1

OBALNI RELIEF 1

2

• Obala ni samo stičišče kopnega in vode, temveč zelo zapleteno območje zelo

različnih geomorfnih procesov in ekosistemov.

• Na stiku med vodo in kopnim potekajo zelo dinamični geomorfni procesi, ki jih

opravljajo predvsem:

• – valovi

• – morski tokovi

• – plimovanje

3

• Valovi nastanejo s spreminjanjem energije vetra v premikanje vodne gladine

(izjema so potresni valovi ali tsunamiji). Zaradi turbulentnega premikanja zraka

nad vodno gladino (oz. minimalnih razlik v zračnem pritisku) nastajajo vdolbine

in izbokline na gladini, s tem lahko veter bolj pritiska v nevodoravne dele

gladine in oblikuje valove.

• Značilnosti valov so odvisne od:

• 1. hitrosti vetra

• 2. trajanja vetra

• 3. dolžine odprtega morja, prek katerega je veter neovirano pihal (angl. fetch)

4

• V globoki vodi (globina vode večja od polovice valovne dolžine) valovi potujejo

v horizontalni smeri, vendar delci samo krožijo na mestu. Na površini je premer

krožnice enak višini valov, a se hitro zmanjšuje z globino.

5

• Ko pride val v plitvejšo vodo (globina vode manjša od polovice valovne

dolžine), se začenja čutiti trenje vode s tlemi – spodnji del vala se upočasni,

krožno gibanje delcev prehaja v eliptično. Hkrati z zmanjšanjem globine vode

se zmanjšuje tudi valovna dolžina valov, višina vala pa se poveča.

6

• Zaradi tega je val vse strmejši in postane nestabilen, na neki točki je zgornji del

prehiter in se zlomi v smeri proti obali (angl. breakers).

7

• Zaradi tega je val vse strmejši in postane nestabilen, na neki točki je zgornji del

prehiter in se zlomi v smeri proti obali (angl. breakers).

8

• Ko val doseže obalo, se voda razlije navzgor po brežini (vendar ne vedno pod

pravim kotom), potem pa odteka nazaj vedno v smeri nagnjenosti brežine.

Zaradi tega nesprijeti delci potujejo vzdolž obale v značilni cikcakasti črti.

9

10

• Ob približevanju neravni obali prihaja do spremembe smeri valov (angl. wave

refraction). V globoki vodi so si valovi vzporedni, ko pa se približujejo obali, se

vpliv plitvejše vode najprej čuti pred izpostavljenimi deli obale (rti), tako da se

tam hitrost valov najprej zmanjša, pred zalivi pa tega vpliva sprva še ni čutiti.

Ob postopnem približevanju obali se zaradi tega valovi "poskušajo" usmeriti

pravokotno na obalo. To povzroči, da:

• 1. valovi najprej dosežejo izpostavljene dele obale in šele nato dno zaliva

• 2. zaradi preusmerjanja pride do koncentracije valov na izpostavljenih delih

obale – tu se sprosti več energije in so močnejši erozijski procesi

11

• Zaradi teh razlik se pojavi z obalo vzporedni tok drobirja, ki odnaša delce z rtov

proti notranjosti zaliva in s tem se obala izravnava.

12

EROZIJSKO DELOVANJE VALOV (obalna erozija)

• Ob udarjanju valov na obalo opravljajo geomorfno delo naslednji procesi:

• 1. udarjanje valov: ko visoki valovi dosežejo obalo, udarijo vanjo z veliko

močjo (prek 30 t/m2) v nekajsekundnih presledkih, kar razbije še tako trdno

kamnino (na obalah oceanov je življenjska doba valolomov ali zaščitnih zidov

največ 25 let)

• 2. hidravlični tlak: prihajajoči val stisne zrak v razpoke, pri čemer se tlak

močno poveča in to sčasoma povzroči razpad kamnine ali betonske zgradbe

• 3. abrazija (v ožjem pomenu besede): gladenje in trganje matične kamnine na

obali, ko val tolče po njej s prodnatimi in peščenimi delci (najučinkovitejši od

vseh procesov)

13

• 4. drobljenje in zaobljenje delcev: od obale odtrgani delci se ob premikanju z

valovi drobijo v manjše delce in zaoblijo

• 5. korozija: raztapljanje karbonatnih kamnin v morski vodi

• 6. solno preperevanje: ob izhlapevanju morske vode v razpokah nastajajo

kristali soli, ki se ob tem razširijo in povzročijo razpadanje kamnine

14

• KLIF (iz angl. cliff = visoka strma ali navpična stena) nastane, kjer sega višji

svet neposredno do obale. Valovi spodjedajo pobočje, ki se odmika nazaj: na

vznožju pod neposrednim udarom valov nastane spodjeda, na steni nad njo

pa delujejo graviklastični procesi.

• Hitrost odmikanja klifov je odvisna predvsem od moči valov in od odpornosti

gradiva (v VB od 1 mm/leto v granitu do 2 m/leto v morenskem gradivu).

15

• Moherski klif (Cliff of Moher) na zahodni obali Irske, najvišji v Evropi (visok

več kot 200 m)

16

17

18

19

20

21

22

• ABRAZIJSKA POLICA nastane ob odmikanju klifa. Valovi prenašajo kose

gradiva sem in tja in z njimi gladijo skalnato podlago. To delovanje sega

največ 10 m globoko in do 500 m na široko. Sprva je zelo hitro, nato z

odmikanjem klifa vse počasnejše, na koncu valovi ne morejo več doseči

vznožja klifa in ta postane fosilen (npr. ob dviganju kopnega).

23

24

25

26