Novice Občine Rače - Fram – SEPTEMBER 2015

7/17/2019 Novice Občine Rače - Fram – SEPTEMBER 2015

http://slidepdf.com/reader/full/novice-obcine-race-fram-september-2015 1/60

NOVICEOBÎNE

R AÊ-FRAMŠt. 67 - 3/2015; september 2015

P o š t n i n a p l a č a n a p r i P o š t i 2 3 2 7 R a č e



www.race-fram.si

Iz vsebine Novic



1Želimo vam prijetno branje!

NOVICE OBČINE RAČE-FRAM

1

Spoštovane občanke, spoštovani občani!

Zanimivo je, kako včasih ne mine dosti časa, ko nekateri bistveno spremenijo pogled

na isto stvar. V zadnjem času sem prebral kar nekaj člankov na temo slovenske kulture,seveda na državni in ne na lokalni ravni, kjer tako za programe kot za na nastopeposkrbijo lokalna kulturna društva sama in brezplačno, za njihovo delovanje pa v velikimeri prispevamo iz občinskega proračuna. Na državnem nivoju pa je seveda drugače.

Marsikdo se najbrž še spomni žolčnih, včasih pa tudi prav primitivnih reakcij'ozaveščenih' kulturnikov in nekaterih civilnih združenj, ki so letele na takratnegaministra dr. Žigo Turka, ko se je ukinilo dotlej samostojno Ministrstvo za kulturo inse pripojilo k Ministrstvu za šolstvo in šport. Zamenjala se je vlada, ponovno smodobili kulturno ministrstvo, sedaj pa prebiram, kako se Društvo slovenskih pisateljevsprašuje o smiselnosti njegovega obstoja. V čem je problem? Za kulturo je narazpolago zmeraj manj denarja, ki se v pretežni meri porablja za plače zaposlenih,proračunski rezi pa grozijo izključno sredstvom za programe. Medtem, ko bo ostal

kulturno-politični sistem (in v njem delujoče uradništvo) neprizadet, se bodo izvajalciprogramov borili za drobiž. Zato Društvo slovenskih pisateljev ugotavlja, da bi lahkoutečeno razdeljevanje mizernih programskih sredstev in plač zaposlenih izvajalcev tehprogramov namesto ministrstva mirno udejanjal kak manjši urad. Zato imajo resornega ministrstva in neučinkovitegauradništva - tako so zapisali - polno kapo. Skratka, zanimiv miselni preobrat po malo več kot letu dni, odkar je ukinjanjeministrstva poželo silno zgražanje profesionalne kulturne 'javnosti'.

Kam torej dejansko izgine državni kulturni denar? Največ za plače uradništva, potem pa, med drugim, za skupno167 slovenskih muzejev, galerij in razstavišč. Nihče na nivoju države si ne drzne odločiti, katere ustanove Slovenijazares potrebuje, ker so, recimo, nacionalnega pomena, in katere bi morda lahko brez večje škode pogrešali. Pojavljase vprašanje, ali Slovenci res potrebujemo 167 muzejev, galerij in razstavišč, od katerih jih je zgolj likovni umetnostinamenjenih nič manj kot 72? Z zornega kota zanimanja javnosti, pomembnosti za družbo in potrebne gospodarnostigotovo ne! Podatki kažejo, da je v letu 2014 različne razstave obiskalo 3,5 milijona ljudi, od katerih jih je samodober milijon plačal vstopnino. Posledično ne preseneča, da glavnino prihodkov tovrstnih zavodov in institucijpredstavljajo javna sredstva, le nekaj relativno malega pa priteče z vstopninami in sponzorstvi. Večina prihodkov je,kot že povedano, namenjena za plače in tekoče stroške, le manjši delež pa za dejavnost, čeprav je načeloma prav tatisti prvi in edini razlog, zaradi katerega razstavišča in galerije sploh obstajajo. A, roko na srce - o le malo ustanovahna tem področju je mogoče reči, da je njihov obstoj pomemben ali celo nepogrešljiv za narod in državo.

Naslednji primer je Opera. V Sloveniji imamo dve stalni operni gledališči, ki imata sedež v obeh največjih mestih,torej v Ljubljani in Mariboru. Z drugimi besedami to pomeni, da imamo eno opero na milijon prebivalcev. V bogatejšiItaliji, ki je za nameček še domovina opere, pa imajo operno hišo (skupno 13) na vsakih pet milijonov prebivalcev.V rimskem opernem gledališču imajo 220 redno zaposlenih, v ljubljanskem 274. V Italiji država za dejavnost opereprispeva 50 % sredstev, četrtino, torej 25 % potrebnih sredstev, mora opera zaslužiti sama, do 25 % sredstev pa jeodvisnih in jih je mogoče pridobiti iz naslova uspešnosti izvedb predstav, torej umetniške ocene prejšnje sezone. Kakopa pri nas? Precej drugače - manj motivirajoče, zato pa veliko lagodneje za porabnike, saj država avtomatsko zagotavljaskoraj 90 % vseh sredstev. Od te kvote gre 75 % (!) za plače, 15 % (!) za program, ostalo pa za druge stroške.

Nanizani primeri in utemeljitve kažejo, da je negodovanje Društva slovenskih pisateljev upravičeno, saj uradništvov kulturi dejansko ostaja nedotaknjeno, za programske vsebine, ki so osnova in motor kulturne dejavnosti, pa semalha vse bolj prazni. Na žalost je podobno tudi na marsikaterem drugem področju, vendar je to že druga, čeprav vnančnem smislu zelo sorodna zgodba…

Kljub temu, da sem se razpisal precej polemično in da iz tokratnega uvodnika morda izhaja, da je v naši sicergeografsko nadvse lepi deželi tako rekoč 'vse narobe', temu seveda ni tako. Imamo znanje, imamo primerjave, imamoizkušnje (lastne in tiste, ki so jih na svoji poti pridobili drugi) in ko (če) bomo vendarle znali dobronamerno stopitiskupaj ter - saj smo kot država vendarle že polnoletni - premagati nalezljive 'otroške bolezni', verjamem, da bomolahko še naprej uživali v kulturi in se tudi po njeni zaslugi s ponosom počutili Slovenci.

Lep pozdrav in uživajte v barviti jeseni!

ŽUPANOV UVODNIK


Branko LEDINEK,

župan




2 Novice št. 67 - 3/2015; september 2015

POZDRAV IZ NA[EGA UREDNI[TVA

Zakaj otroci in živali v nas zbujajotako tople občutke? Zakaj nas obpogledu nanje prevzameta nežnostin zaščitniški nagon? Skrivnost jev njihovi naivnosti, nedolžnosti,hrepenenju in hvaležnosti. Nepoznajo in ne razumejo krize, nepoznajo besede nemogoče, nesprejemajo obupa. Žal pa tudi otrocidanes niso več to, kar so nekočbili. Vse preveč so seznanjeni zodraslimi zadevami, pogosto jihstarši zmotno dojemajo kot dovoljzrele, da smejo sodelovati v pogovorih o stvareh, ki se jihne tičejo in niso v njihovi domeni. Posledica tega je, da so

videnje in interpretacije sveta temu primerno popačene.Nekaj mora biti hudo narobe, kadar slišiš najstnika tarnatio svetovni krizi ali celo zabavljati čez uradne osebe,kot so učitelji, policisti oziroma čez samo vlado. V temtrenutku se meje med otroškostjo in odraslostjo podrejoin zabrišejo. Po mojem mnenju se na ta način ne vzgajakritična oseba, kvečjemu zagrenjena, obupana, ki vsledodraslega vpliva ne vidi izhoda iz trenutne situacije. Podrugi strani pa se takim otrokom tudi premikajo meje,povezane s spoštovanjem in distanco med ostalimiodraslimi osebami. Če je lahko prisoten pri pogovoru medodraslimi, ki z neke vrste rezervo izražajo svoja mnenja,pa pri otroku temu ni tako, saj slišano pogosto jemljejo

kot suho zlato in glede na to, da je bilo izraženo s straniosebe, kateri zaupajo, je ta prepričanost še močnejša. Napodlagi takega odnosa ne dobiš kritično razmišljujočo,marveč kritikarsko, pristransko osebo.

Kot prosvetna delavka tako spremembo iz leta v letoopažam in se čudim pristojnostim, ki jih otroci imajo. Obtem imam velikokrat pomisleke, ali sem sama bila prevečvpeta v tradicionalno dojemanje otroka, ki ima mesto medotroki in ga odrasle stvari ne smejo zanimati, kaj šele, dabi jih razčlenjeval in presojal. Otrok mora imeti otroškeželje in pričakovanja, ki pa jih ima danes redko kateri, saj jim je ugodena in uslišana vsaka najmanjša želja (beri:kaprica) vse od rojstva dalje. V zibelki zajavka, je že na

rokah, v stajici zajoče, ga že tolažijo, kratkohlačnik v ihtivleče starše, se že igrajo z njim, se ipično meče po tleh,že dobi želeno igračo, mladostnik jezno zaloputne z vratisobe, ga uvidevno pustijo pri miru, ne izdela razreda, jekriv šolski sistem, nima delovnih navad, se že pojavijoizgovori, zakaj bi trpel kot jaz, naj zdaj uživa, ko je mlad,pri 30-ih noče iz stanovanja in ga ne gane stiska staršev…In nastal je problem, ki izhaja iz prvega javkanja v zibelki.

Menim, da nič ni narobe, če otrok občasno trpi, saj moraizkusiti, da v življenju ni vedno vse z rožicami posuto. Česi nečesa želi, naj za to nekaj naredi, ker v življenju dobrinene padajo z neba. Naj se tudi zgodi, da si kaj zaman želi,da spozna, da vsega ne more imeti. In šele tako ima otrok

željo postati nekaj, se boriti za želen položaj ali stvar.A opisan primer je le eden izmed kriz v vrednotah, kibolj kot nančna pestijo moderni svet. Zavijanje otrokv vato družbi ne prinese nič dobrega, le posameznike,

ki se bojijo tveganja ali pa hodijo preko trupel drugih zadosego lastnih ciljev. Nič več ni sveto, nič nedotakljivo.

Otroci nimajo privzgojenega spoštovanja, predvsem paponižnosti in zavedanja, da stojijo komaj na začetnihstopnicah življenja. Ni razvite medsebojne solidarnostiin občutka, da narediš dobro ne za plačilo, temveč zasvoje lastno dobro počutje, da si nekomu polepšal dan.Ta lastnost je danes že redkost, kar se opaža na vsehpodročjih. Le zanesenjaki, na primer, še brezplačnodelujemo v kulturnih društvih in skrbimo za ohranjanjekulturne dediščine in enako se dogaja v vseh poklicih,kjer se dela le za plačilo, ne pa iz moralne zavezanostiizobrazbi in delu, ki si ju izbral. Sama se zavedam, kaj kmojemu poslanstvu spada in vse z veseljem uresničujem,po drugi strani pa otroci niso pripravljeni izdelati

raziskovalne naloge, sodelovati v različnih tekmovanjih,ker za to, kar bi sicer naredili le sebi v korist, že sedajpričakujejo plačilo. Za učitelja pa okolica predvideva, da je za take in drugačne dodatne dejavnosti plačan. Zmotno.Otroke prijavljamo in vozimo na tekmovanja zgolj zaradinjih, njihove motivacije in intelektualne rasti. A kot žerečeno, jim to ni v interesu, saj se izogibajo vsakršnidodatni obremenitvi in samostojnosti. Zakaj pa tudi bi, čekljub temu imajo in dobijo vse?

Zase vem, da sem si želela tekmovanj, dodatnihaktivnosti, izobraževanj, a je vse ostalo le pri željah, ker je tega bilo zelo malo ali pa nančno prezahteven zalogaj.In je ostalo pri željah vse do vstopa v svet odraslih, ko

sem hrepenenja začela uresničevati in postala zadovoljnas svojim mestom v družbi. In hvaležna, da sem bila nekočprikrajšana, da zdaj cenim to, kar imam. In imam veliko.Toliko, da še dam drugim - ljubezen do sočloveka, zdravhumor, zagnanost pri delu in ustvarjanju, potrpežljivoprenašanje življenjskih preizkušenj, skratka pozitivnogledanje na svet. Da pa vse to občasno skali črnogledost,vdanost in vpetost v vsakdan, je povsem človeško inrazumljivo. A naj bo tega čim manj. In bodimo hvaležnitudi za tiste neprijetne stvari, ko najstnik ves dan čepi predračunalnikom, saj to pomeni, da je doma in ne na ulici.Za plačevanje davka, saj to pomeni, da smo zaposleni.Za nered po zabavi, saj to pomeni, da imamo prijatelje

in dobro družbo. Za tesno obleko, ki nam pove, da dobroin dovolj jemo. Za kredite za stanovanje ali hišo, saj topomeni, da imamo dom. Za zadnje parkirno mesto načisto drugem koncu parkirišča, saj to pomeni, da imamoavto in zdrave noge. Za vsiljive reklame med ogledomlma, da le imamo zdrave oči in ušesa ter možnost imetiavdiovizualna sredstva. Skratka, vse slabo je za nekajdobro in vsaka preizkušnja nam je dana z namenom. Zatopogumno in z optimizmom naprej!

Simona NAPAST

Bolje je imeti bogato du{o kot biti bogat.





NOVICE OBČINE RAČE-FRAM; javno glasilo

Odgovorna urednica: Simona ANTOLIČ

Uredniški odbor: Jože BOBOVNIK, Simona NAPAST,Nataša JAMBROVIČ MARIN

Jezikovni pregled: Simona ANTOLIČFotograje: Nepodpisane fotograje so posneli avtorji člankov.Izdajatelj: Občina Rače-Fram, Grajski trg 14, 2327 RačeNaslov uredništva: Uredništvo Novic Občine Rače-Fram,

Grajski trg 14, 2327 Račetel.: 02 609-60-28, fax: 02 609-60-18

e-mail: [email protected] spletna stran: www.race-fram.si

Računalniški prelom: Gračna forma HUTTER, Tržaška 34, 2000 Maribor

Tisk: Tiskarna ROJKO d.o.o., Ptujska c. 80, 2327 Rače

Glasilo je tiskano v 2800 izvodih in ga prejmejo vsa gospodinjstva v občini Rače-Fram brezplačno.Prispevke, ki jih pošiljate za objavo, opremite z naslovom, navedite avtorja besedila in fotograj. Če pišete v imenuskupine ljudi - zavoda, društva, politične stranke in podobno, opremite dopis z žigom in podpisom odgovorne osebe.Poleg takega prispevka posredujte tudi računalniški zapis. Fotograje pošljite v posebni priponki po elektronski pošti(v JPG formatu) ali jih oddajte v obliki originala.

Uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja člankov in spremembe naslovov. Ponatis celote ali posameznih delovglasila je mogoč le s predhodnim pisnim dovoljenjem. Nenaročenih fotograj ne vračamo.

Javno glasilo Novice Občine Rače-Fram je vpisano v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo RS, pod zaporedno številko 52.

Letnik XVIII, številka 67 - 3/2015; v Račah, septembra 2015

Spoštovani občani, spoštovane občanke!

Tudi za naslednjo številko občinskega glasila, ki bo predvidoma izšla pred božično-novoletnimi prazniki, vas prijazno vabimo, da v njej sodelujete s svojimi prispevki.

Slednje, skupaj s fotograjami (pošljite jih kot priponko jpg), posredujte na naslov našega uredništvanajkasneje do vključno petka, 20. novembra 2015 in sicer preko e-pošte: [email protected] .

Zaradi zaščite avtorskih pravic vse avtorje prispevkov prosimo, da pri posredovanih vsebinah, ki morda niso v celoti njihovi avtorski zapisi (v primeru povzemanja ali citiranja drugih avtorjev), obvezno navajajo vir in dejanskega avtorja.Uredništvo





RAZPISI, OBVESTILA





















Ob~ina Ra~e-Fram podpisala Sporazum o odpustu dolgov

Vlada Republike Slovenije je 17. julija 2015 sprejela Zakon o pogojih za izvedbo ukrepa odpusta dolgov, ki je bilobjavljen v Uradnem listu RS, št. 57/2015 (v nadaljevanju: zakon).

Glede na to, da je ukrep podprt z zakonom, le-ta opredeljuje pogoje in možnosti za izvedbo. Zakon tako vsebuje okvir,

ki pa ga je Občina Rače-Fram v svoji dosedanji praksi že močno presegla; odpis dolgov najšibkejšim ter dodeljevanjenančnih pomoči ljudem v stiski sta namreč (v drugih oblikah) pri nas že dolgoletna stalnica.

V nadaljevanju vas v obliki temeljnih vprašanj ter podanih kratkih in jedrnatih odgovorov seznanjamo z nekajbistvenimi informacijami s tega področja, predvsem z možnostmi odpisa zapadlih obveznosti, ki jih bo v primeruizpolnjevanja pogojev za odpis dolga ali več vrst dolgov s strani vlagateljev upnikom poravnala Občina Rače-Fram.

• Ali je sprejeti zakon zavezujoč za vse upnike, ki jim občani že dlje časa dolgujejo plačila zaopravljene storitve?Ne, zakon je zavezujoč le za tiste upnike, ki so pristopili k podpisu Sporazuma o izvedbi odpusta dolgov (v nadaljevanju:

sporazum).

• Ali je Občina Rače-Fram ta sporazum podpisala?Da.

• Kdo je upravičen do odpisa dolgov?Do odpisa so upravičeni dolžniki, ki so bili kadarkoli med 1. 1. 2015 in 30. 6. 2015 prejemniki:- denarne socialne pomoči,- varstvenega dodatka,- veteranskega dodatka,- otroškega dodatka v 1. in 2. dohodkovnem razredu,- otroškega dodatka v 3. dohodkovnem razredu in hkrati prejemniki dodatka za nego ali veliko družino.Dolgovi se lahko odpišejo tudi osebam, ki so navedene v odločbah o pravici do denarne socialne pomoči, varstvenega

oz. otroškega dodatka.Dolgovi se ne morejo odpisati osebam, ki so v osebnem stečaju.

• Katere dolgove je mogoče odpisati?Odpisati je mogoče stare dolgove, ki:- izvirajo iz rednih gospodinjskih stroškov (ogrevanje, elektrika, plin, voda, komunala, obratovalni stroški ipd.),- se nanašajo na zapadle neporavnane stroške dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja,- glasijo na neplačane davčne obveznosti (dohodnina, upravne in sodne takse, zamudne obresti in stroški, povezani s

temi dajatvami),- so nastali zaradi obveze vračanja preveč nakazanih socialnih prejemkov (denarne socialne pomoči, varstvenega

dodatka, otroškega dodatka),- so nastali v vrtcu (oskrbnine za predšolske otroke),- so nastali v šoli (šolska prehrana učencev).

Predmet odpisa so lahko le dolgovi, za katere obstaja izvršilni naslov ali verodostojna listina in kjer je nesporno, da

gre za veljavno in izvršljivo denarno obveznost dolžnika do upnika.Dolgovi, ki so lahko odpisani, zajemajo glavnico, obresti in stroške.

• Kdo so upniki v navedenih primerih?To so:- podjetja (odpisovala bodo dolgove za svoje storitve),- občine (odpuščale bodo dolgove zaradi neplačila vrtcev in prehrane v osnovnih šolah; za to bodo iz lastnih proračunov

tudi krile stroške neporavnanih obveznosti upravičencev do odpisa dolgov. Odpis v naši občini se nanaša tudi naoskrbo z vodo - samo v primeru, kjer gre za oskrbo z vodo iz občinskega vira,

- Finančna uprava Republike Slovenije - FURS (dolžnikom bo odpisovala neplačane davčne obveznosti),- banke (odpisovale bodo dolgove iz naslova stroškov TRR in kartičnega poslovanja).

• Ali je pomembno, kdaj so dolgovi, ki so predmet odpisa, nastali?

Da, obdobje, v katerem je dolg nastal, je pri ugotavljanju upravičenosti do odpisa bistvenega pomena.Mogoč je le odpis dolgov, ki so nastali do 30. 12. 2013.





• Kako je mogoče uveljaviti odpis dolga ali več dolgov?To je mogoče storiti z izpolnitvijo in vložitvijo posebne vloge - obrazca 'Predloga za sklenitev dogovora o odpustu

dolga' (vloži se pri upnikih, podpisnikih sporazuma), ki je dostopen na spletni strani www.paketpomoci.si, na voljo pa jetudi na Rdečem križu, v Karitas, ZPM, centrih za socialno delo, na Finančni upravi RS in pri nekaterih upnikih.

• Do kdaj je potrebno vložiti vloge za odpis dolgov in kam jih je potrebno poslati?

Skrajni rok za vložitev vlog za odpis dolgov je 31. oktober 2015. Vrstni red prispetja vlog ne bo vplival na končnoodločitev o pravici do odpusta in/ali do višine odpusta dolgov.

Obrazce je potrebno poslati vsakemu upniku za vsako vrsto dolga posebej.

• Ali je k vlogi potrebno priložiti kakšna dokazila?Ne, to ni potrebno, saj upniki razpolagajo z evidencami o dolžnikih in njihovih zapadlih obveznostih, imeli pa bodo

tudi dostop do spletne aplikacije, s pomočjo katere bodo dostopali do podatkov o upravičenosti posameznika - vlagateljavloge za odpis dolgov.

• Odpis katerih dolgov je mogoč neposredno na naslovu Občine Rače-Fram?Občina Rače-Fram bo na osnovi vloženih vlog in ugotovljene upravičenosti občanom, ki so se znašli v nančni stiski,

lahko odpisala (delno ali v celoti) le zapadle dolgove, ki se nanašajo na oskrbo s pitno vodo.

• Kje je mogoče uveljavljati pravico do odpusta dolgov za zapadle stroške oskrbnine v enotah vrtcevRače in Fram ter za zapadle obveznosti plačila šolske prehrane v OŠ Rače in OŠ Fram?To pravico je mogoče uveljavljati neposredno na sedežu posameznega zavoda (šole - OŠ Rače, OŠ Fram) - upnika ,

kjer so na voljo tudi obrazci - vloge za odpust dolga.Tudi za zbiranje vlog ter ugotavljanje upravičenosti (izpolnjevanja pogojev) za odpust dolgov iz naslova oskrbnin za

vrtce in šolsko prehrano so pristojne šole.Vložitev tovrstnih vlog pa je za naše občane mogoča tudi na sedežu Občine Rače-Fram.

Občina Rače-Fram, ki je ustanoviteljica OŠ Rače in OŠ Fram, se je s podpisom sporazuma zavezala, da bo v primeru,ko njeni občani izpolnjujejo pogoje za odpis dolgov, kjer se kot upnik pojavljata domača vrtca oz. šoli (oskrbnineza predšolske otroke in šolska prehrana za učence), zapadle obveznosti šolama poravnala iz občinskega proračuna

(namesto dejanskih dolžnikov).• Do katere višine bodo upniki upravičencem odpisovali dolgove?

Zneski odpisov bodo med upniki različni.Znano je, da bo Finančna uprava RS davčne dolgove odpisovala do višine 50 evrov.Podjetja, ki so podpisala sporazum, se bodo o višini odpisov odločala samostojno (vsako podjetje zase).Tiste občine, ki smo pristopile k podpisu sporazuma, bomo znesek odpisa določile v skladu s nančnimi možnostmi

in sicer, kot sedaj kaže, večinoma po poteku roka za vložitev vlog za odpis dolgov oz. po ugotovitvi števila upravičenihprosilcev. Znesek odpisa v primerih, kjer je upnik Občina Rače-Fram, bo predvidoma enak za vse vlagatelje, ki bododo tega upravičeni.

• Na kak način bodo upravičenci seznanjeni z odpisom dolgov?Če se bo na osnovi vložene vloge in preveritve vseh ustreznih podatkov izkazalo, da so izpolnjeni vsi zahtevani

pogoji za odpis dolga, bosta posamezni upnik in dolžnik sklenila poseben dogovor, v katerem bo naveden tudi znesekodpisa dolga.

K podpisu tega dogovora bodo upravičenci pozvani s strani upnikov.

• Kdaj bodo dolgovi dejansko odpisani?Skrajni rok za odpis dolgov se izteče 31. 1. 2016.

• Bo odpisovanje dolgov postalo stalna praksa ali gre v navedenem primeru zgolj za enkraten ukrep?Ta ukrep je enkratnega značaja in po poteku navedenih rokov ne bo več v veljavi.

OBČINA RAČE-FRAM

Pripravili:mag. Zorica ZAJC - KVAS

Simona ANTOLIČ





IZ DELA OBÎNSKE UPRAVE

LAS Dobro za nas

Občina Rače - Fram je pristopila k pobudi za ustanovitev Lokalno akcijske skupine (LAS) Dobro za nasV programskem obdobju 2008 - 2013 je bila za območje občin Makole, Poljčane in Slovenska Bistrica ustanovljenaLokalna akcijska skupina LAS Dobro za nas. Po izteku navedenega obdobja se je tudi naša občina odzvala povabiluaktualnih ustanoviteljic in kot partnerica pristopila k ustanovitvi lokalne akcijske skupine za novo programsko obdobje.

Za programsko obdobje 2014 - 2020 bo lokalna akcijska skupina organizirana kot pogodbeno partnerstvo, ustanovljenoz namenom uresničevanja lokalnega razvoja.

Kot partnerica bo Občina Rače - Fram aktivno sodelovala pri oblikovanju in izvedbi strategije lokalnega razvoja zateritorij občin ustanoviteljic Lokalne akcijske skupine LAS Dobro za nas.

Prve projekte bo na razpis možno prijaviti predvidoma v letu 2016.Vstop v članstvo LAS je možen kadarkoli in je odprtega tipa. Članstvo v LAS ni pogoj za oddajo projektnih predlogov

in kandidiranje na razpisih.

Konec avgusta smo na sedežu občine organizirali predstavitveno delavnico, na kateri so se udeleženci seznanili z

možnostjo in predhodnimi pogoji oddaje projektnih idej ter dosežki lokalne akcijske skupine, ki je do sedaj delovala nanavedenem območju.

Dodatne informacije so na voljo na spletni strani www.zadrugalas.si., za odgovore pa povprašajte na elektronskinaslov: [email protected] ali tel. št. 02 620 22 70 (Mirjana Predikaka).

mag. Zorica ZAJC - KVASTanja KOSI

Ohranjamo in bogatimo kulturno dedi{~ino

• Grad Rače - unovčili bančno garancijo

Ne glede na to, da smo v letih 2008 in 2009 obnovilizunanjost kulturnega bisera naše občine, gradu v Račah,so letos poleti grajske zidove ponovno obdali gradbeniodri. Kljub temu, da nad obnovitvenimi deli, ki seizvajajo na objektih kulturne dediščine, bdi in določapogoje izvedbe Zavod za varstvo kulturne dediščine, tav primeru našega gradu namreč niso bila izvedena nanačin, ki mu zob časa ne bi tako kmalu prišel do živega.

Tokratna obnovitvena dela, ki predstavljajo odpravonapak v garancijski dobi, bodo zaključena predvidoma jeseni.

Obnova fasade in strehe gradu je bila zaključena leta2009. Takratna investicija je znašala 515.066,95 EUR,od tega je bil delež pridobljenih sonancerskih sredstev85 % upravičenih stroškov. Po zaključenih investicijskihdelih so na posameznih mestih fasade začele nastajatirazpoke, zato smo pristopili k unovčitvi bančnegarancije in izvedbi javnega naročila za obnovitvena

dela. Upamo, da bo izbrani izvajalec, podjetje Zavod Mata, dela izvedel z zadostno skrbnostjo in da bo po zaključkugradbene sezone podoba gradu ponovno lepa na pogled.

• Modernizacija odra v DTV Partizan FramNa področju obnove kulturne dediščine potekajo aktivnosti tudi v večnamenski dvorani DTV Partizan Fram, kjer se

zaključuje modernizacija odra. Z obnovitvenimi deli in posodobitvami bo precej izboljšana akustičnost dvorane, oderpa bo opremljen tudi s sistemom za svetlobne efekte.mag. Zorica ZAJC - KVAS

Mateja FREŠER




12 Novice št. 67 - 3/2015; september 2015 12

Gostili smo predstavnikeOb~ine Trbovlje

Ker smo prepričani, da sta tudi na področju lokalnesamouprave ključ do uspeha sodelovanje in izmenjavaizkušenj med občinami, smo v času poletnih počitnic,

ko tudi zaposleni v občinskih upravah lažje zadihamo, vgoste povabili predstavnike Občine Trbovlje.

V z njihove strani podani predstavitvi je biloizpostavljeno, da je Občina Trbovlje del zasavskestatistične regije, da se razprostira na površini 58 km2

in šteje 17.356 prebivalcev. V zgodovini so Trbovljezaznamovali številni industrijski obrati, rudnik intermoelektrarna. Danes pa prebivalci svoje priložnostiiščejo predvsem v novih tehnologijah in znanjih.

Delegacijo je vodila najmlajša slovenska županja,29-letna Jasna Gabrič, ki je izpostavila, da si želi, daširna Slovenija Trbovelj ne bi poznala zgolj po slabemzraku in brezposelnosti. To miselnost se trudi spremenitis promoviranjem lepega in dobrega. Pravi, da imajoTrbovlje veliko zakladov, ki jih je treba unovčiti - odštevilnih kulturnikov, med katerimi posebno mestopripada glasbeni skupini Laibach, do naravnih danosti, sajmesto obdajajo čudoviti vrhovi (Mrzlica, Kum, Vrhe…).

Goste iz Občine Trbovlje smo popeljali tudi po našemkulturnem biseru - gradu Rače, kjer so bili najbolj navdušeni nad

reprezentančno Belo dvorano in grajsko kapelicoFoto: Simona Antolič

Predstavniki občinskih uprav smo si ob izmenjavipraktičnih receptov za reševanje konkretnih problemovbili enotni, da je edina prava pot sledenje misli: »Ni

nemogočih stvari. Le lotiti se jih je treba in vztrajati.«mag. Zorica ZAJC - KVAS,direktorica občinske uprave

KOMUNALNO –CESTNO GOSPODARSTVO

Dela izvajamo v polnem obsegu

V primerjavi z lanskim deževnim obdobjem, ko sta bilameseca julij in avgust neizprosna z obilnimi padavinamiin posledično vplivala na zamikanje terminskih planovdokončanja gradbenih del v jesen, je bilo letošnjepoletje v meteorološkem smislu povsem drugačno,saj je v dopustniški sezoni postreglo z zelo visokimitemperaturami. Kljub kar nekaj ekstremnim vročinskimvalom pa na komunalnem področju ni bilo časa za počitek.Poletni čas smo v režijskem obratu v polni meri izkoristiliza sprotna vzdrževalna in sanacijska dela na komunalniinfrastrukturi.

Na investicijskem področju oddelka za komunalo je bilopreteklo trimesečje zares pestro. Tako smo proračunska

sredstva namenili rekonstrukcijam in novogradnjamobčinskih cest, pločnikov, zamenjavi vodovodnih cevi,širitvi kanalizacijskega omrežja in javne razsvetljave.

Največji delež sredstev smo porabili za širitevkanalizacijskega omrežja, vključno z novo gradnjo štirihprečrpališč za odpadne vode v naselju Morje. Širitevkanalizacijskega omrežja je bila izvedena na večjem deluMorske ceste, v Strmi ulici in Tajni ter na delu Prioloveceste in Čebelarske ulice.





Kljub vmesni vremenski 'hudi uri' (glejte zadnjo fotograjo na prejšnji strani) je del Strme ulice v Morju, po položitvi komunalnih

vodov za kanalizacijo, prejšnjo ozko in precej dotrajano asfaltno prevleko zamenjal za povsem novo in nekoliko širšo; julija 2015

Izgradnja kanalizacije ob Priolovi cesti v Morju

V sklopu izgradnje kolektorjev za fekalno kanalizacijosmo v večini primerov s soinvestitorji sopolagali tudikabelsko in optično omrežje, po potrebi zamenjalidotrajano vodovodno omrežje, obnovili meteorne kanalein prepuste ter položili elektro vode.

V času pisanja članka (začetek septembra 2015) sobila zaključena dela v Ulici bratov Turjakov, kjer jebila obnovljena ali na novo zgrajena celotna komunalnainfrastruktura, ki je zajemala polaganje kabelskega inoptičnega omrežja, položitev električnih vodov, obnovometeornih kanalov in javne razsvetljave, zamenjavodotrajanih vodovodnih cevi, izgradnjo plinovodnegaomrežja, izgradnjo pločnika in novo asfaltiranje celotne

ulice, vse do železniškega podhoda.

Ulica bratov Turjakov v Račah je bila letosdeležna temeljite prenove

Z enakovrstnimi deli zaključujemo tudi v ulici Obželeznici v Račah.

Na razpisu izbran najugodnejši izvajalec, podjetjePomgrad d.o.o., je, poleg že omenjene Ulice bratovTurjakov, asfaltiral tudi cestne odseke na Cesti talcev(odcep Boškovič). Do konca septembra pa bodo sanirana

oz. asfaltirana cestišča v Ješenci (mimo Krajncev),v Morju (po izvedbi kanalizacije) ter odcep Bržan inDomajnko ob Morski cesti v Morju.

Podjetje Gaal Gradnje d.o.o. zaključuje z izgradnjopločnika s prehodom za pešce in širitvijo javne raz-svetljave ob Bistriški cesti na odseku Požeg - Morje.

V okviru občinskega Sveta za preventivo in vzgojo vcestnem prometu smo tudi letos izvajali aktivnosti napodročju varnosti udeleženih v prometu. Pred začetkomnovega šolskega leta je bila obnovljena talna in verti-kalna prometna signalizacija. Prve šolske dni so policisti,v sodelovanju s sodelavci iz režijskega obrata, tudi letosobveščali ter usmerjali prvošolce in učence prve triade

pred prehodi čez državno cesto v neposredni bližini vrtcevin šol v Framu in Račah. Izgradnja pločnika in prehoda zapešce ob Bistriški cesti v Framu (gre za regionalno cesto zveliko frekvenco motornih vozil) bo zagotovo pripomoglak izboljšanju varnosti pešcev in kolesarjev.

Tudi pokopališki dejavnosti smo posvečali dolžnopozornost, saj smo ob sprotnem urejanju brežin invzdrževanju spremljevalnih objektov obnovili dotrajanokuhinjo in pomožni prostor v vežici na pokopališču vFramu.

Obnova kuhinje v mrliški vežici v Framu • foto: Gregor Ovnik

Upamo, da se našim ugotovitvam, da tudi letos veliko

delamo in da se na terenu to odraža v obliki vedno večjegaobsega in višje stopnje komunalne opremljenosti naselij vnaši občini, pridružujete tudi vi.

Samo RAJŠP





KMETIJSTVO

Uspe{no zaklju~ili prvo fazoinvesticije Komasacija

kmetijskih zemlji{~ Gorica Zaključili smo prvo fazo izvedbe investicije Komasacija

kmetijskih zemljišč Gorica, ki obsega del katastrskeobčine Gorica in del katastrske občine Podova, v skupnipovršini 244 hektarjev; celotna vrednost izvedenih del je znašala 259.532,85 EUR. Po uspešni prijavi na razpisin odobritvi nanciranja s strani države smo pridobilinepovratna nančna sredstva v višini 100 % upravičenihstroškov (neto vrednost), ki znašajo 207.439,37 EUR.

Krajane naselij Sp. in Zg. Gorica obveščamoo aktivnostih komasacije Gorica v letošnjem

letuIzvajalec geodetskih del na komasacijskem območjuGorica, Geodetski zavod Celje, d.o.o., je zaključil skomasacijskimi postopki na območju komasacije Gorica.

Jeseni v lanskem letu so bile nadomestne parcele, ki so jihkomasacijski udeleženci dobili dodeljene po zaključenempostopku razgrnitve predloga nove razdelitve, predanekomasacijskim udeležencem. Obdelava kmetijskihzemljišč na komasacijskem območju se je tako nadaljevalana novo dodeljenih parcelah.

Upravna enota Maribor je izdala potrdila, ki so služilakot dokazilo o novem parcelnem stanju na območju

komasacije Gorica, za potrebe uveljavljanja subvencij.Na UE Maribor so komasacijski udeleženci aprila in maja2015 uredili gerke po novem stanju v naravi. Upravnaenota Maribor bo predvidoma v septembru izdala odločbeo novi razdelitvi komasacijskega območja Gorica. Popravnomočnosti teh odločb sledi še vknjižba novegastanja v zemljiško knjigo.

Z izdajo odločb o novi razdelitvi na komasacijskemobmočju Gorica je smiselno pohiteti, saj izdane odločbeolajšajo pogoje, ki jih je potrebno izpolniti pred izdajoodločbe o uvedbi agromelioracije. Pridobivanje soglasijza izvedbo cest, morebitnih potrebnih planiranj naposameznih parcelah ter morebitnih krčenj je zato

enostavnejše in hitrejše.V mesecu maju je bila s strani Ministrstva za kmetijstvo

opravljena kontrola po vseh zaključenih fazah komasacije;s tem smo investicijo uspešno zaključili.

Konec letošnjega leta bo objavljen državni razpis, napodlagi katerega bo občina, po prijavi in pridobitvi odločbeo pravici do sredstev, z izbranim izvajalcem nadaljevala zagromelioracijskimi deli na območju komasacije in s temzaključila vsa dela v zvezi z izvedeno komasacijo.

O vseh aktivnostih v zvezi z izvedbo agromelioracijskih

del in časom izvajanja del (predvidoma v jeseni 2016) boobčina zainteresirane obveščala tudi preko občinskegaglasila.

Tanja KOSI

DRUŽBENE DEJAVNOSTI

S septembrom se vrne vsabarvitost in pestrost

• Zdravstvena postaja Rače - v pričakovanjunovega (dodatnega) zobozdravnikaKot smo najavili že v sklopu zapisa z naslovom 'Poziv

zainteresiranim pacientom: čim prej izkoristite priložnostprepisa v ZP Rače!' (objava na strani 28 prejšnje številkenašega glasila), smo se z vodstvom ZD dr. Adolfa Drolcadejansko uspeli dogovoriti za prenos dodatnega programazobozdravstva v našo občino, natančneje v Rače, kjerso (v sklopu nove zdravstvene postaje) na voljo ustrezniprostori za opravljaje tovrstne zdravstvene dejavnosti.

Obeta se nam torej, da bomo v občino Rače-Fram že letos(predvidoma novembra) dobili še tretjega zobozdravnika(in tako imeli dva v Račah in enega v Framu), po katerem

je veliko povpraševanje in ga dejansko nujno potrebujemo.Znano je tudi že, da se bo koncesionarju AndrejuMaleku, dr. dent. med., ki v sklopu MADENS d.o.o. nudizobozdravstvene storitve v Framu, ter koncesionarki mag.sci. Bojani Lobnik - Gomilšek, dr. dent. medicine, ki vodizasebno zobozdravstveno ambulanto v Račah, na lokacijiZP Rače pridružil Boris Sapač, dr. dent. med., ki je bil sedajkratek čas zaposlen v Rušah, pred tem pa je nekaj časanadomeščal stanovsko kolegico v Lovrencu na Pohorju.Imenovani bo deloval v sklopu t. i. javne mreže, ki jeorganizirana v okviru mariborskega zdravstvenega doma.

Razveseljuje dejstvo, da bomo s prihodom novegazobozdravstvenega tima dobili tudi zobozdravnika za

otroško in mladinsko populacijo, ki je bila sedaj skrbza svoje zobe večinoma primorana prepuščati tovrstnimstrokovnjakom izven domačega okolja.

Zobozdravnik bo torej v novo odprti zobozdravstveniambulanti opravljal tako zobozdravstvene storitve zaodrasle kakor za otroke in mladino, in sicer v razmerju60 % odrasli (to pomeni 1.020 pacientov) in 40 % otrociin mladina (tj. 450 opredeljenih otrok in mladostnikov).Ob takšni delitvi dela bi zobozdravnik tri dni v tednuopravljal zobozdravstvene storitve za odrasle, preostaladva dneva pa za otroke in mladino.

Gre za mladega zobozdravnika, ki do nedavnega šeni imel svoje ambulante in s tem možnosti pridobitve

večjega števila pacientov (med odraslo populacijo se jih jezanj doslej opredelilo manj kot 50; po informacijah ZD dr.Adolfa Drolca Maribor so tisti z njim zelo zadovoljni - če je za nekoga, ki nam vrta po bolečih zobeh, seveda splohmogoče reči kaj takega). Zato z velikim pričakovanjemčakamo dan, ko bomo v našo občino dobili strokovnjaka,ki mu bodo, vsaj tako upamo, lahko preventivo in kurativona občutljivem področju zdravja zob zaupali vsi, ki vlokalnem okolju že nekaj časa vse množičneje in glasnejeizkazujejo tovrsten interes.

• Znova zbiramo vloge za dodelitev žepnindijakom in študentom

Ko se je 27. 7. 2015 na svetovnem spletu pojavilainformacija z naslovom Študentom in dijakom najpri- jaznejša občina ter podnaslovom V občini Rače- Fram žepnine za vse dijake in študente (njeno vsebino





objavljamo v nadaljevanju), smo v nekaj naslednjih dneh nenadoma postali izjemno zanimivi za sedmo silo. Nekajnovinarjev nas je poklicalo, nekaj obiskalo osebno. Vse pa je zanimalo, kako je pri nas s popularnimi žepninami, komu

jih namenjamo in koliko to vsako leto stane občinski proračun.

V občini Rače-Fram še zmeraj edini v državi ohranjajo žepnine za vse dijake in študente. Ti prejmejo 30 evrovobčinske žepnine mesečno, kar sicer ni visoka vsota, a mladim, sodeč po številnih prijavah, očitno prav pride.

Občinske žepnine so v kraju praksa že vrsto let, s tem da so v zadnjih letih nekoliko poenostavili postopke in jih

omogočili prav za vse dijake in študente z veljavnim statusom ter stalnim prebivališčem v tej občini.Po besedah župana je vsako leto veliko prijav in letno tako razdelijo žepnine okoli 450 posameznikom. Ti ta denar

največkrat porabijo za študij ali avtobusne vozovnice, včasih pa tudi za zabavo, kar po besedah župana tudi ni ničnarobe. »Nekaterim je to malo denarja, marsikomu pa veliko pomeni,« je dejal tamkajšnji župan Branko Ledinek..

Pred dnevi so objavili nov razpis za razdelitev žepnin v prihodnjem šolskem letu. Žepnina je prosilcem dodeljenaza deset mesecev, od septembra do junija naslednje leto.

Vloge za pridobitev žepnine lahko dijaki vložijo od 31. avgusta do 9. septembra, študenti pa od 30. septembra do 9.oktobra. O vlogah bo odločeno s skupno odločbo, ki bo izdana najkasneje do 11. novembra ter objavljena na oglasnideski in spletni strani občine.

(vir: http://www.dostop.si/Novica.aspx?ID=4956)

Postopek zbiranja vlog za žepnine za šolsko leto 2015/16 je že stekel. Podatke o številu upravičencev vam bomorazkrili v naslednji številki Novic. V občinskem proračunu 2015 imamo za ta namen rezerviranih 130.000 evrov.

• Novorojenčki = 7 : 6 za dečkeMed 66. in 67. številko Novic, to je med julijem in septembrom 2015, je bil (na osnovi vlog) prispevek za novorojence,

ki ga namenja naša občina staršem ob rojstvu otrok in znaša 150 EUR za prvega in/ali drugega oz. 300 EUR za tretjegain naslednje otroke, uveljavljen za skupno 13 malčkov in malčic.

To so: Tini Črešnar, Emma Bratec, Soja Lašič, Patrik Jodl, Adrian Marin, Ana Vita Krajnc, Jaka Konjar Tučič,Gašper Mikolič, Anaya Pogačar, Lukas Lukman, Tevž Cigrovski, Nuša Mišak in Alina Kolar. V šestih primerih gre zaprvega, v sedmih primerih pa za drugega otroka iste družine.

Prav vsem našim najmlajšim občanom in občankam želimo čim prijaznejše, ljubeče in zdravo otroštvo, njihovimstaršem pa veliko sreče ob spremljanju rasti in razvoja potomcev ter čim več prespanih noči!

• Povabilo: v petek, 2. 10. 2015, ob 14.45 v Račah skupaj pričakajmo novi bibliobus Mari-borske knjižniceVodstvo Mariborske knjižnice nas je obvestilo, da bo otvoritev novega bibliobusa (v znesku 4.797,00 EUR ga bo

sonancirala tudi Občina Rače-Fram kot soustanoviteljica Mariborske knjižnice in uporabnica storitev bibliobusa; večo novi investiciji in z njo povezanih aktualnih informacijah preberite na strani 21) v petek, 2. oktobra 2015 ob 16. uri,na Glavnem trgu v Mariboru.

Navedenega dne se bodo knjižničarji najprej podali na otvoritveno vožnjo in predstavitev po vseh občinah, kisodelujemo v projektu. Vožnja se bo pričela v Mariboru, v nadaljevanju pa potekala skozi občine Kungota, Pesnica,Šentilj, Duplek, Miklavž na Dravskem polju, Starše, Slovenska Bistrica, Oplotnica, predzadnja postaja pa bo pri nas, vobčini Rače-Fram, s predvidenim pričetkom ob 14.45, na parkirišču Albaugh TKI (bivši Pinus).

Vabimo vas, da se nam pridružite in pozdravite novi bibliobus, ki ga bomo z željo, da bi dolgo obiskoval in razveseljevalbralce, skupaj pospremili iz Rač proti Mariboru, kjer bo uradno predan svojemu namenu!

Simona ANTOLIČ

Zanimivost: očka je postal tudi naš nogometaš Martin MilecVerjamem, da vsaj vsi tisti, v katerih biva kanček športne duše, ob navedbi

imena Martin Milec takoj veste, o kom je govora. S tem 24-letnim nogometašem,

naše občine 'listom' (lanskoletnim prejemnikom priznanja župana), ki je šepoldrugo leto nazaj navduševal v vijoličnem dresu, sedaj pa lahko s ponosomzapišemo, da se je odlično znašel tudi v ekipi Standarda iz belgijskega Liega (tam je postal nepogrešljivi član začetne enajsterice), je Miha Kvas za naše glasilo želeta 2013 pripravil obsežnejši, zanimiv intervju (objava v Novicah št. 59).

No, letos pa sta Martin in njegova partnerka Vanesa Zamuda barvam športnihdresov in njune običajne garderobe z veseljem in občutkom sreče dodala šeotroška oblačila v prevladujočih odtenkih roza barve; na začetku poletja, 22. junija 2015, se jima je namreč v Sloveniji rodila krepka deklica - Mia.

Mladi družinici, ki sedaj živi v Belgiji, želimo vse najlepše in ji pošiljamo lep pozdrav v Liege (v ozadju fotograje,posnete s terase stanovanja, je pogled na to mesto).





S 1. 9. 2015 odprli nov oddelek vrtca

Z novim šolskim letom 2015/16 v Račah odprli nov - deveti oddelek vrtca, v občini Rače-Framskupno že šestnajsti

Tudi na straneh Novic smo že večkrat poročali onaraščanju števila prebivalcev v naši občini. Ker so med

njimi tudi oz. predvsem mlade družine, ima to za poslediconenehno povečevanje števila otrok. Ob dodatnem dejstvu,da so pari, živeči med štajersko Gorico in Planico, vlanskem letu potolkli vse dosedanje lokalne rekorde, karzadeva nataliteto, smo se letos znova srečali s problemomzagotavljanja ustreznega števila prostih mest za malčke,za katere starši po končanju 'porodniške', torej ob povratkuv službo, za svoje kratkohlačnike nujno potrebujejoorganizirano varstvo.

Kot je to že običaj, je po pomladnem vpisu in tudi šev fazi postopka podpisovanja pogodb o vključitvi otrokv vrtec sprva kazalo, da bo v enoti vrtca pri OŠ Fram,predvsem pa v enoti vrtca pri OŠ Rače, zmanjkalo prostih

mest za vse zainteresirane. Pravzaprav, da jih bo bistvenopremalo. Problematiko so z zaskrbljenostjo spremljaliin se o njej zanimali tudi člani in članice občinskegasveta. Odgovori so lahko bili v tistem obdobju le delni,nepopolni, poleg tega so se okoliščine in z njimi številkenenehno spreminjale. Takoj, ko so nam pristojni v vrtcihza šolsko leto 2015/16 lahko posredovali otipljivejšepodatke ne le o številu vloženih vlog s strani staršev,temveč tudi informacije o dejansko prostih mestih v vrtcih(ko so bili izpisani iz vrtca vsi predšolski otroci, ki so zletošnjim 1. septembrom prvič prestopili šolski prag kotučenci) ter o podpisanih pogodbah, smo staknili glavein na osnovi izsledkov prišli do ugotovitve, da obstajajo

pogoji za formiranje novega oddelka. Že dan zatem je biloz vodstvom OŠ Rače in tedanjo pomočnico tamkajšnjev. d. ravnateljice za vrtec dogovorjeno, da bomo v tanamen spremenili namembnost bivše učilnice za glasbenipouk (preselitev v drug prostor), ki bo po novem zaprehodno obdobje postala igralnica za skupino najstarejšihpredšolskih otrok iz II. starostne skupine vrtca. Medpočitnicami smo se lotili vseh potrebnih del ter opremljanjaprostora, z željo, da bi bilo 1. septembra, na prvi dan novegašolskega leta, vse nared. V vmesnem času smo ugotovili,da prvotno število tistih otrok, ki so kandidirali za sprejemv najmlajše skupine (I. starostnega obdobja, predvsemv skupino otrok od 1 - 2 let), tudi letos, v primerjavi s

prvotnimi podatki, močno usiha oz. ni realno. Že lep čas jebilo znano, da bomo z zagotovitvijo dodatnega oddelka I.

starostnega obdobja (t. i. jasli) lahko zadostili potrebam inpričakovanjem, da bodo v vrtec s 1. 9. 2015 lahko vključeni

(vsaj) vsi otroci iz občine Rače-Fram, ki bodo tedaj starivsaj 11 mesecev. Sredi avgusta pa se je izkazalo, da v enotivrtca pri OŠ Rače ostaja na voljo še 7 prostih mest, ki jihdo začetka novega šolskega leta vrtec nikakor ni mogelzapolniti in sicer zato, ker pozvani starši/skrbniki popozivu k podpisu pogodbe niso pristopili in na obstoječemcentralnem čakalnem seznamu (v nadaljevanju: CČS), ki je sestavljen iz čakalnih seznamov obeh naših vrtcev, dokonec avgusta za to preprosto ni bilo več na voljo otrok,ki bi do 1. septembra za vključitev izpolnili minimalnistarostni pogoj. Tako je bilo v najmlajšo (dodatno)skupino enote vrtca pri OŠ Rače s septembrom vključenihle 9 otrok, kar je minimalno število za delovanje tovrstne

skupine (maksimalno število pa 14). Da so lahko zadostilivsaj spodnjemu normativu števila otrok v oddelku, sopreoblikovali prvotno formirane skupine in sicer tako, daso na račun zadostitve dovoljšnjega števila otrok v novemoddelku, zmanjšali število otrok v eni od preostalih skupinI. starostnega obdobja. Z drugimi besedami: iz prvotneskrbi, da bo oddelkov predšolske vzgoje premalo, je vkončni fazi nastal problem, ko za zapolnitev vseh mest v(po novem 9) oddelkih septembra v bistvu primanjkuje -otrok! Ob tem upamo, da se ne bo ponovila tako rekočvsakoletna praksa, ko kdo izmed staršev otrok, ki so dobilimesto v vrtcu (in mesto v oddelkih I. starostnega obdobjaso, kot že navedeno, letos dobili vsi otroci iz naše občine,

ki so dopolnili vsaj 11 mesecev), po nekaj dneh ali tednihugotovi, da njihov otrok 'še ni zrel za vrtec', posledičnopa poišče drugo rešitev varstva in ga iz vrtca izpiše. Vtakem primeru bi se lahko zgodilo, da bi število otrok vnajmlajšem oddelku padlo pod minimalno še dopustnoštevilo, to je pod 9, kar bi lahko resno ogrozilo obstojoddelka (tega si seveda ne smemo privoščiti). Optimizemnam vlivajo podatki, da bo do konca koledarskega leta2015 pogoje za vključitev v vrtec dodatno izpolnilo 11otrok iz CČS, ki bodo lahko (v kolikor bodo starši popozivu podpisali pogodbe) kmalu zapolnili nastale vrzelizaradi morebitnih kasnejših izpisov, predvsem pa tistamesta, ki jih vrtcu v Račah na začetku novega šolskega

leta, kljub intenzivnim prizadevanjem, ni uspelo zapolnitiin ostajajo do nadaljnjega nezasedena.

Kakorkoli že: novo šolsko leto je tu. Pričeli smo ga s 7 oddelki predšolske vzgoje v Framu in 9 oddelki v Račah.

V enoti vrtca pri OŠ Rače je s 1. 9. 2015 tako sprejetih in vključenih 164 otrok (od tega 48 novinčkov), ki sorazporejeni v 9 oddelkov, kot sledi:• homogeni oddelek I. starostnega obdobja (otroci stari 1 - 2 leti): trenutno 9 (od možnih 14 otrok) in vsi iz občine Rače-

Fram (prostih je še 5 mest, ki jih bodo zasedli otroci iz CČS, ko dopolnijo minimalno starost 11 mesecev - predvidomaže v mesecu oktobru);

• homogeni oddelek I. starostnega obdobja (otroci stari 2 - 3 leta): 14 otrok in vsi iz občine Rače-Fram;• homogeni oddelek I. starostnega obdobja (otroci stari 2-3 leta): trenutno 12 otrok (od možnih 14) in vsi iz občine

Rače-Fram (prosti sta še 2 mesti, ki bi ju lahko zapolnili s čakajočimi na CČS, sicer ne našimi občani, pa so starši po pozivu odklonili vključitev, med drugim tudi zato, ker je prva izbira enota vrtca pri OŠ Fram);

• kombinirani oddelek (otroci stari 2 - 4 leta): 19 otrok in vsi iz občine Rače-Fram;• homogeni oddelek II. starostnega obdobja (otroci stari 3 - 4 leta): 19 otrok in vsi iz občine Rače-Fram;• homogeni oddelek II. starostnega obdobja (otroci stari 3 - 4 leta): 19 otrok, od tega 17 iz občine Rače-Fram in 2 iz

drugih občin;





• homogeni oddelek II. starostnega obdobja (otroci stari 4 - 5 let) leta: 24 otrok, od tega 23 iz občine Rače-Fram in 1 izdruge občine;

• homogeni oddelek II. starostnega obdobja (otroci stari 5 - 6 let): 24 otrok, od tega 17 iz občine Rače-Fram in 7 izdrugih občin in

• homogeni oddelek II. starostnega obdobja (otroci stari 5 - 6 let): 24 otrok, od tega 22 iz občine Rače-Fram in 2 izdrugih občin.

Ko bo vrtec v Račah zapolnil vsa prosta mesta (in nadejamo se, da bo temu res kmalu tako), bo v tem šolskem letuvključenih 55 novinčkov, vseh vključenih otrok pa bo 171, kar je maksimum števila otrok, ki jih vrtec v Račah v temšolskem letu, glede na starostno strukturo in normative (državni + 2 otroka na podlagi možnosti in odločitve občine), poposameznih oddelkih lahko sprejme.

V enoti vrtca pri OŠ Fram je maksimalno število otrok, ki jih vrtec (glede na predhodno navedene pogoje inpredpise) lahko sprejme, 138 (od tega 37 novinčkov), ki so razporejeni v 7 popolnoma zasedenih oddelkov, in sicer:• homogeni oddelek I. starostnega obdobja (otroci stari 1 - 2 leti): 14 otrok in vsi iz občine Rače-Fram;• homogeni oddelek I. starostnega obdobja (otroci stari 1 - 2 leti): 14 otrok, od tega 13 iz občine Rače-Fram in 1 iz

druge občine;• kombinirani oddelek (otroci stari 2 - 4 leta): 19 otrok, od tega 17 iz občine Rače-Fram in 2 iz drugih občin;• homogeni oddelek II. starostnega obdobja (otroci stari 3 - 4 leta): 19 otrok in vsi iz občine Rače-Fram;• homogeni oddelek II. starostnega obdobja (otroci stari 4 - 5 let) leta: 24 otrok, od tega 21 iz občine Rače-Fram in 3

iz drugih občin;• homogeni oddelek II. starostnega obdobja (otroci stari 4 - 6 let): 24 otrok, od tega 20 iz občine Rače-Fram in 4 iz

drugih občin ter• homogeni oddelek II. starostnega obdobja (otroci stari 5 - 6 let): 24 otrok, od tega 23 iz občine Rače-Fram in 1 iz

druge občine.

V šolskem letu 2015/2016 bo tako (če bo vrtec v Račah zapolnil vsa trenutno še prosta mesta) v oba naša vrtcalahko vključenih skupno 309 otrok. S 1. septembrom je število dejansko vključenih znašalo 302, od tega 279 otroks stalnim ali začasnim prebivališčem na območju občine Rače-Fram in 23 iz drugih občin. Pričakovati je, da bodo (kobodo stari 11 mesecev) 5 prostih mest v najmlajšem oddelku vrtca v Račah zasedli otroci iz CČS, ki so skoraj vsi (razenenega otroka) naši občani (če starši seveda ne bodo odklonili vključitve in bodo podpisali pogodbo) - torej bodo naCČS ostali samo še otroci, ki so sicer naši občani, a še ne izpolnjujejo minimalnega starostnega pogoje za vključitev vvrtec, ter občani drugih občin. Skupno število otrok na CČS je bilo konec avgusta 16 (12 otrok s stalnim ali začasnimprebivališčem v naši občini, ki še niso stari 11 mesecev, in 4 otroci iz drugih občin).

V skladu z zadnjo spremembo pravilnika je Občinski svet Občine Rače - Fram omogočil, da lahko vrtca na prostamesta vključita in sprejmeta tudi otroke, ki jih starši/skrbniki vpišejo v vrtec med šolskim letom, če teh prostih mestne moreta zapolniti z otroki iz CČS (ker starostno ne ustrezajo ali pa ker starši odklonijo podpis pogodbe). Glede na topredvidevamo, da tudi 2 mesti v homogenem oddelku I. starostnega obdobja, kjer so otroci stari od 2-3 leta, ne bostaveč dolgo prosti. Vodilo vseh, ki so vpeti v postopek vključevanja otrok v naša vrtca namreč je, da vrtca vključita čimvečje mogoče število otrok in da zapolnita vse razpoložljive kapacitete (republiški normativ, ki ga občine lahko zvišajoza 2 otroka na oddelek), ker rezervacij mest v naših vrtcih ni.

Z ozirom na to, da imamo, poleg dveh tako rekoč novih vrtcev, znova predšolsko skupino, ki gostuje v prostorihmatične osnovne šole v Račah, smo 1. 9. 2015 s fotoaparatom (v prisotnosti župana) pokukali, kako je urejena njihovanova igralnica in kakšno je vzdušje v njej. Ugotovili smo, da je prav vse na 'svojem mestu' in tako, kot mora biti, otrocipa več kot navdušeni, da so sicer uradno še v vrtcu, ampak obenem tudi že v šoli!

Vsem, ki sodelujejo v procesu vzgoje in varstva otrok, želimo veliko radosti in uspehov, otrokom pa dobro počutje vdružbi staršev, babic in dedkov ter vzgojiteljic in njihovih pomočnic!Simona ANTOLIČ

Nataša JAMBROVIČ MARIN





AKTIVNOSTI NAŠIH VRTCEV IN ŠOL

OŠ Ra~e - VRTEC RAÊ

Veliki nemarni {kornjiV lanskem šolskem letu sva se s sodelavko odločili,

da otroke iz skupine Mehurčki vpeljeva v projekt 'Velikinemarni škornji'. A tudi vas zanima, kdo sploh so velikinemarni škornji in kaj počnejo?

Projekt je zasnovan v obliki knjige (brez ilustracij),ki je sestavljena iz štirih delov zgodbe, za vsak letni časposebej. Otroci se preizkusijo kot slušatelji zgodbe inustvarjalci ilustracij. Zgodba se začne z gobjo katastrofo,ki se zgodi v gozdu. Veliki nemarni škornji namrečzbrcajo nekaj gob, živali se poskrijejo, znajdejo se v kupuodpadkov in tukaj pride v ospredje namen projekta - kaj

narediti, da škornji ne bi uničevali narave. Otrokom sedopušča možnost inovativnosti, kreativnosti in izražanjaozaveščenosti do varovanja okolja.

Na začetku izvajanja projekta smo si v skupini uredilistalni gozdni kotiček, kamor smo prihajali k branju zgodb.Ideje otrok, kaj narediti, da škornji ne bi uničevali narave,so se kar vrstile:»Škornje bi zvezala v vrečo, da se ne bi mogli več rešiti.«(Ajda, 5 let)»Škornje bi popikali z morskimi ježki in bi umrli.«(Jaša, 5 let)»Z oljem bi namazali tla, da bi se škornji spotaknili.«(Jaka, 4 leta)»Po telefonu bi poklicali škornje, da naj takoj pridejo

počistiti vso nesnago, ki so jo naredili v gozdu.«(Lija, 5 let)

In katere dejavnosti smo izvedli v okviru projekta?Skupaj z otroki smo se odločili, da bomo zbrali nekaj

starih čevljev. Ko se jih je zbralo dovolj, smo vneto začeliz delom. Najprej smo pripravili mavec, nato pa vsakčevelj pomočili vanj. Nekaj dni smo jih pustili pri miru,da so se posušili. Nato pa smo v roke vzeli tempera barve;z njihovo pomočjo so otroci likovno ustvarjali in nastaliso z najrazličnejšimi motivi poslikani čevlji.

Igrali smo se tudi družabno igro z gobicami. Otroci sopri tem spoznali užitne in neužitne gobe. Prepoznavali so jih po barvi in obliki.

Naš gozdni kotiček smo si ogradili s kamnito ograjo, daškornji ne bi prišli vanj. Otroci so z veseljem postavljalistol na stol in tako ogradili gozd. Na vrh ograje pa smopostavili še 'električno mrežo' iz vrteksa. Gozd je bil na tanačin res dobro varovan pred nemarnimi škornji.

Da so škornji res vsestranski, smo ugotovili, ko smose na zemljevidu ozrli po oblikah naših sosednjih držav.

Ugotovili smo, da Italijani živijo nikjer drugje kot - naškornju! Zato smo na zaključni prireditvi predstavili pravto državo. Ustvarili smo velikanski škorenj iz škatel, ki soga otroci poslikali v barvah Italije.





Naučili smo se plesno koreograjo na pesem 'Svet jepisan, lep, bogat'.

Pot nas je vodila skozi vse letne čase in škornji so bili

na vsakem koraku.Otrokom je bil projekt zanimiv. Ob njem so se naučili

veliko novega in koristnega, ob tem pa se zabavali in izdneva v dan svojo vedoželjnost dopolnjevali z novimivtisi in koristnimi spoznanji.

Skupaj poskrbimo, da bo velikih nemarnih čevljev čimmanj in da bo naše okolje čisto!

Jasmina OGRIZEK,vzgojiteljica

OSNOVNA ŠOLA FRAM

Naravoslovni tabor

Naše poletno naravoslovno druženje v lovskemdomu na Planici nad Framom

Za nami je naravoslovni tabor, ki smo ga preživeli vLovskem domu Planica, kjer smo šotorili ob stavbilovskega doma. Bilo nas je za cel ducat - desetosnovnošolcev in njihovi učiteljici. Tri dni (skoraj) breztelefonov, brez televizije, staršev, domače postelje…Namesto naštetega smo spali v šotorih, kurili taborniškiogenj, napisali taborniško himno, opazovali zvezde nanebu (beri: polno luno), obiskali Vešnerjevo domačijo,občudovali Potnikovo smreko in Vešnerjevo jamo. Šlismo tudi na lovsko prežo, spoznavali, kaj je lov, opazovali,kako vodniki dresirajo lovske pse. Vmes pa se je zgodiloše marsikaj, česar nismo načrtovali - sploh prvo noč, kosmo komajda zatisnili oči, saj je delovala nočna straža.

Tabor smo izvedli v okviru projekta 'Popestrimo šolo',pri izvedbi pa so nam pomagali člani Lovske družine Fram,ki so nam zaupali tamkajšnji lovski dom, kjer smo lahkouporabljali njihovo kuhinjo in kopalnico. Tabor so nam

popestrili tako, da so nas vzeli s seboj na lovske preže,kjer smo v tišini čakali na divjad, približali so nam lov,pokazali lovsko orožje in rokovanje z njim, lovski vodnikiso pripeljali različne pasme lovskih psov in pokazali terrazložili, kako poteka iskanje sledi ranjene divjadi. Vse toin še marsikaj so za nas naredili prostovoljno in zastonj.

Drugi dan našega tabora smo se zjutraj odpravili napohod do Vešnerjeve domačije, vmes pa smo si ogledaliPotnikovo smreko in Vešnerjevo jamo, kjer nas je sprejelgospodar Jože Turner. Pokazal nam je svojo tristo let starodomačijo, peljal nas je v hlev, kjer smo lahko pobožalimlado tele, opazovali smo, kako delajo sir v lastnisirarni, povabil nas je v svoj dom, videli smo kovačnicoin stiskalnico sadja. Njihova domačija je in je vedno bilasamooskrbna. Dela imajo čez glavo dovolj, zato bi jimkakšne dodatne pridne roke prišle še kako prav. Otroci sodve uri bili mirni in krotki, prav nič sitni ali razposajeni.Gotovo je do takega stanja pripomogel pristen stik zživalmi in naravo.

Pozno popoldne se je pojavilo sedem lovcev. Otroci inučiteljici smo se z njimi odpeljali na sedem lovskih prež.Tam smo morali biti tiho in pri miru, da nas divjad ne bislišala oziroma videla. Za dodatno napetost je poskrbelpogled na sršene, ki smo jih našli v preži, ob katerosmo sedli. Ker je bila ravno prejšnji dan polna luna inker je bilo zelo vroče, divjad dolgo ni izstopila iz gozda;skoraj smo se že vdali, da ne bomo videli ničesar odtežko pričakovanega, ko se je točno ob devetih zvečer na jasi pojavila srna. Kasneje smo skozi daljnogled opaziliše njenega mladiča, zajca in še drugo srno, lisico ter nakoncu srnjaka, ki je trikrat 'zabavkal', ko nas je opazil,

potem pa oddirjal s prizorišča. Po prihodu v lovski domsmo z zanimanjem medsebojno delili nova doživetja inugotovili, da je divjad izstopala na vseh prežah.

Naslednje jutro so nas obiskali vodniki lovskih psovs svojimi zvestimi prijatelji. Predstavili so nam različnepasme psov, ki so namenjeni za lov. Ti psi niso agresivni,saj morajo najti plen, ki jim ga potem vzamejo. Primerniso za dresuro in postanejo lovsko uporabni šele, koopravijo izpit. V lovskem domu pa nas je čakal BrankoKanižar, ki je otrokom pokazal lovsko orožje (puške,pištole, revolverje, nože ipd.). Videli so smodnik, šibrein naboje.

Predstavnik Lovske družine Fram, Andrej Ivančič, je predstavil lovstvo skozi zgodovino. Ljudje so se voddaljeni preteklosti kosali s precej nevarnimi in velikimiživalmi, ki so jih skušali spraviti v razne pasti, da so jim bili kos. V tistih časih je lov predstavljal edini načinpreživetja, vse dokler se ni razvilo poljedelstvo. Danes selovci združujejo v lovske družine, te pa dobijo v oskrbodoločena področja, na katerih upravljajo z divjadjo. LovecBoštjan Kmetič je pokazal, kako trobiti na raznovrstnelovske rogove in z različnimi piščalmi oponašal živali.To je bilo zelo zanimivo. Zunaj nam je vodnik Ivan Zajcpokazal delo psa krvosledca po krvni sledi, ko je divjadranjena in je ne najdemo na nastrelu. Spoznali smo še

nekaj lovskih šeg in navad, med drugim pomen lovskevejice, ki jo lovci nosijo na levi ali desni strani klobuka,pa tudi običaj zadnjega grižljaja, ki ga dobi divjad v znakspoštovanja.





Foto utrinki z naravoslovnega tabora

S tabora so se otroci vračali utrujeni, a polni novih spoznanj in dragocenih doživetij. Zavedamo se, da nam brez lovcevne bi uspelo izvesti tako vsebinsko bogatega tabora, zato smo jim hvaležni in bi z njimi še kdaj z veseljem sodelovali.

Monika RETUZNIK

Ste v stiski in potrebujete nekoga, ki bi vas sli{al?

Društvo zaupni telefon Samarijan že od leta 1996 izvaja program telefonske pomoči,namenjen posamezniku v stiski. Ta lahko pokliče na brezplačno telefonsko številko 116 123,kjer sta 24 ur na dan, vse dni v letu, v pripravljenosti dve telefonski liniji. Pogovor vodiprostovoljec, ki se usposobi na 56-urnem uvodnem teoretičnem in praktičnem izobraževanju.Ob svojem delu se nenehno izpopolnjuje preko mesečnih supervizij in predavanj. Prostovoljci,ki izvajamo program, supervizorji in predavatelji, delo opravljamo brezplačno. Trenutno imadruštvo 230 aktivih prostovoljcev, naše delo pa poteka na sedmih lokacijah po Sloveniji, medkaterimi sta zelo aktivni tudi mariborska in ptujska podružnica. Na leto opravimo okoli

27.000 pogovorov s posamezniki v stiski, kar je največ od vseh primerljivih telefonov v Sloveniji.Društvo ima status humanitarne organizacije in status delovanja v javnem interesu na področju socialnega

varstva, program zaupnega telefona za klic v duševni stiski je vericiran pri Socialni zbornici Slovenije. Delegatka društva je dejavna pri mednarodni zvezi telefonov za pomoč v stiski IFOTES.

Program zaupnega telefona brez velikega števila prostovoljcev ne bi obstajal, zato je potreba po izobraževanjunovih prostovoljcev stalno prisotna. Izobraževanje bo novembra letos potekalo v Mariboru.Stiska ne pozna meja, prepričanj, stanu. Je povsod okoli nas. Prostovoljci društva se po najboljših močeh trudimo,

da jo vsaj malo ublažimo, zato je pomembno, da se z našo brezplačno storitvijo, ki je na voljo neprekinjeno, 24 urdnevno, seznani čim več ljudi.

Društvo zaupni telefon Samarijan vabi na uvodno izobraževanje vse,ki želite del svojega prostega časa nameniti ljudem v stiski, na telefonu za klic v duševni stiski.

Izobraževanje se bo pričelo v novembru 2015 in bo potekalo v Mariboru.V kolikor vas tovrstno delo zanima, pokličite na tel. št. 02 3200 462 ali 041 928 470 in se prijavite.

Toplo vabljeni!

Za vse dodatne informacije vam je na voljo Katja L. Klemenčič, na telefonu 041 825 779 ali preko e-pošte:[email protected] . Več o društvu pa lahko poizveste na spletni strani www.telefon-samarijan.si

. Magdalena ŠKERL, predsednica društva





NAŠI POSLOVNI PARTNERJI ZA VAS

MARIBORSKA KNJIŽNICA: [e letos nova potujo~a knjižnica

Mariborska knjižnica izvaja dejavnost za občane na različne načine in pride do njih po različnih poteh: z mrežoknjižnic in s postajališči bibliobusa, z različnimi servisi in storitvami, dostopi za invalide in s pozornostjo do ljudi sposebnimi potrebami. Na eni strani je pomemben člen v vseživljenjskem izobraževanju in informiranju, na drugi stranipa tudi prostor srečevanj in druženja.

Prvi bibliobus je začel z vožnjami že v daljnem letu 1974 in njegovo poslanstvo se je v vseh teh letih izkazalo zaizjemno pomembno in pozitivno. Čeprav se zdi, da se bibliobus ne more kosati s pravimi, velikimi knjižnicami, številkein odzivi obiskovalcev dokazujejo nasprotno. Statistika obiska in izposoje kaže, da ga občani s pridom uporabljajo, nele mladina, ampak tudi odrasli, posebej starejši.

V krajih po Sloveniji, kjer ni knjižnic, vozi 12 bibliobusov. Njihova skupna dolžina je 104 m, letno pa med svojimi bralciprevozijo več kot 100.000 km. Ustavljajo se v 704 krajih, tudi v zamejstvu na Goriškem in v Porabju. Na našem bibliobusu,ki po številu članov, obiskovalcev in izposojenem gradivu, pa tudi po zalogi potujoče knjižnice, že več let dosega najvišještevilke, smo že doslej lahko bralcem ponudili več kot 8.500 knjig z različnih strokovnih področij ter romanov in drugegaleposlovja za otroke in odrasle, 250 časopisov in revij ter nekaj glasbenega in lmskega gradiva. Ker je v zalogi naše

potujoče knjižnice skoraj 110.000 knjig, gradivo tudi nenehno menjavamo in dopolnjujemo z novim, aktualnim.Uspelo nam je, da smo s podporo Ministrstva za kulturo in občin letos pridobili novo vozilo, že četrto po vrsti. Česte imeli radi našo prijazno rumeno sovico na starem bibliobusu, ki se po skoraj 20 letih terena poslavlja, se vam bozagotovo priljubila tudi sodobna in domiselna podoba novega vozila.

Dela je prevzelo mariborsko podjetje Dualis, ki je uvoziloavtobus, večino del na predelavi, načrtovanju in izvedbinotranje opreme je izvedel Primož Kocbek s sodelavci,oblikovanje zunanje podobe pa je delo Matica Brezovškain Domna Rupnika.

Novi bibliobus bo promocijsko obiskal občino Rače-Fram na dan otvoritve, 2. oktobra 2015 ob 14.45 (glejtestran 15), od 5. oktobra dalje pa bo vozil že po ustaljenem

voznem redu (urnik za oktober in november 2015):• ob ponedeljkih (12. in 26. 10 ter 9. in 23. 11.: Podova med16.15 in 17.15 uro, Sp. Gorica med 17.30 in 18.30 uro);

• ob petkih (9. in 23. 10. ter 6. in 20. 11.: Fram med 15.00in 16.30 uro, Rače med 17.00 in 18.30 uro).Stari bibliobus res ni več zanesljiv za poti po Slovenskih

goricah ali Pohorju, ni pa še za odpad, zato bo nekolikomirnejše življenje živel še naprej. Predali ga bomo namrečZvezi prijateljev mladine Maribor, ki ga bo uporabljala zaizvajanje svojih aktivnosti z mladostniki. In ker ne bo večsopihal po terenu, bo zagotovo še nekaj let opravljal svojeposlanstvo.

Lepo vabljeni med knjižne police novega bibliobusa,

kjer vas čaka stara ekipa vaših knjižničarjev! Dragica TURJAK,

direktorica Mariborske knjižnice

Bibliobusi vštevilkah

Zaloga pot.knjižnice

Letnanabava

Kapacite-ta vozila

Člani Obisk Izposoja

Ajdovščina 26.966 954 6.550 1.351 10.523 54.601Domžale 1.523 118 1.372 391 2.612 4.590Kamnik 5.941 412 2.800 351 3.090 12.365Koper 35.362 1.338 6.500 1.634 9.457 74.500Ljubljana 61.456 2.059 7.500 1.481 13.143 59.627Maribor 108.215 4.318 11.800 3.143 28.378 151.488M. Sobota 59.629 2.160 4.200 2.118 14.391 42.018Nova Gorica 47.762 2.213 6.045 1.967 17.227 67.846Novo mesto 32.987 952 6.188 1.261 7.518 87.884Postojna 21.025 567 3.300 672 7.655 36.590Ptuj 50.728 2.740 6.500 1.618 11.226 91.240Tolmin 25.884 1.177 7.720 1.043 8.612 51.665Tržič 4.452 322 2.781 328 3.099 16.288

Novi bibliobus - še v delavnici, kjer potekajo zadnja dela

Izdelano je na osnovi Ivecovega turističnega avtobusa,še nekoliko večje od starega, z vso sodobno opremo in ševeč možnostmi za kvalitetno ponudbo.

Tehnološko posodobljen bo tudi način izposoje: nanovem bibliobusu so računalniška mesta za uporabnikez dostopom do interneta, izposoja bo potekala z onlinepovezavo do COBISS na vseh postajališčih. To pomeniažurnost in takojšnjo usklajenost podatkov in relevantneinformacije o dostopnosti fonda. Na bibliobusu boomogočena tudi izposoja elektronskih knjig in dostop dopodatkovnih zbirk, seveda pa lahko vsak član knjižnicedobi tudi geslo za oddaljen dostop do elektronskihgradiv in si lahko knjige in druga gradiva izposoja tudineposredno od doma, s svojih elektronskih naprav.

V zadnjem delu bibliobusa je kotiček, namenjennajmlajšim, z udobnimi blazinicami za poslušanjepravljic. Velika pridobitev na novem bibliobusu je tudi t.i. rampa oz. dvigalo za invalide.

Bibliobus je v velikem deležu, kar 150.000 EUR,nanciralo Ministrstvo za kulturo, Mestna občinaMaribor je prispevala 80.000 EUR, manjše deleže, od2.800 do 5.000 EUR (glede na število prebivalcev), patudi druge občine, v katerih ima bibliobus postajališča.





POGOVOR z Ur{ko Butolen - leto{njo diamantnomaturantko in Ga{perjem Levo - zlatim maturantom

Da imamo letos (po 3 letih, ko je to na mednarodni maturi II. gimnazije Maribor uspelo Mojci Krajnc, s katero smoobjavili intervju v Novicah št. 55-3/2012) v naši občini znova ne le zlato, temveč tudi diamantno maturantko (tak nazivse uporablja za tiste, ki so na zrelostnem izpitu dosegli prav vse točke), smo sredi julija najprej izvedeli iz dnevnikaVečer. Gre za Urško Butolen iz Rač , ki je na letošnjem spomladanskem roku splošne mature dosegla izjemen uspeh- maksimum mogočega, torej kompletnih 34 točk (to je v šolskem letu 2014/15, ki se bo sicer v slovenskem merilu pouspešnosti maturitetnih rezultatov v zgodovino zapisalo z bleščečimi črkami, uspelo skupno šestnajstim maturantom).Ko smo navezali stik z njo, smo med drugim izvedeli, da je zlati maturant postal tudi njen vrstnik - nekdanji sosošoleciz OŠ, Gašper Leva iz Rač , ki se je odlično odrezal na poklicni maturi; zrelostni izpit je opravljal kot dijak Srednje

zdravstvene in kozmetične šole Maribor. Naša zlata maturanta je sprejel in ju s praktično spominsko pozornostjo obdaril župan Občine Rače-Fram, Branko

Ledinek, ponosni na obetaven podmladek naše občine pa obema imenovanima po tej poti iskreno čestitamo in jima, kottudi prav vsem ostalim, želimo kar se da uspešno nadaljnjo izobraževalno in kasnejšo poklicno pot tudi člani uredništva

Novic!

• Urška in Gašper, se lahko, prosim, našim bralcemna kratko predstavita?

• Katero OŠ sta obiskovala?Oba: Osnovno šolo v Račah.

Urška kot prvošolka OŠ Rače - na prvi šolski dan, 2. 9. 2002

Spominski posnetek po podelitvi zlatih županovih peticnajboljšim devetošolcem OŠ Rače in OŠ Fram, junija 2011;med prejemniki sta bila tudi Urška Butolen in Gašper Leva

• Na katero srednjo šolo sta se vpisala in zakaj?Urška: Ker kot petnajstletnica še nisem imela predstav,

kaj želim v življenju početi, in si nisem želela zapreti vrat,sem se odločila za gimnazijo. Drugo gimnazijo Maribor (vnadaljevanju: Druga) pa sem izbrala, ker je ta gimnazija vslovenskem prostoru prepoznana kot odlična šola.

Urška Butolen Gašper Leva

Urška: Stara sem 18 let, živim na Ptujski cesti v Račahin sem edinka.

Gašper: Star sem 19 let in prihajam iz Rač. Živimv šestčlanski družini, ki jo, poleg staršev, sestavljamoštirje otroci. Bil sem prvorojenec, tako da imam mlajšisestri in brata, vsi trije pa obiskujejo še osnovno šolo.

Družina Leva - z leve (zadaj): Gašperjev brat Filip, oče Branko,mama Hermina, Gašper; spredaj Gašperjevi sestri Sara in Lucija;

posneto poleti 2015





Gašper: Vpisal sem se na Srednjo zdravstveno in kozmetično šolo Maribor. Ko sem se odločal zasrednjo šolo, sem iskal tako, v kateri bi po štirih letihpridobil poklic, obenem pa imel tudi dobre možnosti zanadaljevanje šolanja. Taka osnovna usmeritev in v menimočno prisotna želja po pomoči ljudem sta me privedli do

odločitve za zdravstveno smer.• So se vajina pričakovanja v srednji šoli uresničila?

Kaj bi v njej ocenila kot posebej dobro in kaj mordakot tisto, kar bi veljalo spremeniti, izboljšati?Urška: Ob vpisu v srednjo šolo sem pričakovala veliko

nepozabnih trenutkov s prijatelji, pa tudi to, da bo potrebnoza dober uspeh vložiti precej več truda kot v osnovni šoli.Ta pričakovanja in pričakovanja glede kakovosti šole sose vsekakor uresničila. Tudi na Drugi je, kot gotovo navseh šolah, večina profesorjev zelo dobrih, najdejo pase tudi izjeme. Kar mi je bilo na Drugi posebej všeč, stabili izmenjavi z Indijo in Kitajsko, ki sta mi omogočili

popolnoma drugačen pogled na ti daljni deželi.

Izmenjava Indija (Ahmedabad)

Gašper: Da, uresničila so se mi prav vsa pričakovanjain še več. Zdravstvena šola je namreč šola za življenje.Ob vsem teoretičnem znanju o zdravstveni negi, zdraviprehrani, gibanju in nasploh o zdravem načinu življenja,ki ga dobiš v štirih letih šolanja, namreč s prakso vzdravstvenih ustanovah pridobiš tudi izjemno velikoizkušenj z delom z ljudmi. Delo z bolnimi ljudmi, splohstarejšimi, mi je dalo povsem drug pogled na življenje instvari, ki so pri našem bivanju zares pomembne, vredne.

• Po čem (morda po kakšnem dogodku - smešnem,žalostnem, presenetljivem - nekaj, kar nima nepo- sredne povezave s šolanjem, ampak bolj zdogodivščinami v minulih 4 letih) si bosta najboljzapomnila srednjo šolo, sošolce in/ali profesorje?Urška: Vsekakor mi bo v spominu najbolj ostal

maturantski izlet, saj gre za podaljšane počitnice, nakaterih smo se zavedli, da se naši srednješolski časizaključujejo. Želeli smo resnično izkoristiti te zadnjeskupne trenutke in smo se zato s sošolci še bolj povezali.

Gašper: Srednjo šolo si bom najbolj zapomnil pomaturantskem plesu, taboru nadarjenih dijakov v KranjskiGori in po podelitvi zaključnih spričeval.

Del udeležencev tabora nadarjenih dijakov v Kranjski Gori(sodelovale so srednje zdravstvene šole iz Celja, Ljubljane in

Maribora); pri jezeru Jasna

Pohod oz. delavnice na prostem

Predstavitev projektnih nalog zadnji dan tabora

• Kakšen uspeh sta dosegala v srednji šoli?Oba: Odličen, vsa leta.

• Kako so potekale priprave na maturo? Je biltak rezultat pričakovan, sta si zanj namenskoprizadevala?

Urška: Ker se matura odpiše v dveh tednih in obsegacelotno srednješolsko snov petih predmetov, je pomembnasistematičnost priprav. Precej so mi delo olajšali krajšiizpiski, ki smo jih na pobudo profesorjev skupaj pripravili





pri nekaterih predmetih. Rezultat mi zaradi izbire študija,kjer vsa mesta niso zapolnjena, ni bil pomemben, je pazagotovo potrditev za ves trud, ki je bil vložen v priprave.Daje mi občutek, da je resnično možno doseči vse, kar sizastavim.

Gašper: Zame je bil tako dober maturitetni rezultat

pravo presenečenje, medtem ko so profesorji in ostali,kot sem kasneje lahko sklepal po njihovih reakcijah, takrezultat očitno kar nekako pričakovali.

Pripravam za maturo nisem posvečal prav velikopozornosti. Pripravljal sem se sam in sicer tako, da semgradivo za maturo prebral in vse na kratko obnovil.

• Koliko učenja je bilo potrebnega čez vse leto (oz.vsa leta) za dosego naziva 'zlati maturant-ka'?Je zgolj učenje iz predpisane literature dovolj?Sta za razširitev svojega znanja naredila še kajdodatnega? Urška: Za dober uspeh na maturi je pomembno

predvsem predznanje, ki ga pridobiš tekom štirih letšolanja, saj je v zadnjih tednih pred maturo časa premalo,da bi nadoknadil zamujeno. Znanje lahko takrat samo šeobnoviš in nadgradiš.

Gašper: Potrebnega je bilo kar precej truda. Je pa tako,da je učenje iz predpisane literature načeloma dovolj, saj je literature veliko. Sem pa sam večkrat iskal še dodatnevire znanja, predvsem v okviru tekmovanj.

• Čemu pripisujeta največ zaslug za to, da vama je uspelo postati zlata (Urška tudi diamantna)maturanta in koliko točk na maturi sta dosegla?

Imata kak recept za vajine mlajše kolege-ice, kaj bi jim svetovala oz. priporočala?Urška: Na splošni maturi sem dosegla vseh 34 točk, za

kar zasluge pripisujem v prvi vrsti sebi, saj v zadnjih tednihpred maturo ne preostane drugega kot da se poglobiš vliteraturo. Seveda pa je zelo pomembna tudi kvalitetapoučevanja pri pouku in trud, ki ga profesorji vložijo vintenzivne priprave na maturo. Kot sem že omenila, bisvetovala sistematičnost, za utrditev snovi pa reševanjestarih maturitetnih pol.

Gašper: Na poklicni maturi sem dosegel 22 od skupno23 možnih točk. Ta uspeh pripisujem predvsem svojemudoslednemu in vestnemu delu v šoli ter sprotnemu učenjuskozi vsa štiri leta srednješolskega izobraževanja. Vsem,ki se bodo kmalu pripravljali na maturo, predvsem patistim, ki komaj začenjajo svojo pot kot dijaki, bi svetoval,naj že od samega starta naprej vzamejo celotno šolanje vsrednji šoli kot pripravo na maturo. Vsaka stvar, ki se jenaučimo, razširi naše obzorje, nas obogati in nam lahkosamo koristi.

• Lahko opišeta prve občutke, ko sta izvedela zamaturitetni rezultat? Kaj sta naredila, kakšna

je bila vajina prva poteza? Kako je odreagiralaokolica (družina, najbližji)?

Urška: Ker je dostop do rezultatov splošne mature nadan objave mogoč že od 5. ure zjutraj, so številni zelo natrnih in vstanejo zgodaj, da bi čim prej izvedeli, kakšenuspeh so dosegli. Sama sem rezultat preverila precej

kasneje in kar nisem mogla verjeti, da mi je uspelo dosečiprav vse točke.

Starši so bili zelo ponosni, tudi v šoli so pohvale kardeževale, sama pa sem se svojega uspeha nekako zavedlakomaj, ko sem v rokah končno držala maturitetnospričevalo.

Gašper: Na začetku sem bil popolnoma osupel inpresenečen, takoj zatem pa sta se tem občutkom pridružilaše navdušenje in ponos, da sem na tak način zaključilštiriletno šolanje. Seveda sem o tem takoj obvestil puncoin starše, ki so mi na tej poti tudi najbolj pomagali in sem jim za to hvaležen. Tudi oni niso skrivali veselja in ponosanad mojim dosežkom.

Levo: Podelitev priznanj MOM (v Narodnem domu) Gašperju Levi

za dosežen odličen uspeh v vseh 4 letih srednje šole Desno: Spominski posnetek z ravnateljico Katjo Rek in s sosošolci;leta 2015

Podelitev zaključnih spričeval, priznanj, pohval na šoli





• Obstaja kak šolski predmet - področje, kjer sepočutita posebej močna in/ali kak, ki ga ne maratapreveč (in če, zakaj)?Urška: Bližje so mi naravoslovni predmeti, predvsem

zika, kar je botrovalo tudi moji odločitvi za nadaljnjištudij. Med meni manj ljube predmete pa je spadalapredvsem zgodovina, saj mi učenje velikega številafaktografskih podatkov 'na pamet' nikdar ni bilo pri srcu.

Gašper: V šoli sem se najbolje znašel pri matematiki,ki me je posebej zanimala že v osnovni šoli, in pri športni

vzgoji, saj se s športom ukvarjam že od šestega leta.Nikoli pa nisem maral teoretičnih predmetov, kot sta npr.zakonodaja in statistika v zdravstvu.

Utrinki z obiska Urške in Gašperja pri županuObčine Rače-Fram:

Županov sprejem in čestitka našima zlatima maturantoma

• Sta zgolj 'knjigobubi' ali rada izkoriščata tudidruge priložnosti, ki jih ponuja mladost? Imatakakšne hobije? Kaj najraje počneta v prostemčasu, predvsem pa v času največje brezskrbnosti,torej med počitnicami?Urška: V prostem času veliko kolesarim in hodim v

hribe. Rada smučam.

Urška je že kot otrok obiskala našo najvišjo goro - Triglav;na posnetku s staršema in dedkom

V času osnovne in srednje šole sem 7 let treniralaplavanje, predvsem pa mi je pomembno druženje zljudmi, ki so mi blizu. Prav tako zelo rada potujem, sajti potovanja ponudijo povsem drugačen pogled na svet.Človek se ob tem zave tudi, kakšno srečo ima, da lahkoživi v Sloveniji, v Evropi in kako lepa je pravzaprav našadomovina.

Urška s staršema na divjem zahodu





Gašper: Če se le da, izkoristim vsako priložnost, ki mi jo ponudi mladost. Po duši sem športnik, tako da je tudi vpraksi večina mojih hobijev povezana s športom. Največse ukvarjam z nogometom, tekom in odbojko, ki jo tuditreniram.

Tekmovanje srednjih zdravstvenih šol v odbojki, leta 2014;

Gašper z dresom št. 5, petice pa so pri njem prevladovale tudi vosnovno- in srednješolski redovalnici

V obdobju počitnic si najraje vzamem čas za druženjes prijatelji, kopanje, igranje beachvolley-a ter uživanjena morju. V zadnjem času pa se z zanimanjem učim tudiigranja kitare.

• Letošnje počitnice so za vajino generacijo najdaljše.Kakšno vsebino jim bosta dala vidva, kakšne planeimata?Urška: Letošnje počitnice sem si zamislila kot nekakšen

produktiven oddih - planiram počitniško delo, ukvarjanje

s športom in seveda dolgo počitnikovanje na morju.Gašper: Te počitnice so zame nagrada za uspešnokončano srednjo šolo, zato je moj letošnji poletni cilj

predvsem uživanje. Julija sem si privoščil oddih na morjus punco, v začetku avgusta pa sem prvič sodeloval kotprostovoljec - vzgojitelj otrok na zdravstvenem letovanjuv Punatu na otoku Krku, ki poteka v organizaciji RKMaribor. Krasno smo se imeli, super je bilo!

•

Z oktobrom bosta postala študenta. Za katerištudij (in kje) sta se odločila, kaj je botrovalo tejodločitvi? Kaj pričakujeta od študija?Urška: Za nadaljnje šolanje sem izbrala gospodarski

inženiring na mariborski Fakulteti za strojništvo. To ješirši javnosti manj znan program, gre pa za kombinacijostrojništva in ekonomije. Program se mi zdi zelo zanimivz vidika, da povezuje dve različni stroki, saj je znanjeekonomije v današnjem svetu zagotovo nepogrešljivo.

Urškin jasen pogled v prihodnost…(izsek iz Večera, 14. 7. 2015)

Gašper: Odločil sem se za študij zioterapije vLjubljani. Fizioterapija me zanima že kar nekaj časa, zatose študija veselim, od njega pa imam tudi dokaj visokapričakovanja.

• V kakšni vlogi (zasebno, poklicno) se vidita čez 10,

20 let?Urška: Moj cilj je trenutno predvsem uspešen zaključekmagistrskega študija.

Gašper: Čez desetletje ali dve se vidim kot uspešenzasebni zioterapevt ali pa kot zioterapevt v kakšnemvečjem klubu. Do takrat pa se imam željo preizkusiti indelati tudi v tujini.

Urška in Gašper, iz vajinih ust - kot rečejo - v božjaušesa! Želimo vama, da bi hotela in uspela ponujene

priložnosti, čare in izzive, ki jih prinaša neponovljivamladost, zajemati s kar največjo žlico, ob tem pa uresničititudi zasebne, predvsem študijske in poklicne sanje. Obemavso srečo in hvala za klepet!

Pripravila:Simona ANTOLIČ

Družinsko potepanje po Kubi





LOKALNE MINI IN MAKSI ZANIMIVOSTI

Poro~ili so se …

•

Mladoporočenca Sara in Matej Grašič

V soboto, 16. maja 2015, sta se v vlogi ženina in nevestena grajsko dvorišče v Račah slovesno pripeljala MatejGrašič iz Radvanja in Sara Vidovič (poročena Grašič),domačinka iz Rač. Njuna civilna poroka je potekala v Belidvorani gradu Rače, večno ljubezen in zvestobo pa stasi mladoporočenca obljubila tudi pred oltarjem cerkve vRadvanju.

Vsem že doslej izrečenim čestitkam in voščilom se znajboljšimi željami pridružujemo tudi mi!

• Mladoporočenca Polona in Tomislav Pokrivač

23. maja 2015 sta si, v prisotnosti 6-letnega sinka Tadejain poltretje leto mlajše hčerkice Katarine ter ostalih veselihsvatov, pred pooblaščeno osebo za sklepanje zakonskihzvez in matičarko v Beli dvorani gradu Rače nadaljnjoljubezen javno obljubila ter poročna prstana nadela ženinTomislav Pokrivač in njegova izvoljenka Polona Lešnik

(poročena Pokrivač). Družina živi na območju KS Fram,natančneje v Morju, na naslovu Brezovec 43.Mladoporočencema in njunima otrokoma želimo veliko

skupnih radosti, razumevanja in vsega lepega!

• Mladoporočenca Lidija in Boštjan Karo

10-letni Tilen in 4-letni Tine sta na letošnjo prvopoletno soboto, 27. 6. 2015, z zvedavimi otroškimi očmiin velikemu dogodku primernim zanimanjem opazovalavse, kar je bilo tistega dne povezano z njunima staršema.Njun ati Boštjan Karo in mamica Lidija Jurkas (poročena Karo) iz Mariborske c. 49 v Račah sta namrečpostala mož in žena.

Da jima je poročni dan očitno ostal v zares nepozabnemspominu, dokazuje tudi citat J. W. Goetheja: »Rekelbom trenutku, ostani, tako si lep,« ki sta ga zapisala obposredovanju svojih podatkov, obenem pa dodala zahvalo

vsem, ki so bili in ostajajo z njima.

• Mladoporočenca Vesna in Dušan Majerič

22. 8. 2015 je bil za družino Majerič prav poseben dan.Tedaj sta namreč usodni 'da' izrekla Dušan Majerič in

njegova izbranka Vesna Čelan (poročena Majerič),domačinka iz Brezule, ki sicer že nekaj časa živi na Ptuju,v Sagadinovi ulici 13.

Vsi udeleženci poroke so bili dogodka zelo veseli, šeposebej pa je poroka atija in mamice razveselila 6-letno

Niko, ki je nekaj dni kasneje postala prvošolka, ter4-letnega Nejca.Naj njihova sreča traja in traja!

S. A.





KZ Ra~e na Agri 2015

Kmetijska zadruga Rače ima za sabo zelo uspešno prvopolovico leta 2015, ki ga lahko opišemo tudi kot letomedijskih presežkov.

Našo dejavnost smo razširili najprej s potujočo

prodajalno, s katero ponujamo naše izdelke in sveže meso.Prodajalna že lepo dela na določenih mestih, iščemo pa šenove lokacije za prodajo naše ponudbe.

V času trajanja občinskega praznika smo bili aktivni tudilokalno in sodelovali pri pripravi pogostitev na različnihprireditvah. Meseca junija pa smo se prijavili tudi na 37.mednarodno ocenjevanje mesa in mesnih izdelkov 'Agra2015' .

Agra 2015 je mednarodni kmetijsko živilski sejem, kiponuja zgodbo o uspehu. V tej zgodbi sodeluje 1.785podjetij, podjetnikov, kmetov in institucij, ki so uspešniin želijo biti uspešni tudi v prihodnje. Za uspeh pa sopotrebni znanje, vztrajnost in pošteno delo. Letošnje leto

smo na ocenjevanje prijavili 8 izdelkov in prav vsi sobili nagrajeni. Uspeh je bil tudi medijsko prepoznan, sajsmo se z objavo pojavili v Večerovi prilogi Kvadrati, vNedeljskem dnevniku in mesečniku S podeželja. Namensodelovanja na tovrstnih tekmovanjih pa je ravno ta,da izdelki in podjetje pridobijo potrditev ter medijskoprepoznavnost.

Na sejmu Agra 2015 smo prejeli:• zlato medaljo za domačo suho šunko;• srebrno medaljo za zorjeno govejo pljučno za tržno

ponudbo, čevapčiče KZ Rače za tržno ponudbo,domače klobase KZ Rače in za klobaso s sirom;

• bronasto medaljo za delikatesno slanino in ekološkehrenovke - varovalne bio mesnine.

Zaradi izrednega uspeha smo na svečano podelitevpriznanj odšli kot ekipa - celoten kolektiv KZ Rače.

KZ Rače na podelitvi Agre 2015

V odhajajočem poletju pa smo dobili še eno novo inzanimivo priložnost. Na naše podjetje se je namreč obrnilapriznana radijska moderatorka Polona Požgan, ki je za

POP TV snemala novo kuharsko oddajo 'Polona ga žge',ki bo na sporedu vsako nedeljo od 20. 9. 2015 dalje, ob18.20 uri. Polona je svoje kuharske mojstrovine ustvarjalaz domačimi lokalnimi surovinami, med drugim tudi z

mesom in mesnimi izdelki naše mesnice. Naš poslovodjamesnice, Romeo Ogrizek, je v naši mesnici, skupaj sPolono, snemal kadre, ki jih z nestrpnostjo pričakujemo.

Oddaja je posneta v idiličnem okolju Poloninegadoma, občine Starše in občine Rače-Fram. Z nestrpnostjopričakujemo trenutke, ko bomo lahko videli, kako sta

naša mesnica in naš sodelavec videti skozi oko kamere inkakšne dobrote je Polona ustvarila.

Polona ga žge skupaj s KZ Rače

Vse bralce Novic vabimo, da nas spremljate preko FB- https://sl-si.facebook.com/kzrace.kzrace in naše spletnestrani www.kz-race.si , kjer sproti objavljamo zanimiveinformacije o dogajanju na naši zadrugi.

Simona STERNAD VOGRIN

Drevesna goba na starem hrastupri gradu Ra~e

Kraj dogajanja: Občina: Rače-Fram, v Račah, naGrajskem trgu 14. Mikro lokacija: mogočen hrastčastitljive starosti na grajski zelenici, pri eni od klopc,levo od dovozne poti na grajsko dvorišče.

Čas dogajanja: začetek avgusta 2015.Predmet zanimanja: velika lesna (drevesna) goba širine

cca 40 cm.

Osebno moram priznati, da tako razbohotene lesne(drevesne) gobe nisem videla še nikoli prej.





Zanimalo me je, po čigavi 'zaslugi' je nastala. Odgovorsem poiskala preko spleta, najprej s pomočjo Wikipedije,proste enciklopedije, ki navaja: »Lesne glive so raznolikaskupina gliv, ki se poleg lesnih žuželk hranijo z lesom kotorganskim materialom in s tem povzročajo razpadanjelesa ali trohnenje, in nikakor gnitje. Ob ugodnih pogojih

(vlažnem lesu in ustrezni temperaturi) vznikne iz trosov podgobje, ki prodre v notranjost in s pomočjo encimov

razkraja sestavine lesa.« Z nekoliko zavzetejšimpoglabljanjem v zanimivosti in skrivnosti lesnih gob semprišla do ugotovitve, da v naravi obstaja veliko vrst tehrastlinskih zajedavcev oz. parazitov, presenetilo pa me jespoznanje, da tudi na to temo obstaja 'cela znanost'. Kerpa je že pregovorno znano, da je vse slabo tudi za nekajdobro, je razveseljiva informacija nedvomno ta, da imajonekatere lesne gobe menda zdravilne učinke, o katerih se je vsekakor vredno bolje poučiti.

S. A.

Ali v na{i ob~ini mordapotrebujemo hostel?

Pisala se je nedelja, 2. avgusta 2015 zjutraj, ko se jev bližini železniške postaje v Račah ponujal takle prizor.

Foto: Miran Antolič

Mlada popotnika, punca in fant - kdo ve od kod izvirata,

od kod sta prišla in kam sta bila namenjena - sta podvedrim nebom, tik ob prometni Ljubljanski cesti v Račah,v družbi drug drugega ter svojih nahrbtnikov očitnotakole (za naše razmere neobičajno) preživela noč izprvega na drugi dan velikega srpana (kot se glasi izvirnoslovensko ime za osmi mesec gregorijanskega koledarja).Razlikovala sta se le po tem, da je ona zjutraj, ko se ježe prepričljivo naredil beli dan, še vedno sladko (vsajtako je delovalo) spala na hrbtu, obrnjena pravokotno nacesto, on pa na boku, ob njeni glavi, vzporedno s cesto (naposnetku je zaradi svoje lega težje opazen).

Ni kaj, česa podobnega človek v domačem lokalnemokolju resnično ne vidi vsak dan, se pa ob tem poraja

vprašanje, ali je morda občina Rače-Fram že do te mereturistično zanimiva in obiskana, da bi bilo v perspektivismotrno razmišljati tudi o hostlu?

S. A.

Vas zanimajo orgoniti?

V soboto, 12. septembra 2015, je v predprostorukinodvorane Rače potekala zanimiva delavnica; njenvoditelj, Robert Koprivc iz Celja, je tečajnike seznanjalz umetnostjo izdelave orgonita in njegovimi učinki. Na

koncu so vsi, ki so del sobotnega dne preživeli v ustvarjalnidruščini, s seboj zadovoljni odnesli svoje izdelke, ki sedajnajbrž že na vidnih mestih krasijo njihove domove.

Orgonit v najrazličnejših izvedbah; posnetki zene od predhodnih delavnic, ki je bila prav tako v Račah

In kaj o orgonitih pravi svetovni splet?Orgonit je android, ki ima v svoji formaciji tudi alkimistično

delovanje. Tudi naša telesa so androidna, saj so sestavljenaiz organske in anorganske materije, tako kot orgoniti.

Orgonit je generator, transformator življenjske -orgonske energije. Obnaša se kot akumulator, ki vasesrka vso negativno energijo in jo skozi kaos v orgonitniosnovi transformira v čisto orgonsko, življenjsko energijo. Na ta način prečisti, zaščiti in harmonizira prostor in okolje,v katerem bivamo, kakor tudi naša telesa.

V svoji osnovi orgonit vsebuje organsko smolo, različnekovine (obvezno tudi železo), bakrene spirale in vsaj pet programiranih in aktiviranih žlahtnih kamnov, ki imajotočno določene funkcije.

Čutite, da vas je to področje pričelo 'srkati vase', je zbudilo vašo radovednost, vas pritegnilo s svojo poseb-nostjo, estetiko, mističnostjo?

V tem primeru brž na www.orgoniti.com, kjer se lahkopodrobneje seznanite z uporabo in delovanjem orgonitov,njihovim učinkom na zdravje in vitalnost ter duhovnim(meditativnim) pomenom. Seveda pa lahko navežete tudistik z Robertom Koprivcem (gsm: 041 900-891), ki vambo na kateri od bodočih delavnic z veseljem pokazal, kakointeligentno energijo ujeti v samo vaš edinstven orgonit.

S. A.





Dober glas seže v deveto vas …

V Novicah št. 65-1/2015, ki so izšle aprila letos, smo na straneh 49 - 50 objavili prispevek z naslovom 'Mojstri okusoviz gostilne Karla v Račah'. Vedno smo izjemno veseli, kadar lahko poročamo o inovativnosti naših občanov, o izzivih,ki si jih naložijo, ter posledično novitetah in uspehih, ki sledijo pogumnim odločitvam ter pridnemu delu.

Lep primerek slednjega sta tudi brata Renato in Davor Bračič, ki sta si s pisano in različno pekočo paleto čili omakprislužila opazen delež medijskega prostora v časopisu Finance (petek, 28. 8. 2015, št. 167); seveda to objavo s ponosomdelimo z vami, v dokaz, da dober glas seže v deveto vas!

Mladima kulinaričnima mojstroma želimo še veliko udejanjenih novih idej in uspeha pri nadaljnjem delu!S. A.

V spomin: Anton Borovnik

23. julija 2015 - slabega tričetrt leta prej, preden bi dopolnil 70 let - se je, po dolgotrajni inzahrbtni bolezni, za vedno poslovil Anton Borovnik iz Ptujske ceste 27 A v Račah.

Tone, kot so ga klicali, je bil edini, ki so mu volivci zaupali do te mere in tako dolgo, da je, kot kandidat Liste za zdravo in čisto okolje, dobil mesto v 16-članskem Občinskem svetuObčine Rače-Fram v prav vseh minulih (petih) mandatih. Tako je kar polni dve desetletji, tudikot član posvetovalnega telesa - Odbora za gospodarstvo - aktivno deloval pri vseh za našoobčino ključnih odločitvah.

Anton Borovnik je bil rojen Račan in to je vedno s ponosom povedal. V Račah je preživljal

kratkohlačniška leta. Na tamkajšnjem travnatem igrišču je spoznal svojo športno strast -nogomet. Tudi, ko se sam ni več neutrudno podil za žogo, je ostal velik nogometni in nasplohšportni navdušenec. S pridobljeno izobrazbo inženirja organizacije je prvo zaposlitev našel v

nekdanjem mariborskem podjetju Cevovod, kjer je delal kot inženir obrata, nato pa je dlje časa služboval v nekdanjemIMP na področju Maribora in Ptuja, kjer je bil pristojen za vodenje investicij. Zadnjih 10 let pred upokojitvijo se jeuspešno preskušal tudi v podjetniških vodah - zavzeto je skrbel za dobavo medicinskih pripomočkov. Ko je odšelv zaslužen pokoj, je še več časa in ljubezni posvečal svoji družini, ki jo je vselej postavljal na prvo mesto in mu jepomenila največ na svetu. Poleg žene Olge (prav tako dolgo aktivne v občinskih organih ter na zdravstvenem inhumanitarnem področju), s katero sta v zakonu zgledno krmarila polnih 46 let, ter obeh hčerk, Irene in Mateje, se jeTone, ko mu je pojenjala življenjska moč, najtežje poslovil od štirih vnukinj, ki jih je imel neizmerno rad, saj so mutudi v času bolezni največkrat prižigale iskrice v očeh in risale smejalne gube na obraz. Sara, Kaja, Nadja in Marušazato zelo pogrešajo dedija in njegove tople objeme.

Anton Borovnik trajno ostaja v naših spominih kot dolgoletni zunanji sodelavec - član Občinskega sveta ObčineRače-Fram, ki je s svojimi predlogi in odločitvami pomembno prispeval k razvoju naše lokalne skupnosti.S. A.





Prvo{ol~ki {olskega leta 2015/16

1. september, ki je letos 'padel' na torek, je bil ponovnotisti dan, ki so ga nekateri otroci pričakovali z veseljem,drugi pa najbrž z nekoliko mešanimi občutki. Tedaj stanamreč tudi obe osnovni šoli v naši občini - OŠ Rače in

OŠ Fram - po nadpovprečno vročem in, upamo, za večinootrok tudi maksimalno brezskrbnem poletju, znova naširoko odprli vrata tamkajšnjih učilnic, ki jim Račah vnovem šolskem letu 2015/16 živahnost vdihuje skupno312, v Framu pa 281 učencev in učenk. Večina med njimi je šole že navajena, 68 malčkov (od tega 35 v Račah in33 v Framu) pa jo je obiskala z rumeno rutico okoli vratu.Za te po večini 6-letne malčice in malčke, ki jim pravimoprvošolke in prvošolci, je to bil brez dvoma prav poseben,vznemirljiv dogodek, pomena in 'zgodovinskosti' kateregase bodo najbrž dodobra zavedli šele nekoliko kasneje.

Da bi bil prvi šolski dan tako za najmlajše učence kotnjihove starše kar se da lep, prijazen in nepozaben, sevsakič znova potrudijo tudi v obeh naših osnovnih šolah.In tudi letos ni bilo nič drugače.

OŠ Rače v šolskem letu 2015/16 obiskujejo prvošolčki:1. a: Andreja Auguštin, Žan Bračko, Aneta Dibrani,

Kaetano Ferenc Pedral, Maruša Hajdinjak, Jan Jakob,Karolina Korez, Tine Kumrič Rajšp, Admira Muslimović,Enej Pintarič, Kaja Pleteršek, Vita Repenšek, HanaŠtular, Neli Voglar, Anej Vindiš, Marko Vindiš, SamuelVindiš, Matias Žuman (razredničarka Brigita Voga; drugastrokovna delavka v 1. razredih je Anja Lešič).

1. b (spodaj): Luka Bošković, Juri Fingušt, Zala Kores,Niko Napast, Lina Pepevnik, Amadej Predan, NoelReher, Klara Štiglic, Patrik Toplak, Simon Konjar Tučič,Žan Školjak, Luka Dobnik, Klara Ant. Popovič, AjdaPivec, Mila Tanasić, Špela Šlamberger, Elin Tacer Grbec(razredničarka Karmen Jelčič).

OŠ Fram v šolskem letu 2015/16 obiskujejo prvošolčki:1. a: 17 otrok, od tega 8 fantov in 9 deklet: Anej Goričan, Rok Grobelnik, Anja Ivančič, Gaja Jambrovič, Anej Korošec,Edmond Krasniqi, Vitan Magdič, Zala Papež, Žiga Polenčič, Nina Rodošek Voglar, Mija Stavbar, Teja Šlamberger, BineGojkovič, Zoja Štern, Nuša Štern, Žan Uranjek, Rebeka Zorko (učiteljica Brigita Vabič, strokovni delavec pa TadejSternad);

1. b: 16 otrok, od tega 8 fantov in 8 deklet: Zala Badrov, Anže Bezjak, Gašper Emeršič, Mark Šteharnik, Aljaž TilenGradišnik, Besarta Jefkaj, Katja Kokol, Jakob Koren, Špela Kure, Lina Maltarić, Mika Mironov, Rok Petrovič, TadejPokrivač, Vita Špurej, Nina Štupar, Luka Zajšek Šac (učiteljica Urška Purg, druga strokovna delavka Maja Radinovič).

Zbrani na šolskem dvorišču pred OŠ Fram - spominski skupinski posnetek prvošolcev ternjihovih staršev, učiteljev, ravnateljice Eme Maver in župana Branka Ledineka





Prvošolčke OŠ Rače in OŠ Fram ter njihove starše je na prvi šolskidan, ki je v življenju slehernega posameznika nekaj zelo posebnega,

nagovoril in zaželel vse dobro tudi župan, ki je obenem zaželeluspešno delo novemu ravnatelju, Rolandu Lašiču;

posneto v OŠ Rače, 1. 9. 2015

Naj šolsko leto 2015/16 vsem - učiteljem, staršem inučencem (pa tudi v obratnem vrstnem redu) - prinaša čimmanj skrbi, zato pa toliko več dobrega in lepega!

S. A.

Obeležena 200-letnicacerkve na Planici

• Iz brošurice, izdane ob jubilejnem dogodkuNa Hojnikovem posestvu je že leta 1545 stala kapela sv.

Duha. V začetku 19. stoletja sta tam gospodarila Matej inAna Štern. Gospodar je umrl leta 1836, gospodinja pa leta1848. Pri opravljanju svojih kmečkih del je padel z zelovisokega drevesa in ostal pri življenju neponesrečen. Vzahvalo je leta 1814/15 na kraju nesreče poleg kapele sv.Duha dal prizidati cerkev angelom varuhom in sv. Križu.Gradil je s pomočjo občin Loka, Kopivnik in Planica.Cerkev je sprejela 400 ljudi. Prejšnjo kapelo je preuredilza zakristijo. Cerkev je postavil na svojem posestvu.

Njegov naslednik Janez Štern pa je stavbišče odstopilCerkvi, ki stoji sedaj na lastni zemlji (nikoli pa ni bilo

vpisano v zemljiško knjigo).15. januarja 1818 je postavitelj cerkve zaprosil prigraškem ordinariatu za dovoljenje, da bi se smelo v tejcerkvi maševati. Ko se je ordinariat prepričal, da je stavbaz opremo vred primerna za bogoslužna opravila, je 5.avgusta istega leta dovolil v njej maševanje ob delavnikih indvakrat na leto ob nedeljah. To dovoljenje je bilo veljavno7 let. Po preteku tega roka je moral vsakokrat lastnikobnoviti prošnjo za nadaljnje dovoljenje. Šele 6. julija1862 je lavantinski ordinariat trajno dovolil maševanje vtej cerkvi, dokler bo v dostojnem stanju in pri cerkvi nebo prišlo do kakšnih izgredov. Naslednje leto so domačinizaprosili, da bi smeli imeti v nedeljo po sv. Roku v tej

cerkvi tudi slovesno opravilo s procesijo, ker je v cerkvikip tega svetnika, ki ga zelo častijo. Ordinariat jim tegani dovolil. Po sedaj ustaljenem običaju sta smeli biti samodve nedeljski bogoslužji v letu pri podružnih cerkvah.

Leto 1882: Cerkev je bila popolnoma restavriranain je dobila svoj zvon. Sedaj ima le en oltar, izdelan izdomačega pohorskega marmorja. Nad oltarjem visi nasteni lesen križ. Na oltarni mizi stojijo poleg tabernakljakipi priljubljenih svetnikov: sv. Urban in sv. Martin, nadrugi strani pa sv. Gregor in sv. Jurij. Ob steni poleg

oltarja je še starodavni kip sv. Roka in na drugi strani sv.Anton Padovanski in kip Matere Božje.Leta 1907 je Marija Lešnik poskrbela, da je cerkev

dobila tlak. V zakristiji je ohranjen oltar prvotne kapele,ki predstavlja binkoštni praznik Prihod sv. Duha. Leta1899 so poleg cerkve odprli enorazredno šolo, ki so jozgradili nad cerkveno kletjo.

Leto 1984: Na seji župnijskega pastoralnega sveta vmesecu aprilu smo se dogovorili, da je cerkev sv. Križa- Angelov Varuhov na Planici potrebno v celoti obnoviti. 23. julija 1984 smo odstranili kamnito kritino na zvonikuin še uporabno spravili na podstrešje cerkve. Ostrešje

zvonika je bilo popolnoma uničeno. Planičani so darovaliles in vsa tesarska dela izvedli v lastni režiji. Zvonik smoprekrili z aluminijasto pločevino (za baker ni bilo sredstev).Po delu na zvoniku smo prekrili streho s kamnito kritino(škrilj), dotrajano pa nadomestili s škriljem iz opuščeneHojnikove žage. Krovska dela je opravil Ivan Podgoršekiz Zreč s svojo ekipo, pomagali so tudi domačini.

Leto 1985: Z domačini smo postavili leseni zidarski oderokoli cerkve in zvonika, odstranili ves omet in obnovilifasado. Večinoma so bili to domači zidarji, med njimi semtudi sam pomagal ometovati. Vsak dan je delalo od desetdo petnajst ljudi, za hrano je vsak dan poskrbela druga

hiša. Zidarska dela je vodil Marjan Brezočnik iz Morja. Leto 1986 : 13. januar 1986 - zima brez snega. Na delo

je prišlo 16 Planičanov. V notranjosti cerkve smo postavilileseni zidarski oder in odstranili omet do višine oken. Koso bile vremenske razmere ugodne, smo ga nadomestili znovim. Izvedli smo tudi pleskarska dela.

To leto smo po načrtu Petra Požavka v cerkev namestilitudi nove klopi.

Leto 1987 : Prvo nedeljo v mesecu septembru, naAngelsko nedeljo, se je malemu planiškemu zvonupridružil 'grajski zvon', ki je sameval v župnijski cerkvi

sv. Ane, pod stopnicami. Zvon, ki vedno vabi k molitvi, jeblagoslovil pomožni škof, Jožef Smej.

Leto 2006 : 22. junija 2006 so v Innsbrucku, v tovarniGrossmayer-ja, ulili novi zvon za cerkev sv. Križa naPlanici, težak 130 kg. Posvečen je Antonu MartinuSlomšku in nosi napis: »A. M. S., O sveti križ, življenjaluč, o sveti križ, nebeški ključ!«

Na Angelsko nedeljo je zvon blagoslovil kanonik JožeGoličnik. Poskrbeli smo tudi za električno zvonjenje.Zvon zvoni ob 7. in 12. uri ter zvečer ob večni luči.

Leto 2007: V cerkev smo namestili ambon, pri

stranskem vhodu pa smo napravili nadstrešek. Leto 2009: Na Angelsko nedeljo je kanonik Janez

Lesnika blagoslovil obnovljene svetnike in oltar.





Leto 2010: Na Angelsko nedeljo je Stanko Praznik, župnik na Pobrežju, blagoslovil obnovljeno zakristijo in oltar, kipredstavlja binkošni praznik - Prihod sv. Duha.

Leto 2014: V cerkev smo vgradili nova glavna vrata, zakristijo pa delno opremili.

Leto 2015: Restavrirati smo dali lestenec Večne luči.

Vemo, da leta 1815 ni bil izveden prepis lastništva na katastru in zato je sedaj lastnik Občina Rače-Fram. Medsebojnosodelovanje je lepo, ne gremo se 'vaše' in 'naše' - saj smo vsi Božji otroci.

Ob 200-letnici planiške cerkve je bila izdana lična brošurica; september 2015

Na koncu gre beseda zahvale ne samo Planičanom, ki so nosili glavno breme, temveč vsem ljudem, ki so našli čas inga žrtvovali za cerkev in s tem za naše bodoče rodove.

Posebna zahvala Občini Rače-Fram, županu Branku Ledineku in njegovim sodelavcem.Največja zahvala pa Angelom Varuhom in Bogu, da smo vsa dela opravili brez vsake nesreče.

• Slovesna nedeljska sv. maša z blagoslovom ob 200-letnici planiške cerkve

V nedeljo, 6. 9. 2015, je bila ' jubilantka' - cerkev na Planici še prav posebej praznično okrašena. Pričakovala jenamreč slovesno sv. mašo ob svoji 200-letnici, ob tem pomembnem mejniku pa tudi številne vernike.Ob 10. uri se je slovesnost začela. Vodil jo je dr. Stanislav Slatinek. Tej priložnosti in blagoslovu je prisostvovalo

veliko domačinov in tudi ljudi iz drugih krajev, vsi pa so izražali veselje spričo okrogle in častitljive obletnice terspremljajoče možnosti lepega nedeljskega druženja.

Ponosni smo, da smo doživeli tako lepo obletnico in tako krasen dan; hvala vsem, ki ste pripomogli, da je bil tak!

Franc DERMOL, župnik v Framu

Levo: Domači župnik Franc Dermol in dr. Stanislav Slatinek med slovesno sv. mašo v cerkvi naPlanici, 6. 9. 2015Sredina: Številen obisk sv. maše in planiške cerkve na dan obeležitve njene 200-letnice Desno: Slovesnosti se je udeležil tudi župan Občine Rače-Fram, Branko Ledinek, ki je zbrane pozdravil in jim zaželel dobrodošlico, vsem pa čestital ob pomembnem dogodku za vernike incelotno občinoFoto: Stanko Zorec





NAŠA KULTURNA DEDIŠÎNA Uni~ena stoletna smreka in obujena spe~a lepota na{e kulturne dedi{~ine

• Dobro stoletje stare smreke pri mlinu Pečovnik v Framu - žal - ni večBlizu 'Matekovega mlina', kot mu pravimo po domače, se je do nedavnega v višino

vzpenjala in od tam svetu pod njo kraljevala impozantna smreka. Od 25. avgusta letos niveč tako, saj jo je bilo potrebno podreti.

Smreka je nekako sestavljala zaključeno celoto ob starem in edinem še delujočem mlinuna Framskem potoku, stari spomeniško zaščiteni zgradbi nasproti mlina in mimo tekočempotoku. Smreka je bila posajena okrog leta 1900 in bila torej stara nekaj čez 115 let. Vvišino je merila 35 m in imela okrog 6 m3 lesa.

Nekdanji lastniki mlina, Lešnikovi, so nanjo pritrdili anteno za radio. Ob gradnji ceste jebila pred leti poškodovana; tedaj se je vanjo naselila gniloba, ki jo je zelo načela. Lani jo jenapadel še lubadar in tako je bilo treba lepotico podreti, da ne bi ogrozila okolice. Vsi, ki

so jo dan za dnem videvali in je bili vajeni vse svoje življenje, jim je zanjo žal, saj je bilas svojo impozantnostjo okras in posebnost lokalnega okolja.

• Obnova vodne žage in mlina na Framskem potoku - kmetije Bernarda in Stanka Kerleja (po domačepri Sveteju)Na idiličnem prostoru ob Framskem potoku stojita žaga in mlin, ki ju je močno poškodoval čas, predvsem pa lanski

žled. Takšnih dvojnih gradenj je bilo na Framskem potoku nekoč več. Nižje ob potoku sta tako še tudi ohranjena žagain mlin na domačiji pri Bučarju (po domače).

Svetejeva žaga datira v leto 1902, na nosilnem tramu mlina pa je vrezana letnica 1794. Na mlinu je še po 2. svetovnivojni živela številna družina, še dolgo po tem pa se je v mlinu mlelo in na žagi žagalo.

Novi časi so oboje potisnili v pozabo, sedanjost, ko bi se rado vedelo, od kod prihajamo, kje smo in kam bomo šli, pazopet išče svojo identiteto v preteklosti. Objekti, kakršna sta 'Svetejev' mlin in žaga, nam imajo v tem smislu marsikaj

sporočiti.Stvar so vzeli v roke, kot rečemo, člani Društva krajanov Ranče, tamkajšnje članice pa so zgledno skrbele za malice.Sodelujoči so očistili ruševine z žage, obnovili tla in lesene stene, na novo postavili ostrešje ter ga pokrili z opeko.Izjemno hitro in kakovostno opravljeno delo bi lahko bilo vzor drugim, če 'ta pravi vkup stopijo'. To je vzorčen primer,ko se brez odvečnega razpravljanja hitro pristopi k delu, ki rodi presenetljiv rezultat z dolgoročnim učinkom. Zato grevse priznanje okrog 20-članski ekipi, ki je v zgolj treh avgustovskih dneh obudila žago iz ruševin do prvotne podobe.

Smreka na svojem rastišču

ob cesti, ki vodi od mlina proti Morju

Obnovljeno ostrešje, tla in obod žage;v ozadju močno poškodovan mlin

Ekipa aktiva KS Ranče pri obnovi žage

Mirko Lešnik in Vinko Domadenikob začetku del na žagi

V ospredju poškodovano ostrešje mlina,v ozadju delo na strehi žage

Markantna pozicija 'Svetejevega' mlina in žage ob Framskem potoku

Obnove sta nadvse vesela lastnika kmetije, brata Stanko in Bernard Kerle. Vsem, ki so sodelovali pri obnovi žage, staizjemno hvaležna.

V načrtu je prav tako obnova ostrešja zidanega mlina. Ostrešje je tako poškodovano, da je še samo mlin na suhem.To bi bilo nujno potrebno urediti tako rekoč takoj, kajti v takšnem stanju bi notranjost mlina zime ne preživela. Vperspektivi je v načrtu tudi obnova vodnih koles, dovoda vode po prvotnem jarku in ureditev okolja.

Tone ŽURAJ





SPOZNAVAMO DELO DRUŠTEV

KO ZB za vrednoteNOB FRAM

Spominska slovesnost

Spominska slovesnost pred spomenikom talcem vGaju je bila 14. 6. 2015 in je potekala v spomin na krutookupatorsko nasilje, ki se je zgodilo 22. 6. 1944.

Program so v prisotnosti svojcev, gostov in krajanovpričeli lovci LD Fram. S posamičnimi streli v gozdu soopomnili na zločin pred 71 leti. MePZ dr. Pavel Turner je, kot vedno, ubrano zapel. Govornik, naš član, BorutOsonkar, se je v govoru na njemu svojstven način poklonilspominu na žrtve (zato ga v branje v nadaljevanju v celoti

priporočamo tudi vam). Učenci OŠ Fram so tudi letospripravili odličen prispevek, praporščaki pa so se - pravtako že tradicionalno - s praporji poklonili žrtvam.

»Kaj je smisel vsakoletnegasrečevanja in spominjanja na

tukaj umorjene ljudi? Najprejohranjanje človeškosti skozi

spomin na barbarsko prekin- jena nedolžna življenja. Nivečje tragedije kot nasilno prekinjeno človeško življenje. In če je takšno tragedijo sploh

mogoče stopnjevati, potem je to odvzeto življenje zaradibarbarske ideologije, ki ljudividi kot oviro, kot višek inštevilko, ki jo je potrebnoizbrisati na poti v zveličavno prihodnost. Na srečo tista zveličavna prihodnost ni

nikdar nastopila. Naše humano spominjanje na te žrtvedanes in tukaj je omogočila njihova žrtev in žrtev tistih, kiso se borili proti njihovim morilcem in morilski ideologiji.Ohranjanje spomina je pomembno za nas - tiste, ki so preživeli norijo vojne in fašističnega poskusa iztrebljenja

slovenskega naroda, kot tudi za tiste, ki je na srečo nikdarnismo izkusili. Spomin na naše prednike nas dela človeškein humane.

Povojna Evropa in kasneje Evropska skupnost je zraslana antifašističnem boju in zgodovinskem porazu fašizma innacizma. To je potrebno povedati jasno in glasno ter zmeraj znova. Prav tako to velja za socialistično Jugoslavijo in našodanašnjo državo, Republiko Slovenijo. Med obema državamso seveda velike razlike, a zaradi tega se ne moremo odrečitradiciji idej in boja antifašizma. Ideja antifašizma je zelo preprosta, zavrača vsakršno razlikovanje in ločevanje ljuditer pravico in moč odločanja o svoji usodi polaga v roke vsehljudi. Antifašizem poudarja solidarnost, demokratičnost inenakopravnost. Pravzaprav je žalostno, da si moramo znanjein lekcijo o pomenu antifašizma zmeraj znova ponavljati.Ker to pomeni, da smo slabi učenci naše lastne zgodovine.

Letos mineva 70 let od konca največje svetovne morije,ene od največjih blaznosti, ki so jo zakuhali Evropejci. Kljubvelikim in visokim dosežkom evropske umetnosti, lozoje in

znanosti prav nam, Evropejcem, zmeraj znova spodrsne naizpitu človečnosti. Zakaj je temu tako? Česa se iz zgodovinenismo naučili? Nas trenutne zgodovinske okoliščine res silijov to, da se vsaj tu in tam in oportunistično odpovemo lastničlovečnosti? Prepričan sem, da se nam to ne sme dogajati.Prav tako sem prepričan, da je glavni vzrok namerne alinehotene izgube človečnosti, pa čeprav samo začasne alikratkotrajne, strah.

Sedemdeset let po porazu fašizma in prav posebej na temmestu se mi zdi primerno pozvati k uporu proti strahu insejalcem strahov. Uprimo se strahu in malodušju, tako kotso se antifašisti, ilegalci in partizani, tudi z orožjem uprlitakrat najmočnejši vojaški sili in morilski ideologiji. Mi

imamo to srečo, da za upor proti strahu ne potrebujemoorožja. Poraz strahu je prvi pogoj svobode in človečnosti.

Naša zgodovina, zgodovina tega malega naroda, je zgodovina uporov in dokaz za zmago je ta, da smo še zmerajtukaj. Upor proti strahu je lahko majhen in vsakodneven.

Mi, majhni ljudje, nimamo možnosti odločilno vplivati na zgodovino, a kljub temu lahko veliko prispevamo k njenemuusmerjanju. Svetle primere imamo prav posebej tukaj, vnaših krajih, na Štajerskem in Mariboru. Če se general

Maister ne bi uprl, bi mi danes govorili nemško, če seantifašisti ne bi uprli, nas danes najverjetneje sploh ne bibilo več tukaj. Upori so lahko majhni, zasebni, vsakdanji.Strah nas je, da bomo izgubili službo, druge je strah, da je

nikoli več ne bodo dobili, strah nas je, da ne bomo videli'penzije', da bomo za drobiž delali za tujce, da bodo našiotroci delali za mizerne plače ali morali srečo iskati v tujini.Strah nas je, da vsi ne bomo imeli potrebne zdravstveneoskrbe, da si bomo lahko privoščili samo hrano slabekvalitete, polne gensko spremenjenih organizmov, strahnas je, da naši otroci ne bodo imeli pravičnega dostopa doizobraževanja, strah nas je, da nam bodo delavci iz drugihdržav vzeli delovna mesta, strah nas je, da bodo med tistiminekaj ubogimi migranti iz Afrike vsemogočni teroristi. Upor

proti strahu je tudi vpraševanje, kdo so tisti, ki sejejo testrahove in zakaj to počnejo.

Počastimo spomin tukaj preminulih s pozivam k uporu proti strahu. Dovolj strahu! Zaradi upora ne bomo izgubili življenja, povrnili pa si bomo vsaj samospoštovanje in z malosreče pravičnejše življenje za vse ali pa vsaj čim več ljudi.

Je bilo talce, ki so bili tukaj ustreljeni, strah? Zagotovo. Jebilo partizane strah? Zagotovo. Oboji so imeli dobre razloge za strah. In mi? Česa se pravzaprav še bojimo?

Ko sem se pripravljal na tole komemoracijo, sem dvomil,ali je to, kar sem pravkar povedal, primerno za takšno priložnost. Upam, da mi tega ne zamerite. A če želimo ponosni ohranjati spomin na tukajšnje žrtve in vse žrtve vnaši zgodovini, potem ne moremo tiščati glave v pesek in seobnašati, kot da se nas aktualno dogajanje okoli nas ne tiče.V naši državi, v Evropski skupnosti in v svetu. Ne moremose odpovedati lastni človečnosti. Ne pustiti si vzeti lastnočlovečnost je upor. Ne izgubiti upanja je upor. Spodbujanjein zagovarjanje solidarnosti in pravičnosti je upor.

Govornik Borut Osonkar





Ali, kot je pri svojih devetdesetih letih v svoji knjigi povedal francoski borec proti fašizmu in kasnejši pobudnik in tvorec združene Evrope, Stephen Hessell - uprimo se!« je zaključilBorut Osonkar.

Domačini in gosti

Nastopajoči učenci OŠ FramVse foto: Slavko Osebik

Hvala vsem sodelujočim in drugim prisotnim na našispominski slovesnosti!

Ernest NAPAST, predsednik

DRUŠTVO UPOKOJENCEVRAÊ

Aktivnosti dru{tva od majado septembra 2015

V našem upokojenskem društvu se vedno nekajdogaja. Člani radi hodijo na izlete, na razne prireditve indružabna srečanja. Kolesarji vsako soboto utrjujejo svojesrce in mišice. Kegljači dvakrat tedensko trenirajo in sepripravljajo na tekmovanja. Tamburaši vztrajno vadijoza svoj prvi koncert, poverjenice pa obiskujejo naše jubilante.

• Izlet v TrstTako smo 17. maja (s pomočjo agencije Pozejdon

turizem iz Rač) izvedli izlet v Trst. Ob odlični organizaciji,

prav takšnem vodenju izleta ter prijetni vožnji smo,po nekaj kratkih postankih, srečno prispeli na cilj. Poprihodu v Trst je sledil ogled križarke Costa Meditteraneas slovenskim predstavnikom Gregorjem Kunejem, ki žedolga leta sodeluje z ladjarjem Costa Cruises in je plulže na veliko njihovih ladjah, pa tudi svetovna morja muniso tuja. Skupaj smo se sprehodili po impozantnem'plavajočem hotelu', izvedeli in videli veliko zanimivostiin poizkusili tamkajšnje kulinarične dobrote.

Skupinski posnetek pred križarko Costa Mediterranea

Sledil je skupinski ogled mesta Trst, ki leži vseverovzhodni Italiji, ob Tržaškem zalivu, blizu slovenskemeje. Po seznanitvi z zanimivostmi mesta (borze, kanalaGrande, rimskega gledališče, trga Združena Italija) je bilanaslednja točka našega ogleda grad Miramar, ki leži vneposredni okolici. Ogled gradu, ki je bil zgrajen konec19. stoletja in sicer v romantičnem slogu, za avstrijskeganadvojvodo Maksimiljana in njegovo ženo ŠarlotoBelgijsko, je bil zanimiv in poučen. Sprehodili smo se tudipo tamkajšnjem parku, občudovali naravo in se nekolikoutrujeni vrnili na avtobus, ki nas je srečno pripeljal v Rače.

• 90 let Alojza ŠtabucaMaja 2015 je Alojz Štabuc iz Rač praznoval 90 let. Je

eden izmed šestih letošnjih jubilantov iz našega društva,ki so že ali v prihodnosti še bodo praznovali tako visok

jubilej. Kot se ob takšni priložnosti spodobi, sva muskupaj s poverjenico Cvetko Dvoršak osebno čestitalina domu in mu v imenu celotnega Društva upokojencev

Nikoli ne pozabite ljudi, ki so

vam pomagali v te`kih ~asih,

ki so vas zapustili v te`kih ~asih in

ki so vam naredili te`ke ~ase.

Edino pravo zadovoljstvo izhaja iz tega,

da ves ~as rastemo v svoji notranjosti,

da postajamo bolj iskreni, pravi~ni,

velikodu{ni, preprosti, ̀ enstveni, moàti,

dobrohotni, dejavni, ustvarjalni.

Vse to lahko doseèmo, ~e po svojihnajbolj{ih mo~eh opravimo svoje vsakdanje delo.





Rače zaželeli še obilo zdravih in srečnih let. Jubilant se je v pogovoru dotaknil svoje prehojene poti, ki pa ni bilavedno rožnata. Rodil se je v Sv. Trojici pri Ormožu vSlovenskih goricah, v veliki družini, kjer je bilo 9 otrok- tri sestre in šest bratov. Imeli so veliko in lepo urejenokmetijo z velikim številom raznovrstnih domačih živali.

Pri 15-ih letih je izgubil očeta, prevzel kmetijo in bilpri l8-letih mobiliziran v nemško vojsko. Po vojni jebil vpoklican tudi v jugoslovansko vojsko. V svojemživljenju je vedno trmasto vztrajal na lastni poti. Vedno

je cenil svobodo, zato je sledil svojim ciljem. Ob deluna kmetiji je v štirih letih zaključil študij agronomijein postal inženir na tem področju. Prvo službo si jepoiskal v Mariboru in sicer v tedanji Zadružni zvezi,kot inštruktor. Po večkratnih zamenjavah služb je vletu 1954 prevzel delovno mesto direktorja kmetijskegagospodarstva v Framu, ki se je po dveh letih združilos KZ Rače. Pred upokojitvijo je 33 let služboval vAgrokombinatu Rače.

Poročil se je leta 1954, v Podlehniku. Dve leti kasnejese je preselil v Rače. Leta 1957 sta si, skupaj z ženoEriko, zgradila prijeten dom, v katerem zakonca Štabucprebivata še danes. Imata dva sinova, štiri vnuke, dvevnukinji in eno pravnukinjo. V njihovi družbi se dedekin pradedek Alojz Štabuc počuti srečen in zadovoljen,saj z njihovimi obiski v hišo prihajajo veselje, mladost inotroška razigranost.

Od leve: Erika Štabuc, Alojz Štabuc in Cvetka Dvoršak

Ne glede na svoja spoštljiva leta Alojz z zdravjem nima

večjih težav. Je zelo aktiven in delaven, ureja vinograd,okolico svojega doma, ob tem pa še vedno zanesljivo voziavto. Naj ostane tako še veliko let!

• 90 let Marije PlečkoMarija Plečko je bila rojena 22. julija 1925 v Selcah

pri Varaždinu na Hrvaškem. Članica našega društva je vseod leta 1982. V družini so bili trije otroci - brat in sestri.Osnovno šolo je obiskovala na Hrvaškem, leta 1954 pa ses hčerko Elizabeto preselila v Maribor, kjer se je zaposlilapri podjetju Swaty; tam je ostala vse do leta 1980. V Račese je preselila leta 1957, se čez dve leti poročila, leto dniprej, preden bi dočakala zlato poroko, pa izgubila moža.

Marija živi skupaj s hčerko Elizabeto Žumer in njenimživljenjskim sopotnikom, ki vzorno poskrbita za mamo in ji nudita vse, kar Marija potrebuje.

Ima dve vnukinji ter pravnukinji in pravnuka, ki ji velikokrat popestrijo dan in jo razveselijo s svojoradoživostjo.

Prijazni in vedno nasmejani Mariji sva s poverjenicoCvetko Dvoršak ob slovesu še enkrat zaželeli velikozdravih dni, dobre volje in prijetnih druženj z njeniminajdražjimi.

• 'Mladi za starejše'Naše društvo je k praznovanju letošnjega 16. občinskega

praznika občine Rače-Fram prispevalo dve prireditvi: 13.6. 2015 smo izvedli kolesarski trim, 19. 6. 2015 pa uživalina družabno-glasbenem dogodku z naslovom 'Mladi zastarejše'.

Kolesarska sekcija je, skupaj s kolesarji iz DU Fram,organizirala kolesarski trim, ki mu je sledila pogostitev

vseh udeležencev (v Domu upokojencev Rače).

Skupinski posnetek kolesarjev iz Frama in Rač

19. 6. 2015 smo v našem upokojenskem domu, tokrat žedrugo leto zapovrstjo, na urico prijetnega druženja medsepovabili naše starejše člane in članice (tiste nad 75 let).Menimo, da je to ena od oblik pozornosti, ki si jo starejšizaslužijo in si je tudi želijo, kajti prenekateri so v jeseniživljenja osamljeni, morda malo manj mobilni in jim jetreba ponuditi možnost, da se srečajo s starimi znanci,malce pokramljajo in se razvedrijo med sebi podobnimi.Najmlajši so jim pripravili kulturni program, bogat zrecitacijami, petjem in igranjem na različna glasbila.

Marija s hčerko Elizabeto Žumer





Moja in naša iskrena zahvala je namenjena ObčiniRače-Fram z županom Brankom Ledinekom in KS Račes predsednikom Sebastijanom Soršakom (za nančnopomoč) ter KO RK Občine Rače s predsednico OlgoBorovnik (za podarjeno pecivo in pijačo).

• Poletni piknikKljub napovedanim visokim temperaturam smo se 14.

avgusta zbrali na našem vsakoletnem tradicionalnempikniku v Domu upokojencev Rače. Za peko na žaru sta

bila zadolžena Marta Salaj in Branko Čeloga, za pijačoJože Krajnc, za postrežbo pa naše spretne članice - JelkaPetrovič, Majda Bezjak, Cvetka Dvoršak in VeronikaKrajnc. Vsem gre zahvala za odlično opravljeno delo.

Udeleženci srečanja starejših

Učenec Dominik Beranič s kitaro

Učenec David Kozoderc na klaviaturah (z mentorjem Marjanom

Podbojcem in učencema Majo in Davidom Podbojcem)

Vročina ni negativno vplivala na naše veselo razpo-loženje, saj smo ob zvokih prijetne glasbe, ki jo je izvajalmuzikant Drago Žerjav, tudi zaplesali in se v prešernemvzdušju zabavali vse do 22. ure.

Udeleženci piknika

Marta Salaj in Branko Čeloga - glavna kuharja

Plesalci

• Povabilo na glasbeno delavnicoObveščamo vse člane in članice DU Rače, da v mesecu

septembru 2015 v našem domu pričenjamo z glasbenodelavnico, ki se bo izvajala enkrat tedensko. Vse, ki stezainteresirani za učenje na kitaro, tamburico ali klaviature,vabimo, da nas pokličete na telefonsko številko 051 206 367.

Če živimo dejavno, poživimo telo in duha, spoznavamonove ljudi in se nam odprejo novi svetovi. Potrebno je lemalo poguma za uresničitev naših skritih želja. Nekdo je

zapisal, da dokler si radoveden, se lahko upiraš starosti.Še kako prav je imel! Irma KMETIČ,

predsednica DU Rače





• Prvi letni koncert mešanega pevskega zboraKUD Sp. in Zg. Gorica5. junija 2015 smo pevke in pevci mešanega pevskega

zbora (z zborovodkinjo Katjo Lovrenčič) v dvorani PGDSp. in Zg. Gorica organizirali naš prvi letni koncert.Gostje prireditve so bili člani vokalne skupine Fantjesv. Ane iz Frama, Tamburaši za dušo DU Rače, skupinamladih fantov in še mnogi drugi.

Nad številnim obiskom smo bili prijetno presenečeni,zadovoljstvo pa je okrepilo tudi spoznanje, da je koncertobiskalo veliko krajanov obeh Goric.

• Razstava ročnih del 2015

V sklopu prazničnih prireditev naše občine smo 13. in14. junija v dvorani gasilskega doma Sp. Gorica članicein člani sekcije ročnih del 'Deteljica' pripravili zanimivodvodnevno (sobota, nedelja) razstavo ročnih del.

Razstavo smo letos dopolnili z mnogo cvetja iz papirjain izdelkov iz lesa. Ni bilo potrebno iti daleč, da smoodkrili moško ustvarjalno 'dušo'; veseli nas, da je njegov'prispevek' dodatno popestril našo razstavo. Na ogled smopostavili tudi občudovanja vredne izdelke iz keramike,čudovite pletene, klekljane in kvačkane izdelke, domiselnnakit, vedno zanimive velikonočne in novoletnedekoracije, raznovrstne slike, različne pustne maske,ljubke ježke iz bodic kostanja in še marsikaj.

KULTURNO UMETNIŠKO DRUŠTVOSPODNJA IN ZGORNJA GORICA

Raznolika dogajanja in aktivnosti v na{em dru{tvu

Z obiskom razstave smo članice in člani sekcije'Deteljica' zelo zadovoljni, deležni pa smo bili tudivelikega števila pohval. Tak odziv pomeni spodbudoin potrditev ter nagraditev našega vsakoletnega dela intruda, ki izžareva skozi lepoto ročnodelskih izdelkov.Poleg domačinov, številnih kolesarjev DU Rače in našegažupana Branka Ledineka, si je razstavo ogledalo tudiprecej obiskovalcev od drugod, predvsem članov sekcijročnih del iz bližnjih lokalnih okolij.

Organizirano (z avtobusom) so prišli tudi ljubiteljiročnih del iz kraja Žiri, kjer so doma korenine klekljanja.

Prisrčen pozdrav vodij sekcije ročnih del 'Deteljica' insekcije ročnih del iz kraja Žiri

Prijetno presenečeni smo bili tudi nad številnim obiskomčlanov sekcije Oldtimerjev Dravsko polje. V tistem časuso organizirali 2. srečanje oldtimerjev traktorjev. Skupajse je tako zbralo 52 starodobnih traktorjev, v povprečjuabrahamove starosti. Dobili so se v Cirkovcah in krenilina panoramsko vožnjo po vaseh. Vozili so v smeri Šikole- Stražgonjca - Sp. Gorica. Njihov prvi krajši postanek je

bil prav pri nas, na Spodnji Gorici, kjer so si ogledali našorazstavo. Pred gasilskim domom smo jim v hladni sencipripravili skromno pogostitev, nato pa so nadaljevali potv Starošince in nazaj v Cirkovce.

V otroškem kotičku so s svojimi izdelki sodelovaliotroci skupine 'Pikapolonica'. Na razstavi so prikazalisvoje izdelke, ki so nastali z veliko ustvarjalne vneme inizpod sicer še kratkih, a že spretnih in nadarjenih prstov.





• Pohod od Gorice do PlaniceGre za tradicionalni pohod ob občinskem prazniku

občine Rače-Fram.Pri gasilskem domu v Sp. Gorici smo v nedeljo, 21. junija

2015, sprejeli in pogostili udeležence tradicionalnegapohoda in kolesarskega trima, ki smo se ga udeležili tudi

nekateri člani našega kulturno-umetniškega društva.Pohod je potekal po običajni trasi, ki povezuje najnižjein najvišje ležeči naselji v naši občini - Gorico v KS Račein Planico v KS Fram. Prvi postanek smo si privoščili vRačah, na grajskem dvorišču, torej pred sedežem našeobčine, naslednji pa je sledil pri županovem domu v Framu,kjer smo bili tudi letos prijazno sprejeti in pogoščeni.

Pohod običajno ni zahteven, a ker prvi del poti (docerkve v Framu) poteka pretežno po asfaltu, zna biti vvročih dneh, s kakršnimi letošnje poletje res ni skoparilo,pot nekoliko naporna.

Iz Frama na Planico je ta problem odpadel, saj smo shojo nadaljevali po markirani planinski poti. Čeprav smose ves čas vzpenjali, se mi je zdel ta del poti lažji, ker je

potekal pretežno v senci - po gozdu in travnikih, kjer smoimeli tu in tam za nameček še čudovit panoramski razgledna Dravsko polje.

Naš končni cilj je bil postanek na turistični kmetijiUranjek - Pri Baronu, kjer smo se okrepčali. Udeleženci,ki smo se pohoda udeležili pet krat, smo od Planinskegadruštva Fram prejeli spominske kape. Na svoje domovesmo se z avtobusom, seveda prav prijetno utrujeni, azadovoljni, vrnili okrog 15. ure.

• Počastili visok življenjski jubilej - 90 let MilkeLenartMilka Lenart iz Spodnje Gorica je 15. avgusta letos

obeležila visok in častitljiv življenjski jubilej. Dopolnila je namreč 90 let. Slavljenko smo aktivni člani KUD Sp.in Zg. Gorica v nedeljo, 16. avgusta 2015, presenetili spovabilom na športno igrišče na Krču. Vesela in vedra se je odzvala na našo gesto. Po kratkem nagovoru in izročitviskromnega darila s strani predsednika društva, LeopoldaVaupotiča, smo ji tudi vsi ostali prisotni ob njenem

življenjskem prazniku prisrčno čestitali in ji zaželeli čimveč zdravja ter vsega lepega.

Pred tem dogodkom sem Milko Lenart obiskala nanjenem domu. Hiša in okolica, kjer živi in se vsakodnevnogiblje, imata pridih domačnosti; na dvorišču se vselejzagledam v pisane cvetove , ki delujejo kot dobrodošlica.Milkin obraz je, kljub devetim križem, vedno kot ensam smehljaj - topel, nežen, dobrosrčen, izpolnjen spogovorom, ki še vedno razkriva veliko zanimanje za svetokoli sebe. Zato v Milkin obvezen dnevni ritual spadatudi prebiranje časopisa in gledanje televizije. Posvečapa se tudi delu na zelenjavnem vrtu, kvačkanju, pletenjuin še čemu, zaradi česar ne pozna tarnanja nad leti indolgočasenja.

Atrakcija - starodobni traktorji





Rodila se je v Stražgonjci in poleg mame Ane - strogein delovne ženice, ki ji je med drugim privzgojila

tudi delovne navade in pobožnost - živela najprej vStražgonjci, nato v Sp. Gorici. Po končani osnovni šoli se je zaposlila v Opekarni Pragersko, kasneje pa v Mariboru,v tamkajšnji tekstilni tovarni. Sledila je poroka z možemIvanom. Rodili so se jima trije otroci, a je eden, žal, kmalupo rojstvu umrl. S prevzemom materinske vloge je Milkapustila službo in se posvetila gospodinjstvu, vzgoji hčerkOlge in Milice, kmetovanju ter vzreji živali.

Po mnogih letih je postala ponosna babica vnukinjamain vnukoma; v pogovoru o teh štirih mladih nadobudnežihse vidno razneži, orosita se ji očesi in ne pozabi povedati,kako zelo se veseli in komaj čaka njihovega obiska.

Življenje pa ji po njenem petdesetem letu ni prizanašalo.Najprej je sama hudo zbolela, nato je v prometni nesrečiizgubila hčerko Olgo. Kako mamo prizadene smrtlastnega otroka, si brez podobne izkušnje gotovo nimogoče predstavljati. Pred štirimi leti pa je izgubila tudimoža in tako ostala sama v svoji hiši. Kljub bolečini jepreživela navedene izgube, jih sprejela kot del življenja,se predala ročnodelskim spretnostim ter se skušala nata način kar najbolj zamotiti. Redno obiskuje tudi naše'delovne' - ustvarjalne torke, kjer nastajajo naši izdelki.Milkine bogate delovne in življenjske izkušnje cenimoin spoštujemo. Z veseljem prisluhnemo tudi kakšninjeni dogodivščini iz mladih let. Marsikomu med namipredstavlja zgled discipliniranosti, odgovornosti inživljenjskega elana ter poguma.

Močna vera in molitev ji pomagata in jo spremljataskozi vse življenje. Pravi, da je nedelja Gospodov dan,zato tudi živi v tem smislu.

Veseli se in komaj čaka, da jo obiščeta zet in hčerkaMilica. Slednja zanjo lepo skrbi in ji nudi veliko ljubezni.

Čila in skromna devetdesetletnica pravi, da ima razlogza življenje, čeprav je v človeku v njenih letih življenjačedalje manj. A Milka se še vedno sprehaja po obehGoricah - zdaj sicer bolj počasi in na kratke razdalje, todazanesljivo - večinoma peš, včasih pa tudi s kolesom. Nikaj - zavedamo se, da je prava korenina in da to ni danovsakomur!

Nada ČELOFIGA,tajnica KUD Sp. in Zg. Gorica

KULTURNO - UMETNIŠKODRUŠTVO DR. PAVEL

TURNER FRAM

Starostnikom podarili{opek slovenskih pesmi

V devetletnem delovanju Mešanega pevskega zboradr. Pavel Turner nismo prirejali le koncertov v domačemkraju, temveč smo obiskovali domove starejših občanovna Ptuju, v Mariboru in Gornji Radgoni. Za takšnagostovanja se dogovarja naš pevec Toni Planjšek. Tudiletos je načrtoval ponovni obisk v Domu upokojencevPtuj. Prijazno so nas poprosili, da bi obiskali njihovopodružnico v Juršincih. Rečeno - storjeno.

7. julija smo se peljali v Spodnje Podravje. Kar dihnam je zastal ob pogledu na stavbo, zgrajeno pred tremi

leti. In koliko površin za rekreacijo! Pa zelenjavni vrts sprehajalnimi potmi in še vrtna utica z brajdami - započitek. Že ob vstopu v domske prostore smo začutilidomačnost in občutek zaželenosti. Zato smo stanovalcemše z večjim z veseljem podarjali šopke ljudskih in umetnihpesmi, pod taktirko Dore Ožvald.

Šopek slovenskih pesmi je popestrila Jožica Planjšek s kratkim skečem

Naša poskočna sopranistka Antonija Ribič (z vzdevkom

Medika) je zapela Pohorsko deklino in tako dvignilatemperaturo v dvorani. Kulturni nastop smo sevedazaključili s framsko himno, še prej pa smo se malcepoigrali z besedami framskega jezikoslovca OroslavaCafa. Varovanci so kar poznali pohorske narečne besede,le pri 'zimcih' se je ustavilo. Pa nič za to. Pri ponovnemsnidenju pa bomo kakšno rekli o našem Framu. Tokratnas je grelo ne le vroče sonce, ampak tudi žareč lesket vočeh stanovalcev doma - posebno še takrat, ko je PeterPliberšek raztegnil meh in smo z njimi zapeli venčeknarodnih.

Prijetno nam je bilo ob spoznanju, da smo starostnikomin gostoljubnemu domskemu osebju popestrili julijsko

dopoldne. Pesem je res zdravilo za vse tegobe in blažiloza osamljena srca. Zdenka MAROLT,

članica MePZ





KULTURNO UMETNIŠKO DRUŠTVO RAÊ

4. koncert abonmaja Grad Ra~e 2015:Carmina Slovenica v cerkvi sv. Ane v Framu

Najbolj razpoznaven slovenski zbor doma in v tujini - Carmina Slovenica z dirigentko Karmino Šilec - vsredo, 2. septembra 2015, navdušil polno cerkev poslušalcevZbor, ki je s svojimi unikatnimi vsebinami in izvedbami prekrižaril domala cel svet, pel v nekaterih najprominentnejših

dvoranah in prostorih po svetu, je izvedel spored skladb z naslovom 'Invokacije' (priprošnje za pomoč) mnogihustvarjalcev različnih časovnih obdobij, kultur in prostorov. Skupna nit vseh pa je osebna izpoved o duhovnosti. Taglasba prinaša zamaknjenost, poglobljeno doživljanje in vznemirljivo konfrontacijo z aktualnim zvočnim okoljem.

Poslušali smo glasbo: Georgius Prenner, Daniel Lagkhner, Sergej Rahmaninov, Yoni Rechter, Stevan S. Mokranjac,Codex Las Huelgas, Marko Tajčević, Salamone Rossi, Aleksander Kastalski, maronitski, gruzijski, bolgarski, ukrajinski, judovski, indijski in drugi napevi.

Ta cerkev je izjemen ambient, ki je s svojo akustiko, arhitektonsko zaokroženostjo neoromanike ter odlično likovnodekoracijo žlahtno pripomogel k polni učinkovitosti izvedenega na vrhunski ravni. 38 deklet je tudi s sugestivno mimikoin minimalnim gibom učinkovito dograjevalo zvočne podobe zapetih del, kar je dalo v skupnem seštevku nepozabenučinek. Dirigentka Karmina Šilec je gradila izvedbe z njej lastno umetniško karizmo, ki nikoli ne zataji.

Carmina Slovenica v cerkvi sv. Ane v FramuFoto: Eva Mustafa

Priče smo bili glasbenemu dogodku, kakršnega v 150-letni zgodovini cerkve sv. Ane v Framu še ni bilo.

Tone ŽURAJ

Gledali{ki koti~ek

Spoštovane občanke in občani! Tudi v prihajajoči sezoni 2015/2016 smoza vas pripravili gledališki abonma s kakovostnimi komedijami amaterskihgledaliških skupin. Cena petih predstav bo 25 EUR (posamezna predstava6 EUR), abonmajske karte pa bo moč kupiti v Kava baru Joca. Priporočamose za vaš obisk, hkrati pa v naše vrste vabimo moške igralce, da izpopolnijonaše vrste.

17. oktobra tako že napovedujemo zelo uspešno predstavo gledališkeskupine Mladi oder iz Ruš. Njihovi igralki, Mojca Hinteregger in UrškaAram, sta prejeli Linhartovo priznanje za glavno in stransko žensko vlogo.Ponovno bosta blesteli v igri Bog masakra.

Vabljeni!Simona NAPAST





Skupina 'Ta{~ica' z ljudsko pesmijo in igranjem osvajadoma in v tujini

Še malo in zakorakali bomo v zadnjo četrtino letošnjegaleta, ki je za našo Ljudsko pevsko skupino 'Taščica' znovazelo aktivno, saj veliko nastopamo tako doma kot v tujini.

Prešernov praznik, 8. februar, smo istega dne počastiliv gradu Rače. Lep nastop smo izvedli ob materinskemprazniku v Kulturnem domu Selce. Veselo smo zapelina povabilo THD Glas, na prireditvi ob prazniku mestnečetrti Studenci. Nadaljevali smo z nastopi na TV Polka inmajolka v Staršah.

Nadvse smo bili veseli, da smo lahko zapeli AngeliGorinšek iz Frama, ki je v krogu svojih dragih praznovala90 let svojega življenja. Bilo je prisrčno in glas harmonikese je razlegal daleč naokoli.

Skupina 'Taščica' je konec meseca maja zapela tudi na

Hrvaškem, na koncertu 'Svibanjska noč'; prireditve smose udeležili na povabilo pevcev Cvetlinskega zvona.20. junija smo zapeli in zaigrali na mednarodnem

srečanju v Satahovcih, ki je potekalo pod naslovom 'Ko

goske zapojejo in gosaki zaplešejo'.Posebno mesto v naših spominih ima majska Radijska

delavnica znancev. Ob 70. letnici Radia Maribor in 30.letnici Radia SI je namreč obiskala mesto Strasbourg vFranciji, zraven pa povabila tudi našo pevsko skupino.

Prvi dan smo si ogledali Strasbourg. Bili smo tudi gostjeEvropskega parlamenta. Strasbourg je največje in glavnomesto francoske regije Alzacije. Leta 2007 je v njemživelo 272.700 ljudi. Mesto leži v severovzhodnem delu

Francije, na levem delu reke Ren in njegovega pritokaIll, tik ob nemško-francoski meji. V evropski uniji imaStrasbourg pomembno vlogo, saj je tam od leta 1949sedež Evropskega sveta, znano pa je tudi po sodišču začlovekove pravice. Prav tako je tam eden od dveh sedeževsveta Evropskega parlamenta (eden pa v Bruslju). Mestoslovi po prekrasni gotski katedrali in največjem muzeju vFranciji. Zgodovinsko središče Strasbourga, Grande ile, je od leta 1988 uvrščeno na UNESCO-v seznam svetovnekulturne dediščine.

Po ogledu Strasbourga smo se vrnili v Nemčijo, včudovito pokrajino Schwarzwald (Sasbachwalden), kjersmo ljudski pevci 'Taščica' priredili koncert z našo lepo

slovensko ljudsko pesmijo. V Evropskem parlamentu smonaslednji dan posneli posebno Radijsko delavnico znancevter pobližje predstavili delovanje te krovne institucije.Z velikim ponosom moram povedati, da smo s svojim

ubranim petjem ljudskih pesmi zelo uspešno promoviraline le občino Rače-Fram, pač pa tudi celotno Štajerskoin širši slovenski prostor. V veliko veselje nam je bilo,da so ob koncu programa z nami zapeli naši slovenskievroposlanci Lojze Peterle, Igor Šoltes, Franc Bogovič invodja projekta, novinar Anton Petelinšek. V projektu sosodelovali vodja RTV centra Maribor in podpredsednikkorporacije Euranet, Srečko Trglec, novinarka RadiaMaribor, Tamara Zupanič-Čučnik, vse skupaj je posneleden najboljših snemalcev Radia Maribor, Ivo Smogavec.

Zahvala gre vsem, ki so kakorkoli sodelovali pri temprojektu. Kar zadeva našo ljudsko skupino, je bilo nadvselepo in nepozabno!

Majda VAKE,

vodja skupine

DRUŠTVO UPOKOJENCEVFRAM

Osvojili {tajerski Triglav

V okviru praznovanja letošnjega občinskega praznikaobčine Rače-Fram si je kolesarska sekcija DU Framzadala zahtevno nalogo: s kolesi doseči vrh štajerskegaTriglava - Donačke gore (884 m.n.v.). Za izvedbo tegacilja smo se povezali s člani PGD Fram in Ribiškegadruštva Fram ter se odločili, da se projekta lotimo skupaj.

Ideja je obrodila sadove. Organizacijo je prevzelakolesarska sekcija DU Fram, gasilci so zagotovilispremstvo s kombijem, ribiči pa so pripravili prostor za zaključek akcije v njihovih prostorih pri ribniku v Framu.Zaradi zahtevnosti akcije smo se organizirali v dveskupini. Prva, ki so jo sestavljali nekoliko bolj izkušeni invzdržljivi kolesarji, se je podala na pot 25. junija, na dandržavnosti, ob 7. uri.

Ob spremstvu naših vrlih gasilcev je vrtela pedalaproti Donački gori, drugemu najvišjemu vrhu Haloz. Potnas je vodila preko Ptujske gore do vasi Stoperce, kjer je glavnina shranila kolesa pri prijazni kmetiji ter se peš





podala do Rudijevega doma na Donački gori. Seveda pa je bil naš cilj doseči vrh štajerskega Triglava s kolesom,zato smo se organizirali tako, da smo z dvema kolesomavrh tudi dejansko osvojili.

Presenečeni obiskovalci - planinci, ki jih tistega dnena Donački gori ni bilo malo, so nas z zanimanjemopazovali, saj takšni prizori, kakršne smo jimponudili mi, nikakor niso nekaj vsakdanjega, zatopritegnejo širšo pozornost in naredijo poseben vtis. Osvojiti vrh neke gore je seveda vedno dogodek, ki člo-veka napolni z veseljem. Tako je bilo tudi tokrat, ko smovrh zapustili še z večjo težavo, saj smo tam srečali skupinoznancev - upokojencev iz sosednje občine Hoče-Slivnicain planince iz Kamnika. Vzdušje je bilo res enkratno, saj je nekaj naših članov uprizorilo kratek pevski kulturniprogram. Poguma za nastop jim ni manjkalo, saj so članiMePZ dr. Pavel Turner Fram in jim je bil kulturni nastopna štajerskem Triglavu še v posebno zadovoljstvo. Medpovratkom smo se v domu na Donački gori okrepčali zenolončnico in napitki, ob 13. uri pa nekoliko izmučeni,a prešerno razpoloženi, krenili proti Framu. Ob prihoduna končni cilj (pri ribičih) smo se združili z drugoskupino kolesarjev, ki se je s kolesi rekreirala na območjukrajinskga parka občine Rače-Fram. Ob lovskem golažuin kozarcu rujnega smo družno zaključili uspešno trimakcijo.

V želji in upanju, da bi to kolesarjenje postalotradicionalno, se že veselimo prihodnjega občinskegapraznika, ko bi v akcijo želeli vključiti še več društev iznaše občine.

Tone PLANJŠEK, vodja kolesarske sekcije pri DU Fram

ÊBELARSKO DRUŠTVO RAÊ

Dru{tvene aktivnosti

Ob praznovanju občinskega praznika smo čebelarjiČebelarskega društva Rače v Čebelarstvu Hergan izvedlidan odprtih vrat, kjer je predsednik društva Franc Herganna kratko opisal delovanje društva, obiskovalci pa so silahko ogledali čebelnjak in obširno zbirko čebelarskeopreme. Posamezni razstavni eksponati časovno sodijona prelom med 19. in 20. stoletjem, najstarejši med njimi je nedoločljivega datuma. V zbirki je mogoče opaziti vsepanjske sisteme, v katerih se je čebelarilo na slovenskem.Na koncu smo s prigrizkom pogostili vse obiskovalce.

Meseca julija in avgusta smo izvedli večje številosestankov in sicer zaradi priprave na 14. čebelarski praznik,katerega organizacija je bila zaupana Čebelarskemudruštvu Rače. Zato bo 21. maj 2016 za nas nadvse velik inpomemben dan, saj gre za dogodek, na katerem se zbereveč kot 1000 čebelarjev iz vse Slovenije. Lahko trdimo, dav vsej svoji zgodovini delovanja Čebelarsko društvo Račeše ni organiziralo tako pomembne prireditve, kar lahkopodkrepimo s podatkom, da ob prevzemu prehodnegapraporja na letošnjem prazniku marsikateri prisotničebelar dotlej sploh še ni slišal za Rače.

Avgusta smo se predstavniki društva udeležili odprtja inblagoslova kipa sv. Ambroža pred čebelarskim domom vLovrencu na Pohorju.

Lahko rečemo, da je bila letošnja čebelarska sezonapovprečna. Kljub velikim zimskim izgubam čebeljihdružin je čebelarjem uspelo pridelati kar nekaj medu. Karpa je bistvenega pomena, pa je to, da nam je s trudomuspelo število čebeljih družin zvišati nazaj na lanskinivo. Avgusta je v teku čebelja paša na ajdi, ki se počasi,vendar vztrajno vrača na naša polja. Na obrežjih potokov,v mejicah in na gozdnih robovih pa je v razcvetu zlatarozga, ki v našem okolju sicer velja za neavtohtonorastlino, pa vendar daje v brezpašnem obdobju čebelamobilico nektarja in cvetnega prahu.

Zlata rozga

Tam, kjer ni paše na ajdi, so čebelarji že pričeli zzimskim krmljenjem čebel. Sredi avgusta se je na Hoškemin Slivniškem Pohorju pojavil izbruh hude gnilobe čebelje

zalege. V zaporne kroge, ki preprečujejo premikanječebeljih družin, sodijo na našem območju Kopivnik,Ranče, Planica in Fram. V praksi to pomeni, do bodo sstrani Veterinarskega instituta pregledani vsi čebelji panji





v polmeru 3 km od čebelnjakov, v katerih je bila potrjena okužba. Vsi panji, v katerih bo klinični pregled potrdil okužbo,bodo sežgani, z namenom, da bi se na ta način preprečilo nadaljnje širjenje okužbe med čebelnjaki.

Pred zaključkom kot zanimivost še na kratko o čebelarstvu na našem območju v preteklosti: okupacija je leta 1942 prinesla prepoved delovanja slovenskih društev na Spodnjem Štajerskem. Podružnica Slovenskega čebelarskega društva Rače-Podova ni bila nobena izjema. Ponovno so čebelarji oživili delovanje društva leta 1946.

Renata MOČNIK

DRUŠTVO VINOGRADNIKOV RAÊ - FRAM

Na{e aktivnosti

V programu dela Društva vinogradnikov Rače-Fram (v nadaljevanju: DV) za leto 2015 smo načrtovali uresničitevnaslednjih nalog: organiziranje strokovnih predavanj, organiziranje ocenjevanja vin, postavljanje društvenega klopotca,

organiziranje strokovne ekskurzije, trgatev potomke v Morju, sodelovanje z Občino Rače-Fram pri organiziranju inizvedbi martinovanja v Račah in druge aktivnosti društva.Zaradi aktualnosti v nadaljevanju prispevka namenjamo nekaj več besed ocenjevanju vin in postavitvi društvenega

klopotca.

• Ocenjevanje vin letnika 2014 Društva vino-gradnikov Rače-FramVinogradniki in ljubitelji vin ugotavljamo, da se vinski

letniki med seboj razlikujejo. Tako imamo nadpovprečne,povprečne in podpovprečne vinske letnike. Po ocenahstrokovnjakov je vinski letnik 2014 količinsko inkakovostno eden tiskih, ki so podpovprečni. To so potrdili

in pokazali tudi rezultati ocenjevanja naših vin.Društveno ocenjevanje vin je za naše vinogradnike/ceneke vrste praznik, ko se preverja kakovost naših vin. Zaletošnje - že petnajsto ocenjevanje - je bilo dostavljenih30 vzorcev vin. To je, zaradi že omenjenega slabšegaletnika, manj kot lani.

Ocenjevanje vin je potekalo v torek, 14. 4. 2015, že potradiciji v Domu krajanov Morje. Vzorce je ocenjevala5-članska komisija in sicer po standardni 20 točkovnimetodi.

Dragica Lešnik streže komisiji za ocenjevanje vin

Ocenjevanje je spremljalo precej vinogradnikov, kiso z zanimanjem pričakovali prve rezultate - ocene.

Ko smo opazovali, kako so ocenjevalci vihteli kozarce,poskušali in vonjali vzorce, smo slutili, da bodo rezultatiprimerni letniku 2014. In res - ocene so bile nekaj nižje odpreteklih let, ko smo imeli zelo dobre ocene. Letos tudi nibilo vzorcev poznih trgatev. Povprečna ocena naših vin jetako bila 17,96 točke (za primerjavo: letnik 2013 je imelpovprečno oceno 18,21 točke). Tudi 11 zlatih diplom, to je 40 % od ocenjenih vin, je manj od povprečja.

Najvišje ocene po sortah z dvema ali več vzorciso dosegli: pri laškem rizlingu Tomi Pokrivač, prichardonneyu Branko Hribernik, pri renskem rizlinguMilan Rakovnik, pri souvignonu pa Robi Greif in DanicaSkuber.

Po ocenjevanju so člani komisije poudarili, da so ocenenaših vin v povprečju ostalih ocenjevanj. Vinski letnik2014 je drugačen, vina so lažja, sortna, dišeča in pitna.Pohvalili so naša prizadevanja, vina in organiziranost.Zaželeli so nam, da tudi v prihodnje dobro delamo, zupanjem, da bo letnik 2015 boljši (zaenkrat kaže tako).Spomnili so nas tudi, da moramo biti še bolj prilagodljivi

na spremembe, saj so okolje in razmere vsako letodrugačne, tako pri delih v vinogradu kot v kleti. Tudi vsakletnik je poseben, zato je vselej potrebno nekaj izboljšatiin spreminjati.

• Vinogradniška maša in postavitev klopotca prikapelici sv. NežePostavljanje klopotca je za vinogradnike/ce že od

nekdaj poseben dogodek in praznik. Za ohranjanje tetradicije, navade in šege skrbi na našem območju DV.Klopotec postavljamo vsako leto, od leta 2010 dalje, naizbrani lokaciji med vinogradi nad Framom. Stoji medvinogradi vinogradniške družine Greif, blizu kapelice sv.

Neže. Klopotec postavljamo v nedeljo, pred praznikomMarijinega vnebovzetja, po tradicionalni vinogradniškimaši, pri že prej omenjeni kapelici. Letos je bil ta dogodek9. avgusta.





Udeleženci vinogradniške maše

S postavljanjem klopotca naznanjamo, da so se pričelegrozdne jagode že mehčati in da se bliža jesen. Klopotecima nalogo odganjati lačne kljune ptic in opozarjati drugenepridiprave, da se nahajajo na nezaželenem območju. Ssvojo pesmijo nas razveseljuje, pomirja in s svojo podobopopestri lepoto naših goric.

Pred postavitvijo sta klopotec nekoliko 'poservisirala'Tone Frešer in Robi Greif. Ob postavljanju klopotca je DVpripravilo kratek kulturno umetniški program, ki pa smoga zaradi velike vročine nekoliko skrajšali. Navzoče stanajprej nagovorila župnika Frama in Rač, Franc Dermolin Robert Emeršič, ki sta klopotec tudi blagoslovila. Pravtako sta blagoslovila okoliške vinograde, s prošnjo zadober pridelek in letino.

Po postavitvi klopotca je navzoče pozdravil tudi županObčine Rače - Fram, Branko Ledinek.

V nadaljevanju smo nastopili še možnarist, Frajhajmskagodba na pihala, Sonja Kajba Greif, Branko Hribernik(varuh klopotca) in avtor tega prispevka. Na koncu smose vsi prisotni še prijetno okrepčali in družili v prešernemvzdušju ter nazdravili klopotcu in blagoslovu vinogradov.

Župnik iz Rač, Robert Emeršič, pri obredu blagoslovitve vinogradov in klopotca

Ob igranju Frajhajmske godbe Robi Greif,gospodar vinograda, namešča klopotec

Sodelujoči pri postavljanju klopotca in spremljevalci prireditveVse foto: Slavko Osebik

Vodja postavljanja klopotca, Tone Kolar, pozdravlja čuvaja (ovtarja) vinogradov inklopotca, Branka Hribernika (ob prisotnosti

framskega župnika Franca Dermola)

Tudi letošnja prireditev ob postavitvi klopotca potrjuje, da ta dogodek na primeren in zanimiv način ohranja šege innavade ter tradicijo našega območja, ki jo je treba nadaljevati.

Nasvidenje do postavljanja klopotca prihodnje leto!Tone KOLAR





TURISTI^NO DRUŠTVO KRAJANOV PLANICA

Otvoritev nove brunarice na Planici

Na Planici, pri cerkvi sv. Križa, je zraven stare zrastla nova, večja brunarica.

Z leti je dotedanja brunarica postala premajhna za vse potrebe krajanov, zato se je rodila želja po večjem skupnemprostoru. Po kar nekaj pogovorih, načrtih in seveda s nančno pomočjo Občine Rače-Fram, smo se takoj po novem letulotili del.

Zgodaj spomladi smo zakopali v zemljo, naredilibetonsko ploščo in začeli z izdelavo ostrešja. 1. maja smože imeli novo streho. Zaradi obilice dela na svojih domovihsmo tedaj malo prekinili in aktivnosti nadaljevali v drugipolovici poletja. Vsa dela, razen betoniranja plošče,stavbnega kleparstva in polaganja elektroinštalacij, smonaredili krajani popolnoma sami, saj imamo v vasi mojstrevseh prolov. Skupaj smo preživeli kar 28 delovnih dni.

Konec avgusta pa smo dela že zaključili in 4. septembra2015, s pomočjo župana Branka Ledineka, župnika FrancaDermola, krajanov Planice in drugih gostov brunaricosvečano otvorili.

Uradna otvoritev - otvoritveni trak je prerezal Aleš Greif, predsednik Turističnega društva krajanov Planica, v sodelovanjus Francem Dermolom, župnikom v Framu in Brankom Ledinekom,

županom Občine Rače-Fram

Zdravici ob novi pridobitvi se je pridružil tudi predsednik KS Fram, Anton Trlep (levo)

Del prisotnihna otvoritvibrunarice

Novo brunarico, ki je precej prostornejša od svoje predhodnice, je blagoslovil framski župnik Franc Dermol

Tokrat nam vreme res ni bilo naklonjeno, vendar tudi dežni pokvaril naše dobre volje, saj smo bili vsi v zavetju, obtem pa še veseli in ponosni na novo pridobitev.

V dobri družbi, obilici hrane in žlahtne kapljice smo sezadržali še pozno v popoldan, v veri, da se bomo tukajdružili vsaj 28 dni v letu še naprej.

Foto:Stanko Zorec inSimona Antolič

Aleš GREIF, predsednik društva





PISALI STE NAM

Brezpla~no do osnovno{olske izobrazbe in svetovalna podpora

Vsem, ki ste zaključili osnovnošolsko obveznost, vendar niste končali vseh razredov osnovne šole, sporočamo, da vsavrata za vas kljub vsemu niso zaprta. Andragoški zavod Maribor - Ljudska univerza odraslim in mlajšim odraslim napoti do znanja že vrsto let pomaga z osnovno šolo za odrasle. Vsem, ki ste prekinili redno osnovnošolsko izobraževanje, je tako omogočeno, da končate šolo, hkrati pa tudi nadaljujete izobraževanje.

Program OŠ za odrasle je prilagojen tako, da lahko v enem šolskem letu zaključite dva razreda. Odrasli lahko torejbrez preglavic zapolnite to vrzel v življenju, mladi pa nadomestite izgubljeno ter se po končanem osnovnem šolanjuvpišete v srednješolsko izobraževanje.

Vpis je mogoč do 30. septembra 2015 in sicer na Andragoškem zavodu Maribor - LU. Za dodatne informacije lahkopokličete na telefonsko številko: 02 / 234 11 11 ali 02 / 234 11 33.

Andragoški zavod Maribor - Ljudska univerza namenja posebno pozornost dejavnosti informiranja in svetovanja. Vsklopu nacionalnega projekta svetovalnih središč nudimo odraslim celovito in poglobljeno informiranje in svetovanje omožnostih nadaljnjega izobraževanja in učenja. V osebnih pogovorih se z odraslimi pogovorimo o tem, kako dokončatiprekinjeno izobraževanje, nadgraditi stopnjo izobrazbe, si pridobiti kakšno dodatno znanje za kvalitetnejše opravljanjedela in tudi za osebno rast. Svetujemo tudi o tem, kako se motivirati za učenje in kako se sploh lotiti učenja.

Na svetovalno središče se obračajo zaposleni, ki si želijo pridobiti dodatna znanja za poklic in delo, brezposelni, kisi želijo nov poklic, študenti, ki iščejo dopolnilna znanja ob svojem študiju, starejši odrasli, ki se želijo izobraževativ programih za osebni razvoj ipd. Svetovalni pogovori se nanašajo na možnosti prekvalikacije, prehoda iz nižje navišjo stopnjo izobraževanja, na informacije o izpitih s področja tujih jezikov, nacionalnih poklicnih kvalikacijah,povezanosti izobraževanja in dela ipd.

Za svetovalni pogovor se lahko zainteresirani naročijo na telefonski številki: 02 / 234 11 23 ali po elektronski pošti:[email protected].

Na ista kontaktna naslova se lahko naročite tudi za svetovanje na dislokaciji svetovalnega središča Maribor v SlovenskiBistrici, v prostorih Zavoda RS za zaposlovanje, Območne službe Maribor, Urada za delo Slovenska Bistrica, Tomšičevaulica 9, Slovenska Bistrica. Svetovalka svetovalnega središča Maribor bo na dislokaciji zadnji petek v mesecu med 9.in 12. uro in sicer 25. 9. 2015 in 30. 10. 2015. Vabljeni!

Alenka SAGADIN MLINARIČ in Anita BRGLEZ Andragoški zavod Maribor - Ljudska univerza

Nik Kraner - tudi tokrat okiten z medaljo

Obetaven mlad športnik iz naše občine se z mednarodnega košarkarskega kampaCross Over znova vrnil z medaljo

Že drugo leto zapored se je mladi up košarke AKK Branik Maribor, Nik Kraner, z mednarodnegakampa (prva izmena: Turki, Makedonci, Črnogorci, Srbi in Slovenci) v Kragujevcu vrnil sprisluženo srebrno kolajno. Tokrat se je pomeril v konkurenci dvojic (letnikov 2002 in 2003).

Trener Rajko Kršič je ponovno izbral svoje najboljše varovance, da se kalijo in dobijo dodatnaznanja na mednarodnem košarkarskem kampu Cross Over. Trenerji in strokovnjaki so strogoizbrani s strani organizatorja Branka Zečevića, program treninga pa je v domeni prof. dr.Nenada Trunića. Košarkarski kamp deluje pod strogim očesom Fibe, ki mu je podelila licencoza opravljanje dejavnosti, ter v kooperaciji z ameriško košarkarsko študentsko organizacijo, kinajbolj perspektivne mlade košarkarje vabi na študij preko Atlantika. Sam kamp sicer obiskujejočlani raznih klubov iz Evrope in to v več izmenah, saj je med najboljšimi na tem teritoriju.

Tokratni gost na podelitvah priznanj in medalj je bil Mihajlo Andrić (Partizan - Beograd), ki je odgovarjal tudi na vprašanja mladih igralcev. Slednji so z zanimanjem prisluhnili njegovimbogatim košarkarskim izkušnjam in se znova prepričali, da brez trdega treninga in potrebnegaznanja vidnejših uspehov ni realno pričakovati.





Posnetek s podelitve, kjer je Nik s soigralcem Kristjanom iz Makedonije s strani košarkarja legendarnega beograjskega

Partizana, Mihajla Andrića, prejel srebrno odličje za igranje v paru

Na mladega košarkarskega talenta Nika Kranerja jeponosen celoten kolektiv AKK Branik Maribor, nič manjpa člani njegove družine, ki mu želimo še veliko uspehovna športni poti, po kateri stopa in se vzpenja.

Vinko KRANER

Po~astitev pomembnihdogodkov

Na letošnjo Anino nedeljo, 26. julija 2015, v cerkvi sv.Ane v Framu obeležili spomin na pomembna dogodka

Cerkev sv. Ane v Framu, ki letos praznuje zavidljivo140-letnico, stoji na dvignjenem prostoru nad vasjo, namestu stare grajske kapele, ki so jo podrli leta 1875 terpostavili sedanjo neoromansko cerkev. Je enoladijska,s prečno ladjo, ki pred prezbiterijem oblikuje stranskikapeli. Zvonik stoji v vzhodnem delu ladje. Fasade somočno členjene, z neoromanskimi arhitekturnimi motivi,vanje je vzidano več nagrobnikov iz 16. in 17. stoletja.

Oltarji v notranjosti so historizujoči iz konca 19. stoletjain so bili v zadnjih letih v celoti obnovljeni, tako danotranjost cerkve izraža vso svojo mogočnost. V starihturških časih je bila tu obrambna postojanka.

Posebno slovesno je vsako leto na Anino nedeljo (26. julija), ko se na 'žegnanju' zbere večja množica ljudi - takodomačinov iz bližnjih vasi občine Rače-Fram kot tudidrugih romarjev.

Letošnjo Anino nedeljo v cerkvi sv. Ane v Framu pa staše dodatno obeležila velika jubilejna dogodka - obletnicidelovanja Stanka Preloga iz Morja pri Framu, ki pojev cerkvenem zboru že dolgih 80 let, in Metke Potisk izFrama, ki je pričela igrati na orgle v naši cerkvi že pri

desetih letih in to sedaj počne že celih 60 let.Stanko je letos praznoval 90 let, kljub temu pa obnedeljah in vseh cerkvenih praznikih redno prihaja vcerkev, čeprav je od nje oddaljen debelo uro peš hoda, a

za petje na cerkvenem koru mu to ni pretežko.Slavnostno mašo v čast imenovanima je, poleg doma-

čega župnika Franca Dermola, vodil stolni vikar - ocialmsgn. dr. Stanislav Slatinek, ki je obema jubilantoma obtej priliki izročil priznanja Škoje Maribor za dolgoletnodelovanje.

Po koncu svete maše, kakor tudi med njo, je poleg petjacerkvenih pevcev nastopila in s tem popestrila dogajanjev Sloveniji že precej znana Frajhajmska godba, kateretradicija igranja beleži že krepko čez 100 let.

Stanko ZOREC

V spomin Jožetu LunežnikuPoleti je preminil ljudski

godec framskega Pohorja,Jože Lunežnik. Rodil se je leta 1939 v Frajhajmu,po domače na Perkovem;poznan je bil kot PerkovJoža. Po šoli je pridnopomagal doma in hitrozačel delati tudi pri sosedih.Usposobil se je za žagarstvoin je kot 'žagmajster' delalna sosednjih žagah. Poporoki z ženo Toniko jedružina (z otroki Jožetom,Miranom in Mileno) živelamed vinogradi Morja. Doupokojitve je služboval vtovarni Impol.

Že od malega je imel veselje s petjem in glasbo. Naučilse je igrati na diatonično harmoniko (frajtonarico).

Hitro po šoli je že igral na domačih slavjih in gostijah- na okrog dvestotih je razveseljeval svate. Imel je doberspomin ne le za glasbo, ampak tudi za besedila pesmi in

za šale. O tem je za zapis o gostijah, ki je izšel v drugemkopivniškem zborniku, zanimivo pripovedoval. Leta 1959se je priključil Frajhajmski godbi na pihala z igranjemna krilovko, pozneje pa na drugi bariton. Godbi je ostal





zvest, dokler je mogel. Za svoje glasbeno udejstvovanje je prejel društvena in krajevna priznanja ter srebrno inzlato Gallusovo odlikovanje. V novejšem času je igral nakmečkih turizmih, pri društvih krajanov, vinogradnikov,pri odprtju lokalnih cest. Za njegovo sodelovanje se mu je ob slovesu občina s krajevno skupnostjo v nagovoru

zahvalila. Na zadnji poti ga je pospremila njegova godbain se v čustvenem nagovoru poslovila od njega. Velikamnožica, ki ga je pospremila, pa je pričala o njegovipriljubljenosti.

Slavko OSEBIK

Letovanje v Marburgu

V šolskem letu 2014/15 sem zaključil 9. razred OŠ

Fram. Ker sem v minulih letih našo šolo uspešno zastopalna več kot 20 tekmovanjih, kjer sem dosegel 5 zlatih inveč kot ducat srebrnih priznanj, so mi za nagrado podarili10-dnevno letovanje v nemškem Marburgu.

7. avgusta smo se zvečer zbrali v Mariboru in se odpeljaliproti želenemu cilju. Tam so nas nastanili v mladinskemhotelu Jugendherberge. V Marburgu smo preživeli 5 dniin dodobra spoznali mesto ter njegovo zgodovino. Vozilismo se s kanuji po reki Lahni, ogledali smo si botaničnivrt in grad, sprejel nas je župan, zanimivi smo bili tudi zalokalne časopise, vsak dan pa smo se kopali v kopališčuAquamar in pa seveda imeli pouk nemščine.

V sredo zvečer smo spakirali kovčke in se odpeljali protiParizu. Tam je bil urnik malo bolj natrpan, saj smo imeliza zanimivo potepanje med znamenitostmi francoskeprestolnice na voljo samo tri dni. Ogledali smo sinotredamsko katedralo, slavolok zmage, muzeja d' Orsayin Louvre, Luksemburške vrtove in pa seveda znamenitiEifov stolp. Zadnji dan smo se zabavali v zabaviščnemparku Asterix, zvečer pa smo se odpravili proti domu.

Vsega tega pa ne bi bilo brez prispevka naše občine, zakar sem iskreno hvaležen!

Sašo DOMADENIK

Romanje Župnijske Karitas Ra~e

Dobri ljudje so med nami. Mnoge poznamo, mnogihpa ne. Delajo za dobro ljudi, podarjajo svoj čas, energijo,predvsem pa srce.

Nedavno nas je Župnijska Karitas sv. Jožefa Delavcapovabila na romanje. Cilj je bila Nova Štifta na

Dolenjskem, ki je posvečena Mariji vnebovzeti. To je enaizmed najlepših cerkva na Slovenskem. Prijazno vabljiva,zaradi naravne lege in izbrane baročne arhitekture, že večkot 350 let zbira romarje.

Romanje je bilo namenjeno starejšim, bolnim, predvsemtistim, ki potrebujejo na poti malo pomoči. Prav kmaluse je avtobus spremenil v kapelico, kjer smo molili,razmišljali in prepevali. Tudi za prijeten klepet je bil čas.

Koliko prošenj za zdravje, za srečo otrok in še zauresničitev mnogo drugih želja je napolnilo srca romarjev!Koliko neizgovorjene bolečine in skrbi je bilo položene vbožje roke!

Začutili smo mir in zaupanje v življenje, najpomembnejšivrednoti v starosti in bolezni. Med potjo smo se ustavilitudi v Grosuplju in si ogledali cerkev sv. Mihaela, ki jokrasi eden izmed prvih mozaikov patra Rupnika.





Za vse navedeno gre iskrena hvala vsem sodelavcem Župnijske Karitas Rače, z izjemno voditeljico na čelu. Preživelismo dan, ki je bil duhovno bogat, napolnjen z ljubeznijo in spoštovanjem. Počutili smo se prijetno in varno, saj smo naavtobusu imeli vso udobje.

Iskrena hvala tudi našemu župniku, ki je duhovni del romanja namenil teži križa v življenju - kako ga sprejeti,razumeti in osmisliti. Dragocen nam je bil tudi njegov topel in srčen odnos do vsakega posameznika.

Vedno je nekdo zadnji, kar pa ne zmanjša zahvale in spoštovanja. Ta je namenjena naši Občini Rače-Fram z njenim

vodstvom. Imajo hvalevreden odnos do vseh vrst potreb v kraju.In na koncu se še vprašajmo, kaj žene te velike, dobre ljudi, da žrtvujejo svoj čas? Kje najdejo moč in voljo, da lajšajoin lepšajo življenje mnogih ljudi v kraju? Lahko le ugibamo in se čudimo. Menim, da so šli skozi lastno trpljenje inpreizkušnje. Prav gotovo pa vedo, kako krhko in minljivo je človeško življenje in kako dobro dene človeška bližina.

Verjamem in upam v ljudski pregovor: »Dobro se z dobrim vrača«. Marta FALEŽ

Novo v Ra~ah - butik Allure odslej tudi za otroke

Na Mariborski cesti 2 in 5 v Račah se lahko oblečete in uredite od glave do petVerjetno nas že poznate. V središču Rač, v bližini osnovne šole, že četrto leto poslujemo v butiku z italijansko modo.

Ponujamo širok izbor različnih oblačil za otroke, gospode in dame, tudi za močnejše postave, različnih generacij.Oblečemo vas od začetka do konca, saj v trgovini najdete spodnje perilo, krila, hlače, obleke, bluze, majice, jope,puloverje in vrhnja oblačila. Na voljo vam je pestra izbira modnih dodatkov, ki bodo vsak dan krasili vašo zunanjost.Pozornost lahko pritegnete z zanimivimi torbami, rutami, šali, očali, nakitom, pasovi, čevlji in še čem.

Za vašo popolno postavo vam predstavljamo novo linijo; nudimo vam perilo za oblikovanje postave, modrce ternogavice. V poletnih mesecih poleg pisanih in lahkotnih oblačil ponujamo tudi kopalke.

Da ne bi bile urejene samo dame, smo tudi predstavnikom moškega spola omogočili širok izbor oblačil, od športnihdo lahkotnih, ki so primerna za vsak dan, tudi delovni. Hlače in majice, puloverji, jope in jakne so na voljo v različnihmaterialih in barvnih kombinacijah.

Pri nabavi naših prodajnih izdelkov smo pazljivi ne samo na videz izdelka, ampak tudi na kakovostne surovine inizdelave. Sledimo trendom, zato vam vsak teden pripeljemo novo kolekcijo italijanske mode, različnih stilov, nizkega insrednjega cenovnega razreda, vendar optimalne kakovosti. Trudimo se ugoditi čim širšemu krogu strank, zato pozorno

prisluhnemo vašim željam in jih poskušamo realizirati. Našim kupcem omogočamo tudi manjša popravila (ožanje inkrajšanje dolžine) - v solidnem času in seveda na naš račun.

Z željo po širitvi prodajnega programa in z namenom celovite ponudbe za vso družino pa smo konec letošnjega junija,nedaleč stran, v prostorih nekdanje pošte, odprli še trgovino, ki je prvenstveno namenjena otrokom. Slednjim ponujamotako rekoč vse, kar je pri garderobi nepogrešljivo - perilo, sete, majice, jope in plašče, čudovite oblekice za deklice ternajbolj frajerske modele za dečke, vse od 0 do 14 ali celo 16 let.

Poleg oblačil in modnih dodatkov za vso družino pa v novi trgovini ponujamo še darilni program in bazar, ki zajemapredvsem uporabna darila in najrazličnejši hišni tekstil (posteljnine, brisače, kuhinjske krpe, odeje, copate - hišne inšolske ipd.), igrače, darila ob rojstvu, krstna in rojstnodnevna darila ter izdelke za dom, s katerimi obdarjenim vzbudimoveselje in imajo praktično vrednost. Imamo tudi darilne bone, ki lahko rešijo marsikatero zadrego in obdarovancuomogočijo, da darilo izbere sam. Vaše izbrano darilo pa vam tudi brezplačno lično aranžiramo.

Želimo zadovoljiti vaše želje, zato bomo tudi v prihodnje sledili našim standardom in razvoju. Ponudbo bomo šerazširili in dodali nove prodajne programe, poskrbeli bomo za dostopnost vsem strankam, širili prodajne poti in potiobveščanja.

Ob tej priložnosti se zahvaljujemo vsem našim zvestim strankam, z obljubo, da se bomo še naprej po najboljših močehtrudili ugoditi vašim željam in potrebam.

Terezija FOŠNER

Ponudba za odrasle

Ponudba za otroke





Varstvo otrok êbelica

Pred petimi leti sem uresničila svojo dolgoletno željo- stopila sem na samostojno pot in ustanovila podjetjeVarstvo otrok Čebelica, ki ima sedež v Skokah, Kratkaulica 5, p. Miklavž na Dravskem polju.

Prostore, ki so namenjeni otrokom, sem ustreznoprilagodila njihovim potrebam in poskrbela, da soprivlačni in hkrati funkcionalni.

Na dvorišču je urejen vrt z igrali in prostor s kletkamidomačih ljubljenčkov (zajček, morski prašički).

Ker smo na mirni lokaciji, z otroki opravimo obveznesprehode v naravi (polje, gozd, športno letališče, obpotoku).

Poleg varstva, igre in vseh dodatnih dejavnosti jeotrokom na voljo tudi celotna prehrana, pri čemer jesezonska zelenjava in večina sadja z domačega vrta.Hrano pripravljam v varstvu in je dnevno sveža.

Ker je zadnja leta rodnost otrok v porastu, je številovpisov v javne vrtce pogosto večje, kot to dopuščajotamkajšnje kapacitete. Predvsem v takih primerih staršipoiščejo rešitev pri nas, kjer jim z veseljem pomagamo privarstvu in vzgoji njihovih malčkov.

Naše dosedanje izkušnje kažejo na obojestranskozadovoljstvo, kar nam daje novo energijo za nadaljnjeizvajanje te dejavnosti.

Gordana KLINC

Na Krasu je krasno Najprej smo v uredništvo pod tem naslovom prejeli

precej daljši prispevek, pospremljen z več pošiljkami fotograj. Branje potopisa, vključno z vsemi doživetji invtisi, je bilo prava poslastica - zanimivo, slikovito, vendar

preobsežno za objavo v celoti. Avtorja sta to dejstvo zrazumevanjem sprejela in pripravila skrajšano verzijo.Odločili smo se, da jo delimo z vami, saj je Kras, ki serazprostira na povsem drugem koncu Slovenije, najbržvečini naših bralcev res nekoliko manj poznan, obenem panaš in nedvomno vreden obiska. Sploh v tem času, ko zlata

in ravno prav topla sončna svetloba boža razbohotenokraško listje, ki obiskovalcu radodarno razkazuje paletonajlepših barv.

Ste dobili idejo za lep jesenski izlet? (Uredništvo)

Podaljšan vikend. Obletnica nečesa. Morda kar tako.Veliko izgovorov, da se odločiva za kratek oddih, davamožgane na 'off' in se imava preprosto 'fajn'.

Tokrat sva se odločila za Kras. Krasno! Ptički žepojejo, sonček že lepo pogreje in april je mesec cvetenjain zelenja. Oba uživava v naravi, lokalnih ponudbah,

lepotah. Ko se odpraviva na potep, si narediva okvirniplan lokalnih izzivov, in dnevi postanejo polni. Super je,da se lahko v nov dan zbudiš brez budilke, ob ljubljeniosebi, za sladico pa še - na dopustu.

Najina pot se je začela v soboto dopoldan. Prvo posto- janko sva imela v Škocjanskih jamah. Čudovita jama.Nahaja se v občini Divača. Škocjanske jame zavzemajo sprostornostjo dvoran in podzemne soteske posebno mestomed več kot sedem tisoč jamami v Sloveniji. Škocjanske

jame so bile zaradi izjemnega podzemnega kanjona,temeljnih raziskav kraških pojavov, bogate arheološkedediščine ter edinstvene naravne in kulturne dediščine že leta1986 vpisane v seznam svetovne dediščine pri UNESCO,

od leta 1999 kot največje podzemno mokrišče na svetuv Ramsarsko konvencijo, od leta 2004 pa kot biosfernoobmočje Krasa tudi v program MAB (človek in biosfera).Jame lepšajo raznobarvni orjaški kapniki različnih oblik,zavese in prelepe ponvice. Skozi Škocjanske jame teče rekaReka, ki daje celotni podobi poseben pečat. Fotograranjev jami je prepovedano, zato si lahko pogledate spletnostran (www.park-skocjanske-jame.si).

Najina pot se je nadaljevala proti Tomaju, vendar svase ustavila v Lokvi, kjer je vojaški muzej Tabor (www.vojaskimuzejtabor.eu). V muzeju se nama posvetilastnik Srečko Rože in med ogledom dobiva veeliiikoooinformacij iz prve in druge svetovne vojne, Soškefronte, razstav uniform skozi čas… Muzejska zbirka je zasnovana tako, da je človek postavljen na sredinodesno in levo usmerjenih političnih strani. Muzej je bilodprt za javnost leta 1994 in od tega časa odlikovan s 86plaketami in priznanji. Lastniku je priznanje podelil tudiNATO. Vse, kar lahko na kratko rečeva, je: kdor spoznaSrečka Rožeta, bo čez nekaj ur bogatejši za veliko vojnihin povojnih informacij. Skozi njegovo zbirko bi se moralsprehoditi vsak Slovenec.

Odpeljala sva se proti rodnemu kraju Srečka Kosovela,v Tomaj. Nastanila sva se na krasni domačiji Škerlj, vzavetju grička Tabor z značilnim kraškim dvoriščem. Od

tod seže pogled na Kras in njegove vinograde. Družinase s kmetijstvom ukvarja že več generacij, saj prvi zapisio njej segajo v leto 1630. Vse od takrat se Škerljevipreživljajo z vinogradništvom, pridelavo pršuta, sadja inzelenjave, ob tem pa še s čebelarjenjem. Od leta 1995 seukvarjajo s kmečkim turizmom; gostom ponujajo domačespecialitete in prenočišča. Pri njih lahko spoznavajosuhomesne specialitete kot so pršut, panceta, klobase,ošokolo, sušene na kraški burji, in okušajo edinstven teranter druga odlična vina. Na domačiji je mogoče tudi kupitivina, pršut in druge mesnine ter med, domače sokove,marmelade in sezonsko sadje.

Prvo jutro na Krasu je bilo sončno. Zajtrk in postrežba

domača. Naredila sva približen načrt raziskovanja za tistidan. Z avtomobilom sva se odpravila v naravo Krasa, vkraške vasice, med domače ljudi, njihove dobrote inustvarjene umetnine. Čeprav sva z avtom naredila pičlih 30





km, sva postala bogatejša za veliko kraških lepot in dobrot.Obiskala sva turistično pisarno v Dutovljah, kjer

sva se opremila z veliko letaki domačih ponudnikovin kolesarskih ter pohodniških zemljevidov. Prijaznadelavka v turistični pisarni nama je predstavila čudovitopravljico o Krasu in njegovih ljudeh. Na dvorišču je

namreč postavljen Pepin kraški vrt, idejna zasnova terizvedba načrta in vrta Boruta Benedejčiča, hortikulturistaiz Sežane.

Zgodba, ki spremlja predstavitev skromnega kraškegavrta, namreč govori o prebivalki skromne kraške hiše indvoriščnega vrta, Pepi, ki spoštuje naravo, živi v skladuz njenimi zakoni v prečudoviti, a skopi, sušni in kamnitikraški pokrajini s skromnim rastlinjem, ki ga pogosto bičakraška burja. Tu je tudi arhitektura podrejena pokrajini inljudje so od nekdaj znali poiskati način za preživetje obpomanjkanju vode. Pepin kraški vrt nosi veliko sporočilovsem obiskovalcem. Pepin kraški vrt je v Londonu (naprestižni razstavi RHS Hampton Court Flower Show

2009) dobil zlato medaljo in bil izbran za najboljšega vsvoji kategoriji!

Pepin kraški vrt

Pravljica o Krasu in njegovih ljudeh je sedaj na ogled nadvorišču Bunčetove domačije v Dutovljah.

Naslednja postojanka je bila vasica Pliskovica. V lepourejeni 400 let stari kraški domačiji je tudi Youth HostelPliskovica, kjer nudijo 45 ležišč, kamp, opremljenokuhinjo, prostorno dvorišče z igrišči, večnamenskodvorano, izposojo koles.

V vasici Kobjeglava sva poiskala pršutarno Ščuka,kjer so se od leta 1801 iz roda v rod sušile pršut in ostalemesnine. Ščukovi imajo lastno pršutarno. Nikakor nesmeš zapustiti njihovega dvorišča, če ne poskusiš njihovih

mesnih dobrot in terana. Zelo pa je posebna edinstvena250 let stara murva, ki jo vsako leto lepo obrezujejo. Todrevo na Ščukovem dvorišču daje senco v obliki gobe.

250 let stara murva pred pršutarno Ščuka

Ko sva se prijetno okrepčala, sva nadaljevala pot dovasice Štanjel. V tej utrjeni vasi so mnogi puščali svojesledi. Rimljani, Turki, Benečani, Habsburžani in drugiso hoteli Štanjel imeti zase, a ta je iskal človeka, ki biga razumel in spoštoval. Duša Štanjela je prepoznalavztrajnost in kljubovalnost Kraševca, v njem je našla

svojega ustvarjalca. Majhna vasica ponuja obiskovalcu naogled Štanjelski grad, sezidan v srednjem veku, Ferrarijevvrt, galerijo Lojzeta Spacala, veliko arhitekturnih delMaksa Fabiania, cerkev sv. Danijela iz 15. stoletja. Nakrižišču ulic stoji skromna nadstropna kraška hiša, kiodraža značaj ljudske arhitekture.

Ob poti domov, proti najinemu začasnem bivališču, svav Dutovljah obiskala še Borisa Lisjaka, ki je nedvomnopionir in vzornik mnogim vinogradnikom na temnajlepšem koščku planeta, Krasu. V vinski kleti domačijeLisjak zorijo vrhunska vina v hrastovih sodih, dokler nisogodna za polnitev v lične steklenice, ki jih je oblikovalOskar Kogoj. Številna priznanja, odlikovanja, medalje,

zlata odličja, enajst šampionov, prva mesta na ocenjevanjihvin in ne nazadnje viteški red in someljejstvo, pričajo oneizmerni ljubezni Borisa Lisjaka do trte in izjemnemznanju pri negovanju žlahtne kapljice v vinski kleti.

Turistična kmetija in vinska klet Borisa Lisjaka

Še ena noč na kmetiji je za nama, z njo pa tudi nakupdomačih kraških dobrot za domov. Preveva naju želja in

sklep: »Tukaj nisva zadnjič«.Ogledala sva si še več kot 230 let staro vinsko trtosorte refošk na Turkovi domačiji v Šepuljah, ki dajeKraševcem avtohtono vino teran, zaščiteno s priznanimtradicionalnim poimenovanjem. Nato sva se odpravilaodkrivati skrivnosti Krasa v 'živi muzej Krasa', ki senahaja na stičišču med Sežano, Lipico in slovensko-italijansko mejo (Sežana - Bazovica; stara avstro-ogrskacesta). Tam so apnenčasta tla, voda, severovzhodniveter (burja) ter vplivi Mediterana ustvarili krajino, ki jo je skozi stoletja sooblikoval človek tako, da je čistilgmajno, zlagal kamenje v griže, suhe zidove in pastirskehiše ter gradil kale za napajanje živine. Živi muzej Krasa

je prostor raziskovanja in rekreacije, zato moramo ponjegovih poteh stopati z občutkom radosti, vedoželjnosti,predvsem pa z občutkom varovanja narave in kulturnedediščine.





Območje živega muzeja Krasa

Seveda pa naju je ob kuncu najinega izleta mojamladostniška ljubezen do konj pripeljala do lipicancevin Lipice - kraja slovenskega ponosa. Beli lepotci so bilina paši in z nasmehom sva opazovala, kako čudovite inveličastne živali so.

Lipica in lipicanci

Na trati pred pašnikom sva se v pozitivni energijizleknila na 'deko' in počivala.

Domov sva prispela polna novih lepih vtisov. In ko sonaju ljudje spraševali, kako je bilo, sva imela samo edenin edinstven odgovor: »Na Krasu je res krasno!« Slovenijaima veliko lepot in nikoli ni prepozno, da jih začnemoodkrivati in raziskovati. Pa srečno pot!

Katarina in Marko KAC

Kuba

Trenutno nimam veliko časa. V bistvu se mi vedno zdi,da nimam veliko ali pa vsaj dovolj časa. Najprijetnejšičas preživim na vlaku. Zadnje leto je bilo eno najboljšihv mojem življenju tudi zaradi časa, ki sem ga preživela navlaku. Vlak je prostor, kjer lahko v miru berem, poslušamglasbo ali pa preprosto opazujem okolico, ki je v Slovenijivedno čudovita. Nudi ti čas za razmišljanje.

In današnje potovanje bom izkoristila za kratek potopisoziroma ne preveč podroben popis nekaj najlepšihspominov, ki jih imam na neko, od naše precej drugačno,deželo. Na deželo, kjer vlaki razdalje premagujejo vdnevih, ne urah; pa ne zato, ker so mesta tako oddaljenaeno od drugega. Na z naravo bogato in kulturno precejraznoliko deželo. Na deželo z najbolj zanimivo in razvpitozgodovino, kar jih ena sama država premore. Na deželo, okateri smo vsi že slišali govoriti, prav poseben pečat pa tipusti le, če jo zares obiščeš. Kuba!

Turistične agencije jo že nekaj let prodajajo kot deželov zadnjih vzdihljajih svoje pristnosti in turisti se res tjapodajajo zato, da bi ujeli še poslednje trenutke 'pravega

kubanskega komunizma'.Kuba je dežela tisočerih obrazov. Na otoku se, ravno

zaradi razburljive zgodovine, mešajo vse rasne skupine:belci, ki so potomci španskih kolonialistov, črnci, ki sobili tja pripeljani za sužnje na plantažah sladkornegatrsa, tobaka in riža, in rumenokožci (sploh iz deželkomunizma, kot je Kitajska), ki so prišli tja po uradniodpravi suženjstva, kot poceni delovna sila. Domorodci,ki so Kubo naseljevali že pred prihodom Špancev, sordečekožci, ki prav tako spadajo v rumeno rasno skupino.V rasni pestrosti je na Kubi moč uživati na vsakemkoraku. Zaradi podnebja se več svetlokožcev zadržujena severozahodni strani otoka, kjer je vročina nekoliko

prizanesljivejša, in več temnokožcev na jugovzhoduotoka, kjer že vegetacija nakazuje na bolj vroče podnebje.Južneje kot potuješ, bolj kubanski se ti zdi otok.

NAŠA POTOVANJA





Prestolnica, Havana, tako kot naša Ljubljana, utripadrugače kot ostali deli države. Ne morem trditi, da nikubanska, vendar se mi je zdela precej drugačna od drugihdelov otoka. Kubanske ideje in miselnost se nekolikoporazgubijo, ker se po Havani vsakodnevno potikaogromno turistov. Še vedno pa te iste ideje in miselnost

trdno prebivajo v slehernem Kubancu, čeprav navzvenmorda niso tako opazne.Glavna mesta najbolj občutijo turizem, celotna država

pa se mu je prepustila šele v zadnjih dveh desetletjih, takoda so bile spremembe res nagle. Ljudje in država sama seniso utegnili prilagoditi ali pa sprotno prilagajati hitremuspreminjanju, ki ga je zahteval naval turistov. V Havanizaradi množic ljudi vlada še večja zmeda kot drugod podržavi. Po drugi strani pa so nekatere stvari, ker gre zaprestolnico, tam najbolj urejene. Havansko zdravstvo je vsekakor znatno kakovostnejše kot zdravstvo drugodpo Kubi. Pogajanje o cenah je moč izkusiti na vsakemkoraku, računov se ne uporablja, transport je večni

problem, za turiste pa je najbolj žalostno, da jih velikodomačinov vidi kot premikajoče se denarnice in bi iz njihradi iztisnili še zadnji peso. Kapitala se tudi v komunizmune branijo. Ernest Hemingway in sledi, ki jih je pustil vkubanski prestolnici, so edini razlog, zakaj sem si splohželela preživeti več kot en dan v Havani.

Drugod je precej drugače. Zdaj, po koncu potovanjain po vseh pogovorih z nešpansko govorečimi turisti naKubi, lahko suvereno rečem, da je odličnost izkušnje sKubo neposredno povezana z znanjem njihovega jezika,torej španščine. Sama nisem dobra v veliko stvareh,španščino pa si vsekakor štejem za eno svojih najboljšihkvalitet in na Kubi mi je prišla več kot prav.

Medtem ko sva se skupaj z mamo mudili na Kubi, se jeodprlo ameriško veleposlaništvo in ameriška zastava se jedvignila kot spodbuda k nadaljnji otoplitvi odnosov medsosedama, vendar se Kuba še ne bo tako hitro spremenila.Pravi ali nepravi, komunizem na Kubi še živi in moč ga jezaznati na vsakem koraku. Gre za generacije ljudi, katerihizobrazba je bila osredotočena na Kubo. Žalostno dejstvo je, da v Sloveniji pri geograji in zgodovini snov o našidomovini pri učencih in dijakih ni najbolj priljubljena. NaKubi je drugače, tam ljudje le redko poznajo stvari izvenmeja komunizma. Vedo, kje je Rusija, kje je Kitajska,ko pa so me vprašali, od kod sem jaz, sem jim Slovenijonajlažje predstavila kot bivšo republiko Jugoslavije,

deželo komunizma torej. Na Kubi se pri zgodovini ingeograji učijo izključno o Kubi. Geografsko gledano segovori zgolj o podnebju na Kubi, rastlinstvu na Kubi ino prebivalstvu Kube. Pri zgodovini Kube se seveda dajevelik poudarek dogodkom zadnjih 56 let, let po revoluciji.Let Fidela Castra. Na Kubi se vse deli na obdobji pred inpo Castrovi revoluciji.

Komunizmu in zgodovini Kube sem namenila žeprecej besed, ker pa je bil obisk Kube zame počitniškoobarvan, bom od zdaj naprej raje pisala o lepotah, ki sem jih imela priložnost videti, in o dogodivščinah, ki sem jihdoživela. Rada bi zapisala vse, da bodo besede, tudi kobodo spomini že bledeli, še vedno živo orisovale svet, po

katerem sem potovala.Celotno potovanje je bilo ogromen kompromis mednama z mamo in s ponosom lahko rečem, da sem sama

potegnila daljši konec. Odkljukali sva večino lokacij, kisem si jih želela videti. Zadnjih pet dni je bilo po maminiizbiri preživetih v hotelu v Varaderu, sicer pa so obveljalemoje želje. Zadnje dni sva torej preživeli v udobju,kar je po skoraj mesecu dni potovanja obema več kotodgovarjalo.

Veliko turistov pride na Kubo samo na sproščanje obmorju, vendar Kuba ni zgolj čudovita plaža, privlačnimoški, avtomobili iz 60-ih let in hitri gibi salse, Kubese znotraj resorta sploh ne more doživeti. Na primer, daima avtobus večurno zamudo, da za pranje desetih kosovperila odšteješ 'samo' osem evrov, da stojiš v vrsti predbanko tudi do več ur in da te domačini v svoji dnevni sobiučijo salse - takrat res doživljaš Kubo z vsemi dobrimi inslabimi pridihi.

Od severa do juga in nazaj - takšen je bil okvirni načrt.Najprej sva se nameravali z juga nazaj na sever vrnitiz letalom. Osebno se ne tako novega in neučinkovitoprebarvanega sovjetskega letala ne bi branila, vendarle zato, ker bi me spominjalo na eno izmed mnogihdogodivščin Indiane Jonesa. Tudi na vlak se zaradinjegove nepredvidljivosti (nama pa so bili dnevi na Kubidragoceni) nisva mogli zanesti. Tako sva celotno Kuboprepotovali z avtobusom. Tovrstni prevoz ti zagotovikoristna poznanstva, zanimive pogovore s prijetnimiljudmi in, seveda, mnogo unikatnih zgodb popotnikov zvsega sveta.

Bivali sva v več mestih; razen v Havani in Varaderu

nikjer dlje kot tri dni, tako da je bilo potovanje res aktivno.





Mudili sva se pri čudoviti družini v Cienfuegosu, kjerse je 2-letni deček v samo dveh dneh izredno navezalna naju. Mama mu je pela uspavanke, jaz pa sem selahko z njim pogovarjala in igrala, ker sva govorila isti jezik. Kar mi bo posebej ostalo v spominu, je, da imanjegov dedek, gospod Felipe, celotno sobo namenjeno

kanarčkom. Liudmila, lastnica hiše, je zaslužna za to,da je bilo nadaljevanje potovanja tako uspešno. Kotprva gostoljubna Kubanka na najini poti je namreč mojenavdušenje nad Kubo znatno povečala.

Vasice Trinidad, ki se ji kljub njeni majhnosti ne izogneniti en popotnik, sem se tudi jaz izredno veselila. Gre zaprostor, ki se je ustavil v času. Tam so ceste iz kamna, neiz asfalta, prevozi se še vedno opravljajo s kočijami in nez avtomobili. Na vsakem koraku, iz treh različnih strani,se sliši kubanska glasba.

Na Camaguey, mesto, ki ni ob vodi, me veže edenmojih najlepših spominov. Tam nisva preživeli velikočasa, bil je le postojanka na poti, ki je za počasne in

nepredvidljive avtobuse izredno dolga. Iskreno me veseli,da sva se ustavili tam. Veliki lonci, zgolj za okras, stojijona vsakem koraku, ulice pa so ožje kot v Piranu in boljporazgubljene med hišami (v zmedo piratom, ki so mestonekoč ogrožali). V vsakem mestu na Kubi je centralnipark poimenovan ali po Carlosu Manuelu Céspedesu alipa po Joséju Martíju, dvema pomembnima osebnostnimav kubanski zgodovini. Osrednji parki so srca kubanskihmest. Tam se zbira največ ljudi in tam se največ dogaja.Ob parku se nahajajo najlepše ter najbolj pomembnezgradbe in ulice. Od tam se lahko peš sprehodiš do večinenajpomembnejših znamenitosti. Camaguey ima zagotovoenega najlepših centralnih parkov, kar sem jih kdaj videla.

Mesto je sicer precej veliko, ima več trgov, vsi pa so medseboj povezani z večjimi ulicami. Camaguey ima posebnomesto v mojem srcu tudi in predvsem zaradi čudoviteženske po imenu Migdalia. Pri njej sem pila najboljšiguavin sok (stiska ga sama) in imela najbolj čisto sobo navsej Kubi. Njena dobrota in prijaznost bosta večno bistrilispomin na Camaguey.

Edino mesto, poleg Havane, za katerega sem slišala,že preden sem hodila po kubanski zemlji, je nikoli spečemesto Santiago de Cuba. Tja sva prispeli sočasno zzačetkom karnevala, ki je bil letos še prav poseben, ker jemesto praznovalo 500. obletnico svoje ustanovitve, zaradičesar so ga do zadnjega dne urejali. Festival je bil letos

daljši, zadnji dan pa posvečen proslavi ob doseženem jubileju kubanskega Santiaga. V mestu je v tem časuvladala norišnica. Polovica cest je bila zaprta, na ulicahpa se je 24. 7. trlo ljudi, sploh zvečer in ponoči, ko se jeplesalo, pilo, jedlo in zabavalo. Pravo nasprotje živahnostimesta pa je bilo bivanje pri precej umirjeni družini: prigospodu Ramónu in njegovem sinu Ramónu. Od vsehljudi na Kubi mi bosta prav ta ostala v najglobljemspominu. V zgolj treh dneh sem se počutila in živela kotpolnopravni član družine. Vsak dan sem, ne da bi moralaprositi, dobila narezan ananas, skupaj smo preživljalipopoldneve in klepetali pozno v noč. Oba, predvsem sin,ki je mojih let, sta zelo očitno spreminjala svoje načrte,

da sta bila lahko več z nama. Od vseh Kubancev, ki sva jih spoznali, sta bila edina, ki sta znala govoriti angleško,tako da je lahko do besede končno prišla tudi moja mama.

Na skrajnem jugu Kube stoji mestece, ki slovi po svojilepoti ter zaradi mnogih izlivov rek po bujni in zeleninaravi. To majhno mesto sliši na ime Baracoa. Tudi tamse je čas ustavil, vendar v drugačni luči kot v Trinidadu.Mesto je zaradi gorskih pregrad precej odmaknjeno oddrugih delov otoka, zato se življenje tam odvija drugače.

V vsakem kubanskem mestu se vsak dan pleše, tudi vBaracoi. Mesto pa kljub svoji živahni kubanskosti dišitudi po miru in spokojnosti, ki jo nudita neokrnjena naravain čudovito morje.

Na poti proti severu sem si želela obiskati še mestoSanta Clara, ki je slavno predvsem po grobu ErnestaGuevare. Ko so v 90. letih Kubanci končno dobili nazajposmrtne ostanke v Boliviji umorjenega revolucionarjaCheja, so se odločili njegov mavzolej zgraditi v temmestu. V njem sicer nisva preživeli veliko časa, ker svase od tam vozili do obale ali do drugih znamenitosti. Naseveru province Villa Clara se nahaja Cayo Santa María,kamor sva se podali na kopanje. Mene je bolj kot plaža in

morje navdušilo barvito mestece, v katerem smo naredilile kratek postanek. Čeprav sem tam preživela manj koturo in sem si uspela ogledati in fotograrati zgolj glavnipark, sem se v mesto Remedios naravnost zaljubila.Stavbe, ki obkrožajo ogromen park, vsaka v svoji barvi,skupaj ustvarjajo pristen vtis latinskoameriškega mesta(vsaj v moji predstavi precej povprečnega mesta vLatinski Ameriki). Oboki, velika okna in prostorne hišeokoli parka so me popeljale v najlepšo telenovelo, pa šeljudje so me nagovarjali v španščini.

V Santa Clari sva bili pri družini, kjer sva bivali, sprejetina prav poseben način. Ricardo, lastnik hiše, se ukvarjaizključno s turizmom, tako da je bil do naju še toliko bolj

pozoren. Z njim sem izmenjala največ besed, oba svanamreč precej komunikativna. Posvetil se mi je v tolikšnimeri, da sva skupaj naredila krajši seznam španskih besed,ki jih prej še nisem poznala.

Vsako potovanje se enkrat tudi konča. Po tem, ko svazadnji dan preživeli v družbi Sache, ki nama je Havanopokazala v popolnoma drugačni luči in naju spet navdušilanad njo, sva se v poznih večernih urah vkrcali na letalo, kinaju je, sicer s postanki, popeljalo v najino domovino. Vdržavo, kamor se je vedno res lepo vrniti.

Tudi vlak, ki me je navdahnil k pisanju, je že zdavnajprispel v kraj, kamor se je vedno res lepo vrniti. Domov.

Neja BOROVNIK DUH

OBVESTILO

Zaradi prostorske omejitve in/ali zamujenegaskrajnega roka za oddajo prispevkov v tokratnihNovicah nismo mogli objaviti vseh zapisov, ki ste jihposredovali na naš naslov.

V kolikor bo mogoče, bomo aktualne vsebineobjavili v kateri od naslednjih številk našega glasila.

Avtorjem se zahvaljujemo za razumevanje.

Uredništvo





Documents

Novice Občine Rače - Fram – SEPTEMBER 2015