OSU številka 1, letnik 3, 2011

številka 1 – maj 2011

OOOrrrgggaaannniiizzziiirrraaannnooo SSSaaammmooossstttooojjjnnnooo UUUčččeeennnjjjeee

1



2

OSU je brezplačno elektronsko glasilo Središča za samostojno učenje v Knjižnici Otona Župančiča, enoti Mestne knjižnice Ljubljana. Izhaja praviloma trikrat v letu.

Izdajatelj Mestna knjižnica Ljubljana Središče za samostojno učenje Kersnikova 2 1000 Ljubljana 01/600 13 22 [email protected] www.mklj.si

Avtorske pravice © Vse pravice pridržane. Prepovedano je reproduciranje in prepis celotne vsebine ali posameznih delov v katerikoli obliki oziroma na katerikoli način brez predhodnega pisnega soglasja izdajatelja. Dovoljeno pa je za potrebe bralca spletno glasilo natisniti ali shraniti na svoj računalnik ter posredovati po elektronski pošti morebitnim zainteresiranim bralcem.

Uredila Špela Šubic Zalezina Lektoriranje Tanja Kodela Oblikovanje Špela Šubic Zalezina

Naslovnica Rebeka Rodošek © Fotografije Arhiv MKL

Letnik III, 2011 Številka 1, maj

Dostopno na spletnem naslovu www.mklj.si Delovanje SSU sofinancira Ministrstvo za šolstvo in šport RS

Nosilec projekta OSU Andragoški center RS



3

KKKAAAZZZAAALLLOOO

KAZALO .................................................................... Napaka! Zaznamek ni definiran. UVODNIK … ............................................................................................................................. 4

Vabilo k sodelovanju ......................................................................................................... 5 IZ TEORIJE … ............................................................................................................................ 6

Učenje v Alfa stanju ........................................................................................................... 6 V PRAKSO… .............................................................................................................................. 8

Učenje na počitnicah .......................................................................................................... 8 V SREDIŠČU … ....................................................................................................................... 10 NOVIČKAR .............................................................................................................................. 15

Udeleženec meseca/leta .................................................................................................. 16 Uganka meseca ................................................................................................................ 16 SSU v poletnem času ....................................................................................................... 16 Nova gradiva ................................................................................................................... 17

REPORTAŽA … ...................................................................................................................... 18 Gibi govorijo ..................................................................................................................... 18

RAZISKOVALEC ................................................................................................................................. 19 SSU V ŠTEVILKAH ............................................................................................................................. 20



4

UUUVVVOOODDDNNNIIIKKK ………

Znanje tujega jezika je pomembno, če že ne kar samoumevno. Lahko se znajdemo v položaju, ko nam znanje samo materinega jezika enostavno ne zadostuje več. Ste se že kdaj znašli v družbi, kjer so bili prisotni tudi tujci? Tako ste si želeli sodelovati pri pogovoru, pa zaradi neznanja ali pomanjkljivega znanja tujega jezika to ni bilo mogoče? Brez znanja tujega jezika so nam zaprta marsikatera vrata, bodisi na turističnih potovanjih, poslovnih potovanjih, pa tudi pri iskanju službe. V tokratni številki smo učenje tujega jezika želeli predstaviti iz malce drugačnega zornega kota, vam pokazati, da je učenje lahko tudi zabavno in sproščujoče. Še iz študentskih časov se spominjam, ko so me bolj v šali kot zares prepričevali, da se lahko učimo tudi v spanju, s knjigo pod vzglavnikom. Morda pa ideja, da se med spanjem lahko učimo, le ni tako neutemeljena. Malce sem pobrskala in poiskala nekaj informacij o učenju v alfa stanju. Ob učenju v spanju ponujajo hkrati še antistresni program. Proti stresu pa se veliko ljudi bori tudi tako, da si v času počitnic privošči potovanje. Je potovanje lahko tudi priložnost za učenje tujega jezika? Ne le za učenje, ampak tudi za to, da preizkusite, kako uspešni ste v komuniciranju neposredno s tujci, na cesti, v trgovini, restavraciji in kar je najtežje, po telefonu? Nekaj potovalnih agencij ponuja potovanje v tujino, z dodatno možnostjo aktivnega preživetja prostega časa. Za vas je te možnosti raziskovala Katja Porenta, nova sodelavka v Središču.

Še nekaj besed o novi ekipi, s katero se od Novega leta srečujete uporabniki. Že od decembra sta v pisarni dva malo mlajša obraza, Alja Verdenik in Danjela Marcola. Aljo poznate vsi, ki se redno udeležujete delavnic Step by Step. Danjela Marcola pa je program delavnic SSU obogatila tako, da je svoje znanje Slovenskega znakovnega jezika delila z obiskovalci delavnic Gibi govorijo. Kratko reportažo z delavnic smo vam ponudili v rubriki Reportaža. Stolček v pisarni pa greje še Špela Šubic Zalezina, že stara znanka tistih, ki v središče hodijo že več kot dve leti. Skupaj smo se prvič spoprijele z nalogo, da vam pripravimo glasilo, za katerega upam, da bo zanimivo, kratkočasno in vas bo vzpodbudilo, k samostojnemu raziskovanju neznanih področij. Za konec pa še zahvala Katji Kemperle in vsem udeležencem, ki ste sooblikovali vsebino tokratne številke. Vabljeni, da s predlogi, komentarji in rešitvami raziskovalca sodelujete tudi v prihodnje! Špela Šubic Zalezina „Če s človekom govorite v jeziku, ki ga razume, bo to prišlo v njegovo glavo. Če govorite z njim v njegovem jeziku, bo to prišlo do njegovega srca.“



5

VVVaaabbbiiilllooo kkk sssooodddeeelllooovvvaaannnjjjuuu

Drage bralke in bralci, udeleženke in udeleženci samostojnega učenja,

se ukvarjate s kakšnim zanimivim hobijem in bi ga želeli predstaviti drugim? Imate kakšna posebna znanja? Bi radi predstavili svojo umetniško udejstvovanje? Pišete poezijo ali prozo?

Poznate koga, čigar ustvarjalno delo ni opaženo, pa bi rad bil viden?

Vabimo vas, da se nam pridružite in s svojimi prispevki sooblikujete naš in vaš spletni časopis OSU.

Svoje prispevke lahko pošljete na elektronski naslov [email protected].

Veselimo se vašega sodelovanja.



6

IIIZZZ TTTEEEOOORRRIIIJJJEEE ………

UUUčččeeennnjjjeee vvv AAAlllfffaaa ssstttaaannnjjjuuu Na področju učenja tujih jezikov se je v zadnjih nekaj desetletjih pojavilo kar nekaj pristopov. Obljubljajo dobre, učinkovite in hitre rezultate. Metode zagotavljajo: lažje razumevanje slovnice, učeči naj bi zelo hitro spregovoril, učenje pa naj bi bilo prijetno. Ena takih metod, ki je relativno nova v našem prostoru, je učenje v Alfa stanju. Ta metoda je pravzaprav relativno stara, vendar je bila zahodnemu svetu dolgo časa neznana. Metodo učenja v alfa stanju je v 70 – ih letih prejšnjega stoletja raziskoval bolgarski psihoterapevt Georgi Lozanov. Temeljila je na takrat odkritih spoznanjih o delovanju možganov, predvsem na razliki med desno in levo možgansko polovico. Leva možganska polovica - analitično mišljenje - logično mišljenje - abstraktno mišljenje

Desna možganska polovica - asociativno mišljenje - domišljija - kreativno mišljenje

Znanstveno-raziskovalna pot je Lozanova vodila na vzhod, kjer je srečeval ljudi, ki so bili sposobni memorirati in nekaj dni zaporedoma pripovedovati neskončno dolge tekste. Pri proučevanju ljudi z izjemnim spominom je prišel do presenetljivega dejstva, da znajo vsi ti ljudje v procesu učenja izredno zmanjšati aktivnost možganov. Tako je dr. Lozanov razvil svojo metodo učenja, ki jo je poimenoval sugestopedija. Ugotovil je, da so učinki učenja v alfa stanju do 5 x večji.

Vsebino si zapomnimo hitreje in za dlje časa. Američani so metodo povzeli, jo razvili in dopolnili ter jo poimenovali superlearning. Danes pa jo ponujajo v Sloveniji ne le v šolah tujih jezikov, ampak tudi v centrih za osebnostni razvoj in dobro počutje. Alfa stanje Kemični in električni procesi možganom omogočajo, da obdelujejo informacije. Električni procesi sproščajo električne valove, ki hkratno delujejo na različnih frekvencah in so različno dolgi. Tako istočasno potekajo kratko in dolgo valovanje. Valovne dolžine znotraj frekvenc določajo različna stanja: alfa, beta, theta in delta. Ko smo sproščeni, prevladujejo alfa valovi, ko smo pod stresom, pa prevladajo beta valovi. S pomočjo sprostitvenih tehnik in metod lahko doseženo alfa stanje. V alfa stanju sta obe možganski hemisferi usklajeni, kar omogoča hitrejše pomnjenje ter prehod informacij v podzavest. To stanje doživljamo vsakodnevno; ko se prebujamo oziroma, ko tonemo v spanec. Je prehod med budnostjo in spanjem. Ne gre za hipnotično stanje, zato lahko vanj vstopimo in izstopimo, ko to želimo sami.



7

Faze učenja Učenje po metodi sugestopedije združuje metode klasičnega učenja in učenja v alfa stanju ter praviloma poteka na naslednji način:

- predstavitev snovi, kjer si slušatelji lahko ogledajo zanimiv video, slišijo zgodbo, preberejo članek ipd.,

- aktivno delo – branje, komunikacija, zapisovanje, igre vlog in druge jezikovne aktivnosti, ki vzpostavijo serijo novih sinaptičnih povezav oziroma asociacij,

- pasivna faza – recepcija doživetih in igranih jezikovnih struktur v pasivnem stanju ob sproščujoči glasbi,

- jezikovni trening – serija aktivnosti, ki dodatno utrdi asociacijsko verigo.

Pri enemu od ponudnikov učenja postopek učenja tujega jezika po metodi superlearning poteka v petih dneh intenzivnega učenja, ki je razdeljeno na dvakrat po štiri ure dnevno. Učenje poteka individualno. Pri učenju sodelujeta dva strokovnjaka. Eden spremlja možganske valove in z možganskim spodbujevalnikom spodbuja prehod v alfa stanje. Na ta način aktivira sprejemanje informacij s celotnimi možgani in vklopi dolgoročen spomin. Po uvodnem poslušanju sledi delo s profesorjem, ki aktivira znanje pridobljeno v pasivni fazi. Te faze se izmenjujejo skozi 8 ur dnevno. Programi obljubljajo res vzpodbudne rezultate, izkušnje ljudi, ki so ta način učenja že preizkusili pa so različne. Špela Šubic Zalezina Internetni viri

S pomočjo strokovnajaka na posebnem počivalniku dosežete Alfa stanje …

Ko smo sproščeni, prevladujejo Alfa valovi.

številka 1 - maj 2011


8

VVV PPPRRRAAAKKKSSSOOO ………

UUUčččeeennnjjjeee nnnaaa pppooočččiiitttnnniiicccaaahhh

Ste na počitnicah in se učite jezika! Kulturni program in program za prosti čas pa še zaokrožita vaš jezikovni tečaj.

Nastanitev je v središču mesta. Pouk poteka v sodobno opremljenih učilnicah, v manjši skupini, povprečno število tečajnikov za posamezni tečaj se giblje med 6 in maksimalno 10 udeležencev.

Tečaj temelji na komunikativni metodi, to pomeni, da se aktivno pogovarjate v skupini in z učitelji, ki vas, ne da bi se tega zavedali, pripravijo do govorjenja. Pri pouku se boste z učitelji in soudeleženci tečaja živahno pogovarjali. Izvedeli boste veliko o novih kulturah in sklenili nova poznanstva. Po pouku se ponudijo številne možnosti, kjer se boste lahko prosto pogovarjali, npr. na tržnici, javnem prevoznem sredstvu, v restavraciji.

Posebej izobraženi učitelji, ki so usposobljeni za poučevanje svojega maternega jezika kot tujega jezika, z vami vadijo prosti govor, slušno razumevanje, slovnično pravilno izražanje, fonetiko in značilne fraze. S posebnimi vajami se igraje naučite podrobnosti tujega jezika. Učitelji nazorno razložijo slovnična pravila, ki so potrebna za učenje jezika. S praktičnimi vajami pa utrdite znanje slovnice.

»Zabavajte se in uživajte. Če se učenja jezika lotite kot dolgočasne in utrudljive naloge, ne bo učinkovito in vaša motivacija bo pošla. Na voljo je veliko virov, ki vnašajo v proces učenja element zabave. “

Vrste tečajev:

- standardni tečaj, ki vsebuje 20 lekcij po 50 minut skupinskega pouka na teden,

- intenzivni/poslovni tečaj, ki vsebuje 30 lekcij po 50 minut skupinskega pouka na teden, od tega po izbiri 10 lekcij poslovnega jezika,

- tečaji star plus, ki poleg skupinskega pouka vključujejo še individualni pouk.



9

Ob koncu jezikovnega tečaja prejmete certifikat, ki dokumentira vašo uspešno udeležbo na jezikovnem tečaju in lahko ga npr. uporabite pri življenjepisu. Seveda pa lahko pridobite tudi mednarodno priznane jezikovne diplome, na primer Cambridge Certificate, TOEFL, D.A.L.F. in druge.

Prav tako pa se lahko pred odhodom na potovanje ali počitnice naučite tujega jezika v Središču za samostojno učenje. Na razpolago imamo poleg začetnih avdio-tečajev standardnih jezikov: angleškega, nemškega, italijanskega, francoskega, španskega jezika, še tečaje za: hrvaški, srbski, grški, ruski, turški, arabski, kitajski, japonski, švedski, norveški, češki, poljski, portugalski, nizozemski in danski jezik.

Katja Porenta

Vir:www.jezikovnapotovanja.com



10

VVV SSSRRREEEDDDIIIŠŠŠČČČUUU ………

Učenje tujega jezika, kot ga vidijo uporabniki Središča Obisk v Središče za samostojno učenje je postalo stalnica v beležnici treh obiskovalcev , ki vam jih bomo predstavili v nadaljevanju. Prihajajo pogosto, skupna pa jim je želja po učenju tujega jezika. Učijo se nemščino, angleščino, francoščino in španščino. Samostojno obliko učenja pa dopolnjujejo z obiskovanjem tečajev oz. delavnic. Vzeli so si nekaj časa in se prijazno odzvala vabilu, da nekaj svojih izkušenj podelijo z nami.

DUŠAN HVALA Obiskuje Središče od avgusta 2010. Vpisal se je predvsem z namenom, da osveži znanje angleščine. Ob učenju, ki ga opravi sam v celici, je tudi reden gost na delavnicah »Step by Step«, občasno pa se udeleži tudi delavnice konverzacije v angleščini. Kaj vas je napeljalo k temu, da ste se odločili dodatno izobraževati na področju tujih jezikov? Želja po izboljšanju dostopa do izvirne literature in neposrednega stika z dogajanjem po svetu ter, ne nazadnje, po ohranitvi in krepitvi spomina. Kakšno je bilo vaše znanje pred odločitvijo, da ga nadgradite? Kje, na kakšen način ste ga pridobivali? Znanje, pridobljeno v srednji šoli ter kasneje dopolnjevano s tečaji in z uporabo v tujini, je spričo dolgotrajne neuporabe občutno zamrlo.

Kako bi ovrednotili znanje tujih jezikov, kaj vam osebno pomeni zmožnost sporazumevanja v tujem jeziku? Učenje tujega jezika sem vedno doživljal kot vlaganje v svoj razvoj. Znanje tujega jezika širi obzorje. »Več jezikov znaš, več mož veljaš« Na kakšen način se sedaj učite tuj jezik? Kateri? Trudim se obnoviti svoje znanje angleščine s pomočjo samostojnega učenja in delavnic SSU. Kaj vas najbolj ovira pri učenju? Poglavitna ovira so obiskovalci knjižnice in SSU, ki ne spoštujejo hišnega reda. Kaj vas motivira za nadaljnje delo? Učinki mojih dosedanjih prizadevanj. Kako se lotite vsebine posameznih enot, načrtujete učenje in ocenjujete napredek? S samostojnim učenjem se pripravljam na delavnice, katerih vsebina je ponavadi okvirno napovedana. Svoj napredek ocenjujem z branjem in gledanjem filmov brez podnaslovov.



11

Ali so strategije drugačne kot takrat, ko ste se jezikov učili v šoli? Seveda, saj tedaj tehnoloških pripomočkov, ki so na voljo danes, sploh ni bilo. Se ob organiziranih oblikah (SSU, delavnice) še na kakšen drug način učite, spoznavate in nadgrajujete znanje? Berem, trudim se slediti izvirnim radijskim oddajam in filmom. Bi za konec še kaj dodali? Kakšno anekdoto, povezano z (ne)znanjem tujega jezika ali pa učenjem? Pred mnogimi leti sem se prvič v življenju znašel sam sredi Pariza s sicer dobrim šolskim znanjem francoščine. Pošteno žejen sem vstopil v bližnji bistro na malo pivo. Ko sem se odžejal, sem povprašal za svoj dolg. Odgovora nisem razumel in natakar je odgovor na mojo prošnjo vljudno ponovil, vendar zaman. Prosil sem znova, a me je nagnal. Tako sem bil nagrajen kar dvakrat. Odžejal sem se zastonj, odšel pa sem z dragoceno izkušnjo na področju razumevanja jezika. Pretežni del svojega nadaljnjega polletnega bivanja Franciji sem prisluškoval pogovorom na cesti in v lokalih, zavzeto pa sem obiskoval gledališča, kinodvorane in podobno.

»Znanje

tujega jezika

širi obzorje.«

Dušan Hvala

SILVA MACINIČ KUČAN Gospo Silvo je v Središče pripeljala želja, da bi osvežila gimnazijsko znanje francoščine. Kot učenka jezikovnega programa gimnazije si je pridobila zelo dobro osnovno znanje tujega jezika, tako angleščine kot francoščine. Že po končani gimnaziji je začela potovati po Evropi. Po večjem delu Evrope se je sporazumevala brez večjih težav, morda ji je kdaj pa kdaj zmanjkalo besedišča. Med potovanjem po severnem delu Nemčije, pa je prvič naletela na težave. Prav ta izkušnja je botrovala njeni odločitvi, da se začne učiti nemščino. Kaj vas je napeljalo k temu, da ste se odločili dodatno izobraževati na področju tujih jezikov? Ob obisku severa Nemčije sem spoznala, da si z znanjem angleščine ne bom mogla kaj dosti pomagati. Naletela sem na težave, ko sem hotela dobiti informacije glede prave smeri, pri naročanju hrane, pri želji, da bi vzpostavila dialog in tako spoznala vsakdanje življenje in navade domačinov. Ta izkušnja je v meni vzpodbudila željo, da bi spoznala deželo v vseh oblikah (razsežnostih). Želja je bila tako močna, da sem premagala tudi odpor do učenja nemščine, ki je bil zasidran v meni. Začela sem od čiste ničle, kot popolni začetnik. Na kakšen način se sedaj učite nemščino? Vpisala sem se na začetni tečaj, ob tem pa enkrat na teden prihajam še v Središče za samostojno učenje.



12

Kako bi primerjali ti dve obliki učenja? To sta dve med seboj popolnoma različni stvari. Sem bolj volk samotar in samostojno učenje mi iz tega vidika bolj ustreza. Zdi se mi bolj intenzivno. Čutim nekakšno dolžnost, da ti dve uri, ki jih imam na voljo, izkoristim res kvalitetno. Doma taka disciplina ni mogoča. Na tečaju pa so še drugi momenti. Eno je socializacija drug pomemben dejavnik je tudi prisotnost učitelja, ki te popravlja. Ker pa nisem ravno tip človeka, ki bi se sama oglašala, manjkrat pridem na vrsto. Glede na prednosti ene in druge oblike pa ugotavljam, da se odlično dopolnjujeta. Preden grem na tečaj, pridem v celico, ponovim obravnavano snov, naredim nalogo in se pripravim na tečaj. Vsebinsko se interaktivni tečaj in učbenik dopolnjujeta. S predhodnim seznanjanjem s snovjo lažje sledim na tečaju. Ali so strategije drugačne kot takrat, ko ste se jezikov učili v šoli? Sedaj se pri učenju tujih jezikov uporabljajo popolnoma drugačne metode. Včasih smo se jezika učili predvsem preko definicij. Veliko je bilo učenja na pamet. Sedaj je v ospredju fonetika, izgovor, zven besede je postavljen pred pomen. V zvezi s tem imam res zanimivo izkušnjo, ko sem se učila tujega jezika v Perugi. Učil me je profesor iz Bolgarije, torej ne naravni govorec. Njegova metoda je bila takrat drugačna, a naučila sem se res veliko. Kaj vas najbolj ovira pri učenju? Edina ovira so tehnične težave. Če je koncentracija primerna, kar gre.

Kaj vas motivira za nadaljnje delo? Motivira me predvsem napredek, ki ga opazim. Všeč mi je, ko se nekaj novega naučim, in na ta način hkrati izgubljam začetni odpor do učenja nemškega jezika. Kako se pri samostojnemu učenju lotite vsebine posameznih enot, ugotovite napake, jih popravljate, odpravite? Kot sem omenila. Samostojno učenje je zame dopolnilo tečajniški obliki učenja. Na tečaju sledimo učbeniku. Pri samostojnemu delu v celici poglabljam in obnavljam teme, ki jih obravnavamo na tečaju. To je moje vodilo, kar se tiče vsebine. Kar pa se tiče popravljanja in ugotavljanja napak, te besedilo samo privede do tega. Uporabljam slovar, da preverjam pravilnost. Se ob organiziranih oblikah še kako drugače učite, spoznavate, nadgrajujete znanje? Z gledanjem in poslušanjem tujih programov se seznanjam z jezikom. Bi za konec še kaj dodali? Kakšno misel, sporočilo povezano z učenjem tujega jezika? »Moje spoznanje je, da če si želiš

znanje, ga lahko pridobiš tudi v zrelih

letih.« Silva Macinič Kučan



13

PETER ZORAN TRAMPUŽ Kaj vas je napeljalo k temu, da ste se odločili dodatno izobraževati na področju tujih jezikov? Že v srednji šoli sem odkril, da mi gre učenje tujih jezikov dobro od 'rok'. Tako sem se takoj po končani srednji tehnični šoli vpisal v tečaj nemškega jezika in odlično opravil prvo stopnjo. Potem sem odšel v JNA in nikoli nisem nadaljeval z učenjem nemščine. Ves čas je tlela v meni želja, da se poleg angleščine naučim še kakšnega tujega jezika. Tako sem v letih 2004 do 2005 pričel z učenjem francoščine in opravil 4 stopnje. V šolskem letu 2010/11 sem se odločil, da obnovim znanje francoščine, obenem pa sem se vpisal v tečaj španščine, saj sem si že od nekdaj želel naučiti španskega jezika. Kakšno je bilo vaše znanje pred odločitvijo, da ga nadgradite? Kje, na kakšen način ste ga pridobivali? Se spomnite, kakšni so bili vaši občutki ob učenju tujih jezikov? Angleščino sem se učil v osnovni in srednji šoli, obenem pa sem angleški jezik vseskozi potreboval pri svojem delu, saj sem domala celo delovno dobo delal na področju informatike. Učenje angleščine tako v osnovni kot v srednji šoli mi je bilo vedno v veselje, še zlasti v srednji šoli, ko sem bil eden najboljših učencev na šoli. Na kakšen način se sedaj učite tujega jezika, katerega? Od prijateljice sem izvedel, da potekajo jezikovni tečaji v Mestni knjižnici Ljubljana, enota Bežigrad. Tako sem se v jeseni vpisal v tečaj francoščine in španščine.

Ko nam je ga. Špela Šubic Zalezina povedala za Središče za samostojno učenje, sem se začel še samostojno učiti španščino. Bi lahko primerjali samostojno učenje z učenjem na delavnicah, tečajih? Primerjava je težka. Samostojno učenje omogoča, da prilagajaš hitrost svoji sposobnosti, učenje v skupini pa je prilagojeno skupini. Prednost samostojnega učenja je tudi v tem, da si urnik sestaviš sam. Slabost samostojnega učenja pa je, da brez ustrezne razlage porabiš včasih več časa za določeno stvar, ki jo predavatelj na tečaju bolje, temeljiteje in hitreje razloži. Kaj vas najbolj ovira pri učenju? V primeru samostojnega učenja v SSU me moti, da je čas dela v celicah omejen na dve uri. Poleg tega pa bi tedensko potreboval še dve uri konzultacij s predavateljem španskega jezika, ki bi mi svetoval in pomagal pri samostojnem učenju. V primeru učenja v skupini pa je bistvena hiba to, da imamo samo eno uro na teden, kar je premalo za poglobljeno učenje jezika. Dobra plat učenja v skupini pa je, da nam predavatelj marsikatero stvar bolje in razumljiveje predstavi, kot je to v računalniškem gradivu v SSU. Kaj vas motivira za nadaljnje delo? Največja motivacija je novo osvojeno znanje in seveda cilj, da bom lahko nekoč zmožen spodobno komunicirati v španščini in francoščini.



14

»Znanje tujega jezika zagotavlja

avtonomnost, možnost neposredne

navezave stikov, predvsem pa lažje

potovanje po tujih deželah.«

Peter Zoran Trampuž Kako se lotite vsebine posameznih enot, načrtujete učenje, ocenjujete napredek? V SSU posebej ne načrtujem učenja, ampak se lotevam vsebine tako, kot je le-ta pripravljena v lekcijah. Ob tem skušam raziskati še vse druge slovnične poudarke, povezane s posamezno lekcijo. Ali so strategije drugačne, kot takrat, ko ste se jezikov učili v šoli? Seveda je strategija in potek učenja odvisna od gradiva, ki ga uporabljam v SSU. Ko pa sem še obiskoval osnovno in srednjo šolo, pa je bila strategija odvisno od profesorja, ki nas je učil tuj jezik. Profesorica v osnovni šoli je imela svojstven način učenja angleščine. Vsako novo lekcijo smo morali doma 10 krat na glas prebrati. S tem smo si zapomnili ogromno besed, poleg tega pa smo morali obvezno narediti obnovo, kar je pripomoglo k temu, da smo zelo zgodaj znali kar solidno komunicirati v angleškem jeziku. Se ob organiziranih oblikah (SSU, delavnice) še kako drugače učite, spoznavate, nadgrajujete znanje?

Seveda poleg obiskovanja delavnice – tečaja španščine in francoščine kdaj več kdaj manj brskam po internetu in si ogledujem druge metode učenja jezika s pomočjo računalnika in spleta. Redno uporabljam spletne slovarje PONS in spletne strani, ki ponujajo spregatve. Te so v veliko pomoč, ko nisem čisto gotov, ali sem pravilno spregal določen glagol. Zakaj je znanje tujega jezika pomembno za vas? Znanje tujega jezika zagotavlja avtonomnost, možnost neposredne navezave stikov, predvsem pa lažje potovanje po tujih deželah. Osebno pa mi je znanje angleščine omogočalo, da sem lažje napredoval in se učil novih stvari s področja računalništva in informatike, saj zlasti na začetku sploh ni bilo nobene literature v slovenskem jeziku. Bi za konec še kaj dodali? Kakšno anekdoto, dogodivščino, povezano z (ne)znanjem tujega jezika, učenjem? Italijanščine se nisem nikoli organizirano učil. Tako mimogrede smo se naučili kakšno besedo, stavek, številko na mnogih folklornih nastopih po Italiji. Sem imel kar dober občutek, da že nekaj znam, pa me je prijatelj prosil, da mu pomagam kupiti kavbojke. V prvi trgovini, kjer sva povprašala zanje, sem razumel da kavbojke stanejo 19.000 lir. Preletela sva kar nekaj trgovin in povsod so bile kavbojke še dražje. Nazadnje sva se vrnila v prvo trgovino, kjer pa sem končno dojel – pravilno razumel, da kavbojke stanejo samo 12.000 lir. Špela Šubic Zalezina



15

NNNOOOVVVIIIČČČKKKAAARRR

VVaabbiilloo nnaa ččaajj

Vabimo vas, da se nam v sredo, 20. 7. 2011 pridružite na čajanki ob dnevu odprtih vrat Središča za samostojno učenje v Mestni knjižnici Ljubljana. Družili se bomo tisti, ki se samostojno učimo in tisti, ki bi to še želeli. O samostojnem učenju boste med sproščenim klepetom iz prve roke izvedeli vse, kar vas zanima, sami pa boste lahko tudi preizkusili učna gradiva. Pričakujemo vas med 16.00 in 19.00 uro v 1. nadstropju MKL, Knjižnice Otona Župančiča.

Seznam nagrajencev , nagradne igre -stojnica na sejmu 26.5.2011 – teden MKL

1. Marija Horvat 2. Jožica Arnšek 3. Vanda Curk 4. Braco Koren 5. Sara Božič 6. Anja Božič 7. Evelina Persič 8. Barbara Fojkar 9. Mojca Urh 10. Mira Radulič 11. Katja Vučko 12. Tatjana Pliberšek

SSeejjeemm zznnaannjjaa Izola, 11. junij 2011 Sejem znanja je izobraževalno-ustvarjalni dogodek, na katerem se širši javnosti predstavljajo člani borz znanja. Letošnja gostiteljica je Mestna Knjižnica Izola. Sejem bo 11. junija, od 10. do 16. ure na Lonki v Izoli. Vabljeni ste, da se pridružite, sodelujete na brezplačnih delavnicah in si ogledate številne predstavitve.



16

UUddeelleežžeenneecc mmeesseeccaa//lleettaa Med aktivnimi udeleženi samostojnega učenja tudi v letošnjem letu vsak mesec izberemo najbolj aktivnega, ki si prisluži naziv »udeleženec meseca«. »Naziv udeleženec meseca« si prisluži tisti, ki v določenem mesecu opravi največ ur samostojnega učenja. V decembru je ta naziv pripadel Josipu Racanu, v januarju Olgi Kokol, v februarju Ireni in Tatjani Pozaršek, v marcu pa Dušanu Hvali. Udeleženci meseca prejmejo simbolično nagrado. Pridružite se nam pri samostojnem učenju,

nabirajte znanje in morda boste ravno vi naslednji udeleženec meseca!

Za koledarsko leto 2010 je naziv »udeleženca leta«, tistega, ki se je v tekočem koledarskem letu v Središču samostojno učil največ ur, prejela Jožica Arnšek. Čestitamo!

UUggaannkkaa mmeesseeccaa Od januarja do aprila je bil žreb naklonjen naslednjim reševalcem mesečne uganke, ki so si prislužili knjižno nagrado:

- Jožica Arnšek (v decembru), - Katja Zupančič (v januarju) - Peter Modic (v februarju) - Mira Radulić (v marcu) in - Alenka Peterc (v aprilu).

Nagrajencem še enkrat čestitamo, vse ki vam sreča tokrat ni bila naklonjena, pa vabimo k nadaljnjemu sodelovanju!

SSSSUU vv ppoolleettnneemm ččaassuu

Vabljeni, da se Središču za samostojno učenje se učite tudi v poletnih mesecih. Do 27. junija smo vam na voljo:

- ob torkih od 10.00 do 20.00 - ponedeljek, sredo, četrtek in

petek od 8.00 do 20.00 - ob sobotah od 8.00 do 13.00

Od 27. junijado 26. avgusta,ba bomo imeli nekoliko spremenjen delovni čas. Središče bo odprto:

- ponedeljek, sreda in četrtek od 8.00 do 20.00

- torek od 10.00 do 20.00 - petek od 8.00 do 14.00.

Ob sobotah bo Središče zaprto.



17

NNoovvaa ggrraaddiivvaa

COLOMBO, Federica: Klik za klikom: interaktivni tečaj za začetnike: komplet za samoučenje. Italijanščina Začetni računalniški jezikovni tečaj na CD-ROMu je enostavna in hitra pot za tiste,

ki se želite naučiti tujega jezika, ali pa le osvežiti svoje znanje. Računalniški program naj bi vas v 40 urah naučil osnove italijanščine. Tečaj je zasnovan na primerih vsakodnevnih situacij. Za samostojno učenje je primeren predvsem zaradi interaktivnega slovarčka s posnetki izgovorjave ter možnosti snemanja in preverjanja lastne izgovorjave. Program popravi vaše napake ter vadi skupaj z vami. Priložena so enostavna navodila za namestitev in uporabo programa.

JERALA ZVER, Vesna: Vse je v glavi ali Umetnost učenja, 2009 ''Kako naj se učim?,'' ''Kje naj začnem?,'' ''Kako naj se pripravim na učenje?''

Univerzalni odgovori na ta in podobna vprašanja se skrivajo v priročniku Vse je v glavi ali Umetnost učenja. Priročnik je namenjen vsem, ki se želite naučiti učiti, izpopolniti tehniko učenja ali pri učenju spremljati otroke. V ta namen je posameznim poglavjem dodan Kotiček za starše, učitelje, vzgojitelje, kjer so predstavljena najpogostejša vprašanja ter trenja med mladostniki in odraslimi. Dragocen dodatek pa so tudi Primeri, kjer so predstavljene resnične zgodbe z inštrukcij.

Knjiga postavlja okvir za ukvarjanje s to tematiko, konkretne rešitve pa se razlikujejo od lastnosti posameznika, njegovega razmišljanja ipd. Poti za boljše učenje je več, le pravo je treba najti.

MAZZINI, Miha: Mislil sem, da obvladam Google: 50 trikov za boljše zadetke, 2009 Žepni priročnik z veliko informacijami. V veliko pomoč je

pri vsakodnevni uporabi interneta, saj vam pomaga osvojiti tako osnove kot naprednejše funkcije uporabe Googla. Ko boste začeli listati vsebino, boste ugotovili, da Google ponuja in zmore več, kot ste mislili. Knjižica nam na kratko predstavi internet, sledi pa obsežnejša predstavitev Googla in njegovih orodij. Posebno poglavje je namenjeno izboljšanju iskalnih strategij. Zaradi svoje zasnove je knjižica primerna tako za tiste, ki šele začenjajo uporabljati internet, kot tudi za tiste, ki so že vešči uporabe, a bi želeli osvežiti svoje znanje in so se pripravljeni še česa naučiti.

ROUSSEAU, Pascale: Korak za korakom. Francoščina: avdiotečaj za začetnike: [komplet za samoučenje] Avdiotečaj francoskega jezika za začetnike, ki s pomočjo modernih metod omogoča

vadbo govora in razumevanja. Komplet sestavljajo 3 avdio CD-ji z dialogi in besediščem, ponavljalni CD, priročnik in vodnik/učbenik. Vsebini sledimo s kombinacijo uporabe učbenika in zgoščenk. Zaradi svoje zgradbe je posebej prilagojen samostojnemu učenju, saj omogoča širjenje besedišča in pridobivanje drugih koristnih podatkov. Tečaj sestavljajo lekcije, skozi katere se prepleta zanimiva zgodba štirih junakov. Katja Kemperle



18

RRREEEPPPOOORRRTTTAAAŽŽŽAAA ………

GGGiiibbbiii gggooovvvooorrriiijjjooo

V tem letu smo kot novost v Središču za samostojno učenje pričeli z izvajanjem brezplačnih začetnih delavnic Slovenskega znakovnega jezika. Delavnice potekajo po stopnjah, vsaka stopnja zajema po dve delavnici. Do sedaj smo izvedli tri stopnje. Z delavnicami želimo predstaviti znakovni jezik širši okolici ter udeležence spodbuditi k učenju komunikacije s kretnjami. Zakaj se ne bi nekaj novega naučili in si tako odprli pot sporazumevanja med gluhimi in slišečimi. Delavnice zajemajo učenje enoročne abecede, predstavljanje in pozdravljanje v kretnji ter mnogo zanimivega besedišča. Vsakokrat poskušamo novo naučene besede uporabiti v krajših stavkih in dialogih. Poudarek je tudi na mimiki obraza in gibanju telesa, ki je pomembna prvina znakovnega jezika, zato se pogosto delavnice začnejo s pantomimo. Učenje poteka v manjših skupinah, tako se lahko posvečamo vsakemu udeležencu posebej, ga opozarjamo na pravilnost kretanja, skupaj ponavljamo in se trudimo, da ob kretnji razločno izgovarjamo besede in uporabljamo primerno mimiko. Posamezna stopnja se odvija enkrat mesečno, vmes pa vabimo udeležence k samostojnemu učenju in utrjevanju znakovnega jezika v Središče za samostojno učenje, kjer je na voljo učno gradivo. Hvala vsem, ki ste se delavnic udeležili, upam da se vidimo tudi na naslednjih delavnicah. Vsem ostalim pa prisrčno vabilo

na prvi del delavnic, ki se bo začel v mesecu maju. Danjela Marcola



19

RRRAAAZZZIIISSSKKKOOOVVVAAALLLEEECCC O E A N I Č Š E L G N A

A W L S J L V L H T F Š

V I S G T B F T E F P I

C J K N O N J K V A A Č

M E N A J O N J N Z D A

E R R S R A G Š L C I K

N H G O G O Č D Z J N N

E P Z U N I K C O V V A

D O D A N I Č Š M E N J

E E U A F O Z K J R B A

T P J Z C R W I B I G Č

V A O D E L A V N I C E

Odgovore na spodnja vprašanja poišči v zgornji mreži. Potekajo vodoravno, navpično in diagonalno v obe strani. Rešitve oddajte v pisarni SSU do 1. 8. 2011. Izžrebali bomo enega nagrajenca. Dogodek v SSU Izobraževalne oblike v SSU Beseda iz naslova dveh naših delavnic Tuj jezik, ki se ga učijo intervjuvanci... Tuj jezik, ki se ga učijo intervjuvanci... Tuj jezik, ki se ga učijo intervjuvanci... Kaj nam govori, ko besede ni.. Naši udeleženci redno, vsak mesec rešujejo... Skupna beseda v naslovu dveh dogodkov ob koncu maja Kaj nas lahko reši iz zagate, ko nečesa ne vemo? Obilo ustvarjalnosti pri reševanju vam želimo!



20

SSSSSSUUU VVV ŠŠŠTTTEEEVVVIIILLLKKKAAAHHH VV SSrreeddiiššččuu ssee jjee oodd 11.. 11.. 22001111 iizzoobbrraažžeevvaalloo 117733 uuddeelleežžeenncceevv.. VV cceelliiccaahh ssoo pprreebbiillii kkaarr 33554400 uurr..

NNaa oobbiisskkuu pprrii nnaass

Predstavitve Središča za samostojno učenje v MKL, Knjižnici Otona Župančiča za zaključene skupine in posameznike 16. 1. 2011 - Čajanka, Predstavitev središča obiskovalcem KOŽ 28. 1. 2011 - Zavod Papilot 4. 2. 2011 - Predstavitev SSU udeležencem računalniškega tečaja Korak v družbo znanja v 9. 2. 2011 - Zavod Papilot 17. 2. 2011 - Zavod Papilot 11. 3. 2011 - Predstavitev središča prostovoljcem, študentom bibliotekarstva 11.3. 2011 - Predstavitev središča prostovoljcem, skupini mladih iz Nemčije 16. 3. 2011 – Čajanka, Predstavitev središča obiskovalcem KOŽ 17. 3. 2011 - Predstavitev študentom FF smeri Pedegogika in andragogika 1. 4. 2011 - Predstavitev SSU udeležencem računalniškega tečaja S klikom v družbo znanja 6. 4. 2011 - Projekt Simbioza 15. 4. 2011 - Zavod Papilot 15. 4. 2011 - Predstavitev SSU udeležencem računalniškega tečaja S klikom v družbo znanja 19. 4. 2011 - Zavod Papilot

Documents

OSU številka 1, letnik 3, 2011