O.S.U “Mirko Mileski” – Ki~evo

Proektna zada~a po predmetot:

Istorija

Tema:

Politi~kata aktivnost na Kuzman Josifoski-

Pitu

Mentor: Izrabotila:

Bor~e Veljanoski Aleksandra Mladenoska

Voved

Da se zafatam so obrabotka na ovaa tema pod naslov “Politi~kata aktivnost na Kuzman Josifoski-Pitu” ima pove}e pri~ini:

-Kuzman Josifoski-Pitu e redok revolucioner koj {to borej}i se za nacionalna i socijalna sloboda i nezavisnost na makedonskiot narod steknal ogromno teoretsko i idejno vospituvawe i uspe{no gi sproveduval na delo.

-Kuzman Josifoski-Pitu na Pravniot fakultet mnogu brzo se vklu~il vo naprednoto studentsko dvi`ewe, bidej}i u{te kako sredno{kolec vo Prilep, a potoa vo Bitola aktivno se zanimaval so politi~ka dejnost, a pred se so prenesuvawe ilegalni materijali na relacijata Prilep - Bitola i obratno.

-Vo 1938 godina, pred izborite, Kuzman bil pretstavnik na naprednata studentska mladina {to odela na pregovori so d-r Vlatko Ma~ek od Zagreb za da bide vklu~en vo negovata opoziciona lista. Kuzman bil primen za ~len na KPJ od Ivo Lola Ribar. Koga Ma~ek odbil, Kuzman se pojavil vo Prilep so stavovite na partijata i se vklu~il vo predizbornata kampawa.

-Ogromniot pridones na Kuzman Josifoski-Pitu vo podgotvuvaweto na vooru`enata borba na na{iot narod i nejziniot po~etok, tokmu tuka vo gradot Heroj, vo negoviot i na{iot Prilep.

-Kuzman Josifoski-Pitu, kako isklu~itelen intelektualec i revolucioner, cvrsto e vtemelen vo osnovite, kako vo borbata na na{iot narod za nacionalna i socijalna sloboda, taka i vo bitkata za konstruirawe na makedonskata dr`ava.

-Negoviot lik i negovoto herojsko delo na vistinski revolucioner, kogo go krasea najubavite odliki na ~ovek i humanist, drugar i prijatel i po mnogu ne{ta edinstven, na eden popularen na~in da se dobli`i do po{irokiot krug na ~itateli.

Glaven del

-Studenstski `ivot i revolucionerno studentsko dvi`ewe

Kuzman Josifoski- Pitu se vklu~il vo revolucionernoto studentsko dvi`ewe, so golem entuzijazam. So svoite drugari od Makedonija i od drugite krai{ta na Jugoslavija, se pove}e se formiral kako revolucioner vo idejno - teoretsko i vo sekojdnevno prakti~no pole, i toa najprvo vo aulite na Pravniot i drugite fakulteti na Belgradskiot univerzitet, vo prostorite na sindikalnite organizacii i vo kulturno - umetni~kite dru{tva, vo mnogubrojnite fabriki, na gradili{ta kade {to rabotele makedonskite pe~albari, na izletni~kite i drugi sobirali{ta vo Belgrad i vo okolinata, vo rabotni~kite menzi i vo privatnite gostilnici na makedonskite pe~albari, so eden zbor, nasekade.

Kako {to postepeno raste{e, se razviva{e, jakne{e i se omasovuva{e belgradskoto revolucionerno studentsko dvi`ewe, taka vo nego se zacvrstuva{e kako revolucioner, raste{e i se izdiga{e kako masoven politi~ki rabotnik i Kuzman Josifoski-Pitu,zaedno so svoite najbliski kolegi i drugari od Prilep i od drugite krai{ta na Makedonija. Taka, toj se formiral postepeno, no sigurno, kako eden od popoznatite studenti, koi vo poslednite godini na Kralstvoto Jugoslavija go so~inuvaa jadroto na napornoto revolucionerno, mladinsko i studentsko dvi`ewe na Belgradskiot Univerzitet, na ~ie ~elo se nao|a{e Ivo Lola Ribar.

Kuzman na Pravniot fakultet mnogu brzo se vklu~il vo naprednoto studentsko dvi`ewe, bidej}i u{te kako sredno{kolec vo Prilep, a potoa vo Bitola aktivno se zanimaval so politi~ka dejnost, a pred se so prenesuvawe

ilegalni materijali na relacijata Prilep - Bitola i obratno. Vo prvite dve studentski godini aktivno gi izvr{uval prvite poslo`eni partiski zada~i, poradi {to vo 1937 godina ve}e bil primen za ~len na KPJ na Pravniot fakultet, kade {to svojata revolucionerna rabota ja vr{el sovesno i poletno. Vsu{nost, ottoga{, pa se do svojata smrt deluval kako profesionalen revolucioner. Vo 1938 godina, pred izborite, Kuzman bil pretstavnik na naprednata studentska mladina {to odela na pregovori so d-r Vlatko Ma~ek od Zagreb za da bide vklu~en vo negovata opoziciona lista. Kuzman bil primen za ~len na KPJ od Ivo Lola Ribar. Koga Ma~ek odbil, Kuzman se pojavil vo Prilep so stavovite na partijata i se vklu~il vo predizbornata kampawa.

Po promenite {to nastapija vo politi~kiot `ivot na Jugoslavija kon sredinata na triesetite godini na HH vek, osobeno vo vrska so rezultatite od parlamentarnite izbori od 5 maj 1935 godina i pod vlijanie na opozicionoto raspolo`enie na narodot, potoa po jakneweto na revolucionernoto rabotni~ko i opozicionoto raspolo`enie na narodot, potoa po jakneweto na revolucionernoto rabotni~ko i nacionalnotoosloboditelno dvi`ewe, po~naa mnogu po`ivi dvi`ewa vo Makedonija. Esenta taa godina, grupa napredni makedonski intelektualci i politi~ari objavija proglas do makedonskiot narod na makedonskiot jazik pod naslov “Makedoncite vo Jugoslavija“.

Vo nego se izrazeni osnovnite barawa za pravo na nacionalna samobilnost na makedonskiot narod, za pravo na svoj jazik i ime, a se izneseni i stavovi protiv re`imot koj{to po kazna ispra}al ~inovnici vo Makedonija, so jasno nacionalno deluvawe deka se Makedonci za “slobodna Makedonija vo slobodna i nedeliva Jugoslavija“. Ovaa inicijativa za javnoto konstituirawe na makedonskoto nacionalno dvi`ewe dobi poddr{ka i od izvesni politi~ki krugovi i od krai{ta na zemjata (Srbija , Hrvatska).

Komunistite vo Makedonija imaa silna poddr{ka me|u studentite na Zagrebskiot i na Belgradskiot Univerzitet, kako i na Filozofskiot fakultet vo Skopje. Spored za~uvanata arhivska gra|a i se}avawata na pove}e anketirani studenti od Belgradskiot Univerzitet, skoro sekoja u~ebna godina na ovoj Univerzitet studirale okolu 500 studenti od Makedonija, po~nuvaj}i od 1936 godina.

Vo {ireweto na KPJ, osobeno vo borbata za zacvstuvawe na edinstvoto na studentskoto dvi`ewe, posebno mesto imal Akcioniot odbor na stru~nite studenstki zdru`enija. Toa bilo specifi~no rakovodno telo. Od isklu~itelno znae~ewe bilo toa {to AOSSZ imal status na legalno telo, bidej}i toj, kako izraz na silata na studenstskoto dvi`ewe, se nametnal pred univerzitetskite

vlasti i toa kako priznat organ na studentskite i avtenti~en pretstavnik na nivnite interesi.

Od redovite na makedonskite studenti vo Belgradskiot Univerzitet za ~lenovi na Akcioniot odbor bile izbrani: Stra{o Pinxur i Kuzman Josifoski-Pitu, koi{to poradi svoite aktivnosti nabrzo bile zabele`ani od studentskite rakovoditeli, a toa bil i eden od glavnite faktori {to bile izbrani na ova visoko studentsko stru~no organizovano telo. Generalot Vojo Kova~evi}, inaku student po tehnika i ~len na Akcioniot odbor, za makedonskite studenti go napi{al slednovo: Stra{o Pinxur i Kuzman Josifoski-Pitu rabotele vo Akcioniot Odbor zaedno so Ivo Lola Ribar i so Venko Vlahovi}. Dvajcata kako ~lenovi na Akcioniot odbor doprinesoa mnogu vo povrzuvaweto na makedonskite studenti so slobodno i progresivno studenstsko dvi`ewe.Nemalo akcija vo koja tie ne u~estvuvale: na mitinzi, na manifestacii i demonstracii, na izborite na site stru~ni zdru`enija, na akademiite, vo organiziraweto na studentskite ferijalni kolonii, organizirawe na pomo{ za siroma{nite student i dr.

Makedonskite studenti, koristej}i go iskustvoto i rabotata na studentite od drugite teritorijalni sredini, koi{to studirale na Belgradskiot Univerzitet, a vo soglasnost so rakovodstvata od Obedineta studentska mladina i AKSSZ, formirale svoe zdru`enie pod ime Kulturno-prosvetno dru{tvo “Vardar”.

Za toa najgolema zasluga imal Stra{o Pinxur, koj{to na 13 maj 1936 godina, vo imeto na Dru{tvoto, podnesol pismeno barawe do Univerzitetskiot senat. Senatot na 13 juni donesol odluka i na toj na~in dru{tvoto “Vardar” i zvani~no po~nalo da raboti. Vo rakovodstvo na “Vardar” pove}e ~lenovi na KPJ.

Dru{tvoto razvilo bogata kulturno - prosvetna i politi~ka aktivnost. Pojavata na ova dru{tvo za makedonskite studenti pretstavuvala golem politi~ki nastan, bidej}i tie vo sekoja prilika mo`ele javno da gi iska`uvaat makite i te{kotiite, ne samo svoite, tuku i na celiot makedonski narod, posebno poradi faktot {to vrz makedonskiot narod vladea~kata kralska bur`oazija vode{e denacionalizacija i eksploatatorska politika.

Nabrzo dru{tvoto “Vardar” predizvikalo revolt kaj oddelni sili vo Belgrad i tie izvr{ile pritisok na rektorot d-r Dragoslav Jankovi} i kaj ministerot za vnatre{ni raboti toa }e bide zabraneto. Toa bilo napraveno od Univerzitetskiot senat na 17 april 1937 godina, navodno, ova dru{tvo bilo regionalno.

Rakovodstvoto na dru{tvoto “Vardar” ne mo`elo lesno da se pomiri so vakvata odluka, poradi {to na razni na~ini i so razli~ni metodi se obiduvalo taa odluka od Senatot da ja poni{ti. Vo toa, se razbira, najmnogu se anga`irale Stra{o Pinxur i Kuzman Josifoski-Pitu, bidej}i tie bile ~lenovi na Akcioniot odbor.

Eve {to pi{uva za toa vo eden zapisnik na odr`anata vonredna 31 sednica na Akcioniot odbor od 01.03.1937 godina, koga ova pra{awe bilo postaveno na dneven red kako vtora to~ka: “Porano rabotata na ova dru{tvo bila popre~uvana od strana na univerzitetskata vlast, a posebno od strana na nadvore{nata vlast”. Bidej}i ova pra{awe e edno od mnogute va`ni raboti, bidej}i se kr{i avtonomijata na Univerzitetot,se odlu~i celiot ovoj slu~aj da se iznese pred rektorot i da se bara od nego objasnuvawe zo{to taka lo{o postapuvala univerzitetskata vlast sprema rakovoditelite na dru{tvoto “Vardar”. Ova pra{awe bilo postaveno i na sednica na Akcioniot odbor od 17 maj 1937 godina. Rektorot go rekol slednovo:”Senatot re{il dru{tvoto da prestane so rabota. Za kolku vreme rabotata na dru{tvoto e zabraneta, vo re{enieto ne e konkretizirano... Se predlaga da se prati pretstavka, so popisi na studentite protiv zabranuvaweto na “Vardar”. Dodeka vo oktomvri 1939 godina, koga studentite-~lenovite na Akcioniot odbor, bile vo poseta kaj Rektorot, kade {to se diskutiralo za aktuelnite politi~ki, ekonomski, kulturni i drugi organizacioni pra{awa na studentite, bil pra{an i za dru{tvoto “Vardar”, pa za toa izjavil: Za “Vardar” ni samiot ne znam mnogu. Najprvo }e se pogledne dali na “Vardar” mu e prekinata ili zabraneta rabotata, pa spored toa i taka }e se postapi, no vo sekoj slu~aj }e rabotam na toa ova kulturno dru{tvo da zapo~ne so povtorna rabota “...

Toa zna~i deka pove}eto barawa za prodol`uvawe na rabotata na dru{tvoto “Vardar”, skoro na site sednici na Akcioniot odbor, vsu{nost bile rezultat na anga`iraweto, pred se na Stra{o Pinxur i Kuzman Josifoski-Pitu. Po zabranata na dru{tvoto “Vardar”, be{e formiran makedonski aktiv na studentite, koj{to se zanimava{e so politi~kata aktivnost me|u makedonskite studenti. Vo nego ~lenuvaa: Stra{o Pinxur, Josif Josifoski, Ta{ko Arsov, Quben Cvetkov, Arsen Todorov, Kuzman Josifoski-Pitu, Kiro Gligorov, Aleksandar Hristov, Todorka Orov~anec i Mir~e Acev. Zada~ata na ovoj aktiv bila da se raboti me|u studentite od Makedonija za nivno vovlekuvawe vo celokupna politi~ka aktivnost. Vsu{nost, toa be{e i del od ostvaruvaweto od idejata za jaknewe na makedonskoto napredno dvi`ewe. “Domot na ju`nosrbijancite”, vo koj dom doa|aa Kuzman Josifoski-Pitu i Mir~e Acev. Tamu se vr{ea site pripremi za odr`uvawe na pove}e kulturni prosvetni manifestacii {to gi organiziraa makedonskite studenti.

So cel idejnoto edinstvo na studentite da se prenese vo site krai{ta na zemjata i studentskoto da izleze od univerzitetski ramki, a so sorabotka na site drugi sloevi na mladinata, rakovodstvoto na obedinetata studentska mladina re{ilo da se izvr{i reorganizacija vo politi~ko rabotewe. Za taa cel se formirani pokrainski odbori na Obedinetata studentska mladina, me|u koi i za Makedonija. Rakovodstvoto na Pokrainskiot odbor za Makedonija go so~inuvale slednive studenti: Kuzman Josifoski-Pitu, Mir~e Acev, Stra{o Pinxur, Kiro Gligorov, Todorka Orov~anec, Aleksandar Hristov i Quben Cvetkov. Vo tekot na svoeto postoewe, ~lenstvoto na odborot pretrpelo izvesni dopolnuvawa. Taka vo nego izvesno vreme ~lenuvale: Krum To~ko i Boro Li~enovski. Sepak vo odborot za celo vreme najanga`irani bile Kuzman Josifoski-Pitu, Mir~e Acev i Stra{o Pinxur...

Pokrainskiot odbor od 1938 godina razvil golema politi~ka aktivnost,a posebno proletta. Zada~ite, glavno bile naso~eni vo dva pravci: rabota so makedonskite studenti i rabota so makedonski pe~albari vo Belgrad. Rabota so makedonskite studenti se sostoela vo prifa}awe na novozapi{anite studenti, obezbeduvawe na nivnoto smestuvawe vo studentskite domovi,anga`irawe za privremeno vrabotuvawe na studentite, spre~uvalo da se zemaat stipendii od kralskata vlada.

Na ovoj na~in uspe{no ja koordinirale seta rabota me|u studentite vo fakultetite. Brzo gi otkrivale novodojdenite student i tie brzo bile vklu~uvani vo politi~kiot i kulturniot `ivot.

Blagodarenie na dobrata organizaciona postavenost i golemata politi~ka aktivnost na Odborot, site makedonski studenti, a vo toa posebno se istaknuva{e Kuzman Josifoski-Pitu, vo godinite pred Vtorata svetska vojna, podednakvo i bezrezervno se vklu~ile vo site organizirani revolucionerni akcii i politi~ki demonstracii vo Belgrad i na drugi mesta.

Vo po~etokot na 1938 godina vo Belgrad se formira Obedineta studentska mladina, a vo centralniot politi~ki odbor na makedonskite studenti bil delegiran i Quben Cvetkov - student na Pravniot fakultet. Me|utoa, esenta 1938 godina rakovodstvoto na Centralniot politi~ki odbor bilo zatvoreno.

Me|u 22 zatvoreni studenti bil i Qubomir Cvetkov. Vo obvinenieto protiv Cvetkov, pokraj drugoto, go pi{uva slednovo:

1. Vo 1938 godina vo Belgrad Cvetkov stanal ~len na Pokrainskiot odbor na KPJ za Ju`na Srbija i kako delegat na ovoj odbor i ~len na

Centralniot politi~ki odbor na KPJ pri Belgradskiot univerzitet, imal zada~a da ja {iri komunisti~kata propaganda.

2. Vo tekot na 1938 godina Slobodan Bai} primal pove}e primeroci na tekstovi pod naslov “Problemi so mladinata”, “Front na mladata generacija”

3. Ovie tekstovi gi prou~uval na sostanocite so ~lenovite na Pokrainskiot Odbor od Makedonija, gi {irel me|u studentite,a so toa vr{el komunisti~ka propaganda, anga`iraj}i se za promena na politi~kiot i socijalniot sistem vo dr`avata i toa po pat na nasilstvo i teror”.

Vo op{irnoto ponatamo{no obrazlo`enie na obvinitelniot akt protiv Qubomir Cvetkov stoi deka odr`uval vrski so studentite od Makedonija, koi studirale na Filozofskiot i na Pravniot fakultet vo Belgrad. Posebno se anga`iral za obnovuvawe na dru{tvoto “Vardar”, kako i za negovo u~estvo na site sostanoci so aktivite na KPJ na Belgradskiot univerzitet. Na sostanocite zboruval vo imeto na studentite od Makedonija, a “na osnova ovlastuvawata {to gi imal od Arsenija Todorovski, Kiro Gligorov, Kiril Minovski i Aleksandar Hristov”. Deka odr`uval sostanoci so studentite od Makedonija, so svoi iska`uvawa go potvrduvaat: Arsenija Todorovski, Dimitrija An~evski, Boro Li~enoski, Stra{o Pinxur, Kiro Minovski, Kiro Gligorov i Krum To~ko.

Vo proletta 1939 godina Belgradskiot i Sofiskiot Univerzitet vospostavija dobri odnosi. Imeno, poradi zagrozenosta na nezavisna ne samo Jugoslavija, tuku i na drugite balkanski dr`avi, belgradskite studenti pokrenale akcija za vospostavuvawe sorabotka so mladinata od Bugarija, Grcija i Romanija. Vo taa smisla, Akcioniot odbor na belgradskite studenti, u{te vo april 1939 godina vospostavil vrska so bugarskite studenti i gi povikal na sorabotka poradi odbranata na nezavisnosta na nivnite zemji. Bugarskite studenti do{le vo Belgrad na po~etokot na maj, a belgradskite studenti ja vratile taa poseta na 22 maj.

Na 50 - godi{nina od Sofiskiot Univerzitet u~estvuvale okolu 280 studenti i toa vo soglasnost so univerzitetskata i dr`avna vlast. Me|u niv u~estvuvale, so golemo zadovolstvo i makedonski studenti koi bile: Kuzman Josifoski-Pitu, Todorka Orov~anec, Slavka Fidanova i drugi.

Ulogata na Kuzman Josifoski-Pitu kako organizator na narodnoosloboditelnata vojna vo

Makedonija

Otkako Kuzman gi prekinal studiite, se vratil vo Prilep i celosno se posvetil na partiskata rabota i stanal profesionalen partiski rabotnik. Ve}e vo septemvri 1939 godina bil izbran za ~len na MK na KPJ-Prilep, a vo 1940 godina za sekretar na mesniot komitet na KPJ-Prilep. Istata 1940 stanal ~len na Pokrainskiot komitet na KPJ za Makedonija. Iskustvoto steknato vo Belgrad niz naprednoto studentsko dvi`ewe, kade {to se kalel zaedno so drugite makedonski studenti, Kuzman uspe{no gi primenil vo Makedonija, vo borbata protiv vladea~kiot re`im. Toa go potvrdil, kako eden od organizatorite na Ilindenskata demonstracija, koga pod negovo rakovodstvo prilepskata mladina i gra|anite vo 1940 godina masovno izlegle na [atorov Kamen,

proslavuvaj}i go najgolemiot makedonski nacionalen praznik-Ilinden i peej}i revolucionerni pesni. Vo parolite {to bile izvikuvani po ulicite i vo govorite na Borka Taleski, Trajko Bo{koski-Tarcan(drugari na Kuzman) i Kuzman Josifoski-Pitu, bil napa|an nenarodniot bur`oaski re`im na Kralstvoto Jugoslavija, kako vinovnik za te{kata polo`ba na rabotni~kata klasa.

Ovaa aktivnost go odvela Kuzmana vo ilegalstvo. Dodeka bil ilegalec, kratko vreme, prestojuval vo Ki~evo kade formiral partisko poverenstvo. So aprilskata vojna od 1941 godina do{lo do raspa|awe i okupacija na Kralstvoto Jugoslavija, a fa{isti~kite vojski navlegle vo Makedonija. Vo Prilep, ve~erta na 11 juli 1941 godina bil rasturen prviot letok, dobien od Pokrainskiot komitet, vo vrska so Hitlerovskiot napad na SSSR.

Vo nego stoi: “Germancite i nivnite ortaci Bugarite, dojdoa ne da i donesat sloboda na Makedonija, tuku da ja ograbat i povtorno porobat...Hitler treba da bide pobeden...Treba da bidat uni{teni i bugarskite fa{isti...”. Na 13 juli Kuzman ve}e izbegal od rodnata ku}a vo Prilep i ne se vratil pove}e.

Za vreme na fa{isti~kata okupacija na Makedonija, Kuzman bil eden od organizatorite na antifa{isti~kata i osloboditelnata borba na makedonskiot narod. Vo Ki~evo na 10 oktomvri 1941 godina, Kuzman Josifoski-Pitu na sostanokot odr`an vo ku}ata na Boris Aleksoski go formiral Mesniot komitet na KPM za Ki~evo i okolinata. Negovite sposobnosti kako organizator se gledaat i vo toa {to sekoj poseriozen zafat vo organiziraweto na NOB na podra~jeto na Tetovskiot, Gostivarskiot, Debarskiot, Mavrovskiot, Ki~evskiot, Stru{kiot i Prespanskiot kraj do esenta 1943 godina neposredno e povrzana so imeto na Kuzman Josifoski-Pitu.

Na 19 mart 1943 godina vo Tetovo, pri formiraweto na prviot Centralen komitet na Komunisti~kata partija na Makedonija, Kuzman stanal negov ~len vo ~ij sostav bile: Lazar Koli{evski-sekretar, Mara Naceva-organizacionen sekretar, Kuzman Josifoski-Pitu, Strahil Gigov, Cvetko Uzunovski-Abas i Bane Andreev-Ronkata.

Na Prespanskiot sostanok na CK KPM odr`an od 2 do 4 avgust 1943 godina vo neposredna blizina na Ote{evo, Kuzman na prviot den na 2 avgust, na Ilinden pred golem broj partiski i voeni rakovoditeli go povikal slobodoqubiviot makedonski narod vo re{itelna borba protiv fa{isti~kite okupatori za ostvaruvawe na eden nov posleden i pobedonosen Ilinden.

“Koskite na site `rtvi koi zaginaa borej}i se za Makedonija, razleani po site poliwa i gradovi, srasnaa so makedonskata zemja i se pretvorija vo

betonski temel na utre{nata sloboda na Makedonija. A nivnite bodri, smeli zborovi izre~eni pred smrtta ja peat Makedonija, go great narodot i se duri postoi...”.

Na Prespanskiot sostanok na CK KPM re{eno bilo Kuzman Josifoski-Pitu da zamine vo Skopje, so zada~a da ja koordinira celokupnata aktivnost na narodnoosloboditelnoto dvi`ewe i da izvr{i podgotovki za konstruirawe na najvisokata vlast na Makedonija, odnosno da go podgotvi svikuvaweto na Prvoto zasedanie na ASNOM (antifa{isti~ko sobranie na narodnoto osloboduvawe na Makedonija).

Na 25 fevruari 1944 godina,bil otkrien od bugarskata fa{isti~ka policija i pri obid da se probie niz blokadata bil ubien kaj `elezni~kata la`ilnica (naselba Kozle) vo Skopje.

Za Naroden Heroj bil proglasen na 29 juli 1945 godina.

Narodnoosloboditelnata vojna i Revolucija odnese mnogu mladi `ivoti. Eden od tie mladi `ivoti be{e i Kuzman Josifoski-Pitu koj sakaj}i da ostane dosleden na svoite ideali i na svoeto revolucionerno delo, padna pokosen od fa{isti~kite rafali, ne do~ekuvaj}i go Prvoto zasedanie na ASNOM, koe se odr`a na 2 avgust 1944 godina, koga se postaveni temelite na makedonskata dr`ava.

Zaklu~ok

Moja osnovna cel poradi koja odbrav da ja rabotam temata “Politi~kata aktivnost na Kuzman Josifoski-Pitu” e toa {to Kuzman Josifoski-Pitu e redok revolucioner koj {to borej}i se za nacionalna i socijalna sloboda io nezavisnost na makedonskiot narod steknal ogromno teoretsko i idejno vospituvawe i uspe{no go sproveduval na delo. Kuzman na Pravniot fakultet mnogu brzo se vklu~il vo naprednoto studentsko dvi`ewe, bidej}i u{te kako sredno{kolec vo Prilep, a potoa vo Bitola aktivno se zanimaval so politi~kata dejnost.

Vo 1938 godina, pred izborite, Kuzman bil pretstavnik na naprednata studentska mladina {to odela na pregovori so d-r Vlatko Ma~ek od Zagreb za da bide vklu~en vo negovata opoziciona lista, no bil odbien.

Vo uloga kako organizator na narodnoosloboditelnata i antifa{isti~ka vojna vo Makedonija se poka`al kako vistinski revolucioner, davaj}i go svojot `ivot za idnite generacii. Rabotej}i od eden komitet vo drug negoviot `ivot sepak zgasna ne do~ekuvaj}i go denot na slobodata. Predve~erieto na osloboduvaweto na Makedonija prestana da ~uka edno golemo srce, koe neobi~no gi saka{e lu|eto, polagaj}i im gi site umstveni i fizi~li sili da se oslobodat od okupatorite. Kuzman go postigna najvozvi{enoto ~ove~ko dostoinstvo, toj e eden od najsvetlite likovi na makedonskiot narod, predvesnik na slobodata dobiena so negovata krv. Toj, za makedonskiot narod, bez somnenie e najistaknatata revolucionerna li~nost.

Koristena literatura

- Blagoja Taleski, Zavod za za{tita na spomenicite na kulturata i Muzej-Prilep, “Kuzman Josifoski-Pitu”, 5-6, 17, 23-26.

- Koce Solunski, Kuzman Josifoski-Pitu, `ivot - delo - politi~ka aktivnost - vreme,Skopje 1979, 13-15.

- Prilep i Prilepsko niz istorijata, kniga 2, 1979.

- Narodni heroi od Makedonija (grupa avtori) “Na{a kniga”, Skopje, 1973, 150-155.

- Prilep i Prilepsko vo NOB 1943 godina, Skopje

Sodr`ina

Voved.....................................................................................................................................1

Glaven del.............................................................................................................................2

Zaklu~ok...............................................................................................................................10

Koristena literatura........................................................................................................11