Opis na odvivaweto na obukata za Makro modeli za u~esnici ... Workshops 2.pdf · nevrabotenost (i so stapkite na iskoristenost na kapacitetite) na srednoro~en i dolgoro~en plan. Ovie

Opis na odvivaweto na obukata za Makro

modeli za u~esnici od Makedonija, {to se

sprovede od strana na MMC

Septemvri 10-20, 2003

2

MMC Micromacro Consultants BV C. Jolstreet 50 ~ 2584 ET The Hague ~Tel +31 (0)70 3523832 ~ Fax 3549589~E-mail:

[email protected] ~ www.micromacroconsultants.com Naslov na programata: Modeli na predviduvawe za makroekonomskata politika – Makedonija Datumi na sproveduvawe na programata: 10-21 septemvri vklu~uvaj}i gi i denovite na patuvawe); edna ipol nedela World Learning Third Country Training/ PTP, finansirano od strana na USAID Sodrìna: Pregled na Makroabc modelot 4 Izve{taji od rabotilnicite 13

3

mailto:[email protected]

http://www.micromacroconsultants.com/

Pregled na Makroabc modelot Vo ova poglavje go prezentirame pregledot na Makroabc modelot i go zemame za primer Curalyse modelot na Curaçao (so povremeni osvrti na KTMM Makroabc modelot za Kenija). Makroekonomskiot Curalyse-model e makro model tip na agregatna ponuda/agregatna pobaruva~ka na pazarna ekonomija, i go opi{uva odnesuvaweto na pazarnite akteri. Se sostoi od ravenki koi ne se pretstaveni edinstveno od gledna to~ka na pobaruva~kata, tuku i od ponudata. Modelot se koristi za ekonomskite raboti vo Curaçao so cel sledewe i analiza na efektite od ekonomskiot razvoj vrz Buxetot na vladata, i obratno: efektite koi gi ima vladinata politika vrz ekonomijata. Ova e simultan model. Teoretskata osnova na modelot e vo potpolnost objasneta vo delot Teorija na modelot (sheet: Theory of the model.) Ponatamo{ni objasnuvawa moè da se najdat vo Upatstvovo (sheet: Manual). Modelot e kratkoro~no voden od pobaruva~kata, so multiplira~ki efekti niz potro{uva~kata i investiciite. Dolgoro~no, nivoto na konkurentnost na izvozniot sektor go objasnuva rastot na proizvodnoto nivo. Visokata pobaruva~ka vodi kon niski stapki na nevrabotenost, koi pak vodat kon zgolemuvawe na naemninite i cenite. (Vo makroabc modelite za zemjite so vi{ok rabotna sila, ulogata na stapkata na nevrabotenost e pomalku va`na. Sepak, vo ovie modeli ulogata na stapkata na iskoristuvawe na kapacitetite e od pogolema va`nost.) Visokite naemnini }e rezultiraat so doma{na inflacija koja }e ja namali kompetitivnosta na izvozite, predizvikuvaj}i nivno namaluvawe i, ponatamu, namaluvawe na investiciite. Na ovoj na~in modelot pokaùva tendencija na vra}awe vo ramnoteà so "normalnite# stapki na nevrabotenost (i so stapkite na iskoristenost na kapacitetite) na srednoro~en i dolgoro~en plan. Ovie osnovni mehanizmi na fidbek vo realnata ekonomija rabotat po spiralata naemnina-cena. Na primer, porastot vo agregatnata pobaruva~ka predizvikuva porast vo pobaruva~kata na trud, ja namaluva stapkata na nevrabotenost, gi zgolemuva naemninite i ja zapo~nuva spiralata naemnina-cena. Rezultira~kata inflacija predizvikuva namaluvawe na konkurentnosta i namaluvawe na izvozot. Padot vo izvozot i investiciite povtorno ja namaluva pobaruva~kata, se dodeka povtorno ne se vospostavi ramnoteà. Dizajn na strukturata na makro modelot: koi podatoci i definicii se potrebni? Kako i site drugi proekti na makroabc modelot, Curalyse proektot zapo~na so diskusii vo zemjata za koja se izrabotuva{e modelot, {to rezultira{e so spoj na ve}e postoe~koto lokalno iskustvo od makromodelirawe so Makroabc metodologijata na MMC koristena vo nekolku zemji me|u koi: Indonezija, Kenija, Polska, Holandija itn. Pri ovie diskusii dojde do pribliùvawe na ideite i se soglasivme okolu edna nacrt-teoretska osnova i potrebni podatoci. Potoa, postepeno, teoretskite idei i raspolo`livite podatoci bea smesteni vo nacrt-konzistentna ramka. Potoa, teorijata i podatocite

4

prerasnaa vo ravenki koi bea regresivno provereni {to rezultira{e so preliminarni vrednosti za koeficientite za regresija. Ponatamu, vo po~etnata faza be{e dogovoreno deka noviot model mora da bide navistina pristapen i lesen za upotreba i kolku {to e mo`no pokompakten. Sepak, bidej}i modelot e makro model i mora da ja opi{uva ekonomijata vo celost, voedno treba da bide razbirliv i sfatliv, ovozmoùvaj}i konzistenten pregled na makroekonomijata na zemjata. Vo vremeto na prvata konstrukcija na modelot na Sistem na nacionalni smetki (SNS) na Curaçao be{e seu{te baziran na stariot SNS (1968). Toj gi opi{uva transakciite so stoki i uslugi (privatna potro{uva~ka plus javna potro{uva~ka plus privatni investicii plus vladini investicii plus izvozi - uvozi go dava BDP). Sepak, golem del od informaciite vo vrska so cenite, pazarot na trud i monetarnite informacii ne se vklu~eni vo ovaa Nacionalna Smetka. Istoto vaì i za stok promenlivite kako {to se vladiniot vlog, nadvore{nite stokovi rezervi itn. No, blagodarenie na statistikite na Dràvniot zavod za statistika, Oddelot za finansii, Ekonomski raboti i Centralnata banka, raspolo`livi se i dodatni informacii. Ova go koristevme kako vlez za konstruirawe na konzistentna ramka koja e potrebna za makro modelot. Vsu{nost, ovaa ramka e navistina bliska do noviot sistem na nacionalni smetki. Makroabc pristapot kombinira dva sveta, stranata na ponudata (podatoci koi se raspolo`livi) i pobaruva~kata (podatoci koi na makro modelot mu se potrebni od teoretski aspekt) vo edna konzistentna makro baza na podatoci. I makro konzistentnata ramka i SNS93 pristapot imaat potreba od slednive informacii koi ne bea pokrieni so SNS68 koja seu{te be{e vo upotreba vo Curaçao: Razgrani~eni institucionalni sektori. Sega za sega, proizvodstvenite i

potro{uva~kite doma}instva se vklu~eni vo privatniot sektor, razlikuvaj}i pome|u proizvodstvo i investicija od edna strana ("biznisi") i za{teda i potro{uva~ka od druga ("Doma}instva")

Vklu~uvawe na finansiski promenlivi Mutacii vo cenata vo soglasnost vo mutaciite vo volumenot. Vklu~uvawe promenlivi od pazarot na trud kakvi {to se naselenie,

vrabotenost, utvrduvawe naemnini Prezentirawe na statisti~ki razliki

Idejata na ovaa konzistentna ramka za makro modelot leì vo negovata korisnost za Centralnoto biro za statistika (CBS) vo podobruvawe na analizite i prezentacijata na svoite podatoci. Taka, CBS vo Curaçao pred okolu edna godina go usvoi delot so podatoci od Curalyse modelot i vo januari 2003 go izdade Source listingot od Curalyse modelot koj mu obezbeduva na modelot konzistenten komplet na podatoci. Primarni i sekundarni promenlivi Bidej}i ovoj makro model kombinira podato~en i simulaciski model vo edno pakuvawe, va`no e da se istaknat nekoi zna~ajni razliki pome|u promenlivite. Vo modelot gi delime promenlivite vo ~etiri grupi:

5

Primarni promenlivi: 1. Endogeni bihevioralni 2. Endogeni polu-bihevioralni 3. Egzogeni Sekundarni promenlivi: 1. Definiciski promenlivi (nekoi od niv, vo listingot MODEL, se narekuvaat i pomo{ni promenlivi) Vrednostite za sekundarnite promenlivi moè da se izvedat direktno (preku drugi sekundarni promenlivi) ili od primarnite promenlivi. Konkretnite vrednosti za primarnite promenlivi treba da se dobijat nadvor od modelot. Nivnite vrednosti se vlez i doa|aat od statisti~ki izvori (preku listingot SOURCE). Nivnite idni vrednosti treba da se kalkuliraat so bihevioralni ravenki (privatna potro{uva~ka, privatni investicii, plati, itn.) ili treba da se dobijat kako vlez nadvor od modelot (svetski pazarni ceni, me|unarodni kamatni stapki, itn.) Poslednive se narekuvaat egzogeni promenlivi. Nekade pome|u bihevioralnite ravenki i egzogenite promenlivi se nao|aat polu-bihevioralnite ravenki. Vnimavajte: podato~niot model voop{to ne sodrì nikakvi (polu)bihevi-oralni ravenki. Takov model edinstveno postoi kaj vleznite i definiciskite promenlivi. Vo ovoj kombiniran podato~en i simulaciski model nekoi promenlivi imaat vrednosti koi se dobivaat od vlezot za minatite godini i rezultiraat od (polu)bihevioralni ravenki za idnite godini. Makropodatocite vo nekoi sistemi: statisti~ki razliki Mo{ne e va`no da se razbere deka makroekonomskite promenlivi se vzaemno povrzani. Na primer: GDP = E - M +C +I; Profitot = potfati na dodadena vrednost minus plati; Buxetski deficit = Tro{oci minus prihodi; Za{teda = raspoloziv dohod minus potro{uva~ka; Vrednost = volumen x cena; ako se zadadeni vrdnostite za plati i vrabotenost, stapkata na nadomesticite moè da se izvede po definicija, itn. Nie ne sakame da dobieme vo ista godina razli~ni vrednosti za BDP - eksplicitni ili implicitni. Sepak, sakame da komunicirame so CBS i Centralnata banka duri i ako imaat poinakvi vrednosti za promenlivite koi koi gi predstavuvaat pribli`no istite transakcii. Na primer: Masata na plati za javniot sektor od CBS se razlikuva od vrednostite vo vladinite fiskalni statistiki. Ovoj problem go re{avame voveduvaj}i dopolnitelni promenlivi: “statisti~ka razlika.” Vsu{nost, pri konstruiraweto na makrokonzistentna ramka za zemjata, se sre}avame so golem broj razli~ni vrednosti za (vo princip) isti promenlivi. Moème da razlikuvame razli~ni sistemi na bazi~ni informacii koi se konzistentni vo sekoja grupa, no ne i pome|u grupite: • koristewe na tabelata SNS Resursi za tekovnite i konstantnite ceni. • Bilans na plakanje NBRM • Vladina fiskalna statistika (prihodi i potro{uva~ka na centralnata i

lokalnite vladi)

6

• Statisti~ki podatoci za cenite Vo ovaa ramka na makro konzistentnost go koristime SNS kako po~etna to~ka. Potoa gi pravime site podsistemi konzistentni voveduvaj}i "varijabla na statisti~ka razlika/neusoglasenost" koja na SNS mu ja dava vrednosta na varijablata namalena za nejzinata vrednost vo nekoj drug podsistem. (Vo slu~ajot na Curaçao ova pove}e ne e potrebno bidej}i sega za delot so podatocite od modelot se griì CBS.) Teoretskata baza na na{iot model gi objasnuva transakciite na ekonomskite nositeli. Potrebno e da razgrani~ime najmalku ~etiri grupi na transakcii: a) transakcii na stoki i uslugi; b) transakcii na dohod; c) transakcii na potro{uva~ka i investicii; d) finansiski transakcii; kako i ~etiri institucionalni sektori (B. Biznis; H. Doma}instvo; G. Vlada; F. Nadvore{en sektor (ostatokot od svetot)) Institicionalnite smetki gi opi{uvaat tekovnite transakcii pome|u institucionalnite sektori. Sepak, makroekonomskata analiza na makroekonomijata bara informacii za (neto) kapitalni smetkovni transakcii na Nadvore{niot sektor i Vladata, promenite vo ponudata na sredstva, devizniot kurs i kamatnite stapki. Ponatamu, nam ni e potrebna ne samo informacijata za tekovnite transakcii na sektorot vo tekovni ceni, tuku i informacii okolu promenata na tie ceni. Ponatamu, modelot sodrì podatoci okolu vrabotenosta (podeleni na vlada i biznisi) i brojot na neformalniot sektor gi dava onie koi nemaat formalno vrabotuvawe (mnozinstvoto od rabotnata sila vo zemjite kako Kenija, a pomalku vo Curacao). Ova ne e edinstveno brojot na nevraboteni, tuku i brojot na lu|e koi rabotat, no ne na formalno rabotno mesto. Pokraj informaciite za odnosnata zemja, na modelot mu se potrebni i informacii za razvojot na nastanite vo ostatokot od svetot (svetskata trgovija, svetskata inflacija). Ponatamu, razlikata me|u flou i stok vatijablite treba da bide eksplicitno prikaàna. Detalni vladini promenlivi Modelite osobeno se koristat za analiza i predviduvawe na javnite politiki i potrebni se pove}e detali za vladinite promenlivi. Zatoa vo modelot gi vnesovme istite detali koi se sostojat vo tabelite koi se koristat vo Oddelot za finansii. Ponatamu, konzistentnata ramka vo nekoi zemji voedno vklu~uva prenos me|u fiskalnata i kalendarskata godina. Organizacija na podatocite Potrebni ni se golem broj vlezni podatoci vo modelot, neodamne{ni vrednosti kako po~etni vo osnovnata godina za idnite predviduvawa, kako i istoriski vremenski serii za potrebite na procenkite koi }e se pravat.

7

Najprvin dojdovme do gruba ideja za toa koi podatoci ni se potrebni, zapo~navme so nivno sobirawe, napravivme prvi~na analiza i potoa gi izbri{avme informaciite koi ne ni bea potrebni, a ostanatite gi organiziravme vo blokovi. Osnovniot materijal bara odredeno procesirawe i analiza na toa koi publikacii gi prezentiraat najneodamne{nite (ponekoga{ i promeneti) podatoci. Koga edna{ be{e jasno koi informacii od koj izvor ni ne navistina potrebni, takvite informacii gi smestivme vo na{ata baza na podatoci na stranicata SOURCE. Bazata na podatoci raboti vo Microsoft Excel i ima ednostavna struktura: sekoja kolona pretstavuva edna godina, so isklu~ok na prvata koja gi sodrì imiwata na promenlivite i referencite do nivniot izvor. Site informacii se gripirani po predmet. Boite pomagaat polesno da se zabeleì koi promenlivi doa|aat od koj izvor. Nekade se dodadeni zabele{ki vo poliwata koi davaat dodatni informacii. Stranicata SOURCE e napravena na toj na~in {to ovozmoùva lesno vnesuvawe na novi vrednosti. Za sekoja varijabla, vo kolonata A se dava nejzinoto polno ime, vo kolonata B stoi edinicata, a kolonite C i D go naveduvaat izvorot. Poglednete go dodatokot (Appendix) za spisokot na izvorite. Kolonata E i drugite po nea gi pretstavuvaat godinite, po~nuvaj}i od po~etnata godina (1988 vo Kura~ao, 1971 vo Kenija, 1972 vo Indonezija, 1923 vo Holandija). Ovie vremenski serii ja dadoa municijata za regresivnite procenki kaj (polu)bihevioralnite ravenki. Tie bea podednakvo va`ni vo analiziraweto na "statisti~kite razliki", a vo podocne`nata faza i za "kalibrirawe" na ravenkite, kako i za ve`bawe na istoriski simulacii so cel podobro razbirawe na razvojot na odnosnata ekonomija. Bidej}i e potrebno da znaeme kakvi se zna~eweto i kvalitetot na varijablite, neophodno e da se navratime na originalnite izvori onolku kolku {to e toa mo`no. Vlezni podatoci vo modelot Vo delot gore-levo (poliwata koi se oboeni sivo ili svetlo sino) od stranicata MODEL, vrednostite na primarnite promenlivi (za izminatite godini) se presmetuvaat vrz osnova na informaciite od stranicata SOURCE. Stranicata MODEL gi ima edinstveno ravenkite i referencite kon stranicata SOURCE - ne se vnesuvaat nikakvi vrednosti! Ravenkite to~no prikaùvaat kako primarnite promenlivi se presmetuvaat od izvornite vrednosti. Vsu{nost, leviot goren del od stranicata MODEL ja dava osnovata za pro{irenata Nacionalna smetka (preliminaren SNS93). Se razbira, komentarite specijalistite za nacionalni smetki od CBS i fiskalnite eksperti od Oddelot za finansii se ohrabruvaat ponatamu da go podobruvaat modelot. Modelot e kako ìvo su{testvo: mora redovno da dobiva hrana, inaku }e umre. Ravenkite i referencite vo gorniot lev del od stranicata MODEL pokaùvaat to~no kako e izraboten podato~niot del od modelot. Ova go pravi isplatlivo ponatamo{noto vnesuvawe na novi vrednosti isplatlivo.

8

Klu~en model Stranicata MODEL gi dava primarnite promenlivi, kako i del od sekundarnite promenlivi koi se potrebni kako pojasnuva~ki promenlivi vo bihevioralnite ravenkli na modelot. Ovie bihevioralni ravenki se vsu{nost formulite vo kolonite za idnite godini za primarnite promenlivi. Vo stranicata MODEL informaciite se organizirani vo blokovi, so cel analizata da se napravi poednostavna. Sepak, ovoj na~in na organizirawe na podatocite koj e poednostaven za ekspertite, ne sekoga{ e najdobar za korisnicite. Ova e pri~inata zo{to izrabotivme posebni izlezni tabeli. Izlez Site podatoci vo stranicata OUTPUT (Izlez) se izvedeni so referenci kon stranicata MODEL: • Pregled na klu~nite promenlivi • Izbrani Godi{ni ekonomski pokazateli • Detalni prihodi i potro{uva~ka za kalendarskite godini vo format na

GFS • Tabela na upotrebi i resursi vo format na CBS • Monetarna studija (konsolidirani smetki od bankarskiot sistem) vo

format na Centralnata banka (ne so site detali) • Institucionalni nacionalni smetki za sektorite Pretprijatija, Vlada,

Doma}instva i Ostatok od svetot (o~ekuvani kon SNS93)) • Monetaren pregled (od raspoloziv prihodi do kreiranje na likvidnost) • Smetki za sekoj institucionalen sektor • Bilans na isplata • Vladini finansii • Studija na pazarot na trud Polibihevioralni raveki vo mode.lot Vladata moè da vlijae na nivoto na prihod i potro{uva~ka po pat na buxetski re{enija. Stepenot na ova vlijanie e razli~en. Vo slu~aj na nadvore{en dolg so kamatni obvrski vo soglasnost so me|unarodnite kamatni nivoa, na primer, vladata moè mnogu te{ko, ili voop{to ne moè da vlijae na nivoto na kamatnite isplati. Ova e vistinito barem na kratkoro~en plan. Dolgoro~no, vladata moè da vlijae na nivoto na kamatni isplati po pat na isplata na dolgovite. Od druga strana, dano~nata stapka e primer za buxeten element koj e vo poleto na vlijanie na vladata. Raste~kata dano~na stapka kratkoro~no rezultira so povisok vladin prihod. Ponatamu, dano~nite prihodi variraat so ekonomskite trendovi, osven ako vladata soodvetno gi promenidano~nite stapki. Op{to re~eno, vladiniot prihod sodrì golema endogena komponenta koja e te{ko odnapred da se odredi precizno. Tokmu zatoa buxetskite vrednosti za prihodite se procenki. No, vo pogled na potro{uva~kata, mo`no e tie da se

9

odredat odnapred. Ministerstvata koi ostvaruvaat zgolemena potro{uva~ka vo po~etokot na fiskalnata godina moraat ponatamu soodvetno da go namalat svojot buxet vo ostatokot od fiskalnata godina bidej}i Ministerstvoto za Finansii ispra}a koli~estvo pari koi gi dozvoluva buxetot i nitu denar pove}e. Vo procesot na konstruirawe na Makroabc modelot obrnavme osobeno vnimanie na ravenkite za vladinite promenlivi. Napravivme jasna razlika pome|u onie vladini promenlivi koi se ~uvstvitelni na vladinata politika i onie koi se nadvor od poleto na vlijanie na vladata. Na primer, prose~nata dano~na stapka i dano~nata osnova zaedno go odreduvaat prihodot od danokot na dohod. Vo slu~aj koga nema promena na politikite predvideniot dano~en prihod }e se zgolemi zaedno so zgolemuvaweto na dano~nata osnova. Dano~nata osnova moè da se zgolemi, me|u drugoto, poradi ekonomski rast i inflacija. Ako vladata odlu~i da gi zgolemi dano~nite stapki, toga{ vo taa ravenka moème da vklu~ime dodaten faktor (add-factor). Taka, polu-bihevioralnite ravenki pottiknuvaat nekoi pretpostavki okolu odnesuvaweto na vladata. Takva edna pretpostavka moè da bide "nema promeni vo politikite". Ovde sakame eksplicitno da istakneme deka ovoj zbir na pretpostavki rezultira edinstveno so rabotna hipoteza za pretpostavenoto odnesuvawe na vladata. Vrz baza na ovie pretpostavki moème da napravime pretpostavki za vo idnina. Taka vladata moè da stane svesna za makroekonomskite posledici od prodolùvaweto na nivnata tekovna politika ("nema promeni vo politikite"), i moè da odlu~i da ja promeni svojata politika okolu edna ili pove}e vladini promenlivi. Modelot vo svoite rezultati moè da sodrì i promena na politikite. Kreatorite na politikite toga{ moàt da gi sporedat rezultatite od modelot na nivnata predloèna politika so onie bez promeni vo politikite. Analiziraj}i gi dobrite i lo{ite strani na dvete scenarija tie }e moàt da oformat nova vladina politika i istat da ja proverat niz modelot. Vakvoto koristewe na modelot }e funkcionira edinstveno ako toj e del od buxetskiot ciklus. Kakvi bihevioralni ravenki, koe nivo na koeficienti? Za sekoja od ravenkite (videte na slednata strana lista na glavni bihevioralni ravenki) ni be{e potrebna specifikacija i nivoa za koeficientite. Ova se pravi so iterativen proces baziran na: 1. Ekonomskata teorija 2. Rezultatite od predviduvaweto 3. Koeficientite od CPS matricata (izvedena od vlezno-izleznata tabela)

vo ravenkite na cenata na ~inewe i uvozot. 4. Drugi studii (za odnosnata zemja i Makroabc modelite na drugite zemji) 5. Karakteristikite na simulacijata Upatstvo i teorija zad bihevioralnite ravenki: Excel dokumentot so Makro modelot se sostoi od:

10

1. Stranica MANUAL: sodrì detalno upatstvo organizirano vo blokovi 2. Stranica SIM (HELP): varijanti za 50 promenlivi spremni za koristewe

vo site vidovi kombinacii na promenlivi i godini 3. Stranica SOURCE: sodrì informacii za makro vremenskite serii koi

gi sobravme od nekolku izvori. Kolonata A gi dava imiwata na vremenskite serii, kolonata B edinicite, a kolonata C izvorot na podatocite. Kolonata E i posledovatelnite koloni gi prikaùvaat kalendarskite godini. Ovie koloni gi sodràt vrednostite od razli~nite izvori. Stranicata SOURCE ne sodrì nikakvi formuli!

4. Stranica MODEL: Kvadrantot gore-levo sodrì poliwa so vrednosti od takanare~enite primarni promenlivi za izminatite godini. Site ovie vrednosti se izvedeni vo odnost na vlezot od stranicata SOURCE. Kvadrantot vo gorniot desen agol sodrì formuli koi gi presmetuvaat idnite vrednosti za primarnite promenlivi. Poliwata vo dolniot del od stranicata MODEL sodràt pomo{ni promenlivi i nivnata vrednost se presmetuva so formuli koi koristat informacii samo od primarnite promenlivi pogore na ovaa stranica. Ovie pomo{ni promenlivi se koristat kako pojasnuva~ki promenlivi vo (poli)bihevioralnite ravenki. Taka, vremenskite serii na stranicata MODEL gi sodràt site vremenski serii koi se potrebni za da se predvidat bihevioralnite ravenki i da se kalibriraat polubihevioralnite ravenki. Vo kolonata C od stranicata MODEL so kliknuvawe na nekoj od redovite (promenlivite) odite direktno na odnosniot del od stranicata MANUAL kade moète da pronajdete dodatni informacii vo vrska so taa promenliva.

11

[ema na glavnite stranici (worksheets) vo Curalyse Makro modelot Stranica Stranica Stranica (Worksheet)

SOURCE (Worksheet)

MODEL (Worksheet)

OUTPUT

God. 1988 to 2002 God. 1988 to 2006 God. 1988 to 2006 Referenci

kon SOURCE

Formuli

Im

iwa

na

prom

en-

liv

ite

Vrednosti

Formuli

Referenci kon MODEL

Karakteristiki na stranicite: - Vrednosti (input) - Formuli - Referenci kon SOURCE - Referenci kon MODEL

Da Ne Ne

Ne Da Da

Ne Da (definicija)Da Da

1. Stranica OUTPUT: se sostoi od klu~nite varijabli. 2. Stranica THEORY: go sodrì tekstot na teoretskiot trud. 3. Stranica ADD-FACTOR: gi sodrì dopolnitelnite faktori (add-factors)

koi se koristat vo (polu)bihevioralnite ravenki vo stranicata MODEL. 4. Stranica SECTORS (ne postoi vo Curalyse, no postoi vo Makroabc modelite

za Kenija i Indonezija) gi obrazloùva predviduvawata za proizvodniot rast na sektorite na industrijata.

5. Stranicata DECOMPOSITION gi obrazloùva predviduvawata za glavnite promenlivi po pridonesot na sekoja pojasnuva~ka promenliva koi gi pravat poednostavni analizite na scenarioto.

6. Stranica LOGBOOK: se koristi za dokumentirawe na site promeni vo modelot koi se vneseni vo najnovite oficijalni verzii na modelot.

7. Vklu~eni se i drugi stranici za potrebite na sledeweto (monitoring).

12

Izve{taji od rabotilnicite

13

Rabotilnica, ~etvrtok, 11 septemvri 2003 Presenter: Drs. Björn van Hamel Naslov: 50 Godini iskustvo na Centralnoto biro za planirawe (CPB) Izvestuva: Aleksandar Stojkov

Od levo nadesno - okolu masata: Jordan Trajkovski, Marjan Nikolov, Björn van Hamel, Aleksandar Stojkov, Riste Naumov & Dimitar Bogov. Kratka istorija CPB be{e osnovano vedna{ po zavr{uvaweto na Vtorata svetska vojna (1945), nobelovecot Jan Tinbergen kako negor prv Upraven direktor. Glavnata zada~a na ovaa institucija be{e da ne se dozvoli ekonomijata da dojde vo situacija sli~na na Golemata depresija vo ranite '30-ti. I pokraj svoeto kontraverzno i relativno zbunuva~ko ime, misijata na biroto be{e da izveduva indikativno planirawe po pat na ekonomski analizi i planirawe vo francuski stil. Svojot prv ekonometriski baziran model go razvi vo 1956 godina. Misija i institucionalna ramka Iako del od Ministerstvoto za ekonomski raboti, CPB e nezavisno sovetodavno telo naso~eno kon podgotovka na celi i transparentni ekonomski analizi na holandskata ekonomija koi se relevantni za procesite na kreirawe politiki. Negovite tehni~ki eksperti ne se politi~ki nominirani i imaat potpoln pristap do oficijalnite podatoci i doverlivite informacii vo vrska so politikite. Direktorot na biroto e javen slu`benik, koj e porane{en oficijalen ~len na Socio-ekonomskiot sovet (forum za diskusii na socijalnite partneri), na Centralnata ekonomska komisija (vladino telo za kreirawe politiki), itn.

14

Nezavisnosta na CPB e najdobro ~uvana od nau~niot kvalitet na negovata rabota. Vozdrùvaj}i se od davawe izjavi za politikite i koncentriraj}i se edinstveno na pozitivnata ekonomija, Biroto stana po~ituvan tehni~ki sovetnik na Vladata. Profesionalnosta na vrabotenite vo CPB pomogna vo zacvrstuvaweto na konsenzusot me|u razli~nite socijalni grupi i namaluvaweto na politi~kite i sindikalnite tenzii. Nau~niot glas na sostanocite na ovie vladini tela so decenii go zaloùva svojot kredibilitet za predloènite aktivnosti za novite politiki i otfrla sekakvo provizorno razmisluvawe. Organizacija Site 150 vraboteni vo CPB se podeleni vo pet oddeli: • Kreirawe modeli, Trud i Dohodi, • Deloven krug i Kolektiven sektor, • Delovni sektori • Institucionalna analiza • Fizi~ko opkruùvawe na ekonomijata Proizvodi i uslugi Opsegot na proizvodi i uslugi na CPB vklu~uva godi{ni izve{tai (Centralen godi{en plan), koi se od osoben interes za procesot na buxetirawe. I pokraj kratkoro~noto prognozirawe (za tekovnata i slednata godina), podgotvuva i srednoro~ni i dolgoro~ni scenarija za idninata na holandskata ekonomska, kako i nekoi specifi~ni sektorski analizi, koi se koristat za klientite nadvor od vladata. Na primer, pred sekoi izbori, CPB izdava transparenten ekonomski izve{taj za efektite od ekonomskite programi predloèni od kandidiranite politi~ki partii, {to onevozmoùva prazni vetuvawa Me|unarodni aktivnosti CPB vospostavi dolgotrajna sorabotka so OECD, MMF (vo ramkite na konsultaciite od ~len IV) i Evropskata ekonomska komisija vo ON. CPB e i ~len na Organizacijata na nezavisnite biroa za prognozirawe.

15

Rabotilnica, ~etvrtok, 11 septemvri 2003 Prezentacija na Dr. Marien van Schaaijk Naslov: Prezentacija na preliminarniot makro model vo Makedonija Izvestuva~: Risto Naumov

Od levo nadesno - okolu masata: Jordan Trajkovski, Marjan Nikolov, Marein van Schaaijk, Aleksandar Stojkov, Riste Naumov, Dimitar Bogov Izve{taj MMC neodamna razvi makromodel vo Makedonija “Macroabc-MK” koj sodrì dosta ekonomsko znaewe i informacii. Baziran e na Eurolyse Macroabc modelot koj gi pokriva 15-te zemji od Evropskata unija. Ovoj izve{taj edinstveno }e dade kratka informacija za makro modelot vo Makedonija. Kon ovoj izve{taj e pridodaden CD-ROM koj sodrì detalen opis na ovoj makro model. Programata se sostoi od nekolku stranici (sheets) za koi }e dademe nekoi kratki objasnuvawa:

Logbook – Dokumentacija za promenite i podobruvawata na modelot;

Manual – Detalni objasnuvawa na modelot;

Source - Gi sodrì site podatoci. Vo momentot toa se edinstveno podatocite od MMF i Ministerstvoto za finansii. Se planira tie da se nadopolnat so podatocite od Dràvniot zavod za statistika. Podatocite se podeleni vo nekolku segmenti: Nacionalni smetki, Bilans na isplata, Buxet na Ministerstvoto za finansii, Pazar na trudot, Monetaren pregled, Stoki i ceni. Ovie vrednosti se inkorporirani vo predviduvawata na modelot;

MonCPI - Na ovaa stranica se koristat mese~nite statisti~ki podatoci na CPI od Dràvniot zavod za statistika so cel da se dobie pretstava za inflacijata vo tekovnata godina;

16

SIM - Korisnikot moè da vmetne vrednosti koi avtomatski se

inkorporiraat vo predviduvawata na modelot. Na ovoj na~in moè ednostavno da se izvede simulacija vo modelot.

Datamodel - Sodrì pregled na podatocite koi }e gi koristime vo po~etniot model. Vo nekoi slu~ai bea koristeni razli~ni varijabli od stranata SOURCE za da se presmetaat drugite varijabli koi }e bidat potrebni vo modelot. Ovoj model sodrì i mehanizam za proverka koj ne uveruva deka podatocite koiristeni od razli~ni izvori se navistina relevantni.

Startmodel - Na ovaa stranica e smestena test verzijata na Macroabc-Mk startmodel. Podatocite od stranicata Source i bihevioralnite formuli se koristat za izrabotka na makroekonomsko predviduvawe za Makedonija.

Diff - Ovaa stranica ja pokaùva razlikata vo predviduvawata na MMF i Macroabc-MK vo odnos na detalnite tabeli izraboteni od vladata.

Colours and columns - Niz celiot ovoj model imiwata na varijablite se zadadeni vo kolona A. Drugite koloni gi naveduvaat edinicata i izvorot na razli~nite varijabli. Za ostatokot od stranicite, sekoja kolona pretstavuva razli~na godina, kako {to e prikaàno vo redicata 2. Razli~nite boi na poliwata (cells) vo ovoj model isto taka imaat uloga: 1. Sivo: Ovie vrednosti se direktno prezemeni od stranicata Source. 2. @olto: Procenki bazirani na odredeni pretpostavki. 3. Zeleno: Bihevioralni ili egzogeni ravenki. 4. Belo (bezbojno): Definiciska ravenka. Zabele{ki od prezentaciite “what to do”: 1. Stranata na prihodite vo modelot da se sporedi so publikaciite od Dràvniot zavod za statistika; 2. Da se diskutiraat site statisti~ki razliki/neusoglasenosti; 3. Ras~ekorot pome|u deficitot vo tekovnite smetki na Bilansot na isplata i deficitot vo Tekovnata smetka, presmetan preku agregatite na nacionalnite smetki najverojatno se dolì na nadvore{nite devizni kursevi i kupuvawata na nerezidentite. 4. Da se sporedat vnatre{niot i nadvore{niot dolg so vnatre{noto i nadvore{noto finansirawe. 5. Da se sporedat deviznite kursevi za godina 2000 - Denar/Evro. 6. Da se dodadat pazarnata kamatna stapka i kamatnata stapka na blagajni~kite zapisi. 7. Da se promeni naslovot na A 172 (stranica Startmodels) vo Kapitalni stoki.

17

Rabotilnica, Petok 12 septemvri 2003 Prezentacija od Drs. Henk Kranendonk Naslov: Vode~ki indikatoski Analizi/modeli Izvestuva: Dimitar Bogov

Od levo nadesno - okolu masata: Jordan Trajkovski, Marjan Nikolov, Marein van Schaaijk, Henk Kranendonk, Aleksandar Stojkov, Riste Naumov & Dimitar Bogov IZVE[TAJ Na ovaa sesija bea prezentirani analiti~ki alatki za identifikuvawe na porastite i padovite vo delovnite ciklusi. Delovni ciklusi se fluktuacii vo vkupnata ekonomska aktivnost koi moàt da bidat vo traewe od edna do deset/dvanaeset godini. Vo delovniot ciklus moè da se identifikuva ekspanzija, vrv, kontrakcija i dno. Mo{ne e va`no da se dobie rano predupreduvawe koga ekonomijata vleguva vo recesija ili zapo~nuva da se oporavuva. Tokmu zatoa se koristat vode~ki indikatori koi go pokaùvaat mo`niot razvoj vo bliska idnina i gi signaliziraat presvrtnite to~ki vo ekonomijata. So cel da bide iskoristen kako vode~ki, odnosniot indikator treba da bide relevanten, statisti~ki verodostoen, navremeno dostapen i vo dovolno dolga serija. Vode~kite indikatori sluàt za signalizirawe na trendot na BDP, industriskoto proizvodstvo, vrabotuvaweto, inflacijata, itn. Vo procesot na konstruirawe na vode~kite indikatori postojat nekolku ~ekori: 1. Izbirawe referentna promenliva 2. Izbirawe potencijalni indikatori 3. Presmetuvawe na cikli~noto dvièwe 4. Sporeduvawe na referentnata promenliva i indikatorite 5. Utvrduvawe dali vode~kiot indikator ja vodi, se poklopuva so ili ja sledi referentnata promenliva

18

6. Sinhronizirawe i normalizirawe na dvièwata na vode~kite indikatori I referentnata promenliva 7. Presmetuvawe na kompozitniot indikator Vode~kiot indikator e korisen edinstveno ako vodi pred referentniot indikator za 4 meseci, ako ima nakrsna korelacija od najmalku 0.5, ima ednakov broj na to~ki na presvrt, navremeno e raspolo`liv, a seriite se dovolno dolgi i bez prekini. Pri analizata na vode~kite indikatori treba da se koristat kvartalni podatoci bidej}i tie gi objasnuvaat fluktuaciite podobro od godi{nite podatoci. Idei za Makedonija Kompozitniot indeks konstruiran od vode~kite indikatori e mo}na analiti~ka alatka za predviduvawe na kratkoro~nite ekonomski trendovi. Postoi golema potreba za razvivawe na vakov model za Makedonija. Prviot ~ekor e indentifikuvawe na potencijalnite indikatori koi najdobro go objasnuvaat kvartalniot BDP. Ponatamu, izborot treba da se napravi vrz osnova na kvalitetot na statisti~kite indikatori, nivnata navremenost i raspolo`livosta na dovolno dolgi i konzistentni serii.

19

Rabotilnica, Petok, 12 septemvri 2003 Presenter: Dr. Frederik Huizinga Naslov: Spravuvawe so nesigurnost vo makroekonomskite modeli Izvestuva: Jordan Trajkovski

Od levo nadesno - okolu masata: Dimitar Bogov, Aleksandar Stojkov, Marjan Nikolov, Free Huizinga, Marein van Schaaijk, Jordan Trajkovski & Riste Naumov

G-din Huizinga e ekspert po ekonomski serii. Vo momentot raboti vo CPB, a pred toa bil profesor na Univerzitetot vo Boston, a ima raboteni i za MMF. Rabotel vo Indonezija i Kenija. Ekonomski modeli So cel podobro da razberat {to se slu~uva vo ekonomijata, ekonomistite zapo~naa so kreirawe modeli vo ‘60-te i ‘70-tite godini. Vo Soedinetite dràvi ovoj trend stana osobeno prisuten kaj univerzitetite. Akademskiot svet vloì dosta napori vo istraùvawe i razvoj na modeli. Istraùva~ite o~ekuvaa deka predviduvawata na modelite }e proizvedat dobri podatoci koi }e odgovaraat na tekovnite sostojbi i performansike na ekonomijata. Sepak, Ovoj ogromen napor vo kreiraweto modeli ne vrodi so plod poradi razo~aruva~kite rezultati od modelite. Premnogu ~esto rezultatite dobieni od ovie modeli bea premnogu daleku od aktuelnata situacija. Od ovaa prvi~na vozbuda okolu koristeweto modeli vo predviduvawata, moème da zabeleìme fluktuacii vo razvojot na novi modeli. Imame situacii kade modeli se prezentiraat pa iz~eznuvaat: akademskiot svet se vozbuduva okolu kreiraweto nekoj nov model; investira vo istraùvaweto i razvojot na modelot; se pravat predviduvawa; i otkoga predviduvawata }e se sporedat so rezultatite, tie se razo~aruvaat koga rezultatite ne se dobri. Ova ne doveduva do zaklu~okot deka postoi mnogu nesigurnost povrzana so modelite i predviduvawata koi gi proizveduvaat.

20

Izvori na nesigurnost Koi se izvorite na nesigurnost povrzani so rezultatite od modelite, kako moème da ja objasnime nesigurnosta povrzana so ovie izvori i {to moème da napravie okolu ova? Za kreirawe na modelot koristime: podatoci od ekonomijata na zemjata i podatoci od ostanatiot del od svetot; ekonometriski tehniki vo obezbeduvawe na koeficientite; i ekonomska teorija vo razvivawe na modelite. Odredeno nivo na nesigurnost e povrzano so sekoj od ovie momenti. Napraveni se brojni studii za identifikuvawe i merewe na izvorite na nesigurnost koi gi dadoa slednive rezultati:

1. Preliminarni podatoci (5%) – nesigurnost povrzana so podatocite ~esto se dolì na faktot deka Dràvniot zavod za statistika vo sekoja zemja gi aùrira i menuva oficijalnite podatoci. Ponekoga{ postojat strukturni gre{ki povrzani so sobiraweto i mereweto na podatocite. Se procenuva deka problemite povrzani so podatocite u~estvuvaat so 5% vo sevkupnoto nivo na nesigurnost.

2. Koeficientite na modelot (15%) – koristej}i se so matemati~ki tehniki doa|ame do koeficientite koi se koristat vo modelite za prikaùvawe na odnosot me|u dve vremenski serii. Ovie koeficienti ponatamu se koristat za razvivawe predviduvawa. Iznao|aweto na vistinskiot koeficient moè da bide osobena pote{kotija i istraùvawata pokaùvaat deka koeficientite na modelot u~estvuvaat so 15% vo vkupnoto nivo na nesigurnost.

3. Egzogenite varijabli (50%) – site modeli koristat podatoci koi doa|aat od drugi zemji, a toa sse podatocite od ostanatiot del od svetot. Na primer, bidej}i ekonomijata na Holandija e bazirana na izvoz, na ekspertite vo CPB za nivnite holandski modeli im se potrebni golem broj podatoci od drugi zemji ili regioni. Ova vaì i za site mali otvoreni ekonomii. Predviduvawata za ovie egzogeni promenlivi se presmetuvaat od OECD, MMF i Svetska Banka. Istraùvawata pokaùvaat deka nesigurnosta koja proizleguva od egzogenite promenlivi e okolu 50% od vkupnoto nivo na nesigurnost

4. [okovi od Individualni ravenki (30%) – Ovie u~estvuvaat so 30% vo sevkupnoto nivo na nesigurnost. Ova e na~inot na koj ja utvrduvame ekonomskata teorija vo modelot. Mo{ne ~esto vo sekojdnevniot ìvot se slu~uvaat vnatre{ni i nadvore{ni {okovi koi treba da se dodadat i vklu~at vo modelot.

[to moàt da napravat kreatorite na modelot za da se namali nivoto na nesigurnost? Zemaj}i gi predvid ~etirite gorespomenati to~ki bi moèle da go kaème slednovo:

• Preliminarni podatoci – Redovno sorabotuvajte so Zavodot za statistika so cel podobruvawe na na~inot na koj se sobiraat i merat podatocite.

• Koeficienti na modelot – podobrete se vo koristeweto na matemati~ki tehniki pri odreduvaweto na relaciskite koeficienti – bidete podobri ekonometri~ari

21

• Nadvore{ni varijabli – Ovie promenlivi se pod vlijanie na politi~kite i ekonomskite nastani vo svetot. Isto taka, niv gi kreiraat OECD, MMF i Svetska Banka, a kreatorite na modeli vo svoite zemji nemaat vlijanie na niv.

• [okovi vo individualnite ravenki – postojano rabotete na podobruvawe na modelot, t.e. bidete podobri ekonomisti.

22

Dva vistinski primeri na merewe na nesigurnosta:

Primer 1: Model na Trezorot na Velika Britanija: - Dvegodi{en rast na BDP: 1,5%. - Nivo na nesigurnost: 3,5%

Primer 2: Modelite na CPB (Holandija) Ednogodi{ni intervali na nesigurnost za slednive indikatori:

- Privatna potro{uva~ka: 2,3%- Delovni investicii: 9,6% - Neenergetski izvoz: 5,0% - Proizvodni pretprijatija:

2,5% - Vladin deficit: 1,3%

Kreiraweto modeli e sepak e dobro Treba da istakneme deka modelite ne kreiraat nesigurnost – taa ve}e postoi. Nesigurnosta e sekojdnevie i odluki mora da se donesuvaat i toga{ koga taa postoi. Zatoa gi koristime modelite bidej}i se dobra alatka za razbirawe na ona {to se slu~uva vo ekonomijata i ni pomagaat vo donesuvaweto podobri re{enija. Koristeweto modeli dozvoluva:

1. Koherentni i konzistentni predviduvawa – Koga gradat model, ekonomistite mora da se osiguraat deka toj e konzistenten vo ona {to go raboti.

2. Otsustvo na politiki na kaewe. 3. Alternativni scenarija – Za ekonomistite e sekoga{ korisno

razvivaweto razli~ni scenarija koi }e go opi{at ekonomskiot ishod vo razli~ni uslovi. Postoeweto na takvi pregledi na razli~ni scenarija im pomaga na onie koi donesuvaat odluki vo planiraweto na politikite.

4. Alternativni politiki – êstopati onie koi odlu~uvaat planiraat odredeni politiki i sakaat da go znaat ishodot od istite. Nekoi politiki se podobri vo odredeni uslovi , pa zatoa ekonomistite se obiduvaat da doznaat koi se tie i koga e najdobro da se iskoristat. Treba sekoga{ da postojat alternativni politiki za alternativnite scenarija vo koi moè da se najde ekonomijata. Ovie razli~ni scenarija redovno se aùriraat so novi podatoci.

5. Postojan priliv na ekspertski mislewa – Rabotata so modeli garantira postojan priliv na ekspertski mislewa. Rabotata so modeli bara dobra ekspertiza, razbirawe za na~inot na koj raboti modelot i pretvorawe na predlog-politikite vo vlezni promenlivi.

Drugi pristapi

1. ARIMA modeli a. Nema vnatre{na konziztentnost – Procenka na promenlivata vrz

osnova na nejzinata pateka. Mo`ni se edinstveno predviduvawa za bliskata idnina; najdobro e do ~etiri periodi. Za vakva analiza moè da se koristi koja bilo serija.

b. Nema ekonomski vrski – Pri koristewe na vakov vid analiza nemame ekonomska prikazna koja bi gi poddràla ovie modeli.

23

Mo{ne ~esto rezultatite od ARIMA modelite se koristat za proverka na rezultatite od ekonomskite modeli.

2. Primeneta op{ta ramnoteà (Applied General Equilibrium (AGE)) a. Nema dinamika b. Mnogu kompleksno

Vo vtoriot del od rabotilnicata g. Huizinga prezentira{e:

Nacrt teoretska osnova za makro modelot KIPPRA Pregled na ravenkite vo modelot opi{ani vo: 1. vistinski tekovi (real flows) Sino – trite ekonomski nositeli + Ostatokod od svetot @olto – trite pazari (koi gi odreduvaat cenite) Strelkite ukaùvaat na transakciite na pazarot Sekoj naslov nad pazarite predstavuva edna ravenka 2. nominalni tekovi (nominal flows) Zeleno – toa se cenite vo modelot koi se endogeni – proizvedeni od modelot Crveno – egzogeni ceni @olto – razli~ni koli~ini (odredeni od ponudata i pobaruva~kata) KIPPRA = Kenya Institute for Public Policy Research and Analysis (Keniski institut za istraùvawe i analiza na javnite politiki) Odreduvawe na ceni

• Izmeren (Weighted)prosek na ceni bazirani na tro{oci i konkurentski ceni

• Tro{oci: - Tro{oci po edinica trud - Kapitalni tro{oci - Uvozni tro{oci - Stapka na iskjoristenost na kapacitetite - Indirektni danoci, potpolno (doneseni) sprovedeni subvencii

Odreduvawe na naemnini: pazarewe

• Rabotnicite dobivaat del od neto dedatenata vrednost - Cena na dodadenata vrednost - Produktivnost

• Danocite se delat me|u firmata i rabotnikot - Neto naemninite se namaluvaat so danocite - Tro{ocite za naemnini rastat so danocite

• Delot za rabotnikot zavisi od mo}ta za pazarewe: Stapka na nevrabotenost

24

Nacrt teoretska osnova za makro modelot KIPPRA Slika 1: Pregled na vistinskiot model (strelkite ukaùvaat na nasokata na isplatite) Korporativen dohod

pobaruva~ka na trud

prihod od platipazar

na trud

vlada

doma{no proizvodstvo

transferi investicii

vladini tro{oci

potro{uva~ka

izvoz

BDP pazarni ceni

Pomo{

Pazar na proizvodi

Korporativni danoci, indirektni danoci minus olesnuvawa subvencii

uvoz

Finansiski pazar

direktni danoci

doma}instva

Za{tedi Za{tedi

Ostatok od svetot

25

Slika 2: Nominalen model (strelkite ukaùvaat na uslovenost)

-

Ponuda na trud

Pobaru-va~ka

na trud

Naem-nini

Vkupna ponuda

Vkupna pobaruva~ka

Ceni

Doma{na kamatna stapka

Svetski kamatni stapki

Ponuda na pari

Svetski ceni

Pobaruva~ka na pari

Iskoriste-nost na

kapacitetite

Nominalen devizen

kurs

Vistinski devizen

kurs

Vistinski plati

Nevrabo-tenost

26

Rabotilnica, sabota 13 septemvri 2003 Prezentacija na Dr. Marien van Schaaijk Naslov: Prezentacija na preliminarniot makro model za Makedonija: bihevioralni ravenki Izvestuva~: Marjan Nikolov

Od levo nadesno - okolu masata: Jordan Trajkovski, Marjan Nikolov, Marein van Schaaijk, Aleksandar Stojkov, Riste Naumov & Dimitar Bogov Vo sekoe modelirawe, bihevioralnite ravenki se mo{ne va`ni za predviduvawata na modelot. Vo MakroABC modelot smesteni se 12 bihevioralni ravenki, kako {to e navedeno vo dodatokot. Pritoa, vaèn proces e kalibriraweto na parametrite taka {to to~nosta na modelot, ili ona za {to nie veruvame deka e razumno predviduvawe, }e bide najsoodvetna. Vo modelot moè da se napravat slednive prilagoduvawa: 1. Da se zemat predvid momentite na fiskalna decentralizacija i delot na lokalnite samoupravi; 2. Op{tite vladini podatoci (vrednosti) treba da se vmetnat za kontrola na ~etirite vonbuxetski fondovi; 3. Brojkite za vrabotuvawe bea podobreni i razloùvaweto na ekonomski i neekonomski be{e zameneto so vladini i nevladini vraboteni od nacionalnite smetki. (zavr{eno) 4. Vladinata masa na plati od Nacionalnite smetki. (zavr{eno) Isto taka, slednive momenti treba ponatamu da se diskutiraat: 1. Zavisnosta na izvozot od uvozot sporedena so intenzitetot na potro{uva~kata 2. voveduvawe dinamika vo intenzitetot na uvozot; 3. vlijanieto na rastot na investicii vrz izvoznata struktura; 4. ravenkite za vrabotenost i nevrabotenost treba da bidat vnimatelno analizirani bidej}i se mnogu specifi~ni

27

Dodatok Spisok na glavni bihevioralni ravenki vo Macroabc-Mk1c, Macroabc modelot za Makedonija Komponenti na BDP: 1. Potro{uva~ka: se menuva so neto raspolo`liviot dohod: (95% neto dohod od doma}instvata, 70% profit) (zaostanuva) 2. Porast na volumenot na privatni investicii: fleksibilen zabrzuva~ (visina 10%) + 3% od apsolutniot rast na bruto dodadenata vrednost <E> po pazarni ceni + 0,1*(vra}awe na investicijata minus realnata kamatna stapka)*vrednost na investiraniot kapital+ 25% od javnata investicija 3. % na promena na izvozniot volumen: 1* relevanten rast na svetskata trgovija - 0,9* (izvozna cena minus svetskata pazarna cena vo Denari) 4. % na rast na volumenot na uvozot: 1,05*vistinskiot rast na finalnata pobaruva~ka, sporedena so intenzitetot na uvozot + 0,1* (potro{uva~ka cena minus cena na uvoz) Ceni: 5. % na promena na potro{uva~kata cena: 0,4*uvozna cena + 0,3* (stapka na naemnini minus trendot na produktivnosta na trudot) + 0,3*potro{uva~ka cena (zaostanata) + 100% promena vo indirektniot dano~en pritisok. 6. % na promena na izvoznata cena: 0,3*izvozna cena+ 0,35* (stapka na naemnini minus trend na produktivnost na trudot) + 0,35*svetska trgovska cena vo denari (zaostanata) 7. % na promena na cenata na investicii: 0,4*cena nauvozot + 0,6*tro{oci za naemnini minus trend na produktivnost na trudot 8. stapka na naemnini vo biznisi: 2,5 + 1*potro{uva~ka cena (polugodi{no zaostanuvawe) +0,7* trend na produktivnost na trudot – 0,05* stapka na nevrabotenost -0,05*zgolemuvawe na nevrabotenosta +0,6 promena vo direktniot dano~en pritisok Vrabotenost 9. % na promena vo (Employment businesses): -1*promena vo trendot na produktivnost na trudot + 0,85 real real production growth -?* vistinski naemnini Monetarni promenlivi: 10. Devizen kurs: fiksna stapka na Denarot kon Evroto od 199? 11. Ponuda na pari: zgolemena za 1% +0,5*(monetarno finansirawe od vladata + suficit saldo na isplata)

28

12 Glavni bihevioralni ravenki IBVY = 0,1*YBVY(t-1)+ 0,03*(YBVY(t-1)-YBVY(t-2))+ 0,1*(FINRY(t-1)- 0,5*(ILRY(t-1)-CPP(t-1)))* CAPVZ(t)/100+ 0,25*IGNAVY(t-1) WBVY = WBVY(t-1)*(1+WBNP(t)/100)*(1+(2,5+1*(CPP(t-1)+ CPP(t))/2+ 0,7*(LPTQI(t)/LPTQI(t-1)-1)*100- 0,05*UENZ(t-1)/(WBNY(t-1)+ WGNY(t-1)+ UENZ(t-1))*100- 0,05*(UENZ(t-1)/(WBNY(t-1)+WGNY(t-1)+UENZ(t-1))* 100- UENZ(t-2)/ (WBNY(t-2)+ WGNY(t-2)+ UENZ(t-2))*100)+0,6*(TDGRY(t-1)- TDGRY(t))*100)/100) CHVY = CHVY(t-1)+0,95*(0,75*(WBVY(t)+WGNAVY(t)+UTHNAVY(t)-DTHVY(t))- 0,5*(WBVY(t-1)+WGNAVY(t-1)+UTHNAVY(t-1)-DTHVY(t-1))-0,25*(WBVY(t-2)+ WGNAVY(t-2)+UTHNAVY(t-2)-DTHVY(t-2)))+0,7*(0,25*(ZBVY(t)-DBVY(t))+ 0,5*(ZBVY(t-1)-DBVY(t-1))-0,75*(ZBVY(t-2)-DBVY(t-2))) BVY = BVY(t-1)*(1+(1*WTQP(t)-0,9*(BPP(t)-WPP(t)) ) /100)*(1+BPP(t)/100) MVY = MVY(t-1)*(1+(1,05*((HVDMVY(t)/HVDMVY(t-1))-1)*100+0,1*(CPP(t)- MPP(t)))/100)*(1+MPP(t)/100) MDEURY= MDEURY(t-1) ILRY = ILRY(t-1)+0,9*(ISRY(t)-ISRY(t-1))-0,05*(ISRY(t)-ISRY(t-1)-CPP(t)+ CPP(t-1))+ 0,38*(INFRY(t)-INFRY(t-1)) ISRY = ISRY(t-1)+0,67*((CPP(t-3)+CPP(t-2)+CPP(t-1))/3-(CPP(t-4)+CPP(t-3) +CPP(t-2))/3+ ISUSRY(t)-ISUSRY(t-1)) CPP = 0,4*MPP(t)+ 0,3*(0,25*WBPP(t-1)+ 0,75*WBPP(t)- (LPTQI(t)/LPTQI(t-1)-1)*100)+0,3*(CPP(t-1)+CPP(t-2))/2+ 1*(ITNAVY(t)/ (NMGVY(t)+ CHVY(t)+ IGNAVY(t)+IBVY(t))-ITNAVY(t-1)/(NMGVY(t-

1)+CHVY(t-1)+IGNAVY(t-1)+ IBVY(t-1)))*100 BPP = 0,3*(MPP(t)+MPP(t-1))/2+0,35*((WBPP(t-1)+WBPP(t-2))/2- (LPTQI(t)/LPTQI(t-1)-1)*100)+ 0,35*(WPP(t)+WPP(t-1))/2 IPP = 0,4*MPP(t)+0,6*((WBPP(t-1)+WBPP(t-2))/2-(LPTQI(t)/LPTQI(t-1)-1)*100) WBNY = WBNY(t-1)*(1-(LPTQI(t)/LPTQI(t-1)-1)+(0,85*(GDPFCQP(t)+ GDPFCQP(t-1)+ GDPFCQP(t-2))/3-0,1*((WBPP(t)-CPP(t)+WBPP(t-1)-CPP(t-1))/2- (LPTQI(t)/LPTQI(t-1)-1)*100)+0,15*100*((PCAPVY(t)/PCAPVY(t-1)-1)+ (PCAPVY(t-1)/PCAPVY(t-2)-1))/2 +0,5 )/100)

29

BPP izvozna cena (promena) BVY izvoz na stoki i uslugi <E> CAPVZ kapital na investirana vrednost CGVY potro{uva~ka <G>, stoki i uslugi CHVY privatna potro{uva~ka CPNAVY od koi javni investicii CPP potro{uva~ka cena (promena) DBVY amortizacija <E> DTHVY direktni danoci na doma}instva FINRY povratok na investicijata GDPFCQP bruto dodadena vrednost <E> (% od promena na volumenot) HVDMVY pomo{na varijabla - pobaruva~ka za uvoz IBVY bruto investicii <E> ILRY dolgoro~ni kamatni stapki INFRY finansiski deficit (% BDP) IPP cena na investicii (promena) ISRY kratkoro~ni kamatni stapki ISUSRY kratkoro~ni kamatni stapki SAD ITNAVY indirektni danoci LDISVY raspolo`liv dohod LPTQI trend na produktivnosta na trudot M2VN ponuda na pari M2 MPP cena na izvozot (promena) MVY uvoz na stoki i uslugi <E> NMGVY neto materijalna potro{uva~ka <G> ORVZ oficijalni devizni rezervi PCAPVY proizvodstven kapacitet POPZ naselenie (milioni) TDGRY dano~en pritisok, direktni danoci UENZ nevraboteni barateli na rabota (milioni) UTFVY saldo na nepristignati tekovni transferi WBNAVY plati i naemnini WBNP vrabotenost <E> (% promena) WBNY vrabotenost <E> (milioni) WBPP stapka na naemnini <E> WBVY naemnini <E> WGNY vrabotenost <G> (milioni) WPP svetska trgovska cena vo denari (po 1995 bez uslugi) WTEURP svetska trgovska cena vo Evra (po 1995 bez uslugi) WTQP svetski trgovski volumen (po 1995 bez uslugi) YBVY bruto dodadena vrednost <E> (pazarna cena) ZBVY raspolo`liva zarabotuva~ka ZFVY saldo na direktniot dohod

30

Rabotilnica, 15 septemvri 2003 Presenter: Dr. Leo de Haan Naslov: Obuka za Makro modelot Makedonija

Izvestuva~i: Ana Vrboska i Jordan Trajkovski

Od levo nadesno - okolu masata: Dejan Runtevski,Dimitar Bogov, Ana Vrboska, Bryan Roberts, Marjan Nikolov, Aleksandar Petreski, Marein van Schaaijk, Leo de Haan, Jordan Trajkovski, Riste Naumov, Aleksandar Stojkov, Bor~e Smilevski, Mende Micevski, Elena Trpkovska, Gorazd Smilevski Rabotilnicata be{e fokusirana na dve glavni pra{awa: ulogata na ekonometriskoto modelirawe vo centralnata banka i prezentacija na strukturata i karakteristikite na makroekonomskiot ekonometriski model na Narodna Banka na Republika Makedonija – MAKMODEL. Prvo, prezenterot dade pregled na organizacionata struktura na centralnata banka na Holandija (DNB) i polo`bata na oddelot za istraùvawe vo ramkite na taa struktura. Ovoj oddel e edinstveniot odgovoren za kreirawe i koristewe na makromodeli vo procesot na odlu~uvaweto. Ovie modeli ovozmoùvaat: podobro razbirawe na strukturata na ekonomijata, razvivawe na konzistentna makroekonomska ramka, proektirawe na idnite dvièwa, kako i simulacija na razni nadvore{ni {okovi i odluki okolu politikite i nivno vlijanie vrz relevantnite promenlivi. Modelite vo DNB se koristat za predviduvawa od edna do dve godini, dva pati godi{no. Ponatamu, bea dadeni referenci za razli~nite vidovi modeli: stukturni modeli (koi ja utvrduvaat strukturata i vrskite vo ekonomijata), nekoi pomehani~ki modeli (modeli na vektorska avto-regresija (Vector auto-regression models, VARs), Indikatorski modeli (gi otkrivaat to~kite na presvrt vo ekonomskite ciklusi) i drugi. Me|u drugoto, toj istakna nekolku primeri na modeli koi se koristat vo DNB. Za nacionalnata ekonomija DNB

31

go koristi MORKMON modelot, kako i EUROMON makromodel na Evropskata centralna, pritoa sporeduvaj}I gi rezultatite od dvata modela. Voedno za opredeleni potrebi se koristat I modelot na Nacionalniot institut od Velika Britanija (NIGEM model0, kako i modelot MULTIMOD na MMF. Vo ramkite na prezentacijata be{e napravena sporedba me|u postavenosta na monetarnata politika pred i po voveduvaweto na Evroto. Pred Evroto, nacionalnata valuta (Guilder) be{e vrzana za germanskata Marka, {to onevozmoùva{e nezavisno vodewe na monetarnata politika. Vo momentot, Evroto e edinstveno zakonsko sredstvo za pla}awe, dodeka monetarnata politika na ECB e multi-indikatorski pristap baziran na dve osnovi, ekonomska i monetarna analiza. Od aspekt na procesite na predviduvawe, DNB se obvrzuva da izraboti predviduvawe na nacionalno nivo i da gi podnese pretpostavkite i rezultatite do ECB, kade se pravat modeliraweto i predviduvawata za Evro zonata. Vremenskiot raspored na procesite na predviduvawe so koristewe na MORKON e sledniot:

• Mart: Ocena na vladinite predviduvawa • April: Ve`ba: ESCB predviduvawe • Juni: Kvartalen bilten na predviduvawa na DNB • Avgust: Ocena na vladinite predviduvawa • Oktomvri: Ve`ba: ESCB predviduvawe • Dekemvri: Kvartalen bilten na predviduvawa na DNB

Vtoriot del od prezentacijata be{e fokusiran na objasnuvawe na strukturata, karakteristikite i ekonometriskite tehniki koristeni za kreirawe na prviot makroekonomski model za Makedonija (MAKMOD). Modelot e rezultat na tehni~kata pomo{ od DNB za NBRM (vo ramkite na EU-PHARE proektot). MAKMOD e strukturen model, baziran na tradicionalniot Kejnezijanski pristap. Modelot se sostoi od 38 ravenki, od koi 9 se bihejvioristi~ki i 29 se identiteti. Sodrì 45 egzogeni varijabli. Glavnite bihejvioristi~ki ravenki se oceneti so serii na podatoci za periodot 1993-99, mese~ni podatoci. Za varijablite bez mese~ni frekvencii, primeneta e interpolacija. Imaj}i gi predvid ovie mali vremenski serii, kako i {okovite koi gi pretrpe Makedonija vo ovoj period, rezultatite od modelot treba vnimatelno da se tolkuvaat. Vo pogled na ekonometriskite tehniki, procenkite bea napraveni so pomo{ na Error Correction Model (ECM) koj pravi razlika me|u dolgoro~en odnos me|u promenlivite i kratkoro~nite fluktuacii (so ocena na koeficientot na prilagoduvawe, koj go pokaùva vremetraeweto na vra}aweto vo dolgoro~na ramnoteà). Softverot koj se koristi za procenka e EViews, dodeka simulaciite bea praveni koristej}i se so WinSolve. MAKMOD e najsoodveten za simulacii, no voedno moè da se koristi i za predviduvawe.

32

Glavnite sostavni blokovi na modelot se slednive: - agregatna pobaruva~ka - naemnini i pazar na trud - ceni - dràva - pobaruva~ka na pari Rezultatite od procenkite ukaàa na nekolku momenti: kamatnite stapki ne vlijaat na privatnata potro{uva~ka, investiciite se pod vlijanie na kratkoro~nite kamatni stapki, no ovie efekti is~eznuvaat po kus vremenski period, izvozot zavisi od svetskata trgovija i cenovnata konkurentnost, uvozot e voden od doma{nata pobaruva~ka i cenovnata konkurentnost, pobaruva~kata na trud zavisi od izlezot i stapkata na realnata naemnina, stapkata na naemnina se odreduva so produktivnosta na trudot, nevrabotenosta i potro{uva~kite ceni, dodeka dvièwata vo potro{uva~kite ceni zavisat od tro{ocite za edinica trud i uvoznite ceni. Cenata na izvozot ja reflektira pozicijata za nemo`nost za vlijaewe vrz svetskite cenit i zavisi od BDP i svetskite ceni na izvozot. Vo pogled na javniot sektor, toj e egzogen vo modelot, so isklu~ok na kamatnite isplati na javniot dolg. Monetarniot blok be{e pretstaven so ravenka za pobaruva~kata za pari, no inaj}i ja predvid rigidnosta na politikata na kamatni stapki vo toa vreme, predviduvaweto na soodvetni monetarni ravenki be{e nesprovedlivo. Od aspekt na predviduvaweto, kako glavni egzogeni varijabli bea identifikuvani slednive: svetska trgovija, vladina neodano~ena potro{uva~ka, devizni kursevi, nadvore{ni kamatni stapki, dano~ni stapki, svetki ceni na uvoz (vklu~itelno nafta), svetski izvozni ceni i ponuda na trud. Na krajot be{e donesen zaklu~ok deka makroekonomskoto modelirawe e vaèn element vo procesite na odlu~uvawe, pomagaj}i im na nositelite na politikata da dobijat jasna slika za glavnite vrski me|u odlukite i relevantnite promenlivi, vremenskoto docnewe vo ovoj proces, kako i goleminata na efektite, {to treba da pridonese kon poefikasno odlu~uvawe.

33

Rabotilnica, 15 Septemvri 2003 Prezentacija na Dr. Marien van Schaaijk Naslov: Prezentacija na preliminarniot makromodel za Makedonija Izvestuva~i: Elena Trpkovska i Jordan Trajkovski

Voved vo makromodelot za Makedonija I. Op{to zemeno, pri konstruiraweto na makromodeli, potrebni ni se slednive tabeli: Nacionalni smetki, Saldo na isplata, Fiskalni podatoci, Pazar na trud, Monetaren pregled i Ceni. Ovie tabeli se sostojat od slednive elementi:

2. NBRM, Platen bilans(USD) Izvozi Uvozi primaren dohod od nadvor, neto transferi od nadvor, neto statisti~ki razliki Capitalna smetka Promena vo devizni rezervi (neto)

3. Ministerstvo za Finansii, Vrednosti od buxetot (mlioni Denari) prihodi potro{uva~ka - - - detalni kako vo - detalni kako vo - pregled na buxetot - Revizija na buxetot - - Deficit (ostatok) statisti~ka razlika - finansirawe na deficitot 4. DZS, Pazar na trudot (brojki) rabotnici - pretprijatija naselenie >15, 60< rabotnici - vlada samovraboteni nevrabotenost (ostatok) ‘traditionalen' sektor

5. NBRM, Monetaren pregled M1 neto nadvore{ni sredstva Kredit kon vladata Kredit kon privatniot sektor M2

6. DZS, CBK, Akcii I dodatnite tabeli: Vladin dolg Devizni rezervi 8. DZS, Mikro podatoci, izvozi M2 êlik, tekstil, tutun - cena - proizvodstvo - oblast

7. DZS, CBK, ceni 9. DZS, NBRM, Mikro podatoci CPI Distribucija na dohod od naemnini devizen kurs dano~ni stapki Kamatni stapki - ceni vo Nacionalnite smetki: Potro{uva~ka Investicii Izvozi Uvozi

34

Tabelite podolu gi pretstavuvaat glavnite izvori na odredeni agregari koristeni vo modelot:

DZS, Upotreba i resursi od Nacionalnite smetki (mil..Denari) Resursi Upotreba Masa na plati - pretprijatija Privatna potro{uva~ka Masa na plati - vlada Vladina potro{uva~ka DZS, CBK, Akcii Privatni investicii Vladin dolg indirektni danoci Vladini investicii Devizni rezervi Izvozi M2 Profit (ostatok) minus: Uvozi DZS, CBK, ceni CPI BDP Suma= BDP devizen kurs Kamatni stapki NBRM, Platen bilans(USD) wage rate Izvozi Uvozi - ceni vo Nacionalnite smetki: primaren dohod, neto Potro{uva~ka nadvore{ni transferi, neto Investicii statisti~ka razlika Izvozi

Kapitalna smetka Promena vo deviznite rezervi (neto) Uvozi

Ministerstvo za Finansii, Podatoci od buxetot (mil. Denari) DZS, Mikropodatoci Prihodi tro{oci êlik, tekstil, tutun -indirektni danoci - potro{uva~ka - cena drugo - investicii - proizvodstvo - spored detalniot kvartalen prikaz drugo - oblast

- pregled na buxetot - spored detalniot kvartalen prikaz

- - pregled na buxetot DZS, NBRM, Mikro podatoci

Deficit (ostatok) statisti~ka razlika Distribucija na dohod od naemnini

- finansirawe na deficitot dano~ni stapki - DZS, Pazar na trudot (brojki) rabotnici - pretprijatija naselenie >15, 60< rabotnici - vlada samovraboteni nevrabotenost (ostatok) tradicionalen sektor BNE, Monetaren pregled M1 neto nadvore{ni sredstva Kredit kon vladata Kredit kon privatniot sektor M2

Vo odredeni slu~ai, istite podatoci doa|aat od dva izvora:

- indirektni danoci vo buxetskite vrednosti od NS i MF - uvoz i izvoz vo brojkite od NS i bilansot na pla}awe - finansirawe na deficitot (kredit na vladata) vo buxetskite

vrednosti od MOF i monetarniot pregled - Promena vo nadvore{nite rezervi (neto nadvore{ni sredstva) od

bilansot na pla}awe i monetarniot pregled - Masa na plati - pretprijatija (rabotnici - pretprijatija) od NS i

pregled na trudot

35

II. Strukturniot Makroabc model za Makedonija se sostoi od slednive stranici (worksheets):

Logbook Manual Source MonCPI SIM Datamodel Startmodel Diff

III. Zabele{ki od prezentaciite, okolu rabotite koi treba da se napravat:

1. Da se proveri dali kreiraweto ponuda na pari preku sumata na promeni vo Neto nadvore{ni sredstva i Doma{niot kredit vo Monetarniot pregled soodvetstvuvaat so kreiraweto pari niz promenite vo nadvore{nite rezervi vo bilansot na pla}awe i doma{niot kredit.

2. Da se sporedat podatocite od MF za doma{niot kredit kon vladata so podatocite od Monetarniot pregled

3. Podobruvawe na finansira~kiot blok na vladata koristej}i podatoci od NBRM.

IV. Kone~no, bea izvedeni nekolku simulacii so poslednata verzija na makedonskiot Makroabc model. Zgolemuvaj}i i namaluvaj}i razli~ni promenlivi, u~esnicite gi evaluiraa efektite vrz ekonomijata predizvikani od razli~ni politiki. Na primer, vo slu~aj na:

1. Zgolemuvawe na uvoznite carini, rezultira so - namaluvawe na buxetskiot deficit☺; namaluvawe na BDP ; i zgolemuvawe na nadvore{nite rezervi ☺.

2. Zgolemuvaweto na DDV, rezultira{e so - namaluvawe na BDP ; Namaluvawe na trgovskiot deficit☺; zgolemuvawe na nevrabotenosta

3. Zgolemuvaweto na kapitalnite investicii, rezultira so - zgolemuvawe na buxetskiot deficit ; zgolemuvawe na BDP☺; namaluvawe na nadvore{nite rezervi

4. Zgolemuvaweto na danokot od li~en dohod, rezultira so - namaluvawe na BDP , namaluvawe na buxetskiot deficit☺; zgolemuvawe na nadvore{nite rezervi☺

36

Rabotilnica, Vtornik 16 Septemvri 2003 Prezentacija na Drs. Michiel Vergeer Naslov: Fiscal analysis and monitoring Izvestuva~i: Aleksandar Petreski and Marjan Nikolov

Od levo nadesno - okolu masata: Dejan Runtevski, Marjan Nikolov, Ana Vrboska, Bryan Roberts, Aleksandar Petreski, Bor~e Smilevski, Marein van Schaaijk, Michiel Vergeer, Aleksandar Stojkov, Jordan Trajkovski, Riste Naumov, Mende Micevski, Elena Trpkovska, Dimitar Bogov Na po~etokot predava~ot kako voved prezentira{e podatoci za ekonomskite dvièwa na Holandija. Pri toa go spomena svoeto iskustvo kako tehni~ka pomo{ pri modeliraweto vo Indonezija i go istakna faktot deka osnoven preduslov za uspe{no proektirawe e postoeweto na kvalitetna baza na podatoci (konzistentna i bez prekini). Za àl ovoj preduslov ne e ispolnet vo Makedonija, bidej}i baza na podatoci postoi od 1990 godina, dodeka konzistentna baza na podatoci so kvartalni podatoci za dvièwata vo realniot sektor (bruto op{testven proizvod) postoi od 1997 godina, {to }e pretstavuva odreden hendikep vo po~etokot pri modeliraweto osobeno ako primenuvame statisti~ki i ekonometriski metodi. Ponatamu, predavaweto premina vo interaktivna diskusija me|u predava~ot i u~esnicite. Ovoj pat predava~ot be{e zapoznaen so situacijata vo Republika Makedonija, konkretno so osnovnite makroekonomski podatoci i so silnoto vlijanie vrz ekonomijata na voenata kriza vo Kosovo vo 1998 godina i krizata vo Makedonija vo 2001 godina (egzogeni faktori). Najgolemiot del od diskusijata be{e naso~en kon pooddelna analiza na glavnite kategorii na prihodi i rahodi na centralniot buxet i od strana na predava~ot be{e razgledan kvalitetot na podatocite od aspekt dali ima skokovi vo seriite na podatoci i koi se pri~inite za tie skokovi. Vo vrska so serijata na podatoci za danokot za dodadena vrednost predava~ot pobara objasnuvawe za golemiot skok na pribrani prihodi vo

37

2000 godina vo odnos na 1999 godina. Mu be{e objasneto deka zgolemuvaweto se dolì na voveduvaweto na noviot sistem na danok na dodadena vrednost namesto prethodniot danok na promet kako i podobruvawe na efikasnosta na upravata za javni prihodi. Vo vrska so serijata na podatoci za danokot na dobivka predava~ot pobara objasnuvawe zo{to kaj prihodite pribrani vo 2001 imalo porast, koga se znae deka imalo vojna i sprotivno, zo{to istite se namalile vo 2002 godina koga situacijata se stabilizirala i dali pri~inata leì vo tkn.time lag. Mu be{e potvrdeno deka tokmu tkn. time lag, vremenskoto rastojanie pome|u momentot na prijavuvawe na dano~nata obvrska i momentot na ispolnuvawe na istata e pri~ina za spomenatite nastani. Predava~ot ja istakna potrebata za precizno odreduvawe na time lag, osibeno kaj kratkoro~noto predviduvawe. Predava~ot be{e zainteresiran dali se oddano~uva kapitalnata dobivka, pri {to mu be{e objasneto deka so zakonskata regulativa takvoto oddano~uvawe }e zapo~ne duri vo 2006 godina. Vo vrska so obvrskata za pla}awe po osnov na akcizi predava~ot be{e informiran deka akcizite kaj koi se pla}a fiksen iznos ne se indeksiraat. Dodeka vo vrska so rashodite na centralniot buxet za stoki i uslugi, be{e predupredeno deka bazata na tie podatoci za 2001 i 2002 godina e previsoka zaradi u~estvo na tro{ocite za krizata, koi se od vonreden karakter.

38

Rabotilnica, vtornik 16 septemvri 2003 Prezentacija na Dr. Jan Donders Naslov: CPB modeli i buxetska politika vo Holandija Izvestuva~: Risto Naumov i Mende Micevski

Od levo nadesno - okolu masata: Marjan Nikolov, Ana Vrboska, Bryan Roberts, Aleksandar Petreski, Jan Donders, Bor~e Smilevski, Aleksandar Stojkov, Jordan Trajkovski, Riste Naumov, Mende Micevski, Elena Trpkovska, Dimitar Bogov IZVE[TAJ Dr. Jan Donders raboti vo Ministerstvoto za Finansii na Holandija - Sektor Makroekonomija. Voo minatoto rabotel za Centralnoto biro za planirawe (CPB) i Socijalno-ekonomskiot sovet. Na po~etokot bi spomenale deka CPB so svoite predviduvawa ima va`na uloga na Holandskata vladina politika, kako i vlijanie na ekonomskata politika, i obratno. Glavnite to~ki koi bea diskutirani se slednive: 1. Predviduvawa i analizi na CPB 2. Buxetski politiki vo Holandija 3. Koristeweto razni modeli vo CPB 4. Kako da se kombiniraat informaciite od razli~ni modeli 5. Modeli pri Ministerstvoto za Finansii 6. Sorabotkata na CPB i Ministerstvoto za Finansii

39

1. Predviduvawa i analizi na CPB Predviduvawata i analizite na CPB se slednive: • Kratkoro~ni predviduvawa - se pravat polu-godi{no; prvoto predviduvawe se pravi naprolet i stanuva zbor za takanare~eniot centralen ekonomski plan, vo koe predviduvawe se proektira potro{uva~kata za slednata godina; vtoroto predviduvawe se pravi vo leto, i vo nego se proektiraatprihodite za narednata godina • Srednoro~ni scenarija - periodot na ovie predviduvawa e 4 godini (vladin mandat) i ovie predviduvawa se baziraat na pretpazlivi scenarija • Analizi na simulaciite - se koristat za analizirawe na programite na politi~kite partii i efektite od niv: a. varijanti na nesigurnost b. varijanti na politikata • Scenario bazirano na koaliciskiot dogovor • Drugi analizi (Najzna~ajna analiza: Stareeweto vo Holandija) 2. Buxetska politika vo Holandija Glavnata buxetska politika vo Holandija e fiskalna politika bazirana na trendovi, koja se sostoi od slednive komponenti: • granici na vistinska potro{uva~ka - Site tro{oci se grupirani vo tri kategorii: Centralna vlada, Socijalni dava~ki i Penziski tro{oci. Tie se ograni~eni i vkupnata potro{uva~ka ne moè da gi nadmine ovie ograni~uvawa • Razdeluvawe na potro{uva~kata od prihodite - potro{uva~kata i prihodite se proektiraat odvoeno i ako prihodite go nadminat proektiraniot prihod, toga{ potro{uva~kata ne moè da se zgolemi, no toa }e ima vlijanie na proektiraniot deficit - i obratno. • Pretpazlivi ekonomski pretpostavki Strukturalniot deficit e vo soglasnost so standardite na EU i: • Buxetot treba da "bide blisku do bilansot ili vo suficit" • Od toa sleduva: strukturalniot deficit ne treba da nadmine 0.5% od BDP • Da se koristi Briselovata metodologija za presmetuvawe na strukturalniot deficit (promena od HP filter na proizvodna funkcija) 3. Upotreba na razli~nite modeli vo CPB Modelite koi gi koristi CPB za predviduvawe se slednite: • Podelba na trudot: - makro-ekonomski model - multi-sektorski model

40

- specifi~ni modeli za nadvore{ni pretpostavki - specifi~ni modeli za javni finansii - specifi~ni modeli za inflacija i kupovna mo} - specifi~ni modeli za ponuda na trud • Razni modeli za razni nameni: - kratkoro~en makroekonomski model - srednoro~en makroekonomski model - primenet model na op{t ekvilibrium (ramnoteà) 4. Kako da se kombiniraat informaciite od razli~nite modeli? So cel da se kombiniraat informacii od razli~nite modeli koristeni vo CPB treba predvid da go zememe slednovo: • Makroekonomskiot model e soodveten za kreirawe varijanti • Specifi~nite modeli obezbeduvaat nadvore{ni pretpostavki - bidej}i zavisat od svetskata ekonomija • Koga se kreiraat kratkoro~ni predviduvawa odredeni modeli se koristat za odredeni elementi od predviduvaweto - na primer: BDP i nevrabotenosta se vlezni podatoci za proekcija na prihodite i potro{uva~kata • Multisektorskiot model ovozmoùva predviduvawa za razvojot po sektori - vo CPB se koristi za proletnoto predviduvawe • Iterativnite proceduri rezultiraat so konvergencija na ishodite na makroekonomskiot model i nekolku specifi~ni modeli • Voveduvaweto na dodatni uslovi (add-terms) rezultira so nekonzistentni re{enija na makromodelot i multisektorskiot model 5. Modeli vo Ministerstvoto za Finansii Glavnite makroekonomski modeli (vo osnova ednostavni i mali) koi gi koristi Ministerstvoto za finansii se slednive: • Modeli za: - Vladin prihod - Vladini tro{oci - EMU-deficit i EMU-dolg - Kupovna mo} na razli~ni soci-ekonomski grupi • Pri~ini za ovie modeli: - Sledewe na va`nite varijabli na politikata - Da se proverat i razberat predviduvawata na CPB - Da se podgotvat ekonomski politiki 6. Sorabotka na CPB i Ministerstvoto za Finansii Sorabotkata me|u CPB i Ministerstvoto za Finansii e interaktivna i me|uzavisna. Nivnata sorabotka e objasneta vo slednive ~ekori: • CPB gi izdava oficijalnite predviduvawa

41

• Ministerstvoto e odgovorno za buxetskata politika i predviduvawata za EMU-deficitot i EMU-dolgot • Predviduvawata na CPB se vlezni podatoci za modelite na Ministerstvoto • Pretpostavkite za politikite i ekspertskite mislewa na Ministerstvoto se vlezni podatoci za modelite na CPB • Varijantite na CPB ja pomagaat podgotovkata na ekonomskite politiki • Srednoro~nite scenarija i analizite na ekonomskite efekti od partiskite platformi ja olesnuvaat podgotovkata na koaliciskiot dogovor Vrz osnova na sorabotkata pome|u CPB i Ministerstvoto za Finansii moème da ja istakneme interakcijata na ekonomskite modeli i ekonomskite politikina sledniov na~in: • Predviduvawata i analizite na simulaciite na CPB ja oslenuvaat podgotovkata na ekonomskata politika • Ekonomskite uslovi i pra{awata na kreatorite na politikata vlijaat na kreiraweto na modelite vo CPB

42

Rabotilnica, 17 Septemvri 2003 Prezentacija na Dr. Herman Stolwijk Naslov: Trgovska analiza/ekonomska integracija

Izvestuva~i: Aleksandar Stojkov (CEA) i Dejan Ristevski (MF)

Od levo nadesno - okolu masata: Marjan Nikolov, Ana Vrboska, Aleksandar Petreski, Mende Micevski, Herman Stolwijk, Bor~e Smilevski, Aleksandar Stojkov, Riste Naumov, Dejan Runtevski, Elena Trpkovska, Jordan Trajkovski, Dimitar Bogov Ova predavawe be{e naso~eno kon istraùvawe na vrskata pome|u trgovijata i analizata na ekonomskata integracija, od edna, i makroekonomskite modeli od druga strana. Dodeka prviot del se odnesuva{e na pristapite za podobruvawe na predviduvawata napraveni so makroekonomski modeli koristej}i se so sektorski i proizvodno specifi~ni informacii, vtoriot del gi objasni efektite od ekonomskata integracija i nivniot tretman vo procesite na makromodelirawe. Podobruvawe na predviduvawata na makromodelite koristej}i se so sektorski specifi~ni i proizvodno specifi~ni informacii Iako makroekonomskite odeli imaat {iroka primena, ekonomistite treba da bidat svesni za nivnite nesovr{enosti. Glavnata slabost moè da proizleze od institucionalni ili psiholo{ki faktori, koi moàt da se sistematiziraat na sledniov na~in:

Makroekonomski modeli abstrahirani od promenite vo institucionalnata postavenost na ekonomijata (na primer, nedostatok od analiti~ka mo} za presretnuvawe na brziot tehnolo{ki napredok);

Promeni vo raspoloènieto na ekonomskite akteri; Vkupnite vrednosti prikrivaat konkretni promeni na ponisko nivo

na detali

43

I pokraj ovie maani, ekonomistite moraat, do odredena mera, da ìveat so niv, no voedno da bidat svesni za relevantnosta na svojata politika. Teorijata predlaga dve alternativi za kompenzirawe na maanite:

1) Napu{tawe na makroekonomskata ramka i izbirawe na pristap na op{ta ramnoteà;

Pristapite na op{ta ramnoteà imaat makroekonomski osnovi i se baziraat na optimizirawe na odnesuvaweto na ekonomskite akteri. Druga prednost moè da bite toa {to institucionalnite promeni i individualnite komoditeti moàt da se zemat predvid poeksplicitno. No, ovie modeli imaat i svoi negativni strani: a) potrebna e jasna granica pome|u mnogute socio-ekonomski grupi i proizvodi i b) empiriskata relevantnost na ishodite moè isto taka da se stavi pod znak na pra{awe.

2) Zadrùvawe vo ramkata na makroekonomskoto modelirawe, no rafinirawe na ishodite razgrani~uvaj}i me|u brojni va`ni sektori.

Objasnuvaweto zad vakviot pristap e prilagoduvaweto na rezultatite od multisektorskiot makromodel koristej}i se so specifi~ni informacii za odreden sektor. Centralnoto biro za planirawe na Holandija go izbra vtoriot pristap poradi slednovo:

ekonomijata e premnogu kompleksna da bide vklopena vo makromodelska ramka, i

modelite se formulirani vo makroekonomski agregatni indikatori i obi~no nemoàt da gi sodràt site relevantni informacii.

Za primer, go pretstavuvame prilagoduvaweto na makroekonomskata ramka ad hok, poradi specifi~nite informacii za zemjodelskiot sektor vo Holandija.

Iako zemjodelieto vo Holandija u~estvuva so 3% vo BDP, nekoi 20% od izvozot na komoditeti poteknuva od zemjodelieto. Glavnite zemjodelski izvozi vklu~uvaat otse~eni cve}iwa, zelen~uk, mle~ni proizvodi, mesni proizvodi, kompiri, pivo, itn.Ova e mo{ne specifi~en sektor i potreben mu e tretman vo makroekonomska ramka bidej}i:

postojat mnogu EU regulativi i politiki; meteorolo{kite uslovi se seu{te va`ni; golem broj ìvotinski bolesti nanesoa zna~itelni udari na

zemjodelieto; zemjodelskite i prehrambenite proizvodi se razmenlivi

Zemaj}i gi predvid ovie specifi`ni karakteristiki, potrebno e da se prilagodi makroekonomskoto predviduvawe dodavaj}i posebno predviduvawe za zemjodelieto. Ekspertite od CPB identifikuvaa ~etiri ~ekori za podobruvawe na predviduvaweata so makroekonomski modeli koristej}i se so sektorski specifi~ni i proizvodno specifi~ni informacii za zemjodelieto, a toa se slednive:

I. Predviduvawata se pravat so multi-sektorski model vo koj zemjodelieto e poseben sektor koj proizveduva edna stoka;

II. Se pravi posebno predviduvawe za zemjodelskiot sektor;

44

III. Ishodite se sporeduvaat; IV. Ishodite od multi-sektorskiot model se prilagoduvaat na

predviduvawata za zemjodelieto.

Na ovoj na~in, ekspertskoto znaewe se inkorporira vo makroekonomskiot model, kakov {to e i slu~ajot so oddelnite predviduvawa za energetskiot sektor, proizvodstvoto, grade`ni{tvoto i sektorot za nedvi`nini. Listata moè da se prodolì se dodeka postojat relevantni specifi~ni informacii po sektori. Efektite od ekonomskata integracija i nivniot tretman vo procesite na makromodelirawe Stati~ni efekti Dinami~ki efekti Zemji so visok dohod 104 243 Zemji so sreden i nizok dohod

136 346

Vkupen neto dohod 240 589 Izvor: World Bank (2002), "Global economic prospects and the developing countries"

45

Rabotilnica, 17 Septemvri 2003 Prezentacija na Dr. Marein van Schaaijk Naslov: macroeconomic modeling Izvestuva: Bor~e Smilevski

Od levo nadesno - okolu masata: Dimitar Bogov, Marjan Nikolov, Ana Vrboska, Aleksandar Petreski, Elena Trpkovska, Marein van Schaaijk, Bor~e Smilevski, Aleksandar Stojkov, Riste Naumov, Dejan Runtevski, Mende Micevski Na dene{niot popladneven workshop be{e predvideno razgleduvawe na varijanti vo samiot model, odnosno {to }e se slu~i so dadeni parametri dokolku nekoi od podatocite se promenat. U~esnicite se podelija vo tri grupi koi kako ekonomski eksperti treba{e da razmislat za o~ekuvanite rezultati vo idnina {to }e se slu~at vo zavisnost od promenata na varijablite vo dadena godina vo nagorna ili nadolna linija. Istite tie razmisluvawa potoa se sporeduvaat so rezultatite od upotrebata na MakroABC modelot. Celta sekako e preku ovie varijacii interaktivno da se sogleda ulogata na samiot model koj dava odredeni prognozi, no dali se tie to~ni toa sepak zavisi od onoj koj go upotrebuva i dali e vo sostojba da prepoznae dokolku rezultatot e validen ili ne. Dokolku rezultatot ne e validen toa zna~i deka modelot ne gi ~ita soodvetno ravenkite ili povrzanosta na odredeni ravenki so odredeni podatoci. Preku modifikacii na SIM sheet-ot na MakroABC modelot, bea napraveni slednive varijanti: Napomena: Dokolku buxetskiot deficit se namaluva, se stava + i obratno.

Varijanta BDP xetski deficit Tekovna smetka Godina 1 2 1 2 1 2

lemuvawe na privatni investicii + - + + - - lem. Na platite vo pretprijatijata / - + + _ + Namal. Na Privatna potro{uva~ka - - - - + +

Zgolem. Na izvozot + + + + + + Zgolem. Na uvozot - - - - - -

Zgolem. Na inflacija - - / - + + Namal. Na Izvozni ceni - - - - + +

Zgolem na Uvozni ceni - - - - + + Vrabotenost vo privaten sektor + - + - - -

46

Naslov: Struktura na makedonskiot Makroabc model

47

Rabotilnica, 18 septemvri 2003 Presenter: Drs. Bas van Tuijl

Od levo nadesno - okolu masata: Dimitar Bogov, Ana Vrboska, Aleksandar Petreski, Mende Micevski, Bas van Tuijl, Bor~e Smilevski, Aleksandar Stojkov, Riste Naumov, Dejan Runtevski, Elena Trpkovska, Gorazd Smilevski Na ovaa kratka prezentacija, Bas van Tuijl prezentira stranica (worksheet) so strukturata na startmodelot za Makedonija (vidi ja slednata strana). Oboenite poliwa vo prvata kolona gi pretstavuvaat razli~nite blokovi na promenlivi vo modelot. Slednite koloni ja ozna~uvaat edinicata i karakterot na razli~nite promenlivi vo odnosnite blokovi za minato i idnina. Sivata boja ukaùva deka vrednostite se prezemeni od pove}eto izvori na podatoci: Izve{tajot na MMF za R. Makedonija, Godi{niot izve{taj na Ministerstvoto za Finansii na Makedonija, Statisti~ki pregled: Bruto doma{en proizvod za R. Makedonija, razli~ni godini, Dràvniot zavod za statistika i drugi izvori. Poslednata kolona pokaùva dali promenlivite se primarni ili sekundarni. Strelkite ja pokaùvaat vrskata pome|u nekoi od blokovite: podatocite od Vladiniot blok (detalni tabeli) se koristat vo Vkupniot vladnin sektor vo blokot za Nacionalni smetki. Pomo{nite promenlivi koi se presmetuvaat so definiciski ravenki za minato i idnina imaat vlijanie na pove}e razli~ni bihevioralni ravenki vo blokovite na modelot. Crvenata strelka pokaùva deka ima ednonaso~na vrska pome|u samiot model i delot za izlez. Izleznite promenlivi nemaat nikakvo vlijanie na samiot model.

48

Minato Idnina Prim /SekVladin blok G lavno prim arni prom enliviCentralna vlada Milion Denari Flows Sekundarnite vklu~eni za podobar preg led

tor bidej}iore

Von-buxetski fondovi

Preg led

Nacionalni sm etki Milion Denari Flows G lavno prim arni prom enliviVkupno vlada Sekundarni vklu~eni vo vladiniot sek

se dobieni od detalnite vladini tabeli pogPazaren sektor

Dom a}instva

Ostatok od svetotMilion Denari

Monetaren preg led Million denars, % Stocks, flows, odnos G lavno prim arni

Ceni % na prom ena Prim arni

Pazar na trud Milioni Stocks G lavno prim arni

Nadvore{ni eg zog eni % Prim arni

Stock varijabli Milion Denari Stocks Bazna g odi Sam o prim arni vo baznata g odina

Indices Indices 1998=100 Sam o prim arni vo baznata g odina

Pom o{ni Various Sekundarni

Izlez Sekundarni

na

=podatoci =bihevioralna ravenka =definicija

Rabotilnica, 18 septemvri 2003 Presenter: Dr. Johan Verbruggen Naslov: Kratkoro~no predviduvawe Izvestuva~i: Ana Vrboska i Jordan Trajkovski

Od levo nadesno - okolu masata: Jordan Trajkovski, Marjan Nikolov, Ana Vrboska, Aleksandar Petreski, Mende Micevski, Marein van Schaaijk, Johan Verbruggen, Bor~e Smilevski, Aleksandar Stojkov, Riste Naumov, Dejan Runtevski, Elena Trpkovska, Dimitar Bogov

Centralnoto biro za planirawe be{e osnovano po Vtorata svetska vojna kako del od ministerstvoto za ekonomski raboti. CPB ne e biro za planirawe vo smisol na planirawe na ekonomskiot razvoj, tuku nezavisna institucija koja ja sledi rabotata na holandskata ekonomija i sproveduva ekonomski analizi relevantni na politikite na Holandija. Nivnite kratkoro~ni i srednoro~ni predviduvawa se koristat od vladata kako osnova za planirawe na buxetot. Isto taka, ovie predviduvawa se osnova pri pregovaraweto na naemninite pome|u Vladata, vrabotuva~ite i sindikatite.

Vo pogled na organizaciskata postavenost, CPB e del od Ministerstvoto za Ekonomski raboti i 90% od sredstvata se dobivaat od buxetot. Samo 10% se dobivaat od proekti. Poradi ograni~eniot kadar CPB ne prifa}a plateni anga`mani od privatni entiteti.

Standardni korisnici na analizite na CPB se: • Vladata i relevantnite ministerstva

49

• Parlamentot i politi~kite partii • Trgovskite sindikati i zdruènijata na vrabotuva~ite • Javni debati (preku mediumite okolu pra{awa koi gi zasegaat

dano~nite obvznici)

Politi~kite partii redovno baraat od CPB da izvede analizi za procenka na vlijanieto na nivnite ekonomski programi. Partiite podgotvuvaat programi koi se mo{ne specifi~ni i konkretni po priroda, ovozmoùvaj}i mu na CPB da napravi navistina potpolni anlizi. So cel da se zdobie so priznanie od javnosta CPB ~estopati izveduva ekonomski analizi na temi postaveni na javni debati. CPB, isto taka vloùva napori da bide vode~ka institucija na me|unarodno nivo. Kako del od Ministerstvoto za Ekonomski raboti, CPB ima pristap do site vidovi doverlivi informacii. Iako e plateno od Ministerstvoto, nema nikakov politi~ki pritisok od strana na Ministerot.

Na organizaciskata {ema na CPB ima pet oddeli. Oddelite se

zanimavaat so: • Modeli, trud i dohodi • Fiskalni raboti i kratkoro~ni analizi • Industriski sektori • Institucionalna analiza • Fizi~ki aspekti

CPB koristi razli~ni vidovi predviduvawa:

• Dolgoro~ni GE-Model: MIMIC 20-25 godini vo idnina • Srednoro~ni Yearly Model: JADE 4-5 godini vo idnina • Kratkoro~ni Quarterly Model: SAFE 1-2 godini vo idnina

Vreme na izrabotka: • 2 meseci (obemno predviduvawe) se izdava vo april i dekemvri • 3 nedeli (lesno predviduvawe)

Procesot na predviduvawe te~e niz sedum etapi: 1. Rezidualna proverka - proverka dali ostatocite se odr`livi.

Celta e da se vidi dali postoi sistematska {ema vo ostatocite i ako da, toga{ da se identifikuva izvorot.

2. Odreduvawe na egzogenite promenlivi (me|unarodni i doma{ni) - bidej}i egzogenite promenlivi vo otvorenite ekonomii se klu~ni za analizata. Eden posebna edinica vo CPB e odgovorna za obezbeduvawe najdobri me|unarodni predviduvawa za ostanatite oddeli vo CPB. Vtoriot kompjet egzogeni promenlivi e energetskiot sektor, koj e osobeno zna~aen vo Holandija.

50

3. Aùrirawe. CBS mu obezbeduva na CPB revidirani statisti~ki podatoci, koi potoa se inkorporiraat vo modelite na CPB.

4. Startuvawe na modelot - otkoga se {to treba e vklu~eno, se startuva predviduvaweto. Potoa proveruvame dali e ekonomski mo`no, primenlivo. Potoa raznite eksperti gi analiziraat podatocite od golemiot model. Niv im se davaat rezultatite od golemiot model i tie gi analiziraat vo svoite modeli. Po posebnite analizi, ekspertite se vra}aat so zabele{ki okolu rezultatite od golemiot model koi gi proveruvale i potoa se inkorporiraat vo modelot. Modelot povtorno se startuva i novite rezultati povtorno im se davaat na ekspertite. Nivnite rezultati se tretiraat kako finalni i povtorno se pu{taat niz vkupniot model.

5. Vnatre{na proverka na vistinitosta: a. na ekonomskata sodrìna i vistinitosta b. Koristej}i se so podmodelite, ekspertite vr{at proverka na

vistinitosta c. Pregled za procenka na doverlivosta na investitorite i

potro{uva~ite 6. Nadvore{ni tehni~ki konsultacii - zaedno so vladata, CPB raboti

na prenesuvawe na planovite, politikite i egzogenite promenlivi vo modelot.

7. Objasnuvawe i izdavawe - objasnuvawa do javnosta za predviduvawata koi bile napraveni. Prikaznata pozadi predviduvaweto e va`na kolku i samoto predviduvawe

51

THE FORECASTING PROCESS

DATA FOR THE PAST PARAMETER VALUES

VALUES FOREXOGENOUSVARIABLES

DISTURBANCESIN BEHAVIOURALEQUATIONS

MODEL FORECASTS

NON-MODELINFORMATION

PUBLISHED FORECASTS

MODEL

EXPERTOPINION

Na krajot moème da zabeleìme deka vo CPB:

- Modelite se edinstveno instrument vo procesot na predviduvawe. Neophodno e tie da se kombiniraat so dopolnitelni informacii i li~en sud;

- Upotrebata na pod-modeli za detektirawe na konkretni problemi e mo{ne korisna;

- Proektiranite vrednosti moraat da bidat potkrepeni so soodvetno objasnuvawe proprateno so ekonomsko tolkuvawe;

- Gre{kite vo predviduvaweto treba da se izdadat i diskutiraat; - Treba da se napravat razni simulacii so {to bi se obezbedile

pove}e scenarija i bi se namalilo vlijanieto na nesigurnosta; - Visoko-sofisticiranite modeli ne garantiraat relijabilno

predviduvawe. Na~inot na koj se koristi modelot e mnogu povaèn otkolku praveweto visokokvalitetno predviduvawe

52

Rabotilnica, ~etvrtok 18 September 2003 Presenteri: Drs. Bas van Tuijl i Dr. Marein van Schaaijk Naslov: Varijanti Izvestuva~i: Elena Trpkova i Dimitar Bogov

Od levo nadesno - okolu masata: Dimitar Bogov, Jordan Trajkovski, Ana Vrboska, Aleksandar Petreski, Mende Micevski, Bas van Tuijl, Bor~e Smilevski, Riste Naumov, Aleksandar Stojkov, Dejan Runtevski, Elena Trpkovska, Gorazd Smilevski

Na po~etokot na rabotilnicata Bas van Tuijl prezentira{e nekoi podobreni karakteristiki na modelot. Toj dodate u{te edna stranica (worksheet) so pomo{ na koja na ednostaven na~in se predviduva CPI inflacija. Stranicata koristi nekoi osnovni pretpostavki so cel da se podgotvi predviiduvaweto za narednata godina. Potoa, rabotilnicata prodolì so simulirawe na efektite od raznite prezemeni merki. Prvo u~esnicite dadoa intuitivni odgovori za ishodite od sekoja merka posebno, a potoa tie bea sporedeni so rezultatite proizvedeni od modelot. Objasnuvawe na znacite: BDP - namaluvawe + zgolemuvawe Buxetski deficit - namaluvawe na deficitot + zgolemuvawe na deficit Tekovna smetka - vlo{uvawe + podobruvawe 0 - nema promena

Varianta BDP Buxetski Deficit

Tekovna smetka

Year 1 2 1 2 1 2 Danok na dohod - zgolemen za 10%

53

intuitivno rezultati od modelot (1)

- -0.2

- -0.2

- -0.3

- -0.2

+ 0.1

+ 0.2

DDV - zgolemuvawe za 7% intuitivno rezultati od modelot

- -0.5

- -0.3

- -0.7

- -0.6

+ 0.1

+ 0.3

Vladini investicii- zgolemuvawe intuitivno rezultati od modelot

+ 0.5

+ 0.2

+ 0.4

+ 0.3

- -0.1

- -0.2

Vladini naemnini zgolemuvawe za 20% intuitivno rezultati od modelot

- -0.7

- -0.4

- -0.9

- -0.7

+ 0.1

+ 0.5

Vrabotenost - Vlada - namalena za 18% intuitivno rezultati od modelot

- -3.1

- -0.5

- -1.1

- -0.9

+ 0.4

+ 0.7

Dolgoro~ni kamatni stapki - namaleni za 5 p.p. intuitivno rezultati od modelot (2)

+ 0.0

+ -0.2

- -0.3

- -0.2

+ 0.0

0 0.1

Kratkoro~ni kamatni stapki - namaleni za 5 p.p intuitivno rezultati od modelot (3)

+ 0.5

+ 0.3

- -0.3

- -0.3

- -0.1

- -0.5

Volumen na svetska trgovija - namalen za 5%

intuitivno rezultati od modelot (3)

- -0.7

- -0.4

- 0.2

- 0.3

+ -0.6

+ -0.5

Dolgoro~ni kamatni stapki vo SAD - namaluvawe intuitivno rezultati od modelot (4)

- 0.0

- 0.0

+ 0.0

+ 0.0

- 0.0

- 0.0

Namaluvawe na devizniot kurs za 2% intuitivno rezultati od modelot (5)

+ -0.7

0 -0.6

+ 0.0

+ 0.1

+ -3.0

+ 0.3

Danok na dobivka- namalen na 0 intuitivno rezultati od modelot

+ 0.2

+ 0.7

+ 1.1

+ 1.0

- -0.1

- -0.4

Uvozni carini - namaleni na 0 intuitivno rezultati od modelot

0 2.1

0 1.2

+ 2.6

+ 2.4

- -0.6

- -1.1

Proizvodni subvencii - zgolemeni za 1000 intuitivno rezultati od modelot (4)

+ 0.1

+ 0.2

+ 0.4

+ 0.3

- 0.0

- -0.1

Pridonesi za socijalno- zgolemeni za 50% intuitivno rezultati od modelot (6)

Nevrabotenost - zgolemena za 20% intuitivno rezultati od modelot (7)

- 0.0

- 0.0

- 0.0

- 0.0

0 0.0

0 0.0

54

Produktivnost na trudot - zgolemena za 2% intuitivno rezultati od modelot (8)

+

+

+

+

-

-.

Privatizacija - zgolema za 1000 intuitivno rezultati od modelot (9)

+ 0.4

+ 0.2

0 0.3

0 0.3

0 -0.1

0 -0.2

Vladini pozajmici od Centralnata banka - zgolemuv. intuitivno rezultati od modelot (10)

-

-

-

-

-

-

(1) BDP se namaluva bidej}i modelot pretpostavuva deka ako se zgolemi danokot na dohod toa }e se prilagodi so naemninite. (2) Neobi~no e {to modelot ne vodi do rast na BDP. Pri~ina za ova e deka vo modelot dolgoro~nite kamatni stapki ne se povrzani so investiciite. (3) BDP raste bidej}i dobivkata e povrzana so kratkoro~nite kamatni stapki. Zatoa, povisokata dobivka rezultira so pogolemi investicii i BDP. (4) Ne e povrzano vo modelot i zatoa kratkoro~nite kamatni stapki vo SAD ne vlijaat na ekonomijata (5) Modelot dava zbunuva~ki rezultati bidej}i amortizacijata ne e vo potpolnost reflektirana vo cenite na izvozot. (6) Modelot ne zema predvid deka pridonesite za socijalno osiguruvawe gi pla}a rabotodavecot. Toa zna~i deka zgolemuvaweto na pridonesite za socijalno osiguruvawe nema da ja zgolemat masata na plati, no }e go namalat dohodot po doma}instva. (7) Nema vrska so pridonesi za socijalno osiguruvawe vo modelot. (8) Vo modelot zgolemuvaweto na produktivnosta na trudot predizvikuva porast na naemninite za ista stapka. Toa ne odgovara na realnata situacija na visoka nevrabotenost vo Makedonija. (9) Ako prihodite od privatizacija ne se potro{at, toga{ ova }e ima vlijanie samo na dolgot. CB sterilizira pola od prihodite. Modelot nema vlijanie na ekonomijata. (10) Ponudata na pari ne vlijae na ekonomijata vo modelot. Sepak, vo realnosta, ja zgolemuva likvidnosta i na toj na~in vlijae na ekonomijata.

55

Rabotilnica, Petok 19 September 2003 Prezenter: Drs. Wim van Tol Naslov: Predviduvaweto na prihodot od danoci vo Holandija Izvestuva~i: Risto Naumov i Mende Micevski

Od levo nadesno - okolu masata: Dimitar Bogov, Marjan Nikolov, Ana Vrboska, Bas van Tuijl, Wim van Tol, Bor~e Smilevski, Aleksandar Stojkov, Riste Naumov, Dejan Runtevski, Elena Trpkovska, Mende Micevski IZVE[TAJ G. Vim van Tol raboti vo Ministerstvoto za Finansii na Holandija - vo Direktoratot za finansiski i ekonomski politiki (AFEP) i ima {iroko poznavawe od makroekonomsko modelirawe. Rabotel za CPB, Ministerstvoto za Zdravstvo, itn. Na po~etokot na ovaa prezentacija g. van Tol dade kratok predled na organizaciskata struktura na Ministerstvoto za Finansii na Holandija i ja objasni ulogata na Direktoratot za finansiski i ekonomski politiki. Buxetska politika Buxetskata politika na Holandija se sostoi od: • Vnimatelni ekonomski predviduvawa (predviduvawa za 4 godini) • Dogovor za danoci i potro{uva~ka • Podelba na potro{uva~ka i prihodi • Gorna granica na vistinska potro{uva~ka • Prihodi: avtomatski stabilizator

56

• Grani~en EMU-kriterium (ne pove}e od 3% deficit vo edna godina) Tekoven holandski dano~en sistem Holandskiot dano~en sistem se sostoi od slednive vidovi danoci: • Danok na dohod: 32%, 38%, 42%, 52% • DDV: 6%, 19% • Korporativen danok: 34% • Akscizni dava~ki za tutun, alkohol, gorivo • Environmentalni dava~ki za gorivo • Drugi danoci: nasledstvo, legalni transferi, avtomobili Prvite tri od pogorespomenatite danoci so~inuvaat 70% od vkupnite prihodi na Holandija. Procesot na predviduvawe na prihodite vo Holandija moè da se razgleduva na tri na~ini: • Organizaciska struktura • Proces na predviduvawe • Model i podatoci Organizaciska struktura Posebnite oddeli na Ministerstvoto za Finansii i drugi institucii se vklu~eni vo procesot na predviduvawe na prihodite so sopstveni podatoci. Oddelite i instituciite koi se vklu~eni vo procesot se slednive: • AFEP: Odgovoren za Predviduvawe na prihodot i Fiskalna politika • Direktorat za dano~na politika (AFP): Efekti od dano~nata

politika vrz buxetot • Dano~en oddel (BBKB): Detalni realizacii na profitot i efektite

od relevantnite operativni menaxerski politiki vrz buxetot • CPB: Makroekonomski predviduvawa i predviduvawa na prihodite. Proces Vo oddelot se pridotvuva sledniov proces na predviduvawe na danocite: • Celosno aùrirawe na predviduvaweto na danocite - 4 pati sekoja

godina • Izve{taj za realizacijata vo minatata godina - edna{ godi{no • Interen izve{taj za mese~nte realizacii - edna{ mese~no, i • Drugo

57

Dano~en model Dano~niot model ima dve osnovni funkcii: • predviduvawe na dano~nite prihodi (godi{no), i • registrirawe, analiza, sledewe na realizacijata na prihodite od

danoci (mese~no) Strukturata na modelot za predviduvawe na prihodite nudi mo`nost kako izlez od modelot da se dobijat vkupni vrednosti, po vid na prihod, efektiva i vertikalen i horizontalen tip na predviduvawe na prihodite. Vtoriot del od prezentacijata na g. van Tol be{e za prakti~nata primena na modelot za predviduvawe na danocite. Detalni informacii okolu ovoj model za predviduvawe na danocite moète da najdete na CD-ROM-ot koj g. Bas van Tuijl go podeli na u~esnicite.

58

Rabotilnica, Petok 19 septemvri 2003 Presenter: Drs. Bas van Tuijl Naslov: MicromacroSim Rabotiniica Izvestuva~i: Risto Naumov i Mende Micevski

Od levo nadesno - okolu masata: Dimitar Bogov, Ana Vrboska, Aleksandar Petreski, Mende Micevski, Bas van Tuijl, Bor~e Smilevski, Aleksandar Stojkov, Riste Naumov, Dejan Runtevski, Jordan Trajkovski Izve{taj od porane{na MikromakroSim Rabotilniica Neodamna MMC ja razvi MikromakroSim metodologijata. Ovaa metodologija e pomo{no sredstvo vo preveduvaweto na makroekonomskite vrednosti i predviduvawa vo efekti vrz siroma{tijata i kupovnata mo}. Ovoj izve{taj edinstveno }e dade kratok voved vo MikromakroSim metodologijata. Sepak, CD-ROM-ot koj be{e podgotven za jadreniot tim sodrì op{iren opis na MikromakroSim, demo verzija i dve prezentacii. Ovie dokumenti isto taka moè da se najdat na internet, na adresata www.micromacroconsultants.com pod "Analizi na siroma{tijata so MikromakroSim" (“Poverty analysis with MicromacroSim”).

59

Postojat golem broj na~ini kako da se zapoznaete so MikromakroSim: dokumentot MicromacroSIMabs.doc sodrì pregled na metodologijata. Demo verzijata MicromacroSimDemo.xls e vsu{nost MikromakroSim model koj koristi statisti~ki podatoci od Kenija. Toa e preliminarna verzija ~ija cel e da ni dade ideja za mo`nostite na MikromakroSim. Vo prira~nikot MicromacroSIMDemo.doc moè da se najdedetalen opis na metodologijata, kako i demo verzija. Ovoj prira~nik, isto taka sodrì opis na nekoi varijanti. Mo`nosta za analizirawe na efektite od varijantite za siroma{tijata i kupovnata mo} se edni od silnite strani na MikromakroSim. So cel da ovozmoì vizuelen vpe~atok za MikromakroSim, MMC smesti dve prezentacii na CD-ROM-ot za jadreniot tim. Prvata prezentacija (MMSdemo 1.pps) dava kratok voved vo razli~nite stranici (sheets) na demo-verzijata. MMSdemo 2.pps objasnuva kako moè da se dobie varijanta vo demo-verzijata. Pregled: Vo svetlo na globalniot interes za namaluvawe na siroma{tijata i pridruènata potreba od instrument koj }e gi izmeri efektitw od makroekonomskta politika za siroma{tija, MMC ja razvi MikromakroSim metodologijata. Ovaa metodologija e pomo{no sredstvo vo pretvoraweto na makroekonomski predviduvawa i simulacii vo mikroekonomski informacii okolu brojot na lu|e pod linijata na siroma{tija i kupovnata mo} na razli~nite grupi vo op{testvoto. Ova mu ovozmoùva na korisnikot da gi analizira efektite od makroekonomskiot razvoj i politikite vrz nivoto na siroma{tija. Mo`nosta za vklu~uvawe na informacii od dano~niot sistem bi ovozmoìlo da se proceni kako promenlivata makroekonomska sredina ili promeni vo politikata vlijaat na prihodot od danoci. Ova moè da bide od golema pomo{ vo kreiraweto na buxetski neutralni politiki (bez gubitok ili dobivka vo dano~niot prihod) MikromakroSim e najmo}en ako se koristi kako modul kon Makroabc modelot. Vo ovoj slu~aj programata koristi konzistentni predviduvawa od Makroabc modelite vo analizite na siroma{tijata i kupovnata mo} vo narednite godini. Isto kako i pove}eto Makroabc modeli, MikromakroSim raboti vo Excel i zatoa e ednostaven za rabota.

60

Praveweto varijanti na analizi moè da bide napraveno od bilo kogo, koj ima barem malo poznavawe od Excel. Ova e navistina interesno bidej}i edna od jakite strani na MikromakroSim loeì vo negovata korisnost vo simulaciskite analizi. Mo`ni se golem broj simulacii so ovaa programa; moè da se koristi za procenka na efektite vrz siroma{tijata, kupovnata mo} i prihodot od danoci od:

• Promeni vo stapkata na inflacija

• Promeni vo porastot na dohod vo razli~ni sektori (privaten, vladin, neformalen i tradicionalen)

• Promeni vo stapkata na vrabotenost vo tie sektori

• Dano~ni reformi (indirektni danoci, danok od dohod)

• Prilagoduvawe na linijata na siroma{tija

• Kombinacija na ne{to od gorenavedenoto

• Pokraj ova, programata moè da se koristi za istoriski pregled na kupovnata mo} i siroma{tijata

[armot na MikromarkoSim leì vo faktot {to moè da se koristi za {irok opseg na politi~ki i ekonomski analizi. Tokmu zatoa programata moè das e primeni za presretnuvawe na potrebite na golem broj razli~ni zemji. Dosega, MikromakroSim e prilagoden da raboti za razli~ni celi vo slednive modeli:

1. Dano~niot model za Kurakao, nare~en Antiltax (moè da se simne od www.micromacroconsultants.com)

2. Suritax modelot za Surinam (vklu~itelno modulot za siroma{tija) 3. Programa koja MMC ja izraboti za Ministerstvoto za

Obrazovanie, Nauka i Kultura na Holandija 4. Stranica za presmetki koja se koristi za istraùvawa vo

zdravstveniot sektor vo Holandija 5. Bontax modelot za Bonaire i 6. MikromakroSimDemo, ovaa programa e razviena od Drs. Bas van

Tuijl i Dr. Marein van [ajk vo 2002. MikromakroSimDemo e demo-verzija na metodologijata koja moè da se dobie kako shareware od www.micromacroconsultants.com. Vo ovaa verzija, za primer bea koristeni statisti~ki podatoci od Kenija. Celta na ovaa demo-verzija e da se dade ideja za jakite strani i mo`nostite na

61

MikromakroSim metodologijata. Op{tata struktura na ovaa programa e sumirana vo sledniov del: Vlezni podatoci od Makroabc modelot ili statistiki za minatoto i pretpostavki za idninata Podatoci za bruto nivo na dohod i nivo na rabotna sila za

- vraboteni, privaten sektor - vraboteni, vladin sektor - neformalen sektor - tradicionalen sektor - potro{uva~ki ceni

, kako i na makroekonomsko nivo - neodamne{na distribucija na dohod po sektori - informacii za dano~niot sistem, dano~nite stapki i intervali na dano~na osnova A ako e toa relevantno, i informacii okolu sistemot za socijalno osiguruvawe

62

Rabotilnica, petok 19 septemvri 2003, popladne Prezenter: Drs. Runi Calmera Naslov: Kurasao makro model

Od levo nadesno - okolu masata: Bor~e Smilevski, Aleksandar Stojkov, Dejan Runtevski, Mende Micevski, Elena Trpkovska, Dimitar Bogov, Marjan Nikolov, Ana Vrboska, Aleksandar Petreski, Runy Calmera

Izve{taj od rabotilnicata na Drs. Runi Kalmera

Voved

G. Runi Kalmera e porane{en voda~ na proektot za Curalyse Makro modelot. Makro modelot na Kurasao se narekuva Curalyse, {to vsu{nost zna~i deka toa e metod za analiza i alatka za ekonomijata na zemjata.

Interesnata prezentacija na g. Runi ja opfati istorijata na ekonomskata analiza na Kurasao pred i otkako be{e razvien modelot. Ekspertot isto taka ja na interaktivnen na~in gi demonstrira{e upotrebata na modelot i dosega{nite dostignuvawa.

63

Kurasao pred Curalyse

Vo po~etokot, podatocite koi bea potrebni za odlu~uvawe bea rasfrlani nasekade i pred se treba{e da se soberat i podgotvat za analiza. No, ova obi~no odzema vreme i ~estopati }e bide gotovo duri otkako odlukata e ve}e donesena. Obi~no politi~arite i menaxerite ne sakaat da ~ekaat.

Druga va`na rabota koja be{e diskutirana be{e zada~ata na analizirawe na podatocite, no samite bazi na podatoci bea monopolizirani od individui i ponekoga{ duri i samite analizi moraa da bidat odloèni poradi otsustvoto na tie eksperti bidej}i tie bea edinstvenite koi imaa soodvetno ekspertsko znaewe. Isto taka postoi i mo`nost za zaobikoluvawe na postoe~kite ekspertski kapaciteti. Imaj}i na um deka znaeweto e rasfrlano, ponekoga{ se ~ine{e deka ne postoi nikoj koj bi gi osporil predviduvawata napraveni od institucii kakva {to e Centralnata banka. Vo nekoi slu~ai, realniot sektor ne be{e jasno vidnliv poradi toa {to dominiraa monetarnite i finansiskite analizi.

Kurasao po Curalyse

Vo ovoj del diskusiite bea okolu toa kako be{e koristen Curalyse za re{avawe na ovie problemi. Otkoga modelot stana operacionalen so pomo{ od MMC, situacijata zapo~na da se menuva i tie imaa mo`nost da ja naso~at svojata rabota, efikasnosta se zgolemi i be{e pro{irena mreàta na organizacii.

Najprvin, site relevantni podatoci bea organizirani na edno mesto: na{ata baza na podatoci. Se fokusiravme na najva`nite ekonomski podatoci koi site gi posakuvaa: kako inslacija, investicii, danoci, indikatori na bilansot na plati. Ovie podatoci bea sledeni mese~no, kvartalno ili godi{no.

Vo sekoja nova verzija na , poslednite podatoci bea raspolo`livi za site. Zo{to? Bidej}i Oddelot za ekonomski raboti (DEA) odlu~i na rabotilnicite, da gi stavi besplatno na raspolagawe bazata na podatoci i jadreniot model, site informacii koi gi imavme. Vaka sozdadovme "doverba". Tie ni dadoa informacii bidej}i znaea deka za vozvrat }e go dobijat celiot model, celosnata slika na ekonomijata.

Koga go napu{tivme Kurasao, Centralnoto biro za statistika gi prifati na{ata baza na podatoci i na{iot format. Tie odlu~ija da se fokusiraat na ona {to "klientot" saka i vetija deka }e stavat na raspolagawe se {to ni e potrebno za na{ite analizi.

Taka, Curalyse go naso~i procesot na pribirawe na podatoci na DEA

64

No, za vreme na rabotilnicite zabeleàvme deka postojat mnogu drugi eksperti vo Kurasao

Site ovie eksperti gi pokanivme na na{ite rabotilnici tri pati godi{no kade razmenivme iskustva za sostojbata na ekonomijata. Nekolku eksperti rabotea zaedno so nas i konstruiraa oddelni modeli tuka, vo Holandija, so pomo{ na Dr. Marein van [ajik. Ova se pokaà kako odli~na formula

Curalyse stana platforma za komunikacija pome|u raznite eksperti. Otkoga }e se soglasite za osnovnite pretpostavki vo edna ekonomija (formulite i ravenkite vo Curalyse) moète da diskutirate okolu ona za {to ne se sloùvate.

Ako imate razli~ni pretpostavki na um, moète da gi isprobate i da gi presmetate rezultatite. Moèbi va{ite pretpostavki i ne bile tolku razli~ni kako {to otprvin se ~inelo (na primer, funkcijata na investiciite)

So Curalyse se kreiraat novi eksperti. Vo nego ima okolu 50 godini iskustvo na Centralnoto biro za planirawe, plus nekolku vredni godini od rabotata na Dr. Marein van [aijk. Ova e na raspolagawe vo modulot za obuka. I toa trae i trae.

Pred Curalyse site imaa "objektivni" istraùvawa?

- Sega, so Curalyse, kvalitativnite istraùvawa moàt da se potkrepat so prodlabo~ena kvantitativna analiza. Pred se, gi organiziravme site podatoci, taka {to kvantitativnite odnosi, benchmarks i sli~no, moàt da se dobijat mnogu ednostavno, od bilo kogo. Bidej}i go podelivme na{eto znaewe so nekolku drugi organizacii, institucii kako Stopanska komora, Finansiskiot oddel, Centralnoto biro za statistika i Centralnata banka, i istite se sloìja okolu osnovnite klu~ni indikatori vo ekonomijata. Ako nekoja organizacija saka da gi doznae najnovite investiciski vrednosti, ne be{e va`no dali ni se javuvaa mnas ili na CBS: najverojatno }e gi dobieja istite vrednosti.

- So Curalyse vnimanieto be{e staveno na kvantitativna analiza namesto edinstveno kvalitativna analiza. Koga go napu{tiv Oddelot za ekonomski analizi, be{e sosem voobi~aeno politi~arite da mu ostavaat na Oddelot prv da gi kvantifikuva efektite. Ako u~estvuvate vo razni interesni diskusii nedvosmisleno }e se zapoznaete so se {to se slu~uva vo va{ata zemja. Ova e zabavno, no bara mnogu rabota.

- Zatoa, bidete podgotveni: ako modelot vi profunkcionira, }e imate mnogu rabota.

65

Jadren model Ovde vsu{nost leì ekspertskoto znaewe - ekonomskoto i socio-ekonomsko-to znaewe. - Formatot na modelot e sosem naso~eno. Gi imate site neophodni

sektori. Prvo, vistinskiot sektor, finansiskiot sektor (vlada), nadvore{niot sektor i cenite. Zapomnete, ovie indikatori se vlezni promenlivi za na{ata stranica so podatoci (datasheet).

- Pozitivnata strana e {to gi koristite informaciite mnogu efikasno. Od ovie 100 promenlivi moàt da se konstruiraat site drugi sekundarni promenlivi! Voedno, sekoja izlezna tabela isto taka moè da se konstruira od ovie 100 promenlivi. Na primer, Monetaren pregled, Nacionalni smetki, vlezno-izlezni tabeli, itn. Ovie ednostavno se kreiraat so informacii od prvite 100 redovi.

- Da se fokusirame na klu~nata izlezna tabela. Ova se klu~nite promenlivi za koi se site zainteresirani, a osobeno politi~arite. Ovde go gledame razvojot na ekonomijata na Kurasao. Imajte na um deka ova e konzistentna slika na ekonomijata: se e povrzano me|u sebe.

Ravenki - Kade se ravenkite? Sekoj indikator se procenuva so ravenka za

idninata. G. van [aijk i site ekonomisti vo 50-te godini postoewe na CPB dosta razmisluvaa za ova. Ovde ja gledate sega{nata sostojba na ona {to se smeta za najdobar format na ekonomskite ravenki. Seto |ubre i {umovi (kako {to se zboruva{e na ekonomskite diskusii) e isfrleno. Poglednete gi determinantite na investiciskite funkcii. I funkciite na potro{uva~ka. Trikot e vo sostavuvaweto na ravenkite da se koristat edinstveno indikatorite od va{ata ramka za analiza. Zapomnete deka ramkata mora da bide konzistentna.

Pregled - Site relevantni podatoci se organizirani: va{ata osnova na znaewe - Osnovite na va{ata ekonomija - Komunikacisko sredstvo: interni oddeli i so nadvore{ni

organizacii - Simulaciska alatka: scenarija "[to ako?"

66

- Agenda za ponatamo{ni istraùvawa Osnovni blokovi vo Curalyse: - Site relevantni podatoci se organizirani vo rabotniot list

(spreadsheet). Ova e bazata na va{eto znaewe. Vi go dava pregledot na se {to se slu~uva vo va{ata ekonomija. Moète da ja vidite celosnata slika. Moète na drugite da im pomognete da gi sostavat delovite. Koristej}i se so modelot va{ata baza na znaewe raste, i postojano raste.

- Tekovna verzija vi dava pregled na osnovnite vrski vo va{ata ekonomija. Dali se soglasuvate so ovie vrski? Dali postojat alternativni vrski? Dali se soglasuvate so investiciskata funkcija? So tek na vreme }e gi promenite ovie pretpostavki, }e isprobate novi i }e go zgolemite svoeto znaewe za toa kako vsu{nost funkcionira ekonomijata.

- Va{iot model e komunikaciska alatka. Koristete go ovoj potencijal! Curalyse e zbir na site relevantni podatoci od nekolku oddeli i nadvore{ni organizacii. Taka, sega i va{oit oddel }e moè da gi komunicira svoite pogledi na funkcioniraweto na ekonomijata. Vo va{ata zemja ima nekolku nadvore{ni grupi i institucii so razli~ni gledi{ta na ekonomijata i so razli~ni celi. So ovoj makromodel, moète da go diskutirate razvojot na va{ata ekonomija i va{ata zemja so ovie grupi. Koi se nivnite pretpostavki? Vie }e bidete fasilitatori vo najkomplikuvanite diskusii me|u grupite, oddelite i organizaciite.

- Idninata e nesigurna i ne moème da ja predvidime. No, koristej}i se so ovaa alatka, moète da vidite vo koja nasoka se dviàt rabotite, moète da ispitate mo`ni pateki na razvoj. Ne moète vo realniot svet da gi isprobate site varijanti so site negativni posledici vrz ekonomijata, moète da gi testirate va{ite pretpostavki vo va{iot model.

- I kone~no, va{iot model e agenda za idni istraùvawa. Pravete gi site istraùvawa vo ovaa ramka! Tekovniot model vo sebe ima okolu 40 godini istraùva~ka rabota. Formulite i pretpostavkite koi gi koristite, bea testirani i testirani od strana na nekolku eksperti. Finalnite ravenki se najdobrite koi gi imame vo momentot. No, sepak ne znaeme se. Moravme da se koristime so pretpostavki. Ponekoga{ moravme da zememe nekoj koeficient zdravo za gotovo. Vpu{taj}i se

67

vo ravenkite, vo koeficientite, moète da gi podobrite. Gledajte go modelot kako agenda za istraùvawe. Podelete go modelot na mali delovi koi }e gi dadete na specijalisti koi }e gi ohrabrite da gi podobrat tie delovi pred povtorno da gi sostavite. ]e zabeleìte kako na vakva strukturirana osnova, pogolem broj na lu|e moàt da rabotat podobro otkolku porano.

Dostignuvawa Voveduvawe danok na promet

Ekonomijata - na{ prioritet

Pregovori so MMF

Paket na strukturalni prilagoduvawa MMF

Investicija Mega Cruise Pier

Prognozira ekonomski Outlooks

Efekt na zgolemuvawe na minimalniot li~en dohod

Investicija Build Own Operate with PWC

Quantification IDB and National Recovery Program

Podolu se navedeni dostignuvawata na proektite koi gi ostvarivme so pomo{ na Curalyse: - Vo 1996 godina, Kurasao pregovara{e Paket na strukturalno

prilagoduvawe so MMF. Nie gi presmetavme efektite od glavnata merka na politikata - voveduvaweto na danokot na promet - taa godina. Potoa ja pro{irivme na{ata analiza i gi presmetavme efektite od celiot paket za strukturalno prilagoduvawe, koj be{e predloèn od MMF. Poradi reperkusiite koi gi ima{e vrz ekonomijata imavme prilika da pokaème deka indirektnite efekti }e ne vovedat vo recesija. Toa se slu~i vo 1997.

- Istata godina imavme mo`nost da diskutirame so rabotodavcite i sindikatite okolu toa kakov bi bil efektot na zgolemuvawe na minimalnite naemnini vrz cenite, BDP, vrabotenosta i konkurentnosta na izloèniot sektor.

- Slednata godina, pri podgotovkata na buxetot za 1997, DEA odlu~i da u~estvuva vo pove}e finansiski i monetarni diskusii (MMF be{e isto taka prisuten), so fokus na ekonomijata. Izrabotivme trud za politikata nasloven "Ekonomijata - na{ prioritet" vo koj pobaravme da se napravat prioriteti za investiciite vo buxetot. Vo nego prikaàvme i kolku investicii se potrebni za uramnoteùvawe na negativnite efekti od zgolemuvaweto na danocite.

68

- Taa godina prikaàvme i kakvi }e bidat kratkoro~nite i dolgoro~nite efekti od investicijata na Mega Cruise Pier vo turisti~kiot sektor.

- Site se falea so ogomnite efekti, golemite investicii koi rafinerijata }e gi donese vo Kurasao. Nie uspeavme da pokaème deka efektite moàt da bidat zna~itelno pomali i nedvosmisleno privremeni.

- Potoa imav ~est da u~estvuvam na diskusiite so MMF vo Va{ington, zaedno so finansiskiot komesar na Kurasao.

- Bidej}i menaxmentot i veruva{e na analizata so Curalyse, taa be{e intenzivno koristena za prognozirawe na Ekonomskiot pregled za 1998 i ponatamu. Se prefrlivme od tajnite presmetki na g. Elfrid Paulina, na konzistentno primenlivo predviduvawe: presmetuvawe na klu~nite iondikatori na Curalyse.

- Kone~no, napravivme edna mo{ne interesna rabota: gi kvantifikuvavme efektite od Programata za prilagoduvawe predloèna od Interamerikanskata banka za razvoj. Ovoj pat ne stanuva{e zbor edinstveno za finansisko i monetarno prilagoduvawe, tuku dolgoro~no prilagoduvawe vo realniot sektor. Fleksibilizacija na pazarot na trud, kapitalniot pazar, liberalizacija na "za{titeniot" doma{en pazar i stimulacija na direktni stranski investicii.

- Pokaàvme kako moè da se postigne strukturen razvoj pravej}i ja ekonomijata pokonkurentna. Ovie analizi se koristat vo pregovorite so Holandija i MMF. 14 rabotilnici so 350 ekonomisti na Kurasao

Karibska konferencija za stabilizacija i razvoj

- Za vremetraeweto na ovoj proekt odràvme 14-te rabotilnici na Kurasao. Imavme mo`nost da zboruvame i diskutirame so re~isi site ekonomisti na ostrovot. Po nekolku godini, Curalyse se koriste{e od nekolku nadvore{ni organizacii (na primer, sindikati na rabotnici, stopanskata komora i nekolku politi~ari.) Koristej}i se i postojano pro{iruvaj}i go svoeto znaewe i nadvore{nite vrski, bevme vo sostojba da u~estvuvame na klu~nite diskusii so nekolku organizacii vo zemjata.

69

Organiziravme konferencii so rabotni~kite sindikati i Karipska konferencija za stabilizacija i razvoj. Isto taka, u~estvuvavme vo pregovorite so MMF vo Va{ington.

70

Documents

Opis na odvivaweto na obukata za Makro modeli za u~esnici ... Workshops 2.pdf · nevrabotenost (i so stapkite na iskoristenost na kapacitetite) na srednoro~en i dolgoro~en plan. Ovie