Pregled stanja zaščite

v prenosnem omrežju Slovenije

Mednarodni posvet Zaščita in avtomatizacija v EE sistemih

Hotel City, Ljubljana, 27.5.2014

Blaž Traven

Leta 1924 podjetje Fala d.d. zgradi prvi 77 km dolg

80 kV daljnovod od HE Fala do RTP Laško in 35 kV

daljnovod od RTP Laško do TE Trbovlje.

To predstavlja začetek elektro-prenosne dejavnosti v

Sloveniji.

Pregled stanja zaščite v prenosnem omrežju Slovenije

90 let prenosa v Sloveniji

508 km 400 kV DV 328 km 220 kV DV 1846 km 110 kV DV 19 400/220, 400/110 TR in 220/110 TR 6 400/220/110 kV stikališč 2 220/110 kV stikališči 107 110 kV stikališč

13 mejnih DV: 8 s HOPS, 3 z APG in 2 s Terno.

Z novim EZ in Uredbo bo del 110 kV DV in RTP postal distribucijski, vendar bo še vedno potrebna skupna koordinacija nastavitev.

Pregled stanja zaščite v prenosnem omrežju Slovenije

Prenosno omrežje danes

Zaščite 400 kV daljnovodov

Večina numerične zaščitne naprave (97 od 107 stikališč)

60 % starejših od 10 let.

Še vedno obratuje tudi 34 let stara elektromehanska zaščita

BBC L8

Pregled stanja zaščite v prenosnem omrežju Slovenije

Zaščite 400 kV daljnovodov (tipična shema)

Pregled stanja zaščite v prenosnem omrežju Slovenije

G1 G2 P

Optika Zaščita A - diferenčna - distančna - APV

Zaščita B - distančna - APV - rez. nadtok.

ZZB

- odpoved Q0 - nadtokovna

Prenos KDZ (PUTT shema)

TK NG SDH

REL561+FOX20 / RED670 / 7SD522 / 7SL87

7SA513 / 7SA612 / 7SA87

REB500 / 7SS523

24 DV polj

Posebna izvedba v TEŠ 6

Pregled stanja zaščite v prenosnem omrežju Slovenije

Zaščita A - diferenčna - distančna - APV

Zaščita B - distančna - APV - rez. nadtok.

Naprava za prenos KDZ (PUTT shema)

TK NG SDH

7SL87

7SA87

Blok 6

Blok 5

Podlog

Zaščite 220 kV daljnovodov

Pregled stanja zaščite v prenosnem omrežju Slovenije

G1 G2 P

Zaščita

- distančna - APV

Prenos KDZ (blocking shema)

TK NG SDH

REL521 / 7SA612

13 DV polj

Večina naprav starejših od 10 let.

Obnove po konceptu 400 kV (zaščita A, B, ZZB, PUTT shema)

.

.

.

Zaščite 110 kV daljnovodov

Pregled stanja zaščite v prenosnem omrežju Slovenije

G1 G2

Optika

Distančna zaščita - APV - rez. nadtok.

Diferenčna zaščita

- APV

ZZB - odpoved Q0 - nadtokovna

Prenos KDZ (PUTT shema)

TK NG SDH

7SA511,611 / REL511,670

7SD610 / RED670 / REL551

7SS523 REB500,670

364 DV polj

67 (18%) polj z diferenčno zaščito (kratki vodi, kablovodi)

30 polj še s statično zaščito (RAZOG, RAZOA, RLD)

271 polj (75%) starejših od 10 let

G703.1 / E1

Zaščite transformatorjev

Pregled stanja zaščite v prenosnem omrežju Slovenije

G1

G2

Diferenčna TR - REF - nadtokovna - nap. regulacija

Distančna primarja - Z1 smer TR - Z2, Z3 smer ZB - nadtokovna

ZZB - odpoved Q0 - nadtokovna

REB500 7SS523

19 polj

G1

G2

ZZB - odpoved Q0 - nadtokovna

Distančna sekundarja - Z1 smer TR - Z2, Z3 smer ZB - nadtokovna

REL511 REL670 7SA611

RET521 RET670 7UT613

REL511 REL670 7SA611

REB500 7SS523

Zaščite zbiralk

Pregled stanja zaščite v prenosnem omrežju Slovenije

G1

G2 Distribuirane

REB670 7UT61x

22 stikališč (stikališča z več kot 4 DV polji)

V planu je vgradnja še v šest 110 kV in eno 400 kV stikališče

…

G1

G2

Centralizirane

11 stikališč

predvsem manjša GIS stikališča

med njimi še 4 starejše visoko-impedančne (RADSS, REB103)

REB500 7SS522/3

optične povezave

Pregled stanja zaščite v prenosnem omrežju Slovenije

PST Divača

2 x 600 MVA

32 stopenj advance/retard

V celoti podvojena zaščita vsake posamezne enote

Kompleksna koordinacija ZZB PST in 400 kV stikališča

Zaščita PST

Pregled stanja zaščite v prenosnem omrežju Slovenije

WAMS in WAProtector

Pregled stanja zaščite v prenosnem omrežju Slovenije

Od leta 2005

Vgrajeno 33 PMU

3 mobilne enote

Pokriti vsi 400 kV DV, vsi mejni DV in nekateri agregati in porabniki

V planu še vgradnja v ključna 110 kV

vozlišča 30 dnevna ciklična baza

Naslednji korak - WAMPAC

Pregled stanja zaščite v prenosnem omrežju Slovenije

Povezave zaščite na sisteme vodenja

Odvisne od tehnologije sistema vodenja na objektu (RTU, DCS…) in

od kompatibilnosti komunikacijskih vmesnikov pri raznovrstnih tipih

zaščit v istem objektu (npr. zaščita A / zaščita B)

Ožičeno

IEC 60870-5-103

LONTALK

IEC 61850

Pregled stanja zaščite v prenosnem omrežju Slovenije

Tehnološko

omrežje ELES

Tehnološko

omrežje HSE

Tehnološko

omrežje TEŠ

Komunikacijski strežnik

Protel Digsi3

-komunikacijski gonilnik

-dogodkovne datoteke - kopije

Uporabnik

- dostop preko

spletnega brskljalnika

Komunikacijski strežnik

Protel Digsi4

-komunikacijski gonilnik

-dogodkovne datoteke - kopije

Komunikacijski strežnik

Protel ABB CAP540

-komunikacijski gonilnik

-dogodkovne datoteke -kopije

Komunikacijski strežnik

Protel ABB RExx16

-komunikacijski gonilnik

-dogodkovne datoteke - kopije

Komunikacijski strežnik

Protel ABB REx6xx

-komunikacijski gonilnik

-dogodkovne datoteke -kopije

Center zaščite HSE

Novo stanje

Tehnološko omrežje ELES

Poslovno omrežje ELES

Podatkovni strežnik MSSQL

- podatkovna baza SSS_Dogodki

-dogodki so shranjeni v podatkovni bazi

Novi strežnik SSS

- prenovljena aplikacija Dogodki SSS

- spletne aplikacije Protel

-prenos dogodkov proti HSE

Nadzor zaščitnih sistemov

TK

Center za nadzor in analize Protel

komunikacijski gonilniki za neposredno povezavo z vsemi tipi vgrajenih zaščitnih naprav

neodvisna komunikacijska pot od sistemov vodenja

centralni strežnik za shranjevanje dogodkov in oscilografij, dostopen na intranetu

orodja za pregledovanje, analiziranje in posredovanje dogodkov

Pregled stanja zaščite v prenosnem omrežju Slovenije

Vzdrževanje zaščitnih sistemov Evidenca preizkusov

Upravljanje nastavitev

Načrtovanje zaščitnih sistemov

Izračuni parametrov DV

Analize delovanj

Kreiranje Comtrade datotek za testiranje s TransPlay

Pregled stanja zaščite v prenosnem omrežju Slovenije

CAPE

Pregled stanja zaščite v prenosnem omrežju Slovenije

Gradnja, obratovanje in vzdrževanje

Pretežni del inženiringa (parametriranje, funkcionalni testi,

spuščanje v pogon) ter celoten nadzor nad delovanjem in

vzdrževanje se opravlja z lastnimi kadri.

To zahteva stalno šolanje za množico tipov in verzij zaščitnih

naprav. Nove naprave, ki se vgrajujejo, so vedno bolj kompleksne

(uporabniški priročnik Siprotec 5 > 1400 strani)

Še vedno je v veljavi star Tehnični predpis (l.68), ki zahteva letno

preizkušanje. Prizadevamo si spremeniti to neživljenjsko prakso z

uveljavitvijo novega pravilnika oz. novelacije SONPO.

Pregled stanja zaščite v prenosnem omrežju Slovenije

Zaključki

Zaščitni sistem prenosnega omrežja Slovenije je že v veliki meri

opremljen z modernimi numeričnih naprav z množico funkcij.

Uporabljajo se vse možnosti komunikacijskih povezav na nivoju

objekta in za daljinski nadzor.

Uporablja se distribuirana arhitektura (relejne hišice, optične

zanke)

Vendar se kažejo tudi slabe strani nove tehnologije

• Krajša življenjska doba (več kot dve tretjini enot so že čez polovico)

• Množica različnih verzij – težave pri rezervnih delih

• Vedno večja kompleksnost

Kljub temu po našem mnenju prednosti odtehtajo slabosti.

Pregled stanja zaščite v prenosnem omrežju Slovenije

Hvala za pozornost