NASLOVNICA - Zpls · budimo idejo o letenju nekje, kjer doslej {e nismo leteli. No, ena stvar je jasna kar na za~etku: ko spremljam IGC-je res dobrih prele-talcev, se zdi ideja morda

Ikar - interno glasilo ZPLS za jadralne padalce in zmajarje

1Septembert 08

NASLOVNICA

2 September 08


Za ZPLS glasilo izdaja: Maks Humar Lesce d.o.o.Prispevke po{ljite najkasneje 15 dni pred izidom glasila po e-po{ti:

[email protected] - informacije: 041 735 832

ww ww ww .. kk ii mm ff ll yy .. ss iiKIMFLY d.o.o., Pot na ^rno 28, VODICE, tel. 01 832 30 86, 041 677 595

[email protected]

IN MEMORIAM

Drago. Drago Per{l.Te`ko je napisati nekaj novega, {e nenapisanega o~loveku, kot je bil Drago. La`je bi bilo na{teti stvari,ki jih v ìvljenju ni po~el, stvari, ki ga niso zanimale,dogodke in okolja, v katerih ni pustil vidnega pe~ataali vsaj drobnega spomina.Bil je izjemna osebnost. Velik borec za ~loveka innjegovo dostojanstvo. ^lovek, ki so mu razli~nedejavnosti pomenile izziv in novo izku{njo v ìvljen-ju. Odli~en in natan~en delavec v ~asu svojezaposlitve, aktivni udeleènec osamosvojitve, v ~asu,ko je nastopil zasluèni pokoj, pa neumoren organi-zator klubskega ìvljenja v JPK Polet - Kamnik. Bilje aktiven na veliko podro~jih. V njih je vloìl ogrom-no dela, prostega ~asa in truda. Ogromno samegasebe.V svojih vrstah ga bodo pogre{ali taborniki, planin-ci, gorski re{evalci in vodniki. Velika vrzel bo ostalamed doma~imi in mednarodnimi sodniki na tekmahv natan~nem pristajanju z jadralnimi padali, saj jebil Drago eden izmed prvih in najbolj aktivnihslovenskih sodnikov na tem podro~ju. Najbolj pa gabomo pogre{ali jadralni padalci JPK Polet Kamnik.Bil je na{ mentor, motor druàbnega ìvljenja vklubu in velik vzpodbujevalec klubskih pika tek-movanj. @elel je ustvariti zanimanje za to zanimivozvrst JP tekmovanja tudi v na{em klubu, a àl muprav to med klubskimi kolegi ni uspelo.@al mu tudi spopad s kruto in neusmiljeno bolezni-jo ni uspel. Po dolgih dveh letih boja ga je vzela izna{ega kroga. Ves ta dolgi ~as bolezni pa ni izgubilsvojega najve~jega bogastva - neizmernega smislaza humor, ljubezni do gora in do letenja. Tako nambodo, njegovim letalskim prijateljem, za vednoostali v spominu na{i zadnji skupni letalski izleti naKovk, na Ambroà in na Gozd. Na dneve, ko smo znjemu lastnim pogumom in vedenjem tudi mi spoz-navali minljivost tuzemskega ìvljenja in pri~eli boljceniti vrednote, ki ti jih lahko dajo le iskreno pri-jateljsto, ljubezen do stvari, ki jih ima{ rad in teizpolnjujejo, ter zvrhana mera smisla za humor.Tako bomo, dragi nam Drago, {e dolgo hodili “pisatknjigo na Po{to”, saj je ostalo {e veliko “tinte”, lezgodbe, ki jih bomo pisali, ne bodo tako lepoza~injene, saj jim bo vedno manjkala tvoja “pika”,tvoj zna~ilni humorni dodatek.

^lani DJP Polet Kamnik


3Septembert 08

A si se è odpravil na iskanje kakega{tarta (ki ni ravno povsemnezgre{ljiva Lisca) zgolj s pisnim opi-som, kako se do tja pride?Nagradno vpra{anje: A si ga na{el?Ne da bi koga poklical? [e preden jetermika crknila?Res? Ima{ pa dober nos (beri: ori-entacijo). Ali pa si zelooo zgodajvstal. Ali pa je bil res lahko dostopen{tart. Ali pa malo goljufa{ ;) Vendarvsi vemo, da letimo po najve~jihVuko...inah, kar jih na{a (è itak te`kodostopna) deèlica nudi....O smiselnosti ideje (in ~lanka) semveliko razmi{ljal. Kako sem seodlo~il, je vidno;).@elel sem malo raz{iriti obzorja vsehtistih soletalcev, ki bolj ali manj letijovedno na istih {tartih (sam sevedasodim mednje, da ne bo pomote). In tako je nastala ideja, da bi jadralnipadalci drug drugemu olaj{ali dostopedo svojih lokalnih {tartov. Si pokazalipot. In se potem u~ili drug od druge-ga. Se malo {ir{e druìli na tudi manjznanih {tartih. In videli svoje letalnopodro~je v ~isto novi lu~i, ko ga pride-jo osvajat novi obrazi, popolnomaneobremenjeni s tem, kar se “tu ven-dar ne da”.In seveda, da bi leteli, kjer {e nikolinismo.Vsem nam je (vsaj iz pripovedovanj)znano, kako npr. tekme na nekempodro~ju pokaèjo tamkaj{njimlokalcem, kaj je na terenu vse mo`no,in nikakor ni nujno, da lokalcizmagajo. Kot re~eno, neobremenjenost insplo{ne letalne izku{nje lahko {e kakopremagajo poznavanje terena z rutin-sko vedno istimi potmi vred.Pa ~e dobro pomislim, za ta fenomensloh ni potrebno, da se res zgoditekma. Lahko samo malo bolj vzpod-budimo idejo o letenju nekje, kjerdoslej {e nismo leteli. No, ena stvar je jasna kar na za~etku:ko spremljam IGC-je res dobrih prele-talcev, se zdi ideja morda naivnosme{na. Startajo na enem koncuSlovenije in se namenijo proti druge-mu, in prej zmanjka Slovenije kot pa

njim termike. Preletijo vso lepo na{opodolgem in po~ez, gledajo na vse{tarte od zgoraj in se bodo verjetnonasmehnili temu predlogu.Prav tako ta predlog nikakor ninamenjen za~etnikom, da bi rinili nanove terene, ne da bi znali ocenititamkaj{nje nevarnosti. Vedno zago-varjam tezo, da se je dobro pogovoritz lokalci o novem {tartu intamkaj{njih posebnostih pred prvimtamkaj{njim letom. Vendar je za toponavadi dobro najprej priti do {tarta.Ideja je torej namenjena vsem dokajizku{enim pilotom (in sevedapilotkam, nikakor nisem pozabil navas, morda sem celo prav zaradi vasspisal ta ~lanek, kdo ve….), ki bi radileteli, se u~ili in napredovali na novihterenih, pridobivali nove izku{nje insprejemali nove izzive.ê ti je ideja v{e~, te torej prosim, kogres naslednji~ letet, vklopi svoj GPSnekje, do koder res VSAKDO najde(bencinske ~rpalke, table za za~etekkraja ali gostilne so dobre izhodi{~neto~ke, ker so nezgre{ljive). Ko pride{na {tart, prosim prekini “treck” (npr. stem, da za trenutek ugasne{ GPS). Todatoteko pa prosim objavi nahttp://www.bogvetra.com/?p=arh_vopisdodajZelo dobrodo{lo je tudi, ~e podrobnoopi{e{ posebnosti terena in posebnenevarnosti, pa tudi kak komentar opoti ne bo odve~. In korist od vsega tega? Za iskanje dostopa do dolo~enega{tarta pojdi na:http://www.bogvetra.com/?p=arh_vzlet

Za konec bi rad napisal, da je moja leideja (in ~lanek), vso tehni~no delo(izvedba) je bilo po stari eolovskinavadi naprteno Aljo{i ôhu (ki se jepo svoji stari navadi strinjal z dodat-nim delom), najve~ji del pa je na tebi,da ustvari{ in izkoristi{ ponudbo, kibo, upam, dobro zaìvela po vsejSloveniji, morda pa tudi {ir{e.

Lep padalski pozdrav

Peter @iger

POZIV: SOLETALCI, POKA@ITE NAM SOLETALCEM POT DO SVOJIH [TARTOV

EOL-ova iniciativa: ~e vklopi{ svoj GPS v bli`nji vasi in ga vklopljenegapelje{ z avtom na {tart in objavi{ tako ustvarjeno IGC datoteko nawww.bogvetra.com, bo{ na {tartu in v zraku morda kmalu deleèn dru`be.

Leto{nje nordijsko tekmovanje je poteka-lo v Makedoniji, v prelepem mestecuKru{evo, ki se nahaja na 1200m in obprelepi, posu{eni in za`gani dolini, ki serazteza vse tja do Gr~ije. Tekmovanja senas je udeleìlo devet pilotov, vendarnismo bili sami, saj se nam je pridruìlo{e okrog dest pilotov. ^lani Lintvarjasmo odpujsali na pot è v ~etrtek, saj smoresni tekmovalci in smo izkoristili dvadneva pred tekmovanjem za ogled terena,ostali trije neresni tekmovalci pa so senam pridruìli dan kasneje.Po relativno kratih 22 urah vo`nje, zne{teto postanki, med drugim tudi vBeogradu na Adi Ciganliji smo moralijutro “prespati” kar na {tartu, saj ni vljud-no vdreti v hi{o ob 4.30. [e isti dan smo{li na dolgo pot proti Ohridskem jezeru,ker je pihal zmeren JZ, kar je skoraj ide-alno za tamkaj{njo vzleti{~e. No, tuditako se je izkazalo, saj so viseli gor kotsmrklji, ostali pa smo se {li kopat.Naslednji dan smo imeli uraden trening.Dolo~ili so klasi~no 50km dirko, ki jepotekala proti jugu oziroma proti mestuBitola. Od Slovencev sta se le Molek inStojan vzdràla cilja. Zve~er pa è obdesetih spat, saj jutri gre zares!Generalni briefing je è navsezgodaj,vendar ni~ zato, saj je bilo vse razloènona visokem nivoju in nekateri se kar~udijo, npr. Anza (Pristov), ki pravi, datega {e ni doìvel. Tudi launch paket niskromen, saj vsebuje od ~okolad, mesne-ga purana, cedevite itd. Skromni pa nisoniti na zadnjem briefingu, saj dolo~ijo77,8km dolgo disciplino, ki gre po dolini,~ez Bitolo in s pristankom 10km od gr{kemeje. Obljubljajo severne vetrove, ven-dar se skozi tekmo pokaè ravno obratno.@e pred {tartom se za~nejo teàve, ki jihpovzro~ajo nepridipravi dustdevili.Nekaj pilotov nasrka, vendar Slovencinimamo preve~ opravka z njimi. Od nasnajbolje za~neta Ga{per in Matej, boljere~eno prehitro za~neta, saj se kmalu poza~etku dirke zabijeta v tla, kjer pa seGa{perju nasmehne sre~a in poberedobesedno iz tal, Matej pa je prehitrovrgel pu{ko v koruzo oziroma icepeakana tla. Ostali se vozimo bolj zadaj inpo~asi, razen Molekula/Molek inGaber{ek, ki se drìta prve grupe. Molekposkusi na dobri polovici dirke z opti-

misti~nem pobegom, ki se pa ni dobrokon~al. Iz ozadja se privle~em tudi jaz,kjer se pridruìm ^retniku, za sabo papustiva Oroà in Anzo. Po~asi se prib-liùjeva prvi grupi, ki je è na poti v ciljnidolet. Do cilja me lo~i {e dobrih 15km,kjer nabiram vi{ino za ciljni dolet.Medtem pa je ~elni veter è pokopal prvogrupo, zato se nam zadaj kar malo smejein malce bolj {paramo z gasom. Vendarnaju z Damjanom doleti enaka usoda inpristaneva slabih 4km pred ciljem, Bojanje {e malo bli`je, Ga{per pa po slabih 5hpristane 1,4km do to~ke. Edini, ki jeobrnil 1km cilinder, pa {e to za 30m, jestari ma~ek Ronny Helgesen. In zopet obdesetih spat, ker je jutri napovedano {ebolj{e vreme.Pa {e res je, edino veter nam krià na~rte,ker piha SZ, in nismo mogli {tartati naobi~ajnem mestu, zato smo se prestavili50m vi{je na zahodni {tart, ki je {e boljprostoren. Tokrat nam organizator ponu-di bolj razgibano 62km dolgo dirko, sajletimo ~ez dolino na hribe, potem nasever in nazaj proti {portnemu letali{~u,ki je tudi {tartni cilinder. Vendar na àlostve~ini dolo~ijo speed run. Najprej mis-limo, da se nam nikamor ne mudi, sajletimo ve~inoma po ravnini, ampak seve-da ne ~akamo dolgo. Prva grupa ima zelodobre razmere na {tartu in pobere vse tjado maksimalne dovoljene vi{ine 3200m,nekateri tudi ve~. Mi v drugem valu pa

imamo ve~je teàve s pobiranjem, vendartudi mi moramo paziti na teh 3200m, okaterih boste {e sli{ali. Sam po{tartamnekje v sredini z Damjanom, Za ostale paniti ne vem, kje so. Ravnina ne predstavl-ja problema, ravno nasprotno, dela boljkot hribi. @e na markerju izgubimDamjana, ki je potegnil naprej, sam letimbolj za ziher, saj no~em pokvaritiv~eraj{njega rezultata. Malo teàv smoimeli na zadnjem delu rute, saj dolgo nibilo stebrov, vendar ve~ina brez ve~jihteàv pride do cilja. Nekateri pa vmes~akajo na prevoz, àl sta med njimi tudiDamjan in Anza. Na predzadnji obratnipa poberem do baze (3500m), kjer ni ve~omejitve vi{ine in vi{ino samo {e poprav-im na zadnji obratni, potem pa full gas,saj imam dve omegi in boom-a za sabo,{parat res nisem imel kaj z gasom, saj jepovsod letelo gor in sem pri{el vi{je vcilj. Srce se mi je è paralo, saj bi spetmoral raztegovati pikita, ampak k sre~ismo na{li obmo~je, kjer je letelo 6m/sdol, tako da ni bilo potrebe po postopkihza hitro spu{~anje. Na pristanku me~akata Matej in Stojan, Ga{per je naprejletel proti Kru{evem, za mano so pri{li {eBojan, Oro` in Molek. Zmagovalec pa jezopet Ronny.Ampak zgodbe {e ni konec, na àlost.Finska ekipa je zahtevala strikten pregledvseh trackov zaradi kr{itve vi{ine 3200mv radiju 10km okoli Kru{eva, ki je tudi

4 September 08


TEKMOVANJE V PRELETIH ZA JP

Nordic open 2008

edina omejitev, ki jo imamo glede vi{ine.Od Slovencev ga nasrkajo Bojan, Anza inDamjan, ki so jim zaenkrat dali 0 to~k(na generalnem briefingu je bilo re~eno,da za kr{itev te omejitve tekmovalcuprisodijo 0 to~k). Problem je v tem, dajim je track kazal vsaj 100m ve~ kot pain{trument. Kljub temu da so po tracku{tartali in pristali 100m vi{je kot ostali inda so organizatorji popolnoma razumeli,kje ti~i problem, niso storili ni~, saj jim jepo programu pa~ preve~ kazalo. Zdaj najbi leteli 100m ni`je kot drugi, kar pa jenepo{teno do njih. Vendar Ga{per niizgubljal ~asa in se je hitro vrgel medpravila na tekmovanju, kjer je tudi na{eltoleranco 100m kr{itve zra~nega prostorain s tem se je max. vi{ina dvignila na3300m. Ravno toliko in niti meter ve~ jepokazal Bojanov track, tako da se je vsajeden re{il. Ga{per je s tem tudi re{ilnekaj Srbov in tako zgladil odnose medSlovenci in Srbi zaradi Kosova. @al pa nibilo pomo~i za Anzo in Damjana, ki statako reko~ kon~ala tekmovanje. To pa {eni vse, saj nam je {e isti dan crknilkombi. Ni mi jasno, kako je Damjan vseto prena{al, saj jaz bi è zdavnaj znorel.Dobrota je sirota, àl. Potem pa nam je {e vreme pokazalohrbet, saj je do sobote deèvalo. Prej 40dni niso videli kapljice, ko pa pridejopadalci, se u{~ije, kako netipi~no. Tretjitekmovalni dan organizirajo izlet vOhrid, ki se ga udeleìjo Molek, Stojanin Ga{per. Naslednji dan nas peljejo nadrugo stran doline na vzleti{~e Sliva, dokaterega vodi cesta, ki jo zmore prema-gati samo voja{ki tovornjak, opa, tudiCaddy se je spravil gor. Kako? Nimampojma, mogo~e s helikopterjem. Na{tartu mo~no piha, en junak se spravicelo v zrak, potem pa ima probleme pritidol. Njegova teàva postaja ve~ja inve~ja, saj se nam hitro pribliùje naliv,zato se vsi spokamo v tovornjake in seodpeljemo domov. V petek je {e slab{e,zato ve~ina mirno prespi jutranji briefing.Deèvno obdobje izkoristimo za po~itekin pijan~evanje, saj nam drugega ne pre-ostane. Ko to postane dolgo~asno,za~nemo ubijamo ~as s televizijo, inter-netom in gledanjem Housea. Edina svet-la stran je na{a “mami” (Corny-MarjanaMalgaj), ki kuha odli~ne pojedine, takoda vsaj la~ni nismo.Za soboto so neke mo`nosti za tekmo,zato se kot resen tekmovalec zgodajzbudim in grem pe{ na briefing. “êz polure je odhod,” re~e Molek, ki ga sre~ampri hotelu, zato hitro sko~im nazaj v hi{ovse zbudit. PANIKA!!! Gremo, gremo!!!

Vendar so vsi pesimisti~ni in nekateri seodlo~ijo, da ostanejo v hi{i. Tako seodpravimo samo Ga{per, Stojan, Molek,Bojan, Oro` in jaz na {tart, ki je maloni`je kot Sliva, vendar na istem grebenu.[tart bi lahko postal “Kobala”, sajomogo~a vzlet na vse smeri, samo cestobi morali {e narediti. Razmere niso ni~kaj obetavne, saj je nebo povsem prekri-to, vendar vetrovne lutke pokaèjo, danekaj pa le bo! Dolo~ijo 40km dirko,ve~inoma po grebenu. Najprej se zdinemogo~a, saj 70 pilotov malini okoli{tarta, kar ni preve~ zabavno. Potem pase le malo izbolj{a, tako da è napadamogreben, po katerem vodi ruta. Nekateririnejo ~istopo podnu in tam tudi ostanejo,drugi pa malo vi{je. Sam sem nekje vsredini in pobiram vse kar pride. Nagreben priletim s prvo grupo, le 100mni`je, in vsi kar porivamo naprej, saj namto veter omogo~a. Ga{per, Molek in jazletimo spredaj, ostali pa {e pobirajo na{tartu. V grupi se vodilni samo kontroli-rajo, zato se odlo~im, da prvi potegnemproti obratni, za mano pa gre {e ZoranLabovic. Letimo ve~inoma na vetru inbalon~kih, vendar razmere niso hude, {enajhuj{i je pogled na skale, ki {trlijo izgrebena. Tam tudi pride do tragi~nenesre~e, saj naj bi norve{kemu pilotuJonyju Blombergu asimetri~no sesulopadalo in vrglo v skale. Videl sem tripilote, ki so pristali na vrhu hriba in tekliproti njemu, vendar mu ni bilo ve~pomo~i. Zato je bila dirka skenslana, daomogo~ijo prihod helikopterja. Tik predprekinitvijo pa se je celotna prva grupa, vkateri sva bila z Ga{perjem, usedla. Res{koda, da se je tekmovanje tako kon~alo,saj bi nam druga~e ostalo v dobri lu~i.

Ve~ina nas je è pred podelitvijo spokalodomov, Stojan, Molek in Ga{per pa sopo~akali na kon~no podelitev. Da bi senam tekmovanje {e bolj vtisnilo vspomin, smo imeli hude, hude, zareshude teàve s kombijem. Najprej nam jeauspuh dol padel, kar smo nekako poMacgayversko re{ili vse tja do srbsko-hrva{ke meje, kjer nam ga je zopetzagodel, vendar so o~itno navajeni takihremusov, tako da nismo imeli teàv spre~kanjem meje. Ko to spet popravimo,se nam na avtocesti pri`ge lu~ka zabencin, kar je {e kar OK, dokler neposveti {e lu~ka za olje. Nekaj ~asa sepraskamo po glavi, kaj naj naredimo,avtovleka na drugi strani pa è ~aka kotmrhovinar. Damjan se le opogumi ingremo naprej. Nismo prevozili kilometra,ko nam je motor zaribal. Tedaj smo gapo{teno “najebali”. Avtovleka naspo{teno okraj{a za 125 evrov za pi~lih15km, ki smo jih prevozili. Ne more{verjeti, kak{ni “prasci”(oprostite izrazu)so lahko ljudje… Mi~o, Tin~ek, Jurij inRok pa nas pridejo re{it, za kar se je treba{e enkrat zahvalit – HVALA.

Pripravil: Tilen Ceglar


5Septembert 08

1. HELGESEN Ronny 19372. PREVC Ga{per 17403. MALMQVIST Marcus 172119. CEGLAR Tilen 143822. GABER[EK Bojan 135835. KRANJC Stojan 111640. CEGLAR Matej 105241. MOLEK Joè 103347. ORO@ Du{an 94154. ^RETNIK Damjan 85283. PRISTOV Anè 502

6 September 08


Po 1200km stiskanja v Su{ini savni se vpopoldanskih urah v soboto pripeljemo vSopot, ki v zadnjih letih doìvlja pre-porod. Pred {tirimi leti, ko sem skrokarsko odpravo prvi~ obiskal kraj,sem se s strahom usedel na ì~nico proti{tartu. Je namre~ {e iz tistega obdobja, kose je v Bolgariji za nekaj desetletij ustavil~as. Danes je ì~nica v lastni{tvu ruskegatajkuna, ki tu v Sopotu gradi padalski,kolesarski in meditacijski center. V nekajletih je pokupil dva hotela, v katerih smobrezpla~no nastanjeni, okolico ì~nice paje preuredil do te mere, da je è nekaj ve~zaupanja v stare materiale. Njegovadebela denarnica, ki se je poleg brez-pla~ne nastanitve za pilote praznila tudiob {tevilnih vsakodnevnih nagradah, jebila tudi glavni razlog, da so se v komisi-ji svetovnega pokala odlo~ili zaBolgarijo in ne za Rabi~ev Buzet.Organizacija tekmovanja je bila na nivo-ju, prav ni~ ni di{alo po Balkanu. Ali pa~.Prvi dan sta è manjkala dva in{trumen-ta, poleg Torstena, ki ga je pozabil obvstopu v taksi, sem è takoj po regis-traciji ostal brez in{trumenta tudi sam.Torsten ga je dobil nazaj po pla~ilu kav-cije 100 eur, meni to ni bilo potrebno, sajga je “ukradel” debeli Christian, predsed-nik dru{tva PWC. Nazaj sem ga dobil{ele tretji tekmovalni dan, kljub objavamna brifingih...

Zaradi napovedanega severnega vetraprve dni smo glede na predhodneizku{nje iz Sopota dobro vedeli, kaj nas~aka: dust devilsi po {tartu, metanje vrotor, turbulentno ozra~je, vendar tudipozitivne stvari, kot so mo~ni stebri indelujo~a ravnica. Prvi dan je bilo najhu-je. Nekaj minut pred pilonom si zUrbanom priletiva dober {tartni poloàj,steber je mo~an, vendar je borba s padalineizprosna. Ko povsem izgubim voljo dorodea, vidim Urbana, ki ima dela neome-jeno, saj komaj kroti njegovo novoNiviuk gumico. Pa vendar je sre~en...Kasneje je bilo turbulenc zmeraj manj,saj smo se po 15km grebenskega letenjapodali na ravnico.Tudi drugi in tretji dan smo imeliprete`no ravninske etape.Za tekmovalne discipline lahko re~em,da so bile zares dobro zastavljene, razenkiksa drugi tekmovalni dan, ko sopostavili najbolj nevaren “safety turn-point” do sedaj in je bila tekma prekinje-na pred ciljnim doletom. Po ravninskemletenju smo priklopili nazaj v greben, karpa zaradi mo~nega vetra po hribu navz-dol ni bilo mogo~e. Sam se po soo~enjuz vetrom in skoraj{njo prizemljitvijozate~em nazaj nad mesto Karlovo, kjerpri~akujem odre{ilno dviganje. Ve~ kotnule ne najdem, le-ta pa me odnesegloboko nad mesto. Borim se do konca in

doleta do pristankov ni ve~. Tako pris-tanem na kro{nji divje ~e{nje na nekemvrtu blizu centra. Ideja je bolj slaba, ven-dar je pristanek {e kar dobro izveden.Brez prask, brez polomljenih reber in str-ganih {trikov na padalu. Na sre~o je bilatekma prekinjena, veljajo pozicije v ~asuustavljanja tekme, tako da nisem izgubilprakti~no ni~.Tretji tekmovalni dan je na {tartnempilonu {lo visoko, tudi ~ez dovoljenovi{ino tekmovanja na 2900 metrov. Naprvem brifingu na {tartu je Xavier dejal,da tolerance glede vi{ine ne bo, poizku{nji iz Makedonije pa sem se ob tehbesedah samo prijel za glavo – naj poje,kar je skuhal, sem si mislil. Vendar se jespet izkazalo, da za najbolj{e pravila neveljajo oziroma se jih priredi, tako da ni{tale. Tudi Aeby in zmagovalec tekmeSchmoker sta bila nekaj metrov ~ezmejo, zato se je naknadno odlo~il za 20metrov tolerance. V Franciji naevropskem prvenstvu je bila podobnazgodba, zaradi letenja po oblakih smonajebali vsi, razen najbolj{ih - npr.Maurerja in Aljaà, ki jo v danaj{njiformi ne bi tako poceni odnesel.Seveda so sledile {tevilne prito`be innove in nove re{itve s strani organizator-ja. Namesto da bi zadevo re{ili è nasled-nji dan, ko je bila tekma odpovedana, seje ta agonija vlekla vse do podelitve.

SVETOVNI POKAL V DE@ELI TAJKUNA

4. tekma svetovnega pokala v Bolgariji


7Septembert 08

Vmes so vsem odpravili kazni, zjutrajpred zadnjim tekmovalnim dnem sokazni spet obveljale, pred podelitvijo, kosem si è izra~unal podium, pa so kaznispet odstranili in s 3. mestom ni bilo ni~.^rna pika. Vse to pa ni pokvarilo res dobrega vtisaSopota, saj smo zadnje tri dni imeli dolgein zanimive “grebenske” discipline. Na~etrti tekmi smo kon~no leteli 50 kmproti zahodu, kar sva z Molekom nakaza-la {tiri leta nazaj. Teàva dneva je bilamo~no prekrivanje, kar so drago pla~aliPodobnik in Vali~a, usedli so se napolovici dirke. Drugih ve~jih pasti ni,vodilna skipina ima na poti nazaj zelodober interval. 30 km do cilja èza~nemo ti{~at gas pod kumulustrado nazadnjo obratno to~ko. [vicarji napadejopreve~ po dolini in zaradi vzhodnegavetra {e to~ke sploh ne obrnejo. Malodruga~e se lotimo z Blondijem inNikolajem, saj po gasiranju pobegnemoostalim. Smo v dobrem poloàju, vendardo obratne to~ke mo~no ugreza, veter jemo~an in vedno bolj sem v dvomih, ~ebom sploh pripeljal v cilj. Kljub nizkivi{ini se zapodimo proti obratni, Nikolaydobi balon~ek, ki mu da nekaj vi{ine zadolet, z Gregorijem pa se re{ujeva nadmestom Karlovo. Vrtiva nulco, vendarnaju z mo~nim vetrom odna{a proti cilju.Medtem visoko nad nama pripeljejoostali iz prve skupine, ki so na za~etkupametno {tedili z gasom. Piko na islovenskemu porazu na tej tekmi dodaStojan s prevle~enim padalom nadzahtevnim pristankom, na sre~o se je vsekon~alo brez ve~jih po{kodb. Peti tekmovalni dan se è pred {tartom

delajo kongestusi, zato Primo` svetujetask komisiji, naj spremeni 100km task vkaj kraj{ega. Ni posluha, zato se po trehurah vrhunskega letenja tekma spetodlo~a ob prekinitvi dirke zaradi nevihte.Proti zadnji obratni to~ki smo leteli pode`ju, zato se je po postaji razvila dolgadebata, ali bi prekinili ali ne. Zaradi tegamalo pogasiram in se premaknem bolj naza~etek vodilne skupine, da bi v primeruprekinitve dosegel ~im bolj{i rezultat.Tekmo prekinejo è pred obratno to~ko,vseeno pa vsi odletimo nazaj v cilj.[koda, bila bi res dobra borba... Zadnji tekmovalni dan nam je organiza-tor pripravil zanimiv zaklju~ek tek-movanja, letenje po grebenu se jekon~alo s 15 km ravninskim letenjemproti Banji v veter. Pristanek je bil nadrugi strani Banje, tako da smo zadnji delleteli ~ez mesto. Kar nekaj tekmovalcevje moralo nad mestom obrniti in so pris-tajali na drugi strani mesta, nekaj jih je

popadalo tudi pred ciljem. V zadnjemstrebru sem bil skupaj z Aljaèm inTomasom. Vedel sem, da je v igri podi-um. Tomas je bil pred zadnjo tekmo enoto~ko za mano, steber je zapustil maloprej. Vi{ina je bila na meji za dolet, zmalo sre~e bo {lo. Pohodim kar konkret-no in se Tomasu pribliàm na nekajmetrov, sledil je klofing, ki mi je vzel {ekako potrebne metre za dolet. Po temakrobatskem vlo`ku je bil Tomas 100mpred mano in 50 m nad mano, gasirat pazaradi doleta nisem mogel ve~ na ful. Vcilj priletim z nekaj 10m rezerve... Domov se odpravimo naslednji dan,potovanje pa je trajalo mnogo dlje kot bisi èleli. Su{ina savna je pregorela,teàvo re{ujemo pri Baki v Ni{ki Banji,naslednji dan se vkrcamo na avtobus zaLjubljano. [e finale Brazilija : Slovenijain leto{nja sezona bo kon~ana.

Ga{per Prevc

8 September 08


Za nami je {e ena odli~no organizirana inizpeljana tekma v jadralnem padalstvu.Tokrat so ~lani kluba KJP Krokar iz@eleznikov pokazali vso voljo in veseljedo tega {porta. [tiridnevnega tekmovan-ja, ki je potekalo od srede do sobote, se jetokrat udeleìlo 95 pilotov z vsega svetain ob mo~ni mednarodni konkurenci sose {e enkrat izkazali na{i in stisnili zobeter stali na vseh stopni~kah. @al je letos vkonkurenci manjkalo kar nekajnajbolj{ih pilotov, med njimi tudi brataVali~, ki sta se bolj posve~ala pripravamna evropsko prvenstvo v Ni{u.Tekmovanje je tudi letos potekalo z ve~vzletnih mest, tako se je v sredo {tartalos Krvavca, vse ostale dni pa z Ratitovca.Kon~no se je sprostila tudi pot na Klom,tako da so tekmovalci porabili mnogomanj ~asa za hojo na samo vzletno mestona Ratitovcu. @e drugi~ je {lo vremeKrokarjem tako na roko, da jih je uspeloizpeljati kar vse {tiri predvidene taske.

1. dan@e kar prvi dan je na Ratitovcu zapihalJZ veter, zato se è prvi dan selimo naKrvavec. Tudi tukaj razmere niso ide-alne, a vseeno je pred nami 74,5 kmdolga disciplina, ki prizemlji ve~ino èkar po {tartnem pilonu. Pe{~ici pilotov, kijim uspe ostati v zraku, pa mo~no nagajaV veter na Dobr~i. Od tam se nekaj pilo-tov re{uje kar po Ko{uti, a uspe{no v ciljprileti le Primo` Podobnik.

2. danPo ve~ kot letu dni le do~akamo {tart naRatitovcu, a zopet ob ne najbolj{ihrazmerah, task commitee dolo~i kratko,37,5 km dolgo disciplino, lokalno nad@elezniki. Dan se kasneje izkaè kotdosti bolj{I in toliko ve~je je veselje vcilju, saj ve~ kot polovica tekmovalcevprileti v cilj. Najhitrej{I pa je Ga{perPrevc (Mac Para, KJP Krokar).

3. dan[e najslab{i dan izmed vseh {tirih letos,saj prihajajo~a fronta zjutraj in Ratitovecv oblakih ne zbujata nobenega upanja.Vsi smo presene~eni, ko se direktor dirkele odlo~i, da gremo vseeno na {tart in setam odlo~imo o usodi dneva. [e predenpridemo na {tart, je è jasno, da so se vre-

menske razmere izbolj{ale do te mere, dabo task vendarle le mogo~e izvesti, a obkonstantni nevarnosti za nevihte. Nekjena sredi, ko è kaè, da bo potrebno vseskupaj prekiniti, se {e pokaè àrekupanja, tako da je 40km dolg taskuspe{no preletelo 8 pilotov, ve~ini pamanjka le zadnja obratna Ratitovec, ki jebil, kot kaè, trik dneva. Osmoljenecdneva je Primo` Podobnik, ki po neuspe-hu v soboto sploh ne pride, zmagal pa jePrimo` Su{a (Mac Para), ki se je tako vskupnem se{tevku le na nekaj to~k prib-liàl vodilnemu Prevc Ga{perju (MacPara, KJP Krokar).

4. danZadnji dan. Vremenske razmere so sicerdobre, ob le malo premo~nem V vetru,zato pa je toliko bolj zanimiva disciplina,ki jo task commitee potegne do Blego{a.47 km skoraj simultano odletita Su{a inPrevc, ki se zakoljeta za zadnji obratni intako zmago prepustita {e ~etrtemuzmagovalcu dneva Alessandru Fuzziju(ITA). Medtem ko se pobirata v zavetrju,jima le uspe obrniti zadnjo obratno in vcilj priletita v razmaku le dveh sekund.

Samo dogajanje na leto{njem RatitovecOpnu je bila za razliko od prej{njih letveliko bolj ìvahno, k ~emur je pripo-mogel tudi koncert skupine Diz Drug DisFuk.

Slike in tekst:Igor Erèn

ODPRTO PRVENSTVO V HITROSTNIH PRELETIH ZA JP

8th Ratitovec Open 2008

Razultati skupno :

1. Prevc Ga{per (Mac Para, KJP Krokar)3483 to~k

2. Primo Su{a (Mac Para, KL Vrhnika) 3465 to~k

3. Peljhan Klemen (KJP Krokar) 3235 to~k

@enske :

1. Svetlana Piskareva (Rusija) 1966 to~k

2. Katarzyna Gruzlewska-Losik (Mad) 1633 to~k

3. Martina Centa (ITA) 1211 to~k


9Septembert 08

V Ni{u je potekalo prvo evropsko prvenstvov natan~nem pristajanju za jadralne padalce.Zbralo se je 71 tekmovalcev iz 14 dràv.Tekmovali{~e je bilo poznano, saj je Ni{ gos-til tudi è svetovno prvenstvo in kar nekajtekem evropskega in svetovnega pokala.Tekmovanje je zame bilo zelo posebno. 19.aprila sem imel operacijo kri`nih vezi, kar jepomenilo, da se bom temu tekmovanju moralmorda celo odpovedati. V prvi vrsti se moramza odli~no opravljeno delo zahvaliti dr. Pilihuin fizioterapevtki Katji in Termam Zre~e, kiso mi omogo~ili kar najhitrej{e in najkvalitet-nej{e okrevanje. Tako je obstajalo upanje, dase tekmovanja le udeleìm, ~eprav s ~istodruga~nimi ambicijami kot ponavadi.Ves moj trening je bil posve~en ja~anju operi-rane noge in ko sem se po~util kolikor tolikostabilnega, sem poskusil tudi z letenjem.Samo letenje seveda ni bilo problem, vzleti inpristanki pa so bili zelo previdni in vedno sembil pripravljen na sede~i ali kotale~i pristanek,~e bi ocenil, da je operirano koleno vnevarnosti. To svoje po~etje bi zelo te`korazloìl svojemu doktorju in fizioterapevtki insem o tem raje mol~al, treningi in kontrole paso kazali, da dobro napredujem v ja~anjumi{ic operirane noge.Odlo~il sem se torej oditi na to prvenstvo inposkusiti z zelo previdnim letenjem in prista-janjem ter z vsaj s kak{nim natan~nim pris-tankom pomagati ekipi. Prvi treningi na tek-movali{~u niso bili vzpodbudni in tudi prvi letv konkurenci, ko je bil pristanek precej hiterin sem namesto pala~inke z oslabelo nogoraje stopil na zdravo in si pridelal 44 cm, nikazal na kaj posebnega. Zadovoljen sem bil,da glava deluje in tekmovalni nagon ni pre-vladal nad razumom. Pa tudi osemnajstirezultat v tej seriji je pomenil, da mi le ne gretako slabo. Le spomin na mojo prvo zmagona svetovnem prvenstvu leta 2003 je bil malogrenak, tedaj je bil to moj kon~ni rezultat podvanajstih serijah. Sledile so serije 2., 3., 4.(3cm, 6cm, 2cm) in ko sem tisti ve~er videl,da sem celo prevzel vodstvo, sem si zaspomin shranil izpisane rezultate, saj resnisem verjel, da bi se to lahko nadaljevalo,sploh ko se bo po peti seriji najslab{i rezultatod{tel. Pa se je nadaljevalo, tako mojeuspe{no pristajanje kot napake najhuj{ihkonkurentov. Makedonec Martin Jovanoski,ki je v prvih treh serijah postavil nov svetovnirekord, je napravil zaporedoma trikrat po1000 cm, tudi na{a Jaka in Rafko sta namesto

dobrih rezultatov, ki bi jima izni~ili kiks vprvih serijah, delala nove napake, pa Angle`Simmons in Madàr Jenes, ki sta si zmanj{imi napakami tudi pridno nabirala cm.êh Lednik je tudi pokasiral dvakrat po1000cm zaporedoma, {e posebej sem muhvaleèn za drugi kiks, ki sem ga opazoval zvarne razdalje, ko sem ~akal, da me termikaspusti proti {tadionu, in ga pustil predse. Dalmi je informacijo, da je pred pristajalnim kro-gom pravi poìralnik. Zastavil sem takovisoko kot nikoli prej in izvlekel lepe 4cm.Tomaù Ledniku pa sem se najlep{e zahvalilza pomo~, ki je bila odlo~ilna za moj rezultat.Sledila sta {esta in sedma serija, ko semnaredil 0cm in 1cm in moja samozavest jesamo {e rasla. Tudi ostali so se pobrali inpredvsem Gugi je z dobrimi rezultati lezelproti meni. V osmi seriji ~etrti tekmovalni dansem si pridelal spet kar nekaj cm, a je teh 75{lo v odpis. Tudi v tem pristanku sem imelpala~inko, a ker je bil doskok z dobregametra, nisem upal stegniti noge proti cilju insem pristal sono`no. A ta osma serija je bilakriti~na tudi za ekipo, saj se nam je nabralotoliko centimetrov, da ni postajala vpra{ljivasamo zlata medalja, ampak medalja sploh.Predzadnji dan sem z dvema pala~inkama èzape~atil sebi vsaj srebro, ker pa je finalnoserijo, ki jo je prvi~ direktno prena{alanacionalna televizija, malo pred koncemodpihnil veter, je vse ostalo nespremenjeno.Zoran Petrovi~ – Gugi iz Srbije si je kon~noin popolnoma zasluèno priletel medaljo –srebrno (è dvakrat je stal tik za stopni~kami).Njegov mladi rojak, ki je bil presene~enjetekme, pa je osvojil bron. Angleì in Bolgariso razo~arali, veliko ve~ so pri~akovaliMakedonci. Na{i ostali tekmovalci so vsi

pri~akovali malo ve~, a konkurenca je vednomo~nej{a in ~e sta Jaka in Rafko {e nekakozadovoljna s 5. in 12. mestom, sta Du{an inTone vsekakor pri~akovala ve~.Ekipna tekma je bila iz serije v serijo zan-imivej{a, na{a ekipa je vodstvo zapravila v 7.in 8. seriji, ko smo zbrali veliko preve~metrov, Srbom pa se je obrestoval kakovostenfinalni trening, ko so v zadnjem tednu predprvenstvom opravili super ekipno delo. êhiso svoje posami~ne kikse popravili z ekipnimuspehom in ~eprav so nam na koncu zbeàliza dobre pol metra, so srebro osvojilizasluèno, kakor tudi mi bron. Dokon~no jejasno, da ekipa brez ènskega dela ni ve~konkuren~na za sam vrh. Tako pri Srbih kotêhih so kikse fantov vedno re{evala dekleta(ekipa je 5 + 2 in iz vsake serije {tejejo {tirjenajbolj{i rezultati).Za zaklju~ek {e moje razmi{ljanje o mojemletenju. S tako nizkimi cilji {e nikoli nisempri{el na resno tekmo. Res da ti ob~utek inizku{nje ostanejo, a vseeno ni bilo razloga zaoptimizen in za tako dobre tekmovalne lete.Ko sem pred finalnim dnem analiziraluspe{en teden, sem na{el predvsem dva veli-ka razloga, da mi je uspelo. Bil sem popolno-ma neobremenjen, tudi ko sem imel {est alisedem dobrih rezultatov, saj sem è naredilveliko ve~, kot sem si upal eleti. Drugi razlogpa je sam na~in pristajanja, ki sem ga pri-lagodil operiranemu kolenu in se je na koncuglede na razmere pokazal za najbolj{o re{itev,ko smo se v brezvetrju borili z termiko. Zdaj nas ~akata {e dve tretjini svetovnegapokala in dràvno prvenstvo, torej bo jesenpolna izzivov.

Matja Ferari~

EP V NATAN^NEM PRISTAJANJU – NI[ 2008

Kako sem prehitel samega sebe

10 September 08


Flower Power, Beatli, Rock and Roll,Vietnam in hladna vojna so bili samonekateri izmed pojavov in dogodkov, kiso zaznamovali 70. leta prej{njega stolet-ja. Napredek tehnologije, vesoljski mate-riali, prvi ra~unalniki in nesluten dvigìvljenjske ravni skupaj s pojavompotro{ni{tva so omogo~ili eksplozivenrazvoj prosto~asnih dejavnosti. V vsemtem vrvenju se je kot stranski produktNASINIH raziskav pojavilo letenje s kriliiz cevi in platna.

Tudi v Sloveniji se je letenje z napravo,

ki smo jo poimenovali “zmaj”, kar dobroprijelo. Prvi navdu{enci so z letalnonapravo iz lesenih letev in blaga zapre{ite odeje poskakovali è leta 1972.Med pionirje zmajarstva lahko postavi-mo Janeza Lotri~a in Rada Goljev{~ka,Staneta Krajnca, Avija [orna, Nika@umra, Lu~a Herleca in {e bi lahkona{teval. V nekaj letih se je {port medzanesenjaki raz{iril in kmalu so se za~elaprva bolj ali manj uradna sre~anja. Odprvih v Preddvoru in na [marni gori pado Tolmina. Eno ve~jih je bilo leta 1977v Dra`go{ah, kjer so zmajarji z

udarni{kim delom na razvalinah zgornjepostaje tovorne ì~nice postavili vzletnorampo.

Tako je leta 1978 takrat naj{tevil~nej{edru{tvo “LET” iz [kofje Loke orga-niziralo prvo dràvno prvenstvo v letenjuz zmaji. Gledano s strogo uradni{kegastali{~a seveda to ni bilo prvenstvo, ki biga v tistem ~asu “uradne” institucije, kotje bila Letalska zveza Jugoslavije,poègnali, saj letenja z zmaji kotletalskega {porta {e kar nekaj let nisohoteli priznati kot enakopravnega. Kljubtemu se je na tem prvenstvu zbralo 50pilotov, ki so tekmovali v dveh tekmoval-nih razredih. V razredu “standard” sotekmovali piloti z zmaji, ki so bili kopijeprvih poizkusov dr. Francisa Rogalla vNASA. To so bila trikotna krila zeloenostavne konstrukcije iz {tirih alumini-jastih cevi in platna, ki so jim trdnostdajale ì~ne vrvi, vpete na jambor nadzmajem in kontrolni trikotnik pod njim.Platno je oblikovalo nosilno obliko {elepod vplivom zra~nega toka in njihoveletalne lastnosti res niso bile kdo vekak{ne. Druga skupina pilotov je tek-movala v “odprtem” razredu. Ti zmaji soimeli ve~jo razpetino kril in marsikaterakonstrukcija je nosilno obliko krila zago-tovila z oblikovanimi letvicami v platnu.Njihove letalne lastnosti so bile mnogobolj{e, bili pa so malce bolj zahtevni zapilotiranje.

Zaradi skromnih letalnih lastnosti takrat-nih zmajev so bila najbolj popularna tek-movanja v disciplini trajanje poleta inpristanka na cilj. Dalj{i je bil ~as poleta,ve~ to~k je osvojil tekmovalec, temto~kam so sodniki pri{teli {e to~ke, ki jihje tekmovalec dobil za ~im bli`ji pris-tanek ciljni to~ki. A è kaj kmalu jerazvoj zmajev in tekmovanj sledil jadral-nim letalom in danes zmajarji tekmujejosamo {e v razli~nih hitrostnih preletih narazdaljah tudi 200 in ve~ km.

Na prvem dràvnem prvenstvu smo tek-movali tri tekmovalne dni od petka donedelje. V petek je bil uradni trening, nakaterem smo morali tekmovalci pokazatisvoje osnovno znanje pilotiranja zmaja.Uradno tekmovanje za naslov dràvnega

30 letnica prvega dràvnegaprvenstva v letenju z zmaji


11Septembert 08

prvaka je potekalo v soboto in nedeljo.Vsak tekmovalni dan smo opravili tripolete in moram priznati, da je bil tempokar hud, saj smo bili od jutra do ve~erazaposleni s transportom zmajev navzleti{~e, pripravami na polet in nakoncu zlaganjem zmajev po nekajminut-nem poletu. Jesensko stabilno son~novreme nam je pomagalo, da smo lahkoizvedli vse na~rtovane polete varno inbrez vsakih nezgod. Le redki tekmovalciso vzeli tekmo zares, ostali smo se rajeprepustili uìvanju v mirnih poletih.

Prvenstva se je udeleìlo 50 pilotov,ve~ina iz Slovenije, dva iz Makedonije ineden iz Avstrije. Prvi dràvni prvak vstandardnem razredu je postal IvanRupnik iz Idrije, v odprtem razredu je bilnajbolj{i Peter Sokli~ iz Ljubljane. Gostiz Avstrije Andreas Steurer je osvojil tret-je mesto v odprtem razredu. Ostaliudeleènci smo se razvrstili v skladu ssvojim znanjem. Med samim prvenstvomni pri{lo do nobene resne nezgode, leeden od tekmovalcev je zgre{il pristajal-ni prostor in mehko pristal na kupu gnoja(ali raje na mehkem kupu…). Mnoìciobiskovalcev smo pokazali lepoto nove-ga {porta in njegovo varnost. Kar nekajnovih pilotov se je takrat v~lanilo vrazli~na dru{tva, ki so v tiste ~asu nasta-jala na vseh koncih Slovenije in v drugihrepublikah takratne skupne domovine.

Precej{nje {tevilo udeleèncev {e danesaktivno leti in uìva v {portu, ki so se galotili kot najstniki. Od vseh udeleèncevprvega dràvnega prvenstva je svojozmajarsko kariero z nesre~o in trajnimipo{kodbami kon~al samo eden. In kerpred tridesetimi leti nismo bili vsi najst-niki, se danes àl ne moremo ve~ zbratiin ponoviti skupinske slike. Ne smempozabiti na organizatorje. Za tiste ~ase jebila to kar velika logisti~na operacija, odprevozov, organizacije pristajalnegaprostora, radijskih zvez, re{evalneslu`be, hrane itd. Prva predsednicadru{tva “LET” Milica Miti~ ob pomo~iToneta Mraka, Janeza Zakraj{ka inJaneza Bobnarja s celo ~eto prosto-voljcev in pomo~nikov so bili kos vsemorganizacijskim izzivom. Ne vem, alismo danes zmajarji sposobni organiziratiprireditev s tolik{nim {tevilom gledalcev.

Letenje z zmajem, ko lahko brezletali{~a, ropota motorja in z letalnonapravo, ki jo lahko shrani{ doma in joprevaà{ naokoli na strehi osebnega avto-mobila, je bila v tistem ~asu neverjetna

atrakcija. Vse tri dni tekmovanja se je vdolini pod Dra`go{ami, na Rudnempolju, zbrala nepregledna mnoìcagledalcev, nekaj novinarjev in celo tele-vizijska ekipa. Rezultati tekmovanja sobili objavljeni v TV dnevniku in tudi naprvi strani Dela in drugih ~asopisov. [elepo uspe{no izvedenem prvem dràvnemprvenstvu so takratni oblastniki doumeli,da letenje z zmaji ni le modna muha in dabo ta {port obstal in ostal. Ne samo to,letenje z zmaji je prva oblika razli~nihvrst brezmotornega letenja, ki jihzdruùjemo pod imenom prosto letenje,in kru{ni o~e danes bolj popularnegajadralnega padalstva. Kot stranska vejaso se iz jadralnega zmaja razvili motornizmaji in ultralahka letala.

Ne nazadnje je letenje z zmaji prenesloduh svobode in uporni{tva tudi v tretjodimenzijo in prineslo mo`nost letenjaizven ustaljenih okvirjev vsem, ki jih je

nemirni duh gnal naprej v raziskovanjenovega in neznanega. Ne pozabimo, da jebilo takrat {portno letenje pod budnimo~esom oblasti in zaradi stro{kovposamezniku nedosegljivo izven ustal-jenih in precej togih organizacijskihoblik.

Ob trideseti obletnici smo se udeleènciin organizatorji prvega dràvnega prven-stva zbrali na zaklju~ni prireditvileto{njega DP v Tolminu. Na sporedu jebila stara radijska oddaja “[e pomnite,tovari{i!”, obujanje spominov, ogled star-ih posnetkov in poleti “starih bajt”.Podelili smo tudi priznanja najbolj{im naleto{njem DP, sledila pa je ponovnapodelitev spominskih priznanj vsemudeleèncem prvega DP v Dra`go{ah.

Jurij FrankoPodpredsednik ZPLS

12 September 08


Po dolgem zimskem po~itku, v ~asu pre-bujanjanja v za~etek sezone, se me jespet dotaknil razlog, da opi{em nekaj vti-sov iz zadnjega preleta. Glede na to,koliko sem letos naletel (kak{nih pet {tar-tov), se skoraj nisem upal pomisliti namoj na~rt, vsaj ne v za~etku sezone. Dne7.5.2008, torej dan pred poletom, sem bilzelo vznemirjen in ~e sem iskren, me jebilo tudi strah. Ta vznemirjenost pa jebila tudi dognanje, da bom moral vnovi~na lov za kilometri, ki znajo biti vse prej,kot prijetno spomladansko letenje.Dokon~na odlo~itev pa je, pove~dnevnem brskanju po netu in opazo-vanju aladinovega modela smeri vetrovin obla~nosti, pri{la pozno zve~er. Takose mi je naslednji dan, torej 8.5.2008,posre~il kar dober polet, ~eprav, kot pon-avadi, malo pod mojimi pri~akovanji.Sem pa~ tak, da skoraj nikoli nisempopolnoma zadovoljen, sem pa zato zelozadovoljen. Obstaja pa~ èlja po ve~, kite nau~i biti grob s samim seboj. ~e bi bilna~rt za polet skovan tako, da ne bipopolnoma izkoristil primernega dne,potem bi pri{el na cilj {e bolj prazen vsrcu, zato pa se znova in znova nadejamizkoristiti vsako minuto dobregason~nega vremena in atoma mo~i. Je pares, da ko mi to tudi uspe, znova i{~emargumente za nepopolno zadovoljstvo.~asi, ko je k osebni sre~i prispevala vsakaminuta v zraku, so è malo zatohneli inzdavnaj minili. Verjamem, da se bodovrnili prejkoslej. ê ne prej, takrat, kobom spoznal, da ve~ ne zmorem. Upamle in verjamem, da ne bo prepozno. Polet, ki sem ga tega dne opravil, jemogo~e malo bolj resen od mojih pred-hodnih. Resnost se nana{a predvsem naprecej dober priblièk nekaterim vrhun-skim poletom oz. mejam dosegljivega pritehni~no zahtevnej{ih preletih z jadral-nim zmajem, kot so npr. preleti spovratkom in trikotniki. Sklepanje, da jeto dober prelet, izhaja predvsem iz pred-hodno doseènih, ki so dokumentirani naraznih OLC stre`nikih in jih pilotipostavljajo predvsem na avstrijskem inameri{kem terenu, v zadnjem ~asu patudi v Libiji. Toda nobeden polet skorajne sega ~ez 330 km, kar pa je tudi bliìnasvetovnega rekorda. Tukaj precejoèmamo vremenske razmere, efektivni

~as son~nega vremena pa tudi tehniko inopremo. Zopet sem na~rtno izbral, lahko re~em,dober in obetajo~ dan. Zaradi zaostrovanjv prometnem reìmu in seveda novihkazni, sem bil è pri prihodu na Soriconekaj minut prepozen. Potem sem naletel{e na teàve s snegom na severni straniSori{ke planine, zato sem po{tartal»{ele« ob 11 uri, ~eprav sem imel nameneno uro prej. Italijani s padali so pokaza-li, da bi {lo, kajti bili so v zraku è ob 10.Standardna, è znana pot proti zahodu, seje vila po istih grebenih. Tistih ki ponuja-jo dobro letenje, so zelo zanimivi,nepredvidljivi in tam pa~ so (Ju`nobo-

hinjsko hribovje, Krn, Kobari{ki Stol,itn....). Letenje tam grede je potekalobrez posebnosti, razen v prisotnostistrahu in manj{ih napak. Kobari{kegaStola sem se razveselil, kot {e nikolidoslej, saj sem ga glede na zgodnjo uro,gladko prejadral. Let sem nadaljeval pona~rtu proti zahodu. Lepo sem pobiraldana dviganja. Nekoliko me je spravilo vdilemo zapiranje dolin, zato sem se balpred~asne popolne pokritosti in de`ja,kar bi me prisililo k tlom. Pri letu ~ezreko Piavo nisem zavil proti jugu, kot prizadnjem poletu v te kraje, ampak sem potnadaljeval naravnost proti zahodu.Preletel {iroko sedlo in prispel do

REKORDNI PRELET 305,9 KM

Dvajset kilometrov dlje je ogromno


13Septembert 08

samotne ozke gore, ki se strmo dviga iztal. Tam sem naletel na granato 7 m/s, karmi je v pri~akovanju, da me bo termi~nisteber pri~akal na istem mestu, dalozagon, da lahko obrnem na 150 km. Naprej je dolina dolga kak{nih 7 km in vdolini je mesto. Od mesta naprej senadaljuje greben~ek, ki bi ga bilo zapostavitev svetovnega rekorda trebadose~i. Seveda bi {el {e naprej, vendar jebila ura è skoraj tri popoldne. Tako semse odlo~il za povratek, kajti mo`nostizanj bi se s podalj{animi kilometriizjalovile. Nazaj grede, kak{nih 50 km,me je pri~akala velika pokritost z oblaki,vendar se mi je na moje presene~enjeuspelo prevaliti skozi. Bilo je kar umir-jeno in baza na kak{nih 2400 metrih. Kerje bilo po dolinah zelo malo sonca, semse zaradi sigurnosti v veliki merizadrèval tik pod oblakih ali pa celo vnjih.Pri prihodu na greben Muzce sem tudinaletel na zahodnik in dokaj velikopokritost z oblaki, vendar sem ga brezteàv pre~kal. Polovnik mi je postregel z razpihanopopoldansko termiko in me po{teno raz-jezil, kajti v danih razmerah skoraj nisemimel mo~i, da bi zmaja zasukal v desno.Zato sem tokom spreminjanja smerikroènja naredi preve~ napak, prednosem se uspel dvigniti. Ko sem se na njempobral, sem bil tudi bli`je spoznanju, dami ne bo uspelo dose~i cilja, kajti tolmin-ska dolina je bila tako obla~na in v temi,da si skoraj nisem upal pod Krn.Razmi{ljal sem tudi o pristanku vKobaridu, vendar sem se glede na dokajmirno letenje pod bazo, odlo~il nabiratkilometre. Baza je bila pod 2000 m, Krnin dolina sta bila pokrita do konca. Pavendar sem nekako uspel prileteti mimonjega. Izgubil sem kak{nih 500 m.Nadaljeval sem nad dolino Tolminke,kjer sem se sredi doline ~ude`no udpeldvigniti cca. 200 m. Nato sem se prislonilh tolminskem Migovcu, kjer sem pobiral{e zadnjo malenkost dvigajo~ega zraka.Tokrat mi je ostala samo {e ena mo`nost,prisloniti se h skalnatemu grebenu Voglain poskusiti sre~o za dodatnih 200 m,kajti nisem imel dovolj vi{ine za prelet~ez sedlo med Voglom in Zabi{kimKukom. To sem tudi storil in po vztra-jnem vrtenju pobral na 2100 m v bazo...[el sem na vse ali ni~ in pripravljen sembil kroìti {e nekaj ur, ~e bi bilo potreb-no. Nehal sem se namre~ obremenjevati zna videz nedosegljivim ciljem in imelsem {e veliko mo~i. Rekel sem si, da negrem pristajat, dokler ne spusti. Moja

vztrajnost mi je ponovno obrodilasadove.... Tako sem se izognil obletanju Zabi{kegakuka po ju`ni strani, kar bi mi po vsejverjetnosti prepre~ilo dosego cilja. Nadsedlom sem po pri~akovanjih glede nazahodni veter naletel na neprijetnopropadanje, vendar se je stanje takoj zatem umirilo. Znanja in pravilne odlo~itvev nadaljnjem letu ve~ ni bilo potrebnouporabiti, saj sem med ravnim letom popobo~ju skoraj brez vrtenja pobiral {ezadnje termi~ne balon~ke, ki so posledi-ca skalnatega pregretja. Tako sem brezve~jih teàv pa vendar z negotovostjosplaniral do vasi, saj je pri popoldanskemzahodnem vetri~u z zmajem mogo~e,medtem, ko pri vzhodniku to skorajzagotovo ne gre. Varno in utrujen sempristal pri Groharju.

ê {e na kratko strnem: ...dobr{en dele`h kon~ni sre~i je prispevala pravilnaodlo~itev in poskus leteti skozi ~rnopokrito podro~je pod Krnom in ~ezdolino Tolminke. Obrniti na 150 km jebila {e ena izmed vrhunski pravo~asnihodlo~itev. Nisem se ustra{il niti velikihpokrivanj, saj so me veliki ~rni oblakispremljali ve~idel poti, najbolj pa tam,kjer si na pristanek niti pomisliti nisemupal. Za 20 km mi je uspelo podalj{atimoj zadnji prelet, prav tako nekolikopove~ati povpre~no hitrost. ... Najve~jidele` h kon~ni sre~i pa je zagotovo pri-nesel razlog vrnitve in seveda vera vpovretek, brez katere ne grem nikoli vzrak.Tudi tokrat hvala punci Aniti in prijatelji-

ci Nata{i, ki sta me ~akali dobro tretjinodneva in mi vztajno pomagali nositi opre-mo na {tart. Iskreno se jima zahvaljujem.Najbr` se niti ne zavedata kako velikobreme sta nosili. Dovolj sta naredili è stem, da sta bili tam.

Stanislav Galovec

Vsi podatki o preletu na www:h t t p : / / w w w. b o g v e t r a . c o m / c g i -bin/eol.cgi?p=olc&oa=flightinfo&sea-son=8&fid=16688

14 September 08


Bohinjci, bohinjska magistrala, Sorica...Uf, è samo misel na to marsikomu priv-abi nasme{ek na obraz. A ne meni. Mipreprosto ne di{i, ne morem. Mogo~e je{tart preve~ ljudski, vsakdo gre lahko naSorico in od{tepa klasi~no 130. Ali kot jerekel Cegi, ~e gre{ na Sorco, mora{odletet ~ez dolino, ker do Campona je zapusije. In ker se pa~ na Sorici ne po~utimdobro, sem è lansko letalno sezonoza~el iskati neko drugo alternativno ruto,na kateri bi se dalo dale~ leteti in je {erazmeroma nova. Nove rute sicer nisemna{el, sem se pa odlo~il, da se poskusimna malo pozabljeni zapra{eni ruti poKaravankah in naprej v Avstrijo (Ja,Kranjska Gora ni konec sveta). Po neka-terih informacijah, ki sem jih dobil, jebila v preteklosti ta ruta è parkratposkusno na~eta, vendar pa se je poodkritju Sorice kar malo pozabilo nanjo.Zato sva è lansko letalno sezono skupajz Juretom opravila let proti Dobra~u innaprej proti Lienzu. Let je bil karuspe{en, saj je poleg kilometrov zbudiltudi nekaj lokalnih asov, da so zopetza~eli bolj intenzivno razmi{ljati o leten-ju s Krvavca proti Avstriji in naprej.In tako se je za~elo. @e med zimo se dostimenimo o tem in ko za~nejo Avstrijci kotpo teko~em traku voziti 200km+, je na{aèlja po letenju te poti vsak dan ve~ja.Seveda pridejo dnevi za Avstrijo, ko jevse, od smeri vetra vi{ine baze, popolno,a mi smo kot po pravilu na kak{ni tekmiin dnevi beìjo mimo nas, v Avstriji pakar 200km sekajo. Potem pa le pride majin odli~en teden, na katerega sploh nisembil pozoren. ê me ne bi poklicalKlemen, ~e grem z njim na start, ker jepravi dan za napad, verjetno sploh ne bi{el letet. No, saj prvi dan res nisem {el,slu`ba ni dopu{~ala, tako da je napadelsamo Klemen, ki pa je malo presenetil,saj ni startal s Krvavca, ampak z Gozda.Sicer ga Golica na poti proti Avstrijiprizemlji, ampak odkrije, da Gozd zgo-daj dela in ~e se pelje{ do Zaplate innazaj, pokrije{ ves manjko kilometrov sKrvavca. Ker naslednji dan zopet zgledavrhunski, se kaj hitro domenimo za novnapad. In res, na startu se è zelo zgodajpo~asi zberemo, jaz pa Klemen, malokasneje prpi~i se Tomi, pridruìta se {eJure, ki je è prej{nji dan odletel skoraj

do Siliana, in Primo`. Na Gozdu {e vne-semo to~ko Brunico, za katero instru-ment pravi, da je 190 km pro~, in è {tar-tamo. Ura je okoli 11. Na za~etku je karte`ko pobrati, sploh Tomi je kar nizko,ampak z malo truda se poberemo in èdrvimo proti Zaplati. V zraku je karìvahno, ampak vsaj curimo ne. Pripovratku z Zaplate nekje na Kri{kisre~amo Jureta in skupaj jo mahnemoprek Dobr~e, Begunj{~ice in Stola protiGolici, ki pa se je po tem, ko je v~erajKlemen scuril, vsi kar malo bojimo.Ampak danes je druga~en dan in kaj hitroè letimo proti Kepi na solidnih 2800metrih. Kepa pa ni ni~ kaj radodarna stermiko, tako da se odpravimo naprejproti Kranjski Gori, kjer zopet poberemona 2800 in è jo mahamo proti Dobra~u.Dobra~ ne razo~ara in è kaj kmalubeìmo na rob oblaka. Naslednji preskokje preskok v dolino, ki se za~ne zHermagorjem. Nekako nismo vedeli, kjebi bilo najbolje presko~iti, zato smo {lido konca grebena proti Gitschalu inpresko~ili tam, ~eprav bi se dalo è prej.Za tem sledi preskok preko Siliana. Ko segreben zaklju~I, sta Klemen in Tomi spetdobila raketo in sta è na treh jurjih, jazpa se mu~im nekje nizko na 2400m (vAvstriji je to nizko). Ker ne dobim ni~pametnega, se kar s to vi{ino vrèm ~ezSilian. Na drugi strani pa presene~enje -priletim direkt v raketo, ki me ponese

krepko ~ez tri jurje. Klemena in Tomijane vidim ve~, opazim pa nekje pod manoJureta. Ker se mi mudi za Krokarji, letimnaprej, a vendar v vsej zagnanostiza~nem delati napake, saj se peljempreve~ po zunanjem ni`jem grebenu inkaj kmalu je nad mano tudi Juri, ki leti povi{jih hribih. Jaz ne najdem ve~ spodob-nega dviganja in edina èlja mi je, dapreletim 200km, sedaj ko sem è takoblizu. Nekako se le privle~em doBrunica, kjer pa me ustavi nevihtnioblak. Malo se {e vozim nad mestom,kjer vse drì, in po~asi pristanem.Pospravim in pokli~em malo naokolisotrpine. Ko si mi le javijo, povejo, da soleteli {e kakih 15 km naprej od Brunicain nazaj do slednjega. Domenimo se, dase dobimo na èlezni{ki postaji. Tamujamemo zadnji vlak do Lienza, od tampa tema - ni ne vlakov ne avtobusov.Malo pokli~emo naokoli in usmili se nasFranci, ki nas pobere okoli polno~i,doma pa smo okoli tretje ure. Na temmestu bi se {e enkrat zahvalil FrancijuPuklu za njegovo nesebi~nost in pripravl-jenost pomagati kolegom padalcem.Hvala, Franci!To, kar je napisal Tomi, pove vse o leten-ju na tisti dan. “Leteli smo po mo~nihstebrih in bolj malokrat padli pod greben.Razgledi so bili res fenomenalni, ampakseveda vsi brez fotoaparata.”Ruta je zopet aktualna, saj sta Klemen in

JP PRELET

One Way


15Septembert 08

Tomi naredila blizu 240km, jaz 214, Jurepa 210. Mo`nosti raznih drugih poti sovelike, samo odleteti jih je potrebno. Mojnaslednji cilj je 250km in potem {e preletdo Davosa v [vici, kar pa znese è nekaj~ez 300km. In mogo~e komu uspeodleteti tudi s povratkom, da ne bo samoOne Way.

Drugo leto!!!Tekst: Anè Pristov

IInnffoo oo lleettuu::

Pilot: An e PristovDatum: 13. maj. 2008Model: Niviuk Icepeak XP 24Vzleti{~e: GozdKlub: Lintvar racing teamRazdalja: 213.91 kmUra vzleta: 10:57:20Ura pristanka: 18:11:52Trajanje leta: 07:14 urMax. doseèna vi{ina: 3269 m

Ve~ informacij na olc:

http://www.bogvetra.com/cgibin/eol.cgi?p=olc&oa=flightinfo&season=8&fid=16971

http://www.bogvetra.com/cgi-bin/eol.cgi?p=olc&oa=flightinfo&season=8&fid=16972



16 September 08


V Dru{tvu jadralnih padalcev MetuljRimske Toplice smo letos aprila èdrugi~ organizirali mednarodno tek-movanje (FAI2) v preletih z jadralnimipadali. Z organizacijo tovrstnega tek-movanja smo si è lansko leto nabralinekaj dragocenih izku{enj, predvsem paso nam {tevilne pohvale in zadovoljstvovseh udeleèncev dale veliko elana, datekmovanje izpeljemo na {e vi{ji ravni.

@al pa vreme ni bilo tako, kot bi si gaorganizatorji èleli. Tekmovanje naj bipotekalo od petka, 18. aprila, do nedelje,20. aprila. A kmalu je postalo jasno, dazaradi premo~nega jugozahodnega vetratekmovanja v petek ne bo, zato smo urad-ni pri~etek tekme prestavili na soboto.Kljub temu je nekaj udeleèncev, ki so naLisco prispeli è v petek, avtobus odpel-jal na bazen v Rimske Toplice, kjer je za“welcome party” poskrbela skupinaZEN. Vsak udeleènec pa je dobil tudibrezpla~en obrok v gosti{~u Aquaroma.

Po nekoliko neprespani no~i smo se pre-budili optimisti~ni, saj so jutranji son~niàrki napovedovali krasen dan. VTon~kovem domu na Lisci je bilo vsepripravljeno za registracijo tekmovalcev.Prijavljenih je bilo 80 tekmovalcev izosmih dràv, vendar jih je zaradi nenajbolj{e vremenske napovedi na Liscopri{lo le okoli 30. Kmalu smo ugotovili,da jugozahodnik ne bo ponehal.Tekmovanje je bilo odpovedano tudi vsoboto, kljub temu pa udeleèncemMetuljmanie 2008 v soboto na Lisci nibilo dolg~as. Vzporedno s tekmovanjemse je odvijal dan ZPLS, za hrano inpija~o pa je bilo tudi poskrbljeno. Kljubmo~nemu vetru so nekatera znana imenana padalski sceni poskrbela za zanimivodogajanje na nebu. Klemen Sovan inValter Pivk sta predstavila speedflying,predstavnik padalske opreme IcaroXandi Meschuh pa je izvajal {tevilneakrobacije... Letos sta na Lisco pri{latudi Wolfgang Lechner in legendarniTony Bender, ki sta s seboj pripeljalapadalsko opremo znamke Nova.

Dan je hitro minil in proti ve~eru se jedogajanje preselilo pod prireditveni{otor. Udeleènce je najprej segrela

modna revija s priznanimi slovenskimimanekenkami in manekeni. Nato nas jevse skupaj ogrela skupina @urdov, ki jenastopila tudi è lansko leto. Zatem pa jesledil veliki finale s skupino Tabu, ki seje zavlekel pozno v no~. Mislim, da sevsi udeleènci strinjamo, da je bila“ùrka” res prava.

Pri{la je nedelja. Veter se je nekolikoumiril. Task comitee je sestavil dirko, kipa je bila po startu nekaj padalcev prek-injena, ker se je veter spet okrepil. Naàlost se je Metuljmania 2008 kon~alabrez odletene dirke, za razliko odlanskega leta, ko so uspeli izpeljati dveenkratni dirki. Organizatorji razo~aranja

nad vremenskimi pogoji nismo mogliskriti, predvsem pa smo spoznali, kako jepri organizaciji tovrstnega tekmovanjapotrebno imeti tudi veliko sre~e z vre-menom…Kljub temu pa lahko re~emo,da je prireditev uspela, za kar gre zahvalapredvsem udeleèncem, ki so kljub slabivremenski napovedi pri{li na Lisco in sos svojim razpoloènjem in dobro voljoposkrbeli, da smo tudi letos iz Lisce od{lizadovoljni. Hvala vsem. Se vidimonaslednje leto.

Dru{tvo jadralnih padalcevMetulj Rimske Toplice

Foto: Bo{tjan Kajfe` in Uro{ Kostanj{ek

FAI 2 TEKMA IN DAN ZPLS

Metuljmania 2008


17Septembert 08

Verdon. Reka v jugovzhodni Franciji, vpokrajini Provansa-Alpe-Azurna obala.Rojena v Alpah, na vi{ini 2819 metrov,se je podala v ìvljenje skozi ~udovito,zanjo neprehodno pokrajino. Na poti jedolbla, klesala, brusila in oblikovala enonajlep{ih sotesk, visoko ve~ sto metrov.Mi smo jo zmotili v njeni evoluciji. Na{lismo jo nemirno poskakujo~o, hite~o ~ezskale in skozi oìne. Na{li smo jo, ko seje umirjeno vila po ravnini in se nastavl-jala soncu. Na{li smo jo po~ivati podomamnim vonjem sivkinih polj.Julij. Mesec, ko ~lovekovo telo kli~e posvobodi. [estindvajset slovenskih jadral-nih padalcev si je drznilo to svobodopoiskati v Franciji. Nismo {li na slepo.Del odprave je bil tam z Alexom è lani.Zakaj so/smo se vrnili? Mogo~e bo jasno~ez pol ure, mogo~e jutri, verjetno pa ~ezleto, ko bomo izbirali destinacijo zapo~itnice. Zakaj {e ni ~lankov, potopisa,dnevnika... s potepanja po Franciji? Samsem imel tiso~ in eno idejo, a vse, karbom kadarkoli spravil na papir (v cybersvetu na ekran), ne bo vredno tega, karsem doìvljal.

Zrak Zadihati ga s celimi plju~i. Takegaprovansalskega: suhega, vro~ega, preve-trenega, z vonjem sivke, pu{pana,posu{enih trav, dehte~ih kamnov in skal,iz katerih razpok ti{~ijo dehidriranigrmi~ki in drevesa. [e son~nice v poljihniso spremljale sonca, povesile so cve-tove in pogledovale proti revni prsti, ~ebo blagodejna z vlago. Mi smo pogledovali v nebo. Smo pa~jadralni padalci. Ja, jadranje in preleti vProvansi so nekaj posebnega. Termika jezaradi pokrajine in klime izrazita. ê sokdaj brez vetra? Verjetno ne! Edini, kinam je (malce!) nagajal je bil Eol. Kljubvsemu nam je namenil tri ~udoviteletalne dneve. Pogled s starta je bil pre-sunljiv. Polja ìt, son~nic, sivke kamoroko seè. Iz gora steguje svoj modro-zeleni jezik reka, ki se pod polji sivke {iriv jezero. Veter deluje kve~jemu pomirju-jo~e. V zraku? Za nas manj izku{ene dokajburno. A kmalu smo se privadili, postalieno s svojimi padali (niso ve~ uhajala posvoje!) in uìvali. Kaj so doìvljali drugi

piloti, ne vem, a izjave nekaterih povedovse. “A voha{ sivko v stebru? Saj to nires, na dveh jurjih voham sivko!” “Kajtakega pa {e ne. Nad jezerom steber...,sam gor je {lo.” “Sm prstal ob jezeru,popil mrzlo pivo, sko~u v vodo... Saj tegani nikjer. Hvala, Nata{a!” “Jadranje obpol desetih zve~er, kak{no doìvetje.”Res, leteti nad tak{no pokrajino, medtemi vonji in v takem zraku je doìvetje,ki ga je treba izkusiti.

ZemljaNikdar mi ni bilo jasno, zakaj najboljrevna zemlja daje najve~. Kak{neekstremne pogoje ìvijo kulture,nasajene v to provansalsko zemljo. Suhain prstena daje ìvljenje milijardam biljklavande, ìt, son~nic, trav. Pa vse imajotako izrazito barvo, tako izrazit vonj.Morda je resnica v Svetem pismu? Aliskromnosti?Kamen. Ve~ni spremljevalec po Provansi.In verjetno komu iz odprave stalnispremljevalec v bodo~e. Alex, Maja,Andro, Neva in Aljo{a, è izku{eni alpin-isti so nas neuke plezalce peljali napreizku{njo. Ve~ina je prvi~ splezalaneko smer, se prvi~ soo~ila s skalo. Kakoneznansko smo nekateri uìvali.Odlo~itev preìveti naslednji dan v skalini bila te`ka. Stoje pod skalo v plezalkah,z vpeto vrvjo, kompleti in vre~ko mag-nezija za pasom, ~lovekom, ki je na drugistrani pripet na isto vrv (vem, da jenajbolj zanesljiv), pripravljen dvignempogled. Srce hitreje utripa, sam ne vem

zakaj. Prvi prijem. Sedaj sva si najbli`je,spoznavava se z vsemi ~utili: vonjavadrug drugega, vidiva se, ~utiva se. Inpri~neva: pro{nja, iskanje, boànje, pri-jem, stisk, sunek. ê sem dober s tabo, tespo{tujem, vzamem, kar mi dovoli{, semna vrhu sre~en. Nisem edini, ki je todoìvljal, sem pa eden tistih, ki ho~e {e.

VodaTak{no barvo premore samo na{a So~a.Ja, dokler ne sre~a{ Verdon. Dve dami visti obleki. Vsaka po svoje edinstvena inmoja/na{a. Vsak dan, ko je katera odskupin najela ~olne in se popeljala pokanjonu navzgor, smo z zanimanjemposlu{ali dogodiv{~ine. Vsi smo uìvali v~isti, hladnej{i vodi. Brezskrbno opazo-vali njeno pot in dogajanje, kjer je dovo-lila, se brutalno bojevali z njenimi brzi-cami, plezali kot mulci po njenih nedrjih,padali vanjo. Se prav otro{ko veselili inigrali. Kako je bilo lepo!

OgenjTi{ina. Ti{ina v naravi. Za nekoga popol-noma dovolj, za istega absolutno prema-lo. Ogenj. Prometej ga je ukradel bogov-om z Olimpa in ga dal ljudem. Ljudjesmo tisti, ki ga danes delimo naprej.Verjamem, da je vsak, ki je preìvelEolov teden v Franciji, toplej{i, ogenj sepa najla`je vidi takrat, ko se mra~i ali jetema.

Sre~o ^rep, JPK Eol

POTEPANJE PO FRANCIJI

Eol po poti {tirih elementov

18 September 08


Motorno jadralno padalstvo je posebna{portna dejavnost, ki zahteva psihi~nopripravljenost in opremo, da lahko ssvojo mo~jo in mo~jo motorja poletimo vzrak.V ìvljenju se lahko nau~imo vsega,~esar si posebej èlimo, ~eprav semoramo zavedati tudi, da u~enje letenja sseboj prina{a dolo~eno tveganje. Uspehpri u~enju je odvisen od sposobnostisprejemanja navodil u~itelja, saj lahkonapake privedejo do nezgod, ki si jih neèli noben pilot. Vsak u~itelj poznarazli~ne tehnike ter zvija~e pri delu zmotornim padalom, da lahko ~im la`je inu~inkovito poletimo, letimo in tudi pris-tajamo. V letalski {oli pilota nau~ijo, da jeodgovornost najve~ja vrlina pilota.Nakup stare opreme, ki è nekaj ~asa ni

bila rabljena, lahko povzro~i nezgodopilota, po{kodbe predmetov ali po{kodbetretjih oseb. Zato se izogibajmo nakupustarih stvari, posebej jadralnih padal, sajso ta lahko po{kodovana in ne dosegajozmo`nosti novej{ih padal. Novej{ajadralna padala so se sicer razvila izstarej{ih, a so tehni~no mnogo boljdovr{ena. Enako je tudi z motorji. Dalahko zmanj{amo po{kodbe pri vzletu alipristanku, se moramo veliko u~iti in nezgolj opazovati pilote, ki zaradi svojeganeznanja ali pretirane agresivnosti namin ostalim pilotom dokazujejo, da somo~nej{i in è ~ez ~as nehajo leteti. ê senau~imo upo{tevati vremenske pogoje,bomo lahko leteli udobno in dlje ~asa.

Da bi na{ motor deloval, kot od njegapri~akujemo, moramo zanj skrbeti.

Za~etniki imajo lahko ve~ problemov napristankih, zato moramo upo{tevati smerivetra in se odlo~ati pravi ~as, da lahkotudi zaradi nepravilne odlo~itve poletimoin spremenimo smer pristajanja.

Motorno padalo ima sposobnost pristan-ka na zelo majhnem prostoru. Vednolahko pristanemo na prostoru, kjer lahkopoletimo. S treningi se da pilota usposo-biti, da bo za vzlet potreboval do trikratmanj prostora, kot ga je rabil ob za~etku{olanja. A obvladati mora veliko hitrih innatan~nih reakcij na samem padalu inplinu motorja, da bo lahko uporabilzadostno koli~ino hitrosti in zaviranjaglede na veter pri pristanku.

Da je vloga in{truktorja pomembna, bopilot videl, ko bo dosegel razli~ne stopn-je u~enja. [e posebej, ko si pilot priskrbilastno opremo in svoj vzletno-pristajalniprostor. Pilot motornega padala naj skrbi{e naprej za stike s svojim in{truktorjemali svojo {olo letenja.

Za letenje z motornim padalom moramoimeti veliko èljo po gibanju v zraku.Nikoli ne smemo pozabiti, da se ne danau~iti vseh skrivnosti takoj, ampakmora biti u~enje proces, ki traja nekaj~asa. Kljub svoji izobrazbi nam in{truk-tor ne da mo~i, ampak privilegij zagibanje po zraku. V na{i naravi obstajatudi jeza, ko ne moremo vsega takoj ure-sni~iti, to pa lahko potencira nezgodo.Tudi najmo~nej{e jeklo lahko zvijemo,saj se to dogaja tudi najve~jim letalom.

Razvoj motornega padalstva

Motorno padalstvo lahko pri{tevamomed smeri jadralnega padalstva. êpravsta razli~ni disciplini, smo v razvojupri{li zelo blizu posebej v zadnjih letih zrazvojem motorja BubbleFly. Za~etekjadralnega padalstva sega v 70. leta vfrancoske Alpe, ko so alpinisti padalciza~eli uporabljati gore za svoj skok.Namesto letal so pri~eli uporabljati hribe.Razvoj je {el hitro naprej, ko so ugo-tovili, da so lahko padala zanimiva za{irok trg. Prva padala so imela od 7 do 9celic in njihovo razmerje za letenje jedoseglo le 2,5. Dana{nja imajo razmerja

PREDSTAVITEV

Motorno jadralno padalstvo


19Septembert 08

è ve~ja od 9. Jadralno padalstvo jepostalo eno najatraktivnej{ih izumov vletalstvu. Od lepe tkanine z malo prepust-nosti zraka, 100 m vrvic in {e nekajdodatkov je postalo jadralno padaloresni~na jadralna letalna naprava.Alpinisti so lahko prileteli v bliìno svo-jih vrhov, nepristopna mesta so si lahkopobliè ogledali, letenje nad dolinami jepostalo dostopno, kot tudi ogled lastneganaselja iz zraka. Odkrit je bil nov {port.Med leti 1984 in 1990 se je ta {portrazmahnil po vsem svetu. Tudi vSloveniji se nastala podjetja, ki so {ivalapadala in jih preizku{ala. Nastajale so{ole padalstva, izdelovalci padal so tek-movali, kdo izdela bolj{e padalo za tek-movanja. Vse je izgledalo kot melodija.Vsi v zra~ne tokove. V Sloveniji je bilomed leti 1990 do 1998 ve~ kot tri tiso~padalcev. Prav potiho se pa je v Franciji,Italiji in [vici pri~elo razvijati in eksper-imentirati z motorji za uporabo na padal-ih. Tudi Slovenci smo se vklju~ili tekmo,zahteva po jadralnem motorju pa jedozorela leta 2005. Vmes smo sevedaizdelali in dodelali trike za enega pilota innato {e za kopilota.

Dana{nji ~as motornega padalstva

Z vstopom Slovenije v Evropo se je tudizakonodaja na podro~ju letalskihdejavnosti bistveno spremenila obupo{tevanju uredb EU. Prizemljitev pilo-tov letal in zmajev je {e botrovalauspe{nemu delu z motornimi padali. Kerse ne lotevamo letalstva profesionalno sprevozom oseb, tudi ne ob~utimo zahtevpo ve~ji varnosti, zavarovanju in tudizahtev po opravljanju strokovnosti napodro~ju motornega padalstva. Obstaja lezahteva po obvladovanju padala inpla~ilo zavarovanja, kar je mo`nore{evati v okviru Zveze za ultralahkoletalstvo (ZULS). Najve~je leto{njesre~anje motornih padalcev je orga-niziralo dru{tvo motornih padalcev[TRK Murska Sobota 19. in 20. junija vGorici pri Puconcih. Tekmovanje zapomurski pokal v preletih se zaklju~uje zzelo bogatimi nagradami v vrednostinekaj tiso~ evrov. Da se na podro~ju motornega padalstvanekaj dogaja, bo vidno ~ez nekaj ~asa, sajpredsednik zveze in osemkratni svetovnirekorder v motornem padalstvu VojkoPrah izda prvo slovensko knjigo na totemo. V kolikor èlite kakr{ne kolipodatke na temo motornega padalstva, selahko obrnete na tel. {t.:

040611210 - Vojko Prah.

20 September 08


Advanceje za~el s proizvodnjo tandema Bibeta 4. Pri testiranju je dobil oceno LTF 1-2 oziroma ENC. Vary-Grip-System omogo~a enostavno uporabo u{es, k hitremu spustu pa prav takopripomore sistem trimov. Pri {vicarskem proizvajalcu je mogo~e dobiti tudi zadnjo verzijomodela Sigma (LTF 2), ki sedaj nosi {tevilko sedem.(www.advance.ch)

AirwavePopolnoma nov izdelek Brucea Goldsmitha je Magic 5. Na testih so ga ocenili z LTF 2-3in CEN D, najve~ja izmerjena hitrost pa je 57 km/h. Pri Airwaveu pravijo, da hitrost in sta-bilnost pri tej hitrosti nista najve~ji prednosti tega padala; {e bolj ga odlikuje upravljanje,posebej v stebrih.(www.airwave-gliders.com)

APCOje k svoji liniji sedeèv ChairBag dodal model Integral. Namenjen je hribovcem in je kom-binacija nahrbtnika / sedeà, s prostorom za rezervo. Premore normalno veliko sedalnoplo{~o, zra~no blazino s posebnim enostranskim ventilom in lahke sponke. Tehta 2,9 kg. (www.apcoaviation.com)

AVA SportBolgari so sede` Tangra Bi, namenjen tandemom, preimenovali v Twin. Sedaj je izdelan izla`jih materialov. Sede` Sprinter Light pa je po novem Active. Tudi AVA ponuja kombini-rani sede`, ki vklju~uje nahrbtnik in zra~no blazino. Imenuje se 3-in-1.(www.avasportcentral.com)

Charlyje izpopolnil Quick-Out sistem za lo~itev sedeà od padala, ko so nosilni trakovi {e pritr-jeni. Sedaj je sponke laè stiskati tudi z rokavicami. Delajo tudi na novem pospe{evalniku“speed pedal”, ki bi naj bil lahek, trpeèn in lahko nastavljiv.(www.finsterwalder-charly.de)

Digiflyê ste lastnik njihovega instrumenta Leonardo, si lahko naloìte novo verzijo firmverja,tako da bo odzivnost varia bolj{a, ob~utljivost GPSa pa ve~ja. Ponujajo tudi nove vari-ometre. Archimede je za~etni{ki model, Archimede Plus zna delati z 2D logerjem, polaroin McCreadyjem, Cartesio Plus pa se bo tudi pogovarjal z GPSom. (www.digifly.com)

Icaroponuja veliko novih izdelkov. Grid LT je ~elada, namenjena bolj zmajarjem, X-Alp jejopi~, ki ga je pomagal oblikovati Alex Hofer. Pravijo pa tudi, da je Manfred Ruhmerpripeljal Laminarja do njegove devete reinkarnacije: Z9. Je do sedaj najbolj vitka verzijatega zmaja in z veliko krilno obremenitvijo nudi obilo uìtka. (www.icaro2000.com)

Karpo Flyje ~e{ki proizvajalec sedeèv, rezervnih padal in druge opreme. Sede` Demon je udobenmed dolgimi poleti in nudi majhen upor. Posebnost je sistem ramenskih vezi, ki odli~noprena{ajo informacije med sedeèm in pilotom.(www.karpofly.com)

IZ SPLETA

Novosti

Advance Bibeta

AVA Sport Twin

Karpo Fly Demon

Charly Quick Out

Ozone FLX


21Septembert 08

Novaje {e en ponudnik kombiniranega sedeà. Pri njih se imenuje Nova One in tehta 1,9kg, dobite pa ga v dveh velikostih. Padalo Mentor je certificirano v vseh {tirihvelikostih z oceno LTF 1-2. Pri reviji Gleitschirm so mu namerili drsno razmerje 8,8.(www.nova-wings.com)

Ozonebi z modelom Rush 2 rad prepri~al pilote, ki si èlijo dolgih XC poletov. Pravijo, daje to najzmogljivej{e LTF 1-2 (EN B) padalo, kar so jih izdelali. Akro padalo FLX jeprestalo obremenitveni test 13 G. Pilot ga verjetno ne bi. Oblikovala sta ga DavidDagault in Felix Rodriguez. Ozone pravi, da za pilote, ki èlijo leteti kot Felix. (www.flyozone.com)

Pro-DesignCuga je za~etni{ko padalo (EN B) avstrijskega proizvajalca. Z njim bodo radi letelitudi prilo`nostni piloti, ki si èlijo moderne kupole. Barve si lahko brez dopla~ilaizberete sami in si jih na njihovi strani ogledate na 3D modelu.(www.pro-design.at)

SOLje za {ole in za~etnike izdelal model Prymus 3 (LTF 1), Koala pa je zmogljivo in okret-no tandemsko padalo.(www.solparagliders.com.br)

SPOTje za vas prava stvar, ~e èlite, da va{i najbli`ji vedno vedo, kje letite, ali ~e se bojite,da bi bili pogre{ani. Va{o sled letenja je mogo~e spremljati v ìvo, v primeru nezgodepa bo SPOT tudi sporo~il va{ poloàj bodisi na SMS ali elektronsko po{to (tudi ko niGPS signala). @al zahteva sistem pla~ilo letne naro~nine, ki se za~ne pri 99$.(www.findmespot.eu)

Team 5re{evalno padalo Orange dobite v treh velikostih in prav tako za tandem. Pripravljajotudi vodljivo izvedbo. Kmalu bodo za~eli s proizvodnjo tekmovalnega padala SilverLTF 1-2 Blue Two ter tandma z variabilnim razponom kupole. Padala dobite v nahrbt-niku, ki je sedaj prostornej{i.(www.team5.at)

XC Skiess pomo~jo Google Maps in javno dostopnih vremenskih podatkov prikaè letalnonapoved za katerokoli obmo~je. Prikazanih je veliko vrednosti, kot na primer hitrostvetra, vi{ina baze, pokritost, uporabno dviganje… in usluga je seveda pla~ljiva.(www.xcskies.com)

Pripravil: Matej Bel~i~

Ozone Rush 2

Icaro Grid LT

Icaro Laminar Z9

Pro-Design Cuga

Sol Prymus 3

Team5 Silver

Team5 Orange

22 September 08


V I D E O P O R T A L

Z za~etkom leto{njega leta je bil na stranehwww.slo-paragliding.com z namenomarhiviranja in hitrega dostopa dojadralnopadalskega videomateriala odprttako imenovani VIDEOPORTAL, ki vsebujein arhivira padalske posnteke s strani, kot so youtube, googlevideo, flickr... V prvi polovi-ci sezone je bilo naloènih ve~ kot 250razli~nih video posnetkov s skupno ve~ kot100.000 ogledi! Rubrike zajemajo razli~nediscipline in letalne situacije, od nesre~, tekmovanj pa do jackass posnetkov.Do posameznih filmov lahko dostopatepreko brskanja po rubrikah ali pa ziskalnikom, lahko pa tudi sami pomagate pripolnjenju slovenskega jadralnopadalskegaarhiva in s tem sodelujete v nagradni igri.Ve~ o tem pa v videoportalu...

SSTTOORR@@II^ CCHHAALLLLEENNGGEE 22000088

Tudi letos vse ljubitelje letenja v gorah vabimo na sedaj è restradicionalno kolesarsko-pohodni{ko- letalno dogodiv{~ino

na Storì~.Kot vedno se bo zgodilo na prvo jesensko nedeljo,

to je 21.09.2008[tart je na pristajalnem prostoru v Seni~nem ob 09 uri.

Rezervnega termina ni.Letos se bomo s kolesi odpeljali do pod sv. Lovrenca pri Ba{lju in

se od tam s padali pe{ odpravili na Storì~, od koder bomo odletelinazaj na pristanek v Seni~nem.

Za prevoz padal pod Lovrenc in odvoz koles bo poskrbljeno.Storì~ Challenge je predvsem skupno letenje z “dodatki”, bolj tek-

movalno nastrojeni pa se bodo po èlji tudi pomerili med seboj.Storì~ Challenge ni organizirana prireditev.

Sodeluje{ na lastno odgovornost.Leto{nja novost – spletna stran: www.kimfly.si/storzicTu bodo

objavljene vse podrobnosti in posnetki iz preteklih let.

TE AJ JADRALNEGA ZMAJARSTVA

V Tolminu se bo od 21. do 27. septembra

spet odvijal za~etni{ki te~ajjadralnega zmajarstva.

Interesenti lahko pokli~ejo na:Matja` Klemen~i~: 051-237-081 [email protected]

Ivan Brov~: [email protected]


23Septembert 08

PROIZVAJAMO IN PRODAJAMO:

- sedeì za jadralna padala (teà:3650g)- sedeì za motorna padala- lahki sedeì za jadralna padala (1000g)- sedeì za motorne zmaje- vso dodatno opremo za jadralno padalstvo:

nahrbtniki, vario metri, GPS, ~elade ...

LETALNI SEDE@I CHARLY

Na{e izdelke odlikuje:- enostavno vpetje- kvalitetna izdelava- kvalitetni materiali- udobnost- ugodne cene ...

INFORMACIJE:

SLAPAR PETER S.P. SITAIR@ebljarska 51240 KamnikGSM: 041-766-675

FF LL YY WW II TT HH DD AA LL II

DDAALLII [[PPOORRTT dd..oo..oo..--PPRROOIIZZVVOODDNNJJAA AAllppsskkaa 6622 LLEESSCCEE--TTRRGGOOVVIINNAA ttrrggoovvsskkii cceenntteerr BBlleedd

- IZDELAVA LETALNIH KOMBINEZONOV PO @ELJI(letni, zimski, FLY WITH DALI, po va{ih barvnih kombinacijah in vezenje logotipov po èlji)

- PODKAPE- [PORTNO-POHODNE HLAÊ - material SCHÖLLER - THERMO VELOURJI, WINDSTOPERJI, SOFTSCHELLI, aktivno perilo ESCHLER

(po va{ih barvnih kombinacijah in z vezenjem po va{i èlji)- in razni drugi artikli po va{h èljah.

www.dalisport.com - www.dalishop.net

24 September 08


REKLAMA AIR SYSTEMS - AVGUST NOVA REKLAMA

Documents

NASLOVNICA - Zpls · budimo idejo o letenju nekje, kjer doslej {e nismo leteli. No, ena stvar je jasna kar na za~etku: ko spremljam IGC-je res dobrih prele-talcev, se zdi ideja morda