Odgovara - stat.gov.mk · Makedonija vo brojki 3 PREDGOVOR "Makedonija vo brojki" pretstavuva mal statisti~ki godi{nik vo koj preku tabeli i grafikoni se prezentirani podatoci za

2 Dràven zavod za statistika

Pri upotreba na podatocite, molime da se navede izvorot:

"Makedonija vo brojki, 2011, str. ..."

MAKEDONIJA VO BROJKI, 2011

Izdava~:

Dràven zavod za statistikana Republika MakedonijaDame Gruev - 4, Skopje

tel./+389 2/3295 600faks/+389 2/3111 336

Po{tenski fah 506

ISSN 1857 - 6761

Odgovara:

m-r Blagica Novkovska, direktor

3Makedonija vo brojki

PREDGOVOR

"Makedonija vo brojki" pretstavuva mal statisti~ki godi{nik vo koj preku tabeli i grafikoni se prezentirani podatoci za Republika Makedonija od site oblasti {to se pokrieni so istraùvawata {to gi sproveduva Dràvniot zavod za statistika.

Publikacijata nudi bogatstvo od podatoci za op{testveniot, ekonomskiot i socijalniot ̀ ivot na zemjata, prikaàni vo mali tabeli i interesni grafikoni koi ovozmoùvaat preglednost vo sledeweto na pojavata.

I vo ova izdanie e zadràn konceptot na pretstavuvawe na podatoci za Republika Makedonija sporedeni so zemjite-~lenki na EU i so zemjite-kandidati za ~lenstvo vo EU. Vo ovoj del, sekoja zemja-~lenka e pretstavena so nekolku osnovni podatoci vo tabeli ili grafikoni.

Se nadevame deka i ova izdanie na "Makedonija vo brojki", kako i prethodnite, }e gi zadovoli va{ite potrebi od korisni i interesni podatoci za Republika Makedonija i za nejzinoto mesto vo evropskoto semejstvo.

m-r Blagica Novkovskadirektor


SODR@INA

Predgovor .............................................................................................................................................. 3

Op{ti i regionalni statistiki

Karta na Republika Makedonija ........................................................................................................ 8Op{ti informacii .............................................................................................................................. 9Osnovni indikatori ............................................................................................................................ 9Geografski koordinati na krajnite to~ki na Republika Makedonija ........................................ 10Povr{ini po visinski zoni .............................................................................................................. 10Nacionalni parkovi .......................................................................................................................... 11Najgolemi prirodni ezera vo Republika Makedonija ................................................................... 11Klima, 2010 godina ............................................................................................................................ 11

Naselenie i socijalni statistiki

Naselenie vo Republika Makedonija .............................................................................................. 12Naselenie po grupi na vozrast (na krajot na godinata) - grafikon ............................................. 12Vitalna statistika ........................................................................................................................... 13@ivorodeni deca spored pripadnosta kon etni~ka zaednica na majkata i na tatkoto, 2010 godina ......................................................................................................................................... 14Razvedeni brakovi spored pripadnosta kon etni~ka zaednica na sopru`nicite, 2010 godina ......................................................................................................................................... 15Sklu~eni brakovi spored pripadnosta kon etni~ka zaednica na nevestata i na mladoènecot, 2010 godina ...................................................................................................... 15Priroden prirast - grafikon ........................................................................................................... 16Naj~esti imiwa, sostojba 31.03. 2011 ............................................................................................. 16Naselenie spored razli~ni teritorijalni nivoa ......................................................................... 17Naselenie spored vozrasni grupi, 2010 - karta ........................................................................... 18Osnovni podatoci za zdravstvoto ................................................................................................... 19Umreni vo 2010 godina spored pri~inite za smrt - grafikon ..................................................... 19Osnovni podatoci za kulturata ...................................................................................................... 20Osudeni polnoletni lica spored vidot na krivi~noto delo ...................................................... 21Polnoletni storiteli na krivi~ni dela - grafikon .................................................................. 21Osnovni podatoci za obrazovanieto ............................................................................................... 22Naselenie na vozrast od 15 i pove}e godini spored najvisokata zavr{ena {kola, Popis 2002 - grafikon ........................................................................................ 23


Ekonomija i finansii

Osnovni podatoci za bruto-doma{niot proizvod ......................................................................... 24Dodadena vrednost po aktivnost i bruto-doma{en proizvod, 2009-2010 .................................. 24Realni stapki na rast na komponentite na bruto-doma{niot proizvod spored rashodniot metod ................................................................................................................. 25Struktura na komponentite na bruto-doma{niot proizvod spored rashodniot metod - grafikon .............................................................................................. 25Investicii vo osnovni sredstva spored namenata na vloùvawata ......................................... 26Platen bilans na Republika Makedonija ...................................................................................... 27Prose~ni godi{ni kursevi na Narodna banka na Republika Makedonija .................................. 29Pari~na masa ...................................................................................................................................... 29

Prihodi, potro{uva~ka i ceni

Distribucija na potro{uva~kata na doma}instvata ..................................................................... 30Trajni dobra vo doma}instvata - grafikon .................................................................................... 30Indeksi na tro{ocite na ìvotot spored klasifikacijata COICOP ........................................ 31Indeksi na tro{ocite na ìvotot, 2000 - 2010 - grafikon .......................................................... 31Ceni na zemjodelski proizvodi ....................................................................................................... 32Aktivno naselenie i stapki na aktivnost ...................................................................................... 33Stapka na aktivnost na naselenieto spored {kolskata podgotovka ......................................... 34Vraboteni spored sektorite na dejnost na delovnite subjekti ................................................. 35Nevraboteni spored dolìnata na nevrabotenosta ..................................................................... 36Nevraboteni po vozrasni grupi, 2010 - grafikon .......................................................................... 36Vraboteni po vozrasni grupi, 2010 - grafikon .............................................................................. 37Prose~na isplatena neto-plata za 2010, po kvartali ................................................................. 37Indeksi na nominalni i realni plati - grafikon ....................................................................... 38Indeksi na prose~na isplatena neto-plata i na tro{ocite na ìvotot, 2010 - grafikon .... 38Prose~no dnevno koristewe na vremeto na licata na vozrast nad 10 godini, po aktivnosti i po pol, 2009 godina ............................................................................................... 39

Zemjodelstvo

Povr{ina po kategorii na koristewe, 2010 ................................................................................... 40Povr{ina na osnovni zemjodelski kulturi .................................................................................... 40Ostvareno proizvodstvo na osnovni zemjodelski kulturi - grafikon ....................................... 41Prose~en prinos na osnovni zemjodelski kulturi ........................................................................ 41Ostvareno proizvodstvo na gradinarski kulturi, 2010 - grafikon ........................................... 42Ekonomski smetki vo zemjodelstvoto ............................................................................................. 42Namena na ostvarenoto sopstveno proizvodstvo vklu~uvaj}i gi i zalihite od sopstvenoto proizvodstvo kaj individualnite zemjodelski stopanstva (referenten period 01.06.2009 - 31.05.2010)@itni kulturi, son~ogled i zelen~uk - grafikon ......................................................................... 43 Vinski sorti grozje i ovo{ki - grafikon ..................................................................................... 43Broj na dobitok po vidovi ................................................................................................................ 44Proizvodstvo na meso - grafikon .................................................................................................... 44Indikatori za {umarstvoto ............................................................................................................. 44Povr{ini pod {umi, 2010 - karta .................................................................................................... 45


Industrija, grade`ni{tvo i energija

Industrisko proizvodstvo vo naturalni pokazateli .................................................................. 46Indeksi na industriskoto proizvodstvo - grafikon .................................................................... 46Energetska statistika i energetski indikatori .......................................................................... 47Izvr{eni grade`ni raboti od strana na delovni subjekti na objekti od op{testvena sopstvenost ............................................................................................................ 48Vkupno izgradeni stanovi - grafikon ............................................................................................. 49Broj na izdadeni odobrenija za gradewe ........................................................................................ 49Predvidena vrednost na objektite .................................................................................................. 49

Nadvore{na trgovija

Stokovna razmena so stranstvo ....................................................................................................... 50Izvoz i uvoz po zemji, 2010 - grafikon ........................................................................................... 50Nadvore{no-trgovska razmena spored sektorite na SMTK ......................................................... 51Izvoz/uvoz spored grupi od Nacionalnata klasifikacija na dejnostite, NKD Rev.1 .............. 52Pokrienost na uvozot so izvoz, 2000 - 2010 - grafikon ................................................................ 52Izvoz/uvoz spored osnovnite ekonomski kategorii ...................................................................... 53

Transport, turizam, trgovija i drugi uslugi

Koristewe na internet kaj naselenieto na vozrast od 15 do 74 godini .................................... 54Doma}instva so pristap na internet od doma (%) - grafikon ..................................................... 54Tip na internet povrzanost kaj delovnite subjekti so 10 ili pove}e vraboteni (%) - grafikon ................................................................................... 55Prevezeni patnici spored vidot na transportot ......................................................................... 56Prevezeni stoki spored vidot na transportot .............................................................................. 56Zaginati i povredeni vo soobra}ajni nesre}i - grafikon ........................................................... 56Patni~ki transport spored vidot, vo patni~ki kilometri ......................................................... 57Tovaren transport spored vidot, vo ton kilometri ..................................................................... 57Broj na turisti i no}evawa ............................................................................................................. 58Turisti i no}evawa po vidovi delovni edinici, 2010 ................................................................ 58Turisti po zemja na pripadnost, 2010 - grafikon .......................................................................... 59Prose~ni tro{oci na stranskite posetiteli, 2009 ...................................................................... 59Vnatre{na trgovija ............................................................................................................................ 60Promet vo trgovijata na malo - grafikon ....................................................................................... 60

Pove}edomenski statistiki

U~estvo na vkupnite investicii vo osnovni sredstva vo BDP, po sektori ............................... 61U~estvo na tro{ocite za istraùvawe i razvoj vo vkupniot BDP .............................................. 61Disperzija na regionalniot BDP, po ìtel ................................................................................... 61Stapka na vrabotenost na lica na vozrast od 15 do 64 godini, vkupno i po pol ...................... 62Stapka na vrabotenost na lica na pogolema vozrast - grafikon ................................................ 62Stapka na nevrabotenost na lica na vozrast od 15 do 74 godini .............................................. 63Lica koi ìveat vo semejstva bez vraboteni, po vozrasni grupi - grafikon ............................ 63Vkupna stapka na dolgoro~na nevrabotenost ................................................................................. 63Lica koi rano go napu{taat obrazovanieto ................................................................................... 64Lica vklu~eni vo procesot na doìvotno u~ewe .......................................................................... 64


Stapka na relativna siroma{tija ................................................................................................... 64O~ekuvana dolìna na ìvotot na 65 godini, po pol ................................................................... 64Emisija na ozonski prekursori, po sektori .................................................................................... 65Vkupna emisija na supstancii {to predizvikuvaat kiselost, po sektori - grafikon ............. 65Komunalen otpad, po ìtel .............................................................................................................. 66Potro{uva~ka na elektri~na energija vo sektorot Doma}instva - grafikon ........................... 66U~estvo na obnovlivata vo vkupnata potrebna energija .............................................................. 66

Broj na aktivni delovni subjekti po sektori na dejnost, spored NKD Rev. 2, 2009-2010 ......... 67Broj na aktivni delovni subjekti spored brojot na vraboteni, 2009-2010 ................................. 68

Republika Makedonija i Evropskata unija

Karta na Evropa ................................................................................................................................. 69Osnovni podatoci, 2009 .................................................................................................................... 70U~estvo na naselenieto po pol i po vozrasni grupi vo vkupnoto naselenie - grafikon ......... 71Koeficient na starosna zavisnost ................................................................................................ 72Vkupna stapka na fertilitet, 2010 - grafikon ............................................................................. 73Sklu~eni brakovi .............................................................................................................................. 74Razvodi ............................................................................................................................................... 75O~ekuvano traewe na ìvotot, vo godini, èni ............................................................................ 76O~ekuvano traewe na ìvotot, vo godini, maì ........................................................................... 77Odnos u~enici/u~iteli vo osnovnite u~ili{ta ISCED 1 '97, 2009 - grafikon .......................... 78Stapka na vrabotenost na lica na vozrast od 15 do 64 godini ................................................... 79Bruto-doma{en proizvod po ìtel spored paritetot na kupovnata mo} ................................... 80Stapka na rast na BDP - vo odnos na prethodna godina ................................................................ 81Bruto-dodadena vrednost - Zemjodelstvo, lov i ribolov ............................................................ 82Realna stapka na rast na BDP po ìtel, 2010 - grafikon ........................................................... 83Prinosi na p~enica ........................................................................................................................... 84Energetska intenzivnost na ekonomijata ...................................................................................... 85Vkupno proizvodstvo na elektri~na energija ................................................................................ 86Lica koi redovno koristat internet .............................................................................................. 87Doma}instva so {irokopojasno povrzuvawe na internet ............................................................. 88Stapka na motorizacija, 2009 - grafikon ....................................................................................... 89Doa|awe na turisti vo hoteli ili sli~ni objekti za smestuvawe .............................................. 90



KARTA NA REPUBLIKA MAKEDONIJA



Ime na dràvata Republika Makedonija

Povr{ina 25 713 km2

Glaven grad Skopje

Nezavisnost na Republika Makedonija 8 septemvri 1991

Pretsedatel na Republika Makedonija \orge Ivanov

Pretsedatel na Sobranieto na Republika Makedonija

Trajko Veqanoski

Pretsedatel na Vladata na Republika Makedonija

Nikola Gruevski

Nacionalna valuta denar

Broj na op{tini 84

Broj na naseleni mesta 1 767

OP[TI INfORMAcII

OSNOVNI INDIKATORI

2000 2005 2010

Naselenie, 31.12 2 031 112 2 038 514 2 057 284

Stapka na rast na tro{ocite na ìvotot, vo %

5.8 0.5 1.6

Indeksi na industriskoto proizvodstvo

103.5 107.0 95.2

Stapka na nevrabotenost 32.2 37.3 32.0

Bruto-doma{en proizvod po tekovni ceni (vo milioni denari)

236 389 295 052 424 762

Stapka na realen rast na bruto-doma{niot proizvod

4.5 4.4 1.8



GEOGRAfSKI KOORDINATI NA KRAJNITE TO^KI NA REPUBLIKA MAKEDONIJA

Severna geografska

{irina

Isto~na geografska dolìna1)

Mesnost Op{tina

Sever 42o22’ 22o18’ Ani{ta (Dukat pl.) Kriva Palanka

Jug 40o51’ 21o08’ Markova noga (Gr. kamen 177) Resen

Istok 41o43’ 23o02’ êngino Kale (Gr. kamen 47) Peh~evo

Zapad 41o31’ 20o28’ Kestewar (Gr. stolb E16/8) Debar

1) Po Grini~

Izvor: Geografski institut pri Prirodno-matemati~kiot fakultet

POVR[INI PO VISINSKI ZONI

Izvor: Prostoren plan na Republika Makedonija

Visinska zona Povr{ina vo km2 %

Do 200 m 744.10 2.89

200 - 500 5 769.10 22.44

500 - 1000 11 317.32 44.01

1000 - 1500 5 741.68 22.33

1500 - 2000 1 786.54 6.95

Nad 2000 354.26 1.38

Od 44 do 2764 m. 25 713.00 100.00



NAcIONALNI PARKOVI

Geografski koordinati1) Povr{ina, haGodina na

proglasuvawe

Gali~ica 40059’N/20052’E 22 750 1958

Mavrovo 41040’N/20046’E 73 088 1949

Pelister 40057’N/21014’E 12 500 1948

1) Isto~nata geografska dolìna e po Grini~

Izvor: Ministerstvo za ìvotna sredina i prostorno planirawe

NAJGOLEMI PRIRODNI EZERA VO REPUBLIKA MAKEDONIJA

Povr{ina vo km2 Nadmorska viso~ina, m

Najgolema dlabo~ina, m

Ohridsko 3491) 693 286

Prespansko 2742) 853 54

Dojransko 433) 148 10

1) Na Albanija i pripa|aat 118.9 km2

Izvor: Geografski institut pri Prirodno-matemati~kiot fakultet

2) Na Albanija i pripa|aat 49.4 km2 i 47.8 km2 na Grcija

3) Na Grcija i pripa|aat 15.6 km2

Glavni meteorolo{ki

stanici

Sredna godi{na temperatura na vozduhot vo So

Godi{ni vrneì vo mm

Denovi so pojava na

do`d sneg magla

Berovo 9.8 852.4 101.0 23.0 6.0

Bitola 12.7 788.6 119.0 24.0 15.0

Demir Kapija 15.1 654.0 90.0 11.0 32.0

Kriva Palanka 10.8 998.5 135.0 26.0 14.0

Ohrid 11.9 1143.8 139.0 20.0 2.0

Prilep 12.3 747.6 111.0 25.0 7.0

Skopje 13.4 704.1 132.0 20.0 18.0

[tip 14.1 623.3 118.0 17.0 15.0

KLIMA, 2010 GODINA

Izvor: Uprava za hidrometeorolo{ki raboti na Republika Makedonija

12


Dràven zavod za statistika

NASELENIE VO REPUBLIKA MAKEDONIJA

2000 2005 2010

Naselenie na krajot na godinata 2 031 112 2 038 514 2 057 284

maì 1 016 237 1 022 398 1 030 880

èni 1 014 875 1 016 116 1 026 404

Doseleni gra|ani na Republika Makedonija 639 524 303

Doseleni stranci 560 967 1 356

Otseleni gra|ani na Republika Makedonija 165 1 282 923

Otseleni stranci 7 18 84

Naselenieto vo Republika Makedonija, blagodarej}i na sé u{te pozitivniot

priroden prirast, ja zadrùva pozitivnata nasoka na porast, no so namaleno tempo. Vo

periodot od 2000 do 2010 godina, porastot na naselenieto iznesuva 26 172 lica ili

1.3%.

Vo odnos na stareeweto na naselenieto, zna~ajni promeni se nastanati i vo

starosnata struktura na naselenieto. Vo periodot od 2000 do 2010 godina, u~estvoto na

mladoto naselenie (0-14 godini) vo vkupnoto e namaleno od 22% na 17.4%, a u~estvoto

na staroto naselenie (65 i pove}e godini) e zgolemeno od 10.1% na 11.7%.

NASELENIE PO GRUPI NA VOZRAST (NA KRAJOT NA GODINATA)

13


Makedonija vo brojki

2000 2005 2010

@ivorodeni 26 168 22 482 24 296

ma{ki 13 627 11 451 12 631

ènski 12 541 11 031 11 665

Umreni 17 085 18 406 19 113

maì 9 206 9 815 10 168

èni 7 879 8 591 8 945

Sklu~eni brakovi 14 255 14 500 14 155

Razvedeni brakovi 1 325 1 552 1 720

Prose~na vozrast pri sklu~uvawe na prv brak na:

mladoènecot 26.6 27.6 28.0

nevestata 23.6 24.5 25.2

Na 1000 naselenie

ìvorodeni 12.9 11.0 11.8

umreni 8.4 9.0 9.3

sklu~eni brakovi 7.0 7.1 6.9

razvedeni brakovi 0.7 0.8 0.8

VITALNA STATISTIKA

Vo periodot od 2000 do 2010 godina se zabeleùva pad na ra|awata vo zemjata {to

pridonese za namaluvawe na stapkata na natalitet na 11.8 promili, za razlika od 2000

koga iznesuva{e 12.9 promili.

Vo periodot od 2000 do 2010 godina se zabeleùva zgolemuvawe na brojot na raz-

vodite kako i zgolemuvawe na prose~nata vozrast pri stapuvaweto vo prv brak i toa

kako kaj mladoènecot, taka i kaj nevestata.

Promenite vo starosnata struktura na naselenieto imaat svoja refleksija vrz

brojot na umreni lica vo zemjata. Brojot na umrenite lica pridonese za zgolemuvawe

na stapkata na smrtnost koja vo 2010 godina iznesuva 9.3 promili, za razlika od 2000

godina koga iznesuva{e 8.4 promili.

14



@IVORODENI DEcA SPORED PRIPADNOSTA KON ETNI^KA ZAEDNIcA NA MAJKATA I NA TATKOTO, 2010 GODINA

Pripadnost kon etni~ka zaednica na tatkoto

Pripadnost kon etni~ka zaednica na

majkata

Vku

pno

mak

edon

ska

alba

nska

turs

ka

rom

ska

vla{

ka

srps

ka

bo{

wa~

ka

osta

nati

nepo

znat

o

Vkupno 24 296 12 535 7 200 1 000 1 306 19 129 182 464 1 461

Makedonska 12 658 12 211 24 14 16 15 86 8 78 206

Albanska 7 888 154 7 104 34 13 - 1 9 16 557

Turska 1 080 8 36 932 3 - - 5 6 90

Romska 1 806 13 4 6 1 268 - 1 1 5 508

Vla{ka 17 13 - - - 4 - - - -

Srpska 109 59 2 - - - 39 - 4 5

Bo{wa~ka 192 6 9 5 - - - 155 3 14

Ostanati 479 64 20 9 6 - 1 4 351 24

Nepoznato 67 7 1 - - - 1 - 1 57

15



RAZVEDENI BRAKOVI SPORED PRIPADNOSTA KON ETNI^KA ZAEDNIcA NA SOPRU@NIcITE, 2010 GODINA

Pripadnost kon etni~ka zaednica na soprugot

Pripadnost kon etni~ka zaednica na

soprugata

Vku

pno

mak

edon

ska

alba

nska

turs

ka

rom

ska

vla{

ka

srps

ka

bo{

wa~

ka

osta

nati

nepo

znat

o

Vkupno 1 720 927 531 27 121 2 26 17 48 21

Makedonska 920 863 7 - 4 1 20 1 23 1

Albanska 469 4 456 2 - - 1 1 5 -

Turska 28 1 4 21 1 - - - 1 -

Romska 122 2 1 2 112 - 1 - 3 1

Vla{ka 2 1 - - - 1 - - - -

Srpska 26 18 5 - - - 3 - - -

Bo{wa~ka 19 1 4 1 - - - 13 - -

Ostanati 105 33 50 1 2 - 1 2 16 -

Nepoznato 29 4 4 - 2 - - - - 19

SKLUÊNI BRAKOVI SPORED PRIPADNOSTA KON ETNI^KA ZAEDNIcA NA NEVESTATA I NA MLADO@ENEcOT, 2010 GODINA

Pripadnost kon etni~ka zaednica na mladoènecot

Pripadnost kon etni~ka zaednica na nevestata

Vku

pno

mak

edon

ska

alba

nska

turs

ka

rom

ska

vla{

ka

srps

ka

bo{

wa~

ka

osta

nati

nepo

znat

o

Vkupno 14 155 7 309 4 916 627 676 24 134 111 356 2

Makedonska 7 185 6 920 16 17 8 22 105 7 89 1

Albanska 4 982 119 4 779 55 5 1 3 5 15 -

Turska 598 6 44 535 8 - - 1 4 -

Romska 671 5 3 7 643 - 3 - 10 -

Vla{ka 15 14 - 1 - - - - - -

Srpska 139 106 4 - 2 1 22 - 4 -

Bo{wa~ka 114 4 9 6 - - - 94 1 -

Ostanati 447 134 59 6 10 - 1 4 233 -

Nepoznato 4 1 2 - - - - - - 1

16



PRIRODEN PRIRAST

NAJÊSTI IMIWA, SOSTOJBA 31.03. 2011

Реден број

Машки ЖенскиИме Вкупно Име Вкупно

1 ALEKSANDAR 23 584 MARIJA 21 311

2 ZORAN 16 532 ELENA 12 112

3 NIKOLA 15 715 BILJANA 11 769

4 GORAN 12 444 VESNA 10 552

5 DRAGAN 9 311 SNE@ANA 10 357

6 DEJAN 9 170 VIOLETA 9 345

7 PETAR 8 569 ALEKSANDRA 9 260

8 IGOR 8 443 SUZANA 8 528

9 ILIJA 8 358 KATERINA 7 857

10 STEFAN 8 040 IVANA 7 709

17



Broj na ìteli

Broj na nase-leni mesta

Nase-lenie (Popis 2002)

% od vkupniot broj na

naseleni mesta

% od vkupniot broj na nase-lenie

Broj na gradovi

Nasele-nie vo grado-vite

% na gradsko nasele-nie vo grupata

0 141 0 8.0 0.0 - - -

1-50 455 9 290 25.8 0.5 - - -

51-100 180 12 906 10.2 0.6 - - -

101-200 208 30 087 11.8 1.5 - - -

201-500 294 96 769 16.7 4.8 - - -

501-1000 210 152 214 11.9 7.5 - - -

1001-5000 231 478 106 13.1 23.6 5 17 247 3.6

5001-10000 21 138 355 1.2 6.8 7 47 876 34.6

10001-20000 9 126 979 0.5 6.3 9 126 979 100.0

20001-50000 8 289 185 0.5 14.3 8 289 185 100.0

50001-100000 4 273 444 0.2 13.5 4 273 444 100.0

100001+ 1 415 212 0.1 20.5 1 415 212 100.0

NASELENIE SPORED RAZLI^NI TERITORIJALNI NIVOA

Teritorijalnata distribucija na naselenieto vo Republika Makedonija pokaùva

izrazita nesrazmernost. 57.8% od vkupnoto naselenie ìvee vo gradovite (vo

Republika Makedonija ima 34 gradovi), pri {to najgolema e koncentracijata vo glavniot

grad Skopje (20.5%).

Golem del od selskite naseleni mesta (vkupno 1728) ili celosno se depopulirani

(141 naseleno mesto) ili imaat izrazito mal broj na ìteli i mnogu skoro, poradi

nivnata nepovolna starosna struktura (staro naselenie), golema e verojatnosta da

ostanat bez nitu eden ìtel.

Od druga strana, vo relativno mal broj na sela (prete`no locirani vo zapadniot i

severoisto~niot del na zemjata), prisutna e golema koncentracija na naselenie.

18



NASELENIE SPORED VOZRASNI GRUPI, 2010

19



Kako najzastapeni pri~ini za smrt se: bolestite na cirkulatorniot sistem koi se javuvaat so 57.9% od vkupno umrenite, neoplazmite so 19.4%, a potoa sledat umrenite od endokrini, nutritivni i metaboli~ni bolesti so 6,7% itn.

UMRENI VO 2010 GODINA SPORED PRIÎNITE ZA SMRT1)

1) Me|unarodna klasifikacija na bolesti, povredi i pri~ini za smrt - Desetta revizija (ICD-X)

OSNOVNI PODATOcI ZA ZDRAVSTVOTO

2000 2005 2009

Lekari-vkupno 4 455 4 392 5 364

od toa specijalisti:

Stomatolozi 1 129 706 1 425

Farmacevti 311 205 680

Broj na lekari na 1000 ìteli 2.2 2.2 2.6

Broj na stomatolozi na 1000 ìteli 0.6 0.4 0.7

Bolni~ki posteli 10 248 9 575 9 183

Broj na bolni~ki posteli na 1000 ìteli 5.0 4.7 4.5

20



TEATRI1) 1999/2000 2004/2005 2009/2010

Profesionalni teatri-broj 12 13 17

Pretstavi 1 305 1 404 1 064

Posetiteli (vo iljadi) 297 303 231

KINA 2000 2005 2010

Kina-broj 41 21 11

Pretstavi 10 672 1 974 6 193


MUZEI 2003 2006 2009

Muzei-broj 22 22 23


BIBLIOTEKI2) 2004 2007 2010

Biblioteki-broj 85 72 62

^lenovi (vo iljadi) 69 74 62

OSNOVNI PODATOcI ZA KULTURATA

1)Vklu~en e i Teatarot za deca i mladi

2) Vklu~en e brojot na biblioteki - nacionalni ustanovi i na javni narodni biblioteki

Vo teatrite, vo periodot 2009/2010, vo sporedba so periodot 1999/2000, brojot na

pretstavite e namalen za 18.5%, a brojot na posetitelite za 22.4%.

Vo 2010 godina, vo sporedba so 2000 godina, se zabeleùva trend na namaluvawe na

brojot na kinata, brojot na pretstavite i brojot na posetitelite.

21



2000 2005 2010

Vkupno 4 037 5 591 6 026

Ubistvo 35 40 32

Telesna povreda 410 297 524

Te{ka telesna povreda 144 225 175

Siluvawe 19 23 12

Kra`ba 630 1 086 1 144

Te{ka kra`ba 1 261 1 819 1 526

Razbojni{tvo 64 130 133

Izmama 227 286 289

Zloupotreba na slu`benata polo`ba i ovlastuvawe 16 81 90

Neovlasteno proizvodstvo i pu{tawe vo promet na narkoti~ni drogi, psihotropni supstancii i prekursori

125 242 293

Ovozmoùvawe na upotreba na narkoti~ni drogi i psihotropni supstancii

29 56 44

Zagrozuvawe na bezbednosta vo javniot soobra}aj 1 077 1 306 1 764

OSUDENI POLNOLETNI LIcA SPORED VIDOT NA KRIVI^NOTO DELO

Vo vkupniot broj na osudeni polnoletni lica spored vidot na krivi~noto delo, najgolemo u~estvo imaat storiteli koi se osudeni za krivi~ni dela protiv bezbednosta na javniot soobra}aj i kra`bite.

Brojot na storiteli na krivi~ni dela protiv bezbednosta vo javniot soobra}aj vo 2010 godina e zgolemen 35.1 % vo sporedba so 2005 godina, a za istiot period, brojot na storiteli na krivi~ni dela - kra`bi e zgolemen za 5.3%.

POLNOLETNI STORITELI NA KRIVI^NI DELA

22



OSNOVNI PODATOcI ZA OBRAZOVANIETO

2000/2001 2005/2006 2010/2011

Osnovno obrazovanie

Broj na osnovni u~ili{ta1) 1 092 1 068 1 046

U~enici vo osnovnoto obrazovanie 251 944 237 915 205 817

U~eni~ki 121 453 115 257 99 415

U~enici 130 491 122 658 106 402

Broj na nastavnici 13 693 15 184 17 021

@eni 7 796 9 310 11 128

Maì 5 897 5 874 5 893

Sredno obrazovanie

Broj na sredni u~ili{ta 2) 101 106 117

U~enici vo srednoto obrazovanie 93 798 96 494 95 154

U~eni~ki 44 889 45 198 45 780

U~enici 48 909 51 296 49 374

Broj na nastavnici 5 607 6 041 7 246

@eni 2 997 3 410 4 225

Maì 2 610 2 631 3 021

Visoko obrazovanie

Zapi{ani studenti 40 246 48 368 63 250

@eni 22 463 27 411 33 583

Maì 17 783 20 957 29 667

Broj na nastavnici 3) 1 495 1 668 2 276

@eni 482 595 892

Maì 1 013 1 073 1 384

1) Podatokot se odnesuva na site vidovi osnovni u~ili{ta od I do VIII oddelenie (redovni u~ili{ta, u~ili{ta za u~enici so specijalni potrebi i u~ili{ta za vozrasni) 2) Podatokot se odnesuva na site vidovi sredni u~ili{ta (redovni u~ili{ta, u~ili{ta za u~enici so specijalni potrebi i verski u~ili{ta) 3) Podatokot se odnesuva samo na nastavnicite, bez sorabotnicite vo nastavata

23



Sostojbite vo oblasta na obrazovanieto se razlikuvaat vo zavisnost od stepenot

na obrazovanie.

Taka, vo osnovnoto obrazovanie, od godina vo godina se namaluva brojot na vleznata

generacija vo osnovnoto obrazovanie, kako i vkupniot broj na u~enici.

Brojot na zapi{ani u~enici vo osnovnoto obrazovanie vo u~ebnata 2010/2011 e

pomal za 18.3 % vo sporedba so 2000/2001 godina.

Za razlika od osnovnoto obrazovanie, sostojbite se podobri vo srednoto i vo

visokoto obrazovanie kade {to opfatot na zapi{ani u~enici/studenti se zgolemuva.

Vo srednoto obrazovanie, vo u~ebnata 2010/2011 godina, vo sporedba so 2000/2001

godina, brojot na zapi{ani u~enici e zgolemen za 1.4%.

NASELENIE NA VOZRAST OD 15 I POVE]E GODINI

SPORED NAJVISOKATA ZAVR[ENA [KOLA, POPIS 2002

24



NKD sektor

Naziv Vo milioni

denariStruktura

2009 20101) 2009 20101)

A Zemjodelstvo, {umarstvo i ribarstvo 39 825 44 967 9.7 10.6

B, V, G, D i \

Rudarstvo i vadewe na kamen; Prerabotuva~ka industrija; Snabduvawe so elektri~na energija, gas, parea i klimatizacija; Snabduvawe so voda, otstranuvawe na otpadni vodi, upravuvawe so otpad i dejnosti za sanacija na okolinata; Grade`ni{tvo

99 715 101 264 24.3 23.8

E do O Uslugi 219 405 224 729 53.4 52.9

Drugi neto-danoci na proizvodstvo - - - -

A. Dodadena vrednost 358 945 370 960 87.4 87.3

B. Danoci na proizvodi minus Subvencii na proizvodi 51 789 53 802 12.6 12.7

BRUTO-DOMA[EN PROIZVOD (A+B) 410 734 424 762 100.0 100.0

DODADENA VREDNOST PO AKTIVNOST I BRUTO-DOMA[EN PROIZVOD, 2009-2010

Podatocite za bruto-doma{niot proizvod se presmetani spored novata Nacionalna klasifikacija na dejnostite (NKD Rev.2).

Vo periodot 2009-2010 godina, najgolemo u~estvo vo strukturata na bruto-doma{niot proizvod od 53.4% vo 2009 godina i 52.9% vo 2010 godina imaa Uslugite.

U~estvoto na sektorite Rudarstvo i vadewe na kamen, Prerabotuva~ka industrija, Snabduvawe so elektri~na energija, gas, parea i klimatizacija, Snabduvawe so voda, otstranuvawe na otpadni vodi, upravuvawe so otpad i dejnosti za sanacija na okolinata i Grade`ni{tvo, vo 2009 godina iznesuva{e 24.3% i 23.8% vo 2010 godina.

Zemjodelstvoto, {umarstvoto i ribarstvoto u~estvuvaa so 9.7% vo 2009 godina i so 10.6% vo 2010 godina.

OSNOVNI PODATOcI ZA BRUTO-DOMA[NIOT PROIZVOD

2009 20101)

Bruto-doma{en proizvod (BDP) po pazarni ceni, vo tekovni vrednosti (vo milioni denari)

410 734 424 762

Realna stapka na rast (vo %) -0.9 1.8

Vo milioni evra (po tekoven kurs) 6 677 6 905

Po ìtel vo evra (po tekoven kurs) 3 253 3 360

BDP spored PKM, vo milioni 17 273 -

BDP po ìtel spored PKM 8 415 -

1) Prethodni podatoci




2009 20101)

Bruto-doma{en proizvod -0.9 1.8

finalna potro{uva~ka -3.7 1.4

Finalna potro{uva~ka na doma}instvata, vklu~uvaj}i NPISD -4.7 1.6

Finalna javna potro{uva~ka 0.5 0.4

Bruto-investicii -1.5 -7.0

Investicii vo osnovni sredstva -8.3 -

Promena na zalihi 22.6 -

Izvoz na stoki i na uslugi -16.2 23.4

Uvoz na stoki i na uslugi -15.0 11.3

REALNI STAPKI NA RAST NA KOMPONENTITE NA BRUTO-DOMA[NIOT PROIZVOD SPORED RASHODNIOT METOD

Stapkata na rast na bruto-doma{niot proizvod vo 2010 godina iznesuva 1.8%.

Porastot, glavno, se dolì na porastot na izvozot na stoki i na uslugi.

STRUKTURA NA KOMPONENTITE NA BRUTO-DOMA[NIOT PROIZVOD SPORED RASHODNIOT METOD

Realen rast %



26



vo milioni denari

NKD sektor Namena na investiciite 2009 2010

Vkupno 81 872 82 968

A Zemjodelstvo, {umarstvo i ribarstvo 3 039 2 356

B, V, G, D i \

Rudarstvo i vadewe na kamen; Prerabotuva~ka industrija; Snabduvawe so elektri~na energija, gas, parea i klimatizacija; Snabduvawe so voda, otstranuvawe na otpadni vodi, upravuvawe so otpad i dejnosti za sanacija na okolinata; Grade`ni{tvo

48 826 51 239

E do O Uslugi 30 006 29 373

INVESTIcII VO OSNOVNI SREDSTVA SPORED NAMENATA NA VLO@UVAWATA1)

Nominalniot porast na investiciite vo osnovni sredstva vo 2010 godina, vo

sporedba so 2009 godina, iznesuva 1.3%.

Najgolema vrednost na investiciite vo osnovni sredstva se zabeleùva kaj sektorite:

Rudarstvo i vadewe na kamen; Prerabotuva~ka industrija; Snabduvawe so elektri~na

energija, gas, parea i klimatizacija; Snabduvawe so voda, otstranuvawe na otpadni

vodi, upravuvawe so otpad i dejnosti za sanacija na okolinata; Grade`ni{tvo.

1) Spored NKD Rev.2



PLATEN BILANS NA REPUBLIKA MAKEDONIJA1)

vo milioni SAD dolari

2008 2009 2010

I. Tekovna smetka -1 235.80 -609.57 -199.98

STOKI, neto -2 589.90 -2 168.78 -1 945.56

Izvoz, f.o.b 3 983.28 2 702.26 3 295.60

Uvoz, f.o.b2) -6 573.18 -4 871.04 -5 241.16

USLUGI, neto 15.88 24.08 64.41

Izvoz 1 017.32 861.58 917.07

Uvoz -1 001.44 -837.50 -852.66

DOHOD, neto -119.78 -66.85 -123.70

Priliv 272.72 178.14 194.75

Odliv -392.50 -244.99 -318.45

TEKOVNI TRANSfERI, neto 1458.00 1 601.99 1 804.86

Priliv 1 527.99 1 668.38 1 867.05

Odliv -69.98 -66.39 -62.18

II. Kapitalna i finansiska smetka 1 266.69 569.18 175.87

KAPITALNA SMETKA, neto -17.55 28.64 17.03

Priliv 0.00 35.76 33.78

Odliv -17.55 -7.13 -16.74

fINANSISKA SMETKA, neto 1 284.24 540.54 158.84

Direktni investicii, neto 600.50 185.53 205.56

Direktni investicii vo stranstvo 13.55 -11.56 -1.90

Direktni investicii vo zemjata 586.95 197.09 207.46

Portfolio-investicii, neto -72.48 147.18 -78.37

Sredstva -1.10 -51.28 -29.01

Obvrski -71.37 198.46 -49.36

Ostanati investicii, neto 676.18 355.12 108.70

Sredstva 297.73 -144.61 -206.35

Trgovski krediti 0.00 0.00 0.00

Zaemi -7.07 -26.89 9.03

28



PLATEN BILANS NA REPUBLIKA MAKEDONIJA1)

vo milioni SAD dolari

2008 2009 2010

Valuti i depoziti 303.49 -117.89 -215.65

Monetarna vlast 24.21 0.08 0.84

Dràva 0.00 0.00 0.00

Banki 333.67 -108.75 -99.38

Ostanati sektori -54.38 -9.22 -117.11

Ostanati sredstva 1.32 0.16 0.27

Obvrski 378.45 499.74 315.05

Trgovski krediti 5.73 239.02 90.36

Zaemi 343.39 102.21 148.95

Valuti i depoziti 18.62 33.70 -6.27

Monetarna vlast 0.00 0.00 0.00

Dràva 0.00 0.00 0.00

Banki 18.62 33.70 -6.27

Ostanati sektori 0.00 0.00 0.00

Ostanati obvrski 10.72 124.81 82.01

Bruto-oficijalni rezervi ( - = zgolemuvawe)3) 80.03 -147.29 -77.05

III. Gre{ki i propusti -30.89 40.39 24.11

1) Prethodni podatoci (za revizija vidi www.nbrm.mk)2) Uvozot e prikaàn na f.o.b. paritet vo soglasnost so V izdanie na Prira~nikot za platen bilans na MMF. Presmetkata na c.i.f. - f.o.b. faktorot kako procent od uvozot c.i.f. za 2008, 2009 - 2010 - 3,86%. Za 2008 godina napraveno e i vremensko prilagoduvawe na uvozot na elektri~na energija.3) Bez cenovni promeni i kursni razliki

Izvor: Narodna banka na Republika Makedonija



CHF GBR USD EUR 100 JPY

2006 38.8981 89.7611 48.7854 61.1885 41.9345

2007 37.2534 89.4324 44.7184 61.1838 37.9705

2008 38.6300 77.1265 41.8646 61.2654 40.7177

2009 40.5769 68.8041 44.0766 61.2728 47.1313

2010 44.5956 71.7150 46.4574 61.5150 52.9905

sostojba na krajot od periodot vo milioni den.

2006 2007 2008 2009 2010

Pari~na masa M1 36 153 47 256 54 119 52 223 57 362

Pari~na masa M2 130 340 166 953 178 885 185 984 201 579

PROSE^NI GODI[NI KURSEVI NA NARODNA BANKA

NA REPUBLIKA MAKEDONIJA

PARI^NA MASA 1)

Izvor: Narodna banka na Republika Makedonija

1) Revidirani podatoci vo soglasnost so novata metodologija bazirana na novite standardni formi na izvestuvawe na MMF i primenata na noviot smetkoven plan po~nuvaj}i od 01.01.2009 godina.

CHF {vajcarski frank

GBR britanska funta

USD SAD dolar

EUR evro

JPY japonski jen

30



DISTRIBUcIJA NA POTRO[UVA^KATA NA DOMA]INSTVATA

Prose~noto doma}instvo vo Makedonija, okolu 61.3% od svojata potro{uva~ka namenuva za zadovoluvawe na osnovnite potrebi za hrana, obleka, domuvawe i poku}nina.

Vo strukturata na prihodite vo 2010 godina preovladuvaat primawata vrz osnova na redovna i povremena rabota so 65.4%, penziite u~estvuvaat so 17.5%, primawata od zemjodelstvoto so 5.6%, primawata od stranstvo so 2.8%, socijalnite beneficii so 1.6%.

Podatocite ukaùvaat deka edno prose~no doma}instvo so svoite prihodi obezbeduva okolu 89.2% od svojata potro{uva~ka, a ostanatoto go pokriva so kreditno zadolùvawe (na pr., minusni salda na tekovnite smetki) ili preku neevidentirani ili neformalni prihodi.

vo %

2006 2008 2010

Vkupno 100.0 100.0 100.0

Hrana i bezalkoholni pijalaci 39.3 39.4 39.0

Alkoholni pijalaci i tutun 4.1 3.9 3.7

Obleka i obuvki 7.1 6.3 5.9

Domuvawe, voda, elektrika, gas i drugi goriva 9.8 10.4 11.6

Mebel, poku}nina, odrùvawe na poku}nina 5.9 6.1 4.9

Zdravje 2.8 2.6 3.4Soobra}aj 7.9 8.5 5.9Komunikacii (PTT uslugi) 4.3 3.7 3.7

Rekreacija i kultura 3.8 3.5 2.4

Obrazovanie 0.9 0.7 0.9

Restorani i hoteli 4.6 4.4 4.6

Ostanati stoki i uslugi 3.8 3.7 4.4

Drugo1) 5.6 6.9 9.7

1) Vklu~uva tro{oci von li~nata potro{uva~ka: otplata na krediti, investicii vo nedvi`nosti i {tedewe

TRAJNI DOBRA VO DOMA]INSTVATA

31



prethodna godina =100

2008 2009 2010

Vkupno 108.3 99.2 101.6

Hrana i bezalkoholni pijalaci 114.9 98.6 100.3

Alkoholni pijalaci, tutun 104.1 103.3 100.6

Obleka i obuvki 101.9 99.9 100.8

Domuvawe, voda, elektrika, gas i drugi goriva 106.7 105.2 107.0

Mebel, poku}nina, odrùvawe na poku}nina 103.2 100.6 100.3

Zdravje 97.4 103.0 100.9

Soobra}aj 108.5 90.0 106.8

Komunikacii (PTT uslugi) 95.0 96.5 98.1

Rekreacija i kultura 99.8 95.8 100.6

Obrazovanie 101.0 101.5 97.0

Restorani i hoteli 110.8 102.2 99.8

Ostanati stoki i uslugi 102.5 99.9 100.7

INDEKSI NA TRO[OcITE NA @IVOTOT SPORED KLASIfIKAcIJATA COICOP

Indeksot na tro{ocite na ̀ ivotot spored klasifikacijata COICOP, vo 2010 godina, na godi{no nivo zabeleà porast od 1.6%. Osnovni dvigateli na inflacijata bea cenite na proizvodite za domuvawe, voda, elektrika, gas i drugi goriva, transportot, oblekata i obuvkite, alkoholnite pijalaci, tutunot, rekreacijata i kulturata.

Namaluvawe zabeleàa cenite na komunikaciite, restoranite i hotelite i obrazovanieto.

INDEKSI NA TRO[OcITE NA @IVOTOT, 2000 - 2010

32



cena po ton

2006 2008 2010Indeksi

2010/2006 2010/2008 2008/2006

P~enica 7 302 10 972 10 467 143.3 95.4 150.3

Ja~men 7 506 8 826 7 770 103.5 88.0 117.6

P~enka 8 041 14 980 10 467 130.2 69.9 186.3

Son~ogled 12 002 15 189 22 685 189.0 149.3 126.6

Tutun 125 356 150 780 179 434 143.1 119.0 120.3

Domati 25 854 22 243 40 202 155.5 180.7 86.0

Piperki 14 091 14 626 16 715 118.6 114.3 103.8

Krastavici 20 999 27 501 37 096 176.7 134.9 131.0

Bostan 5 427 5 108 7 932 146.2 155.3 94.1

Jabolki 12 052 13 514 7 262 60.3 53.7 112.1

Kru{i 8 000 22 000 24 500 306.3 111.4 275.0

Praski 17 009 19 853 27 712 162.9 139.6 116.7

Slivi 10 233 10 405 11 818 115.5 113.6 101.7

Grozje 11 676 14 226 10 037 86.0 70.6 121.8

cENI NA ZEMJODELSKI PROIZVODI1)

1) Cenite na zemjodelskite proizvodi se presmetani od vrednostite i koli~inite na otkupenite zemjodelski proizvodi od individualnite zemjodelski proizvoditeli i proda`bata od sopstveno proizvodstvo

33



2000 2005 2010

Aktivno naselenie 811 557 869 187 938 294

Maì 488 544 523 275 575 349

@eni 323 014 345 912 362 945

Stapka na aktivnost 52.9 54.1 56.9

Maì 64.4 64.9 69.8

@eni 41.7 43.2 44.0

Vraboteni 549 846 545 253 637 855

Maì 339 550 332 179 391 923

@eni 210 297 213 074 245 932

Stapka na vrabotenost 35.8 33.9 38.7

Maì 44.7 41.2 47.5

@eni 27.1 26.6 29.8

Nevraboteni 261 711 323 934 300 439

Maì 148 994 191 096 183 426

@eni 112 717 132 838 117 013

Stapka na nevrabotenost 32.2 37.3 32.0

Maì 30.5 36.5 31.9

@eni 34.9 38.4 32.2

AKTIVNO NASELENIE I STAPKI NA AKTIVNOST

Vo periodot 2000 - 2010 godina, stapkite na aktivnost, vrabotenost i nevrabotenost beleàt minimalni promeni od godina vo godina, vo nasoka na porast i/ili namaluvawe.

Vo ovoj period, najvisoka stapka na aktivnoto naselenie e zabeleàna vo 2010 godina koja iznesuva 56.9. Najvisoka stapka na vrabotenost od 38.7 e zabeleàna vo 2010, a najniska stapka na nevrabotenost od 30.5 e zabeleàna vo 2001 godina.

Vo vkupniot broj na vraboteni lica vo 2000, najgolemo e u~estvoto na vozrasnata grupa od 40 do 44 godini, vo 2005 najgolemo e u~estvoto na vozrasnata grupa od 45 do 49 godini, i vo 2010 godina, najgolemo e u~estvoto na vozrasnata grupa od 30 do 34 godini. Stapkata na vrabotenost kaj ovie vozrasni grupi vo 2000 godina iznesuva 62.8, vo 2005 godina 56.7, dodeka vo 2010 godina, stapkata na vrabotenost iznesuva 56.5.

U~estvoto na ènite vo vkupniot broj na vraboteni e ponisko od u~estvoto na maìte {to soodvetno se reflektira i kaj stapkata na vrabotenost kaj ènskata populacija. Vo 2000 godina, ènite u~estvuvaat so 38.2% vo vkupniot broj na vraboteni, vo 2005 so 39.1%, a vo 2010 godina so 38.6%.

34



Stapka na aktivnost

2006 2008 2010

Vkupno

Vkupno 55.1 56.3 56.9

Bez obrazovanie 15.8 17.1 16.5

Nezavr{eno osnovno obrazovanie 26.8 25.5 24.9

Osnovno obrazovanie 42.2 42.6 41.2

3 godini sredno obrazovanie 74.1 74.1 72.4


Vi{e obrazovanie 70.2 71.3 65.9

Visoko obrazovanie1) 87.2 83.7 85.6

Maì

Vkupno 67.3 68.8 69.8








@eni

Vkupno 42.9 43.8 44.0








STAPKA NA AKTIVNOST NA NASELENIETO SPORED [KOLSKATA PODGOTOVKA

1) Visokoto obrazovanie vklu~uva: visoko obrazovanie, magistratura i doktorat

35



2006 2008 2010

Vkupno 570 404 609 015 637 855

Zemjodelstvo, lov i {umarstvo 114 485 119 498 121 521

Ribarstvo 292 251 250

Rudarstvo i vadewe na kamen 3 861 6 680 4 964

Prerabotuva~ka industrija 123 066 128 953 124 282

Snabduvawe so elektri~na energija, gas i voda 15 955 15 516 15 043

Grade`ni{tvo 43 203 39 381 40 953

Trgovija na golemo i trgovija na malo; popravka na motorni vozila, motocikli i predmeti za li~na upotreba i za doma}instvata

73 015 86 553 96 206

Hoteli i restorani 19 034 19 117 21 522

Soobra}aj, skladirawe i vrski 30 000 37 726 35 909

Finansisko posreduvawe 7 081 7 739 8 907

Aktivnosti vo vrska so nedvièn imot, iznajmuvawe i delovni aktivnosti

15 376 16 298 21 058

Javna uprava i odbrana; zadolìtelna socijalna za{tita

39 343 42 227 46 415

Obrazovanie 33 394 33 615 38 862

Zdravstvo i socijalna rabota 32 584 32 906 35 959

Drugi komunalni, kulturni, op{ti i li~ni uslu`ni aktivnosti

18 290 21 008 23 939

Privatni doma}instva koi vrabotuvaat doma{en personal i neizdiferencirani dejnosti na doma}instvata za proizvodstvo na stoki za sopstveni potrebi

464 733 1 408

Eksteritorijalni organizacii i tela 962 814 656

VRABOTENI SPORED SEKTORITE NA DEJNOST NA DELOVNITE SUBJEKTI

36



2000 2005 2010

Vkupno 261 711 323 934 300 439

Do 1 mesec 12 451 6 490 9 968

2-5 meseci 12 336 16 613 20 935

6-11 meseci 18 834 19 843 19 238

12-17 meseci 12 108 19 476 19 614

18-23 meseci 20 407 16 017 15 465

Do 2 godini 3 195 2 960 2 632

Do 3 godini 24 399 30 710 22 841

4 i pove}e godini 157 982 211 825 189 747

NEVRABOTENI SPORED DOL@INATA NA NEVRABOTENOSTA

Vo vkupniot broj na nevraboteni lica najgolemo e u~estvoto na mladoto naselenie

na vozrast od 20 do 29 godina, a stapkata na nevrabotenost kaj ovaa vozrasna grupa vo

2000 godina iznesuva 54.2, vo 2005 godina 53.5 i vo 2010 godina 44.6.

Vo periodot 2000 - 2010 godina najgolem broj od nevrabotenite lica ~ekaat

vrabotuvawe pove}e od edna godina. Vo 2010 godina, nivnoto u~estvo vo vkupniot broj

na nevraboteni iznesuva 83.3%.

NEVRABOTENI PO VOZRASNI GRUPI, 2010

37



I II III IV

Vkupno 20 303 20 555 20 464 20 891

Zemjodelstvo, lov i {umarstvo 14 793 14 856 14 795 14 809

Ribarstvo 11 669 12 092 12 452 11 391

Rudarstvo i vadewe na kamen 21 691 21 804 21 445 22 537

Prerabotuva~ka industrija 14 344 14 605 14 830 15 241

Snabduvawe so elektri~na energija, gas i voda 28 611 28 169 28 398 28 656

Grade`ni{tvo 14 458 15 365 15 535 15 752

Trgovija na golemo i trgovija na malo, popravka na motorni vozila, motocikli i predmeti za li~na upotreba i za doma}instvata

18 588 18 875 18 737 18 897

Hoteli i restorani 14 204 14 445 14 149 14 683

Soobra}aj, skladirawe i vrski 25 158 25 180 23 911 27 040

Finansisko posreduvawe 36 203 36 375 36 215 37 086

Aktivnosti vo vrska so nedvièn imot, iznajmuvawe i delovni aktivnosti

19 695 19 784 19 873 20 214

Javna uprava i odbrana, zadolìtelna socijalna za{tita

24 803 24 991 24 822 24 797

Obrazovanie 20 554 21 388 21 339 21 403

Zdravstvo i socijalna rabota 21 848 21 571 21 525 21 560

Drugi komunalni, kulturni, op{ti i li~ni uslu`ni aktivnosti

18 084 17 932 17 834 18 499

PROSE^NA ISPLATENA NETO-PLATA ZA 2010, PO KVARTALI

VRABOTENI PO VOZRASNI GRUPI, 2010

38



INDEKSI NA NOMINALNI I REALNI PLATI

2000=100

INDEKSI NA PROSE^NA ISPLATENA NETO-PLATA I NA TRO[OcITE NA @IVOTOT, 2010

39



PROSE^NO DNEVNO KORISTEWE NA VREMETO NA LIcATA NA VOZRAST NAD 10 GODINI, PO AKTIVNOSTI I PO POL, 2009 GODINA

Vkupno Maì @eni

Spiewe 8.32 8.33 8.32

Slobodni aktivnosti 5.15 5.43 4.46

Doma{ni aktivnosti 2.38 1.17 3.58

Vrabotenost 2.18 3.00 1.37

Jadewe i piewe 2.08 2.08 2.08

Druga li~na grià 1.09 1.08 1.11

Patuvawe 1.10 1.23 0.56

[koluvawe 0.45 0.44 0.47

Volonterska rabota i pomo{ 0.03 0.03 0.03

Drugo 0.01 0.01 0.01

~asovi i minuti

Prose~noto dnevno koristewe na vremeto na licata na vozrast nad 10 godini, gledano po grupi, izgleda vaka:

Spiewe 35% (odnosno 8 ~asa i 32 minuti) - opfateno e spieweto preku den ili no}e, no, isto taka, i leèweto vo krevet poradi onevozmoènost.

Slobodnite aktivnosti u~estvuvaat so 22% (odnosno 5 ~asa i 15 minuti), kade spa|aat druèwe, posetuvawe i primawe gosti, telefonski razgovori, zabava i kultura, odmor, sportuvawe, {etawe i drugo.

Doma{nite aktivnosti zazemaat 11%, Vrabotenosta 10% (glavna i dopolnitelna rabota), Jadeweto i pieweto 9%, a vo Drug vid li~na grià, kade {to procentot e 5%, spa|aat aktivnostite koi licata gi vr{at za sebe. Patuvaweto (povrzano so glavnata namena) u~estvuva so 5%, [koluvaweto 3% (45 minuti), dodeka, pak, vo grupata Drugo, vsu{nost e nekoja druga nespomnata aktivnost, t.e. ne pripa|a vo niedna od navedenite grupi ili ne e konkretno navedena.

Razlikata pome|u maìte i ènite e osobeno golema kaj Doma{nite aktivnosti i Vrabotenosta.


Zemjodelstvo

POVR[INA PO KATEGORII NA KORISTEWE, 2010

ha

Zemjodelska povr{ina 1 120 584

Obrabotliva povr{ina - vkupno 508 697

Oranici i bav~i 415 008

Ovo{tarnici 13 932

Lozja 20 669

Livadi 59 088

Pasi{ta 611 183

POVR[INA NA OSNOVNI ZEMJODELSKI KULTURI

ha

2000 2005 2010

P~enica 121 103 108 367 79 865

Ja~men 49 765 50 341 42 802

Tutun 22 785 18 488 20 300

Domati 6 778 5 728 5 665

Jabolki (broj na rodni stebla vo iljadi) 3 117 3 644 4 313

Grozje (broj na rodni penu{ki vo iljadi) 91 356 85 098 76 347

Rastitelnoto proizvodstvo vo periodot od 2000 do 2010 godina se karakterizira so blago namaluvawe na povr{inite pod ìtni kulturi. Kaj lozjata, isto taka, se beleì opa|awe na brojot na rodni penu{ki, a brojot na rodni stebla i proizvodstvoto na jabolka beleàt porast


Zemjodelstvo

OSTVARENO PROIZVODSTVO NA OSNOVNI ZEMJODELSKI KULTURI

Edinica merka

2000 2005 2010

P~enica kg/ha 2 472 3 081 3 044

Ja~men kg/ha 2 213 2 719 2 951

Tutun kg/ha 973 1 498 1 492

Domati kg/ha 19 866 20 362 29 658

Jabolki kg/steblo 27 24 28

Grozje kg/penu{ka 3 3 3

PROSEÊN PRINOS NA OSNOVNI ZEMJODELSKI KULTURI


Zemjodelstvo

OSTVARENO PROIZVODSTVO NA GRADINARSKI KULTURI, 2010

ЕКОНОМСКИ СМЕТКИ ВО ЗЕМЈОДЕЛСТВОТО

Земјоделско производство, бруто-додадена вредност и работна сила, 1999-2009


Zemjodelstvo

NAMENA NA OSTVARENOTO SOPSTVENO PROIZVODSTVO VKLUÛVAJ]I GI I ZALIHITE OD SOPSTVENOTO PROIZVODSTVO KAJ INDIVIDUALNITE ZEMJODELSKI STOPANSTVA

(REfERENTEN PERIOD 01.06.2009 - 31.05.2010)1)

@itni kulturi, son~ogled i zelen~uk

Vinski sorti grozje i ovo{ki

1) Rezultatite se dobieni od Strukturnoto istraùvawe za zemjodelskite stopanstva, 2010


Zemjodelstvo

Vo 2005 i vo 2010 godina, brojot na ovcite i ìvinata beleì opa|awe vo odnos na

2000 godina. Vo 2005 godina, brojot na govedata i sviwite beleì opa|awe vo odnos na

2000 godina, dodeka brojot na govedata i sviwite vo 2010 godina beleì rast vo odnos

na 2005 godina.

PROIZVODSTVO NA MESO

2000 2005 2010

[umski poàri (ha) 4 807 3 093 4 725

Po{umena povr{ina (ha) 2 370 2 063 2 969

Rabotnici vo {umarstvoto 3 060 2 184 2 576

INDIKATORI ZA [UMARSTVOTO

iljadi grla

2000 2005 2010

Goveda 265 248 260

Ovci 1 251 1 244 778

Sviwi 204 156 191

@ivina 3 713 2 617 1 995

BROJ NA DOBITOK PO VIDOVI


Zemjodelstvo

POVR[INI POD [UMI, 2010

46



Naziv na proizvodotEdinica

merka2008 2009 2010

Koncentrat na olovo t 67 401 63 227 55 802

Koncentrat na cink t 77 473 77 296 65 743

Preraboteno mleko t 25 999 27 214 30 564

Rafinirano son~ogledovo maslo i negovi frakcii, hemiski nemodifikuvano

t 31 211 26 855 31 347

Vino od sveò grozje, na to~ewe hl 924 348 955 064 772 093

Vino od sveò grozje, vo {i{iwa hl 157 862 179 434 151 212

Mineralna i gazirana voda; nezasladena, nearomatizirana

iljada hl

474 453 622

Fermentiran tutun t 16 737 14 858 19 944

Gotovi lekovi kg 3 591 731 3 140 741 3 111 402

Neognootporni kerami~ki grade`ni tuli, blokovi za podovi, blokovi nosa~i i sli~no

ilj.par~. NF

289 558 242 458 113 535

Feroleguri t 125 254 19 657 81 162

INDUSTRISKO PROIZVODSTVO VO NATURALNI POKAZATELI

Na grafikonot e prikaàno industriskoto proizvodstvo vo periodot 2001-2010 godina. Vo presmetkata na indeksot na industriskoto proizvodstvo se vklu~eni sektorite Vadewe na rudi i kamen, Prerabotuva~ka industrija i Snabduvawe so elektri~na energija, gas i voda od Nacionalnata klasifikacija na dejnostite. Od grafikonot se gleda deka industriskoto proizvodstvo vo 2009 i 2010 godina beleì zna~itelno namaluvawe vo odnos na prethodnite godini poradi namaluvaweto na proizvodstvoto vo sektorot Prerabotuva~ka industrija.

INDEKSI NA INDUSTRISKOTO PROIZVODSTVO



Energetska statistika 2009 20101)

Bruto-primarno proizvodstvo 1000 toe 1 607 1 616Neto-uvoz na energija 1000 toe 1 273 1 268

Neto-uvoz na nafta 1000 toe 1 034 923Neto-uvoz na priroden gas 1000 toe 64 95

Vkupno potrebna energija 1000 toe 2 810 2 875Finalna energetska potro{uva~ka 1000 toe 1 671 1 789

Industrija 1000 toe 422 525Soobra}aj 1000 toe 440 461Ostanata potro{uva~ka 1000 toe 810 803

Bruto-proizvodstvo na elektri~na energija GWh 6 828 7 258Finalna potro{uva~ka na elektri~na energija GWh 6 392 6 782Socioekonomska statistikaBruto-doma{en proizvod (po tekoven kurs) milioni evra 6 677 6 905Naselenie na sredina na godinata 2 050 671 2 055 004Energetska intenzivnostVkupno potrebna energija / BDP kgoe/1000 evra 421 416Finalna energetska potro{uva~ka / BDP kgoe/1000 evra 250 259Energetska potro{uva~ka po ìtelVkupno potrebna energija / ìtel kgoe/ìtel 1 370 1 399Finalna energetska potro{uva~ka / ìtel kgoe/ìtel 815 871Potro{uva~ka na doma}instvata / ìtel kgoe/ìtel 264 262Finalna potro{uva~ka na elektri~na energija / ìtel

kWh/ìtel 3 117 3 300

Energetska zavisnostNeto-uvoz na energija / Vkupno potrebna energija vo % 45.3 44.1Energetska efikasnostFinalna energetska potro{uva~ka / Vkupno potrebna energija

vo % 59.5 62.2

Efikasnost na termocentralite i energanite vo bruto proizvodstvoto

vo % 36.2 34.8

Obnovliva energijaU~estvo na elektri~nata energija od obnovlivi izvori vo bruto-proizvodstvoto na elektri~na energija

vo % 18.6 33.5

U~estvo na elektri~nata energija od obnovlivi izvori vo bruto-potro{uva~kata na elektri~na energija

vo % 15.0 28.0

ENERGETSKA STATISTIKA I ENERGETSKI INDIKATORI


Vo 2010 godina energetskata zavisnost na Republika Makedonija od uvoz iznesuva 44.1%. Energetskata efikasnost na potro{uva~kata iznesuva 62.2% vo odnos na vkupno potrebnata energija. Potro{uva~kata na energija vo doma}instvata iznesuva 262 kgoe po ìtel, a potro{uva~kata na elektri~na energija 3 300 kWh po ìtel od finalnata potro{uva~ka na elektri~na energija.

48



vo milioni denari

2000 2005 2010

Vkupno 7 407 5 332 8 567

Stanbeni zgradi 661 416 288

Nestanbeni zgradi 389 726 1 648

Transportna infrastruktura 3 185 1 771 2 181

Cevovodi, vodovi i elektri~ni vodovi 540 453 467

Kompleksni konstrukcii vo industrijata 218 151 808

Drugi objekti od niskogradba 87 29 601

Rekonstrukcija, sanacija, adaptacija, golemi popravki i redovno odrùvawe na objektite

1 916 1 285 1 812

Grade`ni raboti 411 501 762

IZVR[ENI GRADE@NI RABOTI OD STRANA NA DELOVNI SUBJEKTI NA OBJEKTI OD OP[TESTVENA SOPSTVENOST

Vo vkupnata vrednost na izvr{enite grade`ni raboti na objektite od op{testvena (javna ili dràvna) sopstvenost, gradeni od strana na delovni subjekti, najgolemo u~estvo imaat objektite od transportnata infrastruktura (25.5% vo 2010 godina, 33.2% vo 2005 godina i 43.0% vo 2000 godina), potoa sleduva grupata na grade`ni raboti na rekonstrukcija, sanacija, adaptacija, golemi popravki i redovno odrùvawe (21.2% vo 2010, 24.1% vo 2005 godina, 25.9% vo 2000 godina), nestanbeni zgradi (19.2% vo 2010 godina, 13.6% vo 2005 godina i 5.3% vo 2000 godina), itn.

Vo 2000, 2005 i 2010 godina najmnogu se gradele trisobni stanovi i nivnoto u~estvo vo vkupno izgradenite stanovi po godini se dviì od 31.5% vo 2010 godina, 36.5% vo 2000 godina i 28.8% vo 2005 godina, potoa sleduvaat dvosobnite stanovi so u~estvo od 27.4% vo 2010 godina, 37.3% vo 2005 godina i 28.1% vo 2000 godina, itn.

Vo 2008, 2009 i 2010 godina najmnogu odobrenija za gradewe se izdale za objekti od visokogradba (81.4% vo 2008, 79.4% vo 2009 i 76.0% vo 2010), potoa za rekonstrukcija na objekti (14.3% vo 2010, 13.4% vo 2008 i 12.7% vo 2009) i, kako rezultat na toa, predvidenata vrednost na objektite od visokogradba e so najvisok udel (88.6% vo 2008, 85.0% vo 2009 i 73.2% vo 2010), a potoa za rekonstrukcija na objekti (15.3% vo 2010, 6.4% vo 2008 i 5.1% vo 2009).



VKUPNO IZGRADENI STANOVI

Vkupno Visokogradba Niskogradba Rekonstrukcija

2008 3 463 2 817 181 465

2009 3 074 2 441 243 390

2010 2 854 2 170 277 407

BROJ NA IZDADENI ODOBRENIJA ZA GRADEWE

vo iljadi denari

Vkupno Visokogradba Niskogradba Rekonstrukcija

2008 28 305 176 25 081 157 1 419 207 1 804 812

2009 23 731 789 20 176 203 2 333 574 1 222 012

2010 27 579 929 20 187 954 3 166 058 4 225 917

PREDVIDENA VREDNOST NA OBJEKTITE

50

Nadvore{na trgovija


2006 2009 20101)

Obem na razmenata 6 167 417 7 781 309 8 752 498

Obem - lon 1 112 402 1 390 735 1 376 063

Izvoz 2 415 161 2 708 488 3 301 829

Izvoz - lon 641 198 827 472 772 939

Uvoz 3 752 256 5 072 821 5 450 669

Uvoz-lon 471 204 563 263 603 125

Pokrienost na uvozot so izvoz 64.4 53.4 60.6

STOKOVNA RAZMENA SO STRANSTVO

1) Prethoden podatok

U~estvoto na dorabotkite (lon) vo izvozot i vo uvozot vo tekot na godinite opa|a

od 18.0% vo vkupniot obem na razmenata vo 2006 godina, do 15.7% vo 2010 godina. Vo

izvozot, dorabotkite (lon) opa|aat od 26.5% vo 2006 godina do 23.4% vo 2010 godina, a

vo uvozot opa|aweto e od 12.6% vo 2006 godina do 11.1% vo 2010 godina. Toa ukaùva

na faktot deka stopanstvoto sé pove}e se orientira kon sopstveno proizvodstvo, a sé

pomalku kon izvoz na rabotna sila, odnosno lon proizvodstvo.

IZVOZ I UVOZ PO ZEMJI, 20101)

vo 000 SAD $

Izvoz Uvoz


Nadvore{na trgovija

2006 2009 20102)

Uvoz Izvoz Uvoz Izvoz Uvoz Izvoz

Vkupno 3 752 256 2 415 161 5 072 821 2 708 488 5 450 669 3 301 829

Hrana i ìvi ìvotni

362 394 192 706 559 289 283 631 558 110 328 697

Pijalaci i tutun 31 845 193 620 51 706 197 104 57 578 202 541

Surovini (koi ne se hrana) osven gorivo

133 523 113 602 203 458 173 721 288 102 259 994

Mineralni goriva, maziva i srodni proizvodi

758 921 225 028 811 144 202 940 966 845 257 375

@ivotinski i rastitelni masla, masti i vosoci

31 358 2 156 45 876 8 165 51 837 11 303

Hemiski i srodni proizvodi, n.n.

364 549 100 656 569 406 172 246 662 608 381 798

Proizvodi klasirani spored materijalot

1 120 974 853 788 1 214 042 771 460 1 374 187 989 947

Ma{ini i transportni uredi

688 844 118 654 1 215 201 153 291 1 090 768 152 761

Razni gotovi proizvodi

257 729 612 000 392 744 745 095 393 242 715 059

Stoki i transakcii neklasirani na drugo mesto vo SMTK

2 118 2 951 9 956 834 7 392 2 354

NADVORE[NO-TRGOVSKA RAZMENA SPORED SEKTORITE NA SMTK1)

1) SMTK - Standardna me|unarodna trgovska klasifikacija, revizija 42) Prethoden podatok

Strukturata na izvozot spored sektorite od Standardnata me|unarodna trgovska klasifikacija (SMTK rev.4), se zadrùva ista vo tekot na godinite, odnosno vo izvozot najgolemo u~estvo imaat proizvodite klasirani spored materijalot i raznite gotovi proizvodi. Vo uvozot, isto taka, strukturata se zadrùva ista so toa {to najgolemo u~estvo imaat proizvodite klasirani spored materijalot, ma{inite i transportnite uredi i mineralnite goriva, maziva i srodni proizvodi.

vo 000 SAD $

52

Nadvore{na trgovija


Izvoz Struktura Uvoz Struktura

2006

Vkupno 2 415 161 100.0 3 752 256 100.0

Industrija 2 239 862 92.7 3 668 880 97.8

Zemjodelstvo 173 811 7.2 80 137 2.1

Ostanato 1 488 0.1 3 238 0.1

2009

Vkupno 2 708 488 100.0 5 072 821 100.0

Industrija 2 516 592 92.9 4 940 674 97.4

Zemjodelstvo 190 383 7.0 121 654 2.4

Ostanato 1 512 0.1 10 493 0.2

20101)

Vkupno 3 301 829 100.0 5 450 669 100.0

Industrija 3 073 387 93.1 5 305 350 97.3

Zemjodelstvo 226 824 6.9 126 507 2.3

Ostanato 1 618 0.0 18 812 0.3

IZVOZ / UVOZ SPORED GRUPI OD NAcIONALNATA KLASIfIKAcIJA NA DEJNOSTITE,

NKD REV.1 vo 000 SAD $


POKRIENOST NA UVOZOT SO IZVOZ, 2000-2010


Nadvore{na trgovija

Izvoz Struktura Uvoz Struktura

2006Vkupno 2 415 161 100.0 3 752 256 100.0Hrana i pijalaci 275 533 11.4 391 502 10.4Industriski nabavki 1 134 395 47.0 1 531 286 40.8Goriva i maziva 223 946 9.3 742 899 19.8Proizvodi za investicii (osven transportna oprema), delovi i dopolnitelna oprema

47 819 2.0 442 994 11.8

Transportna oprema, delovi i dopolnitelna oprema

43 567 1.8 261 906 7.0

Stoka za {iroka potro{uva~ka (na dr. mesto nespomnata)

688 569 28.5 377 972 10.1

Druga stoka n.n. 1 293 0.1 1 612 0.0Neraspredeleno 39 0.0 2 084 0.1

2009Vkupno 2 708 488 100.0 5 072 821 100.0Hrana i pijalaci 377 266 13.9 612 206 12.1Industriski nabavki 1 148 532 42.4 1 821 922 35.9Goriva i maziva 196 979 7.3 793 951 15.7Proizvodi za investicii (osven transportna oprema), delovi i dopolnitelna oprema

102 310 3.8 858 062 16.9


35 453 1.3 401 577 7.9


847 110 31.3 575 133 11.3

Druga stoka n.n. 827 0.0 142 0.0Neraspredeleno 10 0.0 9 828 0.2

20101)

Vkupno 3 301 829 100.0 5 450 669 100.0Hrana i pijalaci 420 246 12.7 616 756 11.3Industriski nabavki 1 646 763 49.9 2 175 895 39.9Goriva i maziva 249 571 7.6 942 373 17.3Proizvodi za investicii (osven transportna oprema), delovi i dopolnitelna oprema

99 643 3.0 696 061 12.8


46 513 1.4 432 952 7.9


837 498 25.4 579 295 10.6

Druga stoka n.n. 1 582 0.0 73 0.0Neraspredeleno 13 0.0 7 264 0.1

IZVOZ / UVOZ SPORED OSNOVNITE EKONOMSKI KATEGORII

vo 000 SAD $


54



2009 2010

Korisnici na internet vo poslednite 3 meseci1) 793 021 827 798

Mesto na koristewe na internet vo poslednite 3 meseci1):

- doma 635 201 712 950

- rabota 155 998 186 904

- obrazovni institucii (u~ili{te, fakultet) 133 600 144 263

- internet-kafé i drugi javni mesta 199 272 164 142

KORISTEWE NA INTERNET KAJ NASELENIETO

NA VOZRAST OD 15 DO 74 GODINI

1) Periodot "poslednite 3 meseci" e prvoto trimese~je od godinata

Brojot na licata na vozrast od 15 do 74 godini koi koristele internet vo periodot

januari-mart 2010 godina, vo odnos na istiot period od 2009 godina, e zgolemen za

4,4%.

DOMA]INSTVA SO PRISTAP NA INTERNET OD DOMA (%)

Vo 2010 godina, 46,1% od doma}instvata imale pristap na internet od doma

{to pretstavuva zgolemuvawe za 4,3 procentni poeni vo sporedba so 2009 godina.

Najzastapeno povrzuvawe na internet vo 2010 godina e preku ADSL tehnologiite i toa

kaj 50,4% od doma}instvata so pristap na internet.



TIP NA INTERNET POVRZANOST KAJ DELOVNITE SUBJEKTI

SO 10 ILI POVE]E VRABOTENI (%)

Najzastapeno povrzuvawe na internet vo 2010 godina kaj delovnite subjekti (10+)

so pristap na internet e preku xDSL (ADSL) tehnologiite (71%).

56



2000 2005 2010

Paten transport 15 407 9 442 13 474

Gradski transport 111 408 78 009 64 120

@elezni~ki transport 1 862 903 1 512

Vozduhoploven transport 1 009 575 756

PREVEZENI PATNIcI SPORED VIDOT NA TRANSPORTOT

2000 2005 2010

Paten transport, iljadi 2 123 25 098 34 782

@elezni~ki transport, iljadi 3 231 3 129 3 097

Vozduhoploven transport 3 512 1 624 2 080

PREVEZENI STOKI SPORED VIDOT NA TRANSPORTOT

ZAGINATI I POVREDENI VO SOOBRA]AJNI NESRE]I

vo iljadi

vo toni



Vo 2010 godina, patni~kiot transport so avtobusi dominira so u~estvo od 90,3% vo sporedba so patni~kiot transport so èleznica, dodeka vo 2005 godina u~estvoto iznesuva{e 92,0%.

Vo 2010 godina, patniot tovaren transport dominira so u~estvo od 89.0% vo sporedba so tovarniot transport so èleznica, dodeka vo 2005 godina u~estvoto iznesuva{e 91.3%.

vo milioni

2000 2005 2010

Vkupno 950 1 181 1 596

Paten transport 774 1 087 1 441

@elezni~ki transport 176 94 155

PATNI^KI TRANSPORT SPORED VIDOT, VO PATNI^KI KILOMETRI

vo milioni

2000 2005 2010

Vkupno 1 303 6 106 4 760

Paten transport 776 5 576 4 235

@elezni~ki transport 527 530 525

TOVAREN TRANSPORT SPORED VIDOT, VO TON KILOMETRI

58



2000 2005 2010

Broj na turisti

Vkupno 632 523 509 706 586 241

Doma{ni 408 507 312 490 324 545

Stranski 224 016 197 216 261 696

Broj na no}evawa

Vkupno 2 434 639 1 970 041 2 020 217

Doma{ni 1 940 772 1 527 053 1 461 185

Stranski 493 867 442 988 559 032

Turisti No}evawa

Vkupno 586 241 2 020 217

Hoteli - vkupno 339 292 688 171

Hoteli **** 72 321 136 160

Hoteli **** 87 476 188 494

Hoteli *** 56 859 105 227

Hoteli ** 95 165 197 004

Hoteli * 27 471 61 286

Pansioni 2 612 4 366

Moteli 2 555 5 626

Preno}i{ta 4 625 6 345

Bawski lekuvali{ta 28 163 215 662

Planinski domovi i ku}i 820 1 435

Rabotni~ki odmorali{ta 12 587 46 954

Detski i mladinski odmorali{ta 18 127 78 667

Mladinski hoteli 3 068 4 834

Kampovi, nekategorizirani 16 857 110 340

Ku}i, stanovi za odmor i sobi za izdavawe - vkupno 113 468 754 122

Privremeni smestuva~ki kapaciteti 854 2 417

Koli za spiewe 6 955 6 955

Nekategorizirani objekti za smestuvawe 36 258 94 323

BROJ NA TURISTI I NO]EVAWA

TURISTI I NO]EVAWA PO VIDOVI DELOVNI EDINIcI, 2010



Brojot na turistite vo 2010 godina iznesuva 586 241 od koi okolu 55% se doma{ni

turisti, a 45% se stranski turisti. Vo sporedba so prethodnata godina se zabeleùva

zgolemuvawe na stranskite turisti za 1.0% vo vkupniot broj na turisti.

Brojot na no}evawata vo 2010 godina iznesuva 2 020 217 od koi okolu 72% otpa|aat

na doma{nite turisti, a okolu 28% na stranskite turisti. Vo sporedba so prethodnata

godina, brojot na no}evawata na stranskite turisti vo vkupniot broj na no}evawa

ostana na isto nivo.

TURISTI PO ZEMJA NA PRIPADNOST, 2010

Prose~ni tro{oci po lice, vo denari

Stranski turisti, vo mestoto na anketirawe 14 486

Izletnici 3 075

Tranzitni patnici 1 182

PROSE^NI TRO[OcI NA STRANSKITE POSETITELI, 2009

Izvor: Anketa za stranskite turisti vo smestuva~kite objekti i Anketa za stranskite posetiteli na grani~nite premini

60



2000 2005 2010

Trgovija na malo1)

Prodavnici 8 172 6 968 6 241

Rabotnici 17 415 15 933 23 565

VNATRE[NA TRGOVIJA

Vo periodot od 2000 do 2005 godina postoi tendencija na namaluvawe na vkupniot

broj na prodavnici, a isto taka i vo periodot od 2005 do 2010 godina e zabeleàno

opa|awe na brojot na prodavnicite i toa za 10.4% vo 2010 vo odnos na 2005 godina.

Brojot na vrabotenite vo trgovijata na malo vo periodot od 2000 do 2005 godina opa|a,

a brojot na vrabotenite vo 2010 godina, vo odnos na 2005 godina, e zgolemen za 47.9%.

PROMET VO TRGOVIJATA NA MALO

1) Podatocite se presmetani vrz baza na primerok



%

2006 2007 2008 2009

Vkupno 17.6 19.6 21.0 19.9

Deloven 8.4 10.4 12.5 12.2

Dràva 2.6 2.8 3.7 3.3

Doma}instva 6.7 6.3 4..8 4.4

Vo 2009 godina e zabeleàno namaluvawe na u~estvoto na investiciite vo osnovni

sredstva, a so toa i na nivnoto u~estvo vo vkupniot BDP od 1.1%. Namaluvaweto na

u~estvoto na investiciite vo BDP e re~isi podednakvo kaj site sektori, vo prosek za

0.4%.

UÊSTVO NA VKUPNITE INVESTIcII VO OSNOVNI SREDSTVA VO BDP, PO SEKTORI

%

2007 2008 2009

Disperzija na regionalniot BDP, po ìtel

38.3 33.7 34.8

Disperzijata na regionalniot BDP, kako merka za stepenot na ekonomskiot razvoj

na eden region, e nula koga BDP po ìtel vo site regioni na zemjata e identi~en, a se

zgolemuva koga se zgolemuva razlikata pome|u BDP po ̀ itel na regionite i prose~niot

BDP po ìtel na nivo na dràva.

DISPERZIJA NA REGIONALNIOT BDP, PO @ITEL

%

2006 2007 2008 2009

0.17 0.16 0.14 0.11

UÊSTVO NA TRO[OcITE ZA ISTRA@UVAWE I RAZVOJ VO VKUPNIOT BDP

Odr`liv razvoj

U~estvoto na tro{ocite za istraùvawe i razvoj vo vkupniot BDP beleì

kontinuirano namaluvawe.



%

2006 2007 2008 2009 2010

Vkupno 43.9 45.0 46.3 47.9 48.1

Maì 53.6 54.0 56.2 58.4 58.4

@eni 34.0 35.8 36.2 37.1 37.5

Porastot na stapkata na vrabotenost (20-64 godini), zabeleàna vo izminatiot

period, prodolùva i vo 2010 godina. Podatocite pokaùvaat deka maìte ne samo

{to polesno doa|aat do rabota, tuku i podolgo ostanuvaat na pazarot na trudot, vo

odnos na ènite.

STAPKA NA VRABOTENOST NA LIcA NA VOZRAST OD 20 DO 64 GODINI, VKUPNO I PO POL

Izvor: Anketa za rabotnata sila, DZS

STAPKA NA VRABOTENOST NA LIcA NA POGOLEMA VOZRAST

Odr`liv razvoj



%

2006 2007 2008 2009 2010

Vkupno 36.0 34.9 33.8 32.2 31.6

Maì 35.3 34.5 33.5 31.8 31.2

@eni 37.2 35.5 34.2 32.8 32.2

Vozrast

15-24 59.8 57.7 56.4 55.1 53.6

25-74 32.5 31.6 30.5 29.0 29.2

STAPKA NA NEVRABOTENOST NA LIcA NA VOZRAST OD 15 DO 74 GODINI

Glavno mladite i postarite rabotnici, ènite i niskokvalifikuvanite lica, se

onie koi stradaat od nevrabotenost. Stapkata na nevrabotenost na licata na vozrast

od 15 do 24 godini koja kulminira{e so 65.7% vo 2003 godina, zapo~na da se namaluva

i vo 2010 godina iznesuva{e 53.6%. Stapkata na nevrabotenost na ènite, isto taka,

beleì trend na namaluvawe i vo 2010 godina iznesuva{e 32.2%.

LIcA KOI @IVEAT VO DOMA]INSTVA BEZ VRABOTENI, PO VOZRASNI GRUPI

U~estvoto na decata i vozrasnite {to ìveat vo doma}instva bez vraboteni lica

vo Makedonija se karakterizira so zna~ajno namaluvawe vo izminatiot period.

%

2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010

26.5 27.0 31.2 31.7 32.3 31.1 29.7 28.7 26.3 26.7

VKUPNA STAPKA NA DOLGORO^NA NEVRABOTENOST


Odr`liv razvoj



LIcA KOI RANO GO NAPU[TAAT OBRAZOVANIETO


LIcA VKLUÊNI VO PROcESOT NA DO@IVOTNO UÊWE


(70% od medijalnite ekvivalentni tro{oci)

2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010

Vkupen zbiren indeks 30.2 29.6 30.0 29.8 29.4 28.7 31.1 30.9

Indeks na dlabo~ina na siroma{tija

9.4 9.4 9.7 9.9 9.7 9.2 10.1 10.9

STAPKA NA RELATIVNA SIROMA[TIJA

Izvor: Anketa za potro{uva~kata na doma}instvata, DZS

Trendot na namaluvawe na stapkata na relativna siroma{tijata, prodolì i vo

2010 godina koga dostigna 30.9 %. Najranlivi grupi se pove}e~lenite doma}instva,

odnosno 47.3% od siroma{nite lica se doma}instva so 5 i pove}e ~lenovi.

Stapkata na siroma{tija kaj nevrabotenite iznesuva 41.85%, odnosno 44.8% od

site siroma{ni se nevraboteni lica.

godini

2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009

Maì 13.3 13.2 13.3 13.3 13.4 13.5 13.4 13.5 13.6 13.8

@eni 15.2 15.2 15.2 15.3 15.3 15.7 15.2 15.4 15.4 15.7

OÊKUVANA DOL@INA NA @IVOTOT NA 65 GODINI, PO POL

Izvor: Dràven zavod za statistika

%

2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010

26.8 30.1 27.4 25.7 23.1 22.2 19.9 19.6 16.2 15.5

%

2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010

2.2 2.3 2.2 2.3 2.3 2.3 2.8 2.5 3.3 3.2

Odr`liv razvoj



VKUPNA EMISIJA NA SUPSTANcII [TO PREDIZVIKUVAAT KISELOST, PO SEKTORI

Sektorot Energetska industrija so nad 70,0% ima najgolemo u~estvo vo vkupnata

emisija na zakiseluva~i.

kt NMVOC1) ekvivalenti

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008

Vkupno 47.3 51.2 60.6 52.1 88.3 76.9 53.5

Energetska industrija 15.1 16.6 16.6 16.0 18.7 18.8 15.0

Industriski procesi i grade`ni{tvo

7.7 10.2 14.6 10.4 19.0 19.0 10.5

Soobra}aj 19.3 19.3 23.7 18.5 39.6 28.1 19.3

Ostanato 5.1 5.1 5.7 7.2 11.0 11.0 8.8

EMISIJA NA OZONSKI PREKURSORI, PO SEKTORI

Najgolem pridones vo vkupnata emisija na ozonski prekursori vo 2008 godina ima

sektorot Soobra}aj, 36.0%, dodeka sektorot Industriski procesi i grade`ni{tvo

beleì zna~itelno namaluvawe na emisijata za 44.9% vo odnos na prethodnata

godina.

Izvor: Ministerstvo za ìvotna sredina i prostorno planirawe

1) Nemetanski isparlivi organski soedinenija

Odr`liv razvoj



kg/ìtel

2008 2009 2010

Sozdaden 349 354 351

Sobran/odloèn na deponija 260 270 266

KOMUNALEN OTPAD , PO @ITEL

%

2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009

Vkupno 8.4 7.8 11.0 11.3 10.2 10.9 7.8 8.4 11.2

Hidro 2.0 2.3 4.3 4.6 4.5 4.8 2.9 2.4 3.9

Biomasa 5.6 5.1 6.2 6.2 5.4 5.7 4.6 5.7 6.9

Geotermalna 0.9 0.4 0.5 0.4 0.4 0.4 0.3 0.3 0.4

UÊSTVO NA OBNOVLIVATA VO VKUPNATA POTREBNA ENERGIJA

Vkupnata koli~ina na sozdaden otpad, po ìtel, vo 2010 godina se procenuva na

351 kg, odnosno 0,9 kg na den. Od toa, 75.8% se odlaga na deponija.

POTRO[UVA^KA NA ELEKTRI^NA ENERGIJA VO SEKTOROT DOMA]INSTVA

Potro{uva~kata na elektri~na energija vo sektorot Doma}instva vo izminatiot

period beleì kontinuirano zgolemuvawe (vo prosek 2.2% godi{no). Vo 2009 godina e

zabeleàna potro{uva~ka na elektri~na energija povisoka za 27.0% od onaa vo 2001

godina.

Odr`liv razvoj



BROJ NA AKTIVNI DELOVNI SUBJEKTI PO SEKTORI NA DEJNOST, SPORED NKD REV. 2, 2009-2010

Sektori na dejnost 2009 2010

Vkupno % Vkupno %

Vkupno 70 710 100.0 75 497 100.0

A/А Zemjodelstvo, {umarstvo i ribarstvo 2 831 4.0 3 038 4.0

B/Б Rudarstvo i vadewe na kamen 141 0.2 164 0.2

C/В Prerabotuva~ka industrija 7 776 11.0 8 263 11.0

D/Г Snabduvawe so elektri~na energija, gas, parea i klimatizacija

47 0.1 107 0.1

E/ДSnabduvawe so voda; otstranuvawe na otpadni vodi, upravuvawe so otpad i dejnosti za sanacija na okolinata

265 0.4 273 0.4

F/Ѓ Grade`ni{tvo 4 045 5.7 4 368 5.8

G/E Trgovija na golemo i trgovija na malo; popravka na motorni vozila i motocikli

28 697 40.6 28 326 37.5

H/Ж Transport i skladirawe 6 077 8.6 6 417 8.5

I/З Objekti za smestuvawe i servisni dejnosti so hrana

3 961 5.6 4 433 6.0

J/Ѕ Informacii i komunikacii 1 227 1.7 1 412 2.0

K/И Finansiski dejnosti i dejnosti na osiguruvawe

336 0.5 408 0.5

L/Ј Dejnosti vo vrska so nedvièn imot 408 0.6 415 0.5

M/К Stru~ni, nau~ni i tehni~ki dejnosti 4 623 6.5 5 228 6.9

N/Л Administrativni i pomo{ni uslu`ni dejnosti 1 068 1.5 2 519 3.3

O/Љ Javna uprava i odbrana; zadolìtelno socijalno osiguruvawe

217 0.3 249 0.3

P/М Obrazovanie 980 1.4 992 1.3

Q/Н Dejnosti na zdravstvena i socijalna za{tita 3 139 4.4 3 166 4.2

R/Њ Umetnost, zabava i rekreacija 1 148 1.6 1 304 1.7

S/О Drugi uslu`ni dejnosti 3 724 5.3 4 415 5.8

T/П

Dejnosti na doma}instvata kako rabotodava~i; dejnosti na doma}instvata koi proizveduvaat raznovidna stoka i vr{at razli~ni uslugi za sopstveni potrebi

- - - -

U/Р Dejnosti na ekstrateritorijalni organizacii i tela

- - - -



Spored podatocite na Dràvniot zavod za statistika, vo Republika Makedonija,

brojot na aktivni delovni subjekti vo 2010, vo odnos na 2009 godina, e zgolemen za

6,8%.

Najgolemo u~estvo vo strukturata imaat sektorite: Trgovija na golemo i trgovija

na malo; popravka na motorni vozila i motocikli (40.6% vo 2009, odnosno 37.5% vo

2010 godina) i Prerabotuva~ka industrija (11.0% i vo dvete godini), a najmalo u~estvo

imaat sektorite: Snabduvawe so elektri~na energija, gas, parea i klimatizacija (0.1%

i vo dvete godini) i Rudarstvo i vadewe na kamen (0.2% i vo dvete godini).

Podatocite za strukturata na aktivnite delovni subjekti spored brojot na

vraboteni pokaùvaat deka najgolemo u~estvo imaat delovnite subjekti so 1-9

vraboteni (84.0% vo 2009 godina, odnosno 78.5% vo 2010). Potoa sledat delovnite

subjekti bez vraboteni (ili subjektite ne go prikaàle podatokot za vraboteni) so

8.8% vo 2009, odnosno 14.2% vo 2010 godina, pa subjektite so 10 - 19 vraboteni (3.1% vo

2009, odnosno 3.3% vo 2010 godina), a najmalo u~estvo od aktivnite delovni subjekti

imaat delovnite subjekti so nad 250 vraboteni (0.3% i vo dvete godini).

BROJ NA AKTIVNI DELOVNI SUBJEKTI SPORED BROJOT NA VRABOTENI, 2009-2010

Vkupno 0¹) 1-9 10-19 20-49 50-249 250 +

2009 70 710 6 243 59 398 2 223 1 483 1 159 204

2010 75 497 10 756 59 276 2 483 1 568 1 211 203

1) Vklu~uvaj}i i delovni subjekti so neutvrden broj na vraboteni



KARTA NA EVROPA



Povr{ina (km2)

Vkupno naselenie

Gustina na naselenost, na km2

Republika Makedonija 25 713.0 2 048 619 79.6

Avstrija 83 879.0 8 355 260 101.5

Belgija 30 528.0 10 753 080 356.0

Bugarija 111 001.9 7 606 551 68.3

Kipar 9 250.0 796 875 86.5

Republika ê{ka 78 865.1 10 467 542 135.8

Danska 43 098.3 5 511 451 128.2

Estonija 45 227.0 1 340 415 30.9

Finska 338 424.4 5 326 314 17.6

Francija 632 833.6 64 369 0501) -

Germanija - 82 002 356 -

Grcija 131 957.0 11 260 402 86.2

Ungarija 93 027.4 10 030 975 107.7

Irska 69 797.0 4 450 030 65.2

Italija 301 336.0 60 045 068 204.0

Latvija 64 559.0 2 261 294 36.3

Litvanija 65 300.0 3 349 872 53.3

Luksemburg 2 586.0 493 500 192.5

Malta 316.0 413 609 1307.9

Holandija 41 543.1 16 485 787 489.7

Polska - 38 135 876 122.0

Portugalija 92 094.4 10 627 250 115.5

Romanija 238 391.0 21 498 616 90.1

Slova~ka 49 036.9 5 412 254 110.5

Slovenija 20 273.0 2 032 362 101.3

[panija 505 990.7 45 828 172 91.5

[vedska - 9 256 347 22.7

Velika Britanija - 61 595 091 -

Hrvatska 87 661.0 4 435 056 78.3

Island 103 000.0 319 368 3.2

Crna Gora - 630 142 -

Turcija 783 562.4 71 517 100 93.6

OSNOVNI PODATOcI, 2009

1) Prethoden podatokIzvor: Eurostat, 15 noemvri 2011 g.; Dràven zavod za statistika



UÊSTVO NA NASELENIETO PO POL I PO VOZRASNI GRUPI

VO VKUPNOTO NASELENIE

Izvor: Eurostat, 29 noemvri 2011 g.; Dràven zavod za statistika



%

2000 2005 2010

EU 27 23.2 24.7 25.91)

Republika Makedonija 14.9 15.9 16.5Avstrija 22.9 23.5 26.1Belgija 25.5 26.3 26.0Bugarija 23.8 24.8 25.4Kipar 17.0 17.3 18.6Republika ê{ka 19.8 19.8 21.6Danska 22.2 22.7 24.9Estonija 22.4 24.3 25.2Finska 22.2 23.8 25.6Francija 24.3 25.1 25.61)

Germanija 23.9 27.8 31.4Grcija 24.2 26.8 28.4Ungarija 22.0 22.7 24.2Irska 16.8 16.3 16.8Italija 26.8 29.3 30.8Latvija 22.1 24.1 25.2Litvanija 20.8 22.3 23.3Luksemburg 21.4 20.9 20.4Malta 17.9 19.3 21.2Holandija 20.0 20.8 22.8Polska 17.6 18.7 19.0Portugalija 23.7 25.2 26.7Romanija 19.3 21.1 21.4Slova~ka 16.6 16.3 16.9Slovenija 19.8 21.8 23.8[panija 24.5 24.4 24.7[vedska 26.9 26.5 27.7Velika Britanija 24.3 24.3 24.91)

Hrvatska - 24.9 25.6Island 17.8 17.9 17.9Crna Gora - 18.5 18.8Turcija 8.3 8.9 10.5

KOEfIcIENT NA STAROSNA ZAVISNOST


Ovoj indikator go pretstavuva odnosot pome|u vkupniot broj na lica na vozrast koga tie generalno se ekonomski neaktivni (na 65 i pove}e godini) i brojot na rabotosposobni lica (od 15 do 64 godini).



VKUPNA STAPKA NA fERTILITET, 2010


Prose~en broj na ìvi deca {to bi gi rodila edna èna vo tekot na svojot ìvot ako vo svoite reproduktivni godini gi sledi stapkite na fertilitet po vozrast na dadena godina. Spored toa, stapkata ja pretstavuva celosnata plodnost na hipoteti~ka generacija, presmetana so dodavawe na stapkite na fertilitet po vozrast za èni vo dadena godina (se pretpostavuva deka brojot na èni na sekoja vozrast e ist).



SKLUÊNI BRAKOVI


na 1 000 lica

2000 2005 2010

EU 27 5.18 4.87 -

Republika Makedonija 7.03 7.12 6.89

Avstrija 4.90 4.76 4.48

Belgija 4.40 4.12 4.23

Bugarija 4.30 4.33 3.22

Kipar 13.37 7.76 -

Republika ê{ka 5.39 5.06 4.44

Danska 7.19 6.67 5.58

Estonija 4.01 4.55 3.78

Finska 5.05 5.58 5.58

Francija 5.03 4.50 3.84

Germanija 5.09 4.71 4.67

Grcija 4.48 5.50 5.08

Ungarija 4.71 4.39 3.55

Irska 5.04 5.13 4.61

Italija 4.99 4.23 3.59

Latvija 3.88 5.45 4.15

Litvanija 4.83 5.84 5.69

Luksemburg 4.92 4.37 3.45

Malta 6.67 5.88 6.24

Holandija 5.53 4.36 -

Polska 5.49 5.42 5.98

Portugalija 6.23 4.61 3.74

Romanija 6.05 6.56 5.40

Slova~ka 4.81 4.85 4.68

Slovenija 3.62 2.88 3.19

[panija 5.38 4.80 3.63

[vedska 4.50 4.92 5.33

Velika Britanija 5.19 5.23 -

Hrvatska 4.93 4.98 4.82

Island 6.32 5.42 4.86

Crna Gora - 5.28 5.95

Turcija - 9.05 7.97



RAZVODI


na 1 000 lica

2000 2005 2010

EU 27 1.8 2.1 -Republika Makedonija 0.7 0.8 0.8Avstrija 2.4 2.4 2.1Belgija 2.6 2.9 3.0Bugarija 1.3 1.9 1.5Kipar 1.7 2.0 -Republika ê{ka 2.9 3.1 2.9Danska 2.7 2.8 2.6Estonija 3.1 3.0 2.2Finska 2.7 2.6 2.5Francija 1.9 2.5 -Germanija 2.4 2.4 2.3Grcija 1.0 1.2 -Ungarija 2.3 2.5 2.4Irska 0.7 0.8 0.7Italija 0.7 0.8 -Latvija 2.6 2.8 2.2Litvanija 3.1 3.3 3.0Luksemburg 2.4 2.2 2.1Malta - - -Holandija 2.2 2.0 -Polska 1.1 1.8 1.6Portugalija 1.9 2.2 -Romanija 1.4 1.5 1.5Slova~ka 1.7 2.1 2.2Slovenija 1.1 1.3 1.2[panija 0.9 1.7 2.2[vedska 2.4 2.2 2.5Velika Britanija 2.6 2.6 -Hrvatska 1.0 1.1 1.1Island 1.9 1.9 1.8Crna Gora - 0.8 0.8Turcija - 1.3 1.6



OÊKUVANO TRAEWE NA @IVOTOT, VO GODINI, @ENI


2000 2005 2009

EU 27 - 81.5 -


Avstrija 81.2 82.2 83.2

Belgija 81.0 81.9 82.8

Bugarija 75.0 76.2 77.4

Kipar 80.1 80.9 83.6


Danska 79.2 80.5 81.1

Estonija 76.2 78.1 80.2

Finska 81.2 82.5 83.5

Francija 83.0 83.8 85.0

Germanija 81.2 82.0 82.8

Grcija 80.6 81.6 82.7

Ungarija 76.2 77.2 78.4

Irska 79.2 81.6 82.5

Italija 82.8 83.6 -

Latvija - 76.5 78.0

Litvanija 77.5 77.3 78.7


Malta 80.3 81.4 82.7

Holandija 80.7 81.7 82.9

Polska 78.0 79.3 80.1


Romanija 74.8 75.7 77.4

Slova~ka 77.5 78.1 79.1

Slovenija 79.9 80.9 82.7

[panija 82.9 83.7 84.9

[vedska 82.0 82.9 83.5

Velika Britanija 80.3 81.3 82.5

Hrvatska - 78.8 79.7

Island 81.6 83.5 83.8

Crna Gora - 77.0 76.6

Turcija - - 78.8

Prose~niot broj na godini {to moè da se o~ekuva da gi preìveat novorodenite deca zavisi od tekovnata sostojba vo mortalitetot (specifi~na stapka na verojatnosta na umirawe).



OÊKUVANO TRAEWE NA @IVOTOT, VO GODINI, MA@I


2000 2005 2009

EU 27 - 75.4 -


Avstrija 75.2 76.6 77.6

Belgija 74.6 76.2 77.3

Bugarija 68.4 69.0 70.1

Kipar 75.4 76.8 78.6


Danska 74.5 76.0 76.9

Estonija 65.2 67.3 69.8

Finska 74.2 75.6 76.6

Francija 75.3 76.7 78.0

Germanija 75.1 76.7 77.8

Grcija 75.5 76.8 77.8

Ungarija 67.5 68.7 70.3

Irska 74.0 77.2 77.4

Italija 76.9 78.0 -

Latvija - 65.4 68.1

Litvanija 66.8 65.3 67.5


Malta 76.2 77.2 77.9

Holandija 75.6 77.2 78.7

Polska 69.6 70.8 71.5


Romanija 67.7 68.7 69.8

Slova~ka 69.2 70.2 71.4

Slovenija 72.2 73.9 75.9

[panija 75.8 77.0 78.6

[vedska 77.4 78.5 79.4



Island 77.8 79.6 79.8

Crna Gora - 71.4 74.4

Turcija - - 73.3

Prose~niot broj na godini {to moè da se o~ekuva da gi preìveat novorodenite deca zavisi od tekovnata sostojba vo mortalitetot (specifi~na stapka na verojatnosta na umirawe).



ODNOS UÊNIcI / UÎTELI VO OSNOVNITE UÎLI[TA ISCED 1 '971), 2009

1) ISCED 1 '97 Me|unarodna standardna klasifikacija na obrazovanietoIzvor: Eurostat, 7 noemvri 2011 g.; Dràven zavod za statistika



STAPKA NA VRABOTENOST NA LIcA NA VOZRAST OD 15 DO 64 GODINI

1) Prekin na serijataIzvor: Eurostat, 15 noemvri 2011 g.; Dràven zavod za statistika

%

2000 2005 2010

EU 27 62.2 63.5 64.1


Avstrija 68.5 68.6 71.7

Belgija 60.5 61.1 62.0

Bugarija 50.4 55.8 59.7

Kipar 65.7 68.5 69.7


Danska 76.3 75.9 73.4

Estonija 60.4 64.4 61.0

Finska 67.2 68.4 68.1

Francija 62.1 63.7 63.8

Germanija 65.6 66.01) 71.1

Grcija 56.5 60.1 59.6

Ungarija 56.3 56.9 55.4

Irska 65.2 67.6 60.0

Italija 53.7 57.6 56.9

Latvija 57.5 63.3 59.3

Litvanija 59.1 62.6 57.8


Malta 54.2 53.9 56.1

Holandija 72.9 73.2 74.71)

Polska 55.0 52.8 59.3


Romanija 63.0 57.6 58.8

Slova~ka 56.8 57.7 58.8

Slovenija 62.8 66.0 66.2

[panija 56.3 63.31) 58.6

[vedska 73.0 72.51) 72.7



Island - 83.8 78.2

Crna Gora - - -

Turcija - - 46.3



BRUTO-DOMA[EN PROIZVOD PO @ITEL SPORED PARITETOT NA KUPOVNATA MO]

1) Prekin na serijata2) Prethoden podatokIzvor: Eurostat, 14 noemvri 2011 g.; Dràven zavod za statistika

2000 20051) 2010

EU 27 100 100 100

Republika Makedonija 27 29 352)

Avstrija 132 125 126

Belgija 126 120 119

Bugarija 28 37 44

Kipar 88 90 97

Republika ê{ka 71 79 82

Danska 132 124 125

Estonija 45 62 64

Finska 117 114 116

Francija 115 110 107

Germanija 118 116 117

Grcija 842) 91 882)

Ungarija 54 63 63

Irska 132 145 127

Italija 118 105 100

Latvija 36 48 52

Litvanija 40 53 58

Luksemburg 245 254 274

Malta 85 78 83

Holandija 134 131 133

Polska 48 51 62

Portugalija 81 79 81

Romanija 26 35 45

Slova~ka 50 60 74

Slovenija 80 87 861)

[panija 97 102 100

[vedska 128 122 123

Velika Britanija 119 122 114

Hrvatska 50 57 622)

Island 132 130 110

Crna Gora - - -

Turcija 44 43 48



STAPKA NA RAST NA BDP - VO ODNOS NA PRETHODNA GODINA

%

2000 2005 2010

EU 27 3.8 2.0 1.9

Republika Makedonija 4.5 4.4 1.83)

Avstrija 3.7 2.4 2.3

Belgija 3.7 1.7 2.3

Bugarija 5.7 6.4 0.2

Kipar 5.0 3.9 1.1


Danska 3.5 2.4 1.3

Estonija 14.0 8.9 2.3

Finska 5.3 2.9 3.6

Francija 3.7 1.8 1.5

Germanija 3.1 0.7 3.7

Grcija 3.52) 2.31) -3.52)

Ungarija 4.2 4.0 1.3

Irska 9.3 5.3 -0.4

Italija 3.7 0.9 1.5

Latvija 6.1 10.1 -0.3

Litvanija 12.3 7.8 1.4


Malta - 3.7 2.7

Holandija 3.9 2.0 1.7

Polska 4.3 3.6 3.9


Romanija 2.4 4.2 -1.9

Slova~ka 1.4 6.7 4.2

Slovenija 4.3 4.0 1.4

[panija 5.0 3.6 -0.1

[vedska 4.5 3.2 5.6


Hrvatska 3.8 4.3 -1.22)

Island 4.3 7.2 -4.0

Crna Gora - 14.7 2.5

Turcija 6.8 8.4 9.0

1) Prekin na serijata 2) Prethoden podatok 3) Prognoziran podatok Izvor: Eurostat, 15 noemvri 2011 g.; Dràven zavod za statistika



BRUTO-DODADENA VREDNOST - ZEMJODELSTVO, LOV I RIBOLOV


po tekovni osnovni ceni i tekoven kurs (% od site dejnosti)

2000 2005 2010

EU 27 2.3 1.8 1.7

Republika Makedonija 10.0 10.5 -

Avstrija 2.0 1.6 1.5

Belgija 1.4 0.8 0.7

Bugarija 13.6 9.1 5.3

Kipar 3.7 2.8 2.3


Danska 2.6 1.4 1.2

Estonija 4.8 3.5 3.5

Finska 3.5 2.8 2.9

Francija 2.8 2.3 -

Germanija 1.3 0.9 0.9

Grcija 6.61) 4.91) 3.31)

Ungarija 5.5 4.2 3.5

Irska 3.1 1.6 1.0

Italija 2.8 2.2 1.9

Latvija 4.6 4.0 4.1

Litvanija 6.3 4.8 3.4


Malta 2.3 2.6 1.9

Holandija 2.6 2.1 2.0

Polska 5.0 4.5 3.5


Romanija 12.1 9.5 6.7

Slova~ka 4.5 3.7 3.9

Slovenija 3.3 2.7 2.5

[panija 4.4 3.2 2.7

[vedska 2.1 1.2 1.8


Hrvatska 6.5 5.0 5.51)

Island 9.0 6.3 -

Crna Gora - - -

Turcija 10.8 10.6 9.4



REALNA STAPKA NA RAST NA BDP PO @ITEL, 2010

1) Prethoden podatok2) Prekin na serijataIzvor: Eurostat, 16 noemvri 2011 g.; Dràven zavod za statistika



PRINOSI NA PÊNIcA


100 kg na ha

2000 2005 2010

EU 27 - - -


Avstrija 44.7 50.3 -

Belgija - - -

Bugarija - - -

Kipar 16.3 17.6 25.01)


Danska 75.8 72.3 -

Estonija 21.3 30.8 27.4

Finska 36.1 37.2 -

Francija 71.2 69.9 70.4

Germanija 72.8 74.7 -

Grcija 22.3 20.8 -

Ungarija 36.0 45.0 -

Irska 94.6 84.2 86.0

Italija 32.0 36.4 -

Latvija 27.0 36.1 -

Litvanija 33.4 37.3 -

Luksemburg 55.8 60.2 -

Malta - - -

Holandija 83.6 86.6 94.11)

Polska 32.3 39.5 39.41)


Romanija 22.9 29.6 28.0

Slova~ka 30.9 42.8 35.1

Slovenija 42.5 47.0 47.6

[panija 31.0 17.7 29.41)

[vedska 59.8 63.4 54.0

Velika Britanija 80.1 79.7 -

Hrvatska 47.5 41.1 36.61)

Island - - -

Crna Gora - - -

Turcija 22.3 23.2 -



ENERGETSKA INTENZIVNOST NA EKONOMIJATA

1) BDP vo 1000 evra so bazna godina 2000Izvor: Eurostat, 15 noemvri 2011 g.; Dràven zavod za statistika

kgoe/1000 evra na BDP

2000 2005 2009

EU 27 187.29 181.00 165.20

Republika Makedonija1) 710.24 680.35 576.16

Avstrija 140.67 153.69 136.24

Belgija 234.77 216.29 205.69

Bugarija 1332.85 1095.63 842.54

Kipar 237.44 213.09 211.54

Republika ê{ka 671.06 612.78 514.09

Danska 114.03 106.99 106.70

Estonija 805.99 616.45 607.04

Finska 248.49 231.29 221.97

Francija 178.88 176.68 164.33

Germanija 166.60 162.83 150.55

Grcija 204.92 186.69 167.88

Ungarija 492.21 444.72 413.48

Irska 135.41 110.99 109.39

Italija 147.60 150.76 140.12

Latvija 440.46 356.09 354.49

Litvanija 576.34 481.16 445.92

Luksemburg 162.99 182.60 151.93

Malta 189.24 210.88 168.29

Holandija 183.20 184.92 173.83

Polska 483.64 430.57 363.72

Portugalija 197.68 207.25 186.50

Romanija 906.05 732.99 576.90

Slova~ka 815.40 681.63 496.57

Slovenija 299.77 284.27 252.28

[panija 196.69 195.04 168.14

[vedska 177.67 168.90 147.88


Hrvatska 336.46 308.87 284.28

Island 343.37 311.11 -

Crna Gora - - -

Turcija 264.62 236.53 257.40

Ovoj indikator pretstavuva odnos pome|u vkupno potrebnata energija i bruto - doma{niot proizvod (BDP).



VKUPNO PROIZVODSTVO NA ELEKTRI^NA ENERGIJA


GWh

2000 2005 2009

EU 27 3 025 559 3 310 620 3 210 027

Republika Makedonija 6 811 6 942 6 828

Avstrija 61 540 66 408 68 989

Belgija 84 012 87 025 91 225

Bugarija 40 924 44 365 42 964

Kipar 3 370 4 377 5 227

Republika ê{ka 73 466 82 578 82 250

Danska 36 053 36 246 36 364

Estonija 8 509 10 205 8 779

Finska 69 991 70 550 72 062

Francija 540 734 576 204 542 345

Germanija 576 543 620 574 592 464

Grcija 53 843 60 020 61 365

Ungarija 35 191 35 756 35 908

Irska 23 977 25 970 28 242

Italija 276 642 303 699 292 641

Latvija 4 136 4 906 5 569

Litvanija 11 425 14 784 15 358

Luksemburg 1 184 4 130 3 878

Malta 1 917 2 240 2 167

Holandija 89 631 100 219 113 502

Polska 145 184 156 936 151 720

Portugalija 43 764 46 575 50 207

Romanija 51 934 59 413 58 016

Slova~ka 31 158 31 455 26 155

Slovenija 13 624 15 117 16 401

[panija 224 472 294 077 293 847

[vedska 145 266 158 436 136 717

Velika Britanija 377 069 398 355 375 665

Hrvatska 10 608 12 459 12 777

Island - - -

Crna Gora - - -

Turcija 124 922 161 956 194 813



LIcA KOI REDOVNO KORISTAT INTERNET


% na lica na vozrast od 16 do 74

2005 2010

EU 27 43 65

Republika Makedonija 15 50

Avstrija 49 70

Belgija 53 75

Bugarija - 42

Kipar 26 50

Republika ê{ka 26 58

Danska 73 86

Estonija 54 71

Finska 62 83

Francija - 75

Germanija 54 74

Grcija 18 41

Ungarija 34 61

Irska 31 63

Italija 28 48

Latvija 36 62

Litvanija 30 58

Luksemburg 63 86

Malta 34 60

Holandija 74 88

Polska 29 55

Portugalija 28 47

Romanija - 34

Slova~ka 43 73

Slovenija 40 65

[panija 35 58

[vedska 76 88

Velika Britanija 54 80

Hrvatska - 51

Island 81 92

Crna Gora - -

Turcija 12 33



DOMA]INSTVA SO [IROKOPOJASNO POVRZUVAWE NA INTERNET


%

2005 2010

EU 27 23 61

Republika Makedonija 1 37

Avstrija 23 64

Belgija 41 70

Bugarija - 26

Kipar 4 51

Republika ê{ka 5 54

Danska 51 80

Estonija 30 64

Finska 36 76

Francija - 67

Germanija 23 75

Grcija 1 41

Ungarija 11 52

Irska 7 58

Italija 13 49

Latvija 14 53

Litvanija 12 54

Luksemburg 33 70

Malta 23 69

Holandija 54 80

Polska 16 57

Portugalija 20 50

Romanija - 23

Slova~ka 7 49

Slovenija 19 62

[panija 21 57

[vedska 40 83

Velika Britanija 32 -

Hrvatska - 49

Island 63 87

Crna Gora - -

Turcija 2 34



STAPKA NA MOTORIZAcIJA, 2009

1) Procenet podatokIzvor: Eurostat, 8 noemvri 2011 g.; Dràven zavod za statistika



DOA\AWE NA TURISTI VO HOTELI ILI SLI^NI OBJEKTI ZA SMESTUVAWE

1) Prethoden podatok Izvor: Eurostat, 14 noemvri 2011 g.; Dràven zavod za statistika

iljadi

2000 2005 2010

EU 27 - - -

Republika Makedonija 398 310 349

Avstrija 19 196 21 438 24 974

Belgija 7 212 7 774 9 373

Bugarija 2 066 3 630 4 061

Kipar 2 515 2 199 2 398

Republika ê{ka 7 495 9 074 9 790

Danska 2 977 3 249 3 535

Estonija 1 118 1 786 2 099

Finska 7 166 7 776 8 799

Francija 96 396 108 098 106 664

Germanija 87 547 92 539 109 022

Grcija 13 604 13 076 -

Ungarija 4 739 5 919 6 2611)

Irska 8 264 - -

Italija 66 760 72 166 79 7881)

Latvija 470 1 034 1 171

Litvanija - 969 1 212

Luksemburg 607 696 -

Malta - 1 128 1 256

Holandija 15 538 16 382 19 225

Polska 7 246 10 528 14 354

Portugalija 9 516 10 629 12 682

Romanija 4 512 5 545 5 889

Slova~ka 1 919 2 447 2 509

Slovenija 1 396 1 652 2 048

[panija 59 283 70 629 81 889

[vedska 13 040 13 832 16 341

Velika Britanija 71 239 69 620 -

Hrvatska 3 532 4 746 4 867

Island 637 873 1 117

Crna Gora - - -

Turcija - - -

Documents

Odgovara - stat.gov.mk · Makedonija vo brojki 3 PREDGOVOR "Makedonija vo brojki" pretstavuva mal statisti~ki godi{nik vo koj preku tabeli i grafikoni se prezentirani podatoci za