Gimnazija Nova Gorica informatikasplošna gimnazija

NetEtika - varovalka pred nasiljem

projektna naloga

Jurij Knez Nina Vajd1. A 2014/2015, Nova Gorica, april 2015

PREDGOVORRazlog za mojo izbiro tematike je enostaven. V današnji družbi je še vedno velik problem prav nasilje in vse nas zanima kako to zatreti oz. se proti njemu boriti in kaj ljudi pripravi, da se le k temu zatečejo. Tema nasilja ni tabu, a vseeno smo ljudje zadržani, ko o njem govorimo. Vsak ima o tem svoje mnenje, tako kot o vsaki drugi stvari. Iz radovednosti o različnih razmišljanjih sem se odločila ta to temo. V nalogi želim podati tako svoje, kot mnenje drugih in priti do nekakšnega zaključka o človekovem dojemanju nasilja, njegovem preprečevanju, pogostosti in vzrokih zanj.

2

1 UVOD.....................................................................................3

2 OSEBNA STRAN.................................................................3

3 NASILJE...............................................................................3

3.1 VRSTE NASILJA.....................................................................3 3.2 VZROKI ZA NASILJE............................................................3 3.2.1 Osebni vzroki.........................................................................3 3.2.2 Družbeni vzroki.....................................................................3 3.3 ZAŠČITA PRED NASILJEM.................................................3 3.3.1. Prijava policiji......................................................................3 3.3.2 Varne točke............................................................................3

4 NETETIKA...........................................................................3

4.1 OBNAŠANJE NA SPLETU.....................................................3 4.1.1 Družbena omrežja.................................................................3 4.1.2 Pravila....................................................................................3 4.1.3 Varovalka pred nasiljem......................................................3

5 MNENJA LJUDI..................................................................4

6 ZAKLJUČEK........................................................................4

7 PRILOGE..............................................................................4

7.1 ANKETA....................................................................................4 7.2 INTERVJU................................................................................4

8 VIRI IN LITERATURA......................................................4

3

1 UVOD

Nasilje je že skoraj vsakdanja tema v našem življenju. Zanima nas kaj človeka pripelje do tega, kaj je to, kar sproži našo nasilnost oz. od kakšnih dejavnikov je to odvisno, kako lahko to preprečimo, kaj ima pri tem naša vzgoja v času odraščanja, kakšne vrste nasilja poznamo, kakšne so osebe, ki prevečkrat podležejo nasilju… Predvsem pa naše zanimanje vzbuja vprašanje ali nam lahko pred tem pomaga tudi napredna tehnologija (osredotočila se bom na NetEtiko) ali le fizične osebe in na koga se lahko v primerih nasilnih dejanj obrnemo.

2 OSEBNA STRAN

Moje ime je Nina Vajd. Stara sem 15 let, sem srednješolka in obiskujem 1. letnik na Gimnaziji Nova Gorica. Izhajam iz štiričlanske družine, s katero stanujem v Solkanu. Prosti čas že od malega posvečam športu, zadnjih par let ga posvetim treningom odbojke in šoli, pohvalim se lahko z lanskim dosežkom na državnemu tekmovanju, saj smo z ekipo Go Volley dosegle 2. mesto. Odraščala sem v zdravem in razumnem okolju z mlajšo sestro, mamo, ki je v invalidski pokojnini in očetom policistom. Zato mi je obravnavana tema mogoče še bližje kot ostalim .

4

3 NASILJE

Nasilje je dejanje agresije in zlorabe, ko želi posameznik ali skupina ljudi s svojimi dejanji ponižati žrtev in si pridobiti navidezno avtoriteto. Nasilje je nedopustno ravnanje, ki je v primeru, da je le to dokazano, kaznovano. Žrtev nasilja je lahko kdorkoli in nujno je, da se nasilneža zaustavi že v zgodnji fazi, saj so s časom njegova dejanja le še hujša zaradi občutka moči. Štejemo ga pod hudo kršenje človekovih pravic, zloraba moči in kršenje pravil varnega in kvalitetnega skupnega bivanja.

3.1 VRSTE NASILJA Poznamo več vrst nasilja, lahko bi rekli, da še preveč. Vse vrste nasilja prizadenejo nekega posameznika oz. skupino ljudi, ki mu podležejo. Poznamo naslednje vrste nasilja;

trgovina z ljudmi in spolno izkoriščanje nasilje nad starejšimi nasilje v LGBT1 partnerskih zvezah nasilje nad hendikepiranimi osebami2

vrstniško nasilje diskriminacija mobing3

nasilje preko informacijsko komunikacijske tehnologije zalezovanje spolno nasilje

5

fizično nasilje psihično nasilje verbalno nasilje institucialno nasilje

1 LGTB je kratica, sestavljena iz začetnic angleških besed za lejzbike, geje, biseksualce in transeksualce.

2HENDIKEPIRANE OSEBE je besedna zveza, ki se nanaša na invalidno osebo oz. osebo z oslabljenimi fizičnimi zmožnostmi ali pa osebo, ki ima velike težave z vključevanjem v družbo oz. v neko okolje kjer se nahaja.

3MOBING je beseda, ki izvira in angleškega glagola to mob, kar v slovenščini pomeni planiti na.

Trgovina z ljudmi in spolno izkoriščanje

Podatki Mednarodne organizacije dela kažejo na to, da je žrtev te vrste nasilja že preko 2,4 milijonov ljudi, kar polovico tega števila pa naj bi predstavljali otroci.

Nasilje nad starejšimi

Starejši so po navadi zaradi svoje nezmožnosti, da bi se sami zavarovali pred nasiljem žrtve telesne oz. fizične, materialne oz. finančne psihične ter čustvene zlorabe ali samega zmerjanja. Kot je skoraj normalno pri vseh vrstah nasilja se njegove žrtve bojijo povedati, da so ga deležni prav oni in tako je tudi pri starejši in sicer je prijav starejšim najmanjši odstotek ampak na policiji trdijo, da ta vrsta nasilja z leti procentualno narašča. Vzroki za nasilje nad starejšimi so seveda zelo različni, ampak med najpogostejše

6

spadajo; ponaredbe podpisov, kraja denarja, zloraba bančne kartice, porivanje, lasanje, prikrajševanje za življenjsko nujno potrebne stvari … Nasilje v LGBT partnerskih zvezah

Pogostost nasilja v istospolnih partnerskih zvezah ni nič kaj drugačno kot nasilje v heteroseksualnih partnerskih zvezah. Glede na odstotke sta celo skoraj isto pogosti vrsti. Nasilje v LGTB partnerskih zvezah predstavlja kar 25% nasilja. O temu priča podatek tujih raziskav, saj v Sloveniji takšna raziskava še ni bila izpeljana oz. objavljena. Sicer pa je glavni razlog, da žrtve tega nasilja ne spregovorijo grožnja, da bodo drugi izvedeli za njegovo / njeno usmerjenost in zato ne bo deležna pomoči, kar pa zagotovo ne drži. Ta vrsta nasilja je enakopravno kot heteroseksualna partnerska zveza obravnavana po Zakonu o preprečevanju nasilja v družini.

Nasilje nad hendikepiranimi osebami

Skupnost hedikepiranih oseb je bolj ranljiva in zato še bolj podvržena nasilju tako v družini kot v institucijah. Soočajo se z različnimi preprekami, kot so ovirane gibalne sposobnosti in motnje v duševnem razvoju. Da bi jim zagotovili lažje sprejemanje v družbi, se izvajajo različni seminarji in vedno več je različnih društev (npr. Društvo študentov invalidov Slovenije, Društvo gibalno oviranih invalidov Slovenije Vizija).

Vrstniško nasilje

K vrstniškemu nasilju štejemo tri podvrste in sicer; fizično, psihično in ekonomsko nasilje4. Vrstniškega nasilja nikakor ne moremo enačiti z raznimi konflikti, ki so v družbi nasploh običajna stvar. Razlika med konfliktom in vrstniškim nasiljem je v tem, da se pri drugem izrazito kaže večja moč nekega posameznika ali skupine, ki izvaja nasilje na drugo osebo.

7

4EKONOMSKO NASILJE je vrsta nasilja, ko oseba, ki izvaja nasilje, od žrtve zahteva denar ali druge materialne dobrine.

Diskriminacija

Poznamo neposredno diskriminacijo, te so na primer deležne osebe drugačne vere, rase, spolne usmerjenosti … druga vrsta je posredna oz. prikrita diskriminacija, ki se pojavlja kot razlikovanje zaradi istih razlogov kot pri neposredni diskriminaciji ampak v drugačnih okoliščinah npr. z drugačnimi pogoji za zaposlitev ali drugačnimi kaznimi,. Tretja vrsta pa je večplastna diskriminacija, ki temelji na več osebnih okoliščinah kot so denimo leta, rasa in vera hkrati.

Mobing

Žrtve dolgotrajnega mobinga pogosto po njem občutijo duševne, socialne in psihosomatske težave5. Gre za neetično ravnanje, ki je usmerjeno na posameznika in ga postavlja v brezizhoden položaj. Mobing je zelo premišljeno dejanje in sovražno oz. žaljivo vedenje do posameznika, najbolj pogosto v svojem delavnem okolju.

8

5 PSIHOSOMATSKE TEŽAVE so telesne bolezni, nastale zaradi vplivanja duševnih pojavov

Nasilje preko informacijsko komunikacijske tehnologije

Tehnologija zagotovo vedno bolj vpliva na mlajše generacije. Ker poznamo že toliko različnih socialnih omrežji, je že skoraj normalno, da so njihovi uporabniki tudi mlajši. Ker so to še nevešči uporabniki interneta so lahko večkrat podvrženi zmerjanju, žaljivim objavam, izsiljevanju preko omrežji, telefonov … takšno nasilje je pogosto, saj se oseba lahko zakrije in je žrtev ne more prepoznati, lahko npr. uporabi lažno uporabniško ime, lažne fotografije in celo vrsto izmišljenih podatkov, storilca je zato še toliko težje odkriti. NetEtika6 je sicer pravilnik obnašanja na spletu, a po mojem mišljenju ne more pomagati kaj dosti. Vsak posameznik že iz svoje morale ve kako se lahko obnaša ko komunicira z nekom, pa naj bo to v živo ali preko komunikacijske tehnologije. V NetEtiki je kar nekaj koristnih navodil, npr. kako naj se izražamo, kakšnih besed naj ne uporabljamo in kaj sporočamo z določenimi znaki. Seveda pa tudi o spoštovanju drugih in zaščiti svoji podatkov, ki jih na spletu ni dobro deliti z neznanci, saj lahko kaj hitro postanemo žrtve izsiljevanja ali kraje.

6NETETIKA je pravilnik obnašanja na spletu.

9

Zalezovanje

Pogosto se storilci te vrste nasilja soočajo s čustvenimi in duševnimi težavami. Žrtev običajno sploh ne ve, da je zalezovana, saj se storilec ne izpostavlja ali pa opazuje od daleč. Iz dokaj nedolžnega opazovanja pa se lahko hitro razvije bolna obsedenost z določeno osebo. Storilci takšnih dejanj pa so nujno potrebni psihiatrične pomoči.

Spolno nasilje

Spolno nasilje je vrsta fizičnega nasilja , ko posameznik prisili osebo, ki je šibkejša od njega v spolno dejanje s katerim se ta ne strinja.Večinoma se povzročitelji in žrtev spolnega nasilja med seboj poznata, največkrat so žrtve ženske in otroci, povzročitelji pa moški.. Pod to vrsto nasilja štejemo vse dejavnosti povezane s spolnostjo na katere žrtev ne pristane ampak je v njih prisiljena z nasilnim dejanjem.

Fizično nasilje

Fizično nasilje je največkrat omenjeno in poleg psihičnega nasilja najbolj pogosto. Je edina vrsta nasilja, ki na žrtvi pusti vidne posledice. Kot vse vrste se tudi fizično nasilje stopnjuje, od klofute pa vse do brutalnega pretepa, ki lahko vodi celo do smrti žrtve. To vrsto nasilja največkrat povezujemo tudi z ekonomskim, spolnim in psihičnim nasilje.

Psihično nasilje

10

Psihično oz. duševno nasilje je zagotovo najbolj pogosto. To vrsto nasilja je zagotovo veliko težje prepoznati kot pa denimo fizično, saj na osebi, ki ga je deležna ne pušča takojšnjih posledic, ampak se te pokažejo šele kasneje. Žrtve so pogosto zelo nesamozavestne glede sebe in imajo zelo slabo samopodobo. Vsak posameznik seveda nanj odreagira drugače, ampak pri otrocih in mladostnikih sta reakciji dve. Posameznik se zapre vase in zapade v depresijo, drugi pa se zaradi nasilja, ki ga izvajajo nad njim počuti nemočnega in si nekakšno moč vliva s tem, da je tudi sam nasilen do sovrstnikov ali družinskih članov.

Verbalno nasiljeVerbalno nasilje direktno napada človekovo samopodobo in nam zadane duševno bolečino s strani žaljivega partnerja/šefa/prijatelja. … cilj nasilneža je ponižati osebo in jo spraviti v podrejen položaj. Napadajo z žaljivkami,želijo osebnostno razvrednotiti in dokazati oz. si pridobiti nekakšno avtoriteto. Takšne osebe so navzven ljubeči partnerji in nasilje po navadi izvajajo za štirimi stenami, zato takšno nasilje tudi težko dokažemo, glede na to , da vidnih posledic ni. Ko žrtev pokaže strah nasilnežu, ta pridobi samozavest in ve, da mu je ta podrejena. Takrat je lahko vse še huje, saj nasilnež lahko izgubi razum samo zaradi najmanjše in nepomembne stvari kot je na primer umazana soba, nepomita posoda itd.

Institucialno nasilje

Je vrsta nasilja, ki ga institucije izvajajo bodisi odkrito aliprikrito. Pri tej vrsti so osebam nezakonito odvzete pravice o na primer svobodnem odločanju, so diskriminirane zaradi rasne pripadnosti …

11

3.2 VZROKI ZA NASILJE3.2.1 Osebni vzroki

Brezposelnost, izločitev iz družbe, psihične težave ... To so trije najpogostejši osebni razlogi, ki osebo pripeljejo da same meje, ko sam postane nasilnež. Človek je le bitje in sam nagon, da zaščiti ljubljene se lahko kaj hitro sprevrže v željo po nadvladi. Ravno iz tega razloga je največ prijav prav zaradi nasilja v družini nam je povedal policijski inšpektor Štefan Vajd.

3.2.2 Družbeni vzroki

Star rek pravi »povej mi s kom se družiš in povedal ti bom kdo si«. Zagotovo je tudi družba eden izmed pomembnih dejavnikov, ki vplivajo na posameznikovo vedenje. Vsak starš se za svojega otroka boji, da bi zašel v t.i. slabo družbo. Raziskave nam lahko potrdijo, da do večine nasilja med vrstniki privede ravno prepričevanje družbe.

3.3 ZAŠČITA PRED NASILJEM

Najučinkovitejša zaščita pred nasiljem je zagotovo prijava policiji nam z gotovostjo zatrdi policijski inšpektor Štefan Vajd. Seveda je po celi Sloveniji skupaj 340 varnih točk, kamor se lahko zatečemo ampak nas tam ne morejo pravno zaščititi.

3.3.1 Prijava policiji

V zadnjih letih se je statistično število prijav nasilja zvišalo, kar pomeni, da se žrtve nasilja zavedajo, da se storilci ne smejo izmazati nekaznovani. Glede na statistične podatke policije je vsakodnevno prijavljenih več dejanj nasilja v družini, to je tudi najbolj pogosta oblika nasilja (več o kaznih za nasilje v družini dobimo v 191. členu Kazenskega zakonika).

Na forumih sem našla dve najbolj pogosti vprašanji anonimnih žrtev nasilja in o odgovorih povprašala policijskega inšpektorja Štefana Vajda.

12

1. Kako poteka pogovor z žrtvijo nasilja v družini na policiji?

Prvi, kratek uvodni pogovor bo opravil dežurni policist, ki bo na podlagi osnovnih informacij določil, kateri policist se vam bo podrobneje posvetil in se pogovoril z vami. Običajno so to policisti, ki že imajo izkušnje z delom, povezanim z nasiljem v družini. Z vami se bo pogovarjal praviloma en policist v pisarni na policijski postaji. Verjetno bo pogovor za vas naporen, zato lahko poveste, da želite najprej povedati vse, kar vas teži. Prosite tudi za morebiten odmor, kozarec vode, odhod na stranišče ipd. Policista lahko vprašate tudi za njegovo osebno ime. Pomembno je, da ga seznanite s svojimi potrebami ali željami. Policist vas bo poslušal, si vašo pripoved zapisal v rokovnik ali na računalnik, zagotovo bo o posameznih stvareh tudi dodatno povprašal. Nasilje v družini se zelo dotika zasebnega, intimnega oziroma družinskega življenja, zato je pomembno, da veste, da vas utegne policist vprašati tudi o podrobnostih iz vašega življenja . Priporočljivo je, da imate tudi kakšen zapis o stvareh, o katerih želite spregovoriti s policistom. Dobite lahko tudi izvod zapisnika, če je bil ta napisan neposredno v vaši navzočnosti, podpišeta ga oba, policist in vi. Pogovor z žrtvijo bo vodil policist v prostoru, ki bo največkrat ločen od drugih prostorov, da se bosta lahko v miru pogovorila. Žrtev lahko prosi, da se z njo pogovori policistka, praviloma se tej želji ugodi. Policist vam bo med pogovorom dal tudi nasvete. V dvomih, ali ste vse razumeli pravilno, lahko ponovno vprašate. Predlagamo, da si navodila policista zapišete. Če tega ne zmorete, vam lahko posamezne stvari zapiše policist. Lahko se zgodi, da bo policist po prijavi žrtev še kdaj poklical in jo kaj vprašal. Pomembno je, da ste pripravljeni sodelovati.

2. Ali imam kot žrtev kakšne pravice v postopku na policiji?

Imate. Teh pravic je kar nekaj. Kot žrtev imate pravico do seznanitve s potekom in svojo vlogo v policijski preiskavi, do prejema izvoda zapisnika o svoji neposredno vloženi prijavi kaznivega dejanja, pravico, da lahko ob ovadbi vložite tudi predlog za uveljavitev premoženjskopravnega zahtevka zoper povzročitelja nasilja (odškodnina), pravico do pritožbe, uporabe svojega jezika oziroma jezika, ki ga razumete, pravico do posebne

13

odškodnine države za naklepna in nasilna kazniva dejanja (biti morate državljan/-ka Evropske unije in kraj dejanja v Evropski uniji). Imate tudi pravico do pravne pomoči pooblaščenca, pravico zagotoviti si pomoč in podporo zaupne osebe, ki vas lahko spremlja v teh postopkih, pravico, da ste seznanjeni z možnostmi, ki so vam na voljo (npr. mogoči ukrepi po Zakonu o preprečevanju nasilja v družini), ter obstojem vladnih in nevladnih ustanov, ki zagotavljajo pomoč in podporo žrtvam nasilja in kriminalitete, pa tudi z oblikami tovrstne pomoči in podpore. Imate pravico zahtevati prejem pisnega obvestila o začetku in koncu policijske preiskave kaznivega dejanja, pa tudi to, da navedete, kam naj se vam ta obvestila pošljejo. Ob vsem tem pa tudi, da se z vami ravna dostojno in spoštljivo.

3.3.2 Varne točke

Varne točke najdemo po vsej državi, naša Slovenija jih ima kar 340. največ, kar 104, jih je v prestolnici se pravi Ljubljani najmanj pa jih je v Cerkvenjaku-5. Po celi Sloveniji je skupaj 22 mest z varnimi točkami in v njih otrokom, ki se tja zatečejo pomaga okoli 800 prostovoljcev.

14

4 NET ETIKA

Za NetEtiko bi lahko rekli, da je pravilnik obnašanja na spletu. S tem si lahko novi uporabniki interneta in raznih socialnih omrežji lahko pomagajo, saj jim ta razločno obrazloži s čim lahko uporabnike istega npr. foruma užalimo, kateri znaki kaj pomenijo (npr. - nasmeh), kakšnih besed na družbenih omrežjih ni dovoljeno uporabljati …

4.1 OBNAŠANJE NA SPLETU

Zagotovo najbolj drži pravilo, da moramo človeka spoštovati tako v živo, kot tudi preko socialnih omrežji. Zato moramo biti pozorni, da ne uporabljamo žaljivih fraz, da ne objavljamo neprimernih oz. žaljivih vsebin in spoštujemo zasebnost uporabnikov. Izbrala sem sedem priporočil za odgovorno in etično obnašanje na spletu.1. Za svoja dejanja na internetu prevzemi odgovornost in pod pretvezo anonimnosti ne širi sovraštva.

2. Pravica do svobode govora se konča tam, kjer se začnejo pravice drugih. Zato se je potrebno pri obnašanju na spletu držati pravila Ne počni drugim, česar ne želiš, da bi drugi počeli tebi.

3. Zavedaj se, da pravica do objave mnenja na medijskih portalih ni absolutna. Vsak medijski portal lahko sam določi pravila za objavo komentarjev, po katerih presoja, kaj bo objavil in česa ne.

4. Upoštevaj pravila komentiranja, ki jih določajo portali, blogi in forumi. Zavedaj se, da je virtualni svet odslikava realnega sveta. Kar je kaznivo in neprimerno v realnem svetu, je kaznivo in neprimerno tudi na internetu. 

5. Internet naj ne bo mesto za sproščanje frustracij. Kar je zapisano v zakonih, je minimum primernega obnašanja na internetu; tako v družbi kot na spletu je potrebno upoštevati tudi etična in moralna načela. 

15

6. Ne toleriraj sovražnega in neprimernega govora – prijavi ga moderatorju spletne strani, Spletnemu očesu ali policiji in tožilstvu.

7. V družbi je potrebno z osveščanjem, informiranjem in izobraževanjem vzpostaviti višji nivo komuniciranja na internetu. Za dosego tega cilja je ključna vloga staršev, učiteljev, šole in medijev.

4.1.1 Družbena omrežja

Zagotovo se največ neetičnega obnašanja najde prav na spletnih forumih, raznih družbenih omrežjih, kot so Facebook, Youtube in podobni. Večinoma se izvajalci takšnega nasilja na osebami lotijo zato, ker lahko ostanejo skriti za raznimi uporabniškimi imeni in sami ne moremo ugotoviti kdo dejansko so.

4.1.2 Pravila

Iz pravil NetEtike oz. spletnega bontona (izvajajo tudi razne tečaje) sem izbrala nekaj najpomembnejši, čeprav mislim, da bi morali upoštevati prav vsa tam zapisana pravila.Spoštujmo zasebnost, zato ne berimo e-pošte drugih. Prav tako ne brskajmo po datotekah drugih ljudi.

Ne zlorabljajmo svoje moči, ki izhaja iz dejstva, da vemo več kot ostali uporabniki interneta in smo bolj izkušeni.

Naj virtualni svet ne spremeni našega obnašanja Če v tem svetu ni realnih oseb, še ne pomeni, da se lahko poslužujemo nemoralnih ali nelegalnih dejanj ter dejanj, ki jih sicer v realnem svetu ne bi počeli. Zato moramo razmisliti o tem, ali legalno uporabljamo programsko opremo, ali spoštujemo intelektualno lastnino drugih, ipd.

16

4.1.3 Varovalka pred nasiljem

NetEtika kot sama zagotovo ne more biti varovalka pred nasilje. Na moje vprašanje policijskemu inšpektorju »Ali mislite, da nas sodobna thnologijha lahko zaščiti pred nasilje?« je ta z zagotovostjo zatrdil, da ne. »Lahko si z najmodernejšimi napravami in alarmi zaščitimo stanovanje pred vlomilci, a kaj ko je največji problem nasilje v družini. Pred nasiljem, ki se dogaja za zaprtimi štirimi stenami, nas brez uradne prijave ne more zaštititi nihče, sploh pa ne tehnologija ne glede na to kako napredna je.« s tem se strinja tudi velik odstotek mojih anketirancev. Kar 73.7 % jih je zatrdilo, da nas tehnologija ne more zaščititi.

17

5 MNENJA LJUDI

V anonimni anketi sem ankretirance med drugim vprašala, kakšno je njihovo mnenje o nasilju. Izbrala sem nekaj sledečih odgovorov:

Z nasiljem se ne da rešiti nič. Mislim, da je nasilje, še posebej med mladimi pogostejše kot se

zavedamo in bi odgovorni odrasli (učitelji, socialne delavke itd.) morale storiti več, da bi ga preprečile. Prav tako se mladi ne zavedajo, da psihično nasilje mnogokrat boli bolj kot fizično.

Mislim da bi morale žrtve tega večkrat komu zaupati. Ni vredno in ljudje se prevečkrat zatekajo k njemu. Ljudje bi probleme lahko reševali s pogovorom, zato se mi zdi da

nasilje ni potrebno.

Mislim, da nam odgovori jasno povedo, kaj si moji sovrstniki mislijo o nasilju. Eden od odgovorov s katerim se moremo zagotovo strinjati pa je »Manj ga je, boljše je.«.

6 ZAKLJUČEK

V projektni nalogi sem obravnavala problem nasilja in se ukvarjala z vprašanjem ali nas lahko sodobna tehnologija lahko zaščiti pred nasiljem. Tako s policijskim inšpektorjem , kot z mnenjem večine anketirancev se tudi jaz strinjam, da je odgovor na to vprašanje ne. Z raziskovanjem zakonikov in spoznavanjem različnih vrst nasilje, pa sem spoznala, kakšen grenak priokus lahko ima življenje žrtev nasilja.

18

7 PRILOGE7.1 ANKETA

Vsi udeleženci: 19Moški:4Ženske:15Povprečna starost:15.4 leta

1. Kolikokrat si se že srečal z nasiljem v vsakdanjem življenju? enkrat 3   15.8%večkrat 10   52.6%nikoli 6   31.6%

2. Kakšna bi bila tvoja reakcija, če bi bil/a priča nasilju?

poklical/a bi policijo 3   15.8%sam/a bi se vmešal/a 2   10.5%ne bi storil/a ničesar 2   10.5%ne vem 12   63.2%

3.  Ali je po tvojem mnenju nasilja več med mladostniki ali odraslimi osebami?

mladimi 16 84.2%odraslimi 3 15.8%

4. Misliš, da nas sodobna tehnologija lahko zaščiti pred nasiljem?

da 1 5.3%ne 14 73.7%ne vem 4 21.1%

19

5. Kaj je zate nasilje?

Že prevečkrat omenjena tema 7 10.5%

Še vedno »tabu tema« 1 5.3%

nekaj vsakdanjega 3 15.8%

grozno dejanje 13 68.4%

6.  V kolikšni meri so za naše mišljenje o tej temi odgovorni ljudje v naši bližini?

3.37 - 5

malo veliko

7. Kakšni so po tvojem mnenju vzroki za naslednje vrste nasilja?Najpogostejši dejavniki po mišljenju anketirancev:

Fizično nasilje: prepovedan substance, alkohol …Psihično nasilje: razna socialna omrežja ter prepovedane substance, alkohol …Verbalno nasilje: razna socialna omrežjaVrstniško nasilje: družbaDiskriminacija: družba

20

7.2 INTERVJU

Intervjuvala sem policijskega inšpektorja Štefana Vajda, zaposlenega kot vodja enote vodnikov službenih psov.

1. Katera vrsta nasilja je najbolj pogosta oz. največkrat prijavljena?

Zagotovo nasilje v družini. O tej vrsti nasilja prejemamo vsakodnevne prijave.

2. Ali je bolj pogosto nasilje preko komunikacijske tehnologije spravi psihično ali fizično?

Največkrat fizično, sledi mu psihično a v majn primerih preko komunikacijske opreme. To je skoraj na zadnjem mestu, če govorimo o grožnjah preko SMS sporočil ali elektronski pošti.

3. Ali število žrtev nasilja z leta v leto pada ali narašča? Se vam zdi, da je za to kriva sodobna tehnologija?

To je težko reči, zagotovo pa po naših podatkih narašča prijava nasilja. To je zato, ker se žrtve nasilja zavedajo d jim policija lahko pomaga in da jih pravni sistem lahko zaščiti. Zagotovo pa nima sodobna tehnologija nič s tem.

4. Ali mislite, da nas sodobna tehnologija lahko zaščiti pred nasiljem?

Govorim iz izkušenj in mislim, da se lahko zaščitimo z raznimi alarmi in ograjami itd. ampak kaj ko se največ nasilnih dejanj dogaja za zaprtimi vrati med družinskimi člani.

K temu bi samo dodala; »Veliko večja verjetnost je, da boste fizično napadeni, poškodovani ali umorjeni v svojem lastnem domu, od roke ljubljene osebe, kot kjerkoli drugje.« (Gelles & Straus, 1989)

21

8 VIRI IN LITERATURAVrsta vira NavajanjeUstni viri Vajd, Š. (2015). Intervju, opravljen 27.4.2015. Solkan,

vodja enote vodnikov službenega psa Miren.

Drugi pisni viri

SSKJ ,anketiranci

Uradni dokumenti

Kazenski zakoni (KZ-1-UPB2); 21. poglavje, KAZNIVA

DEJANJA ZOPER ZAKONSKO ZVEZO, DRUŽINO IN

OTROKEViri z interneta

http://www.lu-koper.si/dokument.aspx?id=403(21.3.2015)http://e-ucilnica.icvedi.si/file.php/1/Moodle_dokumenti/Netetika.pdf(22.3.2015)http://spleti-odpleti.blogspot.com/2013/04/netetika.html(22.3.2015)http://www.drustvo-dnk.si/o-nasilju/kaj-je-nasilje.html(22.3.2015)http://arsvitae.si/sl/page/view/Nasilje(27.3.2015)http://www.drustvo-zenska-svetovalnica.si/nasilje-nad-zenskami/kaj-je-nasilje(30.3.2015)http://www.policija.si/index.php/preventiva-/preventiva/67685-nasilje-v-druini-informacije-o-postopku-na-policiji(30.3.2015)http://www2.gov.si/e-uprava/prijavadn.nsf(30.3.2015)http://www.e-tom.si/teme/nasilje/psihicno-nasilje

22

(3.4.2015)http://www.varuh-rs.si/fileadmin/user_upload/pdf/posebna_porocila/pp-nasilje-junij2004.vsebina.pdf(5.4.2015)http://www.viva.si/Psihologija-in-odnosi/3506/Verbalno-nasilje(5.4.2015)http://www.drustvo-sos.si/potrebujete-pomoc/kje-lahko-prijavite-nasilje(5.4.2015)https://iskreni.net/druzina/zakon/17-zakon-v-krizi/165281-psihicno-nasilje-ubijanje-z-besedami.htm(7.4.2015)http://www.bibaleze.si/clanek/malcek/nasilje-v-vrtcu-odlocno-reci-ne.html(7.4.2015)http://safe.si/podrocja/neprimerne-in-nezakonite-vsebine/nasilje-na-spletu(7.4.2015)http://www.delo.si/novice/slovenija/nasilje-v-solah-sovrazniki-v-razredu-in-nemoc-sistema.html(16.4.2015)http://www.delo.si/novice/slovenija/ne-glejmo-stran-prijavimo-nasilje.html(16.4.2015)http://metinalista.si/wp-content/uploads/ocp-kampanje-svaw.jpg?b7d833(27.4.2015)http://lider.mk/wp-content/uploads/2014/10/diskriminacija.jpg(27.4.12015)http://peppereyes.files.wordpress.com/2010/01/stalking.jpg(27.4.2015)

23