1

D-r Risto Ivanovski

OD KOGO POSTANAVME

Bitola, R.Makedonija 2009 godina

2

D-r Risto Ivanovski, OD KOGO POSTANAVME

Adresa: Ul.Mihajlo Andonovski br.6/21 Bitola, telefon: 047/258- 133

CIP-Katalogizacija vo publikacija Mati~na i univerzitetska biblioteka Sv. Kliment Ohridski- Bitola 001 . 94 133 . 2 IVANOVSKI, Risto Od kogo postanavme / Risto Ivanovski. - Bitola : Ivanovski R., 2009. - 256 str; 23 sm.

COBISS.MK-ID 184 32577

3

PREDGOVOR

R.T.Nigmatulin naveduva,Ernst Rifgatovi~ Mulda{ev:1 direktor na medicinski nauki,profesor na univerzitet,direktor na Seruskiot centar za o~i i plasti~na hirurgi-ja...E.R Mulda{ev e zna~ajni ruski nau~nik od svetski glas......E.R.Mildu{ev misli orig-inalno i znae so ednostaven i pristapen jazik da gi izlo`i slo`enite nau~ni problemi. Kn-igata Od kogo sme poteknale ja napi{al so umetni~ki stil, iako vo su{tina e dlaboko na-u~na. Ovaa kniga e interesantna kako za {irokiot krug na ~itateli taka i za specijalisti.

Avtorot vo svojot predgovor naveduva: Jas sum tipi~en nau~en istra`uva~ i cel moj nau~en `ivot e posveten na prou~uvawe na sostavot i biohemijata na ~ove~kite tkiva,vo cel na nivna upotreba kako transplanatati vo o~nata i plasti~na hirurgija. Ne mi odgovara dr-u{tvo na lu|e koi imaat sklonost da razmisluvaat za onastranata, sklonost von~ulnata per-cepcija, ~arobnii{tvo i sli~ni ~udi. Bidej}i sekoj godina vr{am 300 do 400 slo`eni opera-cii, se naviknav rezultatite na nau~nite istra`uvawa da gi procenuvam po konkretni, jasni parametri: o{trina na vidot, oblikot na liceto itn. Pokraj toa, ja sum proizvod na edna ko-munisti~ka zemja i sakal ne sakal, bev vospitan na propaganda na ateizmot i veli~eweto na Lenin, mada nikoga{ iskreno ne sum veruval vo komunisti~kite ideali. Religijata nikoga{ ne sum ja prou~uval. So obyir na se toa, nikoga{ ne sum mo`el ni da pomislam deka }e se bavam so pro-blemite na ustrojstvoto na svetot, antropogenezata i filozofskoto tolkuvawe na religi-jata od nau~na perspektiva. Se po~nalo so ednostavni sekojdnevni aspekti na pra{awa: zo{to nie edni drugite gi gledame vo o~ite ? Kako oftalmolog, toa pra{awe me zainteresiralo. Bidej}i sme po-~nale toa da go istr`uvame, nabrzina sostavivme kompjuterski program koj e sposoben da gi analizira geomteriskite parametri na okoto. Taa oblast na oftalmologijata se narekuva oftalmogemetrija. Ni uspealo da dademe niz dragoceni prilozi za oftalmogeometrija: ide-ntifikacija na li~nosta, odreduvawe na nacionalnosta, dijagnostika na psihi~kite obolu-vawa itn. Ama, kako najzanimlivo se poka`alo toa {to edna{, na osnova na fotografijata na lu|eto site rasi koi postojat vo svetot, sme do{le do srednostatisti~ki o~i. Tie pripa-|aat na tibetanskata rasa. Ponatamu,matemati~ki sporeduvawe na o~ite na drugite rasi so srednostatisti~ki-te o~i, dojdovme do pati{tata na migracijata na ~ove{tvoto od Tibet, koj na zapanuva~ki na~in se slo`uvaat so istoriskite ~initeli. A potoa soznavme deka sekoj hram na Tibet i vo Neapol kako svoja vizit-karta ima nacrtani ogromni neobi~ni o~i. Bidej}i tie o~i gi podvrgnavme na matemati~kata obrabotka po principite na oftalmogeometrija, ni uspealo da go rekonstruirame nadvore{niot oblik na su{testvata koi gi poseduvaat, oblik koj se poka`al kako mo{ne neobi~en. Koj e toa ?, sum razmisluval. Po~nav da ja prou~uvam Isto~nata literatura, ama ne-sum na{ol ni{to sli~no. Vo toa vreme ne sum mo`el ni da predpostavam deka toj portret na neobi~niot ~ovek, koj po sebe }e go nosam po Indija, Nepal i Tibet, }e proizvede na lama i svamija taka jak vpe~atok, deka, viduvaj}i go toj crte`, }e izvikuvam Toa e On ! Vo toa vreme ne sum ni pomisluval deka toj crte` }e postane nit-vodilja kon hipoteti~noto otkri-tie na veli~estvenite tajni na ~ove{tvoto- Genofondot na ~ove{tvoto. (On=Toj, R.I.)

Mislam deka logikata e kralica na site nauki. Vo tekot na celiot moj nau~en `ivot sum go primenuval logi~niot pristap pri razrabotuvawe na novite operacii i novite tra-nsplanati. I vo toj potfat, koga se otisnavma na transhimalajska nau~na ekspedicija so spo-menatiot crte` na neobi~niot ~ovek vo racete, isto taka sum odlu~il za mene da koristam voobi~en logi~en pristap na koj tolku sum naviknal. Hrpa zbrkani svedo{tva koi na toa pa-tuvawe go dobivme od lamite, guruite i svamiite, kako i od kni`evnite i religioznite iz-vori, po~nalo so pomo{ na logikata da se vklopuva vo logi~en niz, i se pojasno nas ne vode-

1 Dr.Ernst Muldaev, Od koga smo postali, Hem, a- Kheya- Neye, Belgrad, 2003: Ernst Mulda{ev Od kogo m

proizo{li ? Aif Print, OLMA PRESS, Moskva, 2002. Copyright 1999. Ernst Muldashev.

4

lo spoznanieto deka na zemjata postoi sistem na o~uvuvawe na `ivotot vo vid na lu|e na ra-zni civilizacii, koi se najduvaat dlaboko pod zemjata, konzervirani so pomo{ na samadija- Genofond na ~ove{tvoto. Isto taka nam ni uspealo da najdeme edna takva pe{tera i da do-biemo svedo{tvo od tn. Posebni lu|e koi tamu odat sekoj mesec.

Kako nam ni pomognal spomenatiot crte` ? Pomognal zatoa{to Posebnite lu|e gle-dale i gledaat pod zemjata lu|e so neobi~na nadvore{nost. A me|u niv postoi i eden koj li-~i na ~ovek od na{iot crte`. Ba{ nego tie so po~ituvawe go narekle On. Koj e On ? Ne mo`am to~no da odgovoram, ama mislam deka On e ~ovek [ambala.

Denes, bez obzir na toa {to sum racionalen nau~nik-prakti~ar, po~nav vo potpolno-st da veruvam vo postoewe na Genofondot na ~ove{tvoto. Do toa me dovela logikata i nau~-niot ~initel. A istovremeno sum svatil deka na{ata radoznalost nema ba{ nekoja golema vrednost, nas ni bilo i dozvoleno da samo zavirime vo golemite tajni, ama probaweto da gi fotografirame konzerviranite lu|e te{ko deka }e uspee vo bliskata idnina. Koi sme pa nie ? Nie sme u{te nerazbirlivi deca vo poreduvawe so najgolemata civilizacija koja po-stoela na Zemjata, civilizacijata na Lemurijancite, koi go sozdale Genfondot na ~ove{t-voto. A pri toa i vlogot e pregolem- Genfondot na ~ove{tvoto bi trebalo da bide praro-ditel na ~ove{tvoto vo slu~aj na globalnata katastrofa ili samouni{tuvawe na postoe-~kite civilizacii na Zemjata.

Pokraj toa, nas ni uspealo da ja svatime smislata na zborot amin2 koj go izgovoru-vame sekoj pat koga ja zavr{ime molitvata. Toj zbor nastanal od takanare~enata posledna poraka SoHm.3 Se vospostavilo deka na{ata, peta civilizacija, i e zatvoren pristapot na znaweto na Onoj Svet i vo toj pogled toj mora samosatojno da se razviva. Po toa mi posta-nalo svatlivo {to e izvorot na znaeweto na takvite posvetenici kako {to se Nostradamus, Blavacka i drugi, na koi im uspealo da go prevladat principot SoHm i da vlezat vo Uni-verzalni informacioni prostor, te. znaewe na Onoj Svet.

Knigata se sostoi od ~etiri dela. Vo prviot del nakratko e izlo`ena logikata na istra`uva~kata misla, koja po~nuva so pra{aweto Za{to edni na drugi im gledame vo o~i-te ? a zavr{uvam so analizata na oblikot na ~ovekot ~ii o~i se nacrtani na tibetanskite hramovi.

Vtoriot i tretiot del na knigata se posvetuva na ~initelite koi gi sobiravme od lamite, guruite i svamite vo tekot na ekspedicijata, a koi voglavno se izneseni vo forma na razgovor so niv. Ama, vo nekoi glavi pravam izzemawe i analiziram literaturni izvori (na Blavacka i drugi), a isto taka odgovoruvam na pra{awata na tipot Koj bil Buda4 i Kakvi civilizacii postoele na Zemjata pred nas ?

^etvrtiot del na knigata e najslo`en i e posveten na filozofskoto osmisluvawe na ~initelite do koi sme do{le. Vo nego ~itatelot }e najde mnogu interesni razmisluvawe za Genfondot na ~ove{tvoto, zagonetkata [ambala i Agarta, za podivenite lu|e, za negativna-ta aura nad Rusija,a isto taka i za ulogata na dobroto,lubovta i zloto vo `ivotot na ~ovekot

Iskreno re~eno, i jas sum se za~udil {to knigata sum ja zavr{il so analiza na takvi na prv pogled ednostavni i prirodni poimi kako {to se dobro, lubov i zlo. Ama, ba{ po taa analiza kone~no sum svatil zo{to site religii na svetot slo`no govorat za va`nosta na dobroto i lubovta. Zapravo po taa analiza po~nav iskreno da ja cenam religijata i da iskre-no veruvam vo Boga.

Sekako deka pi{uvaj}i ja ovaa kniga sum napravil gre{ki. Moi prijateli i sopa-tnici na ovaa ekspedicija (Valerij Lobankov, Valentina Jakovqeva, Sergej Selivestrov, Olga I{mitova, Vener Gafarov) ~esto ne se slo`uvale so mene, se raspravuvale so mene i me ispravuvale. Mnogu nam ni pomognale strani ~lenovi na ekspedicijata- [eskand Ariel, Kiram Budaa~arija (Nepal), doktor Pasri~a (Indija). Sekoj od niv doprinel na na{eo za-edni~ko delo. Bi sakal da im se zablagodaram. Isto taka mo{ne bi sakal da se zablagodaram na Marat Fathlismanov i Anas Zaripov, koi me snabdele so literatura i mi pomognale da analiziram vo periodot dodeka knigata sum ja pi{el.

2 Amin=a min: Man-e, Min-e, Mon-e, Mun-e, za ~ovek, sporedi so makedonski mina=lu|e, samo na Belci.

3 SoHm=so hm=hum=h um...Na mongolskite prostori Belcite pred Mongolite bile milenium godini.

4 Buda od buden.Toa bilo nasledstvo na Vedite so svojot sanskritski jazik.Ovoj bil tn.slovenski jazik.

5

Ama, izleda ovaa kniga tek mi e prva na ovaa tema. Istra`uvawata se prodol`uvaat. DEL I OFTALMOGEOMETRIJA- NOV PAT ZA IZU^UVAWE NA PROBLEMOT NA POTEKLOTO NA ^OVEKOT. Glava 1 Zo{to se gledame vo o~i ? Glava 2 Srednostatisti~ki o~i. Patevi na migracija na ~ove{tvoto po svetot. Glava 3 ^ii o~i se nacrtani na tibetanskite hramovi ? (Knigata, R.I.) Im e posvetena na moite roditeli. Glava 1 ZO[TO SE GLEDAME VO O^I ? Iman eden prijatel. Se preziva Qubanov. Po priroda, Juri Qubanov e srame`liv,

zatoa vo tekot na razgovorot ~esto ja navednuva glavata i gleda pod. Edna{, bidej}i vo sti-caj na okolnosti sum prisustvuval na eden negov neugoden razgovor koj se odnesuval na `eni-dba, vnimanieto mi go privlekla re~enicata koja mu ja izgovorila devojkata, negovata iz-branica:

- Pogledaj me vo o~i, Jura ! Za{to gleda{ vo pod, se krie{, {to li ? Zo{to taa da bara da go pogleda Qubanova vo o~i ? mi se javila neo~ekuvana misla.

Sigurno vo negoviot pogled saka da pronajde toa {to toj ne rekol so zborovite... ^ove~ki pogled Dodeka rabotev kako o~en lekar, sekojdnevno sum gi gledal lu|eto vo o~ite. I sekoj

pat bi primetil deka niz o~ite na sogovornikot sme vo sostojba da primime edna dodatna informacija.

I vo praksa, lu|eto ~esto govorat: strav mu e vo o~ite, taga vo o~ite, radost vo o~ite itn. Ne se pee slu~ajno vo poznatata pesma: Tie o~i se preku pat...5

Kakva informacija mo`eme da primime od o~ite ? Vo literaturata ne sum na{ol istra`uvawe za toa pra{awe. Da bi odgovoril na toa pra{awe, gi obaviv slednite dva ek-sperimenti.

Gi zamoliv dva visokoobrazovani lu|e da sednat eden nasproti drug i da razgovaraat, neprekinato gledaj}i mu edniot na drugiot vo nozete. Ako se razgovaralo za suvata analiza bilo {to so malo emocii, me|u sobesednicite doa|alo do razbirawe, mada dvata se ~ustvuva-le nelagodno, bidej}i sakale da pogledaat vo o~i na sobesednikot. Ama, koga bi navel raz-govor na emocionalna tema, razgovor vo polo`bata gledame eden vo drug vo nozete za is-pra{anite postanalo nepodnosliv.

- Moram da ja proveruvam ispravnosta na negovite tvrdewa po negovite o~i- rekol eden od ispitanicite.

Vo polo`ba gledame eden vo drug vo o~i dvata ispitanici se ~ustvuvale prijatno pri razgovorot i dobro me|usebno se razbirale, kako vo razgovorite na emocionalna, taka i na tema so mala emocija. Od toj eksperiment sum zaklu~il deka taa uloga na dodatna infor-macija, koja ja dobivame od o~ite na sogovornicite, e prili~no zna~ajna.

Vtoriot eksperiment se sostoel vo toa {to sum zel fotografija na poznati glumci, politi~ari i nau~nici i gi isekol na tri dela: ~elni del, o~ni del i usen del na liceto. Me|u fotografiite bile i fotografii na Ale Puga~ova, Mihailo Gorba~ov, Oleg Dalja, Arnold [varceneger, Albert Ajn{tajn, Sofija Rotar, Vladimir Visocki, Leonid Bre`-wev i drugi poznati li~nosti.

5 Vo knigava ima sliki...crte`i...Bidej}i jas sum od generacijata so partalna topka, niv }e gi nema.

Me|utoa,Makedoncite vo starata era imale parna ma{ina i duri na komjuterot tvorec bil Makedonec. Isto taka, le~ele so trevi, so babin prde{ (tu{ajka...) nemalo infekcii, so mo~ka..., iz~ezna po 1950 g.

6

Po toa zamoliv sedum lu|e nezavisno eden od drug da odrede koj e koj po ~elniot del na lice. Site ispitanici pogre{ile, a samo vo edniot slu~aj po specifi~niot vroden beleg pogodile deka toa ~elo pripa|a na Mihail Gorba~ov.

Isto taka zbunetite bile pri probaweto da odredat koj e koj po vili~niot del. Samo eden od niv sedum ja prepoznal ustata na Bre`wev, smeej}i se na toa {to svoevremeno za cel `ivot zapamtil kako toj se qubel.

Po o~niot del na liceto ispra{anite vo pogolem broj slu~aevi mo`ele da odredat koj e koj, iako ne sekoga{ smetsto. Toa e Bre`wev, toa e Visocki, toa e Puga~ov... govorele ispra{anite, posmatraj}i go o~niot del na liceto. Od nekoj razlog, na site im bilo te{ko da pogodat koja e Sofija Rotar.

Na osnova na toj eksperiment ja iznesov pretpostavkata da ba{ od o~niot del na li-ceto dobieme maksimalna informacija da ja odredime li~nosta.

Kakva toa informacija dobivame od o~nite oblasti na liceto ? Poznato e deka ~o-ve~kiot pogled raboti kako skener; o~ite pri gledawe vr{at mikrodvi`ewa, taka da nas po-gled vertikalno i horizontalno premunuva preku objektot na posmatrawe. Ba{ toa {to pri gledawe dobivame skenirana informacija nam ni ovozmo`uva da go ispitame obemot, gole-minata i mnogu detalji na objektot.

Pri skenirawe na o~nata jabol~ica ne mo`eme da dobieme mnogu informacii, zatoa {to kaj o~nite jabol~ici,kako anatomski organ, se vidlivi samo ~etiri zna~ajni parametri: belwa~a, okrugla providna ro`wa~a, zenica i boja na du`icata. Tie parametri ne se menu-vaat vo zavisnost od raspolo`enieto.

Od toa sme zaklu~ile deka nie so pogledot snimame skenirana informacija za cela o~na oblast na liceto, a tuka spa|aat kapacite, obvrite, nos i aglovi na o~ite. Tie parame-tri na okoto go so~inuvaat slo`ena geometriska konfiguracija, koja stalno se menuva vo za-visnost od raspolo`enie na ~ovekot (emocija, bol itn.).

Ottamu sum go izvel zaklu~okot deka nie se gledame vo o~i da bi gi posmatrale pro-menite na geometriskite parametri na oblasta na liceto okolu o~ite.

Taa skenirana oftalmogeometriska informacija se prenesuva niz o~ite do mozo~-nite centri ispod korata vo koi se obrabotuvaat. Ponatamu obrabotkata na skeniranite in-formacii se prenesuva vo korata na golemiot mozok vo oblik na sliki, spored koi presudu-vame za sobesednikot.

Kakvi se toa sliki ? Pred se, bi trebalo da se istakne emocijata (strav, radost, in-teres, ravnodu{nost itn.) koi sme vo sostojba da gi zapazime vo o~ite na sogovornikot. Po o~ite nie mo`eme da ja pogodime nacionalnosta6 na sogovornikot (Japonec,Rus,Meksikanec7 itn.). Mo`eme da zapazime i nekoi mentalni karakteristiki: voqa, pla{livost, dobrota, zloba itn. I na krajot, o~igledno, spored skeniranata oftalmogenetska informacija leka-ri go odreduvaat takanare~eniot habitus (nadvore{ni op{ti izgled-prim. prev.) na obole-niot- op{t vpe~atok za sostojbata na oboleniot ili za dijagnozata na bolesta.

Dijagnozata na bolesta po nadvore{niot izgled na ~ovekot posebno bila raspro-straneta me|u okru`nite lekari vo minatiot vek, koga nemalo dobri dijagnosti~ki aparati vo bolnicite. Mesnite lekari posebno go obu~avale svojot pogled da, samo osmatraj}i go pa-cientot, bi mo`ele smesto da postavat pravilna dijagnoza.

- Ti, prijatele, ima{ turbekuloza- bi rekol mesniot lekar, samo pogleduvaj}i vo o~i na ~ovekot.

I jas, bidej}i sum lekar, sum se ~udel kako nekoj mo`e to~no da ja odredi dijagnozata i sostojbata na bolesnikot samo pogleduvaj}i go. Pri toa, kako po pravilo, toj gleda vo o~i-te na bolesnikot, ne obavuvaj}i kompleten pregled.

Tie posmatrawa poka`ale deka nau~nite prou~uvawa na promenlivosta na o~nite oblasti na liceto mo`e da bide dragoceno za re{enie na mnogu problemi (dijagnostika na psihi~kite bolesti, objektiven test na podobnost za odredena profesija). Ama, na koj na~in mo`eme da ja prou~ime taa oblast na liceto ?

6 Prva nacija bila francuskata i toa na krajot na 18 vek.Pak, Germanskata nacija bila samo od 19 vek...

7 Japoncite se so okolu 40% krvna grupa A na Belci, a Meksikanci ima Belci i Indijanci (Mongoli).

7

Mene mi uspealo da gi zainteresiram negolema grupa na nau~nici- istra`uva~i i nie so toa so po~etniot sistem izvr{ivme ispituvawa na golem broj od 1500 lu|e.

Pretpostavuvaj}i deka ~ovekoviot skenira~ki pogled ja snima geometriskata info-rmacija od o~nata oblast na liceto, napravivme kvalitetni fotografii na tie oblasti i se potrudivme spored niv da go odredime principot na geometriskata obrabotka na o~niot ot-vor, obvri, kapaci i nosnici. Ne{to sme uspeale, ama geometriskite parametri koi voop-{tuvaat ne gi otkrivme.

Po~navme da fotografirame na slajdovi i se potrudivme da go najdeme toa {to sme go barale projektiraj}i slajdovi so golemi zgolemuvawa na yid. I povtorno ne uspeavme- vo-op{tuvaj}i gi geometriski parametri ne gi najdovme.

Ponatamu sme go na{le komjuterskiot program koj nas ni ovozmo`uval crte`ot na o~nite oblasti na liceto da go preneseme na ekran i po~navme taa oblast da ja analizirame so pomo{ na poseben program. Toj na~in se poka`al najpogoden, bidej}i bilo mo`no najto-~no da se o~itaat geometriskite parametri na o~nite oblasti na liceto i gi memoriravme vo kompjuterot. Ama, povtorno, voop{tuva~kiot princip ne bil najden.

Duri na nekoe vreme ja obustavivme rabotata: otstapuvaweto na geometriskite fi-guri bilo krajno zamorno i tie mo`ele da se poredat vo relativni broevi, {to ne dozvolu-valo da se podvrgni na statisti~ka obrabotka. Se pribli`uval krajot na taa nau~na idea.

Ama, edna prilika, na sre}a, sum zaprimetil zanimliva rabota koja ne prv pogled ne e povrzana so potrebite na nau~nata oftalmogeometrija. Pregledav petogodi{no devoj~e. Toa sedelo vo kriloto na majkata stara dvaeset osum godini. Majkata ja nagnala glavata kon liceto na }erkata {epotej}i i vo uvoto, mi pomogala da gi pregledam nejzinite o~i. Preki-nuvaj}i go posmatraweto na o~noto dno, ja podignav glavata i ja poglednav majkata i }erkata zaedno. Vo toj mig vnimanieto mi go privlekla ~initelot deka ro`wa~ata na majkata i }er-kata bile ednakva golemina, iako edno telo bilo znatno pomalo od drugoto. Zo{to golemi-nata na ro`wa~ata kaj niv e ednakva ? Zar ne, po logika na stvarta, kaj maloto devoj~e ro`-wa~ata bi trebalo da bide pomala otkolku kaj majkata ? pomisliv.

Sokrivaj}i ja svojata radoznalost, go zavr{iv predgledot na devoj~eto, ja postaviv dijagnoza, go napi{av zaklu~okot i ja odrediv operacijata. Naredniot pacient ve}e stoel na pragot na mojot kabinet. Ne e li i kaj ovoj odrasnat pacient goleminata na ro`wa~ata ista kako i kaj taa devoj~e ? sum mislel jas, i potsetuvaj}i se na o~ite na devoj~eto, gi posmatrav o~ite na pacientot.

Dimenzijata na ro`wa~ata se poka`ale identi~ni. Toga{ ne sum mo`el da se vozd-r`am i ja zamoliv sekretarkata da pojde po klinikata i da sobere dvaeset lu|e so razli~na vorast, rast i polovi. Koga se sobrale, go zedov oftalmoskopot i im pregledav vo o~ite upo-trebuvaj}i gi ednite so drugite. Zamislite, dimenzijata na ro`wa~ata na site lu|e, neza-visno od vozrasta, visinata i te`inata se podudirale.

^udno, mislev, e ~ustvo, deka dimenzijata na ro`wa~ata e konstantna na ~ove~kiot organizam- kako da e apsolutna edinica mera vo organizmot !

Pokraj mene sedela na{a lekarka-hirurg, Venera Galimova- si}u{na ubava `ena. Gi pogledav nejzinite stapala i ja zapra{av:

- Venera, koj broj ~elo nosi{ ? - Trieset pet. Zo{to ? - A jas ~etirieset tri. Slu{aj, dojdi da se pogledame vo ogledaloto ! Prijdovme do ogledaloto: dva para o~i so ro`wa~i ednakva golemina gledale vo nas. Zanimlivo, mislev, Vo ~ove~kiot organizam site dimenzii se relativni: dol`ina-

ta na rakata se razlikuva, goleminata na stapaloto se razlikuva, razmerite na liceto se ra-zlikuva, razmerite na trupot se razlikuva, stomakot kaj nekoj e golem, kaj nekoj plosnat, pa duri i razmerite na mozokot i vnatre{nite organi (xiger, `eludec, drobovi i dr.) kaj ra-znite lu|e se razlikuvaat. A vidi, goleminata na ro`wa~ata e ednakva ! Ne li nekoj nau~nik toa ve}e go zaprimetil ?

Ja prou~iv specijalisti~kata literatura, ama nikakov pomen za toa ne sum na{ol. Ponatamu, organizirav masovno merewe na pre~nikot na ro`wa~ata so pomo{ na specijalen hirur{ki {estar pod operacioniot mikroskop vo poreduvawe so merite {irina na dlanki-te na racete i stapalata na nozete. Sostavivme varijacioni redovi, gi podvrgnavme na stati-

8

sti~ka obrabotka i otkrile deka pre~nikot na ro`wa~ata vo poreduvawe so razmerite na dlankite i stopalata e apsolutna konstantna i iznosi 10 + - 0,56 milimetri.

Dimenzijata na o~nata jabol~ica (uzdu`na osa na okoto) merena so ultrazvukot, kako se poka`alo, postepeno se zgolemila od roduvawe i tek vo 14.-18. godini ja dostignuva svoja-ta sredna golemina od 24 mm. Pre~nikot na ro`wa~ata malku se zgolemila od roduvaweto do ~etvrtata godina, a od toa doba postanuva konstantna. To est, zgolemuvaweto na dimenzijata na o~nata jabol~ica ja preminuva promenata na dimenzijata na ro`wa~ata vo tekot na rast-ot. Zatoa kaj malite deca o~ite izgledaat pogolemi otkolku kaj ostanatite.

Zo{to pre~nikot na ro`wa~ata e konstantna ? Te{ko mo`am da odgovoram na toa pra{awe. Ama, taa apsolutna golemina vo ~ove~kiot organizam mo`e da se upotrebi kako edinica mera, posebno za oftalmogeometriski potrebi.

Pomislata deka konstantnata dimenzija mo`e da postane oslonuva~ za najduvawe na osnovnite oftalmogeometriski parametri mi se javila ve}e koga po prv pat go zaprimetiv ~initelot deka dimenziite na ro`wa~ite se ednakvi. Ama, taa misla kone~no se u~vrstila tek nakon {to gi zavr{ivme statisti~kite istra`uvawa i nastojuvawa da gi konstrirame geometriskite figuri na o~nite oblasti na liceto zemaj}i ja vo obyir konstantata na ro`-wa~ata.

Vo toa vreme, mi dojde vo poseta glavniot ginekolog na gradot Ufe. ^vrstinata na negovata nadvore{na pojava ne predizvikala sumlivost. Visokiot rast, golemiot stomak, og-romo ovalno lice obrasnato so brada so visoko ~elo. Gotovo istovremeno so nego vo moj ka-binet vleze mojata operaciona medicinska sestra- Lena Voronina, ubava, mila, sitna devo-jka. Liceto na glavniot ginekolog i Lena Voronina tolku se razlikuvale, da, bidej}i toa go zapaziv, im predlo`iv da bidat eksperimentalni uzorci za oftalmogeometriski kompjuter-ski sliki. Ako nivnite lica tolku se razli~ni mislev, po {to im se razlikuvaat o~ite ?

Gi vnesovme slikite na licata na glavniot ginekolog i Lena Veronina vo memorija-ta na kompjuterot, a dodadovme i sliki na liceto na ~etirinaestogodi{noto de~ko, sin na na{ata sorabotni~ka Olga I{mitova. Po toa pristapivme na analizata na geometriskite figuri koi se dobivaat koga se prodol`at tangentite na gornite i dolnite kapaci. Dobivme dva ~etvoroagli- golem (presek na tangetata na nadvore{nata krivina na kapacite) i mal (presek na tangetata na vnatre{nosta na krvnite kapaci). Oblikot i dimenzijata na taa dva ~etvoroagli kaj site ispitani indivuidui se poka`ale potpolno razli~ni, ama razmerite na dvete ro`wa~i koi na crte`ot se najduvale vnatre na golemiot ~etvoroagli bile sovr-{eno ednakvi. Ottamu se javila ideja da go upotrebime pre~nikot na ro`wa~ata kako edini-ca mera za matemati~ka analiza na maliot i golemiot ~etvoroaglovnik, kako i nivniot od-nos.I toa, vo kraen ishod, ovozmo`ilo da gi izrazime matemati~kite karakteristiki na tie ~etvoroaglovi vo oblik na edna~ina, ~ie re{enie go davalo brojot koj e karakteristi~en za oftalmogeometrija na osobata koja se ispituva.

Koga e presmetana spomenatata oftalmogeometriska cifra na glavniot ginekolog, Lena Voronina i ~etrnaesetgodi~niot de~ko, se poka`alo deka taa kaj site e razli~na. Gla-vniot ginekolog imal cifra 3474, Lena Voronina 2015, a de~koto 2776.

Da li e mo`no karakteristikite na golemiot i maliot ~etvoroagla da se dovede vo vrska so crtite na liceto na sekoj ~ovek ? Go razlo`ivme liceto na glavniot ginekolog, pr-estavuvaj}i go vo vid na kombinacija na geometriski figuri. Isto napravivme i so liceto na Lena Veronina i de~koto. Ponatamu, probavme da najdeme matemati~ka zavisnost na ko-mbinacijata na geometriskite figuri koi gi opi{uvaat crtite na liceto od geometriskite karakteristiki na dvata ~etvoroagla. Taa zavisnost se javuvala dovolno jasno, taka da sme uspeale na osnova na ~etvoroaglovite na glavniot ginelog da gi rekonstruirame osnovnite crti na negovoto lice, koe vo princip li~elo na original. Isto uspeavme i so licata Lena Voronova i de~koto.

Op{to zemeno, svativme deka sme uspeale da go otkrieme op{tiot princip na reko-nstrukcijata na liceto spored geometriskite karakteristiki na o~ite.

Vo ponatamo{nata rabota, na materijalot na 1500 ispitanici, gi preciziravme pri-ncipite na rekonstrukcija na liceto spored geometriskite karakteristiki na dvata ~etvo-roagla. Ama, ne mo`elo da se postigni nekoja golema to~nost. Zo{to ? Rabotata e vo toa {to nie imame 22 oftalmogeometriski karakteristiki, a spomenatite ~etvoroaglovi pre-

9

stavuvaat samo dve od niv. Istovremenata matemati~ka analiza na site 22 parametri se po-ka`ale tolku komplikuvana, da vo toa ne se vpu{tivme.

[to pove}e, site tie 22 parametri stalno se menuvaat vo zavisnost ~ustvoto, zdra-stvenata sostojba, bolesti i sli~ni faktori.

Kakva ogromna sposobnost na presmetuvawa moraat da imaat negolemi nervni jazli ispod korata na ~ovekoviot mozok, koj gi obrabotuva oftalmogeometriskata informacija ! Pa ipak tie se sposobni migovito da ja obrabotat taa slo`ena informacija i prenesat na korata na golemiot mozok vo vid na sliki, ~ustva i sli~ni percepcii, iako dimenziite na tie nervni jazli (okolu 1 sm) se nesporedlivo mali od dimenziite na sovremenite kompju-teri. Navistina, golem e Bogot8 koj sozdal takvo kompjutersko sovr{enstvo na mozokot !

A nie sme bile vo sostojba matemati~ki da obrabotime samo dva postoej}i 22 para-metri ! Ama, duri i toa negolemo matemati~ko dostignuvawe ve}e ni ovozmo`ilo so dovol-no ubeduvawe da ka`eme deka oftalmogeometriskite parametri na sekoj ~ovek se strogo in-dividualni i prestavuvaat nekoj vid vroden beleg. Toj oftalmolo{ki vroden beleg stalno se menuva vo zavisnost od promena na ~ustvoto i sli~ni faktori, ama vo op{ti crti ja ~uva svojata vrodena individualnost.

Istovremeno, individualnite oftalmogeometriski parametri se povrzani so geome-triskite karakteristiki na crtite na liceto, pa duri i nekoi delovi na teloto, pa zatoa e mo`no da se rekonstruira oblikot na ~ovekot vo pribli`ni crti na osnova na geometriski-te karakteristiki na o~nite oblasti na liceto. Ba{ zablagodaruvaj}i na toa, gledaj}i go ~ovekot vo o~i, mo`eme da zaklu~ime ne samo za o~ite, tuku za mnogu pove}e raboti.

I na krajot, edinstvena konstanta na ~ove~kiot organizam, pre~nik na ro`wa~ata, koja vleguva vo oblasta na oftalmogeometriskata {ema, kako da sugeriraat da taa i presta-vuva edinica mera vo aftalmogeometrijata.

Vo o~ite se odr`uva gotovo se {to se slu~uva vo organizmot i vo mozokot i toa se mo`e da se prati so promenite navedeni na 22 (a mo`da i pove}e) parametri na o~nite obla-sti na liceto. Vo idnata aftalmogeometrija kone~no }e bide dobro prou~eni i re{eni mno-gu problemi na medicinata i psihologijata. Samata priroda nas na toa ne naveduva.

Pogledot, koj deluva kako skener, gi snima informaciite od o~nite oblasti na li-ceto, na koe so pomo{ na malite dvi`ewa na kapacite, obrvite, o~nite jabol~ici i ko`ata gi odr`uvaat na{ite ~ustva, a isto taka i vidlivata individualnost na sekoj ~ovek. Nie vzaemno se gledame vo o~ite zatoa {to od o~ite (poto~no, od o~nite oblasti na liceto), do-bivame dodatna informacija za ~ove~kata individualnost i nejzini promeni vo oblik na ~u-stva i oseti.

Na~ini na primeni na oftalmogeometrijata. Na krajot, gledaj}i se vo o~i, nie mo`eme isto taka da dobieme i informacija na te-

lepatski karakter. A ako navistina e taka, ne smee da se prenebregni priemot na geome-triskite informacii od o~nite oblasti na liceto.

Prakti~nata upotreba na oftalmogeometrijata mo`no e da se podeli na nekolku ob-lasti: identifikacija na osobata, rekonstrukcija na izgledot na ~ovekot, odredeni menta-lni karakteristiki na li~nosta, dijagnostika na psihi~kite obolewa, dijagnostika na tele-snite obolewa, odreduvawe na narodnosta9 i...prou~uvawe na poteklo na ~ovekot.

1. [to se odnesuva na identifikacijata, ve}e dobivme dovolno ubedlivi ~initeli, da ve}e pri prou~uvawe na dva (od dvaeset dva) oftalmogeometriski parametri na li~nosta na ~ovekot se opi{uva so precizen broj, koj e karakteristi~en samo za nego. Statisti~kite ispituvawa poka`ale deka toj individualen broj dovolno to~no se povtoruva pri povtore-nite kompjuterski oftalmogeometriski skenirawa, odnosno, toj e karakteristi~en za dade-nata osoba. Mislam deka to~nosta na individualniot oftalmogeometriski broj }e se zgo-lemi kako bi se zemalo vo obyir pove}e oftalmogeometriski parametri.

8 Belcite imale pove}e bogovi, Crncite eden bog. Ovie `iveele na razli~no genetsko-geografsko po-

dra~je. Ednobo`estvoto po~nalo vo Egipet, kade `iveele Belci i Crnci, i toa so Ehnaton=Egnaton=e gnat on: gnat=gonat i so nego se zavr{ilo. Pa sledi Mojsi=moj si.I vo Mesopotamija `iveele dve rasi. 9 Me|u tn.narodi postoi samo genetsko-geografska oddale~enost.Belcite bile eden narod so eden jazik

10

Mo{ne e va`no pri kompjuterskite oftalmogeometriski skenirawa vo cel identi-fikacija na li~nosta da koristime spokojna, uravnote`ena sostojba na osobata koja se ispi-tuva, kako maksimalno bi se izbegnalo vlijanieto na emocionalniot fon.

E poznato deka postoi dva osnovni na~ini indetifikacija na li~nosta: fotografi-rawe na liceto i zemawe na otisoci na prstite. Oftalmogeometriskata identifikacija mo-`e da bide dopolnitelen na~in, i taa se poka`uva korisna vo slu~aevite koga ~ovekot go promeni svojot nadvore{en izgled i gi izbri{i otisocite na prstite. Policijata, vojskata, bankarstvoto, sigurno }e bidat oblasti na idnata primena na oftalmogeometriskata iden-tifikacija na li~nosta.

2. Rekonstrukcijata na izgledot na ~ovekot na osnova na oftalmogeometrijata nie,se vo se, sme ja primenale samo na nekolku lu|e. Ama, principot na rekonstrukcijata so toa ne bil pomalku precizno odreden, i e postignata zadovoluva~ka sli~nost na rekonstruiraniot oblik i vistinskata osoba.

Oftalmogeometriskoto odreduvawe na mentalnite karakteritiki na li~nosta mo`e da se poka`e svrsishodno, na primer, za izbor na profesionalen pilot, kosmonaut, hirurg i dr. Testiraweto koe vo praksa se primenuva e subjektivno (te. zavisi od testiraniot), a ne objektivno.

Da bi go prou~ile toa pra{awe, izbravme lu|e so sna`no izrazeni sledni osobini: so voqa, pla{livost, dobrota, zloba. Vo sekoj slu~aj vlegle po 6 lu|e. Vo grupata voqa, na primer, vlegle lu|e za koi dobro znaevme da tie vistina ja imaat taa osobina. Ist slu~aj i za grupata pla{livost, dobrota i zloba. Oftalmogeometriskata procena e izvedena na osnova na spomenatite dva ~etvoroagla- golemiot i maliot. Od toa go zaklu~ivme slednoto.

Kaj lu|eto so izrazena voqa golemiot i maliot ~etvoroagli bile ednakokraki, po aglovite li~ele eden na drug, a maliot ~etvoroagol prili~no ravnomerno vleguval vo ram-kite na golemiot ~etvoroagol.

Koga lu|eto koi ja so~inuvale grupata pla{livi golemiot ~etvoroagol bil nalik na troagol so osnova dolu, a maliot ~etvoroagol isto taka po oblik li~el na troagol, ama ~ija osnova e svrtena napovisoko. Razlikata me|u grupite pla{livi i voqa bila tolku iz-razita da ne bila potrebna nikakva statisti~ka potvrda.

Koga lu|eto od grupata dobri golemiot ~etvoraogol li~el na romb postaven na agol. Maliot ~etvoroagolnik isto taka imal oblik na romb, postaven na agolot, i prili~no pravilno bil smesten vnatre vo golemiot ~etvoroagolnik.

Vo grupata zlobni bilo mo`no da se primeti deka golemiot ~etvoroagolnik bil umereno splosnat i relativno tesen, a maliot ~etvoroagol poprimal oblik na troagol po-staven na vrv. Karakteristikata na grupata dobrota i zloba isto taka bile mo{ne razli-~ni.

Na kraj, sprovedenoto istra`uvawe ne mo`e da se smeta zavr{eno i ne se odlikuva so golema preciznost, imaj}i vo vid negolemata grupa ispitanici. Ama, tie ~initeli se mo-{ne interesantni od slednite razlozi. Prvo, se steknuva vpe~atok deka lu|eto koi imaat voqa pred se se dobri. Drugo, pla{livite lu|e imaat sklonost kon zlobost (ednakvi mali troaglovi) i obratno: zlobnite lu|e ~esto se pla{livi.10

Naravno, postoi mnogu preminlivi oblici pome|u voqata, pla{livosta, dobrota i zlobata, koi mo`at oftalmogeometriski da se izmerat. Isto taka e mo`no da se izmerat i drugi ~ovekovi mentalni karakteristiki.

4. Objektivna analiza na ~ove~koto ~ustvo i oset zasega ja sprovedovme samo povr-{no. Ama, ve}e i prvite rezultati koi gi dobivme se poka`uvaat mo{ne zanimlivi.

[to se toa ~ustva ? Toa e qubov, negoduvawe, lutina, zadovolstvo i mnogu drugi. Pe-snicite i pisatelite go opi{uvale ~ove~koto ~ustvo. Ama, lekarite retko obra}ale vnima-nie na ~ustvo pri le~ewe na bolestite, iako emocionalniot element sekoga{ postoi vo obo-leniot organizam. Vo narodot se govori deka majkata mo`e da go izle~i deteto so svojata qubov.

10 Skiptarite, od skiptar=`ezlo=stap so orel, se pla{livi. Tokmu zatoa tie ubivaat zad grb, nepri-

jatelot niv da ne gi vidi. Sledi tie da se zlobni. Nivnite zlo~ini se gledaat vo poslednite vekovi, a i vo 21 vek. Tie imaat mno{tvo odliki na Arnautite, so mongolski poteklo, a s do denes se krvolo~ni...

11

Zar ne bi moglo, na primer oftalmogeometriski da se izmeri stepenot na zaqubeno-sta, ili stepen na revoltiranost na nekoja osoba ? Mislam deka toa naskoro }e bide mo`no vo onaa mera vo koja vo kompjuterskite analizi bidat vklu~eni pogolem broj na oftalmoge-ometriski parametri. A vo ovoj mig, koga sme vo sostojba da izlo`ime na analiza samo 2 od 22 parametri, takvite istra`uvawa se odlikuvaat so golema nepreciznost.

Osetite (bol, slabost, priliv energija itn.) poto~no se merat ve}e na osnov na dvata navedeni parametri. Ama, da se sprovede konkretno istra`uvawe so statisti~ka analiza, nemalo dovolno inicijativi: cel na{ centar e hiru{ka klinika i najpove}e napori se vlo-`uva vo razrabotuvawe i izvr{uvawe na operacii.

Ipak, mo`eme da ka`eme deka oftalmogeometriskata analiza na ~ustvata i osetot mo`e da otvori novi prespektivi ne samo vo medicinata, tuku i vo drugite oblasti na na-ukata. Taa mo`e posebno da bide korisno za psihologijata: sigurno psihologijata na idni-nata }e vladee so matemati~ki oftalmogeometriski metodi.

5. Dijagnostikata na psihi~kite oboluvawa sme ja oprobale na nekolku bolesnici so dijagnoza {izofrenija. [to se odnesuva na parametrite na golemiot ~etvoroagol, ne naj-dovme nekoi tipi~ni crti. Ama, kaj site posmatrani {izofreni~ari maliot ~etvoroaglo-vnik nastojuval da poprimi oblik na troagol so postaven vrv nadolu.

Ama, naravno, ne mo`e da se postavi dijagnoza {izofrenija samo na osnova na izme-na na maliot tragol. E neophodno da se prou~i pogolem broj oftalmogeometriski parame-tri, za ~ie e prili~no specifi~na izmenata, duri e potrebna slo`ena matemati~ka obrabo-tka.

Po moe mislewe, perspektivata na dijagnostikata na psihi~kite oboluvawa na osno-va na oftalmogeometrija e prili~no dobra. Rabotata e vo toa {to sovremenite psihijatri koristat izrazito subjektivni metodi na dijagnostika, zasnovani na lekarovoto subjektivno tolkuvawe {to odgovara na postavenite dijagnosti~ki pra{awa. Subjektivizmot vo taa ob-last dovel do tamu da po celiot svet se {irat pretpostavki za vistinosta i nevistinosta na nali~jata na psihi~kite bolesti (prisetite se na stalinisti~kite represii ili mnogu kri-minalni dela). Pronajduvaweto na oftalmogeometriskite metodi ovozmo`uva da se dobie dodatna objektivna informacija, {to e znatna pomo{ pri dijagnostikata na psihi~kite bo-lesti.

Dijagnostikata na somatskite (telesni) bolesti gi sprovedovme na primer 4 bole-snici so ciroza na xigerot i 4 bolesnici so zapu{en karcinom. Kaj obolenite od karcinom ne mo`evme da najdeme nikakvi specifi~ni promeni na golemiot i maliot ~etvoroagol, pa zatoa nema smisla da se govori za dijagnostika na rakot, pogotovo ne vo raniot stadium.

Ama, zatoa kaj obolenite od ciroza na xigerot uspeavme da utvrdime da maliot ~e-tvoroagol se pretvoruva vo troagol postaven so vrvot nadolu. Da li e toa dijagnosti~ki znak na ciroza ne xigerot ? Sekako deka ne e. Sli~nost na maliot ~etvoroagol so troagolot sme zaprimetile i kaj obolenite od {izofrenija, kaj lu|eto so zloben karakter (setete se na grupata zlobni) i kaj pla{livite lu|e (grupa pla{livost). Ajde da razmislime za toa ! Voop{te kaj niv lu|eto poka`uvaat deka e prisuten trend: telesna bolest (ciroza na xiger-ot), du{evna bolest ({izofrenija) ili negativna mentalna karakteristika (pla{livost, zloba).11 Od toa bi mo`elo da se pretpostavi deka maliot ~etvoragol prestavuva indikator na negativni psihi~ka energija.

Vo vreme dodeka se bavev so toa, ne sum znael deka vo osnova na drevnite isto~ni me-todi na le~ewe (le~ewe so vnatre{na energija) le`i osloboduvawe na organizmot od nega-tivni psihi~ki energii. Toga{ ne mo`ev ni da pretpostavam deka qubovta i somilosta, koi

11 Koga stanuvav vo Studenski Stiv Naumov- Skopje, na site studenti vo Klubot ni predava{e prof.

Buqan po sudska medicina. Toj istaknuva{e, koga ubiva Makedonec, toj toa go pravi kako vitez. Toj pr-ed da izvr{i ubistvo, na `rtvata pred da go ...ubie, toj nego mo dovikuva. Zna~i, toj na `rtvata mu dava mo`nost, toj da se odbrani. Naprotiv, koga ubiva Albanec, toj kako stra{livec i kukajci ubiva zad grb, bez toj na `rtvata da mu dade pravo toj da go vide svojot ubiec. Makedoncite kako vitezi se borat koga se i pomalku od neprijatelot. Albancite se mo}ni samo koga se samo vo mnozinstvo. Pri edna ek-spedicija niz Amazonija, Belcite niz rekata Amazon na svojot ~amec ka~ile Indijanec...Se dodeka tie bile pomalku, tie bile mirni...Ima indijansko pleme ^erokez, so zna~ewe kratok no`, a 5/6 od Arna-utite naseleni po Krimskata vojna me|u Vrawe i [arplanina bile ^erkezi: 1/6 bile Tatari;Mongoli.

12

tolku se propovedaat na Istok,12 se protiv otrov ne samo za zloba i stra{livost, tuku i za pojava na bolestite. I kone~no, vo toa vreme ni vo sonot ne sum mo`el da sonuvam deka os-loboduvaweto na teloto od negativnata energija mo`e da se dovede do takov ~ud kako {to e samadi- konzervirawe na `ivotot na ~ove~koto telo so o~uvuvaweto na `ivotnata sposo-bnost na iljadi i milioni godini.

A {to se odnesuva na dijagnostikuvawe na somatski oboluvawa na osnova na oftal-mogeometrijata, na toa pra{awe u{te sekoga{ nemam odgovor. Bi trebalo da se prodol`i so istra`uvawata.

7. Odreduvaweto na narodnostite so pomo{ na oftalmogeometrijata poka`alo deka tie kriteriumi se dovolno to~ni. Po karakterot na golemiot i maliot ~etvoroagol mo`no e da se razlikuvaat ne samo Kinezi od Evropjanite, ili crnci od Indonezijci, ve}e i da se zaklu~i za suptilnite nacionalni karakteristiki.13

Toa pra{awe podrobno go prou~ivme analiziraj}i gi raznite lu|e koi postojat na Zemjata. A neophodnost na takvata edna analiza se javuva zatoa {to sme odlu~ile od ofta-molo{ka prespektiva da prijdeme na potekloto na ~ove{tvoto na Zemjata. Ama, vo toa podr-obno }e pisam vo slednoto poglavje.

Zavr{uvaj}i go poglavjeto za oftalmogeometrijata, bi sakal da ka`am deka nie gle-dame vo o~i ne od puka radoznalost- od o~ite na sogovornikot nie dobivame informacija za negovite ~ustva i oseti, koi se odrazuvaat na o~nata oblast na liceto vo oblik na promena na slo`eni konfiguracii na geometriskite parametri. Nie sme vo sostojba podsvesno da gi analizirame tie geometriski figuri i da sozdademe svoj vpe~atok za mislite, zdravjeto, ~u-stvata i osetite na ~ovekot, nezavisno od toa {to toj govori. Zatoa, ako sakate da bidete ot-vorena osoba bez potajni misli, sekoga{ gledajte go sogovornikot pravo vo o~i i ne nosite temni nao~ari. Toga{ }e sozdadete vpe~atok na sna`en i ~estit ~ovek.

Glava 2 SREDNOSTATISTI^KI O^I. Pati{ta na migracijata na ~ove{tvoto po svetot Vo prethodnata glava stoev na toa deka so pomo{ na oftalmogeometrijata mo`at da

se prou~at ~ove~kite rasi. Pra{aweto za potekloto na rasite mo{ne e interesantno. I zapravo, zo{to lu|eto

koi `iveat vo raznite krai{ta na svetot me|usebno se razlikuvaat ? Postoi li zakonitost pome|u nadvore{nosta na lu|e vo zavisnost od toa vo koj del na zemjata tie `iveat. Kade se najduva centarot od kogo poteknalo ~ove{tvoto ? Od kogo sme nastanale ?

Mnogu nau~nici nastojuvale da najdat odgovor na toa pra{awe.Nekoi od niv go doka-`uvale bo`enskoto poteklo na ~ovekot (idealisti),14 drugi- potekloto na ~ovekot od majmu-

12 Mongolite od Isto~na Azija 13.000 g.p.n.e. preminale vo Severna Amerika, a 8.000 g.p.n.e. stignale

vo Ju`na Amerika.Se razlikuva mongolsko,posebno od ona na Belci. Vo centralna Azija do{le Belci. 13

Temnite rasi imaat zaedni~ko poteklo u{te od vremeto koga nemalo kontinenti. Kaj Indijcite do{le Vedite so svojot sanskritski jazik, koj bil tn.slovenski, jazik na Belcite. Toj bil slu`ben vo Indija. Toj bil zamenet so novopersiski, a ovoj so angliski. Denes vo Indija `iveat temni Indijci i Belci. Vo Centralna Azija i Japonija stignale Belcite pred Mongolite. Najdobar primer se Alban-cite. Ovie se sostojat od evropski Skiptari=Toski i aziski Arnauti=Gegi. Tie me|usebno ne se ra-zbiraat, me|usebno neop{tele, ne stapuvale vo brakovi..., oti vo se se razlikuvale. Arnautite od Azi-ja gi donele genot na mongolskiot kow i genot na mongolskata ovca. Zna~i, ne pa|a zbor za narodnosti so nacionalni karakteristiki,tuku samo razli~ni genetsko-geografski podra~ja ili samo geografski. 14

1999 WATCH TOWER BIBLE AND TRACT SOCIETY OF PENNSYLVANIA @ivotot- kako nastanal ? So evolucija ili so sozdavawe ? Na strana 18 stoi: Darvin go priznal toa kako problem. Na primer, toj napi{al: Da se pretpostavi deka okoto...mo`elo da bide formirano preku [evolucija], otvoreno priznavam, izgleda deka e apsurd od najvisok stepen. Ottoga{ pominalo pove}e od eden vek. Dali pro-blemot e re{en ? Ne. Naprotiv, ona {to e nau~eno za okoto od vremeto na Darvin pa navamu, poka`u-va deka toa e duri poslo`eno otkolku {to toj razbral. Zatoa, Xastro rekol: Izgleda deka okoto e di-zajnirano; nitu eden dizajner na teleskopi ne bi mo`el da napravi podobro ...Nau~nicite za komju-teri zaviduvaat na ~ove~kata retina. Nejzinite 100 milioni stap~iwa i ~ep~iwa, kako i nejzinite sloevi od neuroni izvr{uvaat najmalku 10 milijardi presmetuvawa vo sekunda...

13

not (materijalisti-darvinisti). Vo drugata grupa spa|aat i lu|eto koi govorele deka razni rasi lu|e nastanale od razni oblici na majmuni.15

Postojat mnogu klasifikacii na ~ove~kite rasi. Francuskiot nau~nik Kivije lu|e-to gi delel na tri rasi- bela, crna i `olta. Deniker (1902.) mislel deka na Zemjata postojat 29 ~ove~ki rasi. Vo Britanska encikolopedija (1986.) se opi{uvaat 16 ~ove~ki rasi. Ama, najpotpolna, temelna klasifikacija, po moe mislewe, ja sostavil na{iot sovetski nau~nik A.Jarho (1935., 1936.), koj opi{al 35 ~ove~ki rasi, a isto taka svojata rabota ja propratil i so divni fotografii i crte`i koi gi prestavuvaat raznite rasi.

Koga po~navme da gi prou~uvame ~ove~kite rasi, napravivme kvalitetna fotokopija na prestavnicite na site 35 rasi od knigata na A.Jarho i od tie kopii sme ja izrezale o~ni-te oblast na liceto. Potoa tie sliki gi skeniravme i gi podlo`ivme na oftalmogeometri-skata analiza. Oftalmogeometriskite razliki na raznite ~ove~ki rasi se javuvaat so dovo-lna to~nost. Ama, dali me|u niv e mo`no da se najdat bilo kakvi matemati~ki zakonitosti ?

Srednostatisti~ki o~i Nastojuvaj}i da odgovorime na postavenite pra{awa, gi presmetavme srednostati-

sti~ki o~i od o~ite na site ~ove~ki rasi. So sre}a, konstantnata ro`wa~a nas ni ovomo`i oftalmogeometriskite parametri da gi presmetame vo apsolutni brojki.

Koga go zavr{ivme presmetuvaweto, bevme iznenadeni. Srednostatisti~kite o~i sovr{eno jasno pripa|ale na tibetanskata rasa !

- Zar Nikolaj Rerih ne bil vo pravo ? - izviknav. Od detstvoto go po~ituvav N.Reriha i go smetav za doajen na ruskata nauka. Toj 1925.

- 1935. odel na nekolku ekspedicii na Tibet i Himalaite, {to go navelo na pretpostavkata deka ~ove{tvoto poniknalo na Tibet i ottuka se rasprostranilo po celata zemjina topka. Nikola Rerih toa go poka`al analiziraj}i gi istoriskite i religioznite ~initeli.16

So prilikata na matemati~kite analizi o~ite na razli~nite rasi, srednostatisti-~kite oftalmogeometriski parametri i nas ni uka`ale na tibetanskata rasa. Dali toa e slu~ajno ? Zar tuka nema direktna analogija ?

Razmisluvaj}i za toa, probavme o~ite na raznite rasi da go rasporedime spored ste-penot na matemati~kata pribli`nost na srednostatisti~ki o~i. Vo po~etokot nas toa ne ni uspevalo: oftalmogeometriskite parametri na raznite ~ove~ki rasi nikako ne mo`ele da se poredat vo eden niz. Nas ni uspealo tek koga po~navme da gi rasporeduvame o~ite na raznite rasi vo ~etiri nizi vo odnos na srednostatisti~ki o~i na tibetanskata rasa.17

15 Site vidovi majmuni imaat 48 hromozomi, a vidot ~ovek 46 hromozomi...Majmunite gi imaat site kr-

vni grupi, a kaj ~ovekot bila prvobitna krvna grupa 0. Tek potoa sledat drugite krvni grupi. Najdobar primer e makedonskoto u~ewe, {to denes go znae nepismeniot selanec. Spored nego, od toa {to ne se okotuva, od toa ni{to nebiduva. Sledej}i go ova, do denes nau~nicite ne uspeale da dobijat potomstvo me|u vidot ~ovek i site vidovi majmuni. Sledi bizonot so govedoto da se pobliski, {to va`i me|u ko-wot i magareto..., otkolku me|u ~ovekot i majmunite. Vo prilog e i lakrdijata: od crn obrasten majmun proizlegol crn ne obrasten ~ovek. Pak, ovoj ja izgublil temnata boja i od nego postanal belec. Sledi na Belcite da im porasnat vlakna.Inaku narodot ka`uva,toa {to iz~ezni pove}e nikoga{ ne se javuva. Bidej}i Kontintalcite bile preselnici od i preku Balkanot,Darvin im go re{il potekloto:majmun 16

DER GROSSE READERS DIGEST WELT ATLAS VERLAG DAS BESTE G.M.B.H. STUTTGART ZRICHWIEN Na str. 142 i 143 se gleda deka na Tibet i Himalaite gi nema `itaricite i leguminozite za vegeterijan-ska hrana na krvnata grupa A na Belcite. Tokmu zatoa tie prostori nemaat vrska so Belcite. Na tie prostori pred Mongolite do{le Belcite. Koga potoa od Isto~na Azija tamu do{le Mongolite, kaj niv se sozdala krvnata grupa V. Belcite i Mongolite bile od razli~ni genetsko-geografski podra~ja. 17

Vo Atlasot na str. 120 postoi pregled na zonite na temperaturata na Zemjata. Na najseverot na Ze-mjata e pojasot so sekoga{ ladno; sledi poju`no topli leta so ladni zimi; pa poju`no `e{ki leta so ladni zimi; poju`no sekoga{ toplo; poju`no `e{ki leta so topli zimi i poju`no sekoga{ `e{ko. ...So povi{uvawe preku morskoto ogledalo se sni`uva temperaturata za okolu 0,6 stepeni Celcius sekoj 100 metri. Na Monteveres zatoa nikoga{ ne se za o~ekuvawe stepeni nad to~kata na mrznewe....

14

Inaku ka`ano, 4 rasi imale pribli`ni ist stepen na matemati~kata srodnost so o~ite na tibetanskite rasi: paleosibirska, ju`noaziska, pamirska i armenoidna rasa.18

Za razlika od prvite tri rasi, armenoidnata rasa imala pomal stepen na matemati-~ka pribli`nost na tibetanskata, ama ako taa ne bi se rasporedila pokraj tibetanskata ra-sa, ne mo`ela da se razraboti sistemot na raspodelbata po stepenite na matemati~kite pri-bli`nosti na o~ite na srednostatisti~kite o~i.

I taka, izdvojuvaj}i ~etiri koreni, uspeavme vo site tie koreni da gi raspodelime ~ove~kite rasi po stepenot na matemati~kite pribli`nosti na srednostatisti~ko o~i. Se sklopil sreden sistem.

Ponatamu, gi razmestivme fotografiite na ~ove~kite rasi na kartata na svetot na mestoto kade tie istoriski `iveat i gi spoivme so linii spored matemati~kata pribli-`nost na o~ite na spomenatite ~etvorni koreni. Taka dobivme aftalmogeometriska {ema na migracijata na ~ove{tvoto po celiot svet.19

Pati{ta na migracijata na ~ove{tvoto po celiot svet Na toj na~in, spored oftalmogeometriskite fakti (a toa e suva matemati~ka anali-

za na ~ove~kata rasa !) dojdovme do toa ~ove{tvoto da poteknalo na Tibet i rasprostranilo po seliot svet20 vo ~etiri osnovni pravci:

- pravec A: Sibir- Amerika- Novi Zeland - pravec B: Tajland- Indonezija- Avstralija - pravec C: Pamir- Afrika - pravec D: Kavkaz- Evropa- Island

18 Brigite (Brzjacite) ja sozdale Anadolija i Ermenija. Tie do{le do centralna Azija...i Japonija. Ta-

mu ima grade`i, a Mongolite `iveele vo {atori, kako Indijancite. Tie vo Kina i Japonija go odnele svojot dativen u vo imenkite,{to va`i vo Japonija, duri kratka kragna vo Kina...Dativot kaj Inkite... 19

Temnite rasi se so zaedni~ko poteklo od pred da postojat kontinentite. Vo Atlasot na str.118 stoi i deka 200 milioni godini stari peso~ni kamewa na Britanskiot Ostrov, morale da postanat vo edna saharska klima; nejzinite magnetski ispituvawa poka`uvaat, deka Velika Britanija toga{ tamu bila, kade{to denes e Sahara. Zna~i, Zemjata bila mala, sledi me|urasna plodnost: na Temnite so Belcite. 20

Prvobitna krvna grupa na lu|eto bila krvnata grupa 0. Za da se sozdade krvnata grupa A bila ne-opohodna infekcija od malata sipanica i gripot. Tokmu poradi ovie bolesti so krvnata grupa 0 In-dijancite izumrele preku 90%. Bidej}i golemata sipanica od sipanicata na govedoto bila smrtonosna za Belcite, {to va`i za pti~jiot grip, nositeli na krvnata grupa A bile malata sipanica od ~umata na govedoto i gripot na sviwata. Bidej}i Mongolite so krvna grupa 0 bile lovci i ribari, {to op-stoilo i za Indijancite, koi nemale kow, govedoto i sviwata, {to va`i za kowot, bile vo genetsko- geografsko podra~je na Belcite. Ova e vo sprotivnost na genetsko-geografskoto podra~je na temnite rasi. Vo Atlasot na str. 128 se gleda deka dvogrbovata kamila e severno od Kaspisko More, a vo Ara-biskiot Poluostrov ednogrbnata kamila. Tokmu magareto se sovpa|a so kamilata. Magareto `iveelo od Severna Afrika so Arapskiot Poluostrov i Mesopotamija. Sledi Belcite so svoite doma{ni `i-votni da stignat na tie prostori. Toa prodol`ilo vo so kineskite prostori. Tie se za konopot, temen ~aj..., drugo genetsko-geografsko podra~je za `itarici i leguminozi. Na str. 142 se gleda, sojata e samo vo Japonija i isto~no od nea. Me|utoa, nea polo{o ja podnesuva krvnata grupa V na Temnite. Se ova go-vori, Belcite so svojata krvna grupa A, sozdadena me|u 25.000-15.000 g.p.n.e., nekade okolu 4500 g.p.n.e. do{le pred Mongolite vo Centralna Azija i Japonija,tamu gi ponele svoite doma{ni `ivotni govedo, sviwa, kow..., od kowot proizlegol mongolski kow, {to va`i i `itarici i leguminozi, a bilo i so pr-ethodnikot na sojata...japonskoto jabolko...Kaj Mongolite nastanala krvna grupa V, koja e po 4500 g.p.n.

15

Vo sekoj od tie pravci na migracijata na ~ove{tvoto od Tibet21 mo`elo da se prati preciznata dinamika na promenlivost na oftalmogeometriskite parametri na o~ite na ~o-ve~kite rasi, odredeni po stepenot na matemati~ka pribli`nost na tie parametri na sre-dnostatisti~kite o~i na tibetanskata rasa. To est, vo sekoj od tie pati{ta na migracija predstavnicite na ~ove~kite rasi bile rasporedeni taka da dve sosedni rasi imaat maksi-malen stepen na me|usebna matemati~ka pribli`nost na oftalmogeometriskite parametri, a stepenot na matemati~kite pribli`nosti na o~ite na tibetanskata rasa opa|a {to e pogo-lema oddale~enost od Tibet.22

Ajde sega podrobno da gi razmotrime sekoj od tie pati{ta na migracija i sporedime so nekoi istoriski ~initeli.

Pat na migracija A Dojdovme do toa deka vo toj najgolem pat na migracija (Sibir, Amerika, Novi Zela-

nd) po tibetanskata vleguvaat slednite rasi: paleosibirska, uralsko-altajska, laponidna, balti~ka, ju`nosibirska, centralnoaziska, eskimska, manxurska-korejska, atlanska, ju`no-ameri~ka, paleoameri~ka, patagonska, tihookenska, srednoameri~ka i polinezijska.

Pri toa, od osnovniot pravec na promenlivost na o~ite se odvojuvaat nekolku ogra-noci: od uralo-altajska rasa- laponidna i balti~ka rasa (edniot za drugiot po princip na promena na o~ite), od ju`nosibirska rasa- centralnoaziska, eskimska i manxursko-korejska (me|usebno odvoeni) i od patagonska rasa.

Jas nesum istori~ar i te{ko mi e to~no da odredam koi sovremeni narodi i nacii vleguvaat vo sostav na ova ili onaa ~ove~ka rasa. Jas sum, se vo se, profesor na o~na hirur-gija i samo poradi nau~nata logika sum bil prisilen da se dotaknam na taa za mene taka ne-specifi~na oblast. Ipak sebe }e si dopu{tam nakratko da go opi{am toj i drugite pati{ta na migracijata na ~ove{tvoto od Tibet, dobieno so oftalmogeometriskata metoda. Nekoi nau~nici-istori~ari ne gi zemat za grev neto~nostite, koi sekako gi ima.

Vo ramkite na nazna~eniot pat A ~ove{tvoto od Tibet migriralo na sever. Novata okolina vo koja prestojuvale ostavila svoj vtisok na nadvore{nost, a posebno na o~nata ob-

21 Da poteknuvaat site rasi od Tibet, vo kogo vo ledeno doba,koe traelo 1000000-500.000 godini, s bilo zamrznato, ne bilo mo`no. Se navede, deka Belcite nebile od isti prostori na Temnite. Peter DAdamo with Catherine Whitney (1996): Eat right for Your Type, pi{at: Na tipot A ne mu odgovara dobro tropsko ovo{je kako mango ili papaja. Iako ovie ovo{ja sodr`at digestiven enzim {to e korisen za drugite krvni grupi, toj ne e dobar za digestivniot trakt na tipot A. Ananasot od druga strana, go potpomaga vareweto kaj tipot A. Portokalite isto taka treba da se odbegnuvaat, iako mo`ebi vi se omileni. Po-rtokalite gi iritiraat organite za varewe na tipot A, a ja popre~uvaat i pravilnata apsorcija na va-`ni mineralii...Tipot AV ne napreduva posebno dobro na odredeni vidovi tropski ovo{ja, osobeno mango i guava. No ananasot e mnogu korisen za vareweto kaj tipot AV. Portokalite treba da se od-begnuvaat, iako mo`ebi vi se omileni. Portokalite go iritiraat `eludnikot na tipot AV, a isto ta-ka ja popre~uvaat i apsorcijata na va`ni mineralii...Lektinot na bananata go popre~uva vareweto na tipot AV. Prepora~uvam da ja zamenite so drugi ovo{ja {to imaat visoki koli~ini na kalium, ka-ko kajsii, smokvi i odredeni vidovi diwa. Tie za tropski infekcii pi{at: Tropskite infekcii na crniot xiger, koi predizvikuvaat fibroza, se po~esti kaj tipot A, a poretki kaj tipovite V i AV. Ti-pot 0, koj najverojatno mnogu rano razvil anti- A i anti- V antitela, e skoro imun na ovie bolesti. Se ova uka`uva deka krvnata grupa A ne bila sozdadena na tropskite prostori. Isto taka, ovde postoi po-vrzanost na krvnata 0 so V, kako na Temnite. Zatoa krvnata grupa 0 na Crncite bila ju`no od Sahara, vo Ju`na Afrika. Vo Atlasot Readers Digest stoi: Nastanuvaweto na Sahara na primer dejstvuvala ka-ko takva pre~ka, i `ivee~kite cica~i ju`no od pustiwata se razvivale vo tropski priliki potpolno inaku otkolku severnite na pustiwata. Ova objasnuva, ju`nite prostori opstoile na Crnci, a sever-nite postanale na Belci.Pak, Belcite do{le od severot. Avtorite velat: tipot A treba da odbegnuva bela riba kako na primer list i iverak. Ovie vidovi riba sodr`at lektin {to mo`e da go iritira di-gestivniot trakt na lu|e so krvna grupa A. Za tipot V tie ka`uvaat sprotivno za belata riba. Isto taka, za tipot V bila dlaboko- okeanskata riba bogata so masla. Ako kon ova se dodade za tipot 0 ri-bite od studenite vodi polni so maslo, {to va`i za Mongolite kako sprotivnost na Belcite so po-zasiteni masla, se potvrduva deka vo krvnata grupa 0 postoi razlika me|u Belcite i Mongolite. Zna-~i, postoi odvoena ishrana na Belcite i Temnite. Tie bile od razli~ni genetsko-geografski podra~ja. 22

Zna~i, se raboti za geografska oddale~enost.A taa e povrzana i so na klimatskite zoni: sever na jug.

16

last na liceto (paleosibirska rasa). Od paleosibirskata rasa se odvoila uralo-altajska ra-sa, koja denes, kako mene mi izgleda, prestavuvaat altajci i ba{kirci.

Uralo-altajska rasa postanala rodona~alnik na slepiot ogranok vo koja so red vle-gle laponoidna (Lopari) i balti~ka rasa. Ovaa posledna, kako mene mi se ~ini, pretstavuva-at Finci. Isto taka, ne isklu~uvam deka balti~kata rasa (mo`no, zaedno so laponoidnata) postanala predok na sovremenite Tatari, ~ii o~i gi prou~uvaav. Vrska so toj slep ogranok mo`da imaat Estonci i Ungarci.

Sledna etapa vo sistemot na sukcesivnata oftalmogeometriska izmenlivost na o~i-te prestavuva ju`nosibirskata rasa, koja {iroko e rasprostraneta na teritorijata na Si-bir i Kazahstan. Po moeto mislewe, na taa rasa pripa|aat sovremeni Kazahi i mnogu sever-ni narodi (Nenci, Jakuti, ^uk~i itn.). Ju`nosibirskata rasa dala tri samostojni slepi ogr-anoci: centralnoaziska, manxursko-korejska i eskimska rasa. Pretstavnici na centralno-aziskite, o~igledno, se sovremeni Mongoli. Manxuro-korejskata rasa postanala predok na sovremenite Kinezi, Japonci i Korejci. Slepiot ogranok na Eskimite se ra{iril po teri-torijata ^ukotka, Aljaska, severniot breg na Kanada i Grenland.

Ju`nosibirskata rasa, pokraj toa, se ra{irila na ameri~ki kontinent, kade poste-peno se preobrazila vo atlanska rasa (severnoamerikanski Indijanci). Pri ponaramo{no-to {irewe na ~ove{tvoto po amerikanskiot kontinent od sever na jug se odvivala promena edna rasa vo druga. Od atlanskata rasa, spored ~initelite na oftalmogeometrijata, nastana-la ju`noamerikanska rasa, koja, kako mene mi izgleda, se rodila negde vo Severna Amerika, ama bez posebni me{awa se prefrlila na jug na kontinentot. Od ju`noamerikanskata rasa nastanala paleoamerikanska rasa, a od nea- patagonska, koja go dala slepiot ogranok- tiho-okenska rasa. Patagonskata rasa, spored oftalmogeometriskite ~initeli, e dala centralno-amerikanskata rasa, koja, po moe mislewe, podocna se preselila od jug na Amerika vo oblast na Centralna Amerika, i nea denes ja prestavuvaat sovremenite Meksikanci (Maji, Akte-ci).23 (Avtorot ne gi spomenuva zakosenite o~i na Mongolite, kako tie da ne postojat, R.I.)

Od centralnoamerikanskata rasa, po sistemot, na sukcesivnite izmeni na o~ite, se oddelila polineziskata rasa. Taa, uz pomo{ na plovnite objekti koja gi konstruirala, uspe-ala da go preplovi Tihiot Okean i dospeala do Nov Zeland. Ne mo`eme a da ne se setime na Tora Hejerdala koj na svojot splav Ra doka`al mo`nost Tihiot Okean da se preplovi. Zna-~i, oborixini od Noviot Zelan (spored oftalmogeometerija) ne do{le od sosedna Avstra-lija, tuku od dale~nata Ju`na Amerika.24 (Indijancite se samo Mongoli od Azija, R.I.)

23 Imalo Indijanci Mongoli i Indijanci Belci (Maji, Asteki...). Vtorive imale i krvna grupa A...

24 Vo Atlasot na str. 118 e prestaveno odvojuvaweto na kontinentite. Amerika bila zaedno so Evropa i Afrika, Indija so Afrika...So vakva rekonstrukcija se gleda ubavo vklopuvawe na Indija me|u Ju-`na Afrika i Antartik, a Madagaskar i Cejlon dobro slu`at za potpolnuvawe na prazninite. Na Af-rika i Indija bile pripoeni Avstralija...Ova se istaknuva so cel da se obrazlo`i deka Temnite ima-le zedni~ko poteklo. [trajt govori deka so istra`uvawata na jadrovata DNK za dene{nite `ivi Ev-ropjani, Azijati i narodi na Pacifikot se mo{ne mnogu tesno pome|u sebe srodni odkolku so subsa-harskite Afrikanci. Navodot na avtorot uka`uva za srodnosta na naselenieto na onie prostori kade se {irela belata rasa. Ama subsaharskite Afrikanci (Crnci) se dale~ni od Belcite. Zatoa Crncite i Belcite nemaat vrska edni so drugi. Spored V.F.Ganong, dolgite tretirawa so prirodnite i sinte-ti~kite MSH- preparati deluvaat kaj Crncite- verojatno so zabrzuvawe na sintezata na melaninot- nivnata ko`a da potemni. Bidej}i ova ne e slu~aj kaj Belcite, tokmu ovie nemale vrska so Crncite. Se ova mo`e da se potvrdi so navodot za Crncite vo DER GROSSE READER DIGEST WELT ATLAS: Za-rastuvawe na bradata i telesnoto zakosuvawe: slabo. Veber- Baldamus pi{at za Skitite. Tie bile bez brada tie li~at eden na drug. Ovie bile Mongoli. Tojbni za Mongolot istaknuva: negovite pra-vi ~vrsti vlakna i toa {to taa e retka osven na glavata. So ova se potvrduva zaedni~koto poteklo na temnite rasi. Ova bilo sprotivno na Belcite so gusta brada i tie bile obrasteni po teloto.Tokmu ova ja objasnuva seta vistina: majmunot bil obrasten, a Crnecot ne, {to va`i i za drugite navedeni ra-zliki. Adamo-Vitni istaknuvaat: Migracijata na prvobitnite lu|e kon klimatski uslovi {to ne bi-le tolku umereni rezultirala so posvetla ko`a, pomala koskena struktura i poramna kosa. Prirodata so tekot na vremeto gi prisposobila na novite predeli na zemjata {to gi naselila. Lu|eto oti{le po-naseverno i razvile posvetla ko`a {to bila pootporna na studot vo sporedba so temnata. Posvetlata ko`a isto taka bila posposobna da go metabolizira vitaminot D vo predeli so pokratki denovi i po-dolgi no}i. Za Crncite vo The Atlas of Mankind se veli sprotivnoto: (Son~evata svetlost koja pa|a na

17

Isto taka sum ~ital deka plemeto Lo-Lo od Nov Zeland dospealo do Tibet. Krugot se zatvoril.

Da li taa oftalmogeometriska {ema so slo`uva so ~initelite ? Istori~arite, ka-ko po pravilo, zaklu~uvaat za naciite i narodite na osnova na osobenosta na jazikot i kul-turata. Ama, mene mi izgleda deka toa e nedovolno. Jazikot mo`e da se pozajmi vo bliskiot kontakt so drug narod, kako {to, na primer, ruskiot jazik prevladal i duri postanal edin-stven jazik na malite narodi (denes mo`at da se sretnat prestavnicite na ^uva{ite, Mor-davite, Komite i drugi narodi, koi govorat edino ruski i go mislat ruskiot maj~in jazik). Kulturata na eden narod isto taka se menuva vo bliskiot kontakt so nekoi drugi narodi. Pra{awe za rasite, narodite i naciite mo{ne e slo`eno i zamrseno. Ipak }e povle~eme ne-koi paraleli.

Vo Moska sum na{ol eden Finec i eden Japonec i gi povikav zaedno da prodiskuti-rame za potekloto na narodite. Visokiot beloten Finec i maliot crnokos Japonec sedele vo foteqata i so interesirawe go gledal edniot drugiot, mislej}i, naravno, za toa koj od kogo poteknal.

- Gospoda- im rekov, po~nuvaj}i go sostanokot- so detalno matemati~ko ispituvawe na o~ite na raznite ~ove~ki rasi, uspeav da dojdam do zaklu~ok deka vie, Finci i Japonci, poteknuvate od istiot koren. Ve molam, pogledajte go edniot drugiot i probajte da vidite ima li me|u vas ne{to zaedni~ko.

Finecot i Japonecot napregnato go posmatrale edniot drugiot, o~igledno trudej}i da najdat zaedni~ki crti, i zaedno prsnale vo smea.

- Nie nemame ni{to zaedni~ko, mo`da edino {to dvajcata sme lu|e-rekol Japonecot.

ko`ata na teloto mu ovozmo`uva da go sozdava vitaminot D: mo{ne temnata ko`a gi odfrla pogo-lemiot del na son~evite zraci za ko`ata da bi se za{titila od tropskoto sonce, ama vo kraevite kade ima malku sonce toa mo`e da predizvika nedostatok na vitaminot D). Zna~i, od Afrika ne poteknal ~ovekot od koj bi proizlegol Belec. Duri Crnecot se ra|a pobel. Bidej}i so vremeto e se potoplo i potoplo, do denes ~ovekot e se potemen i potemen. Ova se potvrduva od samiot svoj po~etok: Dino-saurusite opstojuvale edino na temperaturi od deset pa do najpove}e ~etirieset stepeni Celziju-sovi. Vo prilog e navodot i na Milankovi}: Vo tekot na slednite 26.100 godini, spored moite pre-smetki, letata vo na{ite prostori }e bidat se potopli i potopli. Tokmu zatoa Belecot }e bide se potemen i potemen. Herbert Wendt (1961) Po~elo je u Babilonu, Naprijed- Zagreb pi{i: godinata 1906 francuskiot antropolog Lapikvus, afrikanskite, aziskite i okeanskite Crnci, gi smestil vo edna edinstvena zatvorena crne~ka rasa. Etnolozite odamna zapazile deka nekoi Papui, ili Negriti, se mo{ne sli~ni so crniot Afrikanec. Lu|eto so temniot ten, {irokiot nos i odredenata polo`ba na vlaknata (na ~ovekovoto telo) antropolo{ki spa|aat na ista grupa. Osven toa, Crncite od Afrika, Azija i Okeanija imaat u{te i nekoi zaedni~ki osobini vo pogled na kulturata: od vremeto na ma-trijarhatot, veruvaweto vo magiite i vo obo`uvawete na duhovi. Vels pi{i: Na andamskite ostrovi, mo{ne daleku od Avstralija i od Afrika, naiduvame na primitivni Crnci. Nekoja `ica skoro prava crne~ka krv mo`e da se primeti i vo ju`na Persija i po nekoi delovi na Indija. Toa se aziski Ne-groidi. Malku ili nemalku dokazi bile deka site crni lu|e, Avstralijanci, aziski Negroidi i Crnci bile so edno isto poteklo. Se gleda zaedni~koto poteklo na temnite rasi. Vo prilog se dodava, deka Belcite bile visoki, a temnite rasi niski. Vo The Atlas of Mankind se naveduva za Mongolite so nisko telo, a za Bu{manite i Hotentotite niski rast. Vent ka`uva za xuxesti Bu{mani...xuxestite Ne-griti vo podra~jata povle~eni vo zapadno- indiskite malajski prostori, Papua na Nova Gvineja. Ne samo {to Bu{manot bil mal, poimot Pigmej ozna~uval pripadnik na mal po rast narod vo centralna Afrika. Nivna vrska bila so Indija i isto~no od nea. Djurant pi{i: Kineskite analizi od ~etvrtiot vek go opi{uvaat Japonecot, kako patuljak, so napomena deka tie nemale ni volovi ni divi `ivo-tni. Ana Komnen pi{i deka Pe~enecot bil mal patuqak vo odnos na krupniot Frank i toa kako pe-~enski Pigmej. Cirer veli za Atila, koj bil kus ~ovek. Potoa toj gi naveduva Isto~nite Goti: Ni-vnite kralevi poteknuvale od rodot na Amalite. Amal (=a mal) ozna~uva samo mal. Ova se ni obja-snuva, Gotite bile mali. Ponatamu, toj za Gotot Alarih na strana 234 naveduva: maliot ~ovek. Toj prodol`uva: Hunot, duhoven oblik `olto vidliviot patuqak na nakostre{en stepski kow. Ovde Ski-tite bile istovetni so Hunite, tie bile mali, patuqaci. Se ova objasnuva, potekloto na Belcite i na temnite rasi bilo u{te mnogu od pred postanokot na kontinenti. So toa {to toj za kowot ne pi{i patuqak, ovoj bil kow samo na Belcite. Ovoj bil prezemen od Mongolite. Ovie se vikale Huni, a niv Belcite gi vikale Skiti. Ova proizleguvalo poradi toa {to tie skitale na kowi so nivnite koli.

18

- Ne prenagluvajte, gospodo- prodol`iv, postoele 4 koreni od koi poteknale raznite rasi na svetot. Dvajcata imate jaedni~ko poteklo od prviot koren. Pogledajte ja oftalmoge-ometriskata karta na migracijata na ~ove{tvoto od Tibet: edino prviot koren ima nekolku ogranoci na migracija na ~ove{tvoto, a eden ogranok se zavr{uva so vas, Finci (balti~ka rasa), drugiot na Vas Japoncite (manxursko-korejska rasa). Ama, potekavte od istiot koren. Evo, pogledajte ! Zatoa kaj vas moraat da se najdat zaedni~ki obele`ja, ama tie se mo{ne dla-boki, zatoa {to se mo{ne stari. Izgovorite, ve molam, ednostavni, su{tinski zborovi (ogan, voda, nebo, ku}a, `ena i sli~no) na japonski i finski- mo`da }e najdete sli~nost me|u niv, ili zaedni~ki koren. Sli~no na toa, probajte da najdete paraleli me|u drevnite (mo-{ne stari) obi~ai na Japoncite i Fincite.

Zapo~nal u~eniot razgovor pome|u Japonecot i Finecot na lo{iot ruski jazik, koj potrajal dva ~asa. Vo po~etokot se trudev da zapi{uvam finski i japonski zborovi koi ima-at zaedni~ki koren, a isto taka i da go fatam zaedni~kiot smisol na drevnite obi~ai, ama potoa se manav, oti dvata besednici, vozbudeni so razgovorot, na mene ne go obra}ale potre-bnoto vnimanie i retko zastanuvale koga bi gi molel da go zapi{am ovoj ili onoj zbor. Za-toa sega, po nekolku godini, te{ko mi e da go reproduciram nivniot razgovor.

- Vidi ti toa- rekol borbeniot Japonec- navistina imame zaedni~ki crti so Finci-te. Nie sme bra}a po krv so niv od starina.

- Me|u ostanatoto- rekol Finecot- bi trebalo po{iroko da gi propagirate va{ite istra`uvawa. Tie }e poslu`at da se vospostavi mir na svetot. A site smetaat deka arievska-ta rasa e predvodnik. A eve, najdovme deka me|u na{iot i japonskiot postoi sli~nost, po-stoi sli~nost i me|u obi~aite. Gledav na Japonecot kako na moj brat po krv, mada toj voop-{to ne li~i na mene.

- Ka`i, mo`e li da se najde sli~nost pome|u mene i crnecot ?- pra{al Japonecot. - Te{ko, ama me|u crnec i pamirec e mo`no- odgovoriv. Na krajot, ne mo`am da garantiram za nau~nata starost na diskusijata pome|u Fi-

necot i Japonecot. Seedno e ~initel deka tie na{le mnogu me|usebni zaedni~ki raboti mo-{ne zanimlivi. Kontrolnite istra`uvawa (na primer, sretnuvawe na Japoncite i crncite, koi poteknuvaat od razli~ni koreni), na `alost ne uspeav da gi sprovedam.25

Drugi istoriski paraleli, koi go potvrduvaat opi{aniot pat na migracijata na ~o-ve{tvoto, mo`e da bide hipotezata za ameri~koto poteklo na novozelanskite aborixini i ~initelot za bliskite kontakti na aborixinite so ^ukotkite i Aqaski.

Naravno, predmet na na{eto ispituvawe, ~ii koreni stigaat vo dalekoto minato, e sporen. Ovde, kako i vo drugite oblasti, te{ko e da se najdat direktni dokazi. Ama, bez ob-yir na toa, prodol`uvaj}i da gi opi{uvam ostanatite pati{ta na migracijata na ~ove{tvo-to, koi gi dobivme so oftalmogeometriskite istra`uvawa.

Dojdovme do toa da na naredniot jugoisto~en pat po tibetanskata rasa trgnala sle-dnata rasa: ju`noaziska, papuanska, melaneziska, vedo-indoneziska i avstraliska. Od osno-

25 S.Anderson so svoite sorabotnici vo 1981 godina pi{at za sekvencijata i organizacijata na ~ove-

~kite mitohondrijalni genomi, objaveni vo Natura 290. Ovde e bitna genetskata razlika me|u Evropja-not i Afrikanecot, so ozna~uvawe so AGCT (T= timin) kako par na bazite. Pa e mo`no ostapuvawe kaj parot adenin- timidin i gvanin- citozin. Taka na 14- to informativno mesto T na Evropjaninot postoi C kaj Afrikanecot, {to se povtoruva na 15- to mesto. Na i 19- to mesto G i A se nao|a A i G. Pa sledi na 24- to mesto C so G. Zna~i, vo Afrika ne poteknal ~ovekot, ne bilo mo`no od crn da proiz-leze bel ~ovek i zatoa rasite bile genetsko odvoeno oddale~eni od {to sledi nivnata genetska raz-li~nost. Kit ^eng naveduva: Razlikite me|u Evropejcite i Afrikancite mo`e da se objasni so muta-cijata na samo eden od trite tri milijardi delovi na ~ove~kiot genomen...V~udoviduva~ki e faktot deka taa promena zavisi od promenata na samo edna bukva od knigata na `ivotot, edna mala izmena od mo`nite tri milijardi. Isto taka, pigment se menuva. Toj mo`e da se pojavi i poradi ishranata. Va-kov bil slu~ajot so kamilskoto mleko, so kogo se doa|a do promena na bojata na kosata, taa dobiva cr-venkava nijansa, {to iz~eznuva so izbalansirawe na ishranata. Kamilari bile Crnci, a nivnata crna kosa dobiva crvenkasta nijansa, a ko`ata pri ishrana na doen~iwa Belci so morkov sok...`oltesta. Sledi me|u Belcite i Crncite da postojat ogromni razliki. Vo prilog se koskite. Spored Adamo-Vi-tni, Belcite bile so pomala koskena struktura.Sledi, Belcite i Crncite da se so razli~no poteklo.

19

vniot pravec na promenlivosta na o~ite ima u{te edno izzemawe: papuanska rasa ja dala azisko-pigmejskata rasa, koja od svoja strana ja dala dravidnata i ainskata rasa.26

Pat na migracija V Vo ramkite na nazna~eniot pat V ~ove{tvoto vo dale~nata minatost na ~ove{tvoto

migriralo od Tibet na jugoistok. Prirodnite uslovi na `ivotot izvr{ile vlijanie na nad-vore{nost na lu|eto i kako posledica na toa se pojavila ju`noaziskata rasa, koja denes ja prestavuva, po moeto mislewe, Tajla|anite, Vijetnamcite, Kamboxanite i ju`nite Kinezi.

[ireweto na ostrovata (Filipini, Indonezija) dovelo do pojavata na papuanskata rasa, koja ja dala azisko-pigmejskata rasa ba{ vo oblasta na Indinezija.

Po voobi~aenoto mislewe, Papuancite i Pigmeite prestavuvaat najgolemi divjaci me|u lu|eto. Jas sum bil vo Indonezija, ama ne sum razgovaral so ~istokrvnite Papuanci i Pigmeji, pa zatoa nemo`am da sudam za nivnite mentalni sposobnosti. Nikoj ne znae kakvi bile Papuancite i Pigmejite vodavnoto minato. Mo`da tie toga{ bile potpolno razvieni, a do regresija i vra}awe na stadiumot na divja{tvoto do{lo podocna.

Spored oftalmogeometriskite podatoci, ogranokot na azisko-pigmejskata rasa dal dve nezavisni granki i gi sozdal dravidnata i ainskata rasa.27Dravidnata rasa, po moe mi-slewe, ja prestavuvaat ju`nite Indijci. Bidej}i bev vo Indija, vo praksata sum videl deka ju`nite Indijci po nadvore{nost znatno se razlikuvaat od severnite: tie se crni, kosata im e kadrava, o~ite sosem druga~ie otkolku kaj severnite Indijci. Mislam deka prarodi-telot na severnite Indijci bila tibetanskata rasa, a ju`nite Indijci,kako {to ve}e rekov, se prestavnici na dravidnata rasa.28

Na edna konferencija vo Indija go zapra{av eden indiski lekar, koj gi imal site odliki na dravidnata rasa:

- Ka`ete mi, znaete li otkade vo davnoto minato do{le ju`noindiskite plemiwa ? - Se raska`uva deka moite pretci do{le vo Indija od ostrovoto Polinezija- odgo-

voril lekarot. - Se slo`uva, prokomentirav. Na istata taa konferencija go najdov indiskiot lekar koj gi imal site odliki na ti-

betanskata rasa. Izvinite- mu se obrativ- severnite Indijci po nadvore{nost se razlikuvaat od ju-

`nite Indijci. [to vie mislite, dali ju`nite Indijci odnakade do{le vo Indija ili seko-ga{ `iveele ovde ?

- Ne znam to~no, ama najverojatno ju`nite Indijci mo{ne davno odnekade do{le na teritorijata Indija- rekol lekarot koj imal odlika na tibetanskata rasa.29

26 Belcite patuvale kon Istok. Tokmu zatoa se nivni imiwa: Indones=indo nes, Polines=poli nes...,

nes=ostrov, Japon=jap on: Japet=Xafet=Belec so Sonceto, simbolot na Belcite. Tie do{le i vo Cen-tralna Azija i Japonija. Belci bile Vedite...A i ainu=vainu=vlainu=vlakinu, Belci vo Japonija obr-asteni so vlakna...Tie go narekle Tihiot Okean pat tivok, sporedi so Posejdon, koj bil Patodavatel: pat tivok=pattivk=pativk=pativik=Pativik=Patifik=Pacifik. So DNK Indijancite bile kako Korej-cite.Naprotiv,Maite...imale krvna grupa A na Belci.Ovie kako Belci imale pove}e bogovo, so `rtvi. 27

Ainu rasata e so poteklo od Brigija, so brigiski dativen u (ainu=ain u)..., brigiski znaci i svetii. 28

Mora da se razgrani~at Belcite i Temnite. Vo Indija se govorel sanskritski jazik, jazik na Vedite. Za niv pi{el indiskiot avtor Bal Gangadhar Tilak (1856- 1920), Arti~kata pradomovina na Vedite. Tilak posle sestranite izu~uvawe na vedskite tekstovi i prvite arheolo{ki rezultati objavil sen-zacionalna teorija za arti~kata prapostojbina na arievskata civilizacija, spored koja postanokot na arievskata, vedska tradicija i kultura i prapostojbina na Indoevropjanite se najduva vo najsevernite (hiperborealni), arti~ki oblasti na Evroazija. Ova govori, od prostorite na `ivotnite na Belcite so gusti vlakna. Bidej}i na indiskite prostori nemalo uslovi za zemjodelski kulturi na Belci, Ve-dite poteknale od Zapad, od kade bile zemjodelskite kulturi, od isto~noto Sredozemje: Belci=Belci. 29

Avtorite go tragale potekloto Belcite. Tie znaele deka ne e mo`no na isto genetsko- geografsko podra~je da poteknat dve rasi, belata i temnata. Bidej}i denes tie vo Indija `iveat edna pokraj druga, tie morale da go tragat potekloto na Belcite. Antropologijata upotrebuva poimi dolikocefalni (dolihokefalni) kako dolgoglav koga glavata e otprilika za ~etvrtina pogolema od {irinata i bra-hicefalni (brahikefalni) za kratka glava so {irina na ~erepot bar 4/5 od dol`inata. Ova go istra-`uval R.Anders. Toj gi delel belite lu|e po oblik na glavata na: dolihocefalni i brahicefalni. Spo-red nego, Slovenite povtorno se na{le me|u Mongolite...Pa ipak, re{enieto ne bilo pronajdeno. To-

20

- Ete, vie po nadvore{ni karakteristiki- prodol`iv, ste tipi~en prestavnik na se-vernite Indijci. Dali i va{ite pretci isto taka odnekade do{le na teritorijata Indija ?

- Nie otsekoga{ sme `iveele tuka- odgovoril lekarot. Toj navistina e vo pravo- pomisliv- Tibet i severot na Indija me|usebno se gra-

ni~at. Ve}e spomenatata azisko-pigmejska rasa, spored oftalmogeometriskite ~initeli, ja

dala u{te i ainskata rasa. Ainite vo dene{no vreme `iveat na sever na Japonija i po nadvo-re{nost izrazito se razlikuvaat od drugite Japonci. Koga sum bil vo Japonija, mi uspealo da pronajdam tipi~en japonski Aini i da porazgovaram so nego.

- Vie ste Ain ? - Ne, jas sum Japonec. - Ne zboruvam za dr`avjanstvo, ve}e za va{ite predci. Va{ite predci se Aini ? - Da. - Dali se setuvate, {to se raska`uva za va{iot narod i za potekloto na Ainite ? - Vo na{iot narod, denes ne taka brojno, se govori deka na{ite dale~ni predci izgr-

adile brodovi i doplovile ovde od dale~na Polinezija- odgovoril Ain, koj po nadvore{no-st jasno se razlikuva od drugite Japonci.30 (AINUITE DO[LE OD ZAPAD, R.I.)

Povtorno ne mo`am da garantiram za nau~nata to~nost na ovoj razgovor so pred-stavnikot na ainskata rasa,31 kako ni razgovorot so ju`niot i severniot Indijec. Svedo{t-voto koe go davaat poedincite u{te sekoga{ ne prestavuvaat vistina; tie mo`at i da se pod-udiraat. Posleden zbor moraat da imaat istori~arite. Ama, duri i ovie poedine~ni svedo{-tva se zanimlivi po toa {to se slo`uvaat so oftalmogeometriskata {ema na migracijata na ~ove{tvoto od Tibet.

Patot na migracijata V se zavr{uva vo Avstralija. O~ite na avstraliskite aboro-xini izrazito se razlikuvaat od o~ite na novozelanskite aborixini, ama to~no se vklopu-vaat vo sistemot na oftalogeometriskata promenlivost na patot na migracijata V, vo koj

ga{ otpo~nalo da se rasprava za toa kade Arievcite `iveele...Pretpostavkata deka nivnata prvobi-tna postojbina Ju`na Rusija bila otfrlena poradi nesovpa|aweto na florata; vo ju`na Rusija, imeno, ne uspeva se ona, za {to postoi naziv vo praindoevropski. Spored drugata pretpostavka, prvobitna arijanska postojbina se nao|ala vo Indija, ili pak vo Centralna Azija. Indija bila zemena vo obyir osobeno zatoa {to vo dene{niot hinduski jazik se zadr`ale mo{ne stari jazi~ni osobini, no toa gle-di{te, so obyir na florata i faunata, bilo otfrleno. A Petar Lon~ar (1961), Istorija na anti~kite Grci, Univerzitet vo Skopje, zboruva deka antropolozite konstatirale deka vo Starata i Srednata minojska epoha `itelite na Krit pove}e bile dolihokefali; deka vo Docne`nata minojska epoha br-ojot na brahikefalnite na Krit mnogu porasnal, a brojot na dolihokefalnite opadnal. Mezokefalite vo site minojski epohi se dobro zastapeni. Od navodot na avtorot proizleguva deka klimata se pro-menuvala, taa bila se potopla i potopla, so poslabi vetrovi. Istoto se odnesuva za pigmentot, koj e potemen vo zavisnost od izlo`enosta na sonceto, {to e potvrdeno so Kritjanite. Djurant pi{i: Ni-vnata ko`a pri poro|ajot bila bela. Damite, koi se dr`at vo lad, imale svetol ten, konvencijalno bledilo; ama ma{kite, koi na Sonceto sozdavaat bogatstvo, taka se preplamnati i rumeni, da Grcite gi vikaat kako Feni~anite Phoinikes- purpurni, crveno-ko`ci. Glavata e pove}e dolga odkolku {iro-ka, crtite se o{tri i prefineti, kosa i o~i sjajni, kako kaj dene{nite Italijani. Ovie Kritjani o~i-gledno se ogranok na mediteranskata rasa . Vo R.Makedonija ima retki tn.slovenski dolgi ~erepi. Poimot Sloveni stanal politi~ki vo 19 vek. Ova se potvrduva so Bukre{tanskiot dogovor, 1913 godi-na, Kritjanite sakale da bidat so Bugarite, ~ij jazik go razborale,no ne so Grcite so nerazbrliv jazik. 30

Krvnata grupa bila stara od 25.000- 15.000 g.p.n.e. Harman pi{i: Vo vrska so istra`uvaweto na po-stanokot na procesot na ranite civilizacii vo stariot svet temata na potopot vo nau~nite diskusii ja do`ivuva zna~ajnata renesansa pred pozadinata na otkrivaweto na katastrofata na Crno More. Golemata poplava od 6.700 pr. Hr., maloto ledeno doba od 6.200 pr. Hr. i brzoto zagrevawe od 5.800 pr. Hr. masivno ja promenala prirodnata okolina na lu|eto. So avtorovive navodi ve}e vremeto se pome-stuva po 5.800 g.p.n.e. Dadenata godina se sovpa|a so Lepenskiot Vir. Belcite bile povle~eni ju`no od 35- paralela, ju`no od Krit. Zna~i, po 5.800 g.p.n. trgnale preselbite. Tie do{le vo Centralna Azija, kade ima grade`i (piramidi...) i mumii na rusi lu|e...Stignale vo Japonija. Do ostrovot Okinava ima grade`i...Sledi duri izgubenata flota na Aleksandar Makedonski da plovi samo na Istok, ...Amerika. 31

Vo reporta`ata na Rojters se govori za krvnite grupi. Vo napisot se naveduva: ^etirieset osto od Japoncite imaat krvna grupa A, 30 osto se nula krvna grupa, 20 osto imaat krvna grupa V, a 10 osto se AV. Zna~i, Japoncite imaat visok udel na Belci, me{anci. Pa zatoa tie se i visoki=vitki i pobeli.

21

prestavuvaat krajna etapa. Zatoa, ako se veruva na oftalmogeometriskata {ema, avstrali-skite aborixini do{le vo Avstralija od ostrovata na Polinezija, ama ne uspeale da go pre-plovat moreuzot i da dospeat do Nov Zeland. A predcite na novozelandskite aborixini usp-eale da go preplovat Tihiot Okean i da dospeat do obe}anite ostrova, ama isto taka ne uspe-ale da se pro{irat po sosednata Avstralija.32

Avstralija e mo{ne star kontinent. Nekoi u~eni smetaat deka Avstralija e pre-ostanat del na legendarnata Atlantida i deka nejzinata edinstvena flora i fauna se o~uva-la od vremeto na Atlantida. Vo Avstralija ima mnogu starosede~ko plemiwa. Mo`no e deka del od niv do{ol od oblasta Polinezija (spored oftalmolo{kata {ema), a del preostanal od vremeto na drevniot kontinent Atlantida.33 Ama, za toa }e govorime podocna.

Pat na migracijata C Spored stepenot na matemati~kata pribli`nost vo toj pat, po tibetanskata rasa,

vlegle slednite rasi: pamirska, etiopska, negroidna, afri~ko- pigmeoidna i bu{manska. Pamirskata rasa ima eden ogranok- severnokavkazka rasa.34

Toa e crniot ogranok na migracijata na ~ove{tvoto od Tibet. Nie dojdovme do za-klu~ok deka predokot na crnite rasi (etiopska, negroidna, afri~ko-pigmeoidna i bu{man-ska) pamirska rasa, koja vo dene{no vreme, kako mene mi izgleda, prestavuvaat Taxici i dr-ugi narodi na Pamir. Od taa pamirska rasa nastanala severnokavkazka rasa, koja denes ja pr-estavuvaat mnogubrojni kavkazki narodi.

Zo{to na toj pat na migracijata do{lo toa toa deka ~ove~kata ko`a pocrnela ? Ov-de ne smee da se prenebregni vlijanieto na klimatskite faktori, bidej}i i na drugite pati-{ta na migracija do{lo do promena na bojata na ko`ata. Na primer, na patot na migracijata V bojata na ko`ata se izmenila od `olta (tibetanskata rasa) do mrka (avstraliska rasa), a vo ogranokot koja se odvojuva od papuanska rasa, do{lo do gotovo crna boja (dravidna rasa).35

Isto taka, o~igledno crnata boja na ko`ata na lu|eto na afri~kiot kontinent mo-`ela da ima i drug~ija geneza, povrzana so toa {to, po edna od hipotezite, ~ove{tvoto para-lelno nastanalo i vo Afrika, kade izvorno bilo crno. E mo`no deka do{lo do me{awe na tibetanskiot i afri~kiot izvor na ~ove{tvoto.36

Pokraj toa, nekoi pi{ani izvori svedo~at za toa deka prethodnata civilizacija na Atlanti|ani se delela na `olti i crni lu|e. Ne se li toa crnci potomci na nekoi mo}ni cr-ni Atlanti|ani ? Te{ko ni e da odgovorime na toa pra{awe, ama vo narednite poglavja, ko-

32 Kaj o~ite mo`i da postoi razlika od klimatskiot pojas i geografskata oddale~enost. Najdobar pri-

mer se zakosenosta na o~ite, o~i bademlii, a avtorot za niv ne govori. Tie se javile poradi mehani~ka odbrana=za{tita. Takva bile na Mongolite, ama i na Belcite: Mesopotamija, Arabskiot Poluostrov i Severna Afrika. Sumercite bile Belci so kosi o~i, Semitite Crnci. Denes so kosi o~i Berberite. 33

Atlantida bil falsifikat na Solon i Platon,grade`i kako na Kartagina,balkanski kow i govedo... 34

Se istakna: Kaj o~ite mo`i da postoi razlika od klimatskiot pojas i geografskata oddale~enost. Zna~i, navedenite azisko-afri~ki prostori im pripa|aat na temnite rasi, {to se potvrduva i so `i-votni. Kako {to Temnite ne se obrasteni po teloto so vlakna, so retki i pone`ni vlakna se: slonot, bivolot, kamilata, magareto...Ova e vo sprotivnost na Belcite obrasteni po teloto so svoi `ivotni so gusti i podebeli vlakna: kowot, govedoto...Sviwa ima bela so debeli vlakna na Belcite i sviwa so retki=pone`ni vlakna na Temnite. Prvata e podolga i poposna, a vtorata crna i so pove}e mast. Seve-rno od Crno Mora so Dunav ima potemna p~ela kako temnite Skiti=Goti=Tatari, a ju`no svetla p~e-la kako svetlata bela rasa na lu|e. Tokmu zatoa Belcite se selele kaj Mongolite. Ama ova bilo vo ponovo i najnovo vreme. Se istakna, Belcite vo Centralna Azija i Japonija stignale pred Mongolite. Me|utoa, vo poslednite dva milioni godini Belcite za da ne zamrznat se povlekle ju`no od 35- ta pa-ralela, zatoa{to severno od 35-ta paralela naglo zaladilo. Tokmu vo Sredozemno More ima jagula. A taa ja nema vo Mala Azija i severna Afrika. Zna~i, Sredozemno More e od vodote~enieto so jagulata. 35

@olti Bu{mani. Kaj Indijancite postoele site nijansi.Pa s toa zavisi od izlo`enosta na Sonce... 36

Koga Mongolite od Isto~na Azija, koja imala vrska so Indija, a ovaa so Afrika, stignale na Zapad, kade pred Mongolite stignale Belcite.Tokmu poradi Belcite kaj Mongolite nastanala krvna grupa V. I tie me|usebno se izme{ale, poradi{to se sozdala krvna grupa AV, a A V se dominantni vrz krvnata grupa 0 na site rasi. Zatoa temnite rasi po`oltile...Najdobar primer se Japoncite: pobeli, podolgi...

22

ga podrobno se pozabavam so civilizacijata na Atlanti|anite, ~itatelot }e najde mnogu in-teresni razmisluvawa i ~initeli na taa tema.37

Pat na migracija D Vo toj pat, spored aftalmogeometriskite podatoci, po tibetanskata rasa vleguvaat

slednite rasi: armenoidna, dinarska i severna. Armenoidnata rasa go dala ogranokot- sre-dozemno rasa, a dinarska rasa- alpska rasa.38

Ama, po sistemot na matemati~kite sli~nosti na o~ite, tibetanskata rasa e ponata-mu od armenoidnata tuku od sosednite rasi- paleosibirska, ju`noaziska i pamirska- na dru-gite pati{ta. Zatoa pretpostavivme deka me|u tibetanskata i armenoidnata mora da bide u{te edna rasa, koja ne vlegla vo klasifikacijata na A.Jarha. Koja e taa rasa ?

Nekolku pati sum bil vo Iran i sekoj pat se ~udev do apsurdot doveden vo islamsko -fundamentalisti~kata praksa: vo vreme na Ramazan ~ovekot koj ne{to pojadi do zalezot na sonceto mo`at da go zatvorat, a `enata na `e{tina od 40 stepeni odat vo dvoslojni debeli crni ogrta~i, koi pokrivaat se osven o~ite. Irancite se crnokosi i crnopurasti i najpove-}e potse}aat na Azerbejxanci. Ama, me|u niv ponekoga{ se sre}avaat rusokosi ili ri|okosi lu|e so prili~no svetla ko`a.

- Koi se toa rusokosi lu|e ?- go zapra{av iranskiot oftalmolog. - Toa se Persi- odgovoril toj. - Zar Persite ne se crnokosi i crnopurasti ? - Okolu 40% `iteli vo Iran go ~inat Azerbejxanci, golem procent Kurdi, Beluxi i

drugi narodi; site tie se temnokosi i crnopurasti. A starosedelcite Persi se beli. Navi-stina, tie se vo golema mera se pome{ale so drugite narodi, ama pravite Persi se razliku-vaat od drugite iranski narodi. (Pers=Persej, vrska so Makedoncite, R.I.)

Se setiv na nekoi knigi (ne se se}avam koja) za toa kako Hitler gi smetal bra}a po krv arievskata rasa (imaj}i gi vo vid Germancite39), i toa ba{ Persite, i zaradi obnova na germanskata rasa organiziral brakovi pome|u Germanci i Persi. A mo`da Hitler bil vo pravo vo toa Germancite (vo prevod Nemcite, R.I.) i Persite imaat zedni~ko poteklo ?

Vo Iran, pri prilikata na pregledot na pacientite,naidov na edna ri|a Persijanka, majka na dete koe do{lo na pregled.

- Dali ste vie ~istokrvna Persijanka ?- ja pra{av. - Sum, zo{to ? - Kako vas vi uspealo da ja so~uvate ~istotata na svojata krv ? - Nie, Persite, kako i drugite narodi, sekoga{ se trudime da ja so~uvame svojata krv. - Dali mo`am da gi fotografiram Va{ite o~i ? - Poradi {to ?

37 Temnite nemale grade`i,ni doma{ni `ivotni (kowi, goveda, sviwi...).Bez govedo i sviwa ne mo`ela

da postoi krvna grupa A. Tokmu govedoto so sviwata,a i krvnata grupa A,se nositeli na krvna grupa V. 38

Od isto~noto Sredozemje, kade bila najstara naselba Jerihon od postledeno doba, Belcite do{le se do Centralna Azija i Japonija. Egiptjanite i Brigite=Brzjacite go imale govedoto, koe stanalo do-ma{no vo isto~niot Sredozemen Bazen, koj se potopil vo more. Kako dokaz deka nemalo Sredozemno More e jagulata. Ako takvo imalo, taa nema{e da se mresti vo Sarga{ko More...Govedoto na Arabiski-ot Poluostrov, Mesopotamija i Persija e brigiskoto govedo. Vo Indija govedoto e sveto `ivotno, ka-ko {to Zevs=Bikot bil vo Brigija, da ne se jade i ne se molzi, so ostav{tina kaj starite Brzjaci, koi nego go ~uvaat, zatoa{to sakaat tie da go ~uvat...Govedoto stignalo i vo podale~ni prostori. Kowot vo Egipet...bil brigiski. Kontinentot se naselil so Brigi=Frigi=Frizija, Kelti so brigiska pismeno-st, a potoa pomasovno so Makedonci i toa po raspadot na Makedonskoto Carstvo, so makedonski robo-vi...Vo Britanija imalo reka Vardar, Morava..., so planini Korab, Durmitor..., {to va`elo za Skadi-navija, Vels=Veles, Skot=skot so gajda od ko`a na brigiska ovca, simbol na Vikizite do denes se rogo-vite na brigiskoto govedo, a i glava na lav so telo na zmija: spored Herodot lavot vo Solunsko i Ma-riovsko bil kako doma{no `ivotno, koj denes e simbol vo Bavarska i Anglija.Zmijata bila brigiska... 39

Da gi nare~e{ arievska rasa samo Germancite ne e pravedno, oti vo mnogu izvori (Blavacka, Rerih) arievci se narekuvaat site l