Novice Občine Rače - Fram – SEPTEMBER 2012

Št. 55 -

3/20

12;

septem

ber 20

12

Iz vsebine Novic

1

Spoštovane občanke, spoštovani občani! Ko gledamo in doživljamo razmere v naši državi, lahko ugotavljamo, da je pot do resničnih

dosežkov dolgotrajna in v marsičem težavna, rušenje in uničenje doseženega pa je lahko zelo hitro. Stopnje razvoja, ki smo jo dosegli kot država, ni bilo lahko. Kot narod smo v zadnjih sto letih doživeli dve svetovni vojni, vojno za samostojno Slovenijo, različne državne tvorbe ter v njihovem okviru diktature in totalitarni režim. Do zdajšnje podobe smo se prebijali in razvijali skozi več stoletij, podobo svoje države pa gradimo šele dobri dve desetletji. Ta hip imamo zelo luknjasto pravno državo, ki pa jo lahko zelo hitro uničimo, tako kot smo uničili ali hudo poškodovali nekatere podsisteme države. Eden izmed takih državnih podsistemov je izobraževanje. Danes imamo najbolj izobraženo in najbolj brezposelno mlado generacijo doslej, ki je država ne potrebuje, ker zanjo nima denarja. Danes večina mladih srečnežev, ki lahko dela, ne dela tistega, za kar se je šolala. Mladi za drobiž delajo v lokalih in čistilnih servisih ter z dodatno žepnino staršev in ob 'mama servisih' vegetirajo v najbolj kreativnih letih življenja. Če imajo starši več denarja, si lahko privoščijo volontersko pripravništvo po uradih, šolah in bolnišnicah, v upanju, da bo to potem postalo njihovo redno in koliko toliko pošteno plačano delo. Če imajo res veliko sreče, dobijo delo za določen čas. Diplome, najrazličnejši tečaji, certifikati jezikovnih šol so le še spomin na čas, ko smo kot starši verjeli, da več papirja odpira vrata v svetlejšo prihodnost. Zdi se, da bo nanjo potrebno pozabiti.

Kot država smo slepo sledili navodilom mednarodnih organizacij, da je potrebno dvigniti izobrazbeno raven, ker je ta vodi v boljši jutri. Gimnazije so dobili vsi malo večji kraji, na njih pa se šola skoraj 50 % slovenskih najstnikov. Zaradi ohranjanja teh šol se znižujejo pogoji vpisa, temu pa se prilagaja tudi matura in nadaljnje izobraževanje.

Danes je tudi že marsikateremu mlademu žal, da se ni izučil kakšne obrti. S pridobljenim znanjem in spretnostmi bi lahko začel samostojno pot, šel 'na svoje', ali pa dobil zaposlitev v sosednji državi, v kateri je za obrtnike veliko dela. Danes se namreč ugotavlja, da je med mladimi najmanj brezposelnih v tistih državah, ki so ohranile tako imenovani dualni oz. vajeniški sistem. V Evropi je takih držav samo pet: Švica, Nemčija, Avstrija, Danska in Nizozemska; te imajo tudi najnižjo stopnjo brezposelnih med mladimi. V državah, ki dajejo velik poudarek gimnazijskemu izobraževanju, je odstotek brezposelnih med mladimi neprimerno višji. Primerjava pove, da imajo države z 'vajeniškim' sistemom (konkretno Švica, Avstrija, Nizozemska) med 5 in 10 % mladih brez zaposlitve, države s favoriziranim gimnazijskim sistemom (Slovenija, Španija, Grčija) pa med 25 in 50 %! Zanimiv je podatek, da na primer na Finskem, ki ima največ gimnazijcev v Evropi, stopnja brezposelnosti med mladimi dosega skoraj 25 %. Prav Finska pa je bila in je še vedno ideal slovenski šolski politiki.

Primerjave torej govorijo, da je v državah z 'vajeniškim' načinom izobraževanja stopnja brezposelnih med mladimi do 10 %, v državah z gimnazijskim načinom izobraževanja pa preko 25 %. Vajeniški sistem omogoča, da se lahko dijaki strokovno usposobijo za preko 100 poklicev. Sistem omogoča šolanje tudi tistim, ki jim šolanje gre težje od rok in glave ali pa jim preglavice dela posamezen predmet. Če so vztrajni, pa imajo po končanem vajeniškem šolanju poklic, s katerim po evropskih statističnih podatkih trikrat manj tvegajo, da bodo ostali brez službe, kot tisti, ki so končali druge šole. Poleg tega imajo kasneje še zmeraj možnost nadaljevanja izobraževanja na višjih šolah.

Iz navedenih dejstev najbrž nedvoumno sledi, da je napočil čas, ko je v Sloveniji nujno potrebno razmisliti, predvsem pa kaj ukreniti tudi na tem področju. Kljub številnim eksperimentom, ki smo jim na področju izobraževalnega sistema v ne tako davni preteklosti že bili priče, se niso obnesli, niso obrnili krivulje navzgor. Očitno je bila smer napačna. Dala nam je armado mladih izobražencev, ki se nenehno veča. Mladi študij zaključijo, ko je njihova generacija iz vrst vajencev že trdno zasidrana v svojem 'kšeftu', mladi izobraženi teoretiki pa tedaj pravzaprav šele začenjajo resneje iskati svoj prostor pod soncem. Nesporno je, da je lepo in glede marsičesa seveda tudi zaželeno in koristno biti visoko izobražen, tudi z magisterijem ali celo doktoratom, ki pa si ju, če malo karikiramo, ne moremo namazati na kruh. Šol je po eni strani skorajda kot listja in trave, pričakovanja mnogih nadebudnežev in njihovih staršev segajo (pre)visoko v nebo, po drugi strani pa (tudi) vse več mladih podaljšuje vrste na zavodih za zaposlovanje in z diplomami v rokah zaman upa na skorajšnjo možnost finančne osamosvojitve.

Aleš Iglič je v časniku Finance (24. 8. 2012) med drugim zapisal: »Tudi čezmerno naraščanje števila slovenskih univerz in drugih neodvisnih visokošolskih zavodov ter velikansko število študentov na Slovenskem (okoli 80 % posamezne generacije) sodita med dosežke kulturne revolucije, saj smo s tem uvedli pravico, da lahko ne glede na sposobnosti skoraj vsak študira, diplomira ali celo uči na visokošolskem zavodu. V Švici študira približno štiri krat manjši delež mladine kot v Sloveniji. Švica pa je kljub temu precej bolj razvita od Slovenije.«

Na mladih svet stoji. Kot popotnico v novo šolsko leto jim želim, da bi med trenutnimi izobraževalnimi kriki mode in prakso, ki tem smernicam ne sledi, znali najti pravo pot zase ter za svojo poklicno bodočnost in srečo.

Branko LEDINEK, župan

ŽUPANOV UVODNIK

NOVICE OBČINE RAČE-FRAM


2 Novice št. 55 - 3/2012; september 2012

September je in priro-mali smo že v novo šolsko leto. Zdi se mi, da vsako mineva hitreje in da se koledarski listi obračajo z nepojmljivo hitrostjo. In prav to hitenje, se bojim, v nas ubija občutek za pravo življenje, ki nemalokrat v boju za prevlado s časom (z)drvi mimo nas in v nas pušča sled nezadovoljstva in nepo-tešenosti. Prav pa bi

bilo, da vsaj malo postojimo in si vzamemo čas zase ter premislimo o ravnanjih in dejanjih, ki nas zaznamujejo. Sama to rada storim in prerešetam svoje (ne)izpolnjene želje ali pričakovanja. Ne boste verjeli, a je dejstvo, da k temu marsikdaj pripomorejo prav krožeča elektronska sporočila, ki velikokrat dajejo misliti in obenem dajo priložnost, da pretehtaš (ne)storjeno.

Eno od teh se me je dotaknilo z magično številko tri, ki pravi, da so v življenju tri stvari, ki se ne vračajo: čas, beseda in priložnosti. In so tri vrednote, brez katerih ne moreš: mir, poštenost, upanje. Obstajajo pa tudi tri take, ki življenje otežujejo: aroganca, jeza, predrznost, in še tri, ki jih sam izbereš in nanje vplivaš: sanje, uspeh, delo. Ob vsem tem pa ne smemo prezreti treh biserov: samospoštovanje, ljubezen in pravo prijateljstvo.

Strokovnjaki, ki se ukvarjajo z razlogi za trenutno krizo, znajo povedati, da dandanes ni največja težava v materialni, torej denarni krizi, temveč predvsem v pomanjkanju vrednot. In prav morala je na psu, saj vedno bolj veljata načeli 'Bog je najprej sebi brado ustvaril' ter 'Denar je sveta vladar'. Ljudje imajo tako roke obrnjene k sebi in grabijo…

Povsem normalno je, da je življenje postalo težavno – zaradi stresa, pomanjkanja časa in posledično slabih odnosov. Ko je nek profesor na preprost način študentom želel prikazati vzrok trenutnega stanja po svetu, je prinesel velik vrč vroče čokolade in različne skodelice: porcelanaste, steklene, kristalne, glinene, plastične. Nekatere so bile že na prvi pogled dragocene, druge cenene in preproste. Vsak si je vročo čokolado natočil v izbrano skodelico. Po izboru je profesor ugotovil, da so si na začetku vsi, ki so bili med prvimi, izbrali le lepe skodelice. Iz tega preprostega dejanja je sklepal, da ravno to nagnjenje - izbrati le najboljše in najlepše - v nas povzroča stisko in stres, ki nam grenita življenje. Videz in oblika skodelice namreč popolnoma ničesar ne doprineseta k okusu in kakovosti vroče čokolade - našega življenja. Skodelica - simbolično naše delo, položaj v družbi, denar in dobrine - je zgolj orodje in podpora našemu življenju, ne pa definicija in osmišljanje. In če bomo le gledali na zunanjost in lično lupino, se bo pravo življenje medtem ohladilo in skisalo. Bog nam je pripravil le vročo čokolado, posodo izberemo sami, pri čemer imejmo v mislih, da najbogatejši ni tisti, ki ima največ, temveč tisti, ki potrebuje najmanj.

POZDRAV IZ NA[EGA UREDNI[TVAA vemo, da ljudje ne moremo mimo tega, da ne bi

ogledovali 'skodelic' drug drugega. Pri tem čutimo zavist, odobravanje, privoščljivost, brezbrižnost, veselje ob uspehu drugega (tudi če je pridobljeno s trdim delom in odrekanjem) pa je že redkost. Ne morem pozabiti (resnične) šale o človeku, ki bi si lahko zaželel in bi se mu uresničilo kar koli, pod pogojem, da bo njegov sosed to željo imel izpolnjeno dvakratno. In glej ga zlomka, njegovo odločitev: 'naj mi crkne ena krava (sosedu bosta pa dve, he, he)'…

V človekovih dejanjih ni več časti, ni več vesti, ki je najboljše vzglavje za spanje. So le sodbe in pometanje pred pragom drugih. V roke bi bilo potrebno vzeti le knjigo pregovorov (nobenih zakonov in aktov in členov) ter živeti po zapovedih naših prednikov, ki so vedeli, zakaj 'delo krepi človeka', da je 'potrpežljivost mati modrosti', da ima 'vsaka reč svoj čas', da je 'pohlep koren zla' in 'lahko dobljeno, hitro izgubljeno' ter 'mnogo besedi-malo prida'. Za vsako priložnost se najde kateri. Z malo besed, kratko in jedrnato, je povedano vse.

Tudi 'ne sodi po videzu' zaokrožuje povedano in se nanaša na neko zgodbo o kitajskem nosaču posod za vodo. Na palici je vselej nosil dve, od katerih je bila ena počena in stara, druga nova in bleščeča. Čeprav obe napolnjeni do vrha, je prva domov vselej prispela na pol prazna, saj je ob poti teklo in curljalo iz nje. Zaradi tega jo je bilo sram, novo pa je razganjalo od ponosa zaradi lepote in koristnosti. Ko se je nekega dne obrabljena posoda obrnila k nosaču in ga povprašala, zakaj je ne zavrže, saj je neuporabna, ji je le-ta razložil lepoto njene nepopolnosti. Vedel je za dejstvo, da vso pot iz posode teče in kaplja, a vse to ni bilo zaman, saj je prav zaradi tega na njeni strani posejal semena različnih cvetic, ki so jih kaplje redno zalivale, da so bujno cvetele, medtem ko na strani popolne posode ni raslo nič. Stara posoda ga je osrečevala na drug način. Četudi ni služila svojemu prvotnemu namenu, je s svojo pomanjkljivostjo na poti ustvarjala pisano barvitost cvetov, ki so nosaču lepšali vsakdan.

Vsak človek je takšna poškodovana posoda. Njegove napake ga delajo drugačnega, posebnega, zanimivega in vrednega. Zato spoštujmo drug drugega in sprejmimo sočloveka takšnega, kot je.

Dve posodi, dva pomena, oboje pa se nanaša na krizo posameznika in človeštva.

Pa si poglejmo še primer tretje zgodbe, da kljub vsemu zaključimo z optimizmom in svetlim pogledom v prihodnost.

Morda taisti profesor kot iz prve zgodbe je študentom želel prikazati pravi pomen življenja. Prazno posodo je napolnil z žogicami za namizni tenis in učence povprašal, ali se jim zdi, da je posoda polna. Seveda je. A temu ni bilo tako, saj je vanjo šlo še polno majhnih kamenčkov, ki so zapolnili prazne prostore med žogicami. A je bila posoda sedaj polna? Zagotovo ne. Bilo je še polno praznih prostorčkov, ki jih je bilo moč zapolniti z drobnim peskom. Sedaj pa res nič več ne more vanjo. Žal ali na srečo je bilo tudi to mišljenje zmotno, saj je profesor povrhu vlil še dve skodelici kave - in z njo napolnil posodo našega življenja.

3Želimo vam prijetno branje!


Žogice predstavljajo vse pomembne stvari v našem življenju: družino, dom, ljubezen, zdravje. Kamenčki so ostale stvari, ki so ravno tako potrebne za naš obstoj: služba, kariera, avto, šport in vse, kar zapolnjuje naš kakovostni čas. Pesek pa so malenkosti, ki niso nujno potrebne, a se na naši poti vseeno znajdejo: vikend v planinah, jahta na morju, oblačila priznanih blagovnih znamk, kosila v dragih restavracijah, najnovejša tehnika, dodaten avto v garaži ipd. Če bi posodo najprej napolnili s peskom, za žogice in kamenčke ne bi bilo več prostora. Zato je potrebno poskrbeti za stvari in dogodke, ki za naše bivanje resnično nekaj pomenijo in pripomorejo h kakovostnejšemu in zadovoljnejšemu življenju: igrajte se z otroki, skrbite za zdrav duh in telo, posvetite se partnerju in bližjim; pospravljanje, lepotičenje in ostali dodatki bodo počakali, so le pesek v našem obstoju.

In ne pozabite, ne glede na to, kako polno je naše življenje, v njem se vedno najde čas za skodelico kave s prijatelji!

Simona NAPAST,članica uredništva Novic

NOVICE OBČINE RAČE-FRAM; javno glasiloLetnik XV, številka 55 - 3/2012; v Račah, septembra 2012 (poštnina plačana pri Pošti 2327 Rače)

Odgovorna urednica: Simona ANTOLIČUredniški odbor: Lidija BELCA, Simona NAPAST, Jože BOBOVNIKJezikovni pregled: Simona ANTOLIČ

Fotografije: Nepodpisane fotografije so posneli avtorji člankov.

Izdajatelj: Občina Rače-Fram, Grajski trg 14, 2327 Rače Naslov uredništva: Uredništvo Novic Občine Rače-Fram, Grajski trg 14, 2327 Rače tel.: 02 609-60-28, fax: 02 609-60-18 e-mail: [email protected] spletna stran: www.race-fram.si

Računalniški prelom: Grafična forma HUTTER, Tržaška 34, 2000 MariborTisk: Tiskarna ROJKO d.o.o., Ptujska c. 80, 2327 Rače

Glasilo je tiskano v 2800 izvodih in ga prejmejo vsa gospodinjstva v občini Rače-Fram brezplačno.Vsi prispevki, ki jih pošiljate za objavo, morajo biti lastnoročno podpisani, razvidna naj bosta kraj in datum pisanja. Prispevek opremite z naslovom, navedite avtorja besedila in fotografij. Če pišete v imenu skupine ljudi – zavoda, društva, politične stranke in podobno, opremite dopis z žigom in podpisom odgovorne osebe. Poleg prispevka, če imate le možnost, oddajte tudi računalniški zapis na CD-ju ali USB ključku. Fotografije oddajte v obliki originala ali jih pošljite v posebni priponki po elektronski pošti (v JPG formatu).Uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja člankov in spremembe naslovov. Ponatis celote ali posameznih delov glasila je mogoč le s predhodnim pisnim dovoljenjem. Nenaročenih fotografij ne vračamo.Javno glasilo Novice Občine Rače-Fram je vpisano v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo RS, pod zaporedno številko 52.

Spoštovani občani, spoštovane občanke!

Tudi za naslednjo številko občinskega glasila, ki bo predvidoma izšla na pragu zime, sredi prazničnega decembra,

vas prijazno vabimo, da v njej sodelujete s svojimi prispevki.

Slednje, skupaj s fotografijami, posredujte na naslov uredništva Novic Občine Rače-Fram

najkasneje do vključno ponedeljka, 19. novembra 2012 in sicer na CD, DVD, USB ključu ali preko elektronske pošte:

[email protected].

Uredništvo



RAZPISI, OBVESTILANa podlagi sklepov št. 237 (sprejet na 24. redni seji Občinskega sveta Občine Rače-Fram, z dne 10.09.2009) št. 65 (8. redna seja, 15. 9. 2011) in št. 72 (9. redna seja, 7. 11. 2011), Občinska uprava Občine Rače-Fram objavlja naslednji

JAVNI RAZPISza dodelitev žepnin dijakom in študentom za šolsko/študijsko leto 2012/13

1. Predmet razpisa: Predmet razpisa so sredstva za žepnine v šolskem letu 2012/13. Žepnina znaša 30,00 EUR mesečno na upravičenca. Žepnina bo prosilcem (tako dijakom kot študentom) dodeljena za deset (10) mesecev in sicer za obdobje od 1. septembra 2012 do 30. junija 2013.

2. Pogoji razpisaPravico do prejemanja žepnine imajo:• osebe s statusom dijaka ali študenta, ki imajo stalno prebivališče na območju občine Rače-Fram in sicer• dijaki, v kolikor:

- v času vložitve vloge še niso dopolnili 20 let in/ali niso vpisani v programe samoizobraževanja, poklicnega tečaja in imajo status dijaka od 1.9.2012, v trajanju celotnega šolskega leta 2012/13,

• študenti, v kolikor:- bodo študentje 1. letnikov vseh študijskih programov do 30.6.2013 dopolnili največ 21 let,- v času vložitve vloge še niso dopolnili 25 let oz. v primeru študija medicine v času vložitve vloge niso starejši od 27 let,- z izobraževanjem pridobivajo strokovne (in ne znanstvene) nazive (študentom, ki se izobražujejo po bolonjskem sistemu, žepnina pripada za 1. in 2. bolonjsko stopnjo /3 + 2 ali 4 + 1 – statistični ravni 6 in 7/ in za čas statusa absolventa, v kolikor ustrezajo ostalim pogojem),

• so pravočasno vložili vlogo za pridobitev žepnine.

3. Dokumentacija, potrebna za rešitev vloge za pridobitev žepnine:Za rešitev vloge so potrebna naslednja dokazila:1. potrdilo o stalnem prebivališču (potrdilo bomo pridobili sami);2. originalno potrdilo o šolanju za dijake oz. originalno potrdilo o vpisu za študente (obvezna priloga k vlogi);3. fotokopijo bančne kartice transakcijskega računa prosilca, iz katere je dobro vidna številka računa (obvezna priloga k vlogi).

4. Rok in način prijave na razpis:Prosilec vloži vlogo za pridobitev žepnine na obrazcu, ki je na voljo v prostorih Občinske uprave Občine Rače – Fram (kontaktna oseba: Simona Antolič) ali v tajništvu župana ter na spletnih straneh Občine Rače – Fram (naslov: www.race-fram.si), pod rubriko »Obrazci in vloge«. Vloge z vsemi prilogami lahko v času uradnih ur (v ponedeljek med 8. in 12. uro ter med 13. in 15. uro, v sredo med 8. in 12. uro ter med 13. in 17. uro in v petek med 8.00 in 13. uro) vložite osebno ali po pošti na naslov: Občina Rače – Fram, Grajski trg 14, 2327 Rače:• dijaki od 12. septembra do vključno 21. septembra 2012,• študenti od 10. oktobra 2011 do vključno 19. oktobra 2012.Roke za oddajo vlog je potrebno dosledno upoštevati, ker vlog za dodelitev žepnine po poteku teh rokov ne bomo več sprejemali! Zaradi organizacije dela občinske uprave vas prosimo tudi, da upoštevate, da bomo vloge za dijake in študente zbirali ločeno.

5. Rok za odločitev o vlogi:O vlogah bo odločeno s skupno odločbo, ki bo izdana najkasneje do 14. novembra 2012 in javno objavljena na oglasni deski Občine Rače-Fram, Grajski trg 14, Rače ter na spletni strani www.race-fram.si.Realizacija prvega nakazila (s poračuni za čas od septembra 2012 dalje) je predvidena do konca novembra 2012.Prejemnikom žepnin bodo v nadaljevanju šolskega leta sredstva nakazana na transakcijski račun najkasneje do 15. v mesecu za pretekli mesec.

OBČINA RAČE-FRAM Pripravila: Simona ANTOLIČ



Na podlagi Odloka o proračunu Občine Rače – Fram (MUV, št. 6/2012) objavljamo

JAVNI RAZPISo dodeljevanju nepovratnih finančnih sredstev za izgradnjo

malih komunalnih čistilnih naprav v občini Rače – Fram za leto 2012

Občina Rače - Fram bo v letu 2012 namenila nepovratna finančna sredstva za izgradnjo malih komunalnih čistilnih naprav s kapaciteto do 30 PE na območju občine Rače - Fram. Nepovratna sredstva se dodeljuje samo za gradnjo malih čistilnih naprav na območjih, na katerih ni predvidene gradnje javnega kanalizacijskega sistema. 1. Subvencija se dodeli:lastniku (fizični osebi) stanovanjskega objekta s stalnim prebivališčem na območju občine Rače - Fram. Subvencija se ne dodeli za vikende oz. počitniške objekte ter za objekte, ki so grajeni z namenom prodaje. Občina Rače - Fram bo ob dodeljevanju subvencij upoštevala določila veljavnega Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije. 2. Višina razpisanih sredstev:Za namen subvencioniranja izgradnje male čistilne naprave je v proračunu Občine Rače - Fram za leto 2012 zagotovljenih 15.000,00 EUR. Subvencija znaša največ do 50 % vrednosti nakupa MALE KOMUNALNE ČISTILNE NAPRAVE oz. največ 1.000,00 EUR. Za nakup 1 (ene) čistilne naprave je možno uveljavljati subvencijo zgolj z eno vlogo. Subvencije je možno koristiti do porabe v proračunu Občine Rače- Fram zagotovljenih sredstev.

3. Za nepovratna finančna sredstva je mogoče zaprositi, če so izpolnjeni naslednji pogoji:• MKČN mora biti zgrajena v skladu s tehničnimi standardi (od SIST EN 12566-1 do SIST EN 12566-5) oziroma mora

ustrezati zahtevam iz zakonodaje, ki ureja čiščenja odpadnih voda na malih čistilnih napravah (Uredba o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav; Uradni list RS, št. 98/2007, 30/2010),

• čistilna naprava mora biti zgrajena izven agromelioracij, znotraj katerih se predvideva izgradnja kanalizacij – potrdilo izda Režijski obrat Občine Rače – Fram,

• objekt, za katerega je bila nabavljena čistilna naprava, mora biti legalen in vlagatelj mora razpolagati z lastninsko pravico,

• subvencija se dodali samo za stanovanjske objekte in ne za vikende oz. počitniške objekte ter za objekte, ki so grajeni z namenom prodaje,

• lastnik mora na svoje stroške zagotavljati redno čiščenje in vzdrževalna dela na MKČN, zagotovljen mora biti nadzor nad delovanjem MKČN, in sicer letni monitoring odpadnih voda, kar vlagatelj zagotovi s sklenitvijo pogodbe s pooblaščeno organizacijo ali izdelana ocena obratovanja MKČN.

4. Vlogi je potrebno priložiti:• izpolnjen obrazec – vloga,• osnovne podatke o MKČN (proizvajalec, kapaciteta ipd.) in podatke o izvajalcu čiščenja MKČN – kopije,• certifikat oziroma listino o skladnosti izdelka (MKČN) z zahtevami glede mejnih vrednosti parametra odpadnih vod,• dokazilo o lastništvu objekta,• izjavo o ustreznosti oz. pravilni priključitvi MKČN, ki ga opravita izvajalec čiščenja MKČN in predstavnik občine

(režijski obrat),• dokazila o poravnanih stroških nakupa MKČN (fotokopije plačanih računov); upoštevajo se računi od 1. 1. 2012 dalje,• izjavo izvajalca, da je poseg opravil skladno z veljavnimi predpisi in zahtevami dobavitelja MKČN (Obrazec 1)• poročilo o obratovalnem monitoringu ali ocena obratovanja MKČN.

5. Razpisni rok:Rok za prijavo na javni razpis je 30. 11. 2012.

6. Oddaja in dostava vlog:Vloga z vsemi prilogami mora biti poslana ali dostavljena na naslov: Občina Rače - Fram, Grajski trg 14, 2327 Rače, najkasneje do 30.11.2012.Obrazec vloge je objavljen na spletni strani Občine Rače- Fram – http://www.race-fram.si.



Obvestilo o spremenjenem delovnem ~asupo{te v Ra~ah in Framu

Kot ste verjetno že opazili, so na poštnih uradih letos poleti uvedli nov – deljen delovni čas.Tako je mogoče zadeve na Pošti Rače ob delovnikih (od ponedeljka do petka) v prvem delu obratovalnega časa

urejati od 8. do 11.30 ure, popoldne pa še od 14.30 do 18. ure, vrata Pošte Fram pa so za stranke odprta od 8. do 10.30 ure ter od 14.30 do 17. ure. Ob sobotah na obeh poštah prav tako delajo in sicer v Račah med 8. in 11. uro, v Framu pa med 9. in 11. uro.

Upamo, da vam navedene spremembe ne povzročajo kakšnih večjih nevšečnosti in da se boste hitro navadili nanje.

Občinska uprava

7. Postopek obravnavanja vlog:Postopek javnega razpisa in razdelitev sredstev opravi komisija, ki jo imenuje župan Občine Rače - Fram. Obravnavane bodo zgolj popolne vloge. Vlagatelji nepopolnih vlog bodo pozvani za dopolnitev. Vloge, ki ne bodo pravočasne, bodo izločene iz nadaljnje obravnave. 8. Rok, v katerem bodo prosilci obveščeni o izidu razpisa:Komisija bo o vlogah odločila s sklepom. 9. Dodatne informacije:Vse dodatne informacije v zvezi z razpisom dobite na Občini Rače - Fram, na tel. št. 02/ 609 – 60 – 17 (Samo Rajšp) ali 02 / 609 – 60 – 23 (Mateja Frešer).

Občina Rače – FramŽupan

Branko Ledinek

Uradne ure krajevnih uradov v Ra~ah in Framu

Občane občine Rače-Fram obveščamo o uradnih urah Krajevnega urada Rače in Krajevnega urada Fram, kot veljajo od 1. septembra 2012 dalje.

Za urejanje zadev s pristojnosti Upravne enote Maribor je Krajevni urad Rače (tel. št.: 609 60 21) strankam na voljo v enakih terminih kot doslej, to je:• ob ponedeljkih med 8. in 12. uro ter med 13. in 15. uro,• ob sredah med 8. in 12. uro ter med 13. in 17. uro,• ob petkih med 8. in 9.30 uro ter med 10. in 13. uro,

Krajevni urad Fram (ta je bil med 1. 5. in 31. 8. 2012 zaprt) pa ob torkih med 8. in 12. ter med 13. in 15. uro.

Zahvaljujemo se za razumevanje!Željko VOGRIN,

načelnik Upravne enote Maribor



Pozor: po subvencijo prevoza za dijake in {tudente ne ve~ na CSD, temve~ k prevozniku

Kot je večina zainteresiranih dijakov in študentov najbrž že seznanjena, za šolsko oz. študijsko leto 2012/13 vlog za subvencijo prevoza ne zbirajo več centri za socialno delo (CSD), ampak jih je potrebno vložiti pri izvajalcu subvencioniranega prevoza.

Konec julija 2012 je začel veljati Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o prevozih v cestnem prometu, ki razveljavlja vse določbe Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, ki se nanašajo na subvencioniranje prevoza za dijake in študente. To pomeni, da subvencija prevoza zanje NI več ena od pravic iz javnih sredstev, o katerih odločajo centri za socialno delo, temveč po novem o pravici do subvencioniranega prevoza dijakov in študentov odloča ministrstvo, pristojno za promet.

Pravico do subvencioniranega prevoza lahko uveljavljajo dijaki, študentje in udeleženci izobraževanja odraslih, ki bivajo vsaj 5 km od izobraževalne ustanove. Ti lahko od 20. 8. 2012 naprej s pomočjo vloge, ki jo potrdi izvajalec vzgojno-izobraževalnega programa, pri izvajalcu javnega linijskega prevoza potnikov po cesti in železnici kupijo subvencionirano mesečno vozovnico. Na podlagi subvencionirane mesečne vozovnice v medkrajevnem avtobusnem ali železniškem prometu ima upravičenec pravico do brezplačne uporabe mestnega prometa.

Zakon uvaja splošno subvencionirano mesečno vozovnico in mesečno vozovnico za 10 voženj.Cena, ki jo plača upravičenec do subvencije, je odvisna od razdalje, na kateri upravičenec potuje. Po novem gmotni

položaj ne vpliva več na višino cene, ki jo plača upravičenec.Cena mesečne vozovnice, ki je namenjena tistim upravičencem, ki se dnevno vozijo od kraja bivanja do kraja

izobraževanja, je odvisna od razdalje, na kateri upravičenec potuje v eno smer.Cena splošne subvencionirane mesečne vozovnice:- pri oddaljenosti do vključno 60 km znaša cena, ki jo plača upravičenec, 20 evrov;- pri oddaljenosti več kot 60 km do vključno 90 km cena za upravičenca znaša 30 evrov;- pri oddaljenosti nad 90 km upravičenec plača 50 evrov.

Cena mesečne vozovnice za 10 voženj (pravico imajo upravičenci, ki med izobraževanjem bivajo v kraju izobraževanja) – ne glede na razdaljo prevoza – za upravičence znaša 15 evrov.

Vzorec vloge je dostopen na spletnih straneh Ministrstva za infrastrukturo in prostor (http://www.mzip.gov.si) ter Ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport (http://www.mizks.gov.si), na spletnih straneh izvajalcev prevozov in na prodajnih mestih izvajalcev prevozov.

Zaradi pravice do subvencioniranja prevoza se z uveljavitvijo zakonskih sprememb na tem področju ukinja dodatek za prevoz k državni in Zoisovi štipendiji. Dijaki in študentje, prejemniki državne ali Zoisove štipendije, ki zaradi izobraževanja bivajo izven kraja stalnega bivališča, pa so še naprej upravičeni do dodatka za bivanje.

Vir: sporočilo za javnost Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve

Rezultati nagradne igre in re{itve nagradne križanke

V Novicah št. 54 je Matjaž Tomanič, lastnik turistične agencije Pozejdon turizem iz Rač, objavil nagradno igro, ki je obljubljala izlet v Benetke. S pravilnim odgovorom, da je Pozejdon turizem letos praznoval 5 let svojega uspešnega delovanja, ter z nekaj sreče pri žrebu, je adrenalinske užitke v italijanskem zabaviščnem parku Gardaland lahko doživljal Andy Cvetko iz Eberlove ul. 9 v Framu.

Pravilno geslo (Praznik občine Rače-Fram), ki ste ga ugankarski sladokusci dobili z rešitvijo nagradne križanke, je na dopisnico vpisala in jo na naslov našega uredništva poslala tudi Danica Erjavec iz Rač, Ob potoku 11, ki ji je bil žreb najbolj naklonjen. Prejela je knjigo »Rače in okolica skozi stoletja – 2. del« (avtor Franc Pajtler) ter spominsko majico.

Nagrajencema čestitamo, vsem ostalim sodelujočim pa se zahvaljujemo in kličemo več sreče prihodnjič!

Uredništvo



NOVICE O DELU OBÎNE RAÊ-FRAM

Prebijamo se skozi labirint evropskih priložnosti

• Informativni dan v naši občiniMinistrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, v vlogi Organa upravljanja za evropske strukturne sklade in

Kohezijski sklad, je 21. junija v kino dvorani gradu Rače organiziralo informativni dan o javnem pozivu za predložitev vlog za sofinanciranje operacij iz naslova prednostne usmeritve 'Regionalni razvojni programi', razvojne prioritete 'Razvoj regij' operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov 2007-2013 za obdobje 2012-2014.

Informativnemu dnevu je prisostvovalo okoli 130 udeležencev

• Načrtovana izgradnja nizko energetskega vrtca v Framu

Na navedeni razpis se je Občina Rače - Fram prijavila s projektom izgradnje nizko energetskega vrtca v Framu, ki po projektantskih ocenah znaša nekaj več kot dva milijona evrov. Računamo, da bo izgradnja vrtca financirana iz treh virov; v kolikor bo končna cena nižja od predvidene, bodo sorazmerno nižji tudi vložki. Planiramo, da bo Evropska unija preko nekdanje SVLR prispevala 554.284,00 EUR, država bo projekt sofinancirala v višini 123.374,00 EUR (sklep ministrstva za to že imamo in čakamo na podpis pogodbe), preostali del pa bo neposredno bremenil občinski proračun. Ker še ne vemo, ali bomo deležni evropskega denarja, izvajalca del še ne moremo izbrati, smo pa naredili vse potrebno, da bi prihranili na času in z deli lahko začeli še v letošnjem letu. Zaključek investicije je predviden v letu 2013.

• Obnova dotrajanega objekta KS Fram

Na razpisu Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja smo pridobili sredstva za obnovo dotrajanega objekta KS Fram. Izvajalec je z deli pričel meseca junija letos, do jeseni pa naj bi z njimi zaključil.

Ob obnovljeni strehi in fasadi ter zamenjanem stavbnem pohištvu je bilo obnove deležno tudi notranje stopnišče z arkadnim hodnikom in okolica objekta. Dela so se izvajala v skladu s pogoji in navodili Zavoda za varstvo kulturne dediščine.



Skupna vrednost del znaša skoraj 260.000,00 EUR; okrog 70 odstotkov sredstev zanje bomo pridobili iz ukrepa Ohranjanje in izboljševanje dediščine podeželja, preostalo je primaknil občinski proračun.

mag. Zorica ZAJC-KVASMateja FREŠER

Informacija: z izre~enim 'da' iz Mateje Dvor{ak v

Matejo Fre{er

Občane, poslovne partnerje in druge izvajalce obveščamo, da v naši občinski upravi nimamo nove delavke Mateje Frešer, svetovalke za področje investicij in investicijskega vzdrževanja, temveč gre pod priimkom te gospe za bivšo gospodično Dvoršak, ki je 14. julija letos zaplula v zakonske vode.

Ignacu in Mateji čestitamo, slednji pa želimo, da s poročnim prstanom na roki svoje delovno področje na Občini Rače - Fram obvladuje enako uspešno kot doslej.

S. A.

V na{em ìvljenju ni naklju~ij in nesre~.Vse - veliko in malo, lepo in manj lepo -se zgodi s to~no dolo~enim razlogom.

Prisluhni, glej in bodi vselej pozoren na to.

Kot osebe ve~inoma rastemoskozi trpljenje in re{evanje teàv.

Ko to spozna{, ve{, da bo{ zaradi njihbolj{i, mo~nej{i in modrej{i.



KOMUNALNO-CESTNO GOSPODARSTVO

Poletje, su{a in pomanjkanje pitne vode

Režijski obrat Občine Rače-Fram skrbi tudi za oskrbo občanov s pitno vodo. Meseca julij in predvsem avgust sta v tem oziru resnično pokazala zobe in z najnižjo količino padavin v zadnjih 50-ih letih zaradi velike suše in požarne ogroženosti poskrbela za precejšnjo škodo na kmetijskih pridelkih in vplivala na nizek vodostaj vodotokov, presihanje izvirov in posledično povzročila veliko pomanjkanje pitne vode. V primerjavi s sosednjimi občinami, ki so fizično omejile porabo pitne vode že v juliju in prvi polovici meseca avgusta, nam doslej (sredi avgusta, ko pripravljam ta prispevek) tovrstnih ukrepov še ni bilo potrebno uvesti, vendar pa bo takšne ukrepe varčevanja s pitno vodo v primeru uresničitve vremenskih napovedi z daljšim sušnim obdobjem potrebno pričeti izvajati tudi na območju občine Rače-Fram. Kljub pisnemu obvestilu vseh gospodinjstev in objavi na spletnih straneh občine o strogem varčevanju s pitno vodo so ugotovitve s terena porazne. Vse preveč občanov se ne zaveda, kako pomemben vir je pitna voda in da vsakršno neupoštevanje izdanih ukrepov pomeni hudo kršitev, ki se v primeru preziranja navodil kaznuje s predpisano globo.

Na investicijskem področju oddelka za komunalo in okolje smo proračunska sredstva namenili rekonstrukcijam in sanacijam občinskih cest v Rančah, Zg. Gorici, Framu in Kopivniku, pa tudi zamenjavi dotrajanih vodovodnih cevi v Račah (na Ptujski cesti in Cesti talcev) ter širitvi javnega kanalizacijskega omrežja v Morju.

Vzporedno z navedenimi investicijami v sklopu režijskega obrata po predvidenem planu izvajamo tudi sprotno vzdrževanje vodovodnih in kanalizacijskih sistemov, vzdrževanje treh čistilnih naprav z vsemi prečrpališči odpadnih vod ter sanacijo udarnih jam in mrežastih razpok z bitumensko maso na asfaltiranih občinskih cestah.

leto namreč naročimo Zavodu za zdravstveno varstvo Maribor večkratno deratizacijo kanalizacijskega sistema na celotnem območju občine, vendar nas strokovne službe vedno znova opozarjajo, da bodo težave z nezaželenimi glodavci (podganami) lahko odpravili le s sodelovanjem občanov v smislu pravilnega ravnanja z odpadki in ostanki hrane.

V okviru občinskega Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu smo tudi letos izvajali aktivnosti na področju varnosti udeleženih v prometu. Pred začetkom novega šolskega leta je bila obnovljena talna in deloma tudi vertikalna prometna signalizacija. Prve šolske dni v septembru pa bodo policisti, v sodelovanju s sodelavci iz režijskega obrata, obveščali ter usmerjali prvošolce in ostale učence prve triade pred prehodi čez državno cesto v neposredni bližini vrtcev in šol v Framu in Račah. Vzdrževalec prometne signalizacije je v Framu pred osnovno šolo na pločniku namestil varovalno montažno ograjo; ta bo odslej omejevala nekontroliran dostop otrok do cestišča z veliko frekvenco motornih vozil, kar bo zagotovo pripomoglo k večji varnosti udeleženih v prometu.

Toliko s področja komunale za tokrat na kratko iz občinske uprave, iz službe za odnose z javnostmi pri Saubermacher Slovenija, d.o.o., pa so nam poslali naslednje aktualno obvestilo:

Poglobitev vodovodnih cevi v Morju

Ko že omenjam vzdrževanje kanalizacijskega omrežja, naj ob tem opozorim še, da v javno kanalizacijsko omrežje nikakor ni dovoljeno odmetavati ostankov hrane! Vsako

Kaj storiti, ko vaš avtomobil ni več v voznem stanju?

Ekološko uničevanje izrabljenih motornih vozil (IMV)

Registriranih divjih odlagališč je v Sloveniji sicer vsako leto manj, vendar glede na število prodanih avtomobilov večina odsluženih ponikne neznano kam. To potrjujejo številke, saj je letno iztrošenih približno 50 tisoč vozil, vsako leto pa trije obrati za razstavljanje na treh območjih v Sloveniji prevzamejo in razgradijo le okoli 10 tisoč vozil, kar pomeni, da se jih ustrezno predela le petina, okoli 40 tisoč pa se jih izgubi.

Eden od razlogov, da prihaja do bistveno manjše predaje od načrtovanega, je zloraba instrumenta začasne odjave oziroma izjave o lokaciji vozila. Evidence, ki bi naj zajemala že več kot 150 tisoč izjav, nihče ne nadzoruje, zato uradno odjavljeni avtomobili končajo v izvozu, predvsem na Balkan, na odlagališčih v naravi ali črnih odpadih, kjer jih deloma razstavijo in prodajo za rezervne dele, ostanek pa zavržejo ali prodajo za staro železo. En avto tehta približno tono, kar pomeni, da letno proizvedemo 40 tisoč ton odpadkov, za katere praktično ne vemo, kje so. Ob tem ni nepomembno, da vozila vsebujejo snovi, ki so naravi škodljive in so klasificirane kot nevarni odpadek.



Želim vam ravno prav toplo in kar se da prijetno prihajajočo jesen, do naslednjega javljanja v mesecu decembru pa se poslavljam v upanju, da se bodo otroci kmalu navadili na vnovič široko odprta vrata vrtcev in šol, tisti, ki smo se z letnih dopustov že vrnili v službe, pa na obveznosti, ki nas čakajo na delovnih mestih.

Samo RAJŠP

DRUŽBENE DEJAVNOSTI

Otroci - na{a bodo~nost

'Otroci so naše največje bogastvo', pravi že znan pregovor, pa tudi to, da so prav malčki (oz. potomci na splošno) ljudem največji vir veselja, skrbi (in vzrok tudi za celotno vmesno paleto občutij) ter naša bodočnost, ni nič novega in takega, kar bi lahko imenovali kako drugače kot golo dejstvo.

In zato sem tokrat na tem mestu sklenila opustiti poročanja o čem drugem in se v nekaj stavkih posvetiti zgolj otrokom – tistim, ki so se rodili (oz. je bil zanje uveljavljen prispevek za novorojence) v obdobju zadnjih treh mesecev ter tistim, ki bodo ob izidu tokratnih Novic v času, ko bodo starši v službi (ali pa tudi ne), že v varnem zavetju katerega izmed vrtcev.

• Naši novorojenčkiEna izmed t. i. nadstandardnih pravic, ki jih je svojim

občanom podelila Občina Rače-Fram (s sprejemom na občinskem svetu), izhaja tudi iz leta 2002 sprejetega Pravilnika o denarnem prispevku za novorojence, po katerem so starši novorojencev s stalnim prebivališčem v naši občini iz javnih sredstev - občinskega proračuna upravičeni do denarnega prispevka ob rojstvu otroka; ta znaša 150,00 EUR za prvega in/ali drugega ter 300,00 EUR za tretjega in vse nadaljnje otroke.

Kot je postala že navada, tudi v tej številki našega občinskega glasila objavljamo imena novorojencev, za katere so bile vložene vloge za prispevek ob rojstvu (do njega so upravičeni vsi starši otrok s stalnim prebivališčem v naši občini, ne glede na socialni status družin, uveljaviti pa ga je mogoče do dopolnjenih 6 mesecev otrokove starosti).

Tokrat so zajeti otroci, za katere so bile vložene (in odobrene) vloge od sredine maja do 20. avgusta 2012; takih vlog je bilo 11 (to je nekoliko manj od kvartalnega

Bistveno več reda in posledično manj obremenjevanja okolja pa bi naj vnesla Uredba o ravnanju z izrabljenimi motornimi vozili (Ur. l. RS, št. 32/2011), ki je začela veljati meseca aprila letos. Uredba skrb za izrabljena motorna vozila prenaša z javne službe na uvoznike in proizvajalce same, hkrati pa precej zaostruje pogoje za odjavo vozila iz prometa in opravljanje dejavnosti obdelave IMV. Uvozniki in proizvajalci so koncesijo za ta namen podelili podjetju Ekomobil, d.o.o., katerega ustanovitelji so podjetje Saubermacher Slovenija, d.o.o., Karbon, d.o.o. in Avtotransporti Kastelec s.p.

Kar pa je najpomembneje in bi naj odvrnilo marsikoga, da se avta znebi na nedovoljen način ali se z razgradnjo ukvarja nelegalno, je uvedba strogih kazni, ki se za kršitve Uredbe gibljejo od 1.000 evrov za fizične osebe do 30.000 evrov za pravne osebe oz. za zbiralce, ki vozila ne predajo obratu za razstavljanje. Prav tako se po Zakonu o motornih vozilih (Ur. l. RS, št. 106/2010) z globo 250 evrov kaznuje lastnik vozila, če se vozilo ne nahaja na lokaciji, ki jo je navedel ob odjavi.

Problematična sta kontrola in sankcioniranje kršiteljev s strani ustreznih organov, saj dosedanja praksa kaže, da sta kontrola in sankcioniranje nedosledna oz. ju skorajda ni.

V centru za razgradnjo se vsako predano vozilo na strokoven in okolju neškodljiv način najprej osuši vseh tekočin, nato sledita razgradnja in sortiranje delov, ki so namenjeni ponovni uporabi oz. recikliranju, vse do gole karoserije, ki se mora predati v drobilnik za dokončno uničenje. Z novo uredbo se do leta 2015 predpisuje najmanj 85-odstotna predelava vozil, po letu 2015 pa celo 95-odstotna.

Vloga Saubermacherja Slovenija na tem področjuSaubermacher Slovenija, d.o.o. pa tako (kot že

doslej) še naprej skrbi za zbiranje izrabljenih motornih vozil na štajersko-prekmurskem področju, ki ga po novem predstavlja 8 zbiralnih mest, kjer je neuporabno ali nevozno vozilo mogoče predati.

Zbiralna mesta za izrabljena motorna vozila v SV Sloveniji:

• AMZS d.d. Zagrebška 25, 2000 MARIBOR• AVTOKOMPLET, Pintarič Igor s.p. Puhova ul. 50, 2000 MARIBOR• SAUBERMACHER SLOVENIJA d.o.o. Sp. Porčič 4 a, 2230 LENART• AVTO LUNEŽNIK, Lunežnik Slavko s.p. Ritoznoj 4, 2310 SLOVENSKA BISTRICA• AVTOCENTER ORMOŽ d.o.o. Hardek 44 c, 2270 ORMOŽ• AVTOSERVIS Franc Lasbaher s.p. Mariborska cesta 21, 2234 BENEDIKT• AVTOCENTER HORVAT s.p. Ul. Matije Gubca 13, 9000 MURSKA SOBOTA• AMZS d.d. Noršinska 2, 9000 MURSKA SOBOTA

Odsluženo vozilo se brezplačno preda na enem od zbiralnih mest, kjer lastnik dobi potrdilo o razgradnji, s katerim se nato na upravni enoti vozilo odjavi iz prometa. V kolikor je vozilo zapuščeno ali nevozno in ga ni možno dostaviti do najbližjega zbiralnega mesta, za odstranitev poskrbi najbližji zbiralec ali Obrat za razstavljanje - Saubermacher Slovenija, d.o.o.



povprečja zadnjih let), glasile pa so na naslednje malčke: Larisa Krčovnik, Katarina Šlamberger, Alina Braunsberger, Lia Greif, Sara Čretnik, Eva Cerkvenik, Melissa Lalić, Zala Bodner, Ina Kresnik in Tinkara Tonejc med deklicami, fantovsko čast pa rešuje Nino Salkič – Kragelnik.

Devet izmed navedenih otrok je prvorojencev, le Lio in Zalo sta po prihodu s porodnišnice doma že pričakala bratec oz. sestrica.

Mladim staršem in njihovim malčkom želimo čim več trenutkov družinske sreče!

• V šolskem letu 2012/13 v naši občini ponovno 14 oddelkov predšolske vzgojeS šolskim letom 2012/13, ki se bo v času, ko boste

prejeli v roke naše septembrske Novice, že pričelo, bo enota vrtca v Račah pričela z drugim letom delovanja v novih prostorih na Ulici Lackove čete, enota vrtca v Framu pa zadnje leto na obeh dosedanjih lokacijah – v objektu starega vrtca in v za začasno gostovanje vrtca preurejenem delu šolskih prostorov. Prihodnje leto v tem času se bomo namreč - vsaj tako srčno upamo in verjamemo ter že nekaj časa intenzivno vodimo vse aktivnosti v to smer - skupaj s starši otrok, delavci zavoda OŠ Fram (v katerega sestavo sodi enota vrtca) in ostalimi krajani Frama ter okoliških krajev že veselili novih, velikih in lepih prostorov novega vrtca v Framu.

Novo šolsko leto, ki je potrkalo na vrata, torej ne prinaša sprememb glede lokacij delovanja predšolske vzgoje. Prav tako pa ostaja nespremenjeno tudi število oddelkov: v Račah 8, v Framu 6. Še največja globalna organizacijska sprememba se tokrat nanaša na oblikovanje skupin v vrtcu Rače, kjer se bodo prvič srečali s t. i. kombiniranimi oddelki (vključenost otrok I. in II. starostnega obdobja v isto skupino); slednjih doslej v tem vrtcu ni bilo, imamo pa že nekaj tovrstnih (nadvse pozitivnih) izkušenj iz vrtca Fram, kjer so v tako obliko organizacije in dela prvič 'ugriznili' v lanskem letu.

Brezskrbni mlečnozobi čas otroške ustvarjalnosti je lepo preživljati v vrtcu

Glede na to, da bodo v vrtcih Rače in Fram delovali skupno 4 oddelki I. starostnega obdobja (otroci od 1 – 3 let; zgornji normativ 14 otrok), 6 kombiniranih oddelkov (zgornji normativ 19 otrok) ter 4 homogeni oddelki II. starostnega obdobja, zgornji normativ 24 otrok), bosta na tak način nudena varstvo in vzgoja 265 predšolskim otrokom, od tega 73 novincem; ti so bili v vrtec vključeni na osnovi na občinski ravni sprejetega (januarja 2012) Pravilnika o postopku vpisa in kriterijih za vključitev ter sprejem otrok v javna vrtca na območju občine Rače-Fram. Veseli nas, da je pravilnik dosegel namen in dobro prenesel prenos iz teorije v prakso, vsaj tako pa nas veseli tudi dejstvo, da smo lahko zagotovili vključitev v vrtec prav vsem otrokom iz naše občine, ki za to na dan 1. 9. 2012 izpolnjujejo tudi ustrezen starostni pogoj.

Kot ugotavlja Nataša Jambrovič Marin, predstavnica Občine Rače-Fram v komisijah za sprejem otrok v vrtca Rače in Fram, se je tudi v praksi že pokazal učinek konec letošnjega maja v Državnem zboru RS sprejetega Zakona o uravnoteženju javnih financ (ZUJF – Ur. list, št. 40/2012), ki je med drugim spremenil tudi določila Zakona o vrtcih (ZVrt - Ur. list, št. 100/2005 – UPB2, 25/2008, 36/2010, 62/2010 – ZUPJS, 40/2012 – ZUJF). Po tej spremembi morajo starši tudi za drugega in vsakega naslednjega otroka, če so seveda otroci iz iste družine v vrtec vključeni sočasno, plačevati oskrbnino, plačila katere so bili doslej oproščeni in je namesto njih ta strošek poravnaval državni proračun. Zaradi tega razloga je nekaj staršev svoje otroke, ki so že bili vključeni v vrtec (predvsem na območju Frama), izpisalo. Pristojni delavci vrtca v Račah oz. Framu, kjer so se zaradi navedene okoliščine pojavila prosta mesta v oddelkih, so slednja zapolnili s čakajočimi otroki s centralnega čakalnega seznama.

In še pomembna informacija za starše: cene naših vrtcev, ki so osnova za plačila staršev in veljajo že peto leto (od 1.1.2008), še naprej ostajajo nespremenjene in so kot take med najnižjimi v Sloveniji.

Simona ANTOLIČ

Foto: Dino Ivanovič

V slovo poletju



AKTIVNOSTI NAŠIH VRTCEV IN ŠOL

Osnovna {ola Ra~e – VRTEC RAÊ

Zaklju~no sre~anje s star{i v na{em vrtcu

V mesecu juniju smo za otroke in njihove starše pripravili zaključno prireditev z naslovom 'Potujte z nami'. Po kratkem kulturnem programu in podelitvi slik (tistih, ki so jih otroci narisali sami in jih izbrali kot najljubše) so se od vrtca poslovili 'mini maturanti' - bodoči prvošolčki.

Zaključni nastop

Zaključni prireditvi je sledil bogat srečelov. K pripravi in izvedbi slednjega so v veliki meri pripomogli starši, zato se jim v imenu vseh zaposlenih v vrtcu za sodelovanje prav iskreno zahvaljujem.

Ko smo zaključno prireditev spravili 'pod streho', smo že začeli z razmišljanjem o počitnicah. V poletnih mesecih so dejavnosti v vrtcu potekale še posebej sproščeno - ob igri z vodo, s šotori, na kolesih, poganjalcih, na igralih.

Ko pripravljam ta kratek prispevek, se počitnice s hitrimi koraki bližajo h koncu. Že ob prebiranju septembrskih Novic bo v vrtcu znova zelo živahno, saj se nam bo z novim šolskim letom pridružilo kar nekaj novincev, ki si želijo zanimivih doživetij in spoznanj ter druženja z vrstniki. Tudi mi se že veselimo srečanja s 'starimi' in novimi malimi prijatelji!

Irena HODAK, vzgojiteljica

OSNOVNA ŠOLA FRAM

Mladi framski literati

Framski šolarji so bili v preteklem šolskem letu zelo pridni pri pisanju proznih in pesniških del. Na literarnem natečaju Republiške uprave za zaščito in reševanje so bile nagrajene kar tri učenke: petošolka Anja Potočnik, osmošolka Pia Berglez in devetošolka Maša Ačko.

Maša je uspešno sodelovala tudi na prireditvi Roševi dnevi v Celju, kjer se vsako leto zbere samo 20 najboljših mladih literatov iz celotne Slovenije.

Na zaključku literarnega natečaja Štajerske turistične zveze Moj sprehod po gozdu se je prejete nagrade veselila sedmošolka Brina Greif.

Na mednarodnem festivalu otroške poezije v Banja Luki vsako leto izdajo pesniški zbornik. Letos je v njem objavljena pesem z naslovom Šola, sedmošolke Tine Ačko.

ŠolaKo si majhen, se je veseliš,ko zrasteš, bolj se je bojiš.

Ni je konca, ni je kraja,ta pouk še vedno traja.Učiteljice kar norijo

in nam teste vsem delijo.Učenci petke zdaj lovijo,

a vsi jih ne dobijo.Ko si velik in že dozoriš,

veš, da brez šole službe ne dobiš.

(Tina Ačko, 7. razred)

Nika Bizjak in Aljaž Tajhman sta prejela lepi knjižni nagradi za sodelovanje na literarnem natečaju Z vlakom.

Devetošolka Nika Bizjak je bila s svojo zgodbo na natečaju Z domišljijo na potep tako uspešna, da bo besedilo objavljeno v posebni knjigi.



Kar tri učenke so se veselile na podelitvi nagrad ob zaključku literarnega natečaja Moja rodna domovina v Ljubljani. Nagrade iz rok ljubljanskega župana Zorana Jankovića so prejele Pia Berglez, Tina Ačko in Maša Ačko.

Moja domovina

Slika, ki je ne pozabiš.Ljubezen vedno spremlja te. Objem, ki ga včasih nujno rabiš. Védenje, da nekdo čaka te.Edina, vedno je v duši.Nikamor drugam ne vrneš se.Izgubiti, tudi ko vse se ruši, Je domoljub ne more, ne.A vsak svojo naj ima, ljubiti večno naj jo zna.

(Maša Ačko, 9. razred)

Seveda se je trudilo in pisalo še veliko več učencev, ki pa - žal - niso bili nagrajeni, kljub temu pa gre vsem imenovanim in tudi neimenovanim iskrena hvala in pohvala za vse lepe in globoke zapise.

V Framu je bil dolga leta kaplan znameniti zbiratelj ljudskih pesmi Oroslav Caf. Gotovo bi bil ponosen na svoje mlade rojake, kot mentorica mladih literarnih talentov, ki s svojimi zapisi vedno presenečajo ter promovirajo in ponašajo ime našega kraja tudi izven občinskih meja, pa sem nanje ponosna tudi sama. Ni se bati, da bi zamrla tista lepa Cafova pesem: »To vam je naš Fram«.

Jožica RAVŠ

Ob zaključku literarnega natečaja Moja rodna domovina; nagrajenci z županom MOL Zoranom Jankovićem; v tretji vrsti sta prva in druga (slabo vidna) z leve

učenki OŠ Fram, Pia Berglez in Tina Ačko

Ne bodi pretrd do sebe.V to življenje si pri{el zato,da izve{ vse o tem, kdo si.

Torej – uživaj v spoznavanju!

Ob za~etku novega {olskegaleta policija svetuje

Brezskrbnih počitnic je konec, šolski razredi so ponovno oživeli, otroci pa bodo, polni vtisov s počitnic, še nekaj časa z mislimi na morju, bazenih ali kje drugje. Zagotavljanje njihove varnosti je v prvih septembrskih dneh ena najpomembnejših nalog policije, zato vsakodnevno nadziramo promet pri osnovnih šolah in vrtcih, skrbimo za varnost vaših otrok, zoper kršitelje cestno prometnih predpisov pa ustrezno ukrepamo.

Predvsem starše in skrbnike otrok pa bi radi opozorili na naslednje:• Ko z otrokom hodimo po pločniku ali ob robu ceste,

poskrbimo, da otrok hodi po notranji strani ceste ter da smo odrasli med njim in cesto. Držimo ga za roko in pazimo, da se nam ne izmuzne.

• Otroci se pogosto igrajo zunaj, na igriščih in dvoriščih. Opozoriti jih moramo, da cesta ni igrišče, kar pomeni, da ni primeren prostor za igro.

• Otroci, ki obiskujejo prvi ali drugi razred osnovne šole, morajo na poti v šolo in iz nje nositi rumeno rutico okrog vratu.

• Pogovarjajmo se z otrokom, da nikoli ne sme steči na cesto ali ulico. Vedno naj se prej ustavi ob robu cestišča, tudi če je na cesti njegova žoga ali hišni ljubljenček.

• Otroci morajo imeti na poti v vrtec in prvi razred osnovne šole ter domov spremstvo polnoletne osebe. Spremljevalci so lahko tudi otroci, starejši od 10 let in mladoletniki, če to dovolijo starši, skrbniki oziroma rejniki otroka.

• Skupaj z otrokom se dogovorimo in izberemo najvarnejšo pot od doma do šole – naj bo čim krajša in naj prečka čim manj cest.

• Pri prevozu z osebnimi avtomobili otroke dosledno zavarujte z varnostnimi pasovi oziroma jih prevažajte zavarovane v ustreznih sedežih. Otrok, manjši od 150 centimetrov, lahko v osebnem vozilu sedi le na zadnjih sedežih. Starši, tudi sami se vedno pripnite in bodite dober zgled svojim otrokom! Vse ostale udeležence v cestnem prometu,

predvsem pa voznike motornih vozil, opozarjamo: bodite pozorni na otroke in upoštevajte njihovo nepredvidljivost! Temu prilagodite tudi način vožnje - še posebej v bližini vrtcev in šol ter krajev, kjer se morda otroci igrajo (npr. na ulicah, parkiriščih ...).

Za vsa dodatna vprašanja, informacije in pobude lahko pišete na elektronski naslov vodje policijskega okoliša Rače – Fram: [email protected] ali pokličete na Policijsko postajo Rače, na telefonsko številko 607-38-00. Srečno in varno!

POLICIJSKA POSTAJA RAČE Maja ELJON MARTINŠEK

Ne spreglejte ...



NAŠI POSLOVNI PARTNERJI IN DRUGI ZA VAS

PLINARNA MARIBOR

Izgradnja plinovodnega omrežja poteka po na~rtih

Spoštovane občanke in občani občine Rače-Fram!V 50. številki Novic, ki je izšla junija 2011, smo vas obvestili o pričetku izgradnje plinovodnega omrežja. Zapisali

smo tudi, da je pričetek distribucije zemeljskega plina predviden v jeseni 2013.V Plinarni Maribor v dobrem letu od te informacije nismo stali križem rok, saj ves čas vlagamo maksimalne napore,

da bi zagotovili pričetek distribucije do obljubljenega roka. Hkrati se trudimo, da izgradimo čim več omrežja in s tem omogočimo uporabo zemeljskega plina čim večjemu številu občanov. V nadaljevanju vas obveščamo o že izvedenih in tistih aktivnostih, ki trenutno potekajo oziroma še bodo potekale do predvidenega pričetka distribucije: • Plinovodi d.o.o., sistemski operater prenosnega omrežja, je v fazi pridobivanja gradbenega dovoljenja za postavitev

merilno reducirne postaje MRP Marjeta, ki bo omogočila prevzem zemeljskega plina iz prenosnega omrežja v distribucijsko omrežje na geografskem območju občine Rače - Fram. Pri izdaji gradbenega dovoljenja ne pričakujejo težav in se pripravljajo na gradnjo, ki bi se naj zaključila do predvidenega roka.

• Občinski svet je na svoji 6. redni seji sprejel Sklep o določitvi višine stroškov postavitve priključnega plinovoda, ki leži v javni površini (objavljen v Medobčinskem uradnem vestniku, št. 15/2012).

• V letu 2011 smo izgradili 1.965 m plinovoda, od bodoče merilno reducirne postaje do Kozoderca.• V letošnjem letu nadaljujemo z izgradnjo plinovoda - od Kozoderca po Cesti talcev proti Grajskemu trgu (v treh fazah)

in sicer:- 1. faza - od Kozoderca do Križne poti,- 2. faza - od Križne poti do Ceste talcev 38,- 3. faza - od Ceste talcev 38 do krožišča.

• Pred pričetkom izgradnje smo na zgoraj navedeni trasi izvedli animacijo med stanovalci o morebitnem interesu priključitve njihovih objektov na plinovodno omrežje. Vsem stanovalcem, ki so se za priključitev odločili in podpisali pogodbo o priključitvi, bo priključni plinovod do njihovega objekta izgrajen v času izgradnje plinovoda, pri čemer bodo za del priključnega plinovoda v javnem svetu plačali samo polovico stroškov, kar znaša 217 € (cena z DDV).

• V letu 2013 načrtujemo nadaljevanje izgradnje plinovodnega omrežja od krožišča, po Grajskem trgu in Mariborski cesti do Sadjarske ulice. Plinovodi d.o.o. načrtujejo izgradnjo merilno reducirne postaje MRP Marjeta.

• V jeseni 2013 oziroma pred pričetkom kurilne sezone 2013/2014 je predviden pričetek distribucije zemeljskega plina.• V letu 2014 bomo predvidoma izgradili del plinovodnega omrežja od Grajskega trga in po Ljubljanski cesti do Ulice

bratov Turjakov.• V naslednjih letih imamo načrt širitve plinovodnega omrežja v skladu z izkazanim interesom občanov.

Izgradnja plinovodnega omrežja v občini Rače-Fram



Plinarna Maribor med svojimi storitvami ponuja tudi izvedbo sodobnih ogrevalnih sistemov s plinskimi kotli z visokim izkoristkom, sisteme s soproizvodnjo elektrike in toplote, toplotne črpalke za ogrevanje in pripravo sanitarne vode, solarne sisteme in sisteme z uporabo peletov. V ta namen smo pripravili ugodno ponudbo paketov Plindom, ki uporabniku bistveno olajšajo zamenjavo energenta. Paketi Plindom nudijo občutne prihranke pri stroških ogrevanja, ugodno financiranje z možnostjo nakupa na obroke in subvencioniranjem stroškov kredita ter pomoč pri pridobitvi nepovratnih sredstev iz EKO sklada. Več o paketih Plindom si lahko preberete v letaku, ki je priložen tej številki Novic.

V Plinarni Maribor smo občanom vedno na voljo za vsa dodatna pojasnila in vprašanja, ki jih lahko pošljete po pošti na naslov: Plinarna Maribor d.o.o., Plinarniška ulica 9, 2000 Maribor ali po elektronski pošti na naslov [email protected]. Dobrodošli pa ste tudi na sedežu našega podjetja v času uradnih ur: od ponedeljka do četrtka od 7.30 do 10.30 in od 11.30 do 13. ure (v sredo do 17. ure), ob petkih pa od 7.30 do 10. ure.

Za lažje načrtovanje izgradnje plinovodnega omrežja bomo veseli vsakega vašega izkazanega interesa za priključitev.

Lepo vas pozdravljamo!Andrej GRAPULIN,

direktor profitnega centra zemeljski plin

MARIBORSKA KNJIŽNICA

Potujo~e novice

Iz Mariborske knjižnice se v občinsko glasilo Občine Rače-Fram že nekaj časa nismo oglasili, kar pa ne pomeni, da bibliobus ne opravlja svojega plemenitega poslanstva. Rumena sova še vedno redno (na štirinajst dni) pripelje med vas gradivo in prijazno besedo knjižničarjev - v Fram in Rače ob petkih popoldne ter v Podovo in Spodnjo Gorico ob ponedeljkih popoldne. Le v poletnem času ji dovolimo malo predaha, da si opomorejo knjižničarji in tudi vozilo, in da v jesenskih mesecih bralce skupaj razveselijo s svežo in prenovljeno ponudbo.

Žal smo v zadnjem času, letos pa še prav posebej, pred velikim problemom – splošna kriza je, tako kot marsikje v javnem sektorju, zarezala tudi v tekoče poslovanje knjižnice, predvsem na področje nabave novih knjig in drugega knjižničnega gradiva. Zaradi zmanjšanja proračunskih sredstev smo prisiljeni omejevati dotok gradiva in krčiti število nabavljenih izvodov, kar pomeni, da ste bralci primorani dalj časa čakati na želeni naslov. Ker v bližnji prihodnosti ni pričakovati bistvenega izboljšanja situacije, v knjižnici seveda iščemo alternativne možnosti financiranja, iščemo donatorje in sponzorje. Razmišljamo tudi o uvedbi članarin, ki jih pozna večina slovenskih knjižnic, mi pa smo prav na tem področju dosegali največjo možno stopnjo demokratičnosti in splošne dostopnosti knjižnice kot osnovne kulturne dobrine res za vse pod enakimi pogoji. Brezplačnost je bila zadnjih dvajset let naš pomemben atribut in prav zato smo se tudi v sedanji kritični situaciji odzvali proaktivno, saj želimo, da knjižnica še naprej ostane brezplačna in najširše dostopna.

Prav zaradi krize in pomanjkanja na mnogih področjih vsakdanjega življenja želimo kot družbeno odgovorna ustanova čim dalje ohraniti temeljno vodilo svojega poslanstva ter zagotavljati vsem občanom lokalnih skupnosti brez razlik dostop do znanja in informacij. Brez zadostne in kvalitetne zbirke gradiva pa knjižnica ne more omogočati pretoka novih spoznanj, pridobivanja novih in drugačnih pogledov na svet, bralnih navad in poleta domišljije, zato smo, da bi izboljšali proračun, namenjen nakupu knjig, zasnovali kampanjo pod sloganom DARUJEM&BEREM, s katero se na ustanove, podjetja, najširšo javnost, javne osebnosti, politike in na posameznike, na vse vas, ki radi zahajate v knjižnico ali na bibliobus, obračamo s prošnjo za finančno donacijo za nakup gradiva. S prispevkom po lastnih zmožnostih boste omogočili, da pretoka informacij in domišljije ne bomo pretrgali in se bo lahko iz knjižnice vse to pretakalo še naprej.

Akcija teče od 22. junija in doslej smo zbrali blizu 5.000 EUR, kar zadostuje za okoli 200 novih knjig. Vsakodnevno sproti na spletni strani knjižnice objavljamo višino zbranih sredstev, z večjimi donacijami pa se je doslej odzvalo že nekaj podjetij (Pošta, Telekom, Mariborski vodovod, Snaga, društvo Lira…) in posameznikov (Aco Prosnik - varuh bolnikovih pravic, Darja Kramberger - upokojena ravnateljica knjižnice, Gorazd Mazej - predsednik sveta knjižnice, Janja Vidmar - pisateljica in mestna svetnica, Truda Pepelnik - poslanka…), nekaj vidnih javnih osebnosti je dodatno prevzelo še ambasadorstvo Mariborske knjižnice, medijsko pokroviteljstvo naše akcije pa časopisna hiša Večer. Poletni del akcije bomo zaključili 22. septembra z javno prireditvijo, na kateri bomo predstavili pestro in široko dejavnost Mariborske knjižnice in se javno zahvalili vsem donatorjem.

In kako lahko podprete akcijo? S prostovoljnim prispevkom po svojih zmožnostih – znesek ni omejen.



Postanite prijatelji Mariborske knjižnice in po svojih močeh prispevajte za nakup novih knjig. Prispevke sprejemamo v vseh naših enotah. Lahko jih nakažete tudi na TRR (IBAN) Mariborske knjižnice: SI560127-0603-0372-772, BIC koda banke

BSLJSI2X, koda namena: OTHR (drugi nameni plačila), namen plačila: donatorski prispevek darujem in berem, sklic SI00 in šifra enote. Več na spletni strani

http://www.mb.sik.si.

Prijatelji knjižnice

DARUJEMO IN BEREMO

DARUJEM & BEREM

Kako poteka zbiranje sredstev? Preprosto pri knjižničarju ob obisku bibliobusa oziroma druge svoje enote ali z nakazilom sredstev na transakcijski račun (IBAN) Mariborske knjižnice: SI560127-0603-0372-772, BIC koda banke BSLJSI2X, koda namena: OTHR, namen plačila: donatorski prispevek darujem in berem, sklic SI00 in šifra enote.

Kako je zagotovljen nadzor nad zbranim denarjem in njihovo porabo? Vsak prispevek je vpisan v računalniški sistem Mariborske knjižnice, seznami literature po enotah pa so sproti dopolnjeni z informacijami o nakupih knjig. Podatek o zbranem denarju redno objavljamo v enotah Mariborske knjižnice in na spletni strani.

Kaj dobite v zameno za svoj prispevek? Poleg svežega branja, ki bo razveseljevalo mnoge bralce, dobi vsak donator priponko Prijatelj Mariborske knjižnice, po želji tudi javno objavimo ime že med akcijo ali ob zaključku.

S septembrom, ko se bibliobus vrača na svoje poti, vas torej vabimo, da ga ponovno obiščete. Na postajališčih v vaši občini gostuje:

ponedeljek 3. in 17.9. 16.15 – 17.15 Podova17.30 – 18.30 Sp. Gorica

petek 14. in 28.9. 15.00 – 16.30 Fram17.00 – 18.30 Rače

Tokrat pa vas lepo vabimo tudi, da postanete donator in s svojim prostovoljnim prispevkom omogočite večji izbor gradiva zase in za vse, ki radi obiskujejo knjižnico.

Dragica TURJAK,direktorica Mariborske knjižnice

VABILOOd 6. do 8. septembra 2012 bo v Mariboru strokovno

posvetovanje in festival potujočih knjižnic.

Na parkirišču pod hotelom City na Lentu se bo zbralo vseh 12 slovenskih bibliobusov in še kakšen iz tujine.

V hotelu City bo potekal simpozijski del, na parkirišču pa se bodo v petek, 7. septembra, ves dan predstavljali bibliobusi, potekale bodo različne delavnice in predstavitve.

Na otvoritveni slovesnosti bodo med drugimi sodelovali tudi učenci OŠ Fram s predstavo Aleša Mavra 'Otroci iščejo princa'.

O poteku dogodka bomo obširneje poročali v naslednji številki občinskega glasila, vse, ki vam čas dopušča ali želite spodbujati svoje otroke, pa vabimo, da se nam 7. septembra pridružite. Veselo, zabavno in poučno bo!



POGOVOR z na{o mlado ob~anko Mojco Krajnc, zlato maturantko z vsemi

doseženimi to~kami na mednarodni maturiBlizu sredine septembra, ko bodo bralce Novic dosegle te vrstice, bo v osnovnih in srednjih šolah znova živahno, saj

se bo kolesje novega šolskega leta že začelo vrteti. Do začetka predavanj za študente slovenskih fakultet bo tedaj sicer še nekaj prostih dni, ki pa bodo prav tako hitro (s)kopneli. Za 'stare bajte' bo vnovično široko odprtje vrat fakultet bolj kot ne 'mala malica', saj bodo 'faksovskega' okolja, ritma in sistema že vajeni, za bruce pa bo novo študijsko leto nedvomno večja prelomnica v njihovem življenju. Sploh za tiste, ki ne bodo študirali blizu kraja svojega bivanja.

To velja tudi za našo mlado občanko Mojco Krajnc iz Spodnje Gorice 19, punco, kakršne v naši občini še nismo imeli in našo tokratno sogovornico, ki bo že s septembrom zakorakala v novo poglavje svoje nadvse uspešne sedanjosti in še bolj mikavne prihodnosti. Kot študentka kemije. Tam daleč, v tako zelo drugačnih razmerah, od koder se predstavniki ene najbolj renomiranih fakultet na Zemlji preko svojih predstavnikov in razpredenih informacijskih mrež najprej ozirajo po najboljših dijakih na svetu ter spremljajo njihove uspehe, nato pa najobetavnejše izbrance na začetku zadnjega letnika srednjih šol povabijo na intervju. Odziv in interes za to je vselej velik, vsekakor pa bistveno višji od števila prostih mest. Za študijsko leto 2012/13 so prejeli 15.500 vlog. Skozi gosto sito (da ne rečem najmanjše šivankino uho) najrazličnejših testiranj in preizkusov znanja, vedenja in osebnostnih lastnosti je prišlo manj kot odstotek najboljših. Najsposobnejšim, najambicioznejšim in najperspektivnejšim mladeničem in mladenkam iz severa, juga, vzhoda in zahoda našega planeta, ki jim uspe ta 'veliki met', nato matična univerza in država gostiteljica za študij in bivanje namenita, preračunano v evropsko valuto, okoli 53.000 evrov letno (to pomnožite s štiri, saj toliko let traja tamkajšnji univerzitetni študijski program). Hkrati zanje ni več nemogočih poti in želja, saj imajo kot največji ugotovljeni kreativni ter najverjetnejši bodoči intelektualni potencial svetovnega formata odprte vse nadaljevalne izobraževalne, poklicne in siceršnje možnosti. Poleg tega študirajo sredi blišča in nenehnega razvoja – tam, kjer se (in tako bo po realnih prognozah vsaj še prihodnji dve desetletji) dobesedno cedita med in mleko. V Arabskih Emiratih. Tam, konkretno v Abu Dhabiju, bo tedaj, ko boste prebirali njeno neobičajno, čudovito, skorajda že 'znanstvenofantastično' zgodbo, tudi naša Mojca, ki bo na zadnji februarski dan prihodnjega leta dopolnila šele rosnih 20 let. Le kaj vse je še pred njo? Kaj vse bo še dosegla?

Z na videz krhko, drobno, nevpadljivo, skromno, za svoja mlada leta vsaj sprva neobičajno resnobno, a prijazno, človeško toplo, prijetno zgovorno in že po nekaj izrečenih stavkih sodeč široko razgledano in odločno Mojco, ki jo tisti, ki jo bolje poznajo, ocenjujejo kot 'že od nekdaj nekoliko drugačno', smo se pogovarjali 13. julija 2012, ko so bili tudi uradno že znani rezultati letošnje mednarodne mature (ti so objavljeni nekoliko prej kot rezultati 'klasičnih' maturitetnih preizkusov). To je bil dan za dnem, ko so si zlato maturantko II. gimnazije v Mariboru, ki je dosegla maksimalno možno število točk na mednarodni maturi, dobesedno od jutra do večera brez premora podajali tako rekoč vsi mediji na Štajerskem. Tudi na slovesnem sprejemu pri županu Občine Rače-Fram in med najinim dolgim klepetom ji je jeziček odlično služil in ji tekel kot namazan, zato mi je priprava tega intervjuja predstavljala velik užitek.

• Mojca, se lahko, prosim, za bralce občinskega glasila na kratko predstaviš?

Seveda. Sem Mojca Krajnc in sem stara 19 let. Živim v Sp. Gorici, v šriričlanski družini, skupaj z mamo, očetom in starejšim bratom. Osnovno šolo sem obiskovala v Račah, letos pa sem zaključila II. gimnazijo v Mariboru, kjer sem bila zadnja dva letnika vključena v program mednarodne mature. Sedaj pa je pred menoj študij kemije v Abu Dhabiju (nasmeh).

Mojčino otroštvo - prva svečka na

rojstnodnevni torti (levo)

Prisrčno stegovanje ročice male Mojce, ko se še ni vedelo, kakšen zaklad sposobnosti se

skriva v njej… (desno)

• Leta 2008 si bila med prejemniki zlate županove petice, ki jo dobijo vsi učenci OŠ v naši občini, ki so vsa leta osnovnošolskega izobraževanja zaključili z odličnim uspehom. Kasneje si šolanje nadaljevala na II. gimnaziji v Mariboru. Zakaj tam in ali bi bila tudi danes tvoja tovrstna odločitev enaka?

Devetošolka Mojca (v črno-beli garderobi) med prejemniki zlatih županovih petic, na osrednji prireditvi

ob občinskem prazniku, leta 2008



Po uspešno zaključeni osnovni šoli v Račah se mi je mariborska II. gimnazija pravzaprav zdela najbolj logična izbira. To priznano srednjo šolo so mi predlagali tudi vsi učitelji v OŠ, predvsem pa moja tamkajšnja razredničarka Marija Zavernik.

Povedati moram, da odločitve glede šolanja na II. gimnaziji nikoli nisem obžalovala niti za trenutek. Brez vsake dileme bi se še enkrat odločila enako. Prav tako bi izbrala enak potek vseh ostalih dogodkov, ki so si sledili v minulih štirih letih gimnazijskega šolanja.

• Lahko zaupaš, kaj imaš v mislih pri tem?Predvsem tukaj mislim na zadovoljstvo spričo dejstva,

da je splet okoliščin privedel do tega, da sem dovolj zgodaj 'naletela' na program mednarodne mature, o kateri prej nisem veliko vedela in o njej tudi nisem razmišljala kot o svoji usmeritvi.

• Kaj je botrovalo temu, da si kasneje vseeno pristala prav med dijaki programa mednarodne mature in kaj je to pomenilo zate? Začetek te zgodbe sega v 2. letnik, ko smo pri predmetu

Kemija dobili novo profesorico, Zdenko Keuc (ta je, mimogrede, mama pevke Maje Keuc – op. ured.). Prav ona nas je podrobneje seznanila s programom mednarodne mature, ki me je takoj pritegnil. Ko sem spoznala prednosti in možnosti tega programa v teoretičnem smislu in ker sem izpolnjevala pogoje za vključitev, vpis ni bil vprašljiv. Sedaj lahko tudi iz praktičnih izkušenj potrdim, da je dijakom programa mednarodne mature omogočena veliko večja individualnost pri delu, saj profesorji ne 'morijo' vsevprek z vsemi predmeti enakovredno, temveč spodbujajo zgodnje odkrivanje tistih področij, za katera posamezni dijaki kot individuumi pokažejo največje veselje in zanimanje, kjer lahko najbolje izrazijo svoje sposobnosti in pokažejo svoj talent. Ko dijaki prepoznajo ta interesna področja, imajo pri svoji usmeritvi vso pomoč in podporo profesorjev. To posledično pomeni, da se lahko že v gimnazijski dobi temeljito poglobijo in posvetijo spoznavanju ter raziskovanju teh področij. Običajno gre pri tem za vsebine, kjer se najbolj vidijo tudi v prihodnosti. Tak sistem razmišljanja in dela omogoča večji in hitrejši intelektualni in osebnostni razvoj, za mladega človeka pa je zanimivo in zabavno tudi iz razloga, ker smo v tem obdobju še posebej dojemljivi za novosti, zanimiva odkritja, lastne dosežke, imamo željo po osebni prepoznavnosti ter smo praviloma odklonilni do vsega dolgočasnega, nezanimivega, rutinskega.

Sicer pa je moj predmetnik v programu mednarodne mature obsegal pouk slovenščine, dveh tujih jezikov – nemščine in angleščine, kemije, biologije, matematike in psihologije. Povsod, tudi pri slednji, je bil poudarek na eksperimentalnem pristopu k učenju, na spodbujanju kreativnosti, inovativnosti. Pouk pri vseh predmetih je seveda (zadnji dve leti) v celoti potekal v angleškem jeziku.

• Lahko v programu mednarodne mature najdeš tudi kakšno motečo 'smet'?Ne (odločno). Nesporno dejstvo je, da je program

mednarodne mature boljši, predvsem pa občutno bolje

organiziran od klasičnega gimnazijskega programa. Dijakom mednarodne mature so dostopni najkakovostnejši viri svetovne literature, kar je neprecenljivega pomena. Omogočena so jim tudi potovanja; sama sem bila, denimo, na izmenjavi v Bratislavi, pa na intervjuju v Abu Dhabiju. II. gimnazija mi je odprla okno v svet. Ne le metaforično, tudi povsem dobesedno.

• Torej ta program priporočaš tudi drugim?Absolutno! Obenem lahko povem, da mi je OŠ Rače,

ki sem jo obiskovala prej, nudila ustrezno podlago za uspešno nadaljevanje gimnazijskega izobraževanja, zaradi česar sem vsem, ki so k temu pripomogli, zelo hvaležna. Priložnost izkoriščam za apel mlajšim, osnovnošolcem, da že od vsega začetka z vso energijo vlagajo znanje vase in se ne zadovoljijo s povprečjem, temveč nenehno stremijo k višjim ciljem. To je predpogoj za odmevnejši uspeh; do njega sicer najbrž ne more priti prav vsak, a nekaterim vendarle uspe. S tem pa se človeku ponudi velikanska priložnost za uresničitev najlepših sanj, zato se splača maksimalno potruditi!

Foto utrinki iz šole v naravi 8. razreda (Planica), ki so jih za Mojco, ki ima sama le malo fotografij, izbrskali iz arhiva OŠ Rače in

predstavljajo Mojco kot strelko, čedno najstnico, igralko (na posnetku na blazini skrajno levo) ter plesalko (na zadnjem posnetku skrajno desno)



• Kdaj pa si se pravzaprav usodno zaljubila v kemijo?Tudi pri tem je imela odločilno vlogo prof. Zdenka

Keuc, ki mi je približala čare, možnosti in pomene kemije ter me z njo dobesedno okužila. Tako sem predvsem po njeni zaslugi to področje sčasoma prepoznala kot svoj primarni interes in se mu že takrat prioritetno posvetila. Na gimnaziji mi je bil omogočen tudi dodaten pouk kemije, po individualnem programu, ob tem pa sem obiskovala še pouk oz. predavanja na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo v Ljubljani.

Gimnazijka Mojca Krajnc februarja 2011, na praznovanju stričevega Abrahama, ko je že bila 'okužena' s kemijo

• Si ob vpisu na II. gimnazijo pričakovala, da boš tudi tam najbolj blestela? Kaj pa vem… Ko si star 15 let, ne moreš natančneje

vedeti, kaj lahko kje pričakuješ. Ne razmišljaš toliko in na tak način. Sama sem pač vedno sledila pouku, doma pa se sprotno in sistematično učila; najbrž so me tudi zato zaobšle vse učne težave, s katerimi se ne tako redko srečujejo vrstniki.

Pri izbiri srednje šole sem zgolj sledila lastnemu klicu, pa tudi podpora in sugestije okolice so šle v to smer. Res pa je, da sem na II. gimnaziji sprva imela v mislih klasičen program, kot svoj poklicni vrhunec pa sem v daljavi videla medicino. Šele kasneje sem na svoji poti srečala ljudi, ki so s svojim zgledom in osebnostnimi lastnostmi spremenili moj miselni vzorec in obrnili tok dogodkov mojega življenja v drugo smer. Vesela sem, da je tako in vem, da verjamejo vame. Zato se na stopnji, kjer se nahajam sedaj, počutim polna adrenalina, pozitivnih pričakovanj in novega zagona ter popolnoma pripravljena na nova spoznanja in izzive, ki so pred menoj.

• In trdno odločena, da krivuljo svojega znanja in uspeha s študijem na priznani tuji univerzi dvigneš čim višje?!Tako je.

• Kje so tvoje meje? Kje se vidiš čez 10, 20 let?Kje so moje meje, bo pokazal čas. Sedaj je za tovrstne

napovedi še prehitro. Obstajajo sicer okvirni plani, vendar je smer zaenkrat še bolj ohlapno začrtana, vodi pa na področje raziskovanja in proizvodnje zdravil. Izziv so mi predvsem tista zdravila, ki jih farmacevtska in medicinska znanost še ne poznata, jih pa že desetletja najbolj goreče pričakujeta, prav tako kot na milijone bolnikov po vsem svetu.

• Že imaš v mislih kak zvarek?Ne, seveda ne… Saj vem, da obe veva, da to ni tako

preprosto… Vprašanje, komu in kdaj bo resnično uspelo.

• Kako pa se počutiš v vlogi medijske zvezde, kar si letos poleti postala zaradi osupljivega rezultata – doseženega plafona na mednarodni maturi?Saj ni tako slabo (smeh). Je pa kar naporno. Čeprav

moram priznati, da se zdaj počutim prav prijetno. Hkrati pa se najlepše zahvaljujem za prijazen sprejem pri gospodu županu in za spominsko pozornost, ki ste mi jo namenili.

Mojco Krajnc je ob njenem izjemnem maturitetnem uspehu sprejel in ji iskreno čestital tudi župan Občine Rače-Fram Branko Ledinek;

med zanimivim pogovorom je prvi mož naše občine izrazil ponos, da imamo v občini tako perspektiven mlad potencial; julija 2012

Denimo, da sva sedaj vsaj v grobih obrisih osvetlili tvoja gimnazijska leta, predvsem kar zadeva sam program tamkajšnjega izobraževanja in tvoje mnenje o njem. Kdaj in na kak način pa se je v zgodbi pojavila ideja o študiju v Abu Dhabiju in zakaj te je potegnilo v eksotične Arabske Emirate in ne na primer kam v ZDA ali Veliko Britanijo?

Še dobro se spomnim dne, ko je II. gimnazijo obiskala bivša dijakinja te šole, Tina Škorjanc, ki sedaj študira v Arabskih Emiratih in sicer na univerzi, ki sodi v sklop univerze v New Yorku. Ta ameriška univerza ima svoje izpostave še po več svetovnih prestolnicah in drugih večjih študijskih središčih (v Sydneyu, Londonu, Buenos Airesu, Šanghaju), pri čemer je univerza v Abu Dhabiju povsem enakovredna tisti v matičnem New Yorku. Preko mreže svojih ljudi univerza išče najuspešnejše in najambicioznejše dijake po vsem svetu ter si jih 'rezervira', jih informira ter spodbuja k temu, da bi se odločili za vpis v njihove študijske programe.

Ko sem torej, tedaj kot dijakinja 3. letnika, poslušala razlago omenjene starejše kolegice - in to sem počela z odprtimi usti - se je v meni prvikrat porodila tiha želja, da bi ji sledila. Vendar so se Arabski Emirati zdeli tako odmaknjeni, upanje, da bi mi uspelo priti tja, pa iluzorno.



A vsaka zgodba, vsak uspeh, se začne s prvo stopinjo. Tako je bilo tudi pri meni. Bila sem prepričljivo odlična dijakinja in ko sem na podlagi sprotnega preverjanja na začetku 4. letnika programa mednarodne mature na II. gimnaziji dobila predvidene ocene zaključka svojega tamkajšnjega izobraževanja, sem se s tisto prognozo samih sedmic (v mednarodni maturi so ocene od 1 do 7) in nominacijo šole vpisala na želeno univerzo v Abu Dhabiju.

• Pri tem najbrž ne gre za vpis, kot ga poznamo pri nas?Res je. Ne zadošča zgolj vpis z osnovnimi podatki na

preprosti poli, kot je to običaj na slovenskih fakultetah. Dejansko gre za sklop esejev, kjer se je potrebno celovito predstaviti in posledično vtkati silno raznolike podatke o svoji osebnosti na splošno, o načinu življenja in pogledih na različne stvari, pojave in situacije, podrobneje opisati dosedanje izobraževanje, delo in uspehe ter predstaviti interesna področja, aktivnosti ter želene poklicne in siceršnje cilje, pri tem pa ne pozabiti temeljito pojasniti, zakaj meniš, da si primeren za študij na njihovi univerzi in kako bi kot njihov študent prispeval k dodatnemu dvigu ugleda univerze ter kak prispevek bi želel dati svetu. Te pisne dokumente o svojih že realiziranih nalogah in željah za bodočnost sem nato, skupaj z uradno napovedjo pričakovanih zaključnih ocen ter s potrdili šole o mojih dosežkih in aktivnostih, poslala na želeno univerzo v Abu Dhabi. Vrstnikov iz vseh celin, ki so ravnali enako kot jaz, je bilo okoli 15.500 (petnajsttisočpetsto!). In najbrž so tudi ostali podobno nestrpno čakali na odgovor. Kar dolgo je trajalo, preden smo ga dočakali, saj so naše številne vloge očitno skrbno tehtali in preučevali.

• Kaj so ti sporočili?Veselo novico, da sem uvrščena v ožji izbor, s čemer

sem postala t.i. 'potencialna kandidatka' za sprejem in sem bila decembra 2011 povabljena na t.i. 'vikend kandidatov' v Abu Dhabi, na njihove stroške.

• Kako je bilo?Super! Nepozabno! Šlo je za unikatno, svojevrstno

izkušnjo. Že na letališču v Abu Dhabiju mi je bil dodeljen celoten servis, obravnavana sem bila kot oseba s statusom VIP. Nastanili so me v luksuzni hotel. Tam sem spoznala nesluteno razsežnost razkošja, kmalu pa tudi ostale 'potencialne kandidate', ki so se prebili skozi prvo resnejše selekcijsko sito in bili s tem za korak bližje svojim sanjam. Povabljenih nas je bilo 70, prišli pa smo iz 'vseh vetrov', iz kar 40 držav. Bila sem edina Slovenka.

Vse je bilo kot v najlepši pravljici, resnično smo se počutili dobrodošli, zaželeni, pomembni. Pripadla nam je tudi čast, da nas je osebno nagovoril predsednik univerze v New Yorku, John Sexton, ki je bil častni gost srečanja, sicer pa je znan kot izjemen retorik, ki človeka s svojim govorom dobesedno prevzame in (za)objame. Je prava ikona in velikanska avtoriteta.

Tisti štirje dnevi v Abu Dhabiju so nas zaznamovali in, trdno verjamem, v vseh kandidatih le še dodatno okrepili željo, da naredimo vse, da se tja še vrnemo, naslednjič v

vlogi študentov.

• Verjetno pa na 'vikendu kandidatov' v Arabskih Emiratih niste le dobro jedli, občudovali arhitek-tonskih presežkov in zloščenih limuzin, spali v najboljših posteljah, uživali v eksotičnih pogledih na okolico, se ozirali za bogatimi šejki in se ščipali, da bi preverili, če morda ne sanjate?Vse to in še več (smeh). Poleg tega so nas seveda tudi

temeljito in vsestransko preizkusili v praksi. Formirali so več skupin (razredov). Vsaka skupina je štela 8 kandidatov (tako je tudi kasneje, pri študiju), ki so nam dodelili tematiko (zanjo nismo vedeli vnaprej), s področja katere smo morali predstavljati svoje znanje profesorjem in z njimi čim prepričljiveje diskutirati. Pri tem smo se znašli še pod drobnogledom 10-članske komisije, ki nas je ves čas pozorno poslušala in opazovala. Sama sem se morala preizkusiti v poznavanju genetike, kar mi je povsem ustrezalo in mi ni povzročalo nikakršnih zadreg.

Kljub temu pa je bilo naporno, saj je vse potekalo zelo intenzivno. A bilo je nepopisno zanimivo, izjemno. Tak vtis sem izrazila tudi v refleksivnem pisanju, kjer smo morali opisati, kako smo doživeli obisk pri njih.

Ker na univerzo sprejmejo le najboljše, je potrebno narediti vrhunski celostni vtis in se resnično vsestransko izkazati. Z imenom njihove univerze namreč želijo povezati le odprte, samozavestne, komunikativne, ambiciozno naravnane, nadpovprečno kreativne, športno dejavne in maksimalno akademsko uspešne ljudi, ki se znajo izbrano vesti tudi v vseh ostalih okoliščinah. Tako sem bila, recimo, kar nekoliko v dvomih, če sem med zaključno večerjo v hotelu s sedmimi zvezdicami upravičila njihovo zaupanje in se dovolj dobro izkazala tudi s pravim razmerjem med hitrostjo in načinom prehranjevanja ter količino vmesnega pogovora, ki sem jim ga namenila. Nisem nek eminenten človek, živim v povsem povprečni družini in bonton, najprimernejši za tovrstne rituale, mi ni do te mere poznan, da mi ne bi moglo spodleteti zaradi takih navideznih banalnosti. Vedela sem namreč, da nam, kandidatom, v vsakem trenutku in pri slehernem gibu za vratom visijo nevidne zanke, ki nas lahko za vselej oropajo možnosti, ki se nam je ponujala. In priti tja, pogledati sanjam dobesedno v obraz, nato pa ugotoviti, da ti je spodrsnilo na koncu – ne, tega si resnično nisem znala predstavljati in nisem smela dopustiti!

• In se tudi ni zgodilo.Na srečo res ne. Približno teden dni po intervjuju

oz. zaključenem 'vikendu kandidatov' v Abu Dhabiju je od tam prispelo elektronsko sporočilo (kmalu zatem pa še z redno pošto), da sem sprejeta na njihovo univerzo. Enakega sporočila nas je bilo deležnih 40 kandidatov, preostalim tridesetim, ki jih med srečanjem niso prepoznali kot dovolj vsestransko primernih, pa so pokopali tovrstne upe. To je res kruto. Najprej ti pokažejo, kje bi lahko živel, kaj bi ti lahko nudili, kaj bi lahko postal, potem pa ti to, za kar se po najboljših močeh boriš in kar tako rekoč čutiš že na dosegu roke, z nekaj stavki odvzamejo…



• Kakšna je bila tvoja reakcija, ko si izvedela, da boš postala študentka želene elitne newyorške univerze na njeni enoti v Abu Dhabiju?Nemudoma sem o tem obvestila starše, že v naslednjem

trenutku pa sem si šla kupit torto.

• Zgolj to?Ja. To je bila nadgradnja moje reakcije ob informaciji,

da sem dosegla vse točke na mednarodni maturi. Tedaj sem si namreč 'častila' sladoled.

Kopija časopisnega članka, ki ga je o Mojci objavil dnevnik Večer, 13.7.2012

• Saj res… Kaj pa bi se zgodilo v primeru, če se na maturi ne bi 100-odstotno izšlo po pričakovanjih, torej, če bi ocene odstopale od tistih v napovedi, ki si jo oddala skupaj z vlogo za vpis na fakulteto?Vse bi šlo po zlu in z vpisom ne bi bilo nič… To je

bil seveda dodaten pritisk, saj bi me lahko, ne glede na že prejeto obvestilo o sprejemu, v primeru kakšne nižje maturitetne ocene na fakulteti v Abu Dhabiju še vedno zavrnili. Da do tega ne bi prišlo in da bi bila za maturo res maksimalno dobro pripravljena, sem tudi čas letenja na 'razgovor kandidatov' porabila za učenje.

• Koliko časa pa si sicer posvečala učenju? Na II. gimnaziji smo običajno imeli pouk med 8. in 16.

uro, nato pa sem se s šolskimi obveznostmi v povprečju še dve do tri ure dnevno ukvarjala doma. Vendar menim, da je še bolj od količine učenja pomembno to, da delaš tekoče, sproti, saj tako svoje znanje najlažje akumuliraš in utrjuješ.

• Si sploh poznala kakšno drugačno oceno od tiste najvišje?Pravzaprav skorajda ne.

• Ti je morda znano, koliko predstavnikov tvoje generacije se je šolalo po programu mednarodne mature in koliko med njimi vas je na letošnjem zrelostnem izpitu doseglo vse točke?Po svetu nas je mednarodno maturo letos pisalo okoli

53.000 dijakov, 123 pa nas je doseglo vse možne točke.

• K temu pa res ni kaj dodati. Kapo dol!Hvala.

• Upam, da sedaj z veliko žlico uživaš več kot zaslužene počitnice. Kaj pa je tisto, kar najraje počneš v prostem času?Rada pišem in berem. Pri slednjem sem se v zadnjem

času osredotočila predvsem na romane preteklih dveh stoletij.

• Tvoja najljubša knjiga?'Sto let samote', avtorja Gabriela Garzie Marquesa, ki

je pred 30 leti prejel Nobelovo nagrado za književnost. Gre za znano epsko delo, ki je izvrsten primer magičnega realizma, sočasno pa tudi filozofsko razmišljanje o naravi časa, izolacije ter tudi o povsem vsakodnevnem življenju.

• Že s septembrom te čaka nov ritem, nova velika izkušnja in preizkušnja. Kdaj odpotuješ v Abu Dhabi?Odpotujem konec avgusta. Ker bom imela pokrite

stroške študija, zagotovljeno brezplačno in kakovostno bivanje (v posebni stolpnici za študente) ter dobivala žepnino za prigrizke in ostale nujne življenjske potrebe (skupno v višini 65.000 ameriških dolarjev letno, od tega za šolnino 40.000), si to lahko privoščim, saj finančna skrb odpade. Univerza plača tudi letalsko karto, januarja vsako leto pa svojim študentom omogoči še dvotedensko izmenjavo v katerikoli podružnice te univerze. Sama bom tako januarja 2013 morda obiskala London.

• Kako bo potekal tvoj študij?Najbolj se veselim samostojnega dela, zaradi česar

se bom v največji mogoči meri lahko posvetila in osredotočila na tisto, kar me najbolj veseli - kemija. Če pa te nekaj veseli in ti je 'pisano na kožo', tiste vsebine tudi rad in samoiniciativno raziskuješ, se izobražuješ in ti nobena aktivnost ni zoprna in težka ter nobena ura dela vržena proč. Ta logika in način delovanja sta mi res že od nekdaj blizu in ju v našem sistemu izobraževanja, od osnovnih preko (večine) srednjih šol in tudi kasneje na fakultetah, zelo pogrešam.

Prednost univerze, kamor odhajam, so tudi male skupine, kjer predavanja ne potekajo na način, da profesor predava, študentje pa se ob tem bolj ali manj dolgočasijo, temveč rešujejo naloge in medsebojno diskutirajo, se usmerjajo, se skupaj lotevajo problemov, na katere naletijo.

Sicer pa je vsakemu študentu dodeljen mentor, ki uvodoma pomaga pri sestavi urnika (tudi ta je sestavljen individualno), kasneje pa je zadolžen za pomoč pri vsem, kar študent želi in potrebuje.

Ker bom študirala kemijo, mi veliko pomeni tudi dejstvo, da grem na univerzo, ki razpolaga s tozadevno vrhunsko opremo in uporablja državni laboratorij.

• Vse to se bo dogajalo na univerzi, katere rang je primerljiv s svetovno znano univerzo v Cambridgeu, kajne?Točno.

• Vem, da nekoliko prehitevam, pa vendar… Kaj pa potem, po štirih letih univerzitetnega študija?Minula štiri leta so mi prinesla veliko odgovorov,

preobratov ter na moji poti pomenila velik premik naprej;



najbrž se bo podobno zgodilo tudi v naslednjih štirih. Po uspešno zaključeni fakulteti je nekako primerno,

da nadaljuješ z magisterijem, morda celo doktoratom. Diplomantom univerz s takšnim renomejem so vrata vsekakor povsod odprta. Poleg tega za to poskrbijo tudi svetovalci, ki študente pripravljajo na intervjuje, zanje sestavljajo priporočila, jim iščejo pripravništva, zaposlitvene možnosti in podobno.

• Kako pa se boš kot Spodnjegoričanka počutila v Abu Dhabiju?Po moje dobro. Abu Dhabi je, za razliko od 'zahajajoče'

Evrope, namreč tista točka na svetovnem zemljevidu, ki je v nenehnem vzponu in razvojnem razcvetu. Vemo, da gre za območje, bogato z nafto, kapitalu iz tega naslova pa se ob bok vse bolj postavlja tudi turizem. Tam jih zanima le napredek na vseh področjih, zato iščejo ljudi, v kakovostno izobraževanje katerih se jim splača vlagati, v zameno za to pa pričakujejo, da jim bodo nekoč to znanje koristno in v še večji meri vračali.

• In kaj na to, da odhajaš v ta mondeni svet bliskovitega razvoja in velikih priložnosti, pravijo tvoji starši, prijatelji, sorodniki, bivši sošolci, učitelji, profesorji?Doma me podpirajo in so ponosni name. Starša se zdaj

še zelo dobro držita in mi prizanašata s sentimentalnostjo. A bolj se bo bližal termin odhoda, bolj verjetno je, da bodo na dan prihajala prava čustva, kar pa je najbrž povsem normalno.

Mojčin razred letos pomladi, na zaključnem pikniku II. gimnazije; Mojca je na posnetku skrajno desno

Ponosna in srečna sem, da sem bila Mojčina učiteljica

Ta zapis nastaja sredi meseca julija. Šolski prostori so prazni, manjka otroški živ žav. Učenci so na zasluženih počitnicah in se polnijo z energijo, ki jo bodo potrebovali ob začetku in tekom novega šolskega leta. Pišem šolsko kroniko, v katero zapisujemo vse pomembne dogodke, uspehe in rezultate šolskega leta. Pred mano je izdaja Večera, v katerem je predstavljena Mojca Krajnc, zlata maturantka mednarodne mature na II. gimnaziji, ki je

osvojila vse možne točke. In prav ta Mojca je bila ena izmed osemindvajsetih učencev, ki so v šolskem letu 2007 /2008 zaključili šolanje na naši osnovni šoli. Vsa leta šolanja niso imeli možnosti tekmovanja s paralelko, kajti iz njihove generacije se je v šolo vpisalo le 28 učencev, kar je zadostovalo samo za en oddelek. Učencev to ni prav nič motilo. Bili so delovni , uspešni, nagajivi, skratka razred, ki si ga vsak učitelj samo želi.

Mojca Krajnc (v drugi vrsti od spodaj navzgor, tretja z desne) s svojimi sošolci in sošolkami; 2.a OŠ Rače,

šolsko leto 2000/2001

Da bo Mojca zelo uspešna, je dokazala že v 8. razredu, ko je osvojila kar pet zlatih priznanj (področja: diabetes, kemija, matematika, zgodovina in fizika).

Z zlatimi priznanji je nadaljevala tudi v 9. razredu, kjer je osvojila:• zlato Vegovo priznanje,• zlato Štefanovo priznanje,• zlato priznanje iz poznavanja nemškega jezika,• zlato priznanje iz znanja zgodovine,• zlato Cankarjevo priznanje,• zlato Proteusovo priznanje,• zlato priznanje iz znanja o diabetesu.

Poleg naštetih zlatih priznanj je prejela še nagrado na natečaju Tolmin 2008, mednarodno nagrado Perplex in Frkolinovo nagrado za posebne dosežke na literarnem področju.

Izpisala bom odstavek, ki je zapisan v šolski kroniki ob zaključku šolskega leta 2007/2008 :

'Naj učenka Mojca Krajnc je s svojimi številnimi uspehi in rezultati na posameznih tekmovanjih dokazala, da smo ji upravičeno nadeli ime najuspešnejša, najprizadevnejša in najboljša učenka OŠ Rače zadnjega desetletja'.

Kot sem zapisala že v naslovu: ponosna in srečna sem, da sem bila Mojčina učiteljica.

Marija ZAVERNIK, OŠ Rače



Mojca na klopci pred gradom Rače, po opravljenem intervjuju za Novice, 13. julija 2012

• Mojca, še enkrat vse čestitke za tvoje dosedanje uspehe, predvsem pa uspešen študij v Abu Dhabiju, vse dobro in srečno na tvoji poti, kjerkoli te bo že vodila in kamorkoli te bo ponesla!Prisrčna hvala za dobre želje in vaše zanimanje.

• Lahko računamo na to, da se za Novice kdaj javiš tudi iz Arabskih Emiratov?

V pri~akovanju 103. rojstnega dne

Angele Nosan iz Morja

O katerem ‚navadnem‘ občanu oz. občanki smo v Novicah doslej največkrat pisali? Prosim sicer, da me ne primete za besedo, čeprav si z veliko verjetnostjo upam trditi, da je to Angela Nosan, rojena 15. 9. 1909, naša najstarejša občanka, ki je še pred sedmimi leti samostojno živela v svojem skromnem domu v Morju, odtlej pa je varovanka Doma Danice Vogrinec v Mariboru.

Angelco, kot jo ljubkovalno kličejo mnogi znanci, smo v našem glasilu predstavili že, ko jih ni imela še niti 100 (let, namreč); prava lokalna atrakcija je namreč bilo srečevati čilo, zdravo in vitalno več kot devetdesetletnico, ki je skoraj vsakodnevno peš hodila v trgovino, za seboj pa vlekla voziček z nakupom. Že tedaj je bilo mogoče sklepati, da bo njena starost dosegla trimestno število. In odkar se je to res zgodilo, jo za rojstni dan vselej obiščemo, skromno obdarimo in zaželimo nadaljnjega zdravja, obenem pa jo občudujemo, saj njen videz in um nikakor ne kažeta dejanskih več kot desetih desetletij.

Lani, na Angelčin 102. rojstni dan, nam je slavljenka ob zdravici obljubila, da se letos sredi septembra znova vidimo.

Angela Nosan je 15.9.2011 ob kapljici šampanjca našemu županu, vsem ostalim prisotnim in tudi sama sebi obljubila, da bomo skupaj nazdravili tudi njenemu 103. rojstnemu dnevu

Kar zadeva nas, že nestrpno čakamo in močno upam, da tudi dočakamo - zato, ker je Angelca resnično prava korenina in ker ji iz srca privoščimo, da bi prelisičila zakone narave in še dolgo živela. Mi pa bi seveda tudi v bodoče (v decembrskih številkah Novic) z največjim veseljem in ponosom poročali o njenih visokih in občudovanja vrednih osebnih jubilejih.

S. A.

Najstarej{a ob~anka

Velja. Obljubim, da se bom tu in tam s kakšnim krajšim zapisom javila tudi od tam.

Pripravila: Simona ANTOLIČ



LOKALNE MINI IN MAKSI ZANIMIVOSTI

Za nami je trinajsti ob~inski praznik

Prvi poletni dan, 21. junij, je datum, ko občina Rače-Fram obeležuje svoj praznik; letos se je to zgodilo že trinajstič zapovrstjo. Ob tej priložnosti so se v času od 14. – 20. junija zvrstile številne in raznolike kulturne, glasbene in zabavne prireditve. Celotno dogajanje je doseglo vrhunec na sklepni dan prazničnih dogajanj, ko je - tokrat zaradi toplega predpoletnega večera znova na grajskem dvorišču, ki se je ponovno izkazalo za idealen prireditveni ambient - množica ljudi zaploskala prejemnikom zlatih županovih petic (prejelo jih je dvajset najboljših devetošolcev naših osnovnih šol), dobitnikom priznanj župana (namenjena so posameznikom za posebne dosežke in dolgo, požrtvovalno ter posebej uspešno delo na humanitarnem, društvenem, športnem ali kakšnem drugem za lokalno skupnost pomembnem področju) ter prejemnikom najvišjega priznanja - spominske plakete.

Udeleženci osrednje proslave ob občinskem prazniku 2012; notranje dvorišče gradu Rače je znova potrdilo sloves fantastičnega prireditvenega prostora



Župan je v svojem slovesnem nagovoru strnil dosedanje skupne dosežke, aktualna dogajanja ter bodoče cilje Občine Rače-Fram, največ lepih misli, pozornosti in zahval pa posvetil nagrajencem.

Sedaj pa k letošnjim nagrajencem:Iz rok župana Občine Rače-Fram Branka Ledineka so zlate petice prejeli devetošolci Maša Ačko, Jana Ježovnik,

Maja Lešnik, Nika Bizjak, Maja Belič, Zala Meklav, Gregor Stavbar, Inja Škrinjar, Urška Štibler (iz OŠ Fram) ter Luka Falež, Zala Horvat, Mojca Hraš, Matevž Mandl, Alen Radolič, Tippy Vračko, Špela Frangež, Meta Ješovnik, Mojca Pernat, Klara Šibila in Matic Trčko (iz OŠ Rače).

Vsem (sedaj že bivšim) devetošolcem čestitamo za dosežen uspeh in jim želimo veliko pridobljenih novih znanj na nadaljnji izobraževalni poti ter uresničitev poklicnih ciljev.

Priznanja župana so letos prejeli (podajamo tudi obrazložitev):

• Jože Krajnc iz Rač - v dobrem desetletju aktivnega sodelovanja v Društvu upokojencev Rače je s svojim prostovoljnim delom in humano naravnanostjo bistveno pripomogel k ureditvi optimalnih pogojev za izvajanje druženja upokojencev v Račah. Njegov doprinos se nanaša predvsem na aktivnosti, povezane z ureditvijo stavbe, ki ji danes upokojenci s ponosom rečejo dom, pred letom 2003 pa je to bila opuščena, dotrajana in neugledna baraka v jami.

Jože Krajnc opravlja od leta 2005 delo gospodarja v tem domu, sočasno pa je tudi član nadzornega odbora.

• Iztok Rojko iz Rač - neločljivo je povezan z ustanovitvijo in delovanjem Turističnega športnega društva ‚Toti lisjak‘, ki pod tem imenom uradno deluje pet let. Pred tem so posamezni zanesenjaki, sedaj člani tega društva, že vrsto let delovali z namenom doseganja enakih ciljev, kot so sedaj moto Totih lisjakov. Tako se predvsem njihova prizadevanja za čim uspešnejše humanitarno delovanje v lokalnem okolju in tudi širše čutijo že celo desetletje.

Slovesen nagovor župana Občine Rače-Fram Branka Ledineka na osrednji prireditvi ob občinskem prazniku 2012

Glasbeni izvajalci: člani in članice KKID Sv. Jožefa Delavca Rače; na klavirju jih spremlja Damjan Cigler

Simbolično javno nagrajevanje letošnjih devetošolcev – odličnjakovNajboljši devetošolci – prejemniki zlatih županovih petic,

na spominskem skupnem posnetku z županom



Iztoku Rojku gre v vlogi predsednika Totih lisjakov največja zasluga za to, da v kraju zaradi njihovih aktivnostih živi dobrodelnost, saj skozi tovrstne prireditve društvo namenja denar skupinam in posameznikom, ki so finančne pomoči najbolj potrebni. Tudi Lisjakov kotel 2012, ki je najodmevnejša prireditev društva, je odlično uspela, privabila veliko ljudi, z izkupičkom pa bo komu, ki se je znašel v stiski, slednja nekoliko olajšana.

• Viktorija Rodič iz Frama - za prejemnico priznanja so jo predlagali člani Župnijske Karitas Fram, ki so v svoji obrazložitvi zapisali, da gre v primeru imenovane za natančno, uspešno in dolgoletno opravljanje humanitarnega poslanstva in vodenja financ. Viktorija Rodič dosledno skrbi, da so vse prošnje pravočasno rešene, pri čemer jo odlikuje pozitiven odnos do težav v lokalnem okolju. Vedno je pripravljena priskočiti na pomoč ljudem v stiski, njena vesela narava, dobrovoljnost in darežljivost pa so lastnosti, ki jih odlikujejo le najbolj srčne ljudi, ki so za mnoge sonce v temi in jih ni mogoče spregledati.

• Vili Ačko iz Spodnje Gorice - član PGD Sp. in Zg. Gorica je postal že leta 1965. V dosedanjem več kot štiri in pol desetletja trajajočem aktivnem sodelovanju pri delovanju tega društva je svoj doprinos dal tudi kot član nadzornega odbora. Vili Ačko je bil sicer zaradi zdravstvenih težav svojo nekdanjo aktivnost v zadnjem obdobju primoran nekoliko opustiti, kljub temu pa še vedno spremlja in se veseli vseh dejavnosti in uspehov PGD Sp. in Zg. Gorica. Čeprav je za svoje društveno delovanje prejel že različna priznanja, si za svoja prizadevanja k razvoju gasilstva v matičnem kraju zasluži še priznanje župana.

• Jakob Krajnc iz Frama - že dolgo vrsto let je aktiven član PGD Fram. Za svoje požrtvovalno delo v vrstah gasilcev je prejel številna društvena priznanja, v njegovi zbirki pa sta tudi priznanji Gasilske zveze Maribor in Gasilske zveze Slovenije. Jakob Krajnc je v društvu opravljal tudi pomembne funkcije. Tako je v preteklosti bil podpoveljnik in poveljnik PGD Fram. Sedaj je podpoveljnik društva, v njegovi domeni pa je skrb za strokovno usposabljanje članstva. Prisoten je pri vseh intervencijah društva, njegova vloga v njem pa je ena ključnih. Poleg že naštetega je tudi član občinskega gasilskega poveljstva, kjer kot podpoveljnik trenutno opravlja naloge občinskega poveljstva. Za njegov prispevek k dvigu ugleda gasilstva v Framu in s tem napredka kraja si zasluži občinsko priznanje.

• Lovro Brumec iz Frama - za prejemnika priznanja ga je predlagala Krajevna organizacija RK Fram, kjer imenovani sodeluje kot član odbora in beleži že dolgoletno aktivnost na tem področju. Od leta 1995 s svojim delovanjem pripomore k omilitvi socialnih stisk krajanov, nudenju sosedske pomoči, sodeluje na področju izvajanja krvodajalstva in pridobivanja mladih krvodajalcev, pri razdeljevanju paketov socialne pomoči, prav tako pa se rad pridruži pri obiskih starejših občanov, vključenih v domove za ostarele. Društveni kolegi Lovra Brumeca so prepričali, da njihov član, ki so ga predlagali za prejemnika priznanja, pomembno pripomore k ugledu KO RK Fram, pri čemer svoje poslanstvo opravlja z veliko vnemo, dobro voljo in najboljšimi nameni.

Podelitvi priznanj župana je sledila podelitev najvišjih občinskih priznanj, to je spominskih plaket. Slednje podeljujemo zaslužnim občanom, podjetjem, zavodom ter organizacijam, ki so dosegle pomembne uspehe na področjih, na katerih delujejo, in s tem bistveno prispevale k razvoju in ugledu občine, ali bo njihovih jubilejih.

Letos so najvišje priznanje – spominsko plaketo – prejeli Olga Borovnik, Franc Dermol in Janko Janežič.

• Olga Borovnik iz Rač - krajani Rač in okolice jo poznajo predvsem iz let pred njeno upokojitvijo, saj je dolgo obdobje svojega službovanja nesebično pomagala ljudem v vlogi patronažne sestre. Ob tem svojem poslanstvu na področju zdravstva je vzporedno humanitarno delovala še v KO RK Rače, ki ji svojega časa, znanja, izkušenj in humanosti do drugih ni odrekla tudi sedaj, ko ni več delovno aktivna. V vlogi predsednice KO RK Rače tako nadaljuje s skrbjo za vse, ki so se znašli v situaciji, ko potrebujejo pomoč družbe. Pri tem delu je po dolgih letih še vedno enako zavzeta in dojemljiva. Številne generacije starejših občanov ohranjajo lepe spomine na njene obiske, dobre želje in plemenite pozornosti, ki so jih bili z njene strani deležni v času pred novim letom in ob osebnih jubilejih.

• Franc Dermol iz Frama - dolgoletni župnik je doslej svoj pečat župniji in kraju Fram z okolico dajal več kot tri desetletja, odkar ga poznamo, spremljamo in doživljamo v vlogi dušnega pastirja. Predlagatelje najvišjega občinskega priznanja za imenovanega, člane KS Fram, so pri njihovi vlogi podprli tudi člani Karitasa iz Frama. Oboji so v svoji obrazložitvi izpostavili vsestranskost delovanja Franca Dermola, ki je v vlogi župnika uspel povezati ljudi, organizirati in izvesti nekaj uspešnih in pomembnih prireditev, temeljito prenoviti farno cerkev Sv. Ane ter kapeli Sv. Janeza Krstnika in Sv. Neže, prav tako pa je prenovo doživela cerkev Sv. Križa na Planici.



Predvsem za generacijo mladih v kraju je pomemben njegov vzgled veroučitelja. V njegovem času je začela delovati tudi Župnijska Karitas, s katero z roko v roki pomagajo ljudem v stiski. Vsi krajani mu priznavajo uspešnost tudi pri ostalih opravilih – v mlajših letih je pokazal požrtvovalnost kot zidar in strežnik, vsa leta pa je poznan kot velik ljubitelj rož in urejenega okolja.

• Janko Janežič iz Rač - naklonjenost in podporo so mu s široko obrazložitvijo svojega predloga za podelitev najvišjega občinskega priznanja izkazali člani Ribiškega društva Rače in KO ZB NOB za vrednote Fram. Ribiška bratovščina, ki v Račah deluje 20 let, izpostavlja Janka Janežiča kot najzaslužnejšega za to, da so raški ribniki ostali v upravljanju domačih ribičev. Janko Janežič je bil ustanovni član Ribiškega društva Rače in dolgoletni gospodar društva. V vlogi slednjega je vzorno gospodaril z ribjim življem, ribniki in ribiškim domom. Odkar se je pred 8 leti na lastno željo odpovedal tej vlogi, ves čas s svojo strokovnostjo in znanjem stoji ob strani svojim naslednikom ter pomaga krojiti in uresničevati letne gospodarske načrte društva kot član njegovega predsedstva. V ribištvu aktivno deluje že štiri desetletja, njegove zasluge pa so bile opažene tudi širše in se odražajo v številnih prejetih priznanjih, med katerimi je najpomembnejši bronasti znak za zasluge, ki mu ga je pred desetimi leti podelila Ribiška zveza Slovenije.Janko Janežič je od leta 2004 tudi član KO ZB NOB za vrednote Fram, kjer deluje v izvršilnem odboru, rad se udeležuje akcij za urejanje spominskih obeležij in spomenikov NOB, aktivno pa sodeluje tudi pri vseh spominskih prireditvah. Ljudje ga poznajo po njegovi odgovornosti, resnosti in zanesljivosti, zaradi česar uživa ugled in spoštovanje.

Župan Občine Rače-Fram Branko Ledinek s prejemniki priznanj župana in spominske plakete (namesto Franca Dermola je slednjo prejel njegov pooblaščenec)

Naj ob tem dodamo, da so prejemniki priznanj župana in spominskih plaket v dar prejeli tudi slike, ki so nastale izpod čopiča domačina Franca Osterca. Te slikarske podobe imajo še posebno simboliko, saj so nastale le nekaj dni pred slovesom imenovanega slikarskega samouka, ki je vanje vložil svoje poslednje življenjske moči. Franc Osterc je za potrebe Občine Rače-Fram (občinski nagrajenci, mladoporočenci ipd.) v minulih letih ustvaril ogromno slik, predvsem z motiviko gradu Rače, v katerem deluje naša občina, zato bo spomin nanj trajno živel tudi s pomočjo njegove tovrstne likovne zapuščine.

Fotografije letošnjih nagrajencev si lahko ogledate tudi na notranji hrbtni strani Novic.

Marjetka SONIČKI Simona ANTOLIČ

Ne verjemi vsega, kar sli{i{ inne reci vsega, kar misli{.

Nau~i se poslu{ati; to je velika in pomembna umetnost.



Branko Ledinek – 15 letžupan Ob~ine Ra~e-Fram

Občina Rače-Fram kot samostojna lokalna skupnost deluje od leta 1995.

1. julija 2012 je minilo 15 let, odkar je krmilo vodenja naše občine prevzel Branko Ledinek, sedanji župan, ki je na tem mestu nasledil mag. Antona Bergauerja, prvega ‚prvega moža‘ Občine Rače-Fram, ko je ta po poltretjem letu svojega županskega mandata v tedanji vladi RS postal minister za promet in zveze (na ravni občine pa odtlej sedi v vrstah občinskih svétnikov).

Branku Ledineku so volivke in volivci zaupnico za vodenje občine doslej izkazali že pet krat – na enih nadomestnih ter štirih rednih volitvah za župana.

Letos poleti, ko je minilo desetletje in pol, odkar se (skupaj z občinsko upravo) za dobrobit občanov trudi na terenu in iz okrogle pisarne enega izmed grajskih stolpov v Račah, se na svoj delovni jubilej ni spomnil. Zato je začudeno privzdignil obrvi in nekoliko nejeverno pogledal, ko smo mu v času malice sodelavci z nasmehi na ustih in s torto ter mozaično izvedbo njegove karikature v rokah družno potrkali na vrata. »Kaj pa ga ‚fiksate‘? 50 let nisem več star, tudi katerega drugega rojstnega dneva nimam… A slučajno praznujem kaj, česar ne vem?«

Ko smo šefu povedali, v čem tiči razlog našega ‚obiska‘ ter mu izročili namenjeni pozornosti, ni mogel skriti presenečenja, ki je bilo, kot je dejal, dvakratno: prvič zato, da smo se na ta jubilej spomnili, drugič pa, ker je od prevzema funkcije župana minilo že toliko let.

Policijsko postajo Ra~e jeobiskal minister

za notranje zadeve

Veseli smo, da je minister za notranje zadeve, dr. Vinko Gorenak, 4. julija 2012, v sklopu delovnega obiska vlade na Štajerskem, obiskal tudi Policijsko postajo Rače. Tam sta ministra pričakala župan Občine Rače – Fram Branko Ledinek in komandir Policijske postaje Rače David Kaučič s sodelavci, pridružil pa se jim je tudi direktor Policijske uprave Maribor, Danijel Lorbek.

Ministrov obisk v Račah

David Kaučič – komandir PP Rače, Danijel Lorbek – direktor Policijske uprave Maribor in

dr. Vinko Gorenak – minister za notranje zadeve med pogovoromFoto: Bartolo Lampret

Komandir PP Rače je ministra seznanil z varnostno situacijo na območjih policijske postaje, ki jo vodi, dotaknil pa se je tudi kadrovske problematike ter ostalih perečih problemov, med katerimi nedvomno izstopa prostorska stiska zaposlenih. Minister si je ogledal prostore PP Rače in izrazil zaskrbljenost nad tamkajšnjimi delovnimi pogoji. V pogovoru mu je župan predstavil pretekle aktivnosti občine v zvezi z reševanjem tovrstnega problema policijske postaje ter tudi v prihodnosti ponudil pomoč, komandir Policijske postaje Rače in direktor Policijske uprave Maribor pa sta ponovno izrazila nujnost čim hitrejšega pristopa k zagotovitvi ustreznih prostorskih in s tem delovnih pogojev.

Minister se je pred odhodom pomudil še v krajšem pogovoru s policisti in administrativnim osebjem.

mag. Zorica ZAJC – KVAS,direktorica občinske uprave

Presenečen župan s tistimi sodelavci oz. sodelavkami, ki 1. 7. 2012 nismo fotografirale ali dopustovale

Zahvalil se je za našo gesto in izrazil upanje, da bomo s skupnimi močmi tudi v bodoče čim bolje delali in sodelovali. Tudi mi si tega iskreno želimo!

S. A.



Viktorijin in Bojanov 'da'

Na letošnjo prvo junijsko soboto, 2. 6. 2012, sta pred matičarko, pooblaščeno osebo za sklepanje zakonskih zvez ter ob prisotnosti prič in ostalih svatov medsebojno ljubezen potrdila in si slovesno nadela poročna prstana domačina - nevesta Viktorija Valand (poročena Haj-dinjak) iz Podove ter ženin Bojan Hajdinjak iz Spodnje Gorice.

Ker je naša mladoporočena občana ‚odneslo‘ v bližnje mestno okolje, jima s pomočjo Novic kličemo na mnoga nasmejana skupna leta in pošiljamo pozdrave s čestitkami in z najboljšimi željami na Veluščkovo ulico v Maribor.

Obenem izražamo obžalovanje, da se izmed znova velikega števila nevest in ženinov, ki so letošnje poletje sklenili zakonsko zvezo v Beli dvorani gradu Rače, za delitev tovrstne informacije in fotografskega dokaza z bralci Novic ni odločil še kak drug novopečeni zakonski par.

Uredništvo

Jubilej Nu{e Cehtl

V s cvetjem obdani hišici sredi vasi Morje je svoj 80. rojstni dan praznovala Ana Cehtl - Nuša. Sicer pa: kdo ne pozna Nuše – Sagadinove »dekline«!?

Nuša je že vsa leta gospodinja. Soočila se je z velikimi in težkimi življenjskimi preizkušnjami. Hitro je izgubila moža, nato jo je doletela še tragična sinova smrt. Čeprav je to v njenem srcu povzročilo globoko žalost, se je bilo treba pobrati in živeti dalje, z lepimi spomini na obe ljubljeni osebi. Nušin mož je bil pevec in lovec. K njim so prinašali ranjene živali, posebno osirotele srnice; kar trinajst slednjih je, preden so odšle v gozd, vzgojila prav Nuša.

Nuša je bila več kot 20 let poverjenica pri Društvu upokojencev Fram. Pri zavzetem opravljanju tega

poslanstva je prehodila večji del Morja in Loke. Ob njenem letošnjem okroglem življenjskem jubileju se ji je poverjenica društva Stanka Krajnc zahvalila za njeno delo in ji z najboljšimi željami čestitala ter izročila majhno spominsko pozornost.

Naša slavljenka je sodelovala tudi pri izgradnji Doma krajanov v Morju, kjer je prav tako aktivna od samega začetka. Pomagala je pri delu in pripravljala malice za delavce. Dom je nato vzdrževala kot svojo hišo. Vse se je svetilo – šipe, mize in na vseh oknih je imela prelepe rože.

Prav tako je Nuša osem let sodelovala v cerkvenem svetu, pri framskem župniku Francu Dermolu. Le-ta jo zdaj pogreša tako v cerkvi kot na izletih, kjer je bila vodilna pevka ljudskega petja. Za okrasitev cerkve je tudi dolga leta pletla vence. Vence pa je pletla tudi za postavitev majskega drevesa v Morju.

Nušo smo 2. julija 2012, na njen 80. rojstni dan, povabili v Dom krajanov Morje (ta je bil letos nekoliko obnovljen), na skromno svečanost v njeno čast. Ob prijetnem klepetu in obujanju spominov smo ji zaželeli še na mnoga zdrava leta in jo povabili, da se nam ob petkih pridruži na kavici in soku.

Foto: Ana Purkart

Spoštovana Ana Cehtl – Nuša, želimo vse dobro, predvsem pa veliko zdravja!

Zalika STAUBER

Luka Gojko{ek –uspe{en mlad glasbenik

Osvojena prva nagrada na državnem tekmovanju mladih glasbenikov

V občini Rače-Fram se lahko pohvalimo s številnimi mladimi talenti, med katerimi je tudi moj brat, Luka Gojkošek. Luka je svojo glasbeno nadarjenost potrdil na letošnjem 41. tekmovanju mladih glasbenikov Republike Slovenije, ki je potekalo 21. marca 2012 v Zavodu sv. Stanislava v Ljubljani. Na orglah je namreč v svoji



kategoriji (II a) dosegel 97,50 točke, s čimer si je prislužil prvo nagrado in zlato plaketo.

Kot najboljši v državi je nastopil na koncertu zmagovalcev v Slovenski filharmoniji, zavod Harmonia Antiqua Labacensis pa mu je skupaj s Slovenskim orgelskim društvom podelil štipendijo za udeležbo na mojstrskem tečaju Dnevi baročne glasbe Velesovo 2012.

Luka Gojkošek na koncertu zmagovalcev v Slovenski filharmoniji

Luka je star 16 let in je dijak Škofijske klasične gimnazije v Zavodu sv. Stanislava v Ljubljani, na kateri je uspešno zaključil 1. letnik. Hkrati je z odličnim uspehom zaključil 1. letnik orgel na Srednji glasbeni in baletni šoli Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana, kjer se šola vzporedno. Čez teden biva v dijaškem domu v Ljubljani, za vikende pa se z velikim veseljem vrača v domače kraje. Svoje orglarsko znanje prikazuje na različnih koncertih, redno pa spremlja tudi cerkveno petje v domači župniji.

Domači smo nanj seveda zelo ponosni in se že veselimo njegovih nadaljnjih uspehov.

Martina GOJKOŠEK

O re{eni ra~ki inmnogocvetni orhideji

• Rešena pred kremplji in gotovo smrtjoKonec letošnjega maja se je na uvodu v nov dan na

dvorišču hiše mojih staršev (v nadaljevanju: dedija in babice) v Turnerjevi ulici v Framu dogajalo nekaj nevsakdanjega. Ena od dveh domačih hišnih mačk se je na jutranjem obhodu po dvorišču obnašala nenavadno – v preži za lov, čisto počasi, se je odpravila proti živi meji iz cipres, ki raste ob framskem potoku.

Tik pred njenim skokom proti živi meji je dedi opazil, da tam, vsa zbegana, ždi čisto majhna račka rumeno rjave barve (potem, ko so se domači pozanimali pri poznavalcih, so izvedeli, da takrat naj ne bi bila stara več kot dva ali tri dni). Bila je tako nebogljena in drobcena, da je bila celo manjša od dlani odrasle ženske.

Ker je dedi skočil in mačko prepodil, je tako verjetno

preobrnil naravni tok dogodkov, do katerega bi prišlo, če bi bila lokacija kje drugje, dlje od stanovanjskih hiš – bolj v ‚divjini‘. Tako pa je prestrašena račka zbežala nazaj v potok, ki pa je bil za tako majhno žival, že utrujeno od iskanja svoje družine in plavanja po toku navzgor, prenaporen, zato se je prepustila dedijevim rokam, ki so jo odnesle v lopo ob hiši (potem, ko se je dedi prepričal, da v bližini resnično nikjer ni njene družine, da bi jo vrnil nazaj). Tistega dne je torej hiša v Turnerjevi ulici dobila novega živalskega ‚družinskega‘ člana – račko, ki je dobila ime D.D. (Di Di). V lopi so ji uredili zaboj z vodo, ležiščem in žarnico, da jo je grela namesto mame. Največja uganka je bila, kako oz. s čim jo hraniti oz. kako se te živali sploh prehranjujejo v naravi. Priskrbeli so ji koruzni ‚šrot‘, ji dajali na majhne koščke natrgano solato in zelje ter v trgovini za živali našli njej najljubšo hrano – kobilice in murne.

D.D., ko je bila stara približno mesec dni; še vedno je bila prekrita s puhom,

a prvo perje je že nakazovalo, da ne bo več dolgo tako

Račja najdenka, kakršna je bila, ko je priplavala po framskem potoku k našemu dediju in babici



Ko sta za D.D. izvedeli moji majhni hčerki, sta bili seveda izjemno navdušeni. Prvič sta namreč lahko tako od blizu videli račko, kakršne sta sicer občudovali samo od daleč, ko so plavale v skupini po ribniku v mestnem parku v Mariboru oziroma po ribniku v Framu, sedaj pa sta se je lahko dotaknili in jo celo vzeli v roke ter nežno božali. Še danes, ko je D.D. že opazno večja, ji z navdušenjem lovita pajke in muhe ter na travniku pred našo hišo tudi kobilice, ki jih D.D. neizmerno obožuje. S kljunom, ki neprestano nekaj išče po travi, v pesku in v potoku, iz dlani zgrabi ponujeno hrano tako hitro, da človeško oko temu sploh ne more prav slediti. Raca je danes, ko tole pišem (konec julija), stara že dobra dva meseca in se je v tem času spremenila v pravo račjo ‚damo‘. Po dvorišču se sprehaja in preteguje svoja krila ter ugotavlja, zakaj jih sploh ima. V tem času ji je naš dedi postal prava ‚račja mama‘. Raca ga, ko ga zagleda, še zmeraj z račjim ‚čivkanjem‘ kliče in capljala za njim, kamor koli gre. Na začetku jo je dvigoval in nosil v potok, sedaj pa jo spusti, da se sama odpravi lovit pod škarpo v potoku in se tudi sama vrne iz potoka, ko ima dovolj. Čeprav boste lahko na koncu članka prebrali, da te race ne plavajo pod vodo, se naš dedi s tem ne strinja – no, vsaj D.D. je verjetno izjema, ki potrjuje pravilo, saj ne samo, da se potaplja s sprednjim delom trupa, ko išče hrano, ampak tudi plava pod vodo gor in dol po framskem potoku. Dedi pravi, da kot torpedo. Se bo pa D.D. morala naučiti tudi leteti, pri čemer pa ji dedi seveda ne more pomagati, saj sta tudi hčerki že preizkusili in ugotovili, da tega ne zna. D.D. se kmalu obeta tudi novo domovanje – na brežino potoka ji bo postavljena lesena hiška z desko, po kateri bo lažje dostopala do potoka.

Ko se D.D. odpravi počivat, potisne kljun pod perut in zapre oči D.D. je med tem tako postala ‚vladarica‘ dvorišča

– nič več ni prestrašena puhasta kepica, ampak pokaže mačkoma, da se ju več ne boji in da bosta sedaj skakala ter poležavala le tako in tam, kakor bo ona pihala ter frfotala.

D.D. in hišni maček

Kot kaže, bo D.D. verjetno ostala v Turnerjevi ulici v Framu, vendar še ne vemo, kaj se bo zgodilo, ko bo prvič vzletela oziroma ko jo bo poklicala mati narava, saj je na svet prišla vendarle kot divja žival, pa še ptica selivka je. Kar koli se bo zgodilo, pa vsi skupaj, ki spremljamo njen razvoj, upamo, da bo še dolgo živela in da bo morda tudi sama nekoč imela takšne majhne račke kot je bila nedavno še sama.

Mojima hčerkama Zoji in Gaji je D.D. prinesla nepopisno veliko veselja in ji nadvse radi posvečata svojo skrb

Na spletni strani http://sl.wikipedia.org/wiki/Mlakarica

(Wikipedija, prosta enciklopedija) pa sem našla tale zapis: Mlakarica (znanstveno ime Anas platyrhynchos; tudi divja raca) je pogosta in široko razprostranjena predstavnica rac, ki gnezdi v zmernih in subtropskih predelih Azije, Evrope, Severne Amerike, Avstralije in Nove Zelandije. Živi v najrazličnejših vodnih habitatih, od močvirij in vodnih tokov do ribnikov v središču mest. Voda je njihovo življenjsko okolje, ki jim predstavlja varnost in jim prinaša hrano, čeprav včasih zaidejo tudi na polje. Je verjetno najbolj znana med vsemi racami na svetu in je prednik vseh udomačenih rac, ki jih goji človek. Tudi v Sloveniji je vse leto najštevilnejša med vsemi racami, pozimi pa se ji pridružijo še mlakarice iz visokega severa. Tudi drugod po svetu se osebki, ki gnezdijo v krajih z mrzlimi zimami, selijo v toplejše kraje. Pravimo, da je mlakarica delna selivka.

Prehrana mlakarice je v glavnem rastlinska, hrani pa se tudi z vodnimi živalmi, kot so paglavci žab, z žabami ter vodnimi žuželkami v vseh razvojnih fazah.

Mlakarice ne plavajo pod vodo, pogosto pa se jih vidi, kako se s potopljenim prednjim delom telesa pasejo v plitvi vodi, kjer s kljunom dosežejo dno. Tako kot obvladajo vodno gladino, po kateri plavajo, tudi dobro letijo, pogosto celo ponoči.

• Orhideja z mnooogo cvetoviNa straneh Novic v rubriki o mini in maksi zanimivostih

od časa do časa radi preberemo tudi kaj o takšnih in drugačnih lokalnih rekordih.

Tokrat si je to čast znova prislužila orhideja, ki je lastnike na Turnerjevi ulici v Framu razveselila z zares mnogo drobnimi, a čudovitimi cvetovi; naštela sem jih preko 50.



Moja starša sta to orhidejo dobila pred tremi leti in vsako pomlad doslej je bujno zacvetela, nikoli pa tako obilno kot letos. Za zalivanje rože je pristojen oče, ki to počne ne samo z ljubeznijo, ampak tudi z veliko natančnostjo.

Naj vas pogled na nežne barve orhidejinih cvetov prijazno pospremi v pisano jesen.

Nataša JAMBROVIČ MARIN

Novo v ob~ini

Ker je v teh nehvaležnih časih še posebno pogumno in težavno s samostojno dejavnostjo stopiti na trg, še bolj pa se tam obdržati, s temi vrsticami prihajamo naproti novima podjetnikoma v naši občini, ki sta se s prošnjo za objavo kratke novice o njuni dejavnosti obrnila na naše uredništvo.

• Slikopleskarstvo ‚Mont plesk‘ Na Ješenci 1b se od letošnjega leta dalje, pod imenom

MONT PLESK Dimitrij Furlan s. p., slednji ukvarja s slikopleskarstvom, fasaderstvom in suhomontažnimi sistemi. Vabi vas, da se o kakovostni izvedbi del in ugodnih cenah njegovih storitev prepričate sami.

Kontakt: 040 162 922.

• Pasji salon 'Skuštranec'V Morju pri Framu, natančneje na Priolovi cesti

8, Tamara Flis z letošnjim septembrom odpira pasji salon ‚Skuštranec‘. Tamara je že vsa leta neizmerna ljubiteljica štirinožcev, ukvarjanje z njimi ji je v veselje in užitek, zato je sklenila združiti prijetno s koristnim in se s psi družiti vsakodnevno, poslovno.

Svojim strankam (naproša jih, da si za obisk v salonu predhodno rezervirajo termin, na gsm: 051 267 777) bo za njihove pasje prijatelje nudila kopanje in sušenje, striženje, nego tačk, zob in dlesni, krtačenje, česanje in razvozlavanje, trimanje, nego ušes in oči ter kontrolo paranalnih žlez.

Pišete ji lahko na e-naslov: [email protected], več o dejavnosti pa najdete na www.skustranec.si .

S. A.

V prejšnji številki Novic smo na straneh 42 – 43 ter 45 objavili prispevka iz živalskega sveta, ki nosita naslov »Take živalske« (avtor Leon Majerič) ter »Sraka – gradbenica in metulj – vojak« (avtorica Simona Antolič). Z namenom, da bi bili bralci pravilno in popolneje seznanjeni z živalmi, ki jih srečujemo in fotografiramo, se je na omenjena zapisa odzval Milan Vogrin – zasebni raziskovalec ornitologije in ekologije ter dejaven član Društva za proučevanje ptic in varstvo narave, ki je posredoval naslednje informacije (zanje se mu najlepše zahvaljujemo):

• stran 42, podnaslov »Kanja ujeta pri ulovu miške«: Čeprav kanja Buteo buteo nosi ime tudi mišar, ni edina vrsta, ki se hrani z miškami in ostalimi malimi glodavci. Na fotografijah je navadna postovka Falco tinnunculus. Postovka je zraven kanje naša najpogostejša ujeda, ki pa za razliko od kanje živi tudi v mestih.

• stran 43, podnaslov »›Romantično› razpoloženi kači«: Glede na obarvanost gre za boj med samcema (samice gadov so obarvane rjavo). Zmaga tisti samec, ki potisne nasprotnika na tla.

• stran 45, podnaslov »Na obisku neobičajen in neustrašen metulj«: Na fotografijah je lipov veščec Mimas tiliae, nočna vrsta metulja, ki jih večkrat imenujemo kar vešče.

Uredništvo

Ni nam u{lo …

Da ljudska domišljija, iznajdljivost in izvirnost ne poznajo meja, zaradi česar bi morali biti s fotoaparatom tako rekoč vselej in povsod na preži, smo se lahko koncem junija (posnetek je nastal 24. 6. 2012) prepričali tudi krajani Morja, ki nas je na krajevni turistični tabli (pri zavoju iz glavne ceste Fram – Slovenska Bistrica proti domu krajanov) pričakal naslednji nenavaden prizor.

Čeprav je naš občan, ki na posnetku pestuje kužka, sedaj že vajen družbe Abrahama, mu z nekaj zamude za 50. rojstni dan vseeno čestitamo še iz našega uredništva.

S. A.



NAŠA KULTURNA DEDIŠÎNAPoslednji delujo~i mlin v ob~ini

Pred leti smo objavili zapise o nekdanjih mlinih in žagah na framskem potoku. V 19. stoletju jih je bilo 36 in so s svojim delovanjem oskrbovali te kraje in širšo okolico. Z modernizacijo teh dejavnosti je počasi vse zamrlo. Po 2. svetovni vojni je od Frama do Podove delovalo še 10 večjih mlinov in nekaj žag. Do današnjih dni se je ohranil ‚poslednji Mohikanec‘, daleč okoli znan, po domače Matekov mlin domačije Pečovnik v Framu.

Čez 100 let star mlin s Pečovnikovima mlinarjema - očetom in sinom

Informacijska tabla za mlin

Žaga, žal, ne poje več nobena…Številni tovrstni propadajoči objekti na framskem

potoku pa ostajajo naša kulturna dediščina in čakajo kot Trnuljčice, da se kdo ozre nanje. V sosednjih državah - predvsem v Avstriji in Italiji - so to že zdavnaj storili, tudi v dobro sodobnim turističnim tokovom.

Matekov mlin ima ime po nekdanjem lastniku, sicer pa mlin deluje že od leta 1780. Freska na vzhodni strani že prezidanega poslopja predstavlja boginjo Demetro z mlinskim kamnom, ki je bila zaščitnica mlinarjev in plodnosti.

Pročelje mlina s fresko boginje Demetre

Temelji prvotne hiše so na strani, kjer teče potok, zidani z živim apnom in v notranjost ne prepuščajo vlage.

V stavbi tečejo trije mlini; najstarejši, več kot 100 let star, še vedno dela. Z novejšima dvema dosega kapaciteto, ki lahko preskrbuje domačo občino in še sosednjo Hoče – Slivnica ter tako predstavlja velik pomen za krajevno samooskrbo. Mline pomaga gnati tudi domača vodna elektrarna. Meljejo predvsem žita iz domače in sosednje že omenjene občine.

Naprave mlina v 2. nadstropju

Na drugi strani ozke krajevne ceste, ki vodi skozi dvorišče mlina, stoji leta 1924 zgrajeno in za kraj arhitektonsko zanimivo poslopje – vila, ki je pod spomeniškim varstvom in bi z njeno revitalizacijo kraj pridobil.

Spomeniško zaščitena ‚vila‘ iz leta 1924



Kapelica

V Framu pri mlinu kapelica stoji,med zelenjem in rožami tiho,

kot da je ni.Vendar, sama ni,

saj zanjo družina Pečovnik skrbi. Pogosto sliši se smeh otrok,

ko na trati se igrajoin nagajivo okrog nje capljajo.

Sedaj kapelica še lepša je, saj je prenovljena in z barvami okrašena.

Ko se stemni,v kapelici prižgejo se luči

in takrat v posebnem sijaju zažari.

Branka Pečovnik

Skrbi povzroča omenjena cesta, sicer z dvema nizkima cestnima ‚policajema‘ zaščitena pred hitro vožnjo, ki pa ne ovirata ‚divjakov‘, da ne bi ogrožali mlado in staro. Bilo je že nekaj kritičnih srečanj in ob naraščanju prometa (ob postavitvi bodočega vrtca) se bojijo najhujšega.

Bolj skrita očem je kapela Srca Jezusovega, ki stoji na hišnem vrtu, postavljena leta 1936 kot zaobljuba tedanjih lastnikov mlina - družine Lešnik.

Spomeniško zaščitena kapela Srca Jezusovega iz leta 1936 in napis na njej

Kapela je po podatkih Zavoda za spomeniško varstvo eden lepših tovrstnih objektov v Sloveniji.

Kapelica, okrašena z rožami (foto: Branka Pečovnik)

Domačija Matekov – Pečovnikov mlin z 'vilo' in kapelo se je po spletu naključij (kot mogoče grad Rače) ohranila in pomeni v skupku prvovrstno krajevno kulturno dediščino, ki ob prizadevanju celotne družine Pečovnik služi svojemu namenu.

Tone ŽURAJ

Novice z vami è 14 let

V zadnjem letu je postala navada, da vselej, ko z oblikovalcem v grafičnem studiu zaključiva trenutno aktualno številko Novic, pripraviva tudi že zunanjo stran ovitka za naslednjo številko. Tako je bilo tudi sredi letošnjega vročega avgusta, ko sem mrzlično brskala med zimskimi motivi, primernimi za nastanek naslednje naslovnice, ki vas bo v poštnih nabiralnikih pričakala decembra. Čeprav me mika, da bi jo predčasno pokazala tudi vam, sem se vseeno odločila počakati na čas, ki ji je namenjen…

Bi pa rada z vami, dragi sodelavci in sodelavke, spoštovani zunanji dopisniki in dopisnice ter cenjeni bralci in bralke, delila mnenje grafičnega oblikovalca Dina Ivanoviča, ki se nanaša na naš časnikarski izdelek: »Simona, vaše Novice niso glasilo. Niso niti časopis ali revija. V tem delam že dolgo, razlike so velike in verjemi, da imam primerjavo. Novice so nekaj več.«

Priznam – bilo je lepo slišati. Upam, da je tudi vam takšno pohvalo prijetno prebrati, predvsem pa, da sami naše delo doživljate vsaj približno podobno.

Novice Občine Rače-Fram so prvič izšle prav meseca septembra; letos mineva 14 let od takrat. V tem času je na straneh Novic marsikdo pisal o marsičem lokalno ali širše zanimivem. Zanamcem smo pustili bogat vir informacij o vsem, kar je v preteklosti predstavljalo naš vsakdan. Na prehojeni poti od 1. do 55. številke smo iz sprva neznanega glasila postali časnik, ki ga želi prejemati tudi vedno več ljudi izven območja domače občine.

Hvala vsakemu posamezno in vsem skupaj, ki sodelujete z nami in/ali nas radi berete!

Naj tako tudi ostane!Urednica



AKTUALNOSon~ne elektrarne – energija prihodnosti

Sončne elektrarne so v zadnjih letih tudi v Sloveniji pritegnile veliko pozornosti, saj niso samo varna in donosna naložba, temveč tudi investicija v zeleno, obnovljivo energijo. Nesmiselno si je zatiskati oči, da se podnebne spremembe (še) ne dogajajo. Znanstveniki in javnost so se začeli zavedati, da se nam brezglavo trošenje energije in onesnaževanje okolja maščujeta. Zato si moramo skupaj prizadevati za skrb okolja – prav vsak od nas lahko prispeva svoj del – narava nam bo hvaležna!

DONOSNOST NALOŽBE V SONČNO ELEKTRARNONaravovarstveniki se vse bolj potegujejo za to, da bi čim več energije pridobivali iz obnovljivih virov. K temu,

da so sončne elektrarne postale eden najbolj razširjenih načinov pridobivanja zelene energije, so pripomogle tudi subvencionirane odkupne cene. Republika Slovenija spodbuja investicije z zagotovljenimi odkupnimi cenami, ki nespremenjene veljajo za obdobje 15 let. Spodbudno je tudi, da so cene opreme elektrarne v zadnjih letih strmo padale. Investicija v sončno elektrarno se nam tako lahko povrne že v 6 letih. S tem so postale tovrstne naložbe, ki jih odlikujejo enostavnost in nizki stroški vzdrževanja, še bolj dostopne in zaželene.

Višina zagotovljenih odkupnih cen velja za obdobje 15 let in je odvisna od tipa ter velikosti sončne elektrarne. Po preteku tega obdobja pa bo lahko investitor proizvedeno električno energijo prodajal po tržni ceni. Pravilno postavljena sončna elektrarna mu bo tako zagotavljala stabilen mesečni donos več desetletij, saj je njena življenjska doba več kot 30 let.

KDO LAHKO POSTANE LASTNIK SONČNE ELEKTRARNE?Lastnik sončne elektrarne lahko postane vsak, ki ima v lasti (ali v najemu) primerno površino. Najpogostejša je

postavitev elektrarne na strehi hiše, kmetijskega ali poslovnega objekta.

Strešna površina je v idealnem primeru obrnjena na južno stran, vendar lahko z ustrezno opremo tudi na manj primernih legah dosegamo zelo dobre rezultate pri proizvodnji električne energije. Pri ravnih strehah lega ni pomembna, saj idealno postavitev in naklon fotonapetostnih modulov dosežemo z ustrezno podkonstrukcijo. Vrsta kritine ne predstavlja težave, saj za vsako vrsto kritine obstaja način pritrditve modulov.

GAŠENJE POŽARANavedbe, ki v zadnjem času v medijih dvigujejo veliko prahu, da požarov na objektih s sončnimi elektrarnami ni

mogoče pogasiti, so nepravilne. Sončne elektrarne se lahko gasijo. Gasilska zveza Slovenije je na podlagi intervencijskih navodil nemške gasilske zveze (DFB) pripravila priporočila za gasilce. Priporočila jasno določajo, kako je treba ravnati v primeru požara na objektu, ki je opremljen s sončno elektrarno.

S 1. januarjem 2012 se je začel uporabljati tudi spremenjen Pravilnik o požarnem redu, ki določa, da je treba požarni načrt izdelati za vse objekte, ki so opremljeni s sončno elektrarno, povezano na javno električno omrežje. Požarni načrt mora biti izobešen na vidnem mestu, z njim pa mora biti seznanjena tudi območna gasilska enota.

POSTAVITEV SONČNE ELEKTRARNEPostopek postavitve sončne elektrarne na ključ je za investitorja dokaj preprost in enostaven, saj v tem primeru skrb

za pripravo dokumentacije, pridobivanje dovoljenj in soglasij prevzame strokovno usposobljen izvajalec. Kljub temu pa vsi postopki pridobitve ustrezne dokumentacije trajajo 2 - 3 mesece. Tako je mesec september še pravšnji čas za vse tiste, ki vas zanima postavitev sončne elektrarne (ali oddaja strešne površine v najem) v letošnjem letu. S tem boste izkoristili višje zagotovljene odkupne cene električne energije (za vse elektrarne, ki bodo zgrajene po 31.12.2012, bo namreč veljala nižja odkupna cena).

Za dodatne informacije glede sončnih elektrarn smo vam na voljo v podjetju OVEON, na Mariborski cesti 5, v Račah (stara pošta). Z veseljem si bomo vzeli čas in skupaj z vami preverili možnosti postavitve elektrarne na vašem objektu.

Sandra MAJCENOVEON d.o.o.

37Oglasno sporočilo


UJEMITE SONCE ...

OVEON d.o.o.

Mariborska cesta 5, 2327 Rače

Tel: 059 108 144, Mob: 031 603 872

Email: [email protected]

… ker misl im na sončno pr ihodnost .. .

SONČNE ELEKTRARNE

Nudimo vam:

☼ postavitev sončnih elektrarn na kl juč

☼ najem st rešnih površ in

☼ prodajo opreme za son čne elektrarne

☼ izdelavo projektne dokumentaci je

☼ pridobivanje potrebnih dovol jenj in soglasi j

☼ pomoč pr i pr idobivanju f inančnih s redstev

☼ celovito podporo in svetovanje

NAJ DELA ZA VAS!

V ponudbi imamo priznane

svetovne proizvajalce opreme:

in druge ...

za več informacij obiščite www.oveon.si

Dovolite, da za vas preverimo možnost postavitve

sončne elektrarne na vašem objektu.

Pokličite nas za ogled in pripravo informativne ponudbe.



Ko potrebujemo o~ala: progresivna oz. multifokalna stekla

Morda ste že slišali za njih, morda vam že olajšujejo in lepšajo vsakdan. A vendar, kaj so progresivna oz. multifokalna stekla? To so stekla, ki hkrati korigirajo dioptrijo za daljavo ter dioptrijo za bližino. Zakaj progresivna stekla? Ko se v 40-tih letih pojavi dioptrija za bližino dodatno k dioptriji za daleč, vam progresivna stekla olajšajo delo ter gledanje z očali, ponujajo mlajši videz, pred bifokalnimi stekli s črto, kakršna so bila aktualna pred več leti, pa jih odlikujejo še ostale prednosti.

• Prednosti progresivnih stekel pred bifokalnimiPoleg kozmetičnih prednosti, če temu lahko tako rečemo, imajo multifokalna stekla pred bifokalnimi stekli še eno

veliko in pomembno prednost; ta je, da nudijo bolj naravno korekcijo vida za presbiope oz. za ljudi, ki so daljnovidni. Razlika med bifokalnimi in multifokalnimi stekli je v dioptrijskih pasovih. Medtem, ko imajo bifokalna stekla dva pasova, za blizu in daleč, imajo multifokalna več pasov in nudijo več vidnih razdalj, ne samo dve. S progresivnimi stekli boste lažje in bolj jasno gledali po prostoru in v daljavo. Prav tako lahko normalno gledate na računalniški monitor (srednja daljava), nato pa pogled usmerite navzdol, da kaj preberete, in na ta način udobno opravite svoje delo od blizu.

Koridor za optimalno optično jakost teče vertikalno po progresivni leči oz. steklu. Zdravnik in optik bosta z veliko

mero natančnosti opravila meritve vaših oči in priporočala primerne okvirje, da bodo vidni koridorji na steklu v takšni poziciji, da bodo vaše oči čim bolj naravno zaznale različna vidna polja. Prav tako progresivna stekla izničijo tako imenovani efekt preskoka slike. To se zgodi predvsem pri bifokalih, ko gre vaš pogled preko linije, ki loči steklo za pogled na blizu oz. daleč. Pri multifokalnih steklih se ta efekt ne pojavlja, saj je prehod med dioptrijami skoraj nezaznaven.

• Izberite najboljša progresivna stekla za vaše potrebeVčasih so morala biti očala oz. okvirji zelo veliki, da so se lahko vgradila progresivna stekla. Kajti, če je bil okvir

majhen, se je del stekla, ki ga uporabljamo za branje, zaradi brušenja stekla tako zmanjšal, da se je kasneje bralo le z veliko težavo. To težavo so proizvajalci rešili na tak način, da so poslali na tržišče multifokalna stekla s tako imenovanim ‚kratkim koridorjem‘ in s kompaktno obliko, ki omogočajo večjo bralno površino za današnje modernejše in manjše okvirje. Popularnost multifokalov oz. progresivnih stekel je danes vse večja in tako postajajo najbolj razširjena stekla za korekcijo bližinske dioptrije.

Razlike v obliki leč so večinoma povezane z dolžinami in širinami multifokalnih optičnih polj in kako je katero bolj podvrženo kateri od vidnih dolžin. Različni vidni pasovi so lahko razširjeni, odvisno od tega, kako si je izdelovalec stekel zamislil dizajn in od namembnosti samega progresivnega stekla. Nekatera progresivna stekla so narejena izključno za uporabnike, katerih delo je za računalnikom. Ta stekla imajo poudarjeno polje za srednjo daljavo. Druga multifokalna stekla lahko imajo poudarjeno bralno polje. V optiki Auer Rače boste našli zagotovo najboljšo rešitev, katero vrsto multifokalnih stekel izbrati, da bo odgovarjala prav vam. Progresivna stekla so prav tako na voljo v različnih materialih, tako v običajni plastiki in steklu kot v polikarbonatu.

• Kako se navaditi na multifokalna stekla?Ko so multifokalna stekla izbrana, boste po vsej verjetnosti potrebovali nekaj časa, da se boste na njih popolnoma

privadili. To lahko za nekatere pomeni nekaj minut ali ur, za druge pa tudi več dni. Vzrok za to je žariščna jakost v progresivnih lečah, ki vam omogoča jasen pogled na vse razdalje, povzroča pa tudi manjšo aberacijo (optična napaka, ki nastane zaradi lomljenja svetlobe in vpliva na ostrino slike) v perifernem delu leče. Predvsem boste lahko opazili zamegljenost, ko boste pogledali navzdol. Prav tako vam lahko periferna aberacija da občutek rahle omotičnosti pri hitrih gibih glave. V zadnjih letih je bil na področju zmanjšanja periferne aberacije v progresivnih steklih narejen velik korak naprej. Danes se večina tistih, ki prvič nosi multifokale, navadi na njih zelo hitro in brez večjih težav. Opisane težave z vidom s progresivnimi stekli po navadi lahko rešite s počasnimi premiki glave oz. te težave preidejo same po sebi in so le začasnega značaja. V kolikor imate veliko dioptrijo za blizu, se boste dlje časa privajali na multifokalna stekla kot tisti, ki so kratkovidni. Vendar je kljub vsemu današnja tehnologija na področju progresivnih stekel napredovala tako daleč, da jih lahko uporablja skoraj vsak. V primeru, da vam multifokalna stekla ne ustrezajo ali se pa jih niste mogli navaditi, vam podjetje, katerega stekla ste kupili, zamenja stekla za par stekel za bližino ter par za daljavo - seveda brezplačno.

Denis AUER

39Oglasno sporočilo


Rače Ljubljanska cesta 14a, 2327 RačeT: 02 620 84 65

Odpiralni čas: pon-pet: 8:30 - 18:00sob: 8:30 - 12:00

Možnost plačila na obroke s karticami Diners, American Express, Karanta.

080 28 37e: [email protected]

Auer optikA RAČEDružinsko podjetje s tradicijo.

MaRibOR T: 02 252 68 01

Ruše T: 02 620 08 04

bon

vel

ja

do

30.9

.201

2.

bon

vel

ja

do

30.9

.201

2.

bON 20 ¤Za Nakup kORekcijskih ali sONčNih Očal.

bON 30 ¤Za Nakup MulTifOkalNih Očal.

• Pregledi za očala in kontaktne leče

• Strokovno svetovanje in popravila

• Lastna izdelava očal• Velika izbira korekcijskih in sončnih očal



ZDRAVJE – NAŠE NAJVE^JE BOGASTVOPrehrana – vir zdravja in vitalnosti

Pri svojem vsakodnevnem delu se srečujem z ljudmi, ki imajo težave s slabimi prehranjevalnimi navadami in so posledično prehranjeni, imajo težave, ki so povezane s previsoko oz. prenizko telesno težo, oslabljenim imunskim sistemom, pomanjkanjem energije ipd. Ugotavljam, da je vzrok težav teh ljudi praviloma enak: njihov način prehranjevanja je nekoliko zmeden. Marsikdaj zavajajoča reklamna sporočila, premalo znanja o pravilni prehrani in odsotnost razmišljanja, kdaj je potrebno jesti in zakaj pravzaprav to počnemo, so najpogostejši razlogi za takšno zmedenost.

Zato sem se, v dogovoru z uredništvom našega občinskega glasila, odločila, da bom skozi nekaj člankov o prehrani in njenem vplivu na naše telo seznanila bralce s splošnimi informacijami, s katerimi lahko naredijo spremembe na področju prehrane in posledično na področju zdravja, počutja, energije in vitalnosti. Tako boste v Novicah Občine Rače Fram v prihodnje lahko brali o sladkorju in njegovem vplivu na zdravje, soli, umetnih sladilih in njihovem vplivu, o vlakninah, ogljikovih hidratih, pa o tem, kaj je pomembno, ko beremo deklaracije na živilih, prav tako pa se bom dotaknila tudi pomena zdrave prebave in morda še česa.

Tokrat je pred vami prvi tovrsten članek. Upam, da vam bodo navedene informacije koristile, da boste o njih razmislili ter z njihovo pomočjo zdravje in počutje obrnili sebi v prid; prav tak je namreč tudi namen te rubrike.

»Smo tisto, kar jemo,« pravi star hindujski pregovor. Praksa govori, da se danes ljudje premalo zavedamo tega dejstva. Zakaj je temu tako? Živimo v naglici, pod stresom, smo dobri potrošniki prehrambene industrije, ne poslušamo svojega telesa. Jemo tisto, kar nam je po okusu dobro in ne razmišljamo o tem, kaj nam bo hrana, ki jo pojemo, prinesla v telo. Jemo največkrat premalo obrokov, ki vsebujejo premalo hranljivih snovi in preveč 'praznih' kalorij.

Uravnotežena prehrana bi naj bila osnova našega dobrega počutja, zdravja in vitalnosti.

Marsikdo se bo ob tem vprašal, kaj pa je uravnotežena prehrana?

Uravnotežena prehrana bi naj zagotovila vsa hranila, ki jih naše telo potrebuje vsak dan za normalno funkcioniranje. Med njih sodijo ogljikovi hidrati, beljakovine, vitamini, minerali, vlaknine, antioksidanti, zdrave maščobe, elementi v sledovih in voda. Telo v vsakem obroku potrebuje več kot sto hranljivih snovi, da se vsi telesni procesi odvijajo tako, kot se morajo. Nekateri ljudje uspejo s prehrano večino potrebnih snovi tudi zares dobiti, kar pa dandanes niti ni tako lahko.

Kaj pravzaprav vsakodnevno vnašamo v naša telesa? Predelano in procesirano hrano, veliko soli, sladkorjev, mesa in mesnih izdelkov, živalskih maščob, trans maščob, umetnih sladil, umetnih barvil, konzervansov, ojačevalcev okusa, hormonov, pesticidov in podobnega, česar naša telesa pogosto ne prepoznajo, ne predelajo in vse to le nekje odlagajo. Splošno znano je, da na prehrano in posledično na naše počutje vplivajo še onesnaženost okolja, izčrpanost tal (na nekaterih področjih se pridelek pobira večkrat letno, kar iz tal izčrpa hranljive snovi), umetna gnojila, kemična obdelava, prezgodnje pobiranje, dolgi transporti, predelava, konzerviranje, umetna svetloba. Nezanemarljiv škodljivi dejavnik je tudi stres, ki nam iz telesa izčrpava hranljive snovi.

Rečemo lahko, da je prehrana večine ljudi današnjega časa neuravnotežena. Zraven vseh zunanjih vplivov pa smo tukaj tudi mi, ki pojemo preveč kalorij, a se tega niti ne zavedamo, jemo premalo obrokov ter nimamo časa za pripravo le-teh. Pojemo preveč in porabimo premalo, zato se nam odvečne kalorije naložijo le v maščobno tkivo in pridobivamo na telesni teži. Potem najdemo 'tehtne' argumente: da je to pri nas dedno, da do povišanja teže prihaja z leti, izgovarjamo se, da so krivi hormoni. Sčasoma odvečna telesna teža začne vplivati na


NOVICE OBČINE RAČE-FRAMNOVICE OBČINE RAČE-FRAM

naše zdravje: čutimo utrujenost, pojavljajo se glavoboli, slaba prebava, padec imunskega sistema, depresija, vnetni procesi v telesu, alergije, povišan holesterol, ledvični in žolčni kamni, povišan sladkor v krvi, diabetes tipa 2, povišan pritisk, srčno žilne bolezni, rak... Takrat pričakujemo, da nas bodo rešili zdravniki in zdravila, ne da bi nam bilo potrebno pri tem kakorkoli sodelovati in spremeniti svoje slabe prehranjevalne navade.

Glavna pokazatelja tega, v kakšnem stanju je trenutno naše telo, sta indeks telesne mase (ITM) in odstotek maščobnega tkiva v telesu (% MT). ITM lahko izračunamo s pomočjo matematične formule; ta nam pokaže, kakšen odnos je med našo višino in težo (ali smo za našo višino pretežki, zadovoljivo ali pa premalo težki). % MT lahko izmerite na posebnih tehtnicah oz. vam ga lahko izmerijo v kakšni ustanovi, ki se, tako kot jaz, ukvarja s tovrstnimi meritvami. % MT pove, koliko odstotkov od vaše skupne telesne teže zajema maščobno tkivo in kakšen vpliv ima na vaše zdravje.

Seveda je zanesljiv pokazatelj tudi obseg našega trebuha (moški naj bi imeli obseg do 94, ženske pa do 80 cm). Več sala na trebuhu namreč povzroči tudi večjo potrebo po prekrvavitvi, kar pomeni dodatno obremenitev srca.

Da je najpomembnejši obrok dneva zajtrk, so vedele že naše babice. Dejstvo je, da v Sloveniji 2/3 ljudi ne zajtrkuje oz. ‚zajtrkujejo‘ nekaj, kar telesu ne le, da ne da nič hranil, temveč mu jih celo odvzame. Zajtrk naj ne bi bil baziran na enostavnih ogljikovih hidratih in sladkorjih, ker nam takšen (neuravnotežen) zajtrk povzroča nihanje sladkorja v krvi čez cel dan in posledično prinese vse zgoraj navedene nevšečnosti. Zajtrk naj bi temeljil na beljakovinah, a je ob tem treba biti pozoren na maščobe, ki jih lahko zaužijemo (kaj več o primernem zajtrku boste v tej rubriki lahko prebrali prihodnjič).

Tokrat se lotimo vprašanja in odgovora na to, kaj so zdrave prehranjevalne navade.

Obstaja šest pravil, ki se jih je dobro držati: - jejte 5 do 6 obrokov dnevno (3 glavne in 2 medobroka),- beljakovine, ogljikovi hidrati in zdrave maščobe naj

bodo v vsakem glavnem obroku (zajtrk, kosilo in večerja),

- vnos količine ogljikovih hidratov naj bo prilagojen aktivnosti, ki sledi (če bomo po obroku fizično aktivni, jih lahko pojemo več, če pa bomo le sedeli, pa jih pojemo manj ali nič),

- upoštevajmo princip energijske bilance (koliko kalorij pojemo, naj bi tudi porabili za ohranjanje telesne teže, pojemo manj oz. porabimo več kalorij za izgubljanje telesne teže in pojemo več oz. porabimo manj za pridobivanje telesne teže),

- prehranska dopolnila so priporočljiva, a je tukaj nujno biti pozoren na to, koliko in kakšna prehranska dopolnila uporabljamo. Prav tako bodite pozorni na to, da so iz naravnih sestavin,

- pijte ustrezne količine vode (dnevni vnos vode naj bo cca 4 % vaše telesne teže, če nimate drugačnih navodil od zdravnika). Seveda je treba poudariti, da vnos vode prilagajamo aktivnostim in izgubi tekočine iz telesa (v vročih dnevih in ob fizični aktivnosti je potrebno vnos vode povečati).

Pravilna izguba telesne teže je le tista, kjer izgubljamo maščobno tkivo in ohranjamo oz. povečujemo pusto mišično maso.

Seveda za upoštevanje teh šestih pravil potrebujemo nekaj dodatnih informacij, kot na primer: koliko gramov beljakovin potrebuje naše telo, koliko kalorij potrebujemo in porabimo v enem dnevu, koliko je priporočljiva mišična masa za naše telo, pomembna je analiza prehranjevalnih navad ipd.

S pomočjo analize stanja telesa je mogoče izračunati vse potrebne parametre, na osnovi katerih dobite informacije, ki vam bodo dobra osnova za upoštevanje šestih pravil zdrave prehrane. Rezultati bodo vidni že po nekaj tednih. Izboljšalo se bo vaše počutje, dvignila raven vaše energije, izboljšal se bo vaš imunski sistem, začel se bo proces normaliziranja telesne teže.

Pri dobri analizi izveste: ITM, % MT, bazalni metabolizem, beljakovinski koeficient, točno količino vode za vaše telo, kakšne so vaše prehranjevalne navade itn.

In še namig:Bliža se jesen, sledila ji bo zima. Jesen je idealen čas za

pravilno nahraniti naše telo na naraven način in ga tako pripraviti na zimo. Veliko je svežega sadja in zelenjave. Potrebno je le paziti, kje to kupujemo. Odličen naslov za nabavo kakovostnih, naravnih živil je lasten vrt ali naša kmečka tržnica, jesensko sadje in zelenjavo pa lahko poiščite tudi pri lokalnih pridelovalcih.

Jejmo čim manj predelane in procesirane hrane, temveč se, s ciljem ohranitve našega zdravja, lotimo naravnih, sezonskih pridelkov.

Ne pozabimo: pravilna prehrana in gibanje sta odločilna za ohranjanje zdravja in vitalnosti.

Snježana WEISS,svetovalka za prehrano in zdrav način življenja



SPOZNAVAMO DELO DRUŠTEV

KRAJEVNA ORGANIZACIJA ZDRUŽENJA BORCEV ZA VREDNOTE NOB FRAM

Aktivnosti ZB za vrednote NOBFram v prvem polletju 2012

Na občnem zboru, ki je potekal 30. marca 2012, smo (skozi poročila predsednika, blagajnika in nadzornega odbora) pregledali aktivnosti izvršilnega odbora v letu 2011 in v razpravi potrdili vsebino opravljenih nalog, obenem pa vsebinsko opredelili in dopolnili osnutek programa dela za leto 2012 in osnutek okvirnega programa prireditev v tekočem letu.

Ugotovili smo, da smo veliko pomembnih aktivnosti uspešno zaključili, kar nam je uspelo z nesebično pomočjo posameznikov in organizacij. Tako smo se iskreno zahvalili OŠ Fram, LD Fram in MPZ dr. Pavel Turner Fram za dolgoletno prijazno in vsebinsko sodelovanje na naših spominskih prireditvah v čast padlim v NOB, ki so osrednji del naših aktivnosti.

Predstavnikom omenjenih zavodov in društev smo podelili priznanja KO ZB za vrednote NOB Fram.

Člani na občnem zboru

Potrdili smo predlog ekskurzije v Slovensko Porabje, južno od Monoštra (na Madžarskem), ki jo je pripravil in potem tudi odlično vodil Zdravko Grafenauer, ki je o tem za Novice pripravil tudi samostojen prispevek (v nadaljevanju).

V praznovanje občinskega praznika občine Rače-Fram smo se vključili s tradicionalno spominsko slovesnostjo pri spomeniku talcem v Gaju, ki je bila znova zelo dobro obiskana (vsako leto je prisotnih veliko svojcev, tudi že tretje generacije) in počaščena s številnimi praporji. Lovci vsako leto s streli v gozdu ponazorijo tragični dogodek, kar je vedno slikovit uvod v začetek proslave. Ko MPZ dr. Pavel Turner ubrano zapoje, nadaljujemo s slavnostnim nagovorom. Slavnostna govornica, Marija Petek Verdev, nas je s svojimi besedami pripravila k razmišljanju, učenci OŠ Fram pa so z inovativnostjo dali proslavi zanimivo vsebino in posebno noto, ki nas v duhu novejšega časa usmerja k modernejšim pristopom k pripravi vsebine in izvedbe prireditve.

Spomenik s praporščaki in nastopajočimi

Slavnostna govornica Marija Petek Verdev

Trudimo se, da na primeren način skrbimo za zgo-dovinsko izročilo, negujemo spomin na žrtve, ki so jih povzročili nacisti, fašisti in domači izdajalci ter prenašamo zgodovinsko resnico na mlajše rodove.

Čas se odmika, ljudje odhajajo, spomini bledijo… Da

bi jih ohranili, je IO naše organizacije sklenil, naj bodo zbrane fotografije o našem delovanju v albumu, ki je kronološko zasnovan.

Tako so na enem mestu dostopne fotografije začetkov borčevskega delovanja v NOB in prvih povojnih letih, nato pa o organizaciji od njenega nastanka leta 1947. K posnetkom so zapisani osnovni podatki z datumi nastanka in kratkimi vsebinskimi zaznamki.

Fotoalbum je slikovni vodnik skozi delo in dogodke KO ZB NOB Fram, kakor ga je zasnoval in uredil Slavko Osebik. Prepričani smo, da je tako zasnovan fotoalbum uporaben pripomoček za enostavno in hitro spremljavo posamičnih dogodkov s pomočjo verodostojnih slikovnih dokazov - fotografij.



Motiv iz fotoalbumaVse foto: Slavko Osebik

V veselje nam bo vsak ogled in zanimanje, ki ga bo kdorkoli pokazal do tega za nas dragocenega slikovnega dokumenta.

Ernest NAPAST

Izlet ZB za vrednote NOB Framv Porabje na Madžarskem

KO ZB za vrednote NOB Fram je v soboto, 19. maja 2012, organizirala enodnevni izlet v Porabje, kjer žive Slovenci in je znano pod imenom ‚Slovensko Porabje‘.

Slovensko Porabje je geografsko, jezikovno, kulturno in narodnostno del Prekmurja, s katerim je bilo do leta 1919 tesno povezano, nato pa je bilo Prekmurje priključeno k Jugoslaviji, Porabje pa je ostalo v okviru madžarske države.

Območje Porabja meri 94 kvadratnih kilometrov. Na tem območju, ob reki Rabi, se nahaja sedem vasi s slovenskim prebivalstvom. Izven Porabja živijo Slovenci v Sombatelu, v župniji Györ - Moson - Sopron in v Budimpešti. Po raznih ocenah živi na Madžarskem med 4000 in 5000 Slovencev.

Slovenci v Porabju so katoliki. Katoliška vera in duhovniki so v preteklem obdobju odigrali pomembno vlogo pri ohranjanju slovenskega maternega jezika in narodnostne identitete.

Središče Slovenskega Porabja je Monošter (po madžarsko Szentgotthard); gre za mesto s približno 9000 prebivalci, ležeče ob reki Rabi, tik ob meji z Avstrijo (Železna županija).

V Monoštru imajo sedež Slovenski kulturni in informacijski center, Zveza Slovencev na Madžarskem, Radio Monošter (ta oddaja v slovenskem jeziku) ter uredništvo časopisa porabskih Slovencev z nazivom ‚Porabje‘. Vse naštete organizacije in dejavnosti imajo svoj sedež v hotelu Lipa, ki predstavlja slovenski kulturni center.

Jezik, ki ga govorijo porabski Slovenci, je inačica arhaičnega prekmurskega narečja, zato se lahko brez težav sporazumevajo s Prekmurci na Goričkem.

Na izletu nas je odlično in profesionalno vodila Marijana Sukič, znana kulturna delavka v Porabju, porabska Slovenka in dobitnica številnih, tudi najvišjih priznanj za ohranjanje narodne identitete slovenske skupnosti v Porabju . Že dolga leta je tudi glavna urednica slovenskega časopisa ‚Porabje‘.

Po prijetni jutranji vožnji med goričkimi hribi smo se najprej ustavili v Gornjem Seniku, največji vasi s slovenskih prebivalstvom, kjer smo si ogledali tamkajšnjo cerkev in Spominsko hišo Janoša Küharja. V Monoštru smo si ogledali obnovljen muzej o Slovencih iz okolice Monoštra, ki predstavlja svojstveno narodnostno kulturo (stavbarstvo, prehrano, noše, šege, gospodarstvo itd.). Ogledali smo si tudi eno največjih in najlepših baročnih cerkva na Madžarskem. Med freskami je odlična upodobitev zmage krščanske vojske nad Turki.

Vzdušje med izletniki je bilo prijetno in z zanimanjem smo sledili vodički, ki nas je znala motivirati za oglede. Za večino med nami je bilo to prvo srečanje s Slovenskim Porabjem. V restavraciji slovenskega kulturnega doma (hotela) Lipa smo použili odlično kosilo in si nato ogledali kratek film z naslovom Porabje nekoč in danes. Nato smo se odpravili še v slovensko vas Števanovci, kjer smo si v obnovljeni obmejni stražnici ogledali muzejsko zbirko o ‚Železni zavesi‘ z razstavljenimi predmeti iz življenja vojakov, ki so varovali mejo madžarske države. Meja z Jugoslavijo je bila varovana z dvojno žično ograjo, v vmesnem pasu pa so bile položene mine. Ta muzejska zbirka nazorno prikazuje še nedavno življenje ob meji. Zastražena in neprehodna meja je popolnoma ločila slovensko in madžarsko manjšino od matičnega naroda. Po končanem ogledu smo se poslovili od naše prijazne vodičke in ji za spomin podarili CD kaseto z naslovom Fram in okolica med NOB ter Obeležja na Framskem.

Po prehodu državne meje, ki je danes neopazna, smo se peljali skozi Goričko, deželo pestrosti. Pravijo, da je Goričko napredek zaobšel, kar se danes kaže kot prednost. Številni vinogradi, sadovnjaki, travniki in z mnogovrstnimi kulturami porasle njive očem ponujajo enkratno podobo. Tam ljudje živijo v sožitju z naravo in oblikujejo razgibano kulturno krajino.

Blizu Veržeja smo si ogledali še Babičev mlin na Muri, ki je kombiniran plavajoči mlin. Mlinsko poslopje je na kopnem, mlinsko pogonsko kolo pa je na reki. Gre za edinstven spomenik slovenske kulturne dediščine in je neprecenljive vrednosti. Prednost plavajočega mlina je v tem, da je neodvisen od narave in padavin, saj je zgrajen v celoti iz lesa in se lahko tako prilagaja nivoju vode.



Babičev mlin na Muri (foto: arhiv Novic)

Foto: Sabina Podkrižnik

Naš izlet je dosegel svoj namen; spoznali smo življenje naših rojakov za madžarsko mejo, doživeli smo čudovito porabsko pokrajino in tako bomo poslej morda znali bolj ceniti prizadevanja za pravice naših rojakov na tujem.

Zdravko GRAFENAUER

DRUŠTVO BORILNIH VEŠÎN TO-TE RAÊ

Odlo~eni, da na{e dosedanje uspehe {e nadgrajujemo Društvo borilnih veščin TO-TE Rače je v novi sezoni 2012 ponovno pričelo z vrhunskim delovanjem - tako na

tekmovalnem področju Slovenije kot na nivoju kluba. Prehod iz lanske uspešne sezone je neviden, saj nadaljujemo z velikim številom priznanj prav na vseh tekmovanjih, ki se jih udeležimo. Naša ekipa je majhna, vendar iz leta v leto raste in širni Sloveniji kaže pozitivno podobo tako tradicionalnega kot športnega karateja. Na svetovni ravni smo vidna ekipa, ki - kljub majhnosti Slovenije oziroma občine Rače-Fram - vedno pusti pečat. Od leta 2010 so člani našega društva kot reprezentanti prinesli kar 10 kolajn iz svetovnih prvenstev ter preko 300 kolajn s preostalih tekmovanjih. To je izjemnega pomena za posamezne zveze karateja, za naše tekmovalce, na katere smo nadvse ponosni, seveda pa imajo ti dosežki ne le občinsko, temveč tudi državno težo.

V društvu vadimo pet krat tedensko po dve uri. Treningi so naporni in poučni, zato smo v društvu zelo široko usmerjeni, saj lahko le s takšnim delom pridemo do posameznikovega zadovoljstva.



Gojimo tradicionalni in športni karate (stila shotokan), občasno nam pomagajo mojstri shito-ryu ter goju-ryu karateja. Društvo je v letošnji sezoni poleg veščine RMA SYSTEMA ponudilo v vadbo še rekreativni boks ter Hapkido. Posamezni trenerji se redno izobražujejo pri največjih mojstrih borilnih veščin v svetu.

Sezono 2012 smo pričeli s pripravami na RTC Jakec (Trije Kralji) v mesecu februarju, kjer smo bili štiri dni. Dnevno smo vadili od 8 do 10 ur in sicer po skupinah. Predelali smo različne tematike, kot so: Kogo kumite, Kihon kumite, Jiyu kumite, Fuko go, Enbu, Kumite in seveda Kata. Zadnja dva dneva smo izvajali izpite za pasove, osnovni sodniški tečaj ter tekmovanja v navedenih kategorijah. Najboljše smo nagradili z diplomami, medaljami in pokali. Najboljši športnik zimske šole 2012 je postal Rok Šlamberger, najperspektivnejši športnik Filip Ogorevc, zmagovalka vzdržljivostne kategorije IRON MAN pa Vesna Lešnik.

Na TRC Jakec; z leve: Jan Kozoderc, Bor Purnat, Primož Vajs, Simon Vajs ter Rok Šlamberger

V mesecu marcu se je 10-članska ekipa udeležila

mednarodnega pokalnega turnirja v Tolminu, kjer smo osvojili kar 9 kolajn ter skupno 3. mesto kot klub.

V aprilu smo se udeležili mednarodnega turnirja Grade open v Dobrovi pri Ljubljani. Osemnajst članska ekipa je osvojila kar 15 kolajn in s tem 1. mesto kot klub.

V mesecu maju 2012 pa smo se udeležili Državnega prvenstva SZTK, ki je potekalo v Žirovnici. Ekipa dvajsetih tekmovalcev je osvojila kar 23 kolajn in s tem 1. mesto kot klub na državnem prvenstvu. Državni prvaki so postali: Rok Šlamberger (dva naslova v kati in borbi), Žan Kovač, Julija Venko, Jan Strueber, Bor Purnat, Matej Žnidarič ter ekipa 1 kata (Simon Vajs, Primož Vajs ter Rok Šlamberger ), ekipa 2 (Žan Kovač, Mitja Šulek ter Filip Ogorevc) ter ekipa 3 (Bor Purnat,Tin Miljatovič ter Matej Žnidarič).

Konec meseca maja smo se udeležili še 18. Pokala osnovnih in srednjih šol, ki je potekal v Ljubljani, v športnem centru Triglav. Naš klub je zastopalo 13 tekmovalcev. Skupno smo osvojili kar 20 kolajn ter s tem osvojili 2. mesto kot klub ter 2. mesto kot šola (OŠ Rače).

Uspešni na pokalnih tekmah

Izjemen prvi del sezone nam je tako prinesel 67 kolajn ter 10 naslovov državnih prvakov. Klub prispeva k SZTK zvezi kar 7 reprezentantov. Ti rezultati nedvoumno sporočajo, da se v našem društvu trudimo delati najboljše. Smo mlada ekipa, ki trdno verjame, da je pred nami še dolga in uspešna pot.

Prvaki V drugem delu sezone naš čakajo velike preizkušnje, saj

se v mesecu septembru udeležimo ITKF mednarodnega pokala na Češkem, v oktobru pa nas čakata evropsko in svetovno ITKF prvenstvo na Poljskem. Tudi na domačih tleh so pred nami še trije veliki mednarodni turnirji.

Ekipa, ki nas vedno spodbuja



Za konec navajamo imena članov ekipe, ki uspešno vodi naše društvo. To so: Vesna Lešnik – mojster 1. dan, Rok

Šlamberger – mojster 1. dan, Simon Vajs – mojster 1. dan (vsi vaditelji shotokan karateja, stila ITKF ter Fudokan), trener rekreativnega boksa Dejan Mulec, trener vešščine Hapkido Matjaž Tavčar ter glavni trener in predsednik kluba Aljoša Lipavc – mojster 4. dan (stila ITKF, Fudokan in JKA) ter praktikant veščine RMA SYSTEMA. Na tekmovanjih in v društvu pa sta z nami še asistenta Ljubo Jerinič ter Marjan Muršič.

Športni pozdrav: OSS! Aljoša LIPAVC

DRUŠTVO ZA RAZVOJ GREMO NAPREJ

Šolski sadovnjak 'Josipa Priola' v Osnovni {oli Fram

‚Društvo za razvoj Gremo naprej‘ iz Frama je prostovoljno in nepridobitno združenje krajanov Frama in pravnih oseb, ki se ukvarja:

- z razvojem podeželja ter varstvom okolja in narave,- s spodbujanjem trajnostnega razvoja in razumevanja ohranjanja narave ter okolja kot vrednote. Člani s tem prispevamo k izboljševanju življenja v svojem ožjem in širšem okolju.Območje Frama ima dolgoletno tradicijo sadjarstva, katerega delež se v tržni ponudbi in ob vse težjih pogojih

konkurenčnosti pridelave zmanjšuje. Ob pridelovalcih, ki jim je pridelava sadja ena od dejavnosti, ostaja ljubiteljsko sadjarstvo pomemben dejavnik, saj ima vsaka družina z individualno hišo vsaj nekaj dreves sadja. Poskrbeti moramo, da jih ne bodo opuščali.

OŠ Fram obiskuje 250 osnovnošolcev, za katerih malice mora šola nabaviti letno cca 4.000 kg kvalitetnih jabolk. Blizu Frama je rojstna hiša velikega sadjarskega strokovnjaka Josipa Priola. V začetku 19. stoletja, ko je bilo sadjarstvo na Framskem ena glavnih dejavnosti, je OŠ Fram že imela šolski sadovnjak.

Po pridobitvi (donaciji) 2.500 m2 ustreznega zemljišča za potrebe šolskega sadovnjaka je ‚Društvo za razvoj Gremo naprej‘ organiziralo projektni tim partnerjev, v katerem je poleg končnega uporabnika (Osnovne šole Fram) tudi Fakul-teta za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru, ki bo s strokovnjaki Katedre za sadjarstvo in predelavo sadja vodila strokovno pripravo projekta in svetovala OŠ Fram pri nadaljnjem upravljanju šolskega sadovnjaka.

Naše društvo, OŠ Fram in Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru želimo s tem projektom doseči, da:

- oživimo tradicijo šolskega sadovnjaka (Pirkmajer, 1886 – 1921) v OŠ Fram,- približamo sadjarstvo, njegov pomen, delo in veščine sadjarstva otrokom,- zagotovimo samooskrbo OŠ Fram z lokalno in ekološko pridelanim sadjem,- ozaveščamo starše in ljubitelje z javnim prikazom rezi, cepljenja in druge oskrbe, - s približevanjem sadjarskih veščin staršem in otrokom pripomoremo k ohranjanju narave, - vključimo krajane v oživljanje ljubiteljskega sadjarstva, kmetij in ohranjanje poseljenosti teh krajev, - skupaj počastimo spomin na velikega sadjarskega strokovnjaka Josipa Priola.Partnerji se zavedamo potrebe po skrbnem upravljanju in vsakoletnem vzdrževanju sadovnjaka in smo že imenovali

skrbnika sadovnjaka, ki bo s pomočjo partnerjev koordiniral in organiziral aktivnosti v sadovnjaku med letom in v prihodnje.

Z informacijo o sadovnjaku smo seznanili svet OŠ Fram, izvedena pa je bila tudi javna predstavitev projekta kot ena od aktivnosti društva in šole ob počastitvi občinskega praznika.

Po planu aktivnosti je jeseni na vrsti ograditev in ureditev zemljišča za sadovnjak, nabava podlag s sadikami ter zasaditev dela od vseh predvidenih 280 sadik jabolk. Večino projektnih in fizičnih del bomo s prostovoljnim delom opravili člani društva in krajani, sodelovali pa bodo tudi učenci sadjarskega krožka, učitelji OŠ Fram in strokovnjaki fakultete. Poleg prostovoljnega dela potrebujemo za nabavo materiala, sadik in strojne ure tudi denarna sredstva.

Podjetja, ustanove, društva in krajani naselij KS Fram!Šolski sadovnjak bo pomembna pridobitev lokalne skupnosti, potrditev pripadnosti krajanov šoli, kraju. Zelo vam bodo hvaležni učenci OŠ Fram, saj bodo spoznali veščine sadjarstva, njegov pomen ter skrb in delo za zagotovitev kakovostnega pridelka. Šolski sadovnjak bo ogledalo delovanja njihovega sadjarskega krožka in vir kvalitetne oskrbe šolske kuhinje z zdravimi jabolki iz lastnega sadovnjaka. Vabimo vas, da podprete naše aktivnosti ter naklonite ustrezno donacijo v obliki denarnih sredstev na: Društvo Gremo naprej, TRR: SI56 9067 2000 0684 493 Poštna banka Slovenije



Za podrobnejše informacije smo vam na voljo: predsednik Društva Gremo naprej Vinko Kurent (tel: 041 612 476, [email protected]) ali ravnatelj OŠ Fram, Zoran Kregar.

Za Društvo Gremo naprej: mag. Vinko KURENT, predsednikZa Osnovno šolo Fram: Zoran KREGAR, ravnatelj

Za Fakulteto za kmetijstvo in biosistemske vede, Katedra za sadjarstvo: dr. Stanislav TOJNKO, predstojnik

OBÎNSKI ODBOR RDEÊGA KRIŽA RAÊ

Stolpec solidarnosti

Spoštovani krajani Sp. in Zg. Gorice! Iskreno se zahvaljujemo za vaše prostovoljne denarne prispevke za našo humanitarno dejavnost.

Katarina Miklošič je nova članica našega odbora, ki pokriva področje Sp. in Zg. Gorice. Njeno predano delo je za nas vse dragocena pridobitev. Obveščamo vas, da bodo vaši prispevki v celoti porabljeni za prehrambene pakete socialno šibkejših občanov.

Odboru Krajevne skupnosti Rače in njegovemu pred-sedniku Sebastijanu Soršaku se zahvaljujemo za doniranih 150 evrov. Sredstva smo porabili za krvne meritve v okviru občinskega praznika. Vseh pohval vredno je, da ima Krajevna skupnost Rače v skladu s tamkajšnjimi možnostmi vedno posluh tudi za prošnje najrazličnejših drugih društev v občini.

Izredno smo bili presenečeni nad predlogom občinskega svetnika iz vrst DeSUS, Štefana Strmška, da se del strankinega denarja nameni za našo humanitarno dejavnost. Tako smo skupaj obiskali nekaj družin in jim poravnali mesečni obrok za elektriko.

Olga Borovnik in Štefan Strmšek – obiskala sva nekaj družin, ki se težko prebijajo skozi življenje, in jim s pomočjo donacije DeSUS-a

OO Rdečemu križu Rače omogočila plačilo stroškov elektrike

Prvič se je zgodilo, da je neka politična stranka oz. njen predstavnik na tak način pomislil na stisko ljudi in se aktivno vključil v reševanje socialnih problemov. Ne samo iskrena hvala, ampak tudi velik bravo, vreden posnemanja še koga.

V občinskem odboru RK smo pripravljeni na ‚vročo‘ jesen. Vemo, da bodo socialne stiske letos še izrazitejše, saj je brezposelnost čedalje večja in življenjski stroški vedno višji. Žal lahko ugotovimo, da je vladajoča politika popolnoma odpovedala ter ljudi le še dodatno bega in straši.

Spoštovani občani! Naj se zgodi karkoli, držimo se!

Z vsem spoštovanjem!

Olga BOROVNIK,predsednica OO RK Rače

DRUŠTVO KRAJANOV MORJE

Iz Morja do morja – na{ izletna Primorsko

Člani Društva krajanov Morje smo se 30. 6. 2012 podali na slovensko Primorje.

Pot nas je, s krajšimi postanki, vodila naravnost do morja, natančneje do Sečovelj, kjer smo si ogledali največje slovenske soline, ki se raztezajo ob ustju reke Dragonje pri Sečovljah. Soline so nastale že v karolinški dobi in se omenjajo že v 9. stoletju. Danes nimajo večje gospodarske vloge - njihov osnovni namen je naravovarstveni in kulturni, ohranjajo solinarske navade, celotno območje solin pa daje zavetje številnim rastlinskim in živalskim vrstam.

Z zanimanjem smo si ogledali sečoveljske solineFoto: Ivan Juhart



Sledila je panoramska vožnja po Portorožu, ogled vrta kaktusov in skok do Pirana, kjer smo se predajali soncu in občudovali srednjeveške kulturne znamenitosti. Obiskali smo tudi prenovljen akvarij. Nato nas je pot vodila do gradu Socerb, kjer smo uživali v pogledih na Piranski in Tržaški zaliv, Trst in okoliške kraje.

Socerb je ena zadnjih točk SPP in se nahaja severno od znanega plezališča Osp. V gradu je prijetno gostišče. Utrjeni rob, na katerem grad stoji, je bil že od nekdaj naravna meja med benečanskimi in avstrijskimi gospostvi. Krščanska legenda pripoveduje, da izvira ime Socerb iz latinskega imena rimskega krščanskega mučenika Socerba (Sanctus Servilus), ki je v bližnji kraški kapniški jami (Sveta jama - svetnikovo zavetišče; v času našega obiska je bila, žal, zaprta) prebil, skrit pred preganjalci, skoraj dve leti, preden so ga odkrili in pozneje ubili.

Obiskali smo tudi SocerbFoto: Lea Fratnik

Izleta se je udeležilo 33 članov Društva krajanov Morje.Čeprav nam poletna vročina ni prizanašala, smo se imeli lepo in se že veselimo novih izletniških podvigov.

Marija JURKOVIČ

RIBIŠKO DRUŠTVO RAÊ

Razvili smo prapor RD Ra~e

Spoštovane krajanke in spoštovani krajani Rač, občine Rače – Fram in ostali bralci Novic!

Pa smo ga razvili - prapor Ribiškega društva Rače, namreč.Letos člani praznujemo 20. obletnico ustanovitve

Ribiškega društva Rače in 59. obletnico organiziranega ribištva v Račah. V počastitev obletnice smo zato pristopili in uspešno izvedli projekt izdelave in razvitja prvega društvenega prapora. Da nam je to uspelo, gre zahvala komisiji, ki je prevzela vso breme, 20 donatorjem (razvidni so z trakov) ter donatorjem zlatih in srebrnih žebljičkov v obliki ribe krapa (med temi smo pričakovali večji odziv članov RD, ki bi s tem dejanjem izkazali pripadnost Ribiškemu društvu Rače), izdelovalcu prapora in ostalim, ki so s svojimi dejanji prispevali k uspešnemu zaključku projekta PRAPOR 2012.

Botri in donatorji trakov

Donatorji žebljičkov

Prapor RD Rače



Praporščak in častni zbor Iz srca hvala prav vsem donatorjem trakov, štirim botrom

prapora: Občini Rače – Fram, Orodjarstvu Gorjak d.o.o., Petrolu d.d. in Ribiški družini Maribor. Zahvaljujem se jim v osebnem imenu in v imenu predsedstva, komisij in članov RD Rače, skupaj s povabilom ob ribnike, s katerimi gospodarimo, in pozdravom slovenskih ribičev: ‚Dober prijem‘.

Silvo KOREN,predsednik Ribiškega društva Rače

ROKOMETNI KLUB RAÊ

Zanimivosti iz rokometnih vrst

Topel poletno - jesenski pozdrav od rokometašic! Naš rokometni klub deluje od leta 2003, tako bomo

v juniju 2013 praznovali 10. obletnico obstoja. Konec letošnjega julija pa smo se že začeli pripravljati na novo sezono 2012/2013, ko bomo tekmovali z naslednjimi ekipami: kadetinje (letnik 96 in 97), starejše deklice (letnik 98, 99 in 2000), mlajše deklice B (letnik 2001 in 2002), mlajši dečki B (letnik 2001 in mlajši) in z dvema ekipama mini rokometa pri deklicah. Od 30. julija kadetinje in starejše deklice, od 13. avgusta pa še mlajše deklice B, pridno trenirajo (pod vodstvom trenerjev Leje Klemenčič in Mitje Žurana). Konec avgusta smo se odpravili na Pohorje,v dom Planinka, kjer je 39 naših deklet še pililo formo in izboljševalo kondicijsko pripravo.

Kadetinje in starejše deklice na treningu; avgusta 2012

Tisti, ki ste spremljali naša javljanja v prejšnjih številkah Novic, ste verjetno opazili, da smo v pretekli sezoni imeli tudi člansko ekipo. Pred dobrim letom smo se namreč pogumno odločili, da poskusimo tudi s članicami, vendar smo morali to idejo opustiti že po letu dni, saj nam finančne in organizacijske zmožnosti tega ne dovolijo več. Žal je članska ekipa v teh težkih časih prevelik finančni zalogaj. Tako smo se na žalost nekaterih bili primorani odločiti, da člansko ekipo do nadaljnjega razpustimo in se osredotočimo zgolj na delo z mladimi. V neposredni bližini imamo kluba, ki imata članske ekipe; to sta ŽRK Ptuj (1. liga) in ŽRK Branik Maribor (2. liga). Tako so štiri dekleta (Barbara in Mateja Selinšek, Neška Pušnik in Teja Kac) odšle na Ptuj, kjer se bodo poskusile v 1. ligi, Maja Žnuderl je posojena v Maribor, Marina Gril, Doroteja Muhič, Ana Kirbiš, Laura Ekart in Špela Pignar pa so se odločile, da bodo prenehale z igranjem. Večina teh deklet je bila v sezoni 2008/2009 del ekipe, ki je osvojila naslov državnih prvakinj v kategoriji starejših deklic, v našem klubu pa so trenirale skoraj 9 let. Slovo od njih je bilo za nekatere od nas, ki smo jih spremljali od vsega začetka, zelo težko, saj so to bila dekleta, ki so postavila temelje za kasnejše generacije. Vsem želimo uspešno igralsko kariero v drugih klubih, uspešno šolanje in vso srečo v življenju. Upamo, da bodo nekatere pomagale v klubu v drugih funkcijah. Želimo pa si, da bi se nekoč spet srečali v Račah, ko bomo imeli člansko ekipo.

Članice, kadetinje in starejše deklice skupaj

Ekipa mini rokometa - deklice je tekmovala v skupini Ptuj in zasedla 1. mesto med ekipami iz OŠ in si s tem priborila finale v Kopru, kjer je sodelovalo 12 najboljših ekip v Sloveniji. Finale je bilo 2. junija. Tam so se naša dekleta (moramo poudariti, da so bila leto dni mlajša od ostalih, saj so vse učenke 4. razreda, z njimi pa se je celo leto trudila Lea Klemenčič) borila po svojih najboljših močeh. Hvala OŠ Rače in Občini Rače – Fram za prevoz.

Naša dekleta in fantje v Kopru (nekateri na posnetku manjkajo)

V drugi polovici septembra začenjamo s tekmami. Vse podatke o našem klubu in naših tekmah najdete na naši spletni strani: www.rokometniklub-race.si. Pridite nas kaj pogledat, ne bo vam žal!

Alenka RIŽNER – ŠIBILA, sekretar RK Rače



Mlaj{i de~ki B in mini rokomet

Rokometna sezona v mini rokometu za dečke se je končala z zaključnim festivalom v Kopru, kjer so se zbrale najboljše ekipe s področnih predtekmovanj iz mini rokometa. Kot zmagovalci mariborskih osnovnih šol so se tega festivala udeležili tudi naši dečki – učenci OŠ Rače.

Finale je bilo 2. junija in naši dečki so komaj čakali, da se odpravimo v Koper in spoznamo to lepo obmorsko mesto ter seveda tudi vse udeležence festivala. V kategoriji dečkov je sodelovalo 18 ekip mini rokometa, ki so bile razdeljene v šest skupin po tri ekipe. V skupini smo bili skupaj s predstavniki Gorenjske (Radovljica) in Zasavja (Radeče). Ker so nekatere ekipe prišle na festival z reprezentativnimi ekipami in ker je bil festival v mini rokometu mišljen bolj kot zabava in zahvala vsem igralcem za sodelovanje v tekmovanju, se rezultati niso upoštevali. Kljub temu je potrebno povedati, da smo premagali ekipo OŠ Radovljice, po velikem boju pa izgubili z reprezentativno ekipo iz Radeč. Kot drugo uvrščena ekipa v skupini smo odigrali še tekmo z OŠ Trebnje in jo, žal, izgubili za en gol. Tekma je bila zelo borbena, napeta in tudi kakovostna. Po koncu tekme sta naše igralce pohvalila tudi trenerja ekipe Trebnje (Staš Skube in Marko Radelj – člana prvoligaške ekipe RK Trimo Trebnje). Po tej tekmi so bili vsi igralci že zelo utrujeni, še posebej tisti, ki so morali odigrati večji del tekem. Ostali sta nam še dve tekmi, ki so ju odigrali naši mlajši igralci, predvsem z namenom, da si pridobijo čim več izkušenj. Čeprav smo ti tekmi izgubili, je naše mlade rokometaše potrebno pohvaliti za borbeno igro in tudi za prikazano znanje. Na koncu festivala so vsi dobili spominske plakete ter kljub utrujenosti zadovoljni zapuščali Koper. Seveda pred odhodom nismo pozabili na sladoled in na sprehod po obali mesta.

Ekipa mini rokometa na Festivalu v Kopru

Ob tej priliki bi se radi zahvalili vsem, ki so nam omogočili, da smo lahko sodelovali na tem festivalu, še posebej ravnatelju OŠ Rače Jožefu Juriču in županu Občine Rače – Fram Branku Ledineku. Seveda se zahvaljujemo tudi vsem staršem, ki so prišli v Koper in glasno navijali za nas.

Naši mladi člani po so bili rokometno aktivni tudi v času poletnih počitnic. Tako so Miha, Mitja in Nino konec junija sodelovali na Poletnem rokometnem taboru

Uroša Zormana. Po njihovem pripovedovanju in tudi iz fotografij je razvidno, da so se imeli super. Dogodke in zgodbe iz tega tabora, vključno z veliko slikovnega materiala, najdete na spletni strani: http://sl-si.facebook.com/pages/Rokometna-akademija-Uroša-Zormana.

Naši fantje so trenirali pod vodstvom znanih trenerjev in igralcev, še posebej je za njih skrbela Anja Frešer, ki se ji naši igralci še posebej zahvaljujejo za ves trud in pozornost. V času tabora so imeli tudi veliko obiskov znanih slovenskih in hrvaških rokometašev. Zadnji dan tabora si je Nino v družabnih igrah zaslužil dres Dragana Gajiča. S tabora so odnesli kopico lepih spominov ter se naučili tudi nekaj novih rokometnih veščin.

Naši rokometaši in Anja Frešer

Naši rokometaši in Uroš Zorman

Od 2. do 6. julija se nas je 20 članov RK Rače udeležilo 1. Poletnega rokometnega tabora RK Pomurje v Bakovcih. Na taboru se nas je zbralo 15 dečkov, 4 deklice in trener, ki smo skupaj z ostalimi udeleženci preživeli čudovit teden z raznovrstnimi dejavnostmi, seveda s poudarkom na rokometu. Otroci so bili s taborom zadovoljni in organizatorji so glede na pozitivne odzive obljubili, da se tudi drugo leto vidimo. Ob tej priliki se še posebej zahvaljujem organizacijski ekipi RK Pomurje za gostoljubnost in prijaznost. Upam, da bomo še naprej tako dobro sodelovali, ob tej priložnosti pa jim želim veliko športnih uspehov. Kaj vse se je dogajalo na taboru, si lahko ogledate na spletnih straneh: http://www.rk-pomurje.si ali na http://www.facebook.com/pages/Rokometni-Klub-Pomurje.



Po končanem taboru v Bakovcih smo si privoščili zaslužene počitnice, nato pa se ponovno zbrali 16. avgusta, ko smo začeli s treningi. V tej sezoni večina naših dečkov prehaja iz mini rokometa tudi na igranje rokometa v pravem pomenu besede; v sezoni 2012/13 bodo nastopili v slovenski rokometni ligi Mlajši dečki B – skupina vzhod. V skupini je 10 ekip, zato dečke čaka naporna sezona z 18 prvenstvenimi tekmami in to z odličnimi ekipami iz Celja, Velenja, Ormoža itd. Glavni cilj v tej sezoni ne bodo zmage, ampak priprava otrok na športno obnašanje, na moštveno igro, želimo pa jih naučiti tudi samodiscipline (tako na področju športa kot sicer), na osnovi katere si bodo znali organizirati obveznosti v šoli in športu.

Šport namreč nikakor ne more in ne sme biti ovira pri šolanju, ampak je lahko samo pomoč, da se otrok ob velikih šolskih obremenitvah ob igri sprosti in nabere novih moči za učenje. Zato starše prosim, da otrokom pri organiziranju šolskih in športnih obveznosti tudi malce pomagate in jih pravilno usmerjate. Ob rokometu oz. športu se lahko otroci veliko naučijo za nadaljnje življenje, saj je povsod pomembno, da se človek po padcu zna ponovno pobrati.

Seveda pa bomo še naprej sodelovali tudi na tekmovanju mini rokometa, kjer bo cilj zbrati skupino dečkov, ki so se pripravljeni naučiti rokometne abecede. Še bolj bomo veseli, da jih bomo s tem vsaj za nekaj trenutkov usmerili na ‚pravo pot – na gibanje‘ in odtrgali od posedanja pred televizorjem ali računalnikom. Ne smemo namreč pozabiti, da lahko otroci v teh mladih letih dosežejo največji motorični razvoj, saj so dovzetni za osvajanje novih gibalnih elementov; prav rokomet je ena od športnih disciplin, ki jih prinaša največ. Poudariti je potrebno še našo željo, da otroci pridobijo smisel za skupinsko sodelovanje in se naučijo prenašati poraze, kar je v tem času velika slabost vseh otrok.

V mlajših kategorijah je naš osnovni cilj, da dečkom zagotovimo čim prijetnejšo vadbo, jim privzgojimo vrednote pozitivnega razmišljanja (tako človeka kot športnika) in jih ne izpostavljamo pritiskom za doseganje rezultatov.

Ob tej priložnosti vljudno vabimo vse fante letnik 2001 in mlajše, da se nam pridružite in spoznate lepote rokometne igre. Z veseljem vas bomo sprejeli in se

potrudili, da se boste med nami prijetno počutili. Dragi starši, vse informacije dobite na telefonski številki 041/ 688 - 525 ali pa na naši internetni strani, ki je bila pripravljena posebej za dečke RK Rače. Naša internetna stran: http://rokometni-racek.si.

Andrej KUHAR, trener

TURISTI^NO ŠPORTNO REKREATIVNO DRUŠTVO

Aktivni na ve~ podro~jih

Od našega zadnjega javljanja v Novicah Občine Rače - Fram je minilo že kar nekaj časa, kar pa ne pomeni, da se v društvu TOTI LISJAK nič ne dogaja. Prav nasprotno: različne aktivnosti se v društvu vrstijo skozi vse leto. V kronologiji bom predstavil nekatere dogodke v preteklem času.

Člani društva smo sodelovali na božično novoletni dražbi, ki jo je organiziral Radio Maribor. Uspelo nam je, da smo izlicitirali dres nogometne reprezentance Slovenije s podpisi vseh igralcev. Izlicitiran znesek je bil namenjen Varni hiši Maribor. Odločili smo se, da dres podarimo županu Branku Ledineku oz. Občini Rače Fram (kratek tekst in fotografije tega dogodka smo objavili v Novicah št. 53-1/2012 - op. ured.). Uokvirjen dres tako sedaj krasi steno v občinskih prostorih.

Ker nam letošnja zima ni bila naklonjena s snegom, so morali organizatorji Zlate lisice le-to preseliti v Krajnsko goro. Tako smo tudi mi morali v zadnjem hipu spremeniti vse aktivnosti pod Pohorjem, kjer smo že začeli pripravljati Lisjakov brlog. Organizirali smo enodnevni obisk tekme v veleslalomu. Pridružili so se nam tudi kurenti iz Hotinje vasi; da pa je bilo še bolj veselo, so poskrbeli fantje treh vasi s svojimi instrumenti. V čudovitem sončnem vremenu smo si kot gostje ogledali tekmo na glavni tribuni.

Skupinski posnetek udeležencev tabora v Bakovcih

' 'TOTI LISJAK



Ker je pustna povorka v naši občini letos odpadla, smo se podobne predstavitve udeležili v občini Duplek, kjer smo bili edina skupina iz druge občine, torej edini gostje. Predstavili smo se s skupinsko masko Marjetice, s katero smo v preteklem letu dosegli 2. mesto na povorki v Račah.

Na povabilo kulturnega društva Dobrovce smo se udeležili kulinarične prireditve ‚Flančičev pisker‘. Na takšnih prireditvah ne manjka dobre hrane, pijače in veselega druženja.

Na začetku meseca junija je čas za našo osrednjo prireditev ‚Lisjakov kotel‘. Letos smo ga organizirali že petič in po dolgem času nam je bilo vreme naklonjeno (lansko leto nas je, denimo, sredi prireditve presenetilo neurje s točo). Kuhanja kotlov se je udeležilo 15 ekip in sicer: TD Breza – Pragersko, Motoristični klub Tulipani – Cirkovce, Športno društvo Šikole (Papirnica Pero) – Pragersko, Motoristični klub Pohorski abohi iz Hoč, Atlantik klub – Rače, DGMŽ Gojitelj Miklavž, Pohorski risi – Fram, Fantje treh vasi – Slivnica, Rušjaki iz Ruš, Leteči strelci, NPD Jelovec – Poljčane, MI 3 iz Sv. Ane, KUD Polanec – Loka Rošnja, Prosvetno društvo Matej Bor – Dobrovce.

'Lisjakov kotel 2012' je več kot uspel

V prijetnem ambientu grajskega dvorišča se je vsaka ekipa pomerila v kuhanju svoje kulinarične mojstrovine. Čeprav so bile zmagovalke vse sodelujoče ekipe, pa je sodniška komisija pod vodstvom kuharskega mojstra Dušana Krivca podelili prvo nagrado ekipi NPD Jelovec iz Poljčan. Sredstva od prodaje hrane iz kotlov bomo namenili v dobrodelne namene. Vse ekipe so se odpovedale startnini, nekaj sredstev smo dodali tudi člani in tako smo skupaj zbrali 700 €.

Veliko število obiskovalcev od blizu in daleč nam daje vedeti, da so ljudje našo prireditev vzeli za svojo, s tem pa nam dali še dodatno motivacijo za organizacijo naslednje prireditve. Ker smo v našem društvu poznani kot dobri kuharji jedi na žlico, so nas v Športnem društvu Brezula povabili k sodelovanju pri organizaciji prireditve v času občinskega praznika. Tako je po končanem pohodu po krajinskem parku udeležence čakal okusen golaž, ki so ga pripravili naši člani.

Med ‚totimi lisjaki‘ je tudi kar nekaj krvodajalcev in ti smo se organizirano udeležili krvodajalske akcije v Mariboru in v Račah.

V letošnjem letu nas čaka še sodelovanje na različnih prireditvah, na katerih se sicer pojavljamo že vrsto let.

Tako se bomo udeležili Bučijade v Rošnji, kuhanja kisle juhe pri prijateljih iz TD Hotinja vas ter kuhanja kotla v organizaciji DGMŽ Gojitelj Miklavž.

V mesecu novembru bomo že tradicionalno sodelovali na martinovanju v Račah, kjer se bomo morali zelo potruditi, da bomo obdržali naziv najlepše urejene stojnice, ki je v naši lasti že tri leta zapored.

Martinovanje 2011 in znova – že tretjič zapored – najlepše urejena stojnica našega društva

Tudi letos ne bomo manjkali na božično novoletnem sejmu v Račah.

Čez celo leto pa se udeležujemo športnih prireditev. Tako smo naše društvo zastopali na odbojkarskem turnirju, ki ga je organiziral Radio Internacional Maribor, udeležili pa smo se tudi športnega vikenda v Šikolah, tenis turnirja v Mariboru itd.

'Toti lisjaki' nismo manjkali niti na razstavi malih živali

V času občinskega praznika smo bili, čeprav smo v bistvu še mlado društvo, deležni velikega priznanja s strani naše občine. Naš predsednik Iztok Rojko je namreč dobil priznanje župana Občine Rače Fram, ki mu je bilo vročeno na osrednji prireditvi ob 13. občinskem prazniku. S tem nam je tudi domača občina sporočila, da opazi in ceni naše delo ter prizadevanja za pomoč posameznikom (predvsem tako ali drugače prikrajšanim), kar nam veliko pomeni in smo na to ponosni.

Na koncu se zahvaljujemo vsem našim sponzorjem, simpatizerjem, prijateljem in Občini Rače - Fram, ki nam kljub nehvaležnim časom stojijo ob strani.

Tedi PLEVNIK



KULTURNO UMETNIŠKO DRUŠTVO RAÊ

Novice KUD Ra~e

• Beseda o naših vokalnih skupinah in koncertnem abonmajuNa območni reviji odraslih pevskih zborov aprila 2012 so se naši pevski sestavi - Vokalna skupina Fantje na vasi,

Vokalna skupina A cappella in Komorni zbor Škrjanček - uvrstili na regijsko tekmovanje vokalnih skupin in zborov, ki bo novembra letos.

Vokalna skupina A cappella je 2. junija nastopila na samostojnem koncertu v galeriji Pro solo v Mariboru (v okviru Evropske prestolnice kulture), 22. julija pa na samostojnem koncertu v okviru festivala Hvarsko poletje 2012, v mestu Hvar.

Vokalna skupina Fantje na vasi je 30. junija 2012 uspešno izvedla svoj tradicionalni letni koncert na grajskem dvorišču in ob tem posnela zgoščenko, skupaj s Komornim zbor Škrjanček pa 28. julija izvedla še samostojni koncert v galeriji Pro solo v Mariboru, v okviru EPK Maribor 2012.

Tradicionalna prireditev Rače pojejo bo v petek, 14. septembra ob 19.30 uri, v gradu Rače.V okviru koncertnega abonmaja Grad Rače bosta v Beli dvorani letos še dva koncerta: 22. septembra z izvajalcema

pianistom Tomislavom Domanćićem in saksofonistom Berislavom Antico s Hrvaške ter 17. novembra s kitaristom Žarkom Ignjatovićem iz Maribora.

Komorni zbor Škrjanček pripravlja svoj letni koncert, ki bo v prvi polovici decembra v gradu Rače in v Framu.

• Koncert baročnega ansambla Ensemble solfeggio iz ŠviceV grajski kapeli v Račah smo 18. avgusta 2012 imeli priliko poslušati skladbi dveh baročnih skladateljev in sicer

Koncert št. 9 op. 3 Antonija Vivaldija za godala ter Stabat Mater G. B. Pergolesija za sopran, alt, godala in akordeon. Izvajalci Barbara Camille Tanze - sopran, Flavia Aguet - alt, Johanna Hernandez - violina, Eva Simonin - violina, Raphaël Mayer- viola, Josephine Rapp - violončelo in Denis fedorov - akordeon z dirigentom Stphanom Pecorinijem so dela izvedli doživeto.

V čudovitem ambientu smo gotovo najbolj uživali ob znameniti Pergolesijevi skladbi Stabat Mater. Besedilo opisuje trpljenje Marije pod križem, na katerem visi njen sin. Delo je zadnja večja skladba avtorja, ki je umrl pri 26 letih in so mu že takrat zaradi obilice pred tem napisanih odličnih skladb (med drugim šest oper) nadeli vzdevek 'Rafaelo v glasbi' (po genialnem slikarju). Skladba je doživela svetovni sloves in kot taka tudi ostala.

Z glasbenimi dogodki takšne vrste pridobiva kapela najžlahtnejšo vsebino.Tone ŽURAJ

Fantastičen glasbeni dogodek v grajski kapelici Rače (foto: Simona Antolič)



PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO SPODNJA IN

ZGORNJA GORICA

Ponosni na mladi rod gasilcev

Že v prejšnji številki Novic smo zapisali, da se bosta naša pionirska desetina in desetina mladink udeležili državnega tekmovanja, ki je bilo letos na Ptuju. Sedaj že lahko poročamo, da sta na tekmovanju odlično zastopali naše društvo in tudi barve naše občine. Pionirska desetina, ki jo sestavljajo naši najmlajši, stari od 6 do 11 let, je osvojila 13. mesto med skupno 50 sodelujočimi ekipami.

Pionirke in pionirji po tekmovanju

Gasilka v družbi naših razigranih, ko je potrebno, pa zavzetih pionirk in pionirjev

Za svoj dosežek je bila nagrajena z zlatimi značkami, z malo več sreče pa bi se lahko veselili še boljše uvrstitve.

Na državnem tekmovanju nas je zastopala tudi desetina mladink, ki je osvojila 27. mesto.

Desetina mladink

V PGD Sp. in Zg. Gorica smo zelo ponosni na naše tekmovalne desetine, ki na tekmovanjih dosegajo zelo solidne rezultate. Zahvala in čestitke za to gredo članom tekmovalnih enot ter njihovim mentorjem, ki odlično opravljajo svoje delo.

V jesenskih mesecih bomo izvajali operativne vaje, oktobra bodo na vrsti aktivnosti v okviru meseca požarne varnosti, ob tem pa upamo na čim manj potreb po intervencijah v nesrečah in požarih.

Za več informacij vas vabimo k ogledu naše spletne strani in našega profila na Facebook-u.

Peter FINGUŠT

DRUŠTVO UPOKOJENCEV RAÊ

Ustanavljamo {ahovsko sekcijo – povabljeni!

Obveščamo vse člane in nečlane Društva upokojencev Rače, da ustanavljamo šahovsko sekcijo, v katero vabimo prav vse ljubitelje te kraljevske igre.

Namen igranja šaha ni samo tekmovalnega duha, ampak je cilj predvsem druženje, sprostitev, rekreacija možganov, igra prijateljstva. Posebno primeren je za mrzle in temačne zimske dneve, saj ob druženju s črno-belimi figurami lahko združimo prijetno s koristnim in kakovostno zapolnimo dolge dneve.

Sekcija v svoje vrste vabi vse, ki vas je ta lepa igra v preteklosti že navdušila, pa seveda tudi tiste, ki skrivnosti, čarov in pravil šaha še ne poznate.

V poletno-jesenskem času bo kraj druženja in igranja šaha v Domu upokojencev Rače, pozimi pa v prostoru pisarne DU Rače v gradu v Račah.

Za datum in čas pokličite vodjo šahovske sekcije: Milan Napast, tel.: 608 19 31.

Miroslav PAUMAN,predsednik



PISALI STE NAMPri~etek izvedbe programa'Živimo zdravo' v ob~ini

Ra~e-Fram

V Podravju tudi letos nadaljujemo z izvajanjem programa Živimo zdravo – zdravje na podeželju in sicer v novih dveh občinah. Tokrat sta to občina Rače - Fram in lokalna skupnost Bistrica ob Dravi znotraj občine Ruše.

Pretekle izkušnje s programom, ki je nastal pred desetletjem v Pomurju in bil prvič pilotsko izveden v občini Beltinci, šele nato pa implementiran v vse ostale slovenske regije, so zelo dobre. V vseh občinah oziroma lokalnih skupnostih v Podravju, v katerih se je izvajal, nam je uspelo, da s pomočjo interaktivnega načina dela v delavnicah pritegnemo in motiviramo ljudi za boljšo skrb za lastno zdravje in jim istočasno ponudimo znanje in veščine, ki jih pri tem potrebujejo. Verjamemo, da nam bo to tudi tokrat uspelo.

Poudarek programa Živimo zdravo – zdravje na podeželju je na tem, kaj lahko ljudje sami naredijo za lastno zdravje, in ne toliko na značilnostih in vplivih okolja, čeprav nekateri dejavniki le-tega pomembno vplivajo na naše zdravje. Program je namenjen odraslim prebivalcem, čeprav so posredno in preko medijev vključeni tudi ostali prebivalci v skupnosti. Finančno program v celoti pokriva Ministrstvo za zdravje RS, koordinira pa Zavod za zdravstveno varstvo Maribor.

Program Živimo zdravo bomo pričeli izvajati v začetku meseca novembra 2012 in končali januarja prihodnje leto. Delavnice bodo potekale tedensko, vsako sredo med 18. in 20. uro (v prostorih OŠ Fram), po vnaprej določenem programu.

Vsebina programa je podobne strukture kot pred leti, ko smo ga izvajali v Oplotnici, Staršah, Sveti Ani ter Dražencih (Hajdina) in je praktično enaka, kot smo ga izvajali lani v Miklavžu na Dravskem polji in Selnici ob Dravi. Program vsebinsko zajema:

• predstavitveno delavnico o dejavnikih tveganja za zdravje oz. zdravem načinu življenja,

• dve delavnici na temo zdrave prehrane (pomen zdrave prehrane in zdrave priprave hrane),

• pomen telesne dejavnosti za zdravje,• kronične bolezni (srčno-žilne bolezni, sladkorna

bolezen, bolezni dihal) s poudarkom na prepre-čevanju in zgodnjem prepoznavanju,

• zgodnje odkrivanje rakavih bolezni, • meritve holesterola, krvnega tlaka, indeksa telesne

mase,• pomen osteoporoze in meritve kostne gostote,• pridelava zelenjave na lastnem vrtu,• zaključno delavnico v organizaciji udeležencev in

lokalne skupnosti.

Pomembno vlogo v programu imajo lokalni koordina-torji – osebe iz lokalnega okolja, ki jih občani spoštujejo. Njihova ključna naloga je motivacija občanov za udeležbo

na delavnicah in povezovanje različnih deležnikov v skupnosti. V program se aktivno vključujejo in ga podpirajo tudi lokalne nevladne organizacije, društva in združenja, predvsem pa lokalni voditelji, prvenstveno župani. Po svojih zmožnostih se v program vključi tudi lokalni zdravnik.

Prisrčno vabljeni!

Olivera STANOJEVIĆ JERKOVIĆ, dr. med. spec.,koordinatorka programa Živimo zdravo v Podravju

Starodobniki na obisku prira~kih lovcih

Po dolgem zimskem počitku so se tudi letošnjo pomlad ljubitelji starodobnih vozil zbrali na t.i. Vseslovenskem srečanju starodobnih motornih vozil, ki ga organizira Veteran klub Maribor. Tradicionalni dogodek se je zgodil v soboto, 19. maja 2012, s pričetkom na parkirišču bivše Tovarne avtomobilov Maribor (TAM), kjer so bili udeleženci pogoščeni s pravim štajerskim zajtrkom - kislo juho.

Vsa zbrana vozila so pripravljena na start

Da pa srečanje ne bi bilo omejeno samo na panoramsko vožnjo (ta je letos potekala tudi čez Pohorje in tako marsikateremu od udeležencev dala natančen odgovor, če njegov jekleni konjiček še deluje brezhibno), so organizatorji pred startom izvedli igro, ki je zmagovalcu prinesla naziv ‚naj Štajerca‘. Igra je od udeležencev zahtevala predvsem ročne spretnosti, natančnost, pa tudi kanček sreče. Potrebno je bilo doseči čim večje število točk pri metanju pikada, motornega jermena na stožec ter metanju kocke.

Vsi udeleženci so se razdelili v tri skupine, ki so paradno pričeli z vožnjo - čez Miklavž na Dravskem polju do Hoč ter vse do 1042 metrov nad morsko gladino, do hotela Bellevue.



Radovedni pogledi pohodnikov na Pohorju

V omenjenem hotelu je bilo za voznike poskrbljeno z borovničevim zavitkom, avtomobilom in motociklom pa je ta čas oddiha prav tako prijal, saj so se nekateri ob vzponu nekoliko zasopihali. Karavana se je nato podala skozi prelepe pohorske gozdove, mimo koče Glažuta do Ruš in nato v Univerzitetni center za vinogradništvo in vinarstvo Meranovo, kjer so bili udeleženci prijazno postreženi s pečenko in kozarcem vrhunskega vina. Nekateri so bili nad okusom slednjega tako navdušeni, da so kupili še nekaj steklenic odlične kapljice za domačo zalogo. Pot se je vila do obveznega postanka na Trgu svobode, kjer se čudoviti primerki avtomobilske in motoristične preteklosti že tradicionalno pokažejo mimoidočim Mariborčankam in Mariborčanom, ki se z veseljem ustavijo, povprašajo lastnike po starosti njihovih lepotcev in seveda po ceni. Nekateri izmed udeležencev so se ustavili tudi na razstavi razglednic (ta poteka v sklopu EPK) v Naskovem dvorcu, torej le nekaj korakov od restavracije Štajerc, kjer se je udeležencem ob enkratnem vremenu odlično prilegla kava z mlekom ali brez. Omenjen postanek je voznikom vlil novih moči, da so lahko svoj izlet nadaljevali proti Račam. Tam je pot zavila v krajinski park, nato pa mimo ribnikov in vse do lovskega doma. Domači lovci so poskrbeli za lep ambient (nekateri udeleženci, med njimi tudi tisti bližnji, so povedali, da za ta kotiček niso vedeli, da pa jih je navdušil in da se bodo vanj zagotovo še vračali), seveda pa si zaključka srečanja brez pravega srninega golaža ni bilo mogoče predstavljati. Organizatorji pa so za svoje goste v rokavu skrivali še en adut - to je bil nastop folklornega društva iz Cirkovc, katerega članice in člani so ob domači glasbi pričarali čudovit plesni nastop, na koncu pa na plesišče povabili tudi voznike in voznice, ki so se z veseljem zavrteli in pokazali navdušenje nad živo glasbo.

Ko pravi veteran zavrti folkloristko

Organizatorji so se razveselili spoznanja, da takšni zaključki srečanj obiskovalce še dodatno zbližajo in povežejo, zato so povedali, da si takšnega vzdušja želijo še kdaj. Mogoče bo tudi prihodnje leto zaključek pomladanskega srečanja prav v Račah, s tem pa bodo tudi prebivalci tega kraja imeli priložnost, da peljejo svoje oči na pašo ter pokusijo dobrote domačih lovcev. Že sedaj povabljeni!

Rok DAMIJAN

Sr~ne mamice ri{emo nasmehemalim junakom

»Vsaka od nas si je želela narediti nekaj pozitivnega in osrečiti tiste, ki so najbolj ranljivi – OTROKE!«

Štiri pozitivne, z energijo nabite mamice smo se odločile, da bomo nekaj svojega prostega časa namenile osrečevanju malih junakov. Nina, Ines, Natalija in Mateja smo (od 27. 7. 2012 tudi uradno) Srčne mamice.

Večinoma razveseljujemo otroke po otroških od-delkih slovenskih bolnišnic in sicer tako, da zanje zbiramo igračke in knjige. Pomagamo pa tudi različ-nim ustanovam z zbiranjem oblačil in osnovnih sredstev za otroke iz finančno revnejših družin.

Vse skupaj se je začelo februarja letos na Facebooku, kjer sta Nina in Natalija na prošnjo ene izmed mamic bolnega otročička ustvarili skupino Igrače za bolnico. Skupina ima danes že več kot 1300 članov, njihovo število pa je iz dneva v dan večje.

Naša prva akcija je bila s predajo vsega zbranega na Pediatrično kliniko Ljubljana zaključena 15. 3. 2012. Naši člani nas po zaključku akcije niso zapustili in njihova zagnanost za darovanje je tudi nas gnala dalje. Poslale smo dopise na različne ustanove po Sloveniji, z željo po sodelovanju; kar nekaj nam jih je poslalo najrazličnejše prošnje po oblačilih in opremi za otroke. Naš primarni cilj pa so bile seveda bolnišnice in skupaj z Modrijanovo založbo ter Nedeljskim dnev- nikom smo se odločile združiti moči in štiri slovenske bolnice s pediatričnimi oddelki opremiti s knjigami. To nam je vsekakor uspelo, pri čemer je potrebno izpostaviti neprecenljivo pomoč naših članov, prispevke nekaterih založb in knjižnic. Do sedaj smo osrečile male paciente na pediatrični, ortopedski, očesni kliniki, v Splošnih bolnišnicah Ptuj, Slovenj Gradec in Celje, v UKC Maribor ter v URI Soča.

Predaja igrač (ortopedija)



Vsakokrat, ko mislimo, da smo že dosegle vrh, vidimo, da lahko gremo še dlje. Naše vizije so vsekakor večje in

segajo še dlje od igrač, knjig in oblačil. Želimo in upamo, da nam bo uspelo!

Če vas o naši skupini zanima še kaj več, kliknite na www.srcnemamice.weebly.com ali pa na

www.facebook.com/srcnemamice. Seveda pa ste prijazno vabljeni,

da se nam pridružite tudi v naši skupini Igrače za bolnico,

kjer potekajo tudi dobrodelne dražbe. Srčen pozdrav!

V imenu Srčnih mamic:Ines BRADEŠKOPredaja knjig (UKC Maribor)

Ameri{ki nogomet osvaja Slovenijo - tudi na{e ob~ane

Ste v svojem športnem slovarju že kdaj naleteli na besedo ‚linebacker‘? Blitz? Kaj pa slovensko ‚četrti in centimetri‘? Če se vam vsaj približno sanja, da ne gre za matematični izraz, namizno igro ali kaj podobnega, ste gotovo že bili seznanjeni s trenutnim športnim hitom Evrope - ameriškim nogometom.

Verjetno pri nas še ni splošno znano, da v Avstriji hodi na tekme po 10 tisoč ljudi, da je v Srbiji v osmih letih nastalo 28 ekip in da je ljubljanski klub letos osvojil srednjeevropsko ligo. Slovenija ima že 6 ekip, vsaka izmed njih pa šteje vsaj 45 igralcev. Ljubljana Silverhawks smo najuspešnejši tovrstni klub v Sloveniji, v naši bližini pa najdete še Maribor Generals, katerega člani so v zadnjih dveh letih najresnejši izzivalec Ljubljančanov, ter Slovenska Bistrica Werewolves.

Torej, kaj imajo skupnega srednji branilec, obrambna akcija in centimetri od novega poskusa? Dinamičnost, borbenost in adrenalin! Predvsem slednjega verjetno celo več kot katerikoli drugi ekipni šport.

Ameriški nogomet – ali, kot mu pravijo v domovini, ‚football‘ - je v Slovenijo prišel leta 2002 in torej prav letos na naših tleh praznuje prvo dopolnjeno desetletje. Ameriški misijonar Michael P. Hurley je na fakulteti za šport zbral nekaj interesentov, ki so kot pionirji ameriškega nogometa v Sloveniji in na Balkanu na začetku tekali gor in dol po igrišču ter si podajali žogo. Letos ima ta isti klub, Ljubljana Silverhawks, 70 igralcev, 3 ameriške okrepitve in povprečno 800 gledalcev na domačih tekmah, kar je več kot to velja za večino tekem prve slovenske nogometne lige.

Letos je bilo odigrano že tretje razširjeno državno prvenstvo, v katerem smo igrali klubi iz Maribora, Ljubljane, Kranja in Zagreba. Člani Ljubljana Silverhawks smo sezono končali neporaženi in v finalu premagali Maribor Generals ter osvojili 3. zaporedni naslov prvaka Slovenije.

Letošnje leto lahko štejemo za najuspešnejše za ameriški nogomet v Sloveniji, saj smo z ljubljanskimi sokoli osvojili tudi regionalno ligo CEFL (Central European Football League) in prekinili nekajletno nadvlado Vukovov iz Beograda.



Osnovna ideja 'footballa' je zelo enostavna; na igrišču imamo napadalno in obrambno enajsterico. Napad začne na enem koncu igrišča in poskuša prinesti žogo na drugo stran v končno cono, naloga obrambe pa je, da to prepreči. Torej gre za nekakšno odraslo različico igre, kjer se krade zemljo.

Zelo pomembna reč pri ‚kraji‘ te ‚zemlje‘ je posest nad žogo. Verjetno ste že videli fante, ki si podajajo neko rjavo ‚jajce‘ in ste nato doma razbili ducat pirhov, ko ste poskušali dobiti popolno spiralo. Žogo, obliko podolgovatega sfeorida, se lahko prenaša po tleh, torej preko tekačev, ali pa po zraku s podajo. Če je žoga ujeta, oz. tam, kjer igralca z žogo zaustavijo, tam se začne naslednja akcija.

Da pa vse skupaj dobi taktično globino, ima napad 4 poskuse, da osvoji 10 yardov. Če to uspe, dobi napad nove 4 poskuse za naslednjih 10 yardov in tako naprej do končne cone, ki šteje 6 točk. Ekipa lahko slabo realizacijo napada unovči tudi s prostim strelom, ki pa šteje le 3 točke; po domače povedano - ne brcneš vedno žoge 50 metrov stran med dve pokončni ‚štangi‘. Če obramba ustavi napad v 4 poskusih, pomeni, da morajo žogo predati napadu drugi ekipi.

Zelo pomemben element dobre ekipe je fizična pripravljenost, zato se na sezono, ki se začne marca, pripravljamo že od septembra. Tri krat tedensko se zvrstijo skupinski treningi, sledijo pa fitnes, atletska steza in pripravljalni turnirji. Na igrišču istočasno igra 22 pozicij in prav vsaka ima drugačno nalogo. Zato se v tem športu lahko najde vsak, ki je pripravljen trenirati - od 150 ‚kilašev‘, ki najučinkoviteje blokirajo na igrišču, do 70 kilogramskih trlic, ki te ‚prešprintajo‘, preden lahko to sploh dojameš. Vsak pa je v ekipnem duhu enako pomemben, saj se z ramo ob rami borimo proti nasprotnikom. Odlikujejo nas požrtvovalnost, tovarištvo, borbenost in trdo delo. Vrline, ki v modernem svetu počasi izginjajo, so torej na igrišču ameriškega nogometa še vedno žive. Gre za vrednote, ki nas naredijo boljše ljudi in ki nas naučijo, da brez truda ter odrekanj ni lahko uspeti v življenju.

Naslednjič, ko ujamete kakšen podoben športni izraz ali prizor, se spomnite na nas - fante, ki branimo slovensko zastavo v Evropi.

Skratka: to (na kratko) in še kaj je (naš) ameriški nogomet. Še več o njem in nas pa lahko najdete na www.silverhawks.si.

Zoran HOJNIK iz Loke pri Framu



V Zavodu Simetrisnapovedujemo pestro jesen

• Zakaj na Štajerskem v Sloveniji umre več ljudi zaradi možganske kapi kot na Avstrijskem Štajerskem?Samo nevidna meja poteka med obema deželama.

Življenjske razmere niso tako bistveno različne. Odgovor na v naslovu zastavljeno vprašanje je preprost. Bistveni element uspešne pomoči ob kapi je prihod v bolnišnico do ustrezne pomoči v manj kot treh urah od kapi. Na Avstijskem Štajerskem pride v tem času do ustrezne zdravniške oskrbe bistveno več ljudi kot pri nas. Edina ustrezna pomoč ob možganski kapi je hitro ukrepanje in to je klic na 112. To in še kaj več smo izvedeli na predavanju Jožefa Magdiča, specialista nevrologa iz UKC Maribor in našega sokrajana, na predavanju v kino dvorani v Račah, 12. marca 2012. Seveda je potrebno še prepoznavanje znakov kapi.

Učinkovit pripomoček za prepoznavanje znakov možganske kapi

• Velike oči staršev – to pa mora biti res strašnoAlenka Rebula je s svojim predavanjem ‚Zaupanje

med starši in otroki‘ privabila precej ljudi, tudi tistih iz precej daljne okolice. Nekaj misli iz predavanja: Otrok vsako našo napetost čuti, kot da je v zvezi z njim. Če smo prestrašeni, ne moremo biti rahločutni. Če ob vsaki težavi otrok starši gledamo s prestrašenimi očmi, otrok memorira te naše obraze. Za otroka so naše prestrašene oči velike in si misli: to pa mora biti res strašno. Gojiti moramo kulturo udomačenega strahu. Strah sprejmem, mu pustim pravico, da je in sobivam z njim. Ne pustim pa se mu voditi. Zaupanje je to, da otrok trdno verjame, da nikoli ne more izgubiti ljubezni staršev. Ta občutek se rojeva iz pozornosti staršev. Moč resnične pozornosti sproži v telesu zdravilne procese.

• Rezultati našega dela so že vidniV juniju smo končali z rednimi dejavnostmi za otroke.

Ti so se vse leto (enkrat tedensko) srečevali pri angleščini, gimnastiki, plesu z elementi baleta, znanosti. Zaključki so pokazali, da so se otroci precej naučili. Elegantne male plesalke, spretni gimnastičarji in gimnastičarke, mladi Angleži, ki že precej razumejo in poznajo veliko besed, radovedni znanstveniki – zablesteli so vsak po svoje.

Z vodo se da narediti veliko zanimivih poskusov

• Prihaja jesen, z njo pa nove možnosti učenjaJeseni nadaljujemo s programom v našem centru učenja v Morju – Modri hiški:

- Gimnastika 5-7 let- Vadba za malčke s starši- Angleščina za otroke- Nemščina za otroke- Ples z elementi baleta za otroke- Znanost za otroke – zanimivi poskusi in prebujanje

radovednosti- Pilates za odrasle- Šola za starše- Angleščina - nadaljevalni za 50+- Angleščina z elementi poslovnega jezika- Nemščina za odrasle.

Več informacij najdete na: splet: www.modrhiska.si, FB: www.facebook.com/modrahiska ali po telefonu: 040 395 951.

Danilo KOZODERC

Priporo~amo pelete!

Želite prepoloviti dosedanjo energijsko porabo? Ponujamo vam rešitev: gorilnike na pelete za vsako peč!

Smo proizvajalec in monter na obstoječe peči in kotle.

Vabimo vas, da nas obiščete ali pokličete na gsm: 041 661 993, radi se bomo odzvali in vam svetovali.

Branko PLEČKONOVATA d.o.o.



NAŠA POTOVANJADanilo Napast - 'kolesarski romar' od Ra~ do

{panskega Santiaga de Compostela

Dolga leta sva bila soseda, na Cesti talcev v Račah sva se lahko gledala dobesedno preko ceste. Z nekaj primerki preostale vaške otročadi sva ob večerih hodila na bližnjo kmetijo po mleko, občasna druženja pa so potekala tudi pri igranju ‚letala‘ na katerem izmed dvorišč, ob spuščanju zmajev po travnikih, seveda pa smo pripadniki generacije 1964/65 nabirali tudi neprecenljive akcijske in adrenalinske izkušnje okoli vogalov, ko smo se z vso resnostjo šli Indijance in kavboje. Čeprav menda kot punca za to nisem imela pretiranega talenta in so se me borbeno razpoloženi in z improviziranim strelnim orožjem oboroženi fantje bolj kot ne branili kot družice, sem vseeno kdaj pa kdaj smela biti v tistem ‚taboru‘, kjer je bil on. To so bili (zlati) časi!

Nato smo počasi odraščali in te mladostniške igrice postopno zamenjali za kakšne druge. Pa še tedaj je Danilu Napastu usoda na pot prinesla Simono – najusodneje se je namreč zaljubil prav v punco s tem imenom. Danes je Simona Napast njegova žena, ob tem pa še marsikaj drugega – mama njunih dveh najstniških sinov, profesorica na OŠ Fram, odlična amaterska igralka v gledališki skupini KUD Rače, pevka v etno skupini Zala iz Frama, dragocena članica našega uredništva (verjamem, da ste prebrali njen tokratni uvodnik), kakšno njeno vlogo pa smo prav gotovo še izpustili.

Kakorkoli že: obema, Danilu in Simoni – vsakemu po svoje, gre zahvala, da bomo tokrat brali nekaj nevsakdanjega in, upam si trditi, izredno zanimivega. Danilo je namreč na prehodu iz letošnje pomladi v poletje uresničil svojo predhodno že nekaj let tlečo željo – nekega lepega dne je sedel na kolo in se z njim odpeljal iz Rač v Španijo, naravnost v Santiago de Compostelo (ki ga nekateri zmotno pripisujejo že Portugalski). Sam – vsaj na začetku. Simona pa je tisti čas doma bila oče in mama hkrati.

Pripravljeni na doživetij polno branje? Izvolite!

• Danilo, star si 47 let, oče in mož. Lahko rečemo, da si do nedavnega živel povprečno, nevpadljivo družinsko življenje, v katerem pomembno mesto pripada, denimo, tudi glasbi. Prepeval si v kar nekaj pevskih zborih, nazadnje v domači vokalni skupini Fantje na vasi, po zaslugi česar te nedvomno pozna največ ljudi. Zadnja leta pa si presedlal na igranje instrumenta. Kje torej igraš in katero glasbilo natančneje?Petje v pevskih zborih me je spremljalo od rane mladosti,

saj sem prepeval že v osnovni šoli, tedaj pod taktirko zborovodje Iva Partliča. Prav on je odkril moj pevski in glasbeni talent. Kasneje sem se kalil v več zborih in vokalnih skupinah. Po 33-ih letih prepevanja sem sklenil uresničiti mladostno željo po igranju na instrument. Sam sem se naučil osnovnih prijemov na kitaro, tako da je bila pred petimi leti pridružitev tamburaškima skupinama Hoče in Duplek več kot dobrodošla osvežitev na moji glasbeni poti. Igram na brač - instrument, podoben kitari, ki ima predvsem spremljevalno vlogo. Orkester v Dupleku vodi priznani dirigent Marjan Golob, ki me še posebej navdušuje s svojo profesionalnostjo in izvrstnimi priredbami.

Glasba pa je le eden izmed hobijev v mojem življenju.

• Lepo in spodbudno je slišati, da imajo ljudje tudi v teh kriznih razmerah še čas za postransko razvedrilo in kakovostno preživljanje prostega časa. Kaj pa te poleg igranja in petja še izpolnjuje?V mladosti sem veliko planinaril. Za pohodništvo me

je navdušil oče, za tovrstne aktivnosti pa sem kasneje želel animirati tudi svojo družino, tako da smo z ženo in sinovoma prehodili kar nekaj naših vrhov in uživali v občudovanju lepot domače dežele. Vsakemu tujcu z veseljem predstavim Slovenijo, ki poleg širše znanih

in množičneje obleganih krajev ponuja tudi veliko neokrnjenih kotičkov, vrednih ogleda.

Ker pa EMŠO vse večkrat opozori nase v obliki stranskih učinkov staranja, smo, predvsem zaradi seniorjev v naši družini, raje presedlali na kolo, ki je manj obremenjujoče za kolena, pa še hitreje prispeš na cilj.

Začelo se je pred približno tremi leti, ko smo postopoma začeli odkrivati zanimivosti krajinskega parka in podpohorskega (framskega) dela naše občine. Sčasoma je ta strast prerasla lokalni okvir, s čimer so se začeli množiti prevoženi kilometri in višati premagane višinske razlike. Postopoma sem se začel udeleževati tudi maratonov v naši okolici; najprej sem bil med več sto kolesarji na obeh jesenskih mariborskih eko-maratonih (letos se nameravam udeležiti še tretjega), v lanskem septembru pa sem prekolesaril še družinski maraton v avstrijskem Wildonu (tudi letos imam enak cilj). Naša severna soseda je resnično kolesarjem prijazna dežela. Pred dvema letoma sva se z ženo odločila to prijaznost kar najbolje izkoristiti, zato sva se odpravila na enotedensko turo od izvira Mure do Gornje Radgone. Na poti sva začutila stik z naravo, saj sva s kolesi neposredno sledila toku reke in kot za šalo premagovala kilometre; takrat sva jih za seboj pustila 360. Prav zaradi te prijetne izkušnje sem se lani prijavil na tridnevni kolesarski maraton Tour De Mur, ki mi je dal nadaljnji zagon pri uresničevanju vzgiba, ki je tlel v meni, odkar sem začel intenzivneje kolesariti…

• Predvidevam, da govoriš o želji, da bi na dveh kolesih odrajžal – odromal na skoraj 3000 kilometrov dolgo pot…Tako je. Najprej sem pot želel prehoditi. V ta namen sem

prebral nekaj literature, tako na internetu kot monografska dela, ogledal sem si tudi film The way (Pot), ki natančneje prikazuje doživetja in preizkušnjo romarjev. Aktualna,



t.i. ‚francoska pot‘ Jakobove poti, je dolga okoli 760 kilometrov, za kar peš potrebuješ kak mesec. Ker pa sem želel preizkusiti svoje meje vzdržljivosti in prepotovati daljšo pot, od Rač do Santiaga, sem se odločil za kolo.

Tudi pešačenja v Španijo bi se lotil, saj so že v preteklosti ljudje romali tja iz cele Evrope, ko na voljo ni bilo veliko prevoznih sredstev. Obstaja namreč več poti, ki so namenjene pohodnikom, kolesarjem in celo tistim, ki se odločijo pot prejahati na hrbtih konjev.

Letno to pot prehodi, prekolesari oziroma kako drugače premaga več 100.000 ljudi iz vsega sveta. Na poti sem tako med drugimi opazil veliko romarjev iz Južne Koreje, Brazilije, Kanade in Združenih držav Amerike, tako da je nabor popotnikov resnično širok in pester.

Čeprav sem bil s kolesom, slabe vesti do pešcev nisem občutil, saj sem potovanje na dveh kolesih dejansko kompenziral prav z izhodiščno potjo iz rojstnega kraja.

Začetek poti – na domačem dvorišču (foto: Klemen Napast)

• Zakaj pa sam in čemu prav Santiago de Compostela?Svojo namero sem objavil po različnih spletnih forumih

in kmalu našel nekaj somišljenikov, med njimi tudi takih, ki bi se mi z veseljem pridružili, a smo vselej naleteli na ovire glede termina izvedbe, seveda pa tudi finančna plat pri tem ni bila zanemarljivega pomena. Ker sopotnika vse do zadnjega razpoložljivega datuma odhoda nisem našel, sem bil pot odločen izpeljati sam. Danes mi za to odločitev ni žal.

Za Camino (v prevodu ‚pot‘) de Santiago (Sv. Jakob) de Compostela sem slišal že pred leti in vedno me je nekaj vleklo tja. Vedel sem, skratka, da mi je ta pot zapisana v zvezdah.

Spomin na začetek Camina v St. Jean Pied-de-Portu (foto: neznanec)

Kjer so na tleh (ali ob poti) takšni znaki, je Jakobovo pot nemogoče zgrešiti (foto: D. N.)

• Na kak način in kako dolgo si resneje načrtoval pot, kakšne informacije si pridobil? Si že prej poznal koga, ki je prevozil to pot s kolesom?Preko forumov sem se med drugim pozanimal tudi o

težavnosti poti, različnih smereh, opremi, prenočiščih, prehrani, pa tudi zankah in pasteh, na katere moraš biti pozoren. Pridobil sem veliko koristnih napotkov in informacij ter hkrati navezal stik z nekaterimi, ki so pot že prehodili oziroma so imeli željo to storiti. Na ta način sem ob neki priložnosti vzpostavil kontakt s kolesarko, ki je v družbi prijateljice do Santiaga kolesarila iz Ljubljane. Poslala mi je njuno potovalno smer, ki sem se je v grobem držal in mi je bila v veliko pomoč.

• Kateri vzgibi so te prioritetno vodili - verski, turistični, avanturistični ali kakšni drugi?Da sem se lotil tega podviga, me je gnal predvsem

avanturistični duh, ki je značilen za moje zodiakalno znamenje. Rad imam nekonvencionalno, nerutinsko preživljanje prostega časa, povezanost z naravo. Izziv so mi situacije, ki človeka prisilijo, da razmišlja in načrtuje sproti in se mora hitro odzivati na okoliščine, ki jih ni mogoče predvideti vnaprej. To posledično zahteva iznajdljivost in prilagajanje trenutnim razmeram, oboje pa krepi voljo in ima pozitiven vpliv na celotno osebnostno rast. Pa še nekaj je: moj moški ego je kriv ali zaslužen,



da sem v trenutnem življenjskem obdobju enostavno želel v praksi preizkusiti, do kod sežejo moje psiho-fizične sposobnosti.

Vsekakor pa je to potovanje imelo tudi verski pridih, saj mi je samota na poti dala še preveč časa za razmišljanje o sebi, svojem dosedanjem življenju in dosežkih, predvsem pa o prihodnosti. Vsekakor je bila prevožena pot neke vrste tozadevna prelomnica. Večkrat se je tudi zgodilo, da sem se znašel v stiski in brez pomoči od zgoraj bi mi trda predla. Videl sem, da moram imeti zaupanje vase in tudi v nekoga, ki bdi nad menoj.

Če je le bila priložnost, sem rad poziral (foto: neznanec)

• Najbrž si prej precej treniral, da si takšno pot lahko vzdržal? Katere mišice so najbolj trpele?Priprave so bile večmesečne in postopne (vsakodnevno

sem kolesaril in si nabiral moči), tako da pretirane utrujenosti med potovanjem nisem čutil. Prav tako nimam občutka, da bi katere izmed mišic posebej trpele, pa tudi zadnja plat se je ves čas dobro držala in me ni omembe vredno opozarjala nase.

• Pa nam zaupaj še nekaj osnovnih ‚statističnih‘ podatkov: kje je bila v potovalnem planu začrtana tvoja trasa, si jo dosledno udejanjil, kdaj si se poslovil od domačih in kdaj si se vrnil?Dnevno sem si zadal nalogo prevoziti okoli 100

kilometrov od celotne poti, ki je znašala 2960 kilometrov. Prekolesaril sem štiri države: Slovenijo, Italijo, Francijo in Španijo. Teoretično (in tudi praktično) je trasa potekala nekako takole: Rače - Ljubljana - Šempeter pri Novi Gorici - Benetke - Padova - Genova - Azurna obala (Monaco, San Remo, Nica, Cannes) - Toulon - Marseille - Arles - Montpellier - Trebes - Toulouse - St. Jean Pied de Port (izhodišče romanja – ‚francoska‘ Jakobova pot) - Pamplona - Burgos - León - Santiago de Compostela. Kar 200 km sem ‚pridelal‘ na račun obvozov, zgrešenih smeri in iskanja prenočišč. Skupna višina vzponov na celotni poti je znašala okrog 19100 metrov, najvišji s kolesom doseženi vrh na moji poti pa nosi oznako 1515 metrov (Collado de las Antenas).

Na pot sem odrajžal 16. maja.

• Za povprečnega bralca se ti dosežki zdijo skorajda neverjetni. Vendar: sam začetek tvoje pustolovščine pa pravzaprav ni bil najbolj obetaven, kajne? (Smeh). Kljub temu, da sem predhodno prebral mnogo

koristnih nasvetov, sem nekoliko preoptimistično menil,

da bom s svojim cestnim kolesom pot zlahka opravil. A se je že prvi dan izkazalo, da temu ne bo tako. Že pri Zgornji Polskavi sem namreč krpal zračnico, v Slovenski Bistrici pa spoznal, da moj Peugeot tej nalogi ne bo kos…

• Ampak obupal pa nisi?Ne. Niti pomislil nisem na to. Pripravljen sem imel ‚plan

B‘ in brž presedlal na sinovo treking kolo, primernejše za raznolike terene, kakršni so me čakali na poti. Odhod je tako bil proti pričakovanju podvojen oz. odložen za en dan, kljub temu pa je bila pot - na moje veliko zadovoljstvo - realizirana v zastavljenem roku.

• Ti je prevozno sredstvo kdaj nagajalo tudi med potjo? Z olajšanjem lahko povem, da mi je kolo, gledano

v celoti, več kot odlično služilo. No, brez kakšnega manjšega pripetljaja pa seveda vendarle ni šlo. V Padovi, na primer, se mi je preluknjala zračnica. To se je zgodilo v najbolj neprimernem trenutku, ko je začelo deževati. Poleg tega me ni ubogala nova tlačilka, tako da sva s kolesom zamenjala vlogi in sem ga na ramenih prenesel do najbližjega hotela, kjer sem noč preživel v razmišljanju, kako rešiti nastalo situacijo. Ker je močno deževalo še naslednji dan, sem imel čas preučiti tlačilko, da sem naposled lahko napolnil zakrpano zračnico in se odpeljal do najbližje delavnice, kjer sem kolo nagradil še z novimi Michelinkami.

Potovati sam je neprijetno že s tega vidika, ker je bilo potrebno kolo nenehno zaklepati, ko sem želel kje kaj kupiti za pod zob ali poskrbeti za osvežitev grla. Tako se mi je v Franciji primerilo, da ob prihodu iz trgovine nisem mogel več odkleniti nove ključavnice. Sumil sem, da je imel pri tem prste vmes brezdomec, ki mi je nekaj dopovedoval preko ceste in mi nakazoval, da mi pri odpravi težave lahko pomaga. Jaz pa, meni nič tebi nič, spet kolo na rame in potrpežljivo do bližnje tovarne oziroma skladišča, kjer sem (kljub svojemu neznanju francoščine) tamkajšnjima delavcema uspel razložiti, kaj se je zgodilo. Šofer tovornjaka, na katerega sta delavca nalagala tovor, pa je bil do moje zgodbe skeptičen in ju je skušal prepričati, da sem kolo zagotovo ukradel in se ga želim polastiti. Najbrž pa sta bili moja otovorjenost ter improvizacija pri komunikaciji, kjer so imele odločilno besedo roke, prepričljivejši, tako da so se me v končni fazi usmilili in mi ključavnico vseeno prerezali.

Mojster je odlično opravil delo.

Od te točke dalje je kolo 'poletelo' (foto: D. N.)



• Si zaradi česa obupaval kdaj kasneje, na poti in če, kje najbolj? Zakaj?Moram reči, da so si kilometri in z njimi dogodki sledili

dokaj gladko in da na poti nisem okusil večjih zagat. Najbolj od vsega me je mogoče iz tira vrglo dejstvo, da v Nici skoraj nisem mogel najti prenočišča, saj je ravno v tistih dneh tam potekala dirka Formule 1 za Veliko nagrado in so bila vsa prenočišča zasedena. Sam tega takrat nisem vedel.

Da je bila situacija še težja, se je znočilo, vreme se je prav nesramno zarotilo proti meni, za nameček pa mi je ustrežljivost dokončno odpovedal še kolesarski računalnik, zemljevida pa nisem imel, saj sem se zanašal na navigacijo, ki je, kot rečeno, zatajila. Zaradi navedene kopice Murphyjevih zakonov na enem kupu sem prevozil veliko (dodatnih) kilometrov, se vozil v začaranem krogu, se bil primoran izogibati neštetim cestnim zaporam (zaradi dirke)… Že precej izmučen in nejevoljen sem končno le našel hotel s prosto sobo, ki je bila skorajda kot iz pravljice, saj mi je poleg luksuznega prenočišča nudila celo del plaže (seveda sem jo izkoristil le z utrujenim pogledom skozi okno). Ker sem se nahajal na mondenem polotoku, za ceno takratnega nočnega počitka raje ne vprašaj, vendar tistega dne druge izbire enostavno nisem imel. Hotel sem celo prevedriti noč, a - pa naj se sliši še tako neverjetno - pravega kotička nisem mogel najti.

Cesta ob morju je bila zaradi Formule 1 zaprta,zato sem bil primoran zagristi po drugi poti z lepšim razgledom

(foto: D. N.)

• Kako je potekal tvoj običajen dan na poti? Običajno sem vstajal ob 6. zjutraj, okvirno preučil

pot in pripravil potovalne torbe, predvsem pa poskrbel za ustrezno zalogo vode. Po zajtrku sem krenil novim dogodivščinam naproti.

Če mi je vse dobro teklo, sem vozil tja do 5. ure popoldan, nato pa začel iskati prenočišče. Vmes sem imel

več krajših in en daljši postanek. Ob prihodu v sobo sem vedno najprej opral oblačila, ki sem jih imel na sebi, nato pa se prepustil užitkom ob zasluženi večerji. Če mi je čas dopuščal, sem se na kratko razgledal tudi po krajih, kjer sem prenočeval.

Oprana 'žehta' v najlepšem albergu na poti (foto: D. N.)

• Po kakšnih poteh si kolesaril, si si kdaj dopustil možnost tudi za temeljitejši ogled drugih mest ali si brez vmesnih ogledov kolesaril zgolj h končnemu cilju?Največ sem kolesaril po regionalnih cestah, saj sem

se držal asfalta kot klop. V Franciji so me tovrstne ceste nemalokrat presenetile z nenadnim prehodom v ceste, rezervirane za motorna vozila, zaradi česar sem pogosto moral skreniti z optimalne trase in prevoziti več kilometrov, da sem ponovno našel ustrezno cesto, primerno (tudi) za kolesa.

Kolesarske poti v Italiji in Franciji na moji poti niso bile ravno pogoste, zato sem bil obstoječih toliko bolj vesel. Ne bom pozabil dvopasovne kolesarske poti na Azurni obali, ki poteka v tunelu bivše ozkotirne železnice, ali pa vožnje ob kanalu Du Midi v Franciji, kjer sem občudoval tisoče javorjev v drevoredu in rečne ladje v spustu po kanalu.

Poleg urejenih cest je moje kolo moralo preizkusiti tudi drugačne poti, med drugim gramozne in planinske, kjer so bile na preizkušnji predvsem torbe, ki jih je kljub dobri pritrjenosti hotelo pometati s kolesa. Na moji poti so se kdaj pa kdaj znašle celo stopnice in takrat je spet prišlo do zamenjave vlog – jaz spodaj, kolo zgoraj.

S kolesom sva premagala še tako zahteven teren (foto: Guy Daumas)

Prva fotografija ob Azurni obali v Genovi

(foto: neznanka)



• Si v povprečju na poti imel srečo z vremenom?Na splošno sem imel z vremenom kar srečo, saj je

močneje deževalo le tri dni, sicer pa večkrat rosilo. Bolj od padavin me je obremenjeval veter, ki je bil v Španiji zelo močan in se mi nalašč upiral v prsi. Takrat sem tudi uvidel pomen vetrnic, ki jih je v tisti pokrajini res veliko (videval sem jih že v Franciji). Sam sem bil v prvi vrsti pripravljen na vročino, ki pa je ni in ni hotelo biti. Tako sem namesto sončarice staknil prehlad, saj me je močno napihalo, posledice tega pa sem čutil še ob prihodu domov.

Piha, piha vetrič čez planine… (foto: Guy Daumas)

Ob vožnji z najvišjega osvojenega vrha naju je pošteno (o)pralo (foto: Guy Daumas)

• Si na poti srečal oz. spoznal in se spoprijateljil s kakšno sorodno dušo? Po dvajsetih dneh samotne vožnje sem v albergu

(gostišču) nedaleč od Pamplome srečal Francoza Guya, ki se je iz Montpelierja (tam živi) podal do istega cilja kot jaz. Beseda (beri: roke) je dala besedo in pot sva nadaljevala skupaj ter jo nazadnje skupaj tudi zaključila.

Sporazumevanje med nama je bilo edinstveno, saj sam razumem nemško in angleško, Guy pa francosko in špansko; presek najinega jezikovnega znanja je bil torej enak ničli. Reševalo in združevalo naju je le dejstvo, da sva bila na isti poti in da sva imela isti cilj. Mimika, geste, prikimavanje in odkimavanje pa so pripomogli k temu, da sva točno vedela, kje se ustaviti, kaj pojesti in popiti, pri čemer je bil Guy več kot priročen s svojim znanjem romanskih jezikov. Lačen in žejen zraven njega torej nisem

bil, poleg tega pa je, kot bi bil tudi on pravi Štajerec, tudi sam izmenično ‚častil‘ pijačo (takoj je razumel pravilo ‚enkrat jaz, drugič ti‘), tako da sva imela čiste račune in bila po tej plati že od začetka dobra prijatelja. Seveda pa je najina komunikacija sčasoma segla tudi globlje in sem izvedel marsikaj o njegovi družini (tudi on je oče dveh sinov, živi pa v hiši, obdani s teniškimi igrišči) in vsakdanjem življenju.

• Ocenjuješ, da je imelo takšno nenadejano potovanje v paru z neznancem več prednosti ali slabosti? Hm… O tem bi se dalo pravzaprav kar na široko

razpredati… Vsekakor je dejstvo, da naju je usoda isti čas postavila na isto mesto (pri iskanju prenočišča sva se neko noč naključno znašla v isti sobi za kolesarje) in takoj nama je bilo jasno, da bova skupaj nadaljevala pot. To je v nadaljevanju seveda obema nekoliko spremenilo dotedanje potovanje, obenem pa nama je odtlej na dveh kolesih čas mineval hitreje, predvsem pa z večjim občutkom varnosti. Človek je vendarle družabno bitje in ima dober občutek, če se v širnem svetu ne počuti povsem sam. Osebno pa sem še prav posebej ponosen na spoznanje, da sem se tudi brez znanja italijanščine, francoščine in španščine odlično znašel.

• Anekdot s poti je najbrž precej. Nam lahko zaupaš kakšno posebej impresivno, zanimivo, neobičajno ali kako drugače izstopajočo, nepozabno?Največ zanimivega se mi je zgodilo prav z Guyjem.

Takoj prvi dan sva šla skupaj po koristne napotke glede romarske poti k upravnici alberga. Najprej sem jo spraševal sam, nato pa jo je po istih stvareh spraševal še Guy. Meni je odgovarjala v angleščini, njemu v francoščini. Ko sem gospe razložil, da s Francozom potujeva skupaj, a se popolnoma nič ne razumeva, je to ni presenetilo, saj je

Ker se nisva razumela, nama je bilo z Guyem vse smešno…

(foto: neznanec)

Samo še 500 kilometrov do cilja (foto: Guy Daumas)



prav to eden izmed čarov Camina, s katerim se v svoji vlogi ni soočila prvič.

Najbolj zabavno se mi je zdelo, da je Guy vselej, ko je opazil, da nisem razumel, kaj mi dopoveduje v francoščini, začel isto stvar razlagati še v španščini, kot bi vedno znova imel upanje, da bi lahko le-to razumel kaj bolje… Da bi se odzval na njegov trud ter vsaj nekoliko zmanjšal njegov napor v razlagi, sem včasih preprosto odvrnil 'qui' ali 'no' in tako zaključil njegov monolog. Ob eni od teh priložnosti, ko sem ponovno 'pametno' in 'razumevajoče' izrekel svojo enozložnico, mi je čisto resno rekel (to sem celo res razumel), da bi se lahko francoščine hitro naučil, ko sem tako dovzeten za jezike.

V nekem gostišču se nama je pridružil še Nizozemec. Pogovarjali smo se v mešanici nemščine, angleščine, španščine in francoščine, pri sosednji mizi pa sta sedeli babica in njena vnukinja s Finske. Gostinec, Španec, jima je uslužno ponujal jedi, a nista razumeli vsebine jedilnika. Zato se je vnukinja vsa obupana s pogledom obrnila proti naši multilingvistični mizi in upajoče vprašala: »Does anybody speak Spanish, please?« (Ali kdo govori špansko?) Nizozemec je takoj pokazal na Guya, a ko je trenutek kasneje še dodal, da pa angleško ne razume in da ji torej španskih jedi ne more prevesti v njej razumljiv jezik, jo je veselje v hipu minilo. Nato smo se temu pripetljaju in nastali zmešnjavi družno nasmejali skoraj do solz.

Za temi vrati se je skrivalo čudovito gostišče (foto: Guy Daumas)

• Znano je, da je tako rekoč vsak popotnik, četudi ga pot odnese v najodročnejše predele našega planeta, praviloma tam naleti na vsaj kakšnega Slovenca. Imaš ti podobno izkušnjo?Kar nekaj Slovencev poznam, ki se navdušujejo nad

dirkami formule 1. Dva taka sem srečal tudi v Nici. Sicer pa sem kasneje naletel le še na zakonska para, ki sta peš romala do Santiaga (en par se je na to pot podal že drugič!). Pri skupni večerji so mi povedali, da so sami srečali kar nekaj Slovencev, sam pa te sreče nisem imel.

• In potem sta z Guyem nekega dne prikolesarila na želeni cilj… Kakšni so bili občutki ob tem?Res je, ko sva dočakala zmagoslavni trenutek in si

srečna ter smeje udarila v roki v znak osebne zmage, sva s pogledi hvaležno pobožala najini kolesi.

Občutki? Neopisljivi! Potrebno jih je doživeti na lastni koži!

Hkrati z nama je na cilj prispelo veliko ostalih romarjev in zanimivo je bilo opazovati njihovo zmagoslavje in izražene občutke, ko so dosegli zadani cilj.

Tik pred vstopom v mesto Santiago de Compostela (foto: neznanec)

• Kako dolgo si bil v Santiagu de Composteli? Kaj si si tam ogledal? Kaj te je najbolj navdušilo, prevzelo? Je bila to tvoja zadnja postaja? Sicer sem prvotno nameraval prekolesariti vse do mesta

Finisterre (‚konec Zemlje‘, kot so verjeli v časih Krištofa Kolumba), najzahodnejše točke Evrope, vendar sem si zaradi muhastega vremena v Galiciji premislil. Enak načrt je imel tudi Guy, a ko je izvedel, da za Montpellier pelje avtobus že naslednji dan, se je odločil prej odpotovati in presenetiti ženo. Tudi sam bi storil enako, a sem bil vezan na že plačano vrnitev z letalom. Že pred odhodom sem namreč od doma rezerviral polet z letalom iz Santiaga do Graza, preko Palme de Mallorce, kolo pa sem po uresničitvi potovalnega cilja pustil kar na avtobusni postaji, kjer so mi ga zapakirali in odpremili na domači naslov, kamor je prispelo v tovornjaku.

Skratka: zaradi tega sem imel čas pohajkovati po Santiagu kar štiri dni. Ogledal sem si mestne znamenitosti, predvsem katedralo, posvečeno Sv. Jakobu, h kateri romajo popotniki z vseh vetrov.Prenočišče, ki je upravičilo sloves francoske kuhinje (D. N.)



Trije popotniki (foto: neznanec)

Cilj je dosežen (foto: Guy Daumas)

• Navdušen?Navdušen!

• Je to bila tvoja prva tovrstna kolesarska izkušnja? In seveda: načrtuješ še kak podoben ‚odklop‘?Da, šlo je za mojo prvo tako dolgo kolesarsko pot.

»Nikoli ne reci: ‚Nikoli!‘« pravi pregovor in tudi sam ne izključujem možnosti, da se bom česa podobnega še kdaj lotil, saj imam sedaj dovolj potrebnih izkušenj za realizacijo takih podvigov. Veselje pa me tudi ni minilo, prej nasprotno!

• Sedaj si vtise gotovo že strnil in uredil. Bi se, če bi znova šel na enako pot, česa lotil in izvedel drugače? Ko bom šel na podobno ali enako pot, bom s seboj vzel

šotor, ker sem v Italiji in Franciji videl veliko kampov, kjer bi se dalo ceneje prenočiti. Verjetno pa več ne bi šel sam.

• Kaj svetuješ nekomu, ki bi te morda želel posnemati?Takšen način potovanja priporočam zares izkušenim

popotnikom, saj priprava in izvedba zahtevata celega človeka, povrh pa še veliko mero sreče.

• Pregovor pravi, da angeli varujejo nepredvidljive otroke in pogumne odrasle. Če prav razumem, se torej strinjaš, da si imel srečo, da se je vse dobro izšlo in da si se vrnil živ, cel, zdrav, celo neokraden?Vsekakor. Ko gledam nazaj, ugotavljam, da sem bil

dokaj dobro telesno in psihično pripravljen, predvsem pa sem v bistvu imel neznansko srečo na poti (blagoslov župnika Roberta Emeršiča in molitve so zalegle!) ter podporo družine in prijateljev. Konec dober – vse dobro! Na koncu dejansko šteje samo srečna vrnitev. Hvala Bogu!

• Pa omeniva še nekaj presežnikov: kje/kdaj ti je bilo najlepše, kje/kdaj najtežje, kaj te je najbolj presenetilo, očaralo ali razočaralo, kje in kdaj si bil najbolj jezen, nemočen, kaj te je najbolj razveselilo in podobno?Vsekakor je najlepše doma (tudi na pot radi odhajamo

med drugim predvsem zato, da se lahko notranje bogatejši in z novimi spoznanji vračamo domov), saj sem prve lepote občudoval vse od doma do meje z Italijo. Vrhovi gora so bili še vedno zasneženi in ob tem me je preveval strah, da me podobna situacija čaka tudi v Pirenejih. Severno Italijo sem, žal, zgolj prevozil, saj za oglede nisem imel dovolj časa in možnosti. Že ob prihodu na Azurno obalo me je prevzela modrina morja ter mondenost plaž in turističnih kompleksov. Očarale so me različne pokrajine južne Francije - od vinogradov, polj, močvirij do planot. Najbolj pa me je prevzel kanal Du Midi, ki povezuje osrednjo Francijo s Sredozemskim morjem. Zlasti mi je bilo zanimivo dviganje in spuščanje ladij po kanalu s posebnimi zapornicami. Sredi Francije sem se počutil kot na morju.

Ob kanalu Du Midi je mogoče občudovati 250 km javorjev in rečnih ladij (foto: neznanec)

Pred katedralo Sv. Jakoba



Z neskončnostjo so moje potrpljenje preizkušale španske pokrajine, vzdržljivost mišic pa valovito hribovje in trije večji vzponi. Prihod na cilj ter spomin na svetovno znane vedute ob poti pa še danes v meni vzbujajo veličasten občutek. Vse preizkušnje so pustile močan pečat in se mi globoko vtisnile v srce in dušo.

• Omenil si, da vsak, ki doživi kaj takega, odtisne svojstven in doživljenjski žig vase. Si mislil s tem kaj takega, česar doslej še nisi razkril?Tekom poti sem dobesedno in simbolično odlagal

bremena. Tako sem shujšal za 9 kilogramov, v Španiji ob avtocesti sem na ograji, okrašeni s tisoči križev romarjev, dodal še svojega, na najvišjem vrhu poti pa odložil kamen s svojim imenom in datumom potovanja.

Poiščite moj kamen med ostalimi (foto: D. N.)

• Več kot mesec dni dolga pot ti je, kot lahko beremo, prinesla neprecenljive in silno raznolike spomine. Najbrž pa te je tudi precej finančno olajšala? Finančno je bila pot resnično velik zalogaj. Ob več

izkušnjah z dolgimi potovanji bi se jo dalo sicer opraviti znatno ceneje, a to spoznanje jemljem kot dragoceno šolo, katere pridobljeno znanje in izkušnje bom skušal unovčiti pri morebitnih bodočih podvigih. Za prvič pa sem srečen in zadovoljen, da sem pot zmogel, jo prevozil varno in srečno prispel domov.

• Septembra načrtuješ predstavitev doživetij na poti. Kdaj, kje? V dogovoru z Matjažem Tomaničem, lastnikom

turistične agencije Pozejdon turizem, sva z ženo izdelala diaprojekcijo celotnega potovanja, na podlagi katere bom pripravil predstavitev za zainteresirano javnost. Vabljeni ste vsi, ki bi o poti želeli izvedeti še več, saj vsega doživetega v intervjuju ni bilo mogoče povedati in zajeti. Predvsem bom vse lepote prikazal skozi zgovorne in nazorne fotografije, ob katerih bom osvetlil še kakšno dogodivščino več. Bralce Novic torej po tej poti prijazno vabim 20. septembra 2012 ob 19. uri na druženje v kino dvorano Rače.

Pripravila: Simona ANTOLIČ

Pozdravljena, jesen! (Simona Antolič)

Nov dan začenja ses turobno jutranjo meglico,

kmet na polju upa,da jedel bo z veliko žlico.

Gozd listnat počasisvojo pisano oblekico slači,

v vinogradih s polnimi brentamigor in dol sopihajo nosači.

Veter z listjem začenja živahen,vse bolj divji in poskočen ples,v sadovnjakih jabolka in hruške

pobiramo z utrujenih dreves.

Ptice selivke se kličejo inzbirajo v mogočne jate,

ko naposled odlete na jug,slišimo utihniti tudi škržate.

Cvetice lepe, živobarvnevse bolj sklanjajo glave,

umirjajo se ljudje, živali inrazbohotene trave.

Moč zlatorumenega soncaz vsakim dnem nekoliko pojenja,

prasketanje ognja v pečehznova se povsod začenja.

Ob večerih mrkih nenadomačuden spokoj léže na dolino,ki čvrsto objame jo z otožno,

kovinsko težko sivino.

Luna bledikava pomenljivose v zrcalu vodnem ogleduje,

na nebu temačnem z zvezdamimežikajočimi se spogleduje.

Toplota domačega ognjiščazaziblje nas v mirno spanje,poletje vroče je preteklost,

pred nami so jesenske sanje.



Jesenska pobarvanka za otroke

Prejemniki ZLATIH ŽUPANOVIH PETIC:Iz OŠ Rače: Luka FALEŽ, Zala HORVAT, Mojca HRAŠ, Matevž MANDL, Alen RADOLIČ, Tippy VRAČKO, Špela FRANGEŽ, Meta JEŠOVNIK, Mojca PERNAT, Klara ŠIBILA in Matic TRČKO Iz OŠ Fram: Maša AČKO, Jana JEŽOVNIK, Maja LEŠNIK, Nika BIZJAK, Maja BELIČ, Zala MEKLAV, Gregor STAVBAR, Inja ŠKRINJAR, Urška ŠTIBLER

OBČINA RAČE-FRAM; 13. občinski praznik – nagrajenci 2012

(foto utrinka z osrednje prireditve, 20. junija 2012)

PREJEMNIKI PRIZNANJ ŽUPANA: Jože KRAJNC, Iztok ROJKO, Viktorija RODIČ, Vili AČKO, Jakob KRAJNC, Lovro BRUMEC

PREJEMNICA SPOMINSKIH PLAKET:Olga BOROVNIK, Franc DERMOL, Janko JANEŽIČ

NAGRAJENCEM ISKRENO ČESTITAMO!(Več o prireditvi in nagrajencih v prispevku na straneh 25 - 28)

Želimo vam toplo, barvito, rodovitno in prijazno jesen!

Documents

Novice Občine Rače - Fram – SEPTEMBER 2012