SZPM BESPLATEN VESNIK» za sega{ni i za idni penzioneriIzleguva edna{ mese~no. Redakcija tel. 02 3223 710 e-mail: vesnik@szpm.org.mk www.szpm.org.mk

VO OVOJ BROJ...

str. 10

str. 2

27 oktomvri 2017 godinaGodina X, broj 111

PENZIONER

IZBOR NAALBANSKI

HRONIKA

PANORAMA

ZDRAVSTVO

ZABAVA

str. 8

str. 9

INTERVJUSO DRAGIARGIROVSKI

TRI PROEKTI ZA NEGA NA

STARI LICA

VO SZPMODBELE@ANDENOT NA PENZIONERITE

KONCERT NA ZBRATIMENIZDRU@ENIJA

]E IZLEZAT9. noemvrivo "Nova Makedonija#- Penzionerski vidici16. noemvri- Prilog za penzionerivo "Koha#24. noemvri"Penzioner plus#

str. 13

str. 15

str. 16

MULTIETNI^KASREDBA VO LIPKOVO

Vo Qubqana, Slovenija, po sedumnaesetti pat seodr`a Festival za treta `ivotna doba - FT@D,po povod „1 Oktomvri - Evropski den na staritelica#. Na 26 i 27 septemvri 2017 godina, Delegacijaod SZPM zaedno so folklornata grupa „\or~e Pet-rov# pri istoimenoto zdru`enie na penzioneri i pe-ja~kata grupa „Lenka Pingova# pri ZP [tip, u~estvu-vaa vo aktivnostite na Festivalot.

Aleksandar Zahariev {ef naDelegacijata na SZPM, pretseda-tel na ZP [tip i ~len na Izvr-{en odbor na SZPM, za u~estvotona Festivalot ka`a: - Delega-cijata na SZPM ima{e oficijal-na pokana za u~estvo na FT@D.Taa ostvari priem kaj rakovod-stvoto na Sojuzot na zdru`enija-ta na penzionerite na Slovenija

so koja SZPM ima dolgogodi{na plodna sorabotka.Be{e odr`ana i zaedni~ka sednica, na koja pokrajdoma}inite, prisustvuvaa i pretstavnici na rako-vodstvata od srpskite, italijanskite i avstriskitepenzioneri, a se o~ekuvaa i pretstavnici na hrvat-skite penzioneri. Na sednicata bea izneseni sosto-jbite so penzionerskite prava vo dr`avite ~ii pre-tstavnici bea prisutni. Ne bea izostaveni nitu pro-blemite, pome|u koi apsolutno vo site sojuzi kakovode~ki se finansiskite pra{awa. Italijanskitepretstavnici go ka`aa moderniot problem sonamaluvawe na prihodite od danocite poradi elek-tronskata trgovija (e-nara~ki) vo zemjata i stranst-vo. Se ka`aa i pozitivnite iskustva za re{avawe naraznite pra{awa. Naglasena e potrebata za razvi-vawe pogolema vzaemna sorabotka. Od strana naslovene~koto rakovodstvo be{e iznesena inicija-tiva da se razvie zaedni~ki proekt vo koj, obedine-to, }e se promoviraat na evropsko nivo, vode~kiteaktivnosti vo oddelnite penzionerski sojuzi, kako{to se folklornata revija vo Makedonija, sports-kata olimpijada vo Srbija, Festivalot za treta `i-votna doba vo Slovenija koj vklu~uva stru~ni, edu-kativni (ishrana, sportuvawe), socijalni (dolgotra-jna gri`a, antidiskriminacija, domuvawe), humani-tarni, me|ugeneraciski i drugi oblasti. Evropskotofinansirawe na proektite podrazbira nivno soli-dno podgotvuvawe spored strogi pravila, doslednosproveduvawe i finansisko participirawe od ko-risnicite na sredstvata, a bidej}i ima golema kon-kurencija na oglasite prisutna e i nesigurnosta zadobivawe na grantovite. Doma}inot, FT@D, na sitestranski penzionerski sojuzi im pokloni po ednaumetni~ka slika, a ZP [tip i ZP \or~e Petrov imvozvratija so prigodni pokloni.

Metodija Novkovski ~len naDelegacijata i pretsedatel naZP \or~e Petrov, za Festivalotre~e: - Mene mi be{e ~est i za-dovolstvo {to bev ~len na Dele-gacijata od SZPM, a osobeno bevgord kako pretsedatel na ZP\or~e Petrov, od koe be{e iz-brana Folklornata grupa, ovaagodina da gi pretstavuva make-

donskite penzioneri. Folklornatagrupa i na Festivalot vo Qubqana do-ka`a deka so pravo e reprezentativnavo za~uvuvaweto i prezentacijata namakedonskoto oro i pesna, za koe{tood publikata i od oficijalnite licadobi mnogu visoki priznanija i golemiaplauzi. Na me|unarodnata sednica goprezentirav proektot za vzaemni po-seti i sorabotka pome|u delegacii odglavnite gradovi na dr`avite od Za-paden Balkan, koj be{e prifaten i

poddr`an za da se pro{iri i mnogu pointenzivno dase razviva. Imav prilika da ja sogledam celata ko-mpleksnost na eden tematski Festival, namenet zapromocija na zdravoto i aktivno stareewe i me|uge-neraciskata solidarnost i so`ivot, koj go nosi pri-matot vo Evropa. Moram da ka`am deka patuvaweto,koe iako be{e naporno i trae{e pove}e od 15 ~asavo edna nasoka, pomina so pesni i svirki vo avtobu-sot. Od Qubqana site se vratija so ~uvstvo na gor-dost {to gi pretstavuvaa makedonskite penzionerii na{ata zemja i so nezaboravni spomeni od patuva-weto, vzaemnoto drugaruvawe, sorabotkata i pres-tojot i steknatite pozitivni soznanija na Festiva-lot.

Vangelica Markoska ~len naDelegacijata i ~len na Komisija-ta za kulturno zabaven `ivot priIO na SZPM, za kulturnata pro-grama na Festivalot istakna: -Za voodu{evuvawe e bogatata iraznovidna kulturno-umetni~kaprograma koja tri dena go ispol-nuva{e Festivalot i vo koja u~e-stvuvaat site generacii i se zas-

tapeni site `anrovi. Jas osobeno sakam da gi istak-nam nastapite na folklornoto dru{tvo „\or~e Pet-rov# pod rakovodstvo na Dobre Manasijevi} i solis-tite Stojan \urevski, Zaharinka Milosavqevi} iVetka Nikolovska kako i peja~kata grupa „Lenka Pi-ngova# od ZP [tip pod rakovodstvo na koreografotAntonio Dimitrievski. Glavnata aktivnost vo kojau~estvuvaa dvete kulturno-umetni~ki dru{tva napenzionerite od Makedonija, be{e nastapot na tra-dicionalnata „Devetta ve~er na pesni i igri#. Niv-nite nastapi na prekrasnata scena vo Linhartovatadvorana gi nadminaa site na{i o~ekuvawa, publi-kata celo vreme so voodu{evuvawe, silno aplaudi-ra{e, a na krajot od prisutnite vidni li~nosti do-bivme iskreni ~estitki i priznanija za zdru`enija-ta i za SZPM. I toa ne be{e s¢ so {to tie se prezen-tiraa. Naredniot den, dvete kulturno-umetni~kidru{tva imaa po dva uspe{ni nastapi na „Otvorenascena#. Vo golemite saemski hali na Cankareviotdom odeknuvaa gajdata, klarinetot, armonikata, ta-panot i glasovite so makedonskata pesna na na{itekulturni penzionerski ambasadori oble~eni vo do-bro ukraseni raznobojni nosii, a Antonio Dimitri-evski so milozvu~niot kaval gi razne`ni na{itesrca. Gletkata gi voodu{evi mnogubrojnite prisutnivo halite, pome|u koi, vo prvite redovi, a i na orotobe{e celokupnoto rakovodstvo na slovene~kite pe-nzioneri kako i pretstavnikot na delegacijata odSrbija. Uspe{niot nastap na na{ite ansambli pri-donese da se razvie zaedni~ko oro so mnogubrojnatapublika niz celata saemska hala. Pritoa orovode-cot gordo go vee{e makedonskoto zname okolu koe seobedinija gostite od pove}e dr`avi i nacionalnos-ti kako i so razli~na vozrast. Mora da se istakne idru`eweto pome|u u~esnicite od dvete penzioners-ki zdru`enija, ZP [tip i ZP \or~e Petrov koi sipriredija zaedni~ka ve~er na razonoda vo hotelotvo koj bea smesteni, a igraa, peeja i svirea i vo dvo-rot na Cankareviot dom.

m-r Ilija Gligorov ~len naDelegacijata i ~len na Komisijataza me|unarodna sorabotka pri IOna SZPM i menaxer na Proektot„U~estvo na SZPM i zdru`enijatana Festivalot za treta `ivotnadoba vo Qubqana 2017# za Festi-valot, konstatira: - Pod pokro-vitelstvo na pretsedatelot naVladata na Slovenija, d-r Miro

Cerar i so organizacija na tri partneri: pretpri-jatieto PROEVENT, Sojuzot na zdru`enijata na pen-zionerite na Slovenija i Ministerstvoto za trud,semejstvo, socijalni pra{awa i ednakvi mo`nosti,vo periodot od 26-28 septemvri 2017 godina, seodr`a Sedumnaesettiot Festival za treta `ivotnadoba. Festivalot e posveten na me|unarodniot denna starite lica - 1 Oktomvri, i za taa cel bea odr-`ani golem broj razgovori i prezentacii za zdravo iaktivno stareewe. Na pres konferencijata doma}i-nite iznesoa zavidni statisti~ki podatoci. Festi-valot preku aktivno u~estvo na pove}e od 2.200 licaod site vozrasti go podobruva me|ugeneraciskotopovrzuvawe. Vo trite festivalski denovi vo Can-kareviot dom ima{e preku 17.000 posetiteli od ce-la Slovenija, od koi 300 bea deca. Na Festivalot sosvoi programi i delegacii u~estvuvaa i pretstavni-ci od stranstvo - Makedonija, Srbija, Italija i Av-strija. Mototo „Site sme edna generacija!# se povto-ruva ve}e ~etvrta godina i sigurno se doka`a i na17-tiot FT@D. Vo ramkite na Festivalot bea orga-nizirani 65 edukativni nastani, 130 kulturninastani so dve me|ugeneraciski etapi, 5 nastani voLinhartovata dvorana, brojni protokolarni sredbi,me|u koi i prviot sostanok na porane{nite ministriza trud so aktuelniot minister d-r Awa Kopa~Mrak, a organizatorite podgotvija i 6 natprevari zapretstavnici od razli~ni vozrasni grupi i dodeli-ja razni nagradi. Na ceremonijata na otvoraweto seobratija gradona~alnikot na Qubqana, Zoran Jan-kovi}, pretsedatelot na ZDUS, Janez Su{nik, d-rMaja Makovec Bren~i~, ministerka za obrazovanie,nauka i sport i Karl Erjavec, minister za nadvore-{ni raboti i zamenik premier na Republika Slove-nija. Glavniot govornik na ceremonijata be{e d-rAwa Kopa~ Mrak, minister za trud, semejstvo, soci-jalni pra{awa i ednakvi mo`nosti, koja istakna de-ka bi bilo najlo{oto za op{testvoto koga bi posto-el konflikt pome|u generaciite i izrazi zadovol-stvo deka Festivalot stanuva se pove}e i pove}eme|ugeneraciski. Trodnevniot Festival be{e ispo-lnet so bogata kulturna, stru~na i edukativna pro-grama. Ima{e golem broj stru~ni predavawa, nau~nikonferencii i debati na trkalezni masi i mnogu go-lema saemska manifestacija na koja skoro site 160{tandovi bea tematski povrzani so potrebite nalu|eto od tretata doba. Bea prezentirani site va`-ni e-uslugi za postarite lica so prakti~ni demon-stracii, se organiziraa gotvarski, sportski-dvi-`e~ki, tancovi i drugi rabotilnici, a me|ugenera-ciskoto povrzuvawe be{e postignato i preku kul-turna, kni`evna i umetni~ka programa za deca odosnovnite u~ili{ta i detskite gradinki. Porane{-

nite ministri za trud vo vrska so sostojbataso vrabotuvaweto na starite lica ja istaknaava`nosta na razli~ni stimulacii za vrabotu-vawe na postari lica, odbegnuvawe predvre-meno penzionirawe so fleksibilni formi navrabotuvawe i penzionirawe i trudova akti-vnost na starite lica, a kako besmisleno goozna~ija prinudnoto penzionirawe, osobenovo javniot sektor. Cvrsto e veteno deka idna-ta godina }e se odr`i Festivalot so povtornisredbi od 1 do 3 oktomvri 2018 godina.

I.G.

Makedonskite penzioneri i ovaa godina gi odu{evija prisutnite na vo Qubqana

str. 3

str. 4

str. 5AKTIVNOSTI

AKTUELNOSTI

str. 12

str. 7

ZP [tip ZP \or~e Petrov

AKTUELNOSTI PENZIONER plus 111 oktomvri 20172

Aktivot na penzionerki pri ZP GaziBaba, na 30 septemvri godinava jaorganizira tradicionalnata penzion-erska sredba na koja prisustvuvaaokolu 300 penzionerki i penzioneriod Strumica, Tetovo, Bitola, Radovi{i Kon~e, Resen, Ki~evo, Kumanovo i odskopskite zdru`enija, Voeni penzi-oneri, Taftalixe, Butel i od zdru`e-nieto doma}in, po povod verskiotpraznik Sveti ma~enici Vera, Nada iQubov, koj go slavat kako den na Akti-

vot. Gostite najprvo gi pozdravi pret-sedatelot na ZP Gazi Baba, \orge An-donov, koj im posaka dobredojde naprisutnite, prijatno dru`ewe i dobrazabava.

- Vakvite sredbi pretstavuvaatpottik za prodlabo~uvawe na sorabo-tkata i za razmena na informacii, noi za `ivotot na lu|eto od ovaa doba, -re~e pretsedatelot Andonov.

So poseben interes i vnimanite be-{e prosledeno obra}aweto na pretse-

datelkata na Aktivot na penzionerkipri ZP Gazi Baba, Magdalena Spirov-ska, koja glavno se osvrna i go istaknazna~eweto na vakvite sredbi i human-itarnite i drugi aktivnostite na Ak-tivot.

- Na{ite pogledi se svrteni konidninata i sekoga{ odgovarame napredizvicite i postignuvame pozitiv-ni rezultati, no toa ne ni dava za pra-vo da bideme zadovolni, zatoa }e pro-dol`ime so pove}e trud vo pove}e na-soki. Deneska }e drugaruvame i }e ra-zmenime mislewa koi }e gi prenesemevo svoite aktivi i zdru`enija, - ista-kna me|u drugoto pretsedatelkataSpirovska.

Vo znak na blagodarnost za u~estvo-to na sredbata i dobrata sorabotka,pretsedatelkata na Aktivot na penzi-onerki Spirovska im podari po edencrven trendafil na pretsedatelkitena aktivite od gostinskite zdru`eni-ja, pri {to im posaka u{te pogolemasorabotka me|u aktivite vo pove}e ob-lasti. Potoa, pred prisutnite, so ne-kolku svoi pesni se pretstavi ZoraIvanovska, poet penzioner od ZP Ku-manovo, za {to be{e nagradena so bu-ren aplauz. Sredbata pomina vo pri-jatno raspolo`enie, so oro i pesna.

Vasil Pa~emski

ZP Gazi Baba

Tradicionalna proslava

Bawsko klimatskata rekreacija zagra|anite od treto `ivotno doba epove}e potrebna, bidej}i so godinitedoa|aat i razni revmati~ni zaboluva-wa, a vakvite tretmani se dobrdojde-ni. Vo Probi{tip kako rudarsko pod-ra~je, najgolemiot del od penzioneri-te se nekoga{ni rudari na koi nekolkudneven prestoj vo bawa im e dobredoj-dena za nivnoto zdravje. Tokmu od oviepri~ini ZP Probi{tip pred nekolkugodini donese odluka da izdvoi odsvoite sredstva i po triesetina pen-zioneri sekoja godina da ispra}a nabawska terapija vo bawite vo Make-donija, vo ~ij prestoj }e participiraspored mo`nostite.

Vakva mo`nost godinava imaa 30~lena na zdru`enieto za koi se izdvo-

ija sredstva. Sekoj penzioner dobi po2000 denari. Spored zdravstvenatasostojba i spored potrebite, naj~estose koristea bawite Ke`ovica, Katla-novski, Debarski i Bansko. Izborot ena samite penzioneri, a po preporakana zdravstvenite ustanovi i mati~ni-ot lekar. Prednost im se dava{e napenzionerite so vlo{ena zdravstvenasostojba i niski, odnosno podprose~nipenzii.

Pokraj penzionerite koi bawsko-klimatskata rekreacija ja koristea sopomo{ na ZP Probi{tip, 64 penzione-ri so niski penzii, nekoga{ni rudars-ki rabotnici i so niski primawa giiskoristija Vladinite merki za ovaanamena. So ovie merki od op{tinaProbi{tip na bawsko-klimatska rek-

reacija po edna nedela zaminaa vkup-no 94 penzioneri.

Godinava preku podra~nata edinicana Ministerstvoto za trud i socijalnapolitika 23 penzioneri od op{tinaProbi{tip ja iskoristija Vladinatamerka za besplaten vikend, a izbranadestinacija im bea odmarali{tata voprekrasnite predeli vo Berovo i oko-linata.

Na{ite gra|ani od treto `ivotnodoba se nadevaat deka vakvite povol-nosti od Zdru`enieto na penzioneri iVladata na RM }e prodol`i i vo nare-dnite godini i }e im se ovozmo`i napenzionerite so poniski penzii da is-koristat nekoj den za sopstvena rela-ksacija, a pred s¢ za podobruvawe nasvoeto zdravje. M.Z.

Neodamna vo Ki~evo se odr`a rabotna sredba pome|u ra-kovodstvata na ZP Ki~evo i ZP Ohrid i Debrca koja jaotvori sekretarot na ZP Ki~evo Dobre Lazareski i pred-lo`i da se razgleda informacijata vo vrska so neodamne-{nite tendenciozni i neosnovani napadi vrz SZPM odstrana na POP GM, kako i da se razgovara za postignuvawa-ta na dvete zdru`enija i da se razmenat mislewa za proek-tite za socijalnata karta i volonterstvoto. Prv za zbor sejavi pretsedatelot na ZP Ohrid i Debrca \or|i Trp~eskikoj ja pozdravi vakvata inicijativa i sorabotka me|u dvetezdru`enija, a pokraj uspesite gi istakna i pote{kotiite vo

rabotata na Ohridskoto zdru`enie. Vo diskusijata se os-vrna i na napadite {to gi vr{i POPGM vrz SZPM i ZP Oh-rid i Debrca, koe ve}e 67 godini uspe{no opstojuva i pravise za dobroto na penzionerite. Vo prilog na ovaa diskusijagovore{e i ~lenot na IO na ZP Ohrid i Debrca MilankaPandeleska, koja istakna deka IO so indignacija gi otfr-lil napadite. Vo ovoj del se vklu~i i ~lenot na IO naSZPM Du{an Risteski so napomna deka i IO na Sojuzotima doneseno konkretni zaklu~oci za otfrlawe i osuda nasite lagi i nevistini na spomenatata partija. Takva pod-dr{ka vo svojata diskusijata dade i pretsedatelot na ZP

Ki~evo Qubomir Lukaroski. Na sredbata se govore{e i za rabotata i uspesite

na dvete zdru`enija i tendencijata za podobruvawena `ivotniot standard na penzionerite. Vo toj kon-tekst se rasprava{e i za sproveduvaweto na Proek-tot socijalnata karta, kako i za pote{kotiite so koise sretnuvaat dvete zdru`enijata. Isto taka, be{epoddr`ano sproveduvawe na pilot-proektot za vo-lontersko rabotewe vo ZP Ohrid i Debrca preku po-magawe na penzionerite vo gerijatriskiot oddel priMedicinskiot centar vo Ohrid, i vo ZP Ki~evo, pre-ku penzionerite koi `iveat vo Domot na penzione-rite. A. Ristoska

ZP Ki~evo i ZP Ohrid i Debrca

Sredba za podobruvawe na sorabotkata

Zdru`enieto na penzioneri \or~ePetrov ja dobi ovogodi{nataPlaketa, najvisokata nagrada od op-{tinata za poseben pridones iafirmirawe na op{tinata. Ovaanagrada e rezultat na dolgogodi{-nata i plodna sorabotka na op{ti-nata so zdru`enieto na penzioneri

\or~e Petrov. Niz izminatite godi-ni op{tinata i dosega{niot grado-na~alnik Sokol Mitrovski sekoga{mu davaa poddr{ka vo granica namo`nostite, za site aktivnosti koigi prezema{e zdru`enieto vo koe~lenuvaat najstarite `iteli. Godi-nava zdru`enieto ja pretstavuva{eop{tinata, Sojuzot na zdru`enija napenzioneri na Makedonija i na{atazemja, na presti`niot me|unaroden

festival na treto doba vo Qubqanavo Slovenija.

Nagradata e vo pravi race, bidej}iovaa zdru`enie e edno od najaktiv-nite ~lenki vo gradot i vo zemjata.Plaketata ja primi pretsedatelotna ZP \or~e Petrov, Metodija Nov-kovski na sve~enosta koja se odr`a

po povod praznikot na op{tinata, 20septemvri. Brojnite gosti od zbra-timenite op{tini Krasna Poljana,Ose~ina i Pova`ska Bistrica sosvoite delegacii bea po~esni gostina otvoraweto na manifestacijata,a na proslavuvaweto se pridru`ijai Ambasadorot na R. Slova~ka voR.Makedonija, Martin Bezak i Amba-sadorot na R. Srbija vo R. Makedo-nija, Du{anka Divjak Tomi}. Q.R.

ZP \or~e Petrov

Plaketa za penzionerite

Sodr`inite na neposrednite aktiv-nosti {to se ostvaruvaat prekuSojuzot na zdru`enijata na penzione-rite na Makedonija, rakovoden od pr-viot ~ovek, pretsedatelot Dragi Argi-rovski, izviraat od potrebite na lu-|eto vo tretoto doba. Nikoga{ poranonemalo takva transparentnost i jav-nost vo rabotata, smisla za masovnosti sodr`ini koi pobuduvaat golem in-teres kaj penzionerite vo Makedonija.Tokmu zatoa re~isi site sodr`ini semasovno poseteni, a nivnata brojnostse iska`uva so ilijadi. Nema nikakvisomne`i vo izvr{uvaweto na odgovor-nite dol`nosti i na celite na organi-te i telata na SZPM, ~ija aktivnost jakoordinira tokmu Dragi Argirovski.

Ovie bea pojdovnite osnovi {to voZP Tetovo pri {to be{e dadena celo-sna poddr{ka i na Sojuzot i na pretse-datelot Argirovski. Vo ZP Tetovo ne-

ma drugi ili sprtivstaveni mislewa.Napadite {to vrz SZPM i Dragi Argi-rovski, koi kontinuirano gi lansiraatoddelni pretstavnici na POPGM sko-ro dve godini, se smetaat za li~na ne-trpelivost na pretsedatelot na ovaapartija Ilija Nikolovski i negovatanesfatliva uloga da se namalat vred-nostite na sodr`inite {to se sprove-duvaat preku SZPM. Ilija Nikolovskii POPMG dobro e da se zanimavaat soostvaruvawe na svoite staturarni ob-vrski i programski celi, a ne so napa-di vrz drugi kade odgovorno se spro-veduvaat utvrdenite zada~i. Vo ZPTetovo povikuvaat da prestanat ovieneopravdani obvinuvawa od ostranana POPMG i da go ostavat SZPM da giizvr{uva svoite obvrski vo interesna svoeto ~lenstvo koe nadminuva250.000.

G. Eftovski

ZP Tetovo

Poddr{ka na aktivnostitena SZPM i pretsedatelotArgirovski

Od golemiot broj zainteresiranistru{ki penzioneri za bawsko-klimatska rekreacija, ova pravo goiskoristija samo 50 ~lenovi na zd-ru`enieto, koi prestojuvaa glavnovo Debarskite bawi - Kosovrasti iCapa - Bani{te. Impresii za kvali-tetnite usliugi i lekovitite svojst-va na bawite ni prene-soa penzionerkite Da-fina, Radmila, Borka,Zorica, kako i penzio-nerite od ma{kata gru-pa: Anxelko Budinoski,Viktor Di{lioski, Sto-jan, Nuredin, Qup~o,Klime i drugi, koi sozadovolstvo raska`u-vaa za nivniot prestoj ipodobruvaweto na zdra-vjeto. Dvete grupi koi vooktomvri ovaa godina prestojuvaa vobawite, ubavoto vreme gi poslu`isamostojno da organiziraat posetana dvata manastira vo ovoj kraj, Sv.Jovan Bigorski i Sv. Georgi Pobedo-nosec vo selo Raj~ica.

Vo manastirot Bigorski go razgle-daa pro~ueniot ikonostas i ikonatana Sv.Jovan Krstitel za koja se ve-ruva deka ima ~udotvorna ma}, a is-to taka, bea impresionirani i odpoznatiot `enski manastir, duhov-

noto svetili{te vo Raj~ica, kade{to sestrite so zadovolstvo gipro{etaa qubopitnite penzioneriniz konacite. Nekoi prvpat ja vidoazogravskata rabotilnica i se zapoz-naa so majstorijata za izrabotkamirti i drugi {iva~ki proizvodi, aneodminliv be{e i lokumot podgot-

ven vo ovoj manastir.Za vreme na prestojot vo bawite

penzionerite bea prijatno iznena-deni i prezadovolni od posetata na~lenovite na IO na Zdru`enietopredvodeni od pretsedatelot Mi-lorad Trposki, potpretsedatelotZija Aslani i sekretarot Idriz Mu-stafai, pri {to se zapoznaa so us-lovite i kvalitetot na uslugite.

Stojan Kukune{oski

ZP Struga

Na bawsko-klimatskarekreacija vo Debar

Duri pove}e od polovina, ili pove}e od dvaesetinazdru`enija od vkupno 54, ~lenki na SZPM zedoa u~estvoso svoi ~lenovi na tradicionalnata 11-oktomvriska pen-zionerska sredba vo Prilep. Gi ima{e takare~i od sekade,

od Veles, Skopje, [tip, Ko~ani, Kavadarci, Kumanovo, Kru-{evo, Radovi{, Tetovo. Pove}e od 400 na ovoj zna~aen dense dru`ea i veselea onaka penzionerski vo restoranot odhotelot „Lipa#. Najprvo prisutnite gi pozdravi pretseda-telkata na Aktivot na penzionerki pri ZP Prilep, Sne`a-na Dimeska, koja im posaka u{te mnogu vakvi dru`ewa i

sredbi, a dolg, zdrav i vesel `ivot im posaka i pretse-datelot na ZP Prilep, Kiril \or|ioski.

Penzionerite na ovoj ubav i zna~aen den gi pozdravi so`elbi za ubav i vesel penzionerski `ivot vo tretata doba

i toga{niot gradona~alnik na Prilep, Marjan Ris-teski.

Milorad Ristoski, sekretar na ZP Solidarnost- Aerodrom od Skopje na sredbata me|udrugoto re~e:

- Ubavi se vakvite dru`ewa. Nie go odbele`uva-me denot na formiraweto na zdru`enieto na 14 ap-ril i toga{ organizirame vakva veselba. Jas prvpatu~estvuvam na ovaa tradicionalna sredba vo Pri-lep. Na vakvite sredbi penzionerite se dru`at i sezapoznavaat me|u sebe i razmenuvaat mislewa zaponatamo{ni aktivnosti.

I Traj~e Stojanov od ZP Kavadarci, zaedno sodvaesetina ~lenovi od nivnoto zdru`enie za prv-

pat kako {to ni re~e, doa|a na ovaa sredba vo Prilep. I, tojiska`a pozitivni zborovi za sredbata. Istoto go potvrdi iQup~o Dimovski od ZP Butel.

- Nie kako zdru`enie so na{i ~lenovi doa|ame na ovaa ina sli~ni sredbi pove}epati, zadovolni sme i ubavo e da sedru`ime me|usebe, - istakna toj. K. Risteski

ZP Prilep

Odbele`an praznikot 11 Oktomvri

ZP Probi{tip

Beneficii za golem broj penzioneri

INTERVJUPENZIONER plus 111 oktomvri 2017 3

Iovaa godina, na 21-vi septemvrina eden od najgolemite pravosla-vni praznici „Mala Bogorodica#, ZPProbi{tip be{e doma}in na tradici-onalnata sredba na zeleno za ~len-kite na Sojuzot na zdru`enija na pen-zioneri na Makedonija. I pokraj toa{to meterolozite najavuvaa nepovol-ni vremenski uslovi so vrne`i oddo`d, u{te vo ranite utrinski ~asovikolona od prevozni sretstva se dvi-`ea kon Lesnovo, selo smesteno vovulkanski krater, na koe prirodata

mu podarila rasko{na ubavina zau`ivawe.

Gletkata be{e prekrasna. Od sitestrani na Makedonija preku svoitezdru`enija pristignuvaa penzioneriso edna edinstvena `elba da se dru-`at vo priroda i da go po~ustvuvaatubaviot i ~ist planinski vozduh, no ida go posetat manastirot „Sveti Gav-ril Lesnovski# izgraden vo prvatapolovina na 14-ot vek, koj odigralzna~ajna uloga vo del od kulturata,umetnosta, obrazovanieto i istorija-ta na ovoj kraj, so ikonostas koj spa|ame|u trite najubavi i najvredni naBalkanot i po{iroko, i da se sretnatso svoite prijateli so koi mo`ebitokmu ovde go zapo~nale dru`eweto.Za sre}a prognozata na sinopti~ari-te ne se ostvari na radost na nad 8000penzioneri i drugi posetiteli.

So samoto pristignuvawe najgole-miot del od posetitelite najnapredvlegoa vo manastirot kade zapalijasve}i za zdravje i sre}a za sebe isvoeto semejstvo. Potoa pobaraa mes-to za smestuvawe kade }e go pominatdenot. Del od niv se rasposlaa vo ra-sko{niot dvor na manastirot koj izo-biluva so raznobojni cve}iwa, ubavii interesni aran`mani vo forma nakrst, simbolot na hristijanstvoto. Zada bide gletkata nezaboravna tuka se

i dvete fontani od koi se slu{a `u-borot na vodata koja kako da im posa-kuva dobredojde i ubav den na sitedojdeni. Mnogu od gostite gi zaposed-naa senkite na malata borova {uma, aqubitelite na atraktivnite do`ivu-vawa se upatija kon pe{terite koikrijat mnogu tajni u{te od 11-ot vek.

Vo nekoga{noto {kolo, sega adap-tirano kako preno}i{te i prestoj, nagostite i pretstavnicite od 35 zdru-

`enija na penzioneri ~lenki na Soju-zot, prv im se obrati pretsedatelotna ZP Probi{tip Gruica Manasijevkoj im posaka prijatno i toplo dobre-dojde, so najubavi `elbi od Lesnovoda si zaminat so ubavi spomeni i do-`ivuvawa i gi pokani i vo narednatagodina povtorno da dojdat ovde kadedenot zapo~nuva i zavr{uva so bie-weto na kambanite.

Od ime na doma}inot, gradot Pro-bi{tip, na penzionerite im se obratigradona~alnikot na op{tinata Pro-

bi{tip, Toni To-nevski koj ne gokrie{e zadovol-stvoto {to i godi-nava se nao|a me|upenzionerite ipri toa re~e:

„Vie po~ituvanipenzioneri stenajubav primer ibi rekol patokazza nas mladite,

kako treba da se organizirame i kakotreba da si go pravime `ivotot po-ubav i pointeresen koga }e dojdeme nava{i godini. Vi posakuvam mnoguzdravje i u{te mnogu vakvi sredbi, ava{ata mudrost i sposobnost za orga-nizacijata }e ni bide najdobar u~itelna nas pomladite#.

Od ime na Sojuzot na zdru`enija napenzionerite na Makedonija na pri-sutnite im se obrati i Besnik Poces-ta, pretsedatel na Sobranieto na So-juzot, koj svoeto obra}awe go zapo~naso zborovite:

- Jas sum albanec i za prv pat sumvo ovoj kraj. Mnogu sum sre}en {to mo-`am da zapoznaam eden predel od na-{ata Makedonija, edno selo koe kako{to razbrav datira od 11-ot vek, ka-ko i da go vidam i da go posetam nada-leku poznatiot manastir „Sveti Gav-ril Lesnovski#. Pretsedatelot Poce-sta na site im posaka mnogu zdravje,sre}a i radost i mnogu vakvi sredbikoi nudat nezaboravni momenti. Toj japotencira{e gri`ata na SZPM i na-porite za iznao|awe novi formi zadru`ewe, so cel na svoite ~lenovi daim ponudi u{te pointeresni sodr`i-ni za aktivno stareewe i za zabavu-vawe vo tretata doba.

Vo delegacijata na SZPM pokrajpretsedatelot na sobranietp na

SZPM be{e i sekretarot na IO naSZPM Stanka Trajkova i glavniot iodgovoren urednik na vesnikot za se-ga{ni i idni penzioneri „Penzionerplus#, Kalina Slivovska - Andonova.

Za da bide prestojot na zeleno voLesnovo kompleten i nezaboraven, zadobro raspolo`enie na gostite se po-gri`i grupata „Euforija#. Na selsko-to igrali{te se igra{e i se pee{e dodocnite popladnevni ~asovi. M.Z.

Po~ituvan pretsedatele,pred s¢ sakam da Vi ka`amdeka mi pretstavuva golema~est i zadovolstvo {to imammo`nost da razgovaram soVas. Vie ste poznat novinar,osnovopolo`nik na Makedon-skata radio-televizija, pub-licist, op{testvenik... Kakogo postignuvate seto toa?

- Novinarstvoto e mnogudinami~na rabota i koga u{tevo gimnaziski denovi se opre-deliv za ovaa profesija mi be{e jasno deka bez golemtrud i seopfatno sledewe na zbidnuvawata vo svetot,vo na{ata zemja i vo rodniot grad Kumanovo, ne }e mo-`ev da gi dostignam uspesite na profesijata, pa i po-{iroko. Vedna{ da dodadam deka trudot e mnogu bitenelement za ostvaruvawe na site zada~i vo `ivotot, bi-dej}i ~ovekot kolku da e talentiran nema da mo`e da girealizira postavenite zada~i bez trudoqubivost. Se-pak, mnogu e bitna i sre}ata vo `ivotot, taa mi pomognane samo da bidam osnovopolo`nik na Makedonskataradio i televizija, tuku i da go podgotvam prviot tele-viziski prilog na makedonski jazik vo dale~nata 1961godina. Vo Makedonskata radio i televizija se vrabo-tiv na 1 septemvri 1960 godina, kako mlad sorabodnikvo {totuku formiranata Dnevna redakcija na televi-zijata, a so dinami~na rabota i sekojdnevno u~ewe sta-nav uspe{en dopisnik od rodniot grad, urednik na Do-pisnata redakcija na MRTV, dve decenii urednik naTV-dnevnikot, urednik na informativnata programa ina Novinarskiot klub, pomo{nik-odgovoren urednik zaprogrami na nacionalnostite i izvr{uvav red drugiprofesionalni funkcii i na toj na~in napreduvav i vosamata profesija, stanuvaj}i i pomo{nik-generalendirektor na MRTV za programski pra{awa, od koja fu-nkcija i se penzionirav. Zna~ajno e i toa deka vo moja-ta ~etiriesetgodi{na profesija vo MRTV izvestuvavod mnogu zna~ajni nastani, kako {to se skopskiot zem-jotres, kako i postzemjotresnata izgradba i razvoj nagradot Skopje. Bev i izvestuva~ od site zna~ajni nas-tani vo Republika Makedonija, od kongresi na toga{-noto jugoslovensko nivo, od Denot na nezavisnosta naRepublika Makedonija i sli~no. Sekako mnogu dragi mibea golem broj reporta`i od site kraevi na na{ata ze-mja, a za televiziskata reporta`a „Makedoncite vo voj-vodinska Jabuka# go dobiv visokoto priznanie nagrada-ta „Krste Misirkov# od ZNM. Naporedno so novinar-stvoto zapo~nav i so publicisti~ka dejnost, a za kniga-ta „Od vizii do stvarnosta i novi ~ekori# ja dobiv No-emvriskata nagrada za publicistika na Op{tinata Ku-manovo vo 1972 godina. Toa mi dade potstrek da podgot-vam nad deset publicisti~ki knigi so tematika od raz-ni oblasti na `ivotot. Od 21 Va{a kniga 8 se za penzionerskata popu-

lacija. Ka`ete ne{to za niv?- So penzioniraweto se opredeliv mojata novinars-

ka i publicisti~ka kariera da ja prodol`am vo Sojuzotna zdru`enijata na penzionerite na Makedonija, kade{to bev inicijator na izleguvaweto na „Penzionerskividici# prilog vo Nova Makedonija vo 2005 godina, kakoi na vesnikot za sega{nite i idnite penzioneri„Penzioner plus# vo 2008 godina, a prodol`iv i so pub-licisti~kata dejnost podgotvuvaj}i gi knigite od pen-zionerskata problematika. Prva kniga za ovaa popula-cija mi be{e „Negovoto viso~estvo penzionerot#, potoase redea: „Penzionerska saga#, „Vo viorot na tretatadoba#, „Moeto ime e penzioner#, „Na{i penzionerskivremiwa# i „Argumentite ja osvetluvaat vistinata#. Vo~est na 70 godini od penzionerskoto organizirawe voMakedonija ja podgotvivme so Ilija Gligorov knigata„Studija za penzionerskoto organizirawe#, a redakci-ski so pet avtori (Dragi Argirovski, Kalina Slivova -Andonova, Stanka Trajkova, Ilija Gligorov i Mendo Di-movski) podgotvivme kapitalna monografija „Penzio-nerski postigawa za po~it#. So Va{eto doa|awe za prv ~ovek na SZPM mnogu

ne{ta se promenija, a osobeno na~inot i sodr`inatana informiraweto na lu|eto od tretata doba. Kakogo realiziravte toa?

- Na 17 mart 2009 godina, na mojot sedumdesetti ro-denden, bev izbran za sekretar na Izvr{niot odbor naSZPM, a dve godini potoa, stanav i prv ~ovek na ovaazna~ajna nevladina, nepoliti~ka, multietni~ka orga-nizacija. So golem trud, odgovornost i timska rabota gorazvivme informiraweto kako zna~aen segment vo dej-stvuvaweto, bidej}i sfativme deka samo dobro infor-miran penzioner mo`e da bide dobar ~len na na{ataorganizacija i na dr`avata. Vo toa imav sesrdna pomo{od glavniot i odgovoren urednik Kalina Slivovska -Andonova. Pokraj toa so pointenzivno tempo gi prodol-`ivme vo kontinuitet republi~kite sportski natpre-vari i reviite na pesni, muzika i igri, {to stanaa pre-poznatliv brend na na{ata organizacija. Mnogu e bitno{to ja razvivme i dopisni~kata mre`a na na{ite info-rmativni sredstva, pri {to bea „otkrieni# pove}e nov-inari od tretata doba, me|u koi e i mojata sega{na sogo-vorni~ka na koja so drago srce go prifativ predizvikotda me intervjuira. Vo mart 2015 godina, ednoglasno po-vtorno bev izbran za pretsedatel na SZPM, kako priz-nanie na zabele`itelnite reformi vo rabotata napenzionerskata organizacija, kako i za zbogateni akti-vnosti i akcii, vo duhot na evropskite standardi, {toostavaat posebni tragi vo dejstvuvaweto na ovaa zna-~ajna gra|anska asocijacija. Vie ste neumoren tvorec i pottiknuva~ na tvore-

weto na site okolu Vas, osobeno na penzionerite.Zo{to ?

- Mojata deviza vo `ivotot e da se raduvam na tu|iteuspesi i na tu|ata sre}a. Nastojuvav i vo tretata `ivo-tna doba penzionerite da imaat dostoinstveni usloviza zdravo i aktivno stareewe, no i za tvorewe. Me|upenzionerite ima golem broj talentirani tvorci. Voizminatite godini golem broj od niv, svojot talent gopoka`aa na reviite na pesni, muzika i igri, na otvora-weto izlo`bi na sliki, crte`i i na doma{ni rakotvo-

rbi, na izdavawe knigi na poezija i proza i drugo. Setotoa me raduva{e, a se raduvavme i site zaedno kogapenzionerite gi promoviraa svoite prvi poetski delaili umetni~ka slika i drugi tvorbi. Navistina toa senezaboravni momenti. Za pottiknuvawe na ovaa dejnostSZPM nekolku godini objavuva{e i javen konkurs za do-deluvawe sredstva za poddr{ka. Verificirano li e seto ova, Va{iot trud od op-

kru`uvaweto, no i od dr`avata?- Vlo`eniot trud e neizmerliv i sekoe priznanie e

dobredojdeno i pottiknuva~ko. Dobitnik sum na pove}enagradi i priznanija me|u koi i „Zlatno pero na huma-nosta# od Crven krst na Makedonija, priznanieto „MajkaTereza#, imam tri odlikuvawa, mnogubrojni blagodar-nici i plaketi i drugo. Gord sum {to vo 2012 godina bevizbran za „Li~nost na godinata” od ~itatelite na najpo-znatiot vesnik „Nova Makedonija#, a potoa i na najviso-koto dr`avno priznanie presti`nata nagrada „11 Ok-tomvri# za `ivotno delo vo oblasta na novinarstvoto ipublicistikata. Istovremeno seto ova be{e i prizna-nie na site penzioneri vo na{ata zemja. Va{ite idni planovi?- Najmnogu se anga`iram za natamo{en razvoj na pen-

zionerskata organizacija vo na{ata zemja, za dobrotona site penzioneri, nema da prestanam so novinarska-ta rabota, a imam natamo{ni planovi i vo publicisti-~kata dejnost. S¢ {to se raboti so srce i du{a ~ovekotne go zamoruva, tuku go ispolnuva i relaksira.

Od knigata na Vukica Petru{eva

Intervju so Dragi Argirovski, pretsedatel na SZPM

SSeekkooggaa{{ ggoo ppooddddrr`̀uuvvaamm ii ppoottttiikknnuuvvaammttvvoorreewweettoo nnaa ppeennzziioonneerriittee

ZP Probi{tip

Masovna penzionerskasredba vo Lesnovo

Po povod Denot na ZP Bitola be-{e organizira prigodna sve~e-nost. Na proslavata organiziranana 17. oktomvri 2017 godina, prisu-stvuva{e delegacija od zbratime-niot grad Vrawe, kako i pretseda-telite na zdru`enijata na penzio-neri so koi doma}inite sorabotu-vaat: ZP Demir Hisar, ZP Ohrid iDebarca, ZP Resen, ZP Kru{evo i ZPPrilep. Zaedni~kata proslava seodr`a vo restoranot "Paparaci#. Nasredbata pretsedatelot na zdru`e-nieto na penzioneri od Vrawe, Mi-roslava Trajkovi}, odr`a kratok i

prigodniot govor:- I kolku pati da se povtoram za iskrenata dobredojdenost vo

godinite nanazad koja ni ja pru`ate vo preubavata Bitola, nema dabide zdodevno i da zgre{am. Na{ata zaedni~ka sredba e sredba zaraska`uvawe i prika`uvawe kako toa treba da se `ivee i rabotivo penzionerskite denovi, kako treba da se {iri poznatstvo igradi prijatelstvo, za {to se ubav primer na{ite dve zdru`enija.

I pretsedatelot na bitolskite penzioneri Tome Ilioskiima{e svoe obra}awe do prisutnite:

- Ova e eden od na~inite na koi se gradat mostovi na vistinskoprijatelstvo me|u lu|eto, osobeno od na{ata generacija. Na{iteprijateli penzioneri od Vrawe se sekoga{ dobredojdeni, kogapatot }e gi navrati kon Bitola.

Potoa na najdobrite sportisti koi osvoija edno od prvite trimesta na poslednite republi~ki sportski natprevari, pretseda-

telot na ZP Bitolaim vra~i blagodarni-ca od strana na zdru-`enieto.

Vtoriot den, ~le-novite na delegacijata na penzio-neri od Vrawe, vremeto go iskori-stija za pro{etka niz gradot i za-poznavawe na kulturno-istoris-kite znamenitosti. Ja posetijastarata ~ar{ija, crkvata "Sv. Bo-gorodica# i "Sv. Dimitrija#, anti~-kiot lokalitet "Herakleja# i seka-ko ispija kafe na [irok Sokak.Sredba, kako {to poso~i i pretse-datelkata na penzioneri od Vra-we, Miroslava Trajkovi} dolgo }ese preraska`uva.

Dobre Todorovski

ZP Bitola

Proslava po povod Denot na zdru`enieto

TRIBINA PENZIONER plus 111 oktomvri 20174

AAkkttiivvnnoossttii zzaa ppoo~~iittNNe e prvpat nekoj penzionerite dagi spomnuva za da doka`e du{e-gri`ni{tvo, za da se afirmira vo ja-vnosta i da pridobie privrzanici.Bo`em, penzionerite se nedovetni ine znaat koj pravi, kolku pravi i {topravi za niv!? Ne treba nikoj da imka`uva i raska`uva za dobroto nekoj{to im go nudi i {to im ja "osvetluva#vistinata.

I samite penzioneri ne treba dastravuvaat od odeweto ili doa|awe-to na novi vladeja~ki garnituri i odpromenata na vlasta. Sekoj, od malodo golemo, od rakovodnite i nerako-vodnite lu|e vo instituciite, vo vla-dinite i nevladinite organizacii,re~isi site nasekade, bez somneniedobro ja znaat neminovnosta od sta-reeweto i potrebata za lu|eto vo po-odminati godini pove}e da se vodismetka za nivnoto kvalitetno i zdra-vo `iveewe, za nivnoto bezgri`no idostoinstveno stareewe.

Sigurno na vakvata tendencija ni-koj ne se sprotivstavuva, za{to bezisklu~ok, sekogo go ~eka tretata dobai zatoa nikomu, nitu na kraj pamet nemu pa|a sam sebe si da si stava sopkii da sozdava uslovi vo koi i toj brzo}e za~ekori. Toa e apsolutna vistinai realnost od koja nema begawe...

No, vo pluralizmot {to go `iveemei demokratijata {to pove}e ja posa-kuvame, vo borbata za vlast, nikoj ni-kogo ne mo`e da zapre ili ograni~i vonastojuvaweto na koj bilo na~in davr{i vlijanie, da nudi dobrini i davetuva "ridovi i dolini# za da dobieistomislenici vo svoite redovi i vopoliti~kata opcija {to ja deklarirakako najdobra. Za da se vozdigne, nebira na~in i sredstva {to gi ima naraspolagawe. Tuka se izmisluvawata,napa|awata, amputirawata, lagite,insinuaciite i u{te {to ne drugo. Vovakvata ra{omonijada mo`no e vklu-~uvawe na odbrani mediumi, naj~estoelektronski i najrasprostranetoto

dejstvuvawe preku internetot. Fakt edeka ni{to ne se postignuva na takovna~in, tuku samo so dela.

Nekoi protivnici na vostanoveniotsistem za finansirawe na zdru`eni-jata na penzioneri i na SZPM, baraj}ikorist za sebe, ne ja sogleduvaat po-leznosta i dobrata strana na vakvotosistemsko re{enie, za sre}a i so Za-kon regulirano, koe mo`ebi e edins-tveno vo Evropa. Neretko se vnesuvazabuna i se sozdava somnenie vo pra-vilnata raspredelba i tro{eweto naovie sredstva, bez da se imaat pred-vid programskite celi i zada~i, oso-beno na Sojuzot na zdru`enijata napenzionerite na Makedonija, kako ipostignuvawata vo razni oblasti isite poliwa od penzionerskoto `i-veewe.

Mo`ebi zatoa na mnozina neverni-ci treba postojano da im se objasnuva,a za da sfatat, po`elno e da se pove-dat za raka i da im se poka`e, za davidat kako i {to rabotat penzioner-ite, za da se uverat kade bile, kadese sega i u{te kade }e odat do krajotna kalendarskava godina. Ima tolkumnogu inicirani i organizirani akti-vnosti od strana na SZPM i od zdru-`enijata na penzioneri, {to navisti-na se za respekt.

Na po~etokot na godinata SZPM izdru`enijata ~lenki davaa ot~et zasrabotenoto vo 2016-tata, a potoa tr-gnaa vo ostvaruvawe na svoite zada-~i, misii i pridobivki. [irum Repu-blikava penzionerite }e gi sretnetena razni ekskurzii, vo obikolka napoznati istoriski mesta i spomenici,na besplatni bawsko-klimatski le-kuvawa i rekreativni vikendi, natradicionalnite revii na pesni, mu-zika i igri, na sportski sredbi i nat-prevaruvawa, na izleti i sredbi nazeleno, na me|uetni~ki dru`ewa izabavi, na me|unarodni sredbi, fes-tivali i ekskurzii, vo poseta na kul-turni ustanovi, vo organizirawe,u~estvo i sledewe na razni priredbi,dramski pretstavi, poetski ve~eri idrugo. Celta e penzionerite {to po-ve}e da izleguvaat od svoite domovi,da se dru`at, pove}e da se dvi`at ida ne se ~uvstvuvaat osameni, depri-mirani i otfrleni. I, krajnata cel eda im se podobri kvalitetot na `ivo-tot.

Ispolneto so raznovidni aktivno-sti i sodr`ini, vremeto pobrzo pomi-nuva i sekoj problem polesno se nad-minuva. Taka podobro i zdravjeto se~uva i se neguva, a `ivotot se prodo-l`uva.

Zar toa ne e za po~it!

Mendo Dimovski

Kolumna

Marijonka U{telenca (mominsko Mir~eva) e rodena vo1943 godina vo Veles vo semejstvo so {est deca. Os-novnoto obrazovanie go zavr{uva vo rodniot grad. Vo 1959godina familijata se preseluva vo Skopje kade i Ma-rijonka se zapi{uva vo ma{kata gimnazija „Cvetan Dimov#.Vrednata u~eni~ka vo isto vreme e i aktivistka vo mla-dinskata otganizacija. Drugaruvaweto, u~eweto i slobod-nite aktivnosti stanuvaat sodr`ina na nejzinite gim-naziski denovi. Po zavr{uvawe na gimnazijata se vrabo-tuva vo grade`noto pretprijatie „Ilinden#, kade e pre-tsedatel na mladinskata organizacija.

I toga{ i sega za Marionka lu|eto se delat na dobri ilo{i. Drugi podelbi taa ne priznava.

Soprugot Irfan U{telenca, vo toa vreme be{e vo sred-na u~itelska {kola „Zefwu{ Marku#. Po zavr{uvawe naistata se vrabotuva kako nastavnik vo seloto Gr~ec - Sa-raj. Za nego Marijonka se ma`i zatoa {to e dobar i ~esen~ovek, s¢ drugo ne e va`no. Vo Skopje `iveat pet godini.Im se ra|aat dve deca. Po barawe na roditelite na Ir-fan, od Skopje, zaminuvaat vo Debar kade {to `iveat idenes kako penzioneri. Nivniot brak e eden od takanare-~enite me{ani brakovi. Na pra{aweto kako se sna{la ikakov i bil `ivotot kako Makedonka - albanska nevesta(nuse), eve {to veli:

- Koga odlu~iv da se ma`am za Irfan, se razbira dekavo sebe ~uvstvuvav zagri`enost kako }e me primi negovotosemejstvo. Mo`am da ka`am deka mojot strav se poka`aoti bil bez pri~ina. Negovite bea mnogu korektni i za toasum im blagodarna. Nema{e re~isi nikakvi problemi.Moite isto taka bea korektni kon zetot i negovata fami-lija.

@ivotot se odviva{e normalno. Iako vo toa vreme vo-obi~aeno be{e (pogotovo albanskata `ena) da ne raboti,da bide doma}inka, jas prodol`iv da rabotam. Taka vo1966 godina se vrabotiv Op{tinskiot sud vo Debar, a pri-toa bev aktivna vo site sferi na op{testvoto, bev napove}e rabotni mesta i mo{ne op{testveno. Bev sudijaporotnik, potpretsedatel na mesna zaednica, ~len na So-vetot na Sindikatite, sekretar na organizacijata na `e-

ni, delegat - sovetnik vo Sobranieto na Debar i dr.Od 1969 se vrabotiv vo Sojuzot na borcite kako samos-

toen referent od kade i se penzionirav vo 1993 godina.So penzioniraweto se vklu~iv vo ZP Debar i na 28.3.2007godina, na inicijativa na pretsedatelot na ZP Debar,Besnik Pocesta be{e formiran Aktiv na penzionerki, ajas bev izbrana za pretsedatel na Aktivot.

Denes so soprugot gi minuvame penzionerskite denovi,no i ponatamu sme aktivni penzioneri i ~lenovi na IO naZP Debar i Centar @upa. Irfan e ~len i na Sobranietona SZPM kako pretstavnik na ZP Debar i Centar @upa. Sodebarskite penzioneri odime na ekskurzii, u~estvuvamena razni manifestacii i odbele`uvawa na zna~ajni datu-mi, a doma gi praznuvame site verski praznici.

Na{ite tri deca, dvete }erki i sinot gi izvedovme napat i gi vospitavme da bidat dobri i ~esni lu|e. Imame 4vnuki i 4 vnuci. Gordi sme i na decata i na vnucite.

So na{iot brak i so na{ata `ivotna filozofija doka-`avme i poka`avme deka so`ivotot e mo`en. Nie sme ed-na uspe{na prikazna koja opstojuva pove}e od polovinavek, veli aktivnata, qubezna i prijatna za razgovor Ma-rijonka, a nejziniot soprug Irfan klima so glavata voznak na potvrda deka se {to ka`uva negovata sopruga etaka. K. S. Andonova

Po povod denot na starite lica 1-vi oktomvri zapo~nasproveduvaweto na proektot „Gri`a za stari lica#. To-ga{niot gradona~alnikot na Kriva Palanka Arsen~o Ale-ksovski i koordinatorot na proektot Elena Hristovska.vrabotena vo lokalnata samouprava za lokalen ekonomskirazvoj, gi pozdravija prisutnite i im posakaa uspe{na ra-bota. Pokraj oficijalniot po~etok na proektot, se odr`a ivovedna obuka na anga`iranite lica, od strana na stru~nilica od JZU Medicinski centar od Kriva Palanka, po {to

anga`iranite lica dobija sertifikat za poseta i gri`a nastari i iznemo{teni lica vo doma{ni uslovi. Na obukataprisutni bea pretstavnik od op{tinskata administracija ipretstavnik od JU Me|uop{tinski centar za socijalni ra-boti od Kriva Palanka. Po izvr{enata obuka i dobieniotsertifikat licata izlegoa na teren. Obu~enite 15 licaimaat za cel da opslu`uvaat 130 korisnici i toa davaj}iim gi uslugite: fizioterapetska masa`a, merewe krvenpritisok, merewe {e}er kako i psiholo{ka poddr{ka. Soproektot se opfateni devet ruralni sredini: @idilovo,Uzem, Kostur, Stanci, Konopnica, Mo`divwak, Tlminci iDlabo~ica. Proektot e finansiran od strana na Organiza-cijata za razvoj na Obedinetite nacii - UNDP i Minister-stvoto za trud i socijalna politika, a Op{tina Kriva Pa-lanka e nositel na proektot i u~estvuva so sopstveni sred-stva za da mo`e proektot da se realizira. Proektot zapo-~na na 1-vi oktomvri 2017 godina i }e trae do 31-vi mart2018 godina.

Vtoriot proekt e za obuka na 40 `eni koi se dolgoro~nonevraboteni, za da stanat gerontodoma}inki. Tie ve}e odnarednata godina }e bidat vo bazata na podatoci na Crve-niot krst na grad Skopje za da davaat dopolnitelna soci-jalna i medicinska nega na stari lica vo doma{ni uslovi.

Starite i iznemo{teni skopjani koi ne mo`at da se gri-`at za sebe ako se obratat na Crveniot krst na grad Skopje}e im bide ispratena negovatel-ka da im pomaga vo sekojdnevniteraboti. Volonteri zaedno so ~e-tirite dnevni centri podgotvenise da obezbedat podobri socija-lni uslovi za lica od tretata`ivotna doba.

- Medicinski timovi sekoj denposetuvaat 180 stari lica vo ni-vnite domovi vo Skopje. So novi-ot Proekt na{a cel e ovaa brojkada stane u{te pogolema - re~esekretatot na Crveniot krst nagrad Skopje Suzana Tuneva - Pa-

unovska na promocijata na Proektot „Mo`nosti za novivrabotuvawa na `enite#, a vo ramkite na odbele`uvawetona Svetskiot den na stari lica - 1 Oktomvri.

Musa Idrizi, dolgogodi{en volonter vo Crveniot krstna grad Skopje, veli deka mnogu se trudat da gi zadovolatpotrebite na starite lica vo gradot.

Inaku, proektot e podr`an so 10 000 evra od Slovene~-kata Ambasada vo Makedonija, [parkase Banka Skopje, delod vrabotenite i li~no se vklu~ile na volonterska osnovada pomognat vo realizacija na ovoj proekt. Crveniot krst nagrad Skopje }e gi koristi i iskustvata na Crveniot krst odNinberg.

Aleksandra Valkanovska od Crveniot krst na grad Skopjeveli deka benefitot od ovoj proekt e dvoen: }e bidat zgri-`eni stari lica i }e bidat vraboteni nevraboteni `eni.

Uslugite se davaat od strana na timovi sostaveni od me-dicinski sestri, volonteri i koordinator. Kako {to info-rmiraat od Crveniot krst na grad Skopje na mese~no nivomedicinskite timovi realiziraat 480 poseti na domovi nastari lica, vr{at 320 poseti za socijalizacija i poddr{kana starite, okolu 80 stri lica mese~no se snabdeni so le-kovi, 67 aktivni penzioneri dobile zdravstvena za{tita, a51 lice napravile pregled na o~ite. Me|u negovatelkata i

primatelot }e bide sklu~en dogovor za obimot na pomo{ta. I vo op{tina Ko~ini zapo~na sli~en proekt so aktivnos-

tite za realizacija Programata za op{tinsko korisna ra-bota, finansiski poddr`an od UNDP i Ministerstvoto zatrud i socijalna politika. Vo proektot se vklu~eni i Age-ncijata za vrabotuvawe i nevladinata organizacija „Blago-rodna misija# od Ko~ani.

- Ovaa programa vo Ko~ani se realizira po ~etvrti pat,a godinava preku proektot „So dobra volja kon podobro ut-re# }e bidat anga`irani 15 lica vo socijalnata sfera. Odniv 6 lica }e bidat anga`irani za gri`a na stari i hendi-

kepirani lica, penzioneri odKo~ani, na koi negata i gri`ataod drugo lice im nedostiga, - niizjavi Anika Ilijeska \orgievaod op{tina Ko~ani.

Licata }e bidat anga`irani sorabota od {est meseci, }e rabo-tat po 20 ~asa nedelno, a za svo-jata rabota }e dobivaat soodve-ten nadomest. Za realizacija naovoj proekt op{tina Ko~ani dobibuxet od 558 iljadi denari.

B.S., K.S. i K.G.

Tri proekti za nega na stari lica

Izve{tajot na Komisijata za odmor i rekre-acija pri Zdru`enieto na penzioneri odPrilep, denovive be{e tema na rasprava nasednica na Izvr{niot odbor. Pritoa celosnokako {to i be{e predlo`en i podgotven odstrana na ~lenovite na ovaa Komisija be{eprifaten i oceneto be{e deka godinava pri-lepskite penzioneri u~estvuvale na sedumeksurzii a {eesetina od niv iskoristile isedumdneven prestoj-odmor vo Grcija.

- Za ovaa godina programiranite aktivnos-ti na Komisijata za odmor i rekreacija priZP Prilep se realiziraa vo celost. Taka zasamo po sto denari za ~len, a drugite sredst-va za patnite tro{oci gi donira{e Zdru`eni-eto, nie uspeavme da organizirame sedum eks-urzii vo Makedonija i edna vo Grcija. Ima{e i drugi patuvawa preku razgra-nocite na na{eto zdru`enie koi so po eden avtobus so sredstva od Zdru`eni-eto se organiziraa ednodnevni ekskurzii vo blizina na gradot, a nekoi i po-daleku. Spored podatocite na ovoj na~in i na ekskurziite vo tekot na godina-va patuvale, se rekreirale, se odmorale i na odreden na~in gi zapoznale uba-vinite na na{ata zemja pove}e od 2.000 penzioneri, - ni re~e Spase Markoskipretsedatel na ovaa Komisija pri ZP Prilep.

- Godinava se patuva{e na ednodnevni ekskurzii vo Osogovskiot manastir -Ginovci, potoa do Ohrid i manastirot Skrebatno, manastirot Sveti JovanBigorski - Raj~ica i Vev~ani, do Vrutok i Le{ok, Ska~kovci - Gabre{, SvetiNikole, Radovi{ - Oraovica, Manastirot Bogorodica kaj Berovo i drugi mes-ta. Tuka treba da se spomene i sedmodnevniot odmor na {eesetina penzionerivo Grcija za {to za patot po okolu 1.000 denari u~estvuva{e ZP Prilep, - is-taknuva pretsedatelot Markoski.

Interesno e spored Markoski, deka zainteresiranosta na penzionerkite dapatuvaat i da ja zapoznavaat Makedonija i po{iroko e pogolema otkolku napenzionerite!

K. Risteski

ZP Prilep

Pove}e od 1500 penzionerizele u~estvo na sedumte ekskurzii

Sredba so Marijonka U{telenca

Interesna `ivotna prikazna

AKTIVNOSTIPENZIONER plus 111 oktomvri 2017 5

Na 30-ti septemvri pedesetina penzioneri od ZP OVR seupatija kon Strunica i prvata destinacija Smolarskiotvodopad na planinata Belasica. Na 600 metri nadmorskaviso~ina, do kade {to be{e mo`no penzionerite dojdoa so

avtobus i po krivulestata pateka se upatija pe{ nagore.Pogolemiot broj penzioneri go sovladaa predizvikot zapotoa da ja do`iveat gletkata na prekrasnata prirodnaubavina i vodopadot koj rasko{no gi istura svoite vodi od40 metri viso~ina. Slede{e mal odmor, {egi i dosetki, aso fotografirawe sekoj saka{e da gi ovekove~i tie neza-

boravni ubavini. Potoa gi ~eka{e posetata na manastirotVequsa koj postoi od edinaesetiot vek. Od negovoto posto-ewe do sega bil pove}e pati opo`aruvan, no sepak opstojal.Denes toj e `enski manastir i vo nego `iveat desetina mo-

nahiwi koi se gri`at za nego i za prekrasniot dvor.Edna od monahiwite ja raska`a istorijata za istiot,za nivniot `ivot i za nivnite ra~ni tvorbi.

Penzionerite go posetija i manastirot Vodo~a lo-ciran vo samoto istoimeno selo. Toj datira od ~et-vrtiot-pettiot vek i niz pove}evekovnoto postoeweimal svoj razvoj i bogata istorija, za {to na prisut-nite im raska`a edna od monahiwite. Sega vo mana-stirot se nao|a i sedi{teto na vladikata od Strumi-~kata eparhija, a celiot kompleks go odr`uvaat de-setina monahiwi.

Potoa penzionerite ja posetija i crkvata Svetipetnaeset Tiveriopolski sve{tenoma~enici {to se nao|avo edna od naselbite vo Strumica kade {to se nao|a i ~u-dotvornata ikona na Presveta Bogorodica. Polni so mir ispokoj vo du{ite i ispolneti so prekrasnite do`ivuvawaod posetite na navedenite ubavini na strumi~kiot kraj,penzionerite se upatija kon Skopje. Sowa Smileska

ZP OVR na RM

Vo poseta na ubavinite na Strumi~kiot kraj

Iako se odale~eni nekolku stotici kilometri od Skopje,57 penzioneri od ZP Gazi Baba, na 6, 7 i 8 oktomvri 2017godina, zaminaa na tridnevna ekskurzija vo Budva i Dubro-vnik. Po patot, penzionerite bea voodu{eveni od fascina-ntnata prirodna ubavina. Po pristignuvaweto vo najubavi-ot primorski grad vo Crna Gora, Budva, pokraj pro{etkiteniz gradot, tie go posetija preubaviot Star Grad, a ve~ertai pokraj umorot od dolgiot pat se zaigra oro, se zapea pes-na. Vtoriot den, penzionerite zaminaa za Dubrovnik. Do Ti-vat otpatuvaa so avtobus, od kade prodol`ija so traekt zaDubrovnik. Popatno, imaa kusi pauzi vo Herceg Novi, Igalo,Cavtat i Plo~e. Vo Dubrovnik, poseben interes be{e proja-ven za razgleduvawe na gradot, kade posetija nekoi istori-ski i kulturni znamenitosti. Prepoznatliv beleg na Dubro-vnik e ulicata Stradun, po koja penzionerite pro{etaa, a

nekoi i se prisetija na mladosta. Posledniot den od eks-kurzijata, na vra}awe, tie go posetija poznatiot manastir,Sv. Vasilij Ostrog, koj e smesten na skoro vrtikalen teren,visoko na planinata Ostro{ka Greda, vo blizina na Nik-{i}, a imaa i panoramsko razgleduvawe i pro{etka na Po-dgorica. V.P.

ZP Gazi Baba

Tridnevna ekskurzija

Na 13.10.2017godina vo {tipskiot teatar, be{e prika`a-na pretstavata „Ri~ard treti# od majstorot na dramataVilijam [ekspir. Rakovodstvoto na ZP [tip so pretseda-

telot Aleksandar Zahariev, davaat akcent na masovnotokulturno `iveewe na penzionerite, zatoa, pokraj zabavitei dru`ewata na penzionerite, edna{ do dva pati vo godi-nata otkupuvaat, edna do dve pretstavi za svoeto ~lenstvo.

Akterskata ekipa na teatarot vo [tip, uspea da go zadr-`i vnimanietona na publikata, so ve~no aktuelnata tema,ve~nata borba za vlast i prestol, ne po~ituvaj}i go nitu naj-bliskiot na kogo v lice mu igra licemerieto, zad grb mu sekroi crnata sudbina. Stiliziranata kostimografija i vpe-~atlivata scenografija so predanosta na glumcite na sce-nata, be{e nagradeno so silno rakopleskawe od publikata.

@ivotot e teatar - teatarot e `ivot, toa ¢ porakata, za-{to teatarot e mesto kade mo`e slobodno da se iska`atsekojdnevnite slu~uvawa vo op{testvoto. Na interesen te-atarski jazik, be{e protkaena taa ve~na borba za prevlast.

Pokraj mladite nade`i vo prestavata gi vidovme stol-bovite na {tipskoto glumi{te kako: Stojan Arev, ElicaAreva, Rade Rogo`arov, Milan~o \orgiev - Rone, koi se odmnogute drugi predvodnici na dene{niot moderen {tipskiteatar.

U{te edna{ se poka`a, deka kulturata e nasu{na potre-ba za potkrepuvawe na ~ovekoviot duh, vdahnoveni i zado-volni penzionerite izlegoa od prestavata. C. Spasikova

ZP [tip

Teatarska pretstava za penzionerite

Vo organizacija na Op{tina Kar-po{, na 30-ti septemvri godina-va, na igrali{teto „Alumina# po os-mi pat se odr`aa tradicionalnitepenzionerskite sportski igri na koiedinstveni rivali bea dvete mati~-ni zdru`enija: ZP Karpo{ i ZP Taf-talixe. Nad stotina penzioneri i

okolu {eesetina u~esnici na ovaamanifestacija se natprevaruvaa voosum sportski disciplini i toa: pi-kado, {ah, {ut na gol, domino, skokvo dale~ina, frlawe |ule, tr~awena 60 i 80 metri i vle~ewe ja`e.

Vo disciplinata pikado najdobrirezultati postignaa Blagoja Ivano-vski, Bor~e Zdravkovski i Mile Di-mitrievski, a vo `enska konkuren-cija: Pandorka Todorovska, Dan~eJovanovska i Ratka Ilievska. Prvme|u {ahistite be{e Blagoja Geor-giev pred Stanojlo Trajanovi} iPredrag Nikolov. Vo `enska konku-rencija Vera Ristevska se plasirapred Vaska i Nade`da Topalovska.Vo skok od mesto Ivan Kralevskipodaleku skokna od Mile Janevski iAce Stefanovski. Najprecizni vo{utirawe na gol bea Spase Vu~ido-nov, Mirko Mihajlovski i Ilija Di-movski, a vo `enska konkurencija:Desanka Terzievska, Ver~e Smilko-

vska i Deska Mladenovska. Najdobrivo frlawe |ule bea: Pavle Trajko-vski, @ivko Bo`inovski i Aleksan-dar Aleksovski, a Leposava Mitkov-ska frli |ule podaleku od dvetekonkuretki Cveta Minovska i BorkaStojkovska. Najdobri natprevaru-va~ki vo domino bea: Carka Dokle-

vska, [ana Lazarova i Lenka Mile-va. Najbrzi vo tr~awe do 80 m. beaSvetlan~o ^anevski, Doksim Popov-ski i Mile Janevski, a do 60 m.: Pa-ndora Todorovska, Qubinka Stoja-novska i Sava Klanxevska. Vo najte-{kata disciplina vle~ewe ja`ema{kata ekipa od ZP Taftalixe ginadvle~e u~esnicite od ZP Karpo{,dodeka pak `enite od ova zdru`e-nie gi pobedija protivni~kite odTaftalixe.

Rakovoditelot na Oddelenieto zasport i kultura pri lokalnata samo-uprava, Patrik Popovski na najdo-brite natprevaruva~i im dodeli pe-hari i na site im posaka zdravi pen-zionerski denovi i sre}a vo `ivo-tot. Natprevarot pomina vo prijatnasportska atmosfera so `elba za po-~esto drugaruvawe i zbli`uvawe napenzionerite od dvete zdru`enija.

M.D.

Osmi penzionerski igri vo op{tina Karpo{

Sportuvawe i dru`ewe

Vo ~est na makedonskoto osamosto-juvawe 8-mi septemvri, Zdru`eni-eto „ZUR ARTIKRAFT# i gradot Skopjevo sorabotka so Nacionalnata ustano-va konzervatorski centar - Skopje jaorganiziraa vtorata kulturna mani-festacija „Da go za~uvame na{eto na-cionalno bogatstvo#.

Na manifestacijata vo dvorot nacrkvata „Sveti Spas#, nasta-pija desetina kulturno-ume-tni~ki dru{tva od Skopje,Tetovo, Staro Nagori~ane,Kratovo i Kumanovo, no i go-lem broj poedinci, estradniumetnici.

Prva nastapi poznatata es-tradna pea~ka Violeta Tomo-vska so pesnite „Molitva# i„Edno srce imame#, po nea sepretstavi kumanovskoto penzionerskokulturno-umetni~ko dru{tvo „\okoSimonovski# so spletot „@etvarka# vokoreografska postanovka na MarjanBo{kovski. Potoa nastapija KUD ANPI„Emin Duraku# od Skopje, „Ko~o Racin#i „Gligor Prli~ev# od Skopje, „Srpski

vez” od selo Staro Nagori~ane, „Srma#od Kumanovo, „Goce Markovski# od Do-lno Lisi~e, „Agu{i# od Strumica i nakraj solistite Jove Nedeqkovski iBogi~ Velkovski od Kratovo.

Spletot koj {to go izvede kulturno-umetni~ko dru{tvo „\oko Simonovski#be{e mnogu solidno izveden, {to sevide od dolgotrajniot aplauz na pri-

sutnite na manifestacijata. Po zavr-{uvawe na programata site u~esnici,~lenovi na kulturno-umetni~kitedru{tva se fatija vo zaedni~ko oro.

Na krajot bea dodeleni nagradi iblagodarnici na najuspe{nite.

Stev~o Kitanovski

ZP Kumanovo

„Da go za~uvame nacionalnoto bogatstvo#

Zdru`enieto na penzioneriKratovo u~estvuva{e na 22-te republi~ki penzionerskisportski natprevari koi seodr`aa na 02.09.2017 godina nagradskiot stadion "NikolaMantov# vo Ko~ani. Pokraj go-lemiot broj na naprevaruva~iokolu 500 koi se natprevaru-vaa vo 11 disciplini, ZP Kratovo zedeu~estvo vo pet disciplini.

Najgolem uspeh postigna ekipata vopikado vo `enska konkurencija i toa:Elica Ampevska, \ur|a Fim~eva, VerkaAleksovska i kako rezerva LozanaTrajkovska koi go osvoija prvoto mesto.

Penzionerot Blagoja Cvetanovski goosvoi vtoroto mesto vo kategorijatatr~awe na ma`i na 80 metri nad 60 go-dini.

Prvoto mesto za najdobar poedinec

domino vo `enska konkurencija be{eosvoeno od Stanovitka Stojanovskapenzionerka od Kratovo. Na krajot zanajdobar poedinec vo tri disciplini ikako najdobra sportiska vo pikado vo`enska konkurencija so najgolem brojna osvoeni bodovi be{e proglasenaElica Ampevska, pri {to be{e i dobi-tnik na pehar.

Mnogu osvoeni mesta za edno malozdru`enie. ^estitki i respekt!

Metodi Mi{evski

ZP Kratovo

Zdru`enie koe zaslu`uvarespekt

Denot na nezavisnosta na R. Makedonija, 8-mi septem-vri, se odbele`a i vo Kriva Palanka. Po toj povod od 8do 10 septemvri 2017 godina, se odr`a najstarata manife-stacija Me|unarodnata likovna kolonija „Sv. Joakim Oso-govski# vo istoimeniot manastir vo blizina na Kriva Pa-lanka. Za prvpat ovaa godina Me|unarodnata likovna ko-lonija se odr`a vo skratena verzija kako likoven hepe-ning. Na nea zedoa u~estvo eminentni i afirmirani liko-vni umetnici od Makedonija, Bugarija i Srbija. Od gradotdoma}in u~estvuva{e afirmiraniot i najpoznatiot liko-ven umetnik, sega penzioniran akademski slikar DimitarStoj~evski. Iako navlezen vo penzionerskite denovi,Stoj~evski s¢ u{te e aktiven vo likovnataumetnost. Osven vo rodniot grad toj e poznat voMakedonija i po{iroko vo zemjite na Balka-not, no i vo Francija, kade {to se ima pret-stavuvano so svoi umetni~ki dela na individ-ualni i grupni izlo`bi. Za svojata dolgogodi-{na rabota e nagraduvan kako vo zemjata taka ivo stranstvo. Na hepeningot prisustvuvaa igolem broj penzioneri.

Od 14 - 23 septemvri 2017 godina, se odr`adevettiot „Me|unaroden teatarski festivalSv. Joakim Osogovski#. Toj svojot po~etok gobele`i od 2009 godina i pretstavuva kulturnagordost na gradot Kriva Palanka. Festivalotzapo~na so otvorawe na izlo`bata na umetni-~ka teatarska fotografija od MOT - Skopjena avtorot Qup~o Ilievski vo prostoriite naGradskata umetni~ka galerija pri Gradskiotmuzej - Kriva Palanka. Direktorot Dragan Veli~kovskigi pozdravi prisutnite gosti na izlo`bata kako i pret-stavnicite na penzionerite pri ZP Kriva Palanka. Zaumetni~kite fotografii izlagawe ima{e i samiot avtorna izlo`bata, Qup~o Ilievski. Po nejzinoto razgleduva-we gostite se upatija da go prosledat krevaweto na fes-

tivalskoto zname so {to be{e ozna~en i po~eto-kot na Devettiot me|unaroden teatarski festi-val. Na scenata prvo se pretstavija glumcite odnarodniot teatar od Ohrid „Grigor Prli~ev# sopretstavata „Analfabet#. Za vreme na festiva-lot, gradot u`iva{e vo blagodetite na teatars-kata umetnost, olicetvorena vo gostuvawata naeminentni teatarski ku}i od Makedonija, Buga-rija, Srbija i Hrvatska. Kartite za pretstavitese prodavaa po simboli~na cena, a sobranitesredstva se nameneti vo humanitarni celi. Napovikot na humanosta se odzvaa poedinci, ins-titucii i zdru`enijata, me|u koi i ZP Kriva Pa-lanka. Nagradata Laureat na Devettiot me|una-roden teatarski festival se dodeluva na emi-nentni vrvni imiwa od makedonskata teatarskafela. Ovaa godina za Laureat na festivalot be-{e proglasen dramaturgot, poet, kriti~ar i pub-

licist Goce Ristovski, koj e roden vo Kriva Palanka. Nascenata se izvede i negovata drama „9-ka# vo re`ija na Bo-gdan Jankovi}, vo izvedba na gostite od Novi Sad, Srbija.Teatarskiot festival be{e nadopolnet so tri promociina knigi, na koi prisustvuvaa i penzioneri qubiteli napi{aniot zbor. B. Stoj~evska

ZP Kriva Palanka

Penzionerite prisustni na kulturnitenastani vo gradot

REKLAMI PENZIONER plus 111 oktomvri 20176

HRONIKAPENZIONER plus 111 oktomvri 2017 7

Vesnik za sega{nite i za idnitepenzioneri

Izdava~:SZPM

Godina X - broj 111oktomvri 2017 god.

BESPLATEN MESE^EN VESNIK

Izdava~ki sovet:

Dragi Argirovski (pretsedatel)Besnik PocestaSaltir KarovskiStanka TrajkovaGido Boj~evskiLena SemenakovaPavle SpasovD-r Vele AleksoskiGruica ManasievE-mail: argirovski@szpm.org.mk

Redakciski odbor:

Kalina Slivovska - Andonovaglaven i odgovoren urednik;Mendo Dimovski,zamenik glaven i odgovoren urednik;

^lenovi:Cvetanka Ilieva Baki Bakiu,Spirko Nikolovski,Vadije ZendeqiDimitar ^avdarov

Lektor:Verica Tocinovska

Adresa:

SZPM Bul. "Ko~o Racin”br. 14 - SkopjeP.fah. 440

Telefon: 02 3223 710tel-faks: 02 3128 390

Web: www.szpm.org.mkE-mail: vesnik@szpm.org.mk

Kompjuterska obrabotka:Tome Angelovski

Pe~ati:Pe~atnica Serafimovski - Skopje

Distribucija: "Nova Makedonija#

Rakopisite i fotografiite ne sevra}aat.

Spored Zakonot, za vesnikot sepla}a danok spored posebnanamalena dano~na stapka.

PENZIONERplus

Nekolkumina pretstavnici od Zdru-`enieto na penzioneri i Sojuzotna borcite od Gostivar na 23-ti sep-temvri 2017 godina go posetija Debar igi obikolija spomen-obele`jata i is-toriskite znamenitosti na ovoj grad.Prodol`uva~ite na tradiciite od Go-stivar vo pridru`ba na doma}inite odSojuzot na borcite vo Debar se poklo-

nija pred spomenicite na narodniteheroi Pan~e Poposki od Gostivar, IbePaliku}a i Liman Kaba od Debar i po-lo`ija sve`o cve}e.

Pri sredbata na dvete delegacii zaherojstvata i pridonesot na padnatiteheroi vo NOVM zboruvaa pretsedate-lite na SB Ratko \inoski od Gostivari Irfan U{teqenca od Debar. Po poz-dravnoto obra}awe pretsedatelotU{teqenca evocira{e spomeni na de-

barskite heroi, a gi istakna i zaslu-gite na narodniot heroj Pan~e Popos-ki, naglasuvaj}i deka ~estvuvaweto eposveteno i na ovoj hrabar gostivar-~anec koj go dade svojot `ivot tokmu zaosloboduvaweto na Debar. Zatoa, kakore~e, na delata na padnatite borci inarodnite heroi treba da se potsetu-vaat mladite generacii i tie da im

bidat primer kako se saka i se branitatkovinata.

Posetitelite od Gostivar obikolijai drugi znamenitosti na Debar, a navra}awe ja posetija i crkvata Sveti\or|ija vo Raj~ica. Potoa, neodminli-vi bea bakrdanikot i ov~oto kiselomleko od grne vo Trnica, {to im go da-vaat vkusot i gi nadopolnuvaat priro-dnite ubavinite na ovoj krajolik.

Vadije Zendeqi

ZP Gostivar

I ~evstvuvawe i izlet

Son~ev i topol den osamna na 16-ti septemvri 2017 godina, a pedesetina pen-zioneri od ZP Makedonski Brod so avtobus trgnaa na ednodnevna ekskurzijado Prespanskoto Ezero. Prvata destinacija be{e avtokampot „Krani# kade polo-vina ~as pro{etaa po krajbre`jeto, a potoa se upatija vo Pretor i malku podol-go ostanaa u`ivaj}i kraj ezeroto. Nekoi evociraa spomeni od ranite sedumdese-ti godini na minatiot vek, koga imalo xagor kraj ezeroto i doa|ale kako mladivo ferijalnoto letuvali{te „Student# i tuka se zabavuvale.

Zadovolni od impresiite penzionerite se upatija kon slednata destinacija ivozej}i se kon Resen pogledite im gi mamea planta`ite so crveni jabolka. Vogradot na jabolkata ja posetija Spomen-ku}ata na d-r Hristo Tatar~ev - prviotpretsedatel na Vnatre{nata makedonsko-odrinska revolucionerna organiza-cija, osnovana 1893 godina vo Solun, kade {to razgovaraa so kustosot PetarStoj~evski od kogo dobija korisni informacii. Bea impresionirani i od izlo-`enata muzejska postavka koja preku predmeti, voso~ni figuri i slikarskikompozicii bele`i zna~ajni istoriski momenti. Impozantni vpe~atoci ponesoai od posetata na Sarajot na resen~anecot Ahmet Nijazi-beg, voda~ot na Mlado-turskata revolucija - denes Dom na kulturata „Dragi Tozija#, koj pretstavuvaspomenik na kulturata.

Posledna destinacija be{e Bitola. Iako metereolozite proglasija `olta-alertna faza, penzionerite se pro{etaa po [irok sokak i se osve`ija vo mno-gubrojnite kafuliwa. Doma se vratija raspeani, veseli i zadovolni {to zapoz-naa u{te eden region na sakanata tatkovina - Makedonija. M. Trenkoski

PENIONERSKABevme mladi i zeleni,skokavme kako eleni. Bevme mladi i poletni,kako cve}iwa proletni.Sega sme ko dabovi stoletni.Nie denes sme penzioneri!A bevme Titovi pioneri!Nie ne bevme profiteri!Bevme vistinski proleteri!Bevme veseli i nasmeani,raspolo`eni i raspeani, sega, sme tivki i po malku raseani.Denes ap~iwata vo xebotgi koristime pove}e od lebot.Ja fa}ame udolnicata,nema kaj da se begabez nas }e propadne bolnicata.

Bevme silna generacija sega s¢ pove}e ni e potrebnabawska rehabilitacija. Od dr`avni slu`benicistanavme doma{ni pratenici.Pojdi vamu, pojdi tamu,kupi ova, kupi ona.I taka ni vrvat dnite,bez isklu~ok na site!Kade se tie dobri vremiwa, kade otide na{ata mladost,kade e na{iot bezgri`en `ivot,kade e na{ata radost?Dedovci i babi stanavmeso vnuci se raspravamei redovno, sekoj prvi,po nekoj denar im davame.Mo`ebi ne sme za falewe,ama ne sme ni za `alewe.

m-r Dimitar Smileski, Ohrid

Nivniot dvor e ureden so mnogu vkus,izobiluva so zelenilo i ukrasnidrvja, a najgolemo vnimanie privleku-vaat starite grn~arski predmeti ras-poredeni me|u cve}iwata. Od dvorotse vleguva vo prostorija - koja pret-stavuva mini muzej. Tuka se pomestenitradicionalni ov~epolski narodninosii, prekrivki i drugo, izrabotenira~no od babite i prababite. Nekoi odpredmetite za doma}instvo se stari ipo sto godini i ve}e ne se koristat.^uvaj}i gi ovie stari tradicionalnipredmeti so qubov, semejstvoto Pet-rovi dava svoj pridones vo za~uvuva-weto od zaborav na ona {to e na{e,{to ni go ostavile na{ite predci.

Na Zorica i Dace Petrovi zaedni~-kata `ivotna pateka, dolga pedeseti-na godini, sekoga{ poslana so cve}i-wa, ponekoga{ ima{e i nekoe kam~eili trn~e. Dvaijcata se prosvetni ra-botnici vo penzija. Taa ima zavr{enoVi{a pedago{ka {kola vo [tip, a tojFakultet na primeneta umetnost voSkopje. Iako se dolgo vreme vo penzi-ja, za niv ne va`i deka koga si vo pen-zija treba ni{to da ne raboti{. Tie sei ponatamu mo{ne aktivni i tvorat.

Zorica cel raboten vek, so golemaqubov gi podu~uvala decata, ne samoza {kolskite predmeti, tuku gi podgo-tvuvala i za trnliviot pat koj trebada se izodi niz `ivotot. Bila edna odnajomilenite i najhumanite u~itelki.Nesebi~no na svoite u~enici im poma-gala, gi poddr`uvla vo nivnite `ivo-tni opredeluvawa, i po zavr{uvaweto

na osnovnoto u~ili{te. Bezbroj nejzi-ni nekoga{ni u~enici denes i se pri-jateli i so qubov i vozvra}at dobri-na, bidej}i kako najdobra prijatelka ginaso~uvala vo nivnite `ivotni borbii nastojuvawa da stanat dobri i viso-koobrazovni lu|e. Zaradi toa sega egorda i sre}na.

@ivotot im podaril dve }erki:Anita i Jasmina, koi se sekoga{ tuka,a posebno koga treba, iako `iveat vodrugi gradovi. Kako dobri deca imvozvra}aat so qubov i gri`a za niv.Zorica i Dace denes se sre}ni rodi-teli, no i sre}ni i babi~ka i dedi~ko.Vnucite Jovana, Dragana, Zorica iDavid, koi rastat vo nivnite pregrat-ki i im ja razveseluvaat du{ata.

Tvore~kata energija na umetnikotDace e rezultat na qubovta kon umet-nosta koja ja nosi vo sebe od detstvo-to. Permanentnata tvore~ka aktiv-nost, od zavr{uvaweto na {koluvawe-to do denes, na poleto na likovnataumetnost i vajarstvoto, rezultira somnogu sozdadeni sliki i skulpturi.Prvoto spomen obele`je na padnatiteborci vo NOB, vo na{iot grad e nego-vo delo. Pred vlezot na osnovnotou~ili{te „Goce Del~e# e bista na GoceDel~ev, izvajana od vajarot Dace. Vomnogu gradovi od na{ata tatkovinaovoj umetnik ima ostaveno svoi tragikako tvorec na dela od mnogu kulturnii istoriski nastani.

Vo rodnoto mesto, Sveti Nikole, voDomot na kultura „Krste Misirkov#be{e mnogu aktiven i so uspeh ja for-

mira{e i vode{e Likovnata sekcija, aosobeno be{e golema poddr{ka na `e-ni slikari. Toj ja formira{e i pozna-tata likovna \uri{ka kolonija. Akti-vno sorabotuva{e so op{tinskiot Ak-tiv na penzionerki i edna{ godi{noorganizira{e izlo`ba. Kako nastav-nik vo osnovnite u~ili{ta i vo gimna-zijata vo Sveti Nikole be{e omilen ipo~ituvan, sekoga{ podgotven da ka`edobar zbor na svoite u~enici. Za svo-eto tvore{tvo ima dobieno i pove}enagradi.

Se veli deka umetnicite nikoga{ neprestanuvaat da bidat umetnici, toago doka`uva i Dace, bidej}i i kako pe-nzioner tvori. Sozdavaweto na novitedela mu gi razubavuva i mu dava sodr-`ina na penzionerskite denovi, a namnogumina gledaj}i gi negovite delaim nosi zadovolstvo.

I Zorica i Dace i koga bea mladi, ai sega, pokraj ovie aktivnosti sekoga{rabotat i ne{to drugo i znaat da u`i-vaat vo `ivotot. Si pomagaat eden nadrug, se dopolnuvaat, po~ituvaat, soeden zbor `iveat vo sovr{enata har-monija. V. Petru{eva

Sredba so semejstvoto Petrovi

ZP Makedonski Brod

Zapoznaj ja tatkovinata

Dramskata rabotilnica na KUD "\oko Simonovski# pri ZPKumanovo neodamna ima{e dve gostuvawa vo RepublikaSrbija kade penzionerite - akteri, se pretstavija so kaba-reto "U kafan~e kar{i Stan~e#.

Prviot nastap im be{e na 3 septemvri vo seloto Kr{e-vica, kaj Vrawe na tradicionalnata kulturno zabavna ma-nifestacija "[kembijada, Kale Kr{evica 2017#, a vtoriotna 16 septemvri vo Kukleniot teatar vo Ni{ na posledna-ta ve~er od manifestacijata "Denovi na makedonskata kul-tura vo Ni{#.

Na dvete manifestaci, publikata so golem interes i vo-odu{evuvawe ja prosledi kabaretskata pretstava na kuma-novskite penzioneri, a impresivniot nastap vo Kr{evicabe{e za~inet i so vkusot i kvalitetot na {kembe ~orba zakoja dolgo se raska`uva{e.

Organizator na "Denovite na Makedoncite vo Ni{# eZdru`enieto "Vardar#, koe postoi 15 godini i raboti na po-leto na kulturata, obrazovanieto i tradiciite, a glavnacel mu e za~uvuvawe na identitetot na makedonskiot jazikvo Srbija kako i zbli`uvawe na dvata naroda.

- Impresiite bea nad o~ekuvawata, a i publikata be{eprezadovolna. Radosta i sre}ata, kako i nostalgijata zarodniot kraj bea zabele`ani kaj site prisutni - istaknapretsedatelot na Zdru`enieto "Vardar# Blage Petru{evs-ki. Toj ne go krie{e svoeto zadovolstvo i od ostvarenatasorabotka so ZPK Kumanovo, so `elba istata vo idnina dase prodlabo~uva i unapreduva. Jasmina Todorovska

ZP Kumanovo

Kabaretska pretstava za pametewe

Neodamna, vo organizacija na Centarot za kultura „Gri-gor Prli~ev# se odr`aa 29-te Ohridski starogradskisredbi. Na ovaa tradicionalna muzi~ka manifestacija kojase odr`uva na krajot na septemvri za prodol`uvawe naturisti~koto `iveewe vo Ohrid, nastapija osumstarogradski ansambli od Republikava koi is-klu~ivo go neguvaa starogradskiot melos odgradskite sredini. Na ova 29-to izdanie, gradotdoma}in i prepoznatliv po starogradskiot me-los, u{te edna{ se navrati na bogatata gradskariznica na tradiciite od minatite vekovi. Niznastapite na starogradskite grupi, u{te edna{odeknaa pesnite na starite gradski tajfi koi sepeele nekoga{, no ne izgubile od svojata vred-nost i zna~ewe i koi i denes se peat po razni po-vodi.

Sredbite gi otvori v.d. direktorot na NU Do-mot na kulturata „Grigor Prli~ev”, Strezo Stamatoski, kojpozdravuvaj}i gi prisutnite i izveduva~ite re~e deka mu-zikata i pesnata neka bidat spoj na mladosta i iskustvotona povozdrasnite od koi treba da go prodol`ime neguva-weto na oblagorodeniot starogradski melos.

Festivalot „Ohridski starogradski sredbi# e osnovan socel afirmirawe na vrednostite na starogradskiot melos,no i za~uvuvawe na muzi~kite posebnosti i pesni, karak-

teristi~ni za gradovite vo Makedonija, koi so decenii seprepejuvale i na toj na~in prenesuvale niz generaciite.

Vo prepolnetata sala na Domot na kulturata publikatau`iva{e i potpevnuva{e zaedno so starogradskite ansam-

bli, koi imaa retko ubav izbor na pesni, za merakot, za no-stalgijata kon minatoto, i neispolnetata mlade{ka qubovod sakanata. Na godina{noto izdanie na Ohridskite staro-gradski sredbi nastapija i Gradskiot hor i KUD pri ZP Oh-rid i Debrca „Dalgi# od Ohrid, oktet od Prilep, „VIS Or-namenti# od [tip, Peja~kite grupi „Sirma Vojvoda# od Bi-tola, „Vesela tajfa# od Bogdanci i „Raspeani gevgeli~ani#.

K. Spaseski

ZP Ohrid i Debrca

29-ti Ohridski starogradski sredbi

INFO PENZIONER plus 111 oktomvri 20178

Vo SZPM i zdru`enijata na penzio-neri ~lenki na Sojuzot, 20-ti sep-temveri - Denot na penzionerite be-{e odbele`en so sve~eni sednici,penzionerski sredbi, kulturno-zaba-vni manifestacii i drugi prigodniaktivnosti i dru`ewa.

Na samiot den na proslavata voSZPM be{e organizirana sredba nakoja pretsedatelot na Sojuzot DragiArgirovski na prisutnite im go ~es-tita{e praznikot i gi istakna aktiv-

nostite i uspesite vo prethodniot pe-riod. Od brojnite postignuvawa toj goposo~i i izleguvaweto od pe~at namonografijata „Penzionerski aktiv-nosti za po~it# na albanski jazik iprviot primerok mu go vra~i na pret-sedatelot na Sobranieto na SZPMBesnik Pocesta.

Pretsedatelot Argirovski na sred-bata poso~i i drugi aktivnosti na koiSZPM }e bide fokusiran vo nared-niot period. D.M.

Vo SZPM odbele`an Denot na penzionerite

So bogata kulturno zabavna progra-ma, penzionerite od ZP Gazi Baba,sve~eno go odbele`aa 20-ti septem-vri, Denot na penzionerite na Make-donija, vo restoranot „Hanibal#. Voprisustvo na ~lenovite na Sobranie-to i Izvr{niot odbor, pretsedateli-te na komisiite, pretsedatelite naodborite na ogranocite i sportistite,koi na ovogodi{nite penzionerskirepubli~ki sportski natprevari pos-tignaa vrvni rezultati, so prigodnizborovi, za zna~eweto na 20-ti sep-temvri, Denot na penzionerite na Ma-kedonija, zboruva{e, \or|e Andonov,pretsedatel na Izvr{niot odbor naZP Gazi Baba. Pri toa, toj se osvrna napostoeweto na penzionerskta organi-zacija na Makedonija, a posebno zbo-ruva{e za rezultatite postignati voperiodot na osamostojuvaweto na Ma-kedonija, koi se za po~it i se osnovaza ponatamo{en, pouspe{en razvoj.Andonov, se osvrna i na rezultatitena ZP Gazi Baba, napomenuvaj}i deka,poslednite godini, Zdru`enieto pos-tignuva zavidni rezultati vo sitesferi na raboteweto, a koi go moti-viraat ~lenstvoto za u{te podobri

rezultati. - Poseben akcent stavame na posti-

gnuvawata vo poslednite nekolku go-dini, vo koi na{eto zdru`enie stanalider i primer na penzionerskite zd-

ru`enija vo republikata. Site posta-veni zada~i, bea to~no, obmisleno,celovito ispolneti. Toa go postigna-vme so zdru`eni sili, blagodareniena anga`iraweto na telata i organitena zdru`enieto i so site vas, bez koii bez va{eto zalagawe, nemo`e{e dase postignat tie pozitivni rezultat,no toa nikako ne ni dava za pravo dabideme zadovolni, }e prodol`ime so

u{te pogolem trud i zalagawe - re~e\or|e Andonov.

Vo ramki na proslavata, za postig-natiot dobar uspeh na godina{nite 22.Republi~kite penzionerski sportski

natprevari, im bea dodeleni prizna-nija i nagradi na sportistite koi os-voija prvo, vtoro i treto mesto, zakoi, ovaa nagrada, pretstavuva u{teeden pottik za pogolemo anga`irawea i `elba za pogolemi uspesi. Ovaapenzionersko dru`ewe, be{e posebnodo`ivuvawe za niv, koi bea dobro ra-spolo`eni, a si zaminaa mo{ne zado-volni, so prijatni impresii. V.P.

ZP Gazi Baba

Sve~eno proslaven denot na penzionerite

Izvr{niot odbor na ZP Kru{evo na svojata redovna i ot-vorena sednica za site ~lenovi na zdru`enieto na sve-~en na~in go odbele`a 20-ti septemvri denot na penzione-rite na Makedonija. Sednicata ja otvori pretsedatelot na

Zdu`enieto Gligor Angeleski koj gi pozdravi prisutnite~lenovi ~estitaj}i im go praznikot i po`eluvaj}i im dobrozdravje i dolg `ivot.

Na sednicata pokraj ~lenovite na IO prisustvuvaa i~lenovi na sega{noto i prethodnite sobranija, pretseda-teli na ogranoci, pretsedatelite na komisiite za sport irekreacija, pretsedatelot na komisijata za kultura, za so-cijalni pra{awa i po~ituva~i na zdru`enieto. Na ovaa

sve~ena sednica bea razgledani pove}e informacii. Prisutnite izrazija golema blagodarnost za otvorenosta

na zdru`enieto, kako i za namenskoto i doma}insko tro{e-we na sredstvata na zdru`enieto. Izrazija golema blago-darnost na rakovodstvoto na zdru`enieto {to vo detali giprika`uva kako prihodite, taka i rashodite. Isto taka japozdravija inicijativata vo ekskurziite koi gi organizi-raat ogranocite zaedno so IO da u~estvuvaat neograni~enbroj na penzioneri na koi im se ovozmo`uva da posetat po-ve}e kulturni objekti vo pove}e gradovi od dr`avava.

Penzionerite insistiraa i vo idnina reviite na pesna,muzika i igra na nivo na zdru`enie da dobijat pogolemamasovnost, ja pozdravija Odlukata za organizirawe naizlo`bata na sliki na na{ penzioner so `elba vo idnina idrugi penzioneri da dobijat mo`nost da izlagaat svoi sli-ki i sl.

^lenovite ja istaknaa potrebata i vo idnina da im se po-maga na iznemo{tenite penzioneri kako so dodeluvawe naednokratna nepovratna pari~na pomo{, taka i so poseta naistite pove}e pati vo godinata, no isto taka iska`aa neza-dovolstvo od odlukite i re{enijata na poedinci i organivo odnos na nepo~ituvawe na Pravilnikot za organizirawena penzionerski sportski igri. Na ovaa sednica se dadeednoglasna soglasnost Monografijata koja e izrabotena voelektronska forma, da se dade na pe~atewe i da se izberenajpovolniot ponuduva~. Na ovaa sednica na istaknati ~le-novi na ova zdru`enie koi u~estvuvale na pove}e penzio-nerski sportski natprevari i osvoile prvi mesta na regioni dr`ava, koi u~estvuvale na pove}e revii na pesni, muzikai igri, na aktivni penzioneri i po~ituva~i na zdru`enietoim bea dodeleni i Blagodarnici. D.Trajkoski

ZP Kru{evo

Sve~ena sednica

Na 20.09.2017 godina, Sobranieto na ZPORK - Radvovi{odr`a redovna sedica koja ima{e sve~en i raboten del.Sednicata be{e odr`ana vo salata na Restoranot „[ampi-on# i so istata uspe{no rakovode{e pretsedava~ot Trajan-

ka \orgieva. Referat po povod dvata golemi praznika po-dnese pretsedatelot na ZP, Jordan Kostadinov. Toj gi po-tseti penzionerite na 8-mi septemvri 1991 godina, kogaMakedonija stana nezavisna i samostojna dr`ava, kako i nadale~nata 1946, koga be{e donesen prviot zakon za penzi-sko i invalidsko osiguruvawe, so {to be{e ovozmo`eno iformirawe na penzionerskata organizacija. Potoa toj zbo-ruva{e za razvojot na zdru`enieto za postignatite rezul-

tati kako i za unapreduvawe na sorabotkata so site koi japomagat penzionerskata organizacija.

Vo svoite pozdravni obra}awa pretstavnicite od op{-tinite Radovi{ i Kon~e: Lazar Gazepov i Tinka Angelovagi pofalija penzionerite i posakaa i ponatamu da se una-preduva ve}e vospostavenata dobra sorabotka. Potoa, Pre-tsedatelot Jordan Kostadinov na gostite im podari po ed-na kniga za 70 godi{niot razvoj na penzionerskoto organi-zirawewe.

Vo tekot na rabotniot del sobranieto rasprava{e za ed-na informacija so naslov: „Za nekoi slu~uvawa vo zdru`e-nieto na penzionerite vo op{tinite Radovi{ i Kon~e voposlednite 6 do 7 godini#. Informacijata ne e potpi{anaod nikoj, no zatoa istata e polna so manipulacii, lagi, ne-vistini i grubi kleveti upateni kon organite i telata nazdru`enieto i pretsedatelot Jordan Kostadinov. Ovaa po-dmetnata informacija be{e razgledana od site 9 odbori naogranocite, od izvr{niot odbor, kako i od sobranieto naZP Radovi{ i Kon~e i site do eden, ednoglasno ja otfrli-ja kako tendenciozna i nevistinita, a na Stojan~o Lukarovdonesoa Odluka da mu prestane mandatot vo organite i te-lata na ZP Radovi{ i Kon~e i protiv nego da se podneseprivatna tu`ba preku advokat.

L. Mladenovska

ZP Radovi{ i Kon~e

Sve~eno i rabotno proslaven 20. septemvri

Neodamna ZP Negotino be{e doma-}in na tradicionalnata folklor-na sredba „Penzionerite peat#, na kojau~estvuvuvaa zdru`enija na penzione-ri od: Bogdanci, Kavadarci (starosnii invalidski penzioneri), Prilep -KUD „Penka Koteska#, Demir Kapija,Veles, Bitola, Gevgelija, [tip - in-validi, Valandovo i zdru`enieto do-ma}in. Gostite i u~esnicite na ovaarevijalna kulturna manifestacija napenzionerite vo ime na doma}inot gipozdravi pretsedatelot na negotins-koto zdru`enie, Petar Zahar~ev.

- Ve pozdravuvam i vi posakuvamdobro raspolo`enie, zabava i migovi{to dolgo }e gi pamtite i preraska`u-

vate. Veruvam deka i ovaa sredba }e vigo razubavi denot i }e ve napravi sre-}ni. Manifestacijata nema natpreva-

ruva~ki karakter, no sekoj nastojuvada se pretstavi vo najdobro svetlo ida ostavi poinpresiven vpe~atok. Toago vetuva i sodr`inata na programatakoja e ispolneta so ponovi biseri odna{ata narodna folklorna tradicija.Zatoa ovie sredbi se nezaboravni idolgotrajni - istakna me|u drugoto Za-har~ev.

Potoa, odeknaa pesnite, pisnaa gaj-dite, zasvirija kavalite, zatupaa ta-panite... Nastapite bea razli~ni iprivle~ni, na svoj na~in plenea i vo-odu{evuvaa. Burnite aplauzi bea u{teedna potvrda deka celta be{e postig-nata. I zaedni~koto dru`ewe vo hote-lot „Park# vo Negotino ostavi ubav

vpe~atok i isprati u{te edna porakadeka vakvite sredbi sekoga{ se dob-redojdeni i posakuvani. I. Em{ov

ZP Negotino

Tradicionalna sredbata„Penzionerite peat#

Po povod Denot na penzionerite naMakedonija - 20 septemvri pen-zionerkite, odnosno Sekcijata na ZPPrilep, u{te na 13, a potoa i na 16septemvri organiziraa zaedni~ko

dru`ewe. Okolu 300 penzionerki seveselea na zvucite na muzikata vocentralniot klub na prilepskoto zd-ru`enie, a potoa na samiot den na 20septemvri delegatite na sobranieto,pretsedatelite na 19-te razgranoci,~lenovite na Izvr{niot odbor i pre-tsedatelite na komisiite okolu 200~lenovi na prilepskoto penzionerskozdru`enie vo restoranot „Panorama#so vesela zabava i dru`ewe go odbe-le`aa svojot - penzionerski den.

Sne`ana Dimeska, pretsedatel na

Sekcijata na penzionerkite pri ZPPrilep najprvo gi pozdravi gostiteuka`uvaj}i na po~etokot na odbele-`uvaweto na ovoj den, gi pozdravi pe-nzionerkite i im posaka u{te mnogu

vakvi dru`ewa. ^estitki so `elbi zadolg i zdrav `ivot im posaka i pret-sedatelot na ZP Prilep, Kiril \or-|ioski. Vakvi penzionerski sredbipo povod Denot na penzionerite seodr`aa i vo nekolku razgranoci naova Zdru`enie, vo: „Goce Del~ev#,„Trizla#, „Rid-2# i dr. Dru`eweto voCentralniot klub na ZP Prilep gozbogatija so svojot nastap i ~lenovitena dvete KUD, „Penka Koteska” i „Pe-nzioner#.

K. Risteski

ZP Prilep

Zaedni~ko dru`eweso povod

Po povod 8-mi septemvri,Denot na osloboduvawetona Debar, delegacija od Soju-zot na borcite od NOB, pred-vodena od pretsedatelkataVera Bunteska i Blagoja Za-{ov, pretsedatel na Komisi-jata, go poseti Debar i prid-ru`uvani od pretsedatelotna SBNOB Irfan U{telencai pretsedatelot na ZP Debari Centar @upa, Xevit Karpu-zi, i polo`ija sve`o cve}e naSpomenikot na zaginatiteborci i na spomen-obele`ja-ta na narodnite heroi od De-bar.

Potoa, dvete delegacii, odSBNOB i Zdru`enieto na penzioneri,ostvarija zaedni~ka poseta na bore~-kata organizacija vo Pe{kopeja, sose-dna Albanija, kade bea do~ekani odpretsedatelot na BO od gradot, Alu{Stojku i potpretsedatelot Ilmi Cani,naedno ~len na Centralnoto rakovod-stvo na SB vo Republika Albanija odTirana.

Gostite od Skopje i Debar najprvinbea primeni od pretstavnici na Op{-tinata Pe{kopeja i po pozdravnite go-vori, go posetija Istoriskiot muzej, apotoa polo`ija venec i sve`o cve}e na

partizanskite grobi{ta i spomenici-te na narodnite heroi.

Vo prigodnite razgovori delegaci-ite izrazija soglasnost deka borbataza oslobaoduvawe od fa{izmot vo te-kot na NOB be{e zaedni~ka, kako {tobea zaedni~ki i mnogu padnati borci iheroi, {to denes ne povrzuvaat so mi-natoto i ne zbli`uvaat kako dve sose-dni dr`avi. I ovaa sredba poka`a de-ka ima osnova i volja za natamo{norazvivawe na dobrososedskite odnosii jakneweto na me|usebnata sorabotka.

M. U{telenca

ZP Debar i Centar @upa

Pridones kon dobrososed-skite odnosi so Albanija

INFOPENZIONER plus 111 oktomvri 2017 9

Na golemo zadovolstvo na penzio-nerite ~lenovi na ZP Labuni{ta,na 12 septemvri 2017 godina, kako i

sekoja godina, 56 penzioneri zaminaana petdnevna ekskurzija vo gradot Du-rus, R. Albanija.

Trgnuvaweto be{e spored predvi-

denata programa od avtobuskata sta-nica vo Labuni{ta. Penzioneritesmesteni vo avtobus na agencijata

„Euro bus#, go preminaa grani~niotpremin ]afasan, a potoa napravijakafe pauza vo grad~eto Prewezi i navlezot na Elbasan.

Vo Drus penzionerite bea smestenivi hotelot „Skender# kade bea toplopre~ekani od sopstvenikot.

Prvite dva dena vremeto be{e uba-vo. Denovite bea iskoristeni za raz-gleduvawe na gradot, za {etawe i ka-pewe. Tretiot den spored programatago posetija istoriskoto mesto Kruja,poznato po znamenitosti povrzani soSkenderbeg. Na vra}awe, na 16 septe-mvri, go posetija gradot Albasan kadego razgledaa plo{tadot i nekoi is-toriski znamenitosti. Od ekskurzi-jata site se prezadovolni i bi sakalesekoja godina da se organiziraat vak-vi interesni ekskurzii.

Lutvi ]azimoski

ZP Labuni{ta

Nezaboravna 5 dnevna ekskurzija

Zaedni~ki koncert so nastap na pe-ja~ki grupi i igroorci realiziraavo Kavadarci pove}e zbratimeni pen-zionerski zdru`enija od zemjava i odLeskovac. Penzionerite vo najdobro

svetlo gi poka`aa vokalnite sposob-nosti peej}i gi starogradskite izvor-ni narodni pesni. Nadopolnuvaj}i gipesnite so ora penzionerite od zbra-timenoto Zdru`enie od Ko~ani dadoasvoj pridones vo ovaa manifestacija.Tie oble~eni vo narodni nosii izve-duvaj}i gi tradicionalnite ora se pr-etstavija i go privlekoa vnimanietona publikata vo salata na Domot nakulturata „Ivan Mazov Klime# od Ka-vadarci. Gostite od Srbija se pretsta-vija so nekolku folklorni to~ki i in-serti od dramatizacijata „Ko{tana#.

Na samiot po~etok prisutnite gipozdravi pretsedatelot na IO na ZPKavadarci Risto An|u{ev koj poten-cira{e deka so vakvite sredbi u{tepove}e se zacvrstuva i onaka uspe{-nata sorabotka koja{to ja imaat so zb-ratimenite zdru`enija na site poli-wa. Toj gi potseti na zna~ajnite uspe-

si i organiziranite aktivnosti na pe-nzionerite vo site oblasti, potsetiza golemiot broj nastani predvideniza ovaa godina, a osobeno ja potenci-ra{e zalo`bata za izgradba na pen-

zionerskiot Dom vo Kavadarci.- Ovaa sve~ena sredba e posvetena

na Denot na penzionerite koj se odbe-le`uva na 20-ti septemvri, - re~e voizjavata za mediumite Fruska Kosta-dinovska, sekretar na kavadare~kotoZdru`enie.

- Imame najrazli~ni aktivnostikako zdru`enie. Pokraj kulturno-za-bavnite sodr`ini, pru`ame pomo{ napenzioneri so niski penzii, organi-zirame merewe na krvniot pritisok i{e}erot vo krvta. U~estvuvame sotrieset procenti vo tro{ocite za ba-wsko lekuvawe, a so pedeset vo vak-cinacijata. Sproveduvame sportskinatprevari i aktivnosti za odmor irekreacija. Uspeavme vo poslednitenekolku godini na{ite penzioneri dapro{etaat ne samo niz Makedonija,tuku i niz cela Evropa, - dodade Kos-tadinovska.

Za toa deka kavadare~kite penzio-neri se sekoga{ odli~ni doma}ini go-vorat i mnogute gostuvawa od stranana ko~anskite penzioneri. Tie kakozbratimeni zdru`enija mnogupatiimaat organizirano zaedni~ki druga-ruvawa i sportski aktivnosti ispol-nuvaj}i go slobodnoto vreme na svoite~lenovi. Pretsedatelot na Zdru`e-nieto na penzionerite od Ko~