Upload
rok-pikon
View
242
Download
0
Embed Size (px)
Citation preview
7/24/2019 Pisno stalie Banke Slovenije
1/33
B NK
SLOV NIJ
EVROSlSTEM
S
io
venska 35
1505 Ljubl
jana
Siovenija
Tel.:
014719000
Fax
:
0125155
16
SODISCE EVROPSKE UNlJE
VpiADO V vpilDik
SodiUa
1 100
pod
opnvi no
cvilko .....;..l=.:4 .\o:,;c>D;"l '::"
~
2015 -04- 0 7 /1. p
f I
-(
.......
--. .-
/.J.
ZADEVA C 526 14
Preje""IneJ.l;. b, S
Kotnik e.a.
PISNA STALISCA BANKE SLOVENlJE
Banko Slovenije na podJagi prvega odstavka 29. elena Zakona 0 Banki SJovenije (Uradni
Ji
st RS It.
I t.
72106
-
uradno preei eeno besedilo
in 59
11 zastopa guverner Boltjan Jazbec, Siovenska cesta 35,
1505
Ljubljana
7/24/2019 Pisno stalie Banke Slovenije
2/33
A.
Uvod
I. Banka Siovenije (v nadaljevanju: BS) na podlagi drugega odstavka 23. elena Protokola
o Statutu Sodgea Evropske unije (v nadaljevanju: Sodisce) vlaga pisna staJisca v zvezi z
vpraSanji,
ki
jih
je
Ustavno sodisee Republike Siovenije (v nadaljevanju:
US
s sklepom
U-
1-295/13-132, z dne 6. novembra 2014, naslovilo na Sodisee na podlagi 267. elena Pogodbe 0
delovanju
Ev
ropske Unije (v nadaJjevanju: PDEU) gJede veJjavnosti in razJage Sporoeila
Komisije 0 uporabi pravil 0 drZavni pomoei za podpome ulcrepe v korist bank v okviru
finanene krize od
1.
avgusta 2013 v nadaljevanju: Sporocilo 0 baocnistvu). US je oa
Sodisee nasJovilo vpraSanja v zvezi s postopkom za oeeno ustavnosti razlienih clenov Zakona
o bane
ni
stvu (v nadaijevanj u:
ZBan l/ n
41. elena Zakona
0
spremembah in dopolnitvah
Zakona
0
bancnistvu v nadaJjevanju: ZBan-1
L
2.
BS
bo v nadaijevanju najprej povzeJa glavna dejstva,
ki
so pripeljaJa do uveljavitve
izpodbijanih doloeh ZBan-IL, dne 23.11.2013,
in so
bile podlaga za nadaljnje
ulcrepe
BS, ki
jih pritoiniki izpodbijajo v postopkih pred US (v B.). Pray tako
bo BS
podala staiisee glede
zveznosti
n
pristojnosti Sodisea za odloeanje v tej zadevi
v
C.). BS bo pray tako predJoZi Ja
stalisca v zvezi s posameznimi vpraSanji,
ki
jih je US nasJovilo na Sodisce v zvezi z razlago
Sporocila 0 banenistvu in direkliv EU v D.). Podala bo tudi predJoge odgovorov v zvezi z
vsakim od predJofenih vprasanj, 0 katerih bo odlocaJo Sodisee (v E.).
H. Dejanski in pravni okvir
I. Dogodki, ki so pripeljaJi do uveljavitve dolocb ZHao-I , ki so predmet presoje US
3. Evropska komisija (v nadaijevanju: Komisija)
je
28. novembra 2012 na podlagi
Uredbe EU sl. 1176/20114 predstaviJa svoje drugo poroeilo 0 opozorilnem mehanizmu
(AMR), v katerem
je
Republiko SJovenijo opredeliJa kot eno od drfuv eJanic, za katero
je
treba opraviti poglobljen pregled v skladu z
121.
elenom PDEU.
s
Evropska komisija je v
poroeilu izpostavila, da se baneni seklor v Republiki Sioveniji sooea z resnimi tezavami
zaradi tefavnega procesa zmanjsevanja financnega vzvoda pri podjetjih nefinancnega
I
UL
C
216, 30 .7.2013,
s
tr.
I
2 Uradni list RS, 99/10 - uradno p r e ~ i ~ ~ e n besedilo, 35/11, 52/11 - spremembe, 59/11, 85/11.48/12, 105 /
12
,
56113, 96113).
J
Uradni list
RS
, 96113
.
, Uredba (EU)
117612011
Evropskega parlamenta
in
Sveta z dne
16 .
novembra
2011 0
p r e p r e ~ e v n j u
n
odpravljanju makroekonomskih neravnote1ij,
UL
L
306,
23
.11.2011,
str.
25 .
5 Alert Mechanism epon 2013, Z dne 28. novembra 2012, predlo eno kat priloga St. .
7/24/2019 Pisno stalie Banke Slovenije
3/33
sektOJja, kar povecuje delez slabih posojil v bankah in telja dodatne prilagoditve
pn
vrednotenju zavarovanj.6
4.
Komisija
je 10.
aprila 2013 objavila rezultate poglobljenega pregleda za Slovenijo.1
Ugotovila je, da
je
bancni sektor zaradi slabo kapitaliziranih bank ter glede na nenehno
slaManje njihovih kreditnih portfeljev in odvisnosti od drzave glede kapitala pomenil veliko
nevamost za gospodarstvo in
je
tako eden od glavnih razlogov za cezmerna makroekonomska
neravnotezja v Sloveniji. Hkrati se je Slovenija soocala z znatno otezenimi pogoji
financiranja, kar
je
zaradi visokega delefa drZave v lastnitvu bank, ustvaljalo dodatno
negotovost glede stabilnosti bancnega sistema.
s
Komisija
je
nadalje ugotovila, da
je
bil v
Sloveniji pravni okvir za nadzor bank posodobljen in
je
BS zagotovil nova pooblastila za
resevanje bank - izredne ukrepe, vkljucno s povecanjem osnovnega kapitala
n
pooblastilom
za prenos premozenja banke.
a
tej podlagi
je
Komisija poudarila, da
je
primerna uporaba
novih pristojnosti Banke Slovenije za nadzor
n
resevanje kljucnega pomena za zagotovitev
stabilnosti financnega sistema.
9
Komisija je na podlagi navedenega ugotovila, da je takojsnje
ukrepanje nujno, da se ponovno vzpostavi verodostojnost in dostop drfave do financnih trgov
ter zagotovi ustrezen obseg
in
krepitev bancnih bilanc bank. Zato
je
Komisija Slovenijo
pozvala, da v bankah opravi pregled kakovosti sredstev
AQR) n
stresne teste. '0
5. Svet
je
9. julija 2013 izdal
Priporo6i1o Svela
v
zvezi z nacionalnim programom reform
Siovenije za lel 2013 in mnenje Svela 0 Programu Siovenije za slabilnosl za obdobje
2012-
2016. V zvezi z ugotovljenitni makroekonomskimi neravnotezji je Sloveniji priporo61
izvajanje razlicnih ukrepov za zagotovitev stabilnosti bank, vkljucno z ukrepi javnofinancne
podpore bankam, ce bi bila ta potrebna.
2
Pri tern BS poudalja, da so drfave clanice v skladu z
6 Alert Mechanism Report 2013, Z
cine
28. novembra 2012,
predlo1eno
kat priloga ~ t I s
O .
16.
7 Macroeconomic imbalances _ Slovenia 2013, April 2013, predlo1eno kot priioga 2.
Macroeconomic imbalances - Slovenia 2013, ApoI20 3. predlo2eno kat priloga U 2,
str. 11.
9
Macroeconomic imbalances
- Slove
nia
2013,
April 2013,
predlouno
kat pril
oga
2,
str.
29.
10 Macroeconomic imbalances - Slovenia 20
13,
April 2013, predlouno kot priloga It. 2, str. 39-40.
11 UL C 217, 30.7.2013, str. 75-80.
2 Komisija je taka Sloveniji med drugim priporo< i1a, da
5
strukturnim
i ukrepi
Da
vzdrl.en naein zagotovi
odpravo fezmernega primanjkljaja do leta 2015 (priporofilo 11.1 . Komisijaje nadalje priporofala (priporofilo
4), da
Slovenija
izvede
ustreme ukrepe
ob
pomoti evropskih partnerjev, za
najem
neodvis
ne
ga zunanjega
svetovalca
do junija
2013, l i
bo
opravil pregled kakovosti
akUve
bank v celotnem sistemu. To
naj
zakljuti v
letu 2013
in
zagotovi hitrej i napredek v primeru dveh bank,
k
sta predmet postopka druvne pomofi,
da
se
bo
posp ilo
i z b o l j ~ n j e njunih bilanc stanja. Pripravljena mora bitl zagotovltt dodaten kapital, bl
se
pri
3
7/24/2019 Pisno stalie Banke Slovenije
4/33
Uredbo sl. 1176/2011 dolme sprejeti nacrte popravljalnih ukrepov (clen 8), ki jih spremlja
in ocenjuje Komisija. Ce drtava clanica ne odpravi cezmernih makroekonomskih
neravnolezij, se lahko zoper njo uveljavijo izvrsilni ukrepi v skladu z Uredbo
EU 51
1174/2011 (Uvodna izjava (21) Uredbe
51
1176/2011).
6. BS je julija 2013 v okviru svojih prislojnosti za nadzor nad bankarni in v sodelovanju
z Ministrstvom za finance RS prislopila k izvedbi pregleda kakovosti sredslev (AQR) in
stresnih leslov. Pregled kakovosli sredslev (AQR) in stresne lesle so izvedli mednarodno
priznani svelovalci pod vodstvom usmeIjevalnega odbora, v kalerem so poleg BS in
Ministrstva za finance sodelovale tudi inslitucije EU (Komisija, Evropski bancni organ -
EBA in ECB). BS je imenovala neodvisne svelovalce z izvedbo AQR in stresnih lestov v
sodelovanju z Vlado RS (v zvezi z izvedbo pregleda kakovosti sredslev (AQR) v bankah, ki
so ze zaprosile za drZavno pomoc) in usmerjevalnim odborom in sicer: druibo Oliver
Wymann za stresne lesle od spodaj navzgor , druZbo Deloitte ler druZbo Emsl Young za
AQR in druZbo Roland Berger za stresne leste od zgoraj navzdol . Zunanji svelovalci so v
okviru AQR za narnene stresnih leslov ocenili ustreznosl oblikovanih oslabilev bank in
nOlranjih postopkov za ocenjevanje vrednosli zavarovanj, oblikovanje oslabitev in notranje
kontrole.
7.
V AQR pregled
in
stresne leste
je
bilo vkljucenih desel bank,
ki
predstavljajo
70
bancnega sektoIja in sicer: Nova Ljubljanska banka d.d. (NLB), Nova Kreditna Banka
Maribor d.d. (NKBM), Abanka Vipa d.d. (Abanka), Gorenjska banka d.d., Banka Celje d.d.,
UniCredil banka Slovenije d.d., Hypo Alpe Adria Bank d.d., Raiffeisen bank d.d., Probanka
d.d. (Probanka) in Factor banka d.d (Factor banka).
8. BS dodalno k navedenemu pojasnjuje, da je fe od leta 2010 naprej v treh najvecjih
bankah, ki so v (vecinski) drZavni lasli (NLB, NKBM, Abanka), in v dveh bankah v zasebni
lasti (probanka, Faclor banka), ugotavljala primanjkJjaj kapitala in od banka zahlevala ukrepe,
za odpravo tega primanjkljaja, vkljucno z zahtevo za sklic skupWne delnicaIjev bank za
povecanje osnovnega kapitala. Do junija
2013
nobena od navedenih bank
ni
uspela odpraviti
prenosu aktive ali pri pregledu kakovostl aktive odkrile dodatne pomanjldjivosti. Vsi ukrepi v k l j u ~ n o z
o
bjektivnimi
ocenami
kapitalskih patreb prenosom aktive
na Dndbo
za upravljanje
tetjatev bank,
programom
za
zavarovanje
premotenja
in operativno
izvedbo ukrepov
prestrukturiranja.
bi
se morali
izvesti
ob potnem
spotovanju pravil
0
drf vni pomol l,
je
t vkljui ena. (poudarki dodani)
4
7/24/2019 Pisno stalie Banke Slovenije
5/33
ugolovljenega primanjldjaja, niti
ni
uspela najli vlagalelja za povecanje kapilala banke bodisi
med obstoje6mi delnicarji bodisi med novimi inveslitOlji.
9. NLB in NKBM s
ta
zaradi ugotovljenega kapitalskega primanjkljaja in n e u s p e ~ n e g
iskanja zasebnih vlagaleljev, ze 15. maja 2013 in 18. junija 2013, Ij . ze pred zacetkom
aktivnosli za AQR in stresne lesle, zaprosili za drZavno pomoc v obliki dokapitaiizacije iz
javnih sredstev v vBini, ki bi pokrila takrat idenlificiran kapitalski primanjldjaj, ler dodatno za
pomoc v obliki prenosa nedonosnih teIjalev na drZavno DruZbo za upravljanje leIjatev bank
(DUTB). Abanka
je
za drZavno pomoc v obliki dokapilalizacije
n
prenosa nedonosnih
teIjalev na DUTB zaprosila 10. julija 2013.
Po
zaeetku izvedbe AQR in stresnih testov v
juniju 2013, sta septembra 2013 za drfuvno pomoc zaradi grozece nelikvidnosti zaprosili
se
Probanka n Factor banka in sicer za pomoc v obliki porostva drfuve za obveznosti bank do
Banke Slovenije iz naslova izredne likvidnostne pornoci ler za pornoc v obliki
dokapitalizacije iz javnih sredslev v visini, ki
bi
ornogocila njuno urejeno likvidacijo.
10. Rezultati stresnih teslov so bili objavljeni 12. decernbra 2013. Hkrati so neodvisni
svetovalci BS predlozili tudi svoje ugolovitve iz naslova AQR glede obsega dodatno
potrebnih slabitev v bankah. Na podlagi porocila AQR,
je
BS sredi decernbra 2013 ocenila
obseg oslabitev,
ki
bi
jih
morale v svojih financnih izkazih do konca leta 2013 oblikovati
banke. Na
tej
podlagi je BS ugotovila, da bi bil ob upostevanju dodatnih potrebnih oslabitev,
kapital vseh petih bank, ki so zaprosile za drZavno pornoc (NLB, NKBM, Abanka, Probanka,
Faclor banka) ob koncu poslovnega leta negativen in so bili v vseh petih bankah
stem
izpolnjeni pogoji za zacetek stecaja zaradi insolventnosli,
saj
prernozenje bank
ni
zadoscalo za
poplacilo njihovih obveznosti. 13
II Banka Slovenije
je
ocenila, da bi stecaj vsake posamezne banke, v katerih
je
bil
ocenjen negalivni kapitai, zaradi preplelenosti kapitalskih in financnih razmerij med bankami
in drugimi fmancnimi ustanovami, imel bistvene negativne ucinke na druge banke in financne
institucije v Sloveniji, kar bi neizogibno povzrocilo nestabilnost celotnega bancnega sistema v
Sloveniji, okuZba pa bi lahko negativno vplivala na financne ustanove v drugih drZavah EU.
Hkraten slecaj pelih bank bi nedvomno povzrocil zrusenje bancnega in posledicno sirsega
financnega sistema v Sloveniji, emu pa
bi
sledilo znifunje placilne sposobnosti in ravni
" Pri NLB
je
bil ocenjen negativni kapital v viini -317.975.000 EUR, pri NKBM v vilini -67.070.000 EUR, pri
Abanki v vi ini -265.216.000 EUR, pri Factor banki -283.347.000 EUR in pri Probanki v vilini -214.163.000
EUR (glej
odlO< be
Banke Siovenije, ki so
priloune
kot Priloge It. 4-8, ).
5
7/24/2019 Pisno stalie Banke Slovenije
6/33
kapitala v realnem sektorju. Okufba bi s s t e ~ j e m katere koli od petih bank, zlasti pa ob
hkratnem ~ a j u vseh petih bank, p o v z r o ~ i l a neizpolnjevanje minimalnih kapitalskih zahtev v
drugih bankah, ki bi posledicno pray tako postale insolventne ali nelikvidne ter bi bil zoper
njih zacet stecaj. Stecaj katere koli
od
petih bank bi sproul aktiviranje sistema zajamcenih
vlog, ki se v Sloveniji finaneira z naknadnimi prispevki solventnih bank, ki morajo ob s t e ~ a j u
posarnezne banke nemudoma prispevati potrebno likvidnost za
i z p l a ~ i l o
zajamcenih vlog
pri
banki v stecaju. V primeru hkratnega stecaja petih bank vkljucno s tremi najvecjimi bankami,
NLB, NKBM in Abanko)
bi
sprozitev sistema zajamcenih vlog torej imela za posledico tudi
nelikvidnosti vseh solventnih bank v Sloveniji.
12 Oa bi Slovenija ohranila stabilnost financnega sistema, je bila prisiljena sprejeti nujne
in daljnosetne ukrepe za stabilizacijo financnega sistema kot eelote s preprecevanjem
insolventnosti petih zadevnih bank. Treba je opozoriti, da je bila zaradi hudih razmer, v
katerih so se z n ~ l e tr najveeje banke NLB, NKBM, Abanka), ter ob dejstvu, da so bile
izcrpane vse momosti zasebnih r e ~ i t e v mogoca r e ~ i t e v teh bank
Ie
s
t a k o j ~ n j o
dokapitalizacijo teh bank, da bi tako ohranili zaupanje vlagateljev in stabilnost sistema. Pri
Factor banki in Probanki je bilo ugotovljeno, da je urejena likvidacija pod izredno upravo
BS, v nestabilnih razmerah na trgu, edina moma reWey za urejeni izhod teh bank iz trga.
Ob
izcrpanih momostih r e ~ e v a n j a z zasebnimi investitorji in glede na resnost razmer, je bila
dokapitalizacija bank iz javnih sredstev edina mogoca r e ~ i t e v . V
ta
namen
je
bilo treba
zagotoviti ustrezen pravni okvir, upostevajoe tudi obveznosti,
ki
za drZave izhajajo iz POEU.
II. Omejitve prava EU za uveljavitev do loeb ZBan-t k
so
predmet revizije
US
13
Za
namene, opredeljene v 3 clenu POEU, morajo drZave claniee v skladu s prvim
odstavkom 119. elena POEU sprejeti ekonomske politike, ki temeljijo na tesnem usklajevanju
ekonomskih politik
drZav
clanie, notranjem trgu in op redelitvi skupnih ciljev, ter se izvajajo v
skladu z nacelom odprtega trZuega gospodarstva s svobodno konkurenco.
14
Pri
temje
morala Slovenija predvsem ustrezno
u p o ~ t e v a t i
prepovedi in omejitve glede
dodeljevanja drfuvne pomoci, dolocene v
107
clenu POEU. Kornisija je na podlagi
pristojnosti, dolocenih v 108. clenu POEU, opredelila financno stabilnost kot s p l o ~ n i cilj pri
uporabi meril iz ~ l e n 107 POEU, za presojo skladnosti drZavne pomoei z notranjim trgom.
15
POEU v tretjem odstavku 119. elena dodatno navaja, da morajo drfuve elanice in
Unija pri usklajevanju ekonomskih politik poleg nacel odprtega trZuega gospodarstva in
svobodne konkurence u p o ~ t e v t i tudi naslednja vodilna nacela: stabilne cene, zdrave jayne
6
7/24/2019 Pisno stalie Banke Slovenije
7/33
finance n monetarne pogoje ter uravnoteZeno p l a ~ i l n o bilanco. V 121. ~ l e n u PDEU je
vzpostavljen postopek
v e ~ s t r n s k e g
nadzom za
p r e p r e ~ e v n j e
in odpravljanje
makroekonomskih neravnotefij,
ki
naj bi
zagotavljal
u C i n k o v i t e j ~ e
priblizevanje ekonomskih
politik
dIZav ~ l a n i c .
Komisija spremJja izvajanje teh obveznosti v skladu z Uredbo t
117612011
in lahko v primeru ugotovljenih Witev zoper
dd vo ~ l a n i c o
uporabi izvrWne
ukrepe na podlagi Uredbe 1174/2011. Hkrati
so se
dIZave elanice v skladu s prvim
odstavkom 126. elena PDEU
dolZne
izogibati cezmememu v n o f i n n ~ n e m u primanjkljaju in
s t m dejansko omejiti pombo javnih sredstev,
ki
bi presegla obseg dopustnega
j a v n o f i n a n ~ n e g a primanjkljaja
l4
To je nedvomno pravna obveznost. usmetjena proti dIZavam
~ l a n i c a m ki
se izkafe tudi v pripmvljalnih dokurnentih.
ki
so
dosegli vrhunec z
Maastrichtsko pogodbo
,
kot je pojasnjeno v zadevi
auweiler
v mnenju
AG
Cruza Villalons
z dne
14.
januatja 2015. 15
16. Jasno je, da Republika Slovenija ni imela mofuosti. da preprosto pusti, d zadevne
banke brez drfavne pomoei zdrsnejo v s t e ~ a j ter povzroeijo propad f i n n ~ n e g sistema v
Sloveniji in nestabilnost tudi v drugih
dIZavah.
Slovenijaje bila torej dolfua ravnati v skladu s
PDEU
in smernicami Komisije. S tega vidika BS navaja, da resna molnja v gospodarstvu
ddave
~ l a n i c e .
kot
je
opredeljena v t o ~ k i
b)
tretjega odstavka 107. elena
PDEU
. ustreza
izrazu >cezmerno makroekonomsko neravnotefje,
ki
ga je bila Republika Slovenija dolfua
odpraviti.
4
Komisija je
ad
leta 2009
zoper
Siovenijo
vodila postopek
zaradi presemega a v n o f i n a n ~ n e g a primanjkljaja. V
leru
2013 so zahtevani donosi
na s
lovensko desetletno
dnavno
obveZllico
na mednarodnih
f i n a n ~ n i h O'gih
presegali 6,5%.
a
financ nih trgih so se pojavljale ~ p e k u l a c i j e . da bo ddava morala zaprositi za mednarodno
f i n a n ~ n o p o ~ in ddava se je zata zadoltevala po visokib obrestnih
merab
in pretefno v USD
ter
z
vrednostnimi papirji k r a j ~ i h roCnosti, saj dolgoroCna zadoltitev v d o m ~ i valuti zaradi zaostrenih razmer
(visokih zahtevanih donosov
in
z.ad.rtanosti tujih investitorjev gJede posojanja Sloveniji)
ni
hila
ve(
moma
oziromaje bila bistveno otdena.
Gauweiler in drugi proti Deutscher Bundestag, C-62/ 4. EU:C:2015
:7. 0 primeru Se niso
poroeali
.
Odstavek
217 teg.
mnenja se
g
lasi: The possibility
of
their being Member Slales wilh very fragile public finances war
regarded as a situation that was scarcely compatible either with stable growth in the euro area or with the
limited monetary tools available to the ECB As the States of the euro area trans/erred their monetary policy
competences 1 a common institulion while
t
the
s
me
lim
retaining
Iheir
compelences
in
economic malters it
was essential 1 provide for the means necessary 1 ensure strict financial discipline in the Stales 0/ he euro
area. That concern gave rise to the rules on budgetary diScipline prOVided/or in Article J26 TFEU { ...]
.
7
7/24/2019 Pisno stalie Banke Slovenije
8/33
III. Uveljavitev ZUKSB in ZBan-1L novembra 2013
17. DcZavni zbor
je
23. oktobra 2012 sprejel Zakon 0 ukrepih za krepitev stabilnosti bank
ZUKSB),16
v katerern
je
opredelil ukrepe, ki o r n o g o ~ j o neposredno dokapitalizacijo bank z
uporabo javnih sredstev in prenos nedonosnih terjatev bank na posebno drufbo, ki je v lasti
dl"Zave (DUTB). DrZavni zbor
je 14.
novernbra 2013 sprejel ZBan-l L,17 ki opredeljuje pogoje
in
pristojnosti Banke Slovenije v zvezi z uporabo izrednega ukrepa odpisa osnovnega kapitala
banke inlali odpisa oziroma konverzije podrejenih instrumentov banke, da se prepreei njen
propad in se obrani stabilnost finanenega sistema. Glede na dolocbe zakona, se izredni ukrepi
lahko izrecejo banki, pri kateri so podana povecana tveganja propada (tj. banka ne izpolnjuje
minimalnih kapitalskih zahtev ali zahtev glede likvidnosti in so podani razlogi za odvzem
dovoljenja za opravljanje storitev kot banka), so izcrpane druge momosti
za
sanacijo banke in
bi
prenehanje banke (v rednem postopku prisilne likvidacije ali steeaja) ogrozilo stabilnost
f i n a n ~ n e g a sistema.
IS
18. V skladu s prvirn odstavkom 253. elena ZBan-1 bi lahko BS pred uveljavitvijo ZBan
l z izdajo upravne odloebe (tj. brez odloeitve s k u p ~ e i n e banke) izrekla izredne ukrepe: (i)
imenovanje izredne uprave, (i i) prodaja vseh delnic banke (iii) odlocitev 0 poveeanju
osnovnega kapitala (z v p l a ~ i l o m novih sredstev, ki jih zagotovijo voljni vlagatelji)
in
(iv)
prenos premozenja banke na prevzemno druzbo. Vendar pa ZBan-1 pred uveljavitvijo ZBan
l-L ni omogocal ukrepov
za
dokapitalizacijo banke z odpisom osnovnega kapitala banke
in/ali odpisom oziroma konverzijo podrejenih instrumentov banke v delnice. Momosti
dokapitalizacije v okviru resevanja so bile omejene na sodelovanje voljnih investitorjev in na
javna sredstva (v
v i ~ i n i
ki zagotavlja ludi pokritje preteklih izgub). V taksnem pravnem
okviru torej ni bilo mogoee zagotoviti pogojev v Skladu z odstavkom 40. do 46. Sporoeila 0
bancnBtvu. Skladno Z odstavkom 40. Sporocila 0 bancnistvu se lahko drzavna pomoc banki
dodeli Ie pod pogoji, ki zagotavljajo ustrezno porazdelitev bremena med obstojecimi
vlagatelji. Odstavek 41. Sporocila 0 bancnistvu doloca, da bo delitev bremena ustrezna, ce po
z ~ e t n e m
pokritju izgub
z
lastniskim kapitalom, imetniki hibridnega kapitala in imetniki
pocirejenih dolmiSkih instrumentov, v kar najvecji meri prispevajo k zmanjsanju kapitalskega
primanjkljaja in sicer bodisi z odpisom glavnice instrumentov ali s pretvorbo v navaden
lastniski temeljni kapital banke ( konverzija terjatev v lastniski deleZ
U
. V odstavku 44.
16 Uradni liS
RS. 105/12 ,63113
ZS-K, 23114
ZDI1Z C.
17
Ura
dn;
list RS,
9612013
.
1253. tlen ZBan-1.
8
7/24/2019 Pisno stalie Banke Slovenije
9/33
SporoWa 0 b a n ~ n i t v u je d o l o ~ e n o : Kadar, banka ne izpolrUuje vee minimalnib kapitalskih
zahtev, ie treba podtejene dolmHke instrumente pretvoriti ali odpisati naceloma e pred
dodelitvijo
ddavne
p o m o ~ i .
Ddavna
p o m o ~
ne sme biti dodeljena, dokler lastniki kapital,
hibridni kapital in podtejeni
dolZniki
instrumenti ne prispevajo v celoti k izravnavi
morebitnih izgub. Hkrati odstavek
19. S p o r o ~ i l a
0 b a n ~ n i t v u od drZav
~ l a n i c
zahteva, da za
zagotovitev pogojev ustrezne porazdelitve bremena, vzpostavijo potreben pravni okvir za
pridobitev prispevkov delnicarjev banke in imetnikov podtejenib instrumentov.
19. Glede na to je Ddavni zbor sprejel ZBan-IL,
ki
je med drugimi spremembarni uvedel
nov izredni ukrep odpisa osnovnega kapitala banke inlali odpisa oziroma konverzije
podtejenih instrumentov banke (odpis ali konverzija kvalificiranih obveznosti),
ki
ga lahko
izrece BS , da prepreei propad banke in ohrani stabilnost finanenega sistema. V skladu s petim
od stavkom
261 a.
Nena ZBan-1 noben upnik v primeru odpisa ali konverzije kvalificiranih
obveznosti ne sme utrpeti v e ~ j e izgube kot bi jo v primeru steeaja banke. BS v skladu s prvim
odstavkom
261 b. ~ l e n a
ZBan-l, odloci 0 odpisu ali konverziji kvalificiranih obveznosti na
podlagi cenitve neodvisnega strokovnjaka,
ki
oceni vrednost prernozenja banke v primeru
stecaja banke in oceni viino popla61a kvalificiranih obveznosti v stecaju (likvidaci
js
ka
vrednost
. BS
v skladu z
261
c. ~ l n o m ZBan- l na podlagi ugotovljene visine
p o p l a
oziroma izgube v s t e ~ a j u doloci v i ~ i n o kvalificiranib obveznosti banke,
ki
jih je treba odpisati
v obsegu, potrebnern za kritje izgub banke.
Ce
bi bile kvalificirane obveznosti v stecaju
vsaj
delno poplacane, lahko z upostevanjem 261d. I e n a ZBan-l, odloci
IUdi
0 konverziji
podtejenih instrumentov banke v delnice in sicer v obsegu, lei je potreben za vzpostavitev
kapitals
ke
ustreznosti banke
IV. Postopek dodelitve drfavne o m o ~ i
20
. Slovenija je v zvezi z zahtevarni petih bank za dodelitev ddavne pomoci zacela
postopek pred Komisijo na podlagi 108 . elena PDEU, za predhodno odobritev drfuvne
pomoci bankarn z dokapitalizacijo bank z javnimi sredstvi, v skladu s tocko
(b)
tretjega
odstavka
107
. tlena PDEU, da bi zagotovila stabilnost slovenskega fmancnega sistema.
21. Komisijaje 18 . decernbra 2013 odobrila dtZavno pornoe za pet slovensleih bank.
IO
V
odlocitvah za vseh pet bank je Komisija kot pogoj za odobritev drfuvne pom06 navedla
Sklepi Komisije z doe 18. decembra 2013
0
driavni pomoci
SA
.33229 (prestrukturiranje NLB), SA.35709
(prestrukturiranje NKBM), SA.37643 (urejeno prenehanje Factor Banke), SA.37642 (urejeno preneh
an
je
Probanke),
SA
.37690 (pomoc za reSevanje Abanke).
7/24/2019 Pisno stalie Banke Slovenije
10/33
zahtevo glede porazdelitve bremena med
ddavo
ter
d e l n i ~ a r j i
in imetniki podrejenih
instrumentov omenjenih banJe V svojem sklepu 0 drZavni pomoci za NLB (sklep SA.33229,
154
.
odstavek) Kotnisija navaja:
The Co mmission positively notes that the contribution
o
subordinated debt holders
is achieved to the maximum extent possible thus ensuring adequate burden-sharing.
The State capital injections will only be implemented after the complete
implementation
o
the wipe-out
o
the subordinated debt holders. That sequence
ensures that all existing subordinated debt holders have to fully contribute to the
restructuring costs
o
he bank prior to the State stepping in ..
22 Predlagatelji v tej zadevi v postopkih pred Komisijo niso ukrepali oziroma niso
izpodbijali sklepov Komisije v zvezi z drZavno pomocjo bankam v ustreznih rokih pred
SodBcem. V sklepu Komisije 0 drZavni pomoci za NLB je v 77 odstavku izrecno navedeno,
da rned uradnim postopkorn preiskave Komisija ni prejela n i k a k r ~ n i h pripomb zainteresiranih
tretjih oseb. Ker predlagatelji v postopkih pred Evropsko kornisijo niso ukrepali oziroma niso
v ustreznih rokih sklepov izpodbijali pred S p l o ~ n i m i s o d i ~ c i jim je zdaj onemogoceno, da v
postopkih pred nacionalnirni s o d i ~ c i zahtevajo razveljavitev sklepov Komisije.
23. V skladu z ustaljeno sodno prakso Evropskih s o d i ~ c odlocb evropskih ustanov ni
mogoce izpodbijati v postopkih pred nacionalnimi s o d i ~ c i ko so take
od
locbe eOOat
pravnomocne, saj so roki za pravne postopke v skladu s PDEU potekli. Taka sodna praksa
sega nazaj
do
primera
Textilwerke Deggendorf
v katerem
je
bilo razsojeno, da prejemniki
nezakonite
ddavne
pomoci ne morejo ovirati uveljavitve odlocbe Komisije 0 vracilu
stem,
da
na podlagi nacionalnih pravil zacnejo pravne postopke proti pravnirn instrume
nt
om
nacionalnih organov.
2
Taka sodna praksaje bila od takrat veckrat potrjena?2
20 Komisija pozitivno ugotavlja, do je prispevek
;me
tnilwv podrejenih doltni.flcih
;n..strumentov
nojvet ; motn/,
kar zagotavlja uSlrezno porazdelitev bremena. Kapitolsk;
vloilci
drlave
odo
sp
r
olce
ni
se
le
po
doko
m an
em
izbrisu
imelni/Co V
podrejenih doltnilkih instrumentov. Tako
je
zagolov/jeno, do VS; obstojeci ;metnik; podrejenih
doltniSkih inst1-umentov pred posredovanjem drlave
v
najvee}; moin; mer; pr;spevajo k slros/com
preslruktuTiranja
banke,tr
Podobne ugotovitve so vkljutene
tudi
v odlotitve
za
dnavno pomot
NKBM
(SA.35709 - \35. odstavek); FaClor banke (SA.37643 - 64. odstavek); Probanke (SA.37642 - 65. odslavek)
in
Abanke (SA.37690 - pomof za re evanje - 22. odslavek).
21 Sodba z dne 15 . maja 1997 v zadevi Textilwerke Deggendorf C-355/95P,
EU
:C:1997:241.
Sodba z dne
5
3. 2015 v zadevi Banco Privado Portugues C-667/ 13 ,
EU
:C:2015:151, 28. odslavek. V lej
sodhi je SodiJee razsodito cia zainteresirana oseba v primeru
dr2avne
pomo( i, 0 kateri je odloceno s sklepom
10
7/24/2019 Pisno stalie Banke Slovenije
11/33
24. Predlagateljem je zato onemogoeen zaeetek pravnih postopkov za povrnitev k o d e
proti sldepom Evropske komisije
0
ddavni pomoei. Njihova dejanja pred nacionalnimi
sodisci, s katerimi izpodbijajo pravnomocne sldepe Kornisije, bi rnorala nacionaina sodisea
zavreCi. Postopkov pred nacionalnimi sodgci ne bi smeli uporabljati, da se zaobide clen 263
PDEU, ceprav terneljijo
na
clenu
267
PDEU.
V.
d l o ~ b e
Banke Siovenije z dne 18. decembra 2013 v zvezi z NLB, NKBM,
Factor
banko,
Probanko
in Abanko
25. V skladu s sklepi Komisije z doe 18. decembra 2013 ter na podlagi ugotovitve,
da
bi
steeaj vsake posamezne banke, se zlasti pa hkraten steeaj vseh petih bank, imel katastrofalne
posledice za financni sistem kot celoto,je BS isti dan izrekla izredoe ukrepe v bankah NLB
23
,
NKBM
24
, Abankj2' , Factor Banki'6 in Probanki ter pri vseh bankah odloeila 0 prenehanju
vseh kvalificiranih obveznosti v celoti. Na podlagi izrednega ukrepa odpisa vseb
kvalificiranih
ob
veznosti je bi osnovni kapital bank zmanjSan na nie, vse delnice bank, ki so
bile izdane v zvezi stem kapitalom,
pa
so bile razveljavljene. Poleg tega so bili odpisani vsi
podrejeni dolZniski instrumenti, ki so
jib
izdale banke. Vsi odpisani instrumenti so se v casu
odpisa obravnavali kot kapitalski instrumenti bank, ki morajo v primeru insolventnost banke
pokrivati izgubo banke pred navadoirni upniki banke. Odpisane kvalificirane obveznosti bank
so tako predstavljale bodisi temeljni kapital banke v skladu 5 133. clenorn ZBan-I, bodisi
dodatni kapital v skladu
5134.
clenorn ZBan-1.
Komisije in ki
bi
tak sklep nedvomno lahko izpodbijala ,
pa
je dovolila,
da
zakoniti rok, dololen glede lega v
e m
odtavku
~ I e n a
263 PDEU . potec e,
ne
more
u ~ i n k o v i t o
izpodbijati zakonitosti takega sklepa pred
nacionalnimi C i . je zavzelo t a l i ~ c e
da bi drugac na
ugotDvitev zainteresirani osebi omogoc iia,
da
odpravi dokon no naravo sklepa,
in
sicer po
nac elu
pravne
varnosti,
ko je rok
za
zac etek postopka potekel.
dlocba I
t.
24 .20-02 13-010, z dne
17
.
12
.2013 , izdana NLB in predlotena kOl priloga I
t.
3, sir. 2 (2. locka
izreka).
Omaka
zaupnosti
je
hila umaknjena ob objavi odlocbe
na s
pletni
strani
Banke
Slovenije.
, .
Odlocba It. PBH-24.20-022/13-009,
Z
dne
17
.
12
.2013 , izdana NKBM
n
predlotena kot priloga It. 4.,
Sir.
2
(locka 2. ill'eka) in Sklep popravku izreka o d l o ~ e Z dne 10 .1.2014, ki ie predloten kOl priloga It. 5. Oznaka
zaupnosti ie bila umakniena ob obiavi odlotbe n sklepa na splemi strani Banke Sioveniie.
" Odlocba It. PBH-24.20023113-009,
Z
dne
17
.
12
.2013, izdana Abanki
n
predlotena
kOl
priloga I
t.
6
.
sir. 2
(locka 2. ill'eka). Oznaka zaupnosti i e bila umakniena ob obiavi odlocbe na spletni slrani Banke Sioveniie.
" Odlocba It. PBH 24.20-030 3-009, Z dne 17 .12 .2013, izdana Faelor banki n predlorena
kOl
priloga It. 7. '
D
.
2 (locka 2. izreka). Oznaka zaupnostiie bila umakniena ob obiavi odlocbe na spletni slrani Banke Sioven
ij
e.
21 Odlocba It. PBH - 24.20-029113-009, Z dne 17 .12.2013, izdana Probanki in predlotena
kOl
priloga It 8., sD . 2
t tka 2. izreka), maka zaupnosti je bila umaknjena ob objavi odlocbe na spletni strani Banke Slovenije .
11
7/24/2019 Pisno stalie Banke Slovenije
12/33
26. Banka Slovenije
je
v skladu z 261b. clenom ZBan-l pred izdajo izrednih ukrepov
pridobila ocene neodvisnih strokovnjakov Ernst Young
in
Deloitte) glede likvidacijskih
vrednosti premozenja bank v primeru steeaja.
Iz poroCil
0 likvidacijskih vrednostih bank je
izhajalo, da
bi
steeaj v vseh primerih bile izgube
e
vije: med -735,8 milijona EUR
in -
1.559,6 milijona EUR pri NLB, med
232
milijonov EUR in
732
milijonov EUR pri
NKBM, med -317,8 milijona EUR
in 768
milijonov EUR pri Abanki, -283,3 milijona EUR
pri Factor banki, -214,2 milijona EUR pri Probanki. Izgube, ugotovljene za primer stecaja
bank likvidacijska vrednost)
so
pokazale, da kvalificirane
pOOrejene)
obveznosti bank v
stecaju ne bi bile poplacane niti delno. Posledicno kvalificirane obveznosti vseh petih bank
niso imele nobene ekonomske vrednosti.
27.
Ob
u p o ~ t e v n j u
navedenega
je
morala
as po
zakonu kvalificirane obveznosti v celoti
odpisati. Na podlagi odpisa se
je
primanjkJjaj kapitala bank zmanjal za visino odpisanih
kvalificiranih obveznosti, vendar
bi
bile banke vedno insolventne
lUdi
po popolnem
odpisu vseh kvalificiranih obveznosti, bi vseh pet bank se vedno izkazovalo negativni
kapital). Jasno je, da v takih okoliWnah konverzija podrejenih dolfnBkih instrumentov banke
v nove delnice banke ni bila mogoea, niti ne
bi
bila utemeljena.
28. Na podlagi odpisa vseh kvalificiranih obveznos
ti
bank se
je
osnovni kapital bank
zmanjsal na nie in se na podlagi odlocbe Banke Slovenije izredni ukrep povecanja osnovnega
kapitala) povecal s prispevki, ki jihje vplaeala Republika Slovenija.
c.
Dopustnost predloga za sprejetje predhodne odlocbe
29.
BS
se strinja z US, da
je
pravilna razlaga doloeb Sporocila
0
bancnistvu,
ki
v resnici
predstavlja razlago doloeb 107.
in
108. elena PDEU, kot
je
pojasnjeno v nadaljevanju,
bistvena za presojo US glede zahtev predlagateljev.
30. Zaradi jasnosti BS poudruja,
da
so vsi instrumenti, ki so bili odpisani v skladu z
odloebami as z dne 18 . novembra 2013, spadali v kategorije temeljnega ali dOOatnega
kapitala v smislu 133.
in
134. elena ZBan-1. Posledieno so morali imetniki teh instrumentov
prispevati k razdelitvi bremen ze v skladu s Sporoeilom
0
prestrukturiranju iz leta 2009.
28
2 Sporotilo
Komisije
ponovni
vzpostavitvi
uspdnega
poslovanja in
oceni
ukrepov
prestrukturiranja v
fmanenem sektorj u v sedanji krizi na podlagi pravil clr1 avni
pomoti UL
C 195/09, Z dne 19 avgust
2009)
12
7/24/2019 Pisno stalie Banke Slovenije
13/33
D.
Stalisce 0 vprasanjih
US
I. 1.
in
2. vprabnje
1.
Zavezujoc ucinek
Sporoma 0
bancnistvu za
driave
clan ice
31. Ceprav 288. clen PDEU kot zavezujoce navaja
Ie
uredbe in direktive, so lahko tudi
drugi akti sekundarnega prava EU zavezujoei za Komisijo
n
za drZave clanice. Sporoila
Komisije spadajo med instrumente mehkega prava (soft law), ki so v 288. elenu PDEU
poimenovana kot "priporoeila
n
mnenja". Sporoeila Komisije imajo v doloeenih primerih
zavezujoeo naravo, kot bo pojasnjeno v nadaljevanju.
32. Kot je bilo veekrat potrjeno v sodni praksi, pravna podlaga, ki omogoea Komisiji
sprejetje sporoeil
n
mnenj na podroeju politike dclavne pomoei, izhaja neposredno iz njenih
pooblastil za odlocanje po lastni presoji v skladu s tretjim odstavkom 107. elena PDEU in ni
predmet omejitev, doloeenih v 109. clenu PDEU?9
33
. Komisija uZiva siroka pooblastila za odlocanje po lastni presoji, ko \lveljavlja pogoje
za odobritev drZavne pomoei, kot izhajajo iz treljega odstavka 107. elena PDEU. Komisija
ima mOZnost, da s sporocili, smemiearni in drugimi akti mehkega prava sarno sebe omeji
glede izvajanja sirokih pooblastil za odlocanje po lastni presoji. Ti akti doloeajo pristop
Komisije do uporabe doloeenih splosnih meril,
k
izhajajo iz PDEU, stem da vsebujejo
razlago leh meril v posebnih okoliSeinah, ki
jih
naslavlja Komisija. Zalo
Ii
akti ne smejo
odstopali od naeel primarnega prava EU, Ij. PDEU.
34. Ce Komisija doloei svoj prislop glede doloeenih vpr.sanj v smemiei ali sporocilu, k
je skladno z naeeli PDEU, imajo akSna merila ueinek zmanjsanja pooblastil Komisije za
odloeanje po lastni presoji, saj mora Komisija upostevali pravila, ki
jih je
doloeila sarna. To
je
potrdilo SodiSee:
Komisija lahko sprejme poliliko 0 lem , koko bo izvajala svoja pooblaslita za
odloeanje po laslni presoji v obliki ukrepov, kol
so
okviri, sporoeita ali smemice,
ee
laki ukrepi vsebujejo pravila, ki katejo prislop, ki naj ga uporabi inslilucija.
in
ki ne
odslopajo
od
Pogodbe ES. Ce Komisija sprejme smemice, ki so skladne s Pogo
dbo
ES
in so zasnovane lako, da doloeajo merila, ki jih Komisija namerava uporabili pri
. Sodba z doe 8. aprila 2014 v zadevi BN Amra, T319/11 , EU:T:2014:186, 28. odstavek; Sodba z dne 12.
m j. 2011
v zadevi Region Nord-Pos-de-Calais proti Komisiji. zdrufeni zadevi T-267/
8
n T-279/08,
EU:T:2011 :209, 129.,
130
., 132. odstavek; Sodba z doe 6. oktobra 2009 v zadevi Nemeija proti
Kom
isiji,
T
2 06, EU :T:2009:387,
50
, 51. odstavek.
13
7/24/2019 Pisno stalie Banke Slovenije
14/33
izvajanju svojih poob/aslil za od/oeanje po /aslni presoji Komisija sarna omeji taka
pOob/asli/a za od/oeanje po /aslni presoji saj mora upostevati okvirna pravila
ki
jih
je
predpisa/a zase. 30
35. Skladno
stem
je SporoWo 0
b a n ~ n i ~ t v u
za Kornisijo z a v e z u j o ~ e saj omejuje njena
pooblastila za odlocanje po lastni presoji v primeru uporabe tocke (b) tretjega odstavka 107.
~ l e n a PDEU za
f i n a n ~ n i
selaor. Evropska s o d i ~ ~ a lahko celo presojajo, ali je Komisija
u p o ~ t e v a l a lastne smemiee in
s p o r o ~ i l a
pri odlocanju v posamicnih zadevah. To je potrdilo
S o d i ~ ~ e v zvezi z v e ~ s e k t o r s k . i m okvirom Kornisije 0 regionalni p o m o ~ i za vecje investicijske
Ia 31
pro]e
e.
36.
Poleg
z a v e z u j o ~ g a
ucinka za Komisijo imajo lahko sporocila Komisije
in
drugi
instrumenti mehkega prava zavezujoc ucinek tudi za drfave claniee. V primeru Grima/di je
S o d i ~ c e razsodilo, da zavezujoci ucinek uredb in direktiv v skladu z 288. clenom PDEU ne
izkljucuje mOZnosti da bi drugi instrurnenti,
k i
jih pokriva ta clen, imeli podoben u6nek .J2
S o d i je izreeno navedlo:
Naciona/na sodisca so zavezana k upostevanju priporoeil da /ahko presojajo
0
neresenih sporih. z/asli kadar priporocila pojasnjlljejo raz/ago naciona/nih ukrepov
sprejelih z namenom njihovega izvajanja ali kadar
je
njihov namen dopo/nilev
zavezujoeih
d eb
Skupnosti. 33
37. Sodgce je pray tako v zvezi z razlagalnim sporocilom Kornisije na p o d r o ~ j u
zakonodaje 0 javnih naroeilih potrdilo, da sarno dejstvo, da iz instrumenta, u p o ~ t e v a j
njegovo obliko, naravo ali besedilo, ne izhaja, da vzpostavlja zavezujoce ucinke, ne
z a d o ~ c a
Sodba z dne 24. marca 2011 v zadevi Flughafen Leipzig/Halle proti Komisiji T-443/08
n
T-455/08
EU
:T:2011:117, 208 odstavek;
gJej
tudi Sodba z dne 17 . marca 2015 v zadevi Pol/meier Massivholz proti
Komisiji T-89/09.
EU:T:20J5: 153, 151. odstavek; Sodba z
cine
16. julija 2014 v zadevi
Nemtija proti Komisiji
T-295 /
12
EU
:T:2014:67S,
169.
odstavek.
1 Sodba z dne 1 decembra 2004 v zadevi Kronofrance T-27/ EU :T:2004:348 , 79. odstavek, kjer je Sodi c e v
zvezi
S
smemicami Komisije navedlo: "V teh k o l i ~ e i n a h je dolfnost
S o d i ~ a
prve stopnje. da preveri, ali
jc
Komisija ta
pravila t e v a l a . .
12 Sodba z dne 13. decerobra 1989 v zadev;
Grimaldi proti Fonds des maladies professionelles CJ22 /
88
EU:C:1989:646, II odstavek.
3J Sodba v zadev; Grimaldi prot; Fonds
de
maladies professionelles , EU :C:189:646, 18. odstavek. Sodbo
S o d ~ a
EU v zadevi
Grimaldi
je pozneje potrdilo
S o d i ~ t e
v Sodbi z dne 11. septembra 2003 v zadevi
N L
disl7ibuzione.
C-207/0 I, EU :C:200J :
451
,
41
. odstavek.
14
7/24/2019 Pisno stalie Banke Slovenije
15/33
za zakijueek, da ta instrument ne vzpostavlja
takih
zavezujocih pravnih
ucinkoV.
34
Skladno z
navedenim naeionalno
s o i ~ e ne
more odstopati od sporocila Komisije stem, da trdi, da
ne
gre za zavezujoeo zakonodajo.
38. Iz navedene sodne prakse in
IUdi
iz ~ i r o k i pristojnosti, ki so zagotovljene Komisiji na
podlagi PDEU,
je
mogoce zakijuciti, da Sporocilo
0
bancnistvu glede razlage primarnega
prava
EU ni zavezujoce Ie
za
Komisijo,
ampak
tudi za nacionalna sodisca in druge
ustanove v
driavi
claniei glede razlage tocke (b) tretjega odstavka 107. elena PDEU.
2.
Zakonito nresnieevaoje pooblastil Komisije za odlocanje po lastoi presoji na
podJagi Sporocila
0
bani nHtvu
a)
Za
pornoi za
prestruktnriranje
veljajo strogi pogoji.
39
. Sporoeilo
0
bancnistvu
je
skladno s primamirn pravorn EU
in
zato porneni zakonito
uresnieevanje pooblastil Komisije za odloeanje po lastni presoji v zvezi z uporabo elena
107
(3)(b) PDEU. Ker
je
Sporocilo
0
bancnistvu skladno z naceli pravnega reda EU, Komisijo
in
ustanove
drZav
clanie veljavno zavezuje, kot
je
pojasnjeno zgoraj.
40.
skladu z ustaljeno prakso odloeanja Komisije
in
ustaljeno sodno prakso Evropskih
sodisc se lahko pornoc za resevanje in prestrukturiranje odobri
Ie
izjemoma, saj lahko take
pomoei bistveno izkrivljajo konkurenco. Stalisce predlagateljev, daje bila Slovenija obvezana
gospodarskemu subjektu zagotoviti sredstva v primeru insolventnosti takega subjekta, kot
je
navedeno v 7.odstavku sklepa US , je torej ocitno v nasprotju z naceli zakonodaje
EU
0
drZavni pomoci. Kot so potrdili neodvisni svetovalci na podlagi likvidacijske vrednosti, pred
dodelitvijo drZavne
pomoCi
bankam, sredstva bank v primeru stecaja oe bi zadoseala
niti
za
delno poplacilo kvalificiranih obveznosti. Steeaju se
je
bilo mogoee izogniti
Ie
s
posredovanjem drZave in drZavno pomoejo v obliki dokapitalizacije. Tako posredovanje
drZave
je
dovoljeno
Ie
ee
je
izkrivljanje konkurenee,
ki
ga tako posredovanje povzroci, v eim
vetji meri omejeno.
V
skladu z 20. odstavkom Sporoeila
0
bancngtvu morajo biti v vsakem
primeru ukrepi za omejitev izkrivljanja konkurenee oblikovani tako,
da
se eirn bolj
priblifajo
trioirn
okoliscioam,
k
bi
oastal.,
i e bi se npravii eoee do pornoci s
trga
urnakoil brez pornoi i. (dodan poudarek)
So
dba z dn. 20. maja 2010 y zadeyi
Nemti japroti Komisiji T-2SS/06
EU:T:2010:214,
29
. odstayek.
15
7/24/2019 Pisno stalie Banke Slovenije
16/33
b)
Izravnalni ukrepi
4
J.
Da bi
im
bolj ornejili izkrivljanje konkurence, se od upravicenca
do
pomoci zahteva,
da izvede izravnaJne ukrepe. Namen t kih izravnalnih ukrepov je odvracanje od dnavne
pomoci kot oblike
r e ~ e v a n j a
financnih
teZav
in
stem
preprecevanje rnoralnega hazarda trfnih
udelefencev. Pornoc za e v a n j e in prestrukturiranje se
Jahko
uporabi Ie kot zadnje sredstvo.
Namen izravnalnih ukrepov
ni
ponovna vzpostavitev
u s p e ~ n e g a
poslovanja zadevnega
podjetja, ampak so to dodatne ornejitve za prejemnika pomoci,
k i
zagotavljajo
z m a n j a n j e
izkrivljanja konkurence,
k i
so neJocljivo povezane s pomocjo za prestruJ..'turiranje in
nevtraJizirajo spodbudo, da se podjetje z a n ~ a na drfavno pomoc v primeru financnih
teZav.
35
Pomoc za prestrukturiranje
je
na voljo Ie ce upravicenci
do
drfavne pomoci in njihovi
delnicruji sprejmejo
obseme Zrtve.
36
c) Lastni prispevek
42. PoJeg izravnalnih ukrepov za zagotavljanje trlne discipline se za omejevanje
izkrivljanja konkurence zahtevajo ludi lastni prispevki podjetja in njegovih delnicrujev k
prestrukturiranju. To je potrdilo o d i ~ c e v sodbi v zadevi ABNAmro in sicer je razsodilo:
43.
,,Nacelo, da bi moral bili znesek pomoci omejen na najmanjsi potrebni znesek, je /esno
povezano z nacelom, da morajo upravicenci zago(oviti ustrezen prispevek k stros
kom
prestrukiuriranja. Tocka 22 sporocila
0
prestrukiuriranju navaja, da bi morali
v
tem
smislu banka in imelniki kapitala cim vec prispevati k stroskam iz lastnih sredstev, pri
cemer
je
(ak prispevek potreben za
zag vi
tev, d reSene banke nosijo ustrezno
odgovornost za posledice svojega pre/eklega ravnanja
in
da se ustvarijo primeme
spodbude za njihovo prihodnje ravnanje ..
7
V enem primeru
je
o d i ~ c e v zvezi z lastnim prispevkom razsodilo:
Tak prispevek upravicenca iz laslnih sredstev v karist nacrta za prestrukiuriranje se
zahteva, da
pomoc
{.. } ostaja omejena na najmanjso vsoto, ki bo se omogocila
n Komisija
Sklep
z dne 9.
marea
2010 Drtavna p o m o ~ C812010
Varvaressos
67.
odstavek.
Sodba z dn. IS . junija 200S v zadevi Corsica Ferries, T-349/03, EU :T
:2
00S
:22I , 222. odstavek, in Sodba z
dne
14. februarja 2012 v
za
devi
Fagor France,
zdruUna primera
T IIS
/09 in
T-116/09, EU
:T:2012 :76 12 .
odstavek .
31 Sodba z dne 8. aprila 2014 v zadevi ABN Amro, T-319/
11 EU
:T:2014:
186
,
43
. odstavek. d i ~ e je
to
potrdilo tudi v sodba z dne 17 .j ulija 2014 v zadevi WestLB, T-4S7/09, EU :T:2014:683, 28S. odstavek.
16
7/24/2019 Pisno stalie Banke Slovenije
17/33
prestrukruriranje,
Id
ga je treba izvesti z vidika obstojecihflnancnih virov omenjenega
podjetja, njegovih delnicarjev in poslovne skupine, Id ji pripada ..
3'
44. Praviee Komisije, da zahteva izravnalne ukrepe n lastne prispevke zaradi odobritve
pomoei za prestrukturiranje, sodisca EU se niso izpodbijala ali omejila.
d) Izogibanje moralnemu tveganju
45. Sporoeilo 0 b n e n i ~ t v u glede obravnave moralnega tveganja dopolnjuje obstojeca
merila za odobritev pomoei za prestrukturiranje. Osnovno vodilo je da drZavna podpora
ne
bi
smela spodkopavati
tdne
discipline. Da
bi
zmanjsali moralno tveganje,
bi
morala biti pomoc
odobrena Ie pod pogoji, ki vkljueujejo ustrezno porazdelitev bremen rned obstojecimi
vlagatelji. Koneept rnoralnega tveganja so sprejela sodiSea EU in
je
del njihove pravne
obravnave glede upravicenosti pornoei za prestrukturiranje.
39
Koneept moralnega tveganja so
obravnavali tudi uradniki Kornisije v svojih govorih n elankih. Nekdanji komisar,
podpredsednik Alrnuniaje na konferenei janUlllja 2012 povedal:
Od bank tudi zahtevamo, da povrnejo pomoc, prejeto v zameno za podporo vlade.
Ta
pogoj resuje vpraSanje moralnega tveganja in omejuje stroske davkaplacevalcev.
Zadnji pogoj je bistven za druibeno pravicnost driavne podpore bankam; zlasti pa j e
karisten za jinancne ministre, zdaj ko morajo stevi/ne vlade v EU urediti jaYne jinance
in /judi prosijo, naj zategnejo pasove 40
46. Ce sklenemo,
je
Kornisija
stem
ko
je
v Sporocilu 0 banenistvu opredelila zahteve
glede izravnalnih ukrepov
n
lastnih prispevkov v zvezi z drZavno pomoejo bankam, delovala
v skladu
5
sodno prakso Evropskih sodisc in lastno prakso na podrocju ddavnih
pornoCi
za
prestrukturiranje. Uporaba teh nacel za pornoe za prestrukturiranje za slovenske banke zato
pomeni zakonito uresnicevanje pooblastil Komisije za odlocanje po lastni presoji glede
odobravanja druvne pomoei v skladu s tocko (b) tregega odstavka 107. elena PDEU.
II. 3. vpraanje
47. BS v zvezi 5 tretjim vprasanjern US meni, da so 40. do 46. odstavek Sporoeila 0
banenistvu v eeloti skladni z naeelorn varstva upravieenih pricakovanj.
H
Sodba
v
zadevl Corsica Ferries EU:T:200S:221 Corsica Ferries
266 odstavek
19 Sodba v zadevi BN Amro, EU:T:2014:186, 92. odstavek.
o
J
Almunia Banking sector and state aid
konference ekonomistov:
The third future
of
banking
summit
Pariz.
24 januar 2012.
17
7/24/2019 Pisno stalie Banke Slovenije
18/33
48.
Ustaljena praksa evropsldh sodBc je, da ima Komisija
pri
sprejemanju ukrepov na
podlagi tretjega odstavka 107. clena PDEU
~ i r o k o
diskrecijsko pravico, katere
i z v r ~ e v a n j e
obsega kompleksno gospodarsko n socialno presojo, Id jo je treba opraviti v okviru Unije.
49. V skladu s sodno prakso SodBca so upravicena pricakovanja v zakonodaji Unije
zaWtena Ie ce so izpolnjeni naslednji trije pogoji:
50.
2:
Pravica sklicevati se na zaupanje
v
pravo predpostavlja zdruiitev treh pogojev.
Prvic instituclje Skupnosti morajo upravicencu nuditi natancna. brezpogojna in
skladna jamstva ki izhajajo iz dovoljenih in zanesljivih virov. Drugic ta jamstva
morajo pri subjekiu. na katerega so naslovljena. ustvariti upraviceno pricakovanje.
Tretjic. dana jamstva se morajo skladati
z
veljavnimi predpisi.
42
Poleg tega je ustaljena sodna praksa, da to velja sarno za razumen in preudaren
gospodarsld subjekt ,
Id
ima razlog za utemeljeno upanje. ,,43
51. V obravnavani zadevi ta merila
ni
so izpolnjena. Doloebe Sporocila
0
b a n c n i
t v u
glede
zahteve 0 prenehanju ali konverziji kvalificiranih obveznosti ne posegajo v pridobljene
pravice oziroma upravieena pricakovanja lastnikov podrejenib obveznosti.
52. Prvie, ne Komisija ne katera koli druga institucija Skupnosti nikoli ni zagotovila
,,natancnega, brezpogojnega in usklajenega zagotovila , da se ne bodo izvajali ukrepi, kot so
doloceni v 40. do 46. odstavku Sporocila
0
b a n c n i ~ t v u Sarno dejstvo, da ob nakupu financnih
instrumentov ni obstajal tak pravni refun, ocitno ne more biti povod za taka upravicena
pricakovanja. Kot je jasno razvidno iz Sporocila 0
b a n c n i ~ t v u
je Komisija previdno izvajala
svoje diskrecijske pravice glede razlage tocke (b) tretjega odstavka 107 . elena PDEU v zelo
tefavnem okolju visoke nestabilnosti financnih trgov in nezanesljivosti gospodarskega
Sodb. v zadevi ABN Amro, EU:T:201 4:
1S6
. 27. odstavek; ,odb. z cine 6 pril. 2006 v zadevi Schmitz-Gotha
Fahrzeugwerke proti Komi'iji.
T-17/03
EU:T:2006:109, 41. od,tavek; sodba z cine 12. maja 20
11
v zdrul:enih
zadevah
~ g i o n
Nord-Pas-de-Calais proti Komisiji.
T-267/08
n
T-
279/
0S
. EU:T:2011:209,
129
. n
132.odstavek
.
Sodb. z cine 30. junija 2002 v zadevi Branco proti Komisiji.
T-347/03
EU:T:2005:265.
102.
odstavek; sodb. z
cine
6. julija
1999
v zadevi Forvass proti Komisiji. T-203/97. EU:T:1999:135. 70. odstavek; sodb. z
cine
7. novembra2002 v zadevi G proti Komi'iji.
T-199/01.
EU:T:2002:271 .
3S.
odstavek
. Sodba z dne
17
. marca2011 v zadevi AID Tuna, C-221 /09. EU:C:2011:1S3. 72. odstavek; sodba z dne
16.
decembra 2010 v zadevi Kahl. ThOTingen Porzelian GmbH proti Komisiji,
C-537/08
P, EU:C:2010:769.
63. odstavek; sodb. z
cine
14. marca 2013 v zadevi Agrargenossenschafi Neuzelie,
C-545111
EU:C:20
13:
169,
25 odstavek
18
7/24/2019 Pisno stalie Banke Slovenije
19/33
okrevanja ter tveganja resnih motenj v gospodarstvu
drZav
~ l a n i c ki
iz
tega izhaja [ . .] .44 Ko
se je
f i n a n ~ n a
kriza razvijala in
je i n a n ~ n e
trge prizadela drlavna dolZniska kriza, je Kornisija
z a k l j u ~ i 1 a
da
je
treba pri razlagi tocke
(b)
tretjega odstavka 107. elena PDEU poveeati
minimalne zahteve glede porazdelitve bremena, da se tako zaSciti celovitost enotnega trga in
prepreci ogrofanje enakih konkurenenih pogojev, katerih zaSeita je cilj nadzora ddavne
pomoci.
45
53. Ob u p o ~ t e v n j u tako hitrega razvoja dogodkov in nenehnih novih izzivov na vrhuncu
finanene krize
je
jasno, da noben razumen vlagatelj ne bi imel obCutka, da bi lahko Komisija
ali katera koli druga institucija Skupnosti zagotovila nataneno, brezpogojno in usklajeno
zagotovilo , da se ne bode izvajali ukrepi, kot so d o l ~ e n i v
40.
do
46.
odstavku Sporocila
0
b n e n i ~ .
54. D r u g i ~ Banka Slovenija meni, da tudi drugi pogoj za z a ~ ~ i t o legitimnih p r i ~ a k o v a n j
~ i t n o ni izpolnjen. V skladu s sodno prakso evropskih sodisc morajo
jams
va pri subjektu.
na katerega so nasiovljena ustvarili upraviceno pricakavanje .46
55.
Banka Slovenije meni, da
bi
morale biti vsakemu vlagatelju jasno, da svoje nalozbe
ne
more zaS6titi pred insolventnostjo subjekta, v katerem je nalozba. Delniski kapital in
podrejeni dolfuiski instrumenti so oblike posebnih kapitalskih nalozb, pri katerih
se
morajo
vlagatelji ob nakupu zavedati, da je njihov nakup tvegana nalozba in da lahko v primeru
prenehanja banke, zlasti zaradi insolventnosti, izgubijo upravicenja iz teh nalozb preden bi
izgubo nosili navadni upniki banke.
56.
Sodna praksa Sodisca kaZe, da pray tako ni mogoce upraviceno pricakoYati , da se
uprayna praksa seasoma ne bi spremenila.
47
Zato lahko Komisija svoja merila in zahteye
prilagodi in spremeni.
48
Spremembe sporocil so omejene na tocki, kjer bi sprememba
povzro61a nov in d r u g ~ e n pravni u ~ i n e k v preteklih
o k o l i ~ c i n a h
ter v primerih ce stranka
Sporocilo
0
b a n e n i ~ t v u 5. odstavek
4 Sporocilo 0 b a n e n i ~ t v u
18
odstavek in naslednji .
.. Sodb. Branco, EU:T:2oo5:265, 102. odstavek;
glej
tudi sodbo Forvass proti Komisiji, EU:T:199:135,
70.
odstavek, in sodbo G proti Komisiji,
EU:T:2002 :271, 38.
odstavek.
Sodba z dne 14. februarj. 1990 v zadevi Del.ere n drugi proti Komisiji, C-350/88 EU:C:1990:7I
33 . odst.vek; sodba z dne 23. novembra 2000 v zadevi British Steel proti Komisiji. C-1I98, EU:C:20oo:644.
52. odstavek
.. Sodb. British Steel proti K o m i s i j ~
EU:C:2000:644, 52.
odstavek.
19
7/24/2019 Pisno stalie Banke Slovenije
20/33
na katero bi sprememba pravno ucinkovala, upraviceno pricakuje, da se upravna praksa
ne bo
spremenila.
57. Ceprav sorazmemost ukrepov na tern mestu ni vpraljiva, BS izrecno poudatja, da
Sporoeilo
0
b a n c n i ~ t v u nedvomno zagotavlja so razmemost ukrepanja. Varstvo temeljnih
pravic
je
zagotovljeno
stem
da se pri odloeanju 0 obsegu prenehanja ali konverzije zahteva
u p o ~ t e v a n j e
temeljnih pravil postopka v primeru insolventnosti , zlasti glede vrstnega reda
poplacila terjatev v postopku v primeru insolventnosti, ter z
~ t e v a n j e
nadomestila,
ki
mora bili zagotovljeno upravicencem s konverzijo glede na v i ~ i n o poplacila njihovih terjatev
v primeru insolventnosti banke.
Ill
4
vprasanje
58 .
us
s eetrtim
r ~ n j e m ~ u j e
ali
so
40. do 46. odstavek Sporocila
0 b a n c n i ~ t v u
skladni z varstvom lastninske pravice,
l i
izhaja
iz
prvega odstavka
17.
elena Listine Evropske
unije 0 temeljnih pravicah (v nadaljevanju: Listina).
59
V skladu z
n o v e j
sodno prakso
S o d i ~ c a bi
morala biti lastninska pravica opredelje
na
kot:
pravice ki imajo premoien;sko vrednosl in iz kalerih glede na pravni red izhaja
pridobljen pravni
polo j
ki imetniku leh pravic omogoca samoslojno izvajanje leh
pravic v njegovo karist ,,49
(dodan poudarek).
60. Zato
je
jasno, da lastninska pravica
ne
more
i t i t i
imetnika formalnega pravnega
naslova pred izgubo, ce bi bila izguba posledica neposredne insolventnosti institucije, v katero
je
imetnik vlofil. To
je
zato, ker v tern primeru pravice nimajo vee premozenjske vrednosti
[ .] iz
katerih [ ] izhaja pridobljen pravni polofaj , kot
je
oprede
lj
eno v sodni praksi Sodi ca.
Dolocbe Sporoeila 0 b a n c n i ~ t v u temeljijo na ugotovitvi dejanskega ekonomskega polofaja
banke, l i je prejemnica pomoci. Kadar banka ne izpoJnjuje minimalnih zahtev, ali je celo
insolventna,
je
pravni naslov,
l i
ga imajo imetniki iz naslova delnic in podrejenih
instrumentov banke, brez vrednosti.
50
V tern primeru
ni
mogoee zagotavljati varstva
lastninske pravice, ker
je
bila taka pravica iznicena zaradi izgube zadevnih bank
iz
nasi ova
preteklega poslovanja
Sodba z dne 22 januarja 2013 v zadevi Sky Osterreich, C-283/
11
, EU:C:2013:
28
, 34 odstavek.
z dne
25
. junija 2014 v zadevi Accorinti in drugi proti ECB , T-224 2,
20
50
Glede tega glej tudi sodbo
EU :T:2014:611,
85
. odstavek.
7/24/2019 Pisno stalie Banke Slovenije
21/33
~
61. Tudi delnice,
ki
so
o b i ~ a j n o
terjatve z ekonomsko vrednostjo, spadajo v obseg uporabe
1. ~ I e n a
protokola 1 EKCP
S1
Ie
imajo v odsotnosti izpodbijanih ukrepov ekonomsko
vrednost.
62. Evropsko sodiSee za elovekove pravice je menilo, da lastnina lahko pomeni:
.. trenulno iaslnino kal ludi vrednosli premoienja vldjucno S lerjatvami na podlagi
kalerih lahka loieca stranka
trdi da ima
vsaj legilimno pricakavmye
da
bodo
realizirane '.S2
63. Poudaritije tudi treba, da
bi
bile banke,
kijimje
Republika Siovenija pomagala, kotje
predpisano v Sporoeilu
0
bancniStvu, brez te pomoei r z g l ~ e n e za insolventne, kar pomeni,
da bi podrejeni upniki svoje terjatve v vsakem primeru izgubili v celoti. Glede na jasen
rezultat neodvisnih strokovnjakov a financnem polozaju zadevnih slovenskih bank,
predlagatelji ne bi mogli imeti vee nobenih p r i ~ a k o v a n j da bodo imele njihove terjatve
kakrsno koli vrednost.
64. z sklepa
US
izhaja, da
s o d i ~ ~ e ~ t e j e
da so bile pravice iz teh terjatev zavarovane s
I. elenom protokola
sl.
I EKCP.
US
to staliSce utemeljuje taka, da poskuSa
poi
skati
an
alogijo
med obravnavano zadevo
in
dvema zadevama, a katerih
je
pred kratkim
o d l o ~ a l o
Evropsko
s o d i S ~ e
za elovekove pravice,
n
sicer
Kolov
proti Rusiji
l
n
Fomin
in
drugi
proti Ru siji.
l4
BS
se
stem
staIiScem ne strinja.
65. Zadeva Kotov obravnava terjatve,
ki
izhajajo iz "sodnega dolga", tj. dename terjatve,
ugotovljene s koneno sodno odlocbo, ki izvirajo iz vloge na varcevalnem racunu pri
ko
mercialni banki. Banka
je
bila
r a z g l ~ e n a
za insolventno
n
likvidacijski upravitelj
je
nezakonito zbrani denar razdelil taka, da
je
dal prednost dolocenim upnikom, pri tern pa
je
predlagatelj izgubil vsa svoja sredstva.
51
Sodba Evropskega
s o d l ~ / a
za
I lovekove
pravice z
dne 12.
decembra
1982
zadevi
Bramelid in Malrnstr6m
proti Svedski,
8588 89n9;
sodba Evropskega sodi ta za tlovekove pravice z dne 25. julija 2002 v zadevi
Sovtransavto Holding proti UkrajinL
48553 /
99
2
Sodba Evropskega
s o d i ~ t a za
~ I o v e k o v e pravice
z
dne
10. julija 2002 v
zadevi Gratzinger
in
Gratzingerova
proti Ce ki republiki, 39794
/
98
.
3 Sodba Evropskega s o d i ~ / a za I lovekove pravice z cine 3.
aprila
2012 v zadevi Kotov prati Rusiji.
545
/
54
Sodba Evropskega s o d i ~ e a za ~ I o v e k o v e pravice z
dne
26.
februarja
2013 v zadevi Fomin in
drugi proti
Rusiji.
34703 /
04
21
7/24/2019 Pisno stalie Banke Slovenije
22/33
66. Evropsko s o d i ~ ~ e za ~ o v e k o v e pravice je v 91. odstavku razsodilo, da se lahko take
dename teIjatve Iahko ~ t e j e j o tudi za lastnino . Hkrati pa v 90. odstavku opozarja, da je v
primeru, da je dolZnik fizicna oseba ali podjetje, denama terjatev, ~ e p r a v je ugotovljena s
sodno odlocbo, manj zanesljiva, ker je njena izvrljivost v veliki meri odvisna
od
solventnosti
dolZnika . Opozarja tudi, da je veckrat menilo, (da) v primeru, da
je
dolZnik fizicna oseba,
drfava praviloma ni neposredno odgovoma za dolgove fizienih oseb in njene obveznosti so
omejene [ .. j . Evropsko
s o d i ~ e e
za
~ l o v e k o v e
pravice je nazadnje odlocilo, da je
likvidacijski upravitelj predlagatelja z nezakonitim dejanjem p r i k r a j ~ 1 za lastnino. BS meni,
da analogije z obravnavano zadevo zato ni mogoee utemeljiti.
67. V zadevi
Fomin
in drugi proti Rusiji gre za dt'favne dolZniske obveznice,
ki
jib je
izdala vlada ZSSR, vlada Ruske federacije, ki
je
naslednica vlade ZSSR, pa
jib
ni unovcila
BS meni, da tudi ta primer ni primerIjiv z obravnavano zadevo. Di'Zavne obveznice so precej
balj zanesljiva denama terjatev kakor podrejeni
d o l Z n i ~ k i
instrurnenti gospodarskega subjekta,
pri katerem je verjetnost insolventnosti (in
stem
nastanka nezmoZnosti neplacila dolga)
bistveno
vecja kot v primeru
di'Zave.
68. BS nadalje opozarja na sodbo Evropskega sodBca za clovekove pravice v zadevi
Broniowski proti Poljski, kjer je o d i ~ c e menilo:
"Sodisce mora pri ocenjevanju sk/adnosli s J e/enom proloko/a si. J v ee/oli preueili
razliene interese,
l i so
predmel s p ~ r a pri lem pa upostevati,
da
je konveneija
namenjena varstvu pravie, l i so 'praktiene
in
ueinkovite
'.
Videli mora
vee
kot
je
videli
na prvi pog/eli, in preiskoli dejstva v zadevi, l i
je
predmel
s p ~ r a . Ta
oeena
je
/ahko
sirsa o samo ustrezne oeene nadomesti/a
- ee
gre v zadevi za odvzem premoienja -
in /ahko obsega 'udi ravnanie strank vkljucno s sredstvi, ki
iih
ie uporabila driava,
ler njihovim izvajanjem. V lem okviru
je
reba poudariti, da
je
pri oeeni ravnanja
driave reba uposlevati tudi negolovosl, bodisi zakonodajno ali upravno, ali
negolovosl,
l i
izhaja
iz
praks,
l i
jih uporab/jajo organi ob/asli.
Ce
gre za vprasanje v
sp/osnem interesu, morajo javni organi ukrepali pravoeasno, primerno in dos/edno
[
..
.}.
ss
69. Poleg tega je treba
u p o ~ t e v a t i
da lasminska pravica ni absoluma pravica in da je
krsitev lahko tudi utemeljena. Za utemeljitev krSitve lastninske pravice mora najprej obstajati
" Sodba vropskega
za
I lovekove pravice z
dne
22. junija 2004 v zadevi Broniowski proti Polj ski,
3 1443/96, 151. odstavek.
22
7/24/2019 Pisno stalie Banke Slovenije
23/33
zakonit namen v javnem ali splonem interesu, ki mora biti sorazmeren 56 Kot je pred kratkim
ponovno izjavilo Evropsko s o i ~ za
~ l o v e k o v e
pravice v o d l o ~ b i v zvezi z nacionalizacijo
banke Northern Rock:
vsalea
krsitev pravice do mirnega uiivanja laslnine mora vzdrievati ravnoteije med
zahtevami
v
splosnem interesu slcupnosti
in
zahtevami po zasciti temeljnih pravic
posameznikov .[...] Ziasti mora biti vzpostavljena razumna sorazmernost med
uporabljenimi sredstvi
in
ciljem, ki
se
ieli doseci z driavnim ukrepom, vkljucno z
ukrepi, s katerimi se posameznilcu odvzame lastnina.
17
70. Evropsko s o d i S ~ e za ~ l o v e k o v e pravice je v svoji ustaljeni sodni praksi nadalje
potrdilo tudi,
da:
nacionalni organi so naceloma primernejsi
leakor
mednarodno sodisce, da
od
locijo,
leaj je
v
javnem interesu iz socialnih ali eleanomskih razlogov, [ ...
j
ter da bo Evropsko
~ e
za ~ l o v e k o v e spotovalo politicno odlocitev nacionalnega
zakonodajalca, razen
e
te oeitno ne
bo
mogoee razumno utemeljiti .
8
Evropsko sodiee za
clovekove pravice je na podlagi tega menilo, da nacionalizacija banke Northern Rock brez
kakrnega koli nadomestila imetnikom delnic in podrejenih dolfuBkih instrumentov
ni
bila
kritev lastninske pravice.
71. Glede na navedeno Banka Slovenije meni, da so
posegi in ukrepi iz 40. do
46. odstavka Sporocila 0 bancnitvu nedvomno upraviceni zaradi varstva javnih in splonih
interesov, in sicer stabilnosti financnega sistema drfav elanic, ter zaredi zmanjevanja vpliva
na konkurenco med
dnavami
clanicami.
9
V primeru insolventnosti banke, zaredi katere
bi
v
primeru stecaja banke za imetnike kapitala
in
podrejenih obveznosti nastala izguba v celotni
viini investicije. ukrep popolnega odpisa, kot ga nalaga Sporocilo 0 bancnitvu v 44. tocki.
ne
posega v lasminsko pravico teh vlagateljev. Zato zaradi sprejetja teh ukrepov zato
vlagatelji niso v slaMem poloZaju kakor
bi
bili. ce ukrepi ne
bi
bili sprejeti.
Sodba
S a d i ~ ~ a
za ~ l o y e k o y e prayice z dne 21 februarja 1986 y zadevi James in drugi proti Zdrufenemu
kralje,tvu, 8793
n 9.
Sodba S o d i ~ ~ a za c lovekove
pravice
z dne 10.
julija
2013 v zadevi Dennis Grainger n drug prot
Zdruienemu kraljestvu. 34940110. 35 ad'layek.
5 Sodba
S o d i ~ e a za c lovekove pravice z
dne
IO julija2012 v
zadevi
Dennis Grainger in drugi
proti
Zdr'ufenemu kraljestvu,
3494011
0, 36 od'layek.
S p o ~ i o 0 b a n ~ n i t v u 8. do II odSlayek.
23
7/24/2019 Pisno stalie Banke Slovenije
24/33
72. Kot
je
bilo razlozeno ze na
z a ~ e t k u je
namen S p o r o ~ i l a 0
b a n ~ n i s t v u
p r e p r e ~ i t i
moralno tveganje ter tako im bolj zmanjSati izkrivljanje konkurence v zvezi z ukrepi v
odporo bankam v pogojih i n a n ~ n e krize, za zagotovitev stabilnosti fmannega sistema. To so
splogno priznani javni in splosni interesi, njihova legitimnost pa je nespoma. Treba je
poudariti, daje Evropsko s o d i s ~ e za clovekove pravice ugotovilo, da financna kriza, stabilnost
finannega sistema drZav lanic in politika prepreevanja morainega tveganja kot javni in
splosni interes lahko utemeljujejo krgitev lastninske pravice.
60
73 . Kar zadeva zaskrbljenost US v zvezi s sorazmemostjo posegov iz 40. do 46. odstavka,
BS navaja, da SodiSce pri presoji sorazrnemosti d o l o e n e g ukrepa prepuSa veliko mero
diskrecijske pravice institucijam Unije n drZavam lanicarn pri izvajanju zakonodaje Unije,
vkljucno z ekonomsko politiko.
61
To je utemeljeno s politicno odgovomostjo institucij n s
potrebo po ocenjevanju politicno, ekonomsko ali socialno zapletenih razmer ter s tezavami,
k i
nastajajo pri ocenjevanju nejasnib prihodnjih gibanj.62 Sarno 06tno neprimemi ali ocitno
neustrezni ukrepi bi torej morali biti nesorazmemi.
63
74. BS na pedlagi splosnega pristopa v zvezi s prvim odstavkom 17 . elena Listine navaja,
da so razmere, v katerih se je ali bi se uporabljalo Sporocilo 0 banniStvu, na primer v
Sloveniji, in financna kriza na splogno predstavljale velike izzive s ge veejo negotovostjo
glede uCinkovitih ukrepov, zato so tetjale hiter in
o d l o ~ e n
odziv organov oblasti. Zato
je
bilo
treba organom, k i se odzivajo na teZavo v okolju velike negotovosti , dopustiti zadostno mero
diskrecijske pravice.
IV. S
vpraanje
75 .
Banka Slovenije v zvezi s petim vpraSanjem US meni,
da
so 40 . do 46. odstavek
Sperocila 0 bancnistvu v celoti skladni z 29., 34., 35. ter 40. do 42. clenom Direktive
6
Sodba
S o d i ~ e a
za
Clovekove pravice
z
dne ulija
2
12
v
zadevi
rainger
n
drugi proti
ldnd:enemu
kraljestvu,
34940/
.
42. odstavek.
Sodba z dne 29. februaJja 1996 v lOdevi Francija in Irsk. proti Komisiji, C-296/93 . EU:C:1996:65.
31. odSlavek.
Sodba z dne 27.junija 1989 v lOdevi Leukhardl proti Hauplzollaml Reullingen. C-I \ /88 . EU :C:1989:265,
145 . odstavek.
Sodba z dne
Il julija
1989 v lOdevi Schrader proti Hauptzollamt Gronau. C265/87 EU :C:1989 :303,
22.odslavek; sodb z dne 13 decembra 1994 v lOdevi
SMW
WinzerselC1 C-306/93 EU:C:I994:407.
27. odSlavek.
24
7/24/2019 Pisno stalie Banke Slovenije
25/33
201230fEU
6
(v nadaljevanju: Druga direktiva), kolikor doloeajo zahtevo za odpis
d e l n i ~ k e g kapitala, (kar lahko po rnnenju US pomeni zmanjsanje osnovnega kapilala v
smislu prvega odstavka 34. elena Druge direktive) ter konverzijo podrejenih instrumentov v
delniski kapital (kar lahko po mnenju US pomeni poveeanje kapitala v srnislu prvega
odstavka 29. elena Druge direktive - primerjaj zadnji stavek 54. tocke sklepa US) z ukrepi
javnega organa v okviru prestrukturiranja propadajoeih ali insolventnih bank, katerega namen
je
varstvo inancne stabilnosti.
1. Druga
direktiva se De uporablja za ukrepe
javDega orgaDa,
k
se izvajajo
za
reevanje ali sanacijo baDk v skladu s sod no prakso o d i s ~ a
76. SodiSee je v zadevah Karel/a in Pafitis potrdilo, da Druga direktiva ne preprecuje
sprejetja izvrsilnih ukrepov za prenehanje druZbe ter z1asti likvidacijskih ukrepov, s katerimi
se v drutbi zaradi varstva interesov upnikov uvede prisilna uprava (npr. v primeru
insolventnosti
druZbe .65
Sodisce je pojasnilo, da se Druga direkliva se naprej uporablja Ie v
primeru " straightforward rejuvenation measure (enostavna sanacija) (Karel/a)66 ali
ordinary reorganization measures
(redna reorganizacija)
(Pafitis).67
77. Medtem ko je SodiSce v zadevah
Karel/a
in
Pafilis
i;gavilo, da 25. clen Direktive
7791fEGS
(ki
ustreza 29. elenu Druge direktive) onemogoca ddavoo zakonodajo, po kateri
bi se lahko, eeprav Ie v izrednih okolis6nah, kapital druZb (tudi bank), ustanovljenih kot
jayne delniske drutbe, poveeal z upravnim ukrepom brez sklepa skupscine, to velja Ie za
"enostavoo sanacijo" ali "redno reorganizacijo". Nasprotno pa so ukrepi, predvideni v
doloebah ZBan-l ki
jih
presoja US, dejansko ukrepi sprejeti na podlagi zakonodaje 0
insolventnosti bank
78. Iz sodb SodiSea jasno izhaja, da "izredne okoliscine", zaradi katerih sta nastala spora v
zadevah Karella in Pafilis, nisa bile primerIjive z okaliseinami, v katerih je magoee sprejeti
. .
Direktiva
201
2l30lEU Evropskega parlamenta
in
Sveta z
cine
25. oktobra 2012
0
uskladitvi zalfitnih uktepov
za
varovanje
interesov dru benikov in tretjib oseb k i jib drtave lanice zahtevajo
od
gospodarskih
dru :b
v
pomenu drugega odstavka flena 54 Pogodbe
0
delovanju Evropske unije. g)ede ustanavljanja delni kih
nilll
ter
ohranjanja in spreminjanja
njihovega
kapitala, zata
da
se
oblikujejo
w itni
ukrepi
z
enakim ueinkom
v vsej
Skupnosti. UL L 315. 14 .11.2012. str. 74.
" Sodba z cine 30. maja 1991 v zdrufenih zadevah
Karella. C-19/90
in
C20/90.
EU:C:I99I:229. 30. odstavek;
sodba z cine 12. man:a 1994 v zadevi
Pafitis in drugi. C-441 /1993. EU
:C:I996:92. 57. odstavek
Sodba
Karella.
EU:C: 199 1:229. 30. odstavek.
" Sodba Pafitis in drugi. EU:C: I996:92. 57. odstavek.
2S
7/24/2019 Pisno stalie Banke Slovenije
26/33
izredne ukrepe
r e ~ e v n j
na podlagi dolocb ZBan-1. 253.a clen ZBan-1 pojasnjuje, da se
lahko taki izreclni ukrepi sprejmejo
Ie
ce
so
izpolnjeni titje kumulativni pogoji, zlasti pa,
da
so izredni ukrepi v javnem interesu zaradi preprecitve ogrozenosti stabilnosti fmanenega
sistema. Dolocbe obravnavanega gclkega zakona v zadevi
Pafilis
zahtevajo Ie da se kapitai
banke ,,zman}sa zaradi izgub ali {.
..
} drugih razlogov
{.
. } ni
so
razmeren z n}enimi
pOlrebami. 8 Obravnavani gclki zakon v zadevi Karella
n }
bi
pr
ispeval h gospodarskemu
in socialnemu razv
o}u
driave
sfin
ncno sanacijo podjeli/,.69 V zadevah,
0
katerihje odlocalo
Sodice, se oeitno ni zahtevai prevladujoci javni interes, kakren
je
potreben za izvajanje
ukrepov iz ZBan-I, tj. stabilnost financnega sistema.
79. Zato ne odpisa delnic bank ne konverzije podrejenih obveznosti v kapital na podlagi
ZBan-1 ni mogoee opredeliti kot ukrepov za enoslavno sanacijo ali redno reorganizacijo ,
kot sta obravnavani v zadevah Karella in Pafilis. To so prej ukrepi v primeru insolventoosti,
za katere se Druga direktiva ne uporablja. Dejansko bi bile banke, obravnavane v sklepih z
dne 18. decembra 2013, ee jim
ne bi
bila dodeljena drZavna pomoe, neizogibno Iikvidirane
zaradi insolventnosti.
2.
Direktiva 2001l24fES
je
lex speciaUs glede na
Druge
direktive,
kar
zadeva ukrepe
javnega
organa,
k se izvajajo za reevanje ali
sanadjo
bank
80. Glede na zgoraj navedeno
je
Direktiva 2001l24IES
70
lex specialis glede na Drugo
direktivo. Direktiva 200I
/241ES je
,
e
preden
je
bila spremenjena z Direktivo 2014/59/EU
7I
,
v
sed
mi
alineji 2. elena izrecno doloeala, da so reorganizacijski ukrepi tisti ukrepi , s katerimi
naj
se ohrani ali ponovno vzpostavi financni polofuj propadajoee ali insolventne kreditne
institucije in k i lahko vplivajo na ze veljavne pravice tretjih oseb, vkljueno z ukrepi,
ki
vklj
ueujejo mOZDost zaeasne ustavitve plaeil in izvrilnih ukrepov a
li
znifanje tetjatev.
81. Ukrepi, s katerimi se odredi odpis ali konverzija kvalificiranih obveznosti zaradi
ponovne vzpostavitve pogojev za dolgoroeno uspeno poslovanje propadajoee ali insolventne
68 Sodba Pafilis in drugi, EU :
C:
1996:92, 3. odstavek.
Sodba Karel/a, EU:C:1991:229, 3. odstavek.
7
Direktiva 2 1 24IES
Evropskega
parlamenta
in
Svetn z dne 4. aprila
2 1 0 reorganizaciji in
prenehanju
kreditnih institucij (UL L
125,5
.5.2001, str. 15).
7 Direktiva 2014/S91EU Evropskega parlamenta
in
Sveta z dne IS . maja 2014 vzpostavitvi okv
ira
za
sanacij o
t
er r e ~ e v n j e
kreditnih institucij
in
investicijskih
podjetij
ter s
premembi
Seste
direktive
Sveta
82J891fEGS
ter
direktiv 2001124IES, 2002l471ES 20041251ES, 20051
56IES 2007
/361ES 201 t /35IEU
2012
/30lEU in
2013 /36IEU in uredb (EU) t. 109312010 ler (EU) I t. 648 /2012 (UL L 173 / t90 Z doe 12.6.2014).
26
7/24/2019 Pisno stalie Banke Slovenije
27/33
banke (253b. ~ l e n ZBan-l) so reorganizacijski ukrepi v smislu Direktive 2001 /241ES .
i
ukrepi so nedvomno usmerjeni v ohranitev ali ponovno vzpostavitev financnega poloZaja
kreditne institucije
in
vplivajo na veljavne pravice tretjih oseb.
82
Skladno s prvim odstavkom
3
elena Direktive 2001l24IES druve clanice sarnostojno
dolocijo obliko reorganizacijskih ukrepov
in
imenujejo (sodne ali upravne) organe, pristojne
za izvajanje teh ukrepov. Zato Direktiva 2001l24IES jasno in nedvoumno potrjuje, da lahko
ava clanica sprejme zakonodajo, na podlagi katere lahko upravni ali sodni organi
sprejmejo ukrepe za reorganizacijo banke,
ki
vplivajo na pravice tretjih oseb. Doloebe
direktive oziroma pojem reorganizacijskih ukrepov niso omejeni na nacin, da bi upravni organ
ali sodgce lahko odlocal/-o
Ie
0
z m a n j ~ a n j u
terjatev upnikov, ne pa tudi 0 z m a n j ~ j u
osnOvnega kapitala. Taka razlaga bi ocitno Wila temeljna nacela i n s o l v e n ~ n i h postopkov,
po
katerih morajo izgube najprej nositi delnicarji, ter temeljne pravice irnetnikov hibridnih
kapitalskih
in
d o l Z n i ~ k i h instrumentov. Skladno
s tem je
treba Direktivo
2001l24IES
obravnavati kot
lex specialis
glede na Drugo direktivo.
83 Ta razlaga velja tudi ob u p o ~ t e v a n j u odloCitve Sodgca v zadevi
Pafiti
s Ob sprejetju te
o d l o ~ i t v e n a m r Direktiva 2001 /24IES ni veljala.
72
Ze sarno zaradi tega razlogaje o d i ~ c e
razsodilo da predlog [direktive} ni sestavni del pozitivnega prava Skupnosll . 73 in na
podlagi tega ni hotelo podati sklepov.
84 Razlage, po kateri je Direktiva
2001l24IES lex specialis
glede na Drugo direktivo, ne
izpodbija niti dejstvo, da je bila opredelitev reorganizacijskih ukrepov iz sedme alineje 2
~ I e n a
sprernenjena z Direktivo
2014/
59IEU tako, da ti ukrepi po novi definiciji vkljueujejo
tudi uporabo instrumentov za resevanje
in
izvajanje pooblastil za reSevanje iz Direktive
2014/591EU S to dopolnitvijo je zakonodajalec EU
Ie
potrdil, da reorganizacijski ukrepi za
kreditne institucije vkljucujejo poleg drugih ukrepov,
ki
ustrezajo
s p l o ~ n i
definiciji, tudi
ukrepe za r e ~ e v a n j e
iz Direktive 20
14/591EU
Direktiva
2014/59IEU
namrec
ne
zavraca
veljavnosti uvedenih nacionalnih ukrepov za
e ~ e v a n j e
t e m v e ~
jih obravnava kot primerne
in z ~ e l e n e v kolikor niso v nasprotju z Direktivo 2014/591EU Skladno s temje treba tudi te
(nacionalne) ukrepe obravnavati kot reorganizacijske ukrepe v smislu sedrne alineje 2
elena Direktive 2001124IES, ceprav presegajo zahteve, ki jih doloea Direktiva 2014/591EU .
72 Sodba Pafilis in drugi, EU:C :1996 :92, 28 odstavek.
7J Sodba
Pafilis
In
drugl,
EU :C:1996 :92,43. odstavck.
27
7/24/2019 Pisno stalie Banke Slovenije
28/33
3. CUj in namen
ruge
direktive
85.
V prid razlagi, da se Oruga direktiva ne uporablja za ukrepe za r e ~ e v a n j e bank,
govorita tudi cilj
n
namen sprejema Oruge direktive. Oruga direktiva si prizadeva zagotoviti
minirnalno harmonizirano z ~ ~ i t o za d e l n i ~ r u j e in upnike v
d e l n i k i h
drufbah, med drugim z
uskladitvijo nacionalnib doloeb,
k
urejajo
p o v e ~ a n j e
in z r n a n j ~ a n j e njihovega kapitala glej
uvodno izjavo 3). Tako minimalno weito je treba zagotoviti v zvezi s potencialnimi
nasprotji, ki
nastajajo med organi delnBkih drufb, zlasti upravnimi organi npr. upravo) na
eni
strani in i n o delnierujev na drugi strani ter med veeinskimi in m a n j ~ i n s k i m i d e l n i ~ r u j i .
Skladno stem je namen dolocb, ki jib navaja US, uravnoteZiti pristojnosti teh organov drufb
in skupin d e l n i ~ r u j e v in sicer z uvedbo postopkovnih pravil, ki naj bi zagotavljala, da organi
upravljanja takih drufb ali veeina delnierujev
m a n j ~ i n s k i m )
delnicrujem
in
upnikom takih
drufb ne kratijo njibovih elanskih pravic, na primer tako, da se jim z z m a n j ~ j e m kapitala
ukinejo elanske pravice ali s poveeanjem kapitala
z r n a n j ~ a j o
glasovalne pravice. Vendar pa
Oruga direktiva na noben naein
ne
ureja posegov javnega organa, katerih cilj je r e ~ e v a t i
propadajoee ali insolventne banke z javnimi sredstvi in z namenom ohranjanja financne
stabilnosti.
4. Pravna podJaga ruge direktive
86 . Skladno s prvim odstavkom 50. elena POEU morajo zakonodajalci EU za
uresnicevanje svobode ustanavljanja v zvezi s posamezno dejavnostjo ukrepati s
sprejemanjem direktiv. Skladno s tocko g) drugega odstavka 50. ~ l e n a POEU zakonodajalci
EU zlasti usklajujejo, kolikor je to potrebno, z ~ c i t n e ukrepe, ki jib od drufb ali podjetij ,
ustanovljenih
po
civilnem ali gospodarskem pravu, za
wei
to interesov drufbenikov in tretjih
zahtevajo
ddave
clanice, zato da bi te wcitne ukrepe izenacili v vsej Unij i. Oirektive,
sprejete na
podlagi teh dolocb,
kot
je
na
primer Oruga direktiva, so torej brez izjeme
namenjene usklajevanju z ~ C i t n i h ukrepov, ki zagotavljajo pravico do ustanavljanja,
kot
jo
doloca clen 49 POEU. Vendar pa so ti
wcitni
ukrepi omejeni na civilno pravo ali
kOnkretneje pravo drutb, na dolocbe, ki omejujejo nalozbena tveganja za delniearje in, v
omejenem obsegu, tveganja upnikov. Obseg mofuega usklajevanja na podlagi tocke g
drugega od