OSNOVNA ŠOLA PREŽIHOVEGA VORANCA RAVNE NA KOROŠKEM

UČITELJICI: Marija Mirnik in Andreja Keber PREDMET: SLJ RAZRED: 3. A DATUM IN URA: 4. 3. 2011, 151.,152. UČNA TEMA: Čustveno in duševno zdravje - čustva ob obravnavi knjige za domače branje UČNA ENOTA: Didaktična igra Peter Klepec UČNI CILJI: • poimenujejo avtorja, ilustratorja, glavne osebe, kraj in čas dogajanja • se zavedajo glavne misli prebranega dela • spoznajo novo didaktično igro Peter Klepec • navajajo se na delo v skupini, razvijajo pozitivna čustva ter se navajajo na dosledno

upoštevanje pravil • znajo sprejemati drug drugega in razvijajo strpnost • ob igri se sprostijo, razživijo in izražajo čustva na različne načine • preko igre se urijo v glasnem branju, se navajajo na delo s slikanico, znajo poiskati

odstavke ter zapeti ustrezne pesmi UČNE METODE: metoda razgovora, demonstracijska metoda, metoda dela s tekstom, metoda izkušenjskega učenja (igra v skupini) UČNE OBLIKE: frontalna, delo v skupini UČNI PRIPOMOČKI IN SREDSTVA: slikanice Peter Klepec, plastificirane igralne podlage doma narejene didaktične igre Peter Klepec, igralne figurice, igralne kocke MEDPREDMETNE POVEZAVE: GVZ, MAT VIRI: igralna ploskev narisana po ilustraciji iz knjige

POTEK UČNE URE UČITELJ UČENCI

UVODNI DEL Ponovimo, kaj smo se naučili ob obravnavi in branju knjige za domače branje.

Učenci znajo poimenovati avtorja in ilustratorja, kraj in čas dogajanja, našteti in opisati osebe, ki nastopajo ter razložiti glavno misel. PISATELJ: France Bevk ILUSTRATOR: Marjan Manček KRAJ IN ČAS DOGAJANJA: majhna vasica na Slovenskem, pred davnimi časi, ko so bili preprosti ljudje revni PETER KLEPEC- droban deček, prijazen, dobrega srca, nagrajen od vile PASTIRJI- grobi, hudobni, nesramni, pretepaški MAMA- revna vdova, ki je imela zelo rada sina VILA- prijazna nezemeljska deklica GLAVNA MISEL: S svojo močjo pomagaj drugim.

MOTIVACIJA Danes imam za vas zanimivo igro, ki sem jo izdelala sama in upam, da vam bo všeč. Spominja na igro Človek ne jezi se. Samo ven se ne mečemo! Povabim jih k mizici, kjer jim igro predstavim. Potrebujemo igralne ploskve, figurice, kocko in slikanico. POGOVOR PO OGLEDU Vam je igra všeč? Zakaj da/ ne? So vam pravila razumljiva? Se radi igrate v skupini? GLAVNI DEL OBLIKOVANJE SKUPIN Učence po potrebi usmerjam pri oblikovanju skupin po 4 do 5 učencev. Popeljem jih v kotiček, kjer so igralne podlage, figure, kocke in slikanice.

Ogledajo si igralno ploskev ter prisluhnejo pravilom igre.

Učenci povedo svojo mnenje, postavijo morebitna vprašanja. Sodelujejo pri oblikovanju in pripravi skupin. Vsaka si prinese igralno podlago, kocko, figurice in slikanico.

Figurice postavijo na start. Z izbrano izštevanko določijo učenca, ki začne igro. Igrajo v smeri urinega kazalca. Na določenih poljih jih čakajo

IGRANJE DIDAKTIČNE IGRE Med igro jih opazujem in po potrebi usmerjam oziroma mirim, če so preglasni. Opazujem jih, kako izražajo čustva.

vprašanja ali naloge. Učenec, ki pride na takšno polje, mora odgovoriti na vprašanje oziroma opraviti nalogo, šele nato lahko igro nadaljuje naslednji učenec. Če kdo naleti na »težavo«, mu sošolci lahko pomagajo. Ob igri se razvija prijetno vzdušje.

Učenci se postavljajo v vlogo Petra, ko je bil še doma in se je na paši brezskrbno igral ob potočku. Pripovedujejo drug drugemu, kdaj in s čim se oni brezskrbno igrajo. Z glasom in mimiko pokažejo VESELJE.

Peter je znal izdelovati lesene mlinčke. Učenci opisujejo občutke ob igrači, ki so jim jo naredili starši, stari starši ali so jo izdelali sami.

Komu je uspelo najbolje izraziti strah z mimiko?

Peter je moral od doma. Učenci opisujejo, kako se s je počutil, ko je zapuščal mater in kozo Rogačko. Tudi sami navajajo situacije, ko so se tako počutili. Poskušajo narisati čustvo ŽALOST z barvami.

Peter se je bal pastirjev. Učenci poskušajo opisati čustvo STRAH in ga izraziti z mimiko. Pripovedujejo, česa se sami bojijo.

Peter je dobil čudežno moč. Bil je SREČEN. Otroci naštevajo, kaj je naredil pastirjem, ko so ga hoteli napasti in povedo, kako bi oni odreagirali v dani situaciji.

POSPRAVLJANJE Učencem povem, da je potekel čas in da naj pospravijo delovni prostor. IGRA PANTOMIMA Ob koncu ure povabim vse učence, da ugibajo, katero čustvo kaže poklicani učenec s pantomimo. ZAKLJUČNI DEL Sledi analiza današnje ure. Vam je bila igra in delo po skupinah všeč? Zakaj da/ ne?

Peter se je vrnil domov k materi. Učenci poskušajo razložiti, zakaj je bila mati PONOSNA na svojega sina. Poskušajo s pantomimo pokazati, kdaj so ponosni sami nase. Pojasnjujejo, kdo je SKROMEN in povedo, kdaj so takšni.

Skrbno pospravijo stvari v kotiček. Sledi diskusija, katero čustvo je bilo najtežje ali najlažje prikazati/ prepoznati. Otroci poročajo po skupinah. Vsak pove, kaj mu je bilo všeč, kaj ne in kaj bi spremenil. Ostali prisluhnejo.

EVALVACIJA UČNE URE za učitelja izvajalca Datum: 4. 3. 2011 Šola: OŠ Prežihovega Voranca Ravne na Koroškem Razred: 3. A Ime in priimek evalvatorja: Marija Mirnik Učna tema: ČUSTVENO IN DUŠEVNO ZDRAVJE – ČUSTVA ob obravnavi knjige za domače branje – DIDAKTIČNA IGRA PETER KLEPEC Izhodišče za evalvacijo 1. SUBJEKTIVNA OCENA UČNE URE (zadovoljstvo, sproščenost): Z izvedbo učne ure sem bila zelo zadovoljna. Blok uro (sledila je analiza ure) sem izvedla z učenci svoje prijateljice Andreje Keber (sama letos poučujem v 2.razredu), ki so me lepo sprejeli, predstavljena didaktična igra jim je bila všeč. Ura je bila razgibana in raznolika, učenci so bili sproščeni in igrivi.

2. ODZIVI UČENCEV: Učenci so bili motivirani, tudi tisti, ki so bolj živahni in težje vodljivi ter učenci z učnimi težavami. Všeč jim je bilo delo v skupinah, ki so jih lahko oblikovali sami. Naloge so jih sproščale in zabavale, ni jim bilo treba sedeti pri miru, lahko so stali in se gibali znotraj skupine. Tudi iskanje odstavkov in glasno branje ni predstavljalo nobene težave, saj je šlo za igro.

3. OCENA DOSEGANJA CILJEV: Cilji so bili doseženi v celoti. Menim, da jih je igra pritegnila predvsem zato, ker je bila drugačna, doma narejena, preprosta in življenjska. Lahko so se istovetili z junaki iz knjige, povedali kaj o sebi, prepevali, utrjevali naučene vsebine, iskali ustrezno besedilo v knjigi, brali brez prisile… Lahko so izražali ČUSTVA z mimiko obraza, barvami, glasovi, pantomimo, jih opisovali in pripovedovali, kdaj so veseli, žalostni, prestrašeni, srečni, ponosni...

4. USTREZNOST PRISTOPA (ustreznost, razumljivost): Didaktična igra je ustrezala starostni stopnji otrok. Tretješolci že znajo delati samostojno po skupinah in slediti pravilom igre. Pravila so jim bila razumljiva. Razvilo se je sproščeno vzdušje. Učenci so igro lahko večkrat ponovili in tako je imel tudi vsak možnost priti čim večkrat na polje z vprašanji oziroma nalogami. Tudi možnost za zmago, se pravi da je prišel prvi na cilj, je imel vsak.

5. KOMUNIKACIJA Z RAZREDOM (spodbudno ozračje, obvladovanje težav): Učenci so delali v skupinah po želji, kar je pripomoglo k boljšim odnosom, radi so si medsebojno pomagali in med igro sledili drug drugemu. Ob morebitnih težavah so se obrnili name, oziroma sem se jaz po potrebi vključila v igro. 6. SPODBUJANJE K LASTNI AKTIVNOSTI: Z didaktičnimi igrami, ki jih otroci igrajo po skupinah, lahko najlažje razvijamo lastno aktivnost otrok in pozitivna čustva. Pozorni moramo biti samo na to, da sledijo pravilom igre, se pravi, da sodelujejo vsi, tudi počasnejši. Pozorna sem bila na to, da se združujejo otroci, ki znajo delati skupaj, so strpni drug do drugega in si pomagajo med seboj, zato sem jih po potrebi tudi usmerjala.

7. PRIMERNOST UČNEGA GRADIVA IN PRIPOMOČKOV: Didaktična igra Peter Klepec (izdelala sem jo pred leti, s prijateljico si namreč izmenjujeva doma narejene igre in jih uporabljava pri delu) je izdelana za večkratno uporabo, saj je igralna ploskev plastificirana. Ko jo otroci spoznajo po obravnavi knjige za domače branje, jo lahko igrajo tudi pred poukom, v odmoru ali kot dodatno nalogo. Ko sem lansko šolsko leto poučevala v OPB, smo se jo velikokrat igrali. Tudi kot igra v dvoje je zanimiva. 8. UPORABA UČNIH METOD IN MEDPREDMETNE POVEZAVE: Uporabljene so bile metoda razgovora, demonstracije, dela s tekstom, metoda izkušenjskega učenja (igra). Povezava pa je bila z glasbeno vzgojo, saj so otroci prepevali in matematiko, ko so prepoznavali število pik na igralni kocki, pravilno šteli polja pri prestavljanju figuric in se pomikali po ravnini.

EVALVACIJA UČNE URE za učitelja opazovalca Datum: 4. 3. 2011 Šola: OŠ Prežihovega Voranca Ravne na Koroškem Razred: 3.A Ime in priimek evalvatorja: Andreja Keber Učna tema: ČUSTVENO IN DUŠEVNO ZDRAVJE – ČUSTVA ob obravnavi knjige za domače branje – DIDAKTIČNA IGRA PETER KLEPEC Blok uro je izvajala moja kolegica, ki sicer v tem šolskem letu poučuje v 2. razredu, sicer pa je igrica njena ideja in jo uporabljava v tretjem razredu ob obravnavi knjige za domače branje. 1. SUBJEKTIVNA OCENA UČNE URE: Z izvedbo učne ure sem več kot zadovoljna. Vključeni so bili vsi učenci. Za delo so bili izredno motivirani, tako da niti tistih, ki sicer za delo potrebujejo veliko motivacije, ni bilo potrebno posebej spodbujati za sodelovanje. Ura je bila izredno razgibana in polna dejavnosti, ki so kar same vabile k delu. 2. ODZIVI UČENCEV: Učenci so bili dobro motivirani, kar se je posebej pokazalo pri učencih z učnimi in vzgojnimi težavami. Pri delu so bili izredno aktivni in so se veselili vsakega premika figurice, ne glede na to, katero število je pokazala kocka. Vsako polje, na katerem je bila naloga, je bilo veselje.

3. OCENA DOSEGANJA CILJEV: Cilji ure so bili brez težav doseženi v celoti. K temu je pripomoglo tudi to, da so otroci niso sedeli v klopeh in poslušali učiteljice, pač pa so snov obnavljali, utrjevali sami, spodbujali drug drugega, kar imajo radi. 4. USTREZNOST PRISTOPA: Didaktična igra je ustrezala starostni stopnji otrok, saj poznajo pravila igre in znajo brati ter iskati podatke v knjigi. Pristop je bil otrokom blizu in ustrezen njihovi starostni stopnji in sposobnostim.

5. KOMUNIKACIJA Z RAZREDOM: Učenci razdeljeni v skupine so lahko nemoteno pomagali drug drugemu. S tem so pripomogli k razvijanju dobrih medsebojnih odnosov, saj so si med seboj pomagali, si svetovali in se veselili. Ob morebitnih težavah so se lahko brez težav obrnili na učiteljico.

6. SPODBUJANJE K LASTNI AKTIVNOSTI: Vsak je v skupini k rezultati pripomogel po svojih močeh in tudi sreči (glede na število vrženih pik). Bili so popolnoma samostojni in zelo aktivni pri pomoči sošolcem, kadar se kdo izmed njih ni mogel česa spomniti ali najti. Pri tem pa so se še zabavali, kar pripomore k večjemu zanimanju in aktivnosti ter sproščenosti.

7. PRIMERI UČNEGA GRADIVA IN PRIPOMOČKOV: Gradivo in pripomočki so bili izdelani za večkratno uporabo. Marija Mirnik, ki jih je izdelala, je tudi poskrbela, da so igrice plastificirane in bodo s tem, brez večjega truda ponovne izdelave na voljo več generacijam. Prav tako je zelo dobro to, da se igrica po obravnavi v razredu, lahko uporablja za igro med odmori ali v oddelku podaljšanega bivanja, kar se je že izkazalo za zelo dobro.

8. UPORABLJENE METODE: Uporabljene so bile metoda razgovora, demonstracije, dela s tekstom, metoda izkušenjskega učenja (igra). Medpredmetna povezava je bila z glasbeno vzgojo in matematiko.

9. PREDLOGI, IDEJE, KOMENTARJI: Za sproščeno vzdušje pri obnavljanju učne snovi in učenju so takšne igrice več kot dobrodošle, saj otroci največkrat sploh nimajo občutka, da se učijo, so pa ob koncu presenečeni, ker se spomnijo veliko več, kot če bi se morali snov učiti iz zvezka ali knjige. Prav tako pa so takšne igrice uporabne tudi med odmori ali pri delu v podaljšanem bivanju. Z učiteljico Marijo imava kar nekaj gradiva, ki je namenjeno utrjevanju in ponavljanju in je narejeno v obliki didaktičnih iger. Zanimive so, ker se jih ne da kupiti, saj sva jih izdelali sami. K temu pa so naju spodbudili otroci, ko sva jih opazovali, s kakšnim veseljem so se lotevali takega dela. Poleg tega pa se je izkazalo, da so si snov hitreje in trajneje zapomnili brez mučnega učenja na pamet.

EVALVACIJA UČNE URE za učenca Datum: 4. 3. 2011 Šola: OŠ Prežihovega Voranca Ravne na Koroškem Razred: 3.A Ime in priimek evalvatorja: učenci iz 3.A razreda Učna tema: ČUSTVENO IN DUŠEVNO ZDRAVJE – ČUSTVA ob obravnavi knjige za domače branje – DIDAKTIČNA IGRA PETER KLEPEC Navedeni so najpogostejši odgovori ter tisti, ki izstopajo. Analizo smo izvedli kar naslednjo uro, oziroma imeli smo blok uro slovenščine. KAJ TI JE BILO VŠEČ PRI URI? ZAKAJ? Da smo se lahko igrali v skupinah po želji. Všeč mi je bilo, ker je bila posebna. Ni nam bilo treba sedeti pri miru, lahko smo se gibali, pogovarjali in smejali. Da smo izražali čustva na različne načine. Da smo imeli kocko in figurice in se nismo metali ven kot pri igri Človek ne jezi se. KAJ TI NI BILO VŠEČ PRI URI? ZAKAJ? Všeč mi ni bilo, ker smo morali zaključiti, ko je bilo najbolj prijetno. Všeč mi ni bilo to, da je prehitro zvonilo. KAKO SI SE POČUTIL? ZAKAJ? Bilo mi je prijetno, ker se rad igram s prijatelji. Zadovoljen bi bil, če bi se lahko bolj dolgo igrali. KAJ SI SI ZAPOMNIL PRI URI? NAŠTEJ? Zdaj vem, da je France Bevk pisatelj, Marjan Manček pa ilustrator. Da sem na polju, kjer pastirji nagajajo, dobil kazen. Razumem, kaj so grenke urice. Da je lepo, če drugim pomagamo. Zdaj vem, kaj je delal Peter na pasi. Da nas je učiteljica fotografirala. KAJ BI ŠE RAD ZVEDEL O TEJ TEMI? Sta bila potem mati in Peter bogata? A še danes živijo pastirčki? Kako ste naredili to igrico? Kaj naj storim, da bi zmagal? Se boste še kdaj igrali v naši skupini/razredu?