OSREDNJA TEMA: Sladkorni bolnik pri zobozdravniku Športno … · 2017. 9. 7. · Glasilo Zveze društev diabetikov Slovenije •ISSN 1408-1164 Javno glasilo 95 b o l e z e n Številka

Glasilo Zveze društev diabetikov Slovenije • ISSN 1408-1164 • Javno glasilo 95 b o l e z e n

Številka 105•julij 2014Cena 1,60 €

www.diabetes-zveza.si

OSREDNJA TEMA:

Sladkorni bolnik pri zobozdravniku

Športno-rekreativno srečanje v VelenjuPoletna prehrana

OSREDNJA TEMA:

Sladkorni bolnik pri zobozdravniku

Športno-rekreativno srečanje v VelenjuPoletna prehrana

ŽIVETI OBIČAJNO, KOT LE MOGOČE.

Eli Lilly farmacevtska družba, d.o.o.Brnčičeva 41g, 1000 Ljubljanatelefon: (01) 5800 010, faks: (01) 5691 705

Tisk: marec 2013, SIDBT00069

Sladkorna bolezen 3JULIJ 2014

ŽIVETI OBIČAJNO, KOT LE MOGOČE.

Eli Lilly farmacevtska družba, d.o.o.Brnčičeva 41g, 1000 Ljubljanatelefon: (01) 5800 010, faks: (01) 5691 705

Tisk: marec 2013, SIDBT00069

Lepo je videti zdrave zobe in ustno votlino. Bel nasmeh pa ni le pri -vlačen dodatek, ampak je tudi kazalec našega splošnega zdravja. Otro-ke učimo, da si morajo redno in temeljito umivati zobe, če želijo, da bodole-ti zdravi vse do pozne starosti. Obisk pri zobozdravniku se pri naszačne s prvim zobkom. Redna skrb v prvem letu otrokovega življenjaje dobra naložba za starost, vendar le, če se nadaljuje tudi še takrat.

Preventivni programi za otroke in mladino imajo v Sloveniji dolgo tra-dicijo in dobre rezultate. Čeprav se danes zobozdravniki soočajo z in-vazijo sladkorja v prehrani in pijači, je raven ozaveščenosti mladih pre-cej visoka.

Kako pa je s programi za starejše? Stroka opozarja, da za preprečeva-nje kariesa in bolezni obzobnih tkiv pri odraslih še vedno nimamo navoljo nacionalnega programa. Denarja, ki bi državljanom zagotavljal brez-plačne preventivne storitve, kot je odstranjevanje zobnega kamna, žalnimamo več. Pa čeprav bi ti osnovni posegi preprečili marsikateri poz-nejši stroškovno in zdravstveno nepotreben zaplet v ustni votlini. Ra-vno tako ni sistematičnega programa, ki bi starejše pozival k rednim pre-ventivnim pregledom. Dokazano je, da bi tako zmanjšali stroške, ki na-stanejo s poznejšimi obsežnejšimi posegi. Po nekaterih podatkih naj bis programom ustne higiene in nacionalnega preventivnega zobozdrav-stva zmanjšali število bolnišničnih sprejemov za deset odstotkov. Zo-bozdravniki še opozarjajo, da nimamo zakonodaje, načrta in s tem tudizbranih podatkov o realnem stanju ustnega zdravja Slovencev.

Po drugi strani pa je ravno na tem področju toliko strokovnih novo-sti pri uporabi metod in materialov in humanosti pri obravnavi, ki jihzasebniki v svojih ambulantah že bolj ali manj uporabljajo. Obisk zo-bozdravnika je postal povsem neboleč. Razen za našo denarnico.

Predlog uvedbe referenčnih ambulant za zobozdravstvo je nastal žepred leti in prednostna skupina bi bili ravno sladkorni bolniki, saj po-trebujejo posebno nego in skrb. Čeprav je bilo predvideno, da bo prvatakšna ambulanta odprla svoja vrata v letu 2011, je predlog obtičal zno-traj vseh političnih sprememb le pri zamisli na papirju.

Tako moramo za zdravje zob in ustne votline poskrbeti predvsem sami.V vseh starostnih obdobjih velja, ne le v mladosti, da je treba zobe ne-govati redno in natančno. Poleg vsakodnevnih ritualov v kopalnici, kimorajo biti pravilni, so preventivni obiski pri zobozdravniku vsaj en-krat na leto obvezni. Tako si bomo prihranili tudi velik udarec po de-narnici. Pri zdravju naše ustne votline vsekakor velja rek: preventiva jeboljša kot kurativa.

V vročih dneh, ki so pred nami, vam v uredništvu revije Sladkornabolezen želimo veliko prijetnih trenutkov z zdravim nasmehom!

BE

SE

DA

U

RE

DN

ICE

® Živa Janež Višnar, urednica

Izdaja:Zveza društev diabetikov Slovenije, Kamniška ulica 25, 1000 Ljubljana

telefon: 01 430 54 44,faks: 01 430 54 54,

e-pošta: [email protected],e-pošta uredništva:

[email protected],na spletu: www.diabetes-zveza.si

Izdajateljski svet:Peter Miklavčič (pred se dnik),

Marjan Šiftar, Dominik Soban (čla na)

Uredniški odbor:Živa Janež Višnar

(glav na in od go vor na ure dnica),Bra ne Bom bač (te hni čni ure dnik),

Milojka Mansoor (lek to ri ca), Maruša Pavčič, univ. dipl. inž. živil. teh.,

asist. dr. Aleš Skvarča, dr. med.,Maja Južnič Sotlar, Ivan Hrastnik (čla ni),

Špel ca Ru dolf (taj ni ca in trženje oglasnega prostora)

telefon: 01 430 54 44, e-pošta: [email protected]

Grafična priprava: BomArt, d.o.o., Rakek

Tisk: Tiskarna Pleško, d.o.o., Medvode

Natisnjenih 17.000 izvodov

Re vi ja Slad kor na bo le zen je vpi sa na v raz vid me di jev, ki ga vo di Mi nis tr stvo

za kul tu ro RS, pod za po red no šte vil ko 95.

Programe in delovanjesofinancira FIHO.

Stališča organizacije neizražajo stališč FIHO.

Novo Nordisk, d.o.o., je generalni sponzor Zveze društev diabetikov Slovenije

Za vsebino prispevkov in oglasov ne odgovarjamo.

Nepodpisani prispevki so plačani oglasi.

Izid naslednje številke je predviden v oktobru.

Naslovnica:osebni arhiv B. B.

4 Sladkorna bolezen JULIJ 2014

VSEBINA

OSREDNJA TEMA Ustna votlina in sladkorni bolnik

10 Sladkorni bolnik pri zobozdravnici

12 Prihodnost naših in vaših zob

15 Zobni vsadki

16 Šesti zaplet sladkorne bolezni

18 Fluoridi za zaščito zob

20 Dentalni turizem

22 Referenčne ambulante v zobozdravstvu

24 Ustni higienik

36 Laserji proti bakterijam

AKTUALNO

6 Posvet predsednikov

8 Športno-rekreativno srečanje diabetikov

26 Potovanje za ljudi s sladkorno boleznijo

ZA NAŠE ZDRAVJE

28 Samokontrola sladkorne bolezni

28 Sladkorni bolnik in nevropatska bolečina

30 Nega stopal

31 Patronažna služba

35 Multipla skleroza

ZDRAVA HRANA NA KROŽNIKU

32 Poletna prehrana

21 TERMINOLOŠKI KOTIČEK

8

6

20

1012

16

32

26

31

36

18

35


Prvi dan, v četrtek, 24. aprila, so nasnajprej pozdravili predstavniki HotelovSava Rogaška Slatina ter nam predstavi-li svoje zmogljivosti, programe za sku-pine diabetikov in nas popeljali skozizgodovino Rogaške in njene zdravilnevode. Že nekaj časa tečejo dogovori inpriprave o novem programu laičnih sve-tovalcev, ki jih vodi Dominik Soban. Tanam je na posvetu tudi predstavil časo-vni okvir projekta in vsebinsko zasnovo.Udeleženci posveta so podali svoja mne-nja, pomisleke in ideje o nadaljevanjuprograma, ki se bo oblikoval med letom.

Predstavitev Društva diabetikov Tržič

Predsednica društva Ana Marija Haf-ner je predstavila program in delo dru-štva. Najbolj je ponosna na njihove ku-harske delavnice, ki jih izvajajo že vrstolet. Podprli pa so jih tudi z izdajamibrošur z različnimi recepti, pri katerihjim pomaga Jože Lavrinc, klinični die-tetik. Pri športnih aktivnostih sodelu-jejo tudi z gorenjskimi društvi diabeti-kov tako, da vsako društvo enkrat izpe-lje pohod za več društev skupaj. Obsvetovnem dnevu organizirajo različneaktivnosti. Vsako leto predsednica so-deluje tudi na Festivalu za tretje ži-vljenjsko obdobje v Ljubljani, kjer pred-stavi delo društva, kuharske delavnicein ljudi vabi v društva diabetikov. Laniji je bilo všeč, da smo nafestivalu pripravili igro zvprašanji za obiskovalce.Udeleženci posveta so bilinavdušeni nad izdanimikuharskimi priročniki inizvajanjem kuharskih de-lavnic. Prejeli so nove za-nimive informacij za delov svojih društvih. Pred-vsem pa so lahko začuti-li, da se s pozitivno ener-gijo in voljo lahko naredikaj dobrega tudi v majh-nih društvih.

Druge predstavitveV imenu hotelov Lošinj je Milan Pejić

predstavili njihove zmogljivosti in mož-nosti za bivanje pri njih. Udeležencemposveta se je ponudba zdela zanimiva.Božidar Zajc nam je predstavil zgodovi-no kleti Zajc, ki proizvaja Cviček. Pove-dal nam je nekaj o osnovnih značilno-stih, sestavi in pridelavi Cvička. Pridru-žila se nam je tudi urednica glasila Slad-korna bolezen Živa Janež Višnar, ki jepodala navodila za pripravo prispevkovdruštev, roke za oddajo prispevkov in da-tume izidov naslednjih številk. Sekre-tarka Špelca Rudolf je predstavila novo

možnost izobraževanja članov s pomoč-jo pogovornih kažipotov, namenjenegadruštvom diabetikov.

Člani izvršnega odbora zveze so se obkoncu dne srečali na kratkem sestankuin zadovoljni ugotovili, da so na posve-tu društva diabetikov dobro zastopanater da so udeleženci zadovoljni z izbra-no vsebino in pripravljenim programom.Po večerji so se zbrali ob skupnem za-ključku dneva, razpravljali o delu v dru-štvih diabetikov in izmenjavali informa-cije drug od drugega.

Petek smo začeli s strokovnim preda-vanjem o pomenu urejenosti sladkorne

bolezni. Predavala nam jeUrša Kšela, dr. med. izUKC Maribor, z oddelkaza endokrinologijo in dia-betologijo. Sledilo je na-slednje poučno predava-nje o pomenu preventiv-nih letnih očesnih pregle-dov pri bolnikih s sladkor-no boleznijo. Predavalanam je doc. dr. Mojca Glo-bočnik Petrovič, dr. med.,z Medicinske fakultete,Katedre za oftalmologijoo pomenu letnih preven-

Posvet predsednikov

Posvet je potekal v deževnem aprilu v Rogaški Slatini v Grand Hotelu Sava. Prisotnih je bilo 32 predstavnikovdruštev diabetikov, ki so dva dni pridno poslušali in sodelovali na posvetu, da bi s skupnimi močmi izboljšaliprograme zveze in društev diabetikov ter tako pripomogli k izboljšanju kakovosti življenja članov.

AKTUALNO: Srečanje predstavnikov društev diabetikov

® Špelca Rudolf

Vsi smo pozorno prisluhnili navodilom za izpolnjevanje vlog za sredstva FIHO.

Tudi letos je bil posvet predsednikov dobro organiziran.


tivnih pregledov očesnega ozadja prisladkornih bolnikih.

Navodila za vodenje društevSpregovorili smo tudi o manj zanimi-

vi, vendar toliko pomembnejši temi, iz-polnjevanju vlog in poročil FIHO, ki jihmorajo društva diabetikov pripravljativsako leto. Nasvete in priporočila stapodali računovodkinja zveze ZdenkaŠtrekelj in predsednica nadzornega od-bora zveze Silva Žontar. Udeleženci po-sveta so dobili veliko informacij, ki jihbodo v prihodnje upoštevali pri svojemdelu, saj je to ravno tako potrebno za do-bro vodenje društva.

Vabljeni na prireditve Predsednica Društva diabetikov Vele-

nje Romana Praprotnik je povabila vsadruštva na 19. športno srečanje in poda-la zadnja navodila glede poteka špor-tnih aktivnosti v Topolšici. Predsedni-ca Društva diabetikov Tržič Ana Ma-rija Hafner nas je seznanila s potekomobeh Merčunovih pohodov, ki bosta vsoboto, 21.junija. Športnemu delu bo-

sta sledila še kulturni program in poča-stitev 60. obletnice smrti prof. dr. Ljude-vita Merčuna, prvega slovenskega diabe-tologa. Ob tem dogodku bo izšel tudi bil-ten o njegovem delu. Društva diabetikovso vabljena, da se v čim večjem številuudeležijo dogodka, vabila prejmejo popošti skupaj s sladkimi novicami. Pred-sednica Društva diabetikov Koper Mari-ja Podvršič je povabila vse udeleženceposveta, naj pridejo 15. novembra naproslavo ob svetovnem dnevu sladkor-ne bolezni v Koper. Vabila bodo društvaprejela pravočasno.

Organizacija tekmovanj v polnem teku

Vodja tekmovanja v znanju o sladkor-ni bolezni Ksenija Šperanda Vidoševičje povedala, da so pogovori za organi-zacijo državnega tekmovanja na šolahže stekli. Gostili nas bodo na Srednjišoli Vena Pilona v Ajdovščini, na Sred-nji šoli Svetega Stanislava v Ljubljani inv ŠC Velenje - gimnaziji. Vsebina in raz-pis tekmovanja se že pripravljata in bo-sta objavljena do konca šolskega leta

na spletni strani zveze. Datumi, pove-zani s tekmovanjem, so: seminar učite-ljev bo v soboto, 27. septembra, šolskotekmovanje v petek, 17. oktobra, drža-vno tekmovanje pa v soboto, 22. no-vembra.

Sekretarka Špelca Rudolf je povedala,da bo v kratkem ponatisnjena zgibankaza včlanjevanje novih članov v društva,ki jo bodo lahko društva naročila na zve-zi in odnesla v ambulante.

Zahvale in pohvaleNa koncu posveta je udeležencem po-

dal kratke informacije še predsednikzveze ter se zahvalil vsem za udeležboin sodelovanje na posvetu. Darja Mand-žuka, predsednica Društva diabetikovPosavje Brežice, se je v imenu vseh pri-sotnih zahvalila za dobro organiziranprogram posveta in za delo, ki ga opra-vljajo: predsedniku zveze Petru Miklav-čiču, sekretarki Špelca Rudolf, računo-vodkinji Zdenki Štrekelj in predsednicinadzorne komisije Silvi Žontar. Udele-ženci so domov odhajali polni novih iz-zivov in delovne energije.

V svetu živi s sladkorno boleznijo 194 milijonov ljudi, v Sloveniji paosem odstotkov prebivalcev. Sladkorna bolezen je motnja v presnovihrane, ko trebušna slinavka ne proizvede dovolj inzulina in ko celice nemorejo učinkovito izrabiti glukoze. Raven glukoze v krvi se zviša, to pa jepovezano z dolgoročnimi težavami, ki vplivajo na skoraj vse dele telesa.Sladkorna bolezen pogosto vodi do bolezni srca in ožilja, težav z vidomin ledvicami in do poškodb živčevja.

Pogostejše bolezni srca in ožilja. Če imate sladkorno bolezen, je tve-ganje za nastanek bolezni srca in ožilja vsaj še enkrat večje kot pri ne-kom, ki nima sladkorne bolezni. Nastanejo pri nižji starosti, srčna kap jepogostejša, resnejša in pogosto vodi v smrt. Večja je nevarnost ateroskle-roze in zamašitve žil.

Izvleček iz skorje bele jelke. Vsak sladkorni bolnik si lahko poleg jema-nja zdravil tudi sam pomaga ohranjati zdravo raven glukoze v krvi in do-bre srčno-žilne funkcije. Ob uravnoteženi prehrani in gibanju je pri obvla-dovanju sladkorja v krvi in srčno-žilnih dejavnikov učinkovit Abigenol – iz-vleček iz skorje kočevske bele jelke. Abigenol je plod slovenskega zna-nja in vsebuje eno največjih koncentracij polifenolnih učinkovin, ki jih lah-ko najdemo v naravi. Najbolj priznane polifenolne spojine so flavonoidi,ki so močni antioksidanti.

Polifenoli pomagajo uravnavati krvni sladkor. Raziskave so pokaza-le, da lahko določeni polifenoli (flavonoidi) v Abigenolu zavirajo nekatereprebavne encime in s tem zmanjšajo raven glukoze v krvi.

Polifenoli pomagajo zmanjšati tveganje za bolezni srca in ožilja. Do-kazano je, da polifenolne spojine krepijo stene žil, tako arterij kot ven, pri-pomorejo k uravnavanju krvnega tlaka in lipidov v krvi (tudi holesterola),uravnavajo oksidativni stres ter zmanjšajo vnetja v telesu. Zelo obsežnamednarodna raziskava je pred kratkim pokazala, da povečan vnos po-

lifenolov lahko zmanjša tveganje za bolezni srca in ožilja za kar 46odstotkov.

Številne študije so pokazale, da je dodatno vnašanje nekaterih vitaminov,mineralov in flavonoidov zelo koristno in da lahko pomaga preprečiti slad-korno bolezen ali jo olajšuje. Za sladkorne bolnike je koristno dodajanjeantioksidantov, kot so flavonoidi (Abigenol), vitamina C in E, saj upočas-nijo nastanek z aterosklezoro povezanih kroničnih zapletov na velikih ži-lah. Vitamini B1, B6 in B12 lahko pomagajo preprečiti nastanek diabetičnenevropatije, koristno je tudi dodajanje cinka, kroma in magnezija, ker

zmanjšajo odpornost proti inzulinu.

Prehransko dopolnilo Enduranza vse-buje 150 mg Abigenola (flavonoidi),vitamine (B1, C, D, E) in minerale (že-lezo, selen, cink in krom), pripomore kzmanjšanju utrujenosti in izčrpano-sti, poveča energijo, varuje organizempred srčno-žilnimi obolenji in poma-ga uravnavati krvni sladkor.

Zakaj slovenski antioksidant iz lubja bele jelkekoristi sladkornim bolnikom?

Ogl

asno

spo

roči

lo

Brezplačni strokovni nasvet 080 87 66www.arspharmae.com

V juliju 2014 lahko izdelek Enduranzanaročite po 20 odstotkov nižji ceni na080 87 66.Cena mesečnega pakiranja spopustom je 19,98 evra.


Zveza društev diabetikov Slovenije jeorganizacijo tokratnega srečanja zaupa-la Društvu diabetikov Velenje – že dru-gič v desetih letih, odkar društvo delapod novim vodstvom. Lokacija TermeTopolšica s svojim prelepim parkom inokolico se je izkazala kot res dobra odlo-čitev. Dovolj je bilo sonca in sence, lepose je bilo sprehoditi ob Toplici, posluša-ti šumenje starih dreves in gledati obla-ke, ki so se živahno preganjali po nebu.Občasni mrzli piš bi nam bil lahko pri-

zanesel, toda v glavnem smo bili z vre-menom zadovoljni.

Pri organizaciji sodelovalo 150 ljudi

Naši reditelji so vsako skupino pope-ljali na zanje rezervirano mesto, jim po-magali pri prevzemu darilnih vrečk in po-skrbeli za odgovore na vsa vprašanja.Pri izvedbi prireditve je sodelovalo oko-li 150 ljudi. Prireditev so s svojo prisot-nostjo počastili predsednik zveze Peter

Miklavčič, županaobčin Šoštanj inŠmartno ob Pakiprof. Darko Menihin Janko Kopušar,predstavnica Mini-strstva za zdravjedr. Jelka Zaletel, di-rektorica Term To-polšica Lidija Fi-javž-Špeh in direk-tor Bolnišnice To-polšica prim. Leo-pold Rezar.

Izviren kulturni program Voditeljica prireditve je bila silno pre-

senečenje za vse navzoče. Komaj 11-let-na Vita Plamberger, učenka OŠ KarlaDestovnika Kajuha iz Šoštanja, je svojonalogo opravila kot prava profesionalka.Niti enkrat se ji ni zatresel glas, ki je zatako mladega človeka izredno obliko-van in jasen, napovedi so bile natančne,v pravilni, lepi slovenščini. Poklon njejin njeni mentorici! Glasbeno sta nas vprireditev popeljala mladinski orkesterGlasbene šole Šoštanj (40 glasbenikov)pod vodstvom dirigenta Davorja Plam-bergerja in pevski zbor OŠ Karla Destov-nika Kajuha (50 pevcev).

Mladi glasbeniki in pevci so s svojim in-štrumenti in srebrnimi glasovi pripravilipravo slavnostno vzdušje in več kot1200 udeležencev iz 41 društev jih jenagradilo z navdušenim ploskanjem. Popozdravnem nagovoru predsedniceDruštva diabetikov Velenje Romane Pra-protnik so zbrane pozdravili tudi vsi ča-stni gostje.

Letos v rokah Velenjčanov

Že v petek popoldne so Terme Topolšica organizirale okroglo mizo, na kateri so sodelovali strokovnjaki in bolniki.Zdravnike sta zastopala Katarina Lahovnik, dr. med., vodja zdravstva v Termah Topolšica, in Damjan Justinek, dr. med., diabetolog in direktor Centra za sladkorno bolezen, sodelovali pa so še Lidija Fijavž-Špeh, direktoricaTerm Topolšica, Tanja Skaza, direktorica podjetja Plastika Skaza kot predstavnica delodajalcev, RomanaPraprotnik, predsednica velenjskega društva, kot bolnica, ki jo sladkorna bolezen spremlja že iz otroških let,Gojmir Lešnjak-Gojc, igralec in bolnik, ter Lado Leskovar, pevec, ki ima to srečo, da sladkorno bolezen doživlja le pri svojcih, ne na lastnem telesu. Okroglo mizo je vodila Andreja Jernejčič. Hotelska kuhinja je postregla z diabetičnimi napitki, sladkimi in slanimi prigrizki ter spominskim darilcem – torto iz bučnih semen, vključno z receptom in lepim keramičnim metuljem. Zelo lepa, okusna in izvirna promocija Term.

AKTUALNO: 19. športno-rekreativno srečanje diabetikov Slovenije

® Ingebor Čas

Več kot 1200 se nas je zbralo(levo)

Uvodna beseda RomanePraprotnik, predsednice Društva

diabetikov Velenje

Tiskovna konferenca na temo referenčnih ambulant

vse

foto

: FRA

Nc

ČA

S


Zelo pestre športne igre in druge dejavnosti

Medtem so se udeleženci srečanjaokrepčali z zdravo malico in se začeli zbi-rati na mestih, določenih za posameznešportne panoge. V ponudbi so bili balina-nje, odbojka, pikado, rusko kegljanje,daljši in krajši pohod, ogled Senzoriumabolečine, naprav, ki simulirajo nevropat-sko bolečino, predavanje v Centru starej-ših Zimzelen in joga smeha. Odziv ude-ležencev je bil dober, le predavanje nibilo tako privlačno, ker je bil zunaj pre-lep dan, ki je kar sam vabil k aktivnostimna prostem. Kljub slabi udeležbi je pre-davatelj Rajko Golobinek, dr. med., abdo-minalni kirurg iz Splošne bolnišnice Slo-venj Gradec, svoje predavanje opravil odli-čno, poučno in zelo zanimivo. “Krvavi”

posnetki so bili pristni, z operacij, ki jihje sam opravil, z veliko znanja in izkušenjpa nas je popeljal skozi človeški prebavnitrakt, od ust pa vse do … Udeleženci sre-čanja so si lahko ogledali tudi Center zastarejše Zimzelen, po katerem jih je z lju-beznivo besedo popeljala Diana Janežič,glavna in odgovorna urednica domske re-vije Zimzelen. Enote v domu se imenu-jejo po začimbnicah, vsi prostori in hod-niki pa so polni cvetja, tudi takega, ki soga stanovalci prinesli s seboj v dom.

Tiskovna konferenca Sočasno s športnimi dejavnostmi je

potekala tiskovna konferenca, ki jo jevodila dr. Jelka Zaletel, sodelovali pa sopredsednik zveze, predsednica Društvadiabetikov Velenje, dr. Eva Cedilnik-Go-rup in Tatjana Lekšan, dipl. med. s. Od-ziv medijev žal ni bil ravno blesteč.

Po športu – zabavaOkrog poldneva so bila tekmovanja v

glavnem končana, oglasili so se tudi že-lodci in utrujene noge. Očitno pa ne do-volj utrujene, da se ne bi mnogi še predkosilom zavrteli ob zvokih ansambla Mla-di upi, ki nas je spremljal še vse popold-ne. Okusno kosilo so pripravili v TermahTopolšica in ga postregli na prostem. Kotse za Velenje, Šoštanj in Topolšico spo-

dobi, nas je obiskala tudi Pika Nogavička(Ana Rotovnik), ki ni samo stara znankain prijateljica otrok, ampak so jo tudiodrasli sprejeli v svoja srca. Pika zna insi upa velikokrat odraslim povedati mar-sikaj, česar si sami med seboj ne upajoizreči. Vedno pa je nasmejana, polna op-timizma, z veliko mero posluha za vse.Razveselil nas je še nastop skupine mla-dih deklet pevske šole Alya z imenomSmash, ki smo jih spoznali že na našiskupščini.

Dober odziv razstavljavcevNa prireditvi so bila ves dan navzoča

različna slovenska podjetja, ki so pred-stavljala svoje izdelke, namenjene dia-betikom: od merilnikov krvnega slad-korja in tlaka, prek različnih izdelkov zanego, narejenih posebej za diabetike,prehranskih dopolnil itd. Pri meritvahkrvnega sladkorja so jim pomagale tudimedicinske sestre iz Term Topolšica.

Podelitev priznanjIn potem smo prišli do pomembnega

trenutka: podelitve priznanj za udeležbovsem društvom in razglasitve rezultatovšportnih tekmovanj. Posebno veliko inzlato pohvalo pa si zaslužijo člani UOnašega društva ter njihovi prijatelji insvojci, ki bi pretekli teden skorajda mo-

rali zaprositi za začasno bivanje v Topol-šici, toliko ur so preživeli tam. Prisrčnahvala, vaš nesebični trud je pripomogelk odličnemu poteku prireditve. Kot ved-no pa je svojevrsten vrhunec vsakegašportno-rekreativnega srečanja predajazastave naslednjemu organizatorju, tokratDruštvu diabetikov Kočevje. Zastavo jezanje prevzel predsednik zveze. In kotvedno se potem srečanje nadaljuje s ple-som, poslovili pa smo se z besedami:

Na svidenje prihodnje leto v Kočevju.

Pri balinanju včasih štejejo milimetri. Del udeležencev krajšega pohoda

Plesalcev ni bilo treba posebej spodbujati. Priznanje za najbolj športno društvo – Slovenj Gradec

Težave v ustni votlini, posebno paro-dontoza, lahko izrazito poslabšajo slad-korno bolezen, hkrati pa sta dobro nad-zorovan krvni sladkor in pravilna ustnahigiena tudi zanesljiva varuha oralnegazdravja diabetika. Parodontoza je pri-sotna kar pri 80 do 90 odstotkih popu-lacije na svetovni ravni, diabetiki pa sokroničnemu vnetju obzobnih tkiv in ne-varnosti izgube zob izpostavljeni še mo-čneje, saj so njihove dlesni slabše pre-krvljene, celjenje vnetij v ustni votlinibolnika s sladkorno boleznijo diabetikapa slabše. Ob prvem obisku se zobo-zdravnik najprej posveti osrednji težavibolnika, ki je navadno povezana z akut-no bolečino. »Ko mu to odvzamemo, sepogovorimo o morebitnih sistemskihboleznih, diabetesu, krvnem tlaku, zdra-vilih, ki jih ima, in njihovih stranskihučinkih. In šele zatem mu pojasnimonatančen načrt stomatološkega zdravljenja. Pogosto se pri oblikovanju tega po-

svetujemo tudi z bolnikovim osebnimzdravnikom, saj nekateri bolniki (bolni-ki s srčno zaklopko, umetnimi sklepni-mi protezami …) potrebujejo poprejš-njo zdravstveno pripravo.

Nevarno vnetje dlesniZa bolnika je prvi simptom sprememb

v ustni votlini navadno bolečina. Spre-membe na ustni sluznici v zobozdrav-stveni ordinaciji ocenjujejo predvsem skliničnim pregledom, pogosto pa si po-magajo tudi z rentgenskim slikanjem, or-topanom. Vnete in na dotik krvavečedlesni so prvi znak, da se v ustni votli-ni razvija vnetna bolezen, gingivitis. Prigingivitisu med dlesnijo in zobmi na-stajajo zobni žepi, kjer se nabirajo bak-terije oz. zobne obloge. Če vnetja dlesnine zdravimo, bolezen napreduje v paro-dontozo, ki vodi v postopno propadanjeobzobnih tkiv. Parodontoza je bolezendlesni in je zanesljiv znak pomanjkljiveali nepravilne ustne higiene, zaradi ka-tere se na zobeh kopičijo mehke bakte-rijske zobne obloge. Če se te obloge na-

birajo in zastajajo na zobeh, počasi mi-neralizirajo in postanejo zobni kamen,idealno gojišče za različne mikroorgan-izme. Zobni žep v dlesni ob zobu je ponavadi globok do 3 mm – do te globinetudi prodira kisik. Če se žepek ob zobuzaradi oblog poglobi, vanj kisik ne moreveč prodreti. V tem anaerobnem območ-ju se razvijajo telesu škodljive bakteri-je, ki povzročajo nastajanje za telo stru-penih snovi. S svojim draženjem, enci-mi in toksini povzročajo vnetje obzob-nih tkiv. Takole slikovito razvoj paro-dontoze opiše doktorica Vrboškova:»Dlesni krvavijo zaradi vnetnega proce-sa. Nenatančno čiščenje roba dlesniomogoči bakterijam, da se kopičijo voblogah in načenjajo zdravje zob. Vse toje posledica slabe ustne higiene, saj zobepraviloma čistimo s treh strani, vmesne-ga prostora med zobmi pa ne. Zato semed zobmi nabirajo obloge in bakteri-je imajo prosto pot v dlesen. Dlesen jevneta, otečena, nabrekla in krvavi. In toje začaran krog: čiščenje je še težje, pro-stor vse manj dostopen in na hrapavemzobnem kamnu se kopiči še več oblog.

Sladkorni bolnik pri zobozdravnici

Tveganje za razvoj zobne gnilobe, glivičnih obolenj, bolezni dlesni in drugih težav je pri bolnikih s sladkornoboleznijo in nekaterih drugih kroničnih bolnikih večje. Ker so dlesni slabše prekrvljene, slabše pa je tudi celjenjevnetij v ustni votlini, naj bolnik s sladkorno boleznijo temeljito skrbi za ustno higieno ter redno obiskujezobozdravnika ustnega higienika, svetuje zobozdravnica Selma Vrbošek, dr. dent. med.

OSREDNJA TEMA: Ustna votlina in sladkorni bolnik


® Slavka Brajović Hajdenkumer

Bolnik s sladkorno boleznijo naj:

• nadzira raven glukoze v krvi,

• zobozdravnika seznani s sladkornoboleznijo in našteje zdravila, ki jihjemlje,

• uporablja mehko zobno ščetko in jozamenja vsake tri mesece,

• zobe ščetka redno in temeljito s fluo-ridno zobno pasto,

• vsaj enkrat na dan uporabi zobno nit-ko

• se vsaj dvakrat na leto odpravi nastrokovno čiščenje k ustnemu higieni-ku

• enkrat na leto gre na pregled k zobo-zdravniku

• neha kaditi, saj to poslabša boleznidlesni,

• ob krvavenju ali vnetju dlesni, odsto-panju dlesni, dolgotrajnem slabem za-dahu, rahljanju zob, spremembah priugrizu ali bolečinah v ustih takoj obiš-če zobozdravnika.

Selma Vrbošek, dr. dent. med.

foto

: OSE

BNI

ARH

IVS.

V.

Vse to prodira v zobne žepke in ko do-seže globino 4 mm, se tudi mikroflorav ustih spremeni. Posameznik pa brezstrokovne pomoči sam ne more več te-meljito očistiti zob.« S sodobnimi po-stopki v zobozdravstvu lahko uspešnopozdravijo okoli 90 odstotkov vnetnihstanj obzobnih tkiv: »Z laserskim zdra-vljenjem parodontalne bolezni v žepkevnesemo posebno barvilo, ki se veže nacitoplazmo bakterij in jih temneje obar-va. Laserska svetloba se absorbira v bak-terije in jih uniči. S tem ustvarimo ste-rilno okolje, ki je pogoj za ozdravitev,«pojasnjuje dr. Vrboškova.

Druga oralna obolenjaGlivične okužbe ustne votline so pri

kroničnih bolnikih prav tako pogoste.Candidiazo povzroča gliva kvasovka.Čeprav je ta v ustni votlini ves čas pri-sotna, se ob imunskem in hormonskemneravnovesju razraste in bolniku povzro-ča bolečine. Glivične okužbe v ustni vot-lini zdravijo z geli. Za boljšo odpornostpa naj bolnik poskrbi z zadostno količi-no sadja in zelenjave, če je potrebno

tudi z vitaminskimi preparati, svetujezobozdravnica. Naslednja nadloga, kilahko povzroča bolniku hude bolečine,je razjeda ustne sluznice. Tako imeno-vane afte so posledica slabega imunske-ga odziva po virusnih in bakterijskihokužbah in jih, če je potrebno, zdravijoz laserjem. Čeprav so razjede pravilomakratkotrajne, se rade ponavljajo. Za ne-katere bolnike so lahko tudi zelo nevar-ne, saj razjede bakterijam omogočajoprost vstop v krvni obtok. Zaradi razvo-ja parodontoze se lahko dlesen tudiumakne, kar prepoznamo po navideznodolgih zobeh. Dlesen se lahko umaknetudi ob nenatančnem ščetkanju zob:»Mukogingivni problem nastane, če sizobe in dlesni pregrobo drgnemo in takopoškodujemo povsem zdravo dlesen.Posledično nas bodo zobje skeleli, sajniso zaščiteni in so zato preobčutljivi,«pojasnjuje dr. Vrboškova.

ITOP – Individualni tretmaoralne profilakse

Kot za vse druge bolezni, tudi za oral-ne velja: bolje preprečiti kot zdraviti.

Bolnik lahko za zdravje svoje ustne vot-line s pravilno ustno higieno največ sto-ri sam. V svetu se čedalje bolj uveljavljaindividualni tretma oralne profilakse -ITOP oz. temeljit individualni treningpravilnega čiščenja in nege zob in ustnevotline. V Centru za estetsko zobozdrav-stvo – Vvdental ustni higienik bolnike na-uči, kako pravilno skrbeti za ustno higie-no in uporabljati ustrezne pripomočke,ki jim omogočajo temeljito čiščenje tudinajteže dostopnih predelov v ustni vot-lini: »Dobra ustna higiena in motivacijabolnika sta daleč najpomembnejši. ITOPme nekako spominja na fitnes, saj zabolnika največkrat ni dovolj, da mu en-krat pokažemo, kako pravilno čistitizobe, pokazati mu je treba večkrat, gavmes popravljati, spodbujati in sprem-ljati. A ko enkrat postopek usvoji, ga iz-vaja redno in zavestno, so rezultati iz-jemni. Če je bolnik motiviran in ustnohigieno obvlada, je preskrbljen za vse ži-vljenje,« je izkušnje z ITOPom opisalaSelma Vrbošek, dr. dent. med.

Za zdravje, tudi ustno, smo od-govorni vsi: tako posamezniki, kinaj prevzamejo zdravju prijazennačin življenja, strokovnjaki s po-dročja ustnega zdravja, ki lahkozaradi znanja in veščin pomaga-jo ljudem pri preprečevanju bole-zni in odpravljanju tegob, poveza-nih z njimi, kot politiki, državni-ki in javni funkcionarji, ki so od-govorni, da uredijo razmere inokolje, v katerih se zdravje lahkodosega. Žal pa je videti, da v temsegmentu za področje ustnegazdravja (politika, predpisi, eko-nomske osnove, potrebna nacio-nalna infrastruktura: epidemiolo-ško spremljanje, informacijski si-stem, mreža izvajalcev ipd.) nibilo kljub različnim pobudamstroke v zadnjih dveh desetletjihnarejenega nič konkretnega.

Nenehno ozaveščanje»Zase vem, da se trudim ozaveš-

čati paciente, ki pridejo v ordina-cijo, da bi bili na tem področjučim boljši. S tem lahko vsi skupajvzajemno rastemo. Pri njih vzpostavimoozaveščenost, oni pa z rednim izvaja-njem in prihodi na kontrole podaljšuje-jo življenjsko dobo zobnim nadomest-kom (zobnim vsadkom, kronam, mo-stičkom, protezam ...). Večkrat od njihzahtevam, da postanejo zgled vsej svo-ji družini, skorajda že družinski navdu-šenci s 'tristo' pripomočki za čiščenje,«je uvodoma povedal sogovornik in doda:»V resnici seveda potrebujemo predvsemtri (dobra ščetka, nitka in medzobnaščetka), če dodamo še sonično zobnoščetko, razne prhe, strgalo za jezik, lah-ko postane to kar dober arzenal za stra-šenje gostov v njihovih kopalnicah. Že-lim si, da bi bili naši pacienti najbolj pa-metni na področju ustnega zdravja, kerpotem del bremena prenesejo tudi nase

in razumejo, da delamo vse, razen ču-dežev.«

Na napakah se učimoNapake, ki jih ljudje delajo pri ustni hi-

gieni, so v resnici posledica neukostiljudi in neučenja zobozdravnikov. Ustnahigiena že dolgo ni več zgolj ščetkanjein nitkanje zob, pač pa spoznavanje, za-kaj je treba to početi in kaj ter kako jetreba v ustni votlini kaj očistiti. In kot pra-vi zobozdravnik Mihael Vrčkovnik izDentalnega centra Clarus mora to nazad-nje preiti v filozofijo in zavedanje, da jeustna votlina del telesa in kot taka morabiti zdrava.

»Je pa res, da tedaj, ko se ljudje začne-jo zavedati pomena splošnega zdravjanjihovega telesa, načeloma poleg bolj

zdravega prehranjevanja in življenja nasplošno, v proces vključijo tudi ustno vot-lino in ne nazadnje zobe. Žal je vse pre-večkrat to že tako daleč, da so velikokratposegi ob izgubi precejšnjega števila zobbolj psihično boleči kot pa samo pulje-nje,« opozarja zobozdravnik iz Ljublja-ne. Med najpogostejše napake štejemo,da si zob ne ščetkamo dovolj dolgo, danismo pozorni na temeljitost ščetkanjain pravilne gibe, da si seveda zobe čisti-mo napačno in premočno, da uporablja-mo napačno ščetko. Pri diabetikih so tenapake lahko toliko bolj usodne.

Nekontroliran diabetes in zobje

Spremembe v ustih so več kot po-membne. Na primer, pacient z nekontro-liranim diabetesom te z videzom ustnevotline lahko na smrt prestraši. »Vemo,da se v ustih lahko manifestira več kotpetsto bolezni, velikanski odstotek tudisistemskih. Takrat je treba biti še pose-bno pozoren, obvezno je treba v dia-gnostiko vključiti parodontologa in oseb-nega zdravnika,« opozarja MihaelVrčkovnik.

Pri diabetikih z urejeno boleznijo ni bi-stveno drugačnih higienskih zahtev kotpri drugih parodontalno obolelih pa-cientih. To pomeni, da se od njih zahte-va strogo pravilno čiščenje dlesni, zobin medzobnih prostorov. Tega jih moraseveda naučiti zobozdravnik, ustni higie-nik ali zobna asistentka. Protokola pra-vilnega čiščenja zob bi se moral držativsak diabetik, saj je dokazano, da obzob-na tkiva pri njih propadajo hitreje. Gle-de propadanja obzobnih tkiv pri diabe-tiku je vse odvisno od kontrole diabete-sa, če je dobra, je to počasnejše, in na-sprotno, tako da kolikokrat hitreje pro-padajo pri njih tkiva, je težko odgovori-ti, vsekakor je pa treba pri razviti paro-dontalni bolezni pri diabetiku vzdrževal-no zdravljenje izvajati na tri mesece.

Prihodnost naših in vaših zob

Naši zobje in nasmeh razkrivajo naš odnos do sebe, okolice in zdravja. Govorijo o tem, ali se zavedamo, da z rednim izvajanjem in prihodi na kontrole v zobozdravstvene ambulante podaljšujemo življenjsko dobo zobemin zobnim nadomestkom. Morda se prav sladkorni bolniki bolj kot kdorkoli drug zavedajo, da so zdravi zobje vratado splošnega telesnega zdravja. Zobozdravnik Mihael Vrčkovnik, dr. dent. med., iz Dentalnega centra Claruspotrjuje, da ljudi skrbi, kaj se dogaja v njihovih ustih, in čutijo do zob ter ustne votline nekakšno odgovornost.



® Monika Kubelj

Mihael Vrčkovnik, dr. dent. med.

vse

foto

: OSE

BNI

ARH

IVM

. V.


Trendi zobozdravstvaKot meni dr. Vrčkovnik so se

trendi zdravljenja izgube zobin obzobnih tkiv v zadnjih dvehdesetletjih bistveno spremeni-li. Iz nadomeščanja brezzobo-sti s totalnimi akrilatnimi pro-tezami smo prišli v obdobje re-generativnega zdravljenja. Tusi pomagamo s kostnimi in bio-loško aktivnimi nadomestki,govorimo o vodenih kostnih intkivnih regeneracijah. Zakaj?Zato ker, če imamo kost, bomovanjo lahko zavrtali implanta-te oziroma zobne vsadke, ki najbi bili ekvivalent zobem, na ka-tere bomo potem naredili lepe kerami-čne prevleke, mostičke ali pa kar cel to-talni fiksni most. Pod določenimi pogo-ji so vse te regeneracije mogoče, obsegregeneracij pa ni vedno predvidljiv in jeodvisen od narave defekta, higiene, ope-raterja, kajenja, pridruženih bolezni kotje na primer diabetes ...

»Danes se veliko govori o zobnih vsad-kih oziroma implantatih, vendar pa tiniso vedno nujno najboljša rešitev. Tre-ba je individualno načrtovati, komu,koliko in kam, zakaj ... Drugače je, čekdo izgubi zobe zaradi nesreče ali zato,ker mu ni bilo mar za ustno higieno. Prvisi jih zagotovo tudi zasluži, medtem kojih drugemu raje ne vstavljajmo, kerbomo že zelo hitro tudi z vsadki imeliprobleme. Tako kot imamo velik napre-dek v nadomestitvi izgubljenih zob,imamo vzporedno tudi nove bolezni.Na primer periimplantitis je sorazmer-no nova bolezen, ki pa se bo zaradimnožičnega vstavljanja zobnih vsad-kov žal precej razširila. Obstajajo dok-trine in protokoli, kako in koliko sespremlja pacienta z implantati, ne vempa, koliko se zobozdravniki tega držijo,«razmišlja strokovnjak na področju zo-bozdravstva.

Vsadki in sladkorna bolezen Načeloma se pri pacientih z diabete-

som lahko uporabljajo vse vrste rege-nerativnih tehnik in tudi zobnih vsadkov,dokler je diabetes nadzorovan in regu-liran in seveda pod pogoji higiene, kismo jih omenili na začetku. »Kot smo po-vedali, gre trenuten razvoj sodobnegazobozdravstva v smeri iskanja nadome-stitve obzobnih tkiv. Poleg novejših re-generativnih tehnik obstajajo tudi rese-

ktivne tehnike organizacije in oblikova-nja obzobnih tkiv ter avgmentacijskemetode. Pri teh se odločimo za prever-jene kirurške presaditve kosti ali za pri-mer tehnike, kjer ozek kostni grebenrazcepimo in po celjenju postane širši,in podobne, sam temu pravim kirurškečarovnije, a vse ima svoje meje in žal nisovedno vse uspešne. Precej se razvijajo inizpopolnjujejo tudi nove tehnike obli-kovanja mehkih tkiv, to je dlesni, ki somišljene pretežno v estetske namene. Vdoločenih trenutkih se paradoksalno na-mesto s preventivo ukvarjamo s tem,kako zakriti defekt dlesni nad implanta-tom, ki proseva sivo. Ampak tudi to grev kontekst sodobnosti,« pravi MihaelVrčkovnik.

Ko vse to povežemo, pridemo do tega,da so parodontologi in oralni kirurgispecialisti prihodnosti v ustni votlini.

Pa vendar; industrija dela, raz-vija nove materiale, iz ust sej od-stranjujejo amalgami (siveplombe) in vstavljajo kompozit-ne (bele) ali celo porcelanskeplombe. Namesto zob s kovin-sko osnovo se delajo zobje izcirkonijeve baze ali pa samo izčistih porcelanov. Klasično zo-bozdravstvo se nagiba k mini-malno invazivnemu pristopu,kar pomeni, da, če je le mogo-če, ohranimo čim več zobovineoziroma je odnašamo le toliko,kolikor je nujno potrebno.

Mikroskopi, laserji, digitalnetehnologije, tridimenzionalno

slikanje, skenerji, računalniki in drugatehnologija nezadržno prodirajo in jevedno bolj pametna, a kljub temu naš so-govornik meni, da je prihodnost zobo-zdravstva predvsem zelo podobna splo-šni medicini. Za isto mizo bodo moralivečkrat skupaj sesti zobozdravnik, razli-čni specialisti ustne votline, zobni teh-nik, osebna zdravnica, laborantka in nenazadnje pacient. »Ob koncu naj samoše enkrat poudarim dobro stran vsega,predvsem glede diabetikov. Če za vasdobro poskrbi diabetolog in imate ure-jen diabetes, se v zvezi z zobmi lahkoodločate tako rekoč za vse. Je pa jasno,da morate obiskovati zobozdravnika dva-krat pogosteje kot drugi. Morda vas lah-ko malo potolaži dejstvo, da moramozobozdravniki šestkrat pogosteje kotdrugi obiskovati fizioterapevta in niko-li, res nikoli ni prijetno.«

Primer implantata

Pravilna skrb za zobe

Nadomeščanje manjkajočih zobSodoben način protetičnega reševanja

delne ali popolne brezzobosti temelji nazobnih vsadkih (dentalnih implantatih).Z dolgoletnimi kliničnimi in konstrukcij-skimi raziskavami sta se kakovost in obli-ka implantatov izpopolnila do te mere, dase je postopek vsaditve poenostavil inprešel v široko uporabo. To pomeni, daza implantološki poseg ni več nujno po-treben specialist implantolog, ampak lah-ko zobne vsadke vgradi tudi temu pri-merno strokovno usposobljen splošni zo-bozdravnik.

Zakaj se odločiti za zobne vsadkeNajvečja prednost, ki jo občutijo ljudje,

ki se odločijo manjkajoče zobe nadome-stiti z zobnimi vsadki, je nova in sprošče-na kakovost življenja. Funkcija žvečenja ingovora je nemotena oziroma ohranjena, ka-kor tudi estetski videz. Kakovostno vsaje-ni in obremenjeni implantati ohranjajotudi volumen čeljustne kosti ter upočasni-jo njeno propadanje.

Zobni vsadki odpravijo več težavOdvisno od kakovosti kosti, njene ohra-

njenosti in želja pacienta se odloči in do-loči, kakšna protetična rešitev bi bila zanjnajprimernejša.

Temeljno načelo dentalne implantologi-

je je, da se v čeljustno kost vsadi vijak, kinadomešča izgubljeno zobno korenino.Tak vijak je sidro za protetično nadgrad-njo, ki je lahko kovinsko-kompozitna, ko-vinsko-keramična ali cirkonij-keramična.

Pri nadomeščanju manjkajočih zob lah-ko rešujemo najrazličnejše situacije:– nadomeščanje enega ali več posamez-

nih manjkajočih zob, kjer zobni vsadeknadomesti korenino vsakega zoba

– nadomeščanje več manjkajočih zob zmanjšim številom zobnih vsadkov v obli-ki fiksnega protetičnega mosta,

– nadomeščanje vseh manjkajočih zob spomočjo snemnih mostičev,

– vgraditev zobnih vsadkov za stabiliza-cijo totalnih zobnih protez.

Kam po zobni vsadekVsaditev implantatov se lahko izvaja v

bolje opremljeni zobni ambulanti z izur-jenim zobozdravstvenim timom.

Vgrajevanje zobnih vsadkov od zobo-zdravnika zahteva dobro poznavanje im-plantološkega sistema, tehnike vgrajevanjain protetično načrtovanje v danem prime-ru. Zato je pomembno, da ima ordinacijatudi diagnostično opremo (3D RTG orto-pan), ki je potrebna za omogočanje dobre-ga načrtovanja in kontrolo kirurškega pose-ga. Samo tako so izpolnjeni pogoji za uspe-šno načrtovanje in izvedbo implantoprote-tičnega nadomeščanja manjkajočih zob.

Različni implantološki sistemiRazvoj na področju implantologije je

prinesel tudi različne implantološke siste-me. V nemškem podjetju Bredent medicalGmbh so v sodelovanju s prof. dr. Lan-gom iz Nürnberga razvili sistem DentalSKY implant. To je sistem, ki se ponaša zodlikami vodilnih implantoloških siste-mov. Terapevtu zagotavlja izjemno prote-tično uporabnost, s katero lahko svojim pa-cientom zagotovi popolno, natančno pri-legajočo se konstrukcijo z visoko estetskokomponento. Skrbijo tudi, da se lahko zo-bozdravniki pri njih nenehno izobražuje-jo in izpopolnjujejo svoje implantološkoznanje – ne samo teoretično, temveč pred-vsem praktično.

Implantološki sistemi se med seboj ra-zlikujejo tudi v metodi vgrajevanja, pri če-mer sta tako za terapevta kot za pacientanajpomembnejša dejavnika čas in učin-kovitost.

Vzdrževanje zobnih vsadkovKo postanemo ponosni lastnik novih

zobnih korenin oziroma zob, pa zgodba šeni končana. Če želimo ohraniti svoj novinasmeh, ki nam ga omogočajo zobni vsad-ki, je nujno temeljito in natančno vzdrže-vanje ustne higiene s posebnim poudar-kom na zobnih vsadkih.

Zobni vsadki v vsakdanji uporabi

Nekoč se je samo po sebi razumelo, da smo z vsakim letom življenja bliže brezzobi čeljusti oziroma zobni protezi. Danesvemo, da to sploh ni nujno, saj lahko svoje zobe s pravilno nego, vzdrževanjem in pravim odnosom do zdravja ohranimodo konca svojih dni. Kljub temu zavedanju obstaja vrsta najrazličnejših vzrokov, zaradi katerih se nam na poti do tegacilja vseeno lahko zalomi in izgubimo enega ali več svojih zob.

OSREDNJA TEMA: Ustna votlina in sladkorni bolnik – implantati

® Michael Dvorak, dr. dent. med., zobozdravstveni center Alfa Dental, Maribor


Zobna bolečina je na lestvicibolečin uvrščena med najhujše,kar jih lahko izkusimo, zato jepomen ustne higiene zelo po-memben. Obenem je res, da jeklasična zobna bolečina poveza-na z obolenjem zoba in ne ob-zobnih tkiv. Tem se je tudi zato na-menjalo manj pozornosti. Zna-nost je v zadnjih dvajsetih letih do-segla velik napredek v razumeva-nju procesov parodontalne bole-zni. Bakterije v zobnih oblogah,ki se zadržujejo ob robu dlesni,natančneje na zobnem vratu, soglavni vzrok za začetek kronične-ga vnetja obzobnih tkiv. Parodon-talna bolezen ali vnetje obzobnihtkiv je kronična vnetna bolezen,ki se kaže v propadanju podpor-nih struktur zoba. Povzročata jookužba z bakterijami ter vnetni odziv na-šega telesa na te bakterije.

V Sloveniji ima eno od oblik parodontal-ne bolezni več kot 80 odstotkov ljudi.Znanstveno je dokazano, da vnetna pa-rodontalna bolezen vpliva na razvoj si-stemskih bolezni, kot so bolezni srca inožilja, kronično obstruktivno obolenjepljuč ter slabšo presnovno urejenostsladkornih bolnikov.

Pri diabetikih je še pogostejšaZnanstvene objave potrjujejo tudi, da

je pojavnost parodontalne bolezni prisladkornih bolnikih večja. Še več, je še-sti zaplet sladkorne bolezni. Sladkornibolniki imajo namreč 3- do 4-krat več-je tveganje za razvoj parodontalne bo-lezni in kar 15-krat večjo verjetnost, da

bodo izgubili vse svoj zobe v primer-javi s tistimi, ki imajo zdrave dlesni.Poleg tega parodontalna bolezen prisladkornih bolnikih napreduje velikohitreje kot pri tistih, ki imajo zdravopresnovo sladkorja. Razlog lahko naj-demo v dejstvu, da so diabetiki bolj na-gnjeni k okužbam zaradi slabšega delo-vanja imunskih celic in da imajo slabšoprekrvljenost v dlesnih. Tako se bakte-rije ob dlesni in pod njo hitreje razmno-žujejo in naredijo škodo, ki je največkratni mogoče več popraviti. Te bakterije somimogrede iste, kot pri parodontalnihbolnikih, ki nimajo sladkorne bolezni.Poleg tega je vnetni odziv telesa na pri-sotnost bakterij, kar je osnova za razvojparodontalne bolezni, pri sladkornihbolnikih bolj dramatičen. Tretji razlog zahujši potek parodontalne bolezni pridiabetikih pa je okrnjeno celjenje priza-

detih obzobnih tkiv. Glede na to,da ima več kot 80 odstotkov odra-sle populacije v Sloveniji eno iz-med oblik vnetja obzobnih tkiv,lahko povzamemo, da moramood 130.000 sladkornih bolnikov vSloveniji vsaj 100.000 namenitiposebno zobozdravstveno nego.

Zgodnje odkrivanje je temeljno

Pomembno je, da parodontal-no bolezen odkrijemo dovolj zgo-daj, ko še ni napredovala, ko šene vpliva na urejenost glikemije,in da še ni samih zapletov slad-korne bolezni. Odkrivanje inzdravljenje sladkorne bolezni jepomembno za zmanjšanje vplivale-te na stanje obzobnih tkiv in na

uspeh parodontalnega zdravljenja. Vnasprotni smeri je parodontalno zdra-vljenje z zmanjšanjem vnetja obzob-nih tkiv nujno, da se izognemo poslab-šanju urejenosti glikemije.

Če pri sladkornem bolniku odkrijemo pa-rodontalno bolezen oz. vneto dlesen,moramo ravnati z vso resnostjo in zaskr-bljenostjo. Čim prej moramo začetizdravljenje. Zadnja znanstvena dogna-nja in raziskave na področju ustnegazdravja in parodontalne bolezni so nampomagali uvideti, da je parodontalnabolezen zelo trdovratna in večplastnabolezen. Temu moramo prilagoditi tudinačin zdravljenja. S pravim »protoko-lom« zdravljenja, sodelovanjem pacientain njegovega endokrinologa lahko paro-dontalno bolezen zaustavimo in prevza-memo nadzor nad okužbo v ustih.

Šesti zaplet sladkorne bolezni

Vsak dan se v ordinacijah srečujemo s pacienti in niti dva si nista enaka. Sleherni izmed vas ima v zvezi s svojimiusti svoje želje, pričakovanja, sistem vrednot in, ne nazadnje, zdravstvene potrebe. Še zlasti diabetiki, katerim jetreba zaradi specifike sladkorne bolezni namenjati večjo pozornost. Pogosto ugotavljamo, da pomanjkanjekomunikacije med terapevtom in pacientom vodi v terapije, s katerimi na koncu nista zadovoljna ne terapevt in nepacient oz., če je že terapevt zadovoljen, pa pacient pogosto ni. Resnično je težko verjeti, vendar se vse to dogajazaradi pomanjkanja medsebojne komunikacije. Posledične rehabilitacije, na katero neka oseba v tem trenutkuzgolj ni pripravljena, ne smemo enačiti z nepravilno načrtovanim delom. Naloga terapevta je, da človekarazumsko in čustveno pripelje do tistega, kar je zanj najboljše, in da mu ne vsiljuje svojega “prav”. Z drugimibesedami, pripeljati vas do takšnega zdravja in stabilnosti, kot ste si ju sami zaželeli. To nam omogoča le celostnaoskrba, ki pomeni upoštevanje vseh mogočih kriterijev.

OSREDNJA TEMA: Ustna votlina in sladkorni bolnik – parodontalna bolezen

® Dr. Sebastjan Perko, dr. dent. med., in Matej Pirtovšek, dr. dent. med., Ustna Medicina, Ljubljana

Urejena sladkorna bolezen, pol uspeha pri zdravljenju

Zaustavljena parodontalna bolezenzniža raven sladkorja v krvi in iz lastnihizkušenj lahko trdimo, da so naši pacien-ti po terapiji obzobnih tkiv morali zmanj-šati odmerek inzulina za kontrolo krvne-ga sladkorja. Zelo pomembno je tudi,kakšnega sladkornega bolnika zdravi-mo. Sladkorne bolnike tipa 1 in tipa 2z dobro urejeno glikemijo lahko obrav-navamo kot bolnike, ki nimajo sladkor-ne bolezni. Pri sladkornih bolnikih zizrazito slabo urejeno glikemijo, ko jeglukoza v krvi po navadi višja od 15mmol/l in imajo tudi klinične simpto-me hiperglikemije (taki bolniki imajo ponavadi tudi visoke vrednosti HbA1c,več kot 9 ali 10 %), je najbolje, da se predzdravljenjem sladkorna bolezen uredi.Če to ni mogoče, je priporočljivo, danaredimo predvsem urgentne posege,posebno če ti odpravijo vzrok za neu-rejenost glikemije. Tudi pri zdravljenjuse izkaže očitna dvosmernost. Velikoteže bomo uravnavali krvi sladkor brezzdravljenja parodontalne bolezni in

zdravljenje parodontalne bolezni bomanj uspešno, če bo glikemija slabourejena.

Sladkornim bolnikom za zdravo sta-nje ust in dosego boljše kontrole krvne-ga sladkorja priporočamo:

– Redne kontrolne preglede pri zobo-zdravniku in ustnem higieniku, vsa-ke tri mesece. Obiske planirajte zgo-daj zjutraj, po zaužitem jutranjemobroku. Priporočljiva sta takojšnjezdravljenje vnetja obzobnih tkiv inkontrola okužbe.

– Meritve obzobnih žepov. Enkrat naleto za osebe, stare več kot 60 let, inenkrat na vsakih pet let za mlajše od60 let.

– Ohranjanje “dobrih” bakterij v ustihter redna in temeljita ustna higiena.

Z leti se sestava bakterijskeflore ust spreminja

V slini imamo čedalje manj bakterij, kinas varujejo pred nastankom parodon-talne bolezni. Tako se laže razmnožuje-jo “slabe” bakterije, ki vdrejo v naš krvni

obtok prek obzobnih tkiv, ki so jih vne-le. Slabe bakterije s svojimi produktiuničujejo mišične celice v telesu, ki takopostanejo manj dovzetne za inzulin.Tako sladkor ne more vstopiti v miši-čne celice in se začne kopičiti v krvi.Pomembno je, da se bolezenske spre-membe v ustih odkrijejo čim prej. Simp-tomi parodontalne bolezni se namrečpokažejo šele pozno v njenem poteku,takrat, ko je povzročene že veliko ško-de. Velikokrat celo nepopravljive. Najpo-gostejši simptomi so krvavitev ob ščet-kanju ali nitkanju, majavost zob, bo-leča dlesen, odmik dlesni in posledi-čno daljši zobje, občutljivost zob inneprijeten zadah.

Vnetje dlesni se pojavi že po nekajdneh nehigiene. Značilnost vnetja jekrvavitev. Zdrava dlesen je rožnate innikoli rdeče-vijoličaste barve, pri čišče-nju pa nikoli ne zakrvavi. To naj bo vo-dilo, ki vas bo spremljalo pri vsakemčiščenju zob.

vaših zobeh in ustih

Uvoznik in distributer za Slovenijo:Diafit d.o.o., Spodnji Slemen 6,2352 Selnica ob Dravi.www.diafit.si

k,esVheboz

evetiležrakhitsunih p

itedesinap

heboznžolirp

meneBrezplačna zobozdravstvena info točkana Nazorjevi ulici 6 v Ljubljani.

hitsunih p,šarrapvitson

.utsemBrezplačna zobozdravstvena info točkana Nazorjevi ulici 6 v Ljubljani.

sinaps,itaatš

Brezplačna zobozdravstvena info točkana Nazorjevi ulici 6 v Ljubljani.

Uvoznik in distributer za Slovenijo:Diafit d.o.o., Spodnji Slemen 6,2352 Selnica ob Dravi.www.diafit.si

www.diafit.si

Sladkorni bolniki so bolj dovzetni za nastanek zobne gni-lobe in tudi parodontalne bolezni, imajo nekoliko drugačnopresnovo in so bolj občutljivi. Zato je zanje dobra ustna hi-giena še pomembnejša. Eden dodatnih načinov zaščite zobpred zobno gnilobo že pri najmlajših je poleg pravilnega inrednega umivanja zob tudi fluoriranje. Fluoridi imajo po-membno vlogo pri ohranjanju zdravih zob. Vsebujejo jih zob-ne kreme, ustne vode, ponekod jih za zaščito zob pri celot-nem prebivalstvu celo dodajajo v vodovodne sisteme s pitnovodo. V Sloveniji jih vodi ne dodajamo, naravno pa naša vodavsebuje le malo fluoridov, zato tovrstne zaščite nimamo. Sepa prodajajo prehranski izdelki, ki so s fluoridi dodatno obo-gateni (mleko, sol).

Zaščitni premazPoleg tega lahko malim otrokom zobozdravnik dvakrat na

leto premaže zobe s fluorovimi pripravki za topikalno upo-rabo. V specializiranih trgovinah so na voljo še fluoridne pa-ste, ki so namenjene domači uporabi. Te na zobe nanašamoenkrat na teden. Anastazija Savšek, dr. dent. med., pojasnju-je, da so tovrstni premazi koristni. »Uporaba fluoridov jeučinkovita, ker se v površino zoba vgradijo fuoridni ioni innadomestijo kalcijeve (v prizmi kalcijevega hidroksiapatita).Tako zob postane odpornejši proti kislinam, ki se nahajajo v

ustih. Ob fluoriranju se v zobno sklenino vgradi tri odstotkefluora in nastane fluorapatit, ki lahko prepreči kar od 50 do75 odstotkov zobne gnilobe.« Kislost s svojimi proizvodi pov-zročajo bakterije v zobnih oblogah (medtem ko slina pHviša). Prizma kalcijevega hidroksiapatita pa je osnovni grad-nik zobne sklenine, ki se v takem kislem okolju pH (med 4in 5) lahko začne raztapljati. Po fluoriranju je spremenjenazobna sklenina manj občutljiva na kislost. »Torej je flor zelopomemben. Največ ga je v zobnih brazdah (fisurah), torej namestu, ki so najbolj izpostavljena zobni gnilobi.« Pri otrocih,ki so bolj ogroženi za nastanek zobne gnilobe, je sicer mo-

goče, da zobozdravnik predpi-še fluorove tablete. Takrat jesmiselno, da jih otrok jemlje šti-ri leta zapored. Tablete fluoridovlahko predpiše tudi pediater, pričimer je pomembno, da je zo-bozdravnik o tem obveščen, dane bi otrok dobil preveč fluori-dov. Vendar Anastazija Savšekugotavlja, da tablet v praksi sko-raj ne predpisujejo več, ampakraje uporabljajo premaze. Zazdrav razvoj sklenine zaužitjefluoridov (sistemski vnos) na-mreč ni nujno. Pomembnejši sofluoridi, ki jih nanašamo nasame zobe – z zobno kremo,geli ali premazi, in so potemprisotni na površini izraslih zob,v zobnih oblogah in slini.

Fluoridi pomagajo pri zaščiti zob

Skrbna ustna in zobna nega je zelo pomembna tako pri otrocih kot pri odraslih s sladkorno boleznijo. Z njo preprečujemo pojav zobne gnilobe (kariesa), predvsem pa ohranjamo zdrave dlesni in druga obzobna tkiva,nam je zaupala zobozdravnica Anastazija Savšek, ki skrbi za varstvo zob otrok in mladostnikov v Zdravstvenemdomu v Ljubljani.

OSREDNJA TEMA: Nega zob in sladkorni bolnik

® Urša Blejc


Pod nadzoromDo šestega leta starosti imajo otroške zobne kreme koncen-tracijo 500 delcev fluoridov na milijon (ppm) oziroma največ1000 ppm. Otrok si zobe (na začetku mu še pomagamo) umi-va zvečer, tik pred spanjem, in zjutraj. Vsakič naj uporabi lekoličino kreme v velikosti grahovega zrna. Po ščetkanju najzobno kremo izpljune iz ust, ne pa tudi izplakne (ali z malovode). Zob sicer ščetkamo od izrasta prvega mlečnega zobka,s fluoridno zobno kremo pa potem, ko jo zna otrok izpljuniti.Anastazija Savšek, dr. dent. med., priporoča, da umivanjezob pri otroku nadzorujemo vse tja do prvega ali tretjega ra-zreda osnovne šole, to je odvisno od otrokove spretnosti inpripravljenosti za umivanje zob. Pozneje, kot šolar, lahko upo-rablja zobno kremo za odrasle. V Sloveniji je koncentracijafluoridov zakonsko omejena na največ 1500 ppm.

Strah je odvečZelo malo je verjetno, da bi otrok dobil preveč fluorida in

bi nastala nevarnost tako imenovane fluoroze. A vseeno jetreba paziti, da otrok ob umivanju zob ne poje preveč zob-ne kreme (mali otroci to radi počnejo, še posebno če so tozobne kreme z različnimi okusi). Fluoroza bi bila načelomamogoča, če bi otrok fluoride dobival iz različnih virov hkra-ti (z zobno kremo, s premazi, tabletami, z vodo in industrij-sko hrano). Pri blagi fluorozi v zobeh nastanejo beli kreda-sti madeži ali črte. Sklenina postane bolj krhka. Vendar jeob varni uporabi strah odveč, zagotavlja zobozdravnica.Tudi drugih dokazanih stranskih učinkov uporabe fluorid-nih zobnih krem ni.

Imamo koristi od fluoriranja lahko tudi odrasli? »Fluoriranjezob je najbolj smiselno pri otrocih in mladostnikih, saj vemo,da tedaj nastaja največ zobne gnilobe. Po 18. letu pa krivulja,ki prikazuje nastanek te najbolj razširjene bakterijske bolezni,strmo pada, in fluoridi nimajo več tako pomembne vloge.«Medtem ko se med razvojem zob lahko fluor vgrajuje v skleni-no (v njene kristale), se po končani mineralizaciji zobovine skalcijem veže na površini zob. Ko se ta ob padcu pH po obro-ku začne topiti, ustvari nekakšen varovalni plašč na površjusklenine. Takrat tudi fluoroza ni več mogoča.

Od prvega naprejOtroka lahko prvič pripeljete k zobozdravniku že pri sta-

rosti okoli pol leta, ko mu začnejo izraščati prvi zobje, sicerpa okoli drugega leta. Zobozdravnika bo potem obiskoval vsa-kega pol leta.

Enako pomembno ali še pomembnejše je za ohranjanjezdravih zob njihovo skrbno čiščenje, sprva predvsem z zo-bno ščetko zjutraj in zvečer. Pozneje, ko je otrok z rokamiže dovolj spreten in ko mu že zrastejo stalni zobje, pa najzačne uporabljati še zobno nitko. Izbira trdote zobne ščet-ke je odvisna od stanja v ustni votlini. »Otrokom z diabete-som tipa 1 priporočam uporabo mehke ščetke, zobne nitkein zvečer še uporabo ustne vode,« pravi Anastazija Savšek.Pomembna je še prehrana. Za zobe in obzobna tkiva solahko denimo škodljive sladke in gazirane pijače, ki poskr-bijo za sladko okolje in so idealen medij za bakterije in ni-zek pH, torej za nastanek zobne gnilobe. A na srečo se, kotugotavlja Anastazija Savšek, dr. dent. med., zadnja letazdravje zob slovenskih otrok izboljšuje zaradi vse večjegaozaveščanja staršev in otrok o zdravi prehrani in skrbi zaustrezno zobno higieno.

SZO priporoča fluoriranjeSvetovna zdravstvena organizacija (SZO) priporoča fluorira-nje pitne vode v vseh državah, kjer je to izvedljivo, predvsemzato, ker je tako zagotovljena preventiva pred zobno gnilobovsega prebivalstva, ne glede na socialno-ekonomske razmereposameznika. To je za posameznika najcenejša oblika zaščitezob. Nekatere države, kot so Finska, Švedska, Nizozemska inŠvica, so vodo že fluorirale, a so potem sistematično fluoriza-cijo pitne vode opustile zaradi ozaveščenosti prebivalstva inuporabe drugih virov fluoridov.

Zdaj, ko meja pravzapravni več, ko ljudje lahko potu-jejo sem ter tja skorajda brezskrbi in nadležnih “cariniko-vih oči”, pa tudi dejstva, daso vidne posledice časa, koni bilo obveznih sistemat-skih pregledov, mladostni-ških tekmovanj za bolj innajbolj čiste zobe, je tudipovsem razumljivo, da lju-dje povsod iščejo cenejšeblago in tudi storitve. Pravzaradi težav v ustni votliniin potreb po “samozavest-nem nasmehu” je nastalatudi še ena oblika turizma –dentalni turizem. V Evropiso priljubljene dentalne turistične desti-nacije v smeri iz Avstrije, Nemčije, Itali-je, Velike Britanije proti Madžarski, Hrva-ški, Poljski in v novejšem času Bolgari-ji, Skandinavci se odpravijo na trajekte,ki jih povezujejo z Estonijo, in tako na-prej. Dentalni turizem doživlja pravi razc-vet. Razumljivo je, da ljudje povsod inmarsikje po svetu iščejo cenejše stori-

tve. Američani, na primer, množično obi-skujejo zobne centre v Mehiki, Argenti-ni, Braziliji, tudi na Kubi.

Najmlajša članica EUpriljubljena turističnodentalnadestinacija

Hrvaška, ki je lani postala najmlajšačlanica evropske družine, je eno bolj

priljubljenih (in bolje obi-skanih) dentalnoturističnihdestinacij. Najprej zato kerspada med ugodnejše na le-stvici tistih držav, v katerihljudje pač iščejo ugodnejšecene za storitev, ki jo potre-bujejo, nato pa tudi zato,ker sploh ni tako močno od-daljena od Slovenije, Avstri-je in Italije.

»Hrvaška ima idealnemožnosti za razvoj dental-nega turizma, ki postaja vsepopularnejša oblika turiz-ma. Osrednji razlog za če-dalje večjo popularnost teoblike turizma oziroma za

iskanje dentalnih storitev je zagotovovisoka raven kakovosti in precej nižjecene, kot drugod,« pravi Andrea Koso-vac, ki skrbi za paciente in organizacijokakovostnega in cenovno ugodnega bi-vanja v apartmajih in hotelih, s kateri-mi ordinacija sodeluje, za razgledovanjemesta in preostale turistične aktivnostiza paciente med bivanjem v Zagrebu naStomatološki kliniki v Zagrebu. Dodaja,da je ena od prednosti tudi ta, da ležiHrvaška ob mejah držav z dražjimi den-talnimi storitvami – Slovenijo, Italijo inAvstrijo, po njenih besedah pa ni zane-marljivo niti dejstvo, da je na Hrvaškemnajveč stomatologov na število prebi-valcev.

Povrnjen bleščeč nasmehZagreb, ki je, le pol ure oddaljenem od

slovensko-hrvaške meje, ima več vrhun-skih, odlično opremljenih in modernihstomatoloških klinik, ki ponujajo profe-sionalne in specializirane stomatološkestoritve po ugodnih cenah. Podatki ka-žejo, da so cene stomatoloških storitevv zagrebških ordinacijah tudi do 70 od-stotkov nižje od tistih v Sloveniji in pre-ostalih razvitih državah EU. Eden od ra-zlogov so tudi težavne gospodarske raz-mere v državi, ki se koplje v dolgovih,število brezposelnih raste, cena dela pa

Dentalni turizem in samozavesten nasmeh

Težava je lahko le ena. Lahko pa se jih nabere kar nekaj. In to seveda za ustno votlino vsakogar ni prevečdobrodošlo. V takih trenutkih je »seznanjanje« z zobno protetiko ali različnimi zobnimi nadomestki – nujno.

OSREDNJA TEMA: Ustna votlina in diabetik – v tujini


® Marija Mica Kotnik

Najbolj iskani posegi dentalnih turistov so zobni vsadki, kronice, luskicein beljenje zob.

foto

: ARH

IVN

S

www.diabetes-zveza.si


je razmeroma nizka. »Zaradi tega naši go-sti, pacienti prihajajo iz Slovenije, Itali-je, Velike Britanije, Nemčije in skandi-navskih držav,« pravi sogovornica in do-daja, da so najpopularnejši in najpogo-stejši posegi zobni vsadki, kronice, lu-skice, beljenje zob, »lahko bi rekli, našisosedje Slovenci prihajajo v Zagreb polepši nasmeh …«

Več deset pacientov pride iz Slovenije vsak mesec

»Poleg strokovnosti in profesionalno-sti, ljubeznivosti in potrpežljivosti verja-memo v individualni pristop k vsakemupacientu. Po prvem pregledu in brezpla-čnem pogovoru s stomatologom pacien-tu ponudimo najboljšo rešitev za njego-vo težavo in tudi želene termine. Polegimplantologije, protetike in estetske den-talne medicine dajemo velik poudarek naparodontologijo. Naša zdravnica DarijaVlašić Kajić, specialistka parodontologi-je, ima odlične rezultate pri zdravljenju

parodontitisa in drugih bolezni obzob-nih tkiv. Ordinacija zagovarja reševanjeparodontoloških težav kot bazo za nada-ljevanje stomatološkega posega Upora-bljamo vrhunske materiale in najnovej-še aparate. Vse paciente, ki jim na našikliniki opravimo obsežnejše implantolo-ške posege, nagradimo tudi z brezpla-čnim vikendom v Vila Florida v Opatiji.Za naše paciente iz Slovenije skrbi dr. Bor-

ko Cvitan, ki tekoče govori slovensko inzato jih k nam pride vsak mesec več de-set. Zanje skrbimo tudi po posegih, ko knam prihajajo na brezplačne kontrolnepreglede, in za vse storitve dajemo tudigarancijo,« predstavlja delovanje zagreb-ške ordinacije New Smile ki ji prav zara-di številnih pacientov/turistov iz sosed-nje Slovenije nemalokrat pravijo tudi –Mala Slovenija.

Tak primer je parodontoza, ki je včasih za koga tudi para-dontoza. Celo na spletni strani zobozdravstvene ambulantenajdemo besedo paradontoza. In v čem je razlika? Pri para-dontozi bi sklepali, da je izpeljanka s predpono para-. Tapredpona pomeni nepravi, podoben, približen. Beseda paro-dontoza pa je v resnici nastala iz besede parodont, s kateropoimenujemo tkivo okrog zoba. In ko ji dodamo še pripono–oza, dobimo parodontozo (rečemo ji tudi parodontalna bo-lezen), bolezen parodonta (obzobnega mesa, kosti in vlaken,ki vežejo zob in kost). Veda stomatologije, ki se ukvarja s prou-čevanjem in zdravljenjem podporne strukture zoba, je paro-dontologija, zobozdravnik specialist, ki zdravi parodontolo-zo, pa je parodontolog. Seveda je bolje, da parodontozo alinjenega predhodnika, gingivitis (vnetje obzobnega mesa) po-skušamo preprečiti tudi sami, z redno ustno higieno, pri ka-teri odstranimo plak, brezbarvno kopico bakterij, ki se zadr-žuje na zobeh, kronah, mostičkih in drugih tkivih v ustni vot-lini, in rednimi obiski pri zobozdravniku, da nam bo odstra-nil zobni kamen.

In če naše zdravljenje parodontoze ne bo uspešno? To ni-kakor ne pomeni, da bomo brezzobi. Odločili se bomo zatakšne ali drugačne nadomestne zobe (prvotno so bili toimplantološki nadomestki), čedalje bolj uporabni so im-plantati, pri katerih se komu včasih prav tako zalomi in jimreče implanti. Tukaj smo imeli več sreče pri slovenjenju insmo našli lepo domačo besedo vsadek (tudi zobni vsadeknamesto dentalni implantat), posegu pa namesto implan-toprotetično nadomeščanje zob rečemo vsaditev. Pri be-sedni družini pa smo še nekoliko bosi. Uporabljamo še tuj-ke ali prevzete besede: implantološki poseg, ki ga opraviimplantolog, ko se odločimo za implantoprotetični poseg,torej za vsaditev.

Pri iskanju manjkajočih domačih izrazov bomo morali karpohiteti, saj z novimi načini zdravljenja parodontoze in zob-nimi vsadki in prihajajo tudi nove težave, za katere imamosamo tuje ali prevzete besede. Na primer endodontija (zdra-vljenje zobnih koreninskih kanalov) in periimplantitis (vne-tje dlesni okoli implantata).

Paradontoza ali parodontoza?

foto

: IG

OR

ZAPL

ATIL

/DEL

O

Tujke, ki so v medicini zelo pogoste, laikom lahko povzročajo težave. Nekatere potempostanejo prevzete besede, torej dobijo le slovensko končnico in iz njih nastanejo šekakšne izpeljanke, nekatere ostanejo v prvotni obliki, za tretje pa najdemo domačeizraze, s katerimi je vsekakor najlaže shajati. In zakaj potem takoj ne najdemo domačihbesed? Vzrokov je več, najmanj pa dva. Prvi je, da je danes napredek hitrejši kot nekočin je težko sproti iskati nove besede, drugi pa, da tako jezikoslovci kot stroka ne čutijodovolj močno potrebe, da bi morali imeti domače besede, saj strokovnjaki v medsebojnikomunikaciji večinoma uporabljajo tuje izraze. Tudi v priročnikih najnovejših besed nenajdemo, potem pa se znajde vsak po svoje in tako nastajajo rahlo spremenjenistrokovni izrazi, ki so seveda lahko napačni.

® Milojka Mansoor,jezikoslovka

Paciente, ki pridejo na našo kliniko na obsežnejše implantološke posege, nagradijo tudi zbrezplačnim vikendom v Vili Florida v Opatiji.

Letna naročnina znaša 8 evrov (izide 5 številk), posamezna številka stane 1,60 evra.

Naročilnico pošljite na naš naslov: Zveza društev diabetikov Slovenije,Kamniška ulica 25, 1000 Ljubljana; lahko pa se naročite tudi po telefonu:01 430 54 44; ali po e-pošti: e-pošta: [email protected].

Naša sogovornica je vodila delovno skupino, ki je v začet-ku leta 2012 na pobudo takratnega ministra za zdravje Dor-jana Marušiča in po zgledu referenčnih ambulant v družin-ski medicini oblikovala predlog referenčnih ambulant v zo-bozdravstvu. Dokument je nato sprejel tudi razširjeni stroko-vni kolegij (RSK) za stomatologijo. »In potem se ni zgodilonič več. Taka sprememba seveda zahteva določen finančni vlo-žek, za kar pa ni bilo posluha. Predlagali smo postopno uva-janje od pet do deset ambulant na letno, sprva le obravnavobolj ogroženih pacientov, pa se tudi to ni izšlo.«

Sodelovanje ustnega higienika

Referenčne preventivne ambulante v zobozdravstvu naj bisestavljali zobozdravnik, srednja medicinska sestra, zobnitehnik ter glede na potrebe in v ustreznem deležu ustni hi-gienik (ki ga zdaj večina zobozdravstvenih ambulant prinas nima). K ustnemu higieniku, ki pri nas ne sme delati sa-mostojno, bi paciente napotoval zobozdravnik. V referenčnihpreventivnih ambulantah naj bi izvajali preventivno dejav-nost na področju kariesa in bolezni obzobnih tkiv, posebejobravnavali in izobraževali bolj ogrožene kronične bolniketer vzpostavljali registre le-teh (med njimi sladkornih bol-nikov).

Resnično jih potrebujemoKot se je izkazalo v vzdolžni raziskavi, izvedeni leta 2008,

v okviru katere je prof. dr. Uroš Skalerič s sodelavci prouče-val potrebo po parodontalnem zdravljenju pri prebivalcihLjubljane, populacija v starosti od 35 do 85 let v celoti potre-buje najmanj eno izmed oblik zdravljenja obzobnih tkiv. »Po-leg staranja opazovanega prebivalstva je eden izmed vzrokovza porast deleža pacientov z napredovano parodontalno bo-leznijo in visok delež prizadetih zob zagotovo tudi dejstvo,

Prvi v njih prav sladkorni bolniki

»Preventivni programi za otroke in mladino imajo v Sloveniji dolgo tradicijoin dobre rezultate. Za preprečevanje kariesa in bolezni obzobnih tkiv priodraslih pa nimamo na voljo ničesar. Nekoč smo lahko izvajaliodstranjevanje mehkih in trdih oblog (med ljudmi poznano kot »čiščenjezobnega kamna«), a so tudi to izključili iz sistema obveznega oz. prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja. Ob tem je jasno dokazano,da je za boljše stanje zob in obzobnih tkiv mogoče poskrbeti z dokajpreprostimi ukrepi,« na smiselnost uvedbe referenčnih ambulant v zobozdravstvu opozarja predsednica RSK za stomatologijo prof. dr. Martina Drevenšek, dr. dent. med.

OSREDNJA TEMA: Ustna votlina in sladkorni bolnik - referenčne ambulante v zobozdravstvu

® Tina Kralj

NAROČILNICA (za glasilo Sladkorna bolezen)

Ime in priimek .......................................................................................................................................

Naslov ....................................................................................................................................................

Poštna štev. in kraj ...............................................................................................................................

Želim postati član društva diabetikov [ DA ] [ NE ]

Kraj in datum ................................................................................... Podpis ......................................

»cilj uvedbereferenčnihambulant v

zobozdravstvu jeizboljšanje oralnegazdravja prebivalcev

Slovenije in koneckoncev pocenitev

javnegazobozdravstvenega

varstva pri nas. Načrt smo predstavili tudi naslednikom DorjanaMarušiča, pa zanj ni bilo pravega posluha. Kljub temu bomo pri

njem vztrajali,« poudarja prof. dr. Martina Drevenšek, dr. dent.med., spec. ortodontinja, strokovna direktorica Stomatološke klinike

UKc Ljubljana in predsednica RSK za stomatologijo.

da higienska faza zdravljenja, ki vključuje tudi luščenje inglajenje korenin, ni vključena v obvezno oziroma prosto-voljno zdravstveno zavarovanje,« ob tem opozarja prof. dr.Martina Drevenšek. »Glavni vzročniki za nastanek kariesaso prisotnost zobnih oblog, sladkor in dovzetnost zobnihtkiv. Prav tako vemo, da so zobne obloge poglavitni vzroknastanka bolezni obzobnih tkiv. Pomembni dejavniki tve-ganja so še kajenje, nepravilno prehranjevanje, čezmernouživanje alkohola in stres. Študije kažejo tudi povezavomed ustnim in sistemskim zdravjem. Bolniki s sladkornoboleznijo imajo tako večje tveganje za nastanek bolezniobzobnih tkiv, parodontalna bolezen pri njih poteka hitre-je in agresivneje.«

Za koga? Preventivne referenčne ambulante v zobozdravstvu naj bi

bile sprva namenjene bolj ogroženim skupinam, to so ose-be s sladkorno boleznijo, bolniki s KOPB, bolniki po obse-vanju glave in vratu ter starostniki. Poglavitni preventivniukrepi, ki bi jih tako lahko izvajali najprej zanje in potemza preostalo populacijo in ki dokazano vodijo do zmanjša-nja kariesa in bolezni obzobnih tkiv, pa so, še razlaga so-govornica: »Izboljšanje ustne higiene, uporaba fluoridov, luš-čenje in glajenje korenin, kontrola sistemskih bolezni, mednjimi sladkorne, pa tudi promocija zdravega načina življe-nja z izogibanjem dejavnikom tveganja, kot so kajenje, ne-pravilna prehrana in drugi.«

Takratni minister za zdravje in njegovo najvišje stroko-vno posvetovalno telo, zdravstveni svet, sta ustanavljanjereferenčnih zobozdravstvenih ambulant podprla jeseni leta2011. Prva referenčna ambulanta za zobozdravstvo naj bizdaj glede na prvotne načrte delovala že kakšno leto in pol.A za zdaj predlog počiva v enem od predalov ministrstvaza zdravje.

Študije potrjujejo povezavo med ustnim insistemskim zdravjem. Bolniki s sladkornoboleznijo imajo tako večje tveganje zanastanek bolezni obzobnih tkiv, parodontalnabolezen pri njih poteka hitreje in agresivneje.

Čeprav se o ustni higieni učimo že odzgodnjega otroštva, ji pogosto name-njamo premalo pozornosti. Če sklepa-mo po raziskavah, ki kažejo, da imaokoli 90 odstotkov ljudi eno od oblik pa-rodontalne bolezni, in dejstvu, da jeosrednji vzrok le-te nepravilna ustnahigiena, lahko utemeljeno domneva-mo, da so le redki vešči pravilne in red-ne ustne higiene. Absolventka ustnehigiene Kaja Povirk svetuje hiter preiz-kus: »Poskusite si umiti zobe, ne da biuporabili tudi zobno kremo. Šele ta-krat boste verjetno ugotovili, kako sla-bo ste jih očistili. Ko uporabimo zobnokremo, imamo kmalu občutek svežinev ustih, lepo nam zadiši in človek v na-glici morda prehitro dobi občutek, daso zobje dobro umiti. A pravilna ustnanega je resnično izjemno pomembna,saj prav z rednim čiščenjem zob, red-nimi pregledi in zdravljenjem zob ternego ustne votline in dlesni poskrbi-mo na zdravje zob, ustne votline in ce-lotnega organizma.«. Pravilna in rednaustna higiena namreč preprečuje na-stanek kariesa, zobnega kamna, slabe-ga zadaha in izgubo zob, hkrati pa po-zitivno vpliva tudi na številne sistemskebolezni.

Obisk ustnega higienikaUstni higienik vas ob prvem obisku

povpraša o vašem zdravju in oblikujeanamnezo. Po temeljitem pogovoru, skaterim poskuša dobiti celostno sliko ozdravstvenem stanju, izmeri plak in-deks, s katerim ugotovi, kako učinko-vita je ustna higiena, pregleda obzob-na tkiva, ustno sluznico in s parodon-talno sondo izmeri zobne žepke, posto-pek celostne obravnave bolnika pojas-njuje Povirkova in dodaja: »Terapija sezačne s čiščenjem trdih in mehkih zob-nih oblog. Kljub rednemu čiščenju zob

v ustih še vedno ostajajo skrita mesta,ki jih ščetine zobne ščetke ne doseže-jo in tam se nabirajo ostanki hrane inposledično tudi bakterije. Zlagoma serazvije zobni kamen, trd material, kiga ni več mogoče odstraniti z zobnoščetko, v njem pa so prisotne bakteri-je, ki povzročajo vnetje. Zobni kamense nabira nad dlesnijo in pod njo in lah-ko povzroča težave z zobmi, saj vsebu-je patogene bakterije. Te povzročajo na-stanek in razvoj zobnih obolenj.« Od-stranitev zobnega kamna in zobnihoblog je tako temelj za preventivo in hi-gieno: »Z zob odstranimo trde bakterij-ske obloge, ki jih z zobno ščetko domane moremo sami odstraniti. Ker kopi-čenje bakterijskih oblog na zobeh pov-zroča gingivitis (vnetje dlesni) in paro-dontalno bolezen, je čiščenje zobnegakamna nujen preventivni in hkrati ku-rativni postopek, opozarja ustna higie-ničarka Kaja Povirk. »Zobni kamen oči-

stimo s pomočjo ultrazvoka na vsehzobnih in dostopnih koreninskih povr-šinah ter v medzobnih prostorih. Prirednem izvajanju je postopek povsemneboleč, na željo pacienta pa lahkoopravimo tudi lokalno anestezijo.« Te-rapija se nadaljuje s peskanjem, s kate-rim odstranijo površinsko zabarvanjezob, ki ga povzročajo kava, cigarete,pravi čaj in podobno, s čimer osvežijonaravno belino zob. Sledi še poliranjezob, s katerim še dodatno zgladijo zob-ne površine in zmanjšajo možnost po-novnega kopičenja oblog. Zobe lahkoustni higienik tudi preventivno flouri-ra in s tem prepreči nastanek kariesa.Na koncu celostne obravnave bo bolni-ka naučil še pravilne tehnike čiščenjazob, ki je nujna za zdravje ustne votli-ne. Svetoval bo tudi pri izbiri ustreznihpripomočkov in preparatov za čiščenjeter bolnika seznanil s pravilno upora-bo le-teh. Izjemno pomembni so do-

Bel nasmeh – znanilec zdravja

Bel nasmeh, čisti zobje in zdrave dlesni so izraz zdravja in okras našega obraza. »Na pogovoru za službo bokandidat z urejenim nasmehom zagotovo pridobil več naklonjenosti potencialnega delodajalca, kot bi ga s slabimzadahom in zanemarjenimi zobmi, saj izžareva samozavest in predvsem skrb in odgovornost za svoje zdravje.Dobra ustna higiena, redno umivanje zob, čiščenje z zobno nitko in redni obiski pri zobozdravniku namrečpreprečujejo nastanek kariesa, zobnega kamna, slabega zadaha in izgubo zob zaradi parodontoze in takoohranjajo naše zdravje,« pojasnjuje Kaja Povirk, absolventka Višje strokovne šole za ustne higienike v Ljubljani.

OSREDNJA TEMA: Ustna votlina in sladkorni bolnik – ustni higienik


® Slavka Brajović Hajdenkumer

Kaja Povirk, absolventka Višje strokovne šole za ustne higienike v Ljubljani.

foto

: OSE

BNI

ARH

IVK.

P.

bra motivacija bolnika, njegovo nadalj-nje spremljanje in vzdrževanje doseže-nih rezultatov. Redni obiski namreč mo-čno vplivajo na dolgo življenjsko dobozob, posebej pomembni so pri skrbi zaprotetične nadomestke ter implantate,kjer je higiena lahko otežena.

Da bodo dolgo zdraviČe ustni higienik pri bolniku zazna

prisotnost parodontalne bolezni, ga na-poti na stomatološko zdravljenje. Predvsakim zobozdravstvenim zdravljenjemnaj bi bolnik tudi sicer najprej obiskalustnega higienika, saj je prav higienskaterapija tudi prvi korak pri zdravljenjugingivitisa in parodontalne bolezni.Redni obiski močno vplivajo na dolgoživljenjsko dobo zob, posebno po-membni so pri skrbi za protetične na-domestke in implantate, kjer je higienalahko otežena. Kljub vse večji ozaveš-čenosti o pomenu ustne higiene pa sezdi, da je zaradi zaostrenega socialno-ekonomskega položaja zobozdravstve-no stanje, predvsem pri starejši popu-laciji, vse slabše, ocenjuje Povirkova.

Slab zadah je motečTemeljno pravilo za svež dah je seve-

da temeljito čiščenje zob. »Priporočamotudi, da si dvakrat na dan zobe očistitez zobno nitko in s tem odstranite še ti-ste delčke hrane, ki so sicer težko do-segljivi,« pravi Kaja Povirk. Kajenje, pre-hrana in splošno zdravje prav tako po-membno vplivajo na zadah, kar je še do-daten razlog, da opustimo kajenje inse začnemo zdravo prehranjevati. Slabzadah lahko sicer povzročajo tudi ne-katere infekcije ali druga oralna obole-nja, zato se o tem pogovorite s svojimzobozdravnikom.

Ustna higiena naj bo pravilna

Umivanje zob naj bo redno in teme-ljito. Bolj kot trajanje je pomembno za-vestno umivanje vsakega zoba. »Umi-vanje zob naj se začne tako, da zobnoščetko nastavimo na mejo med zobomin dlesnijo. Krtačenje naj bo nežno,uporabljajte mehko krtačko, ki jo drži-te kot svinčnik, in se posebej posvetitetežko dostopnim predelom v ustni vot-lini,« razlaga Kaja Povirk in dodaja, daza dobro ustno higieno poleg ščetkepotrebujemo tudi medzobno ščetko inzobno nitko, ki ju tako kot osnovnoščetko uporabljamo vsak dan. Za paro-dontalne žepe potrebujemo strokovnopomoč, saj si jih ne moremo očistitisam. Povirkova svetuje, da naj bi ustne-ga higienika obiskali vsaj dvakrat naleto, diabetikom pa priporoča še pogo-stejše obiske, saj dobra ustna higiena po-maga pri vzdrževanju stabilnega krvne-ga sladkorja.

S čiščenjem zobnega kamna:

• preprečimo bolezni dlesni in zob,

• ohranimo zdravo stanje ustne votline,

• negujemo zdrav in lep nasmeh,

• odpravimo slab zadah in

• ohranimo lastne zobe.


Da bi vaše potovanje potekalo brez zapletovin da bi s počitnic prišli spočiti, polni novihmoči in zdravi, vam ponujamo nekaj nasvetov:

1. Preverite, ali vaše zdravstveno zavarovanjezagotavlja kritje stroškov zdravstvene oskr-be ob potovanju v tujino, in si priskrbite do-datno zdravstveno zavarovanje za čas po-tovanja.

2. Preverite, ali so za državo, v katero potu-jete, potrebna dodatna cepljenja (informa-cije so dostopne na Nacionalnem inštitutu zajavno zdravje) – cepljenje uredite dovolj zgo-daj pred odhodom, da bo cepivo med poto-vanjem že učinkovalo oz. da ste v primerumorebitnih stranskih učinkov pod nadzo-rom svojega zdravnika.

3. Pozanimajte se, ali so vam v državi, v katero potujete,dosegljivi pripomočki in zdravila, ki jih uporabljate (zaprimer, če bi ostali brez njih) – ali je na voljo enaka vrstainzulina, kateri ga morda lahko nadomesti in kakšna je nje-gova koncentracija (v Sloveniji uporabljamo inzulin, kiima 100 enot na mililiter).

4. Pri potovanju z letalom shranite inzulin v ročni prtljagiin ne v prostoru za prtljago, kjer lahko pride do izredno niz-kih temperatur (kar zmanjša ali uniči delovanje inzulina).

5. Na splošno pazite na temperaturo okolja – zdravil nepuščajte na mestu, kjer obstaja možnost, da postane pre-vroče (npr. v avtomobilu, ob oknu …), isto velja, kadar po-tujete v mrzle kraje, kjer obstaja nevarnost prenizkih tem-peratur (takrat inzulin, inzulinsko črpalko in merilnik glu-koze hranite na primerni temperaturi, npr. blizu telesa).

6. S seboj vzemite dvojno količino pripomočkov in zdravil(ali količino, ki zadostuje za dodatni teden), ter jih shra-nite na vsaj dveh ločenih mestih – lahko se vam zgodi,da vam del prtljage ukradejo, jo izgubite ali se potovanjenepričakovano podaljša.

7. Vse pripomočke in zdravila shranite v originalni emba-laži z navodili za uporabo.

8. Priskrbite si potrdilo, da imate sladkorno bolezen in dauporabljate injekcijski pribor – to vam lahko prihrani za-plete pri carinskih postopkih pri prehodih meje.

9. Med potovanjem si pogosteje merite koncentracijo glu-koze v krvi (in po možnosti nadzorujte energijski vnos) –obeta se vam drugačna hrana in drugačna telesna dejav-nost, kot ste je navajeni.

10. Upoštevajte, da lahko zaradi sprememb vprehrani, spremenjeni telesni dejavnosti,manj ali bolj stresnem doživljanju in spre-membi časovnega pasu pride tudi do spre-menjenih potreb po inzulinu. Zaradi tegasi vsaj na začetku potovanja pogostejemerite glukozo v krvi.

11. Če potujete prek časovnih pasov, je potre-bno prilagajanje odmerkov inzulina – natan-čno shemo aplikacije inzulina določite v so-delovanju z vašim diabetologom ali eduka-torjem že pred potovanjem.

12. Med postanki se razgibajte – vsaj vsakidve uri potelovadite z nogami ali se spreho-dite (zelo pomembno na letalu, ravno takopriporočljivo pri dolgih vožnjah).

13. Na letalu si izberite sedež ob prehodu – imeli bostemalo več prostora, laže boste dosegli prostor s prtljago.

14. Obnovite svoje znanje o predvidevanju in preprečeva-nju hipoglikemij ter o ukrepanju ob pojavu. Glede nanačin zdravljenja bolezni, vaše zaznavanje hipoglikemijin pričakovane okoliščine potovanja razmislite oz. se z dia-betologom posvetujte o tem, da o ukrepanju ob hipogli-kemiji, še posebej hudi, seznanite osebe, ki potujejo z vami.

15. Obujte mehke, že uhojene čevlje – novi čevlji vas lahkoožulijo in pokvarijo dopust, upoštevajte priporočila o skrbiza noge.

16. S seboj vzemite hrano za en dan – ves čas jo imejte bli-zu sebe, na poti morda za vas primerna hrana ne bo do-stopna.

17. Izogibajte se direktnemu soncu in pijte dovolj tekoči-ne – ne pijte vode iz pipe, če to ni posebej opredeljeno kotprimerno, ne uporabljajte ledu, pazite, kako vam drugi pri-pravljajo pijačo, redno si umivajte roke, uživajte le svežepripravljeno hrano, bodite previdni pri surovi hrani, sola-tah, sadju (razen, če ga lahko olupite), sladoledih, mlečnihkremah ...

18. Če uporabljate inzulinsko črpalko oz. senzor za stalnomerjenje glukoze, se pred potovanjem pozanimajte priproizvajalcu, ali jih lahko varno uporabljate tudi med ne-katerimi zdravstvenimi preiskavami ter kako je z njiho-vo uporabo med varnostnimi preiskavami na letališčih(odstraniti jo je treba pred rentgenskim, CT ali PET slika-njem ter magnetno resonanco. Detektorji kovine na letali-ščih so načeloma varni, telesni skenerji pa ne, ravno takoni primerno, da osebje na letališču zahteva odklop črpalkezaradi pregleda, kar lahko diabetolog zapiše v potrdilo).

Potovanje za ljudi s sladkorno boleznijo

Sladkorna bolezen ni ovira za popotovanja in počitnice. Potrebujete pa skrbno pripravo in dobro organizacijopotovanja. Pot začnite načrtovati dovolj zgodaj, da boste imeli dovolj časa predvideti in urediti vse stvari ter se po potrebi pogovoriti s svojim zdravnikom.

AKTUALNO: Sladkorni bolnik na potovanju

® Mateja Bahun, prof. zdr. vzg., strokovni pregled: dr. Jelka Zaletel, dr. med.

Splošno uporabne stvari:o Kartica zdravstvenega zavarovanja: slovenska kartica

zdravstvenega zavarovanja, evropska kartica zdravstvene-ga zavarovanja, kartica dodatnega zavarovanja za čas po-tovanja

o Fotokopije vseh pomembnih dokumentov in kontakti zaprimer, če morate dokumente preklicati

o Potrdilo o tem, da imate sladkorno bolezen, oz. izkaznicoo Telefonske številke diabetološke ambulante, pomembnih

drugih oseb, druge kontaktne telefonske številkeo Seznam zdravil, ki jih redno uživate, dopišite tudi gene-

rična imena zdravil (pri pripravi seznama vam lahko po-magajo v diabetološki ambulanti ali v lekarni)

o Seznam zdravstvenih ustanov v kraju, kamor potujeteo Slovar – olajšal vam bo komunikacijo, če boste potrebo-

vali zdravstveno pomočo Zdravila proti vročini in termometero Zdravila proti bolečinio Zdravila proti driskio Zdravila proti bruhanjuo Zdravila proti alergijio Obliži, gaza …o Pinceta, škarjiceo Zaščita proti žuželkamo Krema za sončenje, sončna očala oz. zimska oprema, če

potujete v hladne krajeo Dezinfekcijski robčki ali razkužilo za rokeo Dobra volja

Če zdravite sladkorno bolezen s tabletami:o Zdravila za zdravljenje sladkorne boleznio Zdravila za druge kronične bolezni – visok krvni tlak …o Merilnik glukoze v krvi – ali potrebujete rezervne baterije?

o Testni lističio Prožilna napravao Lancete o Dodatni obrok hrane (ali dva)

o Ustekleničena voda (potovanje z letalom – vodo kupitepo opravljeni varnostni kontroli ali na letalu)

o Dnevnik samokontroleo Pisalo

Če se zdravite z inzulinom, še:o Inzulin – pazite na zadosti veliko zalogo (več kot v res-

nici potrebujete za čas potovanja)

o Inzulinski injektor o Igle za aplikacijo inzulina o Hrana za prekinitev hipoglikemije (sladkor, sladke pi-

jače, glukozni gel, glukozne tablete …)

o Glukagon (če vam ga je glede na vašo bolezen in tip po-tovanja priporočil vaš diabetolog)

o Hladilna torbica – skrbi za primerno temperaturo inzu-lina v krajih z visokimi temperaturami in za zaščito predvodo, peskom na plažah

o Dve uri – kadar pri potovanju prečkate časovni pas, enouro prilagodite lokalnemu času, eno pa pustite na “doma-čem času”, da boste vedeli, koliko časa je preteklo od zad-nje aplikacije inzulina

Če uporabljate inzulinsko črpalko, pa še:o Prožilna napravao Set za inzulinsko črpalkoo Brizgalkao Kapsule inzulinao Inzulin v injektorju – če imate težave s črpalko, rezer-

vne baterije

TEKOČI SLADKORMED COOLER BAGG

HLADILNA TORBICA

IDEALNO ZA VAŠ INZULIN MED POTOVANJEM

Uporablja se spet in spet

MED TRUST d.o.o.

Vaša AVSTRIJSKA znamkapri sladkorni bolezni

Vaša AVSTRIJSKA znamkapri sladkorni bolezni

Ali ste si pripravili vse, kar boste potrebovali?

Samokontrola je ključna za učinko-vito vodenje sladkorne bolezni tipa 1in 2 z inzulinom, pomembne predno-sti pa prinaša tudi ljudem s sladkornoboleznijo tipa 2, ki se zdravijo s table-tami in dieto. Meritve sladkorja v krvidajejo človeku neprecenljive podatke ovplivih hrane, zdravil, telesne aktivno-sti, stresa, bolezni in drugih dejavnikov,ki vplivajo na nihanje glikemije. Rezul-tati meritev so obenem osnova za ustre-zno ukrepanje, da bi raven sladkorjačim bolj približali normalni. Zato je zelopomembno, da so rezultati meritev to-čni in natančni.

Dejavnikov, ki vplivajo na točnost re-zultatov meritev, je veliko in bi jih lah-ko razdelili na človeške, na katere lah-ko vpliva uporabnik, in tehnične, za ka-tere je odgovoren izdelovalec merilnikain testnih lističev. Kaj lahko stori uporab-nik merilnika, da zagotovi čim bolj to-čen rezultat meritve?

Umivanje rokNajpogostejši vzrok netočnih meritev

je nečistoča mesta odvzema krvi za me-ritev, torej prstov rok. Ostanki hrane, pi-jače, potu in drugih nečistoč lahko po-membno vplivajo na rezultat meritve,zato moramo pred vsako meritvijo roketemeljito umiti z milom in toplo vodo.Če vode nimamo pri roki, očistimo rokein mesto vboda z alkoholnim robčkom.

Postopek izvedbe meritveNačin izvedbe meritve je odvisen od

vrste merilnika. Preden začnemo upora-bljati nov merilnik, se moramo naučitipravilno rokovati z njim ter po določe-nem času preveriti, ali še vedno ravna-mo pravilno. Pri tem lahko poiščemopomoč pri edukatorju ali farmacevtu,lahko pa se obrnemo tudi na zastopni-ka izdelovalca merilnika v Sloveniji. Ve-čina jih ima organizirano službo za po-moč uporabnikom.

Kodiranje merilnikaKodiranje je postopek umerjanja elek-

tronike merilnika z reaktivnostjo tes-tnih lističev. Če merilnik pozabimo ko-dirati ali ga kodiramo nepravilno, lahkoto povzroči veliko odstopanje rezultatovmeritev. Kodiranje izvedemo, predenzačnemo uporabljati testne lističe iz no-vega pakiranja. Po navadi uporabimopriložen kodni listič. Nekateri izdelo-valci že izdelujejo merilnike brez kodi-ranja, kar pomeni, da ga uporabniku nitreba kodirati, ker se kodiranje izvede sa-modejno. Pazimo torej, da svoj merilnikkodiramo pravilno ali izberimo takšne-ga, ki to izvede samodejno.

Ravnanje z merilnikom in testnimi lističi

Vsaka naprava za pravilno delovanjepotrebuje vzdrževanje, zato redno pre-verjajmo čistočo odprtine, v katero vsta-vljamo testni listič, merilnik pa lahko popotrebi obrišemo tudi z vlažno krpo.Merilnik ni zelo občutljiv na visoko alinizko temperaturo in ga, če ga pregre-jemo ali podhladimo, pustimo 20 minutpred meritvijo na sobni temperaturi. Te-stni lističi so najobčutljivejši del siste-ma, zato je zelo pomembno, da jih hra-nimo v dovoljenem temperaturnem ob-močju. Če testne lističe pregrejemo alipodhladimo, se lahko poškoduje rea-gent in posledično pride do odstopanjarezultatov meritev. Ne pozabimo, da sepoleti temperature, na soncu ali v zapr-tem avtomobilu, dvignejo precej naddovoljeno mejo, ki je pri večini testnihlističev okoli 30 °C. Ne glede na to, obkaterem času in v kakšnih okoliščinahje meritev izvedena, mora merilniksporočiti čim točnejši in natančnejši po-datek o trenutni količini sladkorja vkrvi. Izberimo torej zanesljiv meril-nik, katerega uporaba je preprosta, terz njim in s testnimi lističi ravnajmoskrbno in skladno z navodili.

Vplivi na točnost merilnikov sladkorja v krvi

Tveganje za nastanek akutnih in kroničnih zapletov sladkorne bolezni lahko zmanjšamo le s čim boljšo urejenostjoravni sladkorja v krvi, ki je zato pomemben cilj zdravljenja sladkorne bolezni. Sliši se preprosto, vendar je ta ciljvčasih zelo težko dosegati, saj zahteva dobro poznavanje sebe in sladkorne bolezni, skrbno zdravljenje, pozornostin prilagajanje, kar z eno besedo imenujemo samovodenje. Osnova samovodenja sladkorne bolezni jesamokontrola, torej merjenje ravni sladkorja v krvi s pomočjo merilnika sladkorja.

ZA NAŠE ZDRAVJE: Samokontrola sladkorne bolezni

® Danica Ostanek, prof. zdr. vzg.

C

M

Y

CM

MY

CY

CMY

K

C

M

Y

CM

MY

CY

CMY

K

Pulzirajoče ali spreminjajoče se magnetno polje (magnetno polje, ki spreminjamagnetno silo s časom) se razlikuje od statičnega magnetnega polja (statično ma-gnetno polje oddajajo mirujoči magneti) v tem, da pulzirajoče magnetno polje in-ducira napetost, ki se prenese na membrane celic. Ponovna vzpostavitev napeto-sti na membranah naših celic blagodejno vpliva na delo črpalk v celičnih mem-branah, ki uravnavajo transport snovi v celico in iz nje. Celica, ki ima zopet vzpo-

stavljeno ravnovesje na-boja celične membra-

ne, se laže odzivana spremembe

v njenem oko-lju. Pri slad-korni boleznito pomeni, dapulzirajoče

magnetno poljestimulira pravilno de-

lovanje celic, ki so prizade-te zaradi motenj v presnovi gluko-

ze. V kapilarnih celicah se znova vzpostavinormalen osmotski tlak, kar poveča prekr-vljenost, s tem pa tudi oskrbo vseh celic s ki-

sikom, hrano in drenažo škodljivih snovi iz ce-lic, kar vpliva na hitrejše celjenje ran in obnovoživcev. Dokazno je tudi, da pulzirajoče magnet-

no polje spodbuja izločanje inzulina iz beta ce-lic v Langerhansovih otočkih v trebušni slinav-ki, kar pripomore k omilitvi sladkorne bole-zni tipa 2.

Viri: Thuile C., Kako se zdravimo z magnetnimi polji;(prevod Andreja Bricelj). Ljubljana:, 2010, 216 str.

Zdravljenje sladkorne bolezni s pulzirajočim magnetnim poljem

Poznamo dve vrsti sladkorne bolezni oziroma diabetesa. Tip 1, ki nastane v mladosti, in tip 2, ki je pogostejši in značilen za starostnike. Pri tipu 1organizem ne proizvaja hormona inzulin, kar je posledica avtoimunskegaprocesa, ki uničuje celice b pankreasnih otočkov, ki so odgovorne zaproizvodnjo inzulina, to pa povzroči, da se raven glukoze v krvi in sečuzviša. Klasični znaki sladkorne bolezni tipa 1 so povečani lakota in žeja,pogosto uriniranje ter izguba telesne teže. Sladkorna bolezen tipa 2 panastane zaradi relativnega pomanjkanja inzulina, ki je posledicapremajhnega izločanja inzulina glede na raven glikemije in zaradineodzivnosti perifernih receptorjev na inzulin. Bolniki navadno nepotrebujejo zdravljenja z inzulinom, temveč le nadzorovanje telesne mase,dieto in peroralna antidiabetična zdravila.

® Simona Gosar, mag. farm.

Oglasno sporočilo


Dolgo je veljalo, da je najbolj priporoč-ljiva nega za diabetike, da se koža več-krat na dan namasti. Raziskave na zdrav-stveni kliniki St. Bonifatius – Hospitalsv Lingen/Emsu pod vodstvom profesor-ja Reinhardt Zicka pa so pokazale, da jeza suho kožo pri diabetikih kriva pred-vsem hitrejša izguba vlage. Suha koža jeobčutljiva in potrebuje predvsem eno:nego, nego in še enkrat nego. Z meša-njem maščobe in vode še ne naredimokreme s funkcijo, ki bi suhi koži vrača-la naravno ravnovesje. Suha koža po-

trebuje veliko vlage, imeti pa mora tudisposobnost, da to vlago veže. V tem po-gledu sta se v izdelkih za nego kože žedavno izkazali naravni substanci glice-rin in sečnina. Glicerin, ki je sestavnidel maščob, je nepogrešljiv za stabil-nost sten kožnih celic in skrbi za elasti-čnost kože. Tudi telesu lastni vlažilnifaktor sečnina ima veliko pozitivnih last-nosti, ki pomagajo suhi koži. Sečninamehča trdo, poroženelo kožo, privede doluščenja kože oziroma njenih odmrlih ce-lic in blaži srbenje. Tri učinkovine sod-

obne nege nog in stopal, ki jih povezu-je njihovo aktivno vlažilno in negoval-no učinkovanje, pa so hialuron, izvlečekmedu in izvleček mleka. Velikokrat se za-stavi vprašanje, ali je najbolje po nano-su kreme za noge pred spanjem čez po-vezniti debele bombažne nogavice. Toje ena najpogostejših zmot pri negi sto-pal posameznikov, ki imajo suho kožo.Miselnost, da bo krema najbolje učinko-vala, če jo bodo nanesli na stopala in natoobuli debele bombažne nogavice ter seodpravili v posteljo, je napačna. V temprimeru bodo namreč nogavice spreje-le kremo veliko hitreje kot koža. Kremipustite nekaj časa, da se vpije, in šelenato obujte nogavice. Redna nega stopalje osnova kakovostnejšega in boljšega ži-vljenja posameznika z diabetesom.Vira: 1. Gehwol – Diabetes report 2014;

2. Fusspflege Aktuell 02/2012.

Ko imajo stopala sladkor!

Naša stopala nas morajo nositi vse življenje, ko pride čas toplih, lepih sončnih dni in z njimi čas sandalov, pamorajo biti na pogled izjemna. Žal pa noge največkrat postanejo središče pozornosti šele takrat, ko postane kožastopal suha in razpokana, pri čemer nastanejo ranice, ki lahko vodijo celo do infekcij. Konec tega začaranegakroga sladkorne bolezni, od občutljive kože in počasnega celjenja ran, je žal še vedno prevečkrat amputacijaobolelega dela noge. Ne bodite žrtev nezadostne ali napačne nege!

ZA NAŠE ZDRAVJE: Nega stopal

® Marija Akerman

Nasveti za nego nog diabetika• Ob vsakodnevnem rutinskem pregledu stopal (pomagate si lahko z zrcalom) bo-

dite še posebej pozorni na morebitne poškodbe, tuja telesa, ožuljena mesta inrazpoke.

• Kopeli za noge naj ne trajajo dlje kot tri minute in naj ne bodo prevroče (tempera-tura vode naj bo največ 37 do 38 °c). Temperaturo vode vedno preverite s termo-metrom.

• Po opravljeni kopeli ali umivanju stopala z mehko brisačo obrišite do suhega, neprezrite prostorov med prsti.

• Pri domači negi nog ne uporabljajte ostrih instrumentov, saj lahko vodijo do na-stanka poškodb.

• Za krajšanje nohtov je bolje uporabiti pilo kot pa koničaste škarjice ali druge in-strumente, ki lahko vodijo do poškodb.

• Nohte na nogah vedno skrajšajte samo do dolžine, da je nohtni rob poravnan sprstno kapico. Ker so nohti diabetika bolj dovzetni za glivična obolenja, vam sve-tujemo redno preventivno uporabo izdelkov za nego nohtov in obnohtne kožice,da bodo le-ti prožni, lepi in sijoči.

• Na stopala vsak dan nanesite kremo. Za ohranjanje zaščitne funkcije vaše kožeuporabljajte izdelke za nego nog, ki vsebujejo naravne vlažilce. S tem bo vašakoža bolje zaščitena tudi pred glivičnimi obolenji. Če je vašakoža v slabšem stanju, nikakor ne zanemarite tudi večerne nege.Po umivanju na noge nanesite izdatno količino najprimernejšegaizdelka za izboljšanje stanja vaše kože.

• Izogibajte se pritiskom in nastanku otiščancev, zato naj bodovaši čevlji mehki, udobni in dovolj široki. Čevlje in nogavice ved-no preverite, da niso morda v njih kakšni tujki.

• Vsak dan menjajte nogavice, da preprečite infekcije.• Nikoli ne hodite bosi, tudi v lastnem stanovanju ne. Če opazite

ožuljena mesta, rane, vnetja ali glivična obolenja, obiščite svoje-ga zdravnika.

• Vsekakor pa vam svetujemo obisk pedikerja. V Sloveniji so pedi-kerke že zelo dobro izobražene. Marsikatera izmed njih je tudi iz-šolana za oskrbo diabetičnega stopala pod vodstvom doktoriceVilme Urbančič, ki velja za priznano strokovnjakinjo na svojempodročju tudi zunaj meja Slovenije. Svoje znanje pa na posebejorganiziranih izobraževanjih z veseljem tudi deli z drugimi.

Zahteve pri izdelkih za negodiabetičnega stopala• Pripravki morajo nadomestiti manjka-

jočo vlago in/ali maščobo.• Vsebovati morajo komponente, ki

imajo sposobnost vezanja vlage. • Biti morajo zaščita pred infekcijami. • Izbirati jih je treba individualno, gle-

de na stanje kože. • Hkrati pa morajo biti preprosti za

uporabo.

27 proizvodov namenjenih različnim potrebam nege nog diabetika!

Na voljo v lekarnah, specializiranih trgovinah in pri vašem pedikerju.

Vse za dobro počutje vaših nog!

Zastopnik za Slovenijo: KANA d.o.o. Žalec, več na www.gehwol.si


Pri svojem delu se srečuje tudi s pre-cejšnjim številom sladkornih bolnikov.Kakšne so njene izkušnje z njimi? »Kotsmo na splošno različni, so tudi meddiabetiki takšni, ki sodelujejo in upo-števajo navodila ter priporočila, in dru-gi, ki imajo s tem težave. Nekatere bol-nike prav občudujem, kako disciplinira-ni so, nad drugimi pa tudi obupam, sajniso pripravljeni prav nič narediti za svo-je zdravje.«

Pri sladkornih bolnikihVečina bolnikov, ki jih obišče, je sta-

rejših od 65 let, pri njih dvakrat na let-no opravlja preventivne obiske. Mlajšesladkorne bolnike pa obiskuje le tedaj,ko imajo zaplete kroničnega diabetesa.Največkrat se z diabetikom torej sreča,ko ima že zaplete, bodisi rane bodisidiabetično nogo, hkrati pa spremlja tudinjegovo bolezen. Ti bolniki so lahkosamo na dieti, lahko se zdravijo z zdra-vili, lahko pa tudi jemljejo inzulin. »Sku-šamo jih ozaveščati glede zdravega na-čina življenja in prehranjevanja, pregle-damo njegove zapiske merjenja sladkor-ja. To so tako imenovani preventivni obi-ski, sicer pa jim prevezujemo rane, te obi-skujemo po nalogu zdravnika. No, dia-betike lahko obiskujemo tudi zaradi nji-hovih drugih bolezni, če ne morejo samido zdravnika, takrat se seveda posveti-mo tudi diabetesu,« svoje delo s sladkor-nimi bolniki opisuje Marija Eržen. Obiš-če jih tudi takrat, ko je nega toliko zah-tevna, da je v ambulanti ne morejo iz-vesti. Na primer takrat, ko je treba ranoprhati. To je prhanje s toplo vodo, ki tra-ja od deset do petnajst minut, in temusledi oskrba rane. V ambulantah je zatakšno nego navadno manj možnosti.

Patronažni bolj zaupajoUgotavlja, da se nekateri odrasli ob-

našajo zelo neodgovorno in nezrelo terse vedejo tako, kakor da bi na kontrolehodili zaradi zdravnika in ne zaradi sebe,ter skušajo zdravnika nekako “prinesti

okoli”. Ne vedo pa, da s tem delajo ško-do sebi. V takšnih primerih patronažnasestra težko kaj doseže. »Nikogar ne mo-reš prisiliti v odgovornejši odnos do sebe,če sam tega ne želi ali ne zmore.« Šelepatronažna sestra ob obisku na domu palahko resnično vidi, kako bolnik živi, patudi sam zmore veliko bolj odkrito govo-riti o tem z njo kakor pa z zdravnikom.»To je pomembno, saj je treba terapijo pri-lagoditi bolnikovemu načinu življenja. Prisladkornem bolniku se namreč velikokratpojavijo pridružene bolezni, kot sta po-višan krvni tlak in poapnenje žil. Patro-nažna sestra in zdravnik sestavljata tim,ki mora pri zdravljenju sladkornega bol-nika sodelovati, če želimo, da je zdravlje-nje uspešno.«

Podpora v okolju je pomembnaAli je njej kdaj uspelo pri bolniku do-

seči, da je spremenil svoj življenjski slogin se začel ravnati po njenih priporoči-lih? »Dovzetnejši za naša priporočila somlajši. Imela sem bolnika, starega oko-li šestdeset let. Kadil je, pretirano je uži-val alkohol, njegova prehrana je bila nasplošno nezdrava. Živel je tako, kakor dabi kar hotel dobiti to bolezen. Njegovarana se ni in ni zacelila. Sčasoma pa jev štirih letih vendarle naredil nekaj po-membnih premikov: prenehal je kaditiin piti sladke pijače ter zmanjšal vnos

maščob. Tudi sam je opazil, da se mu jestanje zaradi tega izboljšalo. Zaveda se,da s svojim ravnanjem lahko veliko pri-pomore k svojemu zdravju. Žal pa pri sta-rejših ljudeh po navadi ni takšnega uspe-ha, če niso že po naravi disciplinirani lju-dje,« pravi naša sogovornica. Opaža, daženske bolnice veliko bolje obvladujejosvojo bolezen. Žene tudi v veliko pri-merih skrbijo za svoje bolne može ozi-roma za to, da redno jemljejo zdravila ininzulin. Po njenih izkušnjah so bolj di-sciplinirani tisti bolniki, ki diabetes do-bijo v mlajših letih. Tisti, ki zbolijo poz-neje, zelo redko kaj pri sebi spremeni-jo. Vse življenje so živeli na določen na-čin in zdi se jim, da na stara leta tega nebi spreminjali. Najbolj dovzetni za na-svete in priporočila patronažne sestrepa so mladostniki in otroci, dodaja Ma-rija Eržen. »Obiskujem družino, v kate-ri je devetletna deklica z juvenilnim dia-betesom. Zelo je poučena o svoji bole-zni, sama si meri sladkor in se vestno držinavodil. Zares jo občudujem, kako se jezmožna odpovedati vsemu, kar bi ji ško-dilo. Zelo je motivirana za zdravo življe-nje. Bolni otroci so na splošno izjemnoodgovorni, zdi se mi, da odrastejo in do-zorijo prej.« Pomembna je pri bolnikih,mlajših in tudi drugih, spodbuda okolja– ali ima diabetik okoli sebe ljudi, ki gapodpirajo pri zdravem načinu življenja.

Z mlajšimi bolniki je laže sodelovati

Marija Eržen je pred dvanajstimi leti postala patronažna medicinska sestra in s tem je uresničila svoje življenjskesanje. In zares s svojo odločnostjo in samozavestjo ter umirjenostjo daje občutek, da je prava oseba na pravemmestu. Ena njenih lastnosti je ta, da se zna vživeti v položaj bolnika in njegovih svojcev.

ZA NAŠE ZDRAVJE: Marija Eržen, vodja patronažne službe, ZD Kranj

® Maja Korošak

Marija Eržen, dipl. medicinska sestra:

»Pri svojem delu sembolj pozorna na

osamljene in socialnoogrožene bolnike, ki

imajo slabšo socialnomrežo in so slabo

gibljivi. Zdi se mi, da meti potrebujejo bolj kot

bolniki, ki jim pomagajosorodniki ali prijatelji.« fo

to: M

AJA

KORO

ŠAK

Zdravilna prehrana nam mora:• zagotoviti vse hranilne snovi v opti-

malni meri,• omogočiti ohranjanje normalne tele-

sne teže, • omogočiti vzdrževanje krvnega slad-

korja v normalnih vrednostih ali vsajblizu njih in preprečevati velika niha-nja vrednosti krvnega sladkorja te-kom dneva ali od dneva do dneva,

• zmanjševati količino maščobe v krvi,• zniževati krvni tlak.

Čedalje več je znanstvenih dokazov,da večina presnovnih motenj, ki se na-zadnje izrazijo kot kronična obolenja,kot so na primer sladkorna bolezen tipa2 in obolenja srca in žilja, pa tudi peša-nje razumskih sposobnosti v starosti, iz-vira iz preprostega vzroka. V naši pre-hrani je premalo zelenjave in sadja, sku-pin živil, ki vsebujeta veliko prehranskihvlaknin in, kar je še bolj dragoceno, ve-liko tako imenovanih fitokemikalij, sno-vi, ki jih je v prehrani tako malo, da sošele nove analitične metode, ki zazna-vajo vsebnost snovi na molekularni ra-vni, omogočile, da so se te snovi in nji-hov vpliv na naše zdravje sploh začeliraziskovati.

Danes vemo, da je v rastlinskem sve-tu, to je v rastlinah, ki jih uživamo vobliki stebel in listov, gomoljev, sadežev,semen, od 60.000 do 100.000 različnih

biološko aktivnih snovi, ki bodisi sode-lujejo pri tvorbi energije, ki jo rastlina po-trebuje za rast in pri tvorbi rastlinskih ce-lic, bodisi rastlino varujejo pred neu-godnimi vplivi okolja. Vsi vemo, da sonekatere rastline za nekatere živali, patudi človeka, strupene, da lahko izloča-jo snovi, ki povzročajo pekoče občutkein tako preprečijo, da bi jih živali pojed-le, manj pa se zavedamo, da te snovi va-rujejo rastline, pa tudi ljudi, če jih zau-žijejo v dovolj velikih količinah, predrazličnimi obolenji. Predvideva se, da zmešano hrano, v kateri je dovolj zelenja-ve in sadja ter polnozrnatih žit in stro-čnic, na dan zaužijemo približno 1,5grama teh snovi, vegetarijanci, ki uživa-jo več rastlinske hrane, pa še nekaj več.

Vloga snovi v rastlinahRazlične skupine teh snovi, med ka-

tere štejemo tudi nekatere vitamine, uni-čujejo strupe, ki lahko povzročijo rast ra-kavih celic, lovijo proste radikale, ki na-stajajo v oksidacijskih procesih presno-ve hrane, in tako preprečujejo ateroskle-rozo, uničujejo različne mikroorganiz-me, preprečujejo tvorbo krvnih strdkov,uravnavajo delovanje imunskega siste-ma, preprečujejo vnetja, vplivajo nakrvni tlak, zmanjšujejo krvni holeste-rol in tudi uravnavajo raven krvnegasladkorja (npr. polifenoli in inhibitorjiproteaz). Učinki delovanja so večji, če jihuživamo v sami hrani, ne pa ločeno v

obliki posameznih prehranskih dopolnil.Pomembno pa je tudi, kako je hrana pri-pravljena, saj se s samo pripravo lahkoobčutno poveča količina teh snovi, ki jočlovek izkoristi. Tako na primer telo iz-koristi več kot 15 odstotkov vseh zauži-tih karotenoidov (sem spadajo predstop-nje vitamina A) iz hrane, če je le-ta ter-mično obdelana, in le manj kot tri odstot-ke, če je surova.

Več o vlakninahPoleg fitokemikalij vsebujejo različne

vrste zelenjave in sadja tudi prehranskevlaknine, ki so prav tako izjemno po-membne za uravnoteženo zdravo prehra-

Raznolikost je zakon!

Poletje je idealen čas za zdravo prehrano sladkornih bolnikov, saj imamo na voljo veliko zelenjave in sadja, način priprave hrane pa je »poletno preprostejši«, kar pomeni, da ne pripravljamo hrane po zapletenih receptih, ki zahtevajo veliko časa in so glede maščob ter drugih sestavin bolj »nezdrave«. Pravilna, uravnotežena prehranaje za sladkornega bolnika zdravilo. Zato jo velikokrat imenujemo zdravilna prehrana. To vemo, vendar je težko(vsaj mislimo si tako) spremeniti svoje prehranske navade. Pa je res tako? Poskusimo s poletno prehrano in videlibomo, da ni tako težko.

ZDRAVJE NA KROŽNIKU: Zdrava prehrana poleti


® Maruša Pavčič

Recept:

Paradižnikova solata s tuninoZa 4 osebe potrebujemo: 750 g parad-ižnika, 300 g paprike, 100 g graha, 200g tunine iz konzerve (izberemo raje tistov lastnem soku), šopek bazilike, 40 g (4žlice) hladno stiskanega oljčnega olja,4 žlice kisa, sol in poper.

Paradižnik operemo, ga očistimo in na-režemo na rezine. Operemo in očistimoše papriko in jo narežemo na tanke pra-mene. Grah skuhamo v slani vodi, gaodcedimo in počakamo, da se ohladi.Sesekljamo baziliko. Vse sestavine pre-vidno premešamo, dodamo tunino, po-tresemo z baziliko in prelijemo s pripra-vljenim solatnim prelivom. Solato po-stavimo v hladilnik in jo ponudimo šeletemeljito ohlajeno. S koščkom polnozr-natega kruha je taka solata svež obrokza kosilo ali večerjo.Porcija vsebuje: 290 kcal, 9,6 g ogljiko-vih hidratov, 1,7 g prehranske vlaknine,10,7 g maščob, 15,2 g beljakovin ter ve-liko fitokemikalij iz paradižnika, paprike,graha iz bazilike in oljčnega olja.

Recept:

Hladna kumarična juhaZa 4 osebe potrebujemo: 1 svežo kumaro (200 g), 8 dl tekočega jogurta z 1,5 %maščobe, strok česna, ščepec soli, poper in drobnjak.

Svežo kumaro zmeljemo v mešalniku, dodamo jogurt, česen, sol, poper in sesekljandrobnjak. Ponudimo hladno.

Porcija vsebuje: 102 kcal, 10,4 g ogljikovih hidratov, 0,4 g prehranske vlaknine, 3,3g maščob, 7,6 g beljakovin ter veliko fitokemikalij iz kumar, česna in drobnjaka.


no. Prehranske vlaknine so ogljikovi hi-drati, ki jih prebavni encimi v tankemčrevesu človeka ne razgradijo.

Delimo jih v dve skupini; v prvo spa-dajo prehranske vlaknine, ki se med pre-bavo navzamejo vode in spremenijo v že-latini podobno maso (topne vlaknine),v drugo pa vlaknine, ki se med potova-njem po prebavnem traktu ne navlažijo(netopne vlaknine). Med netopne vlak-nine štejemo: večino glukanov, celulo-zo, hitin, hemicelulozo, heksozan, pen-tozan, lignin in ksantan. Precej bolj pi-sana je skupina topnih vlaknin, saj so vnjej fruktani, ki so podobno kot škrob vnekaterih rastlinah skladišče ogljikovihhidratov, inulin, pektin, alginati, karage-nan in rafinoza. Netopne in topne vlak-nine imajo v prebavilih različne učinke.Obe vrsti povečujeta volumen hrane, neda bi se pri tem povečevala energijskavrednost, in zagotavljata sitost. Prav takouravnavata pH v črevesju. Mikrobi, ki ži-vijo v črevesju, jih pri fermentaciji raz-grajujejo na kratkoverižne maščobne ki-sline, vodik, CO2 in metan. Topne vlak-nine poleg tega vežejo vodo in med pre-bavo hrane tvorijo viskozni gel, ki upo-časni praznjenje želodca in prehod hra-ne skozi črevesje, omogoči učinkovitej-še delovanje prebavnih encimov ter upo-časni absorpcijo glukoze, holesterola inžolčnih kislin iz prebavnega trakta vtelo. Netopne vlaknine pa pospešujejoprehod hrane skozi prebavni trakt, karolajšuje redno iztrebljanje, ter dajejoblatu volumen. Prehranske vlaknine sene vežejo na minerale in vitamine tertako ne zmanjšujejo njihove absorpcije,nasprotno, vlaknine, ki v črevesju fer-mentirajo, izboljšajo absorpcijo minera-lov, posebno kalcija.

Za zdravilno prehrano sladkornih bol-nikov je priporočeno vsaj 400 g razno-vrstne zelenjave in 200 g raznovrstnegasadja na dan. Priporočenih količin sad-ja ni težko doseči, saj že srednje velikojabolko ali hruška tehta 200 g. Pri zele-njavi je malo teže. Podatki o pre-hranskih navadah Slovencev ka-žejo, da je ne zaužijemo do-volj. To velja tudi za sladkor-ne bolnike, saj jih po zadnjiraziskavi samo 21,4 odstotkauživa svežo zelenjavo enkratali večkrat na dan. Najpogo-steje uživajo anketirani zelenosolato in paradižnik, vse druge vrstezelenjave pa samo nekajkrat na mesec.

Sadje je dobrodošlo v zmernih količinah

Pa vendar je v poletnih mesecih na vo-ljo veliko raznovrstnega sadja in zele-njave. Pri zelenjavi lahko poleg zelenesolate izbiramo med paradižnikom, pa-priko, cvetačo, brokolijem, bučkami,kumarami, špinačo, grahom, stročjimfižolom, jajčevci, zeljem in korenčkom.Ne smemo pozabiti še na čebulo, ki jelahko bolj ali manj stalna spremljeval-ka solat in tudi osnova za pripravo ze-lenjavnih in mesnih jedi ter vsebuje iz-jemno veliko fitokemikalij. Pri sadju palahko izbiramo med različnim jagodi-čevjem (jagode, borovnice,maline, robide,rdeči ribez,

kosmulje), marelicami, breskvami, če-šnjami, ringlojem, hruškami, melona-mi, lubenicami, figami in prvimi jabol-ki. Pa saj je vse to sadje sladko, se bo-ste vprašali. Res je, vendar naše telopotrebuje sladkorje v živilih, da splohlahko živimo, in 200 g sadja je količi-na, ki nam to zagotavlja (ne pa več!!).Le z uživanjem vseh naštetih vrst zele-njave in sadja si bomo zagotovili dovoljvelik izbor potrebnih fitokemikalij (ve-likokrat jih označujejo značilne barve)in potrebne prehranske vlaknine. Raz-nolikost je zakon.

Vnesimo raznolikost v svojo kuhinjo

Kako si lahko popestrimo svojo polet-no prehrano z več zelenjave in sadja?Prvi način so na primer hladne juhe insolate kot glavna jed za kosilo ali večer-jo. So sveže, relativno »lahke jedi«, pri-pravljene hitro, lahko tudi vnaprej. V re-ceptih navajam primer hladne juhe, sajpozna predvsem hrana iz okolice Sre-dozemskega morja poleti več zelenjav-nih in sadnih juh, kot so na primer an-daluzijski gaspačo, jagodne, malinovein hladne juhe iz melon ipd. V naši ku-hinji so redkejše, so pa idealne, saj pre-prečujejo tudi dehidracijo, ki je v polet-nem času velika nevarnost. Druga mož-nost obogatitve hrane so sladice. Slad-korni bolniki velikokrat tarnajo, da jimje onemogočeno uživanje sladic. Pa toni res, sadne sladice, pa najsi bodo tosadne kreme, sladoledi, sadne pene in

Recept:

Bučke s paradižnikomZa 5 oseb potrebujemo: 6 mladih bučk(600 g), 12 svežih ali vloženih kaprinihpopkov, 250 g mesnatih paradižnikov,6 izkoščičenih oliv, 20 g (2 žlici hladnostiskanega oljčnega olja, sok manjše li-mone in ščepec soli.

Bučke in paradižnik operemo in nareže-mo na tanke rezine. Olive grobo sese-kljamo in kaprine popke, če so sveži, po-valjamo v soli. Pripravljeno zelenjavostresemo v skledo, jo pokapamo z oljemin limoninim sokom in po potrebi doso-limo (če uporabljamo konzervirane ka-prine popke, dosoljevanje po navadi nipotrebno). Premešamo, ohladimo in po-nudimo kot obrok za kosilo ali večerjo.

Porcija vsebuje: 78 kcal, 4,9 g ogljikovihhidratov, 2,2 g prehranske vlaknine, 5 gmaščob, 3,4 g beljakovin ter veliko fito-kemikalij iz bučk, paradižnika, kaprinihpopkov, oliv in oljčnega olja.

napitki, so prav tako primerne jedi zapoletno prehrano, samo umestiti jih jetreba v dovoljene okvire. To velja pred-vsem za sladkorne bolnike, ki se zdra-vijo z inzulinom po tako imenovani me-todi fit. Doma, s pomočjo mešalnika inhladilnika, je mogoče pripraviti pravtake ali še boljše sladice, kot nam jih po-

nuja industrija, pa še brez aditivov (go-stil, ojačevalcev okusov, sladil). Ti izdel-ki so za bolnika nepotrebni in pretira-no dragi, pripravljeni na osnovi “povpre-čnega okusa”, to je presladki in prevečaromatizirani. Evropske smernice zaprehrano sladkornih bolnikov jih nepriporočajo.


Vabimo vas k sodelovanju v raziskovalni študiji, ki jo izvajamo naFakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani. Meritve bodo po-tekale v sodelovanju z Društvom za zdravje srca in ožilja Slove-nije v Ljubljani v prostorih tega društva. Z raziskavo želimo ugo-toviti, ali nogavice iz tkanine z vgrajenimi keramičnimi mikrodel-ci izboljšajo pretok krvi v koži stopala pri diabetikih v primerja-vi z “navadnimi” nogavicami, ki nimajo teh delcev.K sodelovanju vabimo aktivne polnoletne osebe obeh spolov, kiimajo urejeno sladkorno bolezen tipa 2. V študiji žal ne moretesodelovati, če imate katero od naštetih bolezni:• alkoholizem;• sladkorna bolezen tipa 1;• akutna ali kronična kritična ishemija (izkazana kot bolečine

v nogah že ob manjših naporih ali v mirovanju ali prisotnostkroničnih ran (preležanin) kjerkoli na telesu;

• razjede zaradi venske insuficience (ulcus cruris);• nezaceljene poškodbe ali rane na stopalih ali goleni ali vne-

tje kože na stopalih;• močno zatekanje nog (pri srčnem popuščanju);• nevrološka ali druga obolenja, zaradi katerih med meritvijo

ne bi mogli približno 90 minut mirovati v ležečem položajuna hrbtu.

Prosimo vas za dve uri vašega časa, od tega pol ure za pogovorin umirjanje ob prihodu in uro in pol za meritev. Med meritvijoboste mirovali udobno zleknjeni na hrbtu, z nameščenimi meril-nimi sondami in nogavicami. Merjenje je neinvazivno in brez stran-skih učinkov. Med drugim vam bomo izmerili tudi krvni tlak ingleženjski indeks ABI – rezultate boste seveda dobili.

Če se odločite za sodelovanje, vam bomo podrobnejši opis z na-vodili poslali dodatno.

Kontakt za prijavo in dodatna pojasnila:

Društvo za zdravje srca in ožilja,cigaletova 9, 1000 Ljubljana,tel. 01 234 75 50,e-pošta: [email protected].

Vodja raziskave:

izr. prof. dr. Tomaž Jarm, univ. dipl. inž. el.Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehnikoTržaška 25, 1000 Ljubljana,tel. 01 476 88 20,e-pošta: [email protected].

Raziskava

Vpliv nogavic z vgrajenimi keramičnimi mikrodelcina mikrocirkulacijo stopala

Recept:

Sadni sladoledZa 4 osebe potrebujemo: 500 g malinin 300 ml polnomastnega mleka.

Maline zamrznemo. Pred pripravo sla-doleda vzamemo zamrznjene maline,dodamo hladno mleko in vse sestavinedobro zmešamo z nastavkom za seklja-nje univerzalnega mešalnika ali s po-sebnim mešalnikom za sekljanje zele-njave in sadja. Po nekaj minutah seklja-nja dobimo gosto sladoledno zmes, kijo takoj ponudimo.Namesto malin lahko vzamemo kate-rokoli drugo zamrznjeno aromatičnosadje (npr. jagode, borovnice, višnje,olupljene in na koščke zrezane breskveali marelice). Sadje za sladoled si rajepripravimo brez sladil (kupljenemu za-mrznjenemu sadju lahko dodajajosladkor).Porcija vsebuje: 77 kcal, 10 g ogljikovihhidratov, 9 g prehranske vlaknine, 2,4 gmaščob, 3,4 g beljakovin in fitokemikali-je iz izbranega sadja.


Za multiplo sklerozo značilni nevro-loški simptomi so motnje vida, oslabe-lost udov, motnje občutka, motnje mo-krenja, motnje ravnotežja ali koordina-cije in čezmerna utrudljivost. Najpo-gostejša oblika bolezni je recidivno-re-mitentna multipla skleroza, ki se poja-vi pri približno 80 odstotkih obolelih.Multiplo sklerozo vedno najprej zdra-vijo z zdravili prvega reda, vendar je prihujšem poteku, ki se kaže v obliki za-gonov in slabšanju bolezni, nujno zdra-vljenje z zdravili drugega reda, ki jeučinkovitejše in pripomore k počasnej-šemu napredovanju bolezni. Sloven-skim bolnikom je kot terapija drugegareda že dve leti na voljo tudi oralnozdravilo, ki je zaradi načina jemanja(namesto injekcije vzamejo vsak dan ta-bleto) precej bolj prijazno do bolnika.Pri nas se po zbranih podatkih z učin-kovino fingolimod zdravi 68 bolnikov,zdravljenje je bilo prekinjeno pri 12 bol-nikih predvsem zaradi neželenih učin-kov in zaradi načrtovanja nosečnosti,pravi specialistka nevrologinja dr. Alen-ka Horvat Ledinek, dr. med., s Centraza multiplo sklerozo na Nevrološki kli-niki v Ljubljani: »Ob zdravljenju sezmanjša število zagonov bolezni in tuditveganje za napredovanje bolezni. NaMR glave pa glede na rezultate raziskavpričakujemo zmanjšanje števila novihin s kontrastnim sredstvom obarvanihlezij. Naše izkušnje kažejo, da se je šte-vilo zagonov zmanjšalo.«

Obvladljivi neželeni učinkiPri zdravljenju so najpogostejši neže-

leni učinki glavobol, povečano tveganje

za okužbe zgornjih dihal, laboratorijskespremembe krvi: padec limfocitov, dvigjetrnih encimov. Pri nekaterih bolnikihse zviša krvni tlak. Sprememb v maku-li pri naših bolnikih nismo opažali, pra-vi dr. Alenka Horvat Ledinek, in doda-ja: »Na podlagi naših izkušenj lahkopovzamemo, da ni povečanja neželenihučinkov v primerjavi z rezultati razi-skav Freedoms in Transform in da res-nih zapletov pri uvajanju zdravljenjani bilo.

Več kot 2500 bolnikov z multiplo sklerozo

Težave, s katerimi se soočajo bolni-ki z multiplo sklerozo, niso majhne.Še zlasti zato, ker za njo zbolevajo mla-di ljudje, zdravljenje pa je veliko bre-me tako za bolnika kot za njegove svoj-ce. Take težave močno prizadenejo pri-bližno 2,3 milijona ljudi z multiplosklerozo po svetu, v Sloveniji je takš-nih bolnikov približno 2500. Gre zabolezen, ki se začne v zgodnji odraslidobi, najpogosteje med 20. in 40. letomstarosti. Življenjska doba obolelih jeskrajšana v povprečju za deset let. Ev-ropa in tako tudi Slovenija spada v ob-močje z visoko prevalenco bolezni, zveč kot sto obolelimi na sto tisoč pre-bivalcev. Zato nevrologi opozarjajo, dasta prav zgodnje odkrivanje in s tem ta-kojšnje in pravočasno zdravljenje zustreznimi zdravili ključnega pomenaza preprečevanje razvoja invalidnostimladih odraslih, ki je za svojce in druž-bo veliko breme.

Čimprejšnje zdravljenje olajša življenje

Ena pogostih in hudih bolezni centralnega živčnega sistema je multipla skleroza, ki lahko dolgoročno vodi v invalidnost. Zanjo najpogosteje zbolevajo mladi ljudje, med 20. in 40. letom, zato je zelo pomembno, pravijonevrologi, da je zdravljenje čimprejšnje in učinkovito.

ZA NAŠE ZDRAVJE: Multipla skleroza

® Marija Mica Kotnik

Zagoni bolezniMultipla skleroza je po naravi zelospremenljiva in nepredvidljiva in nikoline vemo, kdaj se bodo pojavili zagonibolezni. Najpogostejša oblika boleznije recidivno-remitentna MS, ki se poja-vi pri približno 60 do 80 odstotkih obo-lelih. Prav za to, najpogostejšo obliko,so značilna obdobja poslabšanj bole-zenskega stanja, kar imenujemo zago-ni (recidivi). Zagon traja najmanj 24 ur,se praviloma razvije v nekaj dneh inlahko traja več dni ali tednov. Zago-nom sledijo obdobja izboljšanja (remi-sije), ki lahko trajajo od enega mesecado tudi več let.

Vzroka za nastanek bolezni ne poznamoMultipla skleroza je najpogostejše nevrološko obolenje med mlajšimi odraslimiosebami. Pogosteje zbolijo ženske kot moški. Vzrok za nastanek bolezni sicer niznan, a strokovnjaki ocenjujejo, da je najverjetneje sprožilni dejavnik kombinacijavplivov okolja, genetske predispozicije in virusnih dejavnikov. Bolezen je za zdaj šeneozdravljiva, vendar lahko z učinkovito in hitro terapijo, predvsem z zdravili dru-gega reda, uspešno zavirajo bolezenski proces, pravijo nevrologi.


Na Stomatološki kliniki v Ljubljani sože pred več kot petnajstimi leti laserje za-čeli uporabljati na Centru za ustne bole-zni in parodontologijo, desetletje pozne-je pa še na Centru za zobne bolezni in en-dodontijo. Prav tako so že pred več kot pet-najstimi leti laserje začeli uporabljati naKliničnem oddelku za oralno in maksilo-facialno kirurgijo Kirurške klinike Uni-verzitetnega kliničnega centra v Ljublja-ni. Zdaj jih v Sloveniji uporablja približno15 odstotkov zobozdravnikov, ocenjujedoc. dr. Boris Gašpirc, dr. dent. med., s Ka-tedre za ustne bolezni in parodontologi-jo na Medicinski fakulteti v Ljubljani.

Tiše kot svederPomemben del uporabe laserjev je na

trdih tkivih, kjer lahko nadomeščajo sve-der. Sem na primer spada odstranjevanjezobne gnilobe (kariesa), kjer je prizade-ta trda zobna tkiva treba odstraniti inpripraviti zob na plombo. Prednost laser-ja je, da lahko to naredi natančneje kotsveder in ohrani več zdravega zobnegatkiva, kar zobu podaljša življenjsko dobo.

Uporaba laserja v ta namen je kori-stna tudi zato, ker imajo laserji proti-bakterijsko delovanje. Ker odstranjuje-jo bakterije in strupe, ki jih te izločajo,zmanjšajo možnost novega nastankazobne gnilobe. Zaradi zobne gnilobe jelahko prizadeta zobna pulpa (oživljenoin oživčeno vezivo, ki napolnjuje zobnovotlino). To je takrat, ko zob zaboli. Ka-dar je treba zobno pulpo odstraniti in oči-stiti koreninski kanal zoba, so protibak-terijski učinki zelo po-membni, saj laserji lahkodelujejo globlje in uniču-jejo bakterijske strupe, neda bi se poškodovala trdatkiva. Kanal je tako boljeočiščen in pripravljen nazdravljenje. Zaradi razku-ževalnega učinka je tudizalivanje zobnih brazd (fi-sur) varnejše in učinkovi-tejše, kot bi bilo sicer.

Temeljiteje kot ščetka

Laserji lahko pomaga-jo pri odstranitvi bakterij,ki so dokazani povzroči-telji parodontalne bole-zni. Ta je med Slovencizelo pogosta. Po nekate-rih podatkih ima kar 97odstotkov Slovencev ka-tero od oblik vnetja ob-zobnih tkiv. Da ne napre-duje do stopnje, ko je po-trebno celo kirurškozdravljenje, lahko zobo-zdravnik odstrani bakte-rije s pomočjo tako ime-novanega mehkega laser-ja in uporabe barvil, ki jih vbrizga v ob-zobni žep. Pri obsevanju se tvorijo pro-sti kisikovi radikali, ki uničijo bakterije.Mehki laser deluje s svetlobo specifičnevalovne dolžine, barve in z veliko manjenergije. Po drugi strani s trdimi laserjilahko povsem fizično odstranjujejo zob-ne obloge, baterije in njihove toksine spovršine zob. Vendar bo vse to delova-lo le prehodno, če si oseba ne bo zob pra-vilno čistila, zato je zobna higiena še to-liko pomembnejša.

Nežneje kot skalpelLaserji so lahko koristni tudi pri napre-

dovali parodontalni bolezni, kjer so že po-trebni manjši kirurški posegi. V tem pri-meru nadomešča skalpel, vendar je hi-trejši, krvavitev je manj in celjenje je hi-

trejše. Z laserjem je mo-goče estetsko preobliko-vanje dlesni. Med manjšekirurške posege z laserjipa spada še odstranjeva-nje razraščenega tkiva,kjer je še vedno potrebnauporaba anestezije, saj serazgalijo prosti živčnikončiči. Do takšnega ra-zraščanja lahko pride za-radi nošenja stalnega or-todontskega aparata, za-radi jemanja zdravil zapreprečevanje zavrnitvepresajenih organov, zdra-vljenja epilepsije ali zviša-nega krvnega tlaka.

Skoraj povsodPravzaprav so možnosti uporabe laser-

jev številne in jih je kar težko naštevati,saj gre za skupek različnih postopkovzdravljenj in tudi zelo različnih patolo-gij, nam je razložil doc. dr. Gašpirc. Upo-rabljajo jih lahko pri zdravljenju ustnihbolezni, kot so na primer afte in her-pes. Odprava belih madežev na sluzni-ci v ustih je z laserji zelo olajšana, kerlahko odstranijo zelo tanko plast spre-menjenega tkiva brez večjega tveganjaza krvavitev. V estetiki lahko z njihovopomočjo odstranjujejo zabarvanje dle-sni in pospešujejo beljenje zob. Laserječedalje več uporabljajo še v implantolo-giji. Z njimi lahko odkrivajo vsadke in de-lujejo na vnetje ob njih. Koristni so pripripravi zob na trajne protetične nado-

mestke, kot so luske, kerpovečajo hrapavost povr-šine zoba in s tem njenolepljivost. Lasersko ener-gijo je mogoče uporabiti šeza hitrejše celjenje ran alipa za manjšanje občutljivo-sti razgaljene zobne kore-nine na različne toplotnein kemične dražljaje (foto-kemično zdravljenje). Ko-ristni so lahko celo pri

Laserji proti bakterijam

Uporaba laserjev počasi, a vztrajno prodira v zobozdravstvo. Zobozdravnik lahko z različnimi laserji naredi skorajvse tisto, kar je nekoč lahko le s klasičnimi instrumenti, a nežneje, z manj bolečine, manj spremljajočih krvavitev,hitrejšim celjenjem in ne nazadnje brez predirljivih zvokov vrtanja, ki marsikoga “bolijo” že sami po sebi.


® Urša Blejc

Doc. dr. Boris Gašpirc, dr. dent. med.,

s Katedre za ustne bolezni inparodontologijo na Medicinski

fakulteti v Ljubljani

Lasersko podaljšanje klinične krone delno izraslega spodnjegamodrostnega zoba z erbijevim laserjem

vse

foto

: OSE

BNI

ARH

IVB.

G.


zdravljenju površinskih predrakavih inrakavih sprememb v ustni votlini, ko ra-kaste celice (prek ven) najprej napolni-jo z ustreznim barvilom in jih nato ob-sevajo (fotodinamično delovanje).

Najpogostejši so diodniZa vse te možnosti uporabe bi mora-

li imeti zobozdravniki ne enega, ampakveč različnih laserjev z različnimi va-lovnimi dolžinami in različnimi učinki.»Valovna dolžina je samo ena in ta do-loča učinke v tkivu in posledično upo-rabnost laserja. Zato je treba imeti večlaserjev,« razlaga doc. dr. Gašpric. To jetudi njihova glavna pomanjkljivost po-leg visoke cene, saj bi bila njihova upo-raba sicer zagotovo še pogostejša. Sogo-vornik odgovarja še, katere laserje zobo-

zdravniki največkrat imajo in za katerepostopke jih največ uporabljajo: »Najpo-gosteje uporabljajo cenovno dostopnej-ši diodne laserje različnih valovnih dol-žin za delo na mehkih tkivih ustne vot-line in za zdravljenje koreninskih kana-lov ter za protimikrobno fotodinamičnozdravljenje. Erbijev laser, neodimijev la-ser in CO2-laser pa so klasični kirurškilaserji za delo na mehkih in trdih tkivihustne votline.«

“Prijazni” laserji in človeški zobozdravniki

Če se izognemo klasičnemu vrtanju ssvedrom, pa to še ne pomeni, da bo la-ser delo opravil popolnoma neslišno inneboleče. Bo pa bolečina vsekakor manj-ša in slišali boste lahko le rahlo pokanje.

Zato je lasersko zobozdravstvo prijet-nejša izbira za vse, ki se bojijo klasične-ga vrtanja, na primer za otroke. Te je vča-sih strah velikih naprav, zvokov in vonja(ki lahko spremlja uporabo laserjev), aše vedno manj kot skalpela ali svedra,ugotavlja zobozdravnik.

So laserji varni? »Laser v rokah uspos-obljenega in izkušenega terapevta je va-ren za pacienta. Sicer pa bi bile mogo-če toplotne poškodbe v ustni votlini.«

Na koncu ne pozabimo omeniti, daima lahko uporaba laserjev dodatne ko-risti za bolnike s sladkorno boleznijo.»Protimikrobno zdravljenje je dokazanokoristno za bolnike s sladkorno bolez-nijo in laserji tovrstno zdravljenje omo-gočajo. Dokazano je tudi (Schara in so-delavci), da je treba posege ponavljativsake tri mesece, da se zagotovi dovoljmajhno število bakterij na koreninskihpovršinah,« nam je še povedal doc. dr.Boris Gašpirc, dr. dent. med.

In končno vprašanje: Se bomo ljudjetorej v prihodnosti manj bali zobozdrav-nikov? »Zaradi laserjev se ljudje ne bodomanj bali zobozdravnikov. Manj se bodobali, če bo odnos bolj človeški, če bomozobozdravniki nežnejši in ne bomo pov-zročali bolečin. Laserji so mali kamen-ček v mozaiku tega prizadevanja.«

Valovi različnih moči in učinkovLaser je naprava, ki oddaja žarek koherentne svetlobe. Vsaka valovna dolžina svet-lobe ima svojo toplotno moč in drugače deluje na tkivo. To izkoriščajo tudi laserji vzobozdravstvu. Nekateri nadomeščajo klasične kirurške instrumente, drugi delujejona tkivo zgolj spodbujevalno (mehki laserji). Laserski postopki se po navadi delijo na postopke na trdih ali mehkih tkivih. Laserjipa na diodne laserje (različnih valovnih dolžin, za delo na mehkih tkivih ustne votli-ne, zdravljenje koreninskih kanalov in protimikrobno fotodinamično zdravljenje) inklasične kirurške laserje, kot so erbijev, neodimijev in cO2-laserji (za delo na mehkihin trdih tkivih ustne votline.)

Aprila 2014 se je v razvojno nalogo »Kakovostno predpisovanjezdravil« vključil tudi Zdravstveni dom Ljubljana. Tako v Ljubljanikot tudi v območni enoti Murska Sobota zdravniki družinske me-dicine sodelujejo s farmacevti svetovalci in napotujejo bolnike s po-lifarmakoterapijo (zlasti če sočasno uporabljajo več kot deset zdra-vilnih učinkovin) ali bolnike s težavami, za katere menijo, da so po-vezane z zdravili tudi na farmakoterapijski pregled, da podrobne-je preverijo medsebojno delovanje, neželene učinke in režim jema-nja predpisanih zdravil. Bolniki se lahko za informacije in morebi-tni farmakoterapijski pregled obrnejo na svojega izbranega oseb-nega zdravnika. Praviloma so to bolniki, ki imajo več bolezni, zato dobivajo več zdra-vil, hkrati pa je pri njih pogosto zmanjšano delovanje ledvic in je-ter. Zdravila se pogosto menjavajo, odmerki prilagajajo. Zato vsembolnikom svetujemo, naj vodijo natančen seznam zdravil. S takš-nim pristopom se verjetnost neustreznega jemanja predpisanih zdra-vil zmanjša. Za boljše obvladovanje neželenih učinkov, medsebojnega delova-nja zdravil in zlasti polifarmakoterapije je ZZZS na podlagi nizo-zemskih izkušenj jeseni 2012 skupaj s partnerji, izvajalci zdravstve-nih storitev, pripravil razvojno nalogo »Skupine kakovostnega pred-pisovanja zdravil in Farmacevt – svetovalec« v območni enoti Mur-ska Sobota, ki jo je v preteklem mesecu razširil še na največji zdrav-stveni dom v državi. Organizacija v razvojni nalogi je takšna, da omogoča aktivno so-

delovanje dveh komplementarnih strok, medicine in farmacije napodročju kakovosti zdravljenja z zdravili. V skupini je do 15 zdrav-nikov, ki se skupaj s farmacevtom svetovalcem sestajajo na dva me-seca. Vsaka skupina ima svojega farmacevta svetovalca, ki teden-sko opravlja svetovalno ambulanto v zdravstvenem domu ali v ka-terem od pripadajočih domov za starejše občane. Farmacevt sve-tovalec pregleda farmakoterapijo bolnikov, ki mu jih napotijo zdrav-niki, in izda pisni predlog optimiziranja zdravljenja z zdravili.Ta obsega:• pregled predpisanih zdravil glede na bolnikov odziv (ali je

zdravilo učinkovito) in ob upoštevanju bolnikovih bolezni (npr.okvara ledvic, sladkorna bolezen),

• pregled predpisanih zdravil pri starostnikih glede na listo mo-rebitnih neprimernih zdravil,

• pregled odmerkov predpisanih zdravil, njihovega števila inčasa dajanja, tudi glede na obroke hrane in druga zdravila,

• pregled predpisanih zdravil glede na morebitno medsebojnonezdružljivost ali slabo združljivost ter glede na alergije,

• pregled klinično pomembnih interakcij med zdravili,• pregled optimalnega kombiniranja zdravil,• pregled stroškovne učinkovitosti predpisanega zdravljenja.Zdravniki in farmacevti v lekarnah lahko neželeno medsebojno de-lovanje zdravil v precejšnji meri predvidijo in preprečijo. Seveda pamorajo uporabniki zdravil za to znati navesti, katera zdravila jem-ljejo, zato naj si pomagajo tudi z lastnim seznamom zdravil.

Farmakoterapijski pregledi za varnejšo rabo zdravil v Ljubljani

Vsi smo ena generacija!

2. F3ŽO MARIBOR25. do 27. april 2014od 9. do 18. ure Ledna dvorana

14. F3ŽO LJUBLJANA29. september do 1. oktober 2014od 9. do 18. ure Cankarjev dom

Sejemskipopusti

Predstavitve

izdelkov in

storitev za

starejše

Kulturni

program

na odru

Izobraževalni

in strokovni

program

Nagradni natečaji

Spremljevalni program na

različnih lokacijah

www.f3zo.si

Soorganizatorji: ZVEZA DRUŠTEV UPOKOJENCEV SLOVENIJE / PROEVENT / INŠTITUT HEVREKA / ZVEZA ZA TEHNIČNO KULTURO SLOVENIJE

Otroški program

Edinstven dogodek za vse generacije

Vsi smo ena gener

anaoredna dvLe8. ur. do 1od 9

. april 277. april 2. do 2252. F3ŽO MARIBOR

Vsi smo ena gener

arjev domCanke8. ur. do 1od 9

ember do 1. o. sept92. F3ŽO LJUBLJ41

410. april 22. F3ŽO MARIBOR

acija!Vsi smo ena generVsi smo ena generacija!

arjev dome

410ber 2oktember do 1. oANA. F3ŽO LJUBLJ

Vsi smo ena gener

acija!

Edinst

ni

acijegenergeneracije

za vse

dogodek

Edinst

ni v in

ogrpr

kookstrin

evažbroIz

delk

vvitvitvaavitedstPredst

acije

za vse

dogodek en en vven

Edinst

S

v in

popustipopusti

amogrvniok

alniev

e v

ejemskiS

ečaji

lo

prprS

natadniagrN

oškiOtr

acijahklo

azličnih rrazličnih

am na ogrogram na pralniemljevpr

una odramogrpr

niKultur

orji: ZVEZtganizaoorS

V SL

ejšeuamni

arstev za

oritst

v in oov in delkdelkoiz

V SLJENCEJENCEOOJENCEOOJENCEV UPOKV UPOKA DRUŠTEA DRUŠTEorji: ZVEZ

VENIJE / PROE

ejšeev za

v in

VENT / INŠTITUT HEVENIJE / PROEOOV SLV SL

www

TEHNIČNO KULA A ZA / ZVEZVREKVENT / INŠTITUT HE

www

amogrproškiOtr

.siwwwwww.f3z.f3z.f3z.f3zoo.si.si.si

VENIJEOTURO SLTEHNIČNO KULTEHNIČNO KULTURO SL

.si.f3zo.f3z.f3z.f3zwwwwwwwww

IZ NAŠIH DRUŠTEV

n Društvo diabetikov Domžale

Dogodki v DomžalahKomaj smo zaključili leto 2013 in prvič organizirali novolet-no srečanje članov ter v prazničnih dneh obiskali naše sta-rejše člane, smo že zakorakali v januar. V prvem mesecusmo pripravili in izdali program aktivnosti za člane, ki je iz-šel že četrto leto. Pripravljali smo vloge za dodelitev finan-čnih sredstev občin ter pisali poročila za občine in FIHO. Pri-pravili smo tudi spremembo statuta, ki je bil potrjen na ob-čnem zboru in na naši upravni enoti.

V prijetni in ne preveč mrzli februarski soboti smo pripravili po-hod po Domžalah. Matjaž Brojan, ki ga poznamo kot vsestran-skega človeka, novinarja, rezbarja, kulturnega delavca in ohra-njevalca naše kulturne dediščine, se je ljubeznivo odzval na-šemu vabilu in nam ob sprehodu skozi Domžale z ogledom Me-načenkove domačije in Slamnikarskega muzeja povedal veli-ko o zgodovini našega kraja in njegovih znamenitostih.

Naš občni zborNa občnem zboru konec februarja smo pregledali delovanjedruštva v preteklem letu in prisotne seznanili z letošnjimi na-črti. Občnega zbora so se udeležili tudi predstavniki gorenjskihdruštev in podžupan občine Mengeš Bogo Ropotar.

Izobraževanje in okrevanjeMarca smo imeli predavanje z naslovom Diabetik in nevropat-ska bolečina. Predaval je Marjan Kristanc, dr. med. spec. in-ternist. V prvem pomladnem mesecu smo imeli tudi pohod naKranje Brdo pri Krašnji z ogledom muzeja v Krašnji. Dragar-

jevi so nam ljubeznivo ponudili prostor na njihovem vrtu, kjersmo se okrepčali. Edukativno okrevanje v aprilu je letos pote-kalo na Rabcu. Predavanja, pravilna prehrana, telesna aktiv-nost in druženje so namen, da člane seznanimo, kako laže ob-vladovati sladkorno bolezen. Sestra Vida, ki nas vedno sprem-lja, je merila krvni sladkor in tlak vsak dan, enkrat pa holeste-rol in prekrvitev stopal.

Pohodi in občni zbori sosednjih društevNa nekoliko oblačno soboto v maju pa nas je pot vodila ob rekiRači. Morda je bilo prav vreme krivo, da je bilo udeležencevnekoliko manj. Prijeten počitek smo imeli pri Kvasovih, kjer namje Anica prijazno postregla s kavo in čajem. Udeležili smo setudi občnih zborov gorenjskih društev, Kamnika, Kranja, Škof-je Loke, Jesenic in Tržiča. Nekaj članov se je udeležilo tudi med-društvenega pohoda kranjskih diabetikov po gradu Brdo inDruštva diabetikov Jesenice v Vintgar. Mojca Grčar


Udeležba na okrevanju je bila dobra.

n Društvo diabetikov Sežana

Občni zborV soboto, 29. marca, smo imeli v veliki sejni dvorani občineSežana redni letni občni zbor, na katerem smo pregledalidelo in finančno poslovanje iz lanskega leta ter sprejeli novletni program dela in finančnega poslovanja.

Programi se v večji meri ne spreminjajo, držimo se ustaljene-ga dela, za katero smo ugotovili, da je primerno za naše dru-

štvo. Sprejeli smo tudi novega člana v izvršni odbor, in sicerSeverina Mezinca iz Gorjanskega v občini Komen. Po občnemzboru je sledilo predavanje Katje Pečar iz podjetja Bioviva obolečini in odpravljanju le-te. Opravili smo še predavanja v osnovnih šolah v Komnu, Seža-ni, Divači in Hrpeljah za učence 8. razredov osnovnih šol o slad-korni bolezni, njenih vzrokih in posledicah. Predavala je Kla-ra Peternelj, dipl. med. sestra iz ZD Sežana. Udeležili smo setudi predavanja v gasilskem domu v Sežani, ki ga je organizi-rala trgovina Klasje, predaval pa je prim. Tomislav Majić, dr.med., internist kardiolog. Predstavil je prehransko dopolnilo zasladkorne bolnike Biodiab 1 in 2 ter Liverin protect za čišče-nje jeter, tudi primerno za sladkorne bolnike in za tiste, ki uži-vajo večje število zdravil.Organizirali smo tudi dva pohoda, prvega v Vremski dolini, potako imenovani Magajnovi poti. Vodil nas je Jadran Frelc. Obi-skali smo tudi njegovo rojstno hišo, pred katero je naša Dra-gica, domačinka, prebrala nekaj odlomkov iz knjige Žalostnezgodbe veselih Kraševcev. Med potjo smo se okrepčali z do-brotami, ki sta jih pripravili naši Ana in Liljana. Imeli smo tudipohod na Gorjanskem, ki smo morali zaradi muhastega vre-mena tolikokrat prestaviti. Obiskali smo grobišča iz časov prvesvetovne vojne ter druge krajevne znamenitosti. Vodil nas jeSeverin Mezinec Jože Volovec, foto: Ivan Krulej

Vsi smo ena generacija!

2. F3ŽO MARIBOR25. do 27. april 2014od 9. do 18. ure Ledna dvorana

14. F3ŽO LJUBLJANA29. september do 1. oktober 2014od 9. do 18. ure Cankarjev dom

Sejemskipopusti

Predstavitve

izdelkov in

storitev za

starejše

Kulturni

program

na odru

Izobraževalni

in strokovni

program

Nagradni natečaji

Spremljevalni program na

različnih lokacijah

www.f3zo.si

Soorganizatorji: ZVEZA DRUŠTEV UPOKOJENCEV SLOVENIJE / PROEVENT / INŠTITUT HEVREKA / ZVEZA ZA TEHNIČNO KULTURO SLOVENIJE

Otroški program

Edinstven dogodek za vse generacije

Vsi smo ena gener

anaoredna dvLe8. ur. do 1od 9

. do 2252. F3ŽO MARIBOR

Vsi smo ena gener

arjev domCanke8. ur. do 1od 9

ember do 1. o. sept92. F3ŽO LJUBLJ41

410. april 22. F3ŽO MARIBOR

arjev dome

410ber 2oktember do 1. oANA. F3ŽO LJUBLJ

Vsi smo ena gener

acija!

Edinst

ni

za vse

dogodek

Edinst

ni v in

ogrprstrin

evažbroIz

delkPr

acije

za vse

Edinst

v in

amogrvniok

alniev

e v

ejemski

ečaji

lo

prprS

natadniagrN

oškiOtr

acijahklo

pralniemljevpr

una odramogrpr

niKultur

orji: ZVEZtganizaoorS

ejšeuamni

arstev za

oritstiz

orji: ZVEZ

ejšeev za

v in

VENT / INŠTITUT HE

TEHNIČNO KULA A ZA / ZVEZVREKVENT / INŠTITUT HE

amogrproškiOtr

VENIJEO

IZ NAŠIH DRUŠTEV

n Društvo diabetikov Mežiške doline

Srečanje diabetikovSlovenije

V soboto, 31. maja, smo se v prelepem, a mrzlem jutru odpe-ljali v Topolšico, kjer smo se udeležili Srečanja diabetikov Slo-

venije. Letošnje srečanje so odlično organizirali kolegi iz Šo-štanja. Veličasten zbor so pozdravili predsednik Peter Mi-klavčič, župana Šoštanja in Šmartnega ob Paki, ter drugipredstavniki gostitelja, ki so nam zaželeli dobrodošlico in pri-jetno bivanje v Topolšici.

Srečanja se je udeležilo veliko društev iz vse Slovenije, zatoje bil velik prireditveni prostor premajhen za vse udeležence.Po kratkem kulturnem programu so nas gostitelji povabili na

zbirna mesta za sodelovanje v posameznihšportnih disciplinah, ki so jih organizirali.Tisti, ki se niso udeležili športnih aktivnosti,pa so se odpravili na krajši in daljši pohodv bližnjo okolico. Zelo smo bili zadovoljni zvelikim številom predstavnikov različnih pod-jetij z izdelki, ki lajšajo tegobe sladkornebolezni. Po kosilu je sledila podelitev priznanj za vsadruštva diabetikov v Sloveniji in pokalov zaposamezne športne panoge. Predsednik zve-ze je sprejel zastavo in jo bo predal nasled-njemu gostitelju srečanja diabetikov Sloveni-je, ki bo prihodnje leto v Kočevju. Po vese-lem rajanju smo se z dobrimi občutki prijet-nega srečanja in druženja s kolegi iz vse Slo-venije odpravili proti domu.

Max Kragelnik


Društvo diabetikov Velenje je pripravilo izvrstno športno srečanje.

n Društvo diabetikov Škofja Loka

Povezovanje inizmenjava izkušenj

Na zadnjem občnem zboru so člani škofjeloškega društva iz-volili novo predsednico, Tanjo Oblak. V kratkem pogovoru jepredstavila prihodnje načrte društva in njihovo vlogo v lokal-ni skupnosti. V uredništvu ji želimo uspešno delo in velikoizpolnjenih načrtov.

Katere dejavnosti želite v prihodnje še okrepiti in ohrani-ti? Prvi koraki so vedno naporni ne glede na to, kako je tlako-vana pot. V tem letu ne bomo uvajali kakšnih posebnih novo-sti, ker so programi, ki so se izvajali že v preteklosti, dobro za-stavljeni. Posebno številen je obisk tradicionalnega predava-nja dr. Tomaža Camleka v oktobru. Pohodov, ki jih organizira-jo gorenjska društva, se redno udeležujemo, prav tako okre-vanja v Šmarjeških toplicah. Patronažne sestre in prostovolj-ke obiskujejo starejše člane, ki se ne morejo udeleževati dru-žabnih srečanj in rekreacije. Izvajajo tudi meritve krvnega slad-korja in holesterola na terenu in v društveni pisarni. Ker sem dopoldne v službi, smo uvedli dodatne uradne ure prviin tretji ponedeljek v mesecu od 16. do 18. ure.Kako vidite vlogo Društva diabetikov Škofja Loka v lokal-ni skupnosti? Več stvari je, ki so pripomogle k temu, da jedruštvo diabetkov v lokalnem okolju prepoznavno. Ena teh jebronasti grb občine Škofja Loka, ki ga je leta 2012 prejela ne-

kdanja predsednica Silva Žontar. Tudi Kamniti most, ki je bilna predvečer svetovnega dneva sladkornih bolnikov obarvanmodro, je marsikaterega občana spomnil, da ni nič narobe, česi da kdaj po kdaj izmeriti količino sladkorja v krvi, če se ude-leži predavanj, ki jih organizira društvo, ali če poskrbi za re-kreacijo in zdravo prehrano. Posebej razveseljivo je, da so mladi prek šolskega tekmova-nja v znanju o sladkorni bolezni čedalje bolje seznanjeni s tem,da je mogoče z zdravim načinom življenja sladkorno bolezenpreprečiti ali vsaj omiliti posledice njenega razvoja.Kaj bo treba še postoriti v vašem društvu? Člani pred ob-čnim zborom dobijo brošuro, v kateri so navedene aktivnosti,ki jih društvo izvaja skozi vse leto. Izkušnje, ki jih imajo drugadruštva, kažejo, da je treba člane pogosteje obveščati o tem,kaj se je in kaj se bo dogajalo, zato pripravljamo načrt, kakote stvari izboljšati.

Med cilji, ki smo si jih zastavi-li, sta tudi povezovanje in iz-menjava izkušenj z drugimi dru-štvi – upam, da tudi prek držav-nih meja.

V prejšnji številki smo pri pri-spevku Društva diabetikovŠkofja Loka napisali napačnoime nove predsednice društva.Tanji Oblak, novi predsednicidruštva, se za neljubi pripetljajiskreno opravičujemo.

IZ NAŠIH DRUŠTEV

n Društvo diabetikov Dravograd Polžki

Kot bi pihnilPolžki smo se letos prvič v petih letih odločili za okrevalni od-dih. Izbrali smo si hotel Lipa v Lendavi. Tako smo se v majunamakali v bazenih s termoalno mineralno vodo, ki so jo ponaključju odkrili leta 1965, ko je pri izkopavanju namesto naf-te na dan bruhnila vroča voda. Uživali smo v odlični kulina-riki, kolesarjenju, pohodništvu, druženju in spoznavanju Len-dave.

Domačini pravijo, da kopanje v tej vodi lajša tegobe, ki jih pri-nesejo leta. V tem tednu so nas seznanili tudi z energijskim par-kom, kjer je pot k zdravju in dobremu počutju. Medicinska se-stra iz Zdravstvenega doma Lendava nam je predstavila pomendobro urejenega sladkorja v krvi in optimalne vrednosti Hba1c.Imeli smo tudi celodnevni profil merjenja sladkorja s pomočjoUrške in podjetja Med Trust. Prisluhnili smo tudi poučnemu če-trtkovemu predavanju Marije Šadl o zdravi prehrani.

Naš rojstni danPraznovali smo društvenih pet let – s torto in kozarcem rujne-ga po večerji. Teden je minil, kot bi pihnil. Po nedeljskem zaj-trku smo naredili še poslovilno gasilsko fotografijo z obljubo,da se prihodnje leto zopet vrnemo. Ivan Pavlič


Prvo skupno okrevanje je odlično potekalo.

n Društvo diabetikov Murska Sobota

Strokovno predavanjeo hrani

Vsako prvo sredo v mesecu organiziramo strokovna preda-vanja s pomočjo zdravstvenega osebja v obliki delavnic inpredstavitev. Tako smo tudi maja imeli predavanje in delav-nico z naslovom Prehrana, kombiniranje živil, sestavljanje je-dilnikov. Predavala je Zdenka Tratnjek, dipl. med. sestra edu-katorka iz Diabetološke ambulante Splošne bolnišnice Mur-ska Sobota.

Smernice pri prehrani sladkornih bolnikovPriporočila za zdravo prehrano narekujejo zmernost pri izbiriživil in sestavi jedi. Le tako lahko dosežemo in vzdržujemo op-timalni krvni sladkor, zagotovimo dovolj hranljivih snovi in ohra-

nimo primerno telesno težo. Tratnjekova nas je spomnila, daobstajata dve vrsti ogljikovih hidratov – dobri in slabi, prav takoso maščobe dobre in slabe. Velik poudarek je namenila tudipitju tekočine. Dobili smo nekaj novih navodil, hkrati pa smosi osvežili že velikokrat slišano.

Brez rekreacije ne grePoleg prehrane je za zniževanje sladkorja pomembno tudiredno gibanje. Tako imamo vsak ponedeljek nordijsko hojo pod

Osvežili smo znanje o prehrani.

Pred nordijsko hojo se vedno ogrevamo.

strokovnim vodstvom fizioterapevtke Metke Vlaj, kjer se prid-no razgibavamo in nabiramo metre in kilometre po murskoso-boškem parku. Fizično kondicijo si nabiramo tudi na baliniščuvsak ponedeljek dopoldne, možgane pa krepimo vsako sre-do na šahovskih poljih. Vabimo vse, da se nam pridružite!

Marija Barber

IZ NAŠIH DRUŠTEV

n Društvo diabetikov Velenje

V Strunjanu v družbičlanov iz MurskeSobote in Mežice

To je bilo že naše 10. bivanje v Strunjanu, a ne vem, ali nasje kdaj narava presenetila s takim bogastvom zelenja. Željnisonca smo se takoj po sprejemu razkropili na vse strani, sajbazen počaka tudi na čas, ko ni več sonca.

Dan smo začeli z meritvami krvnega sladkorja, tlaka in težeter telovadbo v bazenu s fizioterapevtko. Stalni dopoldanski de-javnosti sta bili tudi nordijska hoja in vodna aerobika. Mešanadruščina vseh treh društev pa se je odločila za mini golf z Mi-haelo. Naša ekipa Velenjčani je bila sicer »malo mešano« –mi in Mežičani. Druga ekipa, Risi, je imela sicer nevarno ime,ampak zmagali smo mi. Popoldne so se nekateri podali na po-hod v Izolo, v hotelu pa so bili na ogled, pokušnjo in za nakupdomači izdelki Boža Stepančiča. Doživetje pa je bil nastop ru-skih otrok, ki so nam na svoj prisrčni način predstavili del svo-je kulture in dokazali, da se tudi otroci z okrnjenimi sposob-nostmi znajo marsičesa naučiti. Imeli smo tudi sprostitvene vajez Barbaro ob morju.

Predavanje in izlet v PortorožV torek smo imeli predavanjeo Bownovi terapiji. Bilo je zelonazorno in je pometlo z vse-mi predstavami, da je to čude-žna masaža za vse priložno-sti in težave. Janja BremecFerluga nas je opozorila, najpred masažo vedno pogleda-mo spletni seznam registrira-nih terapevtov, kajti le ti ima-jo potrebno znanje. Popoldan-ski izlet nas je popeljal v Por-torož, v hotelu pa je bila delav-nica izdelovanja rož iz papir-ja. Zvečer sta nas Barbara inEvgen presenetila s koncer-tom slovenskih zimzelenih po-pevk. Seveda smo zahtevali in dobili dodatek: nekaj francoskihšansonov.

Takšne in drugačne pokušnje Jernej Brec nas je v sredo presenetil z odličnim oljčnim oljemin vloženimi oljkami, ponudbo pa je razširil tudi na mila in kre-me. Ker je bil to predvelikonočni čas, seveda tudi oljčne vejiceniso manjkale. Brez njegovega olja že vrsto let ne znam večkuhati. V umetniški svet nas je popeljal Matjaž Bornšek, ki jepred našimi očmi ustvarjal steklene figurice. Kuhanje se je na-daljevalo zvečer pod kuhalnico Emilije Pavlič in njene mlade asi-stentke. Emilija kuha z dušo in srcem in še tako zakrknjene ne-kuharice prej ali slej prepriča, kako čudovito zna biti kuhanje.

Izlet v zaledje IstreČetrtek smo izkoristili za nakupovanje v Miljah, vendar naku-pi zadnja leta niso več privlačni. Sploh pa, če je zunaj tako lepotoplo in je popoldne na sporedu izlet v zaledje Istre, v Lopar.Udeleženci so si ogledali hišo od Bardinca, cerkev sv. Jerufa,oljarno in gostilno Toškan in se tam seveda tudi malo dlje za-držali. Kot vedno na takih izletih nam je Barbara natresla kupzanimivosti o Istri in Istranih, ki jih zna posredovati s toliko srcain ljubezni, da človek pozabi, da ni Istranka, temveč Štajerka.Večerne ure pa je popestril Evgen z glasbo za ples.

Športni “revanš”Odigrali smo povratno srečanje v mini golfu. Na željo nekate-rih smo ekipi »prestrukturirali« in sva z možem prišla medRise – in se spet znašla v zmagovalni ekipi. Po obeh turnirjihsmo dobili diplome in darilca: ženske lične paketke, v katerihje bil klekljan nakit, ki smo si ga imeli priložnost ogledati preddnevi. Uhani in ogrlica me spominjajo na moj “veliki” športniuspeh. Moški so dobili kape in nakupovalne torbe.

Nepozaben zaključni večerZa večer je bil napovedan nastop Bratov Žavbi. Pričakuješ na-stop menda sedmih bratov, potem pa doživiš čudo: v ansam-blu je pet bratov, vsi stari manj kot 18 let, šesti že komaj čaka,da bo smel tudi sam na oder, sedmi pa se še bolj zadržuje vmaminem naročju. In če držijo lokalne novice – je osmi že napoti! Očka je šofer in glasbeni tehnik, mama in nona krotita

številki 6 in 7, nono (sicer glasbenik pri Šavrincih) pa je bil žalv bolnišnici. Seveda so se ga njegovi fantje spomnili z melo-dijo posebej zanj. Nimam besed, da se Barbari zahvalim zata doživeti večer in obljubo, da bo skupino po svojih močehše naprej podpirala. Fantje pa niso samo dobri glasbeniki inpevci (vsak igra vsaj tri inštrumente), ampak tudi komponira-jo, so aktivni in dobri športniki in tekmujejo v raznih znanjih.Njihova mama pa je pravo čudo: nič je ne vrže iz tira, mirnoopazuje in spodbuja svoje fante, ob tem pa se zdi, kot da bibila njihova starejša sestra. Očka suvereno, samo z očmi,usmerja nastopajoče in se veseli bučnega ploskanja. Škoda,da ni v Sloveniji več takih družin. Hotelski gostje so mamo Žav-bi spontano razglasili za mamo leta (pa o osmem se takrat


Skupina pred odhodom na pohod

IZ NAŠIH DRUŠTEV

še ni nič vedelo). Večer je tako bil lep zaključek letovanja, dasmo kar nekako pozabili na grenko kapljico, da odhajamo do-mov en dan prej. Druženje s preostalima dvema društvomaje bilo zelo prisrčno in vsi skupaj smo bili pravzaprav ena ve-lika, skladna skupina.

Bolečinski senzorijVes čas letovanja so bile v predprostoru sejne dvorane raz-stavljene škatle za simulacijo tipičnih nevropatskih bolečin,ki so jih vsi obiskovalci lahko preizkusili in tako pridobili nekofizično predstavo, kakšna je nevropatska bolečina. Da binam le nikoli ne bilo treba tega v živo občutiti. Odvisno je samood tega, koliko resno jemljemo svojo bolezen in kaj storimozase.

Ingeborg Čas, foto: Franc Čas


n Društvo diabetikov Litija in Šmartno

Dejavnosti društvadiabetikov

Naše društvo letos praznuje 25-letnico svojega delovanja. Vpočastitev tega jubileja smo v društvu izdelali posebno zlo-ženko. Skozi vse leto bodo v ta namen potekale različne de-javnosti, na katerih bomo prisotne seznanili s to zloženko.

V začetku maja smo v Turistični točki Srca Slovenije v staremmestnem jedru Litije pripravili razstavo z naših ustvarjalnih de-lavnic, ki je bila na ogled tri tedne. V tem mesecu smo bili tudigostitelji Zasavskega srečanja (diabetikov Hrastnika, Zagorjain Trbovelj), ki se ga je udeležilo 90 obiskovalcev.

Ogled starega dela LitijeČeprav nam je v dopoldanskem času malo ponagajalo vreme,smo si z vodjo Turistične točke Srca Slovenije Mojco Haupt-man ogledali nove prostore SVC. Nadaljevali smo pot v staromestno jedro Litije, še prej smo si ogledali spomenik padlimborcem in talcem, ki je delo velikega slovenskega arhitekta Jo-

žeta Plečnika. V župnijskicerkvi sv. Nikolaja smo ob-čudovali mozaik patra Mar-ka Rupnika. Ob koncu ogle-da starega mestnega jedrasmo si skupaj v Turističnitočki Srca Slovenije ogleda-li razstavo, ki so jo pripra-vile naše članice in s tempokazale, da ob prijetnemdruženju v zimskem časulahko ustvarimo drobna da-rilca in vizitke. Srečanjesmo zaključili na turističnikmetiji Paternoster na Bre-gu pri Litiji z dobro doma-čo hrano in druženjem obprijetni glasbi.

Rudolfa Pogačar

Preizkušanje simulacije nevropatske bolečine

Razstavo umetniških izdelkov so pripra-vile naše članice.

n Društvo diabetikov Zagorje

Aprilski izletZjutraj smo se zbrali, vkrcali na avtobus in odpeljali proti na-šemu cilju. Pot nas je vodila čez Podkum, Sopote in proti oglar-ski deželi Dole pri Litiji.

Tam nas je pričakal domačin, vodnik Miroslav Brinovec. Po-peljal nas je proti mlinu Košina v Bistrici. Ta mlin je last Mila-na Jesenška. Še danes deluje tako kot okoli leta 1700, ko jebil prvotno narejen. Pred odhodom smo pri njem kupili doma-čo ajdovo moko in se prijazno poslovili. Tukaj smo si ogleda-li Valvazorjev lovski dvorec. Prijazna lastnica dvorca Irena

Ogled Oglarske dežele je bil prijeten.

nam je na kratko razložila njegovo zgodovino. Dvorec je bil zgra-jen leta 1625, med drugo svetovno vojno pa so ga zasedli Nem-ci, ki so domačine in vaščane izselili v Nemčijo. Lastnica nasje še pogostila z domačim čajem in doma narejeno pašteto inkavo in bilo je resnično okusno. Tukaj nam je prijazni gospo-dar in naš vodnik Miroslav Brinovec prikazal, kako se pripra-vijo kope, kako se kuha oglje, in celoten postopek na video-zaslonu. Pogostil nas je z oglarskim golažem, oglarskim kru-hom, pijačo, salamo in pečenim krompirjem. Za domov smokupili oglarski kruh, ki je mešanica moke in mletega oglja izleske, domačo salamo in oglje. Za obiskovalce, ki težko hodi-jo, je organiziral prevoz s traktorjem, kajti kope so bile v strmemklancu, malo vstran od domačije. Ko smo se vračali, smo bilivsi dobro razpoloženi, kajti zadonele so domače viže. Tako smopreživeli lep sončen dan. Ivan Polanec

IZ NAŠIH DRUŠTEV

n Društvo diabetikov Maribor

Pestro letoRedni občni zbor smo člani organizirali konec februarja, po-stavili smo temelje novih programov in imenovali novegapredsednika. Festival za Tretje življenjsko obdobje deluje žeod leta 2006, v Mariboru pa šele od leta 2012. Pridružili smose prireditvi, ki je namenjena medgeneracijskemu srečanju.Svet invalidov Mestne občine Maribor je maja v sodelovanjuz mariborskimi invalidskimi in humanitarnimi društvi prire-dil »Športne igre invalidov Maribora, kjer tudi nismo manjka-li. V maju smo se odpravili še na edukativno okrevanje v ho-tel Slovenija v Rogaški Slatini, da smo poskrbeli za telesnoaktivnost in zdravo prehrano, poslušali strokovna predava-nja in poskrbeli za družabni del življenja.

Občni zborUvodno predavanje je pripravil prim. Miro Čokolič dr. med., pred-stojnik oddelka za endokrinologijo in diabetologijo UKC Mari-bor. Program aktivnosti za leto 2014 je predstavil izvršni od-bor društva ter komisije, obravnaval in sprejel pa ga je občnizbor. Začrtali smo si veliko aktivnosti, tako da se člani lahkovključijo v tiste programe, kjer bi radi sodelovali. Vsi člani sodobili program aktivnosti, v katerega pa smo letos uvedli ne-katere novosti. Med njimi je delavnica Kako živim s sladkornoboleznijo, namenjena je izmenjavanju izkušenj pri zdravljenjubolezni in medsebojnemu svetovanju. Sklenili smo, da bomoglede na izbrano temo na predavanja povabili diabetologe, dru-ge zdravnike oziroma ustrezne strokovnjake. Veseli bomo, čebomo tudi člani povedali svoje izkušnje o bolezni. Na delavni-ce so povabljeni tudi družinski člani, ki so zelo pomemben členpri zdravljenju sladkorne bolezni, in vse nove člane, ki se bodovčlanili v tekočem mesecu.

Letošnja novost – več rekreacijeDruga novost pri nas so pohodi z naslovom Pohodimo slad-korno bolezen. Gibanje in zdrava prehrana sta naša osnovnadejavnika zdravljenja, zato želimo, da se pohodov udeležuječim več članov. Tretja novost so Planinski pohodi – po plani-nah in hribih Slovenije. Izvršni odbor se je odločil, da bomo vprihodnje namenjali več pozornosti pohodništvu. Hoja je po-polna rekreacija, saj koristi celemu telesu. Lahko pomaga prištevilnih obolenjih in kroničnih zapletih sladkorne bolezni. Spo-znavali bomo različne poti po lepi Sloveniji, se družili in daja-li navdih za nove pohode. Ustaljeni program našega društvapa temelji na rednih športnih aktivnostih, okrevanjih in enodnev-nih izletih.

Novi predsednik Društva diabetikov MariborKer je dosedanji predsednik društva Ivan Hrastnik odstopil, jeobčni zbor soglasno izvolil novega predsednika društva MirkaTopolovca in podpredsednico Majdo Navršnik. V sklepni be-sedi in zahvali za zaupanje je poudaril skrb za uresničevanjenacionalnega programa, ki združuje skrb za bolnega človekain društvo postavlja kot najpomembnejšega partnerja pri ures-ničevanju interesov. Poudariti je treba organiziranost, ki biusposobila večje število bolnikov svetovalcev, poskrbeti mora-

mo za redne obiske na domu diabetikov, ki so potrebni pomo-či. Informiranost moramo od letnega biltena prenesti na četrt-letno informiranost. Ugotoviti je treba, kakšna je izobrazbenastruktura članov, koliko diabetikov živi v slabih življenjskih raz-merah, in glede na potrebe tudi pomagati. Pomembno je so-delovanje z zvezo na več področjih, tako glede na uresniče-vanje nacionalnega programa, kakor pri premagovanju proble-mov v društvih. Občni zbor, ki je nosil naslov Pohodimo slad-korno bolezen, smo zaključili s pohorskim golažem in se za-vrteli ob prijetnih melodijah. Mirko Topolovec

Festival za tretje življenjsko obdobje pri nasSodelovanje na festivalu je potekalo pod okriljem zveze, kjersmo se predstavili tudi mi. K sodelovanju so bila povabljenaše preostala društva, ki delujejo na območju Štajerske. Žal stase vabilu odzvali samo Društvo diabetikov Lenart in Društvodiabetikov Gornja Radgona. Naš namen je bil ozaveščati šir-šo javnost o zgodnjem odkrivanju sladkorne bolezni, njenih za-pletih ter opozarjati na zdrav življenjski slog. Izvajali smo brez-plačne meritve krvnega sladkorja in krvnega tlaka, odkrili karnekaj ljudi, ki so imeli zelo povišan sladkor v krvi, jim svetova-li obisk pri zdravniku, odgovarjali na različna vprašanja o slad-korni bolezni ter predstavili delovanje našega društva.

Majda Navršnik

Športne igre invalidovČlani invalidskih in humanitarnih društev iz Maribora so se zbra-li v Ledni dvorani, Dvorani Tabor in gostišču Taborka, kjer sose pomerili v pikadu, šahu, kegljanju, ruskem kegljanju, nam-


Na občnem zboru smo potrdili letošnje novosti v programu delovanjadruštva.

Na stojnici je bilo živahno, opravljali smo tudi meritve

IZ NAŠIH DRUŠTEV

iznem tenisu, malem nogometu, košarki na vozičku in meta-nju na koš. Kulturni program z nagovorom župana Andreja Fi-štravca so popestrili še varovanci društva Sožitje in kulturni na-stop Društva GNP Maribor.

Na tekmovanju je sodelovalo tudi naše društvo, in sicer v: pi-kadu, steznem kegljanju, ruskem kegljanju in namiznem teni-

su. Pred začetkom tekmovanja je bilo poskrbljeno, da smo siizmerili krvni sladkor in krvni tlak. Organizator pa je poskrbelza prehrano in napitek. Dan je minil v tekmovalnem duhu inlahko se pohvalimo, da smo dosegli odlične rezultate, saj smoosvojili kar deset pokalov.Sklepni del iger je bil v znamenju druženja invalidskih in hu-manitarnih organizacij in podelitve pokalov. Čestitke zmago-valcem! Lidija Salamon

Okrevanje v Rogaški Redno smo merili krvnega sladkor in krvni tlak. Vsak dan smotelovadili, plavali in odhajali na krajše sprehode kljub dežju, kije bil kar nekaj dni naš spremljevalec. Naša telesna dejavnostse je poznala pri naših končnih rezultatih krvnega sladkorja inkrvnega tlaka, saj so se v pri večini vrednosti znižale. Navdu-šeni smo bili nad predavanjem diabetologa Damjana Justin-ka z naslovom Novosti v zdravljenju diabetesa. Z druženjemob prijetni glasbi na klavirju smo prijetno zaključili večere, kjersmo radi prisluhnili našemu rednemu dolgoletnemu članu dru-štva Janezu Svečniku, za kar se mu iz srca zahvaljujemo.

Majda Navršnik


n Društvo diabetikov Novo mesto

Aprilska pohoda Prvi aprilski pohod je bil ob lepem vremenu po že znani potiod vasi Hudo (v bližini Novega mesta) do prostora za pikni-ke ob potoku Bezgavec pod Daljnim vrhom. Za pohod pogozdni poti do potoka smo uporabili skavtske veščine, da smolahko premagali ovire, ki so bile na nekaj mestih s podrtimismrekami zaradi letošnjega žledoloma. Precej terena je bilože očiščenega, vse pa le ne. Z medsebojno pomočjo smo var-no prišli pod ali nad hlodi in vejami.

Nihče se ni poškodoval, še naša Duška, ki jih šteje že osem-deset, je brez posledic preplezala ovire. Pot ob potoku je bilasicer malo razmočena, a zelo romantična z žuborenjem vode,zelenim drevjem in obrežjem. Na prostoru za piknike smo semalo okrepčali in dobre volje opazovali račje osvajanje – pra-vi račji ples dveh samcev za osvojitev samice.

Ogled cvetočih azalej Drugi pohod je bil predviden za ogled cvetočih azalej na enemod štirih avtohtonih rastišč v Sloveniji ob cesti Velike

Brusnice–Gabrje. Tokrat se nas je zbralo kar sedemnajst Kosmo pred leti obiskali to rastišče, je bilo cvetje bolj bujno in di-šeče. Narava je medtem naredila svoje z zaraščanjem, zatoso se razmere za to rastlino spremenile. Menda je bilo v tehletih tudi preveč plenilcev azalej. Škoda je dvojna, saj na do-mačih vrtovih ta rastlina ne uspeva, na rastišču pa nastane vrzel.Bili smo kar malo razočarani. Za tolažbo pa smo od vodniceFanike izvedeli, da se ravno letos pripravlja sistemska uredi-tev tega prostora, ki naj bi jo začeli že drugi dan po našem obi-sku. V načrtu je obvarovanje rastišča z ograjo, boljšim dosto-pom in obeležjem. Za ureditev so bila potrebna soglasja last-nikov gozda, strokovno vodstvo gozdarjev in naravovarstveni-kov v sodelovanju s Planinskim društvom Krka Novo mesto.

Terezija Vidrih, foto: Fanika Vovk

Domov smo odnesli kar deset pokalov.

Pri pohodu so nam prav prišle skavtske veščine

IZ NAŠIH DRUŠTEV

n Društvo diabetikov Jesenice

Že v prvih mesecih se je veliko dogajalo

Že v prvih mesecih so se dogajale številne aktivnosti ... in zveseljem ugotavljamo, da vse poteka po predvidenem načrtu.

Prvi letošnji pohodiV januarju smo letos namesto tradicionalnega pohoda v Tamarorganizirali zimski pohod proti tromeji. Vsako leto se v temčasu namenimo v Zgornjesavsko dolino, saj nam ponuja ču-dovite možnosti za prijetne pohode v osrčje prelepih dolin in gora.Zbrali smo se v Ratečah in se strumno podali na pot. Jutro jebilo prelepo – hladno, zimi primerno, vendar so nas ves čas hojegreli sončni žarki, ki so pripomogli k še boljšemu razpoloženju.Narava je bila odeta v snežno preobleko, tako da smo se vsirazigrani podali proti cilju. Posamezne snežinke v gmoti sne-ga so se pod žarki sonca lesketale kot čudoviti kristali.Občasno smo se ustavili in uživali v prelepem razgledu; zas-nežene gore – Ponce, Jalovec, Mangart ... objete v sinje mo-dro nebo. Kako lepe kulise nam ponuja narava. Še tako vrhun-ski slikar nam ne bi mogel in znal naslikati tako čudovite zim-ske idile. »Kaj vse bi zamudili,« si mislimo, »če se ne bi ude-ležili pohoda ter izkoristili dane možnosti in priložnosti. Med hojosmo malo pokramljali in mimogrede dosegli izbrani cilj. Vese-li in zadovoljni smo se vračali proti Ratečam, kjer nas je že ča-kalo zasluženo kosilo.

Tradicionalna hoja okoli Blejskega jezera in po kampu ŠobecPa je bil že na vrsti februarski pohod – to je tradicionalna hojaokoli Blejskega jezera. Tokrat nam je vreme nekoliko ponaga-jalo, saj smo morali pohod prestaviti za dva tedna. V februar-ju se nam je narava, tako kot po vsej Sloveniji, pokazala v naj-hujši obliki – žledolom tudi Bledu ni prizanesel. Poškodoval ještevilna drevesa in parkovno grmičevje. Stoletna drevesa, kiso do zdaj kljubovala številnim vremenskim nevšečnostim –tudi vetru, so tokrat klonila pod težo žleda. Pohod smo bili pri-siljeni prestaviti, da so očistili poti in da ni bilo več nevarnosti.Ves čas hoje smo opazovali in se čudili škodi, ki jo je povzro-

čil žled. Kako maščevalna je lahko narava, ki nam je tako po-nudila odgovor na včasih tudi kruto človeško poseganje vanjo.Hkrati se nam je porodila misel, kako nemočni smo v tekmi znaravnimi ujmami. Tudi na pohodu v marcu smo naleteli na po -dobne razmere. Tokrat je bil cilj pohoda kamp Šobec z okoli-co. Zopet se nam je razkrilo hudo razdejanje, ki ga je povzro-čil žled. Vstop v sam kamp Šobec je bil prepovedan. Kamp Šo-bec, ki sicer velja za enega najlepših in najbolj urejenih v Slo-veniji, slovi pa tudi zunaj naših meja, je bil še huje prizadet kotokolica Bleda. Težko je opisati krutost narave; leta in leta bodominila, preden bo zopet tak, kot je bil. Veliko dreves so mora-li podreti, saj jim ni bilo pomoči. Kljub vsemu smo oba poho-da zaključili z optimizmom in mislijo na prihajajočo pomlad.

Aprilski Sv. LovrencZa izpeljavo aprilskega pohoda pa je bolje kazalo. Tokrat smose namenili na Sv. Lovrenc, kjer stoji istoimenska cerkvica. Iz-hodiščna točka pohoda je Žirovnica. Nasmejani in dobre vo-lje smo uživali v prebujajoči se pomladi, saj so nas vso pot žepozdravljali cvetovi trobentic, vijolic, marjetic ... Mimogredesmo prišli do cerkve Sv. Lovrenca, kjer smo se malo oddah-nili in razgledali po bližnji in daljni okolici. Zadovoljni, veseli inv pričakovanju majskega pohoda smo se poslovili in zahvaliliorganizatorju pohoda Čazimu Babiču. Vsako leto skrbno na-črtuje in izbira cilje pohodov ter skrbi, da so pohodi varni in vzadovoljstvo vseh udeležencev.

Poleg pohodov tudi predavanjeNa vseh naštetih pohodih smo preživeli čudovite urice v nara-vi in prijetnem druženju. Vsakič je bilo zabavno, zanimivo in vedno smo se vračali do-mov dobre volje in z veliko pozitivne energije. Z izbiro teh po-hodov se želimo približati tudi članom sosednjih občin, saj našedruštvo vključuje velik del zgornje Gorenjske (sedem občin). Vsa-kega pohoda se udeleži od 15 do 20 članov. Poleg že omenje-nih pohodov smo v februarju našim članom ponudili tudi pre-davanje Diabetična nevropatija, ki ga je pripravila diabetologi-nja Karmen Janša, dr. med. Predavanje je bilo zanimivo in ko-ristno. Udeležilo se ga je okoli 80 članov, kar kaže na to, da sediabetiki zavedajo pomembnosti znanja o svoji bolezni, sajbodo samo tako laže premagovali težave, ki jih spremljajo. Z veliko optimizma pričakujemo naslednje pohode in vabimovse naše člane, naj se nam pridružijo v še večjem številu.

Sonja Ravnik, foto: Čazim Babič in Ferjan


Pohod po razdejanem kampu Šobec in predavanje o diabetični nevropatiji

Na Bledu in Sv. Lovrencu


Datum Vse bi na Čas in zbir no mes to Kon takt na ose ba + tel. št.Društvo diabetikov Cerknicavsak 1. četrtek v mesecu Pohod po okolici Cerknice ob 14.00, pri Gostišču Šega Doroteja Nared, 031 652 0875. julij Piknik ob 14.00, Lovski dom Zelše Doroteja Nared, 031 652 087od 7. do 14. septembra Zdravstveno okrevanje v Rogaški Slatini po prijava Doroteja Nared, 031 652 087Društvo diabetikov Domžalevsako sredo Uradne ure od 9.00 do 12.00 pisarna društva, 01 721 42 7930. avgust Meddruštveni pohod: Znamenitosti moravške doline ob 8.00, pri cerkvi v Moravčah pisarna društva, 01 721 42 796. september Izlet ob 7.00, AP Domžale pisarna društva, 01 721 42 7919. september Predavanje ob 16.00, predavalnica ZD Domžale pisarna društva, 01 721 42 79od 6. do 13. oktobra Okrevanje v Radencih ob 10.00, AP Domžale pisarna društva, 01 721 42 7918. oktober Pohod ob dnevu hoje in bele palice: Vrhpolje ob 9.00, pri cerkvi Vrhpolje Tone Košmerlj, 041 679 787Društvo diabetikov Dravograd Polžkivsak torek Pohod v Dravogradu ob 17.00, ZD Dravograd Anica Repnik, 051 381 013vsako sredo Dežurstvo v pisarni društva od 10.00 do 12.00, Trg 4. julija 29 Ivan Pavlič, 040 562 472vsak četrtek Pohod po polžje v Slovenj Gradcu ob 17.00, Kulturni dom SG Ana Rutnik, 031 667 035vsak petek Kolesarjenje ob 17.00, Športna hala SG Danica S. Kotnik, 040 279 8062. avgust Romarski izlet z župnikom g. Petrom ob 7.30, AP Dravograd Ana Rutnik, 031 667 0353. avgust Izlet v Turnišče, kosilo in kopanje v Banovcih ob 6.30, AP Dravograd Ivan Pavlič, 040 562 47230. avgust S kolesi na Pliberški jormak ob 7:00, mestni pungrad Slov. Gradec Danica S. Kotnik, 040 279 8066. september Pohod s predavanjem in piknikom v Trbonjah ob 9.00, Gasilski dom Trbonje Ivan Pavlič, 040 562 47213. september Kolesarjenje po Mislinjski dolini ob 10.00, Hostel Slovenj Gradec Danica Kotnik, 040 279 806od 14. do 21. septembra Okrevanje v hotelu Corinthia v Baški ob 5.45, Gasilski dom Trbonje Ivan Pavlič, 040 562 472Društvo diabetikov Gornja Radgonavsako sredo Uradne ure in meritve krvnega sladkorja od 10.00 do 12.00, v pisarni društva Viljem B. Barovič, 070 771 701vsak četrtek Rekreativni pohodi in meritve krvnega sladkorja od 16.30 do 18.30, v pisarni društva Elizabeta Wolf, 041 374 612Društvo diabetikov Hrastnikvsak ponedeljek Uradne ure v društvenih prostorih od 9.00 do 11.00, sedež društva Leopold Majes, 041 317 545,

Železnik Vojka, 040 841 828vsak ponedeljek Informacije po telefonu od 9.00 do 11.00 telefon društva 081 611 34vsak 1. torek v mesecu Merjenje sladkorja, holesterola in pritiska od 8.00 do 10.00, sedež društva Alenka Ostrožnik, 040 841 828, Ramšak Viktorvsako 1. sredo v mesecu Pohod v okolico Hrastnika ob 9.00, pred društvenimi prostori Vojka Železnik, 040 841 828enkrat na mesec Kopalni dan celodnevni izlet Leopold Majes, 041 317 545,

Vojka Železnik, 040 841 828avgust Letovanje v Paklenici 7 dni po programu s predavanji, po prijavah Leopold Majes, 041 317 545,

Vojka Železnik, 040 841 828Pišete nam lahko na e-naslov: [email protected], [email protected]

Društvo diabetikov Idrijavsako sredo Telovadba ob 16.00, Športni center Idrija D. Kavčič, 041 448 424vsak četrtek Uradne ure od 9.00 do 11.00 Henrik Petrovčič, 041 945 377vsak petek Nordijska hoja ob 16.00, UTA D. Kavčič, 041 448 424Društvo diabetikov Ilirska Bistrica1. in 16. v mesecu Dežurstvo z merjenjem KS in holesterola ob 11.00 do 12.00, sedež društva po razporedu na oglasni deskivsak ponedeljek Organizirana telovadba od 19.00 do 20.00, društveni prostori Venčka Bergoč, 031 475 404vsako sredo Vaje za sprostitev od 19.00 do 20.30, društveni prostori Venčka Bergoč, 031 475 404vsako sredo Dežurstvo na sedežu društva ob 11.00 do 12.00, sedež društva po razporedu na oglasni deskivsak četrtek Balinanje, ženske in moški ob 17.00, dvorana Zabiče Karel Celin, 051 338 288vsak četrtek Balinanje, ženske in moški ob 18.00, balinišče Koseze Karel Celin, 051 338 288Društvo diabetikov Jesenicevsak ponedeljek Telovadbe v juliju in avgustu ni. od 17.30 do 18.30, TVD Partizan društvo, 040 480 939vsako sredo Uradne ure, merjenje krvnega sladkorja, tlaka, holesterola ... od 17.00 do 19.00, KS Sava društvo, 040 480 939vsak četrtek Telovadbe v juliju in avgustu ni. od 16.30 do 17.30, TVD Partizan društvo, 040 480 9395. julij Meddruštveni pohod: Velika planina, Kamnik ob 8.00, Črnivec Čazim Babič, 041 909 96112. julij Pohod, Pokljuška luknja ob 9.00, Zatrnik Čazim Babič, 041 909 96130. avgust Meddruštveni pohod Domžale: Znamenitosti moravške doline ob 8.00, pri cerkvi v Moravčah Čazim Babič, 041 909 9613. september V juliju in avgustu uradnih ur in meritev ni. Društvo bo odprto prvo sredo v septembru. društvo, 040 480 939od 14. do 21. septembra Okrevanje v Šmarjeških toplicah avtobus Draga Vehar, 031 801 06820. september Meddruštveni pohod na Bistriško planino Tržič ob 9.00, Brezje pri Tržiču Čazim Babič, 041 909 9614. oktober Izlet na Bizeljsko po sremiški vinski cesti avtobus Draga Vehar, 031 801 06811. oktober Pohod na Talež 10.00, Krona Zg. Lipnica Čazim Babič, 041 909 961Društvo diabetikov Kamnikvsak 1. in 3. torek v mesecu Uradne ure od 9.00 do 11.00, DU Kamnik, Kolodvorska 5 Savica Juntez, 041 285 3415. julij Meddruštveni pohod na Veliko planino ob 8.00, Črnivec Savica Juntez, 041 285 34130. avgust Meddruštveni pohod Domžale: Znamenitosti moravške doline ob 8.00, pri cerkvi v Moravčah Savica Juntez, 041 285 341od 7. do 14. septembra Zdraviliško okrevanje v Šmarješke toplice ob 14.00, AP Kamnik Savica Juntez, 041 285 34116. september Meritve krvnega sladkorja od 8.00 do 9.00, v društvu Marija Podbevšek20. september Meddruštveni pohod na Bistriško planino Tržič ob 9.00, Brezje pri Tržiču Savica Juntez, 041 285 34114. oktober Druženje, izmenjava izkušenj ob 10.00, v društvu Marjeta Bukovšek21. oktober Meritve krvnega sladkorja od 8.00 do 9.00, v društvu Marija Podbevšek22. oktober Predavanje o sladkorni bolezni ob 17.00, ZD Kamnik Savica Juntez, 041 285 341Društvo diabetikov Kočevjevsak ponedeljek Telovadba s fizioterapevtko od 17.00 do 18.00, OŠ Ljubo Šercer Branka Kovačič, 041 518 256vsak 3. torek v mesecu Kopanje v Dolenjskih Toplicah ob 9.00, AP Kočevje Branka Kovačič, 041 518 256vsako 1. sredo v mesecu Uradne ure, merjenje sladkorja in krvnega tlaka od 9.00 do 11.00, pisarna društva Branka Kovačič, 041 518 256vsako 2. sredo v mesecu Informacije in svetovanje od 12.00 do 13.30, pisarna društva Ksenija Vidoševič, 031 299 555vsak 1. četrtek v mesecu Uradne ure, merjenje sladkorja in krvnega tlaka od 16.00 do 18.00, pisarna društva Branka Kovačič, 041 518 256vsak četrtek Joga in refleksoterapija po prijavah Ksenija Vidoševič, 031 299 555

AK TIVNOSTI DRUŠTEV


Datum Vse bi na Čas in zbir no mes to Kon takt na ose ba + tel. št.vsak zadnji četrtek v mesecu Pohod v okolico Kočevja – Stezice do zdravja po prijavah Zofija Cvitkovič, 031 681 326vsak četrtek v juliju Kopanje v Njivicah na Krku po prijavah, do torka Ksenija Šperanda Vidoševič, 031 299 555vsak četrtek v avgustu Kopanje v Njivicah na Krku po prijavah, do torka Ksenija Šperanda Vidoševič, 031 299 555vsak petek Klepetalnica in družabne igre ob 16.00, po prijavah, pisarna društva Milena Kaligarič, 041 280 676Društvo diabetikov Kopervsako 1. sredo v mesecu Uradne ure od 18.00 do 19.00, AMTK Koper Marija Podvršič, 031 708 132vsak petek Kegljanje od 19.00 do 20.00, Bonifika Koper Stanko Miklič, 031 714 821Društvo diabetikov Kranjvsak ponedeljek in sredo Uradne ure od 16.00 do 18.00, društvena pisarna društvena pisarna, 04 202 83 10 ali 031 485 470vsak 2. ponedeljek v mesecu od septembra do decembra Brezplačne meritve gleženjskega indeksa od 16.00 do 18.00, društvena pisarna društvena pisarna, 04 202 83 10 ali 031 485 470vsak 3. ponedeljek v mesecu od septembra do decembra Brezplačne meritve HbA1c od 16.00 do 18.00, društvena pisarna društvena pisarna, 04 202 83 10 ali 031 485 470vsako sredo Meritve KS, HOL, trigliceridov, krvnega tlaka od 8.30 do 9.30, društvena pisarna društvena pisarna, 04 202 83 10 ali 031 485 470vsak četrtek od sep. do dec. Redna tedenska telovadba od 19.10 do 20.10, Diabetični center Kranj društvena pisarna, 04 202 83 10 ali 031 485 4709. avgust Kolesarski izlet: Trboje–Voglje–Šenčur ob 9.00, Brunarica Štern Kokrica društvena pisarna, 04 202 83 10 ali 031 485 47030. avgust Meddruštveni pohod Domžale: Znamenitosti moravške doline ob 8.00, pri cerkvi v Moravčah društvena pisarna, 04 202 83 10 ali 031 485 470od 31. avgusta do 7. septembra 7-dnevna zdravstvena vzgoja za diabetike v Šmarjeških Toplicah ob 14.00, AP Kranj, postajališče št. 1 društvena pisarna, 04 202 83 10 ali 031 485 47020. september Meddruštveni pohod na Bistriško planino Tržič ob 9.00, Brezje, gasilski dom društvena pisarna, 04 202 83 10 ali 031 485 47027. september Pohod po Jezerskem ob 9.00, Jezersko, Pension Valerija društvena pisarna, 04 202 83 10 ali 031 485 4704. oktober Izlet v neznano ob 7.00, AP Kranj, postajališče št. 1 društvena pisarna, 04 202 83 10 ali 031 485 47018. oktober Pohod: Cerklje–Adergas ob 9.00, Diabetični center Kranj društvena pisarna, 04 202 83 10 ali 031 485 470Društvo diabetikov Lenartvsak 1. ponedeljek v mesecu Pohod po Slovenskih goricah ob 10.00, Trgovina Klasek Stanko Cartl, 041 438 573vsak 3. ponedeljek v mesecu Kopanje v Biotermah Mala Nedelja ob 9.00, Zdravstveni dom, po dogovoru Stanko Cartl, 041 438 573vsak 3. ponedeljek v mesecu Pohod po Slovenskih goricah ali ob 10.00, Trgovina Klasek, po dogovoru Stanko Cartl, 041 438 573vsako sredo Uradne ure od 9.00 do 11.00, v društveni pisarni Jožica Vračko, 031 661 283vsako 1. sredo v mesecu Merjenje krvnega sladkorja od 9.00 do 11.00, v društveni pisarni Jožica Vračko, 031 661 283od 6. do 13. julija Okrevanje v Termah Lendava obvezna prijava Jožica Vračko, 031 661 2834. september Izlet s Koroškimi splavarji Jožica Vračko, 031661283Društvo diabetikov Lendavavsak ponedeljek Uradne ure od 9.00 do 11.00, UE Lendava Zsuzsi Kepe, 051 488 100vsak 2. torek v mesecu Predavanja na temo diabetesa in zapletov ob 15.00, ZKD Zsuzsi Kepe, 051 488 100vsako sredo Telovadba ob 17.30, Dom za starejše v Lendavi Zsuzsi Kepe, 051 488 100Društvo diabetikov Litija in Šmartnovsak ponedeljek in sredo Uradne ure od 8.00 do 11.00, društvena pisarna društvena pisarna, 01 898 15 84vsak ponedeljek in sredo Telovadba ob 19.30, športna dvorana društvena pisarna, 01 898 15 84vsako 1. sredo v mesecu Merjenje sladkorja, krvnega tlaka, holesterola od 8.00 do 10.00, društvena pisarna društvena pisarna, 01 898 15 84vsako sredo Plavanje v bazenu v Šmartnem od 16.00 do 17.00, bazen v Šmartnem društvena pisarna, 01 898 15 84vsak četrtek Pohodi v bližnji in daljni okolici ob 8.00, po dogovoru društvena pisarna, 01 898 15 84vsak četrtek Ustvarjalne delavnice ob 17.00, društvena pisarna društvena pisarna, 01 898 15 84

Od 1. 7. do 31. 8. bo društvena pisarna zaprta.Društvo diabetikov Ljubljanavsak ponedeljek Uradne ure, merjenje krvnega sladkorja, krvnega tlaka, holesterola od 14.00 do 18.00, Ulica stare pravde 2 pisarna društva, 01 28 22 133vsak 1. ponedeljek v mesecu Merjenje glikiranega hemoglobina (Hba1c) in mikroalbuminov od 15.00 do 18.00, Ulica stare pravde 2 pisarna društva, 01 28 22 133vsak ponedeljek in sredo Kegljanje (predhodna prijava na društvu) od 10.00 do 11.00 Marija Pust, 040 388 966vsak torek in četrtek Uradne ure, merjenje krvnega sladkorja, krvnega tlaka, holesterola od 9.00 do 11.00, Ulica stare pravde 2 pisarna društva, 01 28 22 133vsako sredo Voden sprehod na grad z merjenjem KS od 10.00 do 12.00, Ulica stare pravde 2 031 708 500vsako 1. in 3. sredo Vodna telovadba od 19.00 do 20.00, Inštitut za rehabilitacijo RS Neli Kapus, 041 601 421vsak četrtek Aerobna telovadba od.17.00 do 18.00, Športno društvo Tabor Neli Kapus, 041 601 421vsako 1. soboto Planinski izleti po dogovoru Neli Kapus, 041 601 421celo leto Vse informacije o aktivnostih in dodatne informacije Judita Erjavec, 041 708 500 Društvo diabetikov Ljutomervsako 3. sredo v mesecu Pohod po dogovoru, v pisarni društva Anica Halabarec, 02 582 19 59vsak zadnji četrtek v mesecu Z igro in zabavo do več znanja ob 18.00, v pisarni društva Majda Slavinec, 040 123 544Društvo diabetikov Mariborvsak dan Plavanje in savna v Fontani od ponedeljka do petka, 4 ure Terme Fontana, s člansko izkaznico je cenejevsak ponedeljek Namizni tenis od 10.00 do 11.00, Dvorana Tabor Anica Rep, 041 571 580vsak 1. ponedeljek v mesecu Brezplačne meritve sladkorja v krvi od 9.00 do 12.00, trgovina Medika (novi Mercator) Trgovina Medikavsak pon., tor., čet. Uradne ure od 9.00 do 12.00, Trubarjeva 15 Lidija Salamon, 02 228 23 10vsak ponedeljek in sredo Kegljanje od 10.00 do 11.00, Dvorana Tabor Anica Rep, 041 571 580vsak torek do novembra Rusko kegljanje od 17.00 do 19.00, Trubarjeva 15 Anica Rep, 041 571 580vsako sredo Uradne ure od 12.00 do 16.00, Trubarjeva 15 Lidija Salamon, 02 228 23 10vsako sredo Meritve sladkorja Promto, Partizanska 16 Mojca Golobinek, 041 840 118vsak 1. petek v mesecu Pikado od 10.00 do 12.00, drugi od 15.00 do 18.00, ŠD Branik Anica Rep, 041 571 5804. julij Kolesarjenje ob 16.00, Trubarjeva 15, prijave Lidija Salamon, 02 228 23 101., 8., 15., 22., 29. julij Rusko kegljanje od 17.00 do 19.00, Trubarjeva 15 Lidija Salamon, 02 228 23 1026. julij Planinski pohod: Krn–Krnsko jezero ob 5.00, pri bolnišnici, prijave Lidija Salamon, 02 228 23 101. avgust Kolesarjenje ob 16.00, Trubarjeva 15, prijave Anica Rep, 041 571 58029. avgust Izlet s pohodom: Dolina Tamar–Planica ob 6.00, pri bolnišnici, prijave Lidija Salamon, 02 228 23 102. september Delavnica Kako živim s sladkorno boleznijo od 10.00 do 12.00, Trubarjeva 15 Lidija Salamon, 02 228 23 104. september Pohod Pohodimo sladkorno bolezen ob 10.00, Trubarjeva 15, prijave Lidija Salamon, 02 228 23 105. september Kolesarjenje ob 16.00, Trubarjeva 15, prijave Anica Rep, 041 571 580od 7. do 14. septembra Okrevanje na morju prijave Lidija Salamon, 02 228 23 10datum bo določen pozneje Dan mobilnosti mesto Maribor Lidija Salamon, 02 228 23 1020. september Planinski pohod Donačka gora ob 7.00, pri bolnici, prijave Lidija Salamon, 02 228 23 102. oktober Pohod Pohodimo sladkorno bolezen ob 10.00, Trubarjeva 15, prijave Lidija Salamon, 02 228 23 10



Datum Vse bi na Čas in zbir no mes to Kon takt na ose ba + tel. št.7. oktober Organizirano predavanje o sladkorni bolezni prijave Lidija Salamon, 02 228 23 1017. oktober Kostanjev piknik in pohod na Ribniško kočo ob 8.00, pri bolnici, prijave Lidija Salamon, 02 228 23 10od 19. do 26. oktobra Okrevanje v zdravilišču ob 11.00, pri bolnišnici, prijave Lidija Salamon, 02 228 23 10

Razne športne aktivnosti obvestila na spletni strani in oglasni deski društva www.diabetiki-mb.siDruštvo diabetikov Mežiške dolinevsak ponedeljek in torek Uradne ure društva od 15.00 do 18.00, pisarna društva dežurni, 02 822 02 33vsak ponedeljek in četrtek Pohodi po okolici Leš ob 14.00, pri Lukanu Jaroš Kodrun, 041 420 131vsak torek Pohodi po okolici Mežice ob 16.00, avtobusna postaja Fanika Vrhnjak, 031 454 622vsako sredo Pohod po okolici Črne na Koroškem ob 16.00, pri cerkvi Branko Lepičnik, 041 283 029vsak četrtek Pohod po okolici Kotelj ob 15.00, na Rimskem vrelcu Mira Bertalanič, 031 539 470vsak četrtek Pohod po okolici Raven na Koroškem ob 15.00, pred zdravstvenim domom Dragica Cizerl, 040 397 784vsako nedeljo Pohod po okolici Prevalj ob 14.00, pri občini Roman Potočnik, 041 754 256Društvo diabetikov Murska Sobotavsak ponedeljek Balinanje od 8.30 do 10.00, pri društvu upokojencev Helena Copot, 041 343 630vsak ponedeljek od septembra Delavnica nordijske hoje ob 18.15, pred grajsko ploščadjo Marija Barber, 031 511 816vsak 2. in zadnji torek v mesecu Uradne ure v prostorih društva od 11.00 do 13.00, v prostorih društva, Tomšičeva 15 Danijela Santl, 031 526 710vsako 1. sredo v mesecu Sestanek Društva diabetikov Murska Sobota ob 17.00, v klubu PAC, za zavarovalnico Triglav Jožica Gibčar, 041 953 874vsako sredo Šahiranje od 8.30 do 10.00, v prostorih društva, Tomšičeva 15 Jože Šadl, 041 806 826vsak četrtek, do pomladi Delavnica: Pomen telesne aktivnosti pri obvladovanju sladkorne b. ob 15.15, v telovadnici Ekonomske šole Marija Barber, 031 511 816vsak torek od septembra naprej Druženje ob igranju družabnih iger od 8.30 do 10.00, v prostorih društva, Tomšičeva 15 Helena Copot, 041 343 6309. avgust Rafting na Muri s piknikom in pohodom v spomin na Darka Miholiča obvestimo pravočasno Danijela Santl, 031 526 710od 14. do 21. septembra Izobraževalno okrevanje v zdravilišču Šmarješke Toplice obvestimo pravočasno Helena Copot, 041 343 630

Vse informacije o prihajajočih dogodkih lahko spremljate tudi na naši spletni strani: http://www.dd-ms.lrf-pomurje.si/napovednik/Društvo diabetikov Novo mestovsak dan Plavanje v Termah Šmarješke toplice in Dolenjske Toplice od 12.00 do 14.00, od 19.00 do 21.00, celodnevne tajništvo, 0590 39 855, 064 160 300vsako sredo Uradne ure od 9.00 do 11.00, Rozmanova ulica 10, Novo mesto tajništvo, 0590 39 855, 064 160 300vsako 2. sredo v mesecu Pohod ob 13.30, OŠ Grm Novo mesto Danijela Vidmar, Frančiška Vovk, 064 160 300septembra Bazar nevladnih organizacij Glavni trg, Novo mesto Saša Mikec, 0590 39 855, 064 160 300septembra Delavnica za samokontrolo sladkorne bolezni Rozmanova 10, sejna soba Joži Rolih, 041 208 404 3. september Pohod: Uršna sela–Dolenjske Toplice ob 12.30, ŽP Kandija Danijela Vidmar, Frančiška Vovk, 064 160 30017. september Pohod: Dobrnič–Lisec ob 13.30, OŠ Grm Danijela Vidmar, Frančiška Vovk, 064 160 300oktobra Jesenski izlet Obvestila prejmete po pošti. Saša Mikec, 0590 39 855, 064 160 3008. oktober Pohod: Kostanjeva pot ob 13.30, OŠ Grm Danijela Vidmar, Frančiška Vovk, 064 160 30022. oktober Pohod: Stopiče–Goli Vrh ob 13.30, OŠ Grm Danijela Vidmar, Frančiška Vovk, 064 160 300

Koledar dogodkov društva, aktualne objave, članki spletna stran: http://ddnm.si tajništvo, 0590 39 855, 064 160 300Društvo diabetikov Piranvsak dan Rekreacija in telovadba ob 7.30, na plaži pod hotelom Metropol Maruša Pečnik, 031 628 491vsako 1. sredo v mesecu Joga smeha (vstopnina 5 evrov na osebo) od 17.30 do 18.30, Športni center Lucija Maruša Pečnik, 031 628 491vsak 1. četrtek v mesecu Meritve krvnega sladkorja in holesterola (prispevek za lističe) med 8.00 in 9.00, v prostorih Farosa Maruša Pečnik, 031 628 491vsako nedeljo Pohod s člani društva Faros ob 9.30, pri OŠ Lucija z osebnimi avtomobili Maruša Pečnik, 031 628 491 (prijave v soboto)Društvo diabetikov Postojnavsako sredo Športne dejavnosti od 16.00, v ŠC Postojna Ivica Bergoč, 031 708 322vsak četrtek Uradne ure, meritve krvnega sladkorja in pritiska od 9.00 do 11.00, ZD Postojna Marica Batis, 051 233 510Društvo diabetikov Ptujvsako sredo Dežurstvo: prijave, informacije, posvetovanja in druge aktivnosti od 8.00 do 10.00, društvena pisarna Zalika Vučak, 051 272 804,

Marija Velikonja, 027 551 581vsako 1. sredo v mesecu Naročilo vstopnic za Terme Ptuj od 8.00 do 10.00, društvena pisarna Zalika Vučak, 051 272 804vsako 2. sredo v mesecu Razdelitev vstopnic, merjenje sladkorja v krvi in krvnega tlaka od 8.00 do 10.00, društvena pisarna Zalika Vučak, 051 272 8046. september Izlet: Cerknica–Cerkniško jezero–Rakov Škocjan železniška postaja Sonja Korošak, 041 528 61527. september Piknik s športnimi aktivnostmi v Dornavi ob 14.00 , ŽP Ptuj Sonja Korošak, 041 528 61518. oktober Pohod po Halozah: Borl–Švabovo železniška postaja Sonja Korošak, 041 528 615Društvo diabetikov Slovenj Gradecvsak petek Kegljanje od 16.00 do 17.00 Stane Oblak, 040 603 853vsak petek Kolesarjenje ob 17.00, Nama Nova oprema Minka Repnik Društvo diabetikov Škofja Lokavsak torek in sredo Prijave, informacije, meritve KS, holesterola in KT od 8.00 do 10.00, v društveni pisarni Irena Terkaj, 051 486 462vsak četrtek Rekreativni pohod: Crngrob ob. 9.00, pri Mercatorju, Podlubnik Tanja Oblak, 031 675 494po dogovoru Meritve gleženjskega indeksa za člane društva po dogovoru Irena Terkaj, 051 486 46223. avgust Srečanje in piknik za člane DD iz Poljanske doline ob 10.00, pri Ljubici v Vinharjih Irena Terkaj, 051 486 462Društvo diabetikov Velenjevsak ponedeljek Uradne ure ob 9.00 do 11.00 in od 15.00 do 16.00, sejna soba DU Milica Vertačnik, 070 875 519 in

Milan Ugovšek, 031 769 141vsako sredo Rekreacija: kopanje, telovadba v vodi, druženje ob 8.30 do 11.30, bazen Topolšica Fanika Jurjovec, 03 89 11 085, 031 437 595vsako sredo Tedenski pohod Velenje ob 16.00, Ribiška koča Velenje Matija Boškič, 031 404 564vsak četrtek Tedenski pohod Šoštanj ob 16.00, Ribiška koča Šoštanj Fanika Jurjovec, 03 89 11 085, 031 437 59512. julij Pohod po Gaberški poti obvestilo na oglasni deski ZD in društva Fanika Jurjovec, 03 89 11 085, 031 437 59515. avgust Pohod na Smrekovec obvestilo na oglasni deski ZD in društva Fanika Jurjovec, 03 89 11 085, 031 437 59513. september Pohod: Jezersko–Češka koča–Jezersko obvestilo na oglasni deski ZD in društva Fanika Jurjovec, 03 89 11 085, 031 437 59518. oktober Topolšica–Lom obvestilo na oglasni deski ZD in društva Fanika Jurjovec, 03 89 11 085, 031 437 595Društvo diabetikov Zagorje ob Savivsak ponedeljek Kegljanje ob 16.00, kegljišče v Zagorju Emilio Kos, 041 651 697vsak torek Uradne ure od 9.00 do 11.00, na društvu Ivan Polanec, 041 520 583vsak torek Naročilo in dvig brezplačnih vstopnic za kopanje na društvu za kopanje v DSO Izlake Ivan Polanec, 041 520 583vsak 2. torek v mesecu Meritve krvnega slodkorja, tlaka in holesterola od 10.00 do 11.00, na društvu Ivan Polanec, 041 520 583vsako sredo Kopanje v bazenu s fiziotarepevtko od 13.00 do 15.00, DSO Izlake Ivan Polanec, 041 520 583vsak četrtek Telovadba od 10.00 do 11.00, telovadnica Proletarec Ivan Polanec, 041 520 583vsak četrtek, od marca do nov. Nordijska hoja ob 16.00, Poligon Izlake Ivan Polanec, 041 520 583 in Milana Bedrač


POKRAJINA,POLNA�STRMININ�BREGOV

POSKOČEN,UŽIVAŠKIČLOVEK

LIFTSVETLAZVEZDA

VŠKORPIJONU

DRUŽINAGODAL

ZADNJANOGAPRI

ŽIVALI

KRPANOVNASPROTNIK

VDVOBOJU

5

EKVATOR

IZAJATELJNPR.KNJIG

7

NAŠIGRALEC(Tone)

OGOREK,ISKRA

KMEČKOORODJE

9KRIŽPRI

KARTAH

SestavilJože

Petelin

POGOSTAKONČNICA

NPR.UBOGLJ.....

ŽUŽELKA,KI�BOLEČE

PIČI

TEBEŠVICARSKISLIKAR

(iz:�EGERIA)

PREROKIZ

SVETEGAPISMA

GRŠKAČRKAANTON

(ljubkovalno)

2

PREBIVALKA�NAŠEGAKRAJA,�ZNANEGAPO�ŽIVEM�SREBRU

PLOVILAPO

ZRAKUMADŽARSKO

VINO

DELKORANA(iz�črk:BERE)

RIBO-NUKLEINSKAKISLINA

JOHNOSBORNE

SIDRO,KOTVA(iz�črk:KAREN)

TREBUŠNAVODENICA

DAN�V�TEDNU

UKREPZOPER

DOLŽNIKA

OBLAZI-NJENOLEŽIŠČE

DRUGOIMEZA

STONOGE

6 10 ANTONNANUT

MISLEČI�DUH

PESNICANEGRI

ITALI-JANSKARTV

KRAJV

BLIŽINICERKNICE

11 DELAVEC�NAŽELEZNICIMESTO

NA�SICILIJI

3

MITOLOŠKIGRŠKILETALEC

IGRALEC(Volodja)

BOLGARSKOVINO

1PTIČ

Z�OSTRIMKLJUNOM

MEDMETTARNANJA

FRANCOSKIPLEMIČŠTEFANIVANC

8LUKA

PRI�OSAKI(iz:�KASIA)

ČASOPISNOPODJETJE

KOSZIMSKE

GARDEROBE

ALUMINIJ

SLIKARŠUBIC

NARAVNAPIJAČA

12

DELOBRAZA

RAJKORANFLRIJEKA

ŠTEVILOGLASOV�ZASKLEP-ČNOST

BORILNIŠPORT

4


Kupon za nagradno križanko št.105 (julij 2014)

Ime in priimek: .............................................................................................................

Ulica: ..........................................................................................................................

Kraj in poštna številka: ..................................................................................................

Davčna številka in izpostava: ..........................................................................................

#NAGRADNA KRIŽANKA Naslov rubrike

Nagrade za tokratno križanko podarja podjetje Bomart d.o.o., Radio cesta 6, 1230 Domžale. Rešene križanke s kuponom pošljite do5. septembra na naslov: Zveza društev diabetikov Slovenije, Kamniška ulica 25, 1000 Ljubljana, s pripisom “Nagradna križanka”.Geslo iz prejšnje križanke se je glasilo: ALLPRESAN DIABETIC. Nagrajenci bodo objavljeni na spletni strani www.diabetes-zveza.si.

1 2 3 4 5 6 7 5 2 8 2 9 6 7 8

Črke iz oštevilčenih polj prenesite v sosednjapolja in dobili boste tokratno geslo.

10 11 12 12 6 7 5

62%

44%46%

38%39% 35%

BOLNIKI S SLADKORNO BOLEZNIJO NAVAJAJO, DA BOLEZEN NA ŠTEVILNENACINE NEGATIVNO VPLIVA NA NJIHOVO VSAKODNEVNO ŽIVLJENJE:

ZMANJŠANJE BREMENA SLADKORNE BOLEZNI LAHKO ZELO IZBOLJŠAVSAKODNEVNO KAKOVOST ŽIVLJENJA BOLNIKOV S SLADKORNO BOLEZNIJO.ZA ZMANJŠANJE BREMENA SLADKORNE BOLEZNI NISO DOVOLJ LE ZDRAVILA.

TELESNOZDRAVJE

CUSTVENOSTANJE

FINANCNOSTANJE

INTERAKCIJE*MED ZDRAVILI

PROSTOCASNEDEJAVNOSTI

DELOIN ŠTUDIJ

*(medsebojno delovanje)

Vir: Nicolucci A in sod. Diabetes Attitudes, Wishes and Needs: Second Study (DAWN2). cross-national benchmarking of diabetes-related psychosocial outcomes for people with diabetes. Diabetic Medicine 2013; 30:767-77.

Novo Nordisk d.o.o., Šmartinska cesta 140, Ljubljana, T 01810 8700, E [email protected] , S www.novonordisk.si ali www.novonordisk.com.

SI/CD/0214/0008a

Novo Nordisk spreminja sladkorno bolezen z ozavešcanjem in preprecevanjem bolezni, z gradivi za bolnike in svojce, s podporo zdravstvenim delavcem in, seveda, z razvojem inovativnih zdravil in pripomockov.

C

M

Y

CM

MY

CY

CMY

K

Changing_Diabetes_2014_oglas_210x297.ai 1 4.3.2014 9:44:37

Documents

OSREDNJA TEMA: Sladkorni bolnik pri zobozdravniku Športno … · 2017. 9. 7. · Glasilo Zveze društev diabetikov Slovenije •ISSN 1408-1164 Javno glasilo 95 b o l e z e n Številka