LASTNOSTI PAPIRJA

Lastnosti papirnih gradiv lahko

razdelimo na tri področja: 

• fizikalne 

• kemijske

• tehnološke lastnosti. 

FIZIKALNE LASTNOSTI

Med fizikalne lastnosti sodijo:

- TEŽA

- LASTNOST VPIJANJA VLAGE (higroskopičnost)

- PROSOJNOST

- GORLJIVOST

- RAZTEZANJE

TEŽA PAPIRJA

Težo papirja v papirni industriji izražajo po obrazcu: 

MASA / POVRŠINA = masa v gramih na ploskovno enoto (g/ m2)

Iz spodnje slike lepo vidimo odnos med papirjem, kartonom, lepenko

glede na debelino. 

papir

lepenkakarton

PAPIR,ki ga v vsakdanjih opravilih največ uporabljamo ima navadno težo 80g na kvadratni meter.

KARTON je debelejši papir s težo nad 150g na kvadratni meter. Uporabljamo ga pri izdelavi knjig, pisarniškega materiala in za embalažo.

LEPENKA je še debelejša s težo nad 450g na kvadratni meter. Uporabna je v gradbeništvu za mavčne plošče in predvsem za izdelavo varovane embalaže.

Vrsta papirnega gradiva

gramatura trdota vpojnost vlage

Pisarniški papir 80 g/m2 Srednja Srednja

Časopisni papir 45 g/m2 Majhna Velika

Ovojni papir 50 g/m2 Majhna Majhna

Karton za tiskanje fotografij

260 g/m2 Velika Majhna

Papir za revije 70-90 g/m2 Srednja Majhna

Lepenka za podlogo na delovni mizi

600 g/m2 Zelo velika

Srednja

Valovita lepenka 300 g/m2 Majhna Srednja

Toaletni papir 45 g/m2 Zelo majhna

Zelo velika

LASTNOST VPIJANJA VLAGE ima papir

zaradi rastlinskih in ostalih snovi, ki ga

sestavljajo. Bolj so vlakna olesenela bolj

papir vpija vlago.

PROSOJNOST je lastnost pri kateri mislimo na prozornost. Večji je odstotek raznih polnil manjša je prosojnost.

Od sestave papirja je odvisna tudi gorljivostRastlinska vlakna so gorljivi materiali, polnilapa so negorljiva, torej gorljivost zmanjšujejopolnila. (servietni, časopisni, pisarniški, papir, valovita lepenka, karton, lepenka)

1.Preizkus Koščke vzorcev papirnih gradiv zažgi in ugotovi hitrost gorenja. Razvrsti vzorce po hitrosti gorenja od tistega, ki je zgorel najhitreje do tistega, ki je zgorel najkasneje! Vzorci: časopisni papir, pisarniški papir, servietni papir, karton, lepenka, valovita lepenka.

Raztezanje in krčenje opazimo tudi pri

papirju. Ta lastnost se najbolj pokaže pri

obdelavah, ko papir močimo z barvami in

lepili. Raztezanje je posledica delovanja

vlage. Sušenje pa je obraten proces –

krčenje.

PREIZKUS 2: papir se na vlagi razteza.Raztezanje v prečni smeri je večje. Izreži 1/4 od pisarniškega papirja in jo namoči v vodo. Po nekaj minutah četrtinko položi na mesto, kjer si jo izrezal.Ugotovi vzdolžno in prečno smer.

KEMIJSKE LASTNOSTI

Kemijske postopki se večinoma izvajajo že

na gotovih papirjih. Postopki so različni in jih

razvrščamo v naslednje skupine:

- Premazi

- Zlepljanje

- Kopeli

- Kaširanje

DELOVNI POSTOPKI

V poštev pri obdelavi papirja pridejopredvsem naslednji delovni postopki:  

1. Rezanje2. Trganje  3. zgibanje  4. lepljenje  5. Vezanje

REZANJE opravimo s škarjami ali noži. Prav je , da

imamo za debelejši karton ali lepenko močnejše škarje.

Posebno raven

rez napravimo na

debelejšem ali tanjšem

gradivu z nožem za papir (olfa nož).

Kadar režemo z olfa nožem, uporabljamo kovinsko ravnilo in podlago. Podlaga je deska iz trdega lesa, lahko pa tudi gladka inravna lepenka. 

Kovinsko ravnilo mora biti čisto in ne zarjavelo ali mastno.  Olfa nož mora biti oster. Držimo ga pod kotom 30° - 45°. 

  uporabljamo le v redkih primerih. Papir se lepše trga v vzdolžni kot v prečni smeri.

PREIZKUS 3: V smeri teka papirnih vlaken je rob trganja bolj

raven. Papir se lepo trga. To smer imenujemo vzdolžna smer. Druga smer se imenuje prečna. Preizkusi to trditev na kosu časopisnega papirja!  

TRGANJE

ZGIBANJE

Pri zgibanju delujemo na papirna gradiva tako, da material

na določenem delu prepognemo.

Zato pri delovnem postopku zgibanja poznamo 2 načina:  ŽLEBNI ZGIB ( Žleb napravimo tako, da z gladilnikom, (konico šestila, pletilke)

drsimo ob ravnilu in rahlo pritiskamo na površino. Biti moramo pazljivi, da papirne površine ne poškodujemo. List preganemo tako, da je žleb zunaj.)

ZAREZNI ZGIB ( Zarezo napravimo v lepenko ali karton z nožem postopoma.

Vrez naj bo globok približno 1/3 debeline gradiva. Tudi v tem primeru ostane zareza

zunaj pregiba.)

Žlebni zgib

Zarezni zgib

LEPLJENJEOd pravilne izbire lepila, priprave površine, postopka nanašanja in

smeri vlaken lepljenih materialov je odvisna končna kvaliteta, trdnost in

izgled zlepljenih delov.

Lepila nanašamo s čopičem od sredine površine navzven. Po

končanem delu čopič operemo v vodi, sicer postane neuporaben.

Lepilo lahko nanašamo tudi z lopatico. 

Kadar lepimo dva kosa papirja, moramo biti pozorni tudi na smer

vlaken. Osnovno pravilo je, da morajo potekati vlakna v lepljenih delih

v isto smer. S tem preprečimo zvijanje zlepljenih delov. 

VEZANJE

Pomeni vezanje posameznih listov v

snopiče, zvezke, knjige, bloke, albume. 

Poznamo več vezav: 

a) lepljena  b) žebljičena  c) žična  d) šivana

FORMATI PAPIRJA

FORMAT DIMENZIJE

v mm

A0 841x1189

A1 594x841

A2 420x594

A3 297x420

A4 210x297

A5 148x210

ROČNA IZDELAVA PAPIRJADanes papir izdelujemo predvsem strojno. Le redki so šeobrati, kjer papir izdelujejo ročno. Postopek izdelave:Papir natrgamo na čim manjše koščke.  Koščke stresamo v kadico z vodo.Pripravimo gosto maso. Ko imamo dovolj gradiva, papir v kadici začnemo svaljkati, takoda se začno vlakna razpuščati. Maso razredčimo, da postane poltekoča. Takopripravljeno papirjevino lahko pustimo nekaj dni, da se popolnoma razpusti. Pazitimoramo, da ne čakamo predolgo, saj lahko začne zaudarjati. Preden nadaljujemo,dodamo nekaj škroba, ki bo lepil vlakna. S kozarčkom zajemamo maso in jo zlijemo navileda krpo. Dodamo naslednjo krpo, nanjo pa spet zlijemo papirjevino. To ponavljamotoliko časa, dokler imamo krpe. Z roko malo stisnemo, da gre nekaj vode ven. Vseskupaj damo v prešo (knjigoveška preša, stiskalnica za herbarij ali dve ustrezno velikiplošči.) in stisnemo. Paziti pa moramo na vodo. Pri stiskanju odteka zelo velika količinavode, tako je najbolje, da prešo postavite kar v večjo posodo, doma pa v kad. Kostiskalnico razstavimo, pobiramo krpe s papirjem. Papir pazljivo ločimo od krpe in gadamo na ravno, gladko podlago (steklo, melamin plošče, iveral, linolej...). Že čez nekaj urbo papir suh.

ROČNA IZDELAVA PAPIRJA