Odmev tišine 1-2 2013

G L A S I L O M E S T N E G A D R U Š T V A G L U H I H L J U B L J A N A

O D M E V T I Š I N E

LETNIK XV – ŠTEVILKA 1–2JANUAR–FEBRUAR 2013

Kulturni praznik v društvu

ODMEV TIŠINE 2 JANUAR–FEBRUAR 2013

Glasilo Mestnega društva gluhih Ljubljana, Trubarjeva cesta 24, 1000 Ljubljana;Fax: 01/2318-062; http://www.mdgl.si, e-mail: [email protected]Članke in slike za objavo OT pošljite na elektronski naslov: [email protected]čna št.: 7562470, transakcijski račun: 02083-0051930092Glasilo odmev tišine je registrirano pri Ministrstvu za kulturo RS pod zaporedno številko 437Odgovorna urednica: Marija Möderndorfer; namestnica odgovorne urednice: Indira Vehbić; urednica: Maja Kuzma; tehnični urednik: Vinko Cepec; Lektor: Sandi Lakner; uredniški odbor: Robert Žlajpah, Tanja Potočnik Honigsman, Simona Drev.Grafični oblikovalec: Janez TurkTisk: Tiskarna DTP d.o.o.

Glasilo Mestnega društva gluhih Ljubljana, Trubarjeva cesta 24, 1000 Ljubljana;Fax: 01/2318-062; http://www.mdgl.si, e-mail: [email protected]Članke in slike za objavo OT pošljite na elektronski naslov: [email protected]čna št.: 7562470, transakcijski račun: 02083-0051930092Glasilo Odmev tišine je registrirano pri Ministrstvu za kulturo RS pod zaporedno številko 437Odgovorna urednica: Marija Möderndorfer; namestnica odgovorne urednice: Indira Vehbić; urednica: Maja Kuzma; tehnični urednik: Vinko Cepec; lektor: Sandi Lakner; uredniški odbor: Robert Žlajpah, Tanja Potočnik Hönigsman, Nina Orešnik, Jelena Bolšedonova, Mateja Kanalec.Grafični oblikovalec: Janez TurkTisk: Tiskarna DTP d.o.o.

Na naslovnici:Kulturni dan v društvuFoto: Vinko Cepec

UVOD

Predsedničino pismoDragi bralci in bralke!

Božično – novoletni prazniki so za nami, spet šte-jemo dneve, tedne, mesece, z letnico 2013, ki so

pred nami. Upajmo, da bo to leto, kljub krizam teklo mirno in delovno, s polno nove energije. V društvu smo začeli izvajati aktivnosti, kot je razvidno iz na-povednika za januar – februar, ki ste ga vsi dobili ob koncu leta. V mesecu februarju imamo sloven-ski kulturni praznik in vedno šaljivega in nagajivega Pusta. Oba praznika bomo obeležili tudi v društvu. Za kulturni praznik se bomo poklonili spominu na velikega Slovenca, pesnika dr. F. Prešerna, katerega peto kitico iz Zdravljice smo sprejeli za slovensko himno. Pust pa je bolj vesele, smešne narave in obuja starodavne običaje, pa tudi aktualne dogodke in v duhu verovanja preganja zimo in zle demone za boljšo rodovitnost zemlje.

Z 31.12.2012 sta naša delavca Nina in Robi zaklju-čila enoletno delo na programu »Asistent bom« in prekinila delo v društvu. S 7.1.2013 sta se ponovno zaposlila v društvu preko javnih del in bosta delala do konca leta. Dobrodošla ponovno med nami. Še bolj se ju veselijo starejši člani, uporabniki njunih uslug. Vsi člani, stari od 65 let dalje, se lahko, kadarkoli boste imeli težave in bi potrebovali kakršnokoli pomoč, mirno obrnete na Nino in Robija. Z veseljem vam bosta pomagala, kar je tudi njuno delo.

Vsi, ki si želite okrepiti telo in duha, imate možnost prijaviti se k telovadbi. Telovadba je 2x tedensko, vsak ponedeljek in četrtek od 9. do 10. ure v šport-nem centru CHAGI, za Bežigradom. Tam naši člani in članice telovadijo že tretje leto, pod vodstvom fizioterapevta. Starost in spol nista pomembna. Del stroškov za telovadbo prispeva društvo. Prav je, da, če se imamo res radi in si želimo dobrega zdravja in počutja, namenimo malo časa tudi za svoje potrebe.

Zimske počitnice so že tu, smuka, sankanje, drsa-nje, bordanje (za mlade junake) po snežnih strminah daje svojstven užitek. A ne samo to, tudi sprehod po idilični zimski pokrajini je nekaj, kar je vredno izkoristiti, se nadihati svežine. Zakaj pa ne, če pa imamo možnost koristiti počitniški dom v Kranjski gori, ki nas prijazno vabi pod svojo streho. Imamo pa tudi počitniške hišice v Moravskih toplicah, kjer se da v zimskem času uživati v toplih bazenih in dolgih sprehodih. Pač, kakor komu paše.

V Dnevniku je bilo objavljeno in se po elektronski pošti razširilo pismo predsednika kranjskega društva

AURIS, g. Borisa Horvata Tihija, kot odgovor ge. Eleni Pečarič iz YHD v zvezi z njeno izjavo oz. negiranjem predloga zakona o osebni asistenci za gluhe. Imeno-vana pač gluhim ne priznava potrebe po asistenci iz razloga, da gluhi že imamo tolmače z znakovnim jezikom. Gospo osebno poznam in sem jo zelo ob-čudovala, sploh njeno fenomenalno zagrizenost v boju za njihove večje pravice v deležu pogače FIH-a in MDDSZ. Razočarala me je, saj je šla v delitev in sovraštvo do gluhih invalidov, katerih težav in ovir ne pozna, niti nima pojma o svetu gluhih. G. Tihi je z vso briljantnostjo zavrnil njeno razmišljanje ter ji povedal, kar ji gre. Hvala, v imenu vseh gluhih, spoštovani kolega za vaš iskren protest in zaščito resnice o gluhih.

Preživeli statut Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije, ki se je »lišpal« dve leti, je bil pred novim letom, po dveh neuspelih izrednih skupščinah, konč-no na izredni pisni skupščini Zveze potrjen. V pregled in potrditev je bil poslan na Upravno enoto MOL, ki je ugotovila pomembne vsebinske in postopkovne nepravilnosti, zaradi česar ga bo potrebno ponovno uskladiti in sprejeti na postopkovno pravilen način. Pri tem je potrebno poudariti, da je imela Zveza ves čas pripravljanja in sprejemanja novega statuta naje-tega pravnika, ki naj bi skrbel za zakonitosti vsebine in postopka sprejemanja. Statut v novi, s strani UE zavrnjeni vsebini, zapostavlja pravice in vlogo gluhih invalidov. Dolgo potovanje našega najvišjega akta je bilo samo zato, ker se žal favorizirajo naglušni, gluhi pa ne moremo, ne znamo ali nočemo tega povedati naglas in se z naglušnimi dogovoriti oziroma spo-razumeti o ključnih zadevah, ki se tičejo gluhih in so specifične samo gluhim in zadevah, ki so skupne tudi naglušnim.

Vsem bralcem želim prijetno počutje ob branju ali listanju glasila. Pa še vi kaj pišite. Veliko nas je, vsi imamo svoje zgodbe, spomine, vesele, smešne, žalostne, naj jih berejo še drugi.

Vaša MeriSLOVARČEKnegiranje – imeti, izražati negativen, odklonilen odnos do česa; odkla-njati, ne cenitifenomenalen – izredno sposobenzagrenjen – užaljenbriljantno – tisto, kar vzbuja popolnosti, občudovanjefavorizirati – dajati prednost ključni zadevi – pomembna, glavna stvar (zadeva)specifičen – zelo poseben

JANUAR–FEBRUAR 2013 3 ODMEV TIŠINE

UVOD

Sekretarka pišeSpoštovani bralci!

Pred nami je prva letošnja dvojna številka glasila. Veselega decembra je konec, denarnice so prazne,

želodci polni in glave težke ali spočite. In ravno, ko se človek navadi, da se zjutraj malo dlje spi, se začne novo leto in ostane nam le še vonj po praznikih, kajti življenje se hitro vrne v ustaljene tirnice. Upam, da ste lepo praznovali in preživeli lepe praznike v krogu svojih najbližjih. Kaj nam bo prineslo novo leto, ne vemo, vemo le, da smo preživeli majevsko napoved o koncu sveta, ki naj bi se zgodil 21. decembra 2012.

Obilno sneženje, kakršnemu nismo bili priča že dolgo, nam je v prvih januarskih dneh prineslo poleg veselja tudi nekaj slabe volje, predvsem zaradi težav na cestah. Ne glede na snežno idilo, ki nam jo prvi snežni dan pričara, je zgodba povsem drugačna, ko primeš za lopato in se začneš utapljati v beli odeji. Da pa obilno sneženje ni naša edina težava, je dokaz še vedno trajajoča splošna gospodarska kriza, ki nam že peto leto ne pusti dihati in normalno živeti. Iz leta v leto je težje in to občutimo prav vsi na lastni koži. Sredstva financerjev se vsako leto znižujejo, pogoji za pridobivanje sredstev pa zaostrujejo. Kljub temu v društvu ne počivamo in delamo s polno paro naprej. V prihodnjih mesecih pa bomo vse prej kot spočiti, saj že sedaj vneto pripravljamo in izvajamo ustaljene programe poleg izdelave končnih poročil za financer-je iz leta 2012 in novih razpisov za leto 2013. Dela je ogromno. Ne glede na to si želimo dobro izvesti in obogatiti naše programe.

Pravočasno smo se prijavili na Javno povabilo Zavo-da RS za zaposlovanje za program javnih del in oddali vlogo. Veseli smo, da smo uspeli v letošnjem letu vključiti dve osebi v program javnih del, našo Nino in Robija. Z vključitvijo v program javnih del bomo tako kot vsa leta do sedaj omogočali našim gluhim in naglušnim starostnikom lažje in bolj enakopravno življenje v družbi.

Ker je januar mrzel in depresiven mesec in je hrana nekaj, kar nas razveseli ter se z njo ubranimo prehlad-nih obolenj, smo se odločili za izvedbo delavnice na temo prehrane proti prehladnim obolenjem v sredo, 23. januarja. Delavnico je vodila ga. Tanja Giuliatti Davinič.

Tu je mesec februar, eden najkrajših, ne pa tudi najmanj zanimivih mesecev, pogostokrat mu pravi-mo tudi mesec kulture. V tem mesecu praznujemo največji slovenski kulturni praznik, Prešernov dan (8. februar). V društvu smo obeležili spomin na dr. Fig-a v sredo, 6. februarja s kulturnim programom.

V mesecu marcu bomo ravno tako s krajšim kul-turnim programom obeležili dan žena, materinski dan in 40 mučenikov. Praznovanje bomo zaključili z druženjem in pogostitvijo. Marca bomo pod streho pospravili tudi poslovno poročilo in poročilo o finanč-nem izidu za leto 2012. Gradivo za občni zbor društva je že v pripravi. O tem več v naslednji številki. Pred velikonočnimi prazniki bomo organizirali delavnico na temo »velika noč«, kjer bomo izdelovali pirhe in košarice. Člane vabimo, da se delavnice udeležijo v

čim večjem številu, kajti na koncu bo izbor najlep-šega velikonočnega jajca.

Letošnji program dela MDGL bomo obogatili tudi s pripravo in organizacijo slikarske razstave našega gluhega člana, akademskega slikarja g. Nikolaja Vo-gla. Razstava bo na ogled od 20. aprila do 10. maja 2013 v Desnem atriju Mestne občine Ljubljana. Ob tej priložnosti vas vse toplo vabimo na odprtje slikar-ske razstave. Meseca septembra nas čaka obeležitev mednarodnega dneva gluhih na prostem, ki mu bo-mo namenili veliko pozornosti, kajti letos praznujemo 15-letnico obstoja društva. Priprava in organizacija obsežnega kulturnega programa zahteva veliko truda in vložene energije, zato smo s pripravami že začeli.

Vsekakor bo letos v našem društvu zelo pestro, veliko se bo dogajalo na različnih področjih, o čemer vas bomo sproti obveščali.

Indira Vehbić

Kulturni praznik8. februar je največji kulturni praznik, ki je hkrati tudi državni praznik. Ta dan je posvečen največjemu pesniku Francetu Prešernu. Iz Pre-šernove pesmi Zdravljica je povzeta kitica, ki je simbol slovenske državne himne.

V društvu smo priredili kratek kulturni program s kvizom. Predsednica društva je uvodoma

članom društva opisala Prešernov kulturni dan. Drugi del programa, kulturni kviz, sem prevzel jaz. Članom sem na projektorju predstavil 10 vprašanj o Prešernovem življenju. Člani so se morali potru-diti in pokazati, kako dobro poznajo življenjsko pot Prešerna. Moram pa napisati, da so na večino vprašanj pravilno odgovorili. Ni bilo enega zmago-valca, vsi so bili najboljši v kvizu.

Robert Žlajpah

Vabilo na druženje upokojencev

Vsak prvi ponedeljek v mesecu druženje upoko-jencev v društvu v popoldanskem času od 17. do 20. ure na Trubarjevi ulici 24.


MAJČKINA KOLUMNA

BranjeAli ste kdaj odprli kakšno knjigo? Kakšne knjige

radi prebirate? Kje jih prebirate? Ko pridete do konca strani, kaj naredite s knjigo? Kakšen izraz je na vašem obrazu, ko jih prebirate? Se s kom pogovarjate o knjigi?

Knjiga je naša prijateljica. S knjigo se lahko po-govarjamo, jo lahko nosimo kjerkoli in jo kadarkoli odpremo. Vzemimo si čas tudi za branje knjig. Pogovarjajte se o njih tudi s svojimi prijatelji.

Če ne prebirate radi knjig, bodite pustolovski in raziskovalni ter pripovedujte drugim. Bodite vi KNJIGA.

Majčka

Karikatura: Janez Turk

ČestitkaRobert Žlajpah, naš vodja športne sekcije, je

postal predsednik Športne zveze gluhih Slovenije. Funkcijo bo opravljal eno leto.

Čestitamo!MDGL

Ali veste,kje in kdaj je bila ta slika posneta?

Odgovore pošljite v uredništvo do 15. marca 2013.Uredništvo OT

Foto: Vinko Cepec

V številki glasila OT 11 – 12 je bilo zastavljeno vprašanje, kateri tolmač tolmači otroško oddajo. Radovedni Taček in jo tudi velikokrat vidimo na televiziji kot tolmačico na SLO 3 pri Dnevniku.

Odgovor je: Ljubica PodboršekUredništvo OT

Slikarska razstava Letošnji program dela MDGL bomo obogatili

tudi s pripravo in organizacijo slikarske razstave našega gluhega člana, akademskega slikarja, g. Nikolaja Vogla.

Razstava bo na ogled od 20. aprila do 10. maja 2013 v Desnem atriju Mestne občine Ljubljana. Ob tej priložnosti vas vse toplo vabimo na odprtje slikarske razstave.

MDGL

Pismo uredniceSneg je, dež je, sonček je, mraz je, … To so bile zago-

tovo pogoste besede v naših vsakdanjih pogovorih. Pri nas v okolici Črnomlja se je nabralo več kot 60 cm snega, v Ljubljani pa ga je bilo manj. Ko sem se pa s svojimi prijateljicami odpravila v Novo Gorico, pa tam ni bilo nobenega snega. Pestra sprememba v enem dnevu .

Božič je za nami, novo leto tudi, le kaj je pred na-mi? Mmmmm, ljubezenski dnevi! Valentinov dan, Prešernov dan, Dan žena, Materinski dan, … Tudi v

društvu so oz. bodo pripravili srečanja v ta namen. Izkoristite tudi vi delavnice v društvu, koristilo vam bo. Pridobili si boste navdih, družili se boste, pokazali boste svojo kreativnost, … Pridite v društvo!

V tej številki glasila OT vas čaka na naslednjih stra-neh obilo zanimivosti, ki jih je zbiral in prevajal Sandi Lakner, športne novosti izpod peresca Roberta Žlaj-paha ter društvene novosti.

Berite naše glasilo z velikim veseljem in zanimanjem.Majčka


Na Banjški in Trnovski planoti začenjajo razvijati tu-rizem, ki bo prijazen do vseh vrst invalidov. To je prvi tovrstni projekt v Sloveniji, ki ga bo podprla Švica v okviru svojega prispevka razširjeni Evropski uniji.

Kakšen je namen projekta?Namen navedenega projekta je omogočiti vsem vrstam

invalidom, torej tudi gluhim in naglušnim, da doživijo vse tisto, kar si želijo doživeti ljudje brez invalidnosti. Tudi invalidi imajo namreč zelo različne in tudi ekstremne želje glede turizma. Ljudje različnim vrstam invalidnosti pogosto delajo krivico: z neznanjem, predsodki, komu-nikacijskimi ovirami.

S kakšnimi težavami se soočajo prelingvalno gluhi?Tako je tudi na področju gluhih. Natalija Rot, sekre-

tarka Društva gluhih in naglušnih Severne Primorske in tolmačica, je za časopis Delo dejala, da le malo ljudi ve, da je prelingvalna gluhota kot nevidna invalidnost ena najtežjih oblik invalidnosti. Prelingvalno gluhi imajo ogromne težave z dojemanjem pisane besede. Gluhi ne slišijo slovnice, za svojo komunikacijo uporabljajo znakovni jezik in tako si informacije tudi posredujejo. Niti predstavljati si ne moremo, da informacij, ki niso posredovane, čeprav so lahko življenjskega pomena, ne razumejo. Abstraktni pojmi in besede so jim tuji. Tudi ko jim posreduješ informacije o zgodovinskih dogodkih, jih velikokrat ne bodo dojeli tako, kot si tisti, ki infor-macijo sporoča, želi. Te stvari jim je treba dopovedati s pomočjo znakovnega jezika ali tolmača.

Kaj pa kasneje oglušeli in naglušni?Tudi gluhi, ki niso prelingvalno gluhi, tj. gluhi, ki so

oglušeli kasneje, in mnogi naglušni zelo težko razu-mejo informacije, ki so sporočene ustno. Zanje pa za razliko od prelingvalno gluhih pride v poštev tudi pisno gradivo in posredovanje informacij v pisni obliki – npr. preko displeja. Za naglušne uporabnike slušnih apara-tov je zelo pomembna indukcijska zanka, predvsem pa miren prostor brez odvečnega hrupa. Nekateri izmed njih poznajo tudi znakovni jezik in si lahko pomagajo s tolmačem, kar pa nikakor ne velja za vse.

Nikar ne kričite, ko komunicirate z gluhimi in na-glušnimi!

Pri vseh gluhih in naglušnih, tudi tistih, ki so izgubili sluh v odrasli dobi, se moramo vsaj potruditi, da ne vpijemo, ko govorimo z njimi. To je prva napaka, ki jo ljudje velikokrat zagrešijo. Pomembno je le, da besede izgovarjamo razločno in počasi. Da uporabljamo prepro-ste stavke in ne narečja. In da si za komunikacijo z njimi vzamemo veliko časa. Ni namreč dovolj, da jim turistični vodnik le pokaže stvari, ampak si mora vzeti čas, da se obrne proti njim ter jim stvari lepo in počasi razloži. Pri gluhoti je namreč omejitev pri sprejemanju informacije izjemno velika in to je treba vodnikom razložiti

Kako razumeti gluhoto in potrebe gluhega? Predstavljajte si, da ste na Švedskem, pa ne znate niti

besedice švedsko. Nekaj časa poslušate, potem začnete opazovati mimiko. Prej ali slej se začnete spraševati, ali se mogoče ljudje, ki jih ne razumete, smejejo vam ali govorijo o vas.

TURIZEM

Projekt turizma po meri invalidovKako lahko gluhemu pokažemo, kakšen odnos ima-

mo do njega?Zaradi zgoraj navedenega so osebni pristop, mimika

in govorica telesa tako zelo pomembni. Gluhemu lahko s svojim vedenjem pokažemo, kakšen odnos imamo do njega. Velikokrat rečem gluhim: mogoče pa je slišečim nerodno, ker se z vami ne znajo pogovarjati, pa ne mislijo nič slabega. Zato je tako pomembno, da gluhim pokažemo prijaznost. Dovolj je, da se nasmehneš in mu pokažeš, da ga sprejemaš.

Na Banjiški in Trnovski planoti bodo oblikovali turi-zem, ki bo do invalidov prijazen.

Zanimanje turističnih vodičev za invalide je veliko. Ti se namreč pogosto srečujejo z invalidi in željno iščejo informacije, kako pristopiti k njim in kako jim prilago-diti turistično ponudbo. Neizkoriščenih priložnosti za invalide je še veliko. Na Banjški in Trnovski planoti bodo izkušnje, sugestije in predloge oblikovali v turizem, ki bo do invalidov prijazen.

Sandi Lakner

Vir: http://www.delo.si/arhiv/kako-organizirati-turizem-po-meri-inva-lidov.html

SLOVARČEK:PRELINGVALNA GLUHOTA – gluhota ki je nastala, preden je oseba usvo-jila govor in govorni jezik, tj. nekako pred dopolnjenim 4. letom starostiABSTRAKTNOST – tisto, česar ni mogoče zaznati s čutiliDOJETI – razumetiINDUKCIJSKA ZANKA – pripomoček, ki naglušnim uporabnikom slušnega aparata omogoča optimalen sprejem zvokaPOMEMBNOST – potrebno je upoštevati, ker zelo vpliva na možnost enakovrednega vključevanja gluhih in naglušnih v turistične aktivnostiSUGESTIJA – nasvet, predlog

Vsiljive Jehovovih pričeDoživela sem tisto, glede česar so se mi mnogi člani pritoževali.

Namreč, obiskala sta me dva gluha predstavnika Jehovovih prič. Ker starejšega poznam, mlajšega pa ne, sem ju pri vratih vprašala, kaj želita. Starejši mi je odgovoril, da me želi mlajši nekaj vprašati. Zaradi vljudnosti sem ju povabila v moj dom, ju postregla s kavo in sokom ter ju vprašala, kaj želita. Mlajši, očitno dobro poučen, z znanjem uvodne komunikacije, me je najprej vprašal, kakšen pogled imam na prihod-nost. Ker ga nisem razumela, sem vprašala, ali gre za politiko ali kaj. Odgovoril je: »O bogu.« Takoj se mi je prižgala lučka in sem ga ustavila z vprašanjem, ali misli na vero Jehovove priče. »Da,« je rekel. Obema sem povedala, da sta prišla na napačen naslov, prosila pa sem ju tudi za informacijo, kje sta dobila podatke o mojem bivališču. Starejši je rekel, da je dobil od vodje navodila, da gluhi morajo obiskovati gluhe, ki jih poznajo, na tej in tej ulici. Obisk sem doživela drugič.

Nobena druga vera, čeprav jih je veliko, ni tako vsiljiva kot Jehovove priče. Vnaša nemir, vsiljuje se v svet gluhih in zlorablja nepoučenost gluhih ter jih včlanjuje v svoj hram zaradi številčnosti ali ne vem, česa. Nekdo bi to moral preprečiti in vodstvo Jehovovih prič opozoriti, da naj se ne igra z gluhimi ljudmi, kajti le-ti že imajo svojo vero, zato ne potrebujejo prekrščevanja.

Meri


Kljub konvenciji OZN o pravicah invalidov in dru-gim predpisom, ki diskriminacijo prepovedujejo, je v Sloveniji diskriminacija gluhih še vedno pereč problem. Diskriminacija je neenakopravno obrav-navanje oseb zaradi določenih osebnih okoliščin, med katere pa sodi tudi gluhota.

DISKRIMINACIJA PRI IZOBRAŽEVANJU GLUHIH

Gluhih se še vedno ne izobražuje v znakovnem jezikuKljub drugačnim informacijam iz nekaterih krogov, se

gluhi še vedno ne izobražujejo v znakovnem jeziku. V Centru za sluh in govor Maribor in Centru za korekcijo sluha in govora Portorož gluhih ne izobražujejo v zna-kovnem jeziku, v Zavodu za gluhe in naglušne Ljubljana (ZGNL) pa le deloma. Posledica je zelo slaba izobraže-nost in s tem tudi zaposljivost gluhih, ko odrastejo. Pro-blem je verjetno tudi v tem, da je v področni zakonodaji določeno, da pouk poteka v slovenskem jeziku, kar pa bi bilo v primeru, da bi pouk potekal v slovenskem znakov-nem jeziku, kršeno, poleg navedenega pa opažam, da se po eni strani varčuje na gluhih, po drugi strani pa se

denar troši za nekoristne reči, namenjene gluhim, npr. slušne aparate, ki popolnoma gluhim ne koristijo nič.

Gluhi učenci, dijaki in študentje v integraciji nimajo zagotovljenega tolmača.

Kljub temu, da nekateri ljudje zagotavljajo drugače, gluhi učenci, dijaki in študentje v integraciji nimajo zagotovljenega tolmača. Iz nekaterih krogov sem izve-del, da naj bi dodatna strokovna pomoč v osnovnih in srednjih šolah obsegala tudi tolmačenje gluhim učen-cem, vendar to očitno ni res. Upravičeno se sprašujem, kaj sploh v resnici obsega dodatna strokovna pomoč v osnovnih in srednjih šolah, ki so jo uvedli leta 2000, leto dni zatem, ko sem zaključil izobraževanje na sre-dnji šoli in postal študent, in kaj imajo gluhi učenci in dijaki od nje.

Poučevanje znakovnega jezika gluhih otrok ni urejenoV ZGNL imajo sicer predmet, pri katerem se učijo slo-

venskega znakovnega jezika, vendar pa je namenjen le dijakom v tamkajšnji srednji šoli, kar pomeni, da se mo-rajo učenci osnovne šole v ZGNL in ostalih dveh šolah za gluhe v Sloveniji znajti sami, poleg tega pa obsega le eno

DISKRIMINACIJA

Diskriminacija gluhih še vedno pereč problem

Samozavest je prepričanost o svojih sposobnostih, znanju in moči. Samozavestni ljudje vzbujajo zaupanje v drugih: svojem občinstvu, prijateljih, partnerjih, nadrejenih, strankah. Samozavestni ljudje so uspešni pri pridobivanju zaupanja drugih ljudi. Samozavest lahko pridobimo z vztrajno vajo.

Kako se stopnja samozavesti kaže?Kaže se v obnašanju, govorici telesa, načinu govora, kaj oseba reče, itd.

Katere so nekatere značilnosti samozavestnih in nesamozavestnih oseb?

Samozavestna oseba Nesamozavestna oseba

Naredi, kar meni, da je pravilno, četudi se ji drugi posmehujejo in jo kritizirajo. Svoje vedenje usmerja glede na to, kaj druge osebe mislijo.

Pripravljena je sprejeti tveganja in narediti dodaten korak, da bi dosegla boljše rezultate.

Stoji v svojem varnem zavetju, boji se poraza, zaradi česar se izogiba tveganjem.

Prizna svoje napake in se uči iz njih. Dela na tem, da prikrije svoje napake in upa, da lahko reši problem, preden ga kdo drug opazi.

Čaka, da jo drugi pohvalijo za njene dosežke. Hvali svoje vrline čim več ljudem kolikor mogoče pogosto

Sprejema komplimente s hvaležnostjo.»Hvala, resnično sem trdo delal na tem prospektu. Vesel/a sem, da si prepoznal/a moj trud.«

Nevljudno zavrača komplimente.»Ta prospekt v resnici ni nič, vsakdo bi ga lahko naredil.«

Kako pridobimo samozavest?Najprej je potrebno poudariti, da samozavesti ne moremo pridobiti

na hiter način, tj. čez noč, pač pa je to dolgotrajen proces, ki zahteva veliko vaje in dela na sebi. Sam proces pa je sestavljen iz treh korakov, opisanih v nadaljevanju.

SAMOZAVEST

Samozavest1. korak: Pripravite se na pot k boljši samozavesti:

a. Preglejte svoje dosedanje dosežke: gluhi jih ima-te zlasti veliko na področju športa in kulture.

b. Razmislite o svojih močnih in šibkih lastnostih, priložnostih in nevarnostih, ki ste jim izpostavljeni. Uživajte v vaših močnih lastnostih. Šibkih lastnosti se zavedajte in jih sprejemajte, vendar pa jih ne izpostavljajte. Gradite na svojih priložnostih in se na razumen način soočajte z nevarnostmi. Gluhi imate močne lastnosti na področju kulture, športa in uporabe znakovnega jezika, kjer pa imate tudi veliko priložnosti.

c. Razmislite o tem, kaj je pomembno za vas in kaj želite doseči. Vaše želje po dosežkih so lahko npr: nastopanje v gledališki igri, filmu, slikanje, udeležba na športnem tekmovanju.


uro tedensko, kar pa je premalo. Posledično ni zagoto-vljena standardizacija slovenskega znakovnega jezika, saj se ga gluhi otroci učijo le od svojih gluhih prijateljev in znancev, ne pa tudi v šoli. Kakšne so in bodo posledice takšnega ravnanja se dobro vidi iz narečij, ki jih imamo v Sloveniji – do 19. stoletja, ko nismo imeli slovenskega knjižnega jezika in slovenščina ni bila učni predmet v šolah, je nastalo več kot 40 narečij, med katerimi je tolikšna razlika, da bi bilo sporazumevanje med ljudmi v Sloveniji močno oteženo, če ne bi imeli slovenskega knjižnega jezika. Ali je cilj slišečih odločevalcev v šolstvu takole razbiti in onemogočiti uporabnike slovenskega znakovnega jezika?

KAOS NA PODROČJU TEHNIČNIH PRIPOMOČKOV

Gluhi še vedno nimajo pravice do tehničnih pripomoč-kov

Več kot dve leti sta že minili od uveljavitve Zakona o izenačevanju možnosti invalidov (ZIMI), pa še danes ni sprejet pravilnik, ki bi gluhim končno prinesel pravico do zanje nujno potrebnih tehničnih pripomočkov, čeprav v ZIMI tudi piše, da mora biti navedeni pravilnik sprejet

DISKRIMINACIJA

Diskriminacija gluhih še vedno pereč problemeno leto po uveljavitvi ZIMI. To pomeni, da država krši lastne zakone. Najprej so se izgovarjali na vladno krizo, nato pa na potrebo po varčevanju v javnem sektorju.

Nekoristno razmetavanje davkoplačevalskega denarja za slušne aparate

Toda, kako naj s potrebo po varčevanju v javnem sektorju razložim, da osebe, ki so popolnoma gluhe, dobijo v breme Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, torej državne institucije, slušne aparate, ki jim ne koristijo nič? Če oseba ne sliši nič, ji slušni aparat ne more nič koristiti.

Krši se tudi pravica do tolmačaKljub zakonski obvezi, da državne, izobraževalne in

zdravstvene institucije zagotovijo pravico do tolmača iz lastnih sredstev, se navedene institucije navedene obve-znosti otepajo. Delno v zadnjem času tudi z izgovorom, da je kriza in da je treba varčevati. Vendar pa glede na to, da so se je navedene institucije otepale že ves čas obstoja Zakona o uporabi slovenskega znakovnega jezika, sklepam, da ne gre samo za potrebo po varčevanju, pač pa tudi za nerazumevanje potreb gluhih. Mnogi namreč mislijo, da lahko gluhi v postopku enakovredno sodelu-jejo, če se jim napiše ali pa, če se jim počasi in razločno govori. Žal to pri prelingvalno gluhih, ki so slabše izobra-ženi, slabše pismeni in težje razumejo mnoge besede, ni mogoče. Pri njih pride v poštev edino tolmač.

Tudi dostopnost do medijev gluhim ni zagotovljenaTudi na področju medijev se dogaja diskriminacija

gluhih. Prelingvalno gluhim so mediji nedostopni, če niso tolmačeni v slovenski znakovni jezik. Vsem gluhim pa so nedostopne nepodnaslovljene in netolmačene oddaje na televiziji in na internetu ter radio. Veliko zelo zanimivih oddaj ni niti podnaslovljenih, niti tolmačenih. Spet se tukaj izgovarja na denar, čeprav so stroški pod-naslavljanja zelo majhni, znašajo manj kot 1 % stroškov produkcije. ZIMI je že pred dvema letoma določil, da bo potrebno v petih letih po njegovi uveljavitvi izbolj-šati dostopnost invalidov, torej tudi gluhih, do storitev zasebnega in javnega sektorja. Žal se v zadnjih dveh letih na področju medijev ni zgodilo nič, tolmačenje dnevnika na TV SLO 3 pa je, milo rečeno, sramotenje gluhih, saj ima netolmačen in nepodnaslovljen prenos iz parlamenta prednost pred tolmačenim dnevnikom in tako gluhi nanj čakajo tudi do poznih ur.

Sandi LaknerSLOVARČEK:DISKRIMINACIJA – neenakopravno obravnavanje posameznikov zaradi njihovih osebnih okoliščin, v tem primeru gluhoteKONVENCIJA – predpis, ki velja v več državahMEDIJ – sredstvo javnega obveščanja, npr. televizija, radio, časopis, internetPEREČ PROBLEM – problem, ki ga je treba rešitiKOREKCIJA – popravljanjeNEKATERIH KROGOV – nekaterih virov informacijNAREČJE – od knjižnega jezika različen jezik, ki se ga govori na delu narodnostnega ozemlja (npr. v Prekmurju)ODLOČEVALEC – tisti, ki odločaDRŽAVNA INSTITUCIJA – državna ustanovaPRELINGVALNA GLUHOTA – gluhota ki je nastala, preden je oseba usvo-jila govor in govorni jezik, tj. nekako pred dopolnjenim 4. letom starostiPRODUKCIJA – izdelava oddajePARLAMENT – zakonodajno telo, ki v Sloveniji obsega državni zbor in državni svet

SAMOZAVEST

Samozavestd. Začnite razmišljati pozitivno, a racionalno, o sebi

in svojih zmožnostih. Bolje je reči: »Vsaj poskusim lahko nastopiti v gledališki igri.« kot pa: »Vse bom zavozil/a, zato ne grem nastopat v gledališče.«.

2. korak: Začnite s samozavestnim ravnanjem:a. Pridobite si znanje, ki ga potrebujete za uspeh.

Če želite uspeti v določeni športni panogi, se udele-žujte treningov in se naučite pravil.

b. Postavite si majhne in dosegljive cilje in jih do-sezite. Na začetku se osredotočajte le na majhne dosežke, pri katerih pa uživajte, ko jih dosežete. Za začetek je npr., če želite nastopati v gledališču in ste se tega vedno bali, dovolj, če nastopite v stranski vlogi.

c. Razmišljajte pozitivno in uživajte v uspehih, pa če-tudi so še tako majhni. Ne podcenjujte svojih uspehov!

3. korak: Pospešujte na poti k uspehua. Ko ste pridobili nekaj samozavesti, si začnite

postavljati višje in višje, zahtevnejše, a še vedno do-segljive cilje, tako da si boste počasi krepili samoza-vest. Npr. primer prejšnjega odstavka – ko ste uspeli v manj pomembni vlogi, lahko naslednjič poskusite z zahtevnejšo vlogo in v tem uživajte!

Prevod in priredba: Sandi LaknerVir: http://www.mindtools.com/selfconf.html

SLOVARČEK:POMEMBNOST – kar je potrebno upoštevatiRACIONALNO – razumsko


V veliki dvorani Društva gluhih in naglušnih Ljubl-jana (DGNL) je bila v sredo, 12. 12. 2012, izvedena

video predstavitev narodnih noš in folklornih plesov Slovenije. V želji, da se kulturna dediščina narodnih noš in folklorni plesi pri gluhih še naprej ohranjajo in da se omogoči vsem gluhim iz Slovenije, da si le-pote tega narodnega izročila ogledajo neposredno v plesu gluhih plesalcev, je bilo med DGNL in Mestnim društvom gluhih Ljubljana (MDGL) dogovorjeno, da se folklorni skupini gluhih »Veselje« priključijo še folklornega plesa željni plesalci in plesalke DGNL. V uvodni besedi predstavitve je predsednik DGNL, g. Janez Slatinšek lepo pozdravil vse prisotne, med katerimi so bili tudi predsednica ZDGNS, ga. Frida Pla-ninc, predsednica MDGL, ga. Meri Möderndorfer ter vsi plesalci in plesalke folklorne skupine »Veselje«. Predsednik Slatinšek je med drugim v nadaljevanju poudaril pomen kulture gluhih in s tem tudi po-membnost folklornih aktivnosti med gluhimi.

Video predstavitev narodnih noš in folklornih ple-sov, ki je sledila, je imela tri sklope in sicer:

• prikaz narodnih noš od 17. do 20. stoletja,• predstavitev folklornih plesov po regijah in širše

ter• predstavitev petletnega dela folklorne skupine

gluhih »Veselje«.Slovenija ima na področju narodnih noš in fol-

klornih plesov izredno bogato dediščino. Povzetek pomembnejših dejstev in vlog tega področja:

• nastajali so skozi daljša časovna obdobja, • narodne noše so del slovenske kulturne dedišči-

ne,• narodne noše tvorijo narodno identiteto in naro-

dno zavest Slovencev, zato jih moramo gojiti, ohraniti in obvarovati tudi za naše potomce,

• narodna noša je nekaj drugega kot oblačilna kultura določenega obdobja,

• narodne noše so odražale družbeni položaj ljudi in njihovo premoženjsko stanje:

• bogatejši ljudje so nosili noše iz dragih materialov in bogato okrašene, revni ljudje pa si tega niso mogli privoščiti, zato so nosili noše iz cenejših materialov in manj okrašene,

• noše so se ločile na praznične in vsakdanje,• narodne noše so se, kot statusni simbol, v celoti

ali deloma ohranile do konca 19. stoletja,• po 2. svetovni vojni narodne noše nosijo pred-

vsem na različnih prireditvah, • pri nas se noše, po pokrajinah oziroma regijah

razlikujejo po vzorcih, vezenju, barvi in materialih, vsaka noša pa ima svojo zgodovino, ki sega tudi več stoletij v preteklost.

Do 19. stoletja so na Slovenskem prevladovali le 3 tipi noš:

PREDSTAVITEV

Predstavitev narodnih noš in folklornih plesov

Na Koroškem Kmečka noša iz okolice Škofje Loke Na Primorskem

1. alpsko-kontinentalni

2. panonski 3. primorski

Šele nato so se začele noše bolj razlikovati po posameznih ožjih pokrajinah oziroma regijah in celo krajih.

Danes poznamo in ohranjamo številne narodne noše, ki so značilne za posamezne kraje, območja oziroma pokrajine. Med njimi so: belokranjska, po-ljanska, dolenjska, gorenjska, kostelska, ljubljanska, notranjska, prekmurska, gorička, kozjanska, štajer-ska, vzhodnoštajerska, koroška, tržaška, primorska, goriška, slovenska narodna, ziljska, rezijanska in še mnoge druge.

LJUDSKI – TRADICIONALNI PLESILjudski plesi, se pravi tradicionalni plesi posame-

znih slovenskih dežel, so se razvili sami in jih ni nihče »izumil«. V njih so pogosto ohranjene značilnosti, ki

so imele nekoč magičen in obredni pomen. Številne folklorne skupine širom Slovenije ohranjajo z bogato vsebino preteklosti prepletene plese in narodne no-še, v katerih so prepoznavni kraji ali območja. V svo-jih nastopih plešejo folklorne skupine splete plesov. Splet plesov sestavlja niz posameznih kratkih plesov – dogodkov, različnih pomenov, prikazanih v plesu.

FOLKLORNA SKUPINA »VESELJE«Edina slovenska folklorna skupina »Veselje«, v ka-

teri plešejo gluhe osebe, je letošnje leto praznovala svoje peto leto aktivnega delovanja. Skupina ima v svojem repertoarju pet spletov plesov, in sicer gorenjske, štajerske, prekmurske, istrske in splet Raz-križja. Skupina je imela v petletnem obdobju 214 vaj in 30 nastopov ob različnih dogodkih.


Iz prikazanega je razvidno, da so tudi gluhi s svojimi aktivnostmi na področju folklornih plesov kamenček v mozaiku varuhov kulturne dediščine Slovenije.

Prepričan sem, da je bil osnovni namen video pred-stavitve narodnih noš in ljudskih plesov med gluhimi iz DGN Ljubljana dosežen. Odziv prisotnih na predstavitvi je pozitiven, kar obeta še več gluhih plesalcev folklore in v nadaljevanju še več nastopov širom Slovenije in tudi izven. Sodelovanje oziroma skupno delovanje gluhih iz dveh društev v eni folklorni skupini gluhih pa bo pomenilo za vse gluhe iz Slovenije zelo velik in pozitiven dosežek in še boljše medsebojne odnose.

DGNL se za omogočeno predstavitev in vso dano podpo-ro v svojem in imenu folklorne skupine »Veselje« iskreno zahvaljujem.

IV

PREDSTAVITEV

Predstavitev narodnih noš in folklornih plesov

Folklorna skupina Veselje v štajerski noši

Folklorna skupina Veselje v noši Razkrižja

Folklorna skupina Veselje v gorenjski noši

PISMO BRALKE

Moji prvi stiki z gluhimi

Moje ime je Valentina, prijatelji me kličejo Vali. Težave s sluhom so se mi pojavile v

4. razredu osnovne šole in od takrat tudi upora-bljam slušni aparat. Kljub naglušnosti nisem ime-la nobenih težav pri spo razumevanju, uspešno sem končala gimnazijo in pred dvema letoma diplomirala na Fakulteti za Upravo.

Lansko leto pa se mi je nenadoma pojavilo šumenje v ušesih in sluh se mi je zelo poslabšal, sporazumevanje je bilo tudi s slušnim aparatom oteženo. Dve leti sem delala na Mestni občini Ljubljana preko študentskega servisa, potem pa po poteku študentskega statusa žal nisem mogla več delati in sem se prijavila na Zavod za zapo-slovanje.

Po nasvetu očetove prijateljice sem se jeseni vpisala v društvo za gluhe in naglušne. V društvu sem prvič imela stik in komunikacijo z gluhi-mi osebami. Vstop v društvo in spoznavanje z gluhimi osebami je bil zame nek nov, pozitivno obarvan svet.

Vsi gluhi, ki so se mi predstavili, so bili prijazni, nasmejani, pripravljeni pomagati. Isti mesec po vpisu v društvu sem začela z učenjem znakovne-ga jezika gluhih. Znakovni jezik me je začela učiti Nina, ki se je kljub velikem obsegu dela, ki ga je imela v društvu in izven, zelo trudila, da si vzame čas zame in me uči. Pri učenju znakovnega jezika sta priskočila na pomoč tudi Robi in gospa Meri. Bil je zelo lep občutek, da so se vsi trudili, da me učijo in mi pokažejo jezik gluhih.

Za lažje učenje znakovnega jezika sem tudi sama opazovala gluhe, ki so se med sabo pogo-varjali, je pa res, da pri njih roke tako hitro letijo, da sem se malo lovila in rabila čas, da sem razu-mela sam pogovor. Ampak, kakor pravijo, vaja dela mojstra in mojster dela vajo. Tudi jaz ga bom kmalu usvojila in mi bo šlo vse lažje in hitreje.

Zato se Nini, Robiju in gospe Meri zahvaljujem za prijaznost in strpnost pri učenju znakovnega jezika.

Valentina Petrovič


V našem podjetju smo se ob posvetovanju z našim največjim kupcem odločili, da kupimo računal-

niški program, kakršnega uporabljajo oni, saj bomo tako prihranili veliko časa z modeliranjem orodij. Ta program uporabljamo za izdelavo 3D modelov, načrtov, programiranje, … v orodjarni.

Ker je bil pa ta program zame kot uporabnika nov, sem se odločil, da bom šel na tečaj uporabe te-ga programa.

Tečaj je potekal 4 dni, od ponedeljka do če-trtka od 8.00 do 16.00. S seboj sem na tečaj pripeljal tudi tolmači-co, go. Mojco Korenjak, kajti sam se ne bi mo-gel znajti med slišečim predavateljem, raču-nalnikom, projekcijo in svojo nalogo.

Vsak dan nas je pre-davatelj naučil nekaj

TEČAJ

Tečaj Pro Enginerenovega o modeliranju oz. kako modelirati, proti kon-cu predavanja smo pa vsi poslušalci dobil nalogo, ki smo jo morali narediti sami. Tako je predavatelj vedel, kaj vse smo odnesli od tečaja in kje nas mora še dodatno podučiti.

Sam sem nad programom zelo navdušen, je mnogo bolj enostaven od programa, ki sem ga uporabljal do nedavnega. Po končanem tečaju sem dobil tudi diplomo za uspešno opravljen tečaj.

Sedaj vem, da sem z nakupom programa našemu podjetju prihranil veliko časa in tako bomo lahko bolj produktivni in učinkovitejši.

Brez prisotnosti tolmača bi bil celoten tečaj brez-predmeten, kajti ne bi razumel, kaj se dogaja oz. kaj želi predavatelj od mene. Vsak dan sem bil kar precej utrujen, kajti slediti tako zahtevni temi s tolmačem je zelo težko. Slišečim ljudem je to poponoma eno-stavno, kajti poslušajo in sledijo, tako da gledajo le v računalnik, sam sem pa moral gledati tolmačico, obenem pa še gledati projekcijo in delati na svojem računalniku.

Marjan Repše

Od podjetja BMW Malgaj sem dobil vabilo, da se v soboto, 19.1.2013, v Kranjski Gori udeležim te-

stne vožnje z njihovim avtomobilom BMW X3-xDrive.Sam sem se vabilu rade volje odzval. S seboj sem

vzel tudi Hildo Skvarča in tolmačico Mojco Korenjak.Dobili smo se na drsališču v Kranjski Gori ob 14.30.

uri.Vsak od povabljenih je dobil svoje terensko vozilo

BMW X3-xDrive, s katerim smo se podali na skupin-sko vožnjo. Prvi v koloni vozil je vozil naš organizator, za njim pa smo se podali vsi povabljeni, bilo nas je 10. Vsak od avtomobilov je bil opremljen z ozvočenjem, da so vsi avtomobili dobili enake informacije od organizatorja. Ker sam ne bi slišal orga-nizatorja, kaj naj naredim v avtomobilu, da bo določena funkcija delovala, mi je pri tem zelo pomagala tolmačica. Brez nje ne bi mogel tako uživati v vožnji kot sem. Najprej smo se podali proti Vršiču, a je bil prelaz Vršič zaprt zaradi plazu, zato smo na drugem ovinku obrnili in se podali ‚čez cesto od Kranjske Gore‘ na goro Srnjak, ki je na nadmorski vi-šini 955 m. Organizator nam je na poti razlagal zelo zanimive stvari, tako o av-tomobilu kot o okolici. Sam avtomobil

ima neverjetno veliko funkcij, od te, da ne potrebu-jem pritisniti stopalke za zaviranje, če se vozimo po klancu navzdol, saj pri hitrosti 30 km/h avtomobil zavira sam, do tega, da je avtomobil brez problema vozil po snežni odeji, debeli približno 20 cm.

Po dobri uri in pol vožnje smo to lepo izkušnjo zaključili s terenskim vozilom. Izlet je bil lep, prav tako pa nam je bilo naklonjeno tudi vreme, kajti bilo je sončno.

Marjan Repše

AVTOMOBILIZEM

Testna vožnja BMW

Potrdilo

Terensko vozilo BMW X3 xDrive


Delo tolmača je včasih prijetno, včasih manj prije-tno in naporno, spet drugič stresno, kdaj zanimivo

in poučno a vedno odgovorno. Tolmači smo medij, skozi katerega potuje informacija od tistega, ki jo sporoča do tistega, ki jo sprejema – torej od slišečega govorca do gluhe osebe in obratno. Delo je treba jemati skrajno resno, da informacija pride do cilja v taki obliki, da jo gluha oseba razume in da ne izgubi svoje sporočilnosti, svojega pomena. Potrebna je tudi velika mera empatije, to pomeni sposobnosti vživljanja v drugo osebo. Treba je razumeti gluhe osebe, njihove specifike in način razumevanja in sporazumevanja, da je tolmačenje uspešno. Če je vsebina povedanega zahtevna, je temu primerno tudi tol mačenje zahtevnejše. Se pa tolmači pri svojem delu tudi veliko naučimo in hote ali nehote širimo svoja obzorja znanja. Tako sem tudi sama že večkrat tolmačila najrazličnejša predavanja, tečaje, izobraže-vanja in tako spoznala mnogo zanimivih stvari, ki jih sicer verjetno ne bi nikoli.

Tako me je sredi januarja prosil za pomoč tudi g. Marjan Repše, in sicer za tolmačenje tečaja uporabe računalniškega programa, Osnove Creo. Gre za raču-nalniški program, namenjen predvsem oblikovanju, ki ga g. Marjan Repše uporablja pri svojem delu. G. Repše ima orodjarsko podjetje in pri svojem delu sledi trendom. Brez znanja, kako uporabljati raču-nalnik, in poznavanja takih in podobnih strokovnih programov, bi ga že zdavnaj povozil čas. In g. Marjan je zelo vedoželjen in željan novih znanj in zato sem sprejela tolmačenje. Že v preteklosti sem mu večkrat tolmačila in vedela sem, da bo tolmačenje zelo zah-tevno. To pa predvsem zato, ker je zelo strokovno in specifično, o stvareh, o katerih sicer ne vem kaj dosti. Na tečaju je šlo g. Marjanu zelo dobro. Gluhi osebi je veliko težje slediti kot slišeči. Saj je treba istočasno gledati tolmača in tudi na platno kaj predavatelj dela, medtem ko predava. Toda z voljo in predznanjem je šlo, čeprav morda malenkost počasneje. Marsikdo, pol mlajši od g. Marjana, bi bil lahko ponosen na tako znanje in željo po učenju.

Med tečajem pa me je g. Marjan prosil še za bolj prijetno tolmačenje, in sicer za tolmačenje na testni vožnji s terenskim vozilom BMW X3 v Kranjski gori. Sprva je mislil, da ne bo potreboval tolmača, potem pa se je vseeno odločil, da ga potrebuje. In izkazalo se je, da se je odločil prav, saj je bila testna vožnja vodena s strani inštruktorjev vožnje. Najprej sta in-štruktorja podala nekaj informacij in podatkov ter navodil, nato pa se je vsak od prijavljenih šoferjev s svojim testnim vozilom odpeljal po Kranjski gori, med seboj pa so bili povezani preko radijske postaje. Tako sem mu lahko prenesla navodila, kam zaviti, na kaj biti pozoren, kdaj počakati, kdaj speljati in podobno. Po napornem tečaju je bilo tako tolmačenje prav dobrodošlo. Vsi smo se imeli lepo, jaz sem ponovno preizkusila nekaj novega, česar mogoče ne bi, če me ne bi prosil za tolmačenje.

Tako sem na kratko opisala dve popolnoma različni tolmačenji, da boste bralci malo spoznali tudi delo oz. občutke tolmača pri tolmačenju. Ni vedno enostavno

in še zdaleč ne samo prijetno. Je pa odgovorno in sama se vedno poskušam maksimalno potruditi, ne glede na to, kaj tolmačim. Naj bo to testna vožnja z najnovejšim avtom ali tečaj, predavanje, obisk pri zdravniku, do tolmačenja pristopim vedno enako resno in zavzeto in tako je tudi prav.

Mojca Korenjak, tolmačica ZJSLOVARČEK:STRESNO: duševna in telesna obremenitev, napornoEMPATIJA: sposobnost vživljanja v nekoga drugega, njegovo mišljenje, občutke...SPECIFIKA: posebnost, značilnost, TREND: usmeritev, razvojna smerPOVOZIL ČAS: zastarelost, nezmožnost slediti napredku, razvojuPREDZNANJE: osnova, podlaga v znanju, na katero lahko znanje še dodajašZDALEČ: niti slučajno, sploh neMAKSIMALNO: najbolj oz. največ kot je možnoZAVZETO: predano, potruditi se

IZKUŠNJE

Izziv tolmača

Napovednik športnih dogodkovMAREC:2. DP V ŠAHU organizator: DGN MURSKA SOBOTA lokacija: naknadno23. TURNIR VETERANOV V KOŠARKI organizator: MDG LJUBLJANA lokacija: GIMNAZIJA MOSTE, Zaloška 74, Ljubljana

APRIL:6. DP V BOWLINGU (trojice) organizator: DGN LJUBLJANA lokacija: BOWLING CENTER BK 300, Regentova

ulica 35, Ljubljana13. DP V ODBOJKI (m/ž) organizator: DGN SEVERNE PRIMORSKE NOVA

GORICA lokacija: naknadno

Točne informacije (začetek in lokacija tekem) bodo objavljeni, ko prejmemo vabila iz omenjenih društev.

Termini športnih dogodkov se lahko spreminjajo na podlagi obvestila organizatorja.

Spremljajte razpise, objavljene na oglasni deski v društvu in na spletni strani www.mdgl.si


V sredo, 23. januarja 2013, ob 18. uri je v prosto-rih društva potekala delavnica na temo prehrane proti prehladnim obolenjem, ki se je je udeležilo veliko gluhih. Delavnico je vodila Tanja Giuliatti Davinič, profesorica zdravstvene vzgoje.

Tokratna snov in delavnica sta prinesli veliko zanimivosti, saj smo izvedeli, da je potrebno vsakodnevno uživanje

sadja in zelenjave, če hočemo ostati vitalni in zdravi.Zima lahko prinese veliko veselja, hkrati pa je vlažno

in hladno vreme večkrat vzrok za prehlade in virusna obolenja. Med zimskimi meseci pa je telo še posebej izpostavljeno nevarnim zunanjim vplivom in neželenim mi-kroorganizmom. Ker je imunski sistem tako obremenjen, mu moramo pomagati, okrepimo pa ga lahko z ustrezno prehrano. Ustrezna prehrana naj bo čim bolj raznolika in naj vsebuje čim več sadja in zelenjave.

Da vam ne bi prehladi in gripa tudi letos skrajšali dopusta ali počitnic na smučanju oziroma vam onemogočili kako drugače uživati v zimskem času, priporočamo, da na svoj jedilnik uvrstite naslednja živila:

SADJE je naziv za človeku užitne plodove različnih dreves in grmov. Večji del sadežev lahko uživamo sveže, le dobro naj bo oprano. Sadje radi uživamo, ker je sočno. Večina sadja vsebuje veliko vode z bogato zalogo vitaminov in mineralov. Sadje je aromatično, ker vsebuje jabolčno ali limonsko kislino ter eterična olja. Vsebuje tudi celulozo, ki pospešuje prebavo. V Sloveniji sadje zelo dobro uspeva, saj gojimo 30 različnih sadnih vrst. Po priporočilih WHO naj bi odrasel človek na dan zaužil 100 – 200 g različnega sadja in enako količino vrtnin.

Odločilno vlogo ima vitamin C, ki ”komandira” kar 670 različnih procesov, tudi obrambnih.

VITAMIN C tudi pomaga pretvarjati toksine v neškodlji-ve vodotopne snovi ter spodbuja delovanje vseh obramb-nih aktivnosti in ”celjenje ran” po obrambnih spopadih v telesu. In nikakor ne smemo pozabiti na minerale: železo, kalcij, mangan in magnezij. Kalcij pomaga izdelovati encim, ki ga celice T uporabijo za onesposobljenje povzročitelja okužb ter – podobno kot vitamin C – sodeluje pri uniče-vanju virusov.

ANTIOKSIDANTI so snovi, ki jih najdemo v svežem sadju in zelenjavi ter ščitijo naše telo pred vdori škodljivih snovi.

AVOKADO, sadež bogov Avokado sodi v skupino najbolj hranljivih sadežev. Po

vsebnosti hranil je najimenitnejši sadež, kar jih najdemo na Zemlji. Vsebuje skoraj vse bistvene hranilne snovi, ki so pomembne pri zmanjševanju tveganja za nastanek hudih bolezni.

Večinoma avokado blagodejno vpliva na bolezni srca in ožilja – na motnje srčnega utripa, pri prekrvavitvi, varuje pred srčnim infarktom, uravnava visok krvi tlak in blaži predmenstrualne težave. Lecitin v avokadu znižuje hole-sterol in trigliceride v krvi. Po zaužitju smo bolj kreativni, saj so možgani bolj prekrvavljeni in imajo več kisika in hranilnih snovi. Avokado kot odlična vlažilna in hranilna sestavina pomaga pri obnavljanju in pomlajevanju kože, saj avokadova olja povečajo kolagen v koži. Koža je tako bolj čvrsta in elastična. Bogat je z antioksidanti, ki delu-jejo kot preventiva pred številnimi obolenji – predvsem z vitamini A, C in E, ki pomagajo „čistiti“ presežek prostih radikalov v celici.

UŽIVANJE SADJA IN ZELENJAVE: SKORAJ VSI JEMO PREMALO

ZELENA Od Azije in severne Afrike, preko Sredozemlja do Evro-

pe in Anglije, je kot divja avtohtona rastlina bila zelena poznana vsem narodom že v pradavnih časih. Kot venec so ga nosili na pogrebnih svečanostih v Egiptu in najden je v grobnicah faraonov. V Homerjevem obdobju je bila zelena simbol lepote in veselja. Stari Rimljani so za neko-ga, ki je umiral govorili: “Preostane mu samo še zelena!” Stari Grki so cenili zeleno kot najdražje cvetje za grob, zelo pa so ga radi tudi jedli. Še danes je pri Grkih zelena simbol sreče in veselja, zato se pri družinskih slavjih, v znak sreče in veselja ob rdečo in belo čebulo obesi tudi koren zelene. Hipokrat jo je priporočal vsem, ki imajo trzajoče živce. Zelena vzbuja tek, pospešuje delovanje prebavil in preprečuje krče in napenjanje. Pospeši odvajanje vode iz telesa. Zato so jo priporočali za čiščenje krvi in za lajšanje težav s protinom, z revmo in z zastajanjem vode v telesu. Je splošno krepčilo in niža krvni tlak.

RDEČA PESA vsebuje veliko koristnih vitaminov, največ ima vitaminov C, B1, B2, P in PP vitamina, od mineralov pa kalija, fosforja, kalcija in silicija.

KALCIJ torej ni le v mleku ali kalcijevih tabletah, temveč ga je v obilju tudi v rdeči pesi. Kalcij deluje proti alergijam ter težavam s kožo in kostmi, kalij pa ugodno deluje na vsa mehka tkiva notranjih organov v trebušni in prsni votlini ter na mišice. Kdor ima krče, mora za lajšanje težav zaužiti dovolj kalija.

FOSFOR sodeluje v telesu pri presnovi maščob in škroba, telesu zagotavlja energijo, vpliva pa tudi na kostno gostoto in celjenje kosti.

SILICIJ krepi vezno tkivo (kolagen), ki daje koži oporo, gladi kožo in preprečuje nastajanje gub, ugodno pa vpliva tudi na čvrste nohte in lase. Silicij je povezan s prožnostjo arterijskih sten, zmanjšuje tveganje za bolezni srca v starosti. Veliko ga je v rdeči pesi, čebuli, žitih (proso, oves, riž, ječmen, pšeni-ca), v kalčkih alfa alfa, trdi vodi in njivski preslici.

PREDAVANJE

Sadje in zelenjava – ZA ali PROTI prehladu in drugim obolenjem


PREDAVANJE

Sadje in zelenjava – ZA ali PROTI prehladu in drugim obolenjem

ŠPORT

3. mednarodni turnir v MariboruV soboto, 26. januarja 2013, je DGN Podravja Maribor

– Ptuj organiziralo 3. mednarodni turnir v odbojki za ženske. Tega velikega tekmovanja se je udeležila tudi ekipa Power Deaf Women, za katero ste najbrž že »slišali. Turnir v odbojki se je odvijal v dvorani Bojana Ilicha. Prijavljenih je bilo 5 ekip.

V tej ekipi so igrale naše članice: Nina Orešnik (ka-petanka), Maja Kuzma, Jelena Bolšedonova, Mateja Kanalec in Simona Drev. Spremljal jih je trener Erik de Posarelli. Lansko leto, na lanskem turnirju, so bile Powerke prvakinje, letos pa so na prvem odbojkarskem »kampu« izpilile odbojkarske veščine in nadgradile teh-niko, kar se je tudi poznalo na tem turnirju.

Kot pri vsakem športu, so bile tudi tukaj vse tekme bolj ali manj borbene. Vedno zmaga ena ekipa, ostale ekipe pa so se zadovoljile z 2. in 3. mestom ali pa s porazom.

Rezultati turnirja v odbojki:1. mesto: Power Deaf Women (Slovenija)2. mesto: SK NEKO Bratislava (Slovaška)3. mesto: Mele-CRO (Hrvaška)

Najboljša igralka:Jelena Bolšedonova

MajčkaFoto: Sašo Letonja

Še to … V napovedniku za januar je bila predvidena tudi kre-

ativna delavnica izdelave pustnih mask in srčkov za Valentinov dan. Člani so bili očitno še vedno na »ponovo-letnih praznovanjih«, ker sta na delavnico prišla samo dva člana. Čeprav v manjšini, sta naredila nekaj lepih mask.

Pohod po Tivoliju in Rožniku je odpadel zaradi obilice snega, zato smo se v večjem številu dru žili v dvorani dru-štva. Drugi ponedeljek v mesecu pa se je po polletnem zatišju ponovno organiziralo srečanje upokojencev, kjer smo se ob toplem čaju in klepetu dogovorili za nadaljnja srečevanja in pripravili program.

MDGL

Ekipa PDW

Rdeča barve pese izvira iz zdravju koristnega antociana, ki v boju s prostimi radikali deluje kot antioksidant.

INGVER ima naslednje zdravilne lastnosti:zaščiti srce in ožilje je zdravilo proti razjedam blažilec artritisa dnevni energetski tonik pomaga pri prebavi deluje kot naravna terapija za prehlade in glavobole lajša menstrualne težave & slabosti

NE SMEMO POZABITI ŠE NA ENO VRSTO ZELENJAVE

Katere sestavine križnic prispevajo k zaščiti zdravja?Fitonutrienti, ki ga ima v veliki meri BROKOLI.

Fitonutrienti križnic opravljajo naslednje funkcije:• Povečujejo proizvodnjo encimov, ki uničujejo določe-

ne rakotvorne dejavnike (predvsem tiste, ki sodelujejo s hormoni),

• Preprečujejo, da bi se »dobri« estrogen spremenil v »slabega« in tako zmanjšujejo nevarnost raka na dojki,

• Ščitijo celice pred vdorom »slabega« estrogena tako, da ga ne spustijo skozi celično ovojnico,

• Zavirajo nastajanje rakotvornih elementov tako, da preprečujejo aktiviranje njihovih predhodnikov (toksinov in mutagenov).

Poleg tega da zmanjšujejo verjetnost, da zbolimo za kakšno obliko raka, lahko sestavine iz križnic še drugače koristijo našemu zdravju:

nevtralizirajo toksine,znižujejo raven holesterola,prispevajo k dobremu delovanju imunskega sistema,uravnavajo presnovo.

Da ne pozabite, še recept za vaše in naše zdravje:– pol stebla zelene– 1 del brokolija– limona– 1 del ingverja– črna redkev

V mešalniku zmešamo pomarančo (za okus), zeleno, ko-šček črne redkve, limonin sok, ingver in brokoli. Mešanica je lepe, svetlo zelene barve. Okus je zelo prijeten in niti malo se ne čuti zelenjave. Je pa zelo hranljiv in pripomore k obrambi pred prehladom.

Zdaj pa le k pripravi čarobnega napitka ;) DOBER TEK!MDGL

KINO KARTE za KOLOSEJV MDGL imamo nove kino karte za Kolosej. Cena kino kart je spremenjena in znaša 2,88 €/karto. Karte lahko kupite v društvu v času uradnih ur.

MDGL


Pred 20 leti je Slovenija postala samostojna dr-žava in se odcepila od Jugoslavije, posledično smo se odcepili tudi od vseh jugoslovanskih zvez. Leta 1992 je bila na podlagi CISS (Mednarodna zveza za šport gluhih) ustanovljena Športna zve-za gluhih Slovenije (ŠZGS). Včlanjena je v razne mednarodne športne zveze gluhih. Prvi predse-dnik te krovne športne organizacije gluhih je bil Janez Slatinšek.

ZgodovinaV 20 letih so slovenski gluhi športniki osvojili veliko žlah-

tnih medalj in ponesli ime male državice po vsem svetu. Prva medalja v samostojni državi Sloveniji, je bila marca 1992 osvojena na evropskem prvenstvu v alpskem smuča-nju v Franciji. Smučarja Sabina Hmelina in Samo Petrač sta osvojila prvi medalji za Slovenijo na uradnih tekmovanjih. Vendar pa o tem dosežku ni obveščal skoraj noben medij.

Med ekipnimi športi je prvo medaljo osvojila slovenska gluha košarkarska reprezentanca. Država Slovenija, ki bi morala biti ponosna na gluhe športnike in športnice, žal ni priznala prvih osvojenih medalj v samostojni državi.

PočastitevPočastitev 20-letnice delovanja ŠZGS s kulturnim pro-

gramom je bila izvedena v četrtek, 13. decembra 2012, v Kulturnem domu Franca Bernika v Domžalah. Na to prire-ditev so bili povabljeni vsi športniki in športnice ter ugledni športni delavci, ki so bili prisotni v 20 letih delovanja ŠZGS.

Prireditev v znakovnem jeziku sta vodila moderatorja Va-lerija Škof in Robert Lah Veršič. Z pozdravnim nagovorom prvega predsednika ŠZGS, g. Janeza Slatinška, se je začela prireditev v počastitev 20-letnice delovanja te športne organizacije gluhih. Slavnostni govornik na tej prireditvi je bil dr. Tone Jagodic, generalni sekretar Olimpijskega komiteja Slovenije.

Sekretar ŠZGS, g. Petrič, je predstavil in orisal javnosti zgo-dovino slovenskega športa gluhih. Predstavil je tudi video--projekcijo zgodovine slovenskega športa gluhih, kako smo osvojili zgodovinsko prvo medaljo in vse športnike, ki so s svojo požrtvovalnostjo in odrekanji osvajali žlahtne medalje.

ŠPORTNA ZVEZA GLUHIH SLOVENIJE

Zaslužna priznanjaNa oder sta bila s strani moderatorja povabljena no-

vi predsednik ŠZGS, g. Žlajpah, in sekretar ŠZGS, g. Pe-trič. Podeljevala sta priznanja zaslužnim šport nikom in športnicam. Dobili so jih: smučarka Sabina Hmelina za zgodovinsko prvo medaljo v Sloveniji, Janez Slatinšek za dolgoletno uspešno vodenje Športne zveze gluhih Sloveni-je, Janez Kocjan, kapetan takratne postave slovenske gluhe košarkarske reprezentance z osvojeno prvo zgodovinsko ekipno medaljo v ekipnih športih, Aljoša Redžepović za uspešno promoviranje športa gluhih doma in po svetu, Peter Brumen za velike trenerske dosežke v slovenski košarkar ski reprezentanci gluhih, Bogdan Tanasić za 38 dolgih let neutrudnega in potrpežljivega udejstvovanja v košarkarski reprezentanci gluhih, Svjetlan Vujasin za dolgoletno delo z mladimi gluhimi športniki na Zavodu za gluhe in naglušne Ljubljana, Franc Petrač za dolgoletni doprinos k uspehu slovenske smučarske reprezentance gluhih v individualnih športih.

Zaslužnim dobitnikom priznanj iskreno čestitamo.

Športnik leta 2012Na seji predsedstva ŠZGS so potrdili imenovanje najbolj-

ših športnikov v letu 2012. Ob tej prireditvi je bila izvedena še podelitev priznanj za najboljšega športnika, športnico in ekipo v letu 2012.

Najboljša športnica v letu 2012 je obetavna mlada smu-čarka Anja Drev. Januarja 2012 je na evropskem prvenstvu v alpskem smučanju do 18 let osvojila prvo mesto, med absolutnimi konkurentkami tega evropskega prvenstva pa odlično tretje mesto.

Naziv najboljšega športnika je dobil mladi gluhi perspek-tivni igralec tenisa Marino Kegl. Na evropskem prvenstvu gluhih v tenisu je osvojil naslov najboljšega mladinskega evropskega prvaka gluhih v tenisu.

Najboljša ekipa leta 2012 je brez dvoma slovenska gluha košarkarska reprezentanca, ki je osvojila naslov evropskega prvaka gluhih v košarki.

Vsem najboljšim športnikom in športnici iskreno česti-tamo in želimo še naprej dobre športne uspehe.

Robert Žlajpah

20-let

nica d

elovan

ja Špor

tne zve

ze glu

hih Slo

venije


KOLEDAR DRŽAVNIH PRVENSTEV ŠPORTNE ZVEZE GLUHIH SLOVENIJE ZA LETO 2013Panoga Predvideni datum Organizator

BADMINTON 2.2.2013 MDG SLOVENSKE KONJICE

BOWLING – POSAMIČNO/DVOJICE 23.2.2013 DGN PODRAVJA MARIBOR

ŠAH – POSAMIČNO IN EKIPNO 2.3.2013 DGN POMURJA MURSKA SOBOTA

BOWLING – TROJICE 9.3.2013 DGN LJUBLJANA

ODBOJKA M/Ž 6.4.2013 DGN SEVERNE PRIMORSKE NG

BALINANJE – POSAMIČNO 18.5.2013 DGN LJUBLJANA

KOŠARKA – TURNIR 25.5.2013 DGN KOPER

ORIENTACIJSKI TEK 1.6.2013 DGN DOLENJSKE IN BELE KRAJINE NM

ŠPORTNI RIBOLOV 15.6.2013 MDGN VELENJE

ODBOJKA NA MIVKI M/Ž 31.8.2013 MDG LJUBLJANA

BALINANJE – EKIPNO 7.9.2013 AURIS KRANJ

FUTSAL 5.10.2013 DGN CELJE

Koledar je bil 8.12.2012 potrjen na seji predsedstva Športne zveze gluhih Slovenije. Termini državnih prvenstev v različnih športnih panogah se lahko spreminjajo na podlagi obvestila izvajalca oz. organizatorja.

Spremljajte razpise DP na oglasni deski društva, spletni strani www.mdgl.si ali www.zveza-gns.si/ pod rub riko Šport.

KOLEDAR TURNIRJEV MDGL ZA LETO 2013Panoga Predvideni datum Možna lokacija

KOŠARKA – VETERANSKI TURNIR 23.3.2013 Gimnazija Moste

POHOD »100« GLUHIH NA ŠMARNO GORO 25.5.2013 Šmarna Gora

ŠPORTNI PIKNIK 8. ali 22.6.2013 Po dogovoru

2. MT V ODBOJKI NA MIVKI M/Ž 30.6.2013 Ilirija

DP V ODBOJKI NA MIVKI 31.8.2013 Ilirija

KOSTANJEV PIKNIK IN TURNIR V BALINANJU 19.10.2013 BK Ilirija in Mostec

MT V BOWLINGU November BK 300

ŠAH »Memoriam Jože Kerec« 9.11.2013 Šahovska zveza

TAROK 23. ali 30.11.2013 Kranjska Gora

Pridržujemo si pravico do spremembe terminov. Športna sekcija MDGL

Športna zveza gluhih Slovenije vsako leto skliče sejo predsednikov predsedstva športnih sekcij DGNS. Seja

je bila izvedena v soboto, 8. 12. 2012, v prostorih DGN Ljubljana. Vodil jo je v. d. predsednik ŠZGS, Damjan Šebjan, po odstopu predsednika ŠZGS, Simona Špana. Seje se je udeležila večina delegatov, ki so prišli kljub močnemu sneženju in obilici snega. Ostali so se opravičili zaradi že omenjenih razmer. Seja bi se morala začeti že ob 10. uri. V. d. predsednik ŠZGS, Damjan Šebjan, se je odločil, da se seja preloži za pol ure. Po polurnem čakanju se je seja naposled začela z večinsko udeležbo delegatov, pred-sednikov ali namestnikov predsednikov športnih sekcij slovenskih DGN.

Najpomembnejša točka seje ŠZGS so bile nadomestne volitve predsednika ŠZGS za preostali mandat, tj. za eno leto. MDGL je vložilo kandidaturo in sicer, g. Žlajpaha.

Na začetku seje smo obravnavali različna poročila, spre-jemali sklepe ter izbrali organizatorje državnih prvenstev za različne športne panoge. Oglejte si tabelo organizator-jev DP. V letu 2013 bo izveden velik športni dogodek za

ŠZGS

Utrinki s seje ŠZGSslovenske gluhe športnike, in sicer olimpijske igre gluhih v Bolgariji. Na te igre bosta šla slovenska gluha košarkarska reprezentanca in mladi gluhi igralec tenisa Marino Kegl. Omenjeni izpolnjujejo pogoje za olimpijske igre gluhih. Dosegli so zelo vidne uspehe na evropskih prvenstvih. Žal pa predsedstvo ŠZGS ni sprejelo sklepa, ki ga je predlagal Šeb jan, da bi na olimpijske igre gluhih šla tudi ženska dvo-jica igralk odbojke na mivki, tj. S. Drev – M. Kuzma. Kljub večkratnim naslovom državnih prvakov to ni bilo dovolj, da bi lahko šla. Sprejelo pa je sklep, da se pošlje najboljša ženska dvojica igralk odbojke na mivki na evropsko prven-stvo v odbojki na mivki, ki bo leta 2014 v Turčiji.

Pred koncem seje ŠZGS smo izpeljali tudi nadomestne volitve predsednika ŠZGS. Kot edini kandidat sem bil z ve-čino glasov delegatov ŠZGS na tajnem glasovanju izvoljen za enoletni mandat. Zahvalil sem se jim za zaupanje in se bom trudil po najboljših močeh.

Seja je bila zaključena po dobrih treh urah.Robert Žlajpah

vodja športne sekcije MDGL

ČokoladaKdo nima rad čokolade? Vsakdo obožuje čokolado, a ne? Ne poznam osebe, ki je ne obožuje. Toda malo ljudi ve, da je čokolada tudi zdra-vilo za lase, kožo in za ohranjanje dobre oblike.

Vonj čokolade je pomirjujoč in sproščujoč in če namažemo obraz s čo-kolado, lahko odpravimo stres. Ne mažemo je samo na obraz, lahko jo

nanašamo na celotno telo. S tem si pomagamo pri odstranitvi odpadnih snovi, ki jih ne rabimo v telesu, in strupov iz telesa, ki se v njem nabirajo pozimi. Po nanosu maske se bo vaša koža na obrazu izboljšala, izgledali boste mlajši in bolj sveži.

Postopek:Čokolado za masko za pomladitev obraza lahko naredimo sami doma.

Potrebujemo 50 gramov visoko kakovostne čokolade in čajno žličko olivnega olja. V ponev damo vrelo vodo, nad ponev pa damo še drugo ponev, da bomo vanjo dali čokolado. Ko se čokolada stopi, damo vanjo olivno olje. Premešamo in damo ven iz vrele vode. Pustimo nekaj časa, da se ohladi. Nanašamo jo s pomočjo čopiča, lahko uporabimo kuhinjski čopič ali čopič za make up, odvisno kaj imate. Pustimo 15 – 20 minut.

Po tem pa obrišimo z vato, pomočeno v toplo vodo.Priporočava vam, da poskusite. Ne bo vam žal. Sigurno boste uživali.

Modne kreativnostiModa je način, pravilo življenja v določenem času in prostoru. Pozna-te pregovor „obleka naredi človeka“? Zato je včasih pomembno, da vemo kako se naj oblačimo, da se bomo odlično počutili.

Pomembno je, da večkrat menjate način oblačenja in barvo oblačil, ker vam bo sprememba izboljšala počutje in dala novo osebnost. V tem

članku se bova posvetili barvi, tj. temu, kaj pomenijo barve. Barve, ki sva jih izbrala, so primerne pozimi oz. mrazu.

Pomen barveVeste, svet okoli nas ni črno-bel, ampak je lep in pisan in se nam ponuja

v veliko različnih barv. Barve uporabljamo za komunikacijo in spreminjanje volje. Opisali bova sivo, zeleno in modro barvo, ki so primerne za zimsko razpoloženje. Lahko si izberete katero drugo barvo, če vam tako paše.

SIVA je mešanica med belo in črno. Za barvo lahko stojita dolgočasnost in žalost, vendar pa jo lahko kombinirate z dodatki v kakšni živahni in mirni barvi, pa boste videti bolj opazni.

MODRA daje občutek miru in harmonije, deluje sproščujoče. Označuje zrelost, razumnost in natančnost. Je med najbolj priljubljenimi.

ZELENA je najbolj naravna barva. Povezana je z naravo, ki daje življenje, mladost in svežino. Kombinacija modre in bele označuje pozitivno na-ravnost. Kombinacija črne, rumene in vijolične pa označuje negativnost.

Lahko si pomagate z dodatki, na primer s šalom, uhani, zapestnico. Pri šalu si lahko izberete različne teksture in barve, lahko enobarvne ali večbarvne.

Ingver Ingver je začimbna rastlina, ki raste v tropskih krajih, natančneje, v Indiji in na Kitajskem. Je ena izmed najstarejših začimb. Že dolga leta je pomemben v kitajski medicini.

Najbolj zanimivo je, da so ga nekoč uporabljali tudi v lepotnih salonih. Kot začimba je priljubljen v drugih državah, pri nas pa počasi prihaja

v rabo. Marsikdo ne pozna zdravilnih učinkov te rastline, marsikdo pa za ingver še slišal ni. Zato sva ga izbrala, da boste več izvedeli o njem.

Zagotovo se sprašujete, ali je to zdravilo, začimba ali zelenjava? Lahko je, kar želite. Lahko ga vzamete kot zdravilo za vnetje grla, ko ste bolni, ali kot začimbo za boljši okus.

Lahko se uporablja za: sadne solate, mešan kompot, razne kolače ter

tudi za napitke: čaj, pivo, kava, vino.

Po lastnih izkušnjah priporočava čaj, če ste prehlajeni, kašljate ali pa imate boleče grlo. Daje pekoč, oster in aromatičen okus. Zelo pomaga če pijete dva ali več dni zaporedoma. Zdravi boste kot riba. :)

Uporabljamo ga tudi za prebavo, olajšuje napenjanje in pomirja želodč-ne in črevesne krče. Pomaga pri bolečih mišicah ali sklepih, slabosti in bruhanju, slabi prebavi, menstrualnih bolečinah, driski … Ingver pomaga pri marsičem. Več informacij o tem pa na spodnji spletni povezavi.

Kje kupimo oz. dobimo ingver?Lahko ga kupite v običajnih trgovinah, v manjših in večjih. Če ga ne

boste našli, ga lahko kupite tudi v Sanolaborju ali pa v zeliščnih trgovi-nah, kjer boste dobili posušen ingver. V večjih trgovinah lahko kupite tudi ingverjev čaj.

Priprava ingverjevega čaja:- sveži ingver in- 1 liter vrele vode.

Ingverjeve korenine narežite na tanke, 5 do 6 cm dolge kose. Ko voda zavre, jih dajte v vodo. Kuhajte na počasnem ognju 1 minuto. Pokrijte in pustite mirovati 10 do 15 minut. Po volji lahko dodate med, limonin sok ali sladkor.

Vir: www.bodieko/ingverMateja Kanalec in Jelena Bolshedonova

SLOVARČEK:AROMATIČEN – ki ima prijeten vonj

Ingverjev čaj

Ingver

Rdeč šal lahko kombinirate s sivo jopo

Šal s različno teksturo in barve lahko kombinirate s sivo jopo

Kuha

nje

čoko

lade

Čoko

ladn

a m

aska

Documents

Odmev tišine 1-2 2013