naših …

…100

SPLETKO

Glasilo II. osnovne šole Celje

o delavnicah ob dnevu druženja

z Gimnazijo Celje – Center

Kazalo

Namesto uvoda ..................................................................................... 3

Dan druženja generacij ......................................................................... 4

Kaj o dnevu druženja generacij menijo ... ............................................ 5

Kratki intervjuji ................................................................................... 12

Utrinki s stalnih delavnic ..................................................................... 15

Anketa o dnevu druženja generacij .................................................... 25

Seznam delavnic in njihovih mentorjev……………………………………………27

3

esto uvoda

TISTI DAN

Na GCC v petek smo odšli,

z nasmehi na obrazih vsi smo bili.

Šola lepo sprejela nas je,

z znanjem obdarila nas še in še.

V razne delavnice napotili so nas

in vsakdo je v njih našel svoj jaz.

Novinarji smo raziskovali ves dan,

da vse informacije prišle bi na plan.

Zdaj pa oglejmo si naše glasilo,

ki nam bo spomin na ta dan obudilo.

.

Januša Stajnko, 8. r.

4

Dan druženja generacij

Učenci II. osnovne šole smo ves september z nestrpnostjo pričakovali petek, 21. septembra – dan

druženja generacij ob stoletnici Gimnazije Celje – Center in naše šole.

Na ta dan se je na pot proti gimnaziji prva odpravila naša novinarska ekipa Spletka. Ko smo

prispeli na GCC, so nas dijaki toplo pozdravili in nam razkazali stavbo.

Po ogledu smo se odpravili na novinarsko konferenco, ki je potekala v knjižnici. Tam smo se

zbrali ekipa Spletka, predstavniki medijev, oba ravnatelja in predstavnik Društva GCC Gregor

Deleja. Ravnatelj Majerle nam je predstavil zgodovino in delovanje GCC ter potek praznovanja

100-letnice stavbe, ravnatelj Topole pa je povedal nekaj o naši šoli.

Ob 12. uri se je pred gimnazijo začela prireditev ob stoletnici stavbe GCC. Najprej so zapeli

njihovo himno, tej pa je sledila himna naše šole. V nadaljevanju so nastopali dekliški pevski zbor

GCC, mešani pevski zbor II. OŠ in The Šlagers. Vse navzoče sta nagovorila tudi oba ravnatelja.

Prireditev se je končala s posaditvijo himalajskega bora, ki je simbolizirala tako 100-letnico šole

kot tudi svetovni dan miru.

Nato so se učenci II. OŠ in dijaki GCC

porazdelili v učilnice, kjer so potekale

različne delavnice. Nekatere delavnice

so bile stalne, v drugih pa so se učenci

in dijaki po določenem času zamenjali.

Delavnice so pokrivale različna

področja: glasbo, arhitekturo,

gledališče, jezike, kemijo, šport,

biologijo, ples …

S sošolko sva se, opremljeni s fotoaparatom in snemalnikom, odpravili nabirat vtise o teh

delavnicah. Posebno sem bila navdušena nad pozitivnim in sproščenim ozračjem v športni

delavnici, zelo zanimiva pa je bila tudi učilnica iz leta 1912. Tam smo lahko dobili izvrsten

vpogled, kako je potekal pouk pred stotimi leti.

Ob pol štirih popoldne smo se, polni različnih vtisov in rahlo žalostni zaradi prehitrega konca,

odpravili proti naši šoli.

Alenka Sošić, 8. r.

5

Kaj o dnevu druženja generacij menijo ...

Pia, učenka 8. razreda, ter Hana in Tjaša, učenki 9. razreda

Smo v športni delavnici. Zelo nam je všeč, ker

je dobro vzdušje in se vrti dobra glasba. Igramo

odbojko, med štirimi ognji, štafetne igre … Ta

dan bi ponovile, ker se zabavamo, družimo,

spoznavamo in ker seveda ni pouka.

David, dijak 1. letnika

Proslava mi je bila zelo všeč. Potem sem se udeležil delavnice o tujih jezikih, kjer smo besede

razvrščali v tri skupine, glede na to, ali so iz finskega, švedskega ali ruskega jezika.

Nel, dijak 2. letnika

Uvodna prireditev se mi, po pravici povedano, ni zdela zanimiva. Lahko bi bilo več glasbe in

plesa. V športni delavnici pa je bilo odlično. Navijali smo za sošolce, igrali razne igre in spodbujali

mlajše učence.

Vid in Anže, učenca 6. razreda

V delavnici o samopodobi smo se pogovarjali o pozitivni

in negativni samopodobi in o tem, kaj sploh je

samopodoba. Naučila sva se, kako z različnih vidikov

gledati nase. Delavnica nama je bila še kar všeč.

Maruša, Matic in Brina, dijaki GCC

V delavnici o informatiki smo se fotografirali in

iz slik izdelali vizitke. Všeč nam je bilo, da smo

lahko delali z računalniki.

6

Sara, Taša, Nuša, učenke 8. razreda

V pevski delavnici nam je bilo všeč, ker je

bilo veliko petja, druženja in hecanja. Peli

smo s pevskim zborom iz Gimnazije Celje –

Center, in sicer pesem Sreča na vrvici,

dijakinje pa so zapele njihovo šolsko

himno. Naučile smo se nekaj o tehniki

petja. Tak dan bi še ponovile.

Žana, učenka 9. razreda

Uvodna prireditev je bila super, všeč mi je bila glasba, zanimivi so

bili tudi govori ravnateljev. Sodelovala sem v delavnici o

samopodobi. Tam smo odgovarjali na različna vprašanja o

samopodobi, na koncu pa smo imeli še intervju z drugo osebo iz te

delavnice, da smo se bolje spoznali.

Miha, učenec 6. razreda

V delavnici Po nemško, po rusko, po finsko smo razvrščali besede v tri

skupine glede na to, ali je bila beseda nemška, finska ali ruska.

Razvrščali smo številke, države, dneve v mesecu in mesece. Bilo mi je

zelo všeč.

Lara, učenka 6. razreda

Bila sem v delavnici Nega za dobro počutje. Izdelovali smo

milo, in sicer iz milne osnove, barv in dišav. Uporabili smo

modelčke za oblikovanje mila. Izdelovali smo tudi šampone in

dišave. Bilo mi je zelo všeč, saj take stvari rada počnem.

7

Filip in Rok, učenca 7. razreda

V delavnici Plini smo delali več vrst poskusov.

Vdihavali smo helij, ki nam je spremenil višino

glasu. Na roke smo si dali milnico in jo zažgali.

Zanimivo je bilo, da nas ob tem ni peklo. V

plastično škatlico v obliki tulca smo dali gasilno

peno in čez čas je škatlico razneslo. Delavnica

nama je bila všeč, saj smo delali zabavne

poskuse.

Žiga, učenec, 8. razreda

Bil sem v delavnici, v kateri smo šli z GPS-om okrog gimnazije.

Naprava je merila hitrost in pot. Ko smo se vrnili v učilnico, smo

podatke iz GPS-a prenesli na računalnik. Delavnica mi je bila všeč,

ker sem se naučil uporabljati nov računalniški program.

Hanna, učenka 8. razreda

Bila sem v delavnici, kjer smo se učili afriške plese. Najprej nam

je učiteljica pokazala korake, nato je dodala glasbo in nas

naučila to združiti. Bilo je zelo živahno. V delavnici mi je bilo

všeč, ker se tudi sama ukvarjam s plesom in ker smo sodelovali

z dijaki.

8

Pia, učenka 6. razreda

Bila sem v delavnici, v kateri smo spoznavali pouk, kakršen je bil

leta 1912. S kredo smo pisali na tablice, brali starejša besedila, pri

tem pa sedeli popolnoma zravnani z rokami na hrbtu. Dogajanje v

učilnici mi je bilo zelo všeč, ker smo bili tam skupaj z dijaki in ker

je bil pouk poučen in zanimiv.

Marko, učenec 6. razreda

Bil sem v delavnici Po rusko, po rusko. Tam smo spoznali

marijoške – lutke, ki se zlagajo ena v drugo. Zapeli smo nekaj

ruskih pesmi, med njimi tudi himno, in spoznali rusko abecedo.

Naučil sem se napisati svoje ime v cirilici. Bilo mi je všeč, saj

sem se naučil veliko novega.

Luka, učenec 6. razreda

Sodeloval sem v numerološki delavnici. Tam smo računali in

spoznavali srečna števila. Naučil sem se, kako numerološko

računati. Bilo mi je všeč, ker sem izvedel marsikaj novega.

9

Klara, učenka 7. razreda

Sodelovala sem v španski delavnici, v kateri smo spoznali

veliko španskih besed. Igrali smo se igrico z žogo. Ko smo jo

ujeli, smo morali povedati špansko besedo ali poved.

Delavnica mi je bila všeč, saj se mi zdi španščina zelo lep jezik.

Urh, učenec 9. razreda

Udeležil sem se delavnice Dišave. Iz etanola in različnih eteričnih

olj smo izdelovali unikatne parfume. Delavnica mi je bila všeč, saj

smo mešali različne sestavine in se naučili, kako izdelati preprost

parfum.

Nik, učenec 6. razreda

Bil sem med navijači. Spodbujali smo naše odbojkarje in se

veselili njihove zmage. Delavnica mi je bila zelo všeč, ker

smo lahko kričali na ves glas.

10

Jakob, učenec 7. razreda

Bil sem v angleški delavnici Having Fun with English. Tekmovali

smo v kvizu in poznavanju filmov. Najprej smo si ogledali film,

nato pa napisali njegov naslov. Bilo mi je všeč, ker smo tekmovali

v znanju iz filmov in ker je zmagala moja skupina.

Ana, učenka 6. razreda

Bila sem v delavnici o stresu. Spoznavali smo rastline, ki

pripomorejo k boljšemu počutju in zmanjšujejo stres. Najbolj mi je

bil všeč čaj iz hmelja. Okusni so bili tudi piškoti iz rožmarina,

timijana in janeževi upognjenci. Naučili smo se različnih običajev, ki

potekajo ob pitju čaja. Bilo je zelo zanimivo.

Metka Manfreda,

učiteljica na II. OŠ in vodja delavnice V soju žarometov

Slavnostna prireditev mi je bila všeč. Lepo so se prepletali naši

učenci in dijaki, tako v pesmi kot v besedi. V delavnici, ki jo

vodim, govorimo o igri: kaj vse počne igralec, kaj spada v igro,

kako se moramo izražati, na kaj moramo biti pozorni v igri …

Med nami smo sami igralci. Če pa še nismo, bomo to še postali.

Imamo pa res nekaj dijakov, ki se na naštete stvari malo bolj

spoznajo kot učenci II. OŠ. Obletnica me je navdušila tudi zato,

ker je GCC moja nekdanja šola, kjer se počutim zelo domače.

11

Bergit Vrečko, profesorica na GCC in vodja delavnice

V soju žarometov

Ob stoletnici vodim dijake pri gledališki dejavnosti, drugače pa

sem profesorica slovenščine. Pri mojem delu me navdušujejo

entuziazem mladih, ustvarjalnost, zabava, napredek ter novejši in

zanimivejši način dela.

Katja Petauer Vizjak, učiteljica na II. OŠ in vodja Eko delavnice

V naši delavnici smo izdelovali ptice miru in te bodo dijaki v naslednjih dneh razdelili med

naključne mimoidoče. Uporabili smo različne tehnike izdelovanja - origami, oblikovanje z glino in

mavcem, z žico in rafijo ter barvanje kartonastih ptičkov. Z delavnico sem bila zadovoljna, še

posebno moram pohvaliti naše učence, ki so pokazali veliko zagretost za ustvarjanje. Tega pa žal

ne bi mogla trditi za dijake.

Z vodjami in udeleženci delavnic so se pogovarjali Nuša Karo, Vida Šturm, Maruša

Miheljak, Nika Žvegler, Januša Stajnko, Laura Strašek, Alenka Sošić, Petrisa Čanji, Gregor

Korže in Frenk Dragar.

12

Kratki intervjuji

Novinarsko delo je bilo za nas, Spletkove novinarje, tega dne kar naporno, saj so učitelji in učenci

imeli zelo malo časa za pogovore z nami. Nekatere nam je le uspelo zadržati malo dlje in jim postaviti

nekoliko več vprašanj.

Amm, hmm …

Na hodniku sva ustavili Tjašo, dijakinjo 3. letnika, in preverili poznavanje zgodovine njene in

naše šole.

Kaj je danes tvoja naloga?

Vodim skupine po šoli.

Ti gre delo dobro od rok?

Ja, za zdaj (samozavestno).

Nekaj vprašanj o zgodovini naše šole. Do katerega leta je bila naša šola v tej zgradbi?

Amm …

19 …

27 (smeh).

1974. Mogoče veš, kako se je imenovala, ko se je preselila na novo lokacijo?

Hmm …

Namig - II. osnovna šola Slavka …

Šlandra.

Ali mogoče veš, kaj še je bilo v tej zgradbi?

Pedagoška, včasih še vojaška bolnica.

Hvala za tvoj čas.

13

Ples po afriško

Iz učilnice se je slišala afriška glasba. Vstopili

sva in Pavlino Veronek, učiteljico razrednega

pouka na naši šoli in vodjo delavnice o afriških

plesih, povprašali o poteku delavnice.

So dijaki in učenci upoštevali vaše napotke in navodila?

Ja, so. Nekateri seveda bolj, drugi manj. Verjetno vesta tudi sami, kako je v šoli. Ampak s tistimi,

ki so lepo delali, sem bila zelo zelo zelo zadovoljna. Uživala sem teh 45 minut, ki smo jih imeli za

afriški ples.

Koliko skupin pa bo danes pri vas?

Danes je bila to prva skupina s srednješolci, potem imam še dve skupini, ki pa sta mešani. Tako

da bo še zanimivo.

Najprej se ogrejete, nato sledi ples in ohlajanje …

Najprej je ogrevanje, nato jih naučim nekaj osnovnih gibov, na

koncu skupaj sestavimo koreografijo in jo nato sami zaplešejo.

Ste vi izbrali glasbo?

Da. Drugače pa glasbo izvajajo v živo. Bobnarji igrajo na bobne,

vendar jih tokrat nimamo.

Hvala za intervju.

14

Meni se zdi, da je vse skupaj kar »fajn«

Spodnji intervju sva opravili z Marijo Cenc, učiteljico

likovne vzgoje in pomočnico ravnatelja na naši šoli

ter vodjo arhitekturne delavnice.

Kakšna je danes vaša naloga?

Skupaj s profesorico z Gimnazije Celje - Center, Majo

Rak, sodelujem v arhitekturni delavnici. Vanjo so

vključeni dijaki prvega letnika srednje šole

umetniške smeri in pa naši devetošolci. Najprej smo

se pogovarjali o urejanju zunanjega prostora, o

arhitekturi. Nato so učenci dobili fotokopijo šolske

zgradbe in zdaj jo preurejajo tako, kot si jo

predstavljajo, da bo čez sto let.

So to, kar danes delajo, znali že prej?

Neko znanje so imeli, ampak to, kar danes delajo, so se naučili tukaj.

Se vam zdi, da je celoten dan uspel?

Meni se zdi, da je vse skupaj kar »fajn«.

Kako dolgo so trajale priprave na ta dan?

Priprave so trajale kar nekaj časa. S sodelovanjem smo začeli v lanskem šolskem letu, bolj

pospešeno pa smo sodelovali v septembru.

Zadnje vprašanje – je natanko 21. september dan stoletnice?

Ne, ne, ni natanko ta datum, ampak enkrat novembra.

Najlepša hvala za intervju.

Intervjuvali: Januša Stajnko in Laura Strašek, 8. r.

15

Utrinki s stalnih delavnic

Informatika

Naša skupina je bila v računalniški učilnici, kjer smo imeli informatiko. Tam je bilo tudi nekaj

srednješolcev, ki so nam pomagali pri delu. Najprej se je vsak posameznik dvakrat fotografiral –

enkrat s svetlim in enkrat s temnim ozadjem. Potem sta učitelja fotografije prenesla na

računalnike. Vsak učenec je naredil svojo mapo, v katero je shranil svoji fotografiji. Te smo s

programom Picasso uredili.

Nato smo odprli program Microsoft Word, kjer so nas čakale že pripravljene vizitke, le da niso

imele vgrajenih fotografij ter imena in priimka. Vsak od nas je uredil vse svoje vizitke, tako da jih

je dopolnil s svojim imenom, priimkom in fotografijo, ki jo je prej urejal. Ko smo to naredili, smo

vse vizitke natisnili. S tem je bilo naše delo končano.

Za konec so v razred prišli dijaki, ki so morali narediti enako kot prej mi, vendar jim ni pomagal

učitelj, ampak mi.

Alen Kvartič, 7. r.

16

Improliga

Bila sem v stalni delavnici, ki se je imenovala Improliga. Učenci II. OŠ smo skupaj z učitelji sedeli

v klopeh, dijaki gimnazije pa so skupaj z njihovimi učitelji na različne načine improvizirali

različna stanja.

Delavnica mi je bila zelo všeč, saj sem videla, kako lahko učenci in učitelji iz nekaj besed oziroma

predmetov sestavijo celotno zgodbo.

Blažka Koštomaj, 9. r

Zborovska delavnica

Delo v naši delavnici je potekalo pod vodstvom profesorja Gregorja Deleje in profesorice Barbare

Arlič Kerstein.

Najprej smo se opeli. To smo delali popolnoma drugače kot pri našem mladinskem pevskem

zboru. Ker sem se tako opevala prvič, mi je bilo zelo nenavadno.

Po opevanju smo se lotili petja pesmi Sreča na vrvici. Gospa nam je dirigirala, gospod pa je igral

na klavir. Pesem smo ponovili kar nekajkrat, profesorica nas je opozarjala na napake in skupaj z

nami sestavila kratko koreografijo. V prepevanju sem zelo uživala.

Nato smo odšli v spodnje nadstropje, kjer smo imeli vajo z ansamblom. Soba, v kateri smo vadili,

je bila majhna, zato je bilo v njej tako hrupno, da so me bolela ušesa. Ko smo končali vajo, smo se

vrnili v zgornje nadstropje, kjer nam je gospod Deleja povedal, da ima 21. septembra rojstni dan

tudi ravnatelj GCC, gospod Igor Majerle. Zato smo vadili še pesem Vse najboljše in ponovili Srečo

na vrvici. Nato pa smo zaslišali trkanje in vstopila sta ravnatelj gospod Majerle in gospod Topole.

Zapeli smo jima pesem Sreča na vrvici, potem pa še Vse najboljše. Gospod Majerle je bil prijetno

presenečen, naš ravnatelj pa tudi.

Ko sta ravnatelja odšla, smo se odpravili na prireditveni oder v atriju, kjer smo imeli generalko.

Pesem smo na generalki dobro odpeli – zunaj je zvenela veliko bolje kot na vajah.

Iva Planko, 7. r.

17

Novinarska delavnica

Ob prihodu v GCC nas je sprejela Lea, nam razdelila priponke z naslovom Naših sto in izkaznico z

nazivom PRESS ter nas popeljala po šoli, od učilnice do učilnice skozi vsa tri nadstropja. Ustavili

smo se v učilnici, v kateri smo si pripravili vprašanja za novinarsko konferenco. Nato sta sledili

tiskovna konferenca in začetna prireditev.

Potem je naša ekipa odšla na teren. V parih smo obiskali več delavnic ter intervjuvali in

fotografirali učence, dijake in mentorje. Po njihovem mnenju so bile delavnice zanimive, poučne,

najbolj pa jim je bilo všeč medgeneracijsko druženje.

Januša Stajnko, 8. r.

18

Arhitekturna delavnica

Udeležil sem se arhitekturne delavnice. Naše delo je bilo, da smo barvali, dodajali, odstranjevali

in si izmišljevali stvari, ki smo jih nato prenesli na stari arhitekturni načrt gimnazije.

Delo na arhitekturni delavnici je bilo kar zanimivo, vendar nič kaj revolucionarnega. Všeč mi je

bilo, da smo imeli kar nekaj odmora, ki smo ga povlekli do konca delavnice.

Dan Naših sto mi je bil zelo všeč, saj sem spregovoril besedo ali dve s svojimi prijatelji, ki so

dijaki na GCC, o kakšnem medgeneracijskem spoznavanju oziroma navezovanju stikov med

učenci in dijaki pa po mojem mnenju ne moremo govoriti.

Matija Cvikl, 9. r.

19

Športna delavnica

Ker sem športnica, sem bila razporejena v športno delavnico. Tu smo lahko urili svoje

sposobnosti s pomočjo dijakov drugega letnika. Preizkusili smo se v igrah med dvema ognjema,

štafeti, trinožnem nogometu in odbojki. Gimnazijci so zaznali svojo premoč in nas tako razdelili

v mešane skupine. Pri vsem tem smo se zelo zabavali in neizmerno uživali, hkrati smo se

ukvarjali s športom in tudi plesali.

Kadar je lepo, čas izredno hitro mine, zato je tudi ta dan minil prehitro. V spominu mi bo ostal

kot eden nepozabnih dni mojega šolanja. Vsem učencem naše šole svetujem, da takšne

priložnosti z veseljem izkoristijo. Upam, da bo takih druženj z Gimnazijo Celje Center še veliko

več.

Tjaša Ovčar, 9. r.

20

Vse o bendu

Bila sem v delavnici, ki se je imenovala Vse o bendu. Ko smo prispeli v sobo, je nas je tam že

čakalo nekaj dijakov. Ker smo skladbe, ki smo jih igrali, dobili že dan pred kulturnim dnem, smo

takoj začeli z igranjem oziroma petjem pesmi. Učil nas je učitelj glasbe na GCC in tudi naša

učiteljica glasbe, gospa Andreja Vahen.

Že ob prvi pesmi sem začela uživati. Glasba me je sprostila in igrala sem z veseljem. Prva pesem

je bila Sreča na vrvici, ki smo jo kasneje skupaj z delavnico zborovskega petja zaigrali na končni

prireditvi, na katero so lahko prišli tudi tisti, ki so včasih hodili na GCC. Druga pesem je bila malo

živahnejša, in sicer Sweet Home Alabama. Pri tej pesmi bi najraje zaplesala. Izvajali smo tudi

Metulja in Angeles.

Delavnica se je žal prehitro končala in vsi smo se odpravili ven v atrij. Za nekatere se je tako

kulturni dan končal, le tisti, ki smo nastopali na uvodni prireditvi, smo ob petih popoldne

nastopali še na večerni prireditvi. Za kratek čas smo se odpravili domov, nato pa smo se spet

vrnili v atrij gimnazije.

Večerni nastop je bil čudovit. Bilo je že malo hladno, a se nismo menili za to. Vsi smo z veseljem

nastopali. Prišlo je veliko ljudi. Potem smo lahko mi in drugi obiskovalci prireditve šli na ogled

GCC. Dijaki so pripravili razne zanimive dejavnosti in razstave, npr. izdelovanje parfumov, ogled

knjižnice, razstavo starih slik in šolskih kronik …

Po končanem kulturnem dnevu sem se utrujena, a vesela odpravila domov. Še dolgo sem

razmišljala o kulturnem dnevu in zaspala lepih misli. Želim si, da bi bilo čim več takšnih dni.

Vesna Ploštajner Mužar, 7. r.

21

»Seveda, gospodična učiteljica«

Stara učilnica z oguljenimi klopmi, na mizi sukanec, košček blaga, gumb in črnilo, pod mizo

knjiga Cankarjevih črtic.

Učiteljica (resno): Moja vloga učiteljice je, da

vas naučim najpomembnejša gospodinjska

dela, da boste doma uporabni: šivanje, branje

in pisanje. Zdaj pa, ali je kdo med vami že

morebiti prišil kakšen gumb? Kdorkoli? (pride

k dijakinji GCC) Kaj pa ti, deklič, si morebiti že

prišila kakšen gumb?

Dijakinja 1 (smeje): Ne, gospodična učiteljica.

Nisem še prišila nobenega gumba.

Učiteljica (se obrne k sosednji dijakinji): Kaj pa ti, deklič, si ti morebiti prišila kakšen gumb?

Dijakinja 2: Da, gospodična učiteljica.

Učiteljica (v jezi s palico udari po mizi): V celih stavkih, deklič, in malo glasneje, da te bodo tudi

drugi lahko slišali.

Dijakinja 2 (smeje): Da, gospodična učiteljica. Že sem prišila gumb.

Učiteljica (začudeno): Mar res? Kdo te je pa naučil?

Dijakinja 2: Mama, gospodična učiteljica, mama me je naučila.

Učiteljica (tiho prikima in ji nakaže, naj sede): Kaj pa fantič? Danes sta samo dva tukaj. (tiho hodi

proti zadnji mizi, kjer sedita dva fanta) Kaj pa ti, fantič, si morebiti že prišil kakšen gumb?

Gregor: Ne, gospodična učiteljica. Nisem še prišil nobenega gumba, saj ne nosim gumbov in zato

mi ne morejo odpasti.

Učiteljica (vprašljivo premeri fanta od glave do pet): Mar res ne? (s palico mu dvigne jopico in s

tem pokaže edini gumb, ki ga je nosil na hlačah) Kaj pa tale?

Gregor (osramočeno): Oprostite, gospodična učiteljica, ker sem se vam zlagal, da ne nosim

gumbov.

22

Učiteljica: Tako je že bolje. No, zdaj vas bom pa naučila, kako prišiti gumb. Na svoji mizi imate

sukanec, sošolka pa vam bo razdelila šivanke. Vzemite v roke … (učiteljica pogleda proti vratom,

kjer se pojavi glava učiteljice iz II. OŠ)

Učiteljica iz II. OŠ: Gospodična učiteljica, oprostite, ampak učenci iz II. OŠ morajo domov.

(učiteljica premeri učiteljico iz II. OŠ od glave do pet)

Učiteljica: Naj bo. Če je krave treba pomolsti in nahraniti, naj bo… (učenci hitijo, pospravljajo

svoje stvari)… Pohitite, pohitite. No, zdaj pa… (vrata se zaprejo)

Dogajanje v učilnici GCC iz leta 1912 je v obliki

dramskega besedila predstavila Petrisa Čanji, 8. r.

23

Debatna delavnica

Nekaj učencev našega razreda se je udeležilo debatne delavnice. Tam smo se pogovarjali o

pravilih debat na debatnih tekmovanjih in tekmovali mlajši proti starejšim. Debatne teme so bile:

uporaba tabličnih računalnikov v šoli, enakopravnost med spoloma in šolske uniforme. Vsakdo

od nas se je moral odločiti, ali določeno trditev zagovarja ali je proti njej.

Naučil sem se, da so govori v debatnih tekmovanjih časovno omejeni. Odgovarjati moraš na

vprašanja nasprotnika in tudi občinstva. Spoznal sem, da ni vedno lahko zagovarjati svoje

mnenje.

Pohvalil bi strpnost in pomoč mentorjev, saj smo s sošolci na debati sodelovali prvič. Delavnica je

bila zelo poučna in bi želel, da bi se še kdaj ponovila.

Alen Pokupec, 6. r.

24

V soju žarometov

Sodelovala sem v gledališki delavnici. Vodili sta jo učiteljica naše šole Metka Manfreda in

učiteljica iz GCC. V delavnici so bili tudi dijaki GCC, ki so nam najprej predstavili svoje izkušnje

igralstva. Zaigrali so nam del iz predstave z naslovom To ti je lajf.

Nato smo se razdelili po skupinah. Sestaviti smo morali kratko besedilo in ga potem odigrati. V

igri sta morala nastopati dva prijatelja oz. sošolca, ki sta bila pri enem od njiju doma. Pogovarjala

sta se o šoli, nato pa je eden od njiju načel drugo temo pogovora, ki ga mama ali oče nista smela

slišati. Nato naj bi eden od staršev vstopil v sobo in poskušal tam tudi ostati, da bi slišal, kaj se

otroka pogovarjata. Razplet igre smo si lahko izbrali sami.

Ob koncu delavnice smo dobili še druga dramska besedila in ta smo morali prebrati na glas in

čim bolj doživeto.

Lana Leskovšek, 7. r.

25

Anketa o dnevu druženja generacij

Med učenci predmetne stopnje smo o dnevu druženja izvedli kratko anketo. Povprašali smo 145

učencev in ugotovili, da so bile delavnice všeč večini učencev. Najzanimivejše se jim je zdelo

sodelovanje z dijaki in praktično delo, s katerim je večina pridobila kar nekaj novega znanja.

Učenci bi posebej pohvalili delo učiteljev in tamkajšnjih dijakov, spremenili pa bi način, kako so

bili razvrščeni v delavnice.

1. Ali so ti bile delavnice všeč?

2. Kaj ti je bilo v delavnicah najbolj všeč?

0

50

100

150

Da Ne

0

10

20

30

40

50

60

Sodelovanje z dijaki

Pridobivanje novegaznanja in izkušenj napraktičen način

Delo v gimnazijskihprostorih

Spoznavanjesrednješolskihprofesorjev

Druženje, ukvarjanje sšportom

26

3. Koliko novega znanja in izkušenj si pridobil v delavnicah?

4. Kaj bi glede tega dne posebno pohvalil?

5. Kaj bi glede tega dne spremenil?

Anketiranje: Nuša Karo in Vida Šturm, 8. r.

Grafični prikaz: Frenk Dragar, 8. r.

0

20

40

60

80

Veliko Srednje veliko Malo

05

1015202530354045

0

10

20

30

40

50

60

Nič Delavnice Hrano Trajanje

27

Seznam delavnic in njihovih mentorjev

PUSTI SVOJ PEČAT: dijakinje GCC

ARHITEKTURNA DELAVNICA: Maja Rak, Marija Cenc

LIKOVNA DELAVNICA: Ana Pečnik, Tanja Tramšek, Marija Cenc

VSE O BANDU: Sašo Šonc, Andreja Vahen

GCC 1912: Pedagoški muzej Ljubljana, Zdenka Marinič

NARAVOSLOVNA DELAVNICA 1: Otmar Uranjek, Cvetka Tajnšek

NARAVOSLOVNA DELAVNICA 2: Jožica Kovač, Natalija Dragar

NARAVOSLOVNA DELAVNICA 3: Majda Kamenšek Gajšek, Jana Rovere

NARAVOSLOVNA DELAVNICA 4: Smiljana Adamič Vasič, Mitja Telič

NOVINARSKA DELAVNICA: Mato Žgajner, Peter Čakš, Tina Mastnak, Lidija Pogačnik Kodrun

FOTOGRAFSKA DELAVNICA: Rok Rakun, Matevž Hribernik

PLESNA DELAVNICA: Breda Stepan

AFRIŠKI PLESI: Pavlina Veronek

INFORMATIKA: Jurij Slapnik, Tomaž Končan

NUMEROLOŠKA DELAVNICA: Tatjana Ravničan Ganzitti, Ana Marija Jeler, Marjana Robič

IMPRO DELAVNICA: Ana Pečnik, Barbara Pistotnik

V SOJU ŽAROMETOV: Bergit Vrečko, Metka Manfreda

DELAVNICA O SAMOPODOBI: Alenka Tacol, Tjaša Arčan

ZBOROVSKO PETJE: Barbara Arlič Kerstein, David Preložnik

EKO ŠOLA: Barbara Elizabeta Hernavs, Mojca Šmit, Katja Petauer Vizjak

ANGLEŠKA DELAVNICA: Doroteja Borovnik, Branka Deurič Kodrun

JEZIKOVNE DELAVNICE: Bojan Kostanjšek, Darja Poglajen, Kaja Toplak, Barbara Kokot, Nataša

Brence

DEBATA: Miha Gartner, Sergej Vučar, Katja Švegl Končan

ŠPORTNE DELAVNICE: Špela Lukič, Špela Sešler, Tina Bradeško, Zlatka Kadilnik, Gregor Barič,

Palmira Ambrož, Borut Presečnik

IZDELAVA SLADOLEDA: Jožica Kovač

PLANINSKI POHOD 22. 9. 2012: profesorji športne vzgoje, Darja Schweiger, Zvonka Gominšek

28

Uredniški odbor:

Petrisa Čanji

Frenk Dragar

Nuša Karo

Gregor Korže

Maruša Miheljak

Alenka Sošić

Januša Stajnko

Laura Strašek

Vida Šturm

Nika Žvegler

Mentorica: Lidija Pogačnik Kodrun

Računalniško oblikovanje: učenci izbirnega predmeta multimedija pod vodstvom mentorja

Tomaža Končana

Celje, november 2012