O C E N A...stavek v zvezi s podnebnimi spremembami 19. 10. 2012 15. V poglavju tri v točki 3.14.7 je v zadnjem odstavku dodan nov zadnji stavek v zvezi s podnebnimi spremembami 19

Ministrstvo za obrambo RS Izpostava URSZR Kranj Ocena ogroženosti zaradi naravnih in drugih nesreč na območju Gorenjske

Verzija: 3.1 09.09.2015

1

REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OBRAMBO UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA ZAŠČITO IN REŠEVANJE

Izpostava Kranj

Nazorjeva 1, 4000 Kranj T: 04 281 73 30 F: 04 238 18 59 E: [email protected] www.sos112.si/kranj

O C E N A OGROŽENOSTI ZARADI NARAVNIH IN

DRUGIH NESREČ NA OBMOČJU GORENJSKE

Verzija: 7.0

(Dopolnjena verzija 7.1)



Naziv organa Podpis Datum Ažuriral Izpostava Uprave RS za zaščito in

reševanje Kranj Jernej HUDOHMET

846-47/2013-3-DGZR

16. 02. 2012 19. 10. 2012 03. 09. 2013 08. 04. 2015 09. 09. 2015

Skrbnik Izpostava Uprave RS za zaščito in reševanje Kranj

Janez PRAŠIČEK

Kranj, marec 2010


Verzija: 3.1 09.09.2015

2

K A Z A L O

1.0.0. UVOD 5

2.0.0. DEMOGRAFSKE, GEOGRAFSKE IN UPRAVNE ZNAČILNOSTI GORENJSKE REGIJE 6

2.1.0. Pregled občin – demografske in geografske značilnosti 6

2.2.0. Podnebne in hidrološke značilnosti 7

2.3.0. Geološke in seizmološke značilnosti 8

2.4.0. Upravna organiziranost in pregled organiziranosti Civilne zaščite 10

3.0.0. OCENE OGROŽENOSTI 15

3.1.0. Ocena potresne ogroženosti 16

3.2.0. Ocena ogroženosti zaradi nevarnih snovi 17

3.3.0. Ocena ogroženosti zaradi požarov 23

3.4.0. Ocena ogroženosti zaradi poplav 29

3.5.0. Ocena ogroženosti zaradi plazov 37

3.6.0. Ocena ogroženosti zaradi snežnih plazov 41

3.7.0. Ocena ogroženosti zaradi neeksplodiranih ubojnih sredstev 45

3.8.0. Ocena ogroženosti zaradi jedrske ali radiološke nesreče 47

3.9.0. Ocena ogroženosti zaradi železniške nesreče 53

3.10.0. Ocena ogroženosti zaradi nesreče zrakoplova 54

3.11.0. Ocena ogroženosti ob pojavu posebno nevarnih bolezni živali 55

3.12.0. Ocena ogroženosti zaradi terorizma 56

3.13.0. Ocena ogroženosti ob nesreči v cestnem predoru 61

3.14.0. Ocena ogroženosti ob množičnih nesrečah na avtocesti 67

4.0.0. ZAKLJUČEK 73

5.0.0. PREGLED UPORABLJENIH VIROV 75


Verzija: 3.1 09.09.2015

3

Dopolnjena verzija 7.1

Zap. št.

Dopolnjeno/ažurirano (poglavje, točka)

Datum

1. V poglavju ena v točki 1.0.0. so bile ažurirane zakonske podlage ocene 16. 02. 2012 2. V poglavju dva v točki 2.1.0. je prenovljena tabela število prebivalcev 16. 02. 2012 3. V poglavju dva v točki 2.3.0. je dodan nov tretji odstavek v zvezi s

temeljno karto potresne ogroženosti Slovenije in dodana je nova slika, Slika 1: Karta intenzitet EMS – 98. S tem se vse nadaljnje slike preštevilčijo

16. 02. 2012

4. V poglavju dva v točki 2.4.0. je prenovljena slika 6 16. 02. 2012 5. V poglavju tri so prenovljene tabele 16. 02. 2012 6. V poglavju tri v točki 3.1.3. je dodana nova slika, Slika 9: Projektni

pospeški tal. 16. 02. 2012

7. V poglavju tri v točki 3.2.2. je prenovljena slika 11 16. 02. 2012 8. V poglavju tri v točki 3.2.3. sta popravljena prvi in tretji odstavek v zvezi z

viri manjšega in večjega tveganja po Direktivi Seveso II 16. 02. 2012

9. V poglavju tri v točki 3.2.8. so bile v prvem odstavku dodane novele k Zakonu o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami

16. 02. 2012

10. V poglavju tri v točki 3.2.9. je bila v prvi alineji popravljena številka priloge

16. 02. 2012

11. V poglavju tri v točki 3.4.7. je popravljen zadnji odstavek v zvezi z visokimi pregradami

16. 02. 2012

12. V poglavju tri v točki 3.6.1. je popravljen zadnji odstavek v zvezi z žrtvami snežnih plazov

16. 02. 2012

13. V poglavju tri v točki 3.7.4. so bile v drugem odstavku dodane novele k Uredbi o organiziranju , opremljanju in usposabljanju sil za zaščito, reševanje in pomoč

16. 02. 2012

14. V poglavju tri v točki 3.9.1 je bila v prvem odstavku dodana novela k Zakonu o varnosti v železniškem prometu

16. 02. 2012

15. V poglavju tri v točki 3.9.9. dodana nova tretja alinea v zvezi z Zakonom o varnosti v železniškem prometu in dodana je še nova zadnja alinea v zvezi z Državnim načrtom zaščite in reševanja ob železniški nesreči, verzija 3.1

16. 02. 2012

16. V poglavju tri v točki 3.12.5. sta popravljena tretji in četrti odstavek v zvezi z viri manjšega in večjega tveganja po Direktivi Seveso II

16. 02. 2012

17. V poglavju tri v točki 3.13.2. je nova slika 24 16. 02. 2012 18. V poglavju tri v točki 3.13.9. sta dodani novi tretja in peta alinei v zvezi z

obratnima načrtoma zaščite in reševanja ob nesreči v predoru Karavanke in Ljubelj

16. 02. 2012

19. V poglavju tri v točki 3.14.1. je pri »množični nesreči« popravljen drugi odstavek v zvezi z avtocestnimi odseki na gorenjski avtocesti in prenovljena je slika 25

16. 02. 2012

20. V poglavju tri v točki 3.14.3. je popravljen tretji odstavek v zvezi s stopnjo ogroženosti

16. 02. 2012

21. V poglavju tri v točki 3.14.4. je popravljen drugi odstavek v zvezi s pogostnostjo množičnih nesreč na avtocestah

16. 02. 2012

22. V poglavju tri v točki 3.14.9. je dodana nova zadnja alinea v zvezi Obratnim načrtom zaščite in reševanja ob množični nesreči na avtocesti na območju ACB Hrušica

16. 02. 2012

23. V poglavju pet so vneseni novi viri na podlagi katerih je izdelana prenovljena ocena ogroženosti

16. 02. 2012


Verzija: 3.1 09.09.2015

4


1. V poglavju dva v točki 2.1.0. so dodani novi četrti, peti in šesti odstavek v zvezi neugodno poselitvijo

19. 10. 2012

2. V poglavju dva v točki 2.2.0. so dodani novi peti, šesti, sedmi, osmi in deveti odstavek v zvezi s podnebnimi spremembami v regiji

19. 10. 2012

3. V poglavju tri v točki 3.2.7. je dodan nov zadnji odstavek v zvezi s verjetnostjo pojavljanja nesreč z nevarnimi snovmi zaradi podnebnih sprememb

19. 10. 2012

4. V poglavju tri v točki 3.3.6. je dodan nov zadnji odstavek v zvezi s podnebnimi spremembami

19. 10. 2012

5. V poglavju tri v točki 3.4.4. je bil dodan nov zadnji odstavek in nova Slika 15 v zvezi s podnebnimi spremembami

19. 10. 2012

6. V poglavju tri v točki 3.4.6. je dodan nov zadnji odstavek v zvezi z verjetnostjo poplav

19. 10. 2012

7. V poglavju tri v točki 3.5.2. je dodan nov zadnji odstavek v zvezi s podnebnimi spremembami

19. 10. 2012

8. V poglavju tri v točki 3.5.5. je dodan nov zadnji odstavek v zvezi z verjetnostjo pojavljanja zemeljskih plazov

19. 10. 2012

9. V poglavju tri v točki 3.6.6. je dodan nov zadnji odstavek v zvezi s verjetnostjo pojavljanja snežnih plazov zaradi podnebnih sprememb

19. 10. 2012

10. V poglavju tri v točki 3.8.6. je dodan nov zadnji odstavek v zvezi z verjetnostjo pojavljanja jedrskih ali radioloških nesreč v primeru podnebnih sprememb

19. 10. 2012

11. V poglavju tri v točki 3.9.7. je dodan nov zadnji odstavek v zvezi s prilagajanjem na podnebne spremembe

19. 10. 2012

12. V poglavju tri v točki 3.10.7. je dodan nov zadnji odstavek v zvezi s pojavljanjem nesreč zrakoplovov zaradi povečanja pogostosti ekstremnih vremenskih dogodkov

19. 10. 2012

13. V poglavju tri v točki 3.11.6. je dodan nov zadnji odstavek v zvezi s pojavljanjem kužnih bolezni pri živalih zaradi zvišanja temperatur in ogrevanja ozračja

19. 10. 2012

14. V poglavju tri v točki 3.13.7. je v zadnjem odstavku dodan nov zadnji stavek v zvezi s podnebnimi spremembami

19. 10. 2012

15. V poglavju tri v točki 3.14.7 je v zadnjem odstavku dodan nov zadnji stavek v zvezi s podnebnimi spremembami

19. 10. 2012

16. V poglavju pet je vnesen novi viri na podlagi katerega je izdelana prenovljena ocena ogroženosti

19. 10. 2012


1. Na podlagi Državne ocene ogroženosti ob pojavu posebno nevarnih

bolezni živali št. 842-5/2011-56, z dne 20. 11. 2012 je bila prenovljena točka 3.11.0. Ocena ogroženosti zaradi množičnega pojava kužnih bolezni pri živalih. Točka 3.11.0. se po novem glasi: Ocena ogroženosti ob pojavu posebno nevarnih bolezni živali«. Odobrena in sprejeta 2. 9. 2013

03. 09. 2013

2. Na podlagi samostojnih verzij ocen ogroženosti: ob pojavu posebno nevarnih bolezni živali, potresne ogroženosti, zaradi nesreče zrakoplova in zaradi železniške nesreče se bile te v skupni oceni izbrisane

08. 04. 2015

3. Zaradi spremembe pri SEVESO zavezancih ažurirana Ocena ogroženosti zaradi nevarnih snovi, Ocena ogroženosti zaradi požarov in Ocena ogroženosti zaradi terorizma

09. 09. 2015


Verzija: 3.1 09.09.2015

5

1.0.0. UVOD Ocena ogroženosti zaradi naravnih in drugih nesreč na območju Gorenjske je izdelana v skladu z določili Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (Uradni list RS, št. 51/06-UPB1 in 97/10) ter v skladu z določili Navodila o pripravi ocene ogroženosti (Uradni list RS št. 39/95). Vsebinsko je ocena sestavljena iz petih osnovnih delov in sicer: − Uvodnega dela, kjer je na splošno predstavljena Ocena ogroženosti zaradi naravnih in drugih

nesreč na območju Gorenjske. − Demografsko, geografsko, upravnega dela, kjer so navedeni osnovni geografski, demografski,

upravni in drugi podatki, ki so podlaga za lažje razumevanje predlaganih ukrepov za zaščito, reševanje in pomoč oziroma odpravljanje posledic nesreč, ki so nakazani v zaključkih ocene ogroženosti za posamično nesrečo.

− Dela kjer so razdelane ocene ogroženosti, kjer na osnovi podatkov iz raziskav in študij ter

drugih strokovnih podlag, podajamo podatke o posamičnih virih nevarnosti za vse nesreče (možne vzroke za nastanek nesreč, verjetnosti ponavljanja nesreč, poteku in možnem obsegu, verjetnih posledic nesreče....) in oceno stopnje ogroženosti občin v regiji po posamičnih nesrečah ter predlagamo zaključke in usmeritve za organiziranost zaščite in reševanja. Pri izdelavi ocene ogroženosti smo upoštevali, da je za območje Gorenjske regije najpomembnejša izdelava ocen ogroženosti za naslednje nesreče:

- potresu, - nevarne snovi, - požare, - poplave, - zemeljske plazove, - snežne plazove, - jedrske ali radiološke nesreče, - neeksplodirana ubojna sredstva, - železniške nesreče, - nesreče zrakoplova, - pojavu posebno nevarnih bolezni živali, - terorizem, - nesreče v predoru, - množične nesreče na avtocesti.

− Zaključni del ocene ogroženosti vsebuje pregled ogroženosti posamičnih občin v regiji glede na

ogroženost po vseh predvidenih nesrečah. Poudariti moramo, da je bila ocena ogroženosti Gorenjske regije izdelana na podlagi obstoječih pisnih strokovnih virov in bazah podatkov. Velja poudariti, da seveda nimamo popolnega pregleda nad omenjeno literaturo, zato so nekateri strokovni podatki morda malce zastareli. Pri izdelavi ocene ogroženosti Gorenjske regije smo upoštevali tudi vse do sedaj izdelane ocene ogroženosti lokalnih skupnosti na Gorenjskem.

− Pregleda uporabljenih virov, kjer so navedeni vsi viri na podlagi katerih je ocena izdelana.


Verzija: 3.1 09.09.2015

6

2.0.0. DEMOGRAFSKE, GEOGRAFSKE IN UPRAVNE ZNAČILNOSTI

GORENJSKE REGIJE 2.1.0. Pregled občin – demografske in geografske značilnosti Na območju Izpostave Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje Kranj živi 199.139 prebivalcev, na skupni površini 2.136 km2. Na območju Gorenjske regije je ustanovljenih 18 občin (BLED, BOHINJ, CERKLJE na Gorenjskem, GORENJA VAS-POLJANE, GORJE, JESENICE, JEZERSKO, KRANJ, KRANJSKA GORA, NAKLO, PREDDVOR, RADOVLJICA, ŠENČUR, ŠKOFJA LOKA, TRŽIČ, ŽELEZNIKI, ŽIRI in ŽIROVNICA). Pregled števila prebivalcev in velikosti površin pa je po občinah naslednji:

Občina Število površina prebivalcev (km2)

1. BLED 8.131 70 2. BOHINJ 5.287 334 3. CERKLJE na Gorenjskem 7.011 78 4. GORENJA VAS-POLJANE 7.233 149 5. GORJE 2.909 119 6. JESENICE 21.688 75 7. JEZERSKO 666 69 8. KRANJ 54.781 148 9. KRANJSKA GORA 5.291 256 10. NAKLO 5.229 28 11. PREDDVOR 3.447 87 12. RADOVLJICA 18.817 119 13. ŠENČUR 8.405 43 14. ŠKOFJA LOKA 22.693 149 15. TRŽIČ 15.313 155 16. ŽELEZNIKI 6.763 165 17. ŽIRI 4.918 43 18. ŽIROVNICA 4.321 49

SKUPAJ 202.903 2.136

Vir: Število prebivalcev po lokalnih volitvah 2010 Lahko ugotovimo, da je Gorenjska relativno gosto poseljena pokrajina, saj dobra tretjina pokrajine pripada predalpskemu in alpskemu področju na katerem je poselitev prebivalstva minimalna. Zgostitvena območja so v tesni povezavi s preteklo upravno organiziranostjo, saj živi največ prebivalcev prav okoli urbanih jeder upravnih enot: Kranja, Radovljice, Jesenic, Škofje Loke in Tržiča. Glavno poselitveno območje na območju Gorenjske se razprostira od Rateč, Jesenic, Radovljice, Kranja, proti Škofji Loki in v obe dolini Sor. Razdalja med opisanimi skrajnimi točkami je okoli 150 km. Pri oblikovanju nekaterih regijskih enot Civilne zaščite se je omenjeni dejavnik pokazal kot prednost in hkrati velika omejitev, saj je potrebno upoštevati izredno majhno mobilnost prebivalcev posameznih krajev. Te omejitve so zanemarljive pri oblikovanju občinskih enot Civilne zaščite. 21% poselitve v Gorenjski regiji se nahaja na zemljiščih, ki imajo zelo neugoden oziroma neugoden vpliv na stabilnost. Na območjih, kjer je opredeljena velika nevarnost pojavljanja plazov se nahaja 2,4% objektov, na območjih srednje nevarnosti 11,1% objektov v regiji. V neposredni bližini voda je zgrajenih 8% objektov. 0,5% objektov v regiji se nahaja na območju pogostejših poplav, 1,5% objektov na območju katastrofalnih poplav. Četrtina vseh objektov je zgrajena na strminah z nagibi več kot 15%.


Verzija: 3.1 09.09.2015

7

Podobno kot poselitev se je tudi gradnja infrastrukture v Gorenjski regiji širila na zemljišča z zelo neugodnimi oziroma neugodnimi vplivi na stabilnost; na teh zemljiščih se nahaja 22% vseh infrastrukturnih objektov. Dobre 3% infrastrukturnih objektov je na območjih, kjer je nevarnost pojavljanja plazov velika, 18% infrastrukturnih objektov se nahaja na območjih s srednjo nevarnostjo pojavljanja plazov. 15% infrastrukturnih objektov poteka v obvodnem pasu do 50 m oddaljenosti od vodnega telesa, na območjih pogostejših poplav je 0,7% infrastrukturnih objektov, na območjih katastrofalnih poplav pa 1,1%. 38% infrastrukturnih objektov v regiji se nahaja na zemljiščih z nagibom nad 15%. V skladu z zakonodajo je na Gorenjskem (območje Izpostave Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje Kranj) ustanovljenih 18 občin in sicer: 1. Na območju Upravne enote Kranj:

- mestna občina Kranj, s sedežem v Kranju, - občina Naklo, s sedežem v Naklem, - občina Preddvor, s sedežem v Preddvoru, - občina Jezersko, s sedežem na Jezerskem, - občina Cerklje na Gorenjskem, s sedežem v Cerkljah, - občina Šenčur, s sedežem v Šenčurju.

2. Na območju Upravne enote Škofja Loka:

- občina Škofja Loka, s sedežem v Škofji Loki, - občina Gorenja vas-Poljane, s sedežem v Gorenji vasi, - občina Železniki, s sedežem v Železnikih, - občina Žiri, s sedežem v Žireh.

3. Na območju Upravne enote Radovljica:

- občina Radovljica, s sedežem v Radovljici, - občina Bled, s sedežem na Bledu, - občina Bohinj, s sedežem v Bohinjski Bistrici, - občina Gorje, s sedežem v Zgornjih Gorjah.

4. Na območju Upravne enote Jesenice:

- občina Jesenice, s sedežem na Jesenicah, - občina Kranjska Gora, s sedežem v Kranjski Gori, - občina Žirovnica, s sedežem v Breznici.

5. Na območju Upravne enote Tržič:

- občina Tržič, s sedežem v Tržiču. 2.2.0. Podnebne in hidrološke značilnosti Gorenjska regija je najbolj alpska pokrajina Slovenije. Prevladuje gorsko podnebje s spremenljivimi letnimi obdobji. Padavine so izrazitejše v jesenskem času in povzročajo poplave ob večdnevnih padavinah v nižinskem področju korita reke Sore in Save. Po podatkih ARSO je letno povprečje padavin 1400 ml/m2 . Povprečne letne temperature zraka so 190 C, povprečne zimske temperature do -3,50 C. Na severu regije je podnebje zaradi Julijskih Alp in Karavank precej ostro. V zimskem času padejo večje količine snega. V poletnem času se v regiji zelo pogosto pojavljajo vročinske nevihte s točo, sodro in nalivi. Ozemlje Gorenjske regije je zelo bogato in razvejano z rekami zato so v jesenskih in spomladanskih mesecih pričakovane manjše poplave ob koritih reke Save, obeh Sor in manjših hudournikov. Količine voda, predvsem na reki Savi in njenih pritokih se v različnih obdobjih izredno spreminjajo. Različni posegi v naravo, hidromelioracijski posegi v naravnem okolju ter drugi klimatski pogoji povzročajo hitro naraščanje in upadanje voda na območju naše regije.


Verzija: 3.1 09.09.2015

8

V geografskem pogledu obsega območje Gorenjske zgornje porečje Save, pripadajo ji: Ljubljanska kotlina severno od Ljubljane, Škofjeloško hribovje, Julijske Alpe, Karavanke z dolinami in planotami (Bohinj, Dolina, Jelovica, Pokljuka, Mežaklja), Kamniške Alpe do najvišjih grebenov, ki ločijo porečji Save in Drave, Soče in Savinje. Scenariji podnebnih sprememb za Gorenjsko regijo kažejo po raziskovalnem projektu CLISP na jasen trend zviševanja temperatur in ogrevanja v vseh sezonah (zima, pomlad, poletje, jesen). Temperature naj bi se v povprečju zvišale za 1 – 2,7 C. Najbolj se bodo ogrela poletja, povprečne temperatura v poletnem obdobju se bodo zvišale za 0,7 – 2,8 0C. Pozimi se pričakuje povišane temperature za 1 – 2,7 0C glede na primerjalno obdobje 1961 – 1990. Nekoliko manj izražen je trend povišanja temperatur v pomladanskem obdobju, pričakuje se povišanje temperatur med 0,3 – 2,1 0C. V jesenskih mesecih se bodo temperature v Gorenjski regiji povišale med 0,8 – 2,3 0C. Glede pričakovanih padavin, scenariji kažejo precej heterogeno sliko, kar pomeni, da so napovedi manj zanesljive. Štirje od šestih scenarijev kažejo na trend upadanja padavin v poletnem obdobju. V ostalih sezonah se kaže rahla tendenca povečanja količine padavin. Vse to pomeni, da se bo zviševala temperatura tal, da se bo spreminjala vlažnost zraka, oblačnost, jakost nalivov ter tudi jakost in pogostost meteoroloških pojavov megle, snežne odeje in neviht. Glede na scenarije je pričakovati, da se bo število hladnih dni znatno zmanjšalo poleti, ocene kažejo, da je možno zmanjšanje tudi za do 16 dni. Število hladnih dni naj bi se zmanjšalo tudi v jesenskih mesecih. Število dni, ko je potrebno ogrevanje, naj bi se do leta 2050 zmanjšalo za do 27 dni na leto. Število ledenih dni, to je dni, ko je maksimalna dnevna temperatura nižja od 0 0C se bo v zimskih mesecih zmanjšalo za 6 – 20 dni. Na drugi strani naj bi se povečalo število toplih dni, in sicer za do 17 dni v poletnem obdobju. Število dni, ko bo potrebno objekte ohlajati, se bo povečalo, in sicer za do 32 dni. Pričakovati je, da se bo rastna sezona na območju Gorenjske regije v povprečju podaljšala za do 40 dni na leto. Nadalje lahko pričakujemo spremembe kakovosti zraka, povečano pogostost in intenzivnost poplav, povečano pogostost in intenziteto zemeljskih plazov in drobirskih tokov, spremembe rečnih režimov površinskih voda, spremembe nivoja podtalnice, manj zanesljivo pokritost s snežno odejo, spremembe življenjskega okolja živali, spremembe v fenološkem razvoju rastlin, daljša vegetacijska doba, povečano pogostost ekstremnih vremenskih dogodkov in pojavljanje vročinskih valov. 2.3.0. Geološke in seizmološke značilnosti Območje Gorenjske regije sestavljajo različni geološki sistemi. Na obrobju regije potekata dve prelomnici: med alpskim in dinarsko-gorskim sistemom in seizmično aktivna prelomnica na območju Občine Žiri. Zaradi geotektonskih pogojev je ozemlje Gorenjske regije tudi seizmično ogroženo, v nekaterih predelih bolj, v nekaterih manj. Med najbolj ogrožena področja uvrščamo mesti Kranj - južni in vzhodni del, ki ležita na rečnih naplavinah ter širše območje Žirov, kjer vsako leto beležimo nekaj deset šibkih do zmernih potresnih sunkov. Temeljna karta potresne nevarnosti Slovenije je karta projektnega pospeška tal za povratno dobo 475 let, ki je izdelana v skladu z zahtevami evropskega predstandarda 8 (EC8). Uporablja se skupaj s slovenskim predstandardom Eurocode 8 – Projektiranje potresno odpornih konstrukcij , ki ga je izdelal Slovenski inštitut za standarizacijo (2001). Geodetska osnova Karte projektnega pospeška tal je karta Slovenije v merilu 1 : 500 000.


Verzija: 3.1 09.09.2015

9

Slika 1: Karta intenzitet EMS – 98 (Vir: ARSO) Tektonski in neotektonski premiki so povzročili nastanek več seizmogenih področij. Na osnovi seizmoloških kart (kart povratnih period potresov na območju Slovenije) sodi širše področje ljubljanske kotline v ogroženo območje, kjer lahko pričakujemo potres z IX. stopnjo Medvedev-Sponheuer-Karnikove potresne lestvice (MSK).

Slika 2: Karta intenzitet – MSK (Vir: ARSO)


Verzija: 3.1 09.09.2015

10

Zanimiva je tudi karta, ki bi jo lahko poimenovali tudi katalog potresov

Slika 3: Karta potresov od 567 leta dalje (Vir: ARSO)

2.4.0. Upravna organiziranost in pregled organiziranosti Civilne zaščite Na območju Gorenjske regije (v upravnem pomenu besede) trenutno deluje Izpostava Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje Kranj, ki strokovno sodeluje in nudi pomoč pri organizaciji sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami 18-im občinam, ki pa so zelo heterogene, tako po številu prebivalstva (od občine Jezersko s 693 prebivalci do Mestne občine Kranj z 52.938 prebivalci), kot po površini (od občine Naklo s 28 km2 do občine Bohinj s 334 km2). Občine so glavne nosilke sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami in odgovorne za uresničevanje zaščitnih ukrepov ter organiziranje in izvajanje pomoči in reševanja v primeru naravnih in drugih hudih nesreč, tudi težjih industrijskih nesreč. S tem namenom organizirajo enote in službe za zaščito, reševanje in pomoč ter imenujejo poverjenike za Civilno zaščito po vaseh, četrtih in stanovanjskih blokih in podjetjih ter drugih organizacijah. Občine so odgovorne tudi za organiziranje, razvijanje in usklajevanje samozaščite in vzajemne pomoči v bivalnem in delovnem okolju. Za operativno - strokovno vodenje zaščite in reševanja so ustanovljeni štabi Civilne zaščite ter poveljniki in vodje reševalnih enot in služb. Lokalne skupnosti so omenjene enote ustanovile v skladu z Uredbo o organiziranju, opremljanju in usposabljanju sil za zaščito, reševanje in pomoč in s Pravilnikom o kadrovskih in materialnih formacijah enot, služb in organov Civilne zaščite. V večjih občinah so poleg štabov CZ občin ustanovljene enote za prvo pomoč, tehnično reševalne enote, enote za RKB zaščito, službe za vzdrževanje zaklonišč, službe za podporo in druge sile za ZRP iz vrst društev in drugih nevladnih organizacij. Štab Civilne zaščite za Gorenjsko razpolaga z enoto za tehnično reševanje, enoto za RKB izvidovanje, službo za podporo, logističnim centrom, ekipo za odkrivanje, zavarovanje in identifikacijo NUS in ekipami za popolnitev ReCO Kranj.


Verzija: 3.1 09.09.2015

11

Slika 4: Pregled občin


Verzija: 3.1 09.09.2015

12

Organizacijska shema regijskih enot Civilne zaščite

Slika 5: Organizacijska shema regijskih enot Civilne zaščite

Štab Civilne zaščite za Gorenjsko

Informacijski center

Tehnično reševanje

Ekipa za odkri-vanje, zavarova-nje in identifika-

cijo NUS

Logističen

center

Oddelek za RKB

izvidovanje

Služba za podporo

Ekipa za oskrbo

Ekipa za prevoz

Ekipa za informacijsko in komunikacijsko

podporo

Ekipa za administrativno

podporo in druge potrebe

1. ekipa

2. ekipa

1. ekipa Ekipa za skladiščno poslovanje

Ekipa za administrativno

podporo

2. ekipa

3. ekipa

Oddelek za iskanje zasutih iz ruševin

Oddelek za tehnično reševanje

1. ekipa

2. ekipa

3. ekipa 3. ekipa

1. ekipa

2. ekipa

3. ekipa

Ekipa za tehnično reš-evanje s specialnimi

delovnimi stroji

Ekipa za reševanje na vodi in iz vode

Ekipe za popolni-tev centra za obveščanje


Verzija: 3.1 09.09.2015

13

Organizacijska shema drugih regijskih enot za ZRP – posebna evidenca

Slika 6: Organizacijska shema regijskih enot za ZRP – posebna evidenca

Gorska reševalna služba

Reševanje iz vode in na vodi

Jamarsko reševalna služba

Reševalci z reševalnimi psi

Postavitev začasnih prebivališč

Društvo Bohinj

Društvo Mojstrana

Društvo Jesenice

Društvo Radovljica

Društvo Jezersko

Društvo Rateče

Društvo Kranj

Društvo Šk. Loka

Postaja Kr. Gora

Društvo Tržič

R. postaja Bled

R. postaja Kranj

Re. center JRS Kranj

ZVDKRPS

1. ekipa

2. ekipa

Kinološka zveza Slove.

Enota SIP - ERP

Ekipa

Gasilske enote širšega pomena

JZ GRS Kranj

JZ GARS Jesenice

PGD Bled

PGD Škofja Loka


Verzija: 3.1 09.09.2015

14

Organizacijska shema organov, enot in služb sil za zaščito, reševanje in pomoč v Gorenjski regiji Slika 7: Organizacijska shema organov, enot in služb sil za zaščito, reševanje in pomoč v Gorenjski

regiji

Vlada Republike Slovenije

Državna komisija za ocenjevanje škode

Štab Civilne zaščite Republike Slovenije

MORS-URSZR

Regijska komisija za ocenjevanje škode

Izpostava URSZR Kranj

Štab Civilne zaščite za Gorenjsko

CIVILNA ZAŠČITA

Štab Civilne zaščite Občine Bled

Štab Civilne zaščite Občine Bohinj

Štab Civilne zaščite Občine Cerklje

Štab CZ Občine Gorenja vas-Poljane

Štab Civilne zaščite Občine Gorje

Štab Civilne zaščite Občine Jesenice

Štab Civilne zaščite Občine Jezersko

Štab Civilne zaščite Mestne občine Kranj

Štab Civilne zaščite Občine Kranjska Gora

Štab Civilne zaščite Občine Naklo

Štab Civilne zaščite Občine Preddvor

Štab Civilne zaščite Občine Radovljica

Štab Civilne zaščite Občine Šenčur

Štab Civilne zaščite Občine Škofja Loka

Štab Civilne zaščite Občine Tržič

Štab Civilne zaščite Občine Železniki

Štab Civilne zaščite Občine Žiri

Štab Civilne zaščite Občine Žirovnica

POKLICNE FORMACIJE

PROSTOVOLJNE FORMACIJE

Ekipa za odkrivanje, zavarovanje in

identifikacijo NUS

Tehnično reševanje

Oddelek za RKB izvidovanje

Služba za podporo

Ekipe za popolnitev centra za obveščanje

Poklicni gasilski enoti Kranj, Jesenice

Gospodarske družbe gradbene

Zdravstveni zavodi

Javna podjetja

Gospodarske družbe preskrbovalne

Podvodna reševalna služba

Ekipe za iskanje in reševanje s psi

Enota za postavitev zasilnih bivališč

Jamarsko reševalna služba

Gorska reševalna služba

Prostovoljna gasilska društva


Verzija: 3.1 09.09.2015

15

3.0.0. OCENE OGROŽENOSTI K A Z A L O

3.1.0. Ocena potresne ogroženosti 16

3.2.0. Ocena ogroženosti zaradi nevarnih snovi 17

3.3.0. Ocena ogroženosti zaradi požarov 23

3.4.0. Ocena ogroženosti zaradi poplav 29

3.5.0. Ocena ogroženosti zaradi plazov 37

3.6.0. Ocena ogroženosti zaradi snežnih plazov 41

3.7.0. Ocena ogroženosti pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi 45

3.8.0. Ocena ogroženosti zaradi jedrske ali radiološke nesreče 47

3.9.0. Ocena ogroženosti zaradi železniške nesreče 53

3.10.0. Ocena ogroženosti zaradi nesreče zrakoplova 54

3.11.0. Ocena ogroženosti ob pojavu posebno nevarnih bolezni živali 55

3.12.0. Ocena ogroženosti zaradi terorizma 56

3.13.0. Ocena ogroženosti zaradi nesreče v predoru 61

3.14.0. Ocena ogroženosti ob množičnih nesrečah na avtocesti 67


Verzija: 3.1 09.09.2015

16

3.1.0. OCENA POTRESNE OGROŽENOSTI

Glej samostojno OCENO POTRESNE OGROŽENOSTI GORENJSKE REGIJE, VERZIJA 2.0

št. 846-48/2014-14-DGZR, z dne 2. 6. 2014


Verzija: 3.1 09.09.2015

17

3.2.0. OCENA OGROŽENOSTI ZARADI NEVARNIH SNOVI 3.2.1. Uvod Regijska ocena ogroženosti zaradi nevarnih snovi za Gorenjsko regijo temelji na ugotovitvah in podatkih “Ocene ogroženosti zaradi nevarnih snovi”, ki jo je pripravil oddelek za preventivo v Upravi Republike Slovenije za zaščito in reševanje. Ocena ogroženosti je pripravljena kot podlaga za izdelavo načrta zaščite in reševanja ob nesrečah z nevarnimi snovmi, saj daje pregled nad poglavitnimi stacionarnimi viri nevarnih snovi v regiji, hkrati pa daje Štabu Civilno zaščito za Gorenjsko možnost dostopa do računalniške baze podatkov o nevarnih snoveh na Upravi Republike Slovenije za zaščito in reševanja, za primere ko bi se pojavila nesreča z nevarno snovjo, ki jo reševalci podatkovno ne obvladujejo. Nevarna snov je vsaka snov, v kateremkoli agregatnem stanju, ki v primeru nenadzorovanega prodora v okolje neposredno ogroža življenje ali zdravje ljudi in živali oziroma povzroča škodo ali uničenje premoženja ter ima škodljive posledice za okolje. Slovenija ima pomanjkljivo zakonodajo glede zavezanosti k obveznemu prijavljanju količin in vrst nevarnih snovi, ki jih imetniki oziroma uporabniki in proizvajalci hranijo oziroma uporabljajo ter urejala način skladiščenja nevarnih snovi. Tudi pri tej oceni ogroženosti so bili vsi potencialni imetniki nevarnih snovi naprošeni za podatke, a jih nekateri žal niso dostavili. Pričujoči tekst predstavlja le grobo oceno ogroženosti regije pred nevarnimi snovmi, saj kot že navajamo ne vsebuje podatkov o količinah in vrstah nevarnih snovi, ki se dnevno prevažajo po železnici oziroma cestah Gorenjske regije, kjer poteka železniški in cestni križ Slovenije in ki količinsko in kakovostno vsekakor niso zanemarljive. 3.2.2. Viri nevarnosti in možni vzroki nastanka nesreče

Slika 11: Viri nevarnih snovi (Vir: eGIS UJME)


Verzija: 3.1 09.09.2015

18

Železniška in cestna infrastruktura je zgrajena v neposredni bližini vodotokov in naseljenih krajev. Dodatno nevarnost predstavljajo plinovodi, podjetja, ki uporabljajo nevarne snovi v tehnološkem procesu. Nesreče z nevarnimi snovmi se dogajajo v transportu, pri pretovarjanju, pretakanju, skladiščenju in ob neposredni uporabi v proizvodnji in drugih tehnoloških procesih. Zaradi nesreč z nevarnimi snovmi so najbolj ogrožene vode, obrežja tekočih vod, in zemeljska plast nad vodnimi zajetji s talnico, zemeljska plast na območjih komunikacij. Možna je tudi kontaminacija zraka z nevarnimi snovmi. Vsa industrija je praktično skoncentrirana v ali v neposredni bližini starih mestnih središč. Z izgradnjo novih industrijskih con, ki so ustrezno komunalno opremljene in delno požarno varno projektirane, se je stopnja ogrožanja, v bližini industrijskih objektov, zmanjšala. Za možne posledice jedrske nesreče se na območju Gorenjske regije načrtujejo ukrepi in naloge za zaščito, reševanje in pomoč za zagotavljanje osnovnih pogojev za življenje, ki so v pristojnosti regije ob jedrski nesreči v Nuklearni elektrarni Krško ali v jedrski elektrarni v tujini, ki so znotraj 1000 km območja oddaljenosti od Slovenije. Izvajajo se ukrepi zaščite, reševanja in pomoč za območje splošne pripravljenosti. Ekološke nesreče so posledica človeškega neodgovornega, nepravilnega delovanja. So posledice nesreč z nevarnim snovmi v cestnem prometu, železniškem prometu, zračnem prometu ter nesreč pri hranjenju večjih količin nevarnih snovi skladiščenih po podjetjih. 3.2.3. Vrsta oblika in stopnja ogroženosti V Gorenjski regiji imamo dva vira večjega tveganja po Direktivi Seveso II in sicer v Občini Radovljica ATOTECH SLOVENIJA, Proizvodnja kemičnih izdelkov, d.d. s 125,05 t strupenimi pripravki in 204,356 t strupenimi kemikalijami največje mesečne zaloge in dnevne porabe nevarnih snovi in ORKA, d.o.o., Distribucijski center Podnart pri katerem pa ni podatka o zaloga. Po naših podatkih je skupaj v regiji 326,406 t nevarnih snovi večjega tveganja. Po Direktivi Seveso II je v regiji pet virov manjšega tveganja in sicer v Občini Jesenice EUROSOL, d.o.o. s 222,5 t nevarnih snovi, ACRONI d.o.o. s 367,086 t nevarnih snovi, in SPG-SOL PLIN Gorenjska, d.o.o., kjer ni podatkov o količini nevarnih snovi. v Mestni občini Kranj SAVATECH d.o.o. kjer ni podatka o količini nevarnih snovi in v Občini Radovljica ORKA, d.o.o., PE Podnart kjer tudi ni podatka o količinah nevarnih snovi. Glede na nepopolne podatke je ocenjeno, da je v regiji več kot 1000 t nevarnih snovi, ki spadajo v vire manjšega tveganja, oziroma skupaj več kot 1513 t nevarnih snovi večjega in manjšega tveganja NEVARNOSTI Gorenjska regija geografsko zajema Julijske Alpe, zgornji del Ljubljanske kotline, ki so jo reke na debelo zasule s prodom. Za regijo je značilna velika količina padavin, zato je pomemben vir pitne vode. Vnetljive snovi povzročijo požarno in eksplozijsko nevarnost. Jedke snovi lahko povzročijo poškodbe ljudi in živali. PREVENTIVA, NAČRTI ZAŠČITE IN REŠEVANJA, USPOSABLJANJE Podjetja, ki posedujejo nevarne snovi, morajo poskrbeti za vse ukrepe preprečevanja izpusta nevarnih snovi, izdelati načrt zaščite in reševanja ter o svoji dejavnosti, ki lahko ogrozi lokalno skupnost, tej tudi poročati. Glede na vrsto nevarnih snovi, ki se vsakodnevno uporabljajo in skladiščijo ocenjujemo, da moramo posvetiti večjo pozornost zlasti preventivnim protipožarnim ukrepom. Občine morajo poskrbeti za načrte zaščite in reševanja v primeru nesreč z nevarnimi snovmi, še posebej zato, ker je območje Gorenjske regije pomemben vodni vir. Občine Jesenice, Kranj in Radovljica ležijo na pomembnih vodnih virih podtalnice, zato bi morali v teh občinah še dodatno opremiti in usposobiti enote za intervencijo v primeru nesreče z nevarno snovjo.


Verzija: 3.1 09.09.2015

19

3.2.4. Ogroženi prebivalci, živali in kulturna dediščina Pregledna tabela ogroženih prebivalcev, živali in kulturne dediščine v Gorenjski regiji po posameznih občinah Občina Naziv podjetja

ali lokacije Vrste in količine nevarnih snovi

Ogroženi prebivalci

Ogrožene živali, hlevska

živina

Ogrožena kulturna

dediščina Jesenice EUROSOL, d.o.o. različne nevarne

snovi (222,5 t) 500

Jesenice ACRONI, d.o.o. različne nevarne snovi (367,086 t)

100

Jesenice SPG-SOL PLIN Gorenj-ska, d.o.o.

ni podatkov

Radovljica ATOTECH SLOVENIJA, Proizvodnja kemičnih izdelkov, d.d.

strupeni priprav-ki (125,05 t),

400 100

Radovljica ATOTECH SLOVENIJA, Proizvodnja kemičnih izdelkov, d.d.

strupene kemik-alije (204,356 t)

400 100

Radovljica ORKA, d.o.o., Distribuc-ijski center Podnart

ni podatka 400 100

Radovljica ORKA, d.o.o., PE Podn-art

Ni podatka 400 100

Opomba: Tabela je izdelana na podlagi dostopnih podatkov. Ekološke službe so ocenile potencialno

število ogroženih prebivalcev v okolici. Podatki so delno dosledni v oceni ogroženih delavcev v podjetju.

3.2.5. Vrste in količine nevarnih snovi

Občina Zap. Ime objekta Naslov objekta Telefon Količina št. (l, m3, kg)

1. Bled 1. LIP Bled Ljubljanska 32, Bled 04/579 55 00 65 000 kg

6. Jesenice 1. EUROSOL, d.o.o. C. železarjev 8, Jesen-ice

04/581 28 11 225000 kg

2. ACRONI, d.o.o. C. B. Kidriča 44, Jese-nice

04/584 10 00 367086 kg

3. SPG-SOL PLIN Gore-njska, d.o.o.

C. železarjev 8, Jesen-ice

04/583 33 25 051/271 718

8. Kranj 1. Exoterm Struževo 66 04/257 13 23 750000 kg 2. Gorenjski tisk M. Vadnova 6, Kranj 04/201 63 00 20500 kg 3. Iskra Tel Ljubljanska 24 Kranj 04/207 20 00 38000 kg 4. SAVATECH d.o.o. Škofjeloška 6, Kranj 04/206 60 80 5. SAVA TIRES d.o.o. Škofjeloška 6, Kranj 040/272 795

12. Radovljica 1. Iskra Otoče Otoče 5/a, Podnart 04/533 11 31 9150 kg 2. Novi Plamen Kropa Kropa 3, Kropa 04/533 64 61 13 000 kg 3. Atotech Slovenija, d.d. Podnart 24, 04/533 11 11 329406 kg 4. ORKA, d.o.o. Podnart 33/a, 43 01/620 06 00 5. Elan Begunje Begunje 1 04/575 10 00 824000 kg

14. Škofja Loka 1. Knauf Insulation d.o.o. Trata 32, Šk. Loka 04/511 40 00 11870 kg


Verzija: 3.1 09.09.2015

20

15. Tržič 1. Datris Bled, Skladišče Tržič

Loka 117, Tržič 04/574 52 30 100000 kg

2. Peko Tržič Ste Marie aux Mines 5, Tržič

04/596 32 60 2300 kg

3. PGP Tržič Ste Marie aux Mines 5, Tržič

04/596 30 60 22700 kg

4. Lepenka Tržič Slap 8, Tržič 04/596 30 44 100500 kg

16. Železniki 1. NIKO Železniki Otoki 16, Železniki 04/511 77 00 16580 kg

17. Žiri 1. KLADIVAR Žiri Industrijska 2, Žiri 04/515 91 00 630 kg Količine in vrste nevarnih snovi so po občinah zelo različne. Ne smemo pozabiti tudi cisterne kurilnega olja pri individualnih stanovanjskih hišah. Vse več se uporablja tudi plinohrame. Od nevarnih snovi, ki se uporabljajo v delovnem procesu, proizvajajo, prevažajo ali skladiščijo so na območju Gorenjske regije najpogostejše: eksplozivne snovi in predmeti, plini, vnetljive tekočine, vnetljive trdne snovi, samoreaktivne snovi in trdi desezbilirani eksplozivi, samovnetljive snovi, snovi, ki pri stiku z vodo tvorijo vnetljive pline, oksidirajoče snovi, organski peroksidi, kužne snovi, jedke snovi in druge nevarne snovi ter predmeti. 3.2.6. Verjetne posledice nesreče in verjetnost nastanka verižne nesreče Posledice nesreč z nevarnimi snovmi (industrijske nesreče) bi bile odvisne predvsem od proizvodnega procesa v podjetjih. Največkrat bi prišlo do poškodb na objektih, na proizvodnih strojih in linijah, skladiščih in transportnih sredstvih. Pri industrijskih nesrečah večjega obsega, bi poleg poškodb na objektih in strojih bila ogrožena človeška življenja, največ v delovnem času. Ob pojavu nesreče onesnaženja tal, pitne vode, vodotokov in zraka se verižno pojavi problem oskrbe ljudi in živine s pitno vodo. Ob večji nesreči onesnaženja zraka bi morali s kontaminiranega območja takoj preseliti večje število ljudi, če bi do tega prišlo v urbanem središču. 3.2.7. Verjetnost pojavljanja nesreče in možnost predvidevanja nesreče Industrijske nesreče je težko predvideti oziroma napovedati. V podjetjih, kjer je proizvodni proces takšne narave, da obstaja največja verjetnost nastanka industrijske nesreče, se mora varnostnim ukrepom in varstvu pri delu posvetiti največja pozornost. Možnost napovedovanja nesreč onesnaženja tal, pitne vode, vodotokov je možna le na osnovi statističnega pregleda dosedanjih nesreč, temeljitega nadzora tehnoloških procesov pri katerih lahko pride do teh nesreč, sistema notranjega transporta in skladiščenja nevarnih snovi. Verjetnost pojavljanja nesreč z nevarnimi snovmi se lahko zaradi povečanja pogostosti ekstremnih vremenskih dogodkov poveča le v primeru, če se organizacije, ki v delovnem procesu uporabljajo, proizvajajo, prevažajo ali skladiščijo jedrske snovi in druge nevarne snovi, nafto in njene derivate ter energetske pline ne bodo ustrezno prilagodile podnebnim spremembam. 3.2.8. Zaključek V popis smo zajeli vsa podjetja, ki uporabljajo, proizvajajo ali skladiščijo nevarne snovi in so navedena kot viri večjega oziroma manjšega tveganja za okolje po Seveso II direktivi. Nekatera nam podatkov niso posredovala, žal tudi nekatera, ki imajo večje količine nevarnih snovi. Nekateri podatki so bili tudi pomanjkljivi. Vendar se bodo ti problemi razrešili, ko bomo imeli zakonodajo, ki bo predpisala količine in vrste nevarnih snovi, ki jih morajo podjetja prijaviti, sicer bodo kazensko in materialno odgovorna. Prav tako so v skladu z 38. členom Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (Ur. list RS, št. 51/06-UPB1 in 97/10) podjetja, ki v delovnem procesu uporabljajo, proizvajajo, prevažajo ali skladiščijo nevarne snovi, nafto in njene derivate ter energetske pline in opravljajo dejavnost ali upravljajo s sredstvi za delo, ki predstavljajo nevarnost za nastanek nesreče, dolžna izdelati oceno ogroženosti ter načrt zaščite in reševanja, oziroma tiste organizacije, ki imajo na svojem območju nevarne snovi v količinah enakih ali višjih od količin, navedenih v prilogi Uredbe


Verzija: 3.1 09.09.2015

21

o preprečevanju večjih nesreč in zmanjševanju njihovih posledic (priloga 1, tabela 1 in tabela 2, stolpec 3). V popisu ni zajet transport nevarnih snovi po cestah v Gorenjski regiji, kot tudi ne posebna počivališča, ki so namenjena tovornjakom, ki prevažajo nevarne snovi. Prav tako niso zajete tudi količine naftnih derivatov po posameznih bencinskih servisih. Kolikšne količine nevarnih snovi in katere nevarne snovi se prevažajo po železnici pa prikazuje priloga »Pregled nevarnih snovi, ki se prevažajo po železnici na območju Gorenjske regije«. Po zbranih podatkih se v Sloveniji skladišči, uporablja in proizvaja največ tekočih nevarnih snovi, večinoma so to vnetljive nevarne snovi. Uporabljajo pa se tudi razmeroma velike količine žveplene kisline, klorovodikove in fosforjeve kisline, natrijevega in amonijevega hidroksida ter amoniaka in klora.

Legenda 1. majhna ogroženost 2. srednja ogroženost 3. velika ogroženost 4. zelo velika ogroženost

Slika 12: Karta ogroženosti zaradi nevarnih snovi Predlagamo, da v občinah, ki uporabljajo, proizvajajo ali skladiščijo velike količine nevarnih snovi ali posebej nevarne snovi, posvetijo posebno pozornost preventivnim ukrepom preprečevanja kakršnegakoli izpusta nevarnih snovi in protipožarnim ukrepom. Intervencijske enote morajo biti primerno opremljene in usposobljene za intervencijo ob izpustu nevarnih snovi. Preventivna dejavnost lahko bistveno zmanjša ogroženost zaradi nevarnih snovi v Sloveniji. Potrebno je izdelati Oceno ogroženosti zaradi nevarnih snovi tako na ravni regije kot v vseh lokalnih skupnostih, katere imajo na svojem območju vire večjega in manjšega tveganja po Seveso II direktivi. To pomeni, da morajo oceno ogroženosti zaradi nevarnih snovi v Gorenjski regiji izdelati naslednje občine: Jesenice, Kranj in Radovljica.


Verzija: 3.1 09.09.2015

22

V regiji ni potrebno izdelati načrta zaščite in reševanja ob nesreči z nevarno snovjo, saj imamo za nesreče z nevarnimi snovmi izdelan Regijski načrt ukrepanja ob izlitju nevarne snovi za Gorenjsko regijo. Načrt ukrepanja zajema vse možne vrste nesreč z nevarno snovjo, ki se lahko zgodijo v Gorenjski regiji, s poudarkom na izlitju nevarne snovi, ki bi imele za posledico ogrožanja večjega števila ljudi, živali in kulturne dediščine, ter bi bila potrebna pomoč regije. Načrti zaščite in reševanja ob nesreči z nevarno snovjo izdelajo v lokalnih skupnostih, ki imajo vire večjega in manjšega tveganja po Seveso II direktivi. Te občine so: Jesenice, Kranj in Radovljica. 3.2.9. Priloge - Pregled stacionarnih virov tveganja zaradi nevarnih snovi na območju regije (glej skupne priloge P

– 42), - Pregled nevarnih snovi, ki se prevažajo po železnici na območju Gorenjske regije (glej poglavje

3.9.0. Ocena ogroženosti zaradi železniških nesreč, podpoglavje 3.9.5. Vrsta in količina nevarnih snovi


Verzija: 3.1 09.09.2015

23

3.3.0. OCENA OGROŽENOSTI ZARADI POŽAROV 3.3.1. Uvod Požari v naravnem okolju naredijo zaradi uničenja vegetacije in kasnejše erozije tal veliko škode. Nastanek požarov se kaže predvsem v posegih človeka v naravo. Vreme in klima sta dejavnika, ki najbolj vplivata na nastanek in nadaljnje širjenje požara. Požari se najpogosteje pojavljajo v obdobju toplega in lepega vremena brez padavin. Za nastanek je najpomembnejša vlažnost drobnega materiala, to je prizemne vegetacije (trava, grmovje), in organskega materiala (odpadlo listje, vejice). Sezona gozdnih požarov je pri nas predvsem zgodaj spomladi, bistveno manj jih je poleti in jeseni. Med vzroki gozdnih požarov se največkrat pojavljajo stroji in naprave, izkoriščanje gozda, čiščenje zemljišč, izletniki in rekreacija, otroška igra, strela,... 3.3.2. Viri nevarnosti in možni vzroki nastanka nesreče Oceno ogroženosti pred požari Gorenjske regije lahko razdelimo na: a/ oceno ogroženosti pred požari v naravi, kjer so naravni vzroki tisti, ki tako oceno opredeljujejo kot

trajno, in ki je opredeljena tudi v državni oceni ogroženosti pred požari, b/ oceno ogroženosti pred požari, ki so nastali v gradbenih objektih in na požare na prometnih

sredstvih, ki je glede na vzroke nastanka časovno variabilnejša od prve. Seštevek materialnih škod povzročenih v eni in drugi skupini požarov pa nam daje okvirni podatek o stopnji požarne ogroženosti posamičnih občin v regiji. Praviloma so škode, ki nastajajo ob požarih na objektih kar nekajkrat večje kot pri požarih v naravnem okolju in dosegajo preko 80 % vseh škod zaradi požarov. Oceno ogroženosti Gorenjske regije bomo zasnovali na primerjavi statističnih podatkov o vseh treh različnih vrstah požarov v letu 2014. 3.3.3. Vrste, oblike in stopnje ogroženosti Pregled požarne ogroženosti po občinah Pregled požarov po občinah v letu 2014

Občina Število požarov Skupaj v naravi v objektih na prometnih

sredstvih vseh požarov

1. Bled 4 7 3 14 2. Bohinj 4 9 0 13 3. Cerklje na Gorenjskem 3 15 1 19 4. Gorenja vas-Poljane 0 10 0 10 5. Gorje 1 0 0 1 6. Jesenice 14 60 10 84 7. Jezersko 1 0 0 1 8. Kranj 18 85 8 111 9. Kranjska Gora 5 5 0 10 10. Naklo 1 4 2 7 11. Preddvor 1 10 0 11 12. Radovljica 3 21 4 28 13. Šenčur 3 9 1 13 14. Škofja Loka 6 23 5 34 15. Tržič 6 9 2 17 16. Železniki 0 4 1 5


Verzija: 3.1 09.09.2015

24

Občina Število požarov Skupaj

v naravi v objektih na prometnih sredstvih

vseh požarov

17. Žiri 1 3 0 4 18. Žirovnica 0 4 1 5

Skupaj 71 278 38 387 Po statističnih podatkih je bilo na Gorenjskem največ požarov v Mestni občini Kranj in sicer 111. Sledijo ji občina Jesenice s 84, Škofja Loka s 34, Radovljica s 28, Cerklje na Gorenjskem s 19, Tržič s 17, Bled s 14, Bohinj in Šenčur s 13, Preddvor s 11, Gorenja vas-Poljane in Kranjska Gora s 10, Naklo s 7, Železniki in Žirovnica s 5, Žiri s 4, ter Gorje in Jezersko s po enim požarom v letu 2014. Največ požarov v naravi je bilo v Mestni občini Kranj (18). Največ požarov v objektih je bilo v Mestni občini Kranj (85). Največ požarov na prometnih sredstvih pa je bilo v Občini Jesenice (10). 3.3.4. Ogroženi prebivalci in premoženje Požari v naravi Požari v naravi so v večini primerov posledica človekovih posegov v naravo. Delo človeka v naravi in posledice požarov so odvisne predvsem od letnega časa. Nevarnost požarov v naravi je glede na klimatske razmere potencialno največja v vročih in suhih obdobjih v poletnih mesecih in v suhih pomladnih oziroma jesenskih obdobjih. Pomlad in jesen sta sicer manj ugodna za nastanek požarov (povečane padavine), vendar pa so takratne človekove aktivnosti v naravi take, da velikokrat povzroče požare. Tako kot v Sloveniji zabeležimo največ požarov v naravi zgodaj spomladi, oziroma pozno pozimi, drugi maksimum pa je poleti, ko je nevarnost požarov največja. Na podlagi spremljanja pogostnosti požarov Izpostava URSZR Kranj predlaga Upravi RS za zaščito in reševanje razglasitev požarne ogroženosti v posameznih občinah. Glede na to, da v Gorenjski regiji velik delež gozdov leži na hribovitem svetu in so z gozdovi popolnoma poraščene tudi visokogorske planote (Jelovica, Pokljuka, Mežaklja ...), kjer je težak dostop, je potrebno že v zgodnji fazi odkritja požara načrtovati uporabo zrakoplovov za podporo gašenja iz zraka. Zaradi tega se nekatere težko dostopne požare v naravnem okolju gasi tudi iz zraka. Takšnih požarov je bilo največ leta 2006, v povprečju pa sta dva na leto. Zgodi se tudi, da kakšno leto pomoč helikopterja ni potrebna. Požari v objektih Vzroki požarov na objektih so največkrat samovžig saj v dimnikih, iskrenje iz dimnika, neprevidno kuhanje, okvare in nepravilno delovanje električnih in grelnih naprav ter aparatov, kratki stiki na električnih napeljavah in odprti ogenj. Po pogostosti se najprej razvrščajo vžig gorljivih snovi v bližini ognja oziroma toplote, udar strele, neprevidno kajenje ter brušenje, trenje, varjenje in pregrevanje. Je še veliko drugih vzrokov vendar so zelo redki. So tudi požari, kjer se vzrok vžiga ne ugotovi oziroma podatkov o tem ni. Največ požarov zakrivijo malomarnost, neprevidnost in nevednost, namerna povzročitev, naravni pojavi, otroška igra in živali.


Verzija: 3.1 09.09.2015

25

Pregled požarov na objektih po občinah v Gorenjski regiji za leto 2014 je v spodnji tabeli.

Občina Število požarov v objektih

1. Bled 7 2. Bohinj 9 3. Cerklje na Gorenjskem 15 4. Gorenja vas-Poljane 10 5. Gorje 0 6. Jesenice 60 7. Jezersko 0 8. Kranj 85 9. Kranjska Gora 5 10. Naklo 4 11. Preddvor 10 12. Radovljica 21 13. Šenčur 9 14. Škofja Loka 23 15. Tržič 9 16. Železniki 4 17. Žiri 3 18. Žirovnica 4

Skupaj 278 Požari na prometnih sredstvih Empirični podatki kažejo, da je največ požarov na prometnih sredstvih v poletnih mesecih. Morda gre vzrok temu iskati v višjih temperaturah, saj so vozila in njihovi pogonski motorji bolj obremenjeni. Največ požarov je na osebnih vozilih, lahkih dostavnih vozilih in bivalnikih, nato sledijo tovorna vozila, delovna vozila, kmetijski stroji oziroma vozila in motocikli ter avtobusi. Največ požarov na prevoznih sredstvih nastane zaradi okvar in nepravilnega delovanja sredstev, naprav, opreme, strojev motorjev, kratkega stika na električni napeljavi, v in po prometnih nesrečah ter zaradi odprtega ognja. Drugi vzroki so redkejši. So tudi primeri, ko vzrok ni znan oziroma ni podatkov. Po načinu povzročitve so na prvem mestu malomarnost, nevednost in neprevidnost ter namerna povzročitev. Z zanemarljivimi številkami se nato razvrstijo naravni pojavi, otroška igra in živali. Pregled požarov na prometnih sredstvih po občinah v Gorenjski regije za leto 2014 je v spodnji tabeli.

Občina Število požarov na prometnih sredstvih

1. Bled 3 2. Bohinj 0 3. Cerklje na Gorenjskem 1 4. Gorenja vas-Poljane 0 5. Gorje 0 6. Jesenice 10 7. Jezersko 0 8. Kranj 8 9. Kranjska Gora 0 10. Naklo 2 11. Preddvor 0 12. Radovljica 4 13. Šenčur 1


Verzija: 3.1 09.09.2015

26

Občina Število požarov na prometnih sredstvih

14. Škofja Loka 5 15. Tržič 2 16. Železniki 0 17. Žiri 0 18. Žirovnica 1

Skupaj 38 3.3.5. Verjetne posledice nesreče in verjetnost nastanka verižne nesreče Požari v naravi povzročajo škodo na travnatih površinah (travnikih, pašnikih), na njivah (predvsem na žitnih poljih) in gozdovih. Posledice teh požarov so najbolj opazne in dolgotrajne na gozdnih površinah. Do teh požarov največkrat pride v spomladanskem času, ko se opravlja čiščenje travnatih in gozdnih površin in kurjenje odpadkov od čiščenja. Požari, ki nastanejo v industrijskih in energetskih objektih, pa povzročijo ob večjih požarih veliko materialno škodo tako na objektih kot tudi v proizvodnji. Pri teh požarih so lahko ogrožena tudi človeška življenja. Požari na kmetijskih objektih so velikokrat posledica strele, nepravilne električne napeljave in drugih vzrokov (samovžig krme). Škoda, ki nastane ob teh požarih je vedno velika, objekti pa so potrebni celovite obnove. Požari v cestnem in železniškem prometu so redki, posledice požarov v cestnem prometu, kjer bi prišlo do vžiga vnetljivih in eksplozivnih snovi bi bile velike in ogrožena bi bila tudi človeška življenja. Ob požaru predvsem v objektih in cestnem prometu (prevozu nevarnih snovi) je možen nastanek tudi drugih nesreč, kot so eksplozije, onesnaženje okolja s strupenimi snovmi ter porušitev objektov. Pri požarih na objektih in tudi v naravi, predvsem v bližini elektro distribucijskih vodov, veliko nevarnost predstavlja električna energija, kar morajo upoštevati posredovalci ob gašenju požara. 3.3.6. Verjetnost pojavljanja nesreče in možnost predvidevanja nesreče Nastanek požara je težko predvideti, zato je potrebno redno statistično spremljanje požarov in na podlagi dobljenih podatkov in drugih parametrov (prisotnosti nevarnih snovi, tako v proizvodnji kot tudi v objektih, daljše sušno obdobje), redno opozarjati na nevarnost nastanka požara. Podjetje in organizacije, ki uporabljajo v svoji proizvodnji nevarne snovi, morajo skrbeti za svojo varnost z ustrezno službo ter s preventivnimi ukrepi. Zaradi podnebnih sprememb, predvsem zvišanju temperatur in ogrevanja v vseh sezonah (zima, pomlad, poletje, jesen), ter pojavljanja vročinskih valov se bo verjetnost pojavljanja požarov v Gorenjski regiji povečevalo. 3.3.7. Zaključek Do sedaj v Sloveniji še nismo ugotavljali nevarnost nastanka požara na osnovi meteoroloških podatkov (Napovedovanje požarne ogroženosti, Andrej Pečenko, Boris Stevanovič, UJMA ,št.1, 1987). V svetu obstaja več načinov za izračun indeksa nevarnosti požara v naravnem okolju. Pomen vrednosti indeksov oziroma razlaga stopnje nevarnosti: • ZELO MAJHNA NEVARNOST POŽARA: Možnosti za nastanek požara ni, verjetnost vžiga je

minimalna. Če pride do požara, se širi zelo počasi ali pa sam ugasne. V požaru je zajetega zelo malo materiala,v glavnem gornja, prizemna plast vegetacije in organskega materiala.


Verzija: 3.1 09.09.2015

27

• MAJHNA: Požar nastane pri trajnem viru ognja, kot je npr. ogenj pri kampiranju. Širjenje v gozdu je počasno, v odprtem prostoru hitrejše. Gre za manjše površinske požare slabe intenzivnosti. V glavnem zgori samo listje, požar pa se da hitro omejiti.

• SREDNJE: Požar lahko povzroči vžigalica. Širjenje je v gozdu hitrejše kot v odprtem prostoru, ogenj gori na površini s povprečno intenzivnostjo. Nekaj organskega materiala zgori. Nadzor požara ni težak, pogasi pa se ga z manjšim številom gasilcev in tehničnih pripomočkov.

• VELIKA: Vžigalica zanesljivo povzroči požar, ki se v gozdu hitro širi. To so intenzivni površinski požari, ki ponekod zajemajo tudi krošnje dreves. Veliko organskega materiala zgori. Nadzor je težak, gašenje je težavno, potrebna so velika sredstva.

• ZELO VELIKA: Požar se lahko pojavi takoj, vzrok je lahko iskra. Širi se zelo hitro in se prenese v krošnje dreves na širšem območju. Zelo veliko organskega materiala zgori, ogenj pa zajame srednje in debelo gorivo in tudi normalno vlažna območja. Nadzor je izredno težak, gašenje je zelo težavno, potrebna so vsa razpoložljiva sredstva.

Potrebno je izdelati Oceno ogroženosti zaradi požarov tako na ravni regije kot v vseh lokalnih skupnostih. To pomeni, da morajo oceno ogroženosti zaradi požarov v Gorenjski regiji izdelati vse občine. Na regijski ravni se ne izdeluje načrta zaščite in reševanja ob velikih požarih v naravi. Zadnji večji požar v naravi v Gorenjski regiji je bil leta 2003 na Komarči v Občini Bohinj. Načrte zaščite in reševanja ob večjih požarih v naravnem okolju ni potrebno izdelati tudi občinam, lahko pa to predvidijo v svojih ocenah ogroženosti in načrt izdelajo. Pri tem se smiselno uporablja kot podlaga Državni načrt zaščite in reševanja ob velikem požaru v naravnem okolju, verzija: 2.0.


Slika 13: Karta požarne ogroženosti


Verzija: 3.1 09.09.2015

28

3.3.8. Priloge - karta požarne ogroženosti - požari v naravi


Verzija: 3.1 09.09.2015

29

3.4.0. OCENA OGROŽENOSTI ZARADI POPLAV 3.4.1. Uvod Poplave so naravni pojav, ki še z drugimi dinamičnimi pojavi oblikujejo zemeljsko površje. Poplave so povsod tam, kjer so vodni tokovi nanesli naplavinski pokrov in ga še nanašajo. To so dna dolin in ravnine, ki so obenem najprimernejša območja za poselitev. Večje količine hribinskega materiala lahko prenašajo samo velike vodne količine, ki so nastale po intenzivnih padavinah. Poplave se lahko povečajo zaradi neposrednih in posrednih vzrokov, ki so antropogenega izvora ali pa nastajajo zaradi medsebojnega delovanja naravnih sil, porušenega ravnotežja med zemljinami in zaradi dinamičnih pojavov kot so različne vrste erozij in napetosti v zemeljski skorji. Glavna značilnost porazdelitve letnih padavin v Sloveniji je, da so na tako majhnem prostoru zelo velike razlike. Letne vrednosti v smeri od zahoda proti vzhodu močno padajo, spreminja pa se tudi čas nastopa maksimalnih padavin. Na prostorsko in časovno porazdelitev padavin močno vpliva geografska lega Slovenije in njena močno reliefna razgibanost. Največ padavin pade v Sloveniji v dneh, ko pride nad naše kraje iznad Sredozemlja vlažen in relativno toplejši zrak. Ob gorskih pregradah se zrak dviguje, ohlaja in tedaj se iz njega izloča vsa odvečna vlaga. To je tudi vzrok, da leži maksimum letnih padavin v zahodnih predelih Julijcev in v krajih, ki ležijo na dinarsko-alpski pregradi. Drugi maksimum, nekoliko manjši pa je v Kamniško-Savinjskih Alpah. Letna vsota padavin se z oddaljenostjo od morja proti severovzhodu manjša in doseže v krajih blizu meje z Madžarsko letno vsoto pod 900 mm. V najbolj namočenih krajih Slovenije pade okrog 4 krat več padavin kot v najbolj suhih. Po letni količini padavin spadajo najbolj namočeni kraji v Sloveniji med najbolj namočene kraje v celi Evropi. Največ težav pri predstavitvi tega klimatskega elementa je zaradi same natančnosti meritev, saj na izmerjene vrednosti močno vpliva veter. To še posebno drži v primeru padavin v obliki suhega snega, ki je najpogostejši ravno v krajih, kjer je naš maksimum padavin. V smeri od jugozahoda proti severovzhodu se razen količine padavin spreminja tudi čas nastopa najmočnejših padavin. Kraji zahodne in jugozahodne Slovenije dobijo največ padavin v jesenskih mesecih; v smeri proti severovzhodu pa se težišče pomika v poletne mesece, kjer so padavine predvsem v obliki ploh in neviht. V zadnjem času se v Gorenjski regiji pojavljajo poplave v jesensko-zimskem obdobju. Tako so bile velike poplave leta 2007 meseca septembra, kjer je bila najbolj prizadeta Občina Železniki in božične poplave leta 2009, ki so najbolj prizadele Občino Bohinj. Za omilitev posledic poplav je zelo pomembno ustrezno čiščenje vodotokov, izgradnja zadrževalnikov in čiščenje gozdov, da visoke vode ne nosijo s seboj drevja. 3.4.2. Viri nevarnosti in možni vzroki nastanka nesreče Poplave lahko povzročijo različno močne padavine, odvisno od tega, kakšne so odtočne razmere, na katerem delu vodotoka se poplave pojavijo in od trajanja intenzivnih padavin. Izjemne količine padavin nastanejo ob močnem ali trajnejšem dviganju vlažnega in razmeroma toplega zraka. V naravi poznamo več različnih pojavov, ki se dviga. V poletnih nevihtnih oblakih, ki so deloma termičnega izvora, so vzponske hitrosti tudi do 40 m/s. Temu sledijo izredno močni nalivi, vendar običajno trajajo le kratek čas. Zelo redko trajajo take padavine več ur. Lahko pa pade v eni uri do 100 litrov padavin na kvadratni meter. V ljudski govorici se uporablja izraz " oblak se je utrgal". Izraziti oblaki vertikalnega razvoja zaradi dviganja zraka nastajajo poleti, ob prehodih hladnih front. Ciklonalne padavine nastajajo zaradi splošnega dviganja zraka v območju nizkega zračnega pritiska. Lahko so dolgotrajnejše vendar niso tako intenzivnejše kot pri nevihtnih oblakih. Posebne vrste padavin so orografske padavine, ki nastanejo zaradi dodatnega dviganja vlažnega in razmeroma toplega zraka ob gorskih ovirah. Običajno so povezane s ciklonalnimi padavinami, zelo pogosto pa se pojavijo ob nastanku sekundarnega ciklona pred prehodom hladne fronte.


Verzija: 3.1 09.09.2015

30

Orografske padavine so v Sloveniji najizdatnejše v pozni jeseni, ko priteka ob južnih ali jugozahodnih vetrovih topel in zelo vlažen zrak in je zaradi še vedno toplega morja absolutna vlaga v dotekajočem zraku neprimerno večja kot pozimi ali pomladi, ko se morje že nekoliko ohladi. 3.4.3. Vrste, oblike in stopnje ogroženosti Poplave so odvisne in se razlikujejo: - po tipu vodotoka (gorski, dolinski, ravninski), - glede na relief zemljišča (ježa, depresije), - po obsegu, - glede na intenziteto in razprostranjenost padavin, - glede na letni čas (jesenske, spomladanske poplave), - po tipu visoko vodnega vala, - po trajanju, - po pogostosti (npr. 20 letne poplave), - glede na vrsto zemljišča in značaj poplavljenih objektov. Značilnosti so: - nastop je predvidljiv ter je večinoma omejen na jesensko in spomladansko obdobje, - višina in obseg so znani, - lahko trajajo dolgo časa, - poškodb tal zaradi erozije ni - povzročajo zakrasevanje in odnašanje plodne zemlje v podzemlje, - poplavne vode vsebujejo le malo lebdečih mineralnih plavin, tako da je odlaganje blata komaj

opazno. Verjetnost in stopnja ogroženosti

Zap. št

Občina Kazalec ogroženosti

Opomba

1. Bled 3 2. Bohinj 3 3. Cerklje na Gorenjskem 3 4. Gorenja vas-Poljane 4 5. Gorje 1 6. Jesenice 2 7. Jezersko 1 8. Kranj 2 9. Kranjska Gora 2

10. Naklo 1 11. Preddvor 3 12. Radovljica 3 13. Šenčur 1 14. Škofja Loka 4 15. Tržič 1 16. Železniki 4 17. Žiri 4 18. Žirovnica 1

Ker metodologija za izdelavo ocen ogroženosti še ni predpisana so v oceni upoštevani predvsem kriteriji višine škode, ki jo lahko povzročijo poplave. Ogroženost posamezne lokalne skupnosti je opredeljena z eno izmed naslednjih stopenj možne višine škode : 0 - ni škode, voda se je razlila po predvidenih naravnih poplavnih področjih, 1 - škoda je minimalna, poplavljene so travniške površine, 2 - majhna škoda, poplavljeni so le posamezni objekti manjše vrednosti,


Verzija: 3.1 09.09.2015

31

3 - srednje velika škoda, poplavljeno je večje število objektov manjše vrednosti, ali posamezni objekti večje vrednosti, 4 - velika škoda, poplavljeno je večje število objektov večje vrednosti, 5 - zelo velika škoda, poplavljeni so manjši naseljeni kraji oziroma deli večjih naselji, 6 - katastrofalna škoda, poplavljeni so večji naseljeni kraji oziroma deli gosto naseljenih mestnih naselji, industrijske cone, ipd. Območje Gorenjske regije pripada s hidrološkega vidika trem vodnim območjem: - porečju Save, - porečju Sore in - porečju Kokre. Vsi pritoki in sama Kokra imajo izrazit karakter hudourniških voda s tendenco največjih pretokov v zgodnji pomladi in pozni jeseni. Jesenski višek je višji od spomladanskega. Zimsko nizko vodno stanje je posledica mraza, poletno pa suše. Vodni pretoki rek so majhni (izjema Sava) in zato za izrabo neprimerni. Večja prodonosnost je značilna za hudourniške grape, medtem ko je pomembna predvsem za Savo in Kokro, ki tudi nanašata precej proda, ki ga tudi izkoriščajo. Večja poplavna območja na Gorenjskem predstavlja Selška Sora v dolžini 33 km, Poljanska Sora v dolžini 34 km, Sora v dolžini 6 km, porečje Tržiške Bistrice, spodnji tok Save in Kokra s pritoki. Iz tabele je razvidno, da so na Gorenjskem zaradi dolgotrajnega dežja najbolj ogroženi občini Škofja Loka, Radovljica in Železniki.

Legenda 0 – 20 letne poplave 100 letne poplave

Slika 14: Karta poplavnih območij v regiji (Vir: eGIS UJME)


Verzija: 3.1 09.09.2015

32

Poplave na območju Gorenjske regije povzročajo naslednje reke s pritoki: Sava, Tržiška Bistrica, Kokra, Poljanska Sora in Selška Sora. Pritoki so v veliki meri hudourniškega značaja, zato vode ob daljših padavinah hitro narastejo in hitro upadejo. Vzroki za nastanek poplav: - dolgotrajne padavine, - morebitna porušitev jezov, - narasle površinske, talne vode, - hudourniki in erozije. 3.4.4. Ogroženi prebivalci in premoženje Sava od Radovljice do Zidanega Mosta Na celotnem odseku je poplavljeno cca 82 ha urbanih in ca 3073 ha ostalih zemljišč. Radovljica - Kranj Na tem odseku so ogrožena nekatera naselja in kmetijske površine na razširitvah reke Save. Glavna stalna nevarnost na tem področju je plazenje desne brežine in s tem železniške proge proti koritu Save. Pri poplavah sta delno prizadeti naselji Rakovica ob železniški postaji in Podnart. Kranj - Dolsko Na zgornjem delu tega odseka sta zgrajeni HE Medvode in HE Mavčiče. Zaradi izgradnje HE Medvode in prekinjenega pretoka plavin se struga dolvodno od HE na tem odseku poglablja. Obrežno poplavno področje se prične dolvodno od Beričevega na levem bregu Save. Najbolj ogrožena so sledeča področja: - desni breg Save od izliva Seničice do Medvod, kjer je tudi nekaj hiš, - poplave nad Tacenskim jezom - na desnem bregu sega do naselja Medno in ogroža nekaj hiš, - na levem bregu je ogrožena ena hiša, - spodnji del naselja Tomačevo pod mostom na obvoznici, - na nekaj mestih je poplavljena cesta Laze-Podgrad. Sava Dolinka Ob Savi Dolinki je poplavljeno cca 5 ha urbanih in cca 238 ha ostalih zemljišč. Večje ogroženosti od samih poplav v dolini ni. Je pa velika nevarnost, da se zaradi sproščanja materiala v posameznih povirjih pritokov Save Dolinke in poznejšega zastajanja tega materiala v strugah pritokov oziroma Save Dolinke razmere v hipu spremenijo. Sava Bohinjka Ob Savi Bohinjki je poplavljeno cca 2,5 ha urbanih in cca 387,8 ha ostalih zemljišč. Večinoma so poplavljene pašniške površine. Zaradi samih poplav ni večje ogroženosti. Le ta je večja zaradi možnega odnašanja večjih količin materiala pri nastopu visokih vod. Pri večjih deževjih je zaradi dviga gladine Bohinjskega jezera neprevozna cesta ob jezeru do hotela Zlatorog in neprevozna je regionalna cesta Bled – Bohinj zaradi prometne zapore skozi Sotesko. Sora V dolini Sore je poplavljeno cca 15 ha urbanih in cca 883,3 ostalih zemljišč. Obsežno poplavno področje je na odseku Sore med Škofjo Loko in Medvodami, posebno med Bukovnikom in Suho. Poplavljena je tudi cesta Medvode - Škofja Loka ob desnem bregu Sore pri mostu v vasi Suha. V poplavnem območju je del naselja Škofja Loka tako ob Poljanski, kakor ob Selški Sori (v tem območju je tudi osnovna šola). Dolina Selške Sore je razmeroma ozka. Večje poplave so na Bukovškem polju, nad jezom v Dolenji vasi, na območju Selc, Češnjic s tovarno Alples in na območju Železnikov, kjer so v poplavnem območju hiše ob vodotoku. Mestoma je poplavljena tudi cesta Škofja Loka - Petrovo Brdo.


Verzija: 3.1 09.09.2015

33

V dolini Poljanske Sore so v poplavnem področju skoraj vsi nižinski predeli ob vodotoku. Pretežno so to kmetijske površine. Največje poplavno področje je med Poljanami in Gorenjo vasjo. Mestoma je poplavljena tudi cesta Škofja Loka - Žiri in pogosto cesta Žiri - Logatec. Razmere v Škofji Loki je možno bistveno izboljšati z izgradnjo suhega zadrževalnika na Selški Sori nad Škofjo Loko. Kokra Poplavno območje Kokre obsega cca 31 ha urbanih in cca 64,2 ha ostalih zemljišč. Ob sami Kokri ni velikih poplavnih površin razen na pritoku Jezernice. Poplavna področja so pred zožitvami vodotoka pri naseljih Gorenje, Britof, Visoko in Hotemež. Pritok Jezernica, ki je v bistvu glavna Kokra lahko preplavi ravninski predel zgornjega Jezerskega, ker se v urejeni strugi odlaga gramozni material. Zaradi poplav so ogrožena naselja na spodnjem delu povodja vodotoka Kokrice, desnega pritoka Kokre. Ogrožena so predvsem področja naselja Suha, Srakovlje, Kokrica in Mlaka. Potok Olševnica, ki je med povodjem Kokre in Pšate in ponikne v prod pri Šenčurju poplavlja nekaj hiš v naselju Olševek (osnovna šola), Luže, Srednja vas pri Šenčurju in Šenčur. Tržiška Bistrica Tržiška Bistrica nima poplavnih območji. Večja škoda kot zaradi poplav se pojavi zaradi posledic erozije. Pri katastrofalnih poplavah je možno, da poplavi potok Mošenik v Tržiču hiše ob strugi. Levi pritok Zadruga ogroža naselji Sebenje in Žiganja vas. Zaradi podnebnih sprememb lahko pričakujemo, da se bodo na vseh rekah v Gorenjski regiji poplavne površine povečale oziroma bodo nastale tudi nove.

Slika 15: Ortofoto posnetek novih poplavnih območij na odseku Selške Sore nad Železniki (Vir: CLISP)


Verzija: 3.1 09.09.2015

34

3.4.5. Verjetne posledice nesreče in verjetnost nastanka verižne nesreče Poplavne škode Poplavljanje kulturne krajine, infrastrukture in pozidave povzroča škode, ki jih lahko razvrstimo v direktne in indirektne škode. Direktne škode, ki nastanejo zaradi delovanja visoke vode in so povzročile poškodovanje, manjvrednost ali uničenje stvari. Razvrstiti jih je možno po različnih kriterijih. Smiselno jih je razvrstiti na tiste, ki nastanejo na urbaniziranih oz. na neurbaniziranih območjih, na infrastrukturnih objektih, na odprtem prostoru in na določene stroške, ki nastanejo v zvezi z nekaterimi deli v času poplave. Razvrstitev je naslednja: - urbanizirana območja:

- stanovanjske in nestanovanjske površine (poslovne površine, trgovine, skladišča, šole, bolnice, itd.),

- industrijske cone (proizvodne in neproizvodne površine), - oprema stanovanjskih in nestanovanjski površin, - oprema industrijskih con, - nedokončana proizvodnja, gotovi izdelki, surovine v industrijskih conah.

- neurbanizirana območja:

- kmetijska in nekmetijska zemlja, - kmetijska proizvodnja, - ribištvo, gozdarstvo, lovstvo, turizem, itd.

- Komunalna in transportna infrastruktura:

- vodovod in kanalizacija z objekti ( črpališča , čistilne naprave, itd.), - toplovodi z objekti, - plinovodi z objekti, - elektro in telekomunikacijska mreža z objekti, - ceste z objekti, - urejene površine (parki, trgi, ulice, itd.).

- vodnogospodarski objekti in ureditve (nasipi, regulacije, jezovi, drče, akumulacije, itd.) - stroški zaščitnih in reševalnih ukrepov v času poplav

- evakuacije, začasni nasipi, zdravstveno varstvo, itd. Indirektne škode Mednje bomo uvrstili vse tiste vplive poplav, ki v negativnem smislu vplivajo na poslovanje poslovnih subjektov (zmanjšanje produktivnosti in ekonomičnosti proizvodnje, izpad proizvodnje, itd.). Za ocenjevanje škode ob naravnih drugih nesrečah se imenujejo komisije za ocenjevanje škode ob naravnih in drugih nesrečah na državi, regijski in občinski ravni, ki škodo ocenjujejo po metodologiji za ocenitev škode. Ob večjih poplavah bi bile povzročene naslednje verižne nesreče: izlitje nevarnih snovi iz sodov in druge embalaže, ki ni ustrezno zaščitena, prevrnitev neustrezno sidranih cistern ali sodov napolnjenih z naftnimi derivati, onesnaževanje zaradi posledic poškodb kanalizacijske infrastrukture, povzročanje plazov in s tem zajezitev strug vodotokov z dodatnimi nevarnostmi poplavnega vala, motnje v cestnem prometu, motnje v osnovni zdravstveni oskrbi prebivalstva, prekinitev oskrbe s pitno vodo, elektriko in telefonijo, poplavljeni industrijski objekti ter razlitje nevarnih snovi. Zato je potrebno ob


Verzija: 3.1 09.09.2015

35

poplavah, predvsem večjih predvideti in načrtovati tudi ukrepe za druge nesreče, ki bi se verižno pojavljale ob poplavah. 3.4.6. Verjetnost pojavljanja nesreče in možnost predvidevanja nesreče Poplave je možno predvideti na podlagi napovedi Agencije Republike Slovenije za okolje-Urada za meteorologijo o predvidenih padavinah na posameznih območjih Slovenije, ki jih potem posredujejo vsem uporabnikom. Ustrezne rečno nadzorne službe in drugi strokovnjaki na osnovi zbranih podatkov (vodostaji, vremenska napoved, prepojenost tal z vodo, vodo propustnost tal) pripravijo dokaj natančno oceno poplavne ogroženosti za nadaljnje 2-4 ure. Na podlagi ranljivosti poselitve zaradi pojavljanja poplav se velika verjetnost pojavljanja poplav kaže na območju Občine Kranjska Gora, v dolini Selške Sore med Škofjo Loko in Železniki. Velika ranljivost poselitve in infrastrukture je ob Savi Dolinki na območju Občine Jesenice. Ranljivost je velika tudi na posameznih območjih v zahodnem delu Občine Radovljica, južnem delu Občine Tržič in severnem delu Mestne občine Kranj. 3.4.7. Zaključek Z večjim upoštevanjem poplavnih območij pri prostorskem načrtovanju, celovitem urejanjem voda, zagotavljanjem večje proti poplavne varnosti predvsem za zadrževanjem voda ter z ureditvijo osnovne odvodnje na najbolj ogroženih območjih in rednim vzdrževanjem že zgrajenih objektov bodo sredstva vložena v ta namen hitro povrnjena, hkrati pa bo za sanacijo škode po poplavah potrebnega manj denarja. Pomembno je tudi seznanjanje prebivalcev z možnostmi pojavljanja poplav in ukrepanjem v primeru visokih voda. V primeru nevarnosti poplav morajo ustrezne službe opozoriti odgovorne za varstvo pred poplavami in prebivalstvo o možnosti in posledicah poplav. Potrebno je izdelati Oceno ogroženosti zaradi poplav tako na ravni regije kot v vseh lokalnih skupnostih pri katerih je iz kart poplavne linije (Vodnogospodarski inštitut-Ocena ogroženosti Republike Slovenije pred poplavami C-319) oziroma iz GIS-UJME razvidno, da so poplavno ogrožene. Te občine so: Mestna občina Kranj ter občine Bled, Bohinj, Cerklje, Gorenja vas-Poljane, Jesenice, Kranjska Gora, Radovljica, Šenčur, Škofja Loka, Železniki in Žiri. Načrt zaščite in reševanja ob poplavah izdelajo vse občine pri katerih je iz kart poplavne linije (Vodnogospodarski inštitut-Ocena ogroženosti Republike Slovenije pred poplavami C-319) oziroma iz GIS-UJME razvidno, da so poplavno ogrožene. Te občine so: Mestna občina Kranj ter občine Bled, Bohinj, Cerklje na Gorenjskem, Gorenja vas-Poljane, Jesenice, Kranjska Gora, Radovljica, Šenčur, Škofja Loka, Železniki in Žiri. Občine, ki imajo na svojem območju visoke pregrade oziroma so ob poškodbi ali porušitvi teh pregrad ogrožene (Bled, Žirovnica, Radovljica in MO Kranj), izdelajo tako oceno ogroženosti zaradi porušitve visokih pregrad kot tudi načrte zaščite in reševanja ob porušitvi visokih pregrad. 3.4.8. Priloge - Poplave v Sloveniji, RUZR in Center za multidisciplinarno proučevanje naravnih nesreč

geografskega inštituta Antona Melika, ZRC SAZU, - ocene ogroženosti pred poplavami lokalnih skupnosti.


Verzija: 3.1 09.09.2015

36


Slika 16: Karta poplavne ogroženosti


Verzija: 3.1 09.09.2015

37

3.5.0. OCENA OGROŽENOSTI ZARADI PLAZOV 3.5.1. Uvod Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje je kot strokovno podlago za izdelavo ocene ogroženosti Republike Slovenije in za izdelavo regijskih ocen ogroženosti naročila pri Geološkem zavodu Slovenije študijo o ogroženosti Republike Slovenije pred zemeljskimi plazovi. Raziskovalna naloga - poročilo, je podala presek čez obstoječe stanje po literaturnih podatkih dopolnjeno s preglednimi kartami. Študija obdeluje in vrednoti 603 plazove za območje Slovenije. V oceni ogroženosti pred plazovi za Gorenjsko regijo pa smo v letu 2006, 2007, 2008 in 2009 analizirali skupaj tri plazove, ki potencialno lahko povzročijo srednjo, veliko in zelo veliko škodo oziroma ogrožajo pomembne komunikacije.

Slika 17: Pregled zemeljskih plazov (Vir: eGIS UJME) 3.5.2. Viri nevarnosti in možni vzroki nastanka nesreče Nevarnost plazov je predvsem odvisna od geološke sestave tal ter delovanja drugih naravnih nesreč, kot so dolgotrajnejše, močnejše padavine in potresi. Območja, kjer je zelo velika stopnja ogroženosti pred plazovi so tla sestavljena iz starejših kamenin. To so predvsem peščenjaki in kremenovi konglomerati, ki na površini razmeroma hitro preperevajo. Razprostirajo se predvsem v severnem delu regije - karavanško predgorje. Jugo-zahodni del regije (Polhograjski Dolomiti) tvorijo predvsem karbonatne kamenine (apnenec in dolomiti), ki so s tektonskimi prelomi in narivnimi ploščami razlomljene v posamezne bloke. Med trdimi karbonatnimi kameninami nastopajo še v tem delu regije spodnje triasne in permske klastične kamenine (peščenjaki in laporji), ki so najbolj podvržene plazenju.


Verzija: 3.1 09.09.2015

38

Podnebne spremembe, predvsem ekstremni vremenski pojavi (pogostejša in močnejša neurja z močnimi nevihtami) bodo vse pogostejši vzrok nastanka zemeljskih plazov, še prav posebno drobirskih tokov v občinah Jezersko, Jesenice, Kranjska Gora in Radovljica. 3.5.3. Vrste, oblike in stopnje ogroženosti Pregled stopenj ogroženosti pred plazovi po občinah Gorenjske regije: Vir nevarnosti oziroma verjetnost nastanka plazu ter stopnja ogroženosti Zap. št.

Občina Število plazov (usadov)

Število plazov leta 2007 - 2009

Kazalec ogroženosti

1. Bled 18 2 1 2. Bohinj 19 6 1 3. Cerklje na Gorenjskem 5 0 1 4. Gorenja vas-Poljane 225 3 1 5. Gorje 15 4 1 6 Jesenice 28 5 1 7. Jezersko 38 4 1 8. Kranj 15 4 1 9. Kranjska Gora 24 5 1 10. Naklo 3 1 0 11. Preddvor 22 1 1 12. Radovljica 41 4 1 13. Šenčur 1 0 0 14. Škofja Loka 122 6 2 15. Tržič 35 3 2 16. Železniki 202 8 2 17. Žiri 22 1 1 18. Žirovnica 0 0 0 18. SKUPAJ 835 57 1

Vir: SPIN

Kazalec ogroženosti predstavlja nadaljnjo škodo, ki lahko nastopi v primeru, da se ne opravi sanacija obstoječih plazov. 0 - ni škode, plaz ni povzročil (in)direktne škode, 1 - škoda je minimalna, manjši plaz na kmetijsko, gozdarsko nepomembnem zemljišču, 2 - majhna škoda, manjši plaz, ogrožena je nepomembna komunikacija oziroma objekt, 3 - srednje velika škoda, ogrožena je krajevna komunikacija ali objekt manjše vrednosti, 4 - velika škoda, plaz ogroža objekt večje vrednosti, potrebna so večja finančna vlaganja, 5 - zelo velika škoda, plaz ogroža objekt zelo velike vrednosti oziroma večje število objektov večje vrednost, 6 - katastrofalna škoda, plaz ogroža več objektov velike vrednosti, pomembno komunikacijo, potrebna so velika finančna sredstva za dalj časa trajajočo sanacijo oziroma dodatne geološke raziskave. 3.5.4. Verjetne posledice nesreče in verjetnost nastanka verižne nesreče Plazovi lahko povzročijo malo ali veliko materialno škodo na gospodarskih in drugih objektih ter na kmetijskih in gozdnih površinah. Manjši plazovi povzročijo samo manjšo škodo na kmetijskih in drugih površinah. Plazovi, kjer pride do plazenja več 100 ali 1000 m3 zemlje lahko povzročijo veliko škodo na infrastrukturnih objektih in napravah (telefonskih napeljavah, vodovodih, električni napeljavi, cestnih komunikacijah, ipd.). Sanacija takšnih plazov je dolgotrajna, zaradi ustreznih strokovnih-


Verzija: 3.1 09.09.2015

39

tehničnih rešitev in ker so za sanacijo potrebna velika finančna sredstva. Na območjih, kjer so poseljena pa lahko pride do ogrožanja tudi človeških življenj in živali na gorskih kmetijah. Plazove lahko povzročijo posredno tudi druge naravne nesreče kot so potresi in poplave. Največjo pozornost je potrebno nameniti plazovom, ki (ne)posredno ogrožajo ljudi, materialne dobrine večjih vrednosti ali pa zmanjšujejo nivo varnosti prebivalcev komunikacijsko slabo dostopnih naselij. Pri plazovih je mala verjetnost nastanka verižnih nesreč oziroma povzročanja drugih nesreč. Zemeljski plazovi lahko povzročajo naslednje verižne nesreče (motnje v osnovni in zdravstveni oskrbi, motnje v cestnem prometu, porušitev stanovanjskih in gospodarskih objektov, zajezitev vodotokov.) 3.5.5. Verjetnost pojavljanja nesreče in možnost predvidevanja nesreče Plazove je možno predvideti samo na podlagi ustrezne raziskave, kjer se preuči geološka sestava tal in vplivi drugih dejavnikov (propustnost tal, povezanost posameznih slojev tal). Podatke najdemo v raziskovalni nalogi Ogroženost Republike Slovenije pred zemeljskimi plazovi, ki jo je pripravil Geodetski zavod Ljubljana - Inštitut za geologijo, geotehniko in geofiziko v letu 1993. Prav tako je podlaga za predvidevanje nastanka plazov popis in sanacija obstoječih plazov v regiji. Na podlagi ranljivosti poselitve zaradi pojavljanja zemeljskih plazov se velika verjetnost pojavljanja plazov kaže na območju Občine Kranjska Gora, v dolini Selške Sore med Škofjo Loko in Železniki. Velika ranljivost poselitve in infrastrukture je ob Savi Dolinki na območju Občine Jesenice. Ranljivost je velika tudi na posameznih območjih v zahodnem delu Občine Radovljica, južnem delu Občine Tržič in severnem delu Mestne občine Kranj 3.5.6. Zaključek Raziskovalna naloga (Ogroženost Republike Slovenije pred zemeljskimi plazovi, GZL, Inštitut IGGG, 1993) vsebuje bazo plazov v Sloveniji, ki služi kot pregleden in hitro dostopen vir podatkov o posamičnem plazu oziroma ukrepanju ob pojavu plazenja. V obsežnejši prilogi pa so kompletne karte vseh zemeljskih plazov v regiji z izpisanimi podatki, ki so lahko v pomoč ne samo pri vodenju reševanja ob plazenju, ki se večinoma pojavlja ob poplavah in močnejših neurjih, pač pa tudi za preventivno dejavnost predhodne sanacije plazov. V letu 2008 je bila opravljeno raziskovalno dela na projektu v okviru ciljnega raziskovalnega programa (CRP) »Znanje za varnost in mir 2006 - 2010«, z naslovom projekta »Ocena ogroženosti zaradi delovanja drobirskih tokov«. V okviru tega projekta je bilo ugotovljeno, da plazovi v obliki drobirskih tokov ogrožajo občine Jezersko, Jesenice, Kranjsko Goro in Radovljico. V Sloveniji predstavljajo zemeljski plazovi in drugi pojavi nestabilnosti površja takoj za potresi in poplavami tretjo največjo naravno ogroženost človeka in njegovega okolja.Večina plazov v Sloveniji je posledica delovanja drugih nesreč na okolje, predvsem dolgotrajnih deževij (plazovi manjšega obsega), večji plazovi pa nastopajo kot posledica rušilnih potresov v kombinaciji z dolgotrajnimi deževji. V zgodovini je na našem etničnem prostoru v evropskih okvirih poznan plaz, oziroma porušitev gore Dobrač na Koroškem, ki je povzročil ogromne človeške žrtve (preko 40.000 ljudi), saj je plaz pokopal 17 vasi, zajezil reko Ziljo in naredil pregrado, ki je za seboj pustila 30 m globoko jezero, ki je le sčasoma odteklo in za katerim so še danes ostala močvirja v Ziljski dolini. Potrebno je izdelati Oceno ogroženosti zaradi plazov tako na ravni regije kot v vseh lokalnih skupnostih, kjer bi zaradi plazenja tal lahko nastala velika škoda (plaz ogroža objekt večje vrednosti, potrebna so večja finančna vlaganja). Gorenjska regija spada sicer v okviru regij Slovenije med manj ogrožena območja, saj je večina plazov v Sloveniji locirana v osrednjih, severnih in vzhodnih predelih države. Ocenjujemo, da na ravni regije ni potrebno izdelati načrta zaščite in reševanja ob plazovih. V lokalnih skupnostih se izdelajo načrti zaščite in reševanja ob plazovih tam, kjer bi zaradi plazenja tal lahko nastala velika škoda (plaz ogroža objekt večje vrednosti, potrebna so večja finančna vlaganja).


Verzija: 3.1 09.09.2015

40

3.5.7. Viri, literatura in strokovne podlage - Ogroženost RS pred zemeljskimi plazovi, GZL, IGGL, 1993, - karta ogroženosti pred zemeljskimi plazovi, - karte zemeljskih plazov v regiji (posebna priloga), - eGIS UJME, - CRP – Ocena ogroženosti zaradi delovanja drobirskih tokov, - CLISP: Raziskovalni projekt v okviru Prilagajanja podnebnim spremembam z orodji prostorskega

načrtovanja na območju Alp«


Verzija: 3.1 09.09.2015

41

3.6.0. OCENA OGROŽENOSTI ZARADI SNEŽNIH PLAZOV 3.6.1. Uvod Strokovna podlaga za oceno ogroženosti pred snežnimi plazovi je “Ocena ogroženosti Slovenije s snežnimi plazovi”, ki jo je pripravilo Podjetje za urejanje hudournikov v letu 1995 po naročilu Uprave za zaščito in reševanje Republike Slovenije. Snežni plazovi so naravni pojav, ki povzroča v prostoru precejšnje škode, zlasti v delih, ko imajo v Sloveniji močnejše snežne padavine. Škode se kažejo na različne načine saj plazovi ogrožajo tako človeka, njegovo življenje kot naselja, komunikacije in druge materialne dobrine. Kvalitetnejše delo pri preprečevanju škod, ki jih povzročajo snežni plazovi je narekovalo izdelavo bolj podrobnega katastra snežnih plazov v območju ekumene, torej tistih snežnih plazov, ki ogrožajo območje trajnejšega človekovega bivanja. Snežni plazovi ogrožajo Slovenijo bolj, kot smo se v vsakodnevnem življenju zavedali. Najmanj 715 plazov ogroža prometnice, najmanj 140 pa stanovanjska ter gospodarska poslopja, smučišča in daljnovode. Snežna odeja v Sloveniji kaže veliko časovno in prostorsko variabilnost glede največjih višin, intenzitete in trajanja. Snežni plazovi v Gorenjski regiji ogrožajo smučišča na Zelenici, Kobli in Voglu V zgodovini so snežni plazovi v Sloveniji zahtevali največ smrtnih žrtev med prvo svetovno vojno. Po različnih virih se število žrtev giblje med 613 in 896. Med leti 1777 in 1913 ter v obdobju od 1919 do 1994 je bilo 168 smrtnih žrtev. Med leti 1995 - 2010 je bilo v snežnih plazovih 27 smrtnih žrtev. 3.6.2. Viri nevarnosti in možni vzroki nastanka nesreče Snežna odeja v Sloveniji Sneg kot padavina je znan po celi Sloveniji, njegovo trajanje pa je odvisno od letnega časa, temperaturnih in padavinskih razmer, od nadmorske višine in lege pobočij. V predelih z nižjo nadmorsko višino in v območjih kamor segajo vplivi morja je sneg redkejši pojav, običajno le od novembra do februarja. V osrednjem delu Slovenije, kamor spada tudi Gorenjska regija pa se sneg pojavi že v oktobru, zadnje snežne padavine pa v aprilu, izjemoma maju. V gorah, na višinah nad 2.000 m pa sneži tudi v poletnih mesecih. Dolžina trajanja snežne odeje je prav tako različna po posameznih območjih. Odvisna je od višine in od vertikalnega razporeda temperature in od lege (prisojna – osojna). Na prisojnih pobočjih se sneg tali preje kot na osojnih. V Julijcih, Karavankah in na Pohorju so lege, kjer sonce v času zime ne posije 1-3 mesece. V regiji imajo Kamniško-Savinjske Alpe dolgotrajnejšo snežno odejo – preko 100 dni v letu. Nekaj daljše je trajanje snežne odeje še v Kočevskem rogu in višjih legah Polhograjskih dolomitov (80 – 100 dni).

Meteorološka postaja Zadnji mesec, ko v letu sneži

Prvi mesec, ko nastane snežna odeja

Krvavec junij september Brnik – Aerodrom maj oktober Javorje nad Poljanami maj oktober Planina pod Golico maj oktober Stara Fužina maj oktober Kredarica sneži vse leto Rateče-Planica junij september


Verzija: 3.1 09.09.2015

42

3.6.3. Vrste, oblike in stopnje ogroženosti Pregled snežnih plazov po občinah v Gorenjski regiji

Zap. št.

Občina Število plazov

Stopnja ogroženosti

1. Bled 4 majhna 2. Bohinj 37 velika 3. Cerklje na Gorenjskem 0 ni ogrožena 4. Gorenja vas-Poljane 15 Velika 5. Gorje 12 velika 6. Jesenice 2 majhna 7. Jezersko 5 majhna 8. Kranj 12 velika 9. Kranjska Gora 92 zelo velika

10. Naklo 0 ni ogrožena 11. Preddvor 8 majhna 12. Radovljica 0 ni ogrožena 13. Šenčur 0 ni ogrožena 14. Škofja Loka 1 majhna 15. Tržič 15 velika 16. Železniki 41 zelo velika 17. Žiri 9 majhna 18. Žirovnica 0 ni ogrožena 18. SKUPAJ 253

Vir: Kataster snežnih plazov

3.6.4. Ogroženi prebivalci in premoženje Snežni plazovi v Gorenjski regiji Gorenjska regija po tej oceni spada med bolj ogrožene regije zaradi snežnih plazov. Osnova za oceno ogroženosti je kataster snežnih plazov, ki vsebuje 1246 plazov, ki so razvrščeni po upravnih enotah. Snežni plazovi na Gorenjskem

Zap. št.

Upravna enota Število plazov

1. Jesenice 94 2. Kranj 25 3. Radovljica 53 4. Škofja Loka 66 5. Tržič 15 5. SKUPAJ 253


Verzija: 3.1 09.09.2015

43

Slika 18: Karta snežnih plazov (Vir: eGIS UJME) 3.6.5. Verjetne posledice nesreče in verjetnost nastanka verižne nesreče Snežni plazovi lahko povzročajo naslednje posledice in verižne nesreče. To so motnje v osnovni, zdravstveni in drugi oskrbi, motnje v cestnem prometu ter porušitev stanovanjskih in gospodarskih objektov. 3.6.6. Verjetnost pojavljanja nesreče in možnost predvidevanja nesreče Plazovita območja Informacije o snežnih plazovih, ki so izčrpno opisani v prilogi so bile zbrane s terenskim opazovanjem, pri katerem so nudili pomoč poznavalci lokalnih razmer. Pogostnost snežnih plazov je določena na podlagi evidentiranih podatkov o njihovem proženju ter na podlagi vegetacije pod njimi, ki dokaj podrobno opredeljuje posamezne snežne plazove. V teh občinah morajo glede na ogroženost pred snežnimi plazovi posvetiti posebno pozornost reševalnim ukrepom na tem področju. Podnebne sprememb, predvsem zvišanje temperatur in ogrevanje ozračja tudi v zimskem obdobju, saj naj bi se do leta 2050 število dni, ko bo potrebno ogrevanje zmanjšalo za do 27 dni na leto, kar posledično pomeni, da se bo v tem obdobju verjetnost pojavljanja snežnih plazov zaradi manj snežne odeje zmanjšalo. 3.6.7. Zaključek Slovenija je s snežnimi plazovi bistveno bolj ogrožena, kot so kazali rezultati dosedanjih raziskav. Analiza snežnih padavin kaže na veliko raznolikost v njihovem trajanju, višini in inteziteti v slovenskem prostoru, zato se katastrofalni pojavi pojavljajo v sorazmerno dolgih časovnih obdobjih.


Verzija: 3.1 09.09.2015

44

Prav tako porazdelitev pojava snežnih plazov, zlasti večjih dimenzij, pa je glavni razlog pogosto omalovažujočega odnosa do občasnega in še zlasti do trajnega varstva pred snežnimi plazovi. Ker se 94 % plazov, ki ogrožajo promet ter 79 % plazov, ki ogrožajo smučišča, daljnovode, stanovanjske in gospodarske objekte proži pod zgornjo gozdno mejo, lahko na vmesni stabilizaciji plazišč z opornimi objekti gozdni zastoji dolgoročno ponovno v glavnem stabilizirajo plazovite območja. Omenjeni podatek tudi kaže, da je bila nedomišljena raba prostora glavni vzrok razvoja večine snežnih plazov območju ekumene. Snežni plazovi so erozijski agens, ki s svojim delovanjem omogoča lažji in hitrejši razvoj erozije. Kataster snežnih plazov, ki je bil izdelan kot podlaga za oceno ogroženosti Slovenije s snežnimi plazovi, nudi dobro osnovo zaščiti in reševanju ter prostorskemu načrtovanju ob korektnemu upoštevanju robnih pogojev njegove uporabe. Pri načrtovanju konkretnih ukrepov trajnega varstva pred snežnimi plazovi na najbolj pomembnih lokacijah pa je potrebno kot podlogo posameznim protilavinskim ukrepom izdelati kataster plaznic v za projektiranje primernem merilu. Potrebno je izdelati Oceno ogroženosti zaradi snežnih plazov tako na ravni regije kot v vseh lokalnih skupnostih, kjer lahko snežni plaz ogrozi večje število ljudi in naredi zelo veliko škodo. Na ravni regije se ne izdeluje načrt zaščite in reševanja ob snežnih plazovih. V lokalnih skupnostih se izdelujejo načrti zaščite in reševanja tam, kjer lahko snežni plaz ogrozi večje število ljudi in naredi zelo veliko škodo. Na ravni regije se na podlagi Pravilnika o proženju snežnih plazov (Ur. list RS, št. 70/04 in 20/07) izdela načrt proženja snežnih plazov-Regijski načrt proženja snežnih plazov za Gorenjsko regijo. Z Uredbo o organiziranju, opremljanju in usposabljanju sil za zaščito, reševanje in pomoč (Ur. list RS, št. 92/07, 54/09 in 23/11)) in Pravilnikom o kadrovskih in materialnih formacijah enot, služb in organov Civilne zaščite (Ur. list RS, št. 104/08) je načrtovanje v fazi prenosa na državo. 3.6.8. Viri - eGIS Ujme, - podatki Gorske reševalne zveze Slovenije - CLISP: Raziskovalni projekt v okviru Prilagajanja podnebnim spremembam z orodji prostorskega

načrtovanja na območju Alp«


Verzija: 3.1 09.09.2015

45

3.7.0. OCENA OGROŽENOSTI ZARADI NEEKSPLODIRANIH UBOJNIH SR-

EDSTEV 3.7.1. Uvod Neeksplodirana ubojna sredstva so ostaline vojnih spopadov na ozemlju Slovenije in predstavljajo poseben problem, saj so postopki njihovega odkrivanja, odstranjevanja in uničevanja strokovno zahtevni ter kljub usposobljenosti specialistov v enotah za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi predstavljajo veliko nevarnost ne samo za prebivalstvo, pač pa tudi za pripadnike enot za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi. Največ ostankov neeksplodiranih ubojnih sredstev na slovenskem ozemlju je posledica bojnih dejstvovanj iz I. svetovne vojne, še posebej na območju severnoprimorske regije (soška fronta), manj pa posledice bojnih dejstvovanj iz druge svetovne vojne ter še manj osamosvojitvene desetdnevne vojne iz leta 1991. 3.7.2. Viri nevarnosti in možni vzroki nastanka nesreče zaradi neeksplodiranih

ubojnih sredstev Gorenjska regija spada med manj ogrožene regije. Če primerjamo število najdenih kosov neeksplodiranih ubojnih teles na Gorenjskem s številom najdenih neeksplodiranih ubojnih teles v Severno Primorski regiji, potem je to razmerje 1:10. Podobno primerjavo dobimo s primerjavo količin ali pa tudi s primerjavo najdenih kosov na km2. 3.7.3. Vrste, oblike in stopnje ogroženosti Preglednica najdenih in uničenih neeksplodiranih ubojnih sredstev v obdobju od leta 2007 do leta 2009.

Leto Število intervencij Najdeni kosi (število)

Najdeni kosi (kg)

Stroški (evrih)

2007 5 46 9,31 584,24 2008 20 952 110,76 2.652,75 2009 16 5.255 154,48 1.849,15

Skupaj 41 6.253 274,55 5086,14 Iz preglednice je razvidno, da je bilo v Gorenjski regiji leta 2009 ob 16 intervencijah najdenih 5.255 kosov neeksplodiranih ubojnih sredstev, kar je pomenilo 154,48 kg neeksplodiranih ubojnih sredstev. Leta 2007 je bilo ob 5 intervencijah najdeno 46 kosov neeksplodiranih ubojnih sredstev, skupna teža najdenih neeksplodiranih ubojnih sredstev pa je dosegla 9,31 kg. Zanimiv je tudi podatek, da so bilo stroški intervencij največji v letu 2008, ko je bilo ob 20 intervencijah najdeno 952 kosov neeksplodiranih ubojnih sredstev, skupne teže 110,76 kg, za kar je bilo porabljeno 2.652,75 evrov. V zadnjih letih se število intervencij giblje med 15. in 20. V povprečju se na območju Gorenjske regije najde slabih šest odstotkov vseh neeksplodiranih ubojnih sredstev v Sloveniji. Največ neeksplodiranih ubojnih sredstev se v Slovenije najde na območju Severno Primorske regije in sicer okrog 55%. V letu 2003 je stopil v veljavo nov pravilnik o varstvu pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi (Ur. list RS, št. 21/03). Pravilnik v 2. členu predpisuje pripravo načrta za varstvo pred ubojnimi sredstvi v vsaki regiji, ki organizira enoto za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi Civilne zaščite. V Gorenjski regiji imamo Ekipo za odkrivanje, zavarovanje in identifikacijo NUS Gorenjske regije v


Verzija: 3.1 09.09.2015

46

katero je razporejeno 6 pripadnikov. Vsi pripadniki ekipe imajo pooblastilo za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi. Z vsemi pripadniki ekipe so sklenjene pogodbe o delu, na podlagi katerih so jim bile izplačane nagrade za delo. Sredstva, pridobljena preko teh pogodb, so v skladu z zakonom oproščena plačila dohodnine. Za pripadnike Ekipe za odkrivanje, zavarovanje in identifikacijo NUS Gorenjske regije se vsako leto pri pooblaščeni zavarovalnici sklene (obnovi) nezgodno zavarovanje. 3.7.4. Zaključek Regijska Ekipa za odkrivanje, zavarovanje in identifikacijo NUS je številčno in strokovno dovolj usposobljena enota, ki lahko opravi zahtevane naloge v miru. Sestavljena je po regijskem ključu, tako da bi lahko opravljala naloge tudi v primeru pretrganih komunikacijskih povezav med občinskimi središči. Potrebno je izdelati Oceno ogroženosti pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi na ravni regije. V lokalnih skupnostih te ocene ni potrebno izdelati saj je na podlagi Pravilnika o varstvu pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi (Ur. list RS, št. 21/03) uničevanje neeksplodiranih ubojnih sredstev v pristojnosti regije. Z Uredbo o organiziranju, opremljanju in usposabljanju sil za zaščito, reševanje in pomoč (Ur. list RS, št. 92/07, 54/09 in 23/11) in Pravilnikom o kadrovskih in materialnih formacijah enot, služb in organov Civilne zaščite (Ur. list RS, št. 104/08) je načrtovanje v fazi prenosa na državo. V skladu s Pravilnikom o varstvu pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi (Ur. list RS, št. 21/03) se načrt izvajanja varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi izdela samo na regijski ravni. Izdela se samo Regijski načrt izvajanja varstva pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi za Gorenjsko regijo. Načrt se ažurira dokler se celotno načrtovanje ne prenese na državno raven. 3.7.5. Viri Letna poročila Izpostave Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje Kranj za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi za leto 2007 - 2009.


Verzija: 3.1 09.09.2015

47

3.8.0. OCENA OGROŽENOSTI ZARADI JEDRSKE ALI RADIOLOŠKE NES-

REČE 3.8.1. Uvod Viri ionizirajočega sevanja so naravni in umetni. Zaradi radioaktivnih izotopov v okolju (zemlja, zrak, voda, prehrana) je človek na različne načine izpostavljen ionizirajočemu sevanju. Običajno jih delimo na zunanje in notranje obsevanje. Do zunanjega pride, če so radioaktivni izotopi v človekovi okolici. Ob razpadanju obsevajo človeka z oddajanjem prodornih sevanj, kot so na primer žarki γ. Izpostavitev sevanju je v tem primeru sorazmerna s časom zadrževanja v območju sevanja. Do notranjega sevanja pa pride zaradi vnosa radioaktivnih snovi v organizem z vdihavanjem zraka, uživanjem onesnažene hrane in pijače ter zaradi vnosa skozi kožo, zlasti če je poškodovana. Ob vnosu v organizem pridejo do izraza tudi tisti radioaktivni izotopi, ki zaradi malo prodornih delčnih sevanj niso pomembni kot zunanji sevalci, na primer plutonijevi izotopi, ki so sevalci α. V telo vneseni radioaktivni izotopi različnih elementov se glede na kemijsko obliko obnašajo dokaj različno (čas zadrževanja, kopičenje v specifičnih organih ali tkivih, hitrost in delež izločanja). Pomembno je tudi, da se po vnosu radioaktivnih izotopov v telo ni mogoče izogniti nadaljnji izpostavljenosti sevanju, ker radionuklidi obsevajo tkiva, dokler se zadržuje v telesu. Ionizirajoče sevanje snovi oddaja energijo z ioniziranjem in vzbujanjem atomov in molekul. V tkivu lahko zaradi tega pride do okvar biološko pomembnih molekul, kar lahko privede do poškodbe ali smrti celice. Ob uničenju velikega števila celic organa ali tkiva so posledice za organizem lahko zelo resne, celo smrtne in se pokažejo relativno hitro po obsevanju. Te učinke imenujemo deterministične in je zanje značilno, da imajo prag-ne opažamo jih pod dozo, ki je nižja od neke mejne vrednosti. Nad pragom pa se posledice večajo s prejeto dozo. Po drugi strani pa je sevanje tudi mutogeno in v celici povzroči spremembe, ki lahko predstavljajo enega od prvih dogodkov pri razvoju celice v rakasto obliko. Kancerogenost sevanja je učinek, ki verjetno nima praga in z večanjem doze narašča verjetnost za nastanek raka. To je stohastični oziroma naključni učinek sevanja. Če pa sevanje okvari spolne celice, se posledice pokažejo šele na potomcih (dedni ali hereditarni učinki). 3.8.2. Viri nevarnosti in možni vzroki nastanka nesreče Vire nevarnosti lahko razdelimo v šest skupin: 1. Jedrski objekti - to so jedrske elektrarne, raziskovalni jedrski reaktorji, postroji za obogatitev

urana, postroji za izdelavo gorivnih elementov, obrati za predelavo in odlaganje obsevanega jedrskega goriva ter objekti namenjeni uskladiščenju, predelavi in odlaganju radioaktivnih odpadkov. Najhujše posledice bi imela nesreča v jedrskih elektrarnah. Nesreča s težjo poškodbo sredice lahko povzroči zelo resne posledice za zdravje ali celo ogrozi življenje zaposlenih v elektrarni in prebivalstva v okolici.

2. Objekti, kjer se uporabljajo radioaktivni viri - to so stacionarni objekti, kjer se uporabljajo radio

izotopi (na primer v industriji, raziskovalnih inštitutih in bolnišnicah). V industriji se radio izotopi uporabljajo na določenem mestu (za sterilizacijo, merjenje debeline pločevine, nivojev v posodah ipd.) ali pa so premični (radiografsko merjenje zvarov, merjenje vlažnosti cestišča ipd.). Za razliko od nesreč v jedrski objektih povzročajo nesreče z radioaktivnimi viri v glavnem kontaminacijo z enim samim radionuklidom (Cs-137 ali Co-60), ki prizadene predvsem delovno osebje oziroma lahko nepravilno ravnanje z radioaktivnim virom povzroči obsevanost osebja, ki presega predpisane mejne vrednosti.

3. Prevoz radioaktivnih in jedrskih snovi. Zaradi posebnih varnostnih ukrepov je verjetnost

nesreče pri prevozu zelo majhna, če pa se zgodi je njen vpliv prostorsko omejen na nekaj hektarjev veliko območje, ki bi ga bilo potrebno po nesreči dekontaminirati in/ali omejiti dostop nanj.


Verzija: 3.1 09.09.2015

48

4. Padec satelita na jedrski pogon ali satelita, ki ima na krovu radioaktivni material. Razlikujemo dve vrsti sevanja na satelitu: Vir visoke alfa aktivnosti (izotopi plutonija) in reaktorski vir. V prvem primeru gre za možno kontaminacijo z močno toksičnim sevanjem alfa. V drugem primeru pomeni padec satelita kontaminacijo s fisijskimi produkti. Radioaktivnost ostaja večinoma vezana na delce z visokimi specifičnimi aktivnostmi in je zanjo značilno, da ne vsebuje jodovih in cezijevih izotopov. Nevarnost predstavlja predvsem inhalacija delcev, ki v posamezniku lahko povzroče visoke doze in ne zunanje sevanje. Območja kontaminacije so trakaste oblike s širino nekaj 10 kilometrov in dolžino nekaj 100 kilometrov.

5. Pretalitev radioaktivnih virov. V Jeklarni Acroni na Koroški Beli lahko pride do pretalitve

radioaktivnih virov. Pri pretalitvi Cs le-ta preide v zrak ker se upari in zato kontaminira širše območje, medtem ko pretaljen Co ostane v materialu in je kontaminiran le izdelek, sevanje pa je le lokalno. Vsi, ki delajo s starim železom morajo izvajati kontrolo materiala tako, da opravljajo meritev radioaktivnosti.

6. Teroristični napadi se lahko izvedejo z napadi na jedrske objekte ali z uporabo tako imenovanih

“umazanih bomb” katerih namen je povzročiti radiološko kontaminacijo omejenega obsega. 3.8.3. Vrste, oblike in stopnje ogroženosti Vrsta in stopnja ogroženosti se s časom spreminja. Nezaščiteni prebivalci v bližini kraja nesreče bodo v prvih urah po izpustu najprej izpostavljeni zunanjemu sevanju iz radioaktivnega oblaka in vdihavanju radioaktivnih delcev, še posebej izotopov radioaktivnega joda, ki se kopičijo v ščitnici. Srednje (nekaj dni po nesreči) in dolgoročno pa prihaja do obsevne obremenitve zaradi zaužitja kontaminirane hrane (1-131 v mleku, listnati zelenjavi, pitni vodi), še posebej v krajih, kjer uporabljajo za pitje in napajanje živine deževnico ter zaradi zunanjega sevanja iz kontaminiranih tal. V tem obdobju so pomembni dolgoživi radionuklidi kot na primer Cs-137, Cs-134, Sr-90. Ob jedrski nesreči v Nuklearni elektrarni Krško je stopnja ogroženosti največja v bližnjih območjih (to je od nekaj kilometrov do nekaj 10 km). V večji oddaljenosti pa je odvisna od vremenskih razmer. Območje Gorenjske regije leži v celoti v območju splošne pripravljenosti, kjer se zaščitni ukrepi izvajajo na podlagi meritev. 3.8.4. Ogroženi prebivalci in premoženje Nuklearna elektrarna Krško Nuklearna elektrarna Krško je na levem bregu reke Save in je približno 3 km oddaljena od Krškega. Območje ožje varstvene cone (izključitveno območje) obsega območje s polmerom 500 m, območje širše varstvene cone pa območje 500 do 1500 m okoli elektrarne. Do elektrarne vodi industrijska cesta, ki je priključena na regionalno cesto Krško-Brežice. Z mostom čez Savo je povezana z glavno cesto Krško-Celje in glavno cesto Ljubljana- Novo mesto-Obrežje, ki poteka približno 3 km južno od elektrarne. Železniška proga Ljubljana-Dobova-Zagreb poteka približno 1 km od elektrarne. Elektrarna ima industrijski tir, ki je povezan z železniško postajo v Krškem. Večji kraji in mesta v okolici so: Brežice (6 km), Brestanica (7 km), Kostanjevica (13 km), Sevnica (18 km) in Novo mesto (32 km). Elektrarna leži približno 70 km jugovzhodno od Ljubljane in 35 km severozahodno od Zagreba. Nuklearna elektrarna ima lahkovodni tlačni reaktor tipa PWR s toplotno močjo 2000 MW, v katerem je 121 gorilnih elementov. Električna moč na sponkah generatorja je 707 MW, medtem ko je na pragu elektrarne 676 MW. Elektrarna je priključena na 400-kilovoltno električno omrežje.


Verzija: 3.1 09.09.2015

49

Slika 19: Lokacija Nuklearne elektrarne Krško Raziskovalni reaktor TRIGA Raziskovalni reaktor TRIGA se nahaja v Reaktorskem centru Podgorica v Brinju pri Ljubljani in je del Instituta "Jožef Stefan" .

Slika 20: Lokacija Reaktorskega centra


Verzija: 3.1 09.09.2015

50

Varnostne analize za reaktor TRIGA ne predvidevajo, da bi lahko prišlo do nesreče z radioaktivnim izpustom v okolico, ki bi imel posledice za prebivalstvo. Reaktor je konstruiran tako, da pri nenadnem povečanju moči ugasne sam še preden se proizvede dovolj toplote, da bi prišlo do taljenja sredice. Najhujša predvidena nesreča na območju reaktorskega centra bi bila izguba vode iz reaktorskega tanka, kar bi povzročilo zelo veliko hitrost doze v reaktorski hali, vendar brez vpliva na območje zunaj ograje reaktorskega centra. Nesreča z največjim vplivom na prebivalstvo pa bi bila poškodba srajčke gorivnega elementa pri premeščanju, kar bi povzročilo zelo majhno dozo na oddaljenosti 100 m od reaktorja TRIGA. Centralno skladišče radioaktivnih odpadkov Centralno skladišče radioaktivnih odpadkov (CSRAO), ki ga upravlja Agencija za radioaktivne odpadke (ARAO), se nahaja na lokaciji Reaktorskega infrastrukturnega centra Inštituta Jožef Stefan (IJS), Brinje 40 in leži v primestnem območju Ljubljane. Zgradba obsega le prostor za skladiščenje odpadkov in prostor, ki je namenjen občasnemu zadrževanju osebja, zato v skladišču razenj skladiščenja radioaktivnih odpadkov ne poteka nobena druga aktivnost. Med relevantne izredne dogodke na lokaciji CSRAO so uvrščeni požar v skladišču, nesreča pri premeščanju odpadkov v skladišču ali na ploščadi (padec soda in posledično raztros trdnih radioaktivnih odpadkov) ter izguba ali odtujitev vira ionizirajočega sevanja. Analiza vseh scenarijev v primeru izrednih dogodkov, ki vplivajo na varnost skladišča, je pokazala, da je izvedba zgradbe za skladiščenje takšna, da je radioaktivni vpliv na delavce, prebivalstvo in okolje pod zakonsko določenimi omejitvami. Radiološki vpliv na okolico je zanemarljiv, delavci pa so preko administrativnih ukrepov zaščiteni pred povečanim sevanjem in neposrednimi vplivi radioaktivnega okolja na njihovo zdravje (vir: Varnostno poročilo za CSRAO na Brinju, verzija 0, 2007). Jedrske elektrarne v tujini V svetu trenutno deluje 443 jedrskih energetskih reaktorjev. Na območju 1000 km od Slovenije deluje 50 jedrskih elektrarn s 109 energetskimi reaktorji, od tega jih je 32 v 500 km pasu. Elektrarne s tega območja imajo vgrajene v glavnem tlačno vodne reaktorje (PWR), vrelne (BWR) in lahko vodne reaktorje vzhodnega tipa (VVER). Pričakovana verjetnost poškodbe sredice za večino tlačno vodnih elektrarn (PWR), kakršna je tudi Nuklearna elektrarna Krško, znaša 1.0 10-6 in 1.0 10-4 na leto (enkrat na milijon let do enkrat na deset tisoč let). Pri vrelnih reaktorjih (BWR) je verjetnost za poškodbo sredice nekoliko nižja, kar je posledica tehničnih značilnosti tega tipa jedrskih elektrarn. Reaktorji vzhodnega tipa (VVER) imajo verjetnost za poškodbo sredice okoli 1.0 10-4. Območju Gorenjske so najbližje jedrske elektrarne na madžarskem, Slovaškem, Češkem in Nemčiji na Bavarskem.


Verzija: 3.1 09.09.2015

51

Slika 21: Jedrske elektrarne v Evrope 3.8.5. Verjetne posledice nesreče in verjetnost nastanka verižne nesreče V primeru jedrske nesreče se sprostijo radioaktivne snovi (radioaktivni plini in radioaktivni delci) pretežno v ozračje in se razširijo v obliki radioaktivnega oblaka v širše okolje. Stopnja ogroženosti ob jedrski nesreči zaradi radioaktivne kontaminacije okolja je odvisna od vrste in od količine izpuščene aktivnosti posameznih skupin radionuklidov (žlahtni plini radio izotopi joda, dolgoživi fisijski produkti). Transport in razširjanje sta odvisna od vremenski razmer. Radioaktivni delci se med transportom usedejo (suhi delci) ali pa izparijo s padavinami (mokri used) na površine pod njimi. Radioaktivno sevanje prihaja do človeka po treh glavnih prenosnih poteh: preko vdihavanja radioaktivnih zračnih delcev, preko zaužite vode in hrane ter preko neposrednega zunanjega obsevanja iz radioaktivnega oblaka ali iz kontaminiranih tal. Radioaktivne snovi lahko pridejo v telo tudi preko odprtih ran. Ob jedrskih nesrečah v oddaljenih jedrskih objektih lahko ob neugodnih vremenskih razmerah pričakujemo kontaminacijo na vsem ozemlju Slovenije predvsem iz objektov, ki so znotraj 1000 km območja. Do izrazitejše kontaminacije lahko pride le v krajih, kjer bo v času prehoda radioaktivnega oblaka čez naše ozemlje deževalo.


Verzija: 3.1 09.09.2015

52

3.8.6. Verjetnost pojavljanja nesreče in možnost predvidevanja nesreče Za preprečevanje jedrskih nesreč in za zmanjšanje njihovih posledic so v elektrarnah vgrajeni naslednji sistemi in naprave: - varovalni sistemi, - tehnične varovalne naprave, - zadrževalni sistemi in - sistemi za napajanje v sili. Skupna naloga vseh varnostnih sistemov je preprečevanje nekontroliranega uhajanja radioaktivnih snovi v okolico elektrarne. Naloga varovalnih sistemov je ugotavljanje odstopanj od normalnih obratovalnih stanj elektrarne, alarmiranje operaterjev in proženje vseh ostalih varnostnih sistemov, če odstopanja od varnostnih parametrov elektrarne presežejo določene mejne vrednosti. Tehnične varnostne naprave skrbijo predvsem za hlajenje goriva v vseh izrednih stanjih elektrarne. Zadrževalni sistemi skrbijo za zadrževanje plinastih in tekočih radioaktivnih snovi in za preprečevanje njihovega nekontroliranega uhajanja v okolico. Delovanje zadrževalnih sistemov je pomembno tako v normalnih kot v izrednih stanjih jedrske elektrarne. V tem pogledu je najpomembnejše funkcionalno in strukturno stanje zadrževalnega hrama, tako, da je v vsakem primeru zagotovljena njegova projektno dopustna vrednost puščanja. Sistemi za napajanje v sili morajo zagotoviti razpoložljivost električne energije in hladne vode za vse varnostne sisteme v vseh stanjih elektrarne. Na verjetnost pojavljanja jedrskih ali radioloških nesreč naj podnebne spremembe ne bi imele vpliva, v primerih v kolikor jedrski objekti niso zgrajeni na zemljiščih, ki imajo zelo neugoden oziroma neugoden vpliv na stabilnost. 3.8.7. Zaključek Območje Gorenjske regije lahko prizadenejo nesreče v Nuklearni elektrarni Krško in v jedrskih elektrarnah v tujini, ki so znotraj 1000 km območja oddaljenosti od Slovenije. Potrebno je izdelati Oceno ogroženosti zaradi jedrske ali radiološke nesreče tako na ravni regije kot v vseh lokalnih skupnostih. Vse občine v Gorenjski regiji morajo izdelati oceno ogroženosti zaradi jedrske nesreče s upoštevanjem nesreče v Nuklearni elektrarni Krško oziroma upoštevanju čez mejnih vplivov ob jedrski nesreči v tujini. Ob jedrski nesreči v Nuklearni elektrarni Krško je potrebno izdelati Regijski načrt zaščite in reševanja ob jedrski ali radiološki nesreči za Gorenjsko regijo v katerem bodo opredeljeni ukrepi in naloge zaščite, reševanja in pomoči za območje splošne pripravljenosti v katerem je ozemlje celotne regije. Ob jedrski nesrečah v tujini, s čez mejnimi vplivi na ozemlje regije se z Regijskim načrtom zaščite in reševanja ob jedrski ali radiološki nesreči za Gorenjsko regijo, načrtuje izvajanje ukrepov in nalog zaščite, reševanja in pomoči, ki so v državnem načrtu opredeljeni za območje splošne pripravljenosti. Ob tej nesreči se pri izvajanju načrta smiselno uporabljajo ukrepi in naloge opredeljeni za območje splošne pripravljenosti ob nesreči v Nuklearni elektrarni Krško. Načrte zaščite in reševanja ob jedrski ali radiološki nesreči morajo izdelati vse občine v Gorenjski regiji. 3.8.8. Viri - Državni načrt zaščite in reševanja ob jedrski ali radiološki nesreči, verzija 3.0


Verzija: 3.1 09.09.2015

53

3.9.0. OCENA OGROŽENOSTI ZARADI ŽELEZNIŠKIH NESREČ Glej samostojni OCENO OGROŽENOSTI ZARADI ŽELEZNIŠKE NESREČE GORENJSKE REGIJE,

VERZIJA 2.0,

št. 8421-11/2015-3-DGZR, z dne 7. 4. 2015


Verzija: 3.1 09.09.2015

54

3.10.0. OCENA OGROŽENOSTI ZARADI NESREČE ZRAKOPLOVA

Glej samostojni OCENO OGROŽENOSTI ZARADI NESREČE ZRAKOPLOVA GORENJSKE REGIJE, VERZIJA 2.0,

št. 846-48/2014-14-DGZR, z dne 2. 6. 2014


Verzija: 3.1 09.09.2015

55

3.11.0. OCENA OGROŽENOSTI OB POJAVU POSEBNO NEVARNIH BOLE-

ZNI ŽIVALI

Glej samostojno OCENO OGROŽENOSTI OB POJAVU POSEBNO NEVARNIH BOLEZNI ŽIVALI GORENJSKE REGIJE, VERZIJA 2.0

št. 846-47/2013-3-DGZR, z dne 3. 9. 2013


Verzija: 3.1 09.09.2015

56

3.12.0. OCENA OGROŽENOSTI ZARADI TERORIZMA 3.12.1. Uvod Na območju Gorenjske regije ne moremo popolno izključiti pojav terorizma. Teroristični napad s sredstvi za množično uničevanje, s katerimi grozijo različne ekstremne teroristične organizacije je sicer možen vendar malo verjeten. Malo verjetni so tudi čez mejni učinki terorističnih napadov v sosednjih državah in regijah. Popolnoma pa tega ne moremo izključiti. Orožje in sredstva za množično uničevanje je namensko izdelano orožje in je glede na vrsto lahko jedrsko, radiološko, kemično ali biološko orožje. Klasična sredstva so razna eksplozivna telesa ali samo eksplozivo s katerim se namensko povzroči eksplozija na javnih mestih. Uporaba orožij za množično uničevanje v vojnah je prepovedana z dopolnilnim protokolom I. k Ženevskim konvencijam iz leta 1949 in drugimi mednarodnimi sporazumi, kljub temu pa so se posamezne vrste orožja v različnem obsegu uporabljale v sodobnih vojaških spopadih. V zadnjem obdobju narašča grožnja uporabe orožja za množično uničevanje v teroristične namene. Nevarnost, da bi različne teroristične skupine uporabile orožje ali sredstvo za množično uničevanje za dosego svojih političnih, verskih, gospodarskih, socialnih ali drugih interesov, poleg uporabe klasičnih oblik delovanja teroristov (ugrabitev, nastavljanje eksploziva, umorov idr.) je realna grožnja varnosti sodobnega sveta. S pojmom sredstva (snovi) za množično uničevanje označujemo vsa sredstva, ki se uporabljajo v vsakdanji uporabi ali proizvodnji, imajo pa primerljive škodljive učinke z orožjem za množično uničevanje. Učinkovitost takih sredstev je običajno manjša od orožij za množično uničevanje. 3.12.2. Viri nevarnosti in možni vzroki za teroristični napad Viri nevarnosti so: - klasično orožje in klasična sredstva, - kemično orožje in kemična sredstva, - radioaktivne in jedrske snovi. Klasična sredstva so razna eksplozivna telesa ali samo eksplozivo s katerim se namensko povzroči eksplozija na javnih mestih. Kemično orožje z drugimi besedami imenujemo tudi bojni strupi. Pri kemičnem orožju gre za izpust strupenih kemičnih snovi v okolje, ki s svojimi fizikalno-kemičnimi lastnostmi delujejo strupeno in škodljivo ali uničevalno na živ organizem in povzročijo začasno ustavitev normalne funkcije, trajno poškodbo ali smrt organizma. Bojni strupi so živčni bojni strupi, mehurjevci, dušljivci, dražljivci in solzivci ter splošni strupi. Kemično orožje se lahko uporabi tako, da se razširi s pomočjo eksploziva, z razpršilci, letali, aktiviranjem bomb napolnjenih s strupom, kot tudi z uporabo projektilov v katerih se nahaja. Pojav kemičnega napada je: - omejen na območje blizu kraja sproščanja kemičnega agensa, - pri vseh izpostavljenih se hitro po izpostavljanju (skoraj istočasno) pojavljajo podobni znaki

zastrupitve.


Verzija: 3.1 09.09.2015

57

Možni hipotetični scenarij za kemični napad predstavlja poleg uporabe kemičnih orožij tudi: - sabotaža ali diverzija v objektu kjer se proizvajajo ali skladiščijo nevarne kemične snovi; - sabotaža ali diverzija med prevozom nevarnih kemijskih snovi. Radiološko in jedrsko orožje Vse bolj se izpostavlja možna ogroženost zaradi uporabe radiološke disperzivne naprave oziroma umazane bombe. Ta bi razpršila radioaktivne snovi po širši okolici. Običajne radioaktivne snovi, ki se uporabljajo v industriji, medicini in raziskavah, se lahko uporabijo skupaj s konvencionalnim eksplozivom v taki naravi. Čeprav bi bilo ob taki eksploziji ubitih malo ljudi zaradi sevanja, bi bomba imela zastraševalni učinek pri ljudeh zaradi strah pred radioaktivnostjo. Več ljudi bi bilo poškodovanih zaradi eksplozije same. Zato v tem primeru ne govorimo o orožju za množično uničevanje, temveč o orožju za množično vznemirjanje prebivalcev. Učinki tovrstnega orožja so lahko psihološki, sociološki in ekonomski. Ob uporabi umazane bombe predstavlja za ljudi največje tveganje, da nevede vdihavajo ali zaužijejo snovi, ki so se razpršile med eksplozijo ali požarom ali pri rokovanju z radioaktivnimi drobci oziroma snovmi. Če so aktivnosti nižje od aktivnosti za naravni vir, je radiološko tveganje sorazmerno majhno. V primeru, da bi z umazano bombo razpršili snov, katere aktivnost presega desetkratno vrednost nevarnega vira, bi lahko povzročila ogrožanje življenj za ljudi brez zaščite. Verjetnost vnosa nevarnega vira v telo je večinoma omejena na približno 100 m (oblak dima). V primeru rokovanja ali neposredne bližine nezaščitenega radioaktivnega vira ali drobcev visoke aktivnosti – zunanje obsevanje – so možne poškodbe v nekaj minutah. Še prav posebej je treba omeniti tako imenovano improvizirano jedrsko napravo, ki povzroči jedrsko eksplozijo. Za to pa je potrebna cepljiva snov – to je visoko obogateni uran ali plutonij, ki lahko povzroči jedrsko eksplozijo. Možnih hipotetičnih scenarijev obsevanja prebivalcev je veliko, za vse je značilna majhna verjetnost. Nekateri možni scenariji so: - sabotaža ali diverzija v jedrskem objektu, - sabotaža ali diverzija v sevalnem ali manj pomembnem sevalnem objektu, - sabotaža ali diverzija v industrijskem objektu s kakršnimikoli viri sevanja, - sabotaža ali diverzija med prevozom oziroma tranzitom, - kontaminacija vodnih virov, hrane in podobno, - uporaba umazane bombe (eksplozija). Biološko orožje Biološko orožje je način načrtnega razširjanja obolenj med ljudmi, živalmi in rastlinami. Kužnina se na različne načine razširi med ciljno populacijo, kjer se povzročitelji namnožijo oziroma proizvedejo toksine, ki sprožijo bolezenske simptome. Leta 1972 je bila sprejeta konvencija o biološkem in toksičnem orožju, s katero se je 140 držav zavezalo, da bodo nehale razvijati in izdelovati biološko orožje, ter da bodo uničile vse obstoječe mikroorganizme, ki so bili pripravljeni za uporabo v vojaške namene. Biološko orožje je možno uporabiti tudi v teroristične namene. Zato ni izključena verjetnost, da države ali posamezne teroristične skupine uporabijo biološko orožje. Da se lahko nek mikroorganizem uporabi kot biološko orožje, mora imeti specifične lastnosti, kot so sposobnost preživetja v neugodnih in spremenljivih razmerah in da se ga lahko razširja na preprost način – z aerosolom (v zraku ali plinih razpršena trdna ali tekoča snov). Ravno okužba preko dihal se najpogosteje razvije v najbolj nevarno, sistemsko bolezen, ki je skoraj 100% smrtna. Vsem tem lastnostim ustreza bakterija antraksa, ki je ena najbolj tipičnih in največkrat omenjenih bioloških


Verzija: 3.1 09.09.2015

58

orožij. Sem spada še virus črnih koz, bakterija clostridium botulilinum z botulinum toksinom in Yersinia pestis, povzročiteljica kuge. Razširjanje bioloških agensov Biološki agensi je mogoče razširjati na različne načine vključno z letali, raketami in projektili. Najpogostejši način razširjanja je s pomočjo aerosolne eksplozije, ko se ob eksploziji sproščajo agensi v aerosolni obliki. Ta način razširjanja je zelo učinkovit, saj je vdor preko dihal v organizem najučinkovitejši in je nadaljnji prodor v krvni obtok najhitrejši. Na tak način bi biološke agense razširjali ponoči, hkrati bi lahko zajeli zelo velike površine. Ciljne organizme je mogoče okužiti tudi s pomočjo vektorjev, kot so insekti, podgane ali druge živali. Vektorje je potrebno na nek način namnožiti, jih okužiti in jih nato razširiti na območju, kjer naj bi napadli žrtev. Z biološkim agensom se lahko ciljno skupino okuži tudi z diverzantskim delovanjem preko hrane in vode. To nalogo največkrat opravijo diverzanti, tako da odložijo biološki agens v javne vodovode ali pa prodrejo v sisteme proizvodnje in transporta hrane. Pri uporabi biološkega orožja se posledice kažejo v daljšem časovnem obdobju, prizadeto prebivalstvo je na geografsko širšem območju in ugotavljajo se različne klinične slike bolezni. 3.12.3. Vrste, oblike in stopnje ogroženosti Teroristični napadi ogrožajo ljudi, infrastrukturo in okolje zato imamo tri vrste ogroženosti in sicer, ogroženost ob uporabi: - klasičnih sredstev, - kemičnega orožja in kemičnih sredstev, - radioaktivnih in jedrskih snovi. Oblike ogroženosti: - rušenje objektov, - kontaminacija okolja. Stopnja ogroženosti Stopnja ogroženosti je zelo majhna. Povečala se je z vstopom naše države v NATO in z angažiranjem naše vojske na kriznih območjih, še prav posebno, če gre za krizna območja, kjer delujejo muslimanski fundamentalisti. 3.12.4. Ogroženi prebivalci, premoženje in kulturna dediščina V primeru terorističnega napada ob uporabi orožij ali sredstev za množično uničevanje oziroma ob uporabi klasičnih sredstev so ogroženi: - ljudje, - okolje, - infrastruktura, - objekti kritične infrastrukture (Aerodrom Ljubljana, železniška infrastruktura, elektroenergetska

infrastruktura, prometna infrastruktura ipd.), - gospodarske družbe večjega tveganja za okolje, - objekti, kjer se zbira ali zadržuje večje število ljudi, - upravne stavbe predvsem državnih organov. V Gorenjski regiji se bo ogroženost zaradi terorističnih napadov bistveno zmanjšala, če bodo službe, ki skrbijo za varovanje ljudi in premoženja čim bolj med seboj sodelovale.


Verzija: 3.1 09.09.2015

59

3.12.5. Vrste in količine nevarnih snovi Kemično orožje in kemična sredstva Na območju Gorenjske regije ni gospodarske družbe, ki opravlja dejavnost, ki je predmet nadzora po Konvenciji o prepovedi kemičnega orožja (CWC), pod stalnim nadzorom. Možni pa so napadi teroristov na objekte v katerih se v delovnem procesu uporabljajo, proizvajajo, prevažajo ali skladiščijo nevarne snovi, nafta in njeni derivati ter energetski plini ali opravljajo dejavnost oziroma upravljajo sredstva za delo, ki pomenijo nevarnost za nastanek nesreče. Na območju Gorenjske regije sta dva vira večjega tveganja. V Občini Radovljica ATOTECH SLOVENIJA, Proizvodnja kemičnih izdelkov, d.d. in ORKA, d.o.o., Distribucijski center Podnart. V Občini Jesenice so trije viri manjšega tveganja in sicer ACRONI, d.o.o., EUROSOL, d.o.o. in SPG-SOL PLIN Gorenjska d.o.o., v Občini Radovljica je en vir manjšega tveganja in sicer ORKA, d.o.o., PE Podnart, ter v Mestni občini Kranj je tudi en vir manjšega tveganja in sicer SAVATECH, d.o.o.. Radioaktivne in jedrske snovi Na območju Gorenjske regije ni večjih radioaktivnih virov. Najbolj množično se uporabljajo ionizacijski javljalniki požarov. Ti zaradi svojih fizičnih in kemičnih lastnosti ne morejo povzročiti neposredne smrti večjega števila ljudi. Vsak vir pa lahko povzroči kontaminacijo okolja ali objektov in s tem povezano škodo. Podobne lastnosti imajo tudi viri, ki se po Sloveniji in seveda po območju Gorenjske regije prevažajo zaradi uvoza, izvoza ali tranzita. Do sedaj na območju Gorenjske regije ni bilo namerno povzročene nesreče z virom sevanja. Upoštevati pa je treba še naslednje vire sevanja, ki bi lahko ogrozili predvsem zdravje ljudi in živali na območju Gorenjske regije: - Nuklearna elektrarna Krško, - raziskovalni reaktor TRIGA v Podgorici, - jedrske elektrarne, ki so v polmeru 1000 km od Slovenije. Potencialno je poleg zgoraj navedenih virov ogrožanja ljudi, treba upoštevati tudi namerno širjenje določenih živalskih ali rastlinskih bolezni. 3.12.6. Verjetne posledice terorističnega napada in verjetnost nastanka

verižne nesreče Možne posledice uporabe orožja ali sredstev za množično uničevanje v teroristične namene Najverjetnejše možne posledice so predvsem: - pojav večjega števila obolelih ljudi zaradi nalezljive bolezni, - nevarnost širjenje bolezni, - radiološka kontaminacija ljudi, živali, rastlin in večjega območja, - pojav radiacijske bolezni (predvsem pri pripadnikih interventnih enot), - kemična kontaminacija ljudi, živali, rastlin in večjega območja, - pojav smrtnih primerov, - negativni psihološki učinki pri ljudeh, - gospodarska škoda zaradi izpada proizvodnje, - veliki stroški za preventivo, zatiranje in izkoreninjanje bolezni, - veliki stroški za radiološko in kemično dekontaminacijo okolja.


Verzija: 3.1 09.09.2015

60

Možne posledice terorističnih napadov s klasičnimi sredstvi Možne posledice takih napadov so: - veliko število ranjenih in mrtvih, - velika materialna škoda, - prekinjen promet, - prekinjena oskrba z energijo, vodo. Ob uporabi klasičnih sredstev v teroristične namene je verjetnost verižne nesreče zelo velika. To še prav posebno velja, če je teroristični napad izveden na objekt, ki je postavljen v naseljenem območju, kar lahko povzroči poškodbe infrastrukture, požare in dodatne eksplozije. 3.12.7. Verjetnost pojavljanja in možnost predvidevanja terorističnih napadov Glede na to, da je ogroženost Gorenjske regije zaradi terorističnih napadov in čezmejnih učinkov teh napadov zelo majhna se v primeru takega napada možnim ponovnim napadom lahko izognemo samo ob dobrem in učinkovitem delovanju vseh služb, ki skrbijo za varovanje ljudi in premoženja. 3.12.8. Zaključek Ogroženost Gorenjske regije zaradi terorističnih napadov je nizka, ni pa mogoče popolnoma izključiti napadov z orožji ali sredstvi za množično uničevanje oziroma s klasičnimi terorističnimi sredstvi oziroma da se taki napadi lahko zgodijo v sosednjih državah, vplivajo pa lahko tudi na Slovenijo. Prav tako ni velike verjetnosti, da pride do namenskega povzročanja škode in ogrožanja z uporabo radioaktivnih in jedrskih snovi. Aktivnosti te vrste v preteklosti ni bilo zaznati. Isto velja tudi za uporabo kemijskih in bioloških sredstev. Obstaja pa nevarnost takih pojavov, ki bi ogrozili ljudi, premoženje in okolje tudi pri nas, zgodili pa se bi izven Slovenije. Tudi terorističnih napadov s klasičnimi sredstvi, kjer so lahko tarča različni javni, infrastrukturni in drugi objekti kritične infrastrukture ni mogoče izključiti. Zato je treba v pomembnejše objektih uvesti oziroma upoštevati osnovne varnostne ukrepe za preprečevanje tovrstnih dogodkov. Ob povečani nevarnosti terorističnih napadov je v teh objektih potrebno uvesti dodatne ali posebne ukrepe varovanja oziroma za preprečevanje terorističnih napadov. V Gorenjski regiji je treba zagotoviti pripravljenost na pojav terorizma z orožji ali sredstvi za množično uničevanje ter s klasičnimi sredstvi, ki bo na ravni kot je v državi. V regiji je potrebno povezovanje med službami, ki skrbijo za varovanje ljudi in premoženja. Potrebno je izdelati Oceno ogroženosti zaradi terorizma tako na ravni regije kot v vseh lokalnih skupnostih, ki imajo objekte tako imenovane kritične infrastrukture (Aerodrom Ljubljana, železniška infrastruktura, elektroenergetska infrastruktura, prometna infrastruktura ipd.). Na regijski ravni se izdela načrt zaščite in reševanja ob uporabi orožij ali sredstev za množično uničevanje v teroristične namene oziroma terorističnem napadu s klasičnimi sredstvi-Regijski načrt zaščite in reševanja ob uporabi orožij ali sredstev za množično uničevanje v teroristične namene oziroma terorističnem napadu s klasičnimi sredstvi za Gorenjsko regijo. Občine ne izdelujejo načrtov zaščite in reševanja ob uporabi orožij ali sredstev za množično uničevanje v teroristične namene oziroma terorističnem napadu s klasičnimi sredstvi. 3.12.9. Viri - Državni načrt zaščite in reševanja ob uporabi orožij ali sredstev za množično uničevanje v

teroristične namene oziroma terorističnem napadu s klasičnimi sredstvi, verzija 4.0: šifra: 214-00-167/2003-30, z dne 14. 2. 2005, EVA 2004-1911-0014.


Verzija: 3.1 09.09.2015

61

3.13.0. OCENA OGROŽENOSTI OB NESREČI V CESTNEM PREDORU 3.13.1. Uvod Nesreča v cestnem prometu oziroma v predoru je dogodek, pri katerem je prišlo do večje prekinitve v cestnem prometu, je ena ali več oseb izgubilo življenje ali bilo huje poškodovanih, je nastala velika materialna škoda, ali je prišlo do nenadzorovanega uhajanja nevarne snovi v okolje, ki neposredno ogroža življenje ali zdravje ljudi in živali oziroma povzroči uničenje ali škodo na premoženju ter ima vpliv na okolje. V cestnem predoru lahko pride do: - izrednega dogodka, - večje nesreče. Izredni dogodek-nesreča - ob izpadu električne energije, okvare na stabilnih električnih napravah, - onesnaženo ali spolzko cestišče, - prekoračena emisija ogljikovega monoksida, - poslabšanje vidljivosti (megla, dim), - pojav živali v predoru, - stoječe vozilo v predoru (okvara vozila), - telefonski klic iz predorske niše (klic v sili), - dvig gasilskega aparata v predorski niši ali razbitju požarnega javljalnika, - zastoj na avtocesti, - prometna nesreča I. in II. kategorije. Večja nesreča - promet skozi predor je onemogočen za dalj časa (v nesreči je udeleženo večje število vozil), - požar na pogonski centrali ali predorski niši, - nesreča III. In IV. Kategorije (je ena ali več oseb hudo telesno poškodovanih, je kdo umrl ali je

umrl za posledicami nesreče), - požar na vozilu, tovoru ali eksplozija, - nesreče pri prevozu nevarnega blaga, prevozu živine ipd., - naravne nesreče (potres, plaz, žled, sneg) ali druge nesreče. Na našem območju imamo dva predora, ki sta daljša od 500 m. To sta predor Karavanke in predor Ljubelj. Oba sta enocevna dvosmerna predora, ki povezujeta dve državi (Slovenijo in Avstrijo). 3.13.2. Viri nevarnosti in možni vzroki nastanka nesreče Viri nevarnosti za nastanek nesreče v predoru so: - promet, ki se odvija po predoru, - ob izpadu električne energije okvare na stabilnih električnih napravah, - onesnaženo ali spolzko cestišče, - prekoračena emisija ogljikovega monoksida, - poslabšanje vidljivosti (megla, dim), - pojav živali v predoru, - stoječe vozilo v predoru (okvara vozila), - zastoj na cesti (avtocesti), - prometna nesreča I., II:, III. ali IV. kategorije, - požar na pogonski centrali ali predorski niši, - požar na vozilu, tovoru ali eksplozija, - nesreča pri prevozu nevarnega blaga, prevozu živine ipd.,


Verzija: 3.1 09.09.2015

62

- naravne nesreče (potres, sneg) ali druge nesreče. Dvocevni predori, po katerih se odvija promet samo v eno smer so veliko bolj varni, kot enocevni predori, po katerih se promet odvije v obe smeri. Na varnost vplivajo še opremljenost predora, gostota prometa in drugi faktorji. Vzroki za nastanek nesreče v predoru so: - človeški faktor, - malomarnost, - tehnološke napake strojev in opreme, - vremenski pogoji, - neprilagojena hitrost, - premajhna varnostna razdalja, - neznani oziroma ostali vzroki. Za nesreče v predoru je značilno da: - se običajno zgodi brez opozorila in nepričakovano, - lahko nastane velika materialna škoda, - je lahko veliko mrtvih in ranjenih, - pritegne pozornost medijev, - povzroča psihološke težave tako pri preživelih, kot pri reševalcih in svojcih. Na zmanjšanje verjetnosti nesreč v cestnih predorih bi v veliki meri preventivno vplivalo postavitev stacionarnih radarjev za merjenje hitrosti vozil in meritev varnostne razdalje med vozili.

Slika 26: Lokaciji predora Karavanke in Ljubelj


Verzija: 3.1 09.09.2015

63

3.13.3. Vrste, oblike in stopnje ogroženosti Glede na to, da je promet v predoru primarni vir ogrožanja potnikov, blaga, predorske cevi in okolice imamo dve vrsti ogroženosti in sicer: - ogroženost zaradi nesreče v prometu, - ogroženost zaradi tovora – nevarnega blaga, ki se prevaža skozi predor. Oblika ogroženosti: - trčenje vozil, - požaru na vozilu, tovoru ali eksplozija - nesreče pri prevozu nevarnega blaga, prevozu živine ipd., - naravne nesreče (potres, plaz, žled, sneg) ali druge nesreče. Stopnjo ogroženosti je težko določiti saj po statističnih podatkih (temeljijo na kategorizaciji predorov), pride do nesreče vsakih 22 milijonov vozil/km. To pomeni, da bi glede na dolžino predorov prišlo do nesreče v predorih vsake 4 do 9 let. Statistično določena vrednost nastanka nesreče po podatkih RABT je, da med dvema požaroma prevozi 1 km predora od 10 do 70 milijonov vozil. Po teh podatkih bi verjetnost nastanka požara v predoru bila 2 do 4 leta. 3.13.4. Ogroženi prebivalci in premoženje V primeru nesreče v predoru so ogroženi: - potniki in vozila v predoru, - predorska infrastruktura, - območje portala predora, v primeru nesreče z nevarnim blagom in požara v predoru, - prebivalci, ki prebivajo v bližini predora. Po podatkih DARS, d.d. se ob predpostavki, da se je nesreča zgodila v osrednjem delu predorske cevi ocenjuje, da bi v predoru Karavanke lahko ostalo cca 180 oseb. Manj v predoru Ljubelj. Večjih nesreč v predorih ni veliko. V letu 2007 (25. 4. 2007) je v predoru Karavanke zgorelo osebno vozilo, ker je prišlo do samovžiga motorja. Bolj pogosto se pojavljajo v predoru Karavanke izredni dogodki za katere poskrbijo delavci Avtocestne baze Hrušica. Večji izredni dogodek v predoru Ljubelj se je zgodil pred leti, pred obnovo predorske cevi, ko je na osebno vozilo padel kos betona s katerim je obdana predorska cev. V primeru, da bi prišlo do nesreče v predoru na vozilu, ki bi prevažalo nevarno blago in bi se ta pričela nenadzorovano širiti po predorski cevi proti portalu predora in naprej v okolje, kjer živi ali dela večje število ljudi bi bilo potrebno izvesti umik oziroma evakuacijo ljudi iz ogroženega okolja. Povprečno je največja gostota prometa, prevozov vozil skozi predore: - dnevni promet je največji med 6.00 in 17.00 uro, - tedensko je največja gostota ob četrtkih in petkih, - mesečni promet je največji januarja, julija, avgusta in septembra. Največja dnevna gostota vozil za: - osebna vozila je med 8.00 in 9.00 uro. - večja tovorna vozila in avtobuse med 7.00 in 8.00 uro.


Verzija: 3.1 09.09.2015

64

3.13.5. Vrste in količine nevarnih snovi Ne razpolagamo s podatki kakšne vrste nevarnega blaga in kolikšne količine nevarnega blaga se prevažajo skozi predora Karavanke in Ljubelj. 3.13.6. Verjetne posledice nesreče in verjetnost nastanka verižne nesreče Posledice izrednih dogodkov Največja verjetnost je pojavljanje zastojev. Sledi omejitev hitrosti in omejitev vožnje po prometnem oziroma prehitevalnem pasu, ter preusmeritev prometa. Izredni dogodek lahko traja od nekaj minut do ure ali več, kar je odvisno od posameznega dogodka, vremenskih razmer ter gostote prometa. Posledice nesreč Posledice so lahko različne, od posledic pri manjši nesreči z lažjimi poškodbami in manjšo materialno škodo, pa do katastrofalnih posledic pri najhujši možni nesreči z nevarnim blagom. V najslabši možni varianti je v primeru nesreče v predoru ogroženo (število ogroženih je odvisno od dolžine predora in števila vozil v predoru) tudi do nekaj sto ljudi. Prometni nesreči ponavadi sledi iztekanje nevarnega blaga v okolje v hujših primerih pa se lahko razvije v požar in eksplozijo. Pri nesreči z nevarnim blagom obstaja tudi možnost ogrožanja ljudi in živali v bližini nesreče, iztekanje nevarnega blaga v podtalnico in vodotoke. Pri nastanku požara se posledice predvidevajo na gradbenih objektih in vgrajenih napravah za nadzor in krmiljenje. Obstaja tudi možnost širjenje požara v naravno okolje – gozd. Ogroženost predora pred naravnimi nesrečami je zelo majhna. Grajen je potresno varno, poplave in plazovi pa prav tako ne ogrožajo območje predora. Nesreča na avtocesti oziroma v predoru lahko povzroči naslednje verižne nesreče: - nalet vozil-verižno trčenje, - požar na vozilih in ostalih objektih v bližini predora, - onesnaženje vodotokov in podtalnice, - onesnaženje okolja z nevarnim blagom, - požar v naravnem okolju (gozdni požar). 3.13.7. Verjetnost pojavljanja nesreče in možnost predvidevanja nesreče Verjetnost pojavljanja izrednih dogodkov Glede na znane podatke je možno pojavljanje zastojev, ki se najpogosteje pojavljajo tekom dneva (v časovnih terminih, ko je tudi frekvenca prometa gostejša), prav tako med vikendi ter v času dopustov in praznikov. Med izrednimi dogodki je tudi pojavljanje vožnje v nasprotni smeri, prekoračena emisija ogljikovega monoksida, slaba vidljivost in manjši izpadi električne energije. Verjetnost pojavljanja nesreč Verjetnost pojavljanja nesreč je odvisna od preobremenjenosti avtoceste na objektih prometne infrastrukture. Povprečno se v predorih pojavljajo prometne nesreče I. in II. kategorije, pri katerih ni potrebna intervencija sil za zaščito, reševanje in pomoč. Po statističnih podatkih (temeljijo na kategorizaciji predorov), pride do nesreče vsakih 22 milijonov vozil/km. To pomeni, da bi glede na dolžino predorov prišlo do nesreče v predorih vsake 4 do 9 let. Po statistični verjetnosti je pojavljanje požarov v predoru sorazmerno redko (en požar na leto). Statistično določena vrednost nastanka nesreče po podatkih RABT je, da med dvema požaroma prevozi 1 km predora od 10 do 70 milijonov vozil. Po teh podatkih bi verjetnost nastanka požara v predoru bila 2 do 4 leta.


Verzija: 3.1 09.09.2015

65

Večjo nevarnost pa predstavljajo nesreče z nevarnim blagom, ker ni možno pridobiti točnih podatkov o količini še manj pa o vrstah nevarnih snovi, ki se jih prevaža po avtocestah. Glede na vsakodnevne velike količine prevozov naftnih derivatov in drugih nevarnih snovi po avtocestah, obstaja bistveno večja možnost nesreče z nevarnim blagom, kot pa jo priznavamo. Možnost naravnih in drugih nesreč izključujemo. Vsi objekti na avtocesti so zgrajeni potresno varno. Verjetnost pojavljanja nesreč zaradi terorizma ni mogoče definirati, možnost pa obstaja. Prav tako ni mogoče definirati možnost nesreč v predoru zaradi podnebnih sprememb. 3.13.8. Zaključek Pred začetkom gradnje vsakega predora bi morala biti narejena študija požarne varnosti, v kateri bi strokovnjaki določili potrebne požarnovarnostne ukrepe – tudi način prevoza nevarnega blaga in tovora z veliko požarno obremenitvijo. Pri zadnjih požarih v Evropski uniji se je pokazalo, da lahko tudi v predoru, ki je zgrajen v skladu z najnovejšimi predpisi, izbruhne hud požar. V takem požaru je reševanje in gašenje zelo težavno. Požar se lahko zelo hitro širi, zato je na voljo zelo malo časa za evakuacijo. Zelo pomemben je tudi čas prihoda gasilske enote na kraj nesreče, ki pa mora biti ustrezno usposobljena in opremljena že ob odprtju predora. Za preprečitev oziroma ublažitev in odpravo posledic nesreč v predoru je potrebno: - pri projektiranju predorov upoštevati Uredbo o tehničnih normativih in pogojih za projektiranje

cestnih predorov v Republiki Sloveniji (Ur. list RS, št. 48/06 in 54/09); - obstoječe predorske cevi uskladiti z zahtevami Direktive Evropskega parlamenta in Sveta

2004/54/ES, z dne 29. aprila 2004 o minimalnih varnostnih zahtevah za predore v vseevropskem cestnem omrežju (UL L št. 167, z dne 30. 4. 2004, str. 39);

- izvesti dodatne tehnične ukrepe: dodatno prometno signalizacijo pred predorom oziroma na primerni razdalji pred predorom, s katero se dejansko zagotovi takojšnja ustavitev vozil pred predorom in zagotovi preprečitev vožnje v napačno smer.

- dograditi digitalno video shranjevanje podatkov, - posodobiti sistem za sprejemanje radijskega signala - zgraditi dodatni zasilni izhod in izboljšanje prezračevanje, - zagotoviti možnost prihoda interventnim službam na kraj nesreče (sprostitev prevoznosti voznih

pasov, pravočasna odstranitev zaščitne ograje do prihoda intervencijskih vozil) oziroma z ureditvijo intervencijskega dostopa,

- vzpostaviti zanesljive sisteme radijskih zvez, ki interventnim službam omogočajo komunikacije v celotni dolžini predora in izven tudi ob izpadu na posameznem odseku;

- usposobiti dežurne delavce v DARS, d.d. ACB Hrušica za pravočasno in ustrezno ukrepanje v skladu s predpisi in navodili DARS, d.d.,

- zagotoviti ustrezno koordinacijo intervencijskih sil (formiranje ustreznega poveljniškega mesta na mestu nesreče ali v avtocestni vzdrževalni bazi) upoštevaje enote iz Avstrije,

- skrajšati čas prihoda intervencijskih enot na kraj nesreče, - opremiti reševalce z ustrezno reševalno opremo in jih usposobiti za ravnanje z opremo, - namestiti stacionarne radarje za merjenje hitrosti vozil in merilnikov varnostne razdalje med vozili, - zagotoviti sprotno ukrepanje proti kršiteljem, - da vozniki v prometu upoštevajo določila zakona o varnosti v cestnem prometu (spoštovanje

predpisane hitrosti vožnje po cestah, avtocestah in skozi predore ter spoštovanje signalizacije). Potrebno je izdelati Oceno ogroženosti zaradi nesreče v predoru tako na ravni regije kot v vseh lokalnih skupnostih, ki imajo cestne predore daljše kot 500 m, oziroma bi posledice nesreča v predoru lahko ogrozila njihovo ozemlje. Na regijski ravni se izdela načrt zaščite in reševanja ob nesreči v predoru-Regijski načrt zaščite in reševanja ob nesreči v predoru za Gorenjsko regijo. Občinske načrte zaščite in reševanja ob nesreči v predoru izdela Občina Jesenice, ki je neposredne ogrožena s strani predora Karavanke in Občina Tržič, na katerem območju je predor Ljubelj.


Verzija: 3.1 09.09.2015

66

Obratni načrt zaščite in reševanja ob nesreči v predoru izdela Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji, d.d za predor Karavanke in Direkcije Republike Slovenije za ceste za predor Ljubelj. 3.13.9. Viri - Podatki za predor Karavanke Avtocestne baze Hrušica, - Načrt zaščite in reševanja ob nesrečah v predoru Karavanke, Verzija 1.0, DARS d.d., oktober

2006, - Obratni načrt zaščite in reševanja ob nesrečah v predoru Karavanke, verzija 3.0, z dne 29. 6.

2010, - Podatki za predor Ljubelj Direkcije RS za ceste, - Načrt zaščite in reševanja ob nepričakovanih, nenadnih dogodkih v predoru Ljubelj, verzija 1,

oktober 2010, - Direktiva EU 2004/54/ES.


Verzija: 3.1 09.09.2015

67

3.14.0. OCENA OGROŽENOSTI OB MNOŽIČNIH NESREČAH NA AVTOCE-

STI 3.14.1. Uvod Nesreča na avtocesti je dogodek, pri katerem je prišlo do večje prekinitve v cestnem prometu, je ena ali več oseb izgubilo življenje ali bilo huje poškodovanih, je nastala velika materialna škoda, ali je prišlo do nenadzorovanega uhajanja nevarne snovi v okolje, ki neposredno ogroža življenje ali zdravje ljudi in živali oziroma povzroči uničenje ali škodo na premoženju ter ima vpliv na okolje. Na avtocesti lahko pride do: - izrednega dogodka, - manjše nesreče, - množične nesreče. Izredni dogodek-nesreča - onesnaženo ali spolzko cestišče (zimske razmere), - poslabšanje vidljivosti (megla, dim), - pojav živali na cestišču, - stoječe vozilo (okvara vozila), - vožnja vozila v nasprotni smeri, - telefonskega klica »klic v sili«, - zastoj na avtocesti. Manjša nesreča - prometna nesreča I. kategorije – prometna nesreča, pri kateri je nastala samo materialna škoda, - prometna nesreča II. kategorije – so nesreče, pri kateri je najmanj ena oseba lahko telesno

poškodovana, - prometna nesreča III. kategorije – prometna nesreča, pri kateri je najmanj ena oseba hudo telesno

poškodovana, - prometna nesreča IV.kategorije – prometna nesreča, pri kateri je kdo umrl ali zaradi posledic

nesreče umrl v 30 dneh po nesreči. Množična nesreča Množična nesreča na avtocesti je kadar je v nesreči umrlo ali je težje telesno poškodovanih več kot 10 oseb. Prav tako se šteje za množično nesrečo na avtocesti, če je v nesreči udeleženo eno ali več tovornih vozil, ki prevažajo nevarno snov in je ob nesreči prišlo do eksplozije ali uhajanja nevarne snovi v okolje, ki ima škodljive učinke na ljudi in širše okolje. Na območju Gorenjske regije imamo štiri avtocestne odseke in sicer državna meja – plato Karavanke, plato Karavanke – Vrba, Vrba – Peračica in Peračica – Šentvid.


Verzija: 3.1 09.09.2015

68

Slika 27: Avtocestni odseki 3.14.2. Viri nevarnosti in možni vzroki nastanka nesreče Viri nevarnosti za nastanek nesreče na avtocesti so: - promet, ki se odvija po avtocesti, - onesnaženo ali spolzko cestišče, - poslabšanje vidljivosti (megla, dim), - pojav živali na cestišču, - stoječe vozilo na cestišču (okvara vozila), - zastoj na avtocesti, - prometna nesreča I., II:, III. ali IV. kategorije, - požar na vozilu, tovoru ali eksplozija, - nesreča pri prevozu nevarnega blaga, prevozu živine ipd., - naravne nesreče (potres, sneg) ali druge nesreče. Vzroki za nastanek nesreče na avtocesti so: - človeški faktor (neprilagojena hitrost, nepravilna stran (smer) vožnje, neustrezna varnostna

razdalja) - malomarnost, - tehnološke napake strojev in oprema - vremenski pogoji (poledica, megla, toča, sneg), - neznani oziroma ostali vzroki.


Verzija: 3.1 09.09.2015

69

Za nesreče na avtocesti je značilno da: - je udeleženih veliko število vozil, voznikov in sopotnikov, - je veliko mrtvih in ranjenih, ki jih je potrebno oskrbeti, - je poškodovanih veliko število živali, - lahko nastane velika materialna škoda, - negativno vpliva na okolje ob avtocesti ali širše (požar, nevarna snov), - povzroča zastoje v prometu zaradi zaprtja avtoceste, ki traja več ur, - pritegne veliko pozornost medijev, - je lahko istočasno več nesreč na več odsekih avtoceste zaradi naleta vozil, - povzroča psihološke težave tako pri preživelih, kot pri reševalcih in svojcih. 3.14.3. Vrste, oblike in stopnje ogroženosti Glede na to, da je promet na avtocesti primarni vir ogrožanja potnikov, blaga in okolice imamo dve vrsti ogroženosti in sicer: - ogroženost zaradi nesreče na avtocesti, - ogroženost zaradi tovora – nevarnega blaga, ki se prevaža po avtocesti. Oblika ogroženosti: - trčenje vozil, - požaru na vozilu, tovoru ali eksplozija - nesreče pri prevozu nevarnega blaga, prevozu živine ipd., - naravne nesreče (potres, plaz, žled, sneg) ali druge nesreče. Stopnjo ogroženosti je težko določiti saj po statističnih podatkih Direkcije Republike Slovenije za ceste, delež prometnih nesreč na avtocestah glede na celotno državno cestno omrežje znaša 5,73%, kljub temu, da se je v letu 2009 47,1% vsega prometa odvijalo po avtocestah. Ob upoštevanju prometa ter vseh prometnih nesreč so slovenske avtoceste v povprečju mnogo varnejše od ostalih slovenskih cest. 3.14.4. Ogroženi prebivalci in premoženje V primeru nesreče na avtocesti so ogroženi: - potniki in vozila na avtocesti, - avtocestna infrastruktura, - ožje in širše območje ob avtocesti, v primeru nesreče z nevarnim blagom, - prebivalci, ki prebivajo v ožjem oziroma širšem območju avtoceste. Množičnih nesreč na avtocestah ni veliko. Do leta 2011 na našem območju ni bilo množičnih nesreč na avtocesti. V letu 2011 je bila ena večja nesreča avtobusa, iz Zvezne Republike Nemčije, ki je prevažal dijake na Hrvaško. Bolj pogosto se pojavljajo izredni dogodki za katere poskrbijo delavci Avtocestne baze Hrušica in manjše nesreče. V primeru, da bi prišlo do nesreče na avtocesti na vozilu, ki bi prevažalo nevarno blago in bi se to pričelo nenadzorovano širiti v okolje, kjer živi ali dela večje število ljudi bi bilo potrebno izvesti umik oziroma evakuacijo ljudi iz ogroženega okolja.


Verzija: 3.1 09.09.2015

70

3.14.5. Vrste in količine nevarnih snovi Ne razpolagamo s podatki kakšne vrste nevarnega blaga in kolikšne količine nevarnega blaga se prevaža po obeh odsekih avtoceste, ki sta na našem območju. 3.14.6. Verjetne posledice nesreče in verjetnost nastanka verižne nesreče Posledice izrednih dogodkov Največja verjetnost je pojavljanje zastojev. Sledi omejitev hitrosti in omejitev vožnje po prometnem oziroma prehitevalnem pasu, ter preusmeritev prometa. Izredni dogodek lahko traja od nekaj minut do ure ali več, kar je odvisno od posameznega dogodka, vremenskih razmer ter gostote prometa. Posledice manjše nesreč Posledice so lahko različne, od posledic pri prometni nesreči I. kategorije, kjer nastane samo materialna škoda, pa do prometne nesreče IV. kategorije pri kateri kdo umre ali zaradi posledic nesreče umre v 30 dneh po nesreči. Posledice množične nesreče Posledice se kažejo v tem, da je več kot 10 ljudi umrlo ali bilo težko telesno poškodovanih in nastala je velika materialna škoda. V najslabši možni varianti je v primeru nesreče na avtocesti ogroženo tudi do nekaj sto ljudi. Prometni nesreči ponavadi sledi iztekanje nevarnega blaga v okolje v hujših primerih pa se lahko razvije v požar in eksplozijo. Pri nesreči z nevarnim blagom obstaja tudi možnost ogrožanja ljudi in živali v bližini nesreče, iztekanje nevarnega blaga v podtalnico in vodotoke. Pri nastanku požara se posledice predvidevajo na gradbenih objektih. Obstaja tudi možnost širjenje požara v naravno okolje – gozd. Ogroženost avtoceste pred naravnimi nesrečami je majhna, vendar ni zanemarljiva. Nesreča na avtocesti lahko povzroči naslednje verižne nesreče: - nalet vozil-verižno trčenje, - požar na vozilih in ostalih objektih v bližini avtoceste, - eksplozijo kot posledico požara na vozilih, - onesnaženje vodotokov in podtalnice, - onesnaženje okolja z nevarnim blagom, - požar v naravnem okolju (gozdni požar). 3.14.7. Verjetnost pojavljanja nesreče in možnost predvidevanja nesreče Verjetnost pojavljanja izrednih dogodkov Glede na znane podatke je možno pojavljanje zastojev, ki se najpogosteje pojavljajo tekom dneva (v časovnih terminih, ko je tudi frekvenca prometa gostejša), prav tako med vikendi ter v času dopustov in praznikov. Med izrednimi dogodki je tudi pojavljanje vožnje v nasprotni smeri in slaba vidljivost. Verjetnost pojavljanja manjših nesreč Verjetnost pojavljanja manjših nesreč je odvisna od preobremenjenosti avtoceste na objektih prometne infrastrukture. Največ se na avtocestah pojavljajo prometne nesreče I. in II. kategorije, pri katerih ni potrebna intervencija sil za zaščito, reševanje in pomoč. Manjšo nesrečo obvladuje redna služba Avtocestne baze Hrušica, v sodelovanju s policijo in rednimi intervencijskimi enotami in službami.


Verzija: 3.1 09.09.2015

71

Verjetnost pojavljanja množičnih nesreč Verjetnost pojavljanja množičnih nesreč, kadar bi v nesreči umrlo ali bilo težje telesno poškodovanih več kot 10 oseb je zelo majhna. Največja verjetnost je, da do takšne nesreče pride je ob gosti megli ali poledici, ki se pojavlja na bolj izpostavljenih delih cestišča. Večjo nevarnost pa predstavljajo nesreče z nevarnim blagom, ker ni možno pridobiti točnih podatkov o količini še manj pa o vrstah nevarnih snovi, ki se jih prevaža po avtocestah. Glede na vsakodnevne velike količine prevozov naftnih derivatov in drugih nevarnih snovi po avtocestah, obstaja bistveno večja možnost nesreče z nevarnim blagom, kot pa jo priznavamo. Možnost naravnih in drugih nesreč je minimalna. Vsi objekti na avtocesti so zgrajeni potresno varno. Verjetnost pojavljanja nesreč zaradi terorizma ni mogoče definirati, možnost pa obstaja. Tudi verjetnost pojavljanja nesreč na avtocesti zaradi podnebnih sprememb je težko definirati, možnost pa obstaja zaradi povečanja pogostosti ekstremnih vremenskih dogodkov. 3.14.8. Zaključek Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji, d.d. je po Zakonu o spremembah in dopolnitvah zakona o družbi za avtoceste v Republiki Sloveniji odgovorna za upravljanje in vzdrževanje avtocest. Na podlagi Zakona o javnih cestah je Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji, d.d. odgovorna za določene naloge in odgovornosti, med drugim tudi za nadzor stanja, prometno ureditev in izvajanje nalog rednega vzdrževanja avtocest. Podrobneje so razmerja opredeljena v koncesijski pogodbi o upravljanju in vzdrževanju avtocest, ki jo ima Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji, d.d. sklenjeno z Republiko Slovenijo, kjer je določeno tudi omrežje javnih cest, ki so v pristojnosti Družbe za avtoceste v Republiki Sloveniji, d.d. Za preprečitev oziroma ublažitev in odpravo posledic nesreč na avtocesti je potrebno zagotoviti, da: - upravljavec avtoceste upošteva normativno ureditev, nadzira stanje avtoceste, nadzira prometno

ureditev in izvaja naloge rednega vzdrževanja na avtocesti, - se usposobi dežurne delavce Družbe za avtoceste v Republiki Sloveniji, d.d. v Nadzornih centrih

avtocestnih baz in Prometno-informacijskih centrih za državne ceste za pravočasno in ustrezno obveščanje ter izvedbo vseh potrebnih ukrepov v skladu s predpisi in navodili,

- da se izvede pravočasno obveščanje udeležencev v prometu na preusmeritev prometa oziroma obvoz na druge državne ceste,,

- se zagotovi takojšnje in učinkovito zavarovanje kraja dogodka in izvedbo s tem povezanih ukrepov,

- se zagotovi možnost prihoda interventnim službam na kraj nesreče (sprostitev prevoznosti voznih pasov, pravočasna odstranitev zaščitne ograje do prihoda intervencijskih vozil), oziroma ustrezno urediti intervencijske dostope,

- se zagotovi ustrezna koordinacija intervencijskih sil (vzpostavitev ustreznega poveljniškega mesta na mestu nesreče ali v avtocestni bazi),

- se skrajša čas prihoda intervencijskim silam na kraj nesreče (hitro tehnično vozilo oziroma namestitev reševalnih enot v avtocestni bazi),

- se opremi reševalne službe z ustrezno reševalno opremo (prostovoljna gasilska društva) in jih usposobi za ravnanje z opremo,

- se v regiji zagotovi potrebno zalogo materialnih sredstev in opreme za množične prometne nesreče,

- se dogradi ITS, inteligentni prometni sistem za nadzor in vodenje prometa, - pristojni organi in službe nadzirajo udeležence v prometu , da upoštevajo določila Zakona o

varnosti v cestnem prometu (spoštovanje predpisane hitrosti vožnje na avtocesti in skozi predore ter spoštovanje signalizacije) in druge predpise s področja varnosti v cestnem prometu,

- se dopolni priročnik za kandidate za voznike motornih vozil »Varna vožnja« programa teoretičnega in praktičnega usposabljanja v zvezi posebnosti prometa na avtocesti,

- se poveča aktivnost Sveta za preventivo in varnost na preventivnem področju s poudarkom na obveščanju javnosti, osveščanju voznikov o varni vožnji, izdelavi in delitvi preventivnega materiala voznikom, obvezni uporabi odsevnih brezrokavnikov, dosledno upoštevanje prometnih predpisov, signalizacije ter obvestil Družbe za avtoceste v Republiki Sloveniji, d.d.


Verzija: 3.1 09.09.2015

72

Potrebno je izdelati Ocene ogroženosti zaradi množičnih nesreč na avtocesti tako na ravni regije kot v vseh lokalnih skupnostih, preko katerih poteka trasa avtoceste. Na regijski ravni se izdela načrt zaščite in reševanja ob množičnih nesrečah na avtocesti-Regijski načrt zaščite in reševanja ob množičnih nesrečah na avtocesti za Gorenjsko regijo. Občinske načrte zaščite in reševanja ob množičnih nesrečah na avtocesti izdelajo Mestna občina Kranj in občine Cerklje na Gorenjskem, Šenčur, Naklo, Radovljica, Žirovnica in Jesenice. Obratni načrt zaščite in reševanja ob množičnih nesrečah na avtocesti izdela Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji, d.d. 3.14.9. Viri - Podatki za avtocestni odsek Hrušica - Vrba Avtocestne baze Hrušica, - Načrt zaščite in reševanja ob množični nesreči na avtocesti za Zahodno Štajerski regijo, številka

842-00-1/2006-3, z dne 7. 12. 2006, - Zakon o javnih cestah (Ur. list RS, št. 33/06-UPB1, 45/08 in 42/09), - Zakon o varnosti cestnega prometa (Ur. list RS, št. 56/08-UPB5 in 58/09), - Obratni načrt zaščite in reševanja ob množični nesreči na avtocesti na območju ACB Hrušica,

verzija 1, z dne 7. 3. 2011.


Verzija: 3.1 09.09.2015

73

4.0.0. ZAKLJUČEK Pregled ogroženosti zaradi naravnih in drugih nesreč gorenjskih občin.

Občina Poplave Plaz, usad

Nevarne snovi

Požari Kazalec ogroženosti (po povratni karti

period 500 let; intenzitet 8,0 MSK)

Vsota

1. Bled 3 1 1 5 8 18 2. Bohinj 3 1 3 7 14 3. Cerklje na Gorenjskem

3

0

0

3

8

14

4. Gorenja vas- Poljane

4

1

0

3

9

17

5. Gorje 1 0 0 5 7 13 6. Jesenice 2 1 4 6 8 21 7. Jezersko 1 0 0 3 7 11 8. Kranj 2 1 4 6 8 21 9. Kranjska Gora 2 1 0 3 7 13 10. Naklo 1 0 0 2 7 10 11. Preddvor 3 1 3 7 14 12. Radovljica 3 1 4 5 7 20 13. Šenčur 1 0 2 8 11 14. Škofja Loka 4 2 3 5 8 22 15. Tržič 1 2 2 3 8 16 16. Železniki 4 0 2 3 9 18 17. Žiri 4 0 2 3 8 17 18. Žirovnica 1 0 0 3 7 11 Občine v Gorenjski regiji lahko na do sedaj izračunane posamične range za posamične konkretne range za posamične konkretne nesreče opredelimo kot manj ali bolj ogrožene. Seštevek posamičnih rangov nam daje orientacijsko ogroženost posameznih občin in možnost rangiranja ogroženost. Ta model izražanja stopnje ogroženosti za posamične nesreče upošteva dejstvo, da so nevarnosti in posledice nesreč kot so neeksplodirana ubojna sredstva, zemeljski in snežni plazovi, za življenje in premoženje ljudi veliko manj potencialno nevarna, kot pa posledice naravnih in drugih nesreč kot npr. potres, poplave, nevarne snovi. Tako lahko za posamična območja občin v Gorenjski regiji določimo skupen rang ogroženosti občine. Na ta način smo rangirali občine po ogroženosti v naslednjo rang lestvico : 1. Škofja Loka 2. Jesenice 3. Kranj 4. Radovljica 5. Bled 6. Železniki 7. Gorenja vas-Poljane 8. Žiri Rezultati pridobljeni v tej oceni ogroženosti nam glede na obstoječe stanje sil in sredstev, ki so organizirane na nivoju posameznih lokalnih skupnosti, narekujejo dograditev sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami predvsem pa: Vzpostavitev nove organiziranosti sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami: - imenovanje poveljnikov in štabov, - imenovanje poverjenikov,


Verzija: 3.1 09.09.2015

74

- ustanovitev in organiziranje enot, - izdelava ocen ogroženosti, - izdelava načrtov zaščite in reševanja, - usposabljanje in opremljanje. Izpostava Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje izdeluje regijske načrte zaščite in reševanja in jih pošlje v uskladitev na Upravo Republike Slovenije za zaščito in reševanje. Ustanovljene in organizirane so regijske enote za zaščito, reševanje in pomoč - ekipa za odkrivanje, zavarovanje in identifikacijo NUS, - tehnično reševanje, - enote in službe za podporo, - oddelek za RKB izvidovanje, - logistični center, - ekipe za popolnitev ReCO Kranj. Potrebno je dokončati adaptacij Regijskega logističnega centra, objekt 37 pri Vojašnici Kranj Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami občinam nalaga vrsto nalog na področju odgovornosti do organiziranja štabov Civilne zaščite, ki bodo v primeru naravnih in drugih nesreč skrbeli za zaščitne in reševalne aktivnosti. Država se vključuje v sistem zaščite in reševanja s svojimi silami in sredstvi šele takrat, ko si lokalna skupnost s svojimi silami in sredstvi iz kakršnihkoli razlogov ni sposobna izvajati reševalnih in zaščitnih ukrepov v primeru nastale nesreče.


Verzija: 3.1 09.09.2015

75

5.0.0. PREGLED UPORABLJENIH VIROV - ocene ogroženosti lokalnih skupnosti Gorenjske regije, - Ocena ogroženosti zaradi naravnih in drugih nesreč na območju Gorenjske, junij 2006, - Ocena ogroženosti zaradi naravnih in drugih nesreč na območju Gorenjske, verzija 06, marec

2007, - Poročilo Geološkega zavoda Ljubljana - Inštituta za geologijo, geotehniko in geofiziko, o

ogroženosti Republike Slovenije pred zemeljskimi plazovi za območje Gorenjske, Ljubljana 1993, - Potresna ogroženost Slovenije, Seizmološki zavoda RS, Ljubljana 1991, - Poplave v Sloveniji, RUZR in Center za multidisciplinarno proučevanje naravnih nesreč

geografskega inštituta Antona Melika, ZRC SAZU, - Karte poplavne linije (Vodnogospodarski inštitut-Ocena ogroženosti Republike Slovenije pred

poplavami C-319) oziroma GIS-UJME, - CRP – Ocena ogroženosti zaradi delovanja drobirskih tokov, Geološki zavod Slovenije, Ljubljana,

november 2008, - podatki Gorske reševalne zveze Slovenije, - letna poročila Izpostave URSZR Kranj za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi za leto

2007 – 2009, - Ocena ogroženosti Republike Slovenije v primeru nesreče v JEK, RŠCZ - Ljubljana 1993, - Državni načrt zaščite in reševanja ob jedrski nesreči, verzija 2.0, št. 812-02/2002-2, z dne 8. 1.

2004, - Državni načrt ob jedrski ali radiološki nesreči, verzija 3.0, št. 84300-4/2010/3, z dne 22. 7. 2010, - Zakon o železniškem prometu (Ur. list RS, št. 44/07-UPB4 in 58/09), - Zakon o varnosti v železniškem prometu (Ur. list RS, št. 61/07), - Zakon o varnosti v železniškem prometu (Ur. list RS, št. 36/10-UPB1 in 60/11), - Državni načrt zaščite in reševanja ob železniški nesreči, verzija 3.0, številka: 812-06/2004-1, z

dne 30. 9. 2004, - Državni načrt zaščite in reševanja ob železniški nesreči, verzija 3.1, št. 812-06/2004-1, december

2010, - Ocena ogroženosti Holdinga Slovenske železnice, d.o.o. (URO – 1/2004), - podatki Holdinga Slovenske železnice d.o.o., - Državni načrt zaščite in reševanja ob letalski nesreči, verzija 3.0, - Državni načrt zaščite in reševanja ob nesreči zrakoplova, verzija 4.0, št. 84200-1/2009/5, z dne

23. 7. 2009. - Podatki Aerodroma Ljubljana, - Podatki Alpskega letalskega centra Lesce, - Zakon o veterinarstvu (Ur. list RS, št. 33/01, 110/02, 45/04, 62/04 in 93/05), - Načrt zaščite in reševanja ob množičnem pojavu kužnih bolezni pri živalih v Republiki

Sloveniji, številka. 327-04/2002-1, z dne 6. 3. 2003 - Državni načrt zaščite in reševanja ob uporabi orožij ali sredstev za množično uničevanje v

teroristične namene oziroma terorističnem napadu s klasičnimi sredstvi, verzija 4.0: šifra: 214-00-167/2003-30, z dne 14. 2. 2005, EVA 2004-1911-0014.

- Podatki za predor Karavanke Avtocestne baze Hrušica. - Načrt zaščite in reševanja ob nesrečah v predoru Karavanke, Verzija 1.0, DARS d.d., oktober

2006, - Obratni načrt zaščite in reševanja ob nesrečah v predoru Karavanke, verzija 3.0, z dne 29. 6.

2010, - Podatki za predor Ljubelj Direkcije RS za ceste, - Načrt zaščite in reševanja ob nepričakovanih, nenadnih dogodkih v predoru Ljubelj, verzija 1,

oktober 2010, - Zakon o javnih cestah (Ur. list RS, št. 33/06-UPB1, 45/08 in 42/09), - Zakon o varnosti cestnega prometa (Ur. list RS, št. 56/08-UPB5 in 58/09), - eGis Ujme, - Načrt zaščite in reševanja ob množični nesreči na avtocesti za Zahodno Štajersko regijo, številka

842-00-1/2006-3, z dne 7. 12. 2006, - Obratni načrt zaščite in reševanja ob množični nesreči na avtocesti na območju ACB Hrušica,

verzija 1, z dne 7. 3. 2011, - Direktiva EU 2004/54/ES


Verzija: 3.1 09.09.2015

76

- CLISP: Raziskovalni projekt v okviru Prilagajanja podnebnim spremembam z orodji prostorskega načrtovanja na območju Alp«

Documents

O C E N A...stavek v zvezi s podnebnimi spremembami 19. 10. 2012 15. V poglavju tri v točki 3.14.7 je v zadnjem odstavku dodan nov zadnji stavek v zvezi s podnebnimi spremembami 19