KULTURNO DRUTVO REÒAN

PCJSTITÀ NÀM ROZEPC NÀIM SADII

Il

CI)

CDw

a)

>0

a)

o>c/)

G)4-’

>0

a)z

-

o!z

zCD

Dbo

.0

o

o

Senjam beneke piesmi je zaòeu z besiedo “nuoc”, ki je naslov

parve piesmi, ki je bia zapieta na sv. Jakob lieta 1971 in ries veli

ka, marzla, huda nuoc je bla v benekih dolinah. Te miadi so se

nimar buj zgubjal p0 sviete, te stari doma so par sile zapu.èal

grunt, kier muoò je parmankuvala, naa slovenska kultura nie vi

rodila in vse je kazalo na konac naega rodu.

Senjam je paru ku na iskra in je preca ratu plemen, in e v

parvih besiedah je poviedu, kaj, ki an kuo misle dielat: “Pustita

nam roe P0 naim sadit”, io je ranik Rinaldo zagodu, ker do

tekrat obedan, al malo kajan, je imeu kurao branit nao kulturo

in z njo nae ljudi in na rod.

Veòina nasprotniku je milo gledala na senjam in se posmihu

vala, ker je bila prepriana, da od njega ne bo teav za dielo, ki je

bilo e par kraj: uniòanje benekega slovenskega rodu.

Takuo nie ratalo, ast Bogu. Drutvo’ Reèan ‘in njega Iani so

razumeli, de tale pot je bia ta prava za ustavit naèo unievanje in

z nao domato kulturo zaòet nazaj, òetudi p0 teki pot, branit na

rod in ohranit nae navade, in od tistih se zaòet gibat za odpriet

nove poti za nao slovensko kulturo.

“Takuo naprej” ie naslov zadnje piesmi desetega lieta naega

“sejma”, takuo naprej, ker smo vsi donas razumeli, da za ohranit

na majhan rod je potrebna kultura, in kultura parkliòe tudi

druge stvari, ki jih rabimo za iviet, in kultura nam bo pomagala,

za de ostanemo brez strahu tisto, ki smo, Slovenci. In senjam

pomaga veliko nai kulturi, zatuo pomaga veliko vsiem nam.

Kulturno drutvo Reòan

5

(O

PUSTITA NAM RO±EKA J’ Z’AN SENJAM BREZ NJE?

MIRNO, TI MOJA JUBCA, SPI

PRAZNE POTIKAM GRESTA?NUOÒAN MO

7

Parvi senjam je biu “praznik beneke piesmi” in se je rodiu na

Sv. ]akob 25. luja 1971 ta par HIoc. Godia nam jeorkestrina “The

friends 69” iz Reklua, kier nie uspelo pripravitnao skupino za

teave, ki so jim dielal stari doma.

Ponavju je vse piesmi Toninac (Antonio Qualizza)iz Srednjega

in predstavjala sta Michele Qualizza in Bruna Chiuch.

So bii prisotni tudi “trio Namor” iz Krasa in vokalni kvartet

“tieri Jakobi”.Pieli kot solisti so: Birtig Renzo iz Pe) jaga,

Livio Calderini iz

Cedada, Franco Cernotta iz Dolenjanega, Lucina Namor iz Krasa,

Paola Zufferli iz Peterniela. Parva piesam, ki je bla zapieta, je bia

“Nuoc” in parva, ki je piela, je bia Paola Zufferli. Prisotno je b)uo

puno ljudi in novica je bla dobro sparjeta od vsieh. ParVa brou

rica je bia izdana v tiskarni “Arti grafiche friulane” v Vidmu.

9

01

Aldo Clodig

PUSTITA NAM ROE

Kajan ti lahko porcé:

e puode napri takolé,umarjemò preca le vsi.

Pa tuole nie ries an na bo.

Pustita nam piet — takuo, k’ nam je vsec,

guocft an uekét — pisét an e brat

P0 tistim jiziku, — ki mat na zibiel

z vso nje jubeznijo — navadla nas je.

Pustita nam miet — vse bratre za bratre,

vso naso druino — nazaj kupe diet.

Pustita nam roe p0 naim sadit,

zvonit za novico 0 naim zvon:

potlè bota vidii, e znamo e mi

veselo zavriskàt, ku vasih sta vi!

11

Fabio Bonini

KA J’ AN SENJAM BREZ NJE?

Ka i’ z’an senjém brez nje?AI pride? Pride, na pride:ogledn[ se nazaj.Pride, na pride. AI pride?

Se smieje s èeam,me pogledava saldu buj.On, tist preklet,se zderé ta zad mené, an gredo plesat.

Sarce, na tuc, na tuc,bod pridno.Pride, na pride:ogIedn se nazaj.Pride, na pride. AI pride?

12

Aldo Clodig

MIRNO,Tl MOJAJUBCA, SPI

Ura bije nad glavò,

jubca daje mi slovo.

Luna obsieje vse nebo,

jubca da mené rokò.

Mica lieta na solarje,

zadnji bujac jubca mi daje.

Petelin pieje cja v mrak,

jubca peje me na prag.

Mirno, ti moj’ jubca, spi,

ist pa muoram hitro t,

mamca me pred soncam klicè,

mojga sarca na park)ie.

13

Elda Vogrig

PRAZNE POlI

Prazne poti,sonce, Snieg, dai:sam sama.Hodem, na viem kam,in nobeden ne vievse, kar mojé sarce sanjé.

Samuo ist sam z mano.Kar grembrez viedet, kam pridem,sam takuo frajin nobedan ne vievse, kar mojé sarce sanj.

Rada bi plula p0 Iuhtuku Iastovca mlada,za videt vse dobre na svietean za pozabft, kar je slavo,

inivietvsvjetu punimjubeznj.BIuo bi lepuo,iviet v svietu punim jubezniku tiòice, ziviet v svietu punim jubeznivsi kakor bratri,iviet v svietu punim jubezni.

14

Aldo Clodig

KAM GRESTA?

Kam grest& mladeni,

zaki grestà? Ustavta se!

Na vidta, de tele

so nae dolinez roam oflòkane,s kostanjam pokrite?

Poakta no malo:tie i’ zdravje an vesejé.Po sviete nie takuo.Po sviete je alostno,

obupno an tekuo.

Oh, kuoboveselavsa naa druzina,kar kupe bo zbranaokù sojgà cemrna,

kjer na jubezan,iva ku oginj,vse bratre zdruJ,ki aztreseni so bli.

15

Elda Vogrig

NUOC

Na videm vic ubednega, de mi gte pruotan de se smieje.Vic na morem se posmejat,bit vesela za vsejudi.

Ku zviezda ist bi rada bFIa,na zviezda, k’ ima séldu Iuza tistega, ki je tu tam[;pa okù mené je le nuoc.

Kat ist posluam,oku mené je vse tiho,epapogIedamdeleècjavtam6,Iepuovidem, dejuttej’ drug dan.

Ku zviezda ist bom e svetila,bom zviezda, k’ima séldu luò,bom zviezda, k’ ima séldu Iuza tistega, ki je tu tamF.

16

Franco Cernotta - Izidor Predan

AN MO

An mo dielatj’ u v Belgio,nimar veseu an vse mu j’ Io pru.Niek dan, buj veseu ku p0 navad,v mino dielatj’ u rad.

Ubedan na vie,kakuo ga je stisnu karélcja v ostar arni kaman.Od njegé nie niò ostalo ku alostan spomin.

Lastuca pluje ez breg[za preivieti sojé te mlade,

pluje ez miesta an vasi,ez rieke, hosti an visoké pregrade.

Zlom no peruoto, ostane na tleh.

V kjunu tii e ivez a miade,

pa zastonj jo èakajo lani tic,

cjavkajo an kliòejo sàldu buj ibkuo.

An puobic veseu an radpovie mam, de je parla pomlad;

mama zastonj aka pomlad an moa,

ki se na varne vic nazaj.

17

81.

PRI NAI RJEKILI SOJE BlU AN PUOBMISEU SATESUZICENA ZUONIPOTLE E MAMAZA TE

19

20

Drugi senjam beneke piesmi je biu parpravjen za nedeljo, 30.

luja 1972 in parvi na njivi, kjer donas je telovadnica, tekrat so

bile pokoncu same kolone. Godla je orkestrina “The Asteroids”

in nje osebe so ble domaòe: Nino iz Sv. Lienarta, Morris, Roberto

Bergnach in Checco Bergnach iz Ciguja.

Spet je Toninac ponavju motive in predstavjala sta Michele

Qualizza iz Srednjega in Elda Vogrig iz Sevca.

Solisti so bli: Francesco Bergnach, Renzo Birtig, Mariucci

Bucovaz, Livio Calderini, Franco Cernotta, Paolo Chiabai, Chiara

Crisetig, Teresa Terlicher.Broura je bia izdana v tiskarni “Tipostile” v Remanzagu.

21

22

Rinaldo Luszach

PRI NAl RIEKI

Pri Riekl sma sediela,vodà je umiela,ribce so mielenjih navadni ples.

Nad nam so drobne ptike

njih piesmi vargoleletakuo lepuo, takuo ljubo,da e nikdar, da e nikdar ne takuo.

Pod nebam sonce plava,vesela je natava,z drievja spet se smiejenam diei cvet.

Raduost nas je parjela,da piesam sma zapielatakuo Ijubo, takuo sladko,da e nikdar, da e nikdar ne takuo.

23

Rino Marchig

LI SOtpriredba psalma 125)

Aleluja, aleluja,aleluja, aleluja.

Ii so, an so sejokali,aIostni so v zemjo sia li.

Kar se bojo povarnili,njih snopé bojo nosili;se bojo tekrat veselili an smejali,veselili an smejali.

Tisti, ki v aIosti siejejo,bojo gostuo veselo eIi;tisti, ki v aIosti siejejo,bojo gostuo, veselo eIi.

Aleluja, aleluja,aleluja, aleluja.

Ii so, an so se oglednfli,mamo an brate so pustili.

24

Kar se bojo povarnili,iste oblieke bojo imieli;se bojo tekratveselili an smejali,veselili an smejali.

Tisti, ki v alosti sIuejo,v ziati Iu bojo ivieIi;tisti, ki vaIosti sIuejo,v ziati Iu bojo ivieli.

Aleluja, aleluja,aleluja, aleluja.

Ii so, anse alovaIi,slavo gledani so ostali.

Kar se bojo povarnili,vsejudi bojo poznali,se bojotekratveselili an smejali,veselili an smejali.

Tisti, ki dobrega niemajo,kajan jih sreòno lepuo sprime;tisti, ki dobrega niemajo,kajan jih sreno lepuo sprime.

Aleluja, aleluja,aleluja, aleluja.

25

Luisa Ruttar

JE BlU AN PUOB

Je biu an puob,so mu jal: bie v Belgio,gor v Belgio, v mino,tam bo lepé sude sluu,de preredi druino.

Bia i’ mizerjaan doma je pustumater staro an oci,kar pa je bluo bui tekuo,njegà eò premiado.

“Na stuojta jokét,sa pridem nazaj;èez dvie, tn lietabom e doma”.

Dvie, tn lietaso hitro paséle;puob je zvestuo dielu,de se buj hitro varneveseu nazaj damu.

26

Kadar pride,njegà sta ru nie vic,kar pa je bui tekuo,njegà eòò je vzeu drug,njegà e6 premiado.

Huda alost puobustisne sarce.Se vpraa, e boe kdaj veseu.

Je blu an puob,so mu jal: bie v Belgio,gor v Belgio, v mino,tam bo lepé sude sIuu,de preredi druzino.

27

Checco Bergnach

MISEU ZA TE

Dugi an ziati Iasjean angelski obraz;dole na ciest je onà.

Dvie Iiepeoi,no malo potIjive;nje usta so ku ida.

Gor P0 pot parleti,liepa, zvietram;sladko séldu guori.

28

Gianna Jussig

SUZICE

Je e an tiedan, ki te na viden,daj, donàs si parsu.

Si meu v roki an puij suzic,s sarcan s’ m’ jih dauan veselo s’ m’ io pieu:Cuje, uje, kuo vonjajo.

Na, vzam, sa so za te, sa so tojé,ku ti, ki si za me.

San ti odguorila, smehé an s sarcan:Rad bi ti biu,

de b’ pozabila mojé suzé,ki evicdnijest toàin za te.Cuje, èuies, kuo vonjajo.

Na, vzam, sa so za te, sa so tojé,ku ti, ki si za me.

29

Aldo Clodig

NA ZVONI

Na zvoni lepuo donàs zvone,p0 ni prah, ki gte v sarce.Misiim: bo an jasni dan;oknò odprem, an videm tam,

videm sonce, de se magaza pregnat arne maglé,k’ sojihvietri do ‘zdoiineparpihali gu mejé.

Puno sii smo kupe pasàl,puno sii, pa smo pteivieI,smo preneslì vse huduo.

Na zvon e zvone,kup kiiòejo vse.

Vse stvari tibo tam stoje,ku de b’ bie zastraene.Misiim: roe so gardé,od potà knjo doi giavé.

Rean je brez kurae,on èaka silo hudò;vie, de kar tista pasà,vse zbudi se od vesejà.

Smo preneslì vse huduo:naà zvoni se zvone,kup kliòejo vse.

30

Izidor Predan

POTLE’ E MAMA

Sam blu po sviete,enò an diete,enò an dietepa pustu doma.

Pustu sam mamo,staro an samo,tata prezguodalegnu je v grob.

Potlè e mama,aIostna an sama,aIostna an samaza tatam je Ia.

Sarce me pee,damu me vleèe,da bi poIuoukrancelj na grob.

Zda sam se varnumami poviedat,mami poviedatna britof sam u:

“Mama, oj mama,na bo vi sama,damu za zmierambom sevarnù!”

31

Checco Bergnach

ZATE

Za te piesam bom piela,za te roe parnesém,ubrane mez travetelo jutro za te.

So vse roe ardeàe an biele,so vse ubrane glih za te.lst t’ jihenkam vse tebè,da se zmisIe na me.

Za te se ustavem P0 pot,na te se zmislim zvier,kar doma trudnaan vesela poivam.

Sada i’ nuo, se zmislim nate,sada i’ nuo an videm tebè,tam, mez Iui,ki stoji ta par menè.

32

MATER DOBREGA SVElASVETA MAAFARNA CJERKUCAOÒE VEÒNIPUOIDEMO U HIO GASPUODA BOGA

IN BOGJEPRIELMEDNASHVALA, JEZUPREVIÒ SOVRATVASPREJMI, O BOGSE VARNEMO VESELI, GOSPOD

33

PE

Za treòje lieto je bia zbrana cerkvena piesem in pod geslom

piejmo vsi kupe’ so se zbrali na Liesah zbor iz Marsina, zbor iz

Tapoluovega, zbor iz Sv. Lienarta, zbor “Rean” z Lies, moki

zbor ‘Rean z Lies in Franco Cernotta, zborte mladih.

Broura je bia izdana v Karniji “stampat a Davar - Cjar

gne ‘73”.Predstavju je Augusto Lauretig. Revija je bia v cerkvi sv.

Marije na Liesah.

35

36

Rinaldo Luszach

MATER’ DOBREGA SVElA

Takuo, k’ svetlo sonce nam zemjò ogreva,

takuo naj nas greje jubezen tvoja.

Naa svetovalka,naa besednica,naa pomoénicabodi nam, Marija, Ti.

Takuo, k’ ista vodà iz skale se zliva,

na nas pa naj zliva se tvoj blagoslov.

Varuj nas sovratva,Ti nas var nesreòe,izpod tvojga varstvane pusti nas, Mati, ve.

37

Valentino Birtig

SVETA MAA(sklepna pesem)

Sveta maa je konana,pri daritvi mi smo bii,vse Ijudstvotukaj zbrano naj,o Jezus, te tasti.

Sveta maa je konana,pri daritvi mi smo bii,vse Ijudstvotukaj zbrano naj,o Jezus, te tasti.

Z ivo vero in ljubeznijomi prosimotezdaj:naj daritev svete maevsem odperja sveti raj,naj daritev svete maevsem odperja sveti raj.

38

Antonio Sdraulig

FARNA CERKUCA

Tam biela fama cerkuca stoji,

z zvonenjem milo kIiean parganja vse judi,da Bogu v éast vsi kup darujejo

an gnade odpuanja prosijo,

an gnade odpuanja prosijo.

Ko manik stopi tam pred svet utar

poboTho darovatiJagnje bo2je Bogu v dar,pred Buogam ponino pokleknimo,

za svet goree ga prosimo,verno goreòe tam prosimo ga.

Dai svietu egan spreobarnjenja

in rei to (ovetvo vecnega pogubfjenja,

zedini rod zemlje v vir kreposti,

dai vsem vernim duam raj sladkosti,

vsemvernimduam raj sladkosti.

Daj nam, Bog, gnado pokore grieha,

se braniti hudega,priti vsi gor v nebesa;an èuvaj vse cerkve domovine

an vsa bitja zemske povrine,vsa bitja zemske povrine.

39

Varvi, o Bog, preroketvojevse,domuove nae dragean smuove nae vse;podeli tardno vero v te, Gospod,brani vso pravico vsepovsod,ti brani vso pravico vsepovsod.

Preljubi Jezus, daj svoj blagoslov,da v tvoji gnadi iz cerkvevsi vesel gremo domov.Tvoj blagoslov nas spremlji sred goria,daj pogum, ko pojdemo s sveta,pogum, ko pojdemo s tega sveta.

40

OÒE VEÒNItDarovanje - Svet)

Oeveèni, naoltartebi smo prinesli v darkruh in vino in ivljenje,svoje dielo in tarpljenje,milostnota sprejmi dar,Sog, na stvarnik in viadar.

Kruh spremenil manik bov Sina tvojega telo,vino v renjo kri njegovo,ki naznanja dobo novomilosti in upanjain ivljenja vecnega.

Svet, svet, svet nebes viadar,

ki prihaja na oltar,moli rajska te visava,slui zvestoti narava,z angeli ti poje svet:Svet, Gospod nebesnih et.

41

PUOJDEMO V HIO GASPUODA BOGAtpopsalmu 721)

Sam biu veseu, karso mijaI:Puojdemov hio Gaspuoda Boga.Vsi sada smo parIi v tvojo hio, Gaspuod.Te molmo za mir vsiem naim judem,mir naj botistim, ki jubjotebè;naj ive v miru vse nae druine,zbraneokuole domaòega ognja.Za nae bratre an parjatelje vse,vpraamo tebè, dai nam tuoi mir.Za savranike bomo molil:vsiem dai tvoj mir.

42

IN BOG JE PRIEL MED NAStcrnska duhovna pesem)

In Bog je prieu med nas,da bi nas Ijubiu.In Bog je prieu med nas,da bi nas Ijubiu.In Bog je prieu med nas.In smo ga z oIem pojiIi.

In Bog je prie,I med nas,da bi nas reiu.In Bog je prieu med nas,da bi nas reiu.In Bogje prieu med nas.In smo ga na kri pribili.Sog je umaru.Bog je umaru.Bog fe urnaru.Tretji dan je vstau.Bog fe vstau,in nad nas je priIa njegova kri.VeIiki Bog,neskonna svoboda, pravica,usmili se nas,usmili se nas.

43

Sdraulig Antonio

HVALA, JEZUS

Kadar se Ijubimo ku bratri,Kristus ostane med nam.Hvala, Jesuz,hvala, naveIik Buog,ki si na vekomaj z nam.

Kadar odpuèamo krivice,Kristus odpusti griehe nam.Hvala, Jezus,hvala, naveIik Buog,ki si na vekomaj z nam.

Kadar se te temu pomagamo,Kristus zveliéanje nam da.Hvala, Jezus,hvala, naveIik Buog,ki si na vekomaj z nam.

44

Augusto Lauretig

PREVI SOVRATVA

Se zdi, Gospuod,de nie prestora viò za jubezan,za jubezan na telim svietu,ki tisi stvaru.Na telim svietu, ki ti si stvaru.

Previò sovratva an previc karviànas Ioòijo,za se klicat smuovi Oòeta.

45

Valentino Birtig

SPREJMI, O BOG

Sprejmi, o Bog, kruh in vino,telesna hrana èlovekih otrok,naj postanejo v bojih tvojih rokJezusa telo in kri,duhovni ive za verne ljudi.

Pri daru svete maeponino prosimo te, veàni Bog:duo in srce nam prenovi,da ljubezen Jezusarazlila se bo èez nao druTho.

46

Augusto Lauretig

SE VARNEMO VESELI, GOSPOD

Se varnemo veseli, Gospod,od tvoje svete hie.Za pozabit vso nao slabuost,parsii smo tie ponino.

Posi uaIi besiedo tvojo,molii an piel vsi kupe.Premiijaii tvoj sveti Vangei,Gospod, ti nas potardi.

e prosimo te, usmijen Gospod,naj bratstvo nas povee.Vse dielo in ivIjenje naj bojubezni prièa bratom.

47

48

BENEKI SEM FANTNINA NANATUPIENJO ZA STUPENJOPOM LADZIMAROSICA NEBASI LAV MINOVESELASEM BILA

49

50

Lieta 1974 sejma nie bluo, kjer drutvo Reòan je zbralo pot za

pripravit Boicni koncert naih starih piesmi. Pa preca je zaòelo

popraevanje P0 sejmu, takuo e 12. oktobra 1975 smo imiel teetarti senjam.

Ekonomske teave nam niso pustile napravit broure, piesmismo sami ciklostilirali, ampak tele je edini senjam, ki smo ga biizmofri registrirat in potem napravit kaseto.

So godii “The New Diamonds” iz Qualsa, kjer nazaj nie bilomogoàe delat z nao skupino, peli so pa: zboréek benekih otrok,Checco, enski pevski zbor Rean, Franco Cernotta, Remigio Cernotta, Mario Bergnach, Nilla Ruttar, Birtig Renzo, Lucia Costa

peraria, zbor Pod Lipo. Napovedovali so Lauretig Augusto in EldaVogrig, so bili prisotni tudi Lio in Luciano s svojmi harmonikamiin igralci Benekega gledaliàa, ki se je kumi rodilo: Mario Ber

gnach, Remigio Cernotta, Simaz Gabriella.Valentina Petricig je predstavla piesam “Rosica neba”, ki

potem je ostala kot sigla sejma.

51

52

Valentino Birtig

BENEKl SEM FANI

Beneki sem fant,sladke besede ne maram,ne prinaam laThjivih objub,ne zbujam praznih sani.

Le sarce ziato imam,jubezan narlieui je dar,sreno prinaam v zakonski stan.

53

Aldo Clodig

NINA NANA

Mama, mama, le pohiti,peji puoba hitro spat,mu zaije e an rokav,kar on bo e mirno spau.

Pujdi, pujdi, fanti muoj,oòena si e zmolu,mama ti bo pomagala,nino nano bo zapela.

Lunca e v nebLi plava,slaviò daje lahko no,mama koutro ti podvijein te bune za slovo.

Puobi neòe e zaspati,rad bi se teu e posmejat,mamogleda in muài,de nji prave, seji zdi:

Mama, mama, kuosi lepa,ku zvezdé so tvojé oòi,tudi tebe, moja mama,lahko no in mirno spi.

54

Checco Bergnach

TUPlENJO ZA TUPlENJO

Stupienjo za tupienjogor 0 dugi pot,osta ne zad za manomoja hia.

Stupienjo za tupienjo,okti menè pogledamin videm mojo zemjo,se zgubja mirno.

Drevje, se zdi,lietajo pruot menè,potlèjih videm majhaiie,se zgubjajo.

O zemjé, o vas, o bratri,pustim vas an lohnivi vas na bom videu,muoram ti za uafatki ma lega via.

Stupienjo za tupienjonapri hodim e,sonce vesokò sieje,sezdi pozdravjàt.

Perja sada umijo,bi tiele radé poviedat,pridi preca, parjateu,tie med nas.

Se varnem, lepa vas,se varnem, hribi zeleni,bom posIuu e umod vodé, ki se stieka,med travo an robiehod moje vasi.

55

Antonio Qua lizza

POMLAD

Òe bo vidu malo roco,ki pruot soncu e pregleda,e bo pieti òu kukalco:Oh! Pomladje parIa, je parIa.

Zjasnilasej’ dolina,zelena pomLad je parIa;tike Iietajo pod nebaman prepevajo veselo.

Tiàke Iietajo pod nebam,sonce sieje an mornuo greje.Vsej’ velelo, karivi,oj e pridi, juba pomlad!

56

Rinaldo Luszach

ZMA

Kakor roa sem cvetela,ko sem dekle miado blo,kakor ptika prepevalapesmi svoje sem glasno.

Ni veò pesmi ne bom pela,zdaj se mi solzi oko,blia zima se ledena,pomlad zame veò ne bo.

Je e jesen roko podalamarzli zimi nezvesto,tudi jaz bom kmal zaspala,naj ti ne solzi oko.

57

Valentino Birtig

ROSICA NEBA

Pridi, 01 pridi,rosrca néba,rahlo pokropimiadi nasviet.

Ti vetri, razgibajvse temne maglice,naj sonce poljubinam puje lepé.

Pojte, le pojte,grabci, kuosi, suoje,jutranji se dannam zori.

Ti beneka zemjà,povzdigni glavò,vse sestre in bratjeti ivi0 pojo.

58

Aldo Clodig

SI LA

Sonce spiekadoline in varhé.Tiho zemjaka in poka.Trepetje perokumi se gibje,lien pas spijepod zelenim garmém.

Tlaéjo searne magle v zahodu,godejo muhe, vede stari.Lastovce?Planijo nimar buj nizko.Skarbnega kmeta, z briegav brieg, òuje z deklo guorit.Le buj spieka sonce,magle se bIiajo,so pune vodé.

Sonce premagajo,vse zamuéi,dol v dolinizvon zazvoni,vietar popihne,nuoè se nardi,kumi potrieska,e zagarmi.

59

Dai! Tuòa!zaume dol p0 hostieh,mraz e pretresetega, k’ mu j’ toplo,mlinarju kola

zaònejo te,puam nogé,kmetu souzé.Drevja se otresajo,pune vode,sonce pregledauon z ne magle,zapiejejo zvon,e pried ku finina drugi stranium od garmL

Vietar razpihabele maglice,sonce zasiejeéiste planjave,pas jo zalaja,hlapac leti,v taIo pogledatse mu mudi.Kuha enica,

vse gre napri,v svojem sarcuse veseli.

60

Aldo Clodig

V MINO

Sam koice pledu,kar burja i’ gulfla,sam gibu na pomladveselo zemjò.

Sam uice pasu,karsoncej’ peklò,sam vince vetlauna jesen sladko.

Omama! vsetuolekurano je blo,mizerjo ku zdravjesam pitu lepo.

Prila je novica,popadla nas vse,pripravla v minoumazane vse.

Cikérja i’ zgubilanavadni savuor,piesam je pielaku ponoòni duhuor.

Sonce je bledieloza sivo maglo,le buI sam siluv arno zemj6.

61

Valentino Birtig

VESELASEM BILA

Vesela sem bila,vesela e bom,sam fanta pustila,ker ljubim svoj dom.

V beneki dolinim’ je zibka teklà,moja parva besedaslovenska je bla.

Zato pred Bogomprisego tardim,da Beneke Slovenijenikdar ne zapustim.

62

il

NA LUICA SVETIIMEJMOSE RADINE DE LJAZALOSTNO SRCETATA, UKUPI MI VIOLINPRIDNA 2ENAPRI HLADNEM STUDENCU2ALOSTNE ZELENE PERJA

63

64

Lieta 1976 je 6 maja oaru potres in veina od nas je imiela

druge teje tezave in skarbi, kot mislit na senjam, takuo ele na

l8decembra 1977je paru na varstote peti senjam. Na ciklostili

reni brouri je pisalo etarti, kjer kajen je mislu, de nie bilo

pravo mesat cerkvenih piesmi med te druge, potie smo bili

odloòil, de na bomo pisal viétevilk.Godii so “S.S.S.” in Keko.Pieli Pa: enski zbor Reòan, Franco Cernotta, Ana in Keko,

Tarbijski otroc, Elda Vogrig in Aldo CIodig, Nila Ruttar in Lieki

moki oktet. Pri hladnem studencu” je bila zadnja piesem, kinam je napisu za tele senjam dragi Rinaldo Luak, pried ku nasje zapustu, potie ki je biu zmieran prisoten pri naem dielu.

65

66

Aldo Clodig

NA LUCICA SVETI

Na luòica sveti,parnji dekle sedi,na maka ji predenje mieane sanje.

Je ku narlieva roa,ki v trati tam stoji,e io lepuo pogleda,se okù nje vse zgubi.

Oj luna, luna ti,k’ nas gleda brez skarbi,povej, da na duatle vonè tarpi.

Parbliam se k oknù...rad bi do nje stopnù,pa v piu tam sedinje mat in varje hèi.

Se tresem ku però,kar vietar mramuli,òe ga lepuo pogledaLpari, da odleti.

V nebu so zvezde,k’ se miejo smehe,mui io e duhuor,ki trudan èaka zuor.

Kjek novega, de b’bluo,vsi àakajo tekuopa vse puode napri,ku puno druzih noti.

67

Izidor Predan

IMEJMO SE RADI

Slovenci, ‘mejmose radi,naj stari al miadi,v dolinah naih zelenih,kjervse lepuo rodi.

Oj bratje, ujte mi eIj6,ki izsrca hrepeni:nam Bog obvari vso zemljoin pametne Ijudi.

Jest Ijubim svojo rojstno vas,kjer pieli smo na glas,jest Ijubim, kar je naega,vse, karje liepega.

Na briegu pasu sem ucé,kjer je zeleni dob,tam mame moje veni grob,tam je mojé srce.

68

Marco Cernetig

NEDELJA

Din dan don, din dan don,

zvoni se ujejo,od vasi do vasi tiaci piejejo.

Obedan ne diela, preca bo maa,

judje se zbierajo, preca bo maa.

Se uje te stare na ciesti guorit,

se òuje otroke veselo vekét.

Otroci veseli P0 pot se Iovjò,

kier nieso ii v uoIo, p0 pot se Iovjò.

Gorje na cerku, glih gor na bui,

v nedeIjozvoni: din don dan, din don dan.

69

Antonio Sdraulig

ZALOSTNO SRCE

Zapoi, zapoj mi tiica glasno,zapoj mi pesem aIostno,da bo v stce mi segala,bo v srce mi segala,parjetno se priegaIa.

Po travniku sprehajam se,prelepetrgam roice,te rozice die lepo,a za me duha nimajo,a za me duha nimajo.

Zakaj pa ne, zakaj pa ne,moj fantiò je zapustil me,zdaj se joem, alostiman vse noòi jaz ne zaspim,to za me je prav res teko,ker fanta zdaj nazaj ne bo.

70

Valentina Petricig

TATA, UKUPI Ml VIOLIN

Moja hia j’bla odparta judem,

ki vsak guod so ramonike igral

stari in miadi so radi plesal,soteave ‘no malozabil.

Takuo muzika tu kri m’je la,

sam praala tat: vzam an violin.

- Tebe ukupem violin, bratru kupem klarir

vsiem trumente nam je obeèù.

Tata, ukupi me violin - te bom rada tiela,

te bon godia vsako noè - kar ti trudan pri.

Tata, ukupime violin - bom nimar vesela,

te bom godla vsako no - kar ti trudan pri.

Kar muoj tata v merkt je hodù,

jabkean hrukezbaréIoj’ uozù,

sreo sam mu eliela vsak dan,

pried koj’ u, onviolin m’ obeù.

Sam ga akala zvier poznò,

sam zaspala, pried k’on je paru,

sam sanjala violin, ki sam godia cm cm,

vse trumente - bun - bun - la la la.

Kar muoj tata du miestoj’ hodù,

sam pensàla: pakuojelepo!

Do! se uafa vse, kar se eli,

vse se gaia, vse rata zlato.

Vsak zastope, de nie vse ziatuo,

nie ziatuo vse, kar nam se la.òi,

sam vesela, kar mislem, kuo brez bogatije

muoj tata potrotat m’je znu.

71

Lidia ZabrieszachPRiDNAEN

Moj enà je pridna- kar kuha, vse gori,

naj kuhnja, naj pulenta- vse nimar zasmodi.

Pridno enò se jote±kuo udobi,

za na jokét, j’ buo se smejàt,kar jo zagodi.Ona me die, veseloin smehé:

srea, de me ima, kar menè na bo,

duo bo dielu in skarbeu za te.Vsak dan kafèmi skuha- in hia vsa dii,

macukerja nepozna -z manjéjogaosoii.Juden prave: sam pridna

- za dielo zio skarbim,

na dnevnike prebieram in malo govorim.ejih uafa do po glave, me na ovad nikdar,

sosiedam ona prave, ioviismo samuo dvie mia!

Mojò enò imam rado- kargobe prinesém,

te parv duo jih pokua? pokua naj jih gospa!72

Rinaldo Luszach

PRI HLADNEM STUDENCU

V poletni vroinisenca me vabi,pod zelenim drevjemmetamkaj dobi.

Trudnost in ialosttamkaj pozabim,za srce tolabotamkaj dobim.

V senci poivamsladko, mirnoptièke posluam,veselo pojo.

Resvtem krajuje krasno, lepo,

v Adamovem rajulepse ni bio.

73

Checco Bergnach

2ALOSTNE ZELENE PERJA

Bie deIè,Ijubezna novica,bié deIèin hodi do nje.Previò potije med nama,bie delèèin govori za me.

Reci ji, da ist tie puno tarpim,reci ji, da ne morem iviettakuo,de akam sàldutist lepi dan,da se varne nazaj do menè.

Zmislim se: an sladki in sonni dan,perja zelene in trava e miada,ena lepa cerkvicain tuèa na korcé,ko lepo sem spau.

Varni se, Ijubezna novica,varni se, poviej mi od nje,poviej mi vse tiste,ki ist se upam òut,poviej mi, de se bomovideli an dan.

74

\gl

VSAHDANJI KRUHTONCA AN MARJANCASREÒAMOJASITIMOJA VASMISLEKORITOSESTRICAMAR INCA JE V BEN ETKE LASONCE SEJEPREBLISK

75

9L

Na brouri za esti senjam na parvi strani so bile tele besede:

“Vsaka druina sklada dan po dnevu kupe, kar more, za nimar

lieu iviet. $ telimi piesmi parIoemo kar moremo, za oIieuat

ivljenje vse Beneòije... ‘V telih besiedah se àuti, da senjam je

u napri in je ratu kiek vanega za puno Beneòanu. Nazaj teave

za nae godce, in se varnejo h nam ‘The New Diamonds’ iz

Qualsa. Piejejo: Luciano Chiabudini, Narodna klapa, Sevke

òeòe, Lucia in Aredio, Checco in Ana, Angela Chiabudini, Franco

Cernotta in Guido Qualizza. Telovadnica na Liesah je bila kon

ana in parvi senjam nie meu teav tisti dan, na 22. otuberja1978, za kar se tiàe mraza al vietra.

77

BL

Luciano Chiabudini

VSAKDANJI KRUH

MIad sam blu an hio sam zaprù,

ku te druz p0 sviete sam hodù:

gor p0 ronke zrastla je garbida,

teéej’ korca, ese na previda.

Prazna i’ vas, de me sarce boli,samuoan buskjovéasih razsvetli.

Dol par Muoste je Nedia, ki zberé,

adno p0 dni, nae vodé,je Nedia, ki i’ pejala nimar evso nao puot, nae suzé.

Kuo lepuo naco sam sanjù,na Ijudje so se varnil damu.Gor an dol p0 poti smo jo pieli,gor p0 briegu smo vriskal veseli.

Nae hie smo vse postrjil,

stare ognjia e ankrat zanetil.Sam zatopu, kaj j’ to prave vesejé,vsakdanji kruh sIuit doma.Sam sanju, de pride an dan, de bomo vsi

vsakdanji kruh sIuiI doma.

79

Marina Cernetig

TONCAAN MAR]ANCA

Kako je bluo,kar Tonca Marjancogledatje hodù.Matjih je ahtala.Podoèiehsosegledala,pa veselje je bluotu njih.Nie viò ne Tonca ne Marjance,ki se pod oieh gledajo.Svietje kambju.Marjance so stufeakat moa doma.Tonci gledajo gricean ne, karjetu njih.èelihji guoré, naj muòian zaki tarkaj guori,naj na mislejo, de ienaje samuo od zunalepuo nafarbana.

80

Izidor Predan

SREÒAMOJASIfl

Vstani gor, dekle veselo,daj mi hitro svoj pojub,ker jaz grem v juko deeIo,v sarcu nesem svoj obup.

Ko zadost bom jaz zasIuu,k tebi spet se bom varnFuin pred tabo se zaduu,da le tebe bom Ijubiu.

Sarce moje hrepeneàezmieraj tebe si eIi,0 vsem svetu iskal sem sree,srea moja pa si ti.Po vsem svetu iskal sem sree,sreòa moja pa si ti.

Grazia Gariup

M0j4 V4S

Moja Vas,samuo kar sanjam

Vese,a

ammuo] u491 krajIam sam se todilatamsam

Oenhiase zajub,Veljko

ZVestuoredila

ma kruh jeO

laku otroc

le manjkruh v mies° Odrasii

Sama Samo050 Sii gIeda

Sta la,fluOiafl’sam

dokjer na boi PustII, dOkjersVmiestoje

iezan ar mogii me, kjea

kjer vse zlatjflat Prebjvamme je

se Parf

ar SanjamVas,

mole ljudjmo]e bregi.mola Vas je 2mieram mola Vas

Aldo CIodig

MIS LE

Da ramojà.

Lastuca zbierasvojo druino,na dugo potmislejti mimo.

BIia se nuo.

Vsi me potiskajo:bie eti,na aki tietvoje smartr.

Mraz me pretrese.

Vietar se ovijaoku menèsue, ki sonarbuj gardé.

Joe sarce.

Tie z nae dolinemenè me na gre,pride e puomlad,mi ugrieje sarce.

Zemlja vonja.

Nazaj bo veselo,ku je bluo ankrat,kar pride sonceod I’ubezni med nas.

Aldo Clodig

KORITO

V korituna sred vasivoda teebrez skarbi.

Mojo pametnazaj vlieev spominna stare dni.

Cujem once,ki se kregajo,za te parvise napit.

In arjuhe,ki se 1’ijajo,za njih duoodplakn Ft.

Videm sonce,ki tu piuse mi smiejein se hladi.

No perokumi se gibje,z eno muhose toli.

Eno deklev vodo gledain io praa:ka se t’zdi?

Voda mirnoteèe in teèe:-Vidlaboman tvOjo hi -

Silvana Dugaro

SESTRICA

Nu, sestrica,nu, daj mi rokò,na stuoj se bat,deIè na gremò.

Vie, da pomladje e parIa,pogled okù,vseje lepuo.

Zelena je trava,se bom taéI?An lepe roeza mamo bral.

AI òuje tiace,za nas piejejo,al vide vodico,kuo cisto teé.

Matajur in goreso biele eIe.poviej mi, sestrica,vse tuole ti je

Omama! Saviem,de na zna govorit,pa toje oòi svetijoku zvezdé.

Pravjo, da vie,da vse tuoleje Buog dauza te an za me.

Franco Cernotta

MARINCA JE V BENETKE LA

Marinca je v Benetke laan muroza ji doma pustila,za tier lieta je nazaj parla,

ma sloviensko nie vi guorila.

- Kakuoti gre, moja Marinca?

- Mi non capiso questa spraha.

- Sa si rojena goz Klinca,kjer si sniedia puno graha.

- Mi non me ciamo più Marinca...

- Sa ti jeve pulenta an pinca.

- AVenezzia mi son Nineta...

- Ma guori udno ku sajéta.

- Mi vado anca in gondoetache va in mar e non par strada.

- Tie par nas je pa karéta,ki nas peje do Cedada.

- Ustav se v Klincu, Marinca moja,

tam v vartu je solata,gor na ognju je na oja,o liepa moja jubica ziata.

Muroz oenu je Marinco,vse sanoeta mu je pograbla,

jedla je batudo an pincoan 0 sloviensko sej’ nazaj navadla.

Luciano Chiabudini

SONCE SEJE (od enega Ijudskegaàenanja v igIanski verziji)

Sonce, sonce, sonce!Sonce seje, dai gre,mlinar mleje brez vodé.Ce sonce seje an dai gre,e mlinar mleje brez vodé,bomo praaIi sonace,duo vie, ki pride e potlè?

nidar iva brez iglé.sonce seje an dai gte,

e mlinar mleje brez vodé,e nidar iv brez iglé,duo vje, ki pride e potlè?Bomo prasali sonace.bomo praaIi sonce, sonce.

uotar tompja brez peté,Òe sonce seje an dai gre,e mlinar mleje brez vodé,e nidar iv brez iglé,uotatjotompja brez peté.Duo vie, ki pride e potlè?Bomo praaIi sonce, sonce...

Mati kuha kozji rep,jih pokliòe vsieh deset.Sonce, sonce, sonce!Sonce seje, dai gte,mati kuha kozji rep,jih pokiiòe vsieh deset.

Checco Bergnach

PREBLISK

Sam poju mojo eIjo,je parIa nazajs praznim rokam.

Gledu sam vstat.velika in teka rokadaraIa me je na tia.

Istspiemvlegnjentu ni,deIe je vse tiste,kijeanki bo.

Trotam sena tistega,ki mi na bonié vi pomagu.

Òujem an vetri pihat.Cujem perja umiet,oglednem se oku.

Kjek seje zbudilo oku menè,trava nazaj zaéne rast,prve roe cvetit.

ParIa je pomlad,zbudilo se je sonce,mraza na ujem vi.

Pihi, srebrni vetriò,zgan vse tiste maglé,ki skrivale soziato sonce.

JUBCA MOJAPIEJMO NARAVISONCEODPARTO OKNOPARLAJE POMLADREÒANSKI FANTJEKADIZLIEKA POLKA

Na23. decemberja 1979 sedmi senjam. Naza ekonomski probleminas parmuorajo na ciklostilirano brouro, se varne nasa skupinagodcu S.S.S. in Checco.

Piejejo: Checco, éeòe pevskega zbora “Reòan”, MargheritaTrusgnach, Luciano Chiabudini, Franco Cernotta in Guido Qualizza, Carla Loszach in Maria Grazia Gariup, Maria Rosa Quarina.

Napovedovale so Giuliana Zufferli in Graziella Tomasetig.

Marina Cernetig

JUBCA MOJA

Vidu sm jo, pruot domu je Ia,ve mi je bia an za njo sam uno roo brat, tu pestjo rahlo j’ dat,tu oòijopogledat.. Recmi, deja!

Pogledala s’ me, od glavé do nogé:ardea si ratala, ardeòa si rataIaPogledala s’ me, od glavé do nogé:ardea si rata la an si jala, de ja...

Vidu sam jo, pruot domu je la,veò mi je bia an za njo sam upariet io za roké an stisnit io lepo,tuoi pogledat... Recmi, deia!Rec e enkrat, de ja, de bo jubca mojé!

don Azeglio Romanin

PIEJMO NARAVI

Kaj je buj zdravokot kapljica vode?Mi jih imamotolko, tolko, tolko.Beneija je bogata,je bogata, je bogata,Beneija je bogata.

Kajjebujbielokot drobiki snega?Mi jih imamotolko, tolko, tolko.Beneòija je bogata...

Lieue reéi niekot roe pisane:mi jih imamotolko, tolko, tolko.Beneòija je bogata...

Kaj je bui dragoko mir, stvarstva objem?Mi ga imamotolko, tolko, tolko.Beneòija je bogata...

Izidor Predan

SONCE

Nam sonce ogrej vse dolinein preeni stoletni nam mraz,posui nam Ieht koranine,nam riei na pravi obraz.

Ozdravi nam vse, kar je buno,ozdravi domaèi nam kraj,pozdravi sosiedo nam Luno,povej, karkoduje nam mlaj.

Ogrej nam vse nae poljane,breine, potoke in gozd,ohrani vse nae Marjane,da zdrave nam bojo ku grozd.

Nam sonce ogrej vse doline,na èlovek bo tako veseu,nam varni damu nae sine,kersvet nam previòjihjevzeu.

O sonce, og rei nae njive,da kruha doma bo za vse,pa iabuke, hruke in slive,da kuhali bomo ganié.

Raztaji 0 hiah sovratvo,Ijubezan naj vstane e enkrat,da z nami ivieIo bo bratstvo,pariateu parjatelu brat,da z nami ivieIo bo bratstvo,parjateu parjatelu brat!

Checco Bergnach

KADI2

Luna zdaj za breg gre,na varhu smrieke so rdee,na travi zeleni roicaIaòi kotzvezda.

Sonòni zabuskna perla Iai,na hlode pa se videjonarIepe vietrune dela.

Tiàke od varha do varhapojejo nimar boij grizno,sonce veselo pomigaskoze varhe.

Od deieòa videm magio,dugo sivo teko magio,kadi se uzdigne od trave,pluje proti nebu.

Magia je bieia,jo videm lepo.Zdi mi se, da z nje koutropokrit òe vse nas.

Viò ne morem sapét,ne videm okole menè,kadi gor se vzdigava,paru mi je do garla.

Zjasnila seje pot,vetriòje zaèeu pihàt,nazaj videm delèò,nazaj potokumi.

Magia sejevzdignila,drevja so nazaj òiste,kjer je bluo vse carnò,zdaj tiòke pojejo.

Luna zdaj za breg je Ia,na smrieke je parIa tama,zahvalem eIe Bogaza toie òisto noò.

Aldo Clodig

LIEKA POLKA

So roe, ki na oknahse nam smiejejo,pod muostam ribemirno plavajo..

Vesele se nam smiejejomaglice,kar sonce nas griejeopudan.

Na Liesah pod no 1ipov Reanski doliniprepievamo no piesemza spomin.

Pru veselovse tie nama se nam zdi,kier nov dom za nasse e zori.

Radi bi vsi tie ostali,fantje in dekleteiz benekih vasi,radi bi vsi kup pomaliprenest vse teave,za de dan se razsvetli.

Nae pesmi bi sè peli,kosonai stari peli,karsobli mladi,vsi ku slavcibi bli veseliin naa druina z nam.

Guido Qualizza

REANSKI FANTJE

Midva reàanska fanta sma,vesetje iema,zapiejema in zavri,òema,na kitare zagodema.Godii smo e od mladih iet,kar veseu je biu bui svìet,kar na viej je pieu slavrcan ribe pavale v vodic.Sada vse sei’ spremenilo,vse lepe navadice zgubilo,vsi bregi so e zaraàenian vsi iudle so nieki arzkaàeni.Midruz pa ni ne maramoan takolé zapiejemo:midva reàanska fanta sma...Ankrat iubco s kolesam smo vozilan smo v saboto v vas hodil,sada pa vsaki dan avtomobil,tak, da ribaltébil ima edFÌ.

eé oeniIe so an kumeta,parpejale so tudi zeta,sada za ne sadit kompierjagfedajo financòta al karabinieria.Midruz pa niò ne maramo.Prej akala je dvajst liet iicadai’ bunila muròza na lica,sada òejo takuo mahni snubit,de jih muora pred cajtan mat oddojit.

enske nosile kikjo dol do tu,da se jim nie videlo nogr,sada kikje imajo take péke,da se jim vidijo nogé an dlake.Midruz pa ni ne maramo...Ankrat za veerjo je bla batuda,ée ne pa bizna an brovada,sada, ku zberejo dva suda,hitro gredo na pizo do Cedada.

Dobré so bie an gobe ardane,armeniele so se v sanoet,sada so samuo kaòe an pudganepotie, ki trave ne siete vi Zanet.

Ma pride vino nazaj tisti àas,da ku ankrat bo naa vas,an dokjer bomo iviel,le takolé io bomo piel:midva reanska fanta sma,veselje iemazapieiema in zavri.òema,na kitare zagodema.zapieiema in zavriema,na kitare zagodema.

Giorgio Qua lizza

PARLAJE POMLAD

Dan òarn kuos s kjunamlovi marzlovodé,ki do z Iieba àurr.

Petelin gode ta na nin hlode,kokuoa se zbierajo okuole posode.

Vse je veselo, vse je ivuo,pomlad je parIa, zagriela vse tia.

Ceriesnja na vartu pòpuje ené,vodà von s korita zmieram teòé.

‘Na maàka s puam se rita,kuerca v pranje leti.

Na piskulina z maham kritazadnje kapje rosé pijéan parve zarje lovi sonca,

zagriela je vse tia.

Luciano Chiabudini

ODPARTO OKNO

Tvoje odparto oknòse trotam videti naco,sarce tvoje Iahkosprime mojo pesmico.

Milostne, poniThe so besiede,pa posIu,so besiede nimar ivev nai du.

Vse, kar se Ijube, pozlateje,jubezan, karje marzio, ugreje,pust odparto tvoje okné naco,pust odparto tvoje oknò naco...

V carni tamF pononitvoja Iuò sveti,kar jest tiho puojem,viem, desa posIuati.

Oj, ti miada, jutre mama,vie, de ohrane se,kar donàs jubeznosprime tah sebè...

Vse, kar se Ijube, pozlateje,jubezan, karje marzio, ogreje.Pust odparto tvoje oknò naco,pust odparto tvoje oknò naco.

SI ZAPARLA DNE VRATASMA SMIERAM VESELABODI MODAJ MI ROÒICOAN DAN NA MAGLAZA KOTAMNARODNA KLAPAHISCA MOJA

Osmi senjam 28. dicemberja 1980. Gode skupina benekih

godcu, ki se je zbrala pru za senjam: Checco Bergnach, Roberto

Bergnach, Michele Tomasetig, Cendou Giuseppe, Adriano

Qualizza.Pieli so: Donatella Ruttar, Luisa Battistig in Germano Cendou,

Margherita Trusgnach, Luciano Chiabudini, Checco in Anna,

Cernotta Franco in Qualizza Guido, Narodna klapa, Anita Torna

setig.Predstavjala sta Ines Trusgnach in Pio Canalaz.

TapoIuka skupina nam je zagodla in zapela zIo pridno nieke

pesmi.

Marina Cernetig

SI ZAPARLA DNE VRATA...

Si zaparla dne vrata, pa druge odpre:donàss’ sezbudila, s’ seuIa monà.

Si zaparla vrata in si Ia za vsiem pokazàt,da tist parstan nie niò, da mores zaet,da zna an sama bit.5’ se òula Iahka, si hodila P0 pot,òelih si viedela, da bo vse buj tekuo.

Si zaparla dne vrata, pa druge odpre:donàs s’ se zbudila, s’ se uIa moònà.

2ivljenfe nie vse glih: kajan dan se zbudi,ki ti pride volja jokàt, vse kupe pustit.Zivljenje je lepuo, ga muore iviet,ne vajà se ustavt. Cajta imamo ma Io,sàldu napri, takuo k’ ti se parL

Si zaparla dne vrata, pa druge odpre:donàs s’ se zbudila, s’ se uIa moònà.

Nilla Ruttar

SMA ZMIERAM VESELA

Moa sam Iutnega vzela,zatuo sma zmieram vesela,zatuo sma zmieram vesela.Vàasih se usardian mi takuo govori:“Takuo ne gre, ne gre napri,previ mi vandra ti,previà mi vandra ti,ne se potlé jokét,e drugoteù bom zbrat”.Oj Ijubi, dragi moj,ivim lepo s teboj,za me lepo skarbiin drugo ne dobiin vie lepuo, zakaj,ker Ijubim bui te zdaj.Tako ti pravim, moLivIjenje bo lepuo,òe mene Ijubil bo.“Ne se pofié jokàt,òe drugo teù bom zbrat”.Nu, zapojmo io veselo,zavriski, tudi èebo glas u cez deeIo,se z drugo ne speòé.Nu, zapojmojoveselo...

Izidor Predan

BODI MO

Bodi mo, bodi mov potenosti, do kraja,ne zio, dobrònaj te navdaja.

Bodi moLne noi,ki ree na Uva kraja.

Bodi moL bodi moLne zaradi kruha,za pravicoza resnico,éas imej in sluha.

Bodi moL bodi moLbrez hudobne hibe,ne nastavljaj mreeza nedolne ribe.

Bodi mo, bodi maLvsem ka±i pravo lice,ne bodi suenj hlapcev,ne bodi hlapec lice.

Bodi moL badi maLza ibke in za mone,brez kolebanja in strahuza izgubo vilc in iice,nikoli nevzdigni prahu,da skril bi obraz pravice.

Luciano Chiabudini

DAJ MI ROàICO

Otroci tu miestezaparti tu hina uivajosonca,po Iuhtuj’ kadi.

Muoj puobi me vpraa:“Ti tata, kje s’ biu,povej me, kuoj’ bluo,ti kti s’se rodiu?”

Daj mi roico,pujdi za mano,puj, te pokaemnarIieui sviet;

Daj mi roico,pujdi za mano,puj, te pokaem,kjeje na duom.

Tu hi nie prestora,ziduovi tamjòe vrata odpartena ni odprejò.

Domae deeIe,domae vasi,bo videl, kuo zdravotam gor se ivi.Hosti zelene,travnike armene,daj mi roicogremo damu.

AN DAN NA MAGLA

Visoka v nebu, tu an mai han pia,tn otroké je giedala norovàt.

Rekel je otrok te druzim otrokàm:• Kuo je garda ta magia, ute[mo!”

Hodimo v hio, dokjer je deièè.Magia v srcu je jokaia.

An kadr, buj trudna, se jezniaIa doi,buj tekà onà je ratala.

Obedan nie videu spried od sebé.Zalostna, magia je ufa

moe preklinjati pruot nebu, jeznepruot nji kazét: ona koda je bila.

Jokaia je grozno, aiostna magia,zad za bregé skniia se je.

Sonceje gnielo, na zemijo je peklò,nie biuo vodé na zemiji.

Otroci, ki pried io nieso tarpieli,zdej so hoteli za njo.

An majhan jok seje zdeio éuti,‘No malo daa! “ ie pravu.

Vesela magia zad brega ie paria;od veseija jejokaia.

“An ist za kiek k nucu sam bla.”Tako ie guoriia in daje kropiu.

Guido Qualizza in Franco Cernotta

ZA KOTAM

Kuo lutno je biio za kotam se grietvsi skupaj veselo pri ognju sediet,kar iskre je runala debela èoja,kiergrieiasejeljubica moja.

Òeèé kratke kikjice so imieiein rade za kotam noice griele,puobi, da so po strani kiek pokukéi,an brez potriebe so oginj potikàl.

Fantje ob sabotah v vas so hodil,gor za kotam z muròzo sierak lupii,hitroli v pia, kjer bila je sienca,in namest panogie so parjei koiienca.

2ené tu ojo s pihavko pihale,da od kadia se niesojokaie,in kadar iskre p0 iuhtu so Ie,svetiiejim na nogah rudeòe kozié.

Moje vince pii in kostanj pekii,tim mladim pravii, kajne so jih provai v vojsk[,kar so sniedii kostanj in popii klintòn,zaga jih je kiaia in prederju madròn.

Mamice v zibelci otroké zibaie,none z ujéjnikam sierak ujéie,potem vsi skupaj te miadi in te starzapiei so èastito in zmoliii ro.ér.

Sada vse tiste ogni ia so podarliin vse gorke zakote so zaparii,za spomin ostala je zadnja oja,kier grieia se je ijubica moja.

Aldo Clodig

NAR6DNA KLAPA

Kar godemo midruz,vsak plee buj ku brus,e Petar brez nogéga vse pete sarbé.

Karjo zavriemo,srce zagtejemo,s te starmi skupaj s te mladimiveselo druTho nardmò.

Òloveka nie vi na sviete,de na za nam leti,kar uje na bas lepi,kakuo veselo pazdi.

Òista kapjica ganjanamae nam struné,ardea roica al plavanam zbere narliepe òeòé.

Mi smo Naròdna klapa,nas kliejotako,kier za buj naumno klapona sviete na vedo.

Òe hoòeta bit veseli,kar ku za nam pujtà,von stele narédne klapena gledita, nieveseljà.

Valentina Petricig

HiCA MOJA

Maj je paru, naglo gorkuo, ist sam se tresla:tic so piel, sfarfoietél vjasnim nebù.Vse je cvedlò, vonjalo i’ dobré, se zelenielo:pomiad je paria, liepa an gorké, P0 vsi dolin.

Hica moja potarp, bomo e enkrat notar stai;bomo e enkrat sejubii, nae ognjie zanetil.

Zimaj’ parla, precaj’ parIa, kuoso mesliekli!Vsi so utekli, pruot muorju Ii, me zapustili!Sama sam bia ta miez bregi, kuo sam se tresla!Se grabci so ta od mene ii, kuo m’ je bluo mraz!

Hica moja potarpi, bomo e enkrat notar stai;bomo e enkrat se Ijubii, nae ognjiòe zanetil.

Sama sam bia, zapuòené, kuo sam tarpiela!Kar je paru mir miez breg[, sam oivieIa.So me pokril, lepuo ovii, pobiankeàIi:na vsako oknò so roce diel, me pomiadiel.

Hica moja, smo parIi, bomo nimar notar stai:bomo nimar se Ijubii, nae ognjie zanetil.

NEVIÒVOJSKE NASVIETE

PRECUDNE SO REÒIDANJE LAGOR AN DOL NA BOM HODODOBAR DANZIMAENO ROICO

LEHNO NU

SM,RT

Te deveti senjam se raztegne in objame tudi Rezijo. Broura

rata lieu in na 27. diàemberja 1981 nam e gode zbrana skupina

Beneanu: Checco Bergnach, Roberto Bergnach, Michele Torna

setig, Cendou Giuseppe, Nino Bracciale.

Piejejo: Carla in Federica Loszach, Rino Chinese in Di Lenardo

Giovanni, Checco in Ana, Angela Petricig, Luciano Chiabudini,

Franco Cernotta in Guido Qualizza.Predstavjajo: Margherita Trusgnach in Luciano Feletig.

Parvi prisotna Rezija in tako zmaga tele senjam.

Romano Canalaz in Mario Bergnach nam predstavejo skeà

‘Mohor in Fortunata’.

INL_ VI’.., V’..JW.Jll_

Vsi poguorita se,vsi zastopita se;ni na vajà iviet,an e se ima vas sviet.

Puno poranjenih,puno polomjenih,punojih nie parIuotie v nai Beneiji.

Vojské so vse hudé,nimar le buI strané,ni na pomagajo,ni na pardielajo.

Karje ze bluo ankrétbi mielo nas navast:pustita vse fiviet,ne stourt tarpiet!

Vsi poguorita se,vsi zastopita se,jubezan na ivina sviete brez miru.

Poznajta vse judi,pozdravta vse p0 pot,tiste, k’ sovam pomal,tiste, k’ sovas mrazil.

Povejta vse to glih,odprita vsiem oi;muormo iti naprej,an òe nam bo tekuo.

Te±ave so e ble,vsi kupe jih prenesemò;

na smiemo tujci bittu nai hi.

Checco Bergnach

PREÒUDNE SO REÒI

Kar sam hodù sam P0 pot,vsi so me pretekovél.lst, par nogh, sam le hodùin sam premiljovau.

PRECUDNE SO RECI

Sam paru tako na dieloin naduno pardielavu.So mi jal: ‘Bomalosuduza nas, e ti tako skrbi.”

PREÒUDNE SO REÒI

Lupo sam odgovoriu,tako k’ dielam. Pa mi distoobedan nie odgovoriu,jest sam sàldu premiljavu.

PRECUDNE SO RECI

TIe se òudvam, da te mladiséldu z mékino lietajo,brez karjanàe in potenostiljudi in vino umorjé.

Semjih uafu,soblidvain po skriv pretakovàlnjih nogé in njih rokésamo za en “flash” za se.

Preudne, preéudneso ratale reòiin milosezmislem,kar 0 hosti nosù sam darvà,nie kòrlo “ero o koka” meneza tako lepo iviet.

Renzo Gariup

DANJELA

Je na majhana stvar,v bregu ivi,pa nje arjuvflaje puna dolina.

Oi ima ku maèka,lase ku lazà,zmietam je Iana,pa nie na sovà.

V nje drubi bitso kratki asi,kar zane se smejàtin po nje se uvijàt,Matajur in dolineonà arzveseli,za prijatle benekenaj dugo ivi.

Ta je Danijela,ki je nimar vesela,an kar se krega,je buoj io pustit.

Pruot nie jezikutekuojoj’ udobit.

Kadar se kregaéez tiste krivice,ki so nae pravice,ie buoj ]o pustit.

Pruot nje jezikutekuojoj’ udobit.

Angela Petricig

GOR AN DOL NA BOM HODU

Se muore iti,benzina koté;hodit damu,je puno bregà.

Te uàafa snieg,vsa pot se ledi,te uàafa daLte narbuj hud mraz.

Oj pridi za mano,du miesto gremo,dol na boà niò dielala,bo jedla dobrò;

te parnesejo péo,te parnesejo kruh:partisne batòn,doljetelefon...

Nu, pridi za mano,ojubca mojà,sam uafu no hiodol blizu mostà;

Nedi±a je liepa,je ista vodà;nu, pridi za mano,ojubca mojé!

Muoj mo io i’ vekutuza me premotit,sam mu sùbto viervala:sa muorem sIuJt.

Meàtierja Uva Uielam,ma plaòa i’ le Una;ené posi uéjta:na vierta moam!

Vsak dan novo kikjoti muora oblaèit,za vsako àtupienjo,k’ ima za nardit.

Vsak dan pride kajna:je fit za plaèàt...Za se na zmotitb’ bluo buoj se varnit...

Luciano Chiabudini

DOBAR DAN

Dobar dan, dobar dandobar dan, e sa pociva,dobar dan, e si potén.

Dobar dan, parjatel kruhar,ki na nogah si pred dnem,dobar dan, parjatel mliekar,vi previdata judem.

Dobar dan, dobar dan,dobar dan tebe, ki hodevsakojutro na Manzan.

Dobar dan tebe, ki dieIabrez dne striehe star zidar,kar se pIieze gor éez korca,boja roka naj te var.Dobar dan tebe, ki jutrepuojde v javo du Barnas,tvoja misu na druinonaj te ugrieva, kar je mraz.

Dobat dan, dobar dan;dobar dan, beneki puob,ki si zdreu, ki si moòan.

Dobar dan, òea, ki ljube,ki e òaka vesejà,naj se zruna v kratkim cajtetvoja trotana Sanjé.

Dobar dan, dobar dan,dobar dan, ée si razalvan,dobar dan, e si bolan.

Dobar dan tebe, parjatel,Ri brez zdravja kje lei,dobar dan tebe, nedu±an,àe na dui sa tarpi.

Dobar dan, dobar dan,le bodimo vsi veselije nedieja popudén.

Loredana Drecogna

ZI MA

Se medé,poaso poòaso se medé,matiejacibieli padajo pred hio na tiaan hitro jih pomede stara medI.

Ta voné je mraz,puno, puno mraz.

Tu hi se vsi griejejo oku ognjà,kvante preganja stara tetà.Maòka na stolu prede an sedi,gleda an posIua stare judi.

Se eIe medé,poèaso, poòaso se medé.

Stric par ognju kostanj peàé,èicièa mala praa “dam an mené,”on odguori “zaki si stropena, niò niòtebé”.

Vietar 0 spranjah puno fuòi,pa Ijubezan griejevsetelejudi.

Guido Qualizza

ENO ROICO

Eno roico rdeòosem pobrala v vartace,kadar pride moj fantiò,loim mu io na srace.

Eno suzico bielosem pobrau v travnjace;ko bom videu moio ljubco,loimji io na sréace.

Lubica, ko vse enice,rata la ie mamica,se rodile dve iice:Suzica in Roica.

Kadar zrasle so àiice,tam v vrtu in v travniacebrale roice in suzicetat in mam na srèace.

Rino Chinese

LEHKO NUC

Lehkà nw5, lipa ma;Iépu spe anu snùwima.Anu snùwima tapar tabè,tekui snih tuw h’bré.

Anu ziz two dobruto pokrùwimaanu ziz twé H’àrlu puniiwima.Anu ziz twé srcé jùbimaanu ziz twe ròka taknùwima.

A 5on dobrè kéi tabè,anu itaku karé tel nini haré.

Lehkà nué, eec mai.Lépu spe, anu éée zaotéi;anu zaotéa tana to wero,tana to Iakuto, tana to néro;anu spet zaotéa tana ta wùm,tana to tuo, tana ta dem,ka drh’a néée maw mùdwa,

kò tiri Iùn anu hèst apata.

Anu kà sunce tò bo ùstalu spetà ée bet ito za ta pùnost.

Lehk nu, Lipa ma;Iépu spe anu snùwima.

Amo ChineseSMÀRT

Téénawùkasaovi,na pèlà rude pa lani,tè è na wùè ka sa o sna,sa rùdè o pèlu anu sa o citira;anu o pèt si n mèu as,ma nacò i o pèt na vàs hlas.

Anu ta boh’ate è rùde ùzeupa ta freguw òi ti si mèu:pa éi twa it na nù dobrò,òi na mà h’ròpa i na unaanà,un è ou tè anu ti o uzeuanu kokosàn o naviou.

Anu svit è rùde itaku ou,0 ti pòte ka è ròde tèu.Anu i ti si mèu kei za raetti si smèu muéat anu nè romonet.Anu twèi wam ti si mèu i zadat,anu nuwtwé sàrcè i zakopàt.

Ma naprèt to òè sa rivàt:t’è nò òè duhu za prah”nàt.Ci ùsakà nuò mò swèi dinanu ùsake din mà ùso nuò,pa isa sèè na 5i praitet,na dròha trawà òè pohnàt.

Anu na hThe nèh’b bèso,anu tana rame na mà kèso.Na stù biàt: to na vala,ka na e ta jet pa taba;kè ba hre h”re sa skret:o nàs o zutra na ée ta jet.

Tèénawùakanaditè ka tè è. Be, sa uè vi,t’è nU nikar, t’è nU usè,betoètékatoè.Anu pravei nè h”a mèt:za Iakuto ti ba tèu mwrit.

Leto h5u Ietohjrè.Na òè dobrè makuj mlè,ite ròka toso iii.Jùbettej onè namui niéi.Anu si dan drùhè tapèr ìéiba na tèu o pùstet muei.

Anu zùtrà ba tèu tet ukrei.Ma rude 1Iedàn tana orlei,kèi praven anu romonùn,kèi si mùslen, anu stojùn.Anu màn séalè cèla iti par hIadaIè man 1è dàt ta pàrve kora.

Anu twa zUw na 6è ti saskretma uènèbei na è praitet,ma èba dwa mawà doitetrUde tana iti konàc.Anu za zùbet nùmàn nikar.Ci mèbet boh’ate mU use par.

Anu na [ire nèho bèso,anu tana rame na mà kèso.Na stù bizàt: to na vala,ka na ée ta jet pa taba;kè ba h”res sa skret:o nàs o zùtra na e ta jet.

SUNCEANUTUNE VPRAÀTNAA CELESTATE PROSIM, O MUOJ BUOGISTJOZNAM FAJNO PIETZIMAZATVOJEOÒI ZELENEBENEKA EÒICAZA ANKRATBOM VSTUGLADK KU PUHSMO BLI BUJ VESELIPÀAKTAKUO NAPREJ

Ne 19. dlòemberja 1992, deaetl “Senjam bendke plasmi” enam gode akupina ianakega lieta, in pojejo: Giovanni Dl bnardoIn Rino Chlneae, Marino Blaautlg, Graziella Tomaaetlg, CheccoIn Mita, Marco Canetig, Loredana Dracogna, Guido Qualina InFranco Camoffa, Mita Tomaaatlg, Nino Bracciale, LucianoChiabudini, Mna Clbau.

PradatavJajo: Lorena Canalaz In Margherita Truagnach.“Zma” le bla pleaam, kI rami. puatu a apomin pra Rino Marchlng, Wer, re faiost, tale Je blu parvi aanjam brez nJega imflb—fl

Rino Chinese

SUNCEANUTU

Sunce kej prahàalukumoj skuza oknò,pa àe zaénute bilu skorò.Nu maju sa vidaluanu ta zdolazamohanu na lonicetwe blaka;òriwja tuw ni kote,ujie aie,hIaa wsa skròana,zaworana na se;upo to uwninotana okne;twoj litrat e mi sa smeuwtana bore.

Anu ta zbudetsi ni tewtaaIeskritu ta giedat itaku te piaaIu mieanu tuw spanje te mi priaiu da titi snùwa wse,ti snùwa wsa,ti sniwa mia.

Sunce te sa gnuluinjan bo na seanu ta te lupaludo-na éalo.Anu si wzdignuw roko

tana taba,taku da an lupej

koj do-na mia.Anu ta hude notele e spet sa gnowanu tana nuse ta punow.Anu ko-ba an e,an 6e ma ribiat.Anu injan za wuman,

okno grin zaat.Anu ta zbudet si ni tew ta zale

skritu ta gledat itaku te piaalu mie

anu tuw spanje te mi prialu da ti

ti snùwa wse,ti snùwa wsa,ti snuwa mia.

Luciana Gus, Eddi Bergnach

NE VPRAÀT

Ne vpraàt òlovieka,de naj se na rodi,zak je ivIjenje.

Na vpra, de no peròna pade doz drev,sa vie, de je vietar.

Ne vpraàt, de barkana bo p0 muorju plula:barka je za muorje.

Na stuoj vprat moa,de Ijubu te na bo,zakje Ijubezan.

Luciano Chiabudini

NAA ÒELETA

Jest sam Òeleta,vestita a festa,nosem gnojnicOtu pletenico;vsako sabotovado a plesare,le robe starebuto in patòk.

Celeta, oh Celeta.

Mi porto sempreidjove hlaòe,muner le kravenon son kapaòe;bevo batudakon wiski e soda,ma la posodajo na operén.

Celeta, ka te tii.

Nei miei ricotiho un fiorelino,sopra la giavaun kappeliino;prekiete grabje,non vi konòko,vado nei boko,ma in dekoité.

Ceieta, te kiiejo.Duo me kiiòe?

eiato e skuta,kajne vierje!Vozem letametu fuorisérie,mentre mi sonjosopra le sude,san tu paiùdeku vsako nuoè.

Te kliòejo.Duo?Muuuuu!Trieskte kope!

Mentre mi sonjosopra le sude,sam tu paiùdeku vsako nuoò.

Checco Bergnach

TE PROSIM, O MUOJ BUÒG

Ist te prosim, o muoj Buog,kadar zjutra me zbudi,pokazéj mi zio poòasovse reòi okù mené.

Pokazj mi jih poàaso,de se sprime tu menévsa dobruost, ki morem dat,lepota in nadufnost.

Ist te prosim, o muoj Buog,kar me varje gor na dielezio deieò od moje hie,varvi tudi mojé ijudi.

An kar trudan ist se ustavem,obIec me ti poàasoz ±eljami in s pridnostjo,ist te prosim, o muoj Buog.

O muoj Buog, kar tu pastiejodol se varem, prosim te,pihi v pamet vsiem Ijudemrahlo an vietrié veselja.

Valentina Petricig

ISTJOZNAM FAJNO PIET

lstjo znam fajno piet,vam zapuojem no veselo,ist io znam fajno piet,vam poviem, kuo gre tel sviet.

Vsi ljudje nieso glih,kajan stroie, kaian zdrave,Uni tudierajo naprejkuo brez dielat liev iviet.

Moie dieloj’ lahnuo,dielam tu ‘nim paraòne,vrata odperam vsak danbrez iti ne von ne not.

Moje dieloj’ lepuo,se na zmoem, se na muaem,tudi sluem dobro,moji en nie mai zadost.

Istio znam faino piet,nai vam gre dobrò al slavo,Uno zapuoita e vi,tekjo puoie, lievivi.

Guido Qualizza

ZATVOJE OÒI ZELENE

Sem vzeu mojo kitaroin godem io za te,za tvoje oi zelené,da gledale bojo mené,iast godem za te,jast godem za te.

PosIu ti moio pesem,ki pojem ti s srcam,o Ijuba, Ijuba moja,da pesem bo vsa tvoja,odpri mi okance,odpri mi okance.

Nojasna sei’ nardila,unica ‘ presvetila,

svetila botvoie zelene oòi,zelene oòi,zelene odi.

Na vrtu cvetjo rocein vonjajo ku ti,tud moje srce cveti,nestoj mi stuorttrpeti,odpri mi kambrico,odpri mi kambrico.

Lunica e zahaja,muorem te zapustit,nejokaj se, èiica,moiIa bo suzicatvoje zelene oòi,tvoje zelene odi.

Kitaro nesém kolonce,ko ustaloje e sonce,da grelo botvoje zelene oòi,zelene oòi,zelene odi.

Giorgio Qualizza

BENEKA EICA

Oòi ma ku muorje,lase ku venica,òe glih nie gorkuote,ardecje ma lica.

Otrok nie e vic,ée.à je e vsa,zak pieje ku tic,ée puob jo badà.

Naj se buska al naj triesknaj tuéa al naj sonce,vse glih je za njo.

Polento naj kuha,kuazala ji je mat,“darvà so tu forne,tu vintul je mokà’.

Kotù je gor diela,vodo je zavriela,ne sledu ne smradunje ankodar nie vic.

Nie kaa, nie maa,nie hia, nie njiva,ni nie za njo,niòjo na briga.

Pomuzia je mat,varnila seje,pogleda 0 hi,pokIie 0 tengah,pa ankodar nie niò.

Nie kaka sejezt,nie kaka vekt,hci pancira p0 vas,mat muora polento takàt.

“Obarnjenje sviet”pravjo te star,te mlad odguoré,“narobe nie diet”.

Zvasi sei’ varnila,de posodo operé,posodoj’ pustila,neslà je peté.

Voda tu Iijakenanucno teòé,“Zluomak - prav mat -de so take àeàé”.

Nijo na briga,ni nie za njo,ni hia, niè njiva,vse tuoi za petò.

Samuo za piesétan za puobe snubft,za tuoi je ta parva,bui nagia ku zarja.

Nie mama, nietata,ki ji morta stat pruot,vsak tiedan do tierihna pies ai na guod.

Nie kaa, nie maa,nie hia, nie njiva,ni nie za njo,niòjo na briga.

Naj se buska al naj trieska,naj tuòa ai naj sonce,vse glih je za njo.

Paolo Peressutti

ZA ANKRAT

Za ankratòem bit veseu,ni me ne briga,neem ni gledatòa v dan.

An punèka,ki setrudi,na pii ni“Te àem dobrò”“Zen” samveseu.

Za ankrat,samuo e ankratem videt sonce,ki nas lepuo gleda,nas gleda v sarce.

An tisti,ki ejò uafatsamuo to hude v nas,naj bojo prekleti,ist em samuo veseljé.

Checco Bergnach

BOM VSTU

Moja koa ku hlod je bia,kar tu ledu ga pusti.Nogé me nieso gor darfale,previ sam hodù za ni.

Trudna je bia moja pamet,ker previ se je tukla za ni,sam se ustavu, odpociuan poèaso vstalo je sonce.

Od boliezni ist bom vstu,od spanja ist bom vstu,od trudnosti ist bom vstu,bom vstu.

Kar sam hodu 0 pot,sam vidu samuo tia,oglednu sada sam se,druge resnice sam vidu.

Ist bom vStu za pritna buj vesoke gote,za prit do narIievega muorjza prit do veselja.

Luciano Chiabudini

GLADKI KU PUH

Tek navierje, desvietjezloliep,pride rea, de je ratu vas sliepa na vie, kaje ratalu v petdeset Iietta na miz, na solarje an tu kliet.

Nam je pravia renka nona:‘Je mizerja, potarpita,

vao skliedo gor spraznita,èe sta Iani, biefta spat.’’

ez tiedan je bizna,kompier tu guod,ez tiedan sam buoac,v nediejo gaspuod.

Renka mati nam je pravia:“Samagutni ne bodita,smo pardielal malo ita,snejta, karjetam na miz.”

ez tiedan pulenta,dan hIiebiè tu guod,àez tiedan sam buoac,v nediejo gaspuod.

Muoja iena nimar veòe:“Ta druina je presita,ku praseta vse se pita,hrana ostaja tam na miz.”

Òez tiedan pageti,gubanca tu guod,donàs tam za mizosam nimar gaspuod.

Na smuovi olizani an gladki ku puh,takuo sreòni lahko na vejo, kje i’ trebuh,kar tu loncu zviéer jim je skuhala mat,jih poàaka, kar pridejo spat.

Vsa mladuost veselo puoje:“Com’é bella questa vita,una pizza e la partitaan ‘no “cembo” za ljubft.”

Òez tiedan no buco,me objeme tu guod,ez tiedan sam srean,v nediejo gaspuod.

Angela Petricig

SMO BLI BUJ VESELI

Ankrat, solai,smo bli vsi buj veseli,smo punovina an puno burji miei.navade nae smo narbuj eiieli,smo punose pomal an kupe bli.

Smo nae poglavarje posluaii,obedan nie meu ni ki preguorit,prov vsa resnica je biia, kar sojali,puno nam so arsvetiii.

Donàs ti mlad parpravjo vse narobE’kuo gte natodno tel sviet.

Donàs pa takuo pravjo ti mladi,dost cajta nie, ki skor tu vsaki hiveiika je bia druinain teave so se le buj errie za iviet,

Takuo, da Uva al tn od vsake hiesta muorli Beneòijo zapustit,za bugat tiste prave pogiavanje,ki so vas peljal 0 lastni pot.

Òe tudi mi na bomo ku muàali,kam pride na Beneki rod.

Rino Chinese

PÀA K

Ti se dan mae péak,twoj krii tana hrte;wse ta sa bojy,duvi zakoj to iso.Ziz no hrast taw no drugoti farkne two netanu na sa loveena o zabet.Anu twa hio ti se poénew

anu ta parve mir ti se we rivow.

Ti se dan mae péak,ti sedéaéasanu poasu ti ti tiepa 6i osan nogu ti màs.Anu no drugo netti wstave dan druge krej,

ti ma klowe tuw rite,ti sa na wstawja mwej.Anu twa hio ti se skorò rivow

anu ti manòa e koj krow.

Anu tuw gozdesa ulu brunet,togrena isi krej,hite, tace sa skret!Anu ta muunan ma sana boji,e ow wlastet do-na te viefesta nad mlu.Anu e muknuw injan spet gozd,

anu pa naco sa gre spat àena est.

Marino Biasutig

TAKUO NAPREJ

Mama je pravia, de kar je bia miada,tu vasi, tuk je ivieia,obedna èeòé nie bargeke nosila.

Vse so se baie, dejih bojo za kuorbe imielan de bojo od vsieh zapuené.Kar an dan je parla damupotlé, ki je puno p0 sviete dieiaia,adné ki je bargeke nosila.

Je bila zio fajna, obednega se nie baia,pa ist niesam biu teu bitna nje prestoru,take so ji guorii.

Pa oné je bia zio kurafraan obednega nie posi uaia,takuo jih je nosiia ie naprej,jih je nosila do smarti.

Takuo, donanji danvse eé nosijo bargekebrez se màsa giavjatan obedan jim na ni die.

Potà an dan je paru an puob,ki je pustu zrast duge lase,poté so parii, so parii e druz,se druz druga an druz drugaòan takuo naprej an takuo naprejan takuo naprej do smarti.

PESMI, KI SOZMAGALE

1971 — Pustita nam ro±e1972 — Pri nai rieki1973 — tSenjam cerkvene pesrni}1975 — Nina nana1977 — Tata,kupimiviolin1978 — Vsakdanji kruh1979 — ParIajepomIad1980 — Hicamoja1981 — Lehkonu1982 — Teprosim,omuoj Bog

Bergnach Francesco tKeko) - Sv. Lenart - CizgujeMiseuzate - 1972Zate - 1972Stupienjozatupienjo - 1975Zalostnezeleneperja - 1977Preblisk - 1978Kadi - 1979Andannamagla - 1980Preudne so reòi - 1981Teprosim,omuojBuog - 1982Bomvstu - 1982

Birtig Valentino tZdravko) - Podbonesec - RuonacSveta maa - 1973Sprejmi, o Bog 1973Rosicaneba - 1975Beneki sem fant - 1975Vesela sem bila - 1975

Blasutig Marino Spietar - PuojeTakuonaprej - 1982

Bonini Fabio - Grmek - LiesaKa i’ z’an senjam brez nje - 1971

Cernetig Marco - Srednje - CerneceNedelja - 1977Cernetig Marina - Srednje - CerneceToncaanMarjanca - 1978Jubicamoja - 1979Sizaparladnevrata - 1980

Chiabudini Luciano Podbonesec - ScigleVsakdanji kruh 1978Sonceseje 1978Odpartookno 1979Dajmirocico 1980Dobar dan 1981NaaCeleta 1982Gladkikupuh 1982

hinese Rino - Rezija - Njivicaehkonu - 1981mart - 1981unceanutu - 1982aak - 1982

lodig Aldo - Grmek - Hlocjeamgresta? - 1971lirnoti moja Ijubcaspi - 1971ustita nam roe - 1971Iazuoni - 1972una nana - 1975

- 1975mino - 1975

Ialuicasveti - 1977lisle - 1978orito - 1978iekapolka - 1979larodna klapa - 1980

recogna Loredana - Srednje - Gorenji Tabijima - 1982

ugaro Silvana - Srednje - Cerneceestrica - 1978

ariup Grazia - Grmek - Topolovo‘lojavas - 1978

ìariup Renzo - Grmek - Topolovo)aniela - 1981

ìus Luciana, Bergnach Eddi - Grmek - Slapovik, Drek - [aculIevpraat - 1982

ussig Gianna - Speter - Azlauzice - 1972

auretig Augusto - Sv. Lenart - Koscarevisovrastva - 1973evrnemoveseli, Gospod - 1973

Luszach Rinaldo (Luòak) - Grmek - HostnePri nai rieki - 1972Mater dobrega sveta - 1973Zima - 1975Pri hladnem studencu - 1977

Peressutti Paolo - Sv. Lenart - SkrutovoZaankrat - 1982

Petricig Angela - Podbonesec - RonacGor an dol na bom hodu - 1981Smo bli buj veseli - 1982

Petricig Valentina - Podbonesec - RonacTata,kupimivioiin - 1977Hiamoja - 1980Nevivojskenasviete - 1981istjoznamfajnopiet - 1982

Predan izidor (Donò) Grmek - Gorenje BardoAnmo 1971Potléemama 1972imejmoseradi 1977Sreòa moja si ti 1978Sonce -1979Bodimo - 1980

Qualizza Antonio tToninac) - SrednjePomiad - 1975Sii so - 1972

Qualizza Giorgio - Srednje - Gorenji TarbijParlajepomlad - 1979Benekaòeòica - 1982

2ualizza Guido (Guidac) - Sv. Lenatt - Koscaeanskifantje - 1979a kotam - 1980Enoroico - 1981atvojeoizeIene - 1982

2ualizza Guido, Franco Cernotta - Sv. Lenatt - Kosca, Dolenjane‘AarincajevBenetkeIa - 197$

Romanin Azeglio - QualsoDiejmonaravi - 1979

Ruttar Luisa - Srednje - OblicaJebiuanpuob - 1972

Ruttar Nilla Grmek - Gorenje BardoSma zmieran vesela 1980

Sdraulig Antonio tTonòek) Grmek - SevceFarnacierkuca - 1973Dòevenòni - 1973Puojdemo v hiso Gaspuoda Boga - 1973lnBogjeprilmednas - 1973HvalaJeu - 1973Zalostnosarce - 1977

Vogrig Elda - Grmek - SevceNuoc - 1971Praznepoti - 1971

Zabrieszach Lidia - Grmek - SevcePridnaena - 1977

Bergnach Francesco tKeko) - Miseu za te- Za te- tupienjo za tupienjo- 1aiostne zelene perja- Preblisk- Kadi- An dan na magia- Preudne so reòi- Te prosim, o muoj Bog- Bomvstu

Biasutig Marino - Takuo naprej- Ne vpraat

Cernotta Franco- Kaj’ z’an senjam brez nje- Suzice- Puojdemo v hio Gospoda Boga- An mo- Potiesemama- Sua- Na Iuica sveti

Chiabudini Luciano - Vsakdanji kruh- Sonce seje- Odpartookno- Dai mi roico- Dobar dan- Naa Celesta- Giadki ku puh

ChineseRino - Lehkonuc- Smart- Sunce anu tu- Paak

Ciodig Aldo- Narodna klapa

Fant Antonio - Sveta Maa- Sprejmi,oBog

Luszach Rinaldo (Luscak) - Pri nai rieki- Mater dobrega sveta- Zima- Pri hiadnem studencu- Pustita nam roe

Marchig Rino - lmejmo se radi- Bodi mo- Zima

Nazzi Faustino - Sevrnemoveseli, Gospod- Nuoc

Peressutti Paolo - Za ankratPeressutti Paolo, Keko - Na zuoniPetricig Angela - Nedelja

- Jubica moja- Mojavas- Si zaparla dne vrata- Gor an dol na bom hodu- Smo bii buj veseli

Petricig Valentina - Tata, kupi mi violin- Hicamoja- Ne vi vojske na sviete- lstjo znam fajno piet- Sestrica- Liekapolka

Petricig Angela in Valentina - Rosica neba- Sonce- Beneki sem fant- Veselasembila- Pridnaena- Tonca in Marjanca

Qualizza Antonio tToninac) - Kam gresta?- Mirno ti moja ljubca spi- Nina nana- Korito- Parla je pomlad- Beneka èeica- Sma zmieran vesela- Pomlad- Daniela- SIi so- Previò sovratva

Qualizza Guido (Guidac) - Eno roico- Za tvoje od zelene

Qualizza Guido, Franco Cernotta - Marinca je v Benetke sia- Reèanski fantje- Za kotam

Raffaeili Alberto - Je blu an puobRosso Oreste - Piejmo naraviSdrauiig Antonio - Fama cierkuca

- Zaiostno sarceSpecogna Antonio - Prazne poti

- Srecàmojasiti- Misle- Oevenni- in Bog je priei med nas- HvaIaJe±u

ERRATA CORRIGI.

stran 24 avtor j Ant.onio Qui izz.i

stran 162 av tor Iesnii Fama cierkuca

je Antonio Sdrauiij

av Lor pesmi ZalosLno sarce

je Antonio Specoqna

pesrlui: Oe venòni

Puodcino v hio Casp’oda Boqa

In 13o je riel mcd nas

livala 3eu

so ncZnafle]a dV turja

d0

“9

L