskih stanjih sončenje svetovali tudi zdravniki. V zadnjih letih pa se dermatologi srečujemo s posledicami takšnega načina ži-vljenja. K nam prihaja vedno več bolnikov, ki trpijo za posledicami pretiranega izpostavlja-nja soncu. Zato se zavzemamo, da bi se name-sto besede sončenje uporabljala zaščita pred soncem. Tudi pri označevanju preparatov: na-mesto krema za sončenje bi bilo primerneje uporabiti izraz krema za zaščito pred soncem. To je sprememba mišljenja, ki jo bomo morali vsi sprejeti, ker sončenje ni več povezano z zdravim načinom življenja. Dermatologi abso-lutno odsvetujemo t. i. zavedno sončenje z na-menom porjavitve. Zavedati se moramo, da ve-lik del sončnih žarkov dobimo z nezavednim oz. nenamernim sončenjem. Gre za izposta-vljenost soncu pri dnevnih aktivnostih, kot so šport, vrtnarjenje, gibanje na prostem …, ki ga skoraj nikoli ne dojemamo kot izpostavljanje soncu oziroma kot sončenje.

Zakaj so sončni žarki tako nevarni? Kakšne so posledice čezmernega izpostavljanja soncu?

Sončni žarki imajo spekter vidne, infrarde-če in uv-svetlobe. Za zdravje naše kože je naj-nevarnejša uv-svetloba. Čezmerno sončenje je

vsako sončenje, ki vodi v nastanek kroničnih in akutnih posledic. Akutne posledice poznamo vsi. To so opekline in razne reakcije na koži. Kronične posledice pa nastanejo z leti zaradi ponavljajočega se čezmernega izpostavljanja sončnim žarkom. To je predvsem prezgodnje staranje kože, ki se lahko vidi že okoli tridesete-ga leta ali pa že prej, odvisno od tipa kože. Poja-vijo se drobne gubice okoli oči, razne lise po obrazu in izpostavljenih delih telesa. Zmanjša se tvorba kolagena in poveča delež elastina v koži, kar vidimo kot rumenkasto obarvanje kože, in stanjšana koža, predvsem na vratu. Te spremembe so za nekatere zelo moteče, zato pridejo na posvet k dermatologu.

Vemo, da je sonce nujno potrebno pri nastajanju vitamina D v koži. Dermatologi pa izpostavljanje soncu odsvetujete. Ali dobimo dovolj vitamina D, če se tako “skrivamo” pred soncem?

To je najpogostejši argument tistih, ki za-govarjajo sončenje. Zato da bi pridobili vita-

min D, sončenje pri zdravi, aktivni populaciji ni potrebno. Čas in površina telesa, ki sta po-trebna za pridobivanje vitamina D, sta zelo majhna. Dovolj je izpostavljenost kože hrbti-šča rok ali obraza, in sicer pri svetlih tipih kože okoli pet minut, pri temnih fototipih pa deset minut. V tem času na koži ne pride do posledic, ki bi vodile v kronično ali akutno okvaro kože. Količine vitamina D ne moremo povečati s podaljšanjem tega časa. Sončenje zaradi tega vitamina torej ni potrebno. V Slo-

veniji lahko vitamin D dobimo samo takrat, ko je sonce približno 45 stopinj nad zemeljsko površino, to je od maja do septembra. Pozimi vitamin D dobimo s hrano in prehranskimi dodatki, vendar ga je v hrani zelo malo. Največ ga vsebujejo severnomorske ribe. Vendar si ne predstavljam, da bi dnevno zaužili vsaj 200 gramov tune, polenovk ali drugih severno-morskih rib. Druge rešitve, kot so prehranski nadomestki, torej ni. Zaradi pomanjkanja vi-tamina D so bolj ogroženi nepokretni bolniki,

AKTUALNO

22 NA©ALEKARNA

bolniki s sindromom malabsorpcije, ljudje sta-rejši od 50 let, temnopolti, dojeni otroci mater, ki imajo pomanjkanje vitamina D ter ljudje, ki cel dan preživijo v zaprtih prostorih. Kot ve-ste, je tudi osteoporoza velik problem in zgo-dilo se je že, da so dermatologe obtožili, da strašijo ljudi pred soncem in da je zato vedno več osteoporoze. Vendar je osteoporoze enako veliko v južni in severni Evropi, tako da ta ar-gument ni realen.

Kaj pa drugi “zdravilni” učinki sonca? V raznih revijah lahko preberemo, da sonce ugodno vpliva na naš imunski sistem in splošno počutje?

Zmotno je mišljenje, da sonce deluje imu-nostimulatorno, da spodbuja imunski sistem. Prav nasprotno, oslabi ga. Zelo dober primer je herpes, za katerega je znano, da se pojavi pri padcu imunosti. Veliko ljudi dobi herpes prav na morju.

Kakšna so vaša priporočila, kako se najbolje zaščitimo pred soncem?

Zaščita pred soncem ima tri stebre. Prva za-ščita je zavestno izogibanje soncu. Opustiti mo-ramo vsako misel na porjavitev v poletnem času. Soncu se moramo izogibati v času najmočnejše-

ga sevanja oziroma vedno, kadar je uv-indeks enak ali večji od 3. Med 10. in 16. uro (v Sloveniji) se umaknemo v senco. Zaščitimo se tudi z obla-čili, ki so dovolj gosto tkana. Obstajajo tudi tan-ka kopalna oblačila, ki omogočajo zelo učinkovi-to zaščito kože. Priporočamo tudi uporabo po-krival in sončnih očal. Tretja zaščita pa so zašči-tne kreme. Kreme za zaščito pred soncem vsebujejo dve vrsti faktorjev, kemične in fizikal-ne. Kemični delujejo na osnovi absorpcije, fizi-kalni pa na osnovi odboja svetlobe. Zelo po-memben pri zaščitnih kremah je pravilen nanos in količina nanosa. V svoji ambulanti še nisem srečal osebe, ki bi to znala pravilno nanesti. Pov-prečno velika oseba za enkraten nanos potrebuje 35 ml tega sredstva, ki ga je potrebno nanesti enakomerno in obnavljati na dve uri oziroma po vsakem kopanju. Čeprav kremo pravilno nane-semo, zaščita ni popolna in nas ne ščiti popolno-ma pred prezgodnjim staranjem. Uporaba zašči-tne kreme ne omogoča varnega podaljševanja časa bivanja na soncu.

Kako visok zaščitni faktor svetujete?

Pri združenju slovenskih dermatologov smo leta 2003 sprejeli odločitev, da se svetuje zaščitni faktor vsaj 20 in več. Nekateri pravijo, da so viso-ki faktorji nesmiselni. To je res, če kremo s fak-torjem 20 nanesemo pravilno, saj višji zaščitni faktor izboljša zaščito le za nekaj odstotkov. Ker pa večina ljudi krem ne uporablja pravilno, je boljše uporabljati višji zaščitni faktor. Zmotno je tudi mišljenje, da se moramo mazati samo prve dni dopusta, potem pa kremo počasi opustimo oziroma zmanjšamo zaščitni faktor. To ni prav. Zaščito moramo izvajati ves čas.

24 NA©ALEKARNA

AKTUALNO

Z zaščitnimi kremami želimo kožo zaščititi. Ali ji lahko z visokimi zaščitnimi faktorji tudi škodujemo?

V desetih letih, odkar se ukvarjam z der-matologijo, sem imel le en primer alergije na kemični zaščitni faktor. Vsak dan pa se sreču-jem z ljudmi, ki na svoji koži nosijo posledice čezmernega sončenja. Veliko večji problem kot zaščitni faktorji je pretirana izpostavljenost soncu. Posledice uporabe krem z zaščitnimi faktorji, če se po naključju pojavijo, tudi niso dolgotrajne, posledice čezmernega izpostavlja-nja soncu pa nosimo s seboj vse življenje.

Problem je lahko tudi v tem, da ljudje ne izberejo pravilne podlage. Na morju je bolje uporabljati vodoodporno podlago, ki se ne spere. Za šport pa takšna ni najprimernejša, ampak moramo takrat uporabiti bolj hidro-filno podlago, npr. gel, losjon ali mleko. Ko svojim bolnikom svetujem, kakšno zaščitno sredstvo naj uporabljajo, jih najprej vprašam, kaj počnejo v prostem času, in jim potem za vsako dejavnost priporočam drugačnega. Pri izbiri podlage je pomemben tudi tip kože. Pri bolj mastni koži svetujem bolj hidrofilno podlago, prav tako pri športnih aktivnostih. Pri bolj suhi koži pa priporočam bolj mastno podlago.

Kakšno je vaše oziroma stališče stroke do solarijev? Vemo, da se v solarijih uporabljajo samo uva-žarki, ki naj ne bi bili tako nevarni. Kakšna je razlika med uva- in uvb-žarki?

uva-žarki povzročajo staranje kože, uvb-žarki pa opekline ter produkcijo vitamina D. uva-žarki so najprodornejši in prodirajo naj-globlje v kožo. Ne povzročajo opeklin, zato se uporabljajo v solarijih. Nekateri kozmetični centri v svojih oglasih trdijo, da se priporoča obisk solarija zaradi vitamina D. To je zavaja-nje ljudi in nima nobene zveze z znanstveno resnico. Naj povem tudi to, da rjava barva na koži prepreči oziroma zmanjša hitrost nastan-ka vitamina D.

Dermatologi obisk solarijev odsvetujmo. V Sloveniji na tem področju malo zaostajamo za nekaterimi državami (Avstrija in Nemčija), ki so že lani oz. predlani sprejele določene omejitve glede solarijev. Pred solarijem mora biti napisa-no, da gre za vstop na lastno odgovornost, da gre za zdravju škodljivo dejavnost ter da se do 18. leta starosti vstop v solarij ne svetuje. Takšna so tudi priporočila Svetovne zdravstvene organiza-cije. V Sloveniji se trudimo, da bi s takšnimi opo-zorili pri solarijih dosegli podobno kot pri ciga-retah in mislim, da smo na dobri poti.

Kaj potem priporočate ljudem, ki bi si vseeno želeli videz malo bolj zagorele polti?

Popolnoma nenevarna je porjavitev s sa-moporjavitvenimi kremami, ki se vežejo na

odmrli del kože in povzročijo reakcijo, ki se navzven vidi kot rjava barva. Ne smemo pa si domišljati, da gre tu za zaščito pred soncem. Na morju lahko počnemo zelo veliko stvari in ni nujno, da se sončimo. Ne vem, zakaj se do-pust na morju še vedno tako povezuje z leža-njem na plaži.

V maju je Združenje slovenskih dermatologov organiziralo dan boja proti melanomu. Nam lahko poveste kaj več o tem?

Evropsko združenje dermatovenerologov v povezavi z nacionalnimi dermatološkimi združenji organizira dan boja proti melano-mu že od leta 2000. Pri tem projektu nudi lo-gistično pomoč podjetje La Roche Posay. Le-tos so se temu projektu pridružile tudi Slove-nija, Hrvaška in še nekatere druge države. Namen projekta je ozaveščati ljudi o nevarno-stih te oblike kožnega raka, jim svetovati, kako prepoznati spremembe na koži ter kdaj in kam je treba iti na pregled. Kožnega raka je vedno več, saj se vsakih deset let njegova po-javnost podvoji.

Kaj bi za konec sporočili našim bralcem?

Ni treba, da se poleti zapremo v votline. Spremeniti pa moramo način razmišljanja in vedenja na soncu. Zavedati se moramo, da je sončenje lahko škodljivo. Ko to sprejmemo, smo že ogromno naredili in bomo vedno znali ukrepati. Majhna sprememba načina življenja lahko za naše zdravje ogromno pomeni. ¶


KAKO DELUJE

Samozdravljenje in zdravljenje Kaj je vloga zdravnika, farmacevta in bolnika?

Janez ©pringer, mag. farm., spec., lekarna ©pringerSamozdravljenje

je najstarejša oblika zdravljenja. Ko si je človek v davnini utrgal zel, da bi odpravil svoje bolezenske tegobe, je bil tako bolnik kot “farmacevt” in “zdravnik” hkrati. Kot zdravnik je po izkustvu opredelil svojo bolezen in postavil zdravljenje zanjo, kot farmacevt je priskrbel zdravilo in ocenil njegovo zdravilnost, kot bolnik pa je zdravilo uporabil in izkusil posledice zdravljenja. To je bilo samozdravljenje, ker je zanj prevzel odgovornost bolnik sam.

Z razvojem človeka kot socialnega bitja, ki pozna sočutje, je pri akutni bolezni najbrž kdo drug poskrbel za zadostitev bolni-kovih potreb po zdravljenju. Pri etično čistem dejanju brez plačila je prišlo do prenosa moralne, ne pa tudi materialne

odgovornosti na drugega. Ko pa se je človek razvil tudi kot ekonomsko bitje, ki izmenjuje blago in storitve, ker pozna delitev dela in dobrin, se je lahko porazdelila tudi materialna odgovornost za posamezno opravilo med različne ljudi.

O tem govorijo že klinopisi v stari Babiloniji, prvo delitev med po-klicema zdravnik in farmacevt v Evropi pa je uzakonil cesar Svetega rimskega cesarstva Friderik II. Štaufovec (1198–1250) kot kralj v Sicil-skem kraljestvu.

Z nastankom farmacevtskih tovarn konec 19. stoletja je začela pešati vloga farmacevta kot izdelovalca zdravil v lekarnah, in tudi danes lekarnar vse manj izdeluje in vse več izdaja zdravila. Pri že pripravljenih zdravilih, predpisanih na recept, je farmacevt strokov-no in materialno odgovoren za pravilno izdajo, ki naj poleg tehnične pravilnosti tudi odpravi dvome o primernosti, učinkovitosti in var-nosti zdravljenja z zdravili, obenem pa spodbudi uporabo zdravil skladno z zdravnikovo zdravstveno namero.

26 NA©ALEKARNA


KAKO DELUJE

Vsakdo je neodtujljivo odgovoren za vlogo, ki jo mora odigrati: zdrav-nik za postavitev diagnoze in terapije, farmacevt za oceno in bolnik za neposredno izvedbo zdravljenja z zdravili. Vendar samozdravljenje vse do današnjih dni ni zamrlo. Vedno so obstajale manj zahtevne bolezen-ske okoliščine, ki jih lahko obvlada bolnik sam ali tudi le s farmacevtovo pomočjo, ker zdravnikovo vpletanje v postavljanje diagnoze in terapije praviloma ne bi prispevalo k boljšemu terapevtskemu izidu. Tu še vedno prevzema odgovornost za zdravljenje bolnik, farmacevt pa je spet odgo-voren le za svojo oceno zdravljenja z zdravili, vendar je zaradi bogatejše vsebine ta sčasoma postala zahtevnejša. Ker je čedalje več zdravil presta-vljenih na režim izdaje brez recepta, samozdravljenje zadnja leta celo bolj in bolj narašča. Kot senca spremlja vzpon zdravljenja, ki nalaga zdravni-ku vse več bremen, saj se zaradi naglega razvoja medicinske in farmacevt-ske stroke vedno več bolezni odkrije in zdravi, zanje je na voljo čedalje več uspešnih zdravil, pa tudi bolnikov je zaradi staranja prebivalstva vedno več. Bolnik se pogosto postavi v oba položaja, ko se zdravi sam in ga zdra-vijo drugi. Sredstva, ki jih uporabi, vplivajo druga na drugo.

Včasih samozdravljenje dopolni zdravlje-nje, drugič ga zmoti. Treba je upoštevati, da je pozitivna vrednost zdravil vselej zrcalo zdravstvenega procesa, ki obravnava človeka kot celoto, kamor sodijo njegovo fiziološko, psihološko in patološko stanje, demografski in socialni položaj ter življenjski slog, skupaj z načinom prehranjevanja in uporabo pre-hranskih dopolnil. Včasih je najboljši zdra-vstveni ukrep, da zdravila sploh ne uporabi-mo ali ga umaknemo, drugič spet je njegova uporaba nepogrešljiva. Napačno uporablje-na in neuporabljena zdravila ter posegi ni-majo nične, ampak negativno vrednost, ki ga posameznik plača s trpljenjem, družba pa z opaznimi gmotnimi viri.

Če naj bo tudi samozdravljenje del zdravstvenega varstva, katerega naloga je zdravstveni problem obvladati, lahko njegov materialni in časovni okvir postavita le zdravnik ali farmacevt; s tem postaneta odgo-vorna za oceno, ki do izvedbe samozdravljenja pripelje, odgovornost za samozdravljenje nasploh in njegovo neposredno izvedbo (intervencijo) pa še vedno ostane pri bolniku. Če pa bolnik, kadar njegova bolezen ne ogroža drugih, vztraja pri že v davnini dani naravni pravici do samozdra-vljenja po svojih najboljših močeh in brez pomoči zdravstvenega delavca, je ta sicer prikrajšan za kakršno koli materialno odgovornost za sa-mozdravljenje, še vedno pa mu ostane kanček etične odgovornosti, da na pasti samozdravljenja opozori. Zdravilna sredstva, ki jih uporabimo pri samozdravljenju in zdravljenju, je treba obravnavati po enakih, že prej

omenjenih merilih zdravstvenega varstva: ustrezno, učinkovito, varno in skladno z zdravstveno namero. Če ne, se zdravstveni proces sprevrže v svoje nasprotje, ki privede do negativnih terapevtskih izidov, kjer se zdravstvene težave ne odpravijo, temveč poglobijo, družbi pa naložijo neželeno ekonomsko breme.

Ukrepati je treba, ker – kot že rečeno – ne poznamo ničnih, temveč le pozitivne in negativne izide. Zato si morajo bolnik, farmacevt in zdravnik porazdeliti vloge za dosego skupnega zdravstvenega cilja. Udeležba zadnjih dveh je smiselna, ker obvaruje pred zmedo, ki pri izvedbi samozdravljenja in zdravljenja vselej preti. ¶

Samozdravljenje je postalo zdravljenje, kjer se je razloËilo, kdo zdravi in kdo je zdravljenja deleæen. Zdravilec, ki je bil tako “zdravnik” kot “farmacevt” v isti osebi, je prevzel odgovornost za zdravljenje: etiËno, ker mu je bilo zdravljenje zaupano, in materialno, Ëe je zanj prejel plaËilo. Ko je zdravljenje postalo zahtevnejπe in obseænejπe, je priπlo do delitve dela tudi med zdravnikom kot terapevtom ter farmacevtom kot pripravljavcem in izdajalcem zdravil.

KAKO ZDRAVIT I

Iz razumevanja mehanizma rasti las izhaja naËin zdravljenja Pri moški obliki pospešenega izpadanja las

gre zgolj za preobčutljivost lasnih mešičkov za androgene (moški spolni hormoni). Redko je koncentracija androgenov v krvi povišana, kar nastane pri bolezni policističnih ovarijev, pove-čanju nadledvičnih žlez in zaradi nepravilnega delovanja hipotalamusa in hipofize (žleze v gla-vi, ki uravnava izločanje androgenov iz nadled-vične žleze in testisov).

Kako se zdravljenje androgene oblike pospeπenega izpadanja las razlikuje pri moπkih in æenskah? Moška oblika pospešenega izpadanja las

se pri moških zdravi s finasteridom, pri žen-skah z antiandrogeni (zaviralci androgenih hormonov), pri obojih pa z minoksidilom.

Finasterid blokira encim 5-alfa-reduktazo tipa II, ki pretvarja testosteron v dihidrotesto-steron. Vpliv škodljivega dht-ja na lasne mešič-ke je manjši, zato je nastanek pleše bistveno po-časnejši, obseg pa manjši. Ni pa brez neželenih učinkov, saj vpliva na zmanjšanje libida.

Minoksidil, ki je v obliki raztopine, vzpod-buja rast las po še ne povsem pojasnjenem me-hanizmu. V preteklosti so minoksidil upora-bljali za zdravljenje visokega krvnega tlaka, ne-želen učinek pa je bil prevelika poraščenost.

Pri ženskah zdravimo moško plešavost z antiandrogeni, ki na lasnem mešičku tekmujejo z androgeni za vezavo na receptor. Ko se veže zdravilo, se androgeni ne morejo, ker so recep-torji zasedeni. Antiandrogeni se uporabljajo še pri zdravljenju prevelike poraščenosti pri žen-

ZDRAVLJENJE LAS IN LASI©»A doc. dr. Aleksandar GodiË, dr. med., dermatovenerolog, Dermatologija Bartenjev-Rogl, Ljubljana

Izpadanje las in plešavost pomenita stres za posameznika, saj lahko zelo negativno vplivata na njegovo samopodobo. V prejšnji številki revije Naša lekarna smo pisali o tem, kaj vse vpliva na izpadanje las in zakaj do tega pojava sploh pride. V naslednjih vrsticah pa smo se dotaknili zdravljenja lasišča in izpadanja las.


32 NA©ALEKARNA

KAKO ZDRAVIT I

skah, mladostnih aken in kot kontracepcija. V Evropi sta registrirani zdravili ciproteron ace-tat in spironolakton.

Če lasje niso več tako bujni, kot so bili, še ni rečeno, da je krivo čezmerno izpadanje. Kdaj se je dobro odločiti za pregled pri stro-kovnjaku? Kakšne metode se uporabljajo za diagnostiko?

V normalnih razmerah zraste odraslemu človeku 100.000 do 150.000 las, ki se neneh-no obnavljajo – rastejo in izpadajo. Odrasli navadno izgubimo v povprečju 70 do 120 las dnevno, nekoliko več spomladi, jeseni in s staranjem, kar ocenjujemo kot fiziološki proces. Problem nastane takrat, ko se poveča izpadanje las, ko se spreminja njihova kva-

liteta (debelina, barva) in/ali ko se na koži lasišča pojavita vnetje in luščenje.

Pregled las in lasiπËaLas rutinsko ne pregledujemo s svetlobnim

mikroskopom, saj lahko izkušen dermatolog postavi diagnozo s pregledom bolnika in pogo-vorom z njim. Redkokdaj, kadar diagnoza ni ja-sna ali če želimo natančneje kontrolirati učinke zdravljenja, pa uporabljamo metode, kot sta (foto)trihogram ali histološki pregled kože lasi-

Ins HHNslow 175x126_6zw 04.10.2007 10:41 Uhr Seite 1

šča. S prvo preiskavo ugotavljamo kvalitativne in kvantitativne spremembe las, z drugo prei-skavo pa spremembe lasnih mešičkov in okol-nih tkiv. Poškodbe las, ki nastanejo zaradi ter-mičnih ali mehanskih zunanjih škodljivih vpli-vov, se odražajo predvsem na lasni kutikuli, ki je zaščita dlake v ožjem pomenu besede. Lasno kutikulo najbolje prikažemo z vrstičnim elek-tronskim mikroskopom, vendar preiskava za bolnika nima praktične vrednosti in se upora-blja zgolj za raziskovalne namene.

Od Ëesa je odvisna Ëezmerna poraπËenost?Imamo dve vrsti čezmerne poraščenosti.

Pri hipertrihozi (prizadene lahko ženske in mo-ške) gre za večje število dlak na telesnih obmo-čjih, kjer so te sicer navzoče, pri hirzutizmu (androgeno povzročena poraščenost moškega tipa pri otrocih in ženskah) pa na delih, kjer dlak ne pričakujemo.

Vzroki čezmerne poraščenosti so lahko bo-disi v nepravilnem izločanju androgenov/estro-

Trenutno so raziskave zdravljenja moπke oblike pospeπenega izpadanja las usmerjene v dva mehanizma: doseËi uËinkovitejπo blokado pretvorbe testosterona v DHT (dihidrotestosteron, ki je aktivna oblika testosterona) in vzpodbuditi zaπËitni vpliv estrogenov na lasne meπiËke. Vse raziskave so trenutno πe v tretji fazi kliniËnih preizkusov, nobenega zdravila pa zaenkrat πe ni odobrila ameriπka Agencija za prehrano in zdravila (Food and Drug Administration). Nedvomno pa je novost genska terapija, ki veliko obeta in prav v dermatologiji doæivlja razcvet, saj je zdravljenje koænih bolezni sorazmerno preprosto, ker ne zahteva invazivnih posegov v Ëloveπko telo.

34 NA©ALEKARNA

Lasje pa z leti niso vse redkejπi, ampak tudi spreminjajo barvo.

Barvo las doloËa pigment melanin, ki ga sintetizirajo pigmentne celice (melanociti) v lasnem meπiËku. Od koliËine, tipa in razporejanja melanina je odvisen barvni odtenek las, ki je lahko svetel, rdeË, rjav ali Ërn. S staranjem melanociti v meπiËku izgubljajo sposobnost normalne sinteze melanina, kar opaæamo kot sivenje las, proces pa imamo za fizioloπki pojav. »e pa se sivenje pojavi bistveno prej, je to odraz bolezenskega stanja, ki se odrazi povsod, kjer so melanociti (koæa, oËi, lasje). Zakaj postanejo melanociti s starostjo manj aktivni, ni popolnoma jasno, vsekakor pa imajo pomemben vpliv dednost, aktivnost naπih hormonov in encimov.

KAKO ZDRAVIT I

genov (torej v jajčnikih in nadledvični žlezi) bo-disi v nepravilnem uravnavanju njihovega izlo-čanja, za kar sta odgovorna hipotalamus in hi-pofiza. Večinoma so to bolnice, ki imajo poleg čezmerne poraščenosti (in poraščenosti po mo-škem tipu) še mnogo drugih zdravstvenih težav, kot so neredni menstrualni cikli, osteoporoza, prerazporejanje telesnega maščevja in pridobi-vanje telesne mase, motnje razpoloženja, mo-tnje libida, povišan krvni tlak, bolezni srca, po-višan krvni sladkor in še mnoge druge. Take bolnice zahtevajo obravnavo pri zdravnikih različnih specialnosti, zdravljenje pa je odvisno od vzroka.

V zadnjem Ëasu je priljubljeno lasersko odstranjevanje dlak, ki pa ni vedno tako uËinkovito, kot bi æeleli. Dlake rastejo v treh fazah. Fazi rasti (anage-

na faza) sledi prehodna faza (katagena faza) in

faza izpadanja (telogena faza), ves cikel pa se nenehno ponavlja. Poudariti je treba, da me-hansko odstranjevanje las (depilacija) sproži novo anageno fazo, kar pomeni, da dlaka zač-ne znova rasti, zato takšno odstranjevanje ni trajno. Če na dlako učinkujemo z laserskim žarkom, pride pri metodi laserske fototermoli-ze (in tudi elektrotermolize) do absorpcije re-lativno velike količine energije laserskega žar-ka predvsem v temno pigmentiranih dlakah, ki so anagene, najprimernejši bolniki pa so svetlopolti in neposončeni, zaradi najmanjše absorpcije energije v okolni koži. S ponavlja-njem postopka laserske fototermolize doseže-mo, da dlake začnejo rasti svetlejše, tanjše, krajše in redkeje kot pred terapijo, doseženo stanje pa je treba vzdrževati z občasnimi po-novitvami postopka. ¶

C

M

Y

CM

MY

CY

CMY

K

nasa lekarna_87.5x253.pdf 2.6.2008 14:14:26

KAKO ZDRAVIT I

ÆIVETI Z OSTEOARTROZOŠe do pred kratkim je veljalo prepričanje, da je osteoartroza obraba hrustanca v starajočih se sklepih. Danes pa vemo, da gre pravzaprav za aktivno bolezensko dogajanje, za katerega je značilna nezmožnost obnove hrustanca, ki se navadno pojavi okrog 50. leta starosti. Z osteoartrozo se spopada približno 15 odstotkov ljudi.


KAKO ZDRAVIT I

38 NA©ALEKARNA

SamopomoË

Zdravnik vam je morda æe predpisal zdravilo za lajπanje boleËin, protivnetno zdravilo v obliki tablet ali mazila (na primer Voltaren Emulgel), ki ga vtrete na boleËe mesto. Dodatno pa lahko uæivate tudi prehranska dopolnila z glukozaminom in hondroiti-nom, ki ne vplivajo na uËinek zdravil. Raziskave so pokazale, da obe sestavini uËinkovito lajπata teæave bolnikov z osteoartrozo.

»e postanejo boleËine v sklepih kljub jemanju zdravil nevzdræne, vpraπajte zdravnika, ali bi lahko prejeli injekcijo neposredno v sklep.

Kaj je osteoartroza oz. osteoartritisOsteoartroza, ki se razvija počasi in posto-

poma več let, prizadene različne dele telesa; najpogosteje je prizadet kolenski sklep, sledijo roke, kolki in hrbtenica. Lahko se zgodi, da je boleče samo eno koleno ali kolk, vendar pogo-steje bolita oba.

Kaj se dogaja v sklepihSklepni hrustanec – zaščitna plast, ki po-

kriva končne dele kosti v sklepu – je pri zdra-vem človeku povsem gladek, kar omogoča gi-banje kosti s kar se da majhnim trenjem. Pri osteoartrozi postane hrustanec zelo tanek in lahko celo popolnoma izgine. Spremembe v

hrustančnem tkivu vodijo v draženje notra-nje sklepne ovojnice in povzročijo vnetje, zla-sti v začetni stopnji bolezenskega dogajanja. Zaradi izgube hrustanca in kostnih izrastkov, ki se lahko začnejo tvoriti na robu sklepa, po-stane prizadeti sklep otrdel in težje gibljiv. Te spremembe so lepo vidne na prstih roke; za-radi vnetja so prstni sklepi sprva zelo boleči, pozneje pa bolečina popusti in pojavi se skle-pna oteklina.

Kaj povzroËa osteoartrozoTega nihče ne ve natančno. Prav tako ni

pojasnjeno, zakaj imajo nekateri posamezni-ki izrazitejše težave, na primer bolečine in okorelost sklepov, kot drugi. Bolezensko do-gajanje je najverjetneje povezano s sklopom različnih dejavnikov, ki se pri različnih ose-bah različno izražajo in ki imajo za posledico tanjšanje in izgubo sklepnega hrustanca. Kljub vsemu pa je o poteku bolezni in dejav-nikih tveganja, ki jo lahko poslabšajo, veliko znanega.

StarostZa osteoartrozo lahko zbolijo tudi mladi,

čeprav je bolezen pred 40. letom starosti zelo redka. Pri večini ljudi se prvi znaki sprememb na hrustancu pojavijo okoli 50. leta starosti.

Koga prizadeneŽenske obolijo trikrat pogosteje kot moški

in tudi stopnja težav je pri ženskah navadno večja, zlasti v kolenskem sklepu in rokah. Osteoartroza se pogosto začne v času meno-pavze, čeprav ni povezana s hormonskimi spremembami.

Veselje do gibanja!

Pred uporabo natancno preberite navodilo! O tveganju in nezelenih ucinkih se posvetujte z zdravnikom ali s farmacevtom.

www.medis.siwww.merjenjebolecine.si

Vam gibanje povzroca bolecine? Ne morete brezskrbno poceti stvari, ki vas veselijo?

Voltaren Emulgel je prva pomoc pri: • bolecinah v hrbtu • sportnih in nezgodnih poskodbah (izvini, izpahi, udarnine)• revmatizmu mehkih tkiv (teniski komolec, vnetje Ahilove tetive)• blagih oblikah revmaticnih bolezni (osteoartroza, artritis)

Kako deluje Voltaren Emulgel?Diklofenak, aktivna ucinkovina Voltaren Emulgel-a,prodre globoko skozi kozo do mesta bolecinevnetja. Hitro po nanosu ublazi bolecino in vnetjeter pospesuje naravni proces zdravljenja.

Edinstvena formula Voltaren Emulgel-a zdruzuje prednosti gela in kreme:• se hitro vpija• se z lahkoto vtre• se ne masti• prijetno hladi

*oktober 2007, uradna indikacija

Voltaren emulgel – 1. na svetu med vsemi protibolecinskimi mazili.

Zivljenje je sestavljeno iz majhnih korakov.Uzivajte v njih.

Prvo in edino lokalno

zdravilo, odobreno

s strani FDA

za osteoartrozo*

Zivljenje je sestavljeno iz majhnih korakov.Uzivajte v njih.

40 NA©ALEKARNA

KAKO ZDRAVIT I

Ne obupajte

Noben primer osteoartroze ni brezupen! »eprav za bolezen ni zdravila, obstajajo razliËni naËini pomoËi. Kadar je sklep izjemno boleË in povsem onemogoËa gibanje, se je mogoËe zateËi k operativni zamenjavi sklepa, kar olajπa boleËino in izboljπa gibljivost sklepa. Sodobna medicinska tehnologija omogoËa zamenjavo skoraj vsakega sklepa.

Vpliv telesne teæe Odvečni kilogrami predstavljajo dodatno

obremenitev sklepov, ki nosijo težo telesa, zla-sti kolkov, kolen in hrbtenice. Čezmerna tele-sna teža tudi poveča tveganje za poslabšanje že nastale osteoartroze.

Poπkodovani sklepiVečja poškodba sklepa ali operacija lahko

pozneje v življenju vodi v osteoartrozo.

Dedna nagnjenostVse oblike osteoartroze se pojavljajo v dru-

žini, kar kaže na močan genski značaj bolezni. Dedni vzorec je zelo očiten predvsem pri žen-skah z osteoartrotičnimi sklepi prstov na ro-kah; za to obliko hrustančne okvare navadno zbolijo tako matere kot njihove hčere.

Kako æiveti z osteoartrozo Živeti z bolečino in ne dopustiti, da vpliva

na kakovost vašega vsakdanjega življenja, ni preprosto. Zato je zelo pomembno, da spre-menite svoj način razmišljanja in se osredo-točite na pozitivne stvari, kot so humor, opti-mizem, zdravo in uravnoteženo prehranjeva-nje, vsakodnevna telesna vadba in družabno življenje. Najpomembnejše je, da se dobro počutite in živite zdravo. Pogovorite se z dru-gimi osebami, ki imajo enake ali podobne te-žave kot vi, in ugotovite, kako se oni spopa-dajo z osteoartrozo. Pogosto so prav majhne podrobnosti tiste, ki vam lahko zelo olajšajo življenje. Predvsem pa se nikar ne pustite prepričati, da je osteoartroza neizogiben del staranja in da je pač treba potrpeti. Čeprav za osteoartrozo ni zdravila, obsta-

ja veliko načinov, s katerimi si lahko sami in s pomočjo svojega zdravnika olajšate bo-lečine in še naprej živite kakovostno življe-nje. Tudi metode zdravljenja se nenehno izboljšujejo.

Telesna vadbaZa vse osebe z osteoartrozo je zelo po-

membno, da s telesno vadbo ohranjajo giblji-vost sklepov. Najprimernejša oblika razgibava-nja je plavanje (ali zgolj gibanje v topli vodi v bazenu), ki dokazano lajša sklepne bolečine. Če imate bolečine v kolenskem sklepu, poskušajte izvajati vaje za učvrstitev sprednjih stegenskih mišic (kvadricepsa). Lezite na hrbet in dvignite nogo, ne da bi pri tem upognili koleno. Vajo iz-vajajte tako pogosto, kot zmorete. Počivajte, ko začutite, da ne zmorete več, vendar ne pozabi-te, da lahko sklepi po daljšem počitku otrdijo, zato med počitkom večkrat menjajte položaj. Če je vaše delo sedeče narave, poskušajte vsake pol ure vstati in se razgibati, da se vaši sklepi ne bi zaskočili v enem položaju.

Preusmerite misliČim bolj boste razmišljali o bolečini, tem

bolj jo boste občutili. Poskušajte preusmeriti misli na druge stvari, ki vas osrečujejo in vam prinašajo zadovoljstvo.

Razvajajte sklepe in prisluhnite boleËiniPoskušajte razbremeniti pritisk na svoje skle-

pe in prisluhnite telesu, ko vam sporoča, da po-trebuje počitek. S stopnjevanjem bolečine vam telo sporoča, da morate biti naslednjič manj za-gnani ali da morate izvesti zadano nalogo z ne-kaj manj napora.

Nadzorujte telesno teæoPoskušajte ohraniti čim bolj idealno telesno

težo. S tem preprečite nepotreben, boleč in škodljiv pritisk na svoje sklepe.

Prehranjujte se zdravoUživajte zdravo, uravnoteženo prehrano,

ki vključuje veliko zelenjave in ribe. Omejite sladka in mastna živila. Posebna previdnost je potrebna pri dietah, ki domnevno ozdravijo osteoartrozo. Nikoli ne začnite izvajati diete, ki zahteva, da prenehate jemati zdravila, ne da bi se prej posvetovali z zdravnikom.

VroËe in hladnoTako toplota kot mraz lajšata bolečine –

izberite tisto, kar vam bolj ustreza. Hladne obloge lajšajo oteklino in so še posebej pri-merne pri vnetjih. Toplota, na primer vroča prha ali kopel, topel obkladek, termofor, deluje blagodejno. Pazite, da se ne opečete ali pod-hladite.

Poskrbite za dober spanecSpanec je bistvenega pomena za ohranjanje

zdravja. Telo si med spanjem opomore in zato lažje obvladuje bolečine. Poleg tega sklepi med spanjem mirujejo.

Olajπajte si æivljenjeObstaja veliko načinov, ki vam lahko bi-

stveno olajšajo življenje – od palic za oporo pri hoji, gumijastih oblog za okrogle kljuke na vratih in podaljškov stikala namizne svetilke do najrazličnejših kuhinjskih pripomočkov. Pozanimajte se pri svojem trgovcu z ortoped-skimi in medicinskimi pripomočki. ¶

£

£

£

£

✔

✔

✔

✔

42 NA©ALEKARNA42 NA©ALEKARNA NA©ALEKARNA 43

MEDICINSKO ZRCALO

Imate težke, utrujene in boleče noge, pa ne veste čisto natančno, zakaj? To so lahko prvi opozorilni znaki, ki kažejo na začetek kronične bolezni ven. Bolezni ven so zelo razširjeno obolenje. Skoraj polovica prebivalstva ima manjše krčne žile, slaba četrtina pa velike debelne varice. Težave se lahko pojavijo kadar koli, navadno po 30. ali 40. letu starosti. Na naslednjih straneh preberite nekaj praktičnih nasvetov o tem, kako lahko razbremenite svoje noge in zaščitite vene.

RAZBREMENITE SVOJE NOGE

10 praktičnih nasvetov

za zaščito ven

Ob vsaki priložnosti gibajte z nogamiIzogibajte se dolgotrajnemu stanju in sedenju (zlasti s prekrižanimi nogami). Zakon težnosti povzroča zadrževanje krvi v venah nog, kar imenujemo venski zastoj ali venska staza. Za preprečevanje zastoja krvi v venah si večkrat na dan privoščite kratko hojo ali krožite s stopali. Na dolgih potovanjih z avtom, vlakom ali letalom bo redna kratkotrajna hoja na približno vsake pol ure prav tako pognala kri po venah.

Izberite si primeren športNajbolj primerna za vzpodbujanje venskega pretoka je redna hoja v primerni obutvi. Stopalo, polno drobnih ven deluje kot prava črpalka. Ob vsakem koraku gibanje podplata požene kri v peto in meča, krčenje mišic nog pa naprej proti srcu. Zelo primerni športi so gimnastika, kolesarjenje, golf, ples in plavanje, odsvetujemo pa športe, pri katerih poskakujete na mestu ali se na hitro ustavljate (tenis, squash, nogomet, rokomet, košarko ali tek na trših podlagah). Sunkoviti gibi pri teh športih povzročajo neenakomeren ponavljajoč pritisk na venski sistem. Vene se zato razširijo, kar upočasni venski pretok.

Privoščite svojim nogam hladMraz prija venam, ker jih krči. Tuširanje nog s hladno vodo pospeši delovanje ven, zmanjšuje občutek težkih nog in omili bolečino. Tuširanje s hladno vodo začnite pri gležnjih in nato približno minuto do dve postopno tuširajte navzgor proti stegnom. Hoja po vodi združuje čudovito kombinacijo hladu in �zične aktivnosti.

Izogibajte se zaprtju in zmanjšajte prekomerno telesno težoUživajte hrano, polno vlaknin. Veliko pijte (vsak dan liter in pol vode), uživajte jedi, ki vsebujejo malo nasičenih maščob (maslo, rdeče meso). Tako se boste izognili dvema pomembnima povzročiteljema visokega venskega tlaka: zaprtju in prekomerni telesni teži. Izogibajte se snovem, ki delujejo spodbujevalno: čaj, kava, alkohol, tobak.

Izogibajte se virom toploteNeposredno izpostavljanje nog visoki temperaturi je škodljivo, ker povzroča razširitev ven. Takrat se težave, kot so občutek težkih, utrujenih in napetih nog še povečajo. Izogibajte se vsem virom toplote: soncu, depilaciji z vročim voskom, blatnim, vročim kopelim, savni, solariju, grelnim blazinam, gretju v avtomobilu.

Redni zdravniški pregledi so bistvenega pomena za vaše zdravje ter za izbiro najprimernejšega načina zdravljenja. Že v začetnih stopnjah bolezni ven (boleče noge, občutek težkih in oteklih nog, krči...) je priporočeno začeti z jemanjem venoaktivnih zdravil. O njihovem načinu jemanja se posvetujte z zdravnikom ali farmacevtom.

www.bolezni-ven.si

10 praktičnih nasvetov

za zaščito ven

Nosite primerna oblačilaPretesna oblačila lahko stiskajo vene in zavirajo pretok krvi. Izberite mehka oblačila in ne nosite preozkih hlač, steznikov, pasov in kratkih nogavic s pretesno elastiko. Patent na zgornjem robu teh nogavic je pogosto pretesen in deluje kompresijsko, lahko celo ustavlja krvni obtok.

Zavedajte se, da lahko nekateri dogodki v vašem življenju, kot sta nosečnost in jemanje kontracepcijskih tablet, povečajo vaše težave z venamiBolezni venskega ožilja nog so zaradi vpliva hormonov, kot sta estrogen in progesteron, pogostejše pri ženskah. Estrogen zvišuje prepustnost ven; progesteron je odgovoren za raztezanje venskih sten. Med nosečnostjo se ta hormona izločata v velikih količinah, s čimer močno tvegate nastanek bolezni venskega popuščanja. Ta hormona sta tudi v kontracepcijskih tabletah in hormonski nadomestni terapiji.

Pred spanjem spodbujajte venski obtokPred spanjem telovadite, kot da vozite kolo. Nekaterim olajša težave tudi podlaganje nog med spanjem tako, da ležijo od 10 do 15 cm višje. Ravno tako ne pokrivajte preveč svojih nog, da bi se izognili nepotrebnemu ogrevanju.

Nosite čevlje s primerno petoČevlji z visoko peto zmanjšajo površino, s katero se stopalo dotika tal, s tem pa se zmanjša delovanje mišičnih črpalk, ki pri hoji črpajo kri iz ven proti srcu. Posledica je zastajanje krvi. Čevlji s popolnoma ravnimi podplati površino prekomerno povečajo, zato je venski pritisk nezadosten. Priporočamo čevlje s peto visoko od 3 do 4 cm.

Pogosto masirajte nogeMasaža nog in stopal v smeri proti stegnom, s katero sledite smeri venskega pretoka, poveča hitrost kroženja krvi v smeri proti srcu.

46 NA©ALEKARNA

O snovna naloga vitamina D v telesu je uravnavanje presnove kalcija in fosfatov. »e vitamina D ni dovolj, se kalcij izplavlja iz kosti, zato se njihova zgradba redËi. Tudi miπice postanejo ne-moËne. V zadnjem Ëasu so odkrili, da ima vitamin D πe veË po-

membnih vlog v organizmu in da je kljuËen za ohranjanje zdravja v πirokem pomenu besede.

Lani je smernice za priporoËeni vnos kalcija in vitamina D pri odraslih, starejπih od 50 let, prenovila Nacionalna fundacija za osteoporozo iz ZDA. V skladu z ameriπkimi smernicami so se æe spremenila tudi evrop-ska priporoËila.

“Za zdravljenje osteoporoze zdaj tudi zdravniki v Evropi priporoËamo dnevni vnos vsaj 800 enot vitamina D, po potrebi in v zaËetku zdravljen-ja lahko tudi veË. Pokazalo se je namreË, da ima vitamin D veËji terape-vtski pomen, kot smo prej mislili. Na novo priporoËeni vnos vitamina D je doloËen ne glede na izpostavljenost soncu, letni Ëas ali dodatno upora-bo multivitaminskih pripravkov,” je povedal prof. dr. Janez Preæelj, dr. med., spec. internist endokrinolog s KliniËnega oddelka za endokrinolo-gijo, diabetes in bolezni presnove KliniËnega centra v Ljubljani.

“Ker s hrano ne zauæijemo dovolj vitamina D, je njegovo dodajanje za bo-lnice z osteoporozo zelo pomembno. Dodatke vitamina D lahko jemljemo enkrat tedensko, tako da skupaj zauæijemo sedem dnevnih odmerkov, kar je povsem enakovredno vsakodnevnemu jemanju. To vedenje so uporabili proizvajalci zdravila za osteoporozo, ki so izdelali kombinacijo uËinkovitega zdravila in enotedenskega odmerka vitamina D. Novo zdra-vilo (fosavance 5600), ki je na voljo od junija letos, ima enkrat veË vita-mina D kot prejπnje kombinirano zdravilo. Kombinacija zdravila in ustrez-ne koliËine vitamina D v enem pripravku bolniku olajπa zdravljenje, poveËa njegovo sodelovanje in tako izboljπa uËinke zdravljenja,” pravi doc. dr. Marija Pfeifer, dr. med., spec. internistka endokrinologinja s Kli-niËnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in bolezni presnove KliniË-nega centra v Ljubljani. ¶

Vitaminu D pripisujejo Ëedalje veËji pomen

MEDICINSKO ZRCALO

46 NA©ALEKARNA

Ne dopustite, da vam driska pokvari počitnice mag. Irena LukanËiË

Si predstavljate, da ste končno na dopustu na morju, v hribih ali oddaljeni deželi, pa vas doleti nevšečnost, kot je driska? Prevevati vas začneta slaba volja in spraševanje Le kje sem naredil napako? Morda sadna kupa, slabo umito sadje, onesnažena voda? Kakor koli, driska je tukaj in potrebna je pomoč.


PREUDARNO ZA ZDRAVJE

50 NA©ALEKARNA


P otovalna driska (najmanj tri odvaja-nja tekočega blata v 24 urah) se na-vadno pojavi v prvem tednu potova-nja in izzveni v treh do petih dneh

(le pri okužbi s paraziti lahko traja celo več kot mesec dni). Spremljajo jo zvišana telesna tem-peratura, krči v trebuhu, bruhanje, glavobol, utrujenost in redkeje blato s sluzjo ali krvjo.

Kako ukrepati ob poËitniπki driskiNadomeščanje izgubljene

tekočine – rehidracijaPrvi in najpomembnejši ukrep ob driski je

nadomeščanje tekočine (rehidracija) in soli (ele-ktrolitov), še posebej, če smo v toplejših krajih. Rehidracijska raztopina (peroralna rehidracij-ska sol) je mešanica elektrolitov in glukoze. Lahko jo kupite v lekarni ali si jo pripravite sami doma. V liter prekuhane vode zamešate čajno žličko kuhinjske soli in pet jedilnih žlic sladkorja (če je le mogoče, glukoze), za izboljša-nje okusa pa dodaste sok dveh pomaranč in dveh grenivk.

Rehidracijsko raztopino pijte po požirkih. Rehidracija je potrebna, dokler trajajo težave. Posebne prehranske diete niso potrebne. Pri-poroča pa se uživanje lahke, nemastne in malo sladkane hrane s čim manj vlakninami.

Kako drisko prepreËimoZa preprečitev okužbe, ki pripelje do dri-

ske, se je treba na potovanju držati pravila pre-vri, hrano skuhaj ali olupi ali pa raje nanjo pozabi. Uživati je treba torej le prekuhano hrano (nad 65 ºc), živila, ki jih olupimo, in pija-čo v nepoškodovani originalni embalaži. Vodo

je treba kupiti ali uporabljati očiščevalne/raz-kužilne pripravke. Poleg tega je treba paziti na dobro osebno in hišno higieno in se izogi-bati slabo vzdrževanim javnim kopališčem.

Okužbo lahko preprečimo tudi z dobro uravnoteženo črevesno floro, zato se pred poči-

Ustavljanje driske

Za dodatno pomoË in ustavitev blage do zmerne driske se priporoËa uporaba pripravkov z mleËnokislinskimi oziroma probiotiËnimi bakterijami, ki pomagajo pri uravnoveπenju Ërevesne mikroflore in zveËajo obrambno sposobnost Ërevesne sluznice pred vsiljivci.

Tovrstne bakterije najdemo v hrani (npr. v jogurtih), v dodatkih k prehrani in v zdravilu brez recepta − Linexu®. Prednost probiotikov v zdravilu Linex® je nadzorovana in zagotovljena vsebnost bakterij. ProbiotiËne bakterije v Linexu® so v kapsulah in jih ni treba shranjevati v hladilniku, kar je zelo priroËno na potovanjih.

Kapsulo lahko odpremo, Ëe je otrok ali odrasli ne more ali ne zna pogoltniti, in vsebino stresemo na æliËko ter jo pomeπamo z nekaj tekoËine, sadne kaπice ali jogurta. Zdravila ne smemo jemati soËasno z alkoholom ali vroËimi napitki. PriporoËljivo ga je jemati, dokler teæave ne izginejo in πe nekaj dni po tem, da se Ërevesna mikroflora povsem obnovi. Linex® ne povzroËa zaprtja.

tnicami ali med njimi svetuje jemanje probioti-kov. Probiotične bakterije v zdravilu Linex® po-magajo uravnotežiti črevesno floro, in tako je manjša možnost za naselitev mikroorganiz-mov, ki povzročajo drisko, zaradi boljšega imunskega sistema pa je tudi manjša verjetnost virusne okužbe. ¶


Da ne bo zadrege, ko boste podarili nasmeh! Polonca Fiala, mag. farm., Pomurske lekarne

Dlesni so temelji za naše zobe. Tako kot mora vsaka dobra hiša stati na dobrih temeljih, tako morajo tudi zdrave zobe obdajati zdrave dlesni. Vnetje dlesni je pogost pojav. Veliko ljudi misli, da je krvavitev iz dlesni, ko ščetkamo zobe, popolnoma normalno. Nekateri celo mislijo, da je to znak temeljitega umivanja. Pa ni! To je težava, ki lahko vodi v majavost in izpadanje zob. Tega pa nihče noče, saj so zdravi zobje zelo pomembni za naše zdravje in samozavest.



Z drava dlesen ali gingiva je na dotik čvrsta in svetlo rožnate barve. Rdeča in nabrekla dlesen, ki zakrvavi ob dotiku, je znak vnetja ali gingivitisa.

Vzroki Vnetje dlesni je najpogosteje posledica

slabe ustne higiene. V ustih imamo veliko

različnih mikroorganizmov, ki se lepijo na zobe in dlesen. Z vsakodnevnim vestnim in pravilnim čiščenjem zob bakterije odstranju-jemo in s tem preprečimo nastanek mehkih zobnih oblog. Obloge najpogosteje najdemo v predelu poškodovanih plomb, ortodontskih pripomočkov, protez, na robovih dlesni, v medzobnih prostorih. Obloge, ki so na zobeh

več kot 72 ur, otrdijo v zobni kamen, ki ga samo s ščetkanjem ne moremo odstraniti.

Vzrok za nastanek gingivitisa je lahko tudi pomanjkanje vitamina C (skorbut) in niacina (vitamin B3). Nekatera zdravila (fenitoin, ki pre-prečuje epileptične napade, ciklosporin, ki zavi-ra imunski sistem, uporablja pa se pri ljudeh s

presajenimi organi, kalcijevi antagonisti za zdra-vljenje povišanega krvnega tlaka, kontracepcij-ske tablete) privedejo do povečane rasti dlesni, s čimer je oteženo odstranjevanje oblog, zato se lahko pojavi gingivitis. Pazljivost je potrebna tudi ob hormonskih spremembah v telesu (no-sečnost, menopavza, puberteta), sladkorni bole-zni itn. Stanje lahko poslabšajo tudi kajenje, stres, slaba prehrana, levkemija, aids …

54 NA©ALEKARNA

Medis, d.o.o., BrnËiËeva 1, Ljubljana

Izdelki Gengigel® so na voljo v vseh lekarnah in specializiranih prodajalnah, kjer vam bodo podali dodatne informacije.

Recept za zdrave dlesni

Pred uporabo natanËno preberite navodilo! O tveganju in neželenih uËinkih se posvetujte z zdravnikom ali farmacevtom.

Gengigel je v Evropi vodilni medicinski pripomoËek za varovanje in zdravljenje dlesni. Strokovnjaki ga priporoËajo za krvaveËe in vnete dlesni, za žepke v dlesnih, razjede in poškodbe po ruvanju zob, za afte, za vzdražena ustna tkiva zaradi protez in za težave pri izrašËanju zob.

®

Zakaj izbrati prav GENGIGEL®? Pospešuje regeneracijo tkiv in celjenje ran Zmanjšuje krvavitev in otekline Vsebuje Ëisto hialuronsko kislino v koncentraciji, ki ima potrjeno kliniËno uËinkovitost Je medicinski pripomoËek z evropskim certifikatom za varnost in kakovost Je naraven in primeren tudi za otroke, noseËnice in diabetike

56 NA©ALEKARNA


V lekarni so na voljo tudi πtevilni pripravki, ki jih lahko dobite brez recepta:

Ustne vode, ki delujejo antiseptiËno, protivnetno in lokalno protiboleËinsko (Tantum verde raztopina, ki vsebuje benzidamonijev klorid; Curasept raztopina, ki vsebuje 0,05-odstotni, 0,12-odstotni in 0,20-odstotni klorheksidin; Dokmann parodent, ki vsebuje raztopino aluminijev amonijev sulfat dodekahidrat in natrijev fluorid; Biodent raztopina …).

Zobne paste, ki poveËajo odpornost dlesni in pospeπujejo obnavljanje tkiva dlesni (Parogencyl, Sensodyne, Parodontax, ki lahko imajo tudi dodatek fluora).

Æajbelj, ki se uporablja za izpiranje in grgranje. Zavira nastanek vnetij in deluje antiseptiËno.

Pripravki, ki delujejo protivnetno (Proapin − razprπilo in kapljice v alkoholni ali nealkoholni raztopini s propolisom, ki prav tako deluje protivnetno).

Geli za dlesni (Gengigel gel, razprπilo in raztopina, ki vsebuje hialuronsko kislino in se uporablja za zdravljenje in prepreËevanje bolezni dlesni in obzobnih tkiv; Q10 gel za moËne dlesni).

Vnetje dlesni lahko napreduje v globlja obzobna tkiva. Propadati začno tkiva, ki drži-jo zob v čeljusti; zobje se začno majati in izpa-dajo. Prisoten je tudi ustni zadah. Prav tako lahko nezdravljeno vnetje dlesni vpliva na sis-temsko zdravje. Pri osebah, ki trpijo za gingi-vitisom, so pogostejše bolezni srca in ožilja (nekatere bakterije in vnetni mediatorji, ki se sproščajo, so udeleženi pri nastanku atero-skleroze srčnih žil) ter pljučna obolenja (aspi-racija bakterij iz ustne votline in žrela), noseč-nici pa grozita prezgodnji porod in nižja teža novorojenčka, saj lahko bakterije in njihovi endotoksini s krvjo preidejo v plod.

PrepreËevanje in zdravljenje Najpomembnejša je pravilna ustna higi-

ena, s čimer lahko preprečimo ali ustavimo napredovanje bolezni. Ustno votlino je tre-ba očistiti vsaj dvakrat na dan. Samo ščet-kanje ni dovolj, uporabiti je treba tudi zob-no nitko in medzobno oziroma interdental-no ščetko.

Bolezni in stanja, ki lahko poslabšajo gin-givitis, moramo zdraviti ali nadzorovati. Po-membna je tudi uravnotežena prehrana, obogatena z vitamini in minerali. Zaželeno je uživanje sadja, zelenjave in mleka, izogi-bati pa se je treba sladkarijam. Ob pomanj-kanju vitamina C in niacina lahko primanj-kljaj nadomestimo prav z uravnoteženo pre-hrano ali uporabo vitaminskih dodatkov v obliki tablet.

Ne smemo pa pozabiti na kontrolne pre-glede pri zobozdravniku, ki bo znal najbolje

Za ve informacij o proizvodu in naro ilu brošure nas lahko pokli ete na 040 430 566 oz. [email protected].

www.sensilab.si

SENSILAB Q10 Gel za MoËne dlesni:pomaga zagotoviti ustrezno zaš ito ustne votlineosvežuje ustno votlino in omejuje neprijeten zadah, ki je posledica slabe higienepomaga prepre evati razvoj patogenih dejavnikov v ustni votlini in s tem pozitivno vpliva na stanje celotnega organizmapomaga omejiti krvavenje dlesni in njihovo otekanje

V SENSILAB Q10 Gel za MoËne dlesni smo uporabili inovativno kombinacijo sestavin, ki pomaga-jo zagotavljati vsakodnevno nego ob utljivih dlesni:

Koencim Q10 – nova, vodotopna oblika koencima Q10, ki zaradi uporabe edinstvene transportne molekule prenese koencim Q10 neposredno do celic sklenine, pove a proizvodnjo energije v celicah ter spodbuja procese regeneracije poškodovanih dlesni Metino olje in limonen – kombinacija sestavin, ki nežno hladi in osvežuje ustno votlino

Sestavine: Gel vsebuje aktivne substance : 1,34% Koencima Q10 5%, 0,15% olja iz poprove mete

na voljo v lekarnah, specializiranih prodajalnah in Sanolaborju

Q10 GEL ZA MO»NE DLESNI

FARM

ICO

M, f

arm

ac

evt

ska

dru

ba

d.o

.o.,

Pot

k se

jmišè

u 35

, 123

1 Lj

ublja

na

, Slo

ven

ia te

l: +3

86(0

)1 5

8 90

350

, fa

rmic

om

@fa

rmic

om

.si

bleš e nasmeh

oceniti stanje in svetovati, kako ohraniti lepe in zdrave dlesni! Da ne boste v zadregi, ko bi morali podariti nasmeh! ¶

NA©ALEKARNA 59

ÆIVLJENJE JE LEPO

Brihtni Jurček je razmišljal takole: Teden ima pet šolskih dni. Verjetnost, da bom vprašan v ponedeljek, je le petinska v primerjavi s štiripetinsko, da bom vprašan naslednje štiri dni. Torej ne bom vprašan že v ponede-ljek. Če prav pomislim, je razmišljal naprej, ali je sploh zelo verjetno, da bom vprašan naslednje dni? Denimo v torek. Le četrtinska verjetnost je v primerjavi s tričetrtinsko, da bom vprašan v sredo, četrtek ali petek. To-rej ne bom vprašan že v torek. Če prav pomislim, je nato tuhtal, kolikšna je verjetnost, da bom vprašan v sredo? Le tretjinska v primerjavi z dvotre-tjinsko, da bom vprašan zadnja dva dni v tednu. Torej ne bom vprašan niti v sredo. Če prav pomislim, je še razmišljal, kako verjetno je, da bom vprašan v četrtek? Nič bolj, kot da bom vprašan v petek. Do četrtka ali petka pa je še daleč, zato je časa še na pretek, da poskrbim za svoje du-ševno zdravje in dam za dobro počutje možgane na pašo. Tako je tudi storil. Ko je v ponedeljek prišel razposajen v šolo, pa je naneslo, da ga je nepripravljenega učitelj prvega vprašal. Brihtni Jurček se seveda ni mogel načuditi, da ima lahko tako “sijajno” razmišljanje tako porazne praktič-ne posledice, ki mu grenijo življenje in ogrožajo njegovo duševno zdravje.

wBrihtni Janezek se je lotil problema z druge strani in po istem

miselnem vzorcu prišel do povsem drugačnega sklepa: Teden ima pet šolskih dni. Verjetnost, da bom vprašan v petek, je le petinska v pri-merjavi s štiripetinsko, da bom vprašan prve štiri dni v tednu. Torej ne bom vprašan šele v petek. Če prav pomislim, je razmišljal naprej, ali je sploh zelo verjetno, da bom vprašan predhodne dni? Denimo v četrtek. Le četrtinska verjetnost je v primerjavi s tričetrtinsko, da bom vprašan v sre-do, torek ali ponedeljek. Torej ne bom vprašan šele v četrtek. Če prav po-mislim, je nato tuhtal, kolikšna je verjetnost, da bom vprašan v sredo? Le tretjinska v primerjavi z dvotretjinsko, da bom vprašan prva dva dni v te-dnu. Torej ne bom vprašan niti v sredo. Če prav pomislim, je še razmi-šljal, kako verjetno je, da bom vprašan v torek? Nič bolj, kot da bom vpra-šan že v ponedeljek. Ponedeljek in torek pa sta že zelo blizu, zato je skraj-ni čas, da se podvizam in se že danes začnem pripravljati na spraševanje. Tako je tudi storil. Ko je v ponedeljek prišel poln znanja v šolo, sicer ni bil vprašan, ker je pač naneslo, da ga je doletelo spraševanje šele v petek. Vendar je do takrat lahko imel za dobro počutje možgane na paši, mimo-grede utrdil znanje in tako poskrbel za svoje duševno zdravje.

w Poduk: Dober prijem nadomesti primanjkljaj pameti, prava

razporeditev dobrega počutja pa zakrpa vrzel v duševnem zdravju.

na lekarniški tehtnici

Možgani na paši Janez ©pringer, mag. farm., spec.

Neki učitelj je v petek napovedal svojim učencem spraševanje naslednji teden in jih obenem opozoril, naj se čim prej spravijo k učenju.

58 NA©ALEKARNA

besedilo za dobro poËutje in duπevno zdravje

60 NA©ALEKARNA

N ajprej je treba odgovoriti na vpra-šanje, ki se postavlja kar samo: kdo sploh je diplomirani sanitar-ni inženir? Tako kot večina sem

tudi sam ta študij povezoval predvsem z delom zdravstvenega (prej sanitarnega) inšpektorja. Vendar se je izkazalo, da je to le ena izmed mo-žnosti zaposlitve.

Koncept dela sanitarnega inženirja izvira iz zda, kjer so v začetku dvajsetega stoletja oblikovali profil tehničnega strokovnjaka za javno zdravje, ki se ukvarja z reševanjem zdra-vstvenih problemov preskrbe s pitno vodo, osebne higiene, zraka, hišne higiene, ravnanja z odpadki in odpadnimi vodami, s kontrolo hrupa in radioaktivnosti. V letih 1977–1983 je vlogo sanitarnega inženirja kot zdravstvenega strokovnjaka prepoznala tudi Svetovna zdra-vstvena organizacija.

V Sloveniji traja študij za sanitarnega inže-nirja štiri leta in se izvaja na Visoki šoli za zdravstvo Univerze v Ljubljani, ki je trenutno v postopku preoblikovanja v zdravstveno fa-kulteto. Sočasno se bo tudi študijski program

Sanitarno inženirstvo preoblikoval v univer-zitetni študijski program, ki bo usklajen s smernicami bolonjske deklaracije. Pripravlja se tudi študij na t. i. drugi stopnji, ki bo diplo-mantom omogočal poglobitev posameznih področij njihovega dela in pridobitev naslova magister stroke. Zaradi širine znanj, ki jih pri svojem delu potrebuje diplomirani sanitarni inženir, pri izvajanju študija sodelujejo preda-vatelji iz osmih fakultet ljubljanske univerze ter strokovnjaki institucij, ki se ukvarjajo z javnim zdravjem in ekologijo. Velik del študija obsegajo laboratorijske in terenske vaje, kjer se študentje srečujejo s problemi iz vsakodnev-nega življenja. ¶

Sanitarni inæenir varuje prebivalstvo pred πkodljivimi vplivi okolja in okolje pred πkodljivimi uËinki Ëloveka. Pomeni torej vmesni Ëlen, ki skuπa odpravljati vzroke in blaæiti posledice negativnih dejavnikov na obeh straneh. Od preostalih zdravstvenih delavcev, pri katerih je v ospredju posameznik, se loËi po tem, da se ukvarja z zdravjem celotnega prebivalstva.

Sanitarni inæenir se lahko zaposli v organizacijah, ki se ukvarjajo z varovanjem javnega zdravja ali varovanjem okolja, v javnih zdravstvenih zavodih, inπtitutih, projektantskih podjetjih, v podjetjih, ki s svojo proizvo-dno tehnologijo vplivajo na Ëlovekovo okolje, podjetjih s podroËja proizvodnje in prometa z æivili, podjetjih, ki se ukvarjajo s higienizacijo, prometom s strupi in kemikali-jami, v vrtcih, domovih za starejπe obËane, kopaliπËih, zdraviliπËih, komunalnih podjetjih in javni upravi. Vsekakor poklic diplomiranega sanitarnega inæenirja priporoËam vsem, ki jih zanima veliko razliËnih podroËij, saj bodo tako dobili moænost, da na enem mestu zdruæijo veË interesov hkrati.

Kaj dela sanitarni inženir Andrej Ovca, dipl. san. inæ.

Ste kdaj pomislili, s koliko poklici se dnevno srečujete, pa jih sploh ne opazite? Eden takšnih je tudi sanitarni inženir. Uživanje kakovostne hrane, čiste vode, higiena v restavracijah in drugih javnih prostorih … je tudi njihova zasluga. Preberite, kaj vse počne sanitarni inženir – zagotovo boste presenečeni.

60 NA©ALEKARNA

Ilustracija: Lidija Baπa

ÆIVLJENJE JE LEPO

NA©ALEKARNA 63

SANJSKA KOLUMNA

Preproste, sijajne zgodbe, ki se berejo kot poezija ... Utišani Haiti je še enkrat našel svoj literarni glas.

Paule Marshall, haitijska avtorica

Haiti, razkrit v zbirki zgodb Edwidge Danticat Krik? Krak!

“v ville roseu, haitijski vasi, od koder prihaja mama, nekateri ljudje verjamejo, da so v morju posebna mesta, kjer še vedno počivajo izgubljeni afričani, ki so skočili z ladij s sužnji, in da so umrli na morju bili za to potovanje izbrani, da bi se lahko pridružili svojim dolgo pogrešanim sorodnikom.”

62 NA©ALEKARNA


SANJSKA KOLUMNA

Edwidge Danticat se je rodila na Haitiju, karibskem otoku s fran-cosko kolonialno preteklostjo. Afriška tradicija in haitijski vudu sta navzoča v verskih obredih, pomemben del skupnega kulturnega izročila pa pomeni pripovedovanje zgodb. Krik? zakličejo tete in sta-re mame. Krak! odgovorijo otroci in prisluhnejo pripovedim, ki pove-zujejo generacije črnskih družin.

Težko in kruto življenje številne prebivalce Haitija prisili, da v improvi-ziranih plovilih zapustijo tropski otok in odidejo na tvegano potovanje. Napeto politično dogajanje vedno znova izbruhne v prevrate, poleg tega po najrevnejšem karibskem otoku vsako sezono pustošijo tudi silni orkani.

Edwidge Danticat je odraščala pri teti in stricu na Haitiju ter se pri dvanajstih letih pridružila staršem v New Yorku. Kreolščino je v novem okolju zamenjala angleščina, vendar se je zavzeto in s pretanjenim ob-čutkom za jezik kmalu začela izražati s pisanjem kratkih zgodb, ki so na-letele na močan odziv pri bralcih in kritikih. V njeni drugi knjigi Krik? Krak! so nanizane zgodbe, v katerih se prepletajo sanje in resničnost iz življenja oseb, katerih usode so deloma povezane. Skupni so jim dogod-ki, ki segajo od časov prisilnega izkoriščanja do posledic današnjih nemi-rov in nasilja. Odločilno vlogo igrajo ženske, saj so prav one nosilke izro-čila in življenja. Pisateljici uspe bralcu priklicati okuse, vonje, melodije in barvno razkošje tropskega otoka; prav tako dobro se v danih razmerah znajde v okolju ameriške metropole.

Edwidge Danticat je doslej prejela več nagrad; tudi njena zadnja knjiga je med finalisti za ameriško priznanje literarnih kritikov. Avtobiografski roman Brat, umiram (2007) je posvetila življenjskima usodama očeta in strica v današnjih političnih in družbenih okvirih. Pisateljica ne brska po zlu in ne posega v nedoumljive vzroke tragike ob stričevi smrti, temveč vestno poroča o dogodkih iz življenja bratov s Haitija. Del ameriške jav-nosti se je burno odzval na prikaz razmer v centrih za begunce in na sta-nje v politiki doseljevanja tujcev. Tako kot njena druga dela je tudi knjiga o bratih napeta pripoved o družini in dogodkih, ki jo pretresajo. ¶

Uršula Rebekq prevajalka

qZbirka zgodb Krik? Krak! ameriško-haitijske pisateljice Edwidge Danticat je izšla pri založbi Sanje. Več o avtorici in knjigi lahko preberete na www.sanje.si.

“Moški je povedal, da je bil nekoč v čolnu s skupino Kubancev. Kubance so pobrali na enem od Bahamskih otokov. Ko jih je prijela obalna straža, so Kubance odpelj ali v Miami, njega pa vrnili na Haiti. Spet je na čolnu, zdaj z nekakšnimi papirji in dokumenti, ki naj bi dokazali, da ga na Haitiju preganja policija. Za vsak primer ima tudi zlomljeno nogo.”

“Kadar si si spletala kitke, si pomislila na to, kako zelo si podobna svoji materi in njeni mami. Vzpodbudil te je njun šepet, v glavo ti je privrelo njuno mrmraje iznad kipečih loncev. Tisoče žensk te nagovarja, da bi spregovorila s skrhano konico svojega svinčnika. Praviš jim pesnice kuhinje.”

“Kdaj pa kdaj se sprašujem, ali je na drugi strani morja res kopno. Morda je morje neskončno. Kot je moja ljubezen do tebe.”

Opustite vse negativne misli o preteklosti in vse skrbi prihodnosti. Živite zdaj!

66 NA©ALEKARNA

“”

Zdenka Šantel, mag. farm.

Lekarna Lesce

Fotogra≥jaŽiga Koritnik

PORTRET FARMACEVTA

68 NA©ALEKARNA

V GIBANJU

NA©ALEKARNA 69

Gibanje je katera koli gibalna dejavnost, pri kateri se poveča srčni utrip in pri kateri se za nekaj časa zadihamo. Naše telo potrebuje gibanje, saj je to osnovna človekova potreba, tako kot potreba po hrani, vodi, zraku in svetlobi. A današnji način življenja ne podpira te potrebe, saj nas sili, da večino dneva preživimo sede, v službi, avtomobilu, šoli, za računalnikom. Sedeč način življenja vse bolj prevzemajo tudi otroci in mladostniki v Sloveniji, saj so premalo telesno dejavni. Tako mladim kot odraslim pa lahko gibanje daje moč in energijo, da se spoprimejo z vsakodnevnimi nalogami in preizkušnjami.

SMISELNA IN PRIJETNA NALOÆBA ZA ÆIVLJENJE Rok PetriË, absolvent fakultete za farmacijo v sodelovanju z ZZV Celje

GIBANJE

70 NA©ALEKARNA

V GIBANJU

Z a odrasle je priporočljivo, da bi tele-sni dejavnosti posvetili vsaj pol ure na dan. Otroci in mladi pa naj bi vsak dan opravili najmanj 60 minut

telesne dejavnosti vsaj zmerne intenzivnosti. Ključne koristi telesne dejavnosti so ohranjanje in povečanje telesne moči in vzdržljivosti, iz-boljšanje duševnega zdravja in razpoloženja, večje samospoštovanje, pomaga vzdrževati ali zmanjševati telesno težo in povečuje mišično maso. Pri starejših ljudeh zmanjšuje tveganje padcev, tveganje za nastanek bolezni srca in ožilja, sladkorne bolezni, raka na debelem čre-vesu in osteoporoze. Mnoge od koristnih tele-snih dejavnosti, ki so dostopne vsakomur – hoja, uporaba stopnic namesto dvigala, uporaba kolesa namesto avtomobila – so brezplačne ali pa ne stanejo veliko. Gibanje je nedvomno po-membna naložba v zdravje v vseh starostnih obdobjih življenja. Smiselno je, da izberemo ti-ste športnorekreativne dejavnosti, ki nam nu-dijo zadovoljstvo in užitek.

Kaj nas ovira, da telesno nismo dovolj de-javni? Po eni od anket je najpogostejši razlog za telesno neaktivnosti pomanjkanje časa, skrb za osebno varnost, občutek preutrujeno-sti ali želja po počitku. Najpogostejši razlog je pomanjkanje časa, a številni ljudje hkrati priznavajo, da v prostem času pravzaprav ne počnejo nič učinkovitega in se pogosto sploh ne spomnijo, kako preživljajo proste trenut-ke. Gre tudi za osebno odločitev, kako si bomo organizirali čas in kaj bomo postavili na vi-soko mesto naše prioritetne lestvice.

Med pozitivnimi osebnimi dejavniki, ki spodbudijo posameznika k aktivnemu načinu življenja, so predvsem samozavest, namen va-diti, uživanje v telesni vadbi, želja po dobrem zdravju in telesni pripravljenosti.

V Evropski uniji kar dve tretjini ljudi, sta-rejših od 15 let, nista toliko telesno dejavni, kot je priporočeno. K takšni sliki je veliko

prispevala mehanizacija dela in vsakdanjih opravil, povečana raba avtomobilov, sedeče delo, raba naprav, ki nam delo olajšujejo (pralni, pomivalni, sušilni stroji), ter porast uporabe računalnika in gledanja televizije v prostem času.

Zdravstvena škoda zaradi telesne nede-javnosti je velika. Številne države se spo-prijemajo s skokovitim razraščanjem kro-ničnih bolezni, debelosti in prevladujočega sedečega življenjskega sloga.

Le kakšnih 30 odstotkov ljudi je telesno dovolj dejavnih. Sedeč način življenja, v kate-rem prevladuje mirovanje, povečuje krvni tlak in raven holesterola. Za aktivnejši življenjski slog ni nikoli prepozno – telesna dejavnost bo v vsakem trenutku pozitivna naložba v zdrav-je, počutje in veselje do življenja. ¶

Ena od univerzalnih vrst gibanja, dostopna vsakomur vsak dan, je hoja. »e smo v slabi telesni kondiciji, se lahko poskusimo razgibati najprej s hojo. Hoja je najpreprostejπa in najprijetnejπa vadba za izboljπanje telesnega in duπevnega poËutja. Æe pol ure zmerno hitre hoje na sveæem zraku nam lahko izjemno koristi in popestri dan. Pri njej tveganja za poπkodbe skoraj ni, saj ob tem, ko krepi sleherno telesno miπico, ne obremenjuje sklepov, pa πe drage πportne opreme ne potrebujete. Hodite lahko kjer koli, po ploËniku v sluæbo, parku, gozdu, doma, na fitnes napravi …


ZA MIZO

Kot ste, dragi bralci in bralke, že vajeni, si revija Naša lekarna prizadeva postati stalnica v vašem vsakdanjiku za poljudnoznanstveno pomoč pri izboljšanju kakovosti življenja. Tudi hrana je ena od stvari, ki lahko pripomorejo k boljšemu počutju in ne nazadnje tudi zdravju. Zato vam bomo v tej rubriki predstavili novo zdravo jed in njeno izpeljanko, ki po izračunih kalorij mogoče ni najbolj optimalna, ima pa ugoden vpliv na dušo. Predvsem odrekanje in štetje kalorij nam večkrat povzročata stres, ki ne sprošča ravno opevanega “hormona sreče”, serotonina.

Hitro in zdravo Mihael VrËkovnik, absolvent dentalne medicine, velik gurman in ljubitelj kuhanja.


74 NA©ALEKARNA74 NA©ALEKARNA

ZA MIZO

P rvi recept vam bo, če vam bo primanjkovalo domi-šljije, kaj vse lahko zamešamo v testenine, prišel zelo prav, ko si boste na hitro zaželeli okusnega in zdra-vega toplega obroka.

V eno posodo nalijte vodo in jo solite, v ponev pa zlijte štiri žlice olivnega olja. Medtem ko čakate, da voda zavre, na drobno sesekljajte česen. Nato v vrelo vodo stresite testenine in jih kuha-jte po navodilih z embalaže. Zdaj že lahko na majhnem ognju počasi pražite česen in dražite sosede s prijetnim vonjem. Pazi-te, da se česen ne zažge, saj se tudi to zavoha in seveda okusi. Vsake toliko poskusite katerega od česenčkov. Ko izgubijo močan, surov okus in jih je lahko pojesti, odstavite ponev z ogn-ja. Kuhane testenine odcedite in jih stresite v ponev s česnom in oljem. Vse skupaj postavite nazaj na srednje visok ogenj ter ne-prestano mešajte. Ko se česen in olje enakomerno porazdelita po vseh testeninah, je jed pripravljena. Glede na izkušnje bo tre-ba še malo dosoliti, a to je stvar okusa.

Če vam ni do štetja kalorij, vam jih z veseljem še malo naložim. Na trakce, kocke, lahko tudi srčke, trikotnike – odvi-sno od časa – narežite pršut. Pršut dajte v ponev s česnom neko-liko pozneje in ga pražite le toliko, da nekoliko pobledi in odda del svoje slane arome. Nato še vse skupaj s testeninami malo popražite. Postrezite na plitve, čim večje krožnike – naj bo vide-ti gosposko. Po vrhu posujte nariban parmezan in nikar ne do-solite, dokler ne pokusite, saj je pršut navadno že sam po sebi dovolj slan.

Seveda lahko jed oplemenitite z narezanimi olivami, ki jih začnete pražiti skupaj s česnom. Zaželeno je, da receptu dodaste svoje kuharske navdihe. Začimbe, razen malo soli, bomo v tem receptu dali v rubriko nepotrebno.

Še nasvet, ki pa je bolj všeč mojim prijateljem kot meni. Vse skupaj postavite za pol ure v hladilnik in dobili boste okusno te-steninsko solato. Postrezite jo s popečenimi kruhki – tako boste lažje napolnili krdelo lačnih želodčkov. ¶

Dober tek!

»as priprave: 15 minut Sestavine (za dve osebi) : • 250 g testenin• pet velikih strokov Ëesna• 4 ælice olivnega olja • 10 dag prπuta• parmezan po æelji

100 % naravni kolostrum biološke pridelave

Novo! Edini pravi kolostrum®

www.ekolostrum.com

ODPORNOST

RAVNOVESJE

REGENERACIJA

MOČ

VITALNOST

Imunski faktorji - Rastni faktorji - Antioksidanti - Vitamini - Minerali

76 NA©ALEKARNA

MESE»NI MOÆNAR

T udi letos bomo svetovni dan krvo-dajalstva praznovali po vsem sve-tu pod okriljem Svetovne zdra-vstvene organizacije, Mednarodne

federacije društev Rdečega križa in Rdečega polmeseca, Mednarodne federacije krvodajal-skih organizacij in Mednarodnega združenja za transfuzijsko medicino. Svetovni dan krvo-dajalcev vsako leto praznujemo 14. junija po vsem svetu, da bi okrepili zavest o potrebi po varni krvi in o pomembnosti rednega, prosto-voljnega in neplačanega krvodajalstva. Ta dan je namenjen tudi izkazovanju hvaležnosti in spoštovanja krvodajalcem, ki bolnikom omo-gočijo ustrezno zdravljenje.

Osrednja tema letošnjega svetovnega dne-

va krvodajalstva je redno darovanje krvi, in sicer v podporo nacionalnim programom kr-vodajalstva, s katerimi se gradi baza rednih, prostovoljnih in neplačanih krvodajalcev.

Slogani, kot sta Še na veliko darovanj in Enkrat ni dovolj, poudarjajo, kako zelo so po-membni redni krvodajalci, ki omogočajo zado-stno zalogo krvi in krvnih pripravkov določe-nih krvnih skupin. Redni krvodajalci namreč zagotavljajo najvarnejšo kri.

Vsako leto se širijo aktivnosti in veča števi-lo držav, ki sodelujejo v praznovanju. Letošnji

osrednji dogodek bo v Dubaju pod okriljem vlade Združenih arabskih emiratov. Temu se bodo pridružili dogodki po regijah in posame-znih državah.

Svetovni dan krvodajalcev in slovenski dan krvodajalstva sta priložnost, da se zahvalimo vsem krvodajalcem. Ti so namreč temelj pre-skrbe z varno krvjo za vse bolnike, ki potrebu-jejo transfuzijo krvi. ¶

Zato hvala vam, krvodajalci!

Kontakt:Zavod RS za transfuzijsko medicino ©lajmerjeva 61000 Ljubljana tel.: 01/ 5438 100www.ztm.si

svetovni dan krvodajalcev. junij

Praznujemo darilo življenju

Vsako sekundo vsakega dne po vsem svetu ljudje vseh starosti in različnih življenjskih slogov potrebujejo za ozdravitev ali ohranitev ogroženega življenja transfuzijo krvi. Potreba po krvi je splošna, dostop do nje pa žal ni enak za vse, ki jo potrebujejo. Pomanjkanje krvi je še vedno posebej pereče v državah v razvoju, kjer živi večina svetovne populacije.

Tudi v Sloveniji se pridruæujemo svetovnemu prazniku dneva krvodajalcev. Praznovanje zaËenjamo s svojim nacionalnim praznikom, 4. junijem, slovenskim dnevom krvodajalstva. Na ta dan leta 1945 smo v Sloveniji odvzeli in konzervirali prve enote krvi.

76 NA©ALEKARNA

www.sensilab.si

na voljo v lekarna, specializiranih prodajalnah in Sanolaborju

FARM

ICO

M, f

arm

ac

evt

ska

dru

ba

d.o

.o.,

Pot

k se

jmišè

u 35

, 123

1 Lj

ub

ljan

a,

Slo

ven

ia te

l: +3

86(0

)1 5

8 90

350

, fa

x: +

386(

0)1

58 9

0 39

5, m

ob

ile +

386(

0)40

430

228

, fa

rmic

om

@fa

rmic

om

.si

Za ve informacij o proizvodu in naro ilu brošure nas lahko pokli ete na 040 430 566 oz. [email protected].

SENSILAB Strong nerves ne povzro a zaspanosti!

SENSILAB Strong nerves vsebuje inovativno kombinacijo sestavin, ki pomagajo zaš ititi organizem pred stresom:

Suntheanine® – aminokislina L-theanine s klini no študijo, ki zvišuje odpornost organizma na stres, pomirja brez povzro anja zaspanosti, znižuje povišan krvni tlak, lajša simptome predmenstrualne razdražljivostiFormula CalmSource® – kombinacija izvle ka Poprove mete, Rožnega korena in magnezija, ki spodbujajo odpornost na stres ter blažijo simptome razdražljivosti Kompleks vitaminov B in folne kisline, ki omogo a pravilno delovanje živ nega sistemaSensiAccelerator® - izjemna kombinacija sestavin koencima Q10, Bioperine ®, ter izvle ka ingverjeve Korenine, ki spodbujajo u inkovitost in absorpcijo preparata v organizmu.

STRONG NERVESmo pomiritve rju

so izpostavljeni stresnim situacijamimajo slab imunski sistem zaradi stresaso ob utljivi, razdražljivi in nemirniimajo simptome predmenstrualne napetosti imajo povišan krvni tlak

SENSILAB STRONG NERVESje prehransko doplonilo v obliki kapsul, namenjeno vsem odraslim osebam, ki:

U inkovitost proizvoda strong nerves dokazujejo klini ne študije.

prehransko dopolnilo

MESE»NI MOÆNAR

S prenovljeno listo zdravil, ki naj bi začela veljati junija, in z osveženim seznamom medsebojno zamenljivih zdravil bo predpisovanje na recept v

breme obveznega (ozz) in dopolnilnega (pro-stovoljnega) zdravstvenega zavarovanja zago-tovljeno 14 novim zdravilnim učinkovinam.

Z novo razvrstitvijo zdravil na liste bodo zdravniki po uveljavitvi novosti lahko na recept predpisovali naslednje učinkovine oz. zdravila:

• nilotinib (tasigna) je zdravilo, namenjeno zdravljenju bolnikov s kronično mieloično levkemijo;

• lenalidomid (revlimid) je zdravilo za zdravljenje bolnikov z razsutim plazmocitomom;

• telbivudin (sebivo) je namenjen zdravljenju bolnikov s kroničnim hepatitisom B;

• raltegravir (isentress) je zdravilo za zdravljenje bolnikov, okuženih s hiv;

• zdravljenjuduševnihmotenjjenamenjennovi antipsihotik paliperidon (invega);

• bupropion (wellbutrin) se uporablja za zdravljenje hude depresije;

• dvanovahormonskakontraceptiva:dezogestrel (cerazette) ter norelgestromin in etinilestradiol v obliki obližev (evra);

• sitagliptin (januvia) je zdravilo za zdra-vljenje bolnikov s sladkorno boleznijo;

• zdravljenjubolečinestanamenjenaetorikoksib (arcoxia) in obliži z lidokainom (versatis);

• bolnikomzanginopektorisjenamenjentrimetazidin (preductal mr);

• zdravljenjubolnikovzalergijskimvnetjemnosne sluznice je namenjen flutikazonfuroat (avamys);

• noveritropoetin:metoksipolietilenglikol epoetin beta (mircera).

Poleg novih zdravil bo nova razvrstitev zdra-vil na liste uvedla tudi nove indikacije za že raz-vrščena zdravila. Tako ima sorafenib (nexavar), ki se uporablja za zdravljenje bolnikov z razsu-tim rakom ledvic, novo indikacijo rak jetrnih ce-lic. Etanercept (enbrel) in adalimumab (humi-ra), ki sta se doslej uporabljala za zdravljenje rev-matoloških bolnikov in bolnikov s hudo obliko kronične vnetne črevesne bolezni, bosta odslej na voljo tudi bolnikom s hudo obliko psoriaze.

Poleg novih zdravil bo nova razvrstitev zdravil na liste uvedla tudi novo biološko po-dobno zdravilo (Epoetin zeta (retacrit)), novo živilo za posebne zdravstvene namene (Apta-mil allergy digestive care), nove generične vzporednice, nove oblike in nova pakiranja ter zdravila z novimi ali dopolnjenimi omejitvami predpisovanja in umik določenih zdravil z liste, ker niso prišla na trg ali jih ni več na trgu.

Z novo razvrstitvijo zdravil na liste se uvaja tudi nov seznam medsebojno zamenljivih zdravil z najvišjo priznano vrednostjo, ki bo po novem vseboval 53 (sedanji 55) zdravilnih učinkovin, 129 (sedanji 132) oblik zdravil oziroma skupno 390 (sedanji 385) zdravil z lastniškim imenom.

Tako kot pri predhodnih seznamih bo tudi pri desetem zaporednem, spomladan-skem seznamu v vsaki skupini medsebojno zamenljivih zdravil vsaj eno zdravilo, ki ne bo presegalo najvišje priznane vrednosti in zato zanj zavarovani osebi ne bo treba do-plačati razlike med ceno zdravila in najvišjo priznano vrednostjo, ki jo krije obvezno in dopolnilno zdravstveno zavarovanje. ¶

Z junijem spet nekaj novih zdravil na listi

78 NA©ALEKARNA

Z Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije so sporočili, da je upravni odbor sprejel predlog nove, spomladanske liste zdravil in predlog seznama medsebojno zamenljivih zdravil z najvišjo priznano vrednostjo. Tako bo 14 novim zdravilnim učinkovinam omogočeno predpisovanje na recept v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja.

Honorarne sodelavce (m/ž)

80 NA©ALEKARNA

NAGRADNA IGRA BRALCI PI©EJO

Navodila:Vstavite ~rkeT A K O L A H K Ov prazna polja tako, da bodo v vsakem kvadrantu, v vsaki vrstici in v vsakem stolpcu vse na{tete ~rke. ^rke iz o{tevil~enih polj 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7 in8, prepi{ite, da dobite geslo.

Geslo po{ljite na dopisnici ali po e-po{ti do 27. junija 2008 na naslov: Entrapharm, d.o.o., Pot k sejmi{~u 30, 1000 Ljubljana urednistvo≤nasa-lekarna.si Žrebanje nagrad bo 30. junijav prostorih podjetja Entrapharm. Nagrajenci bodo prejeli nagrade podjetja Lek d.d. iz Ljubljane.

Re{itev sudoku uganke iz dvaindvajsete {tevilke je PA NE BO TLELO. V uredni{tvo je prispelo 522pravilnih re{itev. Iz`rebanci nagradne igre so: Damjan MatkoviË iz Dragatuπa, Marija GregoriË iz Kranja in Veronika KavËiË iz Dornberka. Nagrajenci bodo prejeli prakti~ne nagrade podjetja Lek d.d. iz Ljubljane.

êstitamo!

SUDOKU

Prip

ravi

la M

artin

a Br

ank

oglasnosporoËilo

Topli dnevi nam po navadi dajejo pol-no energije in veliko veË volje imamo za gibanje. Pazljivost seveda ni od-veË, saj lahko hitro naredimo kakπen napaËen gib in se poπkodujemo. Poπkodovano mesto je treba Ëim prej ohladiti. »e koæa ni poπkodovana,

je po ohladitvi priporoËljivo obolelo mesto namazati z gelom Ketonal®, ki deluje protiboleËinsko in prepreËuje nastanek vnetja. Ketonal® gel po na-nosu na mesto poπkodbe hitro pro-dira globlje pod koæo in tam deluje na vzrok nastanka boleËine. Prijetno

diπi in ne masti koæe. Prednost gela Ketonal® je, da hitro in uËinkovito deluje ter da je varno zdravilo; ob pravilni uporabi ima zaradi lokalnega delovanja manj neæelenih uËinkov kot zdravila, ki se jih zauæije. Ketonal® gel lahko uporabimo tudi pri miπiËnih boleËinah, ki so posledica pretirane-ga telesnega napora. PriporoËa se ga πe za lajπanje boleËin in vnetja v pre-delu ledvenega dela hrbtenice ter pri degenerativnih sklepnih boleznih. Na voljo je brez recepta v vseh lekarnah in specializiranih prodajalnah.

Padci, zvini, nategi … Ohladi in namaæi!

Lepo pozdravljeni!

Redno prebiram vaπo revijo in konËno sem zbrala pogum, da napiπem nekaj pohvalnih besed. Revija me vedno znova preseneti, saj v njej piπete o temah, ki me ali izredno zanimajo ali v podzavesti muËijo. Kot da bi brali moje misli ... Torej vse pohvale uredniπtvu in sodelavcem v upanju, da boste tako odliËno delo nadaljevali tudi v prihodnje!

Zdenka iz Domæal

Spoπtovano uredniπtvo!

Ker se bliæa poletje, imam kot vsako leto pomisleke glede sonËenja. Na æalost sem ena izmed “sreËnih” izbrancev, ki imam po telesu ogromno znamenj. Glede tega sem resniËno obremenjena in tudi izredno previdna pri sonËenju. Zanima me, ali boste na to temo kaj pisali v vaπi reviji, saj tematike predstavljate resniËno iz drugaËnega zornega kota, realno in strokovno. Hvala za odgovor in lep pozdrav!

Darinka, PoljËane

Spoπtovana ga. Darinka!

Prav junijska πtevilka revije in poletna priloga Na poËitnice, ki ste jo naπli v reviji, ponujata ogromno informacij o tej temi. Objavljamo tudi intervjuja s priznanima strokovnjakoma, dermatologoma, ki poudarjata, da zdravega sonËenja ni. PrepriËani smo, da boste naπli odgovore na vsa svoja vpraπanja.

Prijetno branje in uæitkov polne poletne dni vam æeli uredniπtvo revije Naπa lekarna.

O A K O K

K T H L A

K A T O L H

O2

A O K T

A6

L5

K A O H

K A L O

T A K O L A H K O

8O K T A O A

K 3 1 O 7 4 L

Geslo:

P1

M2

G3

4E

5 6N

7 8

82 NA©ALEKARNA

NA©A LEKARNA SVETUJE

Anthelios − popolna zaπËita pred sonËnimi æarki Dermatoloπke raziskave laboratori-ja La Roche-Posay so vir velikih tehnoloπkih inovacij. ANTHELIOS XL vsebuje kombinacijo patentira-nih UV-filtrov MEXORYL® SX in MEXORYL® XL, ki zagotavljata zanesljivo in fotostabilno UVA-zaπËito koæe med izpostavljanjem soncu. Na voljo je pet tekstur v treh razliËnih stopnjah zaπËite za razliËne tipe koæe, za odrasle in otroke ter za razliËne okoliπËine izpostavljanja soncu.

Hansaplast − zaπËita pred insektiHansaplast sprej proti pikom insektov je optimalna zaπËita pred komarji in klopi, je izredno prijazen do koæe in ne povzroËa alergij. Zaradi uËinkovite formule brez

maπËob se hitro vpije in ne puπËa madeæev na vaπih oblaËilih. Primeren je za otroke od drugega leta starosti. »e pa vas kakπna nadloga vseeno piËi, Hansaplast

gel za nego koæe po pikih insektov blaæi srbeËico, koæo pomirja, jo hladi in neguje.

Ohladite svojo koæoPrihaja poletje in z njim πe veË sonca. Ohladite svojo koæo z novim gelom z mentolom. Popolnoma naravnemu in Ëistemu gelu Aloe vere sta dodani dve naravni aktivni uËinkovini, mentol in alantoin. Mentol prijetno hladi, alantoin pa spodbuja delitev koænih celic in s tem pospeπuje regeneracijo prizadete koæe pri sonËnih opeklinah.

Razvajanje s Ëeπnjevimi cvetoviL’Occitanovi izdelki za telo in diπave iz kolekcije Ëeπnjev cvet razvajajo telo in duπo. Preizkusite sveæo, sadno toaletno vodico, sproπËujoËe ploπËice za kopel, kremo za æametne roke in druge izdelke iz kolekcije Ëeπnjev cvet ter se prepustite Ëudovitim trenutkom sveæine.

Varni pred soncem z L’Occitane do BrasilL’Occitane do Brasil je prva kolekcija izdelkov za sonËenje, ki je narejena iz organskih sestavin brazilskega pragozda in 100-od-stotnimi naravnimi mineralnimi faktorji za zaπËito pred soncem. Izdelki zagotavljajo zaπËito pred πirokim spektrom UVA- in

UVB-æarkov, so dermatoloπko preizkuπeni in ne vsebujejo kemiËnih sonËnih filtrov, cinkovega oksida in alkohola.

UËinkovita in varna zaπËita neæne koæe dojenËkaIzdelka linije NIVEA Baby − NIVEA Baby Sun Cream z zaπËitnim faktorjem 30 in NIVEA Baby Sun

Milk z zaπËitnim faktorjem 50 − z visoko uËinkovitimi, hkrati pa izredno neænimi mineralnimi filtri maksimalno πËitita dojenËkovo koæo pred UVA- in UVB-sevanjem. Izb

orpripravljamovuredniπtvu.

�o�g�l�a�s� �T�e�n�a� �F�l�e�x� �-� �N�a�s�a� �l�e�k�a�r�n�a

�2�.� �j�u�n�i�j� �2�0�0�8� �1�3�:�4�0�:�4�4

Ko življenje postane vznemirljivo

Spremenite vsak čevelj v tekaški čevelj.

Obliži za žulje Boleči žulji v vaših najljubših

čevljih? Tega je končno konec! Hansaplast obliži za

žulje blažijo bolečino in ščitijo kot druga koža.

NOVO!

Vse kar potrebujete za brezskrbno aktivno življenje:visoka lepilna moč • blažijo bolečino ob pritisku na žulj • držijo več dni • mehki, nežni, skoraj nevidni

Beie

rsd

orf

d.o

.o.,

Leta

liška

32,

100

0 Lj

ub

ljan

a

Documents

Na sonce le s primerno zaπËito / Kako zdraviti · Kompromis je puranji zrezek na žaru, vendar odmislite, da bi pomfrit za - ... zdravih vrednot, ki jih v podjetju Medis gojijo