Posvojitve - prednosti in slabosti odprtih in zaprtih posvojitev ter (ne)problematičnost posvojitev

s strani starih staršev

Red. prof. dr. Darja Zaviršek

Fakulteta za socialno delo

MDDSZ 20. 9. 2016

Od zaprte k odprti posvojitvi: kontinuum

• Etnografske zgodbe ljudi, ki so bili posvojeni

• Etnografske zgodbe socialnih delavk

2012

Vrste posvojitev:

• posvojitev dojenčka (iz porodnišnice; oddaja otroka na za to določeno mesto nekaj dni po rojstvu);

• posvojitev otroka iz doma za otroke ali sirotišnice;

• posvojitev otroka iz rejniške ;

• posvojitev, ki izhaja iz predhodnega rejništva;

• posvojitev zarodka (primer ZDA).

Razlogi za poudarjanje odprtih oblik posvojitev

• Prikrivanje s strani staršev

• Prikrivanje s strani socialnih delavk

• Umankanje informacij, ki bi bile lahko na voljo odrasli osebi, ki je bila posvojena;

• Perspektiva osebe, ki je bila posvojena: „pravica vedeti“;

• Detabuiziranje posvojitev.

Zaprta posvojitev • Zaprta posvojitev je pravica vseh vpletenih v

posvojitev, da jo prikrijejo (starši, sorodniki, socialna delavka itd.).

• V nekaterih državah je to postalo nezakonito (zakonodajalec to vprašanje ni pojasnil);

• Posledica prakse zaprte posvojitve je bila, da so odrasli, ki so želeli dobiti informacijo o bioloških starših, in starši o otrocih, do nje prišli s težavo ali pa sploh ne.

Kaj je odprta posvojitev

• Najbolj splošna definicija odprte posvojitve je, da gre za proces, v katerem starši otroku povedo, da je bil posvojen, in mu dejavno pomagajo do informacij in stikov z biološkimi starši, če si to želi. Hkrati pa tudi dejavno omogočijo, da biološki starši dobijo informacije o otroku in njegovem življenju v družini, ki ga je posvojila, če si to želijo.

• Le okoli 50% ljudi, ki so bili posvojeni želijo najti biološke starše ali navezati stik z njimi (Zaviršek 2012);

Najpogostejše oblike odprtih

posvojitev so: • Starši povedo otroku, da je bil posvojen;

• starši, ki posvojijo otroka ob posvojitvi dobijo vse znane informacije o bioloških starših otroka;

• Socialna delavka poskrbi, da ohrani sled za biološkim staršem/mamo;

Nadalj.

• ohranjanje stikov med biološkimi starši, socialnimi starši in otrokom. Stiki obsegajo najrazličnejše oblike komunikacije (izmenjava čestitk, pisem, slik, daril, elektronske pošte, telefonskih klicev) in so lahko neposredni ali biološki in socialni starši so med seboj v stiku in si izmenjujejo določene informacije;

Nadalj.

• otrok, ki je posvojen, ima stike z določenimi sorodniki, ki so del biološke skupine;

• otrok in biološki starš/starši se med seboj obiskujejo;

• biološki in socialni starši se med seboj obiskujejo;

• otrok, ki je posvojen, lahko obdrži rojstni list z imeni bioloških staršev;

Nadalj.

• otrok, ki je posvojen, ob posvojitvi dobi celotno dokumentacijo o bioloških starših;

• biološki starši, ki želijo oddati otroka v posvojitev in jim ni odvzeta roditeljska pravica, se skupaj z agencijo ali socialnovarstveno službo odločijo, katera družina bo posvojila njihovega otroka (v ZDA) (Zaviršek 2012).

• Nove naloge v socialnem varstvu za socialne delavke in druge strok. delavke, ki se na CSD-jih ukvarjajo s posvojitvami;

Zbiranje podatkov v okviru odprte

posvojitve s strani socialne delavke:

• zapis pogovora z biološko mamo;

• ime, priimek, kraj in datum rojstva, nacionalnost, stalno ali začasno prebivališče biološke mame;

• datum rojstva otroka, kraj, porodnišnica;

• seznam morebitnih dednih ali drugih bolezni v družini;

• prostovoljno pismo biološke matere otroku naj se odda v zapečateni ovojnici in se ga lahko izroči socialnim staršem ali otroku, ob polnoletnosti, če ta to želi;

• socialna delavka spodbudi biološko mamo, naj napiše, kaj bi rada sporočila otroku, če bo ta, ko bo odraščal, iskal informacije o svoji biološki mami in o razlogih, ki so jo privedli do tega, da je dala otroka v posvojitev, in karkoli drugega o njenem življenju;

• socialna delavka zaprosi mamo za vse druge podatke, ki jih je pripravljena pustiti za prihodnost (o drugih pomembnih ljudeh, morebitnih otrokih ipd.) in za njeno fotografijo.

Socialne delavke zagotavljajo psihosocialno podporo vsem udeležencem odprte posvojitve:

• naredijo vse, da najdejo podatke o biološkem staršu,

če polnoletna oseba išče biološkega starša;

• omogočijo psihosocialno spremljanje osebe med iskanjem biološkega starša;

• omogočijo psihosocialno podporo biološkemu staršu, ki je v procesu srečanja z biološkim otrokom;

• omogočijo psihosocialno podporo socialnim staršem, ki lahko doživljajo nelagodje, jezo, strah in razočaranje, ko njihov otrok začne iskati biološke starše.

PRAVICA VEDETI

• »Najbolj ironično v vsem tem se mi zdi,da sem morala podpisati dokument na centru za socialno delo v Ljubljani,da ne bom iskala svojih staršev na lastno pest,da ne bom iskala v obliki privatnih poizvedovalcev,...zakaj?Da sem lahko videla samo en kos papirja na katerem naj bi bilo napisano ime moje prave mame. In to je vse,ostalih papirjev nisem smela videti.,..7let je od tega kar sem dala vlogo za kontakt,...čeprav gospa temu ni bila naklonjena in sem čutila prej kot ne odpor z njene strani, da kar koli sploh naredi na tem,...odgovora vse do danes NI.« (osebno pismo na FC, 26. 03. 2013)

PRAVICA VEDETI : “izvedeti resnico?”

• »Pravica vedeti? Od koga imamo pravico izvedeti, kadar nam posvojitelji-starši tega nočejo razkriti?Ko 25 let živiš življenje identitete, ki ti jo podajo in na koncu ugotoviš,..da to sploh nisi ti?Žal se je meni zgodilo prav to. Pri 25 letih sem izvedela resnico od kje naj bi sploh bila,kako je sploh bilo. Razočaranje? Ne, niti ne,..bilo je kot da bi mi vzeli vse tisto v kar sem verjela v kar sem upala. Naenkrat nisem vedela kdo sploh sem,kam sem namenjena in kakšno naj bi sploh bilo moje življenje. In še danes,kljub temu da sem poročena mama 10-letnemu prekrasnemu sinku še danes ne najdem tistega kar iščem-sebe.« (osebno pismo na FC, 26. 03. 2013)

Odprta posvojitev je pomembna

zaradi več razlogov: • otrok ima dostop do resnice o zgodovini

posvojitve, zato se v družini ne ustvarijo tabuji in skrivnosti;

• starši niso obremenjeni s prikrivanjem resnice o tem, kako je otrok postal družinski član;

• odkritost krepi družinsko skupnost in omogoča večjo bližino med družinskimi člani in članicami;

Nadalj. • zgodba o posvojitvi raste z otrokom in je

samoumevni del otrokove osebne zgodovine in samoumevni del družinske zgodovine;

• to krepi pozitivno podobo otroka, ki je bil posvojen, in družine, ki je posvojila otroka;

• otrok ima dostop do informacij o bioloških starših oziroma tudi stike z njimi, zato se zmanjšajo različne fantazije o bioloških starših;

• socialni starši imajo možnost srečanja z biološkimi starši in tako bolje razumejo otrokovo zgodovino;

Nadalj.

• biološki starši imajo možnost, da ohranijo stik z otrokom ali predelajo občutke, ki so povezani s posvojitvijo.

• Odprta posvojitev pomeni tudi sprejemanje družinskih pluralnosti, saj pomeni priznanje, da je sorodstvena mreža sestavljena iz bioloških in nebioloških sorodnikov, otrok pa ima v svoji osebni mreži več kot dva starša, biološke in socialne.

Nadalj.

• Otrok ima pravico vedeti, kdo so njegovi biološki starši, če si to želi;

• Socialna delavka je dolžna za to vedenje tudi aktivno poskrbeti: socialna služba/agencija pomaga staršem, da izvejo čim več o bioloških starših, da se znanje posreduje otroku in kasnejšim generacijam.

(ne)problematičnost posvojitev s strani starih staršev

• Za otroka je ključna:

• -kontinuiteta

• -občutek pripadnosti

• -spoštovanje

• -avtonomija

• -običajno življenje.

• Otrok naj ostane v znanem okolju;

• Z znanimi ljudmi;

• Robert Gilligan: „Familializem“ pomeni, da iščemo rejništvo zgolj v okviru krvnih sorodnikov;

• Razširiti predstavo o tem, kdo je lahko rejniška družina in vključiti vse osebe, ki so otroku pomembne (namesto rejništvo v drugeem kraju, rejništvo sosede; prijateljev; staršev sošolca ipd.).

Posvojitve starih staršev

• DOBRE PLATI

• -kontinuiteta;

• znani odnosi;

• Stari starši imajo z vnuki drugačne odnose kot s svojimi otroki.

• SLABE PLATI

• Pristranskost v prid krvnim vezem; familializem;

• Stari starši so zlorabljajoči;

• Izguba pravnoformalnih vezi z drugim starim staršem (dedovanje);

Sklep

• Individualni razmisleki

• Izogibanje dogmatičnemu familializmu.