OZNAČEVANJE DELOVNE OPREME V · celotni cevovodi v določeni barvi, ki označuje medij v cevovodu, večinoma pa se cevovode označi z barvami samo tam, kjer je to potrebno: na začetku,

ICES

VIŠJA STROKOVNA ŠOLA

Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Program: Strojništvo

Modul: Kakovost in zanesljivost procesov

OZNAČEVANJE DELOVNE OPREME V

PROIZVODNEM OBRATU

Mentor: Janez Dulc, univ. dipl. inž. str. Kandidat: Slavko Mulh

Lektorica: Ana Peklenik, prof. slov.

Ljubljana, april 2014

ZAHVALA

Zahvaljujem se mentorju Janezu Dulcu, univ. dipl. inž. str., za nasvete in usmeritve

pri izdelavi diplomske naloge.

Zahvaljujem se mentorju Branku Zalazniku, univ. dipl. inž. str., iz podjetja Energetika

Ljubljana, d.o.o., za pomoč in nasvete pri izdelavi diplomske naloge.

Zahvaljujem se tudi lektorici Ani Peklenik, prof. slov., ki je mojo diplomsko nalogo

jezikovno in slovnično pregledala.

IZJAVA

»Študent Slavko Mulh izjavljam, da sem avtor tega diplomskega dela, ki sem ga

napisal pod mentorstvom Janeza Dulca, univ. dipl. inž. str.«

»Skladno s 1. odstavkom 21. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah

dovoljujem objavo tega diplomskega dela na spletni strani šole.«

Dne _____________ Podpis: __________________

POVZETEK

Energetska postrojenja zaradi svoje kompleksnosti in velikosti spadajo med

nevarnejša okolja za zaposlene, ki upravljajo z njimi. Za zagotovitev čim večje

varnosti pri delu in zanesljivosti postrojenj morajo biti izpolnjeni določeni pogoji, ki

zmanjšujejo možnosti napak in zastojev, med drugim kakovostno in enotno

označevanje energetskih postrojenj in njihove delovne opreme. Z označevalnimi

tablicami, ki podajo pomembne informacije o delovni opremi, pripomoremo k bolj

pravilnemu in hitrejšemu odzivu zaposlenih pri upravljanju postrojenj ter delovne

opreme. S hitrim in pravilnim odzivom zaposlenih pa se poveča zanesljivost

proizvodnega postopka ter posledično tudi varnosti pri delu.

Na podlagi izkušenj pri delu z energetskimi postrojenji v proizvodnem obratu

Toplarne Šiška podjetja Energetika Ljubljana, d.o.o., smo opisali določene

nepravilnosti in težave pri označevanju postrojenj in delovne opreme. V teoretičnem

delu diplomske naloge smo podali pravne podlage za označevanje ter predstavili

enega najbolj uveljavljenih sistemov označevanja. S tem smo zagotovili osnovo za

odpravo nepravilnosti pri označevanju postrojenj, ki smo jih popisali v raziskovalnem

delu diplomske naloge, ter uveljavitev enotnega sistema označevanja za vsa

postrojenja znotraj proizvodnega obrata.

KLJUČNE BESEDE

označevanje delovne opreme

označevalne tablice

sistem KKS

sistem RDS-PP

ABSTRACT

Because of their complexity and size, power plants are one of the most dangerous

working environments. To enable the maximum security and reliability at work,

certain conditions have to be met. One of such conditions is also qualitative and

unifying designation of power plants and their working equipment. With designation

tablets, which contain relevant information on working equipment, we can enable

faster and correct response by the workers. With fast and correct response of

workers we enhance the reliability of working procedure and consequently also the

working security.

Based on working experience in power plant Šiška, Energetika Ljubljana d.o.o., we

have highlighted certain irregularities and problems concerning designation of

working equipment. In theoretical part of this work, we have thus introduced the

legal basis and also introduced one of the most enforced systems for designation of

working equipment. Covering these aspects we have created the basis for the

research part of this work, where we have developed the suggestions for unifying

system of designation of working equipment for power plant introduced in this work.

KEYWORDS

Designation of work equipment

Designation tablets

KKS system

RDS-PP system

Kazalo

1 UVOD ..................................................................................................... 1

1.1 PREDSTAVITEV PROBLEMA ................................................................... 1

1.2 CILJI NALOGE ........................................................................................... 1

1.3 PREDSTAVITEV OKOLJA ......................................................................... 1

1.4 OMEJITVE PRI PISANJU DIPLOMSKE NALOGE ..................................... 2

1.5 METODE DELA ......................................................................................... 2

2 TEORETIČNE PODLAGE ...................................................................... 3

2.1 RAZUMEVANJE POJMA OZNAČEVANJE DELOVNE OPREME .............. 3

2.2 VRSTE OZNAČEVANJ DELOVNE OPREME ............................................ 3

2.3 PRAVNA PODLAGA .................................................................................. 4

2.4 POSEBNI PREDPISI ................................................................................. 5

2.5 STANDARDI .............................................................................................. 6

2.6 OPREDELITEV POJMOV .......................................................................... 8

2.7 RAZVOJ SISTEMA OZNAČEVANJA ELEKTRARN (KKS) ......................... 8

3 RAZISKOVALNI DEL ............................................................................ 14

3.1 PREDSTAVITEV PODJETJA ................................................................... 14

3.2 PROIZVODNI OBRAT TOPLARNE ŠIŠKA (TOŠ) .................................... 15

3.3 OBSTOJEČE OZNAČEVANJE POSTROJENJ V TOŠ ............................ 18

3.4 NOVEJŠA OZNAČEVANJA DELOVNE OPREME ................................... 25

3.5 ANALIZA STANJA OZNAČEVANJA DELOVNE OPREME ...................... 25

4 IZBOLJŠANJE OZNAČEVANJA DELOVNE OPREME ......................... 30

4.1 PREDPIS O ENOTNEM OZNAČEVANJU................................................ 30

4.2 IZBIRA ENOTNEGA OZNAČEVANJA DELOVNE OPREME ................... 30

4.3 ENOTNA OZNAČEVALNA TABLICA ....................................................... 31

4.4 UVEDBA ENOTNEGA OZNAČEVANJA DELOVNE OPREME ................ 32

5 ZAKLJUČEK ......................................................................................... 35

5.1 UČINEK ENOTNEGA OZNAČEVANJA ................................................... 35

LITERATURA IN VIRI ............................................................................................ 36

KAZALO SLIK ........................................................................................................ 38

KAZALO TABEL ..................................................................................................... 38

KRATICE ............................................................................................................. 39

ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Slavko Mulh: Označevanje delovne opreme v proizvodnem obratu stran 1 od 39

1 UVOD

1.1 PREDSTAVITEV PROBLEMA

Obravnavali bomo označevanje delovne opreme v proizvodnem obratu podjetja

Energetika Ljubljana, d.o.o. V podjetju so se postrojenja in delovna oprema

izgrajevala, predelovala in dodelovala od samega začetka obstoja. Za to so se

najemali različni izvajalci, ki so predlagali različne vrste označevanj delovne opreme.

Pri tem moramo poudariti, da podjetje Energetika Ljubljana, d.o.o., nima sprejetega

predpisa o enotnem in varnem označevanju delovne opreme. Posledično imamo v

proizvodnji veliko različnih vrst označevanj delovne opreme, od katerih so nekatera

smiselna ter uporabna, nekatera pa so z vidika upravljavca, ki postrojenja in delovno

opremo upravlja, pomanjkljivo označena oziroma neuporabna.

1.2 CILJI NALOGE

Namen diplomske naloge je predstaviti in opisati nepravilnosti ter probleme pri

označevanju delovne opreme v obravnavanemu podjetju ter vpeljati izboljšave

označevanja, da bi povečali zanesljivost proizvodnega postopka ter posledično

varnost pri delu. S pomočjo obravnavane literature in lastnih dognanj nameravamo

proučiti obstoječe stanje ter preveriti učinkovitost in varnost proizvodnega postopka.

Cilj diplomske naloge je proučiti aktualno stanje označevanja delovne opreme v

podjetju Energetika Ljubljana, d.o.o., ter potrditi oziroma ovreči spodnji hipotezi, ki

smo ju postavili kot okvir za iskanje odgovorov. Preko tega bomo predstavili problem

označevanja kot takega in predstavili različne vrste označevanj, ki so uporabljene v

podjetju Energetika Ljubljana.

Teza 1: Različno oziroma pomanjkljivo označena delovna oprema pripomore

k zmanjšanju zanesljivosti proizvodnega procesa.

Teza 2: Neoznačena oziroma pomanjkljivo označena delovna oprema vpliva

na odzivnost upravljavcev, ta pa je eden izmed pogojev za zagotavljanje

varnosti pri delu.

1.3 PREDSTAVITEV OKOLJA

1. februarja 2014 sta se združili podjetji Termoelektrarna - Toplarna Ljubljana (TE-

TOL) ter Energetika Ljubljana, v katero spada Toplarna Šiška (TOŠ). Skupni naziv

podjetja je ostal enak, in sicer Energetika Ljubljana. Podjetje je proizvajalec

električne energije, tehnološke pare za okoliška podjetja ter toplotne energije za

ogrevanje.



Za potrebe diplomske naloge bomo predstavili različne vrste označevanja delovne

opreme, njihove pomanjkljivosti ter kakovost, v proizvodnem obratu Toplarne Šiške

(TOŠ), ki deluje v sklopu skupnega podjetja Energetika Ljubljana, d.o.o. Proizvodni

obrat je sestavljen z več področij, na katerih se nahaja več med seboj različnih

postrojenj, ki so se izgrajevala in nadgrajevala postopoma od samega začetka

obstoja podjetja. Za vsako področje je odgovoren en upravljavec, ki nadzoruje ter

upravlja postrojenja, ta pa obsegajo proizvodnjo električne in toplotne energije,

distribucijo toplotne energije ter proizvodnjo tehnološke pare.

1.4 OMEJITVE PRI PISANJU DIPLOMSKE NALOGE

Pri obravnavanju različnih vrst označevanj delovne opreme predstavlja omejitev

predvsem pomanjkanje literature in dostopnih virov.

Večina uporabljene literature v tej nalogi izhaja iz internega gradiva obravnavanega

podjetja Energetika Ljubljana. Nekateri uporabljeni podatki oziroma viri zato niso

javno dostopni, saj predstavljajo interne vire podjetja.

1.5 METODE DELA

Uporabiti nameravamo induktivno-deduktivno ter primerjalno metodo, s katerima

bomo posamezne vrste označevanj preučili ter zaključke na koncu s pomočjo

sintetične metode združili v celoto.



2 TEORETIČNE PODLAGE

2.1 RAZUMEVANJE POJMA OZNAČEVANJE DELOVNE OPREME

Za boljše razumevanje pojma označevanje delovne opreme ga lahko razdelimo na

dva dela, in sicer na označevanje ter delovna oprema. Označevanje je pojem, s

katerim neki stvari oziroma storitvi določimo neko lastnost, funkcijo, lokacijo ipd.

glede na zahteve, kakšne informacije želimo podati z označevanjem. V delovno

opremo pa spadajo vsi stroji, orodja, deli in elementi postrojenj, ki se uporabljajo pri

delu v proizvodnem obratu. V našem primeru torej označevanje delovne opreme

pomeni, da nekemu stroju, orodju ali elementu postrojenja določimo neko lastnost

ali funkcijo s pomočjo oznake, ki se nahaja na njem.

Gre za specifično označevanje, ki pripomore k prepoznavanju delovne opreme,

njene funkcije ali namena ter pomaga upravljavcem pri odzivnosti ter gotovosti pri

upravljanju.

2.2 VRSTE OZNAČEVANJ DELOVNE OPREME

Delovno opremo v proizvodnem obratu lahko označujemo na več načinov.

Označevalne tablice

Največkrat se uporabljajo tablice, ki so lahko različnih velikosti, odvisno od količine

podatkov, ki jih morajo navajati, in z različnih materialov, kar pa je odvisno od

pogojev okolice, v kateri se nahajajo. Tablice so lahko privarjene, privijačene ali

prilepljene na element oziroma ohišje. V nekaterih primerih so oznake odtisnjene

direktno v material elementa oziroma orodja.

Barvne oznake

Za cevovode je značilna uporaba barv, s katerimi označimo cevovod ter s tem

določimo, kateri medij se nahaja v cevovodu (tabela 1). V nekaterih primerih so

celotni cevovodi v določeni barvi, ki označuje medij v cevovodu, večinoma pa se

cevovode označi z barvami samo tam, kjer je to potrebno: na začetku, koncu ter

razvodih, kjer je potrebna oznaka zaradi identifikacije cevovoda. Še posebej je treba

označevati cevovode, ki se nahajajo v kinetah, pod zemljo, ali če je več cevovodov v

eni izolirani cevi. Barvno označevanje cevovodov je opredeljeno s Praktičnimi

smernicami za delo z nevarnimi kemičnimi snovmi (Uradni list RS, št. 50/2003 z dne

29. 5. 2003).



Tabela 1: Prikaz barvnega označevanja cevovodov

(Vir: http://zakonodaja.gov.si/)

2.3 PRAVNA PODLAGA

Glede na hipotezi, ki smo ju postavili kot osnovo diplomske naloge, bomo uporabili

Pravilnik o varnosti in zdravju pri uporabi delovne opreme (Uradni list RS, št.

101/2004 z dne 17. 9. 2004), ki govori o uporabi delovne opreme.

Pri preučevanju smo ugotovili, da v nobenem členu tega pravilnika nismo našli

zapisov, ki se natančno navezujejo na področje označevanje delovne opreme v

takem smislu, kot ga zahtevamo v diplomski nalogi. Smo pa našli določene člene

tega pravilnika, ki posredno govorijo o označevanju delovne opreme v takem smislu,

kot ga iščemo v diplomski nalogi. Tako sklepamo oziroma predpostavljamo, kaj

pomeni določen člen tega pravilnika.

V prvem odstavku 5. člena tega pravilnika je zapisano, da mora biti delovna

oprema, ki se uporablja, označena na vidnem mestu v skladu s posebnimi

predpisi. Ta odstavek 5. člena razumemo, kot da mora biti vsak element, del

postrojenja, postrojenje samo ter celotna elektrarna označena na čim bolj

vidnih lokacijah oziroma pozicijah, da so kar najbolje vidne in skladne z

določenimi predpisi ali standardi, ki predpisujejo to področje.

V četrtem odstavku 12. člena je zapisano, da mora delodajalec zagotoviti

ustna navodila, kjer pa to ni mogoče, morajo biti navodila o delovni opremi

pisna in delavcem lahko razumljiva. Bistveni del četrtega odstavka 12. člena

je zapis, da morajo biti navodila o delovni opremi lahko razumljiva delavcem

oziroma upravljavcem, ki upravljajo z delovno opremo v proizvodnem obratu.

Voda Zelena RAL 6018

Para Rdeča RAL 3000

Zrak Siva RAL 7001

Kisik Modra RAL 5015

Gorljivi plin Rumena RAL 1021

Negorljivi plini Črna RAL 9017

Kislina Oranžna RAL 2003

Lugi Vijolična RAL 4001

Gorljive tekočine Rjava RAL 8001

Negorljive tekočine Črna RAL 9017

http://zakonodaja.gov.si/



2.4 POSEBNI PREDPISI

V tabeli so našteti posebni predpisi, ki opredeljujejo različna področja delovne

opreme (tabela 2). V teh pravilnikih so podane osnovne zahteve in pravila, kako

mora biti določena delovna oprema označena in na kakšen način. Pri tem je treba

upoštevati, da vsa delovna oprema vsebuje oznake, ki nakazujejo določeno

nevarnost, če je ta prisotna, prav tako delovna oprema vsebuje oznake, ki potrdijo

skladnost s predpisi. O posebnem označevanju delovne opreme, ki natančno

opredeli namen in funkcijo, ti pravilniki podajo osnovna načela označevanja, vendar

prepustijo prosto možnost, da podjetje izbere vrsto in način označevanja.

Tako so v prilogi Pravilnika o varnosti strojev (Ur. l. RS, št. 75/2008 z dne 22. 7.

2008) v točki 1.7 podana pravila oziroma usmeritve, na kakšen način morajo biti

podane informacije ter opozorila na stroju. Ta morajo biti v slovenskem jeziku ter v

obliki lahko razumljivih napisov ali simbolov. Informacije, ki so potrebne za

upravljanje stroja, morajo biti nedvoumne, lahko razumljive ter ne preobsežne, da ne

obremenjujejo upravljavcev pri delu. Vsak stroj mora biti vidno, čitljivo in neizbrisljivo

označen.

V točki 3.3 Pravilnika o tlačni opremi (Ur. l. RS, št. 15/2002 z dne 21. 2. 2002) je

zapisano, da mora tlačna oprema imeti poleg označevalne tablice z oznako »CE«

tudi druge oznake, potrebne za varno vgradnjo, obratovanje oziroma upravljanje ter

informacije za varno vzdrževanje in preglede. Prav tako morajo biti oznake

nedvoumne, ne preobsežne ter lahko razumljive.

1

Pravilnik o tehničnih predpisih za obratovanje in vzdrževanje

elektroenergetskih postrojev

2

Pravilnik o tehničnih normativih za elektroenergetske postroje nazivne

napetosti nad 1000 V

3

Pravilnik o tlačni opremi

4

Pravilnik o varnosti strojev

5

Pravilnik o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje

plinovodov z delovnim tlakom nad 16 barov

6


plinovodov z delovnim tlakom do vključno 16 barov

7

Pravilnik o tehničnih normativih za postavitev, nadzor in obratovanje parnih

kotlov

Tabela 2: Prikaz pravilnikov za področje delovne opreme

(Vir: http://zakonodaja.gov.si/)



Ob pregledu ostalih pravilnikov pridemo do enakih zaključkov. Vsi pravilniki podajo

pravila, na kakšen način je potrebno označiti delovno opremo. Predpišejo tudi

zahteve glede označevanja, ki nas opozarjajo o nevarnostih oziroma nakazujejo na

varnost pri uporabi delovne opreme, prav tako podajo zahteve za oznake, ki

prikazujejo skladnost z določenimi predpisi. Pri izbiri sistema in načina označevanja,

kot ga opisujemo v tej diplomski nalogi, pa nam podajo samo osnovne usmeritve.

Odločitev o izbiri kakovostnega ter enotnega označevanja, ki s pomočjo

označevalnih tablic poda namen in funkcijo delovne opreme, je prepuščena podjetju.

To mora znotraj podjetja samega sprejeti pravilnik oziroma predpis, ki določa vrsto

ter način označevanja, ta pa ne sme biti v nasprotju z ostalimi oznakami ter

kakorkoli neskladen z zgoraj naštetimi posebnimi pravilniki.

2.5 STANDARDI

Nacionalni standardi

V tabeli 3 so našteti nacionalni standardi, prevzeti iz mednarodnih standardov,

predvsem evropskih, za njihov prevzem pa je odgovoren Slovenski inštitut za

standardizacijo. Standardi se prevzamejo po sistemu zamenjave platnic z

dodajanjem oznake SIST ter datumom prevzetja (2014).

Ti standardi vsebujejo enako vsebino kot mednarodni ter predpisujejo standarde za

sektor označevanja delovne opreme.

SIST EN 61355-1 Klasifikacija in označevanje dokumentov za naprave, sisteme

in opremo, 1. del: pravila in klasifikacijske razpredelnice

SIST EN 61175 Industrijski sistemi, inštalacije, oprema in industrijski proizvodi

– Oznake signalov

SIST EN 61666 Industrijski sistemi, inštalacije, oprema in industrijski izdelki –

Identifikacija (označevanje) priključkov v sistemu

SIST EN 81346-1

Industrijski sistemi, inštalacije in oprema ter industrijski izdelki

– Načela strukturiranja in referenčne oznake, 1. del: Osnovna

pravila

SIST EN 81346-2

Industrijski sistemi, inštalacije in oprema ter industrijski izdelki

– Načela strukturiranja in referenčne oznake, 2. del:

Razvrščanje objektov v razrede in njihove kode

Tabela 3: Nacionalni standardi

(Vir: www.sist.si, Slovenski inštitut za standardizacijo)



Mednarodni standardi

Na spletni strani Slovenskega inštituta za standardizacijo (2014) je zapisano, da so

nosilci mednarodnih standardov organizacije, kot so Mednarodna elektrotehniška

komisija (IEC), Mednarodna organizacija za standardizacijo (ISO) ter Mednarodne

telekomunikacijske zveze (ITU). Standardi se sprejemajo zaradi zmanjšanja ovir pri

trgovanju, proizvodnji vseh vrst proizvodov, združljivosti tehnologij ter zagotavljanja

kakovosti.

V tabeli 4 so našteti mednarodni standardi, ki opredeljujejo sektor, v katerega spada

tudi označevanje delovne opreme. Predpisujejo zahteve za označevanje delovne

opreme. V osnovi niso obvezni, če pa se nanje sklicuje določen pravilnik oziroma

predpis, postanejo obvezni pri načrtovanju ter izvedbi označevanja delovne opreme.

IEC 61355-1; DIN EN 61355-1

Klasifikacija in označevanje dokumentov

za naprave, sisteme in opremo, 1. del:

Pravila in klasifikacijske razpredelnice

IEC 61175; DIN EN 61175

Industrijski sistemi, inštalacije, oprema

in industrijski proizvodi – Oznake

signalov

IEC 61666; DIN EN 61666

Industrijski sistemi, inštalacije, oprema

in industrijski izdelki – Identifikacija

(označevanje) priključkov v sistemu

IEC 81346-1; DIN EN 81346-1

Industrijski sistemi, inštalacije in oprema

ter industrijski izdelki – Načela

strukturiranja in referenčne oznake, 1.

del: Osnovna pravila

IEC 81346-2; DIN EN 81346-2

Industrijski sistemi, inštalacije in oprema

ter industrijski izdelki – Načela

strukturiranja in referenčne oznake, 2.

del: Razvrščanje objektov v razrede in

njihove kode

ISO TS 16952-1; DIN ISO TS 81952-1

Dokumentacija tehničnih produktov –

Sistem referenčnega označevanja, 1.

del: Osnovna pravila

ISO TS 16952-10; DIN ISO TS 16952-10

Dokumentacija tehničnih produktov –

Sistem referenčnega označevanja, 10.

del: Elektrarne

Tabela 4: Mednarodni standardi

(Vir: Königstein, Müller in Kaiser, 2007, str. 8)



2.6 OPREDELITEV POJMOV

Pri obravnavi teme bomo uporabljali določene pojme in nazive, ki imajo specifičen

pomen, ko govorimo o označevanju delovne opreme. Zato te pojme izpostavljamo

ter predstavljamo njihov pomen.

Delovna oprema je vsak stroj, aparat, orodje, naprava in druga oprema, ki

se uporablja pri delu.

Uporaba delovne opreme je vsaka dejavnost, pri kateri se uporablja

delovna oprema, npr. zagon, uporaba in zaustavitev delovne opreme, njen

transport, popravilo, vzdrževanje, sprememba, ki ne spreminja funkcionalnih

lastnosti delovne opreme, čiščenje.

Označevanje delovne opreme je pojem, s katerim podamo delovni opremi

naziv, namen, lokacijo, tehnične in druge lastnosti, ki jih zahteva delovni

proces.

Označevalna tablica je tablica, ki nam poda določeno informacijo o delovni

opremi.

Upravljavec je delavec ali samozaposlena oseba, ki mu je bila dana naloga

uporabe delovne opreme.

Stroj je sestav delov in komponent, med katerimi je vsaj eden del gibljiv, za

pogon pa uporablja pogonski sistem, ki ne izkorišča neposredno človeške ali

živalske sile.

Postroj je tehnični pojem in označuje večjo skupino strojev, ki opravljajo

skupno funkcijo.

2.7 RAZVOJ SISTEMA OZNAČEVANJA ELEKTRARN (KKS)

Splošno

V članku z naslovom RDS-PP – Preobrazba KKS v mednarodni standard

(http://www.vgb.org/vgbmultimedia/Fachgremien/Fossil/Article+Transition+KKS+to+

RDS_PP+rev2011_ENG-p-5392.pdf) je KKS – sistem za označevanje elektrarn

(nem.: Kraftwerk Kennzeichnen System) opisan kot identifikacijski sistem za

označevanje elektrarn, tehnične opreme in sestavnih delov elektrarn neodvisno od

namena, vrste in lokacije elektrarne. Uporablja se na vseh področjih strojništva, pri

načrtovanju, izgradnji, obratovanju ter vzdrževanju. KKS se lahko uporablja tudi z

drugimi sistemi označevanja, odvisno od zahtev identificiranja.



Zgodovina

V strokovni reviji Elektrogospodarstvo (nem.: Elektrizitatswirtschaft) so marca leta

1969 tri proizvodna podjetja objavila članek z naslovom Sistem za označevanje

sestavnih delov in opreme v termoelektrarnah (nem.: System zur Kennzeichnung

von Geraten und Anlagen in Warmekraftwerken). Sistem označevanja, ki ga opisuje

članek, je bil zasnovan za potrebe načrtovanja, gradnje in obratovanja mehanskih in

električnih sistemov z imenom Sistem označevanja elektrarn (nem.:

Anlagenkennzeichnungssystem), ali na kratko AKS oziroma AKS-sistem. Ta sistem

je uporabljal različne kodne črke iz drugih standardov, npr.: »identifikator naprave«

za električne komponente iz standarda DIN 40719.

Izkušnje, pridobljene pri uporabi sistema AKS v zgodnjih sedemdesetih letih so

pripeljale do nadaljnjega razvoja s strani VGB-ja (združenja podjetij za proizvajanje

elektrike in toplote), v katerem so strokovnjaki, upravljavci in proizvajalci enako

zastopani. Rezultat tega je bil označevalni sistem Elektrarn »KKS« (nem.: Kraftwerk

Kennzeichnen System), ki ga je združenje VGB objavilo kot smernico VGB – B

105e. Dopolnitev smernice VGB – 105e je vsebovala t. i. ključne dele (funkcijo,

enota opreme, ključni sestavni del) ter obrazložitve aplikacije. V skladu s

specifikacijami KKS je sedaj mogoče označevati tudi komponente in opremo

mehanskih oziroma tehničnih, ne samo električnih sistemov. Poleg tega se je sistem

KKS uporabljal tudi za označevanje dokumentov, povezav ter signalov.

Objava standardov IEC 61346 – 2 in DIN EN 61346 – 2 za uvrstitev vseh tehničnih

objektov v vseh tehničnih panogah ter s tem povezan umik standarda DIN 40719 –

2 v letu 2000 je pripeljala do tega, da sistem KKS ter njegova vsebina ni bila zajeta v

nobenem standardu, zato KKS ni bil v skladu s mednarodnimi specifikacijami in

zahtevami. Zato je bila potrebna revizija sistema KKS. Ob upoštevanju standarda

DIN 6779 – 1 je delovna skupina VGB izdelala nov standard DIN 6779 – 10 z

naslovom Strukturna načela za tehnične izdelke in tehnično dokumentacijo – 10.

del: Elektrarne.

Nacionalni standard DIN 6779 – 10 je bil predložen kot predlog za standard ISO ter

bil sprejet. Naziv novega mednarodnega standarda je ISO TS 16952 – 10 ter DIN

ISO TS 16952 – 10. S strani ISO in IEC je bilo v nadaljevanju dogovorjeno, da

objavijo standarde, ki spadajo v okvir sistema referenčnega označevanja pod

skupno številko 81346 (slika 1).

Nadaljnji razvoj uspešnega sistema za označevanje KKS je pripeljal do uvedbe

novega sistema z imenom Sistem referenčnega označevanja za elektrarne ali na

kratko RDS-PP (ang.: Reference Designation System for Power Plants).



Elektrotehnika,

mednarodno

Elektrotehnika,

nacionalno

Inžiniring

elektrarn,

nacionalno

DIN

40917-2

19227

DIN EN

IEC 750

AKSKKS

VGB-B 105e

RDS-PP

DIN

6779-10

RDS-PP

ISO/TS

16952-10

IEC / ISO

81346

Vsa področja,

mednarodno

Vsa področja,

mednarodno

DIN EN

IEC 61346

DIN

6779-1

Inžiniring

elektrarn,

mednarodno

ISO/TS

16952-1

Slika 1: Razvoj standardov, ki opredeljuje sektor označevanja elektrarn


Značilnosti

Sistem RDS-PP temelji na strukturnih načelih in pravilih za imenovanje ter črkovne

kode, na mednarodnih standardih IEC in ISO, zato so njegove prednosti:

uporaba po celem svetu;

uporaba enotnih oznak oziroma črkovnih kod;

uporabnost za vse vrste elektrarn;

trajanje skozi celotno življenjsko dobo;

označevanje vseh tehničnih področij;

jezikovna neodvisnost.

Sistem RDS-PP se je v primerjavi s sistemom KKS razširil na novo področje, ki se

imenuje označevalne skupine (ang.: designation blocks):

povezovalno označevanje (ang.: conjoint designation), označevanje področij

elektrarn;

funkcijska razporeditev (ang.: functional allocation), označevanje dinamičnih

procesov.



Sistem RDS-PP je skladen z zahtevami Evropskih direktiv na področju:

obratovalne varnosti;

ergonomije;

javnih naročil;

izjave o skladnosti.

Sistem RDS-PP je popolnoma skladen s standardoma ISO TS 16952 – 10 in DIN

ISO TS 16952 – 10, zato lahko rečemo, da je sistem RDS-PP standardno skladen.

Osnove RDS-PP

Standard, ki določa ta sektor, ISO TS 16952 – 10, temelji na osnovnih splošnih

standardih tega sektorja ter vsebuje posebne specifikacije in pravila v zvezi z

označevalnimi nalogami, kodnimi strukturami in predstavitvami kod (slika 2). Prav

tako vsebuje primere uporabe. Ta standard je primerljiv s smernicami VGB, VGB –

B 105e.

RDS-PP

Splošni

standardi

RDS-PP

Sektorsko določeni

standardi

Smernice in navodila

Navodila aplikacije,

Pojasnila aplikacije

DIN EN 81346 / IEC 81346Industrijski sistemi, inštalacija in oprema, industrijski produkti

DIN EN 81346-1

IEC 81346-1Referenčno označevanje in

strukturna načela

Splošna pravila

DIN EN 81346-2

IEC 81346-2Klasifikacija objektov

Klasifikacijske kode

DIN ISO/TS 16952-10 ISO/TS 16952-10Sistem referenčnega označevanja, 10. del: Elektrarne

DIN ISO/TS 16952-1

ISO/TS 16952-1Dokumentacija tehničnih

produktov

Sistem referenčnega

označevanja

Pravila aplikacije

VGB-B 101RDS-PP črkovne kode za označevanje sistemov elektrarn

VGB-B 102RDS-PP črkovne kode za osnovne funkcije in klasifikacijo produktov v elektrarnah

VGB-B 116 Pojasnila

Poglavje A: osnove

Poglavje B: tehnične specifikacije

-B1 strojništvo

-B2 gradbeništvo

-B3 električni in nadzorni sistemi

-B4 procesno vodenje

VGB-B 116 Smernice

Poglavje D: vrste elektrarn

-D1 hidroelektrarne

-D2 vetrne elektrarne

Slika 2: Povezava standardov, smernic in navodil sistema RDS-PP




Splošna struktura kode je sestavljena iz največ treh delov, ki jih lahko sestavljamo

po določenih pravilih. Elektrarne lahko označimo na tri načine:

po funkciji, z vidika funkcionalnosti objekta (po standardu IEC 81346:

predznak (=), ki mu sledijo črkovne in številčne kode);

po produktu, z vidika fizične sestave (po standardu IEC 81346: predznak (–),

ki mu sledijo črkovne in številčne kode);

po lokaciji, z vidika lokacije določenega elementa (po standardu IEC 81346:

predznak (+), ki mu sledijo črkovne in številčne kode.

Za vse tri načine označevanja lahko izdelamo drevesno strukturo.

Za označevanje po zgoraj navedenih načinih se uporabljajo označevalne skupine

(ang.: designation blocks) s fiksno strukturo. Splošna struktura označevalne skupine

je sestavljena iz predznaka, ki ji sledi koda, sestavljena iz črkovnih in številčnih kod

(slika 3). Črkovne kode (iz smernic VGB – B 101e in VGB – B 102) se uporablja za

klasifikacijo tehničnih predmetov, številčne kode pa se uporabljajo za razlikovanje

pri predmetih, označenih z enako črkovno kodo.

Nivo 0 Nivo 2Nivo 1 Nivo 1 Nivo 2

= AN(N) AANNNAAANN

Predznak

-*

Osnovni

sistem

Sistem/

Podsistem

Tehnična

opremaPredznak

Naprava/

Sestav

Compo-

nenta

AA(N)NN AA(N)NN

= C01 QA001MDY10 - QA07

Z vidika funkcije Z vidika produkta

Označevalna skupina »Funkcija« Označevalna skupina »Produkt«

Oznaka opreme

Primer: = C01 MDY10 QA001 -QA07

Vetrna elektrarna C01 (serija C, številka 1

Električni sistem kontrole in zaščite MDY10, el. enota QA001, preklopnik QA07

Slika 3: Označevalna skupina »oprema« s primerom




Označevalne skupine v sistemu RDS-PP

Označevalna skupina – povezovalno označevanje (ang.: conjoint

designation) se uporablja za označevanje področij, delov elektrarne. Ta

sistem označevanja ne spada med tri osnovne sisteme.

Označevalna skupina – funkcija (ang.: designation block – function) se

uporablja za označevanje z vidika namena in nalog tehničnega objekta.

Označevalna skupina – funkcijska razporeditev (ang.: functional allocation)

se uporablja za označevanje z vidika, kako in na kakšen način so tehnični

objekti povezani med sabo. Ta skupina je v primerjavi s sistemom KKS nova.

Označevalna skupina – produkt (ang.: designation block – product) se

uporablja za označevanje tehničnih in elektro objektov glede na njihov

produkt.

Označevalna skupina – oprema (ang.: designation block – equipment) se

uporablja za označevanje opreme tehničnih objektov v povezavi s funkcijo

ter produktom.

Označevalna skupina – lokacija vgradnje (ang.: point of installation) se

uporablja za označevanje po lokaciji vgradnje opreme v tehničnem objektu.

Označevalna skupina – specifično označevanje (ang.: specific designatio), ki

se uporablja za označevanje signalov, povezav, dokumentov in s tem

povezanih področij.



3 RAZISKOVALNI DEL

3.1 PREDSTAVITEV PODJETJA

Splošno

Podjetje Energetika Ljubljana, d.o.o., je proizvajalec električne energije, tehnološke

pare, toplotne energije ter distributer zemeljskega plina in toplotne energije, ki se s

pomočjo medija (vode) prenaša po vročevodnem omrežju do porabnikov. Toplotna

energija nastaja kot stranski produkt pri proizvodnji električne energije ter

tehnološke pare (http://www.energetika-lj.si/o-druzbi).

Kratka zgodovina

Zgodovina je povzeta po knjigi Daljinsko ogrevanje in soproizvodnja v Ljubljani

(Hvastja, Povše, 2011, str. 15–56), pri tem pa smo se osredotočili samo na

zgodovino, povezano s proizvodnim obratom Toplarne Šiška (TOŠ) Energetike

Ljubljana, d.o.o.

Ideje o ogrevanju mesta Ljubljana se pojavijo konec petdesetih let zaradi velikega

onesnaženja zraka v mestu, predvsem zaradi množice individualnih kurišč ter

prometa. Takrat je Ljubljana spadala med bolj onesnažena mesta. V začetku

šestdesetih let se je začelo načrtovanje ter nato izgradnja vročevodnega omrežja, ki

je bil v začetku priklopljen na staro mestno termoelektrarno (preurejeno v toplarno)

na Slomškovi ulici. Kasneje je bila zgrajena termoelektrarna – toplarna Ljubljana na

lokaciji v Mostah, ki je začela poskusno obratovati leta 1966. Po začetnih težavah so

vročevodno omrežje priklopili na novo toplarno v Mostah. Kapacitete Toplarne

Ljubljana so bile:

Kotel 2 x 145/180 t/h, 95 bar, 535 °C;

Turbina 2 x 32 MW, 90 bar, 520 °C;

Generator 2 x 40 MW, 10,5 kV, 2200 A.

Zaradi rasti mesta in večanja potreb po energiji je bila potrebna širitev kapacitet ter

proizvodnih virov. Zato je bilo leta 1971 ustanovljeno novo podjetje Komunalna

energetika, ki je prevzelo funkcijo prenosa in distribucijo toplotne energije, s tem pa

se je začela graditi tudi nova toplarna v Šiški. Leta 1972 se je izločila iz podjetja

Toplarna Ljubljana in postala samostojno podjetje Komunalna energetika Ljubljana,

ki je skrbela za distribucijo toplote. Leta 1972 je začela obratovati prva faza

Toplarne Šiška s kapaciteto:

dva vročevodna kotla, GVL-1 in GVL-2, 2 x 56 MW;



dva parna kotla, BKG-1 in BKG-2, skupaj 20 t/h;

dva rezervoarja tekočega goriva, 1000 m³ in 5000 m³.

Novo črpališče vroče vode je začelo delovati v letu 1976 in je spadalo med največje

takšne objekte v Evropi. Leta 1978 je bila zgrajena druga faza Toplarne Šiška s

kapaciteto:

dva vročevodna kotla, VKLM-3 in VKLM-4, 2 x 56 MW;

rezervoar za srednje težko kurilno olje, 10.000 ton.

Leta 1978 je bila zgrajena plinska reducirna postaja, cevovodi ter kotlovska oprema

za obratovanje na zemeljski plin. Leta 1983 je bil zgrajen rezervoar za srednje težko

kurilno olje, 20.000 ton, tega leta se je tudi konstituirala Energetika Ljubljana ter se

vpisala v sodni register. Leta 1989 je začela obratovati tretja faza Toplarne Šiška:

vročevodni kotel, VKLM-5, 116 MW.

Leta 1991 se je Energetika Ljubljana preoblikovala v Javno Podjetje Energetika

Ljubljana, leta 1994 pa je vstopila v okvir Holdinga mesta Ljubljana. Leta 1998 je bil

zgrajen kogeneracijski postroj, ki je bil sestavljen iz plinske turbine ter parnega kotla

na odpadno toploto. Postroj je dosegal izkoristek do 87 %:

10 t/h pare;

4,8 MW toplotne energije;

6,06 MW električne energije.

Leta 2007 je bil postavljen nov parni kotel PK-2 s kapaciteto 16 t/h pare.

Uvajanje nove dejavnosti – daljinsko hlajenje v letu 2010 ter predelava rezervoarjev

s kapaciteto 1000 in 5000 m³ za shranjevanje ekstra lahkega kurilnega olja. Prvega

februarja 2014 sta se uradno združili podjetji Termoelektrarna – Toplarna Ljubljana

(TE–TOL) ter Energetika Ljubljana (TOŠ), ki sta skupno skrbeli za proizvodnjo in

distribucijo toplotne energije, električne energije in pare od samega začetka obstoja.

3.2 PROIZVODNI OBRAT TOPLARNE ŠIŠKA (TOŠ)

Da ima proizvodni obrat TOŠ čim boljši izkoristek, se sočasno proizvaja več

produktov. Kot proizvodna vira se uporabljata zemeljski plin (primarno gorivo) ter

tekoče gorivo (sekundarno gorivo). Sočasno se proizvajajo električna energija, para

ter toplotna energija, za katero se uporablja voda kot medij za prenos do porabnikov

(slika 4).



Električna energija se proizvaja v sklopu kogeneracije v generatorju, ki je vezan na

plinsko turbino. Pri zgorevanju zemeljskega plina v plinski turbini se pridobi velika

količina energije. Del te energije se deloma pretvori v mehansko energijo, s katero

preko reduktorja vrtimo generator, ki proizvaja električno energijo, to pa odvedemo v

elektro stikališče ter naprej v električno omrežje. Drugi del energije pa s pomočjo

vročih dimnih plinov dovedemo v parni kotel, kjer se proizvaja para. Ker so potrebe

porabnikov po pari večje, kot jo zmore proizvesti parni kotel v sklopu kogeneracije, v

proizvodnjo vključimo še 1–2 parna kotla, ki delujeta samostojno, kot gorivo pa

uporabljata zemeljski plin ali tekoče gorivo.

Podporni postroji in sistemi

Proizvodnja

električne energije

Proizvodnja

toplotne energijeProizvodnja pare

Porabniki električne, toplotne energije in pare

Slika 4: Prikaz razdelitve proizvodnje TOŠ po produktu

(Vir: Lasten)

Para se zbira v štirih razdelilnikih pare na dveh tlačnih nivojih zaradi zahtev

porabnikov, do njih pa je speljana po cevovodih. Zaradi velikih temperaturnih ter

posledično tudi tlačnih izgub smo omejeni z dolžino parnih cevovodov, zato paro

dovajamo samo bližnjim podjetjem, ki jo uporabljajo v svojem proizvodnem procesu.

Proizvodnja električne energije in pare poteka v dogovoru s porabniki, načeloma pa

časovno neomejeno skozi vse leto. Zaradi čim bolj konstantne proizvodnje in

nihanja potreb porabnikov nastajajo viški pare, ki jih je treba porabiti. Speljani so na

dva izmenjevalca para – vroča voda. Hladno vodo se odvzame iz vročevodnega

omrežja ter se jo spelje na izmenjevalca, kjer se izvaja prenos toplote s pare na

vodo. S pomočjo črpalk se segreto vodo vrne v vročevodno omrežje. Za segrevanje

vode vročevodnega omrežja se uporabljajo tudi dimni plini, ki prihajajo iz parnega

kotla v sklopu kogeneracije, dimni plini imajo še vedno dovolj visoko temperaturo, ki

jo preko mrežnega grelnika oddajo vodi vročevodnega omrežja, ta pa se vrača v



vročevodno omrežje. V zimskem času oziroma takrat, ko so temperaturne razmere

neugodne, sta ta dva načina segrevanja vode nezadostna (pri tem moramo

upoštevati, da se vročevodno omrežje napaja ter segreva iz TE-TOL), zato se za

dogrevanje (soproizvodnja s TE-TOL) ali samostojno segrevanje vročevodnega

omrežja (samostojen del vročevodnega omrežja ali izpad TE-TOL) uporablja enega

ali več vročevodnih kotlov, ki se jih napaja s pomočjo obtočnih črpalk iz črpališča. Za

nemoteno proizvajanje električne, toplotne energije in pare potrebujemo še celo

vrsto podpornih postrojenj in sistemov, s katerimi zagotavljamo stalno nemoteno

obratovanje in zagotavljanje opisanih produktov.

Zaradi kompleksnosti proizvodnje TOŠ se ta deli na področja. Področja znotraj

proizvodnega obrata delimo na več načinov, najosnovnejši način delitve je glede na

sklope, ki jih opravlja in nadzoruje določen upravljavec. Ta področja so naslednja ter

so prikazana tudi na sliki 5:

vodarna;

črpališče;

kotli;

kogeneracija.

Znotraj vsakega področja upravljavec nadzoruje in po potrebi upravlja s postrojenji

in sistemi. Postrojenja so med seboj povezana in prepletena, zato je dobro poznati

več področij in njihove povezave, za to pa je ključnega pomena dobro predznanje

upravljavca ter tudi celovito in dobro označena postrojenja in sistemi.



VodarnaKemična priprava vode

Postrojenje čiščenja omrežne vode

Postrojenje kondenzata

Hladilni sistem

Postrojenje komprimiranega zraka

Proizvodni viriPrimarno gorivo, zemeljski plin

Sekundarno gorivo, tekoče gorivo KotliParno postrojenje

Vročevodno postrrojenje

KogeneracijaPlinska turbina

Generator

Parni kotel

Mrežni grelnik

ČrpališčeObtočne črpalke

Porabniki

Slika 5: Razdelitev proizvodnje TOŠ po področjih

(Vir: Lasten)

3.3 OBSTOJEČE OZNAČEVANJE POSTROJENJ V TOŠ

Predstavili bomo nekatere vrste označevanj, ki se trenutno uporabljajo v

proizvodnem obratu. Za nekatera postrojenja je uporabljen uveljavljeni sistem

označevanja elektrarn (KKS), spet druga postrojenja pa so označena po drugih

pravilih. Označili so jih načrtovalci oziroma izvajalci, ki so postroj skonstruirali ter

izgradili. V proizvodnem obratu je velik del delovne opreme, manjših podpornih

postrojenj, elementov in opreme popolnoma neoznačenih in ne vsebujejo nobenih

oznak. Tukaj gre predvsem za manj pomembno delovno opremo, kot so odvajalniki

kondenzata, parno gretje cevovodov, vendar kljub temu nepogrešljivo za varno

obratovanje postrojenj. Nekateri deli opreme, kot so cevovodi, so označeni samo z

barvnimi oznakami, tako da je znana vsebina cevovoda, ne pa tudi pot oziroma

končna lokacija. Ta pomanjkljivost je še posebno problematična v primeru

cevovodov, ki so speljani po kinetah ali pa so vkopani v tla. Poseben problem

predstavljajo cevovodi, ki so enake barve in dimenzij, nahajajo pa se v skupni

izolaciji. Pri teh je skoraj nemogoče določiti vsebino in smer medija.



Kogeneracija je eden bolj zapletenih postrojev, ker z njim sočasno proizvajamo več

produktov (električna energija, para, toplotna energija), zato je pomembno dobro

označevanje elementov kogeneracijskega postroja. Za ta namen se uporablja

sistem označevanja KKS, kot je prikazano na sliki 6, ki prikazuje izsek načrta plinske

inštalacije dodatnih gorilnikov parnega kotla na odpadno toploto. Načrt vsebuje

delovno opremo, lokacijo ter oznako KKS. Vsak sklop delovne opreme (plinska,

parna instalacija, napajanje …), ki pripada v postrojenje kogeneracije, je prikazan v

pripadajočem načrtu, ki predstavlja del dokumentacije (Energetika Ljubljana, 1998).

Slika 6: Prikaz oznak KKS delovne opreme Kogeneracije

(Vir: Energetika Ljubljana, 1998)

Prednosti:

uveljavljen sistem oznak KKS;

označevalna tablica vsebuje dodatne informacije o delovni opremi;

dokumentacija vsebuje popis vseh oznak KKS ter detajlni opis delovne

opreme;

KKS se povezuje tudi z drugimi vrstami označevanja, kot so barvne in

napisne oznake.



Slabosti:

nekateri sklopi delovne opreme niso oziroma so pomanjkljivo označeni;

napisne oznake ali nekateri deli oznak niso v pravem (slovenskem) jeziku;

slaba kvaliteta označevalnih tablic.

Na sliki 7 je prikazan primer označevalne tablice hitro zapornega plinskega ventila

na plinski inštalaciji dodatnih gorilnikov parnega kotla na odpadno toploto v sklopu

kogeneracije.

Slika 7: Primer označevalne tablice pri Kogeneraciji

(Vir: Lasten)

Hladilni sistem (HS) je bil načrtovan, izdelan ter dan v obratovanje v letih 2006 in

2007 s strani zunanjega izvajalca. Nadomestil je stari sistem hlajenja, uporablja pa

se za hlajenje vzorčne vode na merilnih mestih in za hlajenje ležajev črpalk.

Iz dokumentacije je razvidno, da je za označevanje delovne opreme hladilnega

sistema uporabljen sistem označevanja KKS, kot je prikazano v izseku načrta na

sliki 8. Izsek načrta prikazuje porabnika hladu, preko katerega je speljana hladilna

voda, ter delovno opremo s pripadajočimi oznakami KKS (Energetika Ljubljana,

2006).

Prednosti:

uveljavljen sistem oznak KKS;

označevalna tablica vsebuje dodatne informacije o delovni opremi (naziv,

lokacijo, dimenzijo …, odvisno od delovne opreme hladilnega sistema);



dokumentacija vsebuje popis vseh oznak KKS ter njihov pomen, prav tako

vsebuje načrte z lokacijami označevalnih tablic.

Slabosti:

preslaba ali nepravilna izbira materialov označevalnih tablic (plastika, papir),

glede na pogoje, v katerih se tablice nahajajo (temperatura, vlaga,

kemikalije);

slaba pritrditev označevalnih tablic.

Slika 8: Prikaz oznak KKS na izseku načrta Hladilnega sistema


Za označevanje delovne opreme hladilnega sistema so uporabljene tablice,

prikazane na sliki 9, ki vsebujejo tehnološko številko (oznaka KKS), naziv delovne

opreme ter še druge informacije, odvisno od delovne opreme.



Slika 9: Primer označevalne tablice na hladilnem sistemu

(Vir: Lasten)

Postrojenji kemične priprave vode (KPV), čiščenja omrežne vode (ČOV) in

postrojenje zbiranja in čiščenja kondenzata spadajo v področje Vodarne ter

uporabljajo enako označevanje. Izvajalec je vpeljal svoj način označevanja, prikazan

na izseku načrta iz dokumentacije o postrojenju kemične priprave vode na sliki 10.

Na izseku načrta sta prikazana dva filtra ter oznake in dimenzije pripadajoče

delovne opreme (Energetika Ljubljana, 1985).

Slika 10: Prikaz oznak delovne opreme na izseku načrta postrojenja KPV

(Vir: Energetike Ljubljana, 1985)



Prednost:

označevalna tablica vsebuje bistvene informacije, ki jih potrebuje upravljavec

pri upravljanju postrojenja.

Slabosti:

ta vrsta označevanja ni primerna za velika postrojenja;

ni v skladu s standardi;

slaba pritrditev tablic (lepljenje med kovinsko podlogo in tablico z oznako);

postavitev in oblika tablic lahko privedeta do poškodb upravljavca pri

upravljanju s postrojenjem (ostri robovi in neprimerna postavitev tablic moti

upravljanje postroja).

Na sliki 11 je prikazana označevalna tablica postrojenja kemične priprave vode, ki jo

vidimo tudi na izseku načrta na sliki 11. Vsebuje številčno oznako zapornega ventila,

ki je sestavljena iz zaporedne številke ter opisne oznake naziva, funkcije in lokacije

zapornega ventila na postrojenju kemične priprave vode.

Slika 11: Primer označevalne tablice postrojenja KPV

(Vir: Lasten)

Vročevodni kotel VKLM-5 je bil zgrajen ter dan v obratovanje leta 1989 in je bil

takrat največji vročevodni kotel, zgradil pa ga priznani jugoslovanski izvajalec.

Uporabil je svoj lastni sistem označevanja, nekakšen zaporedni sistem oštevilčenja

glavnih sklopov delovne opreme. Ta sistem označevanja ne pripomore k

prepoznavanju delovne opreme, ker poleg številčne kode ne vsebuje opisnega dela



oznake, ki bi pomagala upravljavcem pri prepoznavanju ter upravljanju delovne

opreme. Slika 12 prikazuje seznam delovne opreme vročevodnega kotla VKLM-5, ki

se nahaja v dokumentaciji. Seznam vsebuje kodno številko, njen pomen v opisni

obliki.

Slika 12: Popis oznak delovne opreme v dokumentaciji


Slika 13 prikazuje ventil z označevalno tablico, ki vsebuje samo kodo, ne pa tudi

opisnega dela. Vsi glavni deli kotla so označeni na ta način, vendar je velika večina

delovne opreme kotla neoznačena.

Slika 13: Številčna koda na vročevodnem kotlu VKLM-5

(Vir: Lasten)



3.4 NOVEJŠA OZNAČEVANJA DELOVNE OPREME

Iz dokumentacije postrojenj znotraj proizvodnega obrata TOŠ je razvidno, da

novejša postrojenja (Kogeneracija, Hladilni sistem), ki so bila načrtovana in grajena

kasneje, uporabljajo mednarodno priznani in standardni sistem označevanja

elektrarn KKS. Tudi za najnovejši parni kotel in dva vročevodna kotla, ki so trenutno

še v fazi izgradnje, se uporablja sistem označevanja KKS, kar je razvidno iz načrtov

v dokumentaciji. Na sliki 14 je izsek načrta, ki prikazuje del plinske proge novega

parnega kotla. Delovna oprema je označena s sistemom označevanja KKS

(Energetika Ljubljana, 2013a in 2013b).

Slika 14: Izsek načrta plinske proge novega parnega kotla

(Vir: Energetike Ljubljana, 2013a)

3.5 ANALIZA STANJA OZNAČEVANJA DELOVNE OPREME

Glede na hipotezi, postavljeni v uvodu, smo izpostavili težave, povezane z

označevanjem delovne opreme, ki lahko privedejo do zmanjšanja zanesljivosti

obratovalnega procesa zaradi neustreznega ali prepočasnega ukrepanja pri

upravljanju s postrojenji. Pri tem lahko pride tudi do poškodb na postrojenjih ter

posledično do povečanja nevarnosti pri delu za upravljavce oziroma zaposlene v

proizvodnem obratu.

Med pregledom različnih označevanj na različnih postrojenjih v proizvodnem obratu

smo ugotovili naslednje nepravilnosti oziroma težave, povezane z označevanjem, ki

lahko vplivajo na zanesljivost procesov znotraj proizvodnega obrata.



Delovna oprema z neprimernimi oznakami

Na sliki 15 so neoznačeni ventili na 11-barskem zbiralniku pare. Zgoraj na izolaciji

so vidni ročno napisani napisi, ki imajo funkcijo oznak delovne opreme, v tem

primeru podajo namen parnega ventila, ki se nahaja spodaj. Posledice napake, npr.

zaprtje ali odprtje napačnega ventila s strani upravljavca, bi povečale možnosti za

poškodbe delovne opreme ter posledično verjetnost za zvišanje nevarnosti pri delu

ali celo poškodb upravljavcev.

Slika 15: Neprimerno označeni ventili na 11-barskem zbiralniku pare

(Vir: Lasten)

Delovna oprema brez oznak

Na sliki 16 je prikazan merilnik pretoka pare za napajalni rezervoar, ki ni označen.

Označevalna tablica je bila verjetno odstranjena pri zamenjavi, lahko pa je bila

poškodovana ali uničena že prej.

V proizvodnem obratu je veliko delovne opreme, ki ni označena, razlogov za to pa je

več: izostanek označevanja v fazi načrtovanja, pri izdelavi ali izgradnji, dotrajanost,

površno vzdrževanje …

Slika 17 prikazuje delovno opremo gorilnika vročevodnega kotla, ta pa ni označena

z označevalnimi tablicami. Vsebuje barvne oznake cevovodov, ki nam povedo, za



kateri medij ali vsebino v cevovodu gre, ne pa tudi funkcije ali namena določenega

cevovoda oziroma ventila.

Slika 16: Neoznačeni merilnik pretoka pare

(Vir: Lasten)

Slika 17: Prikaz neoznačene delovne opreme gorilnika vročevodnega kotla

(Vir: Lasten)



Delovna oprema s poškodovanimi ali uničenimi označevalnimi tablicami

Za poškodbe ali uničenje označevalnih tablic je razlogov več: dotrajanost

(temperatura, vlaga, agresivne kemikalije, vibracije), slabo vzdrževanje, nepravilno

upravljanje, namerno odstranjevanje ali uničevanje.

Slika 18: Poškodovana označevalna tablica

(Vir: Lasten)

Slika 19: Uničena označevalna tablica

(Vir: Lasten)



Na sliki 18 je prikazana označevalna tablica, ki je poškodovana zaradi temperature,

prahu v zraku in vlage znotraj proizvodnega obrata, na sliki 19 pa vidimo uničeno

tablico na postrojenju kemične priprave vode – zlomljeni nosilec, posledica

dotrajanosti zaradi povečane vsebnosti agresivnih kemikalij v zraku.

Delovna oprema z neprimernimi jezikovnimi oznakami

Ker so nekatera postrojenja načrtovali in gradili tuji izvajalci, je prišlo tudi do

uporabe oznak, ki niso v pravem (slovenskem) jeziku, razloge za takšne napake pa

je treba iskati v slabi izvedbi projekta ali slabem nadzoru znotraj podjetja.

Na sliki 20 so prikazane barvne oznake z napisi v tujem jeziku.

Slika 20: Uporaba napačnega jezika na barvnih oznakah

(Vir: Lasten)

Delovna oprema z označevalnimi tablicami s pomanjkljivo ali nepregledno

vsebino

V to kategorijo označevalnih tablic lahko uvrstimo vse tiste, ki ne podajo pravih

oziroma bistvenih informacij o delovni opremi. Na sliki 21 vidimo označevalno

tablico, na kateri so bistveni podatki, ki so pomembni za upravljavce v proizvodnji,

napisani z manjšimi črkami, zato so slabo vidni in nepregledni.



Slika 21: Nepregledna označevalna tablica (16-barski razdelilnik pare)

(Vir: Lasten)

4 IZBOLJŠANJE OZNAČEVANJA DELOVNE OPREME

4.1 PREDPIS O ENOTNEM OZNAČEVANJU

Trenutno znotraj podjetja nimamo pravilnika oziroma predpisa, ki bi določal, kateri

sistem označevanja se mora uporabljati za enotno označevanje, kar posledično

privede do pomanjkljivega in različnega označevanja delovne opreme. Pri tem tudi

ni določeno, katere bistvene informacije mora vsebovati oznaka.

Zato mora vodstvo sprejeti predpis o enotnem označevanju znotraj podjetja ter

določiti zahteve o tem, kakšne morajo biti označevalne tablice ter kakšne informacije

morajo vsebovati. Pri tem je treba upoštevati mnenja ter priporočila upravljavcev, ki

se pri upravljanju delovne opreme vsakodnevno srečujejo z označevalnimi tablicami.

Ta predpis o enotnem označevanju delovne opreme je pogoj za izbiro enotnega

označevalnega sistema, enotnih označevalnih tablic ter bistvenih informacij, ki jih

morajo podati.

4.2 IZBIRA ENOTNEGA OZNAČEVANJA DELOVNE OPREME

Izbiramo lahko med dvema možnostma, prva možnost je sistem označevanja

elektrarn KKS, druga možnost pa je referenčni sistem označevanja elektrarn RDS-

PP, ki je novejši, vendar je nastal iz sistema označevanja KKS (preobrazba iz

prvega v drugega je opisana v teoretičnem delu). Oba sistema označevanja bi

zadovoljila potrebo po kakovostnem in uveljavljenem označevanju delovne opreme.



Podjetje Energetika Ljubljana že razpolaga z dokumentacijo sistema označevanja

KKS, nekatera že zgrajena in delujoča postrojenja, prav tako tudi tista, ki so še v fazi

izgradnje, so označena s tem sistemom, zato priporočamo uporabo tega.

Tako bomo za označevanje postrojenj in delovne opreme uporabili enoten

sistem označevanja elektrarn KKS.

4.3 ENOTNA OZNAČEVALNA TABLICA

S tem, da so načrti novejših postrojenj opremljeni s sistemom označevanja KKS,

problem ni rešen. V praksi se je izkazalo, da dobro označeni načrti pomagajo pri

načrtovanju vzdrževalnih del, nabavi nove delovne opreme …, ne pripomorejo pa k

izboljšanju varnosti ali zanesljivosti proizvodnje. Upravljavcem, ki dnevno

nadzorujejo in upravljajo postrojenja, označevalne tablice, ki vsebujejo samo oznake

KKS, ne pomagajo kaj dosti. V primeru hitrega posredovanja zaradi težav ali zastoja

na postrojenju ni časa, da bi iskali oznake KKS ter njihov detajlni pomen znotraj

načrtov, prav tako označevalne tablice, ki so nameščene neposredno na delovni

opremi ter vsebujejo samo oznako KKS, ne podajo bistvenih informacij, ki jih

potrebuje upravljavec.

Zato je bistvenega pomena, da označevalna tablica vsebuje oznako KKS ter opisno

oznako delovne opreme, ki jasno in nedvoumno določi njen naziv in funkcijo

oziroma vsebuje informacijo, ki pripomore k lažji prepoznavi in upravljanju delovne

opreme. Opisni del označevalne tablice izhaja iz razlage oznake KKS, ki se nahaja v

dokumentaciji ter mora biti napisana v slovenskem jeziku.

Tukaj bi kot primer dobre prakse izpostavili sistem označevanja Hladilnega sistema,

vendar da bi bilo treba izboljšati kvaliteto označevalnih tablic oziroma izboljšati

prilagoditev na pogoje znotraj določenih področij proizvodnega obrata.

Področja znotraj proizvodnega obrata imajo različne lastnosti in s tem pogoje za

označevanje. Na področju Vodarne se uporablja veliko agresivnih kemikalij, kot so

kisline in lužine, zato je tudi v zraku znotraj področja povečana prisotnost agresivnih

kemikalij. Na parnih, vročevodnih cevovodih je povečana temperatura, vlaga, ki je

posledica temperaturnih nihanj ter v primeru manipulacij na postrojenjih,

vzdrževalnih del, tudi vpliva na izbiro označevalnih tablic.

Pri izbiri enotnih označevalnih tablic je treba upoštevati vse pogoje vsakega

področja.

Teoretični primer označevalne tablice je prikazan na sliki 22.



Oznaka KKS

Opisna oznaka

(naziv / funkcija)

Slika 22: Teoretični primer vsebine označevalne tablice

(Vir: Lasten)

4.4 UVEDBA ENOTNEGA OZNAČEVANJA DELOVNE OPREME

Raziskava in opis nekaterih sistemov označevanja sta nas pripeljala do ugotovitve,

da so nekatera postrojenja že označena po sistemu KKS in torej dobro označena.

Opisne oznake, ki naj bi jih poleg oznake KKS vsebovale označevalne tablice ter

jasno in nedvoumno določijo naziv in funkcijo delovne opreme, pa so nekoliko

slabše. Treba je poudariti, da so opisne oznake najpomembnejši del označevalne

tablice z vidika upravljavca postrojenja, ker takoj podajo bistvene informacije, ki jih

upravljavec potrebuje pri upravljanju. Nekateri sistemi označevanja so popolnoma

drugačni, kar ne pomeni, da so slabi, prav nasprotno, upravljavcu posredujejo

bistvene podatke, ki jih potrebuje pri upravljanju postrojenja, vendar zaradi svoje

zasnove in načina podajanja informacij niso primerni za večja postrojenja. Največji

problem pa predstavlja delovna oprema, ki nima označevalnih tablic ter tako ni

označena. Na energetskih postrojenjih ter njihovih podpornih sistemih, ki obratujejo

časovno neomejeno, se izvajajo manipulacije vsakodnevno ali po potrebi, kar

pomeni, da med določenimi manipulacijami preteče veliko časa. Lahko celo rečemo,

da z nekaterimi deli delovne opreme manipuliramo redko, kar predstavlja velik

problem. Vedeti moramo, da do napake ali zastoja na energetskih postrojih lahko

pride kadarkoli, takrat pa je potrebno izvesti manipulacijo na postrojenju kar se da

hitro, da napako oziroma zastoj odpravimo. Za pravilno ukrepanje v takem primeru

je ključnih več dejavnikov:

zahtevnost napake ali zastoja na postrojenju;

velikost postrojenja ali delovne opreme;

stanje postrojenja (vzdrževanje);

dostopnost postrojenja;



označenost postrojenja ter delovne opreme;

hitrost ukrepanja upravljavca;

izkušenost ter znanje upravljavca.

Kadar upravljamo s postrojenji, pa naj bo razlog kakršenkoli, moramo biti v svojo

odločitev povsem prepričani, pri tem pa so nam v veliko pomoč označevalne tablice,

ki jasno in nedvoumno podajo informacijo o delovni opremi ter s tem bistveno

povečajo pravilnost odločitve. Napačne odločitve pri upravljanju s postrojenji in

delovno opremo imajo lahko hude posledice (poškodbe upravljavcev, poškodbe

delovne opreme, izpad postrojenja ali izpad celotne proizvodnje), čemur bi se radi

izognili.

Na tem mestu ugotavljamo, da bi enotno označevanje s sistemom KKS in enotne

označevalne tablice, ki bi vsebovale tudi jasno in nedvoumno opisno oznako

delovne opreme, pripomogle k izboljšanju zanesljivosti delovnega procesa in

odzivnosti upravljavcev ter posledično tudi varnosti pri delu. Torej lahko potrdimo

tezi, ki smo si ju postavili v uvodu diplomske naloge.

Da zagotovimo varnost pri delu in čim večjo zanesljivost, morajo biti označena vsa

postrojenja, vsi podporni sistemi, vsa delovna oprema. Zaradi velikosti postrojenj ter

količine delovne opreme se označevanja ne da opraviti naenkrat. Zato predlagamo

postopno označevanje delovne opreme po sistemu od zgoraj navzdol. Najprej se

označi najpomembnejša postrojenja in delovno opremo, nato pa še manj

pomembno, tisto delovno opremo, ki se ne uporablja stalno ali pa spada pod

podporne sklope opreme. Postrojenja so med seboj povezana ali je potrebno eno

postrojenje, da deluje drugo, vsekakor pa meje med njimi niso določene. Potreben

bo ponoven pregled vseh postrojenj ter določitev njihovih navideznih mej. S tem jih

lahko označimo kot skupino, delovno opremo znotraj skupine pa označimo, v

povezavi s funkcijo ter produktom, kot opremo.

Na sliki 23 so prikazane KKS-oznake Hladilnega sistema, njegovega podsistema ter

delovne opreme, ki pripada podsistemu. K vsaki oznaki KKS spadajo še opisne

oznake. Tako lahko ustvarimo označevalno tablico, prikazano na sliki 21, ki vsebuje

oznako KKS in opisno oznako.



Slika 23: Prikazana je tabela oznak KKS ter opisan njihov pomen, iz katerega lahko

sestavimo označevalno tablico

(Vir: Lasten)



5 ZAKLJUČEK

Kot osnovo diplomske naloge smo v uvodu zapisali dve hipotezi, ki smo ju v nalogi

preverjali. Zagotavljanje varnosti zaposlenih pri delu in zanesljivosti proizvajanja

energetskih produktov je cilj, ki ga skušamo doseči, pri tem pa smo izpostavili

težave z označevanjem delovne opreme. Označevanje delovne opreme pripomore k

hitrejšemu in bolj gotovemu odzivu upravljavcev, ki izvajajo manipulacije na delovni

opremi postrojenj. Z raziskavo smo ugotovili, da postrojenja uporabljajo različne

vrste označevanj, nekateri deli postrojenj so označeni nepravilno ali pomanjkljivo,

največji problem pa predstavlja neoznačena delovna oprema.

Znotraj podjetja ni opravljena nobena raziskava, prav tako ni statističnih podatkov, iz

katerih bi bilo razvidno, kako označevanje delovne opreme vpliva na hitrost

posredovanja zaposlenih pri zastojih oziroma napakah na delovni opremi. Zaradi

dolgoletnih izkušenj, ki smo si jih pridobili pri upravljanju postrojenj znotraj

proizvodnega obrata, pa lahko predvidevamo, da kakovostno označevanje delovne

opreme pripomore k hitrejšemu in bolj gotovemu odzivu upravljavcev pri upravljanju

z delovno opremo na postrojenjih. Varnost pri delu je v veliki meri odvisna tako od

hitrosti in pravilnosti odziva zaposlenih pri upravljanju kot zastojev in napak na

delovni opremi. Iz tega lahko sklepamo, da različno označevanje delovne opreme,

kakršno se uporablja sedaj, z vsemi nepravilnostmi in napakami vpliva na hitrost

odziva upravljavcev. Zmanjšana hitrost odziva pa vpliva na zanesljivost ter

posledično na varnost pri delu. Torej lahko obe tezi potrdimo.

Ker je varnost zaposlenih na prvem mestu in ker želimo čim zanesljivejši proces

obratovanja proizvodnje, je treba izboljšati vse pogoje, ki kakorkoli vplivajo na ta

dejavnika, mednje spada tudi označevanje delovne opreme. Zato predlagamo

enotno označevanje delovne opreme na enotnih označevalnih tablicah ter odpravo

nepravilnosti pri označevanju.

5.1 UČINEK ENOTNEGA OZNAČEVANJA

Ker statističnih podatkov oziroma raziskav o tem, kako trenutno pomanjkljivo

označevanje delovne opreme vpliva na zanesljivost in varnost pri delu, nimamo,

lahko samo predvidimo naslednje učinke enotnega označevanja:

hitrejši in zanesljivejši odziv zaposlenih pri upravljanju delovne opreme;

povečana varnost pri delu;

preglednejši ter standardiziran sistem označevanja delovne opreme;

povečana preglednost z uporabo enotnih označevalnih tablic.



LITERATURA IN VIRI

Knjige:

Dulc, J. (2011). Kakovost in zanesljivost procesov. Ljubljana: ICES, višja

strokovna šola.

Energetika Ljubljana. (1985). Interna dokumentacija: Kemična priprava vode.

Energetika Ljubljana. (1989). Interna dokumentacija: Vročevodni kotel

VKLM-5.

Energetika Ljubljana. (1998). Interna dokumentacija: Kogeneracija.

Energetika Ljubljana. (2006). Interna dokumentacija: Hladilni sistem.

Energetika Ljubljana. (2013a). Interna dokumentacija: Parni kotel PK1.

Energetika Ljubljana. (2013b). Interna dokumentacija: Vročevodni kotel 1 in

2.

Hvastja, P., Povše, A. (2011). Daljinsko ogrevanje in soproizvodnja v

Ljubljani: Trajnostna energetska tehnologija za danes in jutri: 50 let.

Ljubljana: JP Energetika Ljubljana d.o.o.

Spletne strani:

Königstein, H., Müller, H., in Kaiser, J. (2011). RDS-PP – Transition from the

KKS to an international standard: Up-dated version of an article from VGB

PowerTech 8/2007 concerning RDS-PP. Pridobljeno 10. 1. 2014 z naslova

http://www.vgb.org/vgbmultimedia/Article+Transition+KKS+to+RDS_PP+rev

2011_ENG-p-5392.pdf#search=RDS+-+PP.

O družbi. (2014). Energetika Ljubljana. Pridobljeno 20. 1. 2014 z naslova

http://www.energetika-lj.si/o-druzbi.

Praktične smernice za delo z nevarnimi kemičnimi snovmi. (29. 5. 2003). Ur.

l. RS, št. 50/2003. Pridobljeno 10. 1. 2014 z naslova http://www.uradni-

list.si/1/content?id=43566.

Pravilnik o tehničnih predpisih za obratovanje in vzdrževanje

elektroenergetskih postrojev. (15. 5. 1968). Ur. l. SFRJ, št. 19/1968.

Pridobljeno 12. 1. 2014 z naslova

http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r00/predpis_PRAV3440.html.


plinovodov z delovnim tlakom nad 16 barov. (20. 7. 2001). Ljubljana: Ur. l.

RS, št. 60/2001. Pridobljeno 12. 1. 2014 z naslova


http://www.vgb.org/vgbmultimedia/Article+Transition+KKS+to+RDS_PP+rev2011_ENG-p-5392.pdf#search=RDS+-+PP

http://www.vgb.org/vgbmultimedia/Article+Transition+KKS+to+RDS_PP+rev2011_ENG-p-5392.pdf#search=RDS+-+PP

http://www.energetika-lj.si/o-druzbi

http://www.uradni-list.si/1/content?id=43566

http://www.uradni-list.si/1/content?id=43566



Pravilnik o tlačni opremi. (21. 2. 2002). Ur. l. RS, št. 15/2002. Pridobljeno 12.

1. 2014 z naslova http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r09/predpis_ODRE219.html.


plinovodov z največjim delovnim tlakom do vključno 16 barov. (26. 3. 2002).

Ur. l. RS, št. 26/2002. Pridobljeno 12. 1. 2014 z naslova

zakonodaja.gov.si/rpsi/r07/predpis_PRAV3877.html.

Pravilnik o tehničnih normativih za postavitev, nadzor in obratovanje parnih

kotlov in naprav. (21. 11. 2003). Ur. l. RS, št. 114/2003. Pridobljeno 12. 1.

2014 z naslova http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r06/predpis_PRAV5306.html.

Pravilnik o varnosti in zdravju pri uporabi delovne opreme. (17. 9. 2004). Ur.

l. RS, št. 101/2004. Pridobljeno 8. 1. 2014 z naslova http://www.uradni-

list.si/1/objava.jsp?urlid=2004101&stevilka=4349.

Pravilnik o varnosti strojev. (22. 7. 2008). Ur. l. RS, št. 75/2008. Pridobljeno

12. 1. 2014 z naslova


Slovenski Inštitut za Standardizacijo. (2014). Pridobljeno 10. 1. 2014 z

naslova http://www.sist.si/index.php?lang=sl.



KAZALO SLIK

Slika 1: Razvoj standardov, ki opredeljuje sektor označevanja elektrarn ........... 10

Slika 2: Povezava standardov, smernic in navodil sistema RDS-PP .................. 11

Slika 3: Označevalna skupina »oprema« s primerom ........................................ 12

Slika 4: Prikaz razdelitve proizvodnje TOŠ po produktu .................................... 16

Slika 5: Razdelitev proizvodnje TOŠ po področjih ............................................. 18

Slika 6: Prikaz oznak KKS delovne opreme Kogeneracije ................................. 19

Slika 7: Primer označevalne tablice pri Kogeneraciji ......................................... 20

Slika 8: Prikaz oznak KKS na izseku načrta Hladilnega sistema ....................... 21

Slika 9: Primer označevalne tablice na hladilnem sistemu ................................. 22

Slika 10: Prikaz oznak delovne opreme na izseku načrta postrojenja KPV .......... 22

Slika 11: Primer označevalne tablice postrojenja KPV ........................................ 23

Slika 12: Popis oznak delovne opreme v dokumentaciji ...................................... 24

Slika 13: Številčna koda na vročevodnem kotlu VKLM-5 ..................................... 24

Slika 14: Izsek načrta plinske proge novega parnega kotla ................................. 25

Slika 15: Neprimerno označeni ventili na 11-barskem zbiralniku pare ................. 26

Slika 16: Neoznačeni merilnik pretoka pare ......................................................... 27

Slika 17: Prikaz neoznačene delovne opreme gorilnika vročevodnega kotla ....... 27

Slika 18: Poškodovana označevalna tablica ........................................................ 28

Slika 19: Uničena označevalna tablica ................................................................ 28

Slika 20: Uporaba napačnega jezika na barvnih oznakah ................................... 29

Slika 21: Nepregledna označevalna tablica (16-barski razdelilnik pare) .............. 30

Slika 22: Teoretični primer vsebine označevalne tablice ...................................... 32

Slika 23: Prikazana je tabela oznak KKS ter opisan njihov pomen, iz katerega

lahko sestavimo označevalno tablico ..................................................................... 34

KAZALO TABEL Tabela 1: Prikaz barvnega označevanja cevovodov ............................................... 4

Tabela 2: Prikaz pravilnikov za področje delovne opreme ...................................... 5

Tabela 3: Nacionalni standardi ............................................................................... 6

Tabela 4: Mednarodni standardi ............................................................................. 7



KRATICE

KKS: Kraftwerk Kennzeichnen System: Označevalni sistem za elektrarne

RDS-PP: Reference Designation System for Power Plants: Sistem

referenčnega označevanja za elektrarne

TE-TOL: Termoelektrarna Toplarna Ljubljana

TOŠ: Toplarna Šiška

VKLM: Vročevodni Kotel, Ležeči, Miklić (vročevodni ležeči kotel znamke

Miklić)

GVL: Glavić, Vročevodni, Ležeči (vročevodni ležeči kotel znamke Glavić)

BKG: Blok kotel Glavić

PK-2: Parni Kotel, št. 2

ISO: International Organization for Standardization: Mednarodna

Organizacija za Standardizacijo

IEC: International Electrotechnical Commission: Mednarodna elektrotehniška

komisija

IUT: International Telecommunication Union: Mednarodna

Telekomunikacijska Zveza

SIST: Slovenski Inštitut za Standardizacijo

DIN: Deutsches Institut für Normung: Nemški Inštitut za Standardizacijo

DIN EN: Nemški standard, povzet po Evropskem standardu

SIST EN: Slovenski standard, povzet po Evropskem standardu

VGB: European technical association for power and heat generation:

Evropsko združenje podjetij za proizvajanje elektrike in toplote

ISO/TS: International standard / Tehnical specification: Mednarodni standard

/ Tehnična specifikacija

Documents

OZNAČEVANJE DELOVNE OPREME V · celotni cevovodi v določeni barvi, ki označuje medij v cevovodu, večinoma pa se cevovode označi z barvami samo tam, kjer je to potrebno: na začetku,