Naslov: MONITORING KAKOVOSTI PODTALNIC ZA LETO 2000 …ila in publikacije/podtalnice... · 2011-01-21 · Iz vrtin limnigrafov smo vodo vzorčili s pomočjo ekipe JP Vodovod-Kanalizacija,

IVZ RS - februar 2001 1

Naslov: MONITORING KAKOVOSTI PODTALNIC ZA LETO 2000 PROGRAM G: LJUBLJANSKO POLJE IN LJUBLJANSKO BARJE Izvajalec: IVZ - INŠTITUT ZA VAROVANJE ZDRAVJA REPUBLIKE SLOVENIJE 1000 Ljubljana, Trubarjeva 2 Pogodba št.: 2516-93593-4/99 (MOP-HMZ) 350-031-38/99 (IVZ RS) Naročnik: MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR HIDROMETEOROLOŠKI ZAVOD REPUBLIKE SLOVENIJE 1000 Ljubljana, Vojkova 1 Izvajalci naloge: Vodja naloge: Mag.Renata BREGAR, univ.dipl.kem. Sodelavci: Mija BORŠTNAR, mag.farm., spec.san.kem. Mojca ERJAVEC, univ.dipl.kem., spec.san.kem. Milan KOPANJA, univ.dipl.kem. Mag. Ester ROTTER, univ.dipl.kem.teh. Nataša KOS, univ.dipl.kem. Barbara ŠKRJANC, univ.dipl.kem. Stanislav ŠEK, univ.dipl.kem, spec.za toksikologijo Stojan MALNERŠIČ, univ.dipl.kem.tehn., spec.san.kem. Blaž REPŠE, univ.dipl.kem.teh. Mag. Viviana GOLJA, univ.dipl.kem. Mag.Nataša KLUN, dr.vet., spec.sanit.mikrobiol. Tamara MAJSTOROVIĆ, univ.dipl.mikrobiol. Nada POGLAJEN, kem.teh. Primož ŽELEZNIK, kem.teh. Srečka JERAK, kem.teh. Alenka HAFNER, kem.teh. Mojca GRADIŠAR, kem.teh. Uroš RUČIGAJ, kem.teh.

MONITORING KAKOVOSTI PODTALNIC ZA LETO 2000 - PROGRAM G: LJUBLJANSKO POLJE IN LJUBLJANSKO BARJE


Izvleček:

V obsegu naloge Republiški monitoring kakovosti voda smo tudi v letu 2000 sodelovali pri raziskavah kakovosti vodnih virov Ljubljanskega polja in Ljubljanskega barja po programu G - podtalnice. Po pogodbi št. 2516-93593/99 (MOP-HMZ) ter 350-031-38/99 (IVZ RS) smo vzorčili za fizikalne, fizikalno-kemijske, kemijske ter mikrobiološke preiskave vod iz vodnjakov vodarn Jarški prod, Šentvid, Kleče in Hrastje na Ljubljanskem polju ter na črpališčih Iški in Borovniški vršaj na Ljubljanskem barju. Nadalje smo pri vsakem vzorčenju odvzeli dva vzorca iz vodnjakov podjetij ter tri iz limnigrafskih vrtin. Iz vodnjaka Dekorativne (sedaj v lasti podjetja Mercator d.d.) nismo vzorčili. Rezultate preiskav smo podali tabelarično, značilne parametre posameznih skupin pa smo prikazali še grafično. Medsebojno smo jih primerjali z rezultati preiskav, ki smo jih opravili v oktobru 1992, v juliju in septembru v letu 1993, v juniju in septembru leta 1994, v juniju in novembru leta 1995, v maju, septembru in novembru leta 1996, v maju leta 1997, v juniju in oktobru leta 1998 ter maju in novembru leta 1999. V vzorcih podtalnice smo, podobno kot prejšnja leta, zabeležili nihanja v vsebnosti posameznih osnovnih parametrov, mikroelementov ter onesnaževalcev, predvsem iz skupine lahkohlapnih organskih snovi. Dobljene rezultate preiskav smo primerjali tudi s smernicami Evropske skupnosti (direktiva 98/83/EC) in ugotovili, da so v dveh vodnjakih presežene vrednosti za parameter

- atrazin in v štirih za parameter

- desetilatrazin. Onesnaženje je prisotno v vseh vodnjakih. Koncentracije osnovnih parametrov, onesnaževalcev iz skupine pesticidov, lahkohlapnih organskih snovi ter AOX so izrazitejše v vodnjaku 1a vodarne Hrastje ter v industrijskem vodnjaku podjetja KO-TO; koncentracije mikroelementov pa v vodnjakih Jarški prod, Kleče, Hrastje, KO-TO, Elok ter limnigrafskih vrtinah Brod in Roje.

Deskriptorji: podtalnica; voda, onesnaženje; kvaliteta, nadzor; Ljubljansko barje

Descriptors: ground water; water, pollution; quality, control; Ljubljansko barje

UDK: 628.1: (497.4 ) "2000" NOSILEC: Direktorica: Mag. Renata BREGAR, univ.dipl. kem. Prim. Metka MACAROL-HITI, dr. med. spec. za higieno



K A Z A L O stran Izvleček 2 1. Uvod 4 2. Namen in cilj preiskave vzorcev 4 3. Metodologija 5 4. Vrednotenje rezultatov 4.1. Ocena rezultatov po parametrih 15 4.2. Ocena rezultatov po odvzemnih mestih 31 5. Povzetek 52 6. Zaključek 61 Viri 63 Priloga Rezultati laboratorijskih preiskav P1 - 96



1. U V O D Raziskovalna naloga, pri kateri sodelujemo že več let, je bila v letih 1987-1991 vodena pod naslovom: "Kataster kakovosti podtalnic Ljubljanskega polja (Faze 0 - lll)". Od leta 1992 pa je raziskovalna naloga uvrščena v Republiški monitoring kakovosti podtalnic in sicer v program G, ki zajema raziskave podtalnice Ljubljanskega polja in Ljubljanskega barja. V letu 2000 smo, po dogovoru z naročnikom (Ministrstvo za okolje in prostor - Hidrometeorološki zavod Republike Slovenije), v maju opravili sistematične preiskave podtalnice na 11 vzorčnih mestih in enako tudi v oktobru. Zajeta so bila aktivna črpališča, ki ležijo na zgornji terasi desnega brega reke Save, tri limnigrafske vrtine, ki ležijo pod teraso na desnem bregu v bližini reke Save ter dva vodnjaka podjetij; poleg tega pa še po eno vzorčno mesto na obrobju Barja iz vodarne Brest na Iškem vršaju ter vodnjak črpališča na Borovniškem vršaju. 2. N A M E N I N C I L J P R E I S K A V E Namen in cilj monitoringa je ugotavljanje kakovosti podtalnice Ljubljanskega polja in barja. S kvali- in kvantitativnimi določitvami fizikalnih, fizikalno-kemijskih, kemijskih in mikrobioloških parametrov ter primerjavo dobljenih rezultatov z normativi, ki veljajo v Republiki Sloveniji ter v sosednjih državah, predvsem pa z normativi WHO in ES, želimo prikazati stanje podtalnice, ki jo kot naravni vir izkoriščamo za preskrbo prebivalcev s pitno vodo, za pripravo živil ter druge industrijske namene. V Pravilniku o zdravstveni ustreznosti pitne vode (Ur. list RS št. 46/97 in 52/97, 54/98 ter 7/00) so predpisane zahteve za zdravstveno ustreznost pitne vode in pogoji za njeno zagotavljanje zaradi varovanja zdravja ljudi. Za nadaljno primerjavo kvalitete vod smo v poročilu navedli še norme Evropske skupnosti (ES - Direktiva EC št. 98/83) in sicer: - vrednosti (za posamezne parametre); Pravilnik o zdravstveni ustreznosti pitne vode (Ur.l. 46/97,

52/97, 54/98 ter 7/00) - Parametric values (Parametrične vrednosti) Council Directive 98/83/EC Osnovni cilj analiznih izsledkov pa je: - spremljanje nihanj oziroma trendov gibanj posameznih vrednosti preiskanih parametrov; - preventivno opozarjanje pred onesnaženji virov podtalne vode.



3. M E T O D O L O G I J A 3.1.1. D O L O Č I T E V O D V Z E M N I H M E S T Vzorčevanje podtalnice smo opravili na 11 mestih, ki so v skladu s programom naloge G "MONITORING KAKOVOSTI PODTALNIC ZA LETO 1998" določena s strani Hidrometeorološkega zavoda Slovenije. Vzorce smo odvzeli v maju in oktobru 2000. Vzorca iz vodnjaka Dekorativne v skladu z določili nove pogodbe, nismo odvzeli. Odvzemna mesta so izbrana tako, da se nadaljuje kontinuiteta dosedanjih raziskav kakovosti podtalnic, ki jih opravljamo že od leta 1987 naprej. V program so bile zajete preiskave vzorcev črpališč, ki ležijo na zgornji terasi desnega brega reke Save, vzorec iz črpališča v Jarškem produ na levem bregu reke Save, vzorci iz treh limnigrafskih vrtin, ki ležijo pod teraso na desnem bregu v bližini reke Save, dveh vodnjakov podjetij ter še po en vzorec iz vodarn Iškega in Borovniškega vršaja. Odvzemna mesta so: - na Ljubljanskem polju: vzorčenje opravljeno zap. štev. rep.

monitoringa 1 JA-3 Jarški prod (III) 29.05.2000 18.10.2000 55 2 LV-0477 Brod (Br 11) 30.05.2000 17.10.2000 56 3. 0581-Šentvid (II a) 29.05.2000 18.10.2000 57 4. 0543 Kleče (VIII a) 29.05.2000 18.10.2000 58 5. LV-0377 Roje 30.05.2000 17.10.2000 59 6. 0344 Hrastje (I a) 29.05.2000 18.10.2000 61 7. LV-0277 Stožice 30.05.2000 17.10.2000 62 8. 0371 KOTO Zalog 29.05.2000 17.10.2000 63 9. 0251 Elok Zalog 30.05.2000 17.10.2000 64 Vzorčna mesta so razporejena vzdolž hidrološke črte od limnigrafske vrtine Brod-Vižmarje do industrijskega vodnjaka podjetja KOTO v Zalogu, kjer se podtalnica počasi preliva iz "geološke sklede" podtalja Ljubljanskega polja v reko Savo. - na Ljubljanskem barju smo odvzeli vzorca: 10. IŠ-2 Iški vršaj (I a) 30.05.2000 18.10.2000 65 11. VB-0480 Borovniški vršaj (V) 31.05.2000 18.10.2000 66 Glede na namembnost posameznih odvzemnih mest smo vzorce razporedili v tri skupine in sicer: - vodnjake vodarn, ki oskrbujejo vodovodno omrežje s pitno vodo, - limnigrafske vrtine in - industrijske vodnjake podjetij.











V skupini aktivnih črpališč so: 1. Vodarna Jarški prod - vodnjak 3 2. Vodarna Šentvid - vodnjak 2a 3. Vodarna Kleče - vodnjak 8a 4. Vodarna Hrastje - vodnjak 1a 5. Vodarna Brest - vodnjak 1a 6. Črpališče Borovniški vršaj V skupini limnigrafskih vrtin so: 7. Limnigrafska vrtina Vižmarje-Brod 8. Limnigrafska vrtina Roje 9. Limnigrafska vrtina Stožice V skupini industrijskih vodnjakov podjetij so: 10. Vodnjak KOTO Zalog 11. Vodnjak Elok Moste-Zalog 3.1.2. O D V Z E M V Z O R C E V Vzorčili smo na pipah, ki so pripravljene za ta namen. Iz vrtin limnigrafov smo vodo vzorčili s pomočjo ekipe JP Vodovod-Kanalizacija, s črpalnim sistemom za vzorčenje MP 1 firme "Grundfoss". Vzorčili smo v stekleno in polietilensko embalažo v skladu s predpisi in zahtevami standardov SIST ISO 5667-1, SIST ISO 5667-2, SIST ISO 5667-3, ki jih navaja Pravilnik o zdravstveni ustreznosti pitne vode (Ur.l. št. 46/97, 52/97, 7/00) ter SIST ISO 5667-11, ki podaja navodila za vzorčenje podtalne vode. Vsa embalaža za vzorce je bila predhodno ustrezno očiščena in pripravljena za posamezne vrste analiz. Nekatere meritve smo glede na zahteve standardov opravili že na terenu. Ker je laboratorij relativno blizu odvzemnih mest smo vzorce dostavljali sproti in nekatere parametre določili takoj.



3.2. M E R I T V E 3.2.1. MERITVE NA TERENU Na terenu smo opravili naslednje terenske meritve: temperaturo vode, zraka, pH, elektroprevodnost, kisik, nasičenost s kisikom in redoks potencial. 3.2.1.1. Temperatura zraka 3.2.1.2. Temperatura vode Temperaturo vode in zraka smo merili z živosrebrnim umerjenim termometrom z razdelitveno skalo na 0.5 oC. Temperaturo vode in zraka smo merili med vzorčenjem. 3.2.1.4. Videz Zabeležili smo morebitna odstopanja videza vzorca od pričakovane bistre prozorne tekočine. 3.2.1.5. Vonj Vonj smo ugotavljali na mestu vzorčenja, da bi zaznali morebitne karakteristične spremembe vzorca, ki bi jih kasneje v laboratoriju težje zaznali. V laboratoriju smo vonj določali pri 25 oC in 40 oC. Temperatura vode je bila v času vzorčenja od 10.2 do 13.4 °C, kar je občutno nižje od predpisane v postopku. 3.2.1.6. pH pH smo merili na terenu, elektrometrično, s pomočjo WTW Multi Line P4 – metra, po navodilih proizvajalca. 3.2.1.7. Elektroprevodnost Elektroprevodnost pri 25 °C smo merili na terenu z WTW Multi Line P4 – metrom, po navodilih proizvajalca. 3.2.1.8. Kisik Kisik smo merili na terenu z WTW Multi Line P4 – metrom, po navodilih proizvajalca. 3.2.1.9. Nasičenost s kisikom Tudi nasičenost s kisikom smo merili na terenu z WTW Multi Line P4 – metrom, po navodilih proizvajalca. Hkrati smo fiksirali vzorce za laboratorijsko določanje po Winklerjevi metodi. 3.2.1.10. Redoks potencial Redoks potencial smo izmerili na terenu z WTW Multi Line P4 – metrom, po navodilih proizvajalca.



3.2.1.11. Motnost Motnost smo določali turbidimetrično na inštrumentu HACH 2100 AN - po nekoliko modificirani metodi SIST EN 27027. 3.2.1.99. Ogljikov dioksid (prosti) Prosti ogljikov dioksid smo določili iz nomograma - po metodi SM 4500-CO2 B. (SM 18th Ed., 1989).

3.2.2. OSNOVNI PARAMETRI 3.2.1.3. Barva Barvo smo določali spektrofotometično. Merili smo absorbanco vzorca pri λ=436 nm in izračunali absorpcijski koeficient, po metodi SIST EN ISO 7887. 3.2.2.2. Poraba kisika s KMnO4 Vsebnost organskih snovi smo v vzorcih določali titrimetrično - z interno metodo oksidacije s KMnO4. 3.2.2.4. Celotni organski ogljik - TOC Celotni organski ogljik smo določali na aparaturi SHIMADZU TOC - 5000 A, na osnovi popolnega sežiga organskih snovi do CO2 in merjenja v IR področju ( metoda SIST ISO 8245). 3.2.2.6. Amoniak (prosti) Koncentracijo prostega amoniaka smo določali spektrofotometrično z Nesslerjevim reagentom po interni metodi (modificirana metoda SM 4500-NH3 B.). 3.2.2.7. Amoniak (celotni) Koncentracijo celotnega amoniaka smo določali spektrofotometrično, z Nesslerjevim reagentom - po destilaciji, na spektrofotometru Varian Cary 50 Probe, po interni metodi ( modificirana metoda SM 4500-NH3 B.) 3.2.2.8. Nitriti Koncentracijo nitritov smo določali spektrofotometrično na spektrofotometru Varian Cary 50 Probe, po metodi SIST ISO 6777. 3.2.2.9. Nitrati Koncentracijo nitratov smo določali spektrofotometrično na spektrofotometru Varian Cary 50 Probe, po metodi SM 4500-NO3.B.



3.2.2.10. Sulfati Koncentracijo sulfatov smo določali turbidimetrično, po metodi SM 4500-SO4

2- E, na inštrumentu HACH 2100 AN. 3.2.2.11. Kloridi Koncentracijo kloridov smo določali titrimetrično po interni metodi. 3.2.2.16. Ortofosfati Koncentracijo ortofosfatov smo določali spektrofotometrično na spektrofotometru Varian Cary 50 Probe, po metodi SIST ISO 6878. 3.2.2.20. - 23. Natrij, kalij, mangan, železo Te elemente smo določali z metodo plamenske atomske absorpcijske spektrometrije (FAAS) na aparatu VARIAN SPECTRA 220.

3.2.3. ONESNAŽENJA 3.2.3.6. Cianidi (celotni) Koncentracijo celotnih cianidov smo določali spektrofotometrično po metodi SIST ISO 6703-1 in SIST ISO 6703-2 na spektrofotometru Varian Cary 50 Probe. 3.2.3.7. Mineralna olja Mineralna olja smo, po ekstrakciji z 1,1,2-triklortrifloretanom, določali z infrardečo spektroskopijo (DIN 38409), na aparatu Perkin Elmer FT-IR Spektrometer Spectrum 1000. 3.2.3.8. Poliklorirani bifenili - PCB Poliklorirane bifenile iz heksanskega ekstrakta, ki smo ga po potrebi čistili, smo določali z metodo plinske kromatografije na aparatu HP 6890 plus, z µ-ECD detektorjem in ustrezno kapilarno kolono (HP-5, SPB-5, HT-8). PCB smo določali po metodi SIST EN ISO 6468. 3.2.3.9. Adsorbirani organski halogeni - AOX Adsorbirane organske halogene smo določali kulometrično, po standardni metodi SIST ISO 9562, na inštrumentu EUROGLAS ECS 1200.

3.2.4. MIKROELEMENTI - kovine



Za določanje mikroelementov (Cd, Cr, Cu, Ni in Pb) smo vodo filtrirali preko filtrov Millipore 0.45 µm ter mikroelemente v vzorcih določili z metodo atomske absorpcijske spektrometrije, na aparatu VARIAN AA 800, s pomočjo elektrotermične atomizacije (ET AAS). Živo srebro smo določali po metodi hladnih par na aparatu VARIAN SPECTRA 220. Koncentracijo 6-valentnega kroma (Cr6+) smo določali spektrofotometrično (Varian Cary 50 Probe), z difenilkarbazidom, po modificirani metodi SIST ISO 11083.

3.2.5. FENOLNE SNOVI Koncentracijo celotnih fenolnih snovi smo, po ekstrakciji s kloroformom, določali spektrofotometrično na spektrofotometru Varian Cary 50 Probe, po metodi SM 5530 C. 3.2.6. PESTICIDI in METABOLITI Vodni heksanski ekstrakt smo očistili s florisilom, ga koncentrirali in organoklorne spojine določili z metodo plinske kromatografije z ECD detektorjem, na aparatu HP 6890 z ustrezno kapilarno kolono (HP-5, SPB-5, ULTRA-2, RTX-1701…), po metodah SIST EN ISO 6468 in DIN 38407. Rezultate smo ovrednotili s primerjavo z znanimi certificiranimi standardnimi spojinami. Triazinske pesticide in njihove metabolite ter alaklor, metolaklor, bromacil in metalaksil smo, po ekstrakciji na trdni fazi (C18), določili na plinskem kromatografu z masnoselektivnim detektorjem po SIM metodi (HP 5890-GC in HP 5971-MSD s kapilarno kolono HP – 5MS (50 m, 0.2 mm, 0.33 µm) ter HP 6890-GC in HP 5973-MSD s kapilarno kolono HP-5MS (30 m x 0.25 mm x 0.25 µm). Derivate klorfenoksi ocetne kisline smo, po trdno - fazni ekstrakciji preko Empore diskov, določali s HPLC na kromatografu HP SERIES 1100, na RP – 18 koloni.

3.2.8. LAHKOHLAPNE ORGANSKE SNOVI Lahkohlapne halogenirane oglikovodike smo, po ekstrakciji s pentanom, določali z metodo plinske kromatografije, na plinskem kromatografu HP 6890 plus z µ-ECD detektorjem in ustrezno kapilarno kolono (VOCOL, RTX-624), po metodi SIST EN ISO 10301. Lahkohlapne aromatske ogljikovodike smo določali po head space metodi SIST ISO 11423-1 in 11423-2 (head space sampler HP 19395 A), na plinskem kromatografu HP 5890 s kapilarno kolono (HP-624, 75 m x 0.53mm x 3.0 µm) in FID detektorjem.



3.2.9. MIKROBIOLOŠKE PREISKAVE Mikrobiološke preiskave smo opravili po metodologiji, navedeni v Pravilniku o zdravstveni ustreznosti pitne vode (Ur.l. RS 46/97, 52/97, 54/98, 7/00).

3.2.11. IDENTIFIKACIJA ORGANSKIH SNOVI Organske snovi smo določali iz združenih ekstraktov vzorcev vode v nevtralnem in kislem območju pri pH < 2. Ekstrahirali smo z diklormetanom. Identifikacijo smo opravili z metodo plinske kromatografije z masnoselektivnim detektorjem, na inštrumentu (HP 5890-GC in HP 5971-MSD s kapilarno kolono HP – 5MS (50 m, 0.2 mm, 0.33 µm) ter HP 6890-GC in HP 5973-MSD s kapilarno kolono HP-5MS (30 m x 0.25 mm x 0.25 µm). Za primerjavo smo uporabljali knjižnici WILEY 138.L in NIST 98.L.

4. V R E D N O T E N J E R E Z U L T A T O V

Dobljene vrednosti posameznih analiznih parametrov smo vnesli v analizna poročila za posamezna vzorčna mesta; za lažjo primerjavo in ocenjevanje smo za posamezne parametre navedli vrednosti iz Pravilnika o zdravstveni ustreznosti pitne vode, ki so veljavne v Republiki Sloveniji. Primerjalno so v poročilu navedene tudi vrednosti za posamezne parametre iz direktive ES za kakovost pitne vode (98/83/EC).

4.1. O C E N A P O P A R A M E T R I H

4.1.1. MERITVE NA TERENU (tabela I) 4.1.1.1 - 2. Temperatura V času majskega vzorčenja je bila temperatura zraka med +13.2 °C in +19.1 oC, v oktobru pa med +10.5 in +16.0 °C. Temperatura vode je bila pri prvem vzorčenju v območju med +10.2 °C in +12.4 oC, pri drugem vzorčenju pa med +10.4 in +13.4°C . 4.1.1.3. - 5 in.11. Senzorične lastnosti: barva, videz, vonj in motnost Vzorci vod iz črpališč, vodnjakov in limnigrafov so bili bistri, brez vonja ter neobarvani. Pri vodah iz črpališč oz. vodarn smo opravili tudi senzorični preizkus okusa. Vsi vzorci so imeli prijeten, osvežujoč okus.



TABELA I.

O S N O V N I P A R A M E T R I

ODVZEMNO MESTO

Datum

pH

Elektro-

prevodnost

Kisik

Redoks

potencial

Ogljikov dioksid

Poraba kisika s KMnO4

Celotni org.ogljik

TOC

Nitrati

Sulfati

Kloridi

Natrij

Kalij

Mangan

Železo

ENOTA - - µS/cm mg/l mV mg/l mgO2/l mg/l mg/l mg/l mg/l mg/l mg/l mg/l mg/l

Jarški prod-vod. 3 29.5.00

18.10.00

7,5

7,5

465

468

8,5

7,5

494

506

24

22

0,3

0,1

0,2

0,3

10,5

10,6

17,3

16,7

6,5

6,8

5,1

4,4

0,6

0,8

< 0,005

< 0,005

0,005

0,011 Brod-limnigraf

30.5.00

17.10.00

7,4

7,6

434

383

8,9

7,7

545

552

24

22

0,3

0,2

0,4

0,2

16,3

10,5

13,8

12,8

8,1

5,4

6,2

4,2

1,0

1,0

< 0,005

< 0,005

0,006

0,050 Šentvid-vod.2 a 29.5.00

18.10.00

7,4

7,5

487

433

8,5

7,7

499

507

26

28

0,2

0,1

0,2

0,2

17,0

16,0

15,3

14,7

7,9

7,8

6,6

6,2

0,8

0,7

< 0,005

< 0,005

< 0,003

0,005 Kleče-vodnjak 8 a 29.5.00

18.10.00

7,4

7,5

422

410

7,7

7,3

481

506

26

28

0,2

0,1

0,2

0,2

14,9

11,0

18,2

16,1

7,2

5,4

4,2

6,7

0,8

0,7

< 0,005

< 0,005

< 0,003

0,016 Roje-limnigraf 30.5.00

17.10.00

7,6

7,5

366

458

7,9

7,2

434

557

18

20

0,3

0,1

0,7

0,4

7,5

12,8

12,9

14,3

3,5

5,0

2,6

3,4

0,6

0,7

< 0,005

< 0,005

0,006

0,005 Hrastje-vodnjak 1 a 29.5.00

18.10.00

7,4

7,4

534

496

8,3

7,5

498

508

28

28

0,3

0,1

0,2

0,3

23,7

24,1

28,2

26,6

15,5

15,3

8,1

7,6

1,0

0,9

< 0,005

< 0,005

0,003

0,018 Stožice-limnigraf 30.5.00

17.10.00

7,5

7,6

428

398

8,3

7,0

540

547

18

20

0,3

0,2

0,4

0,3

11,5

11,8

14,2

14,5

5,0

5,1

7,1

6,4

1,6

1,7

< 0,005

< 0,005

0,008

0,010 KOTO-Zalog-vod. 29.5.00

17.10.00

7,5

7,5

510

548

8,9

7,8

496

546

22

20

0,3

0,2

0,4

0,3

16,8

17,8

21,5

21,9

15,4

27,0

11,5

23,5

1,0

1,9

< 0,005

< 0,005

0,007

0,007 Elok-Moste-vodnjak 30.5.00

17.10.00

7,5

7,5

446

490

8,5

7,6

536

553

20

18

0,3

0,2

0,4

0,4

12,3

15,6

15,9

16,6

10,1

12,2

12,7

6,9

1,6

2,5

< 0,005

< 0,005

< 0,003

0,007 Iški vršaj-Brest-vod. 30.5.00

18.10.00

7,6

7,6

401

404

9,4

7,7

528

507

20

20

0,3

0,1

0,2

0,2

9,3

9,5

2,9

3,7

1,6

1,5

2,5

3,1

0,4

0,3

< 0,005

< 0,005

< 0,003

< 0,003 Borovniški vršaj 31.5.00

18.10.00

7,4

7,4

496

491

8,1

7,1

589

500

28

26

0,2

0,2

0,2

0,2

5,2

5,9

9,6

9,7

2,6

2,5

3,9

2,8

0,6

0,5

< 0,005

< 0,005

0,0260

0,056



4.1.1.6. pH - vrednost pH vrednosti vzorcev vod Ljubljanskega polja kot tudi Iškega in Borovniškega vršaja so bile pri prvem vzorčenju med pH 7.4 in 7.6 in enako pri drugem vzorčenju. 4.1.1.7. Elektroprevodnost Vrednosti elektroprevodnosti so bile pri majskem vzorčenju v območju med 366 µS/cm in 534 µS/cm, v oktobru pa med 383 µS/cm in 548 µS/cm. Najvišji vrednosti smo izmerili v vzorcu Hrastje 1a in KO-TO, najnižji pa v vzorcih limnigrafskih vrtin Roje in Brod. 4.1.1.8. Kisik Koncentracija kisika je bila primerna v vseh vzorcih. Najnižje koncentracije kisika smo v maju določili v vzorcu vode iz vodnjaka Kleče (7.7 mg/l), v oktobru pa v vzorcu limnigrafske vrtine Stožice (7.0 mg/l). 4.1.1.9. Nasičenost s kisikom Nasičenost s kisikom je bila v vseh vzorcih nad 72%. 4.1.1.10. Redoks potencial

Izmerjene vrednosti redoks potenciala so bile v območju med 434 in 589 mV v vzorcih odvzetih v maju in v območju med 500 in 557 mV v vzorcih odvzetih v oktobru. Najnižji vrednosti smo izmerili v limnigrafski vrtini Roje in Borovniškem vršaju.

REDOKS POTENCIAL

0 100 200 300 400 500 600 700

Elok-Moste

Koto-Zalog

Stožice-lim.

Roje-lim.

Brod-lim.

Borov.vršaj

Brest v.1A

Hrastje-v.1A

Kleče-v.8A

Šentvid-v.2

Jarški prod v.3

mV

maj

okt



4.1.1.99. Ogljikov dioksid (prosti)

Koncentracije prostega ogljikovega dioksida so bile maja v območju med 18 mg/l (Roje, Stožice) in 28mg/l (Hrastje, Borovniški vršaj) ter enako v oktobru med 18 (Elok) in 28 mg CO2/l (Šentvid, Kleče, Hrastje).

4.1.2. OSNOVNI PARAMETRI (tabela I.)

4.1.2.2. Poraba kalijevega permanganata (KMnO4) Oksidativnost organskih snovi s kalijevim permanganatom je zelo enakomerna; vzorci ne odstopajo od normativnih vrednosti. 4.1.2.4. Celotni organski ogljik - TOC Koncentracije celotnega organskega ogljika - TOC so primerljive s podatki o porabi kalijevega permanganata oz. o oksidativnosti organskih snovi. 4.1.2.6. Amoniak (prosti) 4.1.2.7. Amoniak (celotni) 4.1.2.8. Nitriti Amoniaka, tako prostega kot celotnega, ter nitritov nismo določili niti v enem vzorcu. Koncentracije so bile pod mejo določljivosti posameznih analitskih metod.

OGLJIKOV DIOKSID

0 5 10 15 20 25 30

Elok-Moste

Koto-Zalog

Stožice-lim.

Roje-lim.

Brod-lim.

Borov.vršaj

Brest v.1A

Hrastje-v.1A

Kleče-v.8A

Šentvid-v.2

Jarški prod v.3

mg CO2/l

maj

okt



4.1.2.9. Nitrat

Koncentracije nitratov (NO3-) so bile pri prvem vzorčenju v območju med 5.2 mg NO3-/l (črpališče Borovniški vršaj) in 23.7 mg NO3-/l (vodnjak Hrastje 1a), pri drugem vzorčenju pa v območju med 5.9 (črpališče Borovniški vršaj) in 24.1 mg NO3-/l (vodnjak Hrastje 1a). Koncentracije so nižje od vrednosti, ki jih za nitrat določa Pravilnik o zdravstveni ustreznosti pitne vode v RS in EC direktiva. 4.1.2.10. Sulfati

NITRAT

0 5 10 15 20 25 30

Elok-Moste

Koto-Zalog

Stožice-lim.

Roje-lim.

Brod-lim.

Borov.vršaj

Brest v.1A

Hrastje-v.1A

Kleče-v.8A

Šentvid-v.2

Jarški prod v.3

mg NO3/l

maj

okt

SULFAT

0 5 10 15 20 25 30

Elok-Moste

Koto-Zalog

Stožice-lim.

Roje-lim.

Brod-lim.

Borov.vršaj

Brest v.1A

Hrastje-v.1A

Kleče-v.8A

Šentvid-v.2

Jarški prod v.3

mg SO4/l

maj

okt



Najvišje koncentracije sulfatov smo pri obeh vzorčenjih določili v vzorcih vode iz vodnjaka 1a vodarne Hrastje (28.2 in 26.6 mg/l), najnižjo pa v vzorcih vodnjaka Iški vršaj, vodarne Brest (2.9 in 3.7 mg/l) . 4.1.2.11. Kloridi

Koncentracije kloridov so bile v območju med 1.6 in 15.5 (v maju) ter med 1.5 in 27.0 mg Cl-/l vode (v oktobru). Najnižje vrednosti smo obakrat določili v vzorcih vode iz vodnjaka Iški vršaj, najvišje pa v vzorcih iz Hrastja in industrijskega vodnjaka KO-TO.

KLORID

0 5 10 15 20 25 30

Elok-Moste

Koto-Zalog

Stožice-lim.

Roje-lim.

Brod-lim.

Borov.vršaj

Brest v.1A

Hrastje-v.1A

Kleče-v.8A

Šentvid-v.2

Jarški prod v.3

mg Cl/l

maj

okt



4.1.2 16. Ortofosfati Koncentracije ortofosfatov so bile v vseh vzorcih nižje od 0.15 mg PO4

3-/l vode, kar je spodnja meja določljivosti analitske metode.

4.1.2.20. Natrij Najvišje koncentracije natrija (Na+) smo določili v vzorcih iz industrijskega vodnjaka Elok v maju in KO-TO v oktobru (12.7 in 23.5 mg/l). 4.1.2.21. Kalij Višje vrednosti kalija (K+) kot pri ostalih vzorcih smo določili v vzorcih vode iz industrijskih vodnjakov Elok, KO-TO ter limnigrafske vrtine Stožice. (2.5 ,1.9, 1.7 mg/l). 4.1.2.22. - 23. Mangan, železo Koncentracije mangana so v vseh vzorcih pod mejo določljivosti analizne metode.

NATRIJ

0 5 10 15 20 25

Elok-Moste

Koto-Zalog

Stožice-lim.

Roje-lim.

Brod-lim.

Borov.vršaj

Brest v.1A

Hrastje-v.1A

Kleče-v.8A

Šentvid-v.2

Jarški prod v.3

mg Na/l

maj

okt



4.1.3. ONESNAŽENJA (tabela II.) 4.1.3.6. Cianidi Koncentracije cianidov v vzorcih so bile pod mejo določljivosti analitske metode. 4.1.3.7. Mineralna olja Mineralnih olj v vzorcih nismo določili. Spodnja meja določljivosti analitske metode je 0.004 mg/l vode. 4.1.3.8. Poliklorirani bifenili (PCB) Tudi PCB nismo določili v nobenem vzorcu. Spodnja meja določljivosti analitske metode je 0.01 µg/l vode. 4.1.3.9 Adsorbirani organski halogeni - AOX

Prisotnost AOX spojin smo pri obeh vzorčenjih dokazali v vzorcih iz vodnjaka 1a iz Hrastja (7 ug/l), v vzorcih iz limnigrafske vrtine Brod (3 ug/l) ter v obeh industrijskih vodnjakih (KO-TO 4, 5 ug/l in Elok 3 ug/l). V vseh ostalih vzorcih so bile vrednosti AOX pod mejo določljivosti analitske metode. Ker normativov še ni, ocene ne podajamo. Vrednosti za ta parameter ne določa niti naša niti evropska zakonodaja.

AOX

0 1 2 3 4 5 6 7 8

Elok-Moste

Koto-Zalog

Stožice-lim.

Roje-lim.

Brod-lim.

Borov.vršaj

Brest v.1A

Hrastje-v.1A

Kleče-v.8A

Šentvid-v.2

Jarški prod v.3

ug Cl/l

maj

okt



TABELA II.

O N E S N A Ž E N J A

ODVZEMNO MESTO

Datum

Cianidi (celotni)

Mineralna

olja

Poliklorirani

bifenili PCB

Adsorbirani organski halogeni

AOX

Fenolne

snovi (celotne)

Fenolne snovi-

(hlapne) ENOTA - mg/l mg/l µg/l µg/l µg/l µg/l

Jarški prod-vodnjak 3 29.5.00 18.10.00

< 0,01 < 0,01

< 0,004 < 0,004

< 0,01 < 0,01

< 3 < 3

< 0,5 < 0,5

< 0,5 < 0,5

Brod-limnigraf 30.5.00 17.10.00

< 0,01 < 0,01

< 0,004 < 0,004

< 0,01 < 0,01

3 3

< 0,5 < 0,5

< 0,5 < 0,5

Šentvid-vodnjak 2A 29.5.00 18.10.00

< 0,01 < 0,01

< 0,004 < 0,004

< 0,01 < 0,01

< 3 < 3

< 0,5 < 0,5

< 0,5 < 0,5

Kleče-vodnjak 8A 29.5.00 18.10.00

< 0,01 < 0,01

< 0,004 < 0,004

< 0,01 < 0,01

< 3 < 3

< 0,5 < 0,5

< 0,5 < 0,5

Roje-limnigraf 30.5.00 17.10.00

< 0,01 < 0,01

< 0,004 < 0,004

< 0,01 < 0,01

< 3 < 3

< 0,5 < 0,5

< 0,5 < 0,5

Hrastje-vodnjak 1A 29.5.00 18.10.00

< 0,01 < 0,01

< 0,004 < 0,004

< 0,01 < 0,01

7 7

< 0,5 < 0,5

< 0,5 < 0,5

Stožice-limnigraf 30.5.00 17.10.00

< 0,01 < 0,01

< 0,004 < 0,004

< 0,01 < 0,01

< 3 < 3

< 0,5 < 0,5

< 0,5 < 0,5

KOTO Zalog-vodnjak 29.5.00 17.10.00

< 0,01 < 0,01

< 0,004 < 0,004

< 0,01 < 0,01

4 5

< 0,5 < 0,5

< 0,5 < 0,5

Elok-Moste-vodnjak 30.5.00 17.10.00

< 0,01 < 0,01

< 0,004 < 0,004

< 0,01 < 0,01

3 3

< 0,5 < 0,5

< 0,5 < 0,5

Iški vršaj-Brest-vodnjak 1A 30.5.00 18.10.00

< 0,01 < 0,01

< 0,004 < 0,004

< 0,01 < 0,01

< 3 < 3

< 0,5 < 0,5

< 0,5 < 0,5

Borovniški vršaj 31.5.00 18.10.00

< 0,01 < 0,01

< 0,004 < 0,004

< 0,01 < 0,01

< 3 < 3

< 0,5 < 0,5

< 0,5 < 0,5



4.1.4. MIKROELEMENTI (tabela III.) 4.1.4.4. Baker Koncentracije bakra so bile večini vzorcev v območju od 1 do 4 µg/l. Pri majskem odvzemu je bila najvišja koncentracija bakra v vzorcu iz vodnjaka KO-TO 3 µg/l, v vzorcu vodnjaka Elok in limnigrafske vrtine Stožice 2 µg/l, v ostalih vzorcih so bile koncentracije na meji ali pod pod mejo določljivosti analitske metode. V oktobru so bile koncentracije nekoliko višje in sicer najvišje v limnigrafskih vrtinah Roje, Brod ter industrijskem vodnjaku KO-TO (4 µg/l), v vzorcu vodnjaka Elok (3 µg/l), v Šentvidu, Klečah in Stožicah 2 µg/l, v ostalih vzorcih pa na meji ali pod pod mejo določljivosti analitske metode. 4.1.4.7. Cink

Najvišje koncentracije cinka smo pri obeh vzorčenjih določili v vzorcih črpališča Jarški prod (117, 92 µg Zn/l vode). Pri majskem vzorčenju sta izstopali tudi koncentraciji v vzorcih iz Kleč (96µg/l) in Borovniškega vršaja (40µg/l). V omenjenem vodnjaku je bila koncentracija Zn pri oktoberskem vzorčenju 30 µg/l. 4.1.4.8. Kadmij Koncentracija kadmija je v vseh vzorcih pod mejo določljivosti analitske metode. 4.1.4.11. Krom - Cr3+

Prisotnost trivalentnega kroma smo ugotovili v več vzorcih. Maja so bile najvišje koncentracije v vzorcih Hrastje 1a in KO-TO (3 µg/l) ter v vzorcu Kleče (2 µg/l). Koncentracije v ostalih vzorcih kot tudi v vzorcih odvzetih v oktobru so na meji ali pod mejo določljivosti analitske metode.

CINK

0 20 40 60 80 100 120 140

Elok-Moste

Koto-Zalog

Stožice-lim.

Roje-lim.

Brod-lim.

Borov.vršaj

Brest v.1A

Hrastje-v.1A

Kleče-v.8A

Šentvid-v.2

Jarški prod v.3

ug Zn/l

maj

okt



TABELA III.

M I K R O E L E M E N T I

ODVZEMNO MESTO

Datum

Baker

Cink

Kadmij Krom 3+

Krom 6+

Nikelj

Svinec Živo srebro

ENOTA - µg/l µg/l µg/l µg/l µg/l µg/l µg/l µg/l


1 1

117 92

< 1 < 1

1 1

< 3 < 3

< 1 < 1

< 1 < 1

< 0,2 < 0,2


< 1 4

< 10 < 10

< 1 < 1

< 1 < 1

< 3 < 3

< 1 < 1

< 1 < 1

< 0,2 < 0,2


1 2

27 20

< 1 < 1

< 1 < 1

< 3 < 3

< 1 < 1

< 1 < 1

< 0,2 < 0,2

Kleče-vodnjak 8A 29.5.00 18.10.00

< 1 2

96 < 10

< 1 < 1

2 1

4 < 3

< 1 < 1

< 1 < 1

< 0,2 < 0,2


1 4

< 10 < 10

< 1 < 1

< 1 < 1

< 3 < 3

< 1 < 1

< 1 < 1

< 0,2 < 0,2


< 1 < 1

< 10 < 10

< 1 < 1

3 < 1

11 13

< 1 < 1

< 1 < 1

< 0,2 < 0,2


2 2

10 < 10

< 1 < 1

< 1 < 1

< 3 < 3

< 1 < 1

< 1 < 1

< 0,2 < 0,2

KOTO-Zalog-vodnjak 29.5.00 17.10.00

3 4

10 < 10

< 1 < 1

3 < 1

< 3 3

< 1 < 1

< 1 < 1

< 0,2 < 0,2


2 3

< 10 < 10

< 1 < 1

< 1 < 1

< 3 < 3

< 1 < 1

< 1 < 1

< 0,2 < 0,2

Iški vršaj-Brest-vodnjak 1A 30.5.00 18.10.00

1 < 1

< 10 < 10

< 1 < 1

< 1 < 1

< 3 < 3

2 < 1

< 1 < 1

< 0,2 < 0,2


< 1 < 1

40 30

< 1 < 1

< 1 < 1

< 3 < 3

< 1 1

< 1 < 1

< 0,2 < 0,2



4.1.4.12. Krom - Cr6+ Krom 6+ smo določili v Hrastju, in sicer pri obeh vzorčenjih v najvišjih koncentracijah (11 in 13 µg/l) ter v v vodnjaku Kleče 8a v maju (4 µg/l) in industrijskem vodnjaku KO-TO v oktobru (3 µg/l). V ostalih vzorcih so koncentracije pod mejo določljivosti analitske metode. 4.1.4.14. Nikelj

Nikelj smo pri majskem odvzemu določili v vzorcu črpališča Iški vršaj (2 µg/l). Koncentracije niklja v ostalih vzorcih so na meji ali pod mejo določljivosti analitske metode. 4.1.4.18. Svinec Koncentracije svinca v vzorcih so pod mejo določljivosti analitske metode v vseh vzorcih. 4.1.4.21. Živo srebro Koncentracija živega srebra je v vseh vzorcih pod mejo določljivosti analitske metode (0,2 µg/l vode).

4.1.5. FENOLNE SNOVI (tabela II.) Fenolnih spojin nismo določili v nobenem vzorcu.

Ob dodatku klora nismo dokazali prisotnosti morebitnih klorfenolovih spojin, ki bi jih zaznali glede na spremembo vonja in okusa.

NIKELJ

0 0,5 1 1,5 2 2,5

Elok-Moste

Koto-Zalog

Stožice-lim.

Roje-lim.

Brod-lim.

Borov.vršaj

Brest v.1A

Hrastje-v.1A

Kleče-v.8A

Šentvid-v.2

Jarški prod v.3

ug Ni/l

maj

okt



4.1.6. PESTICIDI IN METABOLITI (tabela IV.) Koncentracije atrazina so pri obeh vzorčenjih najvišje v vzorcih vodnjaka 1a vodarne Hrastje (0.1 in 0.16 µg/l) ter v majskem vzorcu industrijskega vodnjaka KO-TO (0.1 µg/l). V majskih vzorcih: Jarški prod, Brod, Kleče, Elok, Iški vršaj ter v oktobrskih Borovniški vršaj, KO-TO so koncentracije atrazina med 0.05 in 0.07 µg/l. V vseh naštetih vzorcih ter tudi v vzorcih Šentvid, Borovniški vršaj (maj), Kleče (oktober) in Iški vršaj (oktober) smo določili še desetilatrazin. Koncentracije so najvišje v majskem vzorcu vodnjaka Kleče (0.13 µg/l), v oktobrskem vzorcu vodnjaka Hrastje 1a (0.18 µg/l) ter v obeh vzorcih črpališča Iški vršaj (0.17, 0.13µg/l); v ostalih vzorcih so koncentracije med 0.05 do 0.1 µg/l. V vzorcu iz vodnjaka Šentvid smo v maju določili simazin (0.05 µg/l), v sledovih pa smo ga identificirali v polovici vzorcev. Enako smo v sledovih identificirali še desizopropil in propazin ter v enem vzorcu terbutrin. Vrednosti v poročilu ne navajamo, ker so pod mejo določljivosti analitske metode, je pa identifikacija naštetih spojin zelo verjetna. Od organoklornih pesticidov smo v treh vzorcih identificirali sledove metazaklora. Ker slovenska zakonodaja za pesticide ne predpisuje normativnih vrednosti, ampak trenutna vrednost 0.1 µg/l za posamezen pesticid, 0.03µg/l za aldrin, dieldrin, heptaklor in heptaklorepoksid ter 0.5 µg/l za vsoto pesticidov predstavlja t.i. ciljno vrednost (do leta 2003), ne podajam ocene za pesticide. Po evropski zakonodaji so v obeh vzorcih iz vodnjaka Hrastje 1a in v oktobrskem vzorcu iz industrijskega vodnjaka KO-TO presežene normativne vrednosti za atrazin, določene v EC direktivi 98/83/EC, za desetilatrazin pa velja enako pri majskih vzorcih Kleče in Iški vršaj ter oktobrskih vzorcih Hrastje, Šentvid in Iški vršaj. Drugih pesticidov in metabolitov, ki so navedeni v tabeli, nismo identificirali.



P E S T I C I D I

ODVZEMNO MESTO

Datum

Alaklor

Metolaklor

Aldrin

DDT (p,p)

DDE (p,p)

DDD (p,p)

DDT (o,p)

Dieldrin

Endrin

Heptaklor

Heptaklor

epoksid

alfa- HCH

beta- HCH

gama- HCH

Lindan

delta- HCH

Heksa-

klorbenzen

Atrazin

Desetil- atrazin

Desizopr

opil- atrazin

Simazin

ENOTE - µg/l µg/l µg/l µg/l µg/l µg/l µg/l µg/l µg/l µg/l µg/l µg/l µg/l µg/l µg/l µg/l µg/l µg/l µg/l µg/l


< 0.05 < 0.05

< 0.05 < 0.05

< 0.002 < 0.002

< 0.002 < 0.002

< 0.002 < 0.002

< 0.002 < 0.002

< 0.002 < 0.002

< 0.002 < 0.002

< 0.01 < 0.01

< 0.002 < 0.002

< 0.002 < 0.002

< 0.001 < 0.001

< 0.001 < 0.001

< 0.001 < 0.001

< 0.001 < 0.001

< 0.002 < 0.002

0.05 < 0.05

0.05 < 0.05

< 0.05 < 0.05

< 0.05 < 0.05


< 0.05 < 0.05

< 0.05 < 0.05

< 0.002 < 0.002

< 0.002 < 0.002

< 0.002 < 0.002

< 0.002 < 0.002

< 0.002 < 0.002

< 0.002 < 0.002

< 0.01 < 0.01

< 0.002 < 0.002

< 0.002 < 0.002

< 0.001 < 0.001

< 0.001 < 0.001

< 0.001 < 0.001

< 0.001 < 0.001

< 0.002 < 0.002

0.05 < 0.05

0.07 < 0.05

< 0.05 < 0.05

< 0.05 < 0.05

Šentvid-vodnjak 2 a 29.05.00 18.10.00

< < 0.05 < 0.05

< 0.05 < 0.05

< 0 .002 < 0.002

< 0 .002 < 0.002

< 0 .002 < 0 .002

< 0 .002 < 0. 002

< 0 .002 < 0 .002

< 0 .002 < 0 .002

< 0.01 < 0.01

< 0 .002 < 0 .002

< 0 .002 < 0. 002

< 0.001 < 0.001

< 0.001 < 0.001

< 0.001 < 0.001

< 0.001 < 0.001

< 0.002 < 0.002

< 0.05 < 0.05

0.07 0.1

< 0.05 < 0.05

0.06 < 0.05

Kleče-vodnjak 8 a 29.05.00 18.10.00

< 0.05 < 0.05

< 0.05 < 0.05

< 0.002 < 0.002

< 0.002 < 0.002

< 0.002 < 0.002

< 0.002 < 0.002

< 0.002 < 0.002

< 0.002 < 0.002

< 0.01 < 0.01

< 0.002 < 0.002

< 0.002 < 0.002

< 0.001 < 0.001

< 0.001 < 0.001

< 0.001 < 0.001

< 0.001 < 0.001

< 0.002 < 0.002

0.06 < 0.05

0.13 0.06

< 0.05 < 0.05

0.05 < 0.05


< < 0.05 < 0.05

< 0.05 < 0.05

< 0.002 < 0.002

< 0.002 < 0. 002

< 0.002 < 0.002

< 0.002 < 0. 002

< 0.002 < 0. 002

< 0.002 < 0. 002

< 0.01 < 0.01

< 0.002 < 0. 002

< 0.002 < 0. 002

< 0.001 < 0.001

< 0.001 < 0.001

< 0.001 < 0.001

< 0.001 < 0.001

< 0.002 < 0.002

< 0.05 < 0.05

< 0.05 < 0.05

< 0.05 < 0.05

< 0.05 < 0.05

Hrastje-vodnjak 1 a 29.05.00 18.10.00

<0.05 < 0.05

< 0.05 < 0.05

< 0.002 < 0.002

< 0.002 < 0.002

< 0.002 < 0.002

< 0.002 < 0.002

< 0.002 < 0.002

< 0.002 < 0.002

< 0.01 < 0.01

< 0.002 < 0.002

< 0.002 < 0.002

< 0.001 < 0.001

< 0.001 < 0.001

< 0.001 < 0.001

< 0.001 < 0.001

< 0.002 < 0.002

0.10 0.16

0.09 0.18

< 0.05 < 0.05

< 0.05 < 0.05


< 0.05 < 0.05

< 0.05 < 0.05

< 0.002 < 0.002

< 0.002 < 0.002

< 0.002 < 0.002

< 0.002 < 0.002

< 0.002 < 0.002

< 0.002 < 0.002

< 0.01 < 0.01

< 0.002 < 0.002

< 0.002 < 0.002

< 0.001 < 0.001

< 0.001 < 0.001

< 0.001 < 0.001

< 0.001 < 0.001

< 0.002 < 0.002

< 0.05 < 0.05

< 0.05 < 0.05

< 0.05 < 0.05

< 0.05 < 0.05


< < 0.05 < 0.05

< 0.05 < 0.05

< 0.002 < 0.002

< 0.002 < 0.002

< 0.002 < 0.002

< 0.002 < 0.002

< 0.002 < 0.002

< 0.002 < 0.002

< 0.01 < 0.01

< 0.002 < 0.002

< 0.002 < 0.002

< 0.001 < 0.001

< 0.001 < 0.001

< 0.001 < 0.001

< 0.001 < 0.001

< 0.002 < 0.002

0.1 0.07

0.09 0.06

< 0.05 < 0.05

< 0.05 < 0.05


< 0.05 < 0.05

< 0.05 < 0.05

< 0 .002 < 0 .002

< 0 .002 < 0 .002

< 0 .002 < 0 .002

< 0 .002 < 0 .002

< 0 .002 < 0 .002

< 0 .002 < 0 .002

< 0.01 < 0.01

< 0 .002 < 0 .002

< 0 .002 < 0 .002

< 0.001 < 0.001

< 0.001 < 0.001

< 0.001 < 0.001

< 0.001 < 0.001

< 0.002 < 0.002

0.06 < 0.05

0.05 < 0.05

< 0.05 < 0.05

< 0.05 < 0.05

Iški vršaj-Brest-vodnjak 1a 30.05.00 18.10.00

< < 0.05 < 0.05

< 0.05 < 0.05

< 0. 002 < 0 .002

< 0. 002 < 0 .002

< 0 .002 < 0 .002

< 0 .002 < 0 .002

< 0 .002 < 0 .002

< 0. 002 < 0 .002

< 0.01 < 0.01

< 0. 002 < 0 .002

< . 002 < 0 .002

< 0.001 < 0.001

< 0.001 < 0.001

< 0.001 < 0.001

< 0.001 < 0.001

< 0.002 < 0.002

0.05 < 0.05

0.17 0.13

< 0.05 < 0.05

< 0.05 < 0.05


< 0.05 < 0.05

< 0.05 < 0.05

< 0 .002 < 0 .002

< 0 .002 < 0 .002

< 0 .002 < 0 .002

< 0 .002 < 0 .002

< 0 .002 < 0 .002

< 0 .002 < 0 .002

< 0.01 < 0.01

< 0 .002 < 0 .002

< 0 .002 < 0 .002

< 0.001 < 0.001

< 0.001 < 0.001

< 0.001 < 0.001

< 0.001 < 0.001

< 0.002 < 0.002

< 0.05 0.06

0.05 0.08

< 0.05 < 0.05

< 0.05 < 0.05



TABELA IV.

I N M E T A B O L I T I

Propazin

Prometrin

Cianazin

Trebutil

azin

Terbutrin

Bromacil

2,4-D

2,4-DP

(diklorprop)

2,4,5-T

MCPA

MCPP

Sebutilaz

in

Silvex

2,4-DB

Dicamba

Metalaksil

PESTICIDI (SKUPNO)

ODVZEMNO MESTO

µg/l g/l µg/l µg/l µg/l µg/l µg/l µg/l µg/l µg/l µg/l µg/l µg/l µg/l µg/l µg/l µg/l ENOTE

< 0.05 < 0.05

< 0.05 < 0.05

< 0.05 < 0.05

< 0.05 < 0.05

< 0.05 < 0.05

< 0.05 < 0.05

< 0.1 < 0.1

< 0.1 < 0.1

< 0.1 < 0.1

< 0.1 < 0.1

< 0.1 < 0.1

< 0.1 < 0.1

< 0.1 < 0.1

< 0.1 < 0.1

< 0.1 < 0.1

< 0.1 < 0.1

0.2 < 0.1

Jarški prod-vodnjak 3

< 0.05 < 0.05

< 0.05 < 0.05

< 0.05 < 0.05

< 0.05 < 0.05

< 0.05 < 0.05

< 0.05 < 0.05

< 0.1 < 0.1

< 0.1 < 0.1

< 0.1 < 0.1

< 0.1 < 0.1

< 0.1 < 0.1

< 0.1 < 0.1

< 0.1 < 0.1

< 0.1 < 0.1

< 0.1 < 0.1

< 0.1 < 0.1

0.16 < 0.1

Brod-limnigraf

< 0.05 < 0.05

< 0.05 < 0.05

< 0.05 < 0.05

< 0.05 < 0.05

< 0.05 < 0.05

< 0.05 < 0.05

< 0.1 < 0.1

< 0.1 < 0.1

< 0.1 < 0.1

< 0.1 < 0.1

< 0.1 < 0.1

< 0.1 < 0.1

< 0.1 < 0.1

< 0.1 < 0.1

< 0.1 < 0.1

< 0.1 < 0.1

0.26 0.14

Šentvid-vodnjak 2 a

< 0.05 < 0.05

< 0.05 < 0.05

< 0.05 < 0.05

< 0.05 < 0.05

< 0.05 < 0.05

< 0.05 < 0.05

< 0.1 < 0.1

< 0.1 < 0.1

< 0.1 < 0.1

< 0.1 < 0.1

< 0.1 < 0.1

< 0.1 < 0.1

< 0.1 < 0.1

< 0.1 < 0.1

< 0.1 < 0.1

< 0.1 < 0.1

0.27 0.10

Kleče-vodnjak 8 a

< 0.05 < 0.05

< 0.05 < 0.05

< 0.05 < 0.05

< 0.05 < 0.04

< 0.05 < 0.05

< 0.05 < 0.05

< 0.1 < 0.1

< 0.1 < 0.1

< 0.1 < 0.1

< 0.1 < 0.1

< 0.1 < 0.1

< 0.1 < 0.1

< 0.1 < 0.1

< 0.1 < 0.1

< 0.1 < 0.1

< 0.1 < 0.1

0.15 <0.1

Roje-limnigraf

< 0.05 < 0.05

< 0.05 < 0.05

< 0.05 < 0.05

< 0.05 < 0.05

< 0.05 < 0.05

< 0.05 < 0.05

< 0.1 < 0.1

< 0.1 < 0.1

< 0.1 < 0.1

< 0.1 < 0.1

< 0.1 < 0.1

< 0.1 < 0.1

< 0.1 < 0.1

< 0.1 < 0.1

< 0.1 < 0.1

< 0.1 < 0.1

0.22 0.36

Hrastje-vodnjak 1 a

< 0.05 < 0.05

< 0.05 < 0.05

< 0.05 < 0.05

< 0.05 < 0.05

< 0.05 < 0.05

< 0.05 < 0.05

< 0.1 < 0.1

< 0.1 < 0.1

< 0.1 < 0.1

< 0.1 < 0.1

< 0.1 < 0.1

< 0.1 < 0.1

< 0.1 < 0.1

< 0.1 < 0.1

< 0.1 < 0.1

< 0.1 < 0.1

0.09 < 0.1

Stožice-limnigraf

< 0.05 < 0.05

< 0.05 < 0.05

< 0.05 < 0.05

< 0.05 < 0.05

< 0.05 < 0.05

< 0.05 < 0.05

< 0.1 < 0.1

< 0.1 < 0.1

< 0.1 < 0.1

< 0.1 < 0.1

< 0.1 < 0.1

< 0.1 < 0.1

< 0.1 < 0.1

< 0.1 < 0.1

< 0.1 < 0.1

< 0.1 < 0.1

0.22 0.15

KOTO-Zalog-vodnjak

< 0.05 < 0.05

< 0.05 < 0.05

< 0.05 < 0.05

< 0.05 < 0.05

< 0.05 < 0.05

< 0.05 < 0.05

< 0.1 < 0.1

< 0.1 < 0.1

< 0.1 < 0.1

< 0.1 < 0.1

< 0.1 < 0.1

< 0.1 < 0.1

< 0.1 < 0.1

< 0.1 < 0.1

< 0.1 < 0.1

< 0.1 < 0.1

0.15 < 0.1

Elok-Moste-vodnjak

< 0.05 < 0.05

< 0.05 < 0.05

< 0.05 < 0.05

< 0.05 < 0.05

< 0.05 < 0.05

< 0.05 < 0.05

< 0.1 < 0.1

< 0.1 < 0.1

< 0.1 < 0.1

< 0.1 < 0.1

< 0.1 < 0.1

< 0.1 < 0.1

< 0.1 < 0.1

< 0.1 < 0.1

< 0.1 < 0.1

< 0.1 < 0.1

0.25 0.15

Iški vršaj-Brest-vodnjak 1 a

< 0.05 < 0.05

< 0.05 < 0.05

< 0.05 < 0.05

< 0.05 < 0.05

< 0.05 < 0.05

< 0.05 < 0.05

< 0.1 < 0.1

< 0.1 < 0.1

< 0.1 < 0.1

< 0.1 < 0.1

< 0.1 < 0.1

< 0.1 < 0.1

< 0.1 < 0.1

< 0.1 < 0.1

< 0.1 < 0.1

< 0.1 < 0.1

0.12 0.14

Borovniški vršaj


4.1.8. LAHKOHLAPNE ORGANSKE SNOVI (tabela V.) Med lahkohlapnimi organskimi snovmi smo dokazali prisotnost 1,1,2,2 – tetrakloroetena, 1,1,2-trikloroetena ter 1,1,1- trikloroetana. 1,1,1 – trikloroetan smo kvantitativno določili, vendar so koncentracije pod mejo določljivosti analitske metode. Najvišje koncentracije 1,1,2,2 – tetrakloroetena smo določili v vzorcih Hrastje 1a (4.04 in 3.40 µg/l), KO-TO (1.68 in 1.52 µg/l), Elok (0.27 in 0.29 µg/l), Kleče (0.19, 007 µg/l) ter Jarški prod (0.12 in 0.09µg/l). 1,1,2-trikloreten smo skoraj v enakih koncentracijah določili maja in oktobra v vzorcih Hrastje 1a (2.3, 2.2 µg/l), KO-TO (0.7 µg/l) in Iški vršaj (0.9 µg/l), ter samo v majskem vzorcu Kleče 0.6 µg/l. Celotna koncentracija lahkohlapnih organskih snovi je v Hrastju 6.34 in 6.40 µg/l ter v ind. vodnjaku KO-TO 2.38 in 1.59 µg/l. Največji delež k celotni koncentraciji lahkohlapnih organskih spojin prispevata 1,1,2,2 - tetrakloroeten in 1,1,2 – trikloroeten. Še vedno pa je njuna vsota, za katero je v popravku Pravilnika o zdravstveni ustreznosti pitne vode ( Ur.l. RS 7/2000) določena mejna vrednost 10 µg/l precej nižja od te vrednosti. Koncentracije drugih halogeniranih in aromatskih ogljikovodikov, kot tudi topil, so bile pod mejo določljivosti analitske metode.

4.1.9. MIKROBIOLOŠKE PREISKAVE (tabela VI.) Glede na veljavni Pravilnik o zdravstveni ustreznosti pitne vode (Ur.l. RS 46/97 in 52/97, 54/98, 7/00) so vsi vzorci ustrezali mikrobiološkim kriterijem za pitno vodo (podtalnica). 4.1.11. IDENTIFIKACIJA ORGANSKIH SNOVI Med organskimi spojinami, ki smo jih identificirali po metodi plinske kromatografije z masno selektivnim detektorjem se najpogosteje pojavljajo estri ftalne kisline (predvsem dibutilni, bis(2)etil heksilni), maščobne kisline in njihovi estri ter alkani in alkeni. Od pesticidov smo identificirali atrazin, desetilatrazin. Pri retenzijskem času 50,2 se v vseh vzorcih pomladnega vzorčenja pojavlja kromatografski vrh za spojino, ki je nismo identificirali.



TABELA V.

L A H K O H L A P N E O R G A N S K E S N O V I

ODVZEMNO MESTO Datum Triklorometan (kloroform)

1,1,2,2-tetrakloroeten

1,1,2-trikloro-eten

1,1,1-trikloro-etan

LOS (SKUPAJ)

ENOTA µg/l µg/l µg/l µg/l µg/l


< 0,5 < 0,5

0,12 0,09

< 0,3 < 0,3

< 1 < 1

< 0,5 1,4


< 0,5 < 0,5

< 0,02 < 0,02

< 0,3 < 0,3

< 1 < 1

< 0,5 < 0,5


< 0,5 < 0,5

< 0,02 < 0,02

< 0,3 < 0,3

< 1 < 1

< 0,5 < 0,5

Kleče-vodnjak 8A 29.5.00 18.10.00

< 0,5 < 0,5

0,19 0,07

0,6 < 0,3

< 1 < 1

0,79 < 0,5


< 0,5 < 0,5

< 0,02 < 0,02

< 0,3 < 0,3

< 1 < 1

< 0,5 < 0,5


< 0,5 < 0,5

4,04 3,40

2,3 2,2

< 1 < 1

6,34 6,4


< 0,5 < 0,5

0,03 < 0,02

< 0,3 < 0,3

< 1 < 1

< 0,5 < 0,5


< 0,5 < 0,5

1,68 1,52

0,7 0,7

< 1 < 1

2,38 1,59


< 0,5 < 0,5

0,27 0,29

< 0,3 < 0,3

< 1 < 1

< 0,5 < 0,5

Iški vršaj-Brest-vodnjak 1a 30.5.00 18.10.00

< 0,5 < 0,5

< 0,02 < 0,02

0,9 0,9

< 1 < 1

0,9 0,9


< 0,5 < 0,5

< 0,02 < 0,02

< 0,3 < 0,3

< 1 < 1

< 0,5 < 0,5



TABELA VI.

M I K R O B I O L O Š K E P R E I S K A V E

ODVZEMNO MESTO Datum

MPN skupnih koliformnih

bakterij v 100 ml

Skupno število bakterij v 1 ml

pri 22 oC

Skupno število bakterij v 1 ml

pri 37 oC

Kolifor.bakt.fekal.izvora Streptokoki fekal.izvora Proteus vrste Sulfitreducir.klostridiji Pseudomonas aeruginosa vsi v 100 ml

Jarški prod -vodnjak 3 29.5.00 18.10.00

0 0

10 < 10

< 10 < 10

0 0


0 0

< 10 < 10

< 10 < 10

0 0


0 0

< 10 < 10

< 10 < 10

0 0

Kleče-vodnjak 8A 29.5.00 18.10.00

0 0

< 10 < 10

< 10 < 10

0 0


0 0

< 10 < 10

< 10 < 10

0 0


0 0

< 10 < 10

< 10 < 10

0 0


0 0

< 10 < 10

< 10 < 10

0 0


0 0

54 37

18 < 10

0 0


0 0

< 10 < 10

< 10 < 10

0 0

Iški vršaj-Brest-vodnjak 1 a 30.5.00 18.10.00

0 0

< 10 < 10

< 10 < 10

0 0


0 0

< 10 < 10

< 10 < 10

0 0



4.2. OCENA PO ODVZEMNIH MESTIH

4.2.1. VODNJAKI VODARN IN ČRPALIŠČ

4.2.1.1. Vodnjak JA - 3 Jarški prod (III), vzorčno mesto št. 55

Vodnjak Jarški prod leži ob levem bregu reke Save. Vodarno sestavljajo trije posamezni vodnjaki, med katerimi je vodnjak JA-1 najbližji, JA-3 pa najbolj oddaljen od reke Save. Vodnjaki se nahajajo na prodnati naplavini, obdani s travniki in njivami.

V vzorcih, vzorčenih v letu 2000, koncentracije nitratov ne odstopajo od večletnega povprečja.

JARŠKI PROD vodnjak 3 - NITRATI

0 5 10 15 20 25

X 00

V 00

XI 99

V 99

X 98

VI98

V 97

IX 96

V 96

XI 95

VI 95

IX 94

VI 94

XI 93

VII 93

X 92

mg NO3/l



Koncentracija železa v vzorcih vode, vzorčenih v maju in oktobru 2000 iz vodnjaka 3, v Jarškem produ, je nižja od lanskoletnih.

0 0,005 0,01 0,015 0,02 0,025 0,03 0,035 0,04

mg Fe/l

X 00

V 00

XI 99

V 99

X 98

VI 98

V 97

IX 96

V 96

XI 95

VI 95

IX 94

VI 94

XI 93

VII 93

X 92

JARŠKI PROD vodnjak 3 - ŽELEZO



4.2.1.2. Vodnjak 0581 - Šentvid (II A), vzorčno mesto št. 57

Kroma v 3+ obliki nismo določili.

0 0,5 1 1,5 2 2,5 3 3,5

ug Cr3+/l

X 00

V 00

XI 99

V 99

X 98

VI 98

V 97

IX 96

V 96

XI 95

VI 95

IX 94

VI 94

XI 93

VII 93

X 92

ŠENTVID vodnjak 2 - TRIVALENTNI KROM

4



4.2.1.3. Vodnjak 0543-Kleče (VIII A), vzorčno mesto št. 58

Prisotnost šestvalentnega kroma je glavna značilnost vod vodnjakov vodarne Kleče. Krom 6+ smo v letošnjem letu določili v majskem vzorcu in sicer v koncentraciji 4 µg/l. Trend kaže na postopno zmanjševanje koncentracije kroma 6+.

0 5 10 15 20 25 30

ug Cr6+/l

X 00

V 00

XI 99

V 99

X 98

VI 98

V 97

IX 96

V 96

XI 95

VI 95

IX 94

VI 94

XI 93

VII 93

X 92

KLEČE vodnjak 8A - ŠESTVALENTNI KROM



Po letu 1997 so koncentracije atrazina v tem vodnjaku nižje od do tedaj izmerjenih koncentracij, oktobra 2000 je bila koncentracija atrazina celo pod mejo določljivosti analitske metode. Povečuje pa se celotna koncentracija pesticidov in sicer predvsem na račun njegovega metabolita desetilatrazina .

0 0,05 0,1 0,15 0,2 0,25 0,3

ug/l

X 00

V 00

XI 99

V 99

X 98

VI 98

V 97

IX 96

V 96

XI 95

VI 95

IX 94

VI 94

XI 93

VII 93

X 92

KLEČE vodnjak 8A - ATRAZIN, PESTICIDI (skupno)

Pesticidi(skupno)Atrazin



4.2.1.4. Vodnjak 0344 Hrastje (I A), vzorčno mesto št. 61

V vzorcu iz vodnjaka Hrastje 1a so med osnovnimi parametri, v primerjavi z vzorci vod ostalih vodarn, opazne visoke koncentracije nitratov, sulfatov in kloridov. Primerjava posameznih vrednosti s tistimi iz prejšnjih let ne kaže nobenih odstopanj.

0 10 20 30 40

mg NO3, SO4, Cl/l

X 00

V 00

XI 99

V 99

X 98

VI 98

V 97

XI 96

IX 96

V 96

XI 95

VI 95

IX 94

VI 94

XI 93

VII 93

X 92

HRASTJE vodnjak 1A - NITRATI, SULFATI, KLORIDI

Kloridi

Sulfati

Nitrati

0 2 4 6 8 10

mg Na/l

X 00

V 00

XI 99

V 99

X 98

VI 98

V 97

XI 96

IX 96

V 96

XI 95

VI 95

IX 94

VI 94

XI 93

VII 93

X 92

HRASTJE vodnjak 1a - NATRIJ



Koncentracija natrija v vzorcih, vzorčenih maja in oktobra 2000, je sicer v okviru večletnega povprečja, lahko pa že opazimo trend rahlega naraščanja koncentracije od leta 1996 naprej.

Glede na vse meritve od leta 1995 že lahko govorimo o trendu zmanjševanja koncentracije mikroelementov cinka in bakra. Koncentraciji obeh mikroelementov sta pod mejami določljivosti analitskih metod. Svinca v letošnjih vzorcih nismo določili.

0 20 40 60 80

ug Cu, Zn/l

X 00

V 00

XI 99

V 99

X 98

VI 98

V 97

XI 96

IX 96

V 96

XI 95

VI 95

IX 94

VI 94

XI 93

VII 93

X 92

HRASTJE vodnjak 1A - BAKER, CINK

Baker

Cink

0 5 10 15

ug Cr3+, 6+/l

X 00

V 00

XI 99

V 99

X 98

VI 98

V 97

XI 96

IX 96

V 96

XI 95

VI 95

IX 94

VI 94

XI 93

VII 93

X 92

HRASTJE vodnjak 1A - TRI - in ŠESTVALENTNI KROM

Krom 6+

Krom 3+



Koncentracije tri- in šestvalentnega kroma v vzorcih precej nihajo. V letošnjem letu smo določili šestvalentni krom sicer v koncentracijah 11 in 13 µg/l. Trivalentni krom pa smo določili v majskem vzorcu v koncentraciji 3 µg/l.

Koncentracije celotnih pesticidov in metabolitov v Hrastju so v letošnjem letu v okviru večletnega povprečja, če izzvzamemo koncentraciji izmerjeni v juniju 1994 in v maju 1997. Koncentraciji atrazina sta med najnižjimi v celotnem obdobju monitoringa, sta pa koncentraciji njegovega metabolita desetilatrazina v maju 0.09, v oktobru pa kar 0.18 µg/l. Primerjava rezultatov, tako za atrazin kot celotno koncentracijo pesticidov, za obdobje od 1992 do 1999, še ne kaže izrazitih trendov. Lahko pa opazimo, da se nakazuje trend zmanjševanja koncentracije atrazina.

0 0,2 0,4 0,6 0,8

ug/l

X 00

V 00

XI 99

V 99

X 98

VI 98

V 97

XI 96

IX 96

V 96

XI 95

VI 95

IX 94

VI 94

XI 93

VII 93

X 92

HRASTJE vodnjak 1A - ATRAZIN, PESTICIDI (skupno)

Pesticidi(skup)

Atrazin

0 2 4 6 8 10

ug/l

X 00

V 00

XI 99

V 99

X 98

VI 98

V 97

XI 96

IX 96

V 96

XI 95

VI 95

IX 94

VI 94

XI 93

VII 93

X 92

HRASTJE vodnjak 1A - LOS (skupaj)



Med lahkohlapnimi organskimi snovmi smo kvantitativno določili 1,1,2,2 – tetrakloroeten in 1,1,2 – trikloreten. Koncentracije omenjenih snovi naraščajo po letu 1998. . 4.2.1.5. Vodnjak IŠ-2 - Iški vršaj (I A), vzorčno mesto št. 65 Med osnovnimi parametri so vrednosti elektroprevodnosti nižje od elektroprevodnosti v vzorcih, ki pripadajo hidrološki skupini ob reki Savi.

Koncentracije nitratov v letošnjem vzorcu so primerljive z večletno povprečno koncentracijo. Pri koncentracijah kloridov že lahko govorimo o trendu upadanja v celotnem obdobju monitoringa. Koncentracije sulfatov so v okviru večletnega povprečja.

0 5 10 15 20

X 00

V 00

XI 99

V 99

X 98

VI 98

V 97

IX 96

V 96

XI 95

VI 95

IX 94

VI 94

XI 93

VII 93

X 92

IŠKI VRŠAJ-BREST vodnjak 1A - NITRATI, SULFATI, KLORIDI

Kloridi

Sulfati

Nitrati

0 1 2 3 4

ug/l

X 00

V 00

XI 99

V 99

X 98

VI 98

V 97

IX 96

V 96

XI 95

VI 95

IX 94

VI 94

XI 93

VII 93

X 92

IŠKI VRŠAJ-BREST vodnjak 1A - BAKER, TRIVALENTNI KROM

Trival.krom

Baker



Mikroelementov nismo določili, koncentracija bakra je v enem vzorcu na meji določljivosti analitske metode. Fenolne snovi niso prisotne.

Od pesticidov in njihovih metabolitov smo določili desetilatrazin, v koncentracijiah 0.17 in 0.13 µg/l.

Med lahkohlapnimi organskimi snovmi smo določili 1,1,2-trikloeten in sicer v obeh vzorcih v koncentracijah 0.9 µg/l. 4.2.1.6. Vodnjak VB-0480 Borovniški vršaj (V), vzorčno mesto št.66

Koncentracije sulfatov v v vzorcih iz Borovniškega vršaja nihajo, po letu 1996 lahko opazimo zmanjševanje koncentracij sulfata v vzorcih, koncentracije nitratov so v okviru večletnega povprečja. Koncentracije kloridov so nizke in primerljive z dosedaj izmerjenimi koncentracijami.

0 5 10 15 20

mg NO3, SO4, Cl/l

X 00

V 00

XI 99

V 99

X 98

VI 98

V 97

IX 96

V 96

XI 95

VI 95

IX 94

VI 94

XI 93

VII 93

X 92

BOROVNIŠKI VRŠAJ vodnjak 5A - NITRATI, SULFATI, KLORIDI

Kloridi

Sulfati

Nitrati



Adsorbiranih organskih halogeniranih spojin od leta 1994 nismo določili. Koncentracije so pod mejo določljivosti analitske metode ( 3 µg Cl/l ).

Od mikroelementov smo določili le cink v koncentracijah 40 µg v majskem in 30 µg v oktobrskem vzorcu. Fenolne snovi niso bile prisotne.

Med onesnaževalci iz skupine pesticidov in metabolitov smo kvantitativno določili atrazin in desetilatrazin in sicer v koncentracijah blizu meje določljivosti analitske metode, ostalih onesnaževalcev nismo določili.

Lahkohlapnih organskih snovi prav tako nismo določili.

0 5 10 15 20 25 30 35 40

ug/l

X 00

V 00

XI 99

V 99

X 98

VI 98

V 97

IX 96

V 96

XI 95

VI 95

IX 94

VI 94

XI 93

VII 93

X 92

BOROVNIŠKI VRŠAJ vodnjak 5A - AOX



4.2.2. VODNJAKI DELOVNIH ORGANIZACIJ 4.2.2.2. Vodnjak 0371 KOTO Zalog, vzorčno mesto št. 63

Koncentracije nitratov in sulfatov so v okviru večletnega povprečja, v oktobrskem vzorcu izrazito izstopa koncentracija kloridov.

0 5 10 15 20 25 30

mg NO3, SO4, Cl/l

X 00

V 00

XI 99

V 99

X 98

VI 98

V 97

IX 96

V 96

XI 95

VI 95

IX 94

VI 94

XI 93

VII 93

X 92

KO-TO - NITRATI, SULFATI, KLORIDI

Kloridi

Sulfati

Nitrati



Med mikroelementi smo določili cink (10 in < 10 µg/l), baker (3 in 4 µg/l) ter maja tri- in oktobra šestvalentni krom (3 in 3 µg/l).

Med pesticidi in metaboliti smo v majskem vzorcu določili atrazin, 0.1 µg/l vode in desetilatrazin, 0.09 µg/l. V oktobrskem vzorcu so bile koncentracije atrazina in desetilatrazina nižje in sicer 0.07 in 0.06 µg/l.

Iz skupine lahkohlapnih organskih snovi smo v obeh vzorcih določili 1,1,2,2 - tetrakloroeten v koncentraciji 168 in 152 µg/l in 1,1,2-trikloreten obakrat v koncentraciji 0.7 µg/l. Določili smo tudi AOX in sicer 4 µg in 5 µg Cl /l .

0 5 10 15 20 25 30

ug/l

X 00

V 00

XI 99

V 99

X 98

VI 98

V 97

IX 96

V 96

XI 95

VI 95

IX 94

VI 94

XI 93

VII 93

X 92

KO-TO - MIKROELEMENTI

Svinec

Šestval.krom

Trival.krom

Cink

Baker





4.2.2.3. Vodnjak 0251 Elok Moste, vzorčno mesto št. 64

V vzorcu vode iz vodnjaka Elok smo določili relativno visoke koncentracije natrija (12.7 in 6.9 mg/l) in kalija (1.6 in 2.5 mg/l). Koncentracije kloridov, sulfatov in nitratov so v okviru večletnega povprečja.

Adsorbirane organske halogene smo določili v obeh vzorcih v koncentraciji 3µg Cl/l, kar je na meji določljivosti analitske metode , od lahkohlapnih organskih snovi pa 1,1,2,2 - tetrakloroeten in sicer 0.27 in 0.29 µg/l. Od pesticidov smo v majskem vzorcu določili atrazin in desetilatrazin v koncentracijah blizu meje določljivosti analizne metode.

0 5 10 15 20 25 30

mg NO3, SO4, Cl/l

X 00

V 00

XI 99

V 99

X 98

VI 98

V 97

IX 96

V 96

XI 95

VI 95

IX 94

VI 94

XI 93

VII 93

X 92

ELOK - NITRATI, SULFATI, KLORIDI

Kloridi

Sulfati

Nitrati



Med mikroelementi smo v enem vzorcu določili samo (2 in 3 µg/l). Koncentracije bakra so primerljive s koncentracijami v celotnem obdobju monitoringa. Fenolnih snovi v vzorcih nismo določili.

0 10 20 30 40 50

ug/l

X 00

V 00

XI 99

V 99

X 98

VI 98

V 97

IX 96

V 96

XI 95

VI 95

IX 94

VI 94

XI 93

VII 93

X 92

ELOK - MIKROELEMENTI

Svinec

Trival.krom

Cink

Baker



4.2.3. VZORCI VODE IZ LIMNIGRAFSKIH VRTIN 4.2.3.1. Limnigraf LV-0477 Brod (Br-11), vzorčno mesto št. 56

Iz podatkov o koncentracijah kloridov za nekaj let lahko opazimo rahel trend naraščanja koncentracije le-teh.

0 2 4 6 8 10 12

mg Cl/l

X 00

V 00

XI 99

V 99

X 98

VI 98

V 97

X 96

V 96

XI 95

VI 95

IX 94

VI 94

XI 93

VII 93

X 92

BROD limnigraf - KLORIDI

0 1 2 3 4 5 6

ug Pb/l

X 00

V 00

XI 99

V 99

X 98

VI 98

V 97

X 96

V 96

XI 95

VI 95

IX 94

VI 94

XI 93

VII 93

X 92

BROD limnigraf - SVINEC



Koncentracije cinka so v letošnjem letu < 10 µg/l. V Oktobrskem vzorcu smo določili 4 µg/l bakra. Koncentracije svinca, niklja in kadmija so pod mejo določljivosti analitske metode.

0 20 40 60 80 100 120 140

ug Zn/l

X 00

V 00

XI 99

V 99

X 98

VI 98

V 97

X 96

V 96

XI 95

VI 95

IX 94

VI 94

XI 93

VII 93

X 92

BROD limnigraf - CINK



4.2.3.2. Limnigraf LV-0377 Roje, vzorčno mesto št. 59

Med mikroelementi smo določili baker v koncentracijah 1 in 4 µg/l. Triazinski pesticidi so v koncentracijah, ki so pod mejo določljivosti analiznih metod. Koncentracije fenolnih snovi in lahkohlapnih organskih snovi so prav tako pod mejo določljivosti analitskih metod.

0 5 10 15 20

ug/l

X 00

V 00

XI 99

V 99

X 98

VI 98

V 97

X 96

V 96

XI 95

VI 95

IX 94

VI 94

XI 93

VII 93

X 92

ROJE limnigraf - MIKROELEMENTI

Nikelj

Svinec

Trival.krom

Cink

Baker



4.2.3.3. Limnigraf LV-0277 Stožice, vzorčno mesto št. 62

Primerjava koncentracij sulfatov in kloridov z rezultati iz prejšnjih let, ne kaže izrazitejših odstopanj. Koncentracije so nižje od lanskoletnih.

0 5 10 15 20 25

mg NO3, SO4, Cl/l

X 00

V 00

XI 99

V 99

X 98

VI 98

V 97

X 96

V 96

XI 95

VI 95

IX 94

VI 94

XI 93

VII 93

X 92

STOŽICE limnigraf - NITRATI, SULFATI, KLORIDI

Kloridi

Sulfati

Nitrati

0 5 10 15 20 25

ug/l

X 00

V 00

XI 99

V 99

X 98

VI 98

V 97

X 96

V 96

XI 95

VI 95

IX 94

VI 94

XI 93

VII 93

X 92

STOŽICE limnigraf - MIKROELEMENTI

Nikelj

Trival.krom

Cink

Baker



Baker, cink, krom3+ so spremljevalci onesnaženja med mikroelementi. Koncentracije bakra so nizke. Cink smo določili v majskem vzorcu v koncentraciji 10 µg/l. Pesticidov kvantitativno v letošnjih vzorcih nismo določili. Fenolnih snovi nismo določili. Med lahkohlapnimi organskimi snovmi smo v majskem vzorcu določili sledove 1,1,2,2-tetrakloretena ( 0.03 µg/l).



5. POVZETEK

5.1. Ocena kvalitete vzorcev vode iz vodnjakov vodarn, limnigrafskih vrtin in vodnjakov

podjetij.

Za boljšo predstavo in primerjavo onesnaženj vzorcev voda s posameznimi parametri smo izdelali nekaj grafov značilnih skupin, ki smo jih obravnavali tudi v preteklih letih: 1) Poraba O2 s KMnO4 ter celotni organski ogljik

Graf št.1

Graf št.1 prikazuje razmeroma majhne razlike po potrebi v vodi dispergiranega, adsorbiranega in prostega kisika, ki je potreben za oksidacijo predvsem organskih snovi.

Prisotnost organskih snovi, izražena s koncentracijami celotnega organskega ogljika, je nizka v vseh vzorcih.

Poraba KMnO4, TOC

0

0,2

0,4

0,6

0,8

1

1,2

1,4

1,6

1,8

Jar.

pro

d V

Jar.

pro

d X

Šen

tvid

V

Šen

tvid

X

Kleče

V

Kleče

X

Hra

stje

V

Hra

stje

X

Iški

vrš

aj V

Iški

vrš

aj X

Bor

. vrš

aj V

Bor

. vrš

aj X

L. B

rod

V

L.B

rod

X

L. R

oje

V

L.R

oje

X

L. S

toži

ce V

L. S

toži

ce X

KO

-TO

V

KO

-TO

X

ELO

K V

ELO

KX

mg/l KMnO4TOC



2) Elektroprevodnost in redoks potencial

Graf št. 2

Vrednosti elektroprevodnosti in redoks potenciala so med vzorci precej primerljive. Najvišje vrednosti elektroprevodnosti smo izmerili v vzorcih iz vodnjakov Hrastje 1a in KO-TO, najnižje pa v vzorcih iz limnigrafskih vrtin in Iškega vršaja.

0

100

200

300

400

500

600

uS/cm; m V

Jar.

pro

d V

Jar.

pro

d X

Šen

tvid

V

Šen

tvid

X

Kleče

V

Kleče

X

Hra

stje

V

Hra

stje

X

Iški

vrš

aj V

Iški

vrš

aj X

Bor

. vrš

aj V

Bor

. vrš

aj X

L. B

rod

V

L.B

rod

X

L. R

oje

V

L.R

oje

X

L. S

toži

ce V

L. S

toži

ce X

KO

-TO

V

KO

-TO

X

ELO

K V

ELO

K X

Elektroprevodnost, redoks potencial

Elektroprevodnost

Redoks potencial



3) Nitrati, sulfati, kloridi

Graf. št. 3

Med osnovnimi parametri, ki jih najpogosteje štejemo med onesnaževalce, smo na grafu št. 3 prikazali koncentracije nitratov, sulfatov in kloridov. Koncentracije naštetih ionov so med posameznimi vzorci zelo različne. Najvišje koncentracije nitratov in sulfatov in kloridov so v vodnjaku Hrastje 1a, zelo visoke koncentracije kloridov so tudi v vzorcu vodnjaka KO-TO.

0

5

10

15

20

25

30

mg/l

Jar.

pro

d V

Jar.

pro

d X

Šen

tvid

V

Šen

tvid

X

Kleče

V

Kleče

X

Hra

stje

V

Hra

stje

X

Iški

vrš

aj V

Iški

vrš

aj X

Bor

. vrš

aj V

Bor

. vrš

aj X

L. B

rod

V

L.B

rod

X

L. R

oje

V

L.R

oje

X

L. S

toži

ce V

L. S

toži

ce X

KO

-TO

V

KO

-TO

X

ELO

K V

ELO

K X

Nitrati, sulfati, kloridi

Nitrati

Sulfati

Kloridi



3) Natrij in kalij

Graf št. 4

Višje koncentracije natrija, kot v ostalih vzorcih, smo določili v industrijskem vodnjaku KO-TO . Najvišje koncentracije kalija so v vodnjaku ELOK.

0

5

10

15

20

25

30

35

40

mg/l

Jar.

pro

d V

Jar.

pro

d X

Šen

tvid

V

Šen

tvid

X

Kleče

V

Kleče

X

Hra

stje

V

Hra

stje

X

Iški

vrš

aj V

Iški

vrš

aj X

Bor

. vrš

aj V

Bor

. vrš

aj X

L. B

rod

V

L.B

rod

X

L. R

oje

V

L.R

oje

X

L. S

toži

ce V

L. S

toži

ce X

KO

-TO

V

KO

-TO

X

ELO

K V

ELO

K X

Natrij, kalij

Natrij

Kalij



4) Adsorbirani organski halogeni – AOX

Graf št.5

Adsorbirane organske halogene smo določili v vzorcih vodnjaka Hrastje 1a, limnigrafske vrtine Brod ter industrijskih vodnjakov KO-TO in Elok. V vseh ostalih vzorcih so koncentracije pod mejo določljivosti analitske metode.

0

1

2

3

4

5

6

7

ug Cl/l

Jar.

pro

d V

Jar.

pro

d X

Šen

tvid

V

Šen

tvid

X

Kleče

V

Kleče

X

Hra

stje

V

Hra

stje

X

Iški

vrš

aj V

Iški

vrš

aj X

Bor

. vrš

aj V

Bor

. vrš

aj X

L. B

rod

V

L.B

rod

X

L. R

oje

V

L.R

oje

X

L. S

toži

ce V

L. S

toži

ce X

KO

-TO

V

KO

-TO

X

ELO

K V

ELO

K X

AOX



5) Cink

Graf št.6

Najvišje koncentracije cinka smo določili v vodnjaku Jarški prod 3, Kleče, v črpališču Borovniški vršaj ter v vodnjaku Šentvid 2a. Najnižje so bile koncentracije tega mikroelementa v limnigrafskih vrtinah, industrijskih vodnjakih ter v Iškem vršaju.

0

20

40

60

80

100

120

ug/l

Jar.

pro

d V

Jar.

pro

d X

Šen

tvid

V

Šen

tvid

X

Kleče

V

Kleče

X

Hra

stje

V

Hra

stje

X

Iški

vrš

aj V

Iški

vrš

aj X

Bor

. vrš

aj V

Bor

. vrš

aj X

L. B

rod

V

L.B

rod

X

L. R

oje

V

L.R

oje

X

L. S

toži

ce V

L. S

toži

ce X

KO

-TO

V

KO

-TO

X

ELO

K V

ELO

K X

Cink



6) Mikroelementi - baker, krom (Cr 3+) in svinec

Graf št.7

Graf št.7 prikazuje koncentracije mikroelementov - bakra, kroma3+ ter svinca v posameznih vzorcih. Najvišja koncentracija bakra je vzorcih industrijskega vodnjaka KO-TO ter limnigrafskih vrtin Roje in Brod. Najvišja koncentracija kroma 3+je v Hrastju in KO-TU, v ostalih vzorcih so koncentracije do 2 µg/l.

0

0,5

1

1,5

2

2,5

3

3,5

4

ug/l

Jar.

pro

d V

Jar.

pro

d X

Šen

tvid

V

Šen

tvid

X

Kleče

V

Kleče

X

Hra

stje

V

Hra

stje

X

Iški

vrš

aj V

Iški

vrš

aj X

Bor

. vrš

aj V

Bor

. vrš

aj X

L. B

rod

V

L.B

rod

X

L. R

oje

V

L.R

oje

X

L. S

toži

ce V

L. S

toži

ce X

KO

-TO

V

KO

-TO

X

ELO

K V

ELO

K X

Baker, krom3+, svinec

Baker

Krom3+

Svinec



7) Pesticidi

Graf. št.8

Med pesticidi in metaboliti smo pri večini vzorcev določili atrazin in desetilatrazin, ki prispevata največji delež k celotni koncentraciji pesticidov. Koncentracija atrazina je najvišja v vzorcih iz vodnjaka 1a vodarne Hrastje in industrijskega vodnjaka KO-TO. Koncentracije desetilatrazina so višje in sicer v Hrastju, Klečah, v industrijskem vodnjaku KO-TO in v Iškem vršaju. Vsota pesticidov v nobenem vzorcu ne doseže 0.5 µg/l.

0

0,05

0,1

0,15

0,2

0,25

0,3

0,35

0,4

ug/l

Jar.

pro

d V

Jar.

pro

d X

Šen

tvid

V

Šen

tvid

X

Kleče

V

Kleče

X

Hra

stje

V

Hra

stje

X

Iški

vrš

aj V

Iški

vrš

aj X

Bor

. vrš

aj V

Bor

. vrš

aj X

L. B

rod

V

L.B

rod

X

L. R

oje

V

L.R

oje

X

L. S

toži

ce V

L. S

toži

ce X

KO

-TO

V

KO

-TO

X

ELO

K V

ELO

K X

Atrazin, desetilatrazin, pesticidi(vsota)

Atrazin

Desetilatrazin

Pesticidi(vsota)





8) Lahkohlapne organske snovi

Graf št. 9

Gornji graf prikazuje posamezne in skupne koncentracije lahkohlapnih organskih snovi v vzorcih. Najvišje koncentracije 1,1,2,2 – tetrakloroetena in 1,1,2-trikloretena smo določili v vodnjaku Hrastje 1a in tudi v industrijskem vodnjaku KO-TO. V omenjenih vodnjakih je tudi najvišja celotna koncentracija lahkohlapnih organskih snovi (LOS).

0

1

2

3

4

5

6

7

ug/l

Jar.

pro

d V

Jar.

pro

d X

Šen

tvid

V

Šen

tvid

X

Kleče

V

Kleče

X

Hra

stje

V

Hra

stje

X

Iški

vrš

aj V

Iški

vrš

aj X

Bor

. vrš

aj V

Bor

. vrš

aj X

L. B

rod

V

L.B

rod

X

L. R

oje

V

L.R

oje

X

L. S

toži

ce V

L. S

toži

ce X

KO

-TO

V

KO

-TO

X

ELO

K V

ELO

K X

Lahkohlapne organske snovi

1,1,2,2-tetrakloroeten1,1,2-trikloroeten

triklorometan

LOS-skupaj



6. ZAKLJUČEK Sistematične raziskave, kot je Republiški monitoring, nam omogočajo določanje primernosti podzemnih virov kot virov pitne vode in stalno spremljanje kvalitete vode med izkoriščanjem le-teh. Take raziskave nam pogosto omogočajo odkriti onesnaženja v zgodnji fazi, bodisi da gre za onesnaženja povezana z industrijo in njenim razvojem, s kmetijstvom ali z novo uporabo zemljišč; omogočajo nam, da spremljamo in razumemo gibanje polutantov in njihov vpliv na kvaliteto podtalnice, da spremljamo in razumemo še ostala nihanja v kvaliteti vode, ki niso nujno vedno povezana z onesnaževanjem in končno, da zbiramo podatke, na podlagi katerih nastajajo pobude za nove predpise. Iz podatkov o stanju in kakovosti podtalnice Ljubljanskega polja in Ljubljanskega barja, ki se sistematično zbirajo že od leta 1992 lahko podamo nekaj zaključkov. Iz primerjave koncentracij osnovnih parametrov - nitratov, sulfatov, kloridov in spremljajočih alkalijskih kovin natrija in kalija, za celotno obdobje monitoringa, ugotavljamo, da se koncentracije teh parametrov z leti bistveno ne spreminjajo ali pa iz grafikonov opazimo celo trende postopnega zniževanja. Koncentracije omenjenih onesnaževalcev so najvišje v vodarni Hrastje ter v industrijskem vodnjaku podjetja KO-TO. Iz skupine najpogostejših onesnaževalcev, t.j. pesticidov, smo v polovici vzorcev vode določili atrazin, njegov razgradni metabolit desetilatrazin pa v vseh vzorcih razen v vzorcih dveh limnigrafskih vrtin ter v vzorcih vodnjaka Elok in črpališča Jarški prod.; v enem vzorcu smo določili še simazin. Slovenska zakonodaja za pesticide ne predpisuje normativnih vrednosti in trenutne vrednosti - 0.1 µg/l za posamezen pesticid, 0.03 µg/l za aldrin, dieldrin, heptaklor in heptaklorepoksid in 0.5 µg/l za vsoto pesticidov - predstavljajo t.i. ciljne vrednosti (do leta 2003). Iz omenjenega razloga ocene za pesticide ne podajamo. Po evropski zakonodaji pa koncentracija atrazina v vodnjakih Hrastje in KO-TO ter desetilatrazina v vodnjakih Hrastje, Kleče, Šentvid ter črpališču Iški vršaj presega mejne vrednosti direktive 98/83/EC. V nobenem od omenjenih vodnjakov ni opaziti trendov naraščanja pesticidov in njihovih metabolitov. V primeru atrazina, katerega uporaba je že prepovedana, ugotavljamo, da se njegova koncentracija počasi zmanjšuje. Med mikroelementi v večini primerov opažamo trende upadanja koncentracij. Kot izjemo med mikroelementi naj omenimo krom v vodnjaku Hrastje 1a, kjer koncentraciji obeh oblik kroma (3+ in 6+) v letih od 1993 – 2000 intenzivno nihata, vendar ostajata znotraj večletnega povprečja. Iz skupine lahkohlapnih organskih snovi smo v najvišjih koncentracijah določili 1,1,2,2 - tetrakloroeten in 1,1,2 – trikloreten. Najvišje koncentracije 1,1,2,2 - tetrakloroetena in 1,1,2 – trikloretena so v Hrastju ter industrijskem vodnjaku KO-TO. Celotna koncentracija lahkohlapnih organskih snovi je bila v Hrastju 6.34 in 6.40 µg/l ter v ind. vodnjaku KO-TO 2.38 in 1.59 µg/l. Največji delež k celotni koncentraciji lahkohlapnih organskih spojin, kot že rečeno, prispevata



1,1,2,2 - tetrakloroeten in 1,1,2 – trikloroeten. Še vedno pa je njuna vsota v najbolj obremenjenih vodnjakih nižja od normativne vrednosti, ki je določena v popravku Pravilnika o zdravstveni ustreznosti pitne vode ( Ur.l. RS 7/2000) in je 10 µg/l. V vodnjakih Hrastje in KO-TO so poleg lahkohlapnih organskih snovi prisotni tudi adsorbirani organskih halogeni AOX, le-te pa smo v nizkih koncentracijah določili še v vodnjaku Elok in limnigrafski vrtini Brod. Kakovost podtalnice je v splošnem še vedno dobra, tako da se lahko v večini črpališč izkorišča kot naravni vir pitne vode, brez predhodnega čiščenja oz. priprave. Seveda pa vsakoletno izvajanje monitoringa in zbiranje podatkov ni dovolj. Zelo pomembna je ekološka osveščenost prebivalcev, ekološka osveščenost in skrb za prihodnost vseh vrst industrijskih onesnaževalcev, osveščenost kmetijskih pridelovalcev, itn.; na drugi strani pa učinkovitost inšpekcijskih služb in sodelovanje z ustreznimi inštitucijami. Kot omenjamo že nekaj let, je naravna sposobnost peščenih plasti-filtrov, skozi katere se pretaka ljubljanska podtalnica na žalost omejena in na podlagi rezultatov sistematičnih raziskav kot je Monitoring že lahko sklepamo, da se počasi približuje meji, ko naravna sposobnost prečiščenja ne bo več zadoščala.



VIRI: 1. STANDARD METHODS FOR THE EXAMINATION OF WATER AND WASTEWATER. 18th ed. Washington: APHA, 1992

2. STANDARD METHODS FOR THE EXAMINATION OF WATER AND WASTEWATER. 17th ed. Washington: APHA, 1989.

3. STANDARD METHODS FOR THE EXAMINATION OF WATER AND WASTEWATER. 16th ed. Washington: APHA, 1985.

4. Kroneld A. VOLATILE HALOCARBONIC IN WATER. Bull Environ Contam Toxicol 1986; 37: 677-85.

5. VODA ZA PIČE. Standardne metode za ispitivanje higijenske ispravnosti. Beograd: Privredni pregled, 1990.

6. PRAVILNIK O ZDRAVSTVENI USTREZNOSTI PITNE VODE (Ur. l. RS št. 46/97 , 52/97, 54/98, 7/00).

7. COUNCIL DIRECTIVE 98/83/EC

8. Adamovič VM, RapiĆ V. GENOTOKSIKOLOŠKA ISPITIVANJA, NEOPHODNA DOPUNA POZNAVANJA KVALITETE I ZDRAVSTVENE ISPRAVNOSTI VODE ZA PIĆE. Hrana i ishrana 1985; 26 (5-8): 153-7.

9. EXAMINATION OF WATER FOR POLLUTION CONTROL. Vol. 2. Physical, chemical and radiological examination. Copenhagen: WHO, 1982.

10. Forstner , Muller. SCHWERMETALLE IN FLUSSEN UND SEEN. Berlin: Springer Verlag, 1974.

11. Holl K. WASSERUNTERSUCHUNG, BEURTEILUNG, AUFBEREITUNG, CHEMIE, BAKTERIOLOGIE, VIROLOGIE, BIOLOGIE. 6 Aufl. Berlin: Walter de Gruyter, 1979.

12. Brumen S, Medved M. ORGANSKI MIKROPOLUTANTI V PITNI VODI. Zbornik referatov s XIV. strokovnega sestanka sanitarnih kemikov SRS in SRH in 1. strokovnega sestanka sanitarnih kemikov Jugoslavije, Radenci, 3.-5.10.1985.

13. Breznik M. PODTALNICA LJUBLJANSKEGA POLJA. Ljubljana, 1988.

14. Kolar J. ODVOD ODPADNE VODE IZ NASELIJ IN ZAŠČITA VODA. Ljubljana: Državna založba, 1983.

15. PRAVILNIK O NATANČNEJŠIH MERILIH ZA RAZVRŠČANJE STRUPOV V SKUPINE IN O METODAH ZA DOLOČANJE STOPNJE STRUPENOSTI POSAMEZNIH STRUPOV (Ur. l. SFRJ št. 1/83).



16. Pilato D, Gomišček S, Petovar M, Hrovat D. VPLIV REKE SAVE - POVRŠINSKE VODE NA PODTALNICO LJUBLJANSKEGA VODOVODA II. faza. Ljubljana: Zavod SRS za zdravstveno varstvo, Inštitut Boris Kidrič, 1978. Naloga za Raziskovalno skupnost Slovenije.

17. GOOD LABORATORY PRACTICES, AN AGROCHEMICAL PERSPECTIVE, American Chemical Society, Washington, DC 1989.

18. EXAMINATION OF WATER FOR POLLUTION CONTROL, WHO, Pergamon Press, 1982.

19. WATER ANALYSIS, Springer-Verlag, 1988.

20. PRINCIPLES AND APPLICATIONS OF WATER CHEMISTRY, John Wiley & Sons, 1967.

21. ANALYTICAL METHODS FOR RESIDUES OF PESTICIDES, Staatsuitgeverij, The Hague, 1985.

22. THE AGROCHEMICALS HANDBOOK, The Royal Society of Chemistry, Cambridge, 1987.

23. ORION RESEARCH METHODS MANUAL.

24. ORION RESEARCH INSTRUCTION MANUAL, FLUORIDE ELECTRODE MANUAL.

25. PHOTOMETRISCHE METTALL UND WASSER- ANALYSEN WISSENSCHAFTLICHE VERLAGSGESELLSCHAFT. Stuttgart, 1961.

26. THE TESTING OF WATER. Darmstadt: MERCK.

27. DEUTSCHE EINHEITSVERFAHREN ZUR WASSER-UNTERSUCHUNG VERLAG CHEMIE.

28. ANALYTICAL METHODS FOR FLAME SPECTROSCOPY, VARIAN PUBLICATION,Revesed March 1989

29. ANALYTICAL METHODS FOR GRAPHITE TUBE ATOMIZERS, VARIAN PUBLICATION, 1988

30. (U.S.) FOOD AND DRUG ADMINISTRATION. Washington DC, 1982.

31. EPA- ENVIRONMENTAL PROTECTION AGENCY.Cincinnati, 1982.

32. ANALIZA VODE. Ljubljana: Kemijski inštitut Borisa Kidriča; naloga za sklad B. Kidriča št. 402-A-100/65. 33. BAKERBOND speTM APPLICATION NOTES, J.T. Baker Inc., Phillipsburg, USA. 34. Rump H.H., Krist H. Laboratory Manual for the examination of water, waste water and soil, Sec. ed., VCH, Weinheim, 1992. 35. Kakovost pitne vode in varstvo vodnih virov, Otočec, 26. – 27. marca 1998, zbornik predavanj 36. STANDARD METHODS FOR THE EXAMINATION OF WATER AND WASTEWATER. 20th ed. Washington: APHA, 1998 37. James I. Drever, The Geochemistry of Natural Waters, Prentice Hall, 1997 38. Brian H. Kay, Health Environment and Development, E & FN Spon, 1999

Documents

Naslov: MONITORING KAKOVOSTI PODTALNIC ZA LETO 2000 …ila in publikacije/podtalnice... · 2011-01-21 · Iz vrtin limnigrafov smo vodo vzorčili s pomočjo ekipe JP Vodovod-Kanalizacija,